Ok. my a1 i. wt. am iBiit ram mf amm T0ML I. T. If * lit Prosldanl. A. H. Burleson. P.M. in sieer tako, da bi edinole parlament imel pravieo napovedati vojno. Po njegovem mnenju je treba uvesti natančno kontrolo nad zunanjo italjansko politiko, zalite-jvati zmanjšanje stroškov t»*r r;iz- vršil uinor. Fox, načelnik detektivov, je izjavil, da se drži Dolia-ntrja na temlju tehnične obdol-žbe in estva na dve polovici, ločuje pogosto hiše od j bj se zgodilo, bi postal polja, pušča druge z gozdovi, na drugi strani in ker izdajajo jngoslo- .jr Reniier najbrže zunanji mijii-\aiiske oblasti dovoljenja za prehod le v gotovih slučajih, so IM»sle-!s|er d »ca tesa velike težkeče. Kmetje z živino na drugi strani so bili prisiljeni ubiti slednjo ali oktobra, pa jo žrtvovati in v Številnih slučajih so pokala'i poročevalcu cele skladovnice lesa na drugi strani preko črte, včasih lc par sto jardov od hiše, katerih lastnik ni smel spraviti na drugo stran. Niti najmanjša tr hiea živil nc sme odhajati proti severi!. (To je več kot primerno. 1 Vsa živila pošiljajo v Ljubljano ali driuTa jugoslovanska roesta. Do'lm gre na ta način mleko krav, ki se#pasejt> \ vidni razdalji od Celovca, v Ljubljano, mora ameriški Relief Fond prehranjati otroke Celovca z mlekom, ki prihaja iz Amerike. Ravnokar je dobil prošnjo, naj prehranja nadaljnih tisoč otrok. Jugoslovanske oblasti na drugi strani pa zanikujejo trditve, da se odreka dovoljenja i a prekoračenje črte posestnikom zemljišč in drugim ljudem, ki -inajo kak postavno dovoljen opravek na drugi strani črte. Priznavajo popolni embargo na žitila, a pravijo, da izključujejo politične agitatorje ter druge propagandiste. Proti avstrijskim obdolžit vam nastopajo s proti-dolžit vami Istega značaja ter opozarjajo na dejstvo, da se je vsled posredovanja zavezniške misije. šes*avljene iz Angležev, Francozov in Italjanov, dovolilo vsem, razven 1200 beguncem, ki so pobegnili proti severu, ko so se približale jugoslovanske čete, povratek na njih domove. Trdijo tudi, da je med njimi na stotine in stotine agitatorjev in volilnih priganjačev, 1» so dobro založeni z denarjem in ki zlorabljajo svoj privilegij -< tem. da delajo propagando med prebivalstvom za nemško (gnilo) stvar. Jugoslovanske oblasti t rti i jo nadalje, da nočejo avstrijski uradniki dovoliti prehoda ljudem, o katerih vedo, da simpalizirajo s stvarjo Jugoslovanov. Ne dolžijo pa nemško-avstrijskih straž, da bi koga ubile. Avstrijske statistike trdijo, da obstaja prebivalstvo zone A, to je južnega dela, iz 23,000 Nemcev in fi0,000 Sloveneev, ono zone B pa iz 49,000 Nemcev in TiOOO Slovescev. Jugoslovani ne priznavajo tega ter trdijo, da zaznamujejo Avstrijci kot Nemca vsakega, ki govori njih jetik, dočim je prebivalstvo v svojem bistvu dvo-jezično. Nevtralni opazovalci pravijo, da bo v slučaju, da bo južno zona glasovala za Jugoslavijo, ttuli Celovec prisiljen storiti to in &ieer iz ekonomskih razlogov. Če bi pa Celovee ostal avatrij&ki, dočim bi tekla meja ob roba mesta, ter bi bilo slednje odrezano od poljedelskega prebivalstva, kt pomenja zanj življenje, fci moral poginiti. Kden izmed argumentov Jugoslovanov je, da je treba njih me-^jorwtnujiti severno od Karavank in aieer iz vojaških razlogov. Ja- "fr Hi lllfliirrfŽMil-riii' • ife^^^-ia^Jili vene! je. I>ve osebi, ki sta dospeli na po-zorišče hoja. sta izzvali prav po-Nove volitve se l>oejaj0 pozornost. Prva je bila se- nator Glass iz Virginije, narav-Dunaj, Avstrija. 24. junija. —|n0st iz Washingtona, o katerem Močna ogrska kavalerija patruli-;SO glasi, da ima v žepu besedilo tr vse meje ter prepreča delavcem Wilsonove platforme in druga odhod iz dežele. Tirolski železni- |C harles F. Murpliv iz New Torka, čarji so naprosili Švico, naj pre-,^- je prišei direktno s konfcrence pre<"i nadaljni transport otrrskih izdelkov V Avstrijo. TUDI REKORD. Washington, D. C.. 3. junija. — Vojaški uradniki so danes pre-iskušali neko novo iznajdbo — strojno puško, ki zamore oddati v eni minuti enajst tisoč- strelov. Preisknšnja se je baje popolnoma dobro obnesla. Cloverner države New Jersey ne bo navzoč na demokratični narodni konvenciji v San Francisco, ki bi izvolila demokratičnega kandidata za predsedniško mesto. Go verne r Edwards ni hotel danes izjaviti, kaj ga je napotilo do tega, da ni vprizoril potovanja ru. zapad. M0KRAČ KANDIDIRA. BRISI PARNIK "REGINA" (Uvod Sabaudo proga) v French Lick, Ind. Oba sta bila tako zaposlena kot bobra .a tako molčeča kot miš. Privatno sta se seveda informirala o položaju ter razpravljala na resen način z drugimi voditelji cd blizu in daleč. Javno pa nista hotela govoriti o politiki ter tudi r.e govoriti ali prorokovati o izi-dn konvencije. Murphy je bil novo središče špekulacije z ozirom na prohibi cijo. Izjava državne konvencije v New Yorku ?a odpravo osemnajstega amendmenta ter poročila, da je konferenco v French Liek sklenila nastopiti proti prohibici- Manchester, N. H., 23. junija. Državni senator B. T. Bartlett je danes izjavil, da bo kandidiral za republikansko nominacijo za kongres. Obljubil je, da bo deloval za modifikacijo Volsteadove posta ve, če bo izvoljen. leti vsled bolezni svoje hčerke. Sedaj pa je moralo priti to. Nato pa je zopet zaprl svoje oči ter padel očividno v nezavest. Dr. Clark, okrajni kemik, je dal takoj povelje, da ne sme nikdo i«i podobenTm "pogojem^ govoriti z Dohanv-jem do naslednjega jutra. ko bodo uradniki zopet skušali dobiti od njega ugotovilo. Prepričanje policije je, da bi bilo mogoče preprečiti zločin, kajti neki hišnik v poslopju je čul prepir, ne da bi pozval na lic3 mesta policijo. — Mislil sem, da se prepira par pijancev, — je rekel dotični hišnik. — ter se mi ni niti sanjalo, dc bo prišlo do take žaloigre. Soba, v kateri se je vršil prepir, je bila vsa razbita. Uradniki so našli dve steklenici, kojih prva ji bila prazna, druga pa napol izpraznjena, Znano je, da sta se u-biti mož in oni, katerega'drže kot morilca sestala večkrat tekom v če rajsnjega dne. Navidez sta bila velika prijatelja ter ni bilo mogoče najti nobenega povoda /a prepir. neodvisna. Italija mora v najkrajšem času stopiti v prijateljsko razmerje z vsemi narodi ter tudi z Rusijo. Obljubil je, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, za zmanjšanje visokih življenjskih stroškov. PREJŠNA CESARICA SE BOLJŠE POČUTI FRANCIJA PRIZNALA RERO. HER Dorn, Holandska, 22. junija. — Z oziroma na zdravstveno stanje prejšnega nemškega cesarskega para krožijo sicer vsakovrstne novice, a poročevalci so bili ofieijel-lio informirani, da se prejšni nemški kajzer dobro počuti in da je zdravstveno stanje prejšne cesarice precej izboljšalo. Kljub temu. pa svetujejo zdravniki k največji previdnosti in to ra^i srčne napake, na kateri boleha prejšna cesarica. /\na prejšnega kajzer-ja je baje še vedno v zelo opasnem položaju in prejšni kromprinc je odpotoval z otoka Wieringon, da obišče svojo bolno mater. Princ Joachim, najmlajši sin, se- že nahaja v Doom. STAVKA V TAMPICO. odpluje t Genovo dne 17. julija Cena do Trsta, vštevii vojni davek $93-50, do Ljubljane vitevii vojni davek ji, — vse to je ustvarilo utis med 196.50. številnimi delegati, da bo Tam- Kdor *eK « tem parmkom ndob-!mam. IIaH 2ela vodstvo M no in tmo potovati, naj nam takoj I piše zrn, toaadevono pojasnilo. | sprejem mokre planke v platfor Tvrdka Frank flakier mo. — vladuje pokrajine proti jugu, njih glavna postojanka v slučaju voj ne z nemškimi deželami. (Kot razvidno iz poročila na prvi pogled,.je črpal poročevalec preje iz nemakih kot pa iz jugoslovanskih, informacij in njegovo poročilo je tudi izpadlo temu primerno. Mi, ki poznamo razmere na Koroškem, vemo boljše, a kljub temu je povsem na mestu, če obja vomo ta članek, ker nam kaže sliko, katero si more ustvariti inozem ski poročevalec o razmerah na Koroškem na temelju opazovanj na licu mesta, a brez zadostnega poznavanja zgodovine in značaja do-tičnik krajev. — Op. ured.) ________________ DENARNE PO&ILJATVE V ISTRO, NA GORIŠKO IN NOTRANJSKO. Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki je zasedeno po italjanski armadi Včeraj smo računali za požilja-tve italjanskih lir po sledečih cenah: Pariz, Francija, 22. junija. — Francija je priznala novo vlado republike Guatemale. Njen predsednik je Carlos Herrera. j Mexico, City, Mehika, 21. jun. [Soglasno s poročilom na Excelsior so zastavkali vsi mehaniki v železniških delavnicah v Tampieo, znanem petrolejskem okraja. Delavci zahtevajo višje plaee. 60 lir 100 lir 300 lir 600 lir 1000 lir $ 3.80 $ 7.00 $21.00 133.00 166.00 Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vna prej. Mi računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dospe v roke. je podali baJMJ po Kooey Order, ali p« New Točk tak Dtafl Vrank Sakiir, 82 Oortlaadt ML, New York V. .T Premislite dobro, komu boste vročili denar za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listke, • * i Sedaj živimo v Času negotovosti in zlorabe, vsak skuša postati hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agentje in zakotni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju. V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane za« preko starim izkuienira in premožnim tvrdkam; kako bo pa malini neizkušenim začetnikom- mogoče izpolniti svoje neutemeljene oblju« be, je veliko vprašanje. Naše denarne pojiljatve se sadnji čas po novi zvezi in na novi način primerno sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in zanea« Ijivo izplačujejo. Včeraj smo računali za pošiljatve jugoslovanskih kron po sle« dečih cenah: 300 kron____$4.80 1,000 kron____$ 15.50 400 kron .... $6.40 6,000 kron .... $ 77.50 " 600 kron .... $8.00 10,000 kron .... $153.00 Vrednost denarju aedaj ni stalna, menja se večkrat nepričakovano; is tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Mi računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dospe v roke. je poslati najbolj po Domestic Money Order, ali pa Draft. ■ Tvrdka Frank flakier, \ 82 Cortlandt 8t, New York, N. Y, j ViUnovljen* leta 1888. . J v, ' 1 €HlAfi NABOPA. 25. JUN. 1930 • «f >-" •-ar?* 1 (f NARODA 85 •LAINARODA m*. Krasin o Rusiji. Prosita me. naj opišem sodobno Rusijo. Sovjetska Rusija jo državi delavcev in km« tov. ki <»o vzeli zemljo veleposestnikom ter jo napravili za la-t delavskega razreda, ki je ekspropriiral tvorniee iu d'-la\nt<« t»*r ixroeil upravo slednjih v roke delavcev samih in orga-i or vlade. katero so irstanovili. Vojna, katero je pričela leta 1914 earska vlada in ki je pospešil* mučenje carskega prestola, je izčrpala celo deželo uničila na milijone /ivljenj ter podminirala temelj«, na katerih je počivalo ekonomsko življenje naroda. * Vojna je bila. ki je izzvala revolueijonarni izbruT), ki se ni u-btavil pri strmofflavlje»»ju avtokraeije, temveč se končal koncem 1« ta t /iiiitiro knetov in delaveev ki mi odstranili iz vlade sla- botno btiržuasijo, ki ni bila v stanu voditi državne ladje ter vzeli \ lad o v svoje lastne n000 milj. Proti koneii leta 191j* je bila »ovjetska Rusija odrezana od svojih provinc, kjer je bilo kruha premoga, kovin in nafte v izobilici. Čeprav je bilo več ko: odstotokv lokomotiv ruskega transportnega sistema odvisnih od premoga iu nafte za operacijo. Nezadovoljne z napadi od zunaj, so zavezniške vlade skušale organizirati v Rusiji sami celo serijo zarot kojih namen je bil strmoglavi jen je vlade kmetov in delavcev. Do konca leta 1919 je bila sovjetska Rusija dejanski oblegana trdnjava in edini materijal, ka-tirejra je dobivala .sovjetska Rusija tekom tega časa je obstajal iz krogel j, katere so pošiljali sovražniki vanjo na različnih frontah. Videti je bilo, da je ui stvari, ki bi mogla rešiti sovjetsko Rusijo. Vsled indirektne podpore iproleta; 'jata zapadne Evrope, ki je dal ob številnih prilikah odkrito izraza svoji volji ki ni hotel odpo-šijlati vojnega materi jala proti sovjetski Rusiji pa se je sovjetski Rusiji posrečilo poraziti iu zdrobiti večji del armad, ki so se borile proti njej. Vojna bi bila že davno končana in delavci ter kmetje Rusije bi imeli priirko koneentrirati svoje sile v mirovne svrhe, je poljska vlada veleposestnikov iu kapitalistov naščuvala poljski narod na bratomorno vojno proti ruskemu narodu ki ui hotel in noče niti «e-daj kršiti neodvisnost, poljske države. Notranje razmere v Rusiji so seveda zelo težavne, posebno v kolikor pridejo vpoštev industrijalna središča centralne in severne Rusije. Precejšen del uslužbencev tvornic in delavcev služi že sedaj v armadah na frontah, da brani socijalistično državo s svojimi prsi, da organizira in vedi oddelke rdeče armade in da regulira transport čet in vojnga meterijala. Dobava živil za iue*ta je težka kajti večji det transporta je tre ha uporabljati v izključno vojaške svrhe. Položaj mestnega prebivalstva je treba uporabljati v izključno vojaike svrhe. Položaj mestnega prebivalstva je bil prav posebno težak tekom pretekle aime in aicer radi pomanjkanja kuriva. če pa vzamemo vpožtev veliko večino prebivalstva Rusije, namreč kmečki stan, je treba reči, da ni bil njen položaj £e nikdar tako o goden kot tekom zadnjik par tet. Kmetje si niso le zifotmrili zemlja, temveč ostane tu-Ji pretežni del njih produktov, ki so preje odhajali v mesta, v vaseh samih. Sovjetski režim protežira absolutno življenjske interese kmetov. Potem km je pretsknail režime Kolčaka, Judeniea, Denikina in drugih cariatičnih generalov, je postal ruski kmet, ki aeveda ni komunist najbolj navdušen pristal sovjetskega režima in sovjetske vlade, kajti sovjetski režim protežira do^naj širšega obsega bistvene interese kmečkega stanu. V dejstvu, da je postal ruski kmet pristaš sovjetskega režima, boste našli enego glavnih vzrokov nepremagljivosti sovjetske Rusije. — Nadaljni počasni ali hitri razvoj Rusije je sedaj odvisen od od-nošajev Rusije z drugimi deželami. Brez strojev produkcijskega orodja ter materijala za reorganizacijo našega transportnega sistema, bo rekonstrukcija našega ekonomskega in industrijalnega življenja napredovala le počasi. Za več bodočih Ser sta ruski delavec in kmet obsojena na sorazmerno bedno življenje, a Rusiji se ni treba ničesar bati z ozirom na .bodočnost celo pod pogoji kot obstajajo danes. Rusija je velika in obširna. Njeni viri vseke vrste surovin, lesa, kuriva iu žita so velikanski. * Prebivalstvo Rusije se kljub vojni hitreje množi kot pa prebivalstvo katerekoli druge dežele. Ruski narod ima v sebi sile, ki se bodo pokazale na raznovrsten način. Ker pripadajo .tedaj sadovi dela ruskih kmetov in delavcev npim samim se bo pomanjkanje potrebnih, dobav do gotove mere nadomestilo z večjim izpopolnenjem lastne soeijalne organizacije. 0e pa bodo vlade zapadne Evrope in prav posebno vlada Združenih držav, spoznale, da bodo vsi nadaljni napori, da se s silo uniči ustanovi jen je sovjetske vlade v Rusiji dovedli le do nepotrebnega brezuspešnega trošenja denarja in dobav, do izgube na stotine tiso-čev človeškitli življenj ter prekinjenja ekonomskega razvoja Rusije na stroške nadalpnega obubožanja zapadne Evrope, potem obstaja upanje na bolj hitri ekonomski in vsled tega tudi kulturni razvoj Iiusije s podporo industrijalno bolj napredovanih držav Slovenske novice. Cleveland, Ohio. Poročno dovoljenje sta dobila Andrew Lapuh, star 24 let, 2934 vzhodna 79. cesta, in Miss Nellie Bajko, stara 19 let. V soboto 19. junija zvečer se je zgodilo nekaj, kar še vsi ne veste. Kar rekli bi, da je bilo tihotapstvo. Oh, saj ni res, da bi bilo till ot a pstvo. Naš poznani in pel Leni slovenski fant Mr. Tone Lah se je naveličal samotarstva, pa si je na-lihein poiskal svojo družico v osebi Miss J os i pi ne Milavec. Seveda, pa tudi "Pepca" smatra to za nekako tihotapstvo. Toda končno vsega t»iga pa je sledila poroka, katere izid je: Oba sta postala srečen zakonski par. Bilo srečno! Po Enakopravnosti posnemamo: Newburg ima sedaj svoj Slovenski Narodni Dom, Newburg ima več slovenskih društev in New burg ima tudi svoje pevsko dru št v o "Zvon", katero je priredilo v nedeljo 20. junija zvečer svoj prvi koncert v £ N. Domu na iz točni 80. cesti. Koncert se ni pričel ob napovedanem času. Vzrok temu je bila električna razsvetljava, katera je stresala svoje ljube in neljube sitnosti skozi ves čas kakor dolgo je trajala prireditev. Poslušalci so vsled te usiljive ue-prilike izgubili precej užitka, katerega se je pričakovalo od strani naših dobrih pevskih društev. Pevci samo so bili nejevoljni in niso naredili tistega, kar so sami hoteli. Slaba luč ubija veselje vseh, kajti navajeni smo jo, zato jo moramo biti deležni. Tudi tarn-buraški zbor je bil prizadet; pred prireditvijo in med pavzami je kar molčal. Zaigral je šele po končanem programu. iS programom se je pričelo malo pred osmo uro. torej.skoro eno uro pozneje. Pozdravni govor "Naša pesem" je govoril pevovodja g. Primoiž Kogoj. V svojem govoru je povdar-jal potrebo slovenskih pevskih društev, število pevcev in vrednost slovenske pesmi. Njegove besede so bile odkritosrčne; pozna se, da ima on dobre izkušnje iz petja in v petju. Pri koncertu so nastopila naša poznana pevska društva iz Clevelanda, Collin-wooda in N»wburga. Poznamo ta društva, marljiva in neutrudljiva so, zato žanjejo svojo zasluženo slavo, kadarkoli in kjer nastopajo s svojimi izbranimi pesmimi. Društvo "Zvon", kakor še mlado in zadnje čase kar <> malo premalo poznano, je pokazalo, da je vodstvo njihovega pevovodje vzpod-budljivo in delavno. So na poti do dobrih in izplačljivih uspehov. To jim garantira Nedeljski nastop. Le korajže in dobre volje je potreb«, p« gre vse. Naše aleve-landsko pevsko društvo "Zarja" ima zmožnega pevovodjo. Kaj lepi in cenjeni so nastopi mešanega zbora. Tu se sliši glasove, katerih smo včasih pogrešali. Najbolj pa sta vzbudila pozornosti med občinstvom gg. A. Beftaj in F. Perma«. Prvi ima lep in neprisiljen tenor in fant je lahko ponosen na to, le da ne izgubi veselja do petja, katerega ima sedaj. Collin-woodsko pevsko društvo "Soča" je bilo tudi'tam doli. Se živijo; poznali smo jib preje, vedeli bomo o njib le v bodočnosti. Ta pevski zbor ima it lcfo pot, katero si je začrtal tekom nekaj let. Pevcem tega društva je le potreba zavesti, da so na pravem potu in bodo vstvarjali še nekaj velikega, kajti zmožnosti imajo, kar je pokazal nedeljski nastop. Pevsko društvo "Zvon", katero jepriredilo ta koncert, je poželo velik aplavz od strani cleveland-skih vdeleženeev, ko je odpelo zadnjo pesem "Sirota". Pel je moški zbor in v soli gosp. Agues Bobnar. Posem so morali še enkrat ponoviti, da so ustregli željam poslušalcev. Na odru smo videli tudi nastope mladih deklic. Zelo lepo je to, da se uči našo mladino o napevih slovenske pesmi. Začetniki so, toda neustrašeni so in dati jim moramo kredit, da jih sploh vidimo med nami. ki poznamo slovensko pesem. Koncert je izpadel v spi oteiio zadovoljstvo navzočih, le da bi ne bilo tiste muhaste sitnosti z lučjo. To nam je škodovalo na opazovanju, posluhu iu kar je največ: videli nismo obrazov naših pevcev. Naša želja je, da slovenska j>esem ne umrje, naj ne životari, ampak živi tuko, kar pač živeti mora med nami Slovenci, ki spoznamo vrednost in umetnost petja. Vsaka umetnost je velika, če se jo zna razložiti ljudem, ki čutijo, prebavljajo in zopet želijo. Tu ni potreba nobene druge politične primesi, kajti pesem je lepa samoobsebi, brez nepotrebnih okraskov. V nedeljo 20. junija je bil aretiran John Regrut, ki je obdolzen ubijavstva. Ceia stvar pa je sledeča: Omenjenega dne sta imela prepir med seboj John Regrut in Louis Stojanovie. kdo se l>o peljal z avtomobilom, kar pa se je končalo s smrtjo lastnika tega avtomobila, L. Stojanoviea. Očividci pravijo, da sta se enčas prepirala, nakar je John Regrut vrgel svojega nasprotnika na mestni tlak, kjer je obležal nezavesten. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer je kmalu potem umrl za zadanimi ra nami na glavi. Josip Kula, star 38 let, je ob-doLžeu umora Josipa Kuntra, ki je star 40 let. Prišlo je med nji ma do boja, pri katerem je Kuntra podlegel. Obdolženega je vzela v svojo oskrbo policija. Kakor pripoveduje Kula, ga je Kuntra ves dan izzival, kar je povzročilo, da je šel prvi po samokres v kov-čeg ter ustrelil na žrtev. Pri tem je dejal: "Kaj misliš, da se res bojim tebe ustreliti!" Kuntra je bil prepeljan v Huron bolnišnico, kjer je dognal zdravnik, da je bila žrtev takoj mrtva po oddanem strelu. Krogla je šla skozi srce. Nočni obiskovalci so zopet na delu. V pondeljek 21. junija zjutraj ob pol štirih je obiskal nočni tat družino Saje na 1238 vzhodni 58. cesti ter je odnesel okoli *20 v gotovini. Poleg tega tudi domače hčerke zlato uro z verižico in nekaj obleke. Mrs. Saje ga je dalj easa opazovala, ko je iskal plena. Toda .prvotno je mislila, da je to domači sin, ko pa ni-dal na njeno vprašanje odgovora, kaj dela in išee, se je ženi jelo svitati, da to ni vse v redu, nakar je za vpila in tat jo je od kuril naglih korakov •kozi okno, oez katero je tudi pri-«L Pol ure zatem se je oglasil pri družini Zrimee, 1422 vzhodna 55. Peter Sugnahroanaka Ustanovljena 1. 1898 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Boat 2Q1, Oopemangti, Pa. Podpredsed.: LOUIS BAJLANT, Box 108, Pisar ▲renna, Loratn, O. Tajnik: JOSEPH PISHLBB, By, Blagajnik: OBO. L BBOZICH, By, Blagajnik neizplačanih amrtnln: LOUIS OO8TELLO, Salida, Golo. Or. JOS. V. GRAHEK, 843 E Oblo N. S-, Plttshurgn, pa. JOHN OOUŽB, Ely, Minnesota. ANTHONT MOTZ, 8841 Areno* M. So. Chicago. IU. IVAN VABOGA. 5128 Natrona Alley. Pittsburgh* Pa. V nekem vatikanskem listu či-tam: Glavni podpredsednik K. S. K. J. je brez vsakega povoda in vzroka. suspendiral iz urada zastopnika .Jednote Mr. F. B. Društvo je zahtevalo pojasnila in dokazov, kaj je zakrivil in povabilo podpredsednika na sejo. Noben član ne ve, da je F. B. prestopil pravila. Baje se ga je skrivaj tožilo pri glavnem odboru. Kako velika krivica se je zgodila Mr. F. B. se jasno vidi, da se pa je obsodilo na tajna pisma brez dokazov, ne da bi se mu dalo znati zakaj. # • • To ni nič novega in gospoda naj ne bo ogorčena. Pri dotični Jcdnoti so suspendacije v navadi. Pred par leti je bilo v Brook-Ijnu suspendiranih par članov samo zato, ker se niso hoteli ponižati pred kutarskim kozlom ter mu pokazati voznega lista za sveta nebesa. Inkvizitor je izrekel v imenu ljubezni do bližnjega znano pro-kletstvo: — Proč z vami in po vaši smrti naj trpe vaši otroci ter naj se potikajo brez pomoči po svetu! V New Yorku je bilo .naprimer suspendirano celo društvo samo vsledtega, ker ni hotelo imeti v svoji sredi razburja, ki se je hote! s pomočjo glavnih uradnikov nepostavnim potom vštuliti v društvo. * . • Zakaj' torej jeza in zgražanje? Pri oni Jednotf-vlada geslo: Tro-b: v naš rog, m a pari če ti popokajo žile na vratu, samo trobi in trobi. Kakorliitro pa zatrobiš drugače kot zahtevamo mi, veliki in mogočni, si lumparski in frda-ntan in za kazen to poberemo težko zaslužene solde, katere si hranil za starost in za svoje potomce! f * • V New Yorku živi star možak, veteran državljanske vojne tt—-6) Kad l»i izvedel za naslov JERNEJA RANT. Pred 4. leti se je nahajal v Kben Junction, Mich., Box 40. Ker mu imam več važnih stvari poročati, zato prosinf cenjene rojake, če kdo ve. za njegov naslov, naj mi ga naznani. ako pa sam čita ta oglas, naj se javi na naslov: Martin Lu/.ar, Box 54. Adainsburg, Pa. (2.V2G—C) NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužniin srcem naznanjam žalostno vest, da mi je umrla soproga ANNA DROBNICH t po triletni in nad vse mučni bolezni. stara ."»."» let. Pokojnica je zadosti. Torej šole tudi ni potreba za naše otroke, pač pa le prostora za vse nas. Da, za vse, da bi se vsi skupaj zabavali po običajih . .. , . . „ . - našega naroda. Kje naj bo vse to. ,b,la d™,a Vf1 Zaf°rica v kdo nam bo dal? Nobeden in ni-i hr°P0,Ju»'- ' mrla J« d,ie 2. junija, kjer, je odgovor. Odvisno je od!f1f>r^mll(sn.10 J? k vefne™u nas samih. Torej drugega ne kot^u dtn? J,m,Ja na P<>" Slovenskega Narodnega Do.ua 'T ^ ^"T i llU'Hry v *alt nam manjka. In zgraditi ga ho-jLak'. ( 1 tah' Zvenih ob-čenio za vsako ceno. Samo trebajVl je aktivnejšega dela, pa bo! Naj L Do,*»ost ™ ^ ^ ^va- bi ne bilo tiste stare navade in 1,m vs, m r°J»kom v "ko!ici, «o praznih izgovorov: Ta in ta ima se vde,cžlh v velikem številu tak in tak klobuk ali srajco. Jaz ne greiu tja, kjer je oni! Taki iz-j. sprevoda. Posebno se zahvaljujem družini John in Marv Stare govori so prazni in zelo Pomislimo, da je naše enega, eden za vse. Seveda, to je pa zopet nemogoče, da bi gotovo, število mož zainoglo napraviti de-! 1 lo za vse. To je nemogoče. Vsi, VKak po svojih močeh in misel se bo vdejstvila ter dosegli bomo naš eilj. Zadnjič sem opazoval piknik, ki so ga (vsaj po imenu) priredila vsa tukajšnja slovenska društva, katerih je 9 ali 10. v prid bliža-j lo škodljivi.I"1,*1'"? Sto1kar ™ ki jih delo- vsi za!1* 0X111 na krsto Pok<>jnice, kakor tn Jtudi- ker so b,ii vedno v pomoč Napadalca sta jima zgrozila s sa- jočem u se Domu. Ali lahko rečem, mokresi, sa kar »t« dobila od nji- da ni bilo od vsakega društva do-ju $65 in eno uro. Napad se je brih 10 mož bre« žensk, otrok in izvršil na 10709 ShaU easti. drufih, kar bt ne smelo biti zft ta- pomoc meni in ljubljeni ženi ter me to-v skrajnem času. T^bi pa, ljuba žena, naj bo rahla zemlja in počivaj mirno, nani bofi ostala v vedneiu spominu! Žalujoči ostali: Frank Drobnich, soprog. Joseph, Anthony in Bndolph, sinovi. Agaia Brodnik, hčer. Midvale, Utah, 16. jun. 1920. (24-25—6) Ne razumem« Rado j« PoMiMmž. Prišel je <*•«, da služim vojnko, h ne išče me uibče. Prevzame me neko potrijotsko čustvovanje, pa mj ne da miru ne podnevi, ne ponoči. Grem po ulici in urno prepevam, a kadar pride mimo mene kak tujec, zaškripam s zobmi in obide me volja, da se zaletim in od nekega strahu, da je tako srečno opravil. — Vstopite, kdor hoče, h gospodu komandantu! — reče nato in si briše znoj s čela. Jaz vstopim prvi. Komandant me sprejme sedeč za mizo iu pu-š«*r cigareto z ustnikom. — Dober dan! — ga pozdra- jnu priMoiim zaušnico. Ležem spat, h sanjam vso no«', kako koljenilvim. sovražnika, prelivam kri za svoj — Kaj je! — reče on s tako littrod in se mašt-ujem za Kosovo. |strašnim glasom, da so mi odreve-Jedva čakam, da me pozovejo. a jnele noge in sem čisto občutil, kači kam zaman. jkc omahujem. iiledam, kako grabijo muoge — Zakaj pa kričite, gospod??! Za ovratnik in jih vlečejo v kasarno, ter jih naravnost zadavim. Nekega dne pride poziv nekemu Starcu, ki se je slučajno zval z mojim imenom. In še kako strog poziv, v katerem se veli, naj se predstavi komandi takoj kot voj-Ii. bejrunee. — sem začel jaz, ko sem se nekoliko osvestil. — Ali boš ti mene učil?! — Marš ven— je zakričal on še huje ter udaril z nogo ob tla. Outil sem, kako me poliva zona. a moj patrijotski žar kakor da je nekdo polil zvodo; vendar sem — Kakšen begunec! — pravi j*4' nadejal, da b%o drugače ko mu starec. Tri vojne sem vzdržal in! povem, kaj hočem. bil ranjen, srlejte, tiikaj-le: še zdaj se pozna! — To je vse lepo. toda i*i morate h komandantu, takšen je red. Starec je šel in komandant pa je vrgel skozi vrata.. — Kdo je klical tebe, mrha stara? je kričal in uialo da ga ni j pretepel.... < M milnega hrepenenja se me je lofrl obup. Zaman sem, zlasti ka-«mr sem šel |><» ulici mimo častnika, razbijal z nogami po zemlji tako močno, da s<> m«* boleli podplatje, seme zato, da bi —- kakor se reče — padel v oči kot čvrst voj-ščak. Ali vse Ramen; mene nika-koi niso klicali v vojsko.... Naveličam se in nekega dne sedem ter napišem komandi pros njo, naj me izvoli sprejeti med vojake. Ve* svoj rtnloljubni žar i/lijem in na završetku rečem: "Ah, gospod komandant, da veste, kako mi bije srce in kipi kri po žilah, pričakujočeinu davno zeljem čas, ko se bom imenoval hranitclja krone svoje očetnjave, branitrlja svobode iu oltarja srbskega, ko stopim v vrste mašče-laleev kosovskih!" Nakitil setu prošnjo, vsak bi rekel, da je (irska pescin, in bil sem zadovoljen pri pomisli, da mi večje prtporoke ni treba. Ves blažen tako od silne nade s« dvignem, pa naravnost na komando. — Ali morem pred gospoda komandanta f — vprašani vojnika, ki stopi pred vrati. — Ne vem, — reče vojnik brezbrižno in skomigne z rameni. — Vprašaj ga; reci: prišel je nekdo, ki hoče služiti vojsko! — mu pravim, misleč, da se bo lju-Iftznjivo nasmehnil in odhitel h komandantu, da mu javi prihod novega vojnika, ter da bo komandant naravnost drl skozi vrata, me potapljal po ramenu ter vzklikal : "Dobro, sokol! Le sem poj-di I" Mesto vsega t epa pa me je vojnik i »ogledal s sočutjem, kakor dr mi hoče s pogledom reči: "Ej, tepček moj, in tebi se še mudi Kmalu se pokesaš!" Ta krst tistega pogleda nisem razumel ter s« čudil, kaj me tako gleda. <''akal sem dolgo pred vrati. Še-tal sem, pušil, sedal, pljuval, ple-dal skozi okuo. zeval, se razgo-varjal z nekim iseljaki, ki so tudi čakali, in česa nisem še delal iz dolgega časa.... Po vseh pisarnah se je delalo živo; slišal se je hrup, zmerjanje iu psovanje. Neprestano so se izdajal* naredbf in kur grmelo je po hodniku od vzklika: "Razumem [** Kakor hitro se je nekoliko krat zapored ponovil tisti 'Razumem!' — je ie prišla uaredba oč višjega k nitjemu, pa do naj mlajšega, a vojnik je tekel po hodniku iz pisarne ter je smuknil v drugo. Tedaj je zopet v tej drugi nastalo zmerjanje in zopet se je čulo gromko nekolikokrat 'Razum*«? — izgovorjeno s raznimi glasovi, in zopet je pritekel vejnik ter izginil v drug odde- • e • Zvoni v komandovi pisarni. — Vojnik vstopi. Znotraj nastane zamolklo mom I jen j«, nato se zade- : ----Xq giiAfl NAHODA, ***> — Prišel sem služit vojsko! — sem mu dejal polil ponosa, vzravnan, a mu zrl naravnost v oči. — A, vojni begunec! Čakaj ti I malo, take tudi mi iščemo!/— je viknil in pozvonil. Odprla so se neka vrata na levi strani njegove mize in pojavil se je narednik. Vzravnal se je, dvignil glavo, izbulil oči, pritisnil dlani ob stegnili, korakal bliže iu tolkel tako silno ob tla, da mi je gruielo po ušesih, se ustavil, vsekal s peto ob peto ter v predpisanem stanju kakor okamenel izgovoril glasno: — Ukazujte, gospod polkovnik ! — Tegale tukaj odvedi takoj, ostri ž i ga, obleci in zapri v ječo! — Razumem! — Evo prošnje, prosim vas!... Jaz nisem begunec, ampak sam želim služiti vojsko, — pravim jaz, a ves se t rešeni — Nisi begunec? Pa kaj hočeš s to prošnjo? — Hočem biti vojuik! On1 se nasloni malo vznak, za-tisne eno oko in izgovori z rezkim trnom : — Kakopak, sam bi rad v vojsko!.... Ilm, ta-a-a-ko, torej!... Kar takole * ceste haj v kasarno, »le. čim preje odsluži, kakor da je tukaj kakšna dirka ! — Moj letnik je sedaj. — Ne poznam te in niti slišati nočem.... je začel komandant, a v tem je vstopil neki častnik z nekim aktom. — Poglejte tam v Imeniku re-krutovanih, kdaj je tale vpisan! — reče častniku, pokaže name ter me vpraša: — Kako se zoveš?! Pomolim mu prošnjo — Kaj bi s to svojo bedarijo? — za kriči in udari z roko po prošnji, d> pade na tla. 4'Oh, tako krasen slog!" — pomislim in pozabim od žalosti povedati svoje ime. — Kako se zoveš? — Cemu ne govoriš * — se zadere name. — Rad osa v Radosavljevič. — Poglejte v imenu rekrutova-nih! — veli častniku. — Razumem! — odgovori oni, odide v svojo pisarno ter zapove mlajšemu častniku: "Poglejte v knjigi rekrutovanih, če je oni neki Radisav! — Razumem! — je viknil ta drugi častnik, odšel na hodnik, poklical narednika in mu za povedal isto. — Razumem! — se je odzval z gromkim glasom narednik ter za-povedal isto podnaredniku, ta korporalu, a korjtoral nekemu vojaku. Slišalo se je samo, kako grme koraki, kako obstaja drug pod drugim in se završuje vse z "Razumem !" — Imenik, i-i-ime-e-e-nik! — se je čulo po vnem uradu in začeli so razbijati ter metati ogromne prašene faseikle s polic. Listi so šumeli, iskalo se je brižno. Medtem ko se je vršilo vse to, sem stal v kotu komandantove pisarne ter se nisem upal niti dihati. Tako me je prevzel strah. Komandant pa je sedel in pniil ter premetaval neke liste na belež-niku. Po približno sli vrsti, kakor je bila narrdba isideas, je prišel odgovor, samo da je za s j od Vstopi narednik k komandantu. — je? . — Gospod polkovik, javljam, da je vojak, ki smo ga iskali v'zapisnika, — umrl! Osupnil sem in v svoji zmedenosti in strahu sem bil že čisto pripravljen, vrjeti celo to. — Ta vojak je umrl! — je rekel komandat. — Ali jaz sem živ! — sem viknil uplašeno, kakor da se zares bianim umreti. — Hajd, idi! — Ti si za me mrtev! Tebe ni na svetu, dokler te ne javi občii\a! . — Ali zagotavljam vas, da sem jaz tisti____ Nisem mrtev, evo me! — Ven! — V imeniku si "mrtev", a ti še ne veruješ!?.... Kaj sem mogel storiti? Odšel sem.... * . • Odpotoval sem domov, ker živel sem v drugem mestu, in ne-Laj dni nisem mogel priti k sebi. A prošenj nisem pisal več. Niso pa minili trije meseci od tistihmal, ko je dospel od komande akt v naš«' mesto, da mc ima občina predstaviti tekom 24 ur. — Ti si vojni begunec! — mi reče kapitan, pred katerega me je privedel vojak. Povedal sem mu vso stvar, kakor se je gn ' "la. ko sem javil komandantu. — Dohrr pojdi, dokler se ta reč ::»• p sni! Odšel sem, toda jedva sem dospel zopet v svoje mesto, je prišel pop i v od neke druge komande. Klicali so me tja, naj se nemudoma predstavim komandi, ker sem ondi pomotoma zašel v njihov imenik. Odpotoval sem na svojo komando in povedal kako me zove komanda m-ačka, da mi naroči, naj se predstavim tej tukaj. — Pa čemu si prišel semkaj?! — Pa čemu bi hodil tjakaj kjer me bodo napotili semkaj, a ker sera tukaj.... — sem za«el razlagati, kako bi bilo glupo hodit! na ono komando. — Prišel si semaj razlagati?! — - To ne gre! Povsod mora biti red!---- Kaj sem hotel! Ni bilo druge, nego odpotovati zopet iz K. v M., da mi ondi naroče odpotovati zopet v K. odkoder sem prišel. Javil sem se torej na tamošnji komandi. Zopet naredbe koraki, "Razumem;" — in naposled so mi rekli, da me sploli nihče ni klical!____ Vrnil sem se domov. Jedva sem se oddahnil pa evo zopet akt iz M., v katerem je stalo da je to drugi poziv ter da naj me zato zgrabi straža ter kaznuje, ker nisem dospel pravočasno. Brez duše sem tekel zopet, in tako sem, malo kasneje, fctopil v kasarno ter odslužil dve leti.. v: Na posetih ▼ CehosloraHri. Spiš In Ocava Spiš in Oi^.a sta nam skoro neznani imeni, v čeških listih pa lahko čitate o njih dan na dan. V teh dveh pokrajinah je namreč plebiscit med (Vhoslovaki in Poljaki. Pokrajini ležita v podnožju isoke Tatre: dozdaj sta pri pa-. nož ju lesnih gor in je ostal v O-dali k Slovaški. Poljaki so ju posavskem zaniku (gradu). Vrh str-prevratu zasedli, češ. da prebival- uiih pečin ne dviga grad s svojimi stvo govori poljsko. starodavnimi stolpi in zidovi, za- V resnici je tu prehod med slo- nimiva stavba iz davnih časov,; aškim in poljskim narečjem, ki «!«>slej tuja last, sedaj last države.! počasi prehajata drug v drugega. V ozadju se dvigajo oravske go- iraji so bogati gozdov in pri rodnih krasot, zato se je razvnel hud boj med agitatorji obeh strani, kar bo zasekalo za nekaj časa hudo mržnjo med Cehoslovaki in Poljaki. Priznati moram, da kljub temu, da se tam razvija sedaj odločilen ln>j, nismo slišali nikakih proti-poljskih govorov, nasprotno, poudarjala se je povsod želja, da bi zavladalo med narodoma zopet prijateljstvo in soglasje. Iz Lotnniee v Oravo bi ne bilo daleč, ako bi šli preko gor. z železnico pa smo se vozili daleč na okoli, nekako tako, kakor če bi hotel priti iz Borovelj v Velikovee pre?co Ljubljane. Zjutraj nas je odpeljal vlak iz isokih gorskih krajev in kmalu smo bili zopet v dolini. Glavna reka Slovaške je Vah. ki izvira pod Visoko Tatro in teče preko slovaške zemlje; pri Komarnu Komorni) se izliva v Donavo. Ob reki vodi glavna železnica, tu leže tudi znana mesta Sv. Miknlaš, Riržomberok, Trenčin itd. V Sv. Mikulašu (Miklavžu) so se poslovili od nas naši slovaški znanci, med njimi naš rojak slikar Žebota, ki je nam naročil pozdrave na svoje znance v donio-ini.. Vprašali smo ga, kdaj se vrne, on pa je odgovoril, da se Nato je minilo pet let. Skoraj sem že pozabil da Sem bil vojak. Nekega dne so me pozvali na ob čino. Šel sem. In tamkaj je ležal ogromen sveženj aktov s komande : sveženj je tehtal vsaj deset kilogramov. Nekaj je bilo vsite-ga, nekaj privezanega drugo na drugo, dokler ni narasel tako velik fascikel, da so ga morali razpoloviti na dva dela. — Naroča se mi, da vas odpo-šljem na komando, — mi pravi župan. — Kaj zopet ?! — vzkliknem od strmenja. Vzamem tiste akte. Po njih je bilo na tisoče podpisov, naredeb pojašnjenj, obtožb, odgovorov pečatov duhovniških, kapetan ski h, naeelniskih, šolskih, občinskih, divizijskih in česa vsega še nc. Pregledam vse to in vidim, da se je uradno ugotovilo, da sem živ, ter da me poživljajo nemudoma, naj pridem služit vojsko v stalnem kadru.... P^jiiaje case sladkorne pet* letošnje setve oc 15 kron na 30 kron za meterski s tot bo povzročilo podražitev cen za sladkor na Čehoelovaikem na 8 kron aa kilogram. član češke akademije. Vse pod-tatranske pokrajine so se prišle lani poklonit pesnikn. ki je izvršil veliko delo za slovaško svobodo iu kulturo. Vlak je odhitel naprej v pod- 19 Iz Sloveuge. Župnik Lovro Lah smrtno ponesrečil. Na hinkoštno soboto je padel Na Vrhniki j« umrl Karol Mayer, trgovec in posestnik. Ves čas svojega bivanja na Vrhniki je de-'s kolesa Lovro Lah, žepni k pri lal le za blagor in procvit obča-|Sv. Križu pri Litiji, in se pri tem nov. Bil je mnogo let podžupan, tako udaril na glavo, da je neza-predsednik občinske hranilnice- vesten obležal. Prebil si je črepi-oskrbništva. požarne hrambe, od-j njo. Prepeljali so ga v bolnišnico bornik cestnega odbora itd. j usmiljenih bratov v Kandiji. kjer Umrl je po daljši mučni bolezni jesumrl. Pogreb bil v Dobrničah. Franc Orehck, doma od Drtije pri Moravčah. Bil je zgleden mladenič in član društev. Umrli so v Ljubljani: Mihael Stare, posestnik. 49 let. Fran Blazina, novorojenec, četrt ure. Frančiška Podbršček. hči begunke. 17 mesecev. Mapdalena Vacek. zasebnica. 7S let. Alojzij Blatnik, sin čevljarske-po mestih in gradovih. Nemške! ga mojstra. 1 mesec, naselbine po mestih so ostale do' Bogomir Bavčar, sin poštnega današnje dob«*. Madžarski magna- poduradnika. h dni. ti so si potem prilastili cele kraje j Frančiška Dolence, bolniška strež-in Slovak je bil rob-tlačau. Orav-!«ica. *J6 let. ski zamok je spomenik teh časov: Ludovik re. na jug pa je lep razgled po pokrajin L Ob času madžarskega navala se je narod umaknil v gore iu od tam se je začel pozneje zopet vračati v ravnino. Razni kralji, posebno Anžuvinci, so poklicali v deželo Nemce in so jih naseljevali V Sloven jgradcu je prevzela od g. Oseta gostilno "Balkan" gdč. .lastka B račun, ki je bila dosedaj dolga leta pri znani gostilni "'Branibor** v t'elju. to je bila trdnjava, odkoder so tujci obvladali vso pokrajino. O-gromni gozdi, polja in vinogradi pridejo sedaj v narodno last. V podnožju gradu stoji nekaj hiš, ki so spadale k grajskemu gospodarstvu. Tu so nam pripravili večerjo, na kateri je bilo tudi mnogo zastopnikov občin in uradov iz okolice. Naravno je, da so m- pri tem razvile zdravice in nagovori. Govorili so tudi rihtarji (župani). Oravski zamok je skoraj na meji plebiscitnega ozemlja v Oravi. Govoril je tudi rihtar iz plebiscitnega ozemlja, ki je izjavil, da si Slovaki ne žele poljske svobode in da žele biti. v čehoslovaški republiki. Plebiscit je razburil tu gor-.ske duhove, ki so živeli precej v miru med seboj. Razlika v nareč- Peterka. posestnikov počuti na Slovaškem prav dobro jih ni tako natančna, da bi se moglo reči, tu je slovaško, tam poljsko. Pri slovanskih narodih prehajajo narečja polagoma drugo v drugo. Zato bo tu plebiscit bolj političnega značaja; gre skoraj bolj zj zemljo, nego za ljudi. Po-ložaj je precej podoben našim koroškim razmeram: obe stranki u-pata na uspeh. Želeti je, da bi sedanji boj za zmago ne ustvaril po nepotrebnem sovraštva med sosednima narodoma to- in onstran in da počaka boljših razmer. Vozili smo se do Kraljovan proti zapadu, potem pa smo zavili severovzhodno smer proti Oravi. Tu so se vršili pozdravi na saki postaji in imeli smo priliko ideti slovaško gorsko prebivalstvo, ki je ohranilo v teh krajih še mnogo starih šeg in navad. Obrazi, kučme, kožuhi, vse je bilo še tako prisno starinsko. Naš kino je sprejemal te pestre like v smo se od Slovaške — na« vlak je drdral proti severozapadu v Moravsko Ostravo. Dr. Ivan I*ah. PREBIVALSTVO PHILADELPHIA. Washington, D. C.. 24. junija. Kot je objavil urad za ljudsko štetje, znaša prebivalstvo Phila- ' ^.....\® delphnje 1,823,000 ljudi, kar zna- priprostimi krepkimi bese- . ' ' „ * . ^ ei prirastek za več kot 250.000. S tem je postala Philadelphia tretje največje mesto v deželi. Rochester, N. Y., ima skoro 300 tisoč prebivalcev. PREBIVALSTVO ZDRUŽENIH DRŽAV NARASLO Vojaška Iz Belgrada se poroča, da bo vojna duhovščina t drŽavi 8HB v najkrajšem času sprejeta v skupno vojsko. Sjsmo monaignor prihajalo Klobovs pojde sli in Imlrhnneti t psko^ svoj aparat. Gorjanci so povsod j slovanske Tatre. nekako bolj samosvoji. Tudi tu sej Zvečer smo se vozili nazaj, z nam je zdelo, da vidimo naše Bo-.nami so se vozili rihtarji. Postaje hinjce in visoke Gorenjke v nji-!«« hile polne ljudstva, društva so lioveni domačem ponosu. Stali solpriredila bakljade, poslavljali pred nami v svojih visokih krep-vih postavah — pravi sinovi teh gorskih šum, med njimi so bili izraziti gorski tipi — in so samozavestno poslušali pozdrave, ki jih doslej niso bili vajeni. Ženske so bile tudi tu mnogo živahnejše in so hotele biti vedno v ospredju: vendar ni bilo tiste ljubeznive zaupnosti kakor v Ca-taju. Gorska pokrajina vpliva na nazore ljudstva. Zato pa so se rihtarji (župani) postavili in govorili s dami svoje pozdravne govore. V Dol. Kubinu je vlak ostal ne-krjjiko- dalje časa, da se je naša deputacija odpeljala z avtomobilom k pesniku Hviezdoslavu, ki vsled bolezni ni mogel priti na kolodvor. (V slova»čini hviezda po-mepi isto kot naša beseda zvezda; torej Hviezdoslav — Zvezdoslav.) Hviezdoslav je največji sedaj živeči slovaški pesnik starejše šole. Lansko leto je slavil svojo sedemdesetletnico in ves narod je proslavil ta njegov jubilej. Rojen je bil v Gor. Kubinu leta 1849. Bil je advokat, leta 1910. pa se je odrekel javne službe, naselil se je v svoji hiši v Dol. Kubinu in živi samo leposlovju. Njegovo pravo ime je Pavel Orszagh (Hviezdoslav je njegovo pesniško ime) iu bi se bil že skoraj pomadžaril v madžarskih šolah. Toda pesem Sladkovičeva je v njem Vzbudila narodno čustvo. V literaturi se je oglašal od leta 1867., a šele leta 1881. se je pokazal njegov talent v pravi luči. Pisal je lirske peemi, ode in elegije s poučno in narodno tendenco. Dvoje glavnih njegovih del je izile leta 1*06. in 1 1890.: žena", vaški roman v verzih, in "Ezo Vlkolinak?", nekaka VMka kronika. Podtatranska zemlja je našla v njem svojega pevca. Bil je vedno aa združenje s Cehi in je bO leta 1918. tudi na pra-fikjh slavnoatah- Izvoljen je bil v narodno akapiiao in je sin. 10 let. Karel Hribar, dninar. .">0 let. riril Cerar, hlapec, 23 let. Marija Janežič, tobačna delavka v pokoju, 53 let. Vinko Žulj, sin tovarniške delavke, 7 mesecev. Stank o Javoršek, dijak, 17 let. Matevž Kosmač, železniški čuvaj, 55 let. Ana ^»trehar, mesarjeva vdova. 66 let. | Martin Ple«ivenik, hotelir iz Trbiža, 54 let. Marija Kolar, učiteljeva vdova. 78 let. Jakob Sušnik, Tvovač, 71 let. Fran Kham, trgovec, 48 let. Helena Demšar, bivša služkinja, hiralka, 82 let. Jožko Sikošek, sili carinskega revizorja. 1 mesec. Ana Modic, hči krojača, 2 meseca in pol. Karol Hribar, uslužbenec tvrd-ke Kastelie &. Žabkar. Dragica Cibej, hči ključavničarskega delovodje, 7 mesecev. / Velikanska tatvina v Zagrebu. Tat v Ljubljani prijet. Mirko Grubič je star šele 17 let, to otrok JOHN ZUPANČIČ. Umrl je dne 12. aprila po 11-dnevni mučni bole/.ui pljučnici. Pokopan je na katoliškem St. Mary's pokopališču v Cecil. Pa. Imam se zahvaliti gospodu Rev. A. Moder iz Rossville, Pa., ki so uiu prinesli zadnjo "sv. popotnico in ga taki* ljubeznivo tolažili na njegovo zadnjo in bridko uro. Hvala lepa vsem. ki so ga obiskali na bolniški postelji in ga tolažili. Hvala lepa moji hčeri in zetu, ki stči mi pomagala ves čas v bolezni in mi bila v tolažbo. Posebna hvala mojih dveh ot.rok botrom Rajnarjevim v Treveskin. Pa., za pomoč in tolažbo v teli bridkih urah. Srčna hvala mojim sestram in svakom ter njih celi družini Renkovim iu Murglevini za njih pomoč in za 'prekrasne vence, ki so jih mojemu preljubemu možu za zadnji spomin podarili, pa tudi njegovemu bratu Lojzu Zupančič v Delmont, Pa., ki mu je v zadnje slovo položil venec na krsto. J..epa hvala trem društvom za podarjene krasne vence v zadnje slovo. Lepa livala vsem bratom slovenskih društev v Bishop, Pa., ki so se v polnem številu skupaj zbrali teh ga spremili po bratovsko z zastavo k večnemu počitku. Lepa hvala za vso meni pošteno izplačano bolniško podporo in smrtnino od treh društev SDPZ., SNPJ. in SSPZ. Tebi. moj srčno ljubljeni in ne-pozabljeni soprog in oče. bodi lahka ameriška žemljica. Moja edina tolažba je le to, da se zopet vidimo in veselo združimo nad zvez-cenjene'dami s celo svojo družinico. 1'ri- Washington, D. C., 24. junija Načelnik statističnega urada dr. Joseph A. Hill je izjavil, da imajo po zadnjem ljudskem štetju Združene države 105,000,000 prebivalcev. Pri zadnjem štetju leta 1910 so jih imele nekaj nad 91,000,000. Prebivalstvo se je torej povečalo za približno 14 procentov. ŠTIRINAJST KOMUNISTOV OPROŠČENIH. vredne najmanj 200,000 kron. Ji Potres v Črnomlju. O binkoštnili praznikih so prebivalce v Črnomlju iznenadili trije lahki potresi: v nedeljo 22. maja nekako ob 7. uri zjutraj prvi najmočnejši, ki je zagugal hiše in se naznanil z močnim bobnenjem, drugi potem zvečer ob približno poročen ostani v blag spomin v nudit vi pri vseh čitateljili tega lista. Bishop, Pa., 22. junija 1920. Žalujoči ostali: Ana Zupančič, soproga. Jokana, Janez, Rudolf, Barba, Jože, Tone, Ida, Neža in Ana, otroci. Anton Vrček, zet. mož Ane. 7. uri j- bil slabejši in tretji dru-j^iz Zupančič, brat v Delinontu. go jutro 23. maja ob 7 .uri je bil1 (2;»-26— 61 še slabejši. Podrobnosti manjka, il Boston, Mass., 23. junija. — Sodnik G. V. Anderson je danes oprostil štirinajst oseb, ki bi imele biti deportirane radi boljievi-ške .agitacije. Sodnik je izjavil, da komunistična stranka, kateri dotični pri-"Hmjnikova (log»jevarpildajo ni franka "sile in nasi lja". i i 6 S SB kovaškega pomočnika, ki razume svoj poael, dobra plača. — Babor, 417 7Mh St. 3» v Električno pihalo Če sedite na pravi strani električnega pihala boste pogrešali veliko neugodnosti soparnih poletnih dni. Boljše je pa, če ga naročite, predno dejanski nastopijo vroči dnevi, če ga ho čete zagotovo dobiti. Vse vrste pihal so na razpolago pri The New \ork Edison Company F«cr Servue General Offices: Irving Place mad 15th Street Dfatck* Often ■hue Fklrial Appliances of all kinds at* on display ao NedUfc St ceroer Heeer St i jl E«t SMi St bet Lnimpom 6» Ave 4*4 Bmlnjr m Caaal Sc i j Em njd S mr j* Aw 10 bviag Place corner i$(* St , gut 1491k St warn "1 nllie* Ave ■*4 We* 434Sckat B'way ftfc Ave 5$$ Tnniw Awcanw Mommy Ave / GLAS HAMPi iS. JTTN. 1 ANZE PITOV ALI 85 Nadaljevanje.) — Radi tega je tudi nagubal f-elo. Kraljica je s svojimi prvimi besedami tudi ojaeila mnenje, katero je imel kralj o njej. — < i os pod, — j* rekla. — jaz sem si izza včeraj dobro premislita. — O, -.edaj prihaja. — si je mislil kralj. f — Prosim, veličanstvo, pošljite vstran vse, ki ne spadajo med l«ajbolj zaupne. Kralj je dal svojim dvorjanom povelje, naj *e odstranijo. I.e ena izmed dvorjank kraljice je ostala v sobi, namreč mada tn a Ca m pa n. On pa se je milo nasmehnil ter rekel: — Ne, hvala. — Vi nočete oklepa ? — je vprašala kraljica. — Ne nočem ga. m — Pomislite vendar, to je življenje, to je rešitev. — Dosti, dosti, — je rekel kralj. — Če nočete oklepa, vas bodo ubili. — Moja draga, kadar so plemenitaši iz osemnajstega stoletja v v oni, so oblečeni v obleko iz sukna. To je za krogi je. Ce ste na častnem polju, imate le srajco in to zadostuje za meč. Jaz, prvi plemenita« drža\e, ne bom nikdar storil več ali manj kot pa moji prijatelji. Hvala vam, drajra gospa, hvala vam, moja dobra kraljica. Kralj se je zopet mirno oblekel, ne da bi razumel dejanja junaštva. katerega je izvršil. — Ali more biti izgubljena monarhija, ki je ponosna v takih ' trenutkih ? (Dalje prihodnjič.) Zastopniki "Bbs NnO" kateri ao pooMaKanl pobirati oino za dnevnik "(j las Naroda**. Vsak sa stotnik izda potrdilo za avoto, katero je prejel ln jlta rojakom prlpo ročamo. Naročnina a "Glaa Naroda" Je: Za celo leto $5.00; za pol leta $3.00; ca Štiri mesece $2.00; aa Četrt leta $1.50. Roparski napad v Selcih pri Pancih. Jože Boh ut n i k, delavee iz Za-j j? prišel k meni eden in mi rekel-, dvora, Ivan Bohutnik. delavec iz Boš tih! — Ornr so bili kakor hudoba. Skoraj vse so pobrali, le slabo so pustili. Zvižjrali in prepe- CaL: Jacob I>ovHn. Denver, Cela.: ftalo. Kralj je odložil eel o svoj meč. Kdor bi videl kraljico v onem trenutku, bi zapazil na njenem lici izraz največjega veselja nad izvojevana zmago. Konečno je bil iiJtp na kralju in kraljici ga je vprašala: — Ali je težak? — Ne. — Oglejte si mej* «a kralja! — je vzkliknila Marija Antonijeta. vsa iz *eb*> t#*r se obrnila proti madami Tampan. — Rešila s«* m sv o jetra kralja. — je nadaljevala kraljica. — Od-ložite oklep tf-r ga sklonajte razsekati z mečem ali prestreliti s kro- prodajal v Ljubljani časopise, zgo vorno opisuje, kaj se je godilo 15. februarja v Selcih pri Pan<-ih in pravi, da je bilo tako. kakor je Jože povedal. Jože Kosec ne taji. tla je bil zraven in pove. da je bil v svetovni vojni in na Koroškem večkrat ranjen; vsi zvračajo kriv do na Režka, češ. on jih je pre lnšni preiskavi uropanega blaga Ex praesidio odredi nato dvorni svetnik, da se zasliši tudi ko-iiii.ndir orožniške postaje v Šte-penji rasi narednik Čebular, ki pove. kako je orožništvd 'poizvedovalo, dokler niso aretirali Režka. ki spada pod vojaško sodno oblast. — Jože Bohutnik pravi: "Mi nismo šli ljudi pobijat, šli smo le krat. Če bi hoteli pobijati, bi bil gotovo kdo katerega u-daril." Porotnikom je stavil senat 3 glavna in 12 dodatnih vprašanj. Zagovornik dr. Furlan predlaga, naj se stavijo še vprašanja, če so šli krast, ker se stavljena vprašanja tičejo le ropa. Dvorni svetnik Trenz se proti vi predlogu. — Senat je predlog zagovornika zavrnil. Zagovornik si pridržuje ničnostno pritožbo itaradi odklonitve vprašanj. Nato govori svetnik Trenz, ki naglasa, da gre za slučaj, kateri je jasen kakor dan. Zagovornik dr. Furlan a- svojem nagovoru povdarja, kakšne raz-•nere so bile v "Vevčah pred vojno; nemška družba Ley kam je slabo plačevala delaveV. posledica je legeneraeija. Ko je nastala svetovna vojna, so tvornieo zaprli in lelavci so se razkropili po svetu, kar jih je še ostalo doma, so pa stradali. Porotniki so potrdili prva tri sriava vpraša njo. in sicer glede na Jožefa Bohutnik in Jožefa Kosca soglasno, glede na Ivana Bohutnika pa z 8 da in s 4 ne. Tudi dodatna vprašanja so porotniki potrdili, izvzemši enega vprašanja slede na Ivana Bohutnika, če je nastopil z morilnim orožjem Sodba. — Dvorni svetnik Re-sally razglasi nato sodbo, s katero se obsodijo: Jožef Bohutnik na 12 let, Ivan Bohutnik na 5 let in Jožef Kosec r.a 15 let težke ječe. ■■ I SLUŽBO DOBI »p _ _ ; mlad Slovenj*', ki je vešč sloven- I ■ M ske in angleške korespondence in ® ■ ■■ I II ima veselje sodelovati in napredo- CAMMMIE GENERALE TMNSATLANTIQUE, 'nTšffii * V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE' LAFAYETTE SAVOIE LORRAINE TOURAINE N. V. (24-25—b) 1. Julij« 3. Julija 10. julija 13. julija " OGLASI NAJ SE S MIHAEL ABRAMOVH'. Pri nas HKrt parntkl ■ fttlrlml in tvtma vljattoma. ima pismo od svoje žene iz Kuže- ljji. Hrvatsko. l"pravni»štvo n in tretjega raareda Potniki tretjega razreda dobivalo brezplačno vino. PHELPS BROTHERS & GO. Paaeenear Department 4 West Street New York Kje je FRANK KNAI S? Doma je i/ Otavie. st-ila j jiosestnik v iSukovei ]»i i Kibniei. Z;idnje pismo sem sprejel <>«1 ujetja ix roiilam. rdalio. .">, uovenihru l!»l*\ ]>otem llis.Mn Ver slišiil o lijem. I*ri cieni ima 4 pisma iz starejra kraja in t ti« li »lenar slirunjen. Zatorej se mi sumljivo vi«li. ilnwon' je kje umrl. Prosim rojake, ako je kateremu ka j znano o njem, da mi naznani. Želi izvedeti njejjova žena iu pa jaz -I• »lui Startz. Box li-I7, Al id vale. 1'tah. (24-28—G) Suho Grozdje Importirano is starega kraja 22 centov funt. Boksa 50 funtov $11.00 Posebne cene nn veliko. BALKAN IMPORTING GO 61*63 Cherry Street New York, N. Y. Z naročilom pošljite $3. v naprej. LLOYD SABAUDO ■i State Street New York Prihodnje odplutje Iz New Yorka parnik na dva vijaka "RWIIXA DTTALIA" 17. julija. Izdajajo ae direktni vozni listki do vseh glavnih mest v Jugoslaviji. Brezplačno vino vsem potnikom tretjega razreda. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Rojakom naznanjamo, da potuje po državi Ohio naš rojak Frsnk Poje in Alb. Poljanee. C«Uia«Mi Okie: Math. S la talk. Frank Sskser, Charles Karilngar, Id Jakob BeeUk. Okies Louis Relent. J. Ostanek. Niks, Okie; Frank Kofwht Rad l>i izvedel za naslov FRANC JIG A, podotnaee Doheršekov iz Križeče vasi, Studenice, Štajersko. Pred vojno se je nahajal v Belgium, AVis., pred nekaj ea-som pa v Cleveland«, Ohio. Ako kateri cenjenih eitateljev zna njegov naslov, «ra prosim, da mi ga pošlje, za kar mu bom prav hvaležen, v slučaju pa, da sam eita te vrstiee, želim, da se mi nemudoma javi, ker poročati mu imam nekaj novie, tikajoči h se njegovega doma v Jugoslaviji. — Frank Čemeič, Box 8, Grafton, Wis. (19-25—6) In If. Kralj > napravil kretnjo kot da ne vrjame. — Poskusite, ;e ponavljala kraljica. — 1* rsmga Antonij« t«, — je rekel kralj Lisdovik XVI. — Koliko favale sein vam dolžan? Pri tem je položi! oklep na mizo. » | — Kaj pa delate 1 — je vpraiala kraljica. T Pri 2JI tem m je vpraiala kraljica, u je zopet dala v roke oklep. | j 1 V govoril. Mlinarica Frančiška Lu-;.ar pripoveduje, kakšen strah so ji v tisti npči napravili roparji: 4'Hudo sem se prestrašila, hudo. kake tri ure so bili notri. Eden je .bstavil sekiro in rekel: "Daj denar, Če ne, te boni ubil!" Priča prične glasno plakati in pravi: Gospod, jaz se bojim, da zopet 'c* pridejo *n se maščujejo! Oh, oče so se zelo prestrašili..." V splošnem potrdi navedbe obtož-fuee in prosi roparje na zatožni klopi: ''Fantje, dajte vsaj žido. ki ste jo dekli vzeli nazaj.** Obtoženei pravijo, da Žide nimajo. * Dvorni svetnik Regally obtožencem: "K taki revi ste ali!" — Žena še enkrat pravi: "Tega se nujbolj bojim, da bi me požgali ali prišli nazaj." Dvorni svetnik He gaily obtožencem: "Tako mladi ste, pa greste kaj takega storiti in spravljati v tak strah ljudi, kateri niso imeli nobenega denarja!" 17-letna dekla Ana Omahen opisuje dogodek: "Tako »no ac bali, da sem pričela jokati, pa Tz Belgrada poročajo: Knez rJre.gorij Tmbeekoj, vodja tukajšnjega odbora za pripomoe rule i m beguncem, se je zatekel k Lt. Col. E. E. Hume, Unite«! States Medical Corps, vodji komisije Ameriškega Rdečega Križa /.a Srbijo, in a naprosil za čevlje. oblačila in zdravila v pripo-tnoč ruskim beguncem, ki se zatekajo v Srbijo. Deset tisoč Rusov v veliki revščini, deloma okuženih s tifusom, je že prekoračilo sjrško mejo na poti iz Sohina. kamor so bili izkrcani iz ladij, ki jih je Rdeei Križ stavil beguncem ua razpolago. Malone sestradani, mnogi blodni vsled mrzlice, razcapani. nepočesani, umazani in obubožani ti begunci nudijo sliko nepopisne tragike. Dr. 8eton Watsor be imenovan častnim članom srbske akademije znanosti. Čohoelovaaka država je v Severni Ameriki naročila 8 tisoč tovornih vagonov, ki naj se dobavijo v petih letih po 90 do 100 tisoč kron. In« laftatiQaga sadja in zelenjave iz Cehoalovaake je popolnoma prepovedan. Anton ViImML Valentine PeterneL Freak Novak. Frank Gareaje la Jota Pa.: Anton Frank U. JakoMcfc. Z. Jfl rich ta L MU* Wmt Nevrteo. Pa.: Jneenh Joren. White Valley, Pa.: Jurij Prevlt Willeek. Pa.: J. Peternell. Black Diamond, Wash. (Z- J. I*«renta. Ceketen. W. Va.: Frank Koelan. Tfcien. W. Va.: A. Korenchan. MUwaknee. Wis : Adolf Mantel In Josip Tratnik Shehejcaa. Wis.: Jolm Stampfel In H. Svetttn. West Allis. Wis.: Frank Skok. Springs, Wye.: I^ule Taneher 1n A. Justin. GEORGE WALETICH, ki je pooblaščen pobirati naročnino za Glas Naroda in izdajati pravoveljevna potrdila. Prosimo rojake, da mu gredo na roke in ga priporočamo. Za naklonjenost Be vam že vnaprej zahvaljujemo. Upravniatvo Glas Naroda. M^fff*1- ""OOAJTE 8K IVA WAKODA", NAJVTČJJ SLOVENSKI DKEVHXK V ZDS '»tAWAW. Doctor Moy — Je uspešno zdravil naduho. bozjast. krajevno otrpnost, padavice rne ali pljufne zni. bolečine v že- lodcu, bolerine v prsih, vnete oil, noge, roke ali križ, otekljaj*, revmatizem, kožne bolezni, izpuščaje, opre. oslabelost, možke in ženske bolezni, slabo kri, brez operacije v najkrajšem fasu po najnižji ceni. Poskušajte ln se prepričajte. DOCTOR JIN FUEY MOY 308 Grant Street Pittsburgh. Pa. Uradne ure: ob delavnih, od 9. dopoldne Ob nedeljah in pruxnlkih: od 9. dopol-do C. »večer, dne do 1. popoldne. Veliko zmanjšanje cen Grozdju! Grozdju! Grozdju! tiran« Iz starrga kraja. Najboljša vrata 100 funtov $24.00 S<*•. draga vrata 100 funtov $21.00 MOŠT, sveiega rrozdja 51 gal $6259. MOST. svežega grozdja 26 gal $49. Zdravilno vino Ferro China 12 steklenic $18.00. NaraHie. doltler je teh, ker m vse eene veljavne le u kratek ba. Peeetaa eena na debela. Denar ae pošlje t priporočen« pismu ali po sfa^r Ortm S . K U C I C H Dalmatian CaL Grmpea Co. M COKTLANDT STREET NEW YORK CITY iLI STB BOLNI? Jas vem town oxSravti. 2m veC kot trio«—t, tmt mm woo botesni. Koine, krvno, fttvCne, itMbe In revini tar VHkovrdM ««11 mM rojakov, katero asm oeSravll. Jam earn eceravll. ko *n«l nlw mogli. Ne eakajto. PrMII« a m an I frmdnm Ja Bfypazwo. Can« ao tak«, da Jih lahka vaafcea nnaro* ^iskkava ferapMns. Prof. Dr. H. a BAH iPtCII ALIIT «11 aMITHFIBLD «TRCCT PITTltUROH, PA. i ilil i .-i. . i