Št. 19.
V Gorici, v četrtek dne 15. febfuvarija 1012.
Te&d XLU.
Izhaja takrat na iefcn, in sicer t torek, četrtek in soboto ob 4: uri popoldne ter stane po pošii preiemana ali v Gorici na dom pošiijana:
vse leto   .   .   15 K
/a        »»         •     • ¦ .1©  »   .
Za Nemčijo K 16*60. — ~ Ameriko in inozemstvo K 20.— Posamične številke stanejo 10 vin. „SftCA:' ima naslednje »zreuiie priloge: Ob novem letu »Kažipot pa Goriškem in Gradiščanskem^. in dvakrat v letu „Vozni red železnic, pariikdT ia poštnih zrf z*.
Ha narasla orez doposlane naročnine se m oziraiao.
iŽr**^
»Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavric.
Urednifitvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v. I. nadstr. na desno.
Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglasi je plačati Iocq Gorica,
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje čfke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in. izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici,
Telefon
m. —
»Gor. Tiskarna« A. Gabršček {odgov. J. pabčič) tiska in asi,
Pastirsko pismo.
h.
Pre vzvišeni na d Škof in knez piše da-[ [je, da se nahajajo: *v raznih in dnevnih I novicah pročiia o sleparstvih, prešestvu, f umorili, samomorih, o razuzdanih veseli-I jali; na zadnjih straneh pa dobiš med oglasi še ponudbe za ženitev, vabila v f dvomljive službe in kupčije.«
Nadškof je natančno preštudiral časnike pa našel v njih tudi poročila o razuzdanih veselicah, ponudbe za ženitev, vabila v službe in kupčije, katere imenuje dvomljive. No, res je, da privleče časnikarstvo v predale listov tudi take reči, ki ne prijajo ne sama goriškemu nadškofu, ampak tudi družim, ki ne gledajo na časopisje s tako rigoreznim steklom. Klerikalni dnevniki in nednevniki so tudi polni raznih poroči! o sleparstvih, prešestvu itd.; kako Se radi pišejo razne reči, bombastično pretkane, ako hočejo vreči kamen H;i........   »skvai iciil   \\\ zmešani
svet. V inserate zaide marsikaj, kar bi Mi ficjijj, da bi izostalo. Ali -ponudbe za fenitev so prinesle že marsikomu srečo. Ker nadškof taka dobro lista po inse-ratih, si dovoljujemo vprašati ga. če je bil tipazil. da je pred par leti prodajal »Primorski list«..... pravo podobo Matere
božje na Sveti Gori?! —
»Časnikarstvo ima dandanes veliko moč, da ga ne imenujejo zastonj —- vele-vlast.« Res je tako. Ali Prevzvišenost ne vidi nič dobrega na tej velevlasti. Hitro, ka je zapisal, da je časopisje velevlast, so švignili njegovi pogledi na Francosko iu Portugalsko.
Piše: »Brezbožni pisatelji in časnikarji so pripravljali revolucijo na Francoskem in Italijanskem, ki je pahnila s prestola burbnnske kralje. Taisto delajo današnji veri sovražni listi. Spominjate se, kako so ti tisti z navdušenjem pozdravili najnovejši prevrat na Portugalskem in prej v sorodni Braziltj.«
Burbon^ki kralji so bili pahnjeni s prestola, tm Portugalskem se je izvršil preobrat.....škoda, da ni Kitajska katoliška, bi bila prišla v pastirsko pismo, kajti tudi tam je revolucija in te dni so prišli kitajski cesarji ob prestol. Tempora mu-tantur et nos mutamur in illis. Svet se preobrača in razvitek gre svojo pot pa se prav nič ne ozira na pastirska pisma, kjer je jok in stok radi revolucij, ljudstvu na korist nastalih.
Če bi bilo res tako dobro na Francoskem in Portugalskem pod kralji, bi pae ne bila buknila na dan iz ljudstva revolucija. Časnikarstvo mora imeti temeljne vzroke v rokah, da pomaga izvesti preobrate — ljudstvu v korist. Kjer so, se izvedejo preobrati. Velevlast, časnikarstvo, govori svojo besedo, jo je govorilo !'i ia bo še. Sveta cerkev pa se bo morala navaditi računati z razmerami ter pozabiti na čase. ko sta vitez in duhovnik neomejeno gospodovala nad ljudstvom. Že verjamemo, da si želijo gospodje po šk > tijskih palačah nazaj »atirea aetas« in nič ne zamerim:* nadškofu, da je tudi on lau-dator temporis aeti. Vsak se tolaži, kakor ve in zna.
Cujmo še, kakšna je moč »proticer-kvenega mednarodnega časnikarstva.« Nadškof pravi: »Proticerkvero mednarodno časnikarstvo je bolj vplivno in nevarno kakor kanoni in bojne ladje, kakor izvežbana velika vojska. Zakaj časniki de-
¦ ifeio lavno mnenje, .vodijo politiko, volitve, deželne m državne .zbore; njim se merajo klanjati državniki in ministri; oni narekujejo poslancem predloge in postave, p i ekucujejo   ministerstva, strmoglavljajo
kralje in cesarje.«-----......Glejte, taka le
moč časnikarstva.
Novi občinski red.
Doba izvolitve,
§ 18.
Starešine in namestniki, kakor tudi členi županstva se izvolijo za tri leta. Ostanejo pa v svoji službi tudi po preteku te dobe, dokler se ne ustanovi novo občinsko zastopstvo.
Dopolnilne volitve. S 19,
Ako se izprazni mest", župana ali pr.džiipaua tekom triletja, mora starešinstvo izvesti najpozneje v 14 dneh novo selitev za še ostali čas.
Ako se izprazni mesto starešine, pokliče župan v starešinstvo namestnika, ki je v volilni skupščini, v kateri je bil izvoljen manjkajoči starešina, dobil največ glasov.
Pri enakem številu glasov odloča žreb. Ako bi pa manjkalo toliko starešin. da ne bi se število v kaki volilni skupščini izbranih starešin tudi z dotičnimi namestniki moglo dopolniti, mora dotična volilna skupščina izvršiti za ostali čas volilne dobe dopolnilno volitev na podlagi zadnjega volilnega imenika.
Namestnik starašine. § 20.
Ako je starešina začasno ali trajn > zadržan udeleževati se sej starešinstva, povabiti je za čas njegovega zadržka od slučaja do slučaja njegovega namestnika, držeč se pravil, določenih v drugem in tretjem odstavku § 19.
Nagrade in povračilo troškov. § 22. Služba   starešin   in   namestnikov je brezplačna.
S starešinstvenim sklepom se določi, ali iti kako nagrado bodo dobivali župan in podžupani na breme občine.
Vsem občinskim zastopnikom pritiče iz občinske blagajne povračilo dejanskih stroškov, ki so zvezani s poslovanjem. § 50.
Starešinstvo se shaja po potrebi; naj-manje pa enkrat vsake tri mesece na sedežu občinskega urada. Župan ali v slučaju zadržka njegov namestnik sklieava zbor.
K vsakem« zborovanju starešinstva se morajo povabiti vsaj 48 ur poprej vsi starešine, priobčivši jim predmete, ki se imajo pretresovati.
Vabilo se vroči skupaj z dnevnim redom starešinam osebno, ali v slučaju nj"!i odsotnosti, členu njih družine.
V posebnih slučajih se more sklicati zborovanje starešinstva tudi nujnim potom, ne da bi bilo treba vročiti vabila 48 ur poprej, a v tem slučaju se mora v""povabilu izrecno navesti pričujoče določilo zakona. Zbor, ki ni bil sklican no tu obrazloženih pravilih, ie nezakonit in stor-I jeni sklepi so ničevni.
VsSal« 'Starešina, ki <bi bil zadržan de-ležiti se seje, je obvezan to sporočiti pravočasno ustno ali pismeno županu v svrho, da more ta povabiti pismeno d> tičnega namestnika.
Župan mora sklicati starešinstvo vsakikrat, kadar to zahteva vsaj tretjina starešin ali okrajna politična oblast, (v kojem slučaju mora ta navesti istočasno predmet, ki se naj pretresuje), ali dpžeh,! odbor glede predmeta, zadevajočega lastno področje občine,
Čitajmo poljudnoznanstvene spise!!
Nedavno je poudarjal v »Soči« (št. 16. 8 febr.) bistroviden napreden člankar važnost Či tati ju knjig in časopisov, malo preje pa je zvitarski pristaš klerikalnimi v »Gorici« (št. 8, s 27. Jan,) svaril pred sedanjo poljudno 'znanstveno književnostjo in se izpodtikal celo, če si ukaželjni dijaki hočejo razširjati hi Kloniti obzorje preko tega, kar jim nudi Šola. Istina je, da je važen namen Šole prav ta, da ustvari v važnejših znanstvenih strokah potrebni temelj, ki usposoblja vedoželj-nega mladega človeka, da more svojo izobrazbo nadaljevati, ker bi se brez takega temelja sploh ne mogel spopolnjevati • klerikalni pisce pa mladini odsvetuje pogled zlasti v prirodoznansko poljudno književnost, pač zategadel, ker je ravno priredoznanstvo najbolj povzdignilo moč in veljavo človeštva na svobodomiselni podlagi. Zagovornik klerikalizma se hinavsko sklicuje na to, da dijaki ne znajo ločiti »kaj je dejstvo, kaj hipoteza«, — češ, poljudnoznanstvena literatura jim nudi oboje pomešano, kar bi ne smelo biti, kajti hipoteza je vendar — to nami-gava klerikalni pisce v svoji hlinjeni ljubezni do mladine — kvarni zmoti preveč podobna! Prav posebno so zvitarju na potu spisi Haeekla in Bolscheja, ki jih izrecno imenuje. Objektivno misleč člove-bi sodil, da spis učenjaka, ki ima sve-tovnoslavno ime kakor Haeckel, še ni slab zategadel, ker je namenjen, da ponese prosvitljene nazore v Širne sloje. Tudi to menda ni slabo znamenje, da je Haecklova knjiga »Weltratsel« p.evedena že v mnoge jezike in je doslej razširjena v skoro 500.000 odtiskih pi> vseh delih sveta!
Nekdaj je bila znanost privilegij učenjakov. Pisali so v latinščini, da nikdo drugi ni zvedel česa o njih skrivnostnem početju. Kitajski zidovi lega privilegija so že davno padli, in dand? %es pižejo v narodnih jezikih vsakemu ? .-¦ :vo. Poleer strokovne literature pcedim nstvem.t panog, ki zahteva, da je citati, e temeljito strokovno poučen, je duh č -a ustvaril povsodi med naprednimi nai. <ii tudi poljudno literaturo, ki seznanja širše kroge z uspehi znanstva.
Poljudna književnost je postala potrebna, kakor hitro se je izkaza! velikanski vpliv znanstev vsepovsodi v modernem življenju, in sicer ne le v vseh obrtih, v prometnih sredstvih, v zdravo-slovju, v kmetijstvu itd., ampak tudi v splošnih vprašanjih o svetovnem nazoru. Naravno je, da se Ijirdje hočejo poučiti, ko vidijo, da sega prirodo':. anstvo v njih lastne koristi, jim odpira pota do zakladov prirode, jim varuje zdravje ter jih brani bolezni, in jih osvoboja klerikalnega jarma.
Cisto nič pa se znanstvenik ne obotavlja priznati, da mn^go znanstva sloni na —- hipotezah, in da so prav hipoteze mnogo pripomogle znanstvu do iznenad* nih uspehov zadnjih desetletij, Znanstvenikom bi bilo gotovo ljubše, ko bi mogli delovati na podlagi kakšnega »višjega, nadnaravnega razodetja«, pa ker tega ni, si morajo utirati težavno pot do ¦istine s pomočjo negotovih hipotez.
Vsa moderna kemija in precejšnji del fizike sloni na hipotezi ali teoriji (oboje se dostikrat zamenjava) o molekulah iu atomih. Noben Človek še ni videl ne molekule, ne atoma, in vendar je na podlagi tega hipotetičnega nauka nastala sedanja znanstvena pa tudi uporabljena kemija — tehnološka, rudarska, agrikulturna, zdravstvena itd, — ki daje na eni strani zaslužka ogromnemu Številu ljudi), bodisi, da delajo z roko ali z umom, in na Urugj strani ustreza željam In koristim zopet ogromnemu številu drugih ljudij.
Vzemimo le en zgled, ki to pojasni,
Na podlagi imenovane hipoteze je delal poizkuse slavnoznani Uebig, hi našel, kako se hranijo rastline, Svoje najdbe ni prklržal le znanstvenim krogom, nego razznanil jo je, in pokazal, kako si more kmetijstvo izkoristiti njegov na hipotezo naslonjeni nauk. Nastale so tovarne, ki izdelujejo umetna gnojila in danes širijo kmetijski listi nauk o hranitvi rastlin v vasi in vasice. Liebig je s svojo najdbo, ki mu je hipoteza pokazala pot do nje, več pospešil kmetijstvo, kakor bi ga pospešile izkušnje stotisoč kmetov.
Vzemimo še en z?led iz druge panoge nriredoznanstva. Descendenčna hipoteza uči, da človek ni nastal iz ilovice, kar se učijo otroci, nego da je konečni cilj in krona milijonskoletnega razvoja, in da se pretaka po njegovih žilah slična kri kakor v živalih. Na podlagi te znanstvene ''poteze delajo medicinski vešča-ki po v:sokih šolah poskuse na živalih (ne na il ivici)! z namenom, da najdejo sred-rtva zoper bolezni, ki pretijo tisočem in tiročem človeških življenj. (Behringov zdravilni serum zoper difterijo itd!). Iu glej, sredstva najdejo, in ž njimi delujejo neizmerno blagotvorno — Čeprav vse sloni na hipotezi!
Iz teh dveh zgledov, ki bi se jim dalo pristaviti še mnogo drugih, sledi dovolj jasno, ne le da prirodo&nanstvo ..Sga v ^se sloje sedanjega življenja, ne^o tudi, da je hipoteza, četudi ni znanstveno utrjena resnica, vendar neizmerno koristna.
Oboje je povod, da se poljudnoznanstvena književnost bolj in toolj širi med Angleži, Francozi, Nemci in drugimi napredujočimi narodi, in čas bi biJ» da bi se začeia primerno upoštevati tudi med Slovenci.
Znanstveniki sami uvidevajo korist poljudne književnosti, zatorej so med drugimi narodi, pisatelji poljudnoznanstvenih knjig večinoma visokošolski profesorji, rrav zato naprimer nemška poljudnoznanstvena književnost čudovito uspeva. Njeni proizvodi se tiskajo dostikrat v de« settisočih odtiskov. Nekateri znanstveni pisatelji si pridobivajo čitatelje s preprosto, jasno pisavo, drugi pa s pesniško naiišpano (Bolsdie) — čitatelj lahko poseže po tem ali onem pisatelju, kakor pač bolje ugaja.njegovemu okusu. Ako se med dobrimi knjigami dobi tudi kak ¦ šuŠmar-jev izdelek, ako je med klenim zrnjem tudi nekaj plev — zaradi plev ne zavržemo zrnja.
02
13
¦;/¦¦¦' ¦¦"¦¦ .   -   '                                                                                                                                                 .
i     »rikalkem j* v večstoletnem boju ! rlci. Defc. odboru se teroBlJo prošnje; *u-
?opet znanestrŠeveda mu ne M^aje^ jium^ .^Et^^rt^-^^                              županstvu Obušiile gle-
13^5^®-^^^!^' krogom, in j&; rešuje klerikalnega, jarma. Ker je fcle-.; jfKalizera onemogel v bo)u zopet znan-Mvo, zatorej sku*,a spodkopati zaupanje vanj v; širših sioiih. Ker tudi to ne pomaga ciovplj, so začeli sami-.izdajati .poljudno znanstvene knjige na klerikalni podlagi, ,ter v njih piekrojili in prepaČili znanstvo po svoje, da bi tako-izkaženo znanstv o služilo njihovim namenom.
Izgovarjajo se tudi radi, da bo trpela javna, marala, ako ne bo 'utemeljena na njihove" nauke, lstina je; da je/ vsekdar, odkar, biva človeška družba, veljavna bila serijama morala, poleg nje se je ustano-, vila kasneje konfesionatna morala, ki so jo menda z dobrim namenom obdali z ner beškim svitom, da bi bolje držala. Ali za- , ščitniki klerikalizrna so to svojo . moralo |
• sami s, zaianradili s svojim početjem, kij smrdi'-do"'neba! Zatorej nimajo pravice j upirati se naravnemu, razvoju vseskozi j resnične in plemenite   soeijaine morale, j
V boju zoper prosveto zabranjuje kle- ! ..rikalizem^čUan^e knjig, ki stojijo na temelju svobodne znanosti. Temu pristranskemu postopanju nasproti stoji naprednost na objektivnem stališču starega pregovora, ki pravi, da »je treba slišati oba zvona, da se resnica prav spozna.«
Zatorej se pridružujemo Člankarju v »Soči«, ki je povdarjal, da nam je treba vsestranske izobrazbe, če se hočemo ohraniti v boju za. obstanek. Le razširjamo njegov nasvet in želimo, da bi bilo v našem narodu zlasti v mladini kolikor možno nkaželjnih ljudi, ki naj bi se poučevali v poljudnoznanstveni književnosti, in sicer naj bi čitaji knjige, ki stojijo na temelju svobodne znanosti in pa tudi tiste znanosti, ki je vprežena v jarem klerikalizma! Čitajte oboje, pravimo, kmalu boste spoznali, kje je resnica, kje je zdra-
•  va piodovita hipoteza, .in pa kje je hinavska prevara in sleparstvo.
Deželni zbor.
iz IX. seje.
Dodatno:
Poročilo o potrebi nekaterih sprememb deželnega zakona o šolskem nadzorstvu se izroči šolskemu odseku. Za brambna dela ob Soči pri Kas&ljana se dovoli podpore K 3100. Poročilo o podpori K 2500 za uravnayo Idrije, so izročili tehničnemu odseku. Za vodnjak na Morskem je dovoljeno K 1755. Prošnja občine Gor-jansko za zgradbo kapnice v Zagrajcu se odstopi tehničnemu odseku. 'Podaljšanje in zvišanje podpore za razširjenje in popravo skladovne ceste pri Dutovljah; dovoli se K 2500. Zakonski načrt, ki se tiče nekaterih izprememb zakona o ukrepih, za zatiranje pelagre se sprejme. Tako tudi: Zakonski načrt, s katerim se spreminjajo nekatera določila zakona o pogozdovanju Krasa. Za .zgradbo paviljona na prostoru deželne umobolnice za one umobolne, ki ne spadajo več v umobolnico, se dovoli K 25.000 , ki se naj najamejo pri obč. kred. zavodu. Za deželno bolnišnico se določi prostor nasproti deželni umobolnici. Deželni odbor naj predloži vse tozadevne podatke. Za bekovišče v poskusne namene se dovoli 1000 K. Prošnja glede podpore za vzdržavanje ceste Bovec-Soča-Trenta se izroči deželnemu odboru, enako prošnja županstva Log glede podpore za popravo ceste ob bregu Koritnice ter za zidavo mostfčev čez Koritnioo in njene . pritoke. Županstvu v Črničah se za popravo ceste v občini Selo dovoli 200 K. Prošnji občine Št. Viška gora glede podpore za napravo ceste od vasice Police do erarske ceste v idrijski dolini se odstopi dež. odboru, enako prošnjo občanov kalskti za zgradbo in uvrstitev med skladovne ceste, cesto Nad-Avče-Škodniki-Markiči-Zavrfi-Testeni-Lom. Županstvu v Kojskem, se dovoli za popravo ceste Koj-sko-lPodsenica podpora K 500. Prošnjo posestnikov u#ce PScjolut v Gorici g«;de podpore za popravo te ceste se odstop, dež. odboru, enako tudi prošnjo za podporo kn$Žnici »BMoteca popolare«   v Oo-
do podpore za kritje dol«a, napravljenega za zgradbo ceste Libušnje-Vrsno; za podporo cestnemu odboru kobariškemu; »Kmečke posojilnice« v PrvaSim, podporo za kritje ustanovnih stroškov; za poprav) občinskih cest Podgozd-Pisaniee-Kunice-Oorenje Kancmlje; posestnikov iz Marmorja (Podgora), glede podpore za popravo^ občinskih cest; prebivalcev vasi Senik (županstvo Kožbana) glede podpore za agradbo vodovoda; županstvu So-vodnje, glede podpore za brambna dela ob Soči.
llirsizaiestopil
h.
Neposredni * davek. Člen 9. .Vsakemu volilcu se vštejejo vsi zneski, ki so mu bili odmerjeni kot neposredni davek v občini.   '        .     "
Obrtni davek, ki je Odmerjen posamezni trgovski tvrdki, velja kot volilni davek v prid tvrdkinega lastnika, obrtni davek, ki je odmerjen trgovskim tvrdkam v vkupnem imenu, velja kot davek, ki je odmerjen komanditskim trgovskim tvrd: kam, velja v prid družabnikov, ki so csebno odgovorni.
Davek, odmerjen od nepremičnine, ki je last več oseb, velja v prid solastnikov v razmerju deležev, -ki pritičejo vsakemu posamezniku.
Očetu se upošteva davek, ki ga-: plačuje za imetje otrok, katero mora vsled določil zakona upravljati.
Napoved volitev. Člen 12.
Župan ali kdor ga nadomešča, napove volitve ter objavi 15 dni pred vo-litvijo dan, trajanje, oddelke za volitev, število svetnikov, ki se naj izvoli, in odredbe glede morebitnih ožjih volitev. Imeniki volilcev. Cien 13.
Imeniki volibev sestavljeni po municipija in razdeljeni po razredih, morajo cbsegati po abecednem redu vse volilce občine ter je v njih navesti to, o čemer je-govora v 15. členu.
Župan ali kdor ,ga nadomešča, zaukaže, da se imeniki razpoložijo v prost pregled volilcem med uradnimi urami na munieipiju skozi dcbo 15 zaporednih dni poprej, kakor se vrši kaka volitev.
Pritožbe glede imenikov volilcev.
Člen 14.
Vsak volilec ima pravico vložit; pritožbo ustno ali pismeno proti kakoršnemu koli si bodi vpisu, izbrisu, odklonitvi vpisa, aH opustitvi izbrisa v dobi, tekom katere so imeniki razpoloženi.
Pritožbe se morajo opremiti z dotič-nimt dokazili.
Člen 15. Kdor vloži predlog, da se naj vpiše v imenike volilcev, mora dokazati:
1.  očetovstvo, kraj in dan rojstva;
2.  bivališče in bivanje v občini, če je to treba;
3.  naslove in listine, vsled katerih prosi v smislu tega zakona, da se naj bi vpisal v enega izmed volilnih razredov navedši dotični razred.               ¦ }   ;
člen 16. Oseba, katere vpis se izpodbija, sme v treh dneh po izvršenem naznanilu, vložiti protipri tožbo opremljeno z listinami,-ki se ji zde potrebne.
Rešitev pritožb.
Člen 17. Municipij odloči glede pritožb v osmih dneh &o njihovi vložitvi.
Odločitve se morajo vročiti pritožniku ali tistemu, na katerega se pritožba nanaša; če" odločitve ni -mogoče vročiti, se prilepi na občinsko desko.
Proti odločbi municipija je dopusten utok tekom treh dni na muhlcipljski odbor, ki končno veljavno odloči.
Člen 18.     \
^*-«Jto^w**»--i««iAk*-' volilcev popravili, izda župan ali kdor ga nadomešča, izkaznico o vpisu ter ukrene potrebno, du se vreče volilcem na dom najmanj pet dni pred dnem, ki je določen z«t volitev; kdor no bi bil prejel izkaznice, jo lahko dvigne riti munieipiju, kjer se izdajo tudi dupli-katt za izgubljene izkaznice.
Člen 19. .  • Izkaznice o vpisu nadomeščajo vsako nadaljno vabilo na   vršitev volilne pravice, ter služijo v izkazilo tistemu, ki hoče vstopiti v volilno dvorano.
Osebna volilna pravica. Člen 20. Volilna pravica je osebna; nikak volilec se ne more dati zastopati niti poslati svojega glasu pismenim potom. Volilna komisija. Člen 21. Volilna   komisija   je   sestavljena iz pi cdsednika in iz Štirih članov, ki Jih izvoli občinski svet, in iz tajnika, ki ima nalogo pisati 'zapisnik.
Praviloma se odkaže vsaki komisiji 1000 vpisanih volilcev. Člen 22. Namestnik lahko odredi k vsaki volilni komisiji vladnega'komisarja, ki naj nadzira, da se ravna po določilih zakona; im terej pravico sprejeti v zapisnik morebitne opazke ali izjave.
Lepo so si postljali! — Volijo v I. JI. in III. razredu le meščani, v četrtem.zopet meščani in po milosti 'še ostali opravičenci, določeni za IV. razred, kakor se je pokazalo iz zadnjič objavljenih členov volilnega reda.
Imenike volilcev sestavlja municipij, pritožbe se pošljejo munieipiju, municipij odloči glede pritožil) v osmih dneh po vložitvi; pro*i odločbi municipija je dopusten utok na munidpijski odbor, ki končno veljavno odloči. Torej vedno municipij.
Sedaj si pa predstavljajmo Slovenca, ki ne bo upisan v imenik pa bo reklamiral upis. Odločeval bi le municipij; prvo vlogo rnu rešijo neugodno; Slovenec se pritoži, pritožiti se mora na munieipijski od-bo?. No, kakor Je razsodil »nusnfcipij«, tako razsodi prav gotovo tudi »munieipijski odbor«. Tako Slovencu, če bo izpuščen h volilnega imenika, ne bo mogoče priti v volilni imenik, pa če je še tako upravičen, ker ni dvoma, da bo municipij za Slovence vse reklamacije glede upisa neugodno rešil.                         >.
Nasproti pa bodo Lahi lahko izrekla-•mirali slovenskih volilcev,' kolikor bodo 'hoteli. Če le mogoče, jim ustreže rmini-c'pij. Platno in škarje ima v rokah le municipij.
Če bi obveljal namen z reklama-cijskim postopanjem v rokah municipija, potem bo v imeniku volilcev presnet.) m.:ilo slovenskih volilcev!
dopTsi.
Iz kobariškega okraja.
Trnovo pri Kobaridu. — S preložitvijo klancev med našo vasjo in 'Srpenico prično baje že letošnjo pomlad, in sicer pasti nova cesta našo vas na strani, dasi . bi bila le malo ali celo nič strmejša, ko bi peljala skoz vas. Toda meredajni faktorji nečejo tega priznati, dasi. smo jim to dokazali s posebnim načrtom, Najbrže mislijo, da so vasi tukaj zaradi cest in ne nasprotno.
Umestno bi bilo, ko bi pred pričet-kom gradbe te ceste vlada pomislila na železniška zvezo Sv. Lucija-Kranjskago-ra, ki jo nameruje izdelati. Ta železnica bi imela postajo na našem polju tudi za Sipenico in Žago, ker bi šla edtcd skoz Folovnik. V tem slučaju bi bila cesta nad vasjo brezpotrebna, ker napraviti bi morali 'Jo psštaje drugo. Bi li ne bilo torej bolje, da se cesta že sedaj popravi tako, da.pojdc skoz vas?
Vaše zdrauje
fluičl z znamko ,Etea-ltaidw
Novim časom naproti!
m.
Ves ta čas, od razkola dalje, pa je divjal po obeh časnikih, ki si pridevata ime katoliškega lista in katera stojita pod vodstvom dr. Gregorčiča, strahovit boj proti narodno-napredni stranki na sploh, in Še posebej proti vodstvu. Pomagal je, kadar je bilo treba, krepko tudi ljubljanski »Slovenec*',
Iz farovžev in cerkva je donela boj, na troraba proti napredni stranki, proti možem, ki so stali bolj v ospredju, in pro. ti naprednima listoma, ki delata v smislu programa stranke. Če človek sedaj po-gleda v one letnike »katoliških« listov,; ga obide groza: kako je-sploh kaj takega mogoče!                                                  j
'Da se na napredni strani ni molčalo, to je pač umevno. Naj, bo stokrat "zapi-»| sano v svetih bukvah: če te kdo udari poj levem liou, nastavi mu še desno, v prak-l tičnenrži'ijeiiju se pamet-nik ne'ravna pol tem, ampak vrne udarec. Tu veljajo Aš« kerčeve besede: »In kdor udari tebe en-i krat po licu levem, njega ti po licu des-, nem mahni dvakrat in še pripravljen stoj' s pestmi!«
IPrižanašanje je sicer lepa reč, ampak kdor prizanaša, temu se navadno ne prizanese. Naprednjaki to dclbro vedo. Iz.1 kušenj ne manjka. ~ Saj je še danda-našnji ob vsaki -majhni priliki velikanski hrup po klerikalnih listih. Napredna stran-; ka je v mrtvilu. Če se pa kal zgane kje,! kak hrušč se čuje iz klerikalnih vrst, kako zatulijo klerikalni listi, — Bil se je torej in se bije boj. Včasih je ta boj dostojen, najrajše pa so ga klerikalci bili daleč proč od dostojnosti. Da dobijo semtertje odgovor po svojem žanru, kdo se-bo.temu čudil.
K uspehom pa jim je ta gonja prati osebam mnogo pomagala. Gregorčič je star politik, ki zna ubijati svoje nasprotnike. Oba voditelja dr. Turna in Gabršček sta stala pred sodnijo in drugi- je bil obsojen celo v ječo. Gregorčič se je boril z vsemi sredstvi, kar je mogel.: Zjutraj bere mašo, čez dan pa lop po nasprotniku! Njegovi častilci naj d oglecUjo tega maš-nika od te strani; bodo videli in spoznali njega iz vestno vrednost.
Gonja s klerikalne strani je pognahi ne enega iz naprednih vrst, da se je umaknil v ozadje. Vsak nima trde kože; so ljudje,- katere neznansko boli. vsaka majhna neprijetna beseda, izrečena na njihov naslov. Je pač tako; nismo vsi jed-s naki.                                                        I
Nekvalificirana je gonja klerikalcev proti napredni stranki,, ni besed za obsodbo rohnenja po božjih hramih, kjer ^veni s prižme in izpred oltarja blatenje oseb mesto besede božje; nič stvarnega ni v boju klerikalcev, vse njihovo jedkanje in pehanje sloni le na laži. Zloraba vere in cerkve v politične namene cvete tudi v naši solnčni Goriški... s svojimi uspehi jo črni in izganja sobice.
Uže prav, da se borijo; naj se le. Vsaka stranka se bori. Zakaj bi se ne klerikalna? Ali sredstva naj bodo poštena. Pri klerikalcih jih ne najdeš. Dio-genes je iskal z laterno človeka pri belem dnevu — išči pri klerikalcih poštenega boja; zaman ves trud.   .
Kdor je v ospredju na napredni strani, lop'po njem! Vse je dobro, .naj pomaga, kar more pomagati! Lop in lop! Če so bili v ospredju eden, dva, trije, so trpeli ti napade na napade. Vse privatne malenkostne zadevice so spravili na dan in če je imel kdo na obrazu eno brada-j vico preveč, mu jo je rezal podlistkar v žegnanem listu.
/ Takemu grdemu napadanju se izpostavljati, tega ne prenese vsakdo; M mara vsakdo, je rajši lepo v miru, na: se »drugi« izpostavljajo, pravi, jaz se ne (bom. Kako vpliva klerikalni grdi boj na ljudi, nismo imeli prilike opazovati sain-' na deželi, marveč tudi v mestu, v središču. Tudi tukaj se je le prerad ta in oni »nazaj pocnknil«, kakorhitro je dobil mak) popra v kakem farovSkeini trtfbifou O, iu
«;??,M^
vari"W je dostii; jwi#bv„ av javnosti, so t jftiid kf beže čea plan.                            \
Prlt3ro4.il se,Je ored par leti ta sliM ^; neki mlati navdušen, gospod, polu Studil* v-^Oori$;';je stopil v prve vrst« iucd narodno-napredne bojevnike; ni dvoma, tla z dobrim namenom in pripravljen u delo. Ali ko je ibil parkrat okrcan, pa ge-nc prehudo, v nekem listu, se je hitro | ^povedal, k^^^n^^^J^Mr^Ki ! 6n pa-,noče, da ga bedo klerikalci mftftfttffh Jj Potem pa delaj na narodno-napred-nsiri polju v goriški deželi!
Kdor nese svojo kožo pri nas na politično, polje, naj- si jo prej i'strojne c, ne bole pomnožil' število - politiLrii'h"*,begunce v.                                       ¦ _,.'¦'..
Domače vesti,
G. Ferdinand Seidl, c. k'r. realčni profesor v'Gorici'in prignani slovenski'geolog, Je bil izvoljen .soglasno v priznanje njegovega' znanstvenega /delovanja za do-pisujočega člana »'Muzejskega društva za Kranjsko« na občnem zboru 14. 11. 1912. po predlogu prof. g. dr. J. Žmavca. G. profesorju iskreno čestitamo, zlasti, ker se ga.' je zadnji čas neopravičeno inzlobr no* napadalo; veseli nas, da/je dobil na ta način nekako'častno-"zadoščenje iz sosednje Kranjske, kjer se vendarle le še pravo znanstveno delovanje presoja z o'l> Jektivnega stališča.                                 -
"imenovanje. — G. Josip ZniderčieVe, kr. namestništveni konci:pist>v Gorici, je imenovan okrajnim komisarjem.
Smrtna kosa. — V teku jedn.ega leta že tretji akademik na parah! Umrl je Pov-šič v Pragi, Kavs-v Gorici, danes dopoldne,.ie-zvenel. Benedikt Gruden. Lani je imel promovirati , doktorjem prava v Pragi pa ga je zadržala bolezen. Iskal je zdravila doma na Trnovem nad Gorico pa ga ni našel. Pred 4 dnevi je prišel v Gorico, včeraj je bil še v kavarni, danes, dopoldne se mii, je vlila kri in izdihnil' je v svoji sobi v hotelu »pri jelenu«. Talentiran mlad mož je izg&iHz naše srČde/Bcdi mu . khka. zemlja!                                      .      ¦
-.   .Poročil se je g. Andrej Oset, posest-- mL,Tolstovrš-ke-'slatine ha Koroškem, ..z-.. g.čnu Miciko Urbančevo iz Lehna na Pohorju. Naše čestitke!,  ¦
Poročil se je v Črničah dne 12. t. m. starčsta Črniškega-' »Sokola« brat' Janko Volčič z. gospico Marico Slamičevo iz Crnič'. Častitamo!
Z Loma nam.poročajo, da je umrl tam po dolgem _ bolehati ju 56. letni posestnik Andrej LevpUšček; Zapustil je vdovo s 6 otroki. Bil je marljiv gospodar in zvest pristaš nase napredne stranke. Pogreb je bil 8. t. m. Udeležilo se ga je mnogo ljudi. — Naj počiva v miru!
»Zimski dan«. — Umetni slikar Saša Šantel, prof. v Pazinu, je razstavil v izložbenem oknu- trgovine A. Gabršček v Trgovskem Domu »Zimski dan«, izviren lesorez. Podana je tu izvrstno zimska pokrajina, drevored š pokopališčem v ozadju. Ljubitelji umetnosti se opozarjajo, da so odtisi po zmerni"ceni na prodaj. •
Vabila na glasbeno-zabavni večer, dne 17. t. m. v Trg. domu opažamo po raznih izložbah po goriških ulicah. Zagotovila se nam, da bo nudil ta večer obilo zabave. Vestno se pripravljajo učiteljiščniki, ki bodo izvajali 5 izbranih koncertnih točk, slišali bomo na našem odru »opereto«. Generalna vaja v vojašnici, a pripravljajo se že tudi pustni plesalci. Občinstvu bo na razpolago velika dvorana kakor tudi vsi restavracijski in »Čitalni-ški« prostori. Kdor ni pomotoma prejel vabila,'naj-blagovoli oprostiti, a kličemo mu tem prisrčneje: »dobro došel«.
Izlet na Matajur. — Nekateri člani goriške podružnice S. P. D. napravijo v scfcofo- izlet naMaiajur. Odhod ob 3. pop. z državnega kolodvora do Sv. Lucije, odtod z avtomobilom do Idrskega in peš do Livka, kjer se prenoči; drugo jutro če': vrh v Čedad-Videm. Oprava: zimsko-Pianiiiska.
Kam spada frakcija Jevšček, ali pod Italijo aH na Goriško? — P/vršiti se ima revizija cele meje italijansko-avstrijske. Poročajo nain, da je spor glede frakcije •levgfiek, občina Livck, ob meji. ali spada |a frakcija k Avstriji ali pritiče Italiji? prebivalci,si gotove inj želijo priti pod laškega kralja.
Truplo onega lubenica, ki je šel v *a-»rt v &oč<* mmwikm&w>6r ra^Hmku-¦Lene goljufije na poštnem uradu drž. kolodvora v Gorici, so poteghiiiiž Soče pod Ločnikom. Mladenič se imenuje Vinko Te- ' rcnfiak, star 18 let, .dijak, doma iz Šmarja na Štajerskem, Truplo so pokopali v Loč-niku.     ¦¦
Radi vojne v Tripoiisu se spričkajo ^b.inejj-,.Prostorna • tostranski in ono-OTMkf imie.^llMhkm p"5?6>jo ziLiv-l:a, di'.so p riši i fantje iz Italije.čez mejo v gostilno ter so govorili o vojni v Tripoiisu. Povdarjali so, 'kako malo pade italijanskih vsjaksv* Beseda da besedo in ker je na 'naši strani navadno malo simpatije za Italijo; so se \prerekli .in skregali, na kar so fantje >z italijanske strani stekli,- še klobuke so pustili nekateri v Avstriji. Taki dogodki se odigravajo na,meji večkrat tu-¦iniain. — »Novi Čas« napravi jz take vesti vselej celo afero in •zažiiga' ž vojno Italiji!
O občinskih volitvah v Št. Ferjami smo. dobili dva dopisa. Prvi- upa, da bo prihodnji župan v Cerovem, ker so dobili jGei ovci večino starešin, 14. Drugi dopis omenja, da je izvoljenih naprednih starešin 8. Klerikalci so delali na vse kriplje, terorizirali so.ljudi in denar so šteli.-Neki kremar v Št. Ferjanu je bil dobil pismo ¦od klerikalne strani, kjer je bilo rečeno, da če ne pristopi h klerikalni stranki, se odpro pred1 njim peklenska .vrata iirou bo vržen v pekel; žugali so klerikalni kolovodje s točo, nevihto, in s kamenjem. Nekdo je bil pobegnil skozi okno, ko je imela biti volitev zaključena; agitacija ž.nasprotne strani ga je spravila do tega. -- Neki voditelj.S. L. S. je pihal domov z volišča, še prestrašen, da bi se bilo kmalu zgodilo, da bi bil dobil brco pri volitvah, aii žena ga je potolažila, da je ona agiti-rala ter bila tako njegova rešiteljica.
Oba dopisnika pa omenjata1 nekaj, kar se čuje naravnost neverjetno: da se je odlikoval pri teli volitvah orožniški straž-mojster Faltus, da je agitira.l, da bi bil celo oremogočiJ jednemu volilcu, da bi bil volil; da je spraševal volilce, na katero stran bodo volili, itd. Oba dopisnika pravita, da so priče na razpolago. Neverjetno •se sliši .to o početju orož. štražm. Faltusa; naj dožene poklicana oblast, kaj je resnica na tem. — O tem bomo še' govorili. — Orožnik, ki bi agitira! za klerikalce, bi agitiral za svoje največje nasprotnike. (Prav v torek so v kranjskem dež. zbora klerikalci nesramno napadali -orožnike!
Ples v Št. Fer.ianii. — Pravilo, da bo v nedeljo ples na katoliški podlagi v Š+. Ferjanu, liopsasa. Pravijo, da čukov in čukelj m nič ganil jok v »Novem -Času*, radi plesa, bopsasa. marveč da hočejo na pustno nedeljo plesati, hopsasa^ ali se bo zopet vrtel katoliški učitelj Likar, hop-sasa? — Kaj poreče »Novi Čas«. Najbolje, da se zavrti še on, bopsasa.
Mrtvega so našJi na Lomu Tolmin-, skem okoli'80 let starega moža Antona Šavli-ja. To je bilo dne 10. t. m. Ležal jo na sredi hleva med živino z vso svojo obleko raztrgano in ipo glavi je bil nekaj opraskan.
• Iz Kanala. — Kanalski fantje prirede dne 18. t. m. t. j. na.>>Pebelmco« javni ples. Narodna čitamica v Vipavi priredi v s:v,boto 17. t. m. ob 8. uri zvečer v hotelu »Adrija« plesni venček, in maskerado. pri ¦koji svira-c. in. kr. godba-47. pešpolka iz Gorice-.               ..   ,¦            ..-.¦'
Bicikelj izginil. — Dijaku Ladislavu Požariu je ukradel neznan tat bicikeli, k? )v stal 280 K. 'Bicikelj ima Številko U3.7h4, tvrdka Batjcl.
Zgubil je nekdo iz.Št; Andreža do Gorice 30 kron. Pošten najditelj je n«oro-šm. da jih prinese v naše upravnistvo. kjer dobi primerno nagrado. -
Telovadno društvo »Sokol« v Ajdovščini priredi v ntdeljo 18. svečana v dvorani, g Bratina, zabavni večer s plesom. Vspftrčd: -A. »Dva zeta«, veseloigra v enem dejanju. 2. ***¦ »Šaljivi prizor«. 3. Ples. Začetek točno cb 7'A uri zvečer. Sodeluje slavni tambiiraš:ki zbor društva »Danica* iz Šturij (n »Prva slovenska planinska godba«. Vstopnina: K igri: 40 vin., sedeži 40 vin. K plesu: moški 2^K, ženske •proste. K. obilni' udeležbT"1lSjudno" Vabi ,   odlbor.
Rudeča reduta. Zanimanje za Sokolovo maskerado narašča. Pa saj tudi ni zabave nad sokoisko; Martinov večer, Miklavž s parkljem, Silvester, pričajo o tem. Vsakdo se počuti dobro in vsak je tudi dobrodošel. Priporoča'se maskam ru-dečo barvo in opozarja se, da se.bo nedostojne maske zavrnilo. Mesto običajne globe se bo prodajalo vstopnice, kolekovaue s kolki Dr. S., C. M. za R 2'02. Obleka navadna. Maskam se ni treba po pojno.či razkrinkati. Vabil se ne pošilja.
fveza narodnih društev.
»Kmetska Čitalnica« c Podinelcu priredi dne 18. t. m. plesni venček s šaljivo poŠto jrd. pri gosp. Jerneju Drekonja na Ilovici. Začetek- ob 3. uri popoludne. Vstopnina: za člane 1. K za nečlane 1 K 50 v. Posebnih vabil se ne ^razpošilja. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Bralno-pevsko društvo »Ladija« v Devinu pnredi v nedeljo 18. 2. 1912. ve-diki plesni venček z veselico v krasno odi-eejii dvorani g. M. Plesa v Devin-u, Svi-rala bode »Sokolska« godba iz Mavfainj. Začetek ob 3l/a pop. /K obilni udeležbi vabi odbor.
, Narodno-izobraževaino društvo na Ajševici priredi v nedeljo dne 18. t. m. ob vi pop. zabavni večer, pri kojem igra gcdsba na lok. Vstopnina k plesu znaša za člane 1 K, za nečlane 2 K: Posebna vabila se ne razpošiljajo. Za muogobrojno vde-iežbo se priporoča odbor.
, Šmarje. — Vabimo k veselici, katero priredi bralno ir pevsko društvo »Školj« v Šmarjah' dne 18. t. m. v prostorih g. Jožefa Blagonja na Svinem po sledečem vsporedu: I. Godba. 2. A. Medved: Pesem lovčeva, moški zbor. 3. S. Gregorčič:' Domovini, deklamacija. 4. Godba. 5. Fr. Grbec: Vabilo, meški zbor. 6. D. B. Ipavec: Planinska roža, moški zbor. 7._ Godba. 8. Šaloigra: Raztresenca. 9. Ples in prosta zabava. Začetek ob 3l/a uri pop. Vstopnina k veselici 50 vin., sedeži 1 K. Svira .sokolska godba iz Prvačine. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
Politični pregled.
-Kranjski deželni zbor. — Proračun izkdzuje primanjkljaja K 4,008.814; po-1 kriti se ima z dokladami, ali ostane še nepokritega K 1,578.814; za to kritje treba napraviti dolg. Posl. Lenarčič je ;:ovdarial, da ima dežela doslej okoli 20 milijonov dolga; premični in nepremični kapital pa znaša le nekaj nad 9 milijonov. Klerikalni poslanci so nesramno žalili orožnike, češ, da so pristranski nasproti S. L. S., da berejo le »NarGd^, da govorijo o farjih itd. Sam deželni predsednik je ostro zavrnilnecsnovane napade na orožnike.
Zunanji minister grof Aerenthal je re^arno bolan, tako da se pričakuje nje-gi.\a sinrt v kratkem času. Naslednik :vm bo najbrže sedanji skupni finančni -minister baron Burian, temu pa bi nasledo-val tržaški namestnik Hohenlohe. V Trst hi prišel ali sedanji sekc. načelnik baron Fries.ali šlezijski dež. predsednik.,'grof Coudenhove.
Demonstracije v Zagrebu. — Velike demonstracije so bjle v Zagrebu dne 13. t. m. Imele so znak revolucije. Udeležilo se jih je nad 10.000 ljudi. Začele so že popoldne,- ker je policija prepovedala shod. določen za sedmo uro. zvečer. — Policijski kordon je hctel-vreSi množico nazaj,. iVHežica je kamnala policijo, bila se je cehi bitka. Obilo .je ranjenih.
Kitajska republika je proglašena. Konzulati kitajski razobešajo republikansko zastavo.     ..
Uspsh angleškega vojnega ministra. K:ikor" se zatrjuje v poučenih krogih, je dosegel obisk angleškega ,vojnega^iiirn--stra flaldaneja vBeroiinu popplen uspeb.. Med Anglijo in Nemčijo viad-.v sedaj po-pclen sportfznm- v zadevi Kitajske, v kateri bc-dete obe državi'postopali popolnoma enako, in doseglo se je tudi popolno soglasje v zadevi zgradbe novih nemških bojnih ladij.                                , '   ( " ;:
ga milijona funtov u 'sJu^i^^i-do^ godkov v letu 1912. Iz Defne poroCaJo;' da je sovražnik napadel južno fronto z vso silo, dvakrat pa je bil odbit. f*adio je na obeh straneh nekaj mož. — Turki se fibljejo in utrjujejo na desni strani Tripoiisu, kjer se vršijo pogosti spopadi. ~- Okoli Bengasija imajo Turki precejšnjo moč; Pogum arabskih čet je nenavaden. Okoli Bengasija je zftranih' domačinov okoli 30.000. Kdor Je more, beži iz Bengasija. — V Tripoiisu so odprli Italijani .nekaj Ijud-skiih šol yi trgovsko šolo. Tudi arabski otroci se oglašajo v šole. — Caneva 'bo zopet kmalu v Tripoiisu. -
Wiifl in Itali.
Razne vesti,
Turčija se pripravlja na, daljne boje. VojneiTui nlliiistni je dovoljen kredit čmv-
Razne vesti.
Sloveč angleški kirurg, lord Jos. U-
ster, je umrl. Ž njim je pričela nova doba moderne kirurgije; on je uvedel v kirurgijo princip antiseptike.. čemur se ima tisoče in tisoče ljudi zahvaliti za svoj?; življenje. Lister je bil torej velik dobrotnik človeštva, kakoršni se ne rodijo vsako stoletje. Umrl je v.visoki starosti.
Veselje pri pogrebu. — V Turinu je umrl • bivši poštni uradnik Al. Rossi. V svojem življenju je bil vedno vesel; hotel je, da bo veselje okoli njega tudi ko umrje. Svoji ženi je zapustil svoto 20.000 lir pod temi pogoji: Njegova-žena mora nositi mesec dni po njegovi smrti rdečo obleko. V sprevodu ne smejo peti duhovniki, ampak godba mora svirati pa samo vesele komade. Vsi. ki so navzoči pri pogrebu, dobijo po 2 cigari vsak, kateri naj pušijo pri pogrebu. Oni, ki pridejo v hišo pred sprevodom, dobijo pijačo, koii-kor hočejo. Piti se Jim da tudi po. končanem pogrebu. Dne 5. t. m. je bil pogreb. Vršil se je tako, kakor je želel pokojnik. Velika množica ljudi je šla za-pogrebom; pili so prej in cigare so kadili v sprevodu. Otroci po cestah so kričali, tako da ni manjkalo smeha. Godba je igrala same poskočne komade. —' Nekateri listi v Turinu so ostro zamerili oblasti, da je dovolila tak pogreb.
Macoch pred poroto* — Slednjič, po poldrugem letu, so le prišli v razpravo pred poroto v Piejrkov/u zločini v slovitem čenstehovskern samostanu. Damas Macoch. 38 letni pater čenstohovskega samostana, je dbtožen, da je v noči na \2. junija 1910 v samostanski celici ubil svojega bratranca Vaclava -Macoeha. Nadalje je osumljen, da je v letih' 1908—1910 .skupno s patrom Isidorjem Starczev/skim ukradel iz samostanske blagajne okoli 9000 rubljev. Nadalje, da je .16. decembra 1909 sporazumno s pavlanom Olesinskvm ukradel iz cebce ravnokar umrlega, a še na mrtvaškem odru ležečega .p. Bona-venture zastavne liste v znesku 5000 rublje v.. A naposled, da je 1 .1909 ponaredil v Čenstdhovu listine o svoji dozdevni poroki s Heleno Krzvžanovsko in vpis o svoji smrti.
Ait?erik3rtski sodnik vodil razpravo proti samemu sre^bl In se obsodil, -* V Ne\vjcrku se je neki -sodnik napil tako pošteno, da so ga morali redarji na-cesti pobrati, K,o.se-je naspal, je:šel služit Pravici. Ko je -otvoril-.svojo-razpravno dvorano in se je abčinstvoyusulo vanjo,, je ukazal sodnemu slugi, naj pokliče: njega, sodnika, na zatožno klop. Na to je sodnik grmel na obtoženca, to je samega sebe, ter se zgražal, da more biti sodnjk obtožen pijanstva. To se je odigralo javno,: pred množico ljudi. Sodnik obtožencu f *No, tako, gospod, -lepe reči slišim o Vas.' Siivcči so našli Vas pijanega1 na 22. ulici, umazanega, lep škandal ste napravili, tulili ste in žalili -pasante. Potem ste, celo padli na tl,a in ^brati soj.Vas morali s tal. Pa kakšne izge,vJ;e imate.'. Da\ste večerjali pri obitelji Stewenson, da ste pili" izvrsten w!hisky.; Bežite;'- bežite s takimi; Ogovori! Čalčajte, molčite.!.p. Govorite:. Na kako globo bi obsodili Vi„kakega sirp-.: maka, obtoženega ,pijanstva? Na' tri dolarje globe, kaj ne^ras/^Ker šte-^šod* ni k, obsojam"Vas.^ia ž(obo 30. itjlarjev* -^ (Ka^aJl-jiih\; je |ak^. ;" ;/; %'%¦ ,*--' 1 fa Salom on /je.' fiasd kmilii 4aSednl>; ka. 'Neki njegov kolega v Č%agu predsednik sodiiije Rizer je priSel prekasno v urad, ko so ga stranke ju Odvetniki čakali že dolgo časa .Sede na predsedniško mefc sto in reče: Za tak prestopek sem nekega pJvetnika kaznoval z globo 10 dolarjev* Pošteno je in prjtv., da zadene mene d.voi-ua kazen. Plačal je takoj. 20 dolarjev.----  •
Delniška pivovarna »Arirla« v Trstu. ]
K&korisrrio že s. 5. poročali, pretvarja se Tržaška 'eksportna pivovarna in tvorni-ca - slada R. Liefbmam v Senožečah s sodelovanje«! Jadranske barake v Trstu v delniško družbo s polno vplačanim delniškim , kapitalom K 1,000.000.
h okusnega, ilustriranega prospekti, katerega je pivovarna izdala in vsakemu interesentu na zahtevo pripošlje, razvidi-mo, da je bila pivovarna v Senožečah ustanovljena leta 1820 od rodbine Dejak in daje ena najstarejših pivovaren na jugu naše monarhije.
Kraj za ustanovitev iste je, bil zelo srečno izbran, ker je tu dovolj izvrstne, kristalnooiste vode na razpolago in svež gorski zrak dopolnjuje samo ta, za dobro ikakovost izdelka jaka važni faktor.
Sedanji lastniki so pivovarno znatno razširili in so tudi sledeč tehničnim iznajdbam na polju pivovarskemi, opremili do-tično z najmodernejšimi stroji in aparati.
S povečanjem in razširjenjem podjetja se je tudi produkcija piva znatno zvi-. šala. Medtem, ko se je leta ?S94 zvarilo le 3000 hI. piva, se je v letu 1904 pridelalo že 17000 hI in v letu 1911 se je doseglo že lepo število 35000 hI; torej več ko desetkrat toliko kakor leta 1894, ko so prevzeli pivovarno sedanji lastniki. Senožeško svetlo pivo (Regma a la Rlsen) in temno pivo zvarjeno po monakovskem načinu, je na jako dobrem glasu in se izvaža v znatni meri tudi v inozemstvo, kjer se je radi delikatnega okusa in ker se dolgo drži, jako priljubilo.
Kakor se nam poroča, izkazuje bilanca m leto 1910/11 po znatnih odpisih toliko čistega dobička, da »bi odgovarjal skoro 10% obrestovanju projektiranega delniškega kapitala in ker so odnošagi za nadaljni razvoj pivovarne zelo ugodni, obeča se tudi v prihodnosti velika renta-biliteta podjeiija.
Lastniki pivovarne so prevzeli K 500000 delniške glavnice v prvotnm delnicah, od K 500000 prijoritetnih delnic se je podaljšalo privatnim potom K 200000, ostalih K 300000 nom. dajajo koncesijonarji na javno subskripcijo, katera se vrši od 19. do 29. t. m. Opozarjamo na v današnji številki objavljeno vabilo na subskripcijo in pripominijamo, da sprejema Jadranska banka že od danes predprijave na imenovane delnice. Tozadevne tiskovine dobivajo se brezplačno pri blagajnah Jadranske banke v Trstu, Opatiji, Ljubljani, kakor tudi pri Hrvatski vjeresijski banki v Dubrovniku, Spljetu, Šibeniku in Zadru.
Mali oglasi.
fajnugfci pristojbina stane 6 9 ?ln. iko je oglas obsefftejši « raCnoa za vsako besedo 3 ris. MaJprtpravmjJe inserirauje za trgovca in obrtnike
Koliko je manjSih trgovcev in obrtnikov i umu na deželi (in celo r mesta) nih6 nikjer o» f»«rinfo. Škod« ni majhna.
li fin celo r mesta) nihče ne  pozna, ker
JAKOB ŠULI60J, urar
v Gorici, Gosposka ulica štev. ?<5 priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih preciznih ur ter razne srebrne in zlate predmete kakor: verižice, obeske, prstane, uhane itd. Za vsako popravilo se j&aiči.
mlnllB! I UfK. DNV6C p0roea si. občinstvu za mnogobrojni obisk. Za točno postrežbo in snažnošt se jamči.
Velika zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orkestrljonov itd. Mehanična delavnica. Poliranje z električno gonilno silo ter emajliranje dvokoles na plin. Kolesarjem v korist! Kdor hoče staro dvokolo obnoviti, naj ga takoj pošlje emaj-lirat stane K 6*—, v različnih barvah K 8 — Pri
Batjelu
Gorica Stolna ulica 24.
Prodaja tudi na obroke.
Ceniki poštnine prosti.
Velika izbera že rabljenih dvokoles in vsakovrstnih strojev.
Anton Fotatzky v Gorici
nailednlkJo* Terpta.'
«» »redi BtfiteljM .
TRS0VINA NA DltOINO IN DEBELO.
Na|oeno|e kupivalMi ilnfeerikigi li drobnega klan tir tkaili, »raji la »Ulj.
rOTRBBfiOlNK
it pisarHlce, tadllei In popotnik«.
Najbolj§e Sivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
ga krojaie in šeol/atia.
STettnjiee. -»Bolni venci. — M a Sne knjlilee.
1išna obuvala zaise letne Saše.
Posebnost:
Semena 23 zeleoiage, trave in detelje.
Najbolje uebrbljer zaloga za kramarje, kroSajarja, prodaja 5 po sejmib in trgih ________tar na deželi     1    *'- -°
Takim boleznim, na  katerili  trpi dandanaSnjc  Človeštvo,  se pride   vspešno   v   okom ter se jim more energične nasprotovati s tem, da se pravočasno uporablja
Dr. Engel-nov Bektar,
Kajti emelj   zdraveau   telesu.   Kdor hoCe svoje -Jravje
močan želodec in dobra prebava tvorijo   temelj   zdrave au   telesu.   Kdor boce svoje ohraniti tudi do startsti, naj uporablja po svojih izvrtam vspehih sloviti
Dr. Bngei-nov nektar.
Ta ptjaCa, ki je izdelana iz izvrstnih zeliščnih sokov in iz vina. vpliva vsled svojega vestnega izdelovanja jako dobrodelno na prebavo liki želodčni liker, oziroma želodčno vino ter nima nikakih škodljivih posledic.
Zdravi ali bolni lahko uživajo ta nektar, brez da bi Škodovali svojemu zdravju. Nektar vpliva pri pametni uporabi pospešujoče na prebavo in vzbudljivo na tvoritev sokov. Zato se priporoča vžitek
Dr. Engel-novega nektarja
vsem, ki si hočejo ohraniti zdrav želodec.
Nekvar je dobro sredstvo proti želodčnemu katarju, krču. bolečinam, težki prebavi ali zasliženju. Ravnotako ne dopusti nektar, d& se dobi zaprtje ali stisko ali količne bolečine ali srčno utripanje, ohrani temveč dober se* in živahen tek, shranjuje torej nespečnost, duševno motenje, glavobol in nervozno utrujenost.
V širokih slogih ljudstva razširjen nektar vzdržuje veselost in veselje do življenja.
Nektar ie dobiva po 3 K' in 4- K steklenica v lekarnah siedečih krajev: Gorica, Kormin, GradiSČe, Romana, Ajel, Campolongo. Ronke. Tržič, Ajdovščina, Gor. Idrija, Tolmin, Kanal, Videm, Patea, CerviEjan, Oglej, Fiumičel, Gradež, Sežana. Vipava, Postojna, Milj, Trst itd., kakor tudi v lekarn h v vseh večjih in manjših krajih Goriško-Gradiščanske in sosednih dežel. Tudi razpošiljajo lekarne v Gorici 'i ali več steklenic nektarja po originalnih cenah v vse kraj« Avatro-Ogrske.
Svari se pred ponarejanjem!
Zahtevajte izmno
z« Dr. Engel-nov nektar. ~
Iv. Znidarčič & dr,
stavb, tvrtilca.
v Gorici, lila maltloll.
Izdeluje vsakovrstne načrte, stat. račune, sprejema stavbinska dela vseh vrst, izdeluje tudi Westfal.-strope patent, v vseh avstrijskih mestih št. 27221.
izdeluje enodružinske hiše po sistemu, votli blok, ki je najtrpežnejše zidovje, ki vzdržuje suha stanovanja z vedno isto tem> peraturo.
prodaja trgovina
A, Gabršček
v Trgovskem Domu
i. Primorka,   36 Jislkov  K 3. Slava       ,3-2
„   1-50
';,    080
Primorka   nadomešča   laske „ti'essette*; SiflUa nadomešča pikd ecc.
Kart« so zdaj zares dovršeno izdelane. Ni Več nikakega, opravičenega razloga, da bi se jih Slovenci ne posluževali. — Dolžnost naša je, izpodriniti tuje izdelke.
Moj nektar ni nobeao tajno sredstvo, njegove sestavine so: samos 200, vino malaga 200, vinski Štrkljaj 50. glicerina 100, črno vino 100. sok jerebike 100, črešnjev sok 200 brinje 30 in mnogo dragih zeljišč. Te zestavine s« pomešajo.                                          2
Odlikovana petarija ta sladfiičaraa
Karo) Draščik
v Gorici na Koma v (lattni biii)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in  poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fin« vina Sin likerje na drobno ali v originalnih   butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo   s brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo \ mm^ po Jako zmernih cenah. ~*
Vabilo na subskripcijo
na
1500 prioritetnih delnic po K 200—      nom. K 300.000 —
„fldria", delniške pinooarne.
Jadranska banka v Trstu iti gospoda Peter in juri] Liebman, kot koncesijonarji spremenijo že od leta 1820 obstoječo tržaško eksportno pivovarno in tvoniico slada R. Liebman v Senožečah, v delniško družbo s polno vplačanim delniškim kapitalom
K 1,000.000 —
kateri se razdeli v 2500 polno  vplačanih  prvotnih in v 2500  polno  vplačanih  prioritetnih  delnic a K 200'— nom. Dosedanja lastnika omenjene pivovarne prevzameta vse prvotne delnice (K 500.000— nom.).
Od prioritetnih   delnic   se  je   podpisalo   privatnim potom Že K 200.000 nom., a ostalih K 300.000 nom. se bode javno subskrihiralo.
Glasom pravil nove družbe odpade od izkazanega čistega dobička najprvo
---------=  5% diDideuda na prioritetne delnice               -
medtem ko se morebitni prebitek razdeli na do 5%no dividendo prvotnih delnic in morebitno superdi videndo na oboje delnice. Subskripcijski kurz znaša
K 210°   za prlurlfetno delnico d K 200*- nom.
Ker partecipirajo delnice na vspehu družbe že od 1. oktobra 1911. je plačati 5% tekoče obresti od nominalnega zneska od 1. oktobra 1911 do vplačanja subskribiranega zneska. Vspeli agio-doMček 86 po odbitka subskrip-čilskih stroškov doda rezervnemu zakladu nove dražbe.
Subskripcijske prijave bodo sprejemali nižje navedeni zavodi od 19. ilo 20. februarja 1912.
Pri subskripciji je plačati za vsako podpisano delnico K 100- ~- v gotovini, medtem ko je ostanek plačljiv po dokončani reparticiji, katere izid se bo subskribentom naznanil, najpozneje do 31. marca 1912.
Snbshripclisfea mesta:
Trst: Jadranska banka, kakor tudi njene podružnic* v Ljubljani in Opatiji. Dubrovnik: Hrvatska vjeresijska banka in njene podružnice ? Split«, Sil družnice Jadranske banke).
besiku in Zadru  (kot bodoče pc-
Vsa eventualna pojasriiia daje Jadranska bankn v Trstu, kakor tudi pivovarna sama. TRST, v februarju 1912.
Jadranska tiaiika Peter Llebnifiu                                 Jurij Llebntait
kot koncesijonarji.