Glasilo jugoslov. soc. demokracije.
Naročnina znaša: Za avstro-ogrske kraje za celo leto 5'44 K, za pol leta 2'72 K, za četrt leta 1'36 K. — Za Nemčijo za celo leto 5'96 K, za pol leta 2’98 K, za četrt leta 149 K. — Za Ameriko za celo leio 7-28 K. — Posamezne številke stanejo 10 vin. — Reklamacije so poštnine proste, frankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Štev. 19.
V Ljubljani, dne 11. maja 1906.
Leto IX.
NASLOVI:
Za vse dopise, rokopise, pisma, tičoča se tista:	Uredništvo	»Rdečega	Prapora*',
Ljubljana.
Za denarne pošiljatve, naročila, reklamacije inserate i. t. d.:	%
Vpravništvo ..Rdečega Prapora', Ljubljana
Frančiškanske ulice štev. 8/1.
Ceterum censeo.
Knez Hohenlobe je začel s svojim delom. Hoteč vstvariti jasen položaj, je določil, da se skliče državni zbor na 15. t. m., do tega Časa pa se hoče pogovoriti s posameznici strankami. Njegove konference s političnimi Roditelji so že začele in najvažnejše, kar se •bore doslej poročati o njih, je izjava ministrskega predsednika, da je prepričan pristaš splošne in enake volilne pravice. Dejal je tudi, da je njegova naloga, na vsak način •zvesti volilno reformo. Za podlago njego-vega dela bode služil Gautscbev načrt.
Glede vlade smo torej na jasnem in kar J® doslej znanega iz ust ‘njenega načelnika, zadostuje. Tako kakor je začel, je bilo Hohen-•ohu sploh ravnati. Vsako izdelovanje novih dačrtov je bilo samo zavlačevanje volilne reforme in s tem so njeni nasprotniki največ Računali. Zato so se z Gautschevim padcem Javljale vse tiste reakcionarne ideje, s kalečimi naj bi se rešilo privilegije, kakor pluralni zislem, izdelovanje volilne preosnove v deželnih zborih i. t. d. Čez vse te račune je Hohenlobe naredil velik križ in storil je prav. •*ajti čeravno Gautschev načrt ni izdelan, je vendar primeren za podlago kompromisu in
Listek.
Hans Kirchstelger:
*od spovednim pečatom.
Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil E. Kristan. Dalje.
Tako razveseljen mu je Hercog podal •oko, kakor da je po dolgi ločitvi našel lju-ttega brata.
>,Vi ste torej brat ubogega žagarskega *tohe? Gotovo imate nekoliko časa, da sedeva skupaj, pa se pogovoriva o Vašem "•atu. Zunaj, v prvi sobi bode gotovo prodora, kajti semkaj oba ne spadava. Vaš
™ek piva pa tudi dobite, pa Vam ga plačam laz.« j
»Ne, ne, tega ne bo. Danes plačam
Vse
jaz, toliko že imam. Saj sem Vam to-0 dolžan za dobroto, ki ste jo izkazali
izboljšanju, več kakor podlaga pa sploh ne more biti nobena vladna osnova. Predlaganje novih načrtov ne bi bilo nič drugega, kakor koncesija sovražnikom splošne in enake volilne pravice.
Hobenlohe ima torej brez dvoma dober namen. To seveda delavstvu ne more zadostovati, kajti o preosnovi bodo sklepale stranke v državnem zboru in danes je vsakomur jasno, da je med njimi v£e polno sovražnikov splošne in enake volilne pravice. Ako zagotavlja dr. GroB ministrskemu predsedniku, da je nemško-liberalna stranka zavzeta za re^ formo, a takoj dostavlja pogoje — ako ne bo obsegala neprijetnih iznenadenj za Nemce, ako ne bode tega, ako ne bode onega, tedaj ni lahko verjeti v njegovo navdušenje. Ravno tako sumljivo je stališče poljskega kola; Abraham ovvicz in Dzieduszicki bi se bila sicer že lahko prepričala, da je odpor proti volilni reformi brezuspešen. Toda sladkim obrazom, ki jih sedaj delajo poljski-stančiki, ne verjame nihče in tista absolutna enakost, ki jo zahtevajo za Poljake, prikriva samo načelno nasprotovanje. Znamenj, da ima volilna reforma malo odkritosrčnih prijateljev v državnem zboru, je torej dosti in s tem mora proletariat računati.
Kratek pogled po civiliziranem svetu po-kazuje, da se vrši povsod preobrat, tako temeljit, kakor ga ni bilo izza časov francoske revolucije. Avstrijsko delavstvo je dolga leta prenašalo vso reakcijo, svoje zapostavljanje, preziranje delavskih interesov, prevzetnost privilegij; ali ko se poraja na Ruskem, na Ogrskem, na Hrvatskem i. t. d. novo življenje, je postal dosedanji položaj za avstrijske delavce vseh narodov naravnost neznosen, Raz-
mojemu bratu, da Vam ne morem poplačati, dokler sem živ.“
Pri mizi inteligence je bilo tako tiho, da se je razumelo vsako besedico dvojice, ki je sedaj skupaj zapustila posebno sobo.
Pred mizo okrajnega sodnika pa se je Hercog ustavil. Z jasnimi očmi je pogledal celo družbo in s fino ironijo, ki so jo oču-tili vsi, akoravno je razumevanje pivcev že močno pešalo, je dejal:
»Gospodje mi odpuste, da sem po pomoti prišel sem. Prihajam namreč s kmetov, iz hribov, pa so mi mestne razmere neznane in ne vem, kje je iskati omike in pristojnosti. Prvikrat sem se zmotil glede adrese. Čudim se te, da najdem oboje pri hlapcu, mesto pri vas. Odpustite torej tujcu, ki ni vedel tega. Pa — klanjam se." In s poklonom, ki je bil preglobok, da bi pome-njal samo uljudnost, je zapustil posebno sobo. Že je sodnik pograbil čašo, da bi
umeti je treba, da živi tudi proletariat v svojem času in pod uplivom splošnih dogodkov: Kar je bilo še včeraj neprijetno, postane danes neznosno breme, ako se razmere tako izpremene, da se občuti včerajšnjo težo danes močneje. Politična brezpravnost je avstrijske delavce razburjala; navajala jih je na to, da so zahtevali volilno pravico na shodih, v časopisju, v programih in resolucijah, da so demonstrirali za njo; ali smatralo je pomanjkanje politične enakopravnosti za krivico. Danes čuti to kot ponižanje. Krivico se prenaša dolgo, poniževanja ne. Zato je delavstvo danes pripravljeno na boj brez obzira, da doseže, brez česar ne more več politično živeti. Naj torej ravnajo meščanske stranke kakor hočejo, volilne pravice ne zaustavijo več; proletariat v Avstriji stoji danes na stališču: Ceterum censeo — splošna in enaka volilna pravica se mora izvršili.
Delavstvo ne pričakuje od volilne reforme svoje končne rešitve. Kdor to misli, pozna slabo organizirane, zavedne delavce. Proletariat trpi največ pod krivicami, ki mu jih prizadeva sedanji gospodarski-zistem. Njegov cilj je gospodarska osvoboditev v smislu socializma. Ali ne le, da se gospodarske razmere odsevajo od političnih, temveč politična moč je ena najvažnejših opor gospodarske nadvlade in kdor hoče porušiti tempelj zlatega teleta, more podreti tudi njegove stebre. A če jih poruši, si ne domišlja, da je s tem že uničen malik.
Delavstvo mora izkušati, da pride svojim nasprotnikom do živega in poiskati jih mora tam, kjer so. Ako se skrijejo v skrovišče politike, bi bilo zelo otroško, čakati, da pridejo ven. Vdreti je treba tja, kjer so, torej tudi
polil kaplana, a roka mu je bila pretežka in tako je dobil financar pivo na glavo in na uniformo.
»Far prokleti! Le počakaj, jutri te dam zapreti!“
»Tega ne odpustimo 1“
»Kaj je dejal?"
»Da nimamo omike."
„In pristojnosti nimamo."
»Jutri ga zatožim zaradi žaljenja časti." »Jaz tudi."
»Pa tudi jaz."
»Ali nimam prav, da se s farji ne more izhajati. Vedno kale mir."
»Vidi se, kako aroganten je."
»Miru ne bode, dokler ne bo uničena cela banda."
»In bedasti hribovci drže s farji. No, hlapec naj se le spomnil Nikoli več ne pridem v gostilno, ako ga gostilničar ne zapodi že jutri."
v politične in upravne zbore, v katerih so se utaborili in utrdili, Tja pa jih pripelje samo politična enakopravnost in s tega gledišča je splošna in enaka volilna pravica neobhodno potrebna za delavce in tudi najpožrtvoval-nejši boj za njo je upravičen in utemeljen.
To čuti, to razume avstrijski proletariat in odkar se mu je posrečilo, spraviti splošno in enako volilno pravico na dnevni red v tej državi, je popolnoma izključeno, da bi delavstvo zapustilo bojišče brez U3peha. Meščanske stranke spajajo s tem vprašanjem najraznovrstnejše egoistične interese; tudi tiste, ki jo zagovarjajo, ne delajo tega iz absolutne načelnosti, temveč le zato, ker upajo, da jim bode koristila. Delavcem pa pomeni volilna pravica politično eksistenco. Nihče ne misli, da pride v prihodnji državni zbor kdove koliko socialnih demokratov. Predobro poznamo avstrijske razmere v vsakem oziru. Tudi ni pričakovati, da bodo pri prvih bodočih volitvah vsi volilci zavedni in da bode vsakdo glasoval po svojem prepričanju. Ali brez splošne in enake volilne pravice ne bode nikoli prepričanja in zavednosti. Volitvam sploh ni namen, da se izkaže pri njih samo zavednost; tudi nezavednost mora pokazati svojo sliko; šele tedaj bode sploh omogočen boj proti njej. Splošna volilna pravica je politično izobraževalno sredstvo in zastopati jo mora vsaka stranka, ki živi in deluje za bodočnost. Uspehi, ki jih rodi jutri, so irelevantni; važno je, kako upliva na trajni politični razvoj. V tem oziru pa se delavstvo nima bati ničesar. Ako se poostri politični razum — in to je mogoče, kadar se zbudi in razširi politično zanimanje v najširših slojih — ima pričakovati socialna demokracija samo pridobitve. Kdor se bojuje proti splošni in enaki volilni pravici, nima zaupanja v svojo stranko in se boji ljudstva.
Na take egoiste se delavstvo ne more ozirati. Stranke prihajajo in odhajajo in s tem se izpreminja samo zunanja slika. Ljudstvo pa mora in hoče živeti — ne le danes in jutri, temveč trajno. In zato je pripravljeno, staviti vse na kocko, da doseže svoj najvažnejši postulat. Kadar bode imelo volilno pravico, bode govorilo dalje.
Prvi majnik.
Zopet je prišel slavnostni dan, praznik potlačenih in zaničevanih, svetovni praznik proletariata in zopet ga je praznovalo zavedno delavstvo po vseh krajih sveta. Izvan-redni praznik, ko se meša med slavnostno pesem bojni klic, ko se razliva zarja bodočnosti po nebu, ko vstaja izza sedanjega novi svet v očarujoči lepoti mladosti!
Naj se je tudi buržoazija privadila na vsakoletni dan delavstva, tako da ne trepeče zadnje dneve aprila kakor je trepetala nekdaj,
„Vidi se, kako nevarni so farji. Kakor bi mignil, pa ga je že pridobil. Niti za sodček piva ga ne bi bil vrgel ven.“
„Od hlapca se pač ne more zahtevati omike.“
„Živio! Živela, omika in napredek!“ „ln gospod okrajni sodnik!"
Res je, Hercog je zatrl pokoj v tem krogu. Zabava ni mogla več oživeti. Niti dovtipi vinskega agenta niso več vnemali družbe, čeravno so vsi merili na farja. Žaljenje je bilo prehudo. Odrekati jim omiko in pristojnost, to je bilo nezaslišano, saj so vendar oboje vzeli v najem. Kje naj bi se iskalo omike in dostojnosti, če ne v po sebni sobi pri „modri ščuki“? In tega aro gantni far ni hotel verjeti?
Prej kakor ponavadi se je družba razšla. Kontrolor je celo pozabil plačati. Drug za drugim se je zmuzal skozi veliko sobo, v kateri je sedelo priprosto ljudstvo.
vendar ostane prn majnik revolucionaren praznik. In ta značaj je imel tudi letos. Da se ga je meščanstvo privadilo, je pa dobro znamenje. Privaditi se, to je za slabotneže edini način. Njih konservativnost ni nič dru-zega, kakor slabost in navada. Vstvarjati novo, je lastnost močnih — in če se konservativci upirajo novemu, ne dokazujejo s tem moči, temveč slabost in strah, zlasti strah pred neznanim. Kadar pa pride novo in se morajo hote nehote seznaniti ž njim, tedaj se — privadijo. «Saj vendar ni tako strašno, kakor smo mislili.* Tako so se privadili, da imajo delavci svoj praznik, privadili so se, da imajo delavci svojo voljo, svoje cilje — in privadili se bodo tudi, da se razmere izpreminjajo in da se bode človeštvo socializiralo.
To je seveda vse, kar se more pričakovati od blaženih posedujočih. Neposredne pomoči nima delavstvo upati od meščanstva, boj mora izvesti z lastnimi močmi. Pa ga tudi izvede, kajti začetek socialne osvoboditve, če je še tako težak, ne ostane začetek. Vsako leto nam pokaže prvi majnik nove pridobitve, nove čete v vrstah proletarske vojske, povečano zavednost in čvrstejšo voljo.
To je pričal tudi letošnji prvi majnik. Skoraj v vseh deželah je imel proletarski praznik razven splošnega, principielnega, še poseben aktuelen pomen. Kakor se je na Francoskem poostril boj za osemurni delavnik, tako je bilo geslo prvega majnika v Avstriji; Splošna in enaka volilna pravica. In kdor razume znamenja časa, se je moral ta dan prepričati, da nobena moč ne prepreči več zmage te najprvotnejše, najnujnejše politične zahteve: Splošne in enake volilne pravice.
Trst. Tukaj je bil prvi majnik praznik v pravem pomenu besede. Tako lice ima naše mesto samo ob največjih oficielnih praznikih. Nobena prodajalna ni bila odprta, niti na trgu ni bilo ničesar razven cvetlic. V nobenem podjetju se ni delalo, nobenega časopisa se ni postavljalo in tiskalo. Delo je počivalo popolnoma. Zgodaj zjutraj pa je bilo na ulicah že vse polno praznično oblečenega ljudstva in povsod je bilo videti rdeče klinčke. Delavci so se zbirali na raznih mestih, zlasti v delavskem domu, odkoder so v velikih skupinah odhajali proti Montebellu. Na trgu sena so se zbirali; okoli desete ure je bilo tam okrog 10.000 ljudi. Tu sta se vršila dva shoda; bolje rekoč je bil to en ogromen shod, le da se je govorilo na dveh mestih, na enem slovensko, na drugem italijansko.
Slovensko je poročal sodrug Etbin Kristan iz Ljubljane. Dobro znamenje za napredek slovenske organizacije v Trstu, je to, da je bilo okrog tega govorniškega mesta zbranih na tisoče ljudi, ki so pazno in z živim zanimanjem sledili izvajanju govornika. Mogočno je donel njegov glas po velikanskem
In tam je res sedel kaplan poleg hlapca med prosto sodrgo. A kako prijetno je bilo tam! Dninarji, kmetje, hlapci, celo potujoč rokodelski pomočnik so se zbrali okoli popa, pa so ga skoraj pobožno poslušali. O čem je pač govoril? Gotovo o politiki? — Ne, razkladal jim je lepoto gorovja in pripovedoval jim je, kako je zadnjič splezal na hrib.
Že pred eno uro je natakarica ugasnila luči v posebni sobi, zunaj v gostilniški izbi pa je še sedela vesela družba okrog tujega kaplana, ki ni imel niti pojma, kako je danes skalil mir mesteca.
Davno že je spal potujoči rokodelski pomočnik, ki mu je kaplan plačal dva vrčka piva, zunaj na slami v hlevu. Hercog pa je v mrzli tujini še vedno pričakoval spanca, ki oblaži bolečine.	Dalje	prih.
trgu in temperamentne besede so izzivale glasno odobravanje poslušalcev. Govornik je na kratko naglasil pomen prvega majnika >n zahteve, za katere delavstvo ta dan demonstrira; potem pa je razmotrival politično situacijo in izglede splošne in enake volilne pravice, kateri je prvi majnik letos v pr« vrsti posvečen. Naglašal je, da ima volilna reforma izven delavstva prav malo odkritosrčnih prijateljev ie da je njeno uresničenje samo tedaj gotova stvar, ako sloni volilna reforma na volji in moči delavstva. Tudi taki, ki so v času volilno-pravnega boja hlinili naj večje navdušenje za splošno in enako volilno pravico, niso pozneje, ko je postalo vprašanje aktualno in kritično, genili niti z mezincem. V sedanjih časih, ko stopajo vsa vprašanja v ozadje za velikanskim pomenon* volilne reforme, ima »Edinost*' kilometrične konfuzne, vsa dejstva na glavo nastavljajoče dopise iz Prage in iz Rusije, za volilno reformo pa nima prostora. Slovenski klerikalci hočejo samo nabasati kolikor mogoč* več mandatov v svojo bisago, liberalci pa še danes ne vedo prav, kakšno stališče naj bi zavzeli napram volilni pravici. Razume se, da se j® govornik spomnil tudi na Rusijo in ostro je ožigosal počenjanje slovenskih kapitalistov, ki nanašajo slovenskemu narodu sramoto, da posredujejo posojilo krvavemu carju za moritev ru=kega naroda. — Razpoloženje na shodu je jasno pričalo, da so v Trstu tudi slovenski delavci pripravljeni na vse. Ge bi prišla volilna pravica v nevarnost, je treba tukaj samo enega migljeja in vname se bojt
o	kakršnem se sovražnikom niti ne sanja.
V	enakem smislu je govoril na tribuni italijanskega odseka sodrug Pit to ni.
Potem sta se zlila oba shoda v enega* Govorila je ruska sodruginja dr. Bal a banova. Temeljito izobražena žena, izvrstna govornica, doseže s svojo enostavno retoriko velikansk uspeh. Kar se more reči o pomenu prvega majnika, o vsebini njegovih demonstracij, je povedala, pa vse na svoj način, živo, slikovito, tako kakor da posega poslušalcem naravnost v daše. Ko je govorila o Spiridonovi, o ruski mučenici, v kateri je takorekoč vse rusko ženstvo poosebljeno, je bilo težko, premagovati solze. Njen govor je bil najmočnejši moment letošnje majske slavnosti v Trstu.
Za besedo sc je oglasil tudi neki policist* ki je opisal, kako se preparira te uniformirane proletarce za njih službo proti ljudstvu.
Svobodo govora je izrabljalo par mladeničev, ki se imenujejo «anarhiste». a nimajo pojma o anarhizmu in o anarhiji. Na košček papirja si napišejo nekoliko «šlagerjev» in z njih pomočjo »drže govor*. Odgovarjal jin* ni nihče, ker ni bilo potrebno. Sami nis° čutili, da je bil njih nastop ravno na la dan neumesten in da so samo zavlačili shod.
Po končanem zborovanju so odšli ude-leženci z rdečo zastavo na čelu v mesto, P.° akvedotu in korzu na veliki trg in tam se )6 sprevod razšel. Izletna «lovca* je bil zaradi sfa' bega vremena prenešen na prihodnjo nedelj0' Zvečer je bila veselica s petjem in glasbo delavskem domu.	»	,
Gorica. Praznovale prvega majnika J® bilo tukaj impozantno. Dopoldanskega sboda se je udeležilo 1000 ljudi. Govorila sta druga Tuntar in Milost.
Nabrežina. Prvi majnik je pokazal, d® so mahinacije nasprotnikov, ki bi radi raZ' dvojili delavstvo, v Nabrežini brezuspešn®' Praznovanje je bilo tukaj splošno. Udeležb, na shodu, ki se je vršil pri Sv. Križu, in P sprevodu je bila ogromna. Sprevod sta sPre!ja ljali godbi iz Sv. Križa in iz Proseka. * shodu je govoril slovensko sodrug Kopa ’ italijansko pa sodrug Sraber. Oba 8°?®; nika sta se pečala glavno z volilno PraTl«:ni shod je izrekel, da so delavci v Nabre* pripravljeni na vsak boj za volilno Popoldan je bila velika veselica v Sv. P j, in sicer zato, ker so Nabrežinski veljak1 rekli svojo godbo.
Priloga »Rdečemu praporu" šf. 19-
Ljubljana. Letošnje praznovanje prvega Rajnika je pokazalo, da napreduje delavstvo tudi v Ljubljani kljub fizičnim in moralnim zaprekam, katerih je tukaj zlasti mnogo. Shod, ki je bil ob deseti uri dopoldan v kazinskem steklenem salonu, je bil tako dobro obiskan, da sploh ni bilo več prostora. A ne *e obiskan, bil je tudi animiran in je pokazal, da je v Ljubljani vendar nekoliko stotin dedcev, ki se resno in živo zanimajo za javne zadeve in za socialni razvoj. Na shodu je Poročal sodrug K or del ič, ki je prav dobro očrtal politični položaj in zakulisno rogoviljenje sovražnikov volilne reforme. Govoreč 0 demisiji barona Gautscha je omenil, da se delavstvu na noben način ne poljubi, mirno prenašati zavlačevanje volilne reforme, temveč je pripravljeno na vse in če bode treba, nastopiti tudi v politično stavko. Burno pritrjevanje je pokazalo, da je to resna volja delavstva. V enakem smislu so govorili še sodrugi Avbelj, Schauer in Praček. V zaključnem govoru se je Kordelič spominjal tudi stavkujočih delavcev Koslerjeve tvrdke, katerim je zagotavljal solidarnost ostalega delavstva ter je omenil, da se bode s Kosler-jevim pivom odločno obračunalo, ako ne pride tvrdka kmalu k pameti. — Po shodu so delavci odkorakali v izprevodu po mestnih ulicah in potem pred Koslerjevo pivovarno, kjer so glasno demonstrirali proti brezobzirnosti tvrdke in proti brutalnosti raznih javnih •n napol javnih organov, ki so zastražili pivovarno, kakor da stoje direktno v službi tvrdke. — Popoldne je bila v restavraciji pri «Levu» ljudska veselica. Tudi tukaj je bila udeležba velika, a zaradi slabega vremena se je morala veselica izvršiti v salonu. Z godbo so se izmenjavale druge zabave. Lepi Uspeh praznovanja pa naj vzpodbudi ljub-j ljanske delavce, da se še čvrsteje organizirajo in da se poprimejo z vso vnemo agitacije, dokler ne bode zadnji slovenski proletarec v naših vrstah.
Na vseh shodih dne 1. majnika je bila sprejeta sledeča resolucija:
«Prvi maj praznujoči delavci in delavke, zbrani na shodu, slovesno izražajo svojo solidarnost z razredno zavednim proletariatom vseh narodnosti, ki je edin v boju zoper ljudstva uničujoči kapitalizem, zoper nasilstvo militarizma in proti kulturi sovražnemu duševnemu suženjstvu. Delavstvo zahteva znova zadostno delavsko varstvo in uresničenje osemurnega delavnika ter popolnitev delavskega zavarovanja z zadostno preskrbo za starost in onemoglost. Odločno je ta najnujnejši pogoj za ohranek in izboljšanje življenja delavskega ljudstva z nepopustno politično agitacijo in s povečanjem in z utrditvijo strokovne organizacije pospeševati, in tako Pripravljati osvoboditev delavskega razreda *z kapitalističnega jarma.
Posebno pa zahteva delavstvo danes odločno in slovesno, da se vendar izvede volilna reforma, splošna enaka in direktna volilna pravica. Pozdravlja vladno predlogo glede volilne pravice, dasi ne ustreza vsem opravičenim zahtevam delavstva, kot načelno Priznanje enake pravice, kot izpolnitev naj-v'šje potrebe za narode in državo.
Z ozirom na sovražne spletke in zabita, iz najnižje klikovske sebičnosti ter najnižje osebne častihlepnosti izvirajoča nasprotovanja Posameznih skupin v privilegijskem parlamentu proti uresničenju ljudske pravice, pošlje delavstvo vlado volilne reforme, da se **aj ne vda zapovedi najfrivolnejših izkoriščevalcev države in ljudstva.
Delavstvo resno opominja zastopnike medanskih strank, ki so sicer pozno prišli do Prepričanja, da je splošna in enaka volilna Pravica potrebna in neizogibna, da v resnem /enutku zavratnih in predrznih namer sovražnikov volilne pravice ne upoštevajo, nego odločnostjo izvedo to, kar ne odobrava le elavstvo, nego kar' ljudstvo sploh priznava °t zahtevo pravice in kot nujno potrebo.
|	D delavstvo svari poslance s posebnim
I	P°vdarkom pred tem, da ne bi g slabotno
omahljivostjo nalagali narodom novega, neizogibnega, glede teka in posledic nedogled-nega boja, ki je sicer tudi popolnoma nepotreben.
Delavstvo samo se pa zaobljublja danes ob slovesni uri, da se bo bojevalo za volilno pravico, ne da bi omahovalo, do skrajnosti; da se ne bo dalo goljufati za svojo dobro in sveto pravico, pa naj pride kar hoče. Ako bi imela prevelika predrznost bogatašev ovirati to, kar je zavedna volja narodov in krone, bo delavstvo hrabro pričelo boj proti nesramnemu atentatu, da reši pred njim bodočnost in državo, ter ga bode izvojevalo do konca. Delavstvo se ne ustraši niti splošne stavke, ako jo zaupniki sklenejo, pa naj ima kakršnekoli konsekvence. Delavstvo ne mara več gledati, kako ovira voljo splošnega ljudstva trma neznatne manjšine; ni voljno več pustiti si jemati po naivnosti in sebičnosti privilegiranih slojev svoje bodočnosti in najpotrebnejših pogojev za svoj razvoj.
Odgovornost za velike žrtve, ki bi jih povzročil tak boj, morali bodo oni prevzeti, ki so ga s svojo zločinsko sebičnostjo povzročili, pa tudi oni, ki ga zaradi svoje bojazljivosti in slabosti niso preprečili.
Delavstvo vseh narodov v Avstriji se zaveda, kaj mu predpisujeta čast in dolžnost, ako se hoče ohraniti, ter izjavlja danes glasno in slovesno, da čaka znamenja, ki ga pokliče v odločilni boj za splošno, enako in direktno volilno pra\ico.»
Pulj. Dopoldan so se zbrali delavci v parku pri rimskem slavoloku, kjer je bil javen koncert. Potem so ob 10. uri odkorakali v sprevodu po mestu na Verdijev trg, kjer je bil javen shod. Govorilo se je italijansko, slovensko in nemško. Besedo je dobil tudi «anarhist* Longar, kateremu je odgovarjal predsednik shoda sodrug Lirussi. Hotel je govoriti še anarhist Dessanti, a ker so bili govorniki že prej določeni in je že prvi anarhist dobil besedo le po dobroti, je predsednik zaključil shod. Od 12. ure naprej so bile vse prodajalnice zaprte. Popoldan so praznovali tudi vsi delavci iz arzenala.
Celje. Tukaj je bil dopoldan shod pri «zfclenem travniku*, na katerem je govoril sodrug Vidmar. Potem je bil sprevod po mestu. Popoldan je bila veselica.
Labinj. Manifestačnega shoda se je udeležilo nad 1000 rudarjev in delavcev. Govoril je sodrug Laza rini italijansko in sodrug Gorišek slovensko. Shod je poslal brzojaven pozdrav tržaškim sedrugom. Potem je bil velik sprevod.
Zagorje -ob Savi. Prvi majnik je nad vse pričakovanje vrlo vspel. V rudniku kakor v steklarni je vse delo počivalo. Zjutraj je bil sprevod, katerega se je udeležilo okoli 500 ljudi, ob 9. uri dopoldan se je vršil javen ljudski shod na vrtu g. M. Weinbergerja, na katerem se je soglasno sprejela znana resolucija, popoldan se je istotam vršila veselica, katera 'je bila tudi jako dobro obiskana.
Trbovlje. Tukaj j# delo deloma počivalo. Vsled spletkarij pazniškega društva je podjetje nasprotovalo praznovanju in tako je bil splošen počitek nemogoč. Vendar je bilo praznovanje dostojno, zlasti udeležba na shodu je bila velika. Poročal je sodrug Tokan iz Ljubljane. Tudi v Hrastniku se je praznovalo in tudi tukaj je govoril na shodu sodrug Tokan.
Idrija. Tako svečano še idrijski proletarec nikoli ni praznoval prviga maja kot letos kljub dosti neugodnemu vremenu. Delo je popolnoma počivalo. V rudniku, v tovarni za cinober, v žgalnici ter v zbiralnici rude so delali lek neobhodno potrebno delo. Od 1200 delavcev jih je 1160 praznovalo. S tem činom je pokazalo idrijsko delavstvo svojo trdno solidarnost. Zjutraj prvega maja je bil obhod mesta z godbo. Ob devetih pa se je začel javni ljudski shod 7. dnevnim redom: Prvi maj in splošna ter enaka volilna pravica. Poročal je sodr. A. Kristan. Resolucija je bila enoglasno z glasnim pritrjevanjem sprejeta, Shod je bil tako obilno obiskan,
da že dolgo ne pomnimo take udeležbe. Ob eni so manifestanti priredili demonstrativni obhod mesta z godbo ter potem izlet v Idrijski log, kjer se je na posestvu Podrotea (last obč. kons. društva) vršila zelo animirana zabava na prostem. Ob 6. zvečer so odkorakali manifestanti zopet na svoje domove.
— Idrija kakor tudi okolica je imela praznično lice. Vse prebivalstvo je stalo pod vtiskom delavske slavnosti. Pohvalno je omeniti, da so tudi nekateri privatni obrtniki zaprli svoje delavnice ter dali delavcem prosto.
— Klerikalci so agitirali proti praznovanju, ali delavstvo se jim je smejalo — kajti prvi maj je delavski praznik!
Spodnja Idrija. Tudi pri nas so vsi rudarji praznovali prvi maj tako, kakor se spodobi zavednim delavcem. Korporativno se je malone večina udeležila demonstracijskega obhoda ter manifestacijskega shoda v Idriji.
Na Dunaja je bilo 1.1. m. dopoldan 25 velikih shodov, med njimi 8 čeških. Popoldan je bil sprevod v Prater, katerega se je udeležilo nad 100.000 delavcev, med njimi razne skupine, ki doslej niso praznovale prvega majnika. Na vseh shodih je bila sprejeta resolucija, ki izreka, da so delavci pripravljeni na splošno stavko za splošno in enako volilno pravico.
V Pragi se lahko pravi, da je bilo praznovanje splošno. Dopoldan je bilo mnogo shodov v mestu in v okolici, potem je bil impozanten sprevod z zastavami in napisi po mestu, popoldan p£» veselica na Strelja-škem otoku. Na vseh shodih so bile sprejete resolucije o volilni reformi.
Na Nižjem Avstrijskem izven Dunaja je bilo 32 majskih shodov. Po vseh mestih so bile demonstracije za volilno pravico.
Na Češkem je bil praznovan prvi majnik po vseh mestih in industrialnih krajih.
V Avstriji se je izvršilo praznovanje povsod dostojno in mirno in je imelo glavno značaj manifestacije za volilno pravico.
Na Francoskem so pričakovali prvi majnik letos z veliko napetostjo in filistrskim strahom. Napoved boja za osemurni delavnik je povzročila cele romane; fantazijo plaš-Ijivcev je povečal še štrajk v severnofrancoskem rudniškem revirju in da dobe živci za mir in red trepetajočih špisaijev še več povoda za razburjanje, je vlada «odkrila» — anar-histično-klerikalno zaroto! Med francoskimi reakcionarci je vedno nekoliko prenapetih glav, ki sanjarijo o porazu republike, o restavraciji monarhije, sploh o «štatstrajhu». Ali vlada je dobro vedela, da je norost, misliti na zvezo kakršnihkoli revolucionarjev s temi konfuznimi nazadnjaki in hišne preiskave, s katerimi je hotela najti materiala, da bi dokazala grozno zaroto, zapiranje delavcev in ostali progoni so imeli samo namen, odvrniti pozornost buržoazije od njenih lastnih grehov. Najbrže pa je hotela tudi dokazati svojo moč s tem, da je «panala» strahove, katerih ni bilo. Vsekakor je ta komedija navdala filistre z groznim strahom in bil je ve-likansk trepet pred prvim majnikom. Izvršilo pa se je praznovanji', izv^emši nekoliko ran-kontrov, ki jih je povzročilo nerodno vojaštvo, popolnoma mirno. Pač pa je prišel humor do nepričakovane veljave. Na vseh oglih so namreč ležale sardinske škatljice in druge, bombam in petardam podobne reči in javni vozovi so komaj zvozili vse te »nevarne* predmete na policijo. Sicer se je zgodilo m koliko zanimivih slučajev. Na dan pred prvim majnikom je prišel neki poročnik v uniformi na delavsko borzo ter je v daljšem govoru izpovedal, da je socialist. Republikanska policija se je tako ustrašila, da ga je takoj aretirala.
Shodi.
Železničarski shodi z dnevnim redom: »Zadnji uspehi železničarjev in njih organizacija* bodo v sledečih mestih: Dne 12. in 13. majnika na Jesenicah; 16. v Ljubljani; 17. v Rakeku; 18. v Postojni;
19. v Št. Petru na Krasu; 23. v Gorici, 24. v Korminu in v Gradiški; 27. v Bertskih pri Miljah. Na teh shodih poroča sodrug Kopač iz Trsta.
Domače stvari.
Preselitev upravništva. Cenjenim naročnikom, organizacijam i. t. d. naznanjamo, da se je upravništvo preselilo iz Židovskih v Frančiškanske ulice štev. 8, 1. nadstropje. Tja naj se torej adresira vse pošiljat ve, ki se tičejo upravništva.
Pritožba tržaške občine na državno sodišče, ker je vlada mestu odvzela poslovanje v prenešenem delokrogu,- je bila zavrnjena. Utemeljitev te odločbe se glasi: Državno sodišče je samo kompetentno razsoditi, ali je oškodovana kakšna ustavno zajamčena politična pravica, ne pa, kakor pritožba trdi, kakšna postava.
Predavanja v Trsta. Društvo «Ljudski oder* v Trstu je priredilo zadnji čas ciklus predavanj, ki so se izvršila z dobrim uspehom. Predaval je sodrug Etbin Kristan predpretekli petek o »Pokristjanjenju Slovencev», v soboto o predmetu «Jugoslovanstvo in socializem*, v pondeljek pa o »Revoluciji v zgodovini človeštva*. Prostor nam ne dopušča, da bi reproducirali vsaj glavne podatke in najvažnejše misli teh zanimivih predavanj, tako jfrilagodenih razumevanju našega ljudstva, da je bil uspeh vsak večer popoln. S prvim predavanjem je govornik na temelju zgodovinskih podatkov dokazal, da je bilo pokrščevanje Slovencev identično z germaniziranjem in s potlačevanjem slovenskega življa iz listih krajev, v katerih je stanoval po svoji naselitvi in da je ta način pokristjanjevanja ne le uničil samostalnost Slovencev, temveč tudi vse pogoje za poznejšo pridobitev samostalnosti in svobode. V narodnem in v socialnem odru ni prineslo krščanstvo Slovencem nič dobrega, pač pa jim je vzelo marsikaj zdravega in krepkega, kar so imeli, preden so sprejeli takrat že ko-rumpirano krščanstvo. V drugem predavanju je razmotrival odnošaje jugoslovanstva napram socializmu od časov zadružnega življenja do nove dobe, ter je izvajal, da so Jugoslovani zlasti pozvani za nositeljo socializma, ki ni zanje samo prevažen z ozirom na proletarski značaj jugoslovanskih plemen, temveč je tudi najmočnejša opora za njih združitev in za zavarovanje njih obstanka in razvoja v bodočnosti. V tretjem predavanju je pa analiziral bivstvo revolucije, njeno potrebo in njen pomen za razvoj človeštva in pa razvoj njenega lastnega značaja. S kritičnega stališča je primerjal razne markantne revolucije, njih povod, izbruh, pretek in konec in je razkril klice reakcij, protirevolucij in novih revolucij, ki so skrite v revolucijskih zmagah in porazih. Končno se je pečal s socialno revolucijo našega časa; v širokih potezah je očrtal razmere, ki jo nujno porajajo in jc raztolmačil, zakaj mora biti nosilelj te največje in naj-novejše revolucije proletariat, kakšna so njegova bojna sredstva in kakšen je pomen socialne revolucije, ki pač rie more narediti konca revoluciji sploh, tej večni prikazni človeškega življenja, vendar pa vstvari z novimi razmerami popolnoma nova tla za bodoče, v svojem značaju čisto nove revolucije. Poslu-šateljstvo je pokazalo na vseh predavanjih živo zanimanje za dotične predmete. Le slovenska buržoazija je zopet pokazala, da ji je vsako krokanje važnejše, kakor pa duševna vzpodbuja in intelektualno delo.
Ljubljanski časopisi imajo čudno maniro, katere se ne morejo odvaditi. Ker hočejo dajati svojim čitateljem to, kar jih najbolj interesira, namreč kaj je po mestu novega, objavljajo redno policijske vesti o dogodkih ki navadno ne zanimajo nobenega resnega človeka. To je lov za senzacijami v malem. Ako je imel navaden človek opravka z redarjem, tedaj pride njegovo ime v iist; če pa je tak človek, ki figurira vsled kakšnega •velevažnega* dogodka v policijskem raportu,
slučajno Hrvat, tedaj mora bili to vestno zabeleženo. Vsak hip se lahko čita: «Stepel se je Hrvat N. s Hrvatom M. i. t. d. — »izmaknil je Hrvat A. krčmarju B.» i. t. d. Ne zdi še nam, da bi bilo narodnost v takih slučajih posebno zanimiva, pač pa postavlja ta navada, ki izvira morda samo iz policijske narodnosti, slovensko - lirvatsko pobratimstvo naših narodnjakov v čudno luč. Menda bi v redakcijah vendar lahko malo redigirali take interesantne vesti.
Društvene vesti.
Ljubljanska podružnica lesnih delavcev
ima od 3. majnika svoj društveni lokal v Krojaških ulicah ft, I. nadstropje. Tam se izplačuje tudi potovalno podporo, in sicer ob nedeljah od 10. do 7a 12. ure dopoldan, ob delavnikih pa vsaki dan od G. do 7. ure zvečer.
Strokovni pregled.
Klesarji, pozor! Pri tvrdkah Favetti, Podberšič in Furlani v G o r i c i je stavka. Delavci s kamnom naj torej tam ne sprejemajo dela.
Mizarji, pozor! V Celju so mizarski delavci predložili podjetnikom zahteve. Mizarji naj ne sprejemajo dela v Celju.
Socialni pregled.
Stavka pri Kozlerja.
Plačilni boj v Kozlerjevi pivovarni v Ljubljani, o katerem smo že zadnjič poročali, traja dalje in zdi se, da sploh ne bode kmalu končan. Gospoda Kozler očitno nista pravna jasnem glede situacije, kajti drugače ni mogoče razlagati naravnost trmastega stališča, na katero se je postavila tvrdka. Plačilne in delavne razmere v pivovarni so take, da morata pač tudi gospoda Kozler priznati potrebo izboljšanja in bi morala razumeti, da bi bilo dovoljenje malenkostnih koncesij, ki jih zahtevajo delavci, vsekakor cenejše, kakor nadaljevanje boja do skrajnosti. Ravnanje podjetništva v tej aferi pač ni kavalirsko. Gospod Kozler izjavlja najprvo, da hoče obravnavati. Ko pride zastopnik delavske zveze, se izgovarja, da obravnava samo s »svojimi* delavci; ko pridejo zaupniki iz pivovarne, zahteva, naj se mu pošlje njegove zaupnike; ko se mu naredi tudi v tem oziiu koncesijo, pravi, da je pripravljen, dovoliti neke priboljške, noče pa povedati jasno, kakšne in noče pismeno izročiti svojih koncesij. Kaj pomeni to? Gospod Kozler, nedvomno zapeljan od »Brauherren-Verbarida*, hoče ^razdvojiti delavce, nekatere posameznike protežirati, najslabše plačanim ničesar ne dovoliti, nekatere pometati na cesto in na ta način zasejati razdor med delavstvo, ne misleč, da bi bile take razmere, ako bi mu se res posrečil namen, tudi delu v pivovarni- skrajno škodljive. Tvrdka bi se bila lahko prepričala, da ne opravi ničesar s stavkokazi. Saj jih je gospod Kozler celo sam iskal, pa jih ni dobil. Mar misli, da se bode solidarnost delavstva stajala kakor sneg spomladi i' Dosedanji tek stavke pokazuje vendar, da je ta račun napačen.
Delavstvo je bilo potrpežljivo in ni hotelo goniti stvari do skrajnosti. Gospoda Kozler bi bila prav lahko dosegla sporazurn-ijenje; samo nekaj dobre volje in odkritosrčnosti bi bilo treba. Ali taktika podjetništva prisili delavstvo, da se posluži tudi druge, radikalnejše taktike. Tvrdka je izkusila, preparirati javnost z noticami v časopisih, ki niso bile primerne situaciji. Z ozirom na to in na absolutno nepopustljivost bodo morali tudi štrajkujoči delavci stopiti v javnost in razložiti razmere, kar gospodoma Kozler pač ue bode prijetno. Delavstvo se ni hotelo poslužiti tega sredstva, dokler je imelo količkaj upanja na uvidevnost tvrdke. Sedaj bode pač moralo nastopiti to pot in sicer
V ta namen bode v soboto, 12. t. n1, ob polsedmih zvečer javen ljudski shod v puntigamski pivnici* (bivši «Katoliški dorn») in od sklepov tega shoda je odvisno nadaljno postopanje. Vse sodruge vabimo, nnj pridno agitirajo za obilno udeležbo na tem shodu.
Tudi pri tej priložnosti se pokazuje zavratni značaj klerikalnih »delavskih prijate-Ijev*. Kjer more ta kompanija škodovat' delavstvu, mu škoduje. »Slovenec* je objavil pretečeni teden pod naslovom »Socialno-demokraška fehlarija* infamno zlagano notico, ki je imela edini namen, diskreditirati stavkujoče delavstvo. Ne maramo se spuščah v posameznosti te zavratne beležke, pojasniti hočemo samo jedro zadeve. Kozlerjevi delavci, odrto=no socialni demokratje niso sploh nikjer tehtali, pač pa so klerikalci izvedli grd manever.
V ponedeljek, dne 30. aprila sta namreč prišla k «Ievu» dva klerikalca ter sta pro* sila zaupniški odbor stavkarjev pojasnil-Vprašala sta, če potrebujejo stavkarji podpore. Na naravno pritrdilo sta zaupnika nasvetovala, naj se vpošljo predsedniku »podpornega društva delavk in delavcev c. kr. tob. tov.» Alojziju Catarju prošnjo za denarno podporo, kateri naj se priloži tudi po-biralno polo. Zaupnik, Vinko Orešnik, ne poznavši razmer in nič hudega ne sluteč
je to storil. Člani »strok, zveze tob. del.* ■ in profesijonisti so bili že 28. aprila darovali 1464 K in se je sklenilo, še nadalje pobirati V četrtek, 3. maja so imeli zaupniki podpornega društva v «Unionu» shod po § 2, na katerem se je samolastno dogovorilo, da se drugih ne sme pustiti pobiratii kakor člane podpor, društva. V soboto dopoldan je delavka nekega oddelka naprosila prcjemalke, da bi pobirala za stavkujoče, kar so te tudi obljubile in je nabrala kakih 8 kron. Ko pa so klerikalne zaupnice izvedele za to, so povzročile tak hrup, da je bil° nadaljno nabiranje nemogoče. Med tem, ko je dotična delavka za trenotek zapustila oddelek , nahujskale so klerikalne zaupnice one delavke, ki so kaj darovale, naj zahtevajo denar nazaj, češ, mi in ne soc. dem. bomo denar odnesli stavkujočiui. Delavke so na to res, izvzemši nekatere, zahtevale denar nazaj. Vzlic temu pa so člani strokovne zveze, četudi jih je le 300, nabrali 8’95 K torej skupno 23'58 K. Med tem je izšla v »Slovencu* omenjena notica: V nedeljo dop-(6. maja) prineseta Alojzij Gatar in Ivan Žnidaršič k »levu* denar, nabran med član* društva, ki broji 1800 članov — 1850 Ki ki so ga pa stavkarji vsled infamne notice zavrnili. Pole se nikamor ni razposlalo in je podporno društvo edino, ki jo je dobilo vendar je Gatar trdil, da ne ve, kako j0 prišel napad v »Slovenca*. Ali je bil torej v klerikalnem uredništvu sveti duh?
Taka je stvar in če se vzame v pošteVi da je nabrala strokovna zveza, ki ima sam0 300 članov, 23 K 58 v., podporno društvo pa s svojimi 1800 člani 18 K 50 v., tedaj je klerikalna baharija pač že sama po seb1 neumestna. Poleg baharije pa so hoteli ki®* rikalci pripeljati zaušnico delavcem ravno, so v boju. Ali cilja niso zadeli. Dosegli s° le toliko, da je zopet nekoliko delavcev >*' poznalo njih jezuitizem in njih protidelavsk' značaj. Ali delavcev tudi ta pomoč, ki J° dajejo klerikalci podjetništvu, ne bode ustr*' šila, kajti da v svojem boju ne smejo raču' nati na te patentirane kristjane, so vedeli %e’ ko so začeli boj.
Liatnioa uredništva.
Trst in drugi dopisaikil Prosimo Potr^i ljenja. Uredništvo ustreže, kolikor je le mogoče, pomanjkanje prostora je tako občutijivo, da se * D*J0 boljšo voljo ne more objavljati vsega, kar bi uredDi*1 samo rado, pa mora mnogo stvari zaostati. _______.	'
Liatnioa upravništva.	.
Cenjenim naročnikom »e naznanja, da se pošilja vedno pravočasno. Kdor ga ne dobi piavoč^9^ naj se informira pri svojem poštnem uradu reklamira. Prosimo pa tudi, naj se vsako PrM el*yu. oziroma izpremembo naslova takoj naznani upravo*’
Politični odsevi.
Krščanski soclalei niso zadovoljni z ^ftenovanjem kneza Hohenlohe. Pravijo, da Je preveč — socialnodemokratičen. Namesto "Sodruga» Hohenloha bi jim bil seveda ljubši kak Lichtenstein ali morda Lueger. No, socialisti niso domišljavi pa ne verujejo, 'da bi Avstrija jemala ministre že iz njih vrst. Pač pa prodira v gotovih krogih morda vendar izpoznanje, da Avstrija ne more živeti z vladami, ki bi ponižno služile — Rimu. Tako rdeč knez Hohenlohe še ni, kakor ga slikajo klerikalci in radikalnih reform kakor Ha Francoskem tudi od njegovega ministrstva ni pričakovati; vendar pa je upati, 'da- se bode nekoliko uprl brezmejnim aspiracijam klerikalcev in to bi bilo za ubogo Avstrijo, prav zdravo. Sicer pa je sedaj edino veliko vprašanje, ki je nujno, volilna reforma in če Hohenlohe to izvrši, je storil svojo nalogo. Potem bodemo govorili dalje.
Na Ogrskem stoje v ospredju vsega zanimanja državnozborske volitve. Že sedaj je gotovo, da bode imela Košutova stranka y bodoči zbornici absolutno večino. Doslej je izvršenih 324 volitev. Izvoljenih je 198 Košutjancev, 21 udov klerikalne »ljudske* stranke, 58 konstitucionalne stranke, 1 Ban-%jeve »nove stranke*. 1 narodni »socialist*, 5 Sasov, 4 Srbi, 11 Rumunov, 6 Slovakov, -5 kandidatov izven strank. Treba bode 12 ožjih volitev, dve volitvi pa ste neveljavni. Košutova stranka je doslej pridobila 47 mandatov in je dva izgubila, konstitucionalna Pridobi 27 in izgubi dva, nemadjarske narodnosti pridobe 16 in izgube 1. Pridobitve gredo večinoma na račun nekdaj tako mogočne liberalne stranke. Zmaga Košutove stranke je sicer značilna, ali prevelikega pomena nima, kajti državne potrebe mora nova večina dovoliti, ker se je vlada zavezala, potem pa ima zbornica itak rešiti samo Volilno reformo in oditi domov. Nova zbornica pa bode izvoljena že na podlagi splošne volilne pravice.
Ogrske volitve tudi v času slavne koalicije ne izgube svojega starega značaja. Če De bi tekla kri, ne bi bile take volitve kompletne. Tudi pri zadnjih volitvah ja bilo mnogo rabuk, med katerimi so bile nekatere zelo resne. Tako je nastal v Amaču, v krakovskem okraju pretep, pri katerem so bile ^ri osebe ubite, mnogo pa jih je ranjenih.
Srbska kriza je »rešena* s tem, da so ^tari radikalci poklicani na vlado. Pašic, ki je določen za novega ministrskega predsednika, je imel že velik križ. Vsi častniki, katerim je ponujal vojno ministrstvo, so odklonili njegov poziv. Končno se mu je posrečilo, da je sestavil svoj kabinet tako: -Pašič predsedstvo, zunanje zadeve in provizorično javna dela; P roti 6 notranje zadeve; Paču finance; general Putnik, vojno; Andra Nikolič pouk in bogočastje; Vesnič pravosodje; Kosta Stojanovič narodno gospodarstvo. Skupščina bode te dni razpuščena; volitve bodo razpisane za 24. junija nova skupščina pa bode sklicana na 8. julija.
Socialistični poslanec Ferri je bil pred dobrim letom v Italiji obsojen zaradi raznih napadov na italijansko mornarsko upravo, -kateri je očital zapravljanje državnega de-£arja, protekcijo slabih liferantov in podkupljivost. Ž njim obenem je bil obsojen tudi odgovorni urednik glavnega glasila italijanske socialistične stranke «Avanti». Sedaj se je ipokazalo, da so bili Ferrijevi napadi opravičeni in vlada sama se je morala prepričati o tem. Zaradi tega vprašuje list »Vita*, ali Je dopuščeno, vzdržati obsodbo Ferrija. -Misli se, da bode vlada popravila ta ju-*tični greh.
Nemčija je velika država. In vojsko rj3*, na katero je ponosna do blaznosti. A j* mogočna velevlast se trese po vseh udih, im pride v Berlin le kak študent iz — Ru-Jje. Socialno-demokratični poslanec Bebel ■J® pretečeni teden v nemški državni zbornici ®*zkril razmere, za katere mora biti oflcielno
Nemčijo resnično sram. Iz strahu pred krv-niškim carjem izganja nemška policija Ruse z nemškega ozemlja, ne da bi mogla navesti najmanjše uzroke. Dosti je, da je dotičnik doma iz Rusije, pa je že «nadležen tujec*. Bebel pa je z akti tndi dokazal, da izkuša policija navesti Ruse na izdajalska dejanja, pa ne le da jih hoče plačati za tako lopovščino, temveč jim ponuja tudi ponarejene dokumente. Zastopnik vlade je odklonil odgovor na Beblovo interpelacijo s smešnim izgovorom, da spada stvar v kompetenco Prusije. Ali državni zbor je vendar sklenil, debatirati o interpelaciji in čeravno so zastopniki vlade zapustili zbornico, so vendar slišali ne le od socialno-demokratične strani besede, ki jim bodo dolgo brnele po ušesih.
Ruska konstitncionalno-demokratična Stranka, ki pride z največjim številom mandatov v dumo, je imela v nedeljo v Peterburgu svoj kongres, na katerem je bilo soglasno sklenjeno sledeče: »Delovanje stranke stremi za tem, da se zakonodajnim potom reši sledeče temeljne, v programu stranke obsežne naloge: Osebna nedotakljivost in enakost vseh državljanov brez razlike narodnosti, vere, spola in stanu; državljanska svoboda; uvedenje splošne enake in direktne volilne pravice s tajnim glasovanjem brez razlike spola, za narodno zastopstvo, kakor tudi za samoupravne zbore; zakonodajna ureditev agrarnega vprašanja; neodvlačno uravnanje delavskega vprašanja; zadoščenje opravičenih narodnih zahtev. Stranka se hoče potruditi, da doseže te cilje, ne da bi se v svojem stremljenju ustrašila odkritega preloma z vlado. Morala pa bode ravnati tako, da pade v slučaju konflikta vsaka napaka in vsaka odgovornost na vlado*.
Senzacionalen atentat se je primeril zopet v Moskvi. V nedeljo ob 1. uri popoldan, ko se je generalni gubernator Dubasov vračal iz Uspenskijske katedrale, je eksplodirala bomba pred cerkvenimi vrati, ki je Dubasovega ranila na nogi, njegovega adjutanta in neko stražo pa ubila. Napadalec, ki je baje tudi ubit, je imel častniško uniformo.
Na Ruskem je najvažnejši dogodek zadnjih dni odstop grofa Vitteja. tega pred njegovim nastopom od liberalcev cele Evrope in Amerike pozdravljanega in slavljenega salonskega reakcionarca. Kakor vsi »kronprinci*, je glumil tudi Vitte naprednega in modernega moža, dokler ni imel odgovornosti za svoja dejanja, a ko je prišel na čelo vladi, je postal najvdanejše orodje reakcije in krvave barbarije, protirevolucije ne zadenejo njega nič manj, kakor »notranjega* ministra D urno v a. Sedaj se naznanja, da je justični minister na dolgotrajni avdijenci prepričal carja, da je odstop Vitteja neizogiben. Vitte je torej žrtev intrig in vse njegovo hlapčevanje mu ni nič pomagalo. Za njegovega naslednika je imenovan stari reakcionarec Goremkin.
Druga mirovna konferenca, ki je imela biti sklicana letos po leti zopet v Haag in zopet na vabilo »mirovnega carja*, je preložena na prihodnje leto. Nekatere velike države so mnenja, da obstoje nepremagljive zapreke za letošnje zborovanje take konference. Tudi nam se zdi nekaj takega, kajti Rusija ima sedaj menda važnejše opravke, kakor obnovitev komedije, ki sicer ni humoristična, pač pa impertinentna. Da pa konferenca ne mika držav, ima lahko različne uzroke. Morda se boji kakšna velevlast, da bi car takoj po mirovni konferenci začel zopet vojno s kako državo, kakor izza prvega dejanja burke. Morda se zdi kakšni vladi tudi nedostojno, sodelovati pri taki igri v času, ko se preliva na Ruskem več krvi, kakor marsikdaj v boju. Vsekakor naj bi car počakal z mirovno glumo vsaj toliko časa, dokler traja vojno stanje v njegovi lastni državi.
Preobrat na Hrvatskem.
V	soboto, 28. aprila, je bil razpuščen hrvatski sabor in že od 3. do &. majnika
so se vršile nove volitve. Vsled temeljite iz-premembe političnega položaja na Ogrskem je postalo neizogibno, apelirati tudi na Hrvatskem na narod, ali bolje rekoč na tisti mali del naroda, ki ima volilno pravico, torej na dvainpol odstotka vsega prebivalstva na Hrvatskem in v Slavoniji. Termin za volitve je bil nenavadno kratek. Vlada je razumela, da veje na Hrvatskem veter, ki ji ni nikakor prijeten in zanašala se je na to, da v kratkem času opozicija ne bode mogla mnogo agitirati. Vsekakor so mislili v banski palači in v madjaronskem kazinu, da doseže vladna stranka zopet večino, čeravno so računali s tem, da bode opozicija močnejša, kakor je bila doslej.
»Narodna* stranka je bila nekako v takem položaju, kakor nekdaj »liberalna* na Ogrskem. Živela je od milosti vlade. Godilo pa se ji je bolje zato, ker so skoraj polovico volilcev tvorili uradniki, ki so pod kaznijo izgube obstanka, morali plesati, kakor je * žvižgala vlada. Tega se od zgoraj tudi ni tajilo. Uradnik, ki bi se bil predrznil, glasovati za opozicionalnega kandidata, je našel drugi dan na svoji pisalni mizi dekret, s katerim je bil odpuščen iz službe. Kontrola je bila lahka, kajti volitve na Hrvatskem so ustmene. Za p-itisk na neuradniške volilce je bilo tudi dosti sredstev. Tako kakor na Hrvatskem, se menda ne voli nikjer na svetu. Fmte, kateri so se znali posluževati veliki župani in okrajni predstojniki, da zagotove vladnemu kandidatu zmago, so naravnost neverjetne. Nekdanji veliki župan, poznejši hrvatski minister Kovačevič ima še dandanes priimek »Piši Junkovič*, ki si ga je prislužil pri neki volitvi. Če je namreč prišel volilec pred komisijo in je imenoval ime opozicionalnega kandidata, je komandiral Kovačevič zapisnikarju: «Piši Junkovič* (tako se je imenoval madjaromki kandidat); to je šlo toliko časa, dokler ni imal Junkovič »večino* in tako je bil izvoljen. Bra-hialna pomoč pri volitvah je bila na Hrvatskem na dnevnem redu, pod pretvezo seveda, da je treba varovati mir in red; v resnici pa je imelo vojaštvo nalogo, zaprati ceste in kdor ni bil zanesljiv vladin volilec, ni smel za nobeno ceno skozi kordon. Vse kazni nad opozicionalnimi volilci zaradi poljske ali gozdne škode, so se izvršile ob času volitev. Sploh ja nemogoče, našteti vse metode volilnega terorizma. Ali tako se je posrečilo Khuen Hedervariju, da si je sestavil za desetletje samih mamelukov, med katerimi je bilo samo za parado kakih 10, 12 opozicionalcev. Seveda ta terorizem bi ne bil mogoč, ako bi se ne bilo »reformiralo* politično življenje še na drug način, n. pr. s tem, da se je odpravilo neodvisnost sodnikov, poroto, svobodo časopisja i. t d., in če ne' bi bilo uradništvo ustrahovano, med neodvisnimi volilci pa nešteto podkupljivih elementov.
Končno je napočil tudi temu peklenskemu zistemu sodni dan. Preobrat na Ogrskem je seveda močno uplival na jarno mišljenje na Hrvatskem. Ogrska vlada je precej strogo naložila, da morajo imeti uradniki v skupnih (hrvatsko - ogrskih) uradih (n. pr. pri financi, na pošti i. t. d.) popolno svobodo glasovanja. Vse se je oddahnilo in
—	izid hrvatskih volitev je kar presenetil vse kroge. Vlada je popolnoma poražena, madjaronska stranka decimirana, dosedanja opozicija je v večini.
Dobila je hrvatsko - srbska koalicija 32, Frankova »čista stranka prava* 18 mandatov, 4 poslanci stoje izven strank, a so opozicionalci, madjaroni so dobili 34 mandatov. V mnogih okrajih, kjer so zmagali vladinovci, pa so že najavljevi protesti proti volitvi. Poraz vladne stranke torej popoln. Ban Pejačevid in obdelni predstojnik za notranje zadeve Chavrak sta se že odpeljala v Budimpešto in razume se, da odstopita oba. Govori se, da bode imenovan nov ban, ki takoj razpusti sabor in razpiše nove volitve. Seveda se ne računa, da bi madjaronska
strarta Je enkiat oživela. Khucnov zisUm je mrtev.
Za hrvatsko delavstvo je preobrat zilo pomemben. Od nove večine seveda nima kdove česa pričakovati. Frankova »čista stranka prava* je zagrizena sovražnica socialne demokracije, zlasti odkar je doživel dr. Frank grozen fiasko, ko je hotel vjeti socialiste na svoje limanice. Koalicija je sestavljena iz zelo različnih elementov; v njej je »stranka prava», večinoma nekdanji »Ob-zoraši*, potem »hrvatska naprednjaška stranka* (Pokretaši) ter srbska radikalna in srbska samostalna stranka. Kar združuje te neenake frakcijte, v katerih so poleg najsvo-bodomiselnejših meščanskih demokratov zastopani prav konservativni ljudje, je samo takozvana reška resolucija. Socialnega razumevanja imajo samo naprednjaki, in ti so v koaliciji v najmanjšem številu. Hrvatsko delavstvo nima toraj ničesar pričakovati od izpoznanja in dobrohotnosti nove vlade, temveč vse od svoje energije in organizacije. Vendar pa je padec Khuenovega zistema tako velikega pomena, da ga mora tudi delavstvo pozdraviti kot političen napredek. Madja-ronska stranka je takorekoč mrtva in enega nasprotnika je socialna demokraaija s tem izgubila.
Najvažnejše pa je, da je postala vsled preobrata splošna volilna pravica aktualna. Kakor na Ogrskem, je tudi tukaj volilna reforma najnujnejše politično vprašanje; koalicija ga mora rešiti že v svojem lastnem interesu in jasno je, da ne bode mogla biti hrvatska volilna preosnova slabša od ogrske. To je za delavstvo največjega pomena s tega stališča mora tudi ono pozdraviti iz-premeno, ki mora nujno vstvariti podlago, na kateri stopi tudi hrvatska socialna demo* krači j a lahko v politični boj.
Dopisi.
Idriji. (Klerikalni javni shod.) Dekan Arko, deželni poslanec, je sklical na dan 28. aprila zvečer javen shod. Udeležba je bila ogromna. Pri predsedstvu so vsi skoro udeležniki glasovali za socialna demokrata sodr. Kokalja in Štravsa. Prvi je govoril poslanec Arko, ki je pojašnjeval dogodke v dež. zboru, za njim je dobil besedo g. J. Novak, obč. tajnik, ki je polemiziral z dež. poslancem. Ko sta oba — prvi kot klerikalec in drugi kot liberalec — povedela, kar sta vedela, se je oglasil sodrug A. Kristan ter je z delavskega stališča promotrival delovanje klerikalcev in liberalcev v deželnem zboru. Dokazal je nepobitno, da so klerikalci pri nas le zato za splošno volilno pravico. ker se jim gre za gospodstvo v deželnem zboru. Dalje je 'jasno obrazložil, da je laž, ako klerikalci trde, da bodo zastopali ebenem kmeta in delavca. Podal je drastične dokaze, da imata kmet in delavec povsem nasprotujoče si interese. Dekan Arko ni mogel niti besedice ziniti v obrambo stranke, ki hoče zastopati tovarnarja, kmeta, obrtnika in delavca. Sodrug A. Kristan je končno predlagal resolucijo, da shod ne odobruje niti
počenjanja liberalnih, niti počenjanja klerikalnih poslancev v deželnem zboru v vprašanju reforme — cboji bi morali ostati dosledni ter se držati resolucije, kojo so lansko jesen vsprejeli v dež. zboru. Proti nji sta govorila dež. posl. Arko in obč. tajnik Novak. Prvi je branil postopanje klerikalcev, drugi liberalcev — shod pa je predlagano resolucijo vspre-jel skoraj enoglasno — le trije zborovalci so glasovali proti!! Žalostni so klerikalci zapuščali shod. Da, da — Idrija je rdeča; idrijski delavec je postal v politiki trezen presojevatelj! Ve, da edino socialna demokracija je prava delavska stranka ter da sta »Rdeči Prapor* in »Naprej® edina delavska lista.
Trbovlje. (Kolodvor.) Naš vozni mojster ima o raznih rečeh jako čudne pojme. Predvsem re pozna svojega lastnega stališča. To bi bila končno njegova briga, ali pri tem so prizadeti tudi drugi uslužbenci, ki niso pri volji, prenašati njegovo prevzetnost. On si domišlja, da je sila izobražen, čeravno se ni učil nikjer drugod poznati svet, kakor v Trbovljah, in tudi tukaj se je učil prav malo. Ravno tako meni, da je jako velik gospod, od katerega so delavci odvisni kakor od kakšnega paše. Bilo bi prav, ako bi se spomnil, da je ravno tako ubog in izkoriščan uslužbenec, kakor so drugi, pa bi mu bilo le koristno, ako bi podpiral stremljenje železničarjev po zboljšanju razmer, kef bi imel sam kaj od tega, kakor pa da zmerja uslužbence, posebno premikače in razliva svojo jezo nad socialisti. Njemu niso storili socialisti še ničesar, čeravno jim je dal že večkrat povoda. Sploh pa mu prav nič ni mar, kakšnega političnega mnenja je kdo in kako je organiziran. Za njega so vsi samo želez-nični uslužbenci, zahtevati sme od njih, da izvršujejo svojo službo, vse drugo se ga pa čisto nič ne tiče. Posebno pa mu priporočamo, naj se odvadi zmerjanja in svojega postavljanja z nemščino. Za sedaj mu svetujemo to prav uljudno. Ako bi ne pomagalo, znamo tudi drugače govoriti. Naj nas le ne prisili na to.	Rdeča	straža.
Irio 9VP1 berite in širite svoj list
l UulUTulf „Rd. prapor" 1
„Bdeči prapor" naj ne manjka v nobeni delavski hiši.
»Rdeči prapor" naj ne manjka v nobeni gostilni, kavarni in brivnici, kamor de* lavci zahajajo.
Naročnina znaša: Za avstro-ogrske kraje:
za celo leto K 5‘44, za pol leta K 2*72, za četrt leta K 1'36. — Za Nemčijo: za celo leto K 5’96, za pol leta K 2'98, za četrt leta K 1*49. — Za Ameriko: Za celo leto K 7*28.
Posamezne številke stanejo 10 vin.
Izjava.
V našem listu od 6. maja 1904, štev. I9r se nahaja dopis iz Trbovelj, vsled katerega' so tamošnji pazniki, in sicer 73 na številu, tožili prejšnjega našega urednika, g. Josip* Kopača zaradi pregreška proti varnosti časti. V tej preiskavi je odstopilo od tožbe 13 paz7 nikov, vsi drugi so vztrajali pri tožbi in bP se morala vršiti porotna obravnava pri c. kr. okrožnem sodišču v Celju dne 14. maja 1906.
Glede ostalih tožnikov prekliče uredništvo vse v tem dopisu se nahajajoče žalitve.
Vabilo
na
izredni občni zbor
• Občnega konsumnega društva" v Zagorju
dne 20. maja 1.1. ob 2. uri popoldne? ▼ dvorani pri «Habatu>.
Dnevni red:
1. Ustanovitev podpornega sklada.
2. Preosnova pravil § 2.
3. Raznoterosti.
Vštop je dovoljen samo članom ter sef naroča, da prinese vs&k člansko knjižico za* legitimacijo seboj.
Za nadzorstvo:
Jakob Strajner.	Jakob	Saiko.
VABIJO
r
delegatov oKr. bolnice blagajne ljubliaosKc
dne 13. maja 1.1. ob 9. uri dopoldne ▼ gostilniških prostorih restavracije „Pti levu" na Marije Terezije ceBti št. 16.
Dnevni red;
1. Čitanje zapisnika zadnjega izrednega? občnega zbora.
2. Poročilo načelnikovo.
3. Poročilo blagajnikovo o računskem' zaključku za leto 1905.
4. Poročilo nadziralnega odseka.
5. Volitev: a) nadziralnega odseka; b)* razsodišča.
6. Raznoterosti.
OKraiaa bolnica blagajna IjnbljansKa
Načelnik: Josip Breskvar.
Opomba. Brez legitimacije ni nikon»jr dovoljen pristop k zborovanju (§ 29. blagaj' niških pravil).
Zaloga In tovarna
pohištva vsake vrste
Aleksandra X>evi Minica
II
I
Trst — Plazza Rosarlo 2
(šolsko poslopje).
Trst
Bogat izbor v tapeterijah, zrcalih in slikah. — Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. — Gene brez konkurence. — Predmeti se postavijo na brod ali železnico, ne da bi se za to kaj računalo.
Kavarna
„Clr>ior)«"
preje „Tedesco“
se priporoča cenjenim so-drugom najtopleje. Na razpolago so vsi važni in slovenski, italijanski in nemški listi. Vse pijače poceni. Napitnina je izključena.
/
Prva kooperativistično urejena
ir gostilna
v ulici S. Giovanni v Trsta.
Izvrstna vina. Dalmatinska vina, direktno od organiziranih sodrugov v Dalmaciji. Vedno dobra kuhinja. Na razpolago »Rdeči Prapor« »Arbeiter- Zeitung» in voratore».
Izdajatelj in odgovorni urednik Ignaci) Sittcr.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.