NO. 58 Ameriška Domovina '»jvi'E wie/i'iw T X OJW1E1 AMCRICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGG ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MARCH 23, 1960 SLOVGNIAN MORNING NGWSPAP6R STEV. LIX — VOL. LIX Sa'^i°ial^? MlSiškiHniji Obisk avstrijskega zunanjega ministra v Beogradu * V m V m vidi, se je burja okoli naših izdatkov za narodno obrambo Domačini v Južno-afriškiuni- vsaj začasno polegla. Drugače ne bi bil mogel iti tajnik za narodno obrambo Gates na službeno potovanje v Evropo. Povod za pot je dala konferenca NATO vojnih ministrov, ki bo koncem meseca v Parizu. Šel je od doma nekaj preje, da lahko obišče Nemčijo in Avstrijo. Gates bo obravnaval z evropskimi vojnimi ministri celo vrsto aktualnih vprašanj: ali naj NATO zavezniki dobijo atomsko orožje? Ali naj omejijo izdatke za svojo lastno narodo obrambo? Ali naj Nemčija organizira svoja oporišča v Španiji? Ali naj NATO armada organizira skupno intendantsko službo? Ali ne In bilo dobro napraviti skupen načrt za proizvodnjo specialnega vojnega orožja? Ker bo konferenca trajala ua-mo tri dni, vojni ministri ne bodo smeli biti preveč zgovorni,' drugače ne bodo opravili ničesar Pni tako obširnem delovnem programu. ji ppfišli k aktivnemu odporu proti zapostavljanju. — Nemiri so zahtevali v zad- pustil vprašanje koroških Slorencev-nerešeno ahid„težs^ie„7?hmr-Amerika je obsodila CAPETOWN, J. Af - Spopad V Affikl v Vereenigiingu pri Johannes- ____ burgu in izgredi v lukejinjem Vhd» Zdn^STdriw je «b- SSd^odZ*”^«^ sodila nasiten g"* prebivalstvo ’ je proti črnim domačinom Kube O dejanskem stanju na v Južni Afriki. — Isto so,0101™ in 0 ^j'h ukrepih proti| storile tudi Indija, Vel. Bri- obdolžitvah kubanske vlade Fi-1 tanija in še nekatere države. četek upora črnih domačinov proti zapostavljanju od strani belih gospodarjev. Doslej so črnci nastopali proti zapostavljanju le s pasivnim odporom, sedaj pa so nekateri vodniki črncev po- “Glas Amerike” začel S Avstrijski zunanji minister Kreisky je bil pretekli teden na obisku v Jugoslaviji. Razgovori z jugoslovanskimi vodniki so bili po izjavi Titovega zunanjega ministra koristni za razširjenje sodelovanja med obema državama, toda vprašanja slovenske manjšine na Koroškem niso v »i • resni. posebno oddajo za Kubo WASHINGTON, D. C. — Združene države so sklenile, da BEOGRAD, FLRJ. — Jugoslovanski zunanji minister dela Castro. j Koča Popovič je med sprejemom v čast avstrijskega zuna- Posebna oddaja v španščini niega ministra, ki je prišel sem na tridnevni obisk pretekli traja eno uro od osmih do deve- torek, izrazil v napitnici upanje, da so razgovori med pred-p« su . VOUIUK1 crncev po- WASHINGTON, D. C. — Tis- tih zvečer, pa ji prenaša samo stavniki obeh držav koristili medsebojnim odnosom in da zvali domačine, naj preidejo k kovni tajnik državnega tajništva j kratkovalovna postaja, namesto bodo razširili in pospešili sodelovanje med obema državama aktivnemu odporu, da naj nasto. L. White je dejal, da obsojajo tudi postaje na srednjih valovih, posebno na gospodarskem polju. Voda iz Nila naj bi ozelenela - Sinaj Naser je objavil načrt za namakanje Sinajske puščave, kjer naj bi sc naselilo dva milijona Arabcev. KAIRO, Egipt. — Združena arabska republika je uradno objavila načrt o namakanju Sinaj-ske puščave z vodo iz reke Nila. Posebni prekop pod Sueškim Prekopom naj bi dovajal Nilovo v°do na področje Sinaja. Ta vo-ki bi jo pomnožili še z vodo iz arteški.h studencSv, naj bi spremenila sedanjo Sinajsko puščavo v plodna polja in pašnike, fia katerih bi se lahko naselilo do cKa milijona Arabcev. Načrt,zveni lepo, je pa verjetno veliko pretežek in njegova izvedba zahteva preveč sredstev, da bi ga mogel Egipt skoro izvesti. Objava načrta je sledila eg1ptski vojaški zasedbi Sinaj-skega področja pred nekaj tedni. V zahodnih krogih trdijo, da je Naserjev načrt nekaka protiutež izraelskemu načrtu za umetno hamakanje Negeva in njegovo naselitev z okoli dvemi milijoni novih vseljencev. Število pijancev v deželi naglo narašča CLEVELAND, O. — V Zdru-?enih državah je trenutno skupno okoli pet milijonov nepoboljšljivih pijancev, ljudi, ki si sami, brez pomoči zdravnika ne morejo več pomagati na pot treznosti. Po uradnih podatkih naraste Gi število v zadnjih letih poprečno za okoli 200,000. Kam G vodi in koliko stroškov bo Pela dežela v bližrtji bodočno-sti s temi nesrečniki, si lahko vsakdo sam misli in — izračuna! Vremensk prerok pravi: Ml Delno oblačno, dopoldne še naletavanje snega. N a j v išja Gmperatura 33, J— .1 ” 7 ~~~~ ~ P*jo odločnejše za svoje pravice. Združene države naisilstvo v vsa-Ti pozivi niso ostali brez uspe- ki obliki in da upajo, da bodo ha. Na več krajih je prišlo do afriški domačini v Južnoafriški ostrih izgredov. Tako so v Lan- uniji dobili možnost zakonitih gi črnci zažgali več javnih pošlo- pritožb mirnim potom. Poudaril pij in razbili vrsto avtomobilov, je, da se Združene države redno Oblasti iso nastopile z orožjem, ne izjavljajo o dogodkih v posa-V prvem spopadu je bilo šest meznih državah, da pa tokrat ne mrtvih in 30 ranjenih, število žr- morejo storiti drugega kot obso-tev se je v novem spopadu vče- dHi ukrepe, ki so dovedli do izgub raj še precej dvignilo. Policiji je življenj. morala priti na pomoč vojska. ) Podobne izjave so izdale tudi Najhujše je bilo v Sharpeville Velika Britanija, kjer je prišlo kakih 30 milj od Johannesburga, v Londonu do javnih demonstra-kjer je preko 20,000 domačinov cij pred “Hišo Južne Afrike.” oblegalo 25 policajev v policijski Ostro so streljanje policije na postaji. Ti so se branili z ognjem domačine obsodile tudi vlade iz pušk in strojnic. Na pomoč Indije in nekaterih drugih držav, so jim prišla letala, ki pa so se Po uradnih podatkih naj bi bi-spustila le nizko nad množico, ne G število mrtvih v* ponedeljek da bi streljala ali odvrgla bom- in včeraj skupno 67 in 182 ra-ke- njenih. Po sodbi privatnih opa- Vlada Južno-afriške unije je na zovaGev naj bi število mrtvih iJtališču stroge ločitve ras. Tako GG blizu sto, ranjenih pa okoli morajo črni stanovati in živeti 3WI v .*“*» “ >*«^en!h P^-i štrajk domačinov račjih m bivališčih. S sobo, mo- CAPETOWN J A - Vodni rajo imeti vedno posebne izka- m ^ zn,iCe če nočeio da iih oblasti iazJaiJenih domačinov so te zn ce, ce nočejo da jih oblasti pozvali k splošni slavki Po primejo. To velja tako za mos- , .... ke kot ženske. Te izkaznice jim S° de ‘‘j plsane p°- onemogočajo, da bi dobili kako ?V*' 0Sta"eJ0 dejlav.d iz P™’ boljšo službo in jih podrejajo tu- es a oma' a P0 'očju Cape- towna in okolice je po cenitvah ki so na Kubi v veliki večini. - o- Posebno želim izraziti upanje,” je dejal Titov zun. minister, “da bomo s podpisom nekaterih dodatnih sporazumov dali novega zaleta soglasnemu reševanju še odprtih vprašanj v duhu dobrih sosedstvenih odnošajev. Prepričan sem, da bomo pomagali tudi pri napredku političnih in kulturnih odnosov in pri sodelovanju na vseh poljih.” Koča Popovič je govoril tudi " ---- o vprašanju slovenske narodne oblastnikov v Sloveniji in Jugo- Bolniško zavarovanje vedno bolj v ospredju Potreba po splošnem bolniškem zavarovanja je vedno ° vPrasanJu slovenske narodne oblastr občutnejša. y neki obliki !narodn"manjšme na Koroškem- slaviji. jo bo Kongres prej ali s|ej !Pri lem je trdil, da jeoedanja av- Ob tej priložnosti lahko ome-* ?1 strijska vlada pokazala za to nimo, da se v nekaterih poučenih uzakonil WASHINGTON, D. C. — Kongresnik Forand iz naše najmanjše države Rhode Island je preko noči postal znan po celi deželi. Žel. 1957 je vložil zakon o bolniškem zavarovanju, ki je obtičal v Kongresu. Tudi v 1. 1958 in 1959 ni imel več * ireče s svojim zakonom. Letos , je stvar drugačna. Smo v volivnem letu in di celi vrsti predpisov, ki za belce ostalo doma okoli 85 odstotkov ne veljajo. Nezadovoljstvo se je tekom Celotnega dnega deJavstva. zadnjih let pokazalo že ponovno Gospodarstvo defiele, ki ima v raznih predelih, toda nikdar v °kch. dva in po1 milij°na belega takem obsegu. prebivalstva in okoli devet mili- jonov črnih domačinov, je glede ° | delovne sile skoro popolnoma Umrla stara mati mu po- odvisno od domačinov. Ce se ti maga V politiki ^ odzovejo pozivu k štrajku v vsej deželi, bo prišlo do splošnega za-BOSTON, Mass. — V Bostonu stoja, so do sedaj volili v senat tudi interesentje se trumoma oglašajo pri senatorjih in kongresnikih z zahtevo, naj federacija uvede bolniško zavarovanje. Zagovorniki zavarovanja so največ vpokojenci in njihove organizacije, ki včasih zabrusijo Beli hiši in Kapitolu prav bridke besede v obraz. Na primer: ‘Ako tako v Beli hiši kot na Kapitolu dobro poznajo ‘socijalizirano medicino,’ kadar iščejo zdravniško pomoč po raznih vojaških bolnicah, zakaj ne bi imeli enake pravice tudi revni vpokojenci?” K besedi se seveda oglašajo tudi nasprotniki zavarovanja, kot so Zveza ameriških zdravnikov, zavarovalnice, farmarcevska industrija in organizacije podjetnikov. Nimajo pa nobenih udar- vprašanje veliko zanimanja, de- krogih na Koroškem vstrajno vz-jal je, da “resno upa, da bo av- držujejo trditve, da so titovski strijska vlada skupno s pred- partizani poleti 1945 pristali na stavniki narodne manjšine in v umik s Koroške potem, ko so jim soglasju z obstoječimi obveznost- Angleži zagotovili — izročitev mi uzakonila mednarodna načela slovenskih domobrancev. Morin potrebo za .ohranitev narod- da bi lahko iz Ljubljane tudi o nestnega značaja tega dela svo- tem kaj sporočili svojim tukaj-jega prebivalstva.” To naj bi šnjim — rojakom! omogočilo slovenski narodni Največ stroškov zaradi irskih volivcev, akoravno niso ^riPe *OV‘ “ru_Sceva ima vedeli, da v senatorju teče tudi! — Franclja, nekaj irske krvi. To so zvedeli1 PARIZ’ Fr; ~ Hruščev je spo-šele letos. i ro^R Franciji, da ne bo mogel Senator se je letos rajše udele- PlRi na obisk v Pariz v dogo-žil na dan sv. Patrika nekega vorjenem času in je bilo treba banketa irske dobrodelne organi- obisk za en teden preložiti. Ali zacije v Bostonu kot neke slične Je bil Povod za preložitev obi-prireditve v Washingtonu. Na ska res samo SriPa, o tem poli-vprašanje, zakaj, je senator od- ^čni opazovalci niso ravno pogovoril, da je bila njegova stara polnoma prepričani. Kar je res, mati irskega pokolenja. je dejstvo, da stane Francijo Pri prihodnji njegovi kandida. ' gripa (influenca) tov. Hrušče-turi za senatorja mu bodo Irci va okoli $400,000. šteli v dobro. manjšini na Koroškem, da bi po- Čemu začenjati kulturni stala most med obema sosednima sedai? deželama. j WASHINGTON, D. C. — V Na kraju svoje izjave je Popo- državi Wisconsin bodo začetkom vič dejal, da med Jugoslavijo in aprila primarne volitve. Na de-Avstrijo ni nobenega vprašanja, mokratski strani se za zaupanje ki ga ne bi bilo mogoče rešiti z volivcev potegujeta med drugi-obojestransko dobro voljo. mi tudi demokratska senatorja Avstrijski zunanji minister se Kennedy in Humphrey. Prvi je je zahvalil za povabilo, priznal, katoličan, drugi protestant, da je med obema državama še Oba kandidata sicer ne hvali-vedno več spornih vprašanj, pa ta drug drugega, toda vodita po. dodal, da misli, da bosta obe sira- šteno in dostojno volivno kampa-ni ta vprašanja reševali v duhu njo. Vanjo so se že vmešali neki dobrega sosestva. anonimi krogi, ki so začeli raz- Kot znano je Avstrija skušala pošiljati volivcem protikatoli-spraviti vprašanje n e m š k e ški pamflet, ki je njegova vsebi-manjšine na Južnem Tirolskem na očitno naperjena proti sena-pred Združene narode in pred torju Kennedyu. Senator Hum-mednarodno razsodišče v Haagu, phrey je takoj zanikal vsako zve-čeprav ima zato bolj malo osno- zo s pamfletom in ga obsodil, kalnih gesel, da bi pobijali Foran- ve- Jugoslovanska vlada je izja- bo vse res. Težko bo pa kdo ver. dpv načrt. vila, da vprašanja slovenske in jel njegovi trditvi, da bo pamflet Eisenhowerjeva administracija hrvaške narodne manjšine v Av- škodoval tudi njemu, je že prišla do prepričanja, da bo striji ne bo spravljala pred Zdru. ^ Ako so se protikatoliški pam-treba nekaj ukreniti. Za to se žepe narode, ampak ga bo sku- fleti pojavili že sedaj tekom menda najbolj poteguje pod- šala rešiti v neposrednih razgo- kampanje za primarne volitve, predsednik Nixon, ki mora radi vorih z Dunajem. Dunaj je se-, kaj šele lahko pričakujemo za tega požreti marsikatero grenko veda tega vesel, slovenska in hr- tedne pred volitvami v novem-besedo od stare republikanske vaška narodna manjšina v A v- bru?! garde. j striji pa ne moreta do narodnih 1 —-----o----- ------"----- pravic, ki jih jima je Avstrija ob- Tiskarne na Formozi o- Naša narodna obramba ',b P'xl‘)isu P'1-, grožajo našo tiskarsko Iz Clevelanda in okolice Žalostno sporočilo— Anton Tomšič z 1193 E. 61 St. le dobil sporočilo, da mu je 10. marca v Višnji gori umrl brat Gregor Tomšič, doma iz Klečet. Doma je zapustil ženo, nečake in nečakinje, tukaj pa omenjenega. Na obisk— Iz Smrečja pri Vrhniki je prišel na obisk k svojemu bratu Franku Železniku na 4002 Jennings Rd., Cleveland 9, Ohio, brat.Anton Železnik. Vse za pot je poskrbela pot. pis. Bled Travel. — Dobrodošel med nami! Zadušnicn— Jutri ob sedmih zj. bo v cerkvi sv. Kristine svr. maša za pok. Franka, Habič ob 2. obletnici smrti. Redna seja— Slov. nar. čitalnica v SND na St. Clair Ave. ima v petek zv. ob osmih redno mesečno sejo, na katero so poleg zastopnikov društev vabljeni tudi vsi čital-ničarji. Zadnji dan— Danes je zadnji dan za vpis v volilni imenik za vse one, ki žele voliti pri primarnih volitvah v maju. Kdor v imenik š«1 ni vpisan ali se je od časa zadnjih volitev selil, naj se še tekom današnjega dne vpiše v glavnem volivnem uradu na llffO Huron Rd. Urad je odprt do devetih zvečer. Priporočamo vedno in povsod veliko pazljivost, to ni dobro samo za druge, ampak prav tako za nas same! mapira luno kar v treh uradih WASHINGTON, D. C. — Tisti, ki radi vrtajo v pregledih izdatkov za našo narodno obrambo, so odkrili v svoje začudenje, da _ , , , . ■ imajo armada, vojno letalstvo in Francoska vlada je namreč vojna mornarica, vsaka svoj od- godbe. | . , .. Beograd, ki je med podpisniki T ^ U® . te pogodbe, je doslej dal samo , Jaipe1.’ For' - Nasa Pskapska nekaj izjav v podporo obeh na- Industnja je naprosila drzavne- rod-nih manjšin, resno pa se za Sa.tajmka Herterja naj posre-nje ni zavzel, tudi ob sedanjem duj? pn čankaJskovr vladi, da obisku avstrijskega zun. mini- ^ ^ doV°llla amf stra ne. Fri tem je sedanji tre- L,sk,h knpg v naso dezel0' Na nutek za to nrva*»Hnn m,. Formozi ™aJo namreč stavci ta Iranski šah pričakuje naslednika prestola TEHERAN, Iran. — Dvor je objavil, da je kraljica Farah nosna in da pričakuje v oktobru rojstvo prestolonaslednika. Šah Reza Pahlevi se je ločil od prvih dveh žena, egiptske Fau-zije in nato od Soraje, ker mu nobena ni rodila sina, Koncem leta se je poročil z 21 let staro I* arah Djiba, od katere upa sedaj 40 let stari šah prestolonaslednika. naročila celo vrsto sob po hote-' de ek ki nai m nrav in nutek ^ G posebno ugoden, ker f ^ TV ° namreč stavci ta- ru ■ v* .. ,FVV .aeleK-ki naj napravi novo mapo Avtttr.i:_ n -h,,, T. . ko nizke place, da morejo tiskar- hh m veliko število banketov, o na vršim lune Avstrija pntibka na Italijo, naj . „ . . ^ . Vse to je moralo biti ali podaljšano ali pai plačano brez uporabe. Veliko postavko tvorijo v o površini lune. Hudomušneži trdijo, da bo tajnik Gates moral koordinirati delo in končno združiti tudi ma- tem znesku tudi stroški za sum-'pe v eno samo, kajti luna je šaljive tujce, ki jih je francoska |m0 ena. vlada poslala na državne stroške na oddih na Korziko. Vsi ti se imajo dobro v korzikanskih hotelih in ne plačajo ničesar za nepredvideno podaljšanje počit- Najlepše šele pride; pristojno za mapiranje lune ni tajništvo za narodno obrambo, ampak NASA, federalna agencija, ki se peča s preiskavanjem vesolja. ! vendar da Nemcem v Južnem j Tirolu, kar jim gre: * Komunistični Beograd brigajo ----------- — slovenske narodne koristi zelo tantjem in ne spoštujesjo avtor- ne skoraj zastonj ponatiskavati ameriške knjige in jih potem prodajati po Ameriki za 20-40% i naših cen. Pri tem tiskarne na Formozi ne plačujejo nobenih malo, slovensko narodno manjšino v Avstriji in Italiji podpira v omejenem obsegu le v toliko, skih pravic. Knjige, ki stanejo prj nas okoli $5.00, prodajajo kitajske knji. v kolikor je levičarsko usmerje-! game po $1.50 in še cenejše. 1 na! Dokazov za to je več kot Kot prodajalci knjig nastopajo ---- ^----------t ---------•J'**** v o« ^ JV VCL TVUJL^ UUSUjpajO nic. Takih letoviščarjev je men-(Ali bo narodna obramba hotela Idovolj — pa naj tukajšnji titov-1večinoma kitajski študentje, ki da okoli 1,000, akoravno jih je dati svoj materijal NASI? Po- ski propagandisti pišejo še toliko najrajše razprodajajo razne uč- francoska vlada nekaj poslala nazaj v Francijo. gumen bi bil, kdor bi hotel dati že sedaj pritrdilen odgovor. o domoljubju in predanosti narodni stvari v vrstah sedanjih benike, ki so v rabi na srednjih in visokih šolah. naših, i Zadnje vesti ŽENEVA, Sv.— Na razorožitve-ni konferenci je prišlo včeraj do ostrih nastopov od strani Češkoslovaške in ZDA. Ameriški zastopnik je zavrnil o-eitke o ameriških vojaških o-poriščih na zavezniških tleh češ, da so ta namenjena samo obrambi in so v soglasju r, domačini, med tem ko so sovjetska največkrat v nasprotju z voljo domačega prebivalstva in so tudi bila ponovno proti domačinom uporabljena. LONDON, Vel. Brit. — Drugi sin kraljice Elizabete in Filipa, vojvode Edinburškega, je dobil ime pr:nc Andrew Albert Christian Edward. Danes so ga krstili. CAPE CANAVERAL, Fla. — Včeraj je bil izveden drugi popolnoma uspešni preskus medcelinske rakete Titan. Poletela je kakih 5,000 milj daleč v južni Atlantik. CLEVELAND, O. — William Shergalis, k' so ga v ponedeljek sestrelili s prijateljem Rundiquistom, ko sta se vračala z Bahamov in zasilno pristala na Kubi, utegne priti pred kubansko vojaško sodišče, ker je obdolžen, da je skušal pomagati iz dežele dvema ali trem nasprotnikom Castrove vlade. Shergalis ima očeta 'n mater v Euclidu, živi pa že več let v West Hollywood v Floridi. PARIZ, Fr. — Danes zjutraj je priletel sem predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščev na 12-dnevni uradni obisk. Francoske oblasti so izvedle varnostne ukrepe kot še nikdar v modemi dobi. KHERI3KA D0MUV1NX, MARCH 23, 1963 p-. i ^Imeri^k/i Domovina ho/wue- mzrsz*. 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week In July Hruščev ima naravno nad tako miselnostjo v Washing tonu svoje posebno dopadajenje. Po svojem značaju se rad vmeša v vsak vrtinec, ki ga rodijo diplomatska potovanja po- da bo družba tamkaj obratovala ] kateri so se zbali vojne. Pa se konzerviranjej e, da je prevoz je strah spet polegel in ljudje so raznega sadja in drugega rastlin-' utihnili. litičnih ljudi, in kali vodo, kjer mu je dana prilika. Š SVO- l3tva> ki Sa konzervirajo v Zd. dr- Kakih dvajset minut od naše- Publlsher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec jo pretkano taktiko naliva strah v glave zapadnih politikov, da ti še rajše letajo okoli Washingtona kot veše okoli luči. Žal je pa luč iz Washingtona tako medla, da ne sveti niti po celi Ameriki, kaj šele po celem svetu. NAROČNINA > ga Zedinjene države: 112.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece ga Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za S meeece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4-00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio. No. 58 Wed., March 23, 1960 Pennsy 1 vanski prepihi (Poroča Maj k) Ob začetku spomladanske letalske diplomacije Začel je spomladansko sezono letalske diplomacije izraelski ministrski pradsednik Ben Gurion s svojo potjo v Ameriko. Njegova pot je bila napovedana že davno, toda potreba po njej je narastla šele zadnjih par mesecev, ko so se ponovno zaostrili odnosi med Izraelom in njegovimi sosedi. Ben Gurion je mislil, da mora osebno razložiti političen položaj v arabskem svetu naši administraciji v Washingtonu, da ne bi v svoji želji po “nevtralnosti” padla preveč pod vpliv arabskih diplomatov. Skrb Ben Guriona je razumljiva: njegova država je sama, nasproti sebi pa ima ves arabski svet od Atlantskega oceana do Perzijskega zaliva. Njegova skrb je, še bolj razumljiva, ako pomislimo, da v Washingtonu radi dajo več na moč številk kot na moč pravice, akoravno v besedah trdijo ravno nasprotno. Dočim vidimo v potovanju Ben Guriona smisel in razlog, je tega zelo malo v potovanjih drugih državnikov. Potujejo vsi vsepovsod: Adenauer v Ameriko in na Japonsko, Macmillan v Pariz, za njim Hruščev Aidi v Pariz, potem De Gaulle na Angleško in v Ameriko. Tja pojde tudi Macmil-Dn, ko bo videl, da sta Adenauer in De Gaulle predobro opravila svoje posle. Med tem zasedajo diplomatje v Ženevi, zunanji ministri pa imajo pripravljene kovčke, da se zberejo čim hitrejše, ako bo treba ponovno prešetavati vprašanja, ki so trenutno nerešljiva. Človek se nehote sprašuje, odkod ta potovalna mrzlica in čemu? Saj je pred par desetletji še ni bi!, in je svet ravno tako lahko shajal brez nje. Povod za letalsko diplomacijo je dal že med vojno angleški ministrski predsednik Churchill. Že takrat je svetu razlagal svojo idejo, kako bi bilo lepo, ako bi se po vojni sestali Stalin, Roosevelt in on v nekem skritem kotičku naše zemlje in odrezani od vsega sveta po pameti in vesti določili povojno smer mednarodne politike. Torej neke vrste kon-klave treh “velikih.” Churchill je mojster samo v politiki, v vojaških zadevah in na diplomatskem področju je pa pravi amater, tako misli večina strokovnjakov, vsak na svojem področju, ki ga pozna iz osebnega sodelovanja z njim. Da je s svojo amatersko taktiko zagrešil dosti napak, ki so jih za njim morali popravljati drugi, sam jih je pa pred svetom zabrisal s politično propagando, to ne menja ničesar na stvari. Ako komu še manjka dokaz za Churchillovo amaterstvo v diplomaciji, naj premisli samo njegovo idejo o skritem sestanku najvidnejših državnikov, ki naj bi vsa vpraša nja presojali “po pameti in vesti.’ To je otročarija. Vsaka politika, narodna in mednarodna, se ravna po interesih posameznih držav, čim več moči, veljave in ugleda ima kaka država, tem več ima tudi interesov in tem večkrat mora žrtvovati “pamet in vest” svojim interesom. Kaj vse so na primer govorili državniki o ‘osvobojenju satelitskih narodov’ in kako hit'ro je vse splahnelo v prazen nič. Interes vsakega velikega naroda je trenutno pač tak, da noče tvegati niti kaplje krvi za tako osvobojevanje. Vpoštevati je treba dalje, da so interesi posameznih držav med seboj tesno povezani, žal samo v negativnem smislu. Čim bolj rastejo interesi ene države, tem bolj rastejo rudi interesi vseh drugih držav. Dokazov za trditev kar mrgoli: Stalin je imel “interes,” da podjarmi Korejo, tako je izzval ameriški interes, ki je videl samo v svobodni Koreji svojo korist. Na drugi strani: ko je minil moskovski “interes” na Grčiji, smo tudi v Ameriki hitro pozabili na naš interes na tej deželi. Isto sliko imamo v arabskem svetu: po komunisiiičnem interesu v tem delu sveta s e ravna interes svobodnih narodov. Kot se komunistični dviga in pada, tako se dviga in pada z njim vred tudi interes svobodnih držav. Žano ni ravno znak realnosti, ako kdo upa, da bodo diplomatski sestanki političnih ljudi dosegli kaj prida. Teheran, Jalta, Potsdam in Ženeva so to dosti nazorno pokazali. In vendar imamo ravno v naših dnevih tako veliko željo po sestankih na vrhovih in na nižinah. Zakaj vse to? Mislimo, da je glavni povod za ta politični pojav neodločnost naše administracije. Na eni strani se rada baha, da vodi ves svobodni svet, na drugi strani nima nobenega poguma, da bi zagovarjala tudi taka stališča, ki niso po volji prav vsemu svetu. Da se ne zameri nikomur, najrajše da prav vsakomur, ako ji to le dovoljujejo ameriški interesi. Njena omahljivost na vse stvari je ustvarila na svetu mnenje, da se v Washingtonu odreže najbolje, ki pride zadnji; temu da administracija prav in pozabi na to, kar je preje obljubila ali zagovarjala. Zato se na primer ne bo nihče čudil. ako bo za Adenauerjem in De GauHom prišel v Washington še Macmillan; hoče biti zadnji in ve iz skušnje, da mu bo. to mnogo pripomoglo k uspehu. Naši administraciji se seveda zdi imenitno, da je Washington postal mednarodna politizna Meka; kdor se zatopi v nagibe, ki vodijo politične turiste v našo prestolico, se za tako “imenitnost” ne bo prav nič ogreval. pa še ni bilo v uradu. Zato se je lepo vsedel in čakal v sprejemni sobi. Kar prihiti v urad mimo senator Lynden Johnson Pittsburgh, Pa. — Letošnja zi- vor na to je najprimernejši: Vsak ma, ki je po koledarju jenjala ' vrt je tak, kakoršen je vrtnar, ki zadnji teden, je bila v začetku1 ga oskrbuje, nekam prizanesljiva. Toda te- j * MISTER DEMOKRATU SE kom februarja in še v marcu pa jNI ZA ZAMERITI. — Naš penn-je bila kaj radodarna s snegom i Sy]vansM governer David Law-in viharji in je pokrivala in po-J renče, pred izvolitvijo za gover-grinjala naša brda in hribe, ka- nerja pa na§ pi^sburški župan, je kor kaka pridna štajerska gospo- ’ dinja mize z belimi prti, ko se ji hčer moži in pripravlja hišo za isvatbo. Farmarji, posebno oni, ki se ba-vijo s pridelovanjem žita, pa pravijo, da je sneg blagoslov za žitna polja. Zimske posetve se pod snežno odejo v zemlji spočijejo in nekako prekvasijo, da potem ko zemljo objame topla pomlad, poženo na dan in bujno rastejo v veselje onim, ki jih sejejo in Bogu gospodarju vsega. Vse je urejeno in se ravna po določenem redu božje Previdnosti., In hvala Bogu, da je tako, kajti, če bi mi ljudje urejevali naravo, bi bila vsa narava ena sama godlja, kakoršna godlja je naše ravnanje v našem življenju, katerega ustvarjamo in mešamo mi ljudje sami, ki hočemo biti vsevedni — ne vemo pa pri vsemu po ljudeh opevanem “napredku” niti tega, da smo ljudje sami brez Boga ena sama velika ničla in reva, ki ne znamo sami najti ne miru, ne zadovoljnosti. Postavljamo pa se, kakor da znamo vse im da Večnega Mojstra Stvarnika ne rabimo več, da gre že lahko v penzjon. Taki smo ljudje . . . Bog se nas usmili, če ne bo nam trda pela . . . * ALI JE TO NAJVAŽNEJŠE? — Zadnje tedne je ameriški tisk poln opisovanj raznih političnih aspirantov za we razne politične službe in urade, vse gori od predsedniške službe v Beli hiši, pa doli do zadnjega mestnega ali vaškega “iblajtarja” v kakem mestu ali vasi. Prav je, da se jih predstavi take kakoršme so. Prav in na mestu bi pa bilo, da bi jim tisk stalno dopovedaval, kaj je prava dolžnost vseh raznih političnih funkcijonarjev, katerim narod oziroma ljudstvo poverja z volitvami take službe. To bi bilo veliko bolj na mestu, kakor pa razni hvalospevi. S temi bi bilo bolje počakati in jih deliti tedaj, ko si jih bodo im če si jih oodo taki zaslužili ma svojih položajih pozmeje. Drugo je, čemur maš tisk posveti silno količino prostora in časa, to so razni radijski in te-.evizijski “zvezdniki” in “zvezde.” V Hollywoodu naj tak zvezdnik ali zvezda samo kihne, pa so polne kolone. Na mestu je, da se deli priznanje in slavo, ieder isto zasluži. Toda pravično pa ni, da razne osebe opevamo .2 radi tega ker nam včasi z raznimi norčijami (in oprostite včasih s svojimi nastopi v filmu ce-o pohujšujejo) nudijo malo za-oave. Plemenitega požrtvovalnega dela mnogih, ki vse svoje življenje žrtvujejo do bližnjega po bolnišnicah, samostanih in raznih dobrodelnih in drugih zavodih, teh pa ne vidimo in se jih i t:sk le redko kedaj spomni in če se jih kedaj, še takrat tako skromno s kako kratko notico v aakem skritem kotičku. Če kaj je to dokaz, za čim dirjamo, za Kakim življenjem hrepenimo, kaj nam ugaja. Ali kedaj pomislimo, da svet je tak, kakor ga vzgajamo? N4 mestu in dobro bi bilo, da bi o tem več mislili! Radi bi, da bi bilo na svetu več poštenosti, več dostojnosti, več morale, več spoštovanja do vsega kar je lepo in dobro! Yes, tako trdimo. Kaj in koliko pa za to tudi storimo in to tam, kjer bi morali največ storiti? Odgo- žave predrag. Zato bodo vse iz- ga doma smo imeli prav dobre- delovali kar tam in od tam razvažali v razne dele sveta, kjer družba trguje. Za Venezuelce bo to dobro, ker mnogo teh bo dobilo zaposlitev. * “PAZI NA SVOJEGA MO- ga soseda. Njegovi ženi je bilo ime Ana. Vsako leto smo se zbrali in ji napravili za njen god ofreh. Tudi leta 1914 smo ji ofi-rali kot ponavadi. Pri podružni cerkvi sv. Vida — ne vem, če ta ŽIČKA in gane pusti, da bi kidal ,kev še stoji) če jo niso parti. sneg, če nočeš, da bi postala prehitro vdova. “Tako je opozoril ženske Dr. Wagner, načelnik medicinske postrežbe našega okraja. On pravi, dalje, da je za mnoge moške nevarnost smrti kidanje snega. 'Neglede kako se počutijo dobro, pred to nevarnostjo niso varni. Pri kidanju snega se ljudje preženejo. Radi 11 C* O OI v 1 Z4 Ut CHI-L, J V_ |-----«1 •» X •/ pod priimkom “Mr. De-1 bi delo čimpreje opravili, včasih poznan mokrat.” Governer Lawrence je pošten in pravičen mož. To, da je pa demokrat, to pa ni po nobeni veri, razven republikanski, noben greh. Zato ga je treba priznavati in mu dajati priznanje, kadar mu priznanje gre. A včasih se zgodi, da so ravno nekatere velike glave zelo razstre-sene in zamišljene in ko krožijo po svetu, ne pogledajo in ne vidijo nič ne na levi, ne na desni, ampak le predse gledajo, kakor kak grajščinski “šimelj,” ko mu nataknejo brzdo s strankinimi senčniki, zakrili. Tako se je zgodilo te dni, da se je naš governer podal na političen obisk in pot v Washington, da bi se tamkaj malo pogovoril z govornikom v se-natski zbornici starim vplivnim voditeljem demokratov v Z. D. senatorjem Samom Rayburn. Go-j tvaški oder. Zapomnimo si ta verner je prišel v sprejemno nasvet za drugo zimo, če letos ne sobo senatorja Rayburn, ki ga 'fr° več snega? se je obnašalo letošnje radi mrzlega vremena, včasih drugače in se žurijo, da bi čimpreje delo opravili. Pri tem se napenjajo srčne in druge mišice in kadar to, to napenjanje poja-čuje kroženje krvi, ker napete in delujoče mišice zahtevajo več krvi. Pri tem pride do krize pri mnogih, da povzroči, da poči kaka žila, ali tudi da se zlasti v po-apnjenih žilah odlušči strnjena kri, ki jo napetost požene naprej in ta včasih zamaši tok krvi in kriza nastopi. Še pri mnogih mladih je ta nevarnost. Pri starejših nad 40 letom, pa zelo pogosto. Zato tolikokrat čitamo, ta pa ta, da je padel zadet od kapi pri kidanju snega. Bolje je dati kakim fantom par grošev, da opravijo tako delo, kakor pa siliti s takim delom prehitro na mr- Kakor vreme dosedaj, vsaj jaz ne zaupam več obljubam vremenskih prerokov, ne onim, ki proizvaja- 1 žnih viharjev in tiste “bele štu-pe” sem bil že tako nataknjen, da sem mislil iti naročit si ‘pot-'ni listek” za “jet” polet gori h 'sv. Petru, da bi ga tamkaj pregovoril, in “podkupil,” če bi iz Texasa, o katerem govorijo da jo “belo štupo” gori nekje okrog po svoje špekulira in gleda, ka-1 zvezd in jo posipavajo na nas, ko bi prišel v volitvah v jeseni v kadar se jim zljubi. Glede sne-Belo hišo, tja kjer sedaj “jerper. guje” naš Ike. Našega pennsyl-vanskega Mr. demokrata še opazil ni, zato ga niti pogledal ni, ampak je na vso sapo letel naprej v glavno uradno sobo senatorja Rayburna. To se pa tudi' se dalo, da bi meni in moji Kati gov. Lawrencu ni dopadlo, je pa 1 prepustil en čas stanovanje tam glasno zamomljal: [gori in one, ki so tamkaj pa doli ‘O. K. če me noče poznati in premestil in da bi jaz “štupal” je hud name, mu pa naših 81 ! doli z bellki praški. Ali mi za-pennsyivanskih glasov ne bom merite, če sem imel take načrte? dal na narodni demokraciji.” Ker pa imajo v Washingtonu velike politične glave seboj vedno svoje tajnike in pomočnike, je teh eden to zaslišal in je potem hitro o tem obvestil senatorja Johnsona, kaj se je zgodilo. Ta je potem malo zardel, kakor to politiki znajo, namreč po na- Pozdrav vsem in pridni bodite! Stari Maj k. V vojsko za cesarja Franca Jožefa Denver, Colo.. — Potrjen sem pa le bil, oh kak ponos! Fantje čelu, da na enem licu oe farba ^so mi kupili velik pušeljc, v sre-pokaže, na drugem pa izbledi in dj je bila vdelana cesarjeva po-izgine, se je (hitro vrnil v spre- doba. Ves okinčan in strašansko jsmno sobo in se pii našem Mr. dobre volje sem prišel domov. S Demokratu, guvernerju Lawren. prevalj, kjer je bil nabor, pa do cu oprostil, da mu je zelo žal, itd. doma je bilo kakih šest ur hoda Veste politikom se pri veliki za- k0 Ur§lje do Robnika skrbljenosti kaj takega rado zgo- pri nas Hnnia ^ di. Potem sta se pobotola in bo-1 sta odslej lepo složno po demo- doma se je reklo pri Robniku. Naša kmetija je bila znana daleč naokrog, posebno zato, ker je pri nas vsak popotnik, ki se je oglasil, dobil za jesti. Mati so mu dali kruha, in mleka. Ljudje so hodili mimo kratsko vozila naprej. Kake druge škode pa pri tem ni bilo. * AZIJSKA “FLU” IN PLJUČNICA zahtevate letos višje žrtve kakor kedaj preje. Dr. A. B. Wagner, načelnik zdravstvenega urada našega Allegheny okrajpri nas rad P0*11’ tudi g°r3anci so se ustavili, ko so nosili v koših sadje v Črno naprodaj. Naša mati so bili z vsakim popot- nas iz Šoštanja v Črno. Vsak je' ja navaja v svojem poročilu, da 1 je tekom letošnjih zimskih me-1 secev umrlo /skoro 20% več bolnikov za influenzo in pljučnico! kakor tekom lanskega leta v teh mesecih. Poročilo omenja, da •največ žrtev je bUo iz starosti med 55 in 65 letom. Za naprej bodo priporočali več proti influenzi. nikom res dobri. Tisti dan, ko sem prišel domov z nabora, so bili vsi žalostni, res je tudi, da sem se ga po zani požgali — smo si sposodili kakih deset možnarjev. Na svete Ane dan, bila je nedelja, smo pa tiste možnarje na enem malem vozičku fantje nazaj peljali. Ravno ko smo jih spravili nazaj v zvonik, prileti mežnar od svetega Križa nad Belimi vodami, kjer je bil tudi vsako leto velik shod. Bil je že star, so pravili, da ima že osemdeset let kot cesar. Mežnar je povedal, da so se ljudje snoči opolnoči zgovar-jali, da bo vojska izbruhnila, če se ne poravnajo. Jaz sem se teh besed tako ustrašil, da mi je kar srce v hlače ušlo. Ko sem prišel domov, smo se vsi vsedli za mizo k večerji. Bratom sem takoj povedal, kaj sem slišal, pa so se mi smejali; sram me je bilo in nisem nič več rekel. Spati nisem mogel, ker me je skrbelo, kaj bo. V ponedeljek zjutraj smo kot navadno nakrmili živino. Moj brat Andrej in jaz sva se še v hiši obuvala. Kar naenkrat odpre neki moški prav na široko vrata in brez pozdrava pravi: no fantje, ste že pripravljeni, vojska je! Naročil mi je, da moram biti še isti dan v Celovcu in je šel, ne da bi se bil poslovil. Nikoli več ga nismo videli. Ta mož je bil rudar, delal je v Črni. Eno kočo je imel doli na Štajerskem, v Valuni se je reklo, dve uri hoda od nas. Vsako soboto je šel domov in vsak ponedeljek nazaj v Črno na delo. Vselej se je o-glasil pri nas, vseeno na katero stran je šel. Vedno je dobil kaj za okrepčilo in jajca je kupil pri nas ter jih odnesel s seboj. Marija pomagaj, vojna je! Brat je takoj pokazal name, ki sem bil potrjen, da bom moral iti. Zlezel sem za mizo v kotu, kjer je visel velik križ, ga poljubil in prosil Križanega Jezusa, naj mi bo V pomoč na vseh potih in v vseh bojih. Prav tako sem se oklenil Matere božje. Marija Pomagaj na Brezjah, sem jo prosil, brani me sovražnih krogel in nesreč! Takrat je bil čas košnje. Vreme je bilo lepo in brat se je vsak drug; dan peljal v Črno po živež, ker so se ljudje bali, da se bo vse podražilo, če bo vojna. Povedal je, da kar z vozmi odpe-Ijujejo rezerviste, kako žene in otroci jokajo, fantje in možje pa da vriskajo. Tako se je od ponedeljka do sobote govorilo samo o vojni. So pravili, da se na srb ski granici naših vojakov kar tare, vse sivo jih je, kot bi megla ležala. Da bodo Srbe kar za eno malo kosilo pohrustali, o Rusih pa ni nihče nič zinil. Jaz sem si mislil, no če je toliko vojaštva, bom verjetno šele oktobra nastopil. Pa sem se pošteno zmotil. V soboto dopoldne smo seno sušili in obračali, najetih smo imeli tudi več ljudi. Opoldne smo se pripravili h kosilu. Ne daleč od naše hiše v hribu je bila koča, v kateri je živela neka stara ženska. Nisem bil še daleč od hiše, ko nekdo zakriči: mi. Hitro sem smuknil na njo čisto do vrha, sestra Mojca je bila pa na nižjih vejah. Na eni veji sem stal, z levo roko sem se držal ob drugi in se naslanjal na tretjo. Vedel sem, da so veje trhle, da bi se pa vse tri naenkrat odlomile, mi ni prišlo na misel. Kar naenkrat se vse tri veje zlomijo, rsk, rsk, rsk! Se-tri, ki je bila ravno pod menoj, sem zakričal “beži”! Urno, kot veverica je skočila, k deblu, jaz sam pa priletel na eno spodnjo debelo vejo, katera se je tudi odlomila, vendar me je toliko zadržala, da sem na noge priletel v močvirje pod češnjo. Do kolen sem se zaril vanj. Nič drugega se mi ni zgodilo, kot na rebrih sem bil do krvi odrgnjen, pa vrat me je bolel nekaj časa. Drugi so se prestrašili, jaz pa Sem jih tolažil, da mi smrt ni bila namenjena, tako upam, me tudi v vojski ne bo nič zadelo. Tisto zadnjo soboto smo spravili veliko lepega, suhega sena pod streho. Do enajste ure zvečer smo opravljali delo. Mati so napekli kipnjenih krapov, skuhali suhega mesa in želodca, da je dišalo po vsej hiši. Brat je zajahal konja in prinesel iz bližnje gostilne bizeljčana. To je bila zadnja večerja naše družine, nikoli več nismo bili vsi skupaj- Naslednji dan sem jaz odšel k vojakom, ta večji brat Andrej je tudi šel k vojakom in bil že petnajstega leta pogrešan. Še danes nihče ne ve, kaj se mu je zgodilo. Drugi brat, ki je že preje dve leti vojake služil, v mirnem času, ni bil z nami pri zadnji večerji. Ime mu je bilo Matevž, za Tevža smo ga klicali. On bi bil moral priti v košnji na dopust. Kako smo ga težko pričakovali in se veselili. Pa nam je kar naenkrat pisal takole: Dragi domači, mene ne bo zdaj na dopust, ker se je v državi nekaj zmešalo. Pozneje je bil menda še dvakrat doma na dopustu po nekaj dni, toda midva z Andrejom ga nisva več videla. Proti koncu vojne je bil zadnjikrat na dopustu. Ko se je vračal nazaj na fronto pri Pijavi, ga je zadela granata, mu odtrgala desno nogo in roko ter ga tudi po telesu hudo ranila. Po treh urah je umrl, tako je pisal vojaški duhovnik. Kako hudo je bilo to za našo dobro mater, ki so nas tako radi imeli. Ko so prejeli pismo, so bridko jokali, najstarejša sestra je kar omedlela. Jaz sem1 šel k vojakom leta 1914, domov pa sem prišel leta 1920. Nekaj grozot vojne bom opisal prihodnjič. “V času obiskanja” Cleveland, O. — Slovenski oder sporoča, da so vstopnice za pasijonsko dramo ‘V času obiskanja” naprodaj v trgovini Fami-lija na Glass Ave., nasproti Št. Vidske dvorane, in pa pri Er-štetu na St. Clair Ave: Tam lahko dobite tudi rezervirane vstopnice! Vsem, ki so vstopnice naročili po pošti, smo jih že poslali. Kdor še želi, da mu jih pošljemo p° pošti, naj piše na naslov: S. O-c/o Milko Pušt, 6612 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio. Slov, oder. iznasihvrW rM"u poti pošteno nalezel. Kjerkoli Franc, počakaj, jutri ob enaj-cepljenja sem se med potjo oglasil, so mi stih moraš biti v Celovcu. j dali piti mošta in tudi borovni- j Vse štrene so se mi zmešale, * H. J. HEINZ COMPANY ki|^evca sem dobil. Sem bil kar obrnil sem se in šel k materi, v našem mestu konzervira več precej okrogel. Doma sem jih Nisem vedel, kaj bi storil, ali bi j i:,rega moža, kateri je vrst raznih jestvin in jih razpe- tolažil, da bodo tri leta hitro mi- šel seno nakladat, ko ga je bilo Ja bolan. Fog ga je vzel k se čuje doma in v tujezemstvih ob-'mla. Seveda takrat nihče ni mi- toliko, ali bi šel k sosedovim po j m rešH hudega trpljenja. Za javlja vest, da je kupila okrog slil na to, da lahko vojska pride slovo, in kovčka tudi še nisem ( prosim, da spremenite ime v na Milwaukee, Wis.— Danes sem prejela Vaše obvestilo, da mi ba naročnina potekla. Takoj Vam pošiljam zopet za eno leto. Sp0" ročam Vam, da sem izgubila dobil tri 1°" 50 akrov obsegajoče zemljišče vmes. v državi Venezuela v mestu San Jcsquin, kjer je tudi že začela graditi tovarno m prostore za konzerviranje jestvin. Obratovanje novega podjetja v Venezueli se prične že v začetku prihodnjega leta, pravi vest. Vzrok, Lepo v miru smo delali naprej, jaz pa sem na tihem večkrat mislil na mesec oktober, ko bo treba iti k vojakom. In ko imel. Mati so se jokali, sestre in j slovit, ker Johna ni več. Lepo sr bratje prav tako. Nobeden ni.Vam zahvaljujem za Vaš tm nič rekel, tudi jedli nismo nič. in Vam želim veliko uspeha tu Jaz sem se odločil, da grem seno di v bodoče. Prosim Vas, da 1 nakladat, saj bo to verjetno skate lepe, domače povesti so v Sarajevu prestolonasledni- zadnjikrat. Na visokem robu ob Gorenjskega, izpod ponosnega ka ustrelili, se je žalostna novi- travniku je stala velika stara Triglava. S spoštovanjem! ca hitro razširila med ljudmi, češnja z debelimi trhlimi veja- Mrs. Mary Jamnik AMJEK1S&A UUMOVr7^, Starogorski: ZORI SL AV A POVEST IZ DAVNIH DNI Ostali hlapci so si naložili u smrčena medveda in mladiča, a';ereSa je vjel Dragomil. Počasi je šel žalosten sprevod. V vasi pa je bilo vse po koncu. “Vojvodiča je ubil medved,” So klicali, “tega Ijubeznjivega mladca. Ubogi vojvodič!” ljubili so Sloveni Ljubomira, 2akaj prikupil se jim je s svojo Veselostjo in prijaznostjo. Starosta je ukazal, naj ga pre-neseja v njegovo hišo. Ocagomil se ni temu upiral. Dobro,” je pomislil. “Naj ga P°neso k starosti, Zorislava bo Pozabila bolj nanj, nego kdo drugi.” In Zorislava?! Stala je bleda in preplašena, 0 so prinesli Ljubomira vsega rvavljenega in razmesarjene- ®a' je že pri zavesti. Trese-nJo nosilnice vsled korakanja ga !e vzbudilo in začutil je boleči-na prsih. Hotel je vprašati, aJ se je zgodilo, a ni mogel sPraviti glasu iz grla. Nato se je P°^agoma spomnil vsega. Ko so ’a Položili na ležišče v starosti-111 hiši in ko je zagledal Zorisla- Vo( je zašepetal: “Zorislava!” Glas ni prišel čez ustnice, da-g1 80 se te zganile, in če bi pri-»e ’ hil bi to glas, v katerem bi 1 a izražena vsa silna ljubezen do dekleta. Vrač Pribin je pretipal Lju-ornira, mu izmil rane in se Psto z važnim obrazom obrnil k -okolu stoječim: Slava Svetovitu, ozdravel . ; Kosti so gele, treba le pa-\ 21 P da se rane ne prisade, zakaj grdo je razdrapan!” Slava Svetovitu,” so zamr-rali. Neki glas pa je zaklical: Jagnje za to v zahvalo!” pristopil je k njemu ra-Pocelnik Pribin in pokazal na Va medveda, katera so hlap-C' odložili zunaj in dejal: Vialo ceniš vojvodiča in ne- ^arnost v kateri je .bil, če ponu-zahvalo Svetovitu samo iaš v ■iagnje." Dragomil pa se je ozrl okrog P Jekel resno: Pustite pri miru ranjenca z rup>m °n potrebuje mi- Sq^ So jeli odhajati iz sobe in v t*1 ustavili pred ubitima med-e °nia in se čudili. ^ orislava pa je v duši molila 0» kehesom za Ljubomira in v J s° ji igrale solze: ozri OSPod’ ne daj mu umreti, rar)tJVl Sa! Glej, mlad je še in ad bi živel! . . P * . VI11- b0 .Casi 80 se celile rane Lju-jniru. jn p0^asj se mu je vra. a2° 2dravjP- kor°r*S^aVa skrheia zanj. ka-^ Iriore skrbeti ljubeča de-2 Ca 2a tistega, katerega ljubi ^sem vzletom mladega srca. Ljubomiru je bilo dobro bjl oskrbi in želel si je, da cžal celo leto bolan in bi ga> e80va]a Zorislava. Šel °'*Voda Vojeslav, ki je prison VaS V skkrbeh, ko se mu je ^°ročila nezgoda, v hišb staro-^Pažimira, da vidi na last-bi siPa, je moral priznati, da v:.. °^ae ne stregla Ljubomiru lastn koa. deklica. Nahvalil a mati, kakor mu je se ji'je za skrb in ji ^ aril lepo zapestnico iz me-^PPaetno kovano. v asi je želel vzeti sina domov, di Djubomir ni hotel in tu-^ v rugi niso pustili, češ, ne zdr-l'el!e dcd6e Poii- Ko je tudi vrač bj Gi’ da bi bilo to nevarno ra-Prisada, vojvoda ni več silil, da U’ Djubomir se ni bal prisa- več Se Pa ^e’ da ne ye °b svojem zglavju Zorisla-^P to bi ga umorilo, kakor je rekel sam pri sebi. Pogostokrat pa je obiskal Ljubomira njegov brat Gojmir, ki se je razumel tudi na zdravilstvo. Nikdo ni vedel, da je njegov brat, a Gojmir je hodil k njemu nemoten v svečeniški halji in ga lečil. In niti starosta Stražimir mu ni branil vstopa, dasi se je v srcu srdil in se ga izogibal. Tudi Zorislavi je prepovedal, da bi govorila s pridigarjem Kristovim, in ko jo je vkljub temu videl nekoč v pogovoru z njim, ji je zaklical razjarjen: “Ubijem te raje, kakor da bi te videl kot privrženko Krista.” Stražimir bi najraje pometal Ljubomira in tega svečenika iz svoje hiše, a bal se je storiti to, ker bi s tem kršil v naj hujši meri gostoljubje in vojvoda bi ga gotovo za to kaznoval. Zakaj rekel mu je pri odhodu, da naj dovoli, da pride k Ljubomiru Kristov svečenik, ker je ta boljši vrač, kakor pa Pribin. “Ali velmožni vojvoda,” se je namršil starosta. “V mojo hišo?” “Ne silim te, starosta, da poslušal ta nauk, dasi ga sprejmeš takoj, ko ga spoznaš. A moj sin je kristjan in zato želim, da ga poseti pridigar. Ali dovoliš to? Ker pa mi je zdravje sina vredno tudi veliko, te prosim, da dovoliš, ker potem bom mirnejši.” Starosta je pomislil. Ko pa je videl vojvodo, kako je upiral oči vanj in čakal na odgovor, je dejal: “Nečem, da bi se mislilo, da je starosta Stražimir trdosrčen Naj pride pridigar, ali mene in mojo hčer naj pusti pri miru.” Vojvoda se mu je zahvalil zato, nakar se je starosta nekoliko potolažil in mrmral: “Če že hočete izdajati naroda svetinje, izdajajte je, Stražimir ostane zvest.” Zorislavi pa je bilo hudo pri tem, ko je videla, kako se oče trdovratno ogiblje vsemu, kar bi ga zbliževalo z blagovestjo. Vsak večer je molila, da bi mu Gospod omehčal srce, in duhovnik Gojmir je pohvalil njeno vnetost. Zakaj mu ni tudi zaupala, da moli za Ljubomirovo zdravje? Dragomil je redno vsak dan prihajal pogledat k prijatelju in presedel pri njem cele ure, včasih tudi pozno v noč. Tedaj je pripovedoval razne dogodke z lova ali druge pravljice in Ljubomir in Zorislava sta ga poslušala. A le poslušala. Čula sta le posamezne besede, zakaj njune misli so se mudile drug pri drugem. Pač pa, kadar ni bilo zraven Zorislave, je moral Dragomil o-petovano pripovedovati, kako se je zgodilo, vse to, ko ga je podrl medved. In Dragomil je pripovedoval in pripovedoval, da bi moral znati Ljubomir že vse pa pamet. Pri tem pa je polagoma namišljal vedno več in več, da je končno bil ta lov na medveda in Ljubomirova nesreča cela povest, kakor bi jo napisal v knjige. Ko je sedela Zorislava sama tako kraj ležišča Ljubomirove-ga, so jima tekle ure kakor minute. Nista govorila veliko. Ona ga je vpraševala, če ga še hudo boli, on se ji je zahvaljeval in jo prosil, naj se ne muči toliko. Ko mu je popravljala zglavje in so se njeni lasje vsuli na čelo in lice Ljubomirovo in je čutil v bližini njeno dihanje, mu je kipelo srce v nepopisnem čustvu. Najraje bi to dekle objel in pritisnil na razbolela prša in jo držal tako vedno, vedno . . (Dalje prihodnjič.) Metropolitan opera pride ]pustili še dodatni obrazec, in si- r r r cer družinsko vprašalno polo. V v Cleveland MILANOV TUCKER- Cleveland, O. — Tekom letošnjega gostovanja Metropolitanske opere v mestu bosta nastopila v Giordanovem “Andrea Chenier” tudi slavna sopranistka Zinka Milanov, naša rojakinja, ter Richard Tucker, eden vodilnih tenoristov na svetu. Metropolitan bo gostovala v Clevelandu od 25. aprila do 1. maja. Poleg omenjene opere bo podala še Straussovega “Barona cigana,” Verdijevega “Trubadurja,” Mozartovo “Figarojevo svatbo,” Verdijevega “Simona Bocca-uegro, Gounodovega “Fausta,” Puccinijevo “Madame Butterfly” in Verdijevo “Traviato.” Vstopnice so naprodaj pri Northiem Ohio Opera Ass. v glavni veži Union Commerce Bank na E. 9. St. in Euclid Ave. tem obracu bo moral družinski poglavar dati podrobnejše podatke o članih družine in bivališču. Podatki, katere bo treba dati, se tičejo države rojstva, materinskega jezika, podatkov o šolanju in izobrazbi, poklica, dohodka, mesta zaposlitve in prevoznega sredstva do dela, poleg tega pa še opreme, naprav in gospodinjskih strojev v hiši. Gospodarji bodo morali poslati ta obrazec krajevnemu okrožnemu uradu za ljudstvo štetje takoj, čim bo izpolnjen. Točnost pri izpolnjevanju o-brazcev ljudskega štetja bo koristen prispevek pri veliki nalogi, katero predstavlja ljudsko štetje. “Cie bodo gospodarji sodelovali in hitro izpolnili obrazce, nam bodo pomagali hitreje zaključiti ljudsko štetje in znižati stroške,” je dejal ravnatelj za ljudsko štetje Robert W. Burgess. A. C. Pismo iz valov Na južni italijanski obali jo Polnoč je že zdavnaj mimo, stoletij zjutraj se bodo ribiči odpravili na morje. Njihove mreže bodo še najbolj podobne tistim, ki z njimi lovimo metulje\ Pobrali Z Idš so botaini češos Cleveland, O. — Čim starejši postajamo, tem večja je verjetnost bolezni in potrebe zdravljenja v bolnišnici. V starosti nad 65 let zahtevajo ljudje povprečno sedemkrat toliko zdravljenja v bolnišnici kot pri 15 letih. V prvih 46 letih življenja naj bi povprečni Amerikanec potreboval toliko dni nege kot potem v ostanku njegovega življenja. Najmanj verjetnosti po potrebi zdravljenja v bolnišnicah imajo 15 let stari, potem pa ta potreba postopno raste, razen pri ženskah v slučajih porodov, ki so najoešči- v starosti-20 do*115 let. Nekako dve tretjini ljudi starih preko 65 let je zavarovanih za stroške zdravljenja v bolnišnicah pri Blue Cross, ostali pa so vezani na lastna sredstva ali pa na pomoč javnosti. tekla zgodovina vrsto hitreje kot morski tokovi. Pred davnimi leti so valovi nanašal: mivko pod noge Pitagori, ki'je palico risal v pesek skrivnosti matematične znanosti. Tisočletja že pristajajo ladje na skrajni južni italijanski obali, ladje od feničanskih, grških in rimskih galej do modernih tankerjev. Ob tej obali se je ohranila iskra davne romantike v podobi starega običaja. Povsod je noč bolj skrivnostna kot dan, na morju, v puščavi ali v samoti pa to človek še bolj čuti. Nevarna je plovba v temni noči po ozkem prelivu med italijanskim škornjem in sicilijsko obalo. Nebo je črno, morje se kdaj pa kdaj motno zasvetlika v pljuskajočih valovih, na obeh straneh pa mežikajo svetilniki. Izkušen pomorščak na sodobni bodo vse steklenice razen tistih seveda, ki bi se morda razbilo ob čereh ali ladijskem kljunu. Pisma bodo vzeli iz njih. nalepili znamke nanje, cigarete pa bodo obdržali za odškodnino m nagrado. Od očeta na sina prehaja nenapisan zakon, da ne smejo zavreči nobenega pisma, pošta v steklenicah je za vsakega ribiča vprašanje časti, zato mornarju in potniki prav kot nekoč tudi še zdaj pošiljajo svojcem pozdrave na ta način. Če boš dobil to moje pismo, ga hrani, dokler se ne vrnem . . .” Steklenica s pismom je v loku zletela v1 morje na naj ožjem delu preliva, morski tok jo je odnesel naravnost proti obali. ladji ima radar, ki mu pomaga, J Kakih deset dni pozneje je oče da njegova barka brez nevar- že preje sporočilo, da so messin- Pošta dostavlja družinam obrazce ljudskega štetja Cleveland, O. — Trenutno je v teku prvi korak, ki se tiče javnosti na splošno pri popisu prebivalstva in bivališč leta 1960. Urad za ljudstvo štetje poroča, da dostavlja te dni pošta vsem družinam v Združenih državah izvod predporočila o ljudskem štetju. Družine naj vnesejo v te obrazce odgovore na malo število vprašanj o vsaki osebi v družini in o bivališču družine ter imajo podatke pripravljene, ko se bo zglasil popisovalec ljudskega štetja. Družinski podatki, ki so potrebni v tem obrazcu, se tičejo imena, naslova, spola, barve ali plemena, meseca in leta rojstva, zakonskega stanu in odnosa do družinskega poglavarja. V pogledu bivališča je treba navesti število sob, dobavo in napeljavo vode, naprave za kuhanje in če je bivališče last družine ali v najemu. Ponekod, posebno v mestih s 50,000 ali več prebivalci, bo treba navesti približno prodajno ceno hiše, ki je last družine, pri hišah v najemu pa znesek najemnine. Dne 1. aprila 1960 bo kakih 160,000 popisovalcev ljudskega štetja pod vodstvom 10,000 skupinskih voditeljev pričelo obiskovati kakih 55 milijonov družin, ki bodo prejele obrazce predporočila o ljudskem štetju. Popisovalci bodo prepisali podatke, katere bodo dale družine, iz predporočila o ljudskem štetju v uradne pole za ljudsko štetje. Pri vsaki četrti hiši, katero bo. do števci obiskali v aprilu, bodo nosti plove mimo drugih, ki so namenjene v nasprotno smer, zato mu ostane še nekaj časa. da pove zgodbo o “morski pošti”, ki je bila v dve milji širokem prelivu že stotine let in se je ohranila do naših dni. Stali so na zgorniem krovu in poslušali kapitanovo pripoved. Bilo je vlažno in hladno. Eden izmed potnikov je vzel papir in napisal sinu pismo: “Če bo šlo vse po sreči, boš prejel to pismo po kaj nenavadni poti, prav tako kot so pošiljali pisma davni mornarji in gusarji, ki si o njih že mnogo brab Tu v Messinskem prelivu se je še ohranila pošta v stekto-nicah. Ko bom napisal to pismo, ga bom dal v ovitek, napisal nanj tvoj naslov, vtaknil ovitek v steklenico, dodal štirideset cigaret in vse skupaj dobro zamašil. Kapitan mi bo povedal kje naj vržem steklenico s pismom v morje. ski ribiči izpolnili “dolžnost”. svojo staro MALI OGLASI V BLAG SPOMIN OB DESETI OBLETNICI, ODKAR JE ODŠLA V VEČNOST NAŠA NIKDAR POZABLJENA MAMA IN STARA MAMA Rose Sintič Svoje mile oči je zatisnila za vedno dne 23. marca 1930 Spomlad je tu, zopet veselo bo, drobne ptičice bodo žvrgolele, rožice lepo cvetele, toda v naši hiši je tema, v naših srcih pa neizrečeno žalostno. Zakaj? Zato ker smo izgubili našo nadvse drago mamo in staro mamo. Sedaj počiva v črni zemljici, želja naša je le ta, da bi se vsi skupaj sešli v prelepi večnosti, tam gori nad zvezdami. Žalujoči: MRS. ROSE SCHEID, MARTIN, MRS. ANGELA JASINSKI, FRANK in ANTHONY, otroci JOHN PEČJAK, brat v Greensboro, Pa. Cleveland, Ohio, 23. marca 1960. Stanovanje in garažo iščejo Čisto 3- ali 4-sobno mirno stanovanje s kopalnico in garažo iščejo v naselbini od E. 55 do E. 74 St. med St. Clair in Superior Ave. Ponudbe na upravo lista. —(60) Lastnik prodaja Južno od Lake Shore Blvd. v fari St. Jerome, velika sprejemna in jedillna soba, preproge, 2 veliki spalnici na drugem. Plinska gorkota, polna klet, zidana garaža. Kličite IV 1-1367. (60) Naprodaj V fari sv. Jerome, enodružinska pol-zidana hiša, 4 spalnice, IVz kopalnice, 5 garaž, dodatna parcela. Prodaja lastnik. Kličite IV 1-1653. (60) Sobe se odda Tri sobe in kopalnica se oddajo novoporočencem na 986 E. 63 St. Kličite HI 2-4479. (X) Iščem varovalko otrok Iščem žensko, da bi varovala dva otroka, štara 9 in 10 let. Pogoji časa, plače in drugega po dogovoru. Naslov dobite v upravi A.D. —(60) Soba sc odda Soba se odda priletnemu moškemu ali ženski. Vprašajte na 1162 E. 60 St. (60) Mrs. M. K. iz Morgan, Pa., piše: Pošljite mi po pošti še eno steklenico od 100 LOVIAN CAPSULES, kajti te, ki sem jih sedaj uporabila, so mi tako dobro storile, da ne želim biti več brez njih! — Počutim se sedaj močnejša in vedno dobre volje. Že dolgo let sem uporabljala razne druge preparate, vendar moram reči, da so mi LOVIAN CAPSULES edine pomagale. Počutim se mladostna, energična in mirna. Priporočam jih vsakomur. LOVIAN CAPSULES MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Kd.. Cleveland 10, Ohio Razpošiljamo vsepovsod! 25 za $1.95, 50 za $3.69, 100 za $6.49 POPRAVLJAMO FENDERJE IN OGRODJE SUPERIOR B00Y & PAINT GO. 6605 St. Clair Avm. EN 1-1633 STRUMBLY DR. HIGHLAND HEIGHTS 7-sobne zidane in kamenite hiše “ranch” tipa; 3 spalnice, li/2 kopalnice; garaža za 2 kare; vsa električna kuhinja; polna predeljena klet; razvedrilne sobe; popolne v vseh ozirih; velik lot. Cena se začne od $32,800 in več; lahko ogledate vsak čas, ob nedeljah od 3 do 6 pop. Vprašajte za Mr. Strumbly FRANK E. STRUMBLY Gradbenik HI 2-4479 Naročite ee na dnevnik ’‘Ameriška Domovina” GRDINA POGREBNI ZAVOD 1(153 East 62 St. . . . 17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene o C M ■ ■ Mil—.', ^ . Call MAinUZTOO alter 9 a. m. 1228 Euclid Avenue and SovtMand OMEJENO ŠTEVILO DOSLEJ NAJNIŽJA GENA IZB0KLINASTE BOMBAŽNE PREPROGE 30x50 jtravokolne 70 24x60 tekači ^ | ' ( . J P Is' k.. 4; 24x36. 24x70 Sl $2 3x5'. 4x6'. 2.50 3.99 ' H; ■ st* Debele, izboklinaste, nedrseče preproge. Vtkane zanke in obrnjeni robovi dajejo dodatno trpežnost. S strojem pralne, trajne barve ostanejo kot nove. Primerne za tja, kjer je v hiši največ prometa. Bela, zelentt, akva, modra, šiva, zelena, rožnata, zlata, živo rožnata ali rjavkasta. POSLUŽITE SE HALLE’S BREZPLAČNE AVTOBUSNE POSTREŽBE DO IN OD PUBLIC SQUARA! i M f M m. AMERIŠKA DOMOVINA, kmet iz Piraha Fuksgruber, saj no, in vi, gospod, ste že marši- opravljive ženske!” Nato je sod- HANDEL - MAZZETTIi Junakinja iz Štajra »' 1 ...^ ......."r::":, ... —E ^ -------------------------------------------------------------^ “No, torej?” je vprašal Madl-, volji nahrulil in je z nogami za-zederja, s katerim je zaostal v teptal po tleh. predsobi, kjer je nakrat postalo j “Kaj moremo zato,” je rekel temno vsled oblaka, ki se je le- Madlzeder, “če pa kača Stefana no vlekel čez nebo. “Kaj počne lazi v temi.” moja ljuba prijateljica? Obhaja' V Hendelnovo bledo, mlačno nove pobožnosti? Opravlja mo- lice je udarila kri pri tem ime-litve, da bi priklicala nadme nu, ki ga sovraži, kakor sovraži črno ali rumeno smrt? Zažiga li satan Marijino ime, in ga ne mo-voščene može, ki predstavljajo re slišati, ne da bi zaškripal z mene?” j zobmi. Ha, dobro ve, da Madl- Madlzeder je rekel: “Da bi zeder ne pretirava in da je vse bilo samo to. Bolj drzno kakor res, kar pravi. Kača! Ne počiva, le kdaj dela propagando za du- lazi- se Plazi- brizga strup. Imel hovne. Prav nič ni izdala vaša Jo je že pod peto, pa, žal, ji je' pravična sodba. Zapeljuje ljudi, prizanesel. O, zakaj je ni pohoda romajo na daljne božje poti; dil! Kri vre v njem, toda pre-o Veliki noči je spravila skupaj maguje se in se ne razodene 400 obhajil; pod pretvezo, da bo podpihovalcu, kupila svilo za vezenje, tiči ved- | “Ha, Štajer da je v nevarno-no pri opatih v Glajnku in Flo- sti!” zasmehljivo pravi. “Štajer rijamu da črni vas in vaše via- gre h koncu! Evangelij je iz-danje.’ Kratko, njene poslednje gubljen!” Glasno se je zasmeh-reči so hujše kakor prve; če bo Ijal, široko so se mu dvigale pr-Šlo tako naprej, bo ta zvita žen-,si pod milanskim jopičem. “Naj ska pohodila novo seme čistega praska zalega, koder hoče, bri-evangelija. V Štajerdorfu je že ga me — se naj li bojim Štefane, vsak drugi človek katolik. |ko se smejem Klezelnu? Zidove , , , 'svojega gradu sem postavil za Hendel je jezno se g o o o ve^ne £ase Peklenska vrata jih po sapo. “To je vse pret.rano. n<, bodo a|a ,. To ni res!” ga je v mrki neje- ga poznate.” katero vlačugo pognali čez me- “Aha, tako, tako zvana tretja jo. Zakaj bi ne pognali iz me-oseba,” je Hendel zategnil ust- sta tudi te nesramnice, ki je že ne. “Kaj pa, če je bila žena ali toliko hudega prizadela in bo dekla Fuksgruberjevega brata?” še.” “Vi mislite, da prenašam pra-| “Res je, marsikatero sem že Ko je Hendel stopal proti do- CHICAGO, ILL. HELP WANTED — MALE ARC WELDERS Small North West Shop Steady Work - Some Overtime ' Apply in person “To vemo, gospod, naš veliki zapovedovalec,” je rekel Madlzeder. “Tudi mi danes ni bilo v mislih, govoriti o Štefaninem rovarstvu. Vem še nekaj drugega. Me li hočete, gospod, poslušati samo še trenutek,” je prosil Hlendelna, ki je nepotrpežljivo pritisnil za kljuko in odprl vrata. “Kar sem izvedel — že včeraj sem vam hotel povedati, pa me niste hoteli poslušati — je to, da^ so v noči po velikonočnem ponedeljku videli Štefano, ko je prišla iz garstenskega samostana — in sicer iz samostanskega stolpa, v katerem tiči jetnik Albert. To nik odšel proti svojemu domu. Madlzeder se je čudil strašnemu možžu. Sedaj ima nesramno papežni-co v rokah ... pa pravi: Zase obdržite! Naj stvar dozori! Kaj zne marnje!” je Madlzeder re- izgnal, to pa je bila moja stvar, neki hoče, kaj misli? — Se je li kel nejevoljno in stopil korak ne vaša!” se je z zaničujočim odpovedal maščevanju, ali pa je nazaj. “Pa sami vprašajte Fuks- ponosom sklonil pokonci štajer-1 je samo odložil? . . . Kdo ume gruberja. Meni je sam, ne da bi ski sodnik. “Izganjal sem, če je tega moža. ga bil kaj vprašal, pripovedo- ^ bila krivda dokazana; če pa pri-val, da je na velikonočni pone- če niso zanesljive, niti Štefane deljek pozno zvečer videl Šte- švertner ne poženem. Sicer me mU) ni mislil več na Štefano. Na fano, kako je tri korake pred pa čakajo važnejše stvari, kakor Dunaj pojde, tam ga čakajo važ-njim smuknila iz stolpa, bila je vohati za papeškimi babnicami, ’ nj posli. Cesarju, ki ga duhovni mesečina in je bilo svetlo kakor verujte mi! — Ce je(res vlaču-j V0dij0 za nos, bo povedal, kar po dnevi. Tudi je videl luč v ga, bo kmalu prišlo na dan,1 mu gre. s svojo pestjo bo raztr-stolpu. Če hočete, pokličem Madlzeder! Brez vas in brez go] mrežo laži, ki so jo rimski Fuksgruber j a sem, da vam sam vaših prič! In ako bo potem duhovni napredli okoli njega! pove. — Pa je še druga priča:'vedel ves svet in bo proti njej čisti evangelij je na Dunaju v vprašal sem vratarja mestnih klical ljudski glas, potem, je nevarnosti, dvigniti ga hoče na vrat, je li Štefana po noči ho- prišel naš čas! Počakajte, saj tela skozi, pa mi je moral pri- jaz tudi čakam, kljub vsej hu-znati, četudi je papežnik. Go- dobiji te ženske.” Ko je Hendel stopil po stopnicah iz mestne hiše ven, je zaklical Mladlzederju: “Svetovalec! Pa zase obdržite! Nikomur ne pripovedujte, dokler stvar sama ne pride na dan. Možje smo, ne Chicago Dryer Company 2210 N. Palaski Road je štajerska svetnica.” .....— -..—--------1 Hendel je obstal pred podpi- BUSINESS OPPORTUNITY hovalcem.' Vsa hiša je bila že RESTAURANT - 122 capacity. Long mirna samotna, le iz trga je established, excellent transient, reg- prihajalo brneče govorjenje sve- ular and repeat. Year round busi- tovalcev, ki SO se razhajali, ness. Route 06. will sacrifice for v v 0» • cash. Reason for selling: other in- Niso li to prazne cence. je terests. Thomas B. Davis, 221 E. prezirljivo vprašal Hendelj toda Front St., Bloomington, Illinois.— ^ J . v. -t j- • Phone 6-316:>. (60) srce se mu je sirilo1 od divjega veselja. — Hodi po noči v stolp PRI'NT SHOP — 2 automatic 10x15 and 12x18. Lots of miscellaneous equipment. Will separate. Best offer for immediate sale. — Call HEmlock 6-0507. (59) ROOMING HOUSE — Completely furnished. Lite housekeeping. Excellent income. Vicinity of Belmont and Cicero. For sale by owner. $46,000. Inquire Fillmore 3-0554. (58) RESTAURANT-and Lounge - Complete. Bldg., Land, Fixtures and equipment. Priced to sell. Write Ed. Soucie, Momence, 111. (59) k menihu. To je štajerska svetnica. Ha, ha — svetnica po dnevu, po noči---------• Od veselja je zadivjal hudič v njegovih prsih. Stisnil je roko v pest in je še v prsih dušil hudiča. Haha, sedaj te imam v pesteh, svetnica —. “Kdo jo je videl prihajati iz stolpa?” je kratko vprašal Madlzeder j a. '— “Vi?” “Jaz ne, toda videl jo je verodostojen mož, prosti luteranski spod, vprašajte ga, vprašajte Fuksgruberja, pa boste videli, da vam nisem natvezil laži.” “Kaj mislite, da je imela iskati v stolpu?” je vprašal Hendel. Nozdrvi so mu puhale, roko je pritisnil na ročaj meča. “Proti vam je rovarila — pa še drugo obrt je vršila, zaradi česar jo že jutri lahko z biričem izženete iz teh krajev.” “Je lahko vršila, mogoče,” je rekel zamolklo Hendel. Na videz ima pomisleke, toda v srcu že smatra za dokazano strašno natolcevanje, da bi bila nesramna deklica, ki jo smrtno sovraži. Uu, gad ob njegovem srcu — trn v njegovem mestu —1 hinavka, ki mu je s svojimi solzami izneverila sina — vasuje po noči, lazi v meniško klavzuro. Strašno dvorezno orožje ima sedaj v rokah. Samo en sunek — in konec je nje, ki je prelomila njegovo postavo ... Pa vendar! Se-li spodobi, da Hendel posluša podpihovalce in da vsled njihovega pričevanja deklico obsodi kot vlačugo, ker je ni mogel uničiti zato, da je kršila njegovo postavo. Ne! Ne! To bi bila | nevredna igra! Prah pod nje-l govimi nogami je, enkrat jo je že obsodil, takrat je moral; no- j j če se ponižati k drugi sodbi. Ka-. kor je hudobna, je vendar slabo I dekle, on pa je najmočnejši mož ,v deželi. 'j | “Dosti je o tem, nobene bese-; 1 de več,” je trdo rekel Madlze-iderju, “to so pogovori za stare ! ženske, ne pa za nas, ky smo možje.” I | Mož je odgovoril: “Naročili ste mi, naj pazim, kaj počne; vlačugarstvo pa je prepoveda- oltar! V Štajru so papežu izpodkopana tla, tudi na Dunaju mora izgubiti papež svojo krono, za to bo poskrbel Joahim Hendel, štajerski sodnik! :|c sl: * (Dalje prihodnjič.) -------o_----- Oglašajte v “Amer. Domovini” Holmes Ave. Market 15638 Holmes Avenue Liberty 1-8139 Cleveland 10, Ohio IMA ZA VELIKO NOČ! odlične DOMAČE MESENE KLOBASE, ŠUNKE, PLEČETA, ŽELODCE in PRVOKLASNO SVEŽE MESO! ZATO: NAROČITE ŽE SEDAJ vse, kar boste o VELIKO NOČI potrebovali! RAZEN TEGA DOBITE PRI NAS tudi vse, kar je potrebno za POTICE in razne druge velikonočne SPECI J ALNOSTI! Sprejemamo poštna naročila in razpošiljamo tudi izven mesta! Prince; nadzorni odbor: Andreja Stanonik, Karl Zajec; zastopniki: Emi Voider, Edi Veider, Mira Adamič, Franc Bajc; pevovodja Metod Milač. Pevske vaje so ob nedeljah, seja pa vsako drugo nedeljo v mesecu. Naslov: 1252 Norwood Rd., Cleveland 3, Ohio. EN 1-6210. PEVSKI ZBOR JADRAN Predsednik Tony Kolčne, pod-preds. Lou Smrdel, tajnik-blagajnik F. J. Bittenc,, 2004 Nelawood Rd., E. Cleveland 12, O., LI 1-2102. Zapisnikarica Marilyn Jack, glasbeni vodja Vlad. Malečkar, pianist Reggie Resnick. Pevske vaje vsako sredo ob 8 v SDD na Waterloo Rd. PEVSKI ZBOR TRIGLAV Predsednik Jack Jesenko, 1. podpredsednik Carl Samanich, 2. podpredsednik Frank Culkar, tajnica Margaret T.ouckj). 3540 W 63. St WO 1-5222, blagajničarka Ella Pultz, zapisnikarica in poročevalka Ana Jesenko, nadzornika Marianne Culkar, Frank Stibil, zastopnik za SD na Denison Ave.: Frank Pultz. Pevske vaje so vsak ponedeljek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja g. A. šubelj. Mesečne seje so vsak 2. ponedeljek po pevski vaji. PEVSKI ZBOR LIRA Duhovni vodja je č. p. Louis Baznik. Predsednik Jože Dovjak, podpredsednik Martin Košnik, ki je tudi pevovodja, tajnica Josephine Novak, 5901 Prosser Ave., HE 1-2339; blagajnik Joseph Marinko. Nadzorniki: Miss Carolyn Budan, Mrs. Olga Urbas, Dan Postotnik Razsodišče: Miss Paula Rijavec, Steve Režonja, Jo Starič. Arhivarja: Frank Muzic, Mimi Režonja. Vaje so vsak torek zvečpr ob osmih v novi šolski dvorani sv. Vida. PEVSKO DRUŠTVO “SLAVČEK” 6207 Schadc Ave. Pevovodja g. Miodrag Savornik, predsednik Lojze Lončar, podpredsednica Ančka Kamin, tajnica Rozi Zupančič, blagajničarka Bernardka Fortune; odborniki: Marjan Ovsenik. Lah Jože, Marija Mlečnik. Breda Osenar, Janez Žakelj, Jože Rus, Nežka Petek. Marija Mortik, Mihela Ošaben, Stane Osenar, Milan Rihtar; gospodar g. Anton Jeglič. REAL ESTATE FOR SALE MARYNOOK — Attractive town house with garage. End u’nit. — Priced for quick sale. 1372 East 87th Street. (58) MAYWOOD — Spacious 12 room house in excellent condition. 2 full, 2 half baths. Front and rear stairs. Fenced yard. Gar. Nat. fireplace. Blk. furnace rm. Full bsmt. Ideal for nursery school as now occupied. Fillmore 4-2188. (58) 77ith and UNION VICINITY SAINT LEO PARISH NEAR EVERYTHING! Brick, 2 apartment, 5-6, Double garage, glazed porches. Oil burners. Gas hot water, Many extras. $19,600. COMFORTABLE HOME PLUS INCOME. CHICAGO. ILL OWNER, STewart 3-3228. VAŠE VLOGE VAM LAHKO DONAŠAJO 41/2% OBRESTI Vloge zavarovane do 10 tisoč dolarjev LA HABRA VALLEY 165 EAST CENTRAL AVE. LA HABRA. CALIFORNIA Vloge, napravljene v banki do 10. v mesecu, vam donašajo obresti od prvega dne v mesecu. Pišite za nadaljna pojasnila. Seda] je čas dobrih kupov pri . . . BERKSHIRE HEIGHTS ESTATES! Le redko je možno nuditi tako izbiro krasnih domov po neverjetnih cenah in odplačilih. Upoštevajte sledeče izvanredne prednosti: • 3 velike spalnice • Kuhinjske omarice iz grčastega smrekovega lesa z železnimi šarnirji • Formica vrhnje plošče • Dvojni lijak v kuhinji • Na celem akru zemlje • Od gradbenika plačane tlakovane ceste • Od gradbenika plačani viharni kanali • Temeljna velikost 26x40 • Solidna zidana konstrukcija Oglejte si naš modelni dom na Henning Dr. v krasnem Chardonu Samo 10% naplačila, 25 let za odplačevanje pri skoraj vseh domovih. P.S. Vprašajte nas v zadevi zamenjalnih kupov. PRIHRANITE! $15,500 KOMPLETNO NAVODILA: Vzemite vzhodno cesto 0 do Auburn Rd., obrnite na desno in sledite napisom ali peljite po Rt. 322 do Auburn Rd., obrnite na levo in sledite napisom do Thwing Rd. in do Henning Dr. FRANK H. MARINČEK EV. 2-0542 A V 6-9711 Slovenski domovi KLUB DRUŠTEV A.IC NA RECHER AVE. Predsednik Frank Šegu lin, podpredsednik Joseph Hrvatin, tajnik Joseph J. Preskar, 21771 Miller Ave., IV 1 0663: blagaj. John Bar kovich. Zapisnikarica Jennie Hrvatih. Nadzorni odbor: Frances Gorjanc, Mary Segulin in Josephine Henikman. Seje se vrše vsak prvi ponedeljek v mesecu v American Jugoslav Centru na Recher Ave. ob 8:00 zvečer. KE 1-9852. sek, tajnica Josie Zakrajšek, bja' gajnik Krist Stokel, namestnik J°' seph Zorman; zapis. Joseph Ok0^ namestnika John Centa, J®*1 Smuk. Nadzorni odbor: Frank E”'" sic, preds., Anton Wapotich, Joscp -ine Stwan, John Tavčar, Frank Bavec; gospodarski odbor: Frank Cer-nik, Frank Wirant, Andy Champ*1. Blaž Novak, Frank Plut, J*ink0 Rogelj, Edward Kenik; namestniki: Anthony Zakrajšek, Joseph man, John Centa, John Smuk. vratar John Breščak. Seje direkten] se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob osmih zvečer v sobi št. 4 starega poslopja. __ DOM ZAPADNIH SLOVENCEV Predsednik Frank Loucka, P1-1 predsednik Gene Bisson, tajnica b la Pultz, zapisnikarica Bessie Šobil, blagajnik Charles Zakely, ea*1' zorni odbor: Mike Bizaj, Mary Ka-lonz, Margaret Loucka, Steve B|(1' lecki; oskrbnik Joe Stefanik. ^ __ UPRAVNI ODBOR BARAGOVEGA DOMA r , . Frank Jakšič, predsednik; Jmf° Žakelj, podpredsednik; Ivanka P^' graje, tajnica; Franc Šega, blagajnik. Odborniki: Alojzij Bajc, Kar° Bojc, Ferdo Gospodaric:, Matt G' dodolnik, Alojzij Hribar, Matt I'1;*' bar, Josip Ovsenek, Janez Ovseni . Edmund Turk. Telefon Baragovega doma: EN 1-5926 in HE 1-0142. Samostojna društva DRUŠTVO SRCA MARIJ® (STARO) Duhovni vodja Rev. Louis B- • nik. predsednica Mary Peten1 1 tajnica-zapisnikarica Mary Oton1 car. mn E 66 St.. HE 1-6933. M' gajničarka Louise Piks; nadzornic Mary Hrastar, Julia Bokar. Zastop-za klub društev SND: Louise P1”-' Za delniške seje: Anne Rode. Z delniške seje: Anne Rode. Za Pj® preiskavo novih članic: vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsa ko drugo nedeljo v mesecu ob * uri popoldne v šoli sv. Vida. č!3’11 "p se sprejema od 16. do 40. leta^ 1)44 Job« IMENIK RAZNIH DRUŠTEV V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE, MATERE IN SESTRE Lovska društva Anna Smrekar Cleveland, Ohio. SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA Predsednik: Joseph Leksan, 196 — 22nd St. N.W.. Barberton, O Tel. Valley 5-6623; podpredsednik: Frank Kramar; Tajnik: Frank Škerl, 10202 Reno Ave., Cleveland E. Ohio. Prihodnja glavna seja bo. de 4 nedeljo v aprilu 1960 pri St. ki je vdano v voljo Stvarnika zapu- Clair Rifle and Hunting Klubu v stila nas in svet ter se preselila v nebeški dom 23. marca 1959. Žena ljuba, mati mila, zakaj nas si zapustila! Kako smo žalostni še vsi, odkar Te več med nami ni. To je božja volja bila, da Vas sem zapusitila. Tu v nebesih je zdaj moj dom, da pripravim tudi prostor Vam. Še vedno žaluj 6či; , JOSEPH SMREKAR, soprog SINOVI, HČI, VNUKI, SORODNIKI. Cleveland, O., 23. marca 1960. ST. CLAIR RIFLE and HUNTING CLUB Predsednik Joseph Zupančič, podpredsedik Frank Kramer, bla-gajnik Bill Gerl- taJnik Frank Beck, 1229 F- 176 St- IV 1-5834. Seje se vršil0 vsak Prvi Petek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob 8. uri zvečer. Streljanje na drugo in četrto nedeljo vsak mesec na klubovih prostorih. Pevska društva GLASBENA MATICA Predsednik John Perencevic, pr- va podpredsednica June Price, drugi podpredsednik Frank Ivančič, tajnica Cecilia Valencie, 19315 Mu-skoka Ave. IV 1-1439, blagajničarka Josephine Bradach. Pevovodja Anton Schubel. Seje se vrše vsak zadnji četrtek v mesecu v SND na St. Clair Ave. Pevske vaje vsak četrtek ob 8. zvečer, soba št. 2 v SND. PEVSKI ZBOR SLOVAN Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Milan Urbančič, 1342 E. 170 St., KE 1-6624; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzorni odbor: John Poznik, John Globokar, John Snyder; Arhivar Rudolf Knaus. Pevovodja Anton Schubel. Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Rechei Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vsfe rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece na drugi ponedeljek v mesecu. „ PEVSKI ZBOR KOROTAN Predsednik Frank Lovšin, podpredsednica Milena Dolenc, tajnik Jože Likozar, blagajničarka Mary Ri.r« r.umi.»an* Predsednik Frank Derdich, pod-preds. Vinko Godina, tajnica Štefanija Koncilja, 15611 Saranac Rd GL 1-1876, blag. Louis Godec; zapisnikarica Frances Globokar, nadzorni odbor: Anna Nagode, Mary Stražišar, Frances Česen. Kuharica Frances Gorjanc; George Nagode, stric; Angela Barkovic teta; Louis Starman, Maršal. Pevovodja Frank Rupert. Vratar Frank Peček. Muzikant John Grabnar. Zastopniki za delniško sejo AJC: Frank Segulin. George Nagode, Louis Godec, John Barkovic. Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu v AJC na Recher Ave. SAMOSTOJNO ROOPOKNO PRP' ŠTVrv I.OŽKA DOMNA Predsednik Frank Baraga, E. 71 St.; podpredsednik „ Lekan, taj. Frank Bavec, lO^7 fj. 'r.v, tu o o i.qi pa- v,la^)'|i nik John J. Leskovec, 377 E. St, Willowick, O.; nadzorniK1’ Tnhn Lokar. Frank A. Turek ,p tnthnnv P-tknvSpk • zastopnik klub SND Frank Bavec, za SP ’’Jj Holmes Ave. Frank Bavec Vr-nnk Marolt za konfere®1® SND John Lekan. Seje se v hjo vsako 3. sredo v mesecu 41ov. Nar. Domu soba št. 4. st®1^ losloo.le. Društvo spr“iema nove 'd 16. do *•>. leta s prosto pristopu1 n zdravniško preiskavo. Društvo 7 >ufe S200 smrtnipe In *7 na teden -dške podpore. Asesment le $1 n1®'!,-, 'o. ža sprelem ali pregled novih nov so vsi slovenski zdravniki Z.« 'aline Informacije se obrnite na w rvene zastopnike. _ DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJ A xtckX'' Duhovni vodja: Rev. Jožef ga; predsednik France Zorman, P0 . predsednik France Kastigar, ^ ca Mira Adamič — naslov: 447 ' 156 St, tel. IV 1-8263, blagaiu' čarka Marinka Derling, zaP'snlj'n. rica Andreja Stanonik, režiser nez Varšek, mladinska refereu -Zdenka Mejač, oderski rn0-,s -0 Slavko Štepec, garderoba , Gaser, propagandna referenta. . ro Odar, Albin Kampošek, SP? in: referent Lojze Mohar, ^„„-3 Lojzka Trpin, Štefka Smolič, I , Viktor Deri*”; DIREKTORJI SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE. Častni predsednik Frank Žagar, predsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Frank Segulin, tajnik Theodore Kircher, 18609 Pawnee Ave, KE 1-7027; blagajnik Edward Leskovec, zapisnikarica Augusta Slejko; nadz. odbor; Thomas A. Pluth, Rudy Ivančič, Vinico Godina. Gospodarski odbor: Predsednik John Troha, Joseph Žnidaršič, Anton Mihelich. Ostali direk.; Frank J. Taucher, Josephine Henikman, Frances Gorjanc, George Krancic. Poslovodja: John žigman, tel.: KE 1-9309. Hišnik: Frank Zupančič. IV 1-5663. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v fnesecu ob 7:30 zvečer. SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave Predsednik John Habat. podpredsednik Michael Lah, blagajnik Joe Barbis, tajnik Frank Koncilja, IV 1-6955, zapisnikar Victor Derling. Nadzorni odbor: Joseph Ferra, Jos. Smolič, Henry Grosel. Gospodarski odbor: predsednik Frank Matoh, Frank Kocin, Jacob Mejač. Ostali direktorji: Frank Su-stersich, Frank Kastiger, Ivan Jakomin, John Gorup. Upravnik: Frank Walter. Seja direktorjev se vrši vsaki četrti petek v mesecu ob 7:30 zv. v navadnih prostorih. GOSPODINJSKI KLUB NA JU-TROVEM (Prince Ave.) Predsednica Jennie Bartol, pod predsednica Rose Vatovec, tajnic: Stella Mahnič, blag. in zapis, Mar' Taucher, nadzornice: Anna Krese-vic, Antonija Rolih, Angela Mago-vec, zastopnica za SDD Stella Mah nic. Seje so vsako 1. sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Ave SLOV. NAR. DOM na ST. CLAIR Predsednik Charles Vrtovsnik. podpredsednik Joseph Birk, namestnik podpreds. Anthony Zakraj- Stanonik, Bara dvorana: Peter Trpin. France nonik, knjižničar Miro Cele? nadzorni odbor: Slane Gerdin, ka Mejač, Viktor Tominc. _________ SLOVENSKI ODER 0d- Predsednik Janez Ovsenik. 1 . predsednik Olga Zupančič. ^ nik I. Milko Pust, EN 1-3'21. °, St. Clair Ave.; tajnik Il-zapis Marija Sekne, blagajnik Ivan re. tinc, gospodar Milan Dolinar: gledniki: Stane Gerdin, Rado nart, Max Jerič; propagandni . ferent Jože Grdina. R°sVf ,°Vtzo' odbor: Milan Dolinar, ErancekTr,ti-larič, Janez Varšek, Pav®\ . -s-har, Milko Pust. Gospodinjski sek ob prireditvah: Mary Prl Silva Meglič, Max Jerič. ___ DRAMSKO DR. NAŠA ZVEZD* Predsednik Louis Modic, P n nredsednik George Nagode, ^ Marv Medvešek, 21141 Goller Euclid 19, O., blagajnik J°h" lii-man, zapis. Gusti Slejko, naoZ jg. ce: Frances Gorjanc, Anna Anna Kučar, arhiv: Mary M0 j. sek, Lojzka Cancula, oskrbnik1 n ra John Virant in Frank Z* Seje se vrše po potrebi. _____^ SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB. EUCLID, OHIO d. Predsednik Matt F. Intihar. g predsednik Joseph Penko ‘ 70r-Ann Intihar, blagajnik Am0 ko, zapisnikarica Tillie E°‘ ’• od- stopnik Frank Surtz. Nadzo jej tajni* podpredsednik Jaka °korN’orwOOct ca Milena Osenar, 1139 ^ lefo«: Rd., Cleveland 3, Oh10- Milei* EX 1-6964, blagajničarka 1 Dolenc. • '