65, štev.
V Ljubljani, petek 14. marca 1919
H. leto.
Volja v Ljubljani:
celo leto , pol let« četrt leta *a mesec
K 56--„ 28— 14--5—
Velja po pošti:
ai celo leto naprej K	60 —
za pol leta	„	„	30'—
četrt leta	,,	„	15-—
za en mesec	,,	„	5 50
t
%
Na pismene naročbe brea poSiljatvc denarja se ne moremo ozirati.
Naročniki nnj poSiljsjo naročnino po nakaznici. "lfan
Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 63 mm širok prostor za enkrat 30 vin., za večkrat popust
Uredništvo je na Starem trga štev. 19. Telefon Sto v. 800. Upravništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Telefon štev. 44.
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna Številka velja BO vinarjev.
Vprašanjem g-lede iuseralov i. dr. se naj pri« loži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Pismo iz Pariza.
Pariz, 6. marca 1919.
Živimo v stadiju osnavljajoče se države, ki nima še mednarodno ugotovljenih meja in katere državniki še ne morejo govoriti pred svetom v imenu države, ki jo upravijajo. Na mirovni konferenci imamo sicer svoje jugoslovanske delegate, ki de faeto zastopajo interese naše celokupne države, vendar se govori le o Srbiji in v osvobojenem ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije. Naša zadeva se rešuje po starem diplomatičnem kopitu, ki takofekoč izključuje velika Wilsonova načela o samoodločbi malih in dosedaj podjarmljenih narodov. Jasen dokaz temu je držanje entente napram Italiji, ki je okupirala jugoslovanski teritorij, o katerem naj bi se sploh ne razpravljalo v, korist nove jugoslovanske države. Pa tudi precejšen kos nevednosti, oziroma enostranske informiranosti tiči v diploma-tičnih možganih francoskih in angleških delegatov. Predpogoj pravične ureditve naših meja je spoznanje resničnih razmer v »spornem" ozemlju.
V	ta namen bi se morala že davno sestaviti mednaroona kerrivn obptn-ječa iz sposobnih mez, ki naj bi na licu mesta proučila narodnostne in druge v poštev prihajajoče razmere v po Italijanih zasedenem ozemlju. Ta komisija, katere konstatacije naj bi bile kompetentne nikakor pa ne kon-Čnoveljavne za ureditev državne meje med Jugoslavijo in Italijo, bi se morala, nemotena od italijanskih okupacijskih oblasti, gibati popolnoma svobodno in neodvisno od vseh zunanjih uplivov. Kolikor mi je znano, je neki adiatus naše mirovne konference predlagal isii tako komisijo. Predlog pa menda ni obveljal, dasiravno so izrazili nepristranski francoski politični krogi podobno mnenje o poravnavi jugoslovansko-italijanskega spora. Časa za to je bilo dovolj. Sedaj je seveda ta način objektivne informacije mirovnih delegatov o naših teritorijalnih pravicah izključen, ker stojimo neposredno pred rešitvijo jugoslovanskega »vprašanja*, kakor imenujejo na mi-
rovni konferenci po zaslugi Italilc naše pravice do zasedenega ozemlja.
V krogih mirovne konference se govori vedno bolj očitno o sporu med Wilsonom in Clemenceauom. Wilson je baje še pred svojim odhodom v Ameriko izjavil, da bo sodeloval le tedaj na inirovni konferenci, če se bodo načela samoodločbe narodov tudi praktično upoštevala pri ureditvi meja na teritoriju bivše avstro-ogrske monarhije. Ker so se meje čehoslo-vaške republike že uredile pozitivno za Čehe, je Wilson gotovo mislil predvsem na spor med Jugoslavijo in Italijo. Značilno je, da se italijanski mirovni delegati nič kaj radi ne družijo z amerikanskimi delegati, ki se ne vmešavajo iz lastne inicijative nikdar v naše vprašanje. Če pa nanese slučaj, da občujejo z nami, tedaj se izražajo zelo ugodno za nas, kakor n. pr. na večerji, na katero jih je povabil naš mirovni delegat dr. Žolger. Angleži so večinoma zelo slabo informirani o naših zadevah. Malo več Francozi, ki se pa držijo zelo rezervatno napram nam. Propagandni spisi, o katerih se govori, da se tiskajo najbrž v Parizu, so zeio razširjeni, vendar še niso dosegi' svojega namena, ker je italijanska propaganda veliko' bolj močna in organizirana. Podpira jo tudi italijansko časopisje in nekateri francoski dnevniki.
V splošnem pa se zanima francoska javnost precej za nas Jugoslovane. Slovesni sprejem francoskih oficirjev v Ljubljani se je v Parizu komentiral zelo simpatično. Seveda je drugače francoska javnost informirana le splošno in enostransko potom italijanskega časopisja o naših notranjih razmerah. Jugoslovani smo se v preteklosti žal premalo zanimali, da bi nas upoznala zapadna Evropa. Prepričan sem, da bo v bodočnosti drugače ...
Potegnil sem par splošnih potez o našem bivanju v Parizu in o utisih, ki sem jih dobil. Prihodnjič Vam bom pa lahko poročal kaj več o našem »vprašanju14, ki postaja z vsakim dnevom akutnejše.
Narodno predstavništvo za Gorico, Istro in Dalmacijo.
Belgrad, 13. marca. (izv. por.) Novoizvoljeni predsednik narodnega predstavništva dr. Dražo Pavlovič je imel danes v javni seji svoj nastopni govor, med katerim je slovesno izjavil, tla stoji vsa Jugoslavija ne-omnjno za svojimi /ahtevami po (ioriei. Istri in Dalmaciji. Vsi poslanci so z navdušenjem sprejeli to izjavo na znanje.
K dogodkom v Ljubljani in Zalogu.
Clemenceau-jeva brzojavka.
Ljubljanski in dozdevni zaloški dogodek skuša italijansko šovinistično časopisje spremeniti v svetoven dogodek. Te dni bo četverogeneralska komisija preiskala afero. Nujno je, da ohranimo povsem hladno kri. O bistvu Clemen-ceau-jeve brzojavke smo prejeli naslednje:
Po informacijah z merodajne strani objavlja ljubljanski dopisni urad z dne 13. marca: Komentar, ki ga je bolonjski „11 Rersto del Carlino" z dne 10. t. m. dodal Clemenceaujevi brzojavki, odposlani medzvezniški komisiji (vsebina te brzojavke o preiskavi „dogodkov v Zalogu in v Ljub!jani“ po en-tentnih generalih je znana), je skrajno tendecijozen in netočen ter izraža le to, kar bi Italijani radi našli v njenem besedilu. Resnična vsebina brzojavke pa je povsem druga. Tako ne sodijo le tukajšnji uradni krogi, temveč potrjujejo to tolmačenje tudi izjave kompetentnih francoskih osebnosti.
Slovanski svet.
Čehoslovaki in Nemška Avstrija.
sl LDU. Dunaj, 13. marca. (ČTU.) O danes razširjeni vesti glede preki-njenja odnošajev med Čehoslovaško republiko in Nemško Avstrijo piše *Arbeiter Zeitung", da so tozadevna poročila napačna. Listi pripominjajo, da je čehoslovaški zastopnik Tušar pred dvema dnevoma izročil nemško-avstrijski vladi noto čehoslovaške vlade z znanimi obdolžitvami in od tega časa ni imela nemško-avstrijska vlada nobenega stika ž njim.
LDU. Dunaj, 13. marca. (ČTU.) Iz krogov ententine misije, ki biva na Dunaju, se zagotavlja, da bo ententa zastavila ves svoj vpliv, da ne pride do izbruha sovražnosti med Nemško Avstrijo in Čehoslovaško republiko. Pričakovati je kmalu ugodnega uspeha tozadevnih posredovanj.
Zahtevajte »Jugoslavijo" po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah /
Pod italijanskim
jarmom.
Nasilja za nasilji. — Številne deportacije v Italijo.
pi LDU. Šibenik, 10. marca. (DKU.) Predstojnika okrajnega sodišča v Tijesnem Ante Blaževiča, ki so ga Italijani nedavno aretirali in pod strogim nadzorstvom za nekaj dni izpustili, so ga predvčerajšnjim nenadoma deportirali v Italijo. Italijanska okrutnost se je zopet pokazala, ker sodniku Blaževiču navzlic prošnjam niso hoteli dovoliti, da bi se poslovil s soprogo in otroki. Za povod deportacije navajajo to, da ni prosil, naj ga puste v službi Italije, in pa, ker je eden izmed domačih renegatov ovadil Italijanom, da imajo na sodišču v Tijesnem Jugoslovani sumljive sestanke. Sodišče v Tijesnem je sedaj brez sodnika.
LDU. Zaton, 11. marca. (DDU.) Predvčerajšnjem so tukaj Italijani are-
'7LADIMIR LEVSTIK.	46. nadaljevanje.
Višnjeva repatica.
Toda hinavsko sočutje, s katerim je Smu-čiklas pozdravil profesorja, se je zrcalilo v istem hipu na vseh obrazih: odvetnik je bil junak dneva njegov uspeh se je bliščal že v zgodovini; kazali so »Slovenijo« z obširnim poročilom, da se »mudi med nami zastopnik najvišjih krogov, ki je posetil našega Prvoboritelja doktorja Smučiklasa ter konferiral ž ttjim do pozne noči« . . . Naš politični papež je sijal mogote in namigaval skrivnostno, kakor bi vedel ?£romne stvari ter imel nebotične zasluge; šele zdaj videl Pohlin, kaj vse mu je splavalo po vodi.
S krvavečim srcem je pristokal domov ter vzbudil gospo Ano in Vido, čuteč, da ne bo spal, ako ne najde žrtve za svoje ogorčenje. Njiju solze so mu °hladile bol; ali drugi dan je pomislil, kako ga Morajo gledati tovariši v Šoli, da mu ni živ krst Omenil besedice, ko ga je vleklo vse mesto po zobeh. ^Pet je kosil po razredih kakor črna kuga, spet ni ^roval doma, dokler ni prepodil žensk od mize; Polom je otvoril z vprašanjem:
»Kje je rdeča kravata, ki sem jo ukazal kupiti ?«
Zares je bilo nesramno, da je žena vsled nekaterih izprememb v humanistovem vedenju samo-;«Kjno. °dl°žila nakup: on, Pohlin, da bi si premislil ‘eni značaj, ki stoji in pade s svojim prepričanjem?
In ni se legal povsem; napredne, demokratske in socialistične izkušnjave so _ se oglašale iznova in trkale čedalje zapeljiveje na njegove prsi, tem glasnejše, čim globlje si je predstavljal svoj padec, tem srditeje, čimbolj je zameril grofu. Le strah, kako bi se smejali ljudje, mu je ubranil, da ni v kavarni zopet izzival z »Rdečim plamenom«; zato pa je v šoli navdušeno proslavljal Robespiera:
»Ne krvnik, svetnik je bil, če premislimo, kakšne lopove je obglavljal!«
Toda vzlic bobnenju fraz je bil obup edino pravo čuvstvo teh grenkih dni; mnogokrat je položil v svojem kabinetu glavo na pisalno mizo ter sigal v razjarjenem posmehu nad samim seboj :
»Prav mi je, hahaha! Kje pa imam avtomobil, da ga posodim grofu ? Kje plemenitega Buttertopfa, da se postavim ž njim ? Kamorkoli se ozreš po mojem življenju, ne vidiš drugega kakor revščino in tlako o Bog!«
Čigav greh je hotela maščevati usoda, ko je vsadila kal tako častihlepnega bitja v krilo pieproste kmetice? Mari bi tekel svet v drugem tiru, ako bi bil zagledal Peter beli dan v razmerah, odgovarjajočih njegovim srčnim željam, ter bi ga bili prinesli na srebrnem pladnju pred blagorodnega očeta: Vaša milost, sinko se vam je rodil? Z jarim gnevom se je. zagrizel humanist v spominu svoje mladosti, godrnjaje nad bednimi roditelji, slikano zibko in slamnatim krovom, pod katerim so mu peli aja-tutu:
vse to mu je viselo zdaj na petah in ga vleklo k tlom, da se ni mogel dvigniti v plemenite višave. Zamolkle kletvice so spremljale to premišljevanje; ko pa je molil svoje litanije menda že stotikrat, se je zdajci zasvetila med mrklimi perspektivna vesela in nadebudna luč.
Spomnil se je bil, kako mu je pravila mati iz zapečka, da je pred možitvijo služila v graščini: vsaj ona se je potemtakem doteknila paradiža! Razglabljajo tolažilno dejstvo je dognal Pohlin že marsikaj. Enkrat je mati hvalila očeta, kako pridno je drvaril na Hrvaškem, da sta se mogla vzeti; ona pri baronu, on v slavonskih šumah, vsak po svoje sta garala za boljše dni. Tri leta ga ni bilo nazaj; tisto jesen pa se je vrnil prav nenadoma s polno mošnjo ... o božiču je. bila poroka... in baŠ na pustni torek je zavekal on, nesrečni Peter Pohlin! Na pustni torek, čeprav se je bil vrnil oče k trgatvi, po dolgih treh letih ločitve! Profesor je ostrmel in začel računati na prste; kakorkoli je štel, zmirom je bilo pet mesecev premalo. Vročičen trepet se je polastil njegovih revmatičnih udov, obraz mu je sijal v čimdalje jasnejši zadovoljnosti, oči so mu tiščale iz jam, in usta mu je prebiral smehljaj odrešenja. Ce ni bilo očeta doma, je moral biti kdo drugi ,* mati je služila v graščini, v graščini je živel baron — da, da, pripovedovala je, kako je bil lep in prijazen! — in mati je bila brhka, baron je bil ptič . . .
(Dalje.)
rirali bivšega glavarja v Zatonu Ivo j Se rdi j a in ga odvedli v zapor v j Šibenik.
LDU. O r e b i č, 11. marca. (DDU.) Včeraj so karabinerji na Korčuli aretirali okrajnega glavarja Krsta Radi miri ča. Obsojen je na internacijo v Italijo. Italijani nadaljujejo nasilstva.
LDU. Pag, 10. marca. (DDU.) Prebivalstvo našega otoka ima eno parobrodsko zvezo z Zadrom; sicer je i docela ločeno od domovine. Kdor pa I hoče potovati v Zader, mora prositi j italijansko mestno povelj n ištvo za I potni list, da ga v Zadru rie zapro karabinerji, ako pride in prosi za potni list v svojem jeziku. Ker naš narod ne pozna tujega jezika, ga enostavno odganjajo.
Naše severne meje. j
Nemci vedno izivajo.
n Ljubljana, 13. marca. Ljub- j Ijanski dopisni urad poroča iz urad- i nega vira: Dne 12. marca ob dveh j popoldne so naši oddelki zopet osvo-jili Soboto, ki so jo napadle nemško-koroške čete. Pri Drumljah in zapadno od Laboda so Nemci streljali s strojnicami na naše postojanke.
n Velikovec, 13. marca. (Izv. por.) Nemci vedno poskušajo z napadi j izslediti kraj, da bi potem zamogli j udariti z vso silo na velikovški odsek. ; Glavni motivi tem vednim napadom : so predvsem ekonomskega značaja. ! Nemško koroškim četam gre za pre- ! hrano. Nemške čete so po zasedenem ; slovenskem Korotanu pokrale vse za- ! loge živeža. Nemci plačujejo konjsko j meso po 10 K žive teže. Z napadom i na Velikovec pričakujejo Nemci, da ! dobe v tem okraju potrebne živežne j zaloge za svoje čete.
Neprestane persekucije koroških , Slovencev.
n Jesenice, 13. marca. (Izvirno | por.) Zavedni koroški Slovenci v zasedenem ozemlju trpe materielno in moralno neizbrisne persekucije od strani nemško koroških tolp. Nemške patrulje dan na dan stikajo pri slovenskih družinah za sumljivimi osebami, dan na dan se vrše razne hišne preiskave, šikane, persekucije, tako da trpeči narod, ki si ne more nikamor pomagati, je v vedni smrtni nevarnosti pred nemškimi puškami in bodali. Kedaj bode,konec? Kedaj izgine švab-ski zmaj iz slovenskega Korotana?
Političen pregled.
p Nov Ust v Belgradu. JDS. bo začela izdajati v Belgradu svoje lastno glasilo.
p Na naslov ministra Pribiče-viča, ki je v Jugoslaviji že tako priljubljen, kakor kak avstrijski minister, priobčuje belgrajska »Epoha" članek, v katerem svari ministra pred preganjanji Srbov, ki so ostali za časa avstrijske invazije na svojih domovih, da rešijo življenje sebi in svojim družinam. „Epoha“ nato piše, da je prišla v Belgrad skupno z ministrom tudi znana trojica Vidman, Fulanovič in Trnski, ki so kot Avstrijci poslali na vislice mnogo Srbov, internirali domačine in izvršili še druga zločinstva. G. minister naj ne misli, da bodo ti ljudje sedaj pod njegovo upravo zopet polnili belgrajske ječe. Značilno.
p Ministrski predsednik Protič
o	naših odnošajih s sosednimi državami. Dunajski korespondenčni urad poroča: Ministrski predsednik Protič je sprejel poročevalca dunajskega brzojavnega kor. urada. V političnem razgovoru je izrekel tudi svoje mnenje o razmerju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev proti nemško-avstrijski republiki. Dejal je med drugim: „Z vsemi svojimi sosedi hočemo živeti v dobrem sporazumu, tudi z Nemško Avstrijo. Zategadelj vzdržujemo na Dunaju svoje oficiozno poslaništvo, kt naj deluje v tem smislu. Videlo bi se mi tudi koristno, ako bi poslala Nemška Avstrija misijo v Belgrad, ker je mnogo skupnih interesov, ki brez neposrednega stika ostanejo predolgo neizvedeni. Da je režimu Avstro-Ogrske konec, in more za prihodnost jamčiti prijateljsko razmerje
med Nemško Avstrijo in Jugoslavijo." Ministrski predsednik je povprašal po stanju vprašanja priidopitve in je izjavil, da po njegovih informacijah Francija nikdar ne bo dopustila, da bi se Nemčija povečala. Ko ga je poročevalec spomnil na Wilsonovo formulo o pravici narodov do samoodločbe, je odvrnil ministrski predsednik: „Vi imate prav! Tudi mi se borimo za pravico do samoodločbe narodov, ki nam more zagotoviti posest Dalmacije in ki more zadovoljiti naše zahteve po Adriji. Jugoslavija motri s skrbjo razvoj dogodkov v Nemčiji. Še vedno t obstoji bojazen, da bo Hindenburg j pričel protirevolucijo." „Ali bo potem", j je vprašal Protič, „Nemška Avstrija > zopet vstala zoper nas?"
Dopisi.
d Prebivalci mirenske doline in sosednih občin. V nedeljo dne 16. marca t. 1. vsi na shod v Mokronog, kjer se bo protestiralo proti nasilni okupaciji Italijanov na našem za-padnem delu Slovenije! Manifestirajmo brez razlike stanu in strank za naše pravice!
Umetniški koncert v Slov. Bistrici. Priznani umetnici ga. Pavla Lovšetova, (pevka) in gdč. Dana Koblerjeva (absolventinja konservatorija v Pragi) priredita dne 13. sušca 1.1. c b 7. uri zvečer v dvorani Okrajne hranilnice koncert z izbranim in zelo zanimivim sporedom. Ga. Lovšetova bo pela ljubke pesmice iz Župančičevega Cicibara, Devovo »Ptičko", Krekovo »Tam zunaj je sneg" razne slovenske narodne pesmi, rusko narodno »Slavček", Zajčevo »Kolo" in druge. Gdč. Koblerjeva pa bo igrala Smetanovo „Na morskem bregu", Chopinovo „Etudo“ in drugo. To je prvi poskus, prirediti v Slov. Bistrici umetniški koncert, naj torej nikdo ne zamudi tega izrednega umetniškega užitka. Upamo, da se bodo koncerta vdeležili zlasti tudi rodoljubi iz okolice in sosednih občin. Koncert pa ni namenjen samo inteligenci, ker se bo zlasti ob pesmih iz Cikia Cicibana gotovo tudi vsak delavec in kmet ravno tako navdušil, kot akademik.
d S Koroškega. V Globasnici še vedno neovirano gospodari in de-nuncira zloglasni Avgust P a ar, trgovec in zagrizen nemškutar, ki ježe pred vojno spravil neštevilno ljudij v nesrečo, med vojno pa je denunciral uzornega Slovenca, nad vse pridnega in vestnega občinskega tajnika in invalida Frana Čebula v enoletni zapor, ker je baje trdil, da bodo Srbi zmagali. — Po prestani kazni je izgubil Čebul, ki ima skrbeti za ženo in štiri nedoletne otroke, občinsko službo in ima tako poleg nečloveškega trpljenja mnogo materijalne škode. Nedolžni otročiči trpijo, izdajnik Paar pa se masti od lahkovernega ljudstva, kakor njegov brat Ignacij Paar na Jesenicah, katerega je »Jugoslavija" v 45. štev. nekoliko opisala. Prihodnjič ga pa bomo mi natančneje, kaj je uganjal v Šmihelu, Pliberku, Bosni in Toplicah. Oba Paara imata toliko izdajalskega masla na glavi, da je skrajni čas, da se iztirata iz naše države, kjer je prostora samo za poštenjake, pa ne kridatarje in denuncijante.
d Guštanj. Narodni sveti so z vladno naredbo razpuščeni, a tukaj posluje še vedno isti za mežiško dolino. Kaj je na tem? Je to korito za predsednika A. O. člana Siidmarke? Ima isti pravico razpolagati z občinskim premoženjem oziroma občino z nepotrebnimi stroškami obremeniti ? Očividno je, da bivšega (?) Siidmar-kovca ni prignala narodna zavest v Jugoslovanski tabor, ampak edinole koristolovstvo. Stolček, na katerem sedi, se že maja in povemu mu odkrito, da ga ni poštenega človeka v občini, ki bi bil za njega in ne bo mu pomagalo „prijatelstvo" generala Majstra in vladnih krogov v Ljubljani, na katero se on vedno sklicuje. V naši Jugoslaviji potrebujemo mož čistega značaja, z vsemi drugimi bomo pomedli in očistili domovino raznih ujed.
Gibanje uradništva denarnih zavodov.
Uradništvo denarnih zavodov v Ljubljani je na včerajšnjem sestanku ob pol 8 zjutraj v hotelu ,,Union" sprejelo naslednjo resolucijo:
Uradništvo denarnih zavodov v Ljubljani jemlje na svojem sestanku dne 13. marca t. 1. v dvorani »Union" v vednost, da so uprave Ljubljanske kreditne banke, jadranske banke, Ilirske banke, Kmetske posojilnice in Zadružne zveze na sestanku z odposlanci uradniške organizacije in zastopniki deželne vlade dne 12. t. m. se izjavile po svojih odposlancih, d a pristanejo na zahteve uradništva, izražene v resoluciji I. z dne 9. februarja t. 1. in sicer prvi štirje zavodi v vsem obsegu, Zadružna zveza pa z malo izjemo. Uradništvo konštatuje, da ljubljanski zavodi Mestna hranilnica, Kranjska hranilnica, Hranilnica kmečkih občin, Ljudska posojilnica, Vzajemno podporno društvo, Zadružna centrala, Žveza Slovenskih zadrug, Splošno kreditno društvo in Obrtno pomožno društvo do danes 8. ure zjutraj še niso odgovorili. Uradništvo se soglasno pridružuje zahtevi svojih odposlancev, podani na včerajšnjem sestanku z odposlanci uprav denarnih zavodov pri poverjeništvu za socijalno skrb, da uprave onih denarnih zavodov, ki so pogoje uradništva že sprejele, skupno vplivajo na uprave vseh onih zavodov, ki tega do danes še niso storile, da istotako po največji možnosti ugode zahtevam uradništva v smislu resolucije I. V ta namen se stavka preloži in se stavi tem zavodom končni rok za odgovor do sobote dne 15. marca 6. ure zvečer. Glede Mestne hranilnice ljubljanske celokupno uradništvo odločno vstraja pri zahtevi, da uprava tudi tega kot prvega in najmočnejšega zavoda svoje vrste v Jugoslaviji pristane brez izjeme na vse v resoluciji I. navedene zahteve in povdarja, da bode uradništvo Mestne hranilnice še vedno slabše plačano nego uradništvo drugih zavodov. Poživlja občinski svet ljubljanski, ki ima danes sejo kot vrhovna upravna oblast Mestne hranilnice ljubljanske, da potom nujnega predloga, pristane na točko 10., resolucije I. ter da upravi Mestne hranilnice ljubljanske polno moč, da more izreči uradniški organizaciji obvezno izjavo.
Glede Kranjske hranilnice se prost deželna vlada, da dopusti izvršitev sklepa, s katerim je uprava Kranjske hranilnice priznala svojemu uradništvu zboljšanje prejemkov v smislu resolucije I. Prosi se Zvezo jugoslovanskih hranilnic, da porabi ves vpliv pri svojih članicah, da ustrežejo brez izjeme vse po svoji največji možnosti zahtevam uradništva. O nadaljnem postopanju bode uradništvo ukrepalo v nedeljo dne 16. t. m. ob 10. dopoldne v verandi hotela »Uuion".
Dnevne vesti,
dn Poslanik Pogačnik na Dunaju. Kakor poroča CTU je novoimenovani poslanik kraljestva SHS na Dunaju Josip Pogačnik, dospel v sredo 12. t. m. na Dunaj. V petek se mu bo predstavilo uradništvo sedaj razpuščene jugoslovanske konzularne agenture na Dunaju. G. Pogačnik je sicer imenovan za poslanika, bo pa začasno vsled neurejenih diplomatičnih razmer imel naslov »Representant de Royaume Serbo-Croate-Slovene". Začasno bo uradoval v bivšem bosenskem ministrstvu v dunajskem I. okraju, Seiler-statte 30. — Novoimenovani poslanik kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev Josip Pogačnik je včeraj dopoldne posetil čeho-slovaškega zastopnika Tušarja.
dn J. D. S. priredi v nedeljo, 16. t. m. ob pol 3. uri popoldne na Vrhniki javen političen shod. Na shodu poroča podpredsednik dež. vlade g. dr. Gregor Žerjav o splošnem političnem položaju. Shod je na dvorišču gostilne »Mantua", v slučaju slabega vremena pa v dvorani vrhniškega »Kina".
dn Jagičeva knjižnica. Pred kratkim smo povdarjali nujnost in ve-
liko važnost te knjižnice, da pride v last naše države. Kakor danes čujemo, so prišle le redke knjige o slovanski fi'ologiji po naši krivdi v nemške roke. Tako je vedno z našim večnim cincanjem in premišljevanjem.
dn Razpis službe ordinarija. Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani razpisuje službo ordinarija na internem oddelku obče javne bolnišnice v Brežicah. Osnovna plača 2400 K s pravico do 5 petletnic po 200 K, stanarina letnih 600 K in vojna doklada 700 K. Po triletnem provizoričnem službovanju nastavi se prosilec definitivno z naslovom primarija. Prošnje, opremljene z zadevnimi dokumenti je do 1. aprila 1919 vlagaji pri zdravstvenem oddeiku deželne vlade v Ljubljani.
dn Največja ovira mirnega sožitja obeh narodnosti na Kočevskem se poleg par pisarčkov, profesorjev in juristov v Kočevju učitelji kočevskega pokolenja. Ti ščujejo in zapeljujejo sicer trezno in mirno kočevsko prebivalstvo ter ne bo prej miru in reda, dokler se ti ščuvači ne odpuste, even-tuelno posamezniki, ako se tekom določenega roka nauče prej tako zaničevanega stovenskega jezika, prestavijo v sigurne, neškodljive kraje.
dn Pri mestni aprovizaciji v Ljubljani je še vedno za blagajnika znani nemškutar Achtschin, nekdanji blagajnik Kranjske hranilnice.
dn Na naslov nadzorništva merosodnega urada. Mnogo oseb se vpraša z začudenjem, da so pri splošnem čiščenju pustili oz. prezrli pri merosodnemu uradu nekega vpo-kojenega financarja Heinrich Kettnerja, rodom iz Spittaia ob Dravi. Naše ponižno mnenje je, da je omenjeni gospod dovolj časa neomejeno paševal v rečenem uradu ter prav pridno zabavlja! čez Slovence. Ta človek z izrazito nemškim mišljenjem ima lepo pokojnino in povrh dobiva še mastno plačo za delo, ki ga lahko opravlja vsak Slovenec s povprečno naobrazbo. In invalidov je mnogo! Končno ali ni Kettner inozemec?
dn Imenovanje železniških postaj. Prejeli smo iz občinstva: Po stari graščini ,,Pragerhof“ je bila na-zvana postaja južne železnice. Uradno se je postaja slovenski imenovala — naslanjaje se na nemško izvirno obliko
—	Pragersko, dasi ljudstvo vsepovsod pravi samo in edino „Progarsko", kar je našemu jeziku vsekakor bolj prikladno. — Včacih je bil na Koroškem Sp. in Zg. Dravograd. Danes je Zg. Dravograd (Drauburg) v Nemčiji. Zakaj torej imenujemo svoj Dravograd Spodnjim. Saj imamo samo en »Dravograd". Sterntal se imenuje med slovenskim ljudstvom — „Na Prelogah". Ne Marnberk, ampak »Maibeg" pravijo. Zakaj pravimo, da je Maribor ob Dravi? Saj druzega »Maribora" ni! In Rajhenburg ob Savi bi morda tudi lahko dobi! pošteno domače ime?
V. G.
dn Poziv vsem železniškim invalidom in vpokojencem! Vsi železniški invalidi naj takoj nesejo svoj odlok o nezgodah (Bescheid der Un-fallcassa) na Turjaški trg št. 4/1. in zadnji odrezek denarne nakaznice. Od tam nam bodo zanaprej nakazane naše rente za nezgode. Vpokojenci južne železnice borno dobivali našo pokojnino na Glavnem kolodvoru, državni pa pri njih ravnateljstvu. Naj se to sporoči vsem prizadetim osebam. Prosimo pa tem potom slavno dez. vlado, da se nam rente takoj nakažejo, da se nam vsaj delno odpomore od našega petletnega trpljenja, katerega trpimo po krivdi avstrijske vlade in
oderuhov!
dn Ljubljanski tramvaj. Nekoliko premembe bi se prav lahko uvedlo pri vožnji tramvaja, ker ako gre človek peš, pride gotovo do svojega cilja poprej, ako se pelje. Velik nedostatek je gotovo ta, da se ustavi pred magistratom par korakov pred križiščem v Stritarjevi ulici in pred Prešernovi« spomenikom; pa tam gotovo lahko odpade, ker je to jako kratka pot. Nadalje je isto pred Šentpefrsko cerkvijo ; tukaj se mora pa čakati, da bi človek kmalu star postal. Ali bi ne bilo mogoče, da bi Čakal voz iz remize
že ko pripelje iz mesta? Na ta način bi biia vožnja hitrejša, torej naj se to prenaredi takoj, ker je lahko izvedljivo brez vsakih stroškov.
dn Porotno zasedanje v Ljubljana se prične 27. t. m. Predsedoval bo predsednik deželnega sodišča dr. Oton Papež. Njegova namestnika sta: podpredsednik Fran Regalli in viš. sod. svetnik Fran Vedernjak. Sodnika pa sodna svetnika Anton Bidovec in Anton Nagode. Glavni porotniki: Ver-hovec Josip, posestnik, Ljubljana, Intihar Anton, trgovec in gostilničar, Ig, Jovan Simon, posestnik, St. Vid 64, Crobath Franc, trgovec, Krani 142, Švigelj Ivan, posestnik ih gostilničar, Borovnica 67, Koritnik Anton, trgovec in posestnik, Ljubljana, Jeglič Jakob ml., posestnik, Sp. Duplje 56, Fister Alojzij, posestnik, Ovsiše 2, Udir Fran, posestnik in mlinar, Kamnagorica 2, Graui Franc, mizar in posestnik. Zg. Šiška 90, Travnik Ignacij, lesni trgovec, Velko Mlačevo 8, Benedik Josip, posestnik in trgovec, Stražiše, Vrhunc Ivan, posestnik in gostilničar, Selca 78, Kalmus Jaroslav, pečar in posestnik, Ljubljana, Kepic Fr., posestnik, Zg. Bernik, Hudovernik Ivan, posestnik in gostilničar, Dovje 29. Tribuč Josip, posestnik, Glince, Drofenig Fran, trgovec in posestnik, Ljubljana, Lovše Anton, posestnik, Sp. Hotič 5, Golob Franc, trgovec in posestnik, Ljubljana, Goetzl Aleksander, podobar in posestnik, Ljubljafia, Jezeršek Franc, posestnik, Krani, Breceljnik Ivan, posestnik, Dravlje, Šetinc Martin, trgovec in posestnik, Vrhnika, Gusel! Ignacij, posestnik, Škofja Loka, Zupan »van, posestnik in gostilničar, Boh. Bela, Kranjc Zdravko, trgovec, Kranj, Avsec Jakob, posestnik, Beričevo, Pogačar Anton, trgovec in posestnik, Zg. Šiška, Košir Valentin, trgovec, Škofja Loka, Inglič Matija, posestnik, Srednja vas, Janša Ivan, posestnik in čevljar, Radovljica, Hauptmann Adolf, posestnik, Ljubljana, Pavlin Ivan, posestnik, Polica, Resman Vinko, posestnik in trgovec. Radovljica, Stare Karl, posestnik in tovarnar, Kamnik.Namestniki porotnikov: Rojina Anton, mizar in posestnik, Ljubljana, Cotič Josip, posestnik, Ljubljana, Tome Franc’ trgovec, Ljubljana, Martinčič Avguštin, ključavničar, Ljubljana, Sev-čik Franc, puškar in posestntk, Ljubljana, Leskovic Jakob, pek in posestnik, Ljubljana, Majcen Miha, gostilničar in posestnik, Ljubljana, Dachs Ivan, gostilničar in posestnik, Ljubljana, Puh Josip, posestnik, Ljubljana.
—	Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani, dne 7. sušca 1919.
dn Prošnja. V zelo važnem ja -nem interesu se iščejo stari zemljevidi (posebno Koslerjev zemljevid iz leta 1857), v katerem je vrisana naša narodnostna meja na Koroškem in Štajerskem. Kdor bi imel tak zemljevid, se nujno naproša, da ga takoj posodi ali proda Komisiji za mirovno konferenco v Ljubljani, palača Deželne vlade na Bleiweisovi c. 10/11, vrata 20.
da Prosim, kdo iz Ukrajine se vračajočih vojakov ve, kje je Stanko Zorn, poročnik, Tržačan, ki je ležal v Odesi v neki bolnišnici. Pogreša se od oktobra meseca 1. 1918. Preje je služil pri 2. b.- h. polku, vojna pošta 220 (243?). Naslov naj se blagovoli sporočiti njegovi sestri Olgi Zorn, Rimska c. 6., Ljubljana.
Društvene vesti.
dr Pevski zbor Z. J. Ž. naznanja, da v soboto in nedeljo, 15. in 16. t. m. odpasti plesni vaji, ker ima NSZ v plesni dvojni svoj občni zaor. Prihodnja redna plesna vaja bo v torek, 18. marca, ob 8. uri zvečer.
dr Vseučiliška komisija ima svojo X. rcdno sejo v soboto, 15. t. m. ob 5. uri pop. v deželni palači na Bleivveisovi cesti 10/11.
dr Mojstrska bolniška blagajna samostojnih obrtnikov ima v sredo, 19 marca, pol 2. pop., v gostilni Lovšin-Cerne, Hilšerjeva ul. 14, svoj redni občni zbor.
dr Ustanovni občni zbor »Zveze trgovskih nastavljencev" na slov. ozemlju vrši v nedeljo, 16. marca, ob pol 10. uri oopoldne, v dvorani .Mestnega doma“.
dr Pozor kamnoseški tovariši 1 V Celju je izbruhnila stavka kamnosekov, nihče organiziranih tovarišev ne sme prevzeti dela v '-elju.
. dr Osrednje društvo poštnih adjunk-rjv* oficijantov in aspirantov za Slove-lQio v Mubljani je sklicalo dne 9. marca ‘a sestanek na katerega so bili vabljeni
zastopniki vseh poštno-uradniških organizacij razen društva maturantov. Odzvali so se vabilu zastopniki društva pragmatičnih prometnih poštnih uradnikov, zastopniki društev uradnikov poš e uprave: nadpoštarji, poštarji, poštni odpravniki, poštni adjunkti, ofi-cijanti in aspiranti. Namen sestanka je bil razgovor in predpriprava za združitev imenovanih kategorij v skupno društvo. Dosegel se je popolen sporazum posameznih skupin. Sprejeta je bila obširna spomenica, ki zahteva ureditev poštno-uradniškega vprašanja, združenje pošte in telegrafa v Beigradu do 15. marca 1919, in se predloži ministrstvu pošte in telegrafa v Beigradu. Zastopniki posameznih skupin so prevzeli nalogo, poročati o tem razgovoru in sklepu svojim društvom, katera skličejo v prihodnjih dneh izvanredne občne zbore tej se definitivno izjavijo in oprimejo tega, že tako dolgo pričakovanega zjedinjenja. Na to se v kratkem dovrše predpriprave za veliko skupščino, oziroma se skliče ustanovni občni zbor novega velepomembnega društva. Led je prebit, prepad premosten 1
Narodno gledišče.
Dramsko gledališče.
V petek, 14. marca, ostane gledališče zaprto.
V soboto, 15. marca, ob pol 8. zvečer Revolucijska svatba", izven abonementa.
” V nedeljo, 16. marca, ob pol 8. zvečer, Revolucijska svatba", za abonement A.
” V pohdeljek, 17. marca, ob pol 8. uri zvečer .Tiha sreča", uradniška predstava izven abonementa.
Operno gledališče.
V petek, 14. marca, ostane gledališče zaprto.
V soboto, 15. marca, ob pol 8. zvečer, „Slovačka princeska" za abonement A.
V nedeljo, 16. marca, ob pol 8. zvečer, »Slovačka princeska", izven abonementa.
V pondeljek, 17. marca ostane gledališče zaprto.
Dobrodelni koncert »Glasbene Matšce“. Danes zvečer se vrši v veliki dvorani hotela »Union" dobrodelni koncert, ki ga izvaja hrvatski umetnik na gosiih Zlatko Balokovič. Sodeluje koncertni pianist dr. Hugo Mihalovič. Na vsporedu so same najlepše slovenske kompozicije. Začetek koncerta točno ob pol osmih zvečer.
Drobne vesti.
drv „Cri de Paris“ javlja, da je pariški dopisnik lista „Times“ povodom napada na ministrskega predsednika Clemenceau-a nujno brzojavil svojemu listu o tem dogodku 8600 besed. Od drugih agentov so „Times“ : prejele o istem dogodku 15.000 besed ; brzojavljenih istega dne. Beseda velja j nujno brzojavljena 75 centimov. Lahko j se izračuna, koiiko je veljal napadalec j Cottin londonske „Times“. — Depu-tacija mladih deklic je izročila Cle-menceau-ju zlat peresnik z zlatim peresom ter mu čestitala k ozdravljenju. Govornica deputacije je izrekla željo, naj bi Clemenceau podpisal s tem peresom mirovno pogodbo, ki naj bi prinesla vsemu svetu trajni mir. — Ameriški mornariški minister Daniels je poročal v senatu, da so znašali izdatki za vojno mornarico nad eno miljardo 591 milijonov dolarjev in da so proračunani izdatki za leto 1920 na 2,313 milijonov dolarjev. — V čehoslovaškem narodnem predstavništvu je prišlo o priliki predloga, naj se bogoslovna fakulteta v Olomucu za naprej imenuje Ciril-Metodova fakulteta, do ojstre kulturne debate. Češki kršč. socij. poslanec Kordaš je vprašal: Ali hočemo še biti kristjani? na kar so socijalisti odgovorili: »Ne!“
Gospodarstvo.
g Vrednost krone pri državnih blagajnah. Minister za finance je odredil, da morajo računati državne blagajne za 350 K 100 dinarjev. Po tem kurzu se bodejo sprejemale krone pri plačevanju državnih davkov in izplačevali prejemki srbskim državnim nameščencem v onih krajih, kjer se plače izplačujejo v kronski veljavi. Ta kurz velja od 1. prosinca 1.1. naprej.
g Trboveljska premogokopna družba pod državnim nadzorstvom. Ljubljanski dop. urad poroča dne 11. marca iz uradnega vira: Vsled zahteve delavstva Trboveljske premogokopne družbe, kakor tudi, ker obstoja sum, da družbina uprava sistematično znižuje produkcijo premoga, je danes vladna komisija ped vodstvom pod-
predsednika Deželne vlade dr. Žerjava ob sodelovanju poverjenika za socialno skrbstvo Prepeluha ter rudarskega nad-svetnika Pirnata na licu mesta v Trbovljah zaslišala delavstvo ter si ogledala delavska stanovanja in dnevni premogokop. Premogovniki Trboveljske družbe so se z današnjim dnem stavili pod državno nadzorstvo. Glavna razprava, kjer se bosta zaslišali obe stranki, bo v Ljubljani dne 20. t. m., nakar bo vlada mogla skleniti končne ukrepe glede Trboveljske premogokopne družbe.
Zadnje vesti.
Narodno predstavništvo.
Izvolitev predsednika. — Regentov prestolni govor.
Belgrad, 13. marca. (Izv. por.) Narodno predstavništvo je imelo danes dve plenarni seji. Na dopoldanski seji so bili brez debate formelno odobreni vsi nesporni mandati. Debata o spornih je bila odložena. Druga seja je bila ob 4. uri popoldne. Na dnevnem redu je bila zaprisega poslancev in izvolitev predsedništva. Zaprisega je bila izredno slovesna in ganljiva. Poslanci so jo polagali po verskih skupinah, katoliki, pravoslavni in mohamedanci. Pri zaprisegi katolikov je interveniral beogradski župnik Wagner, za pravoslavne prota Nikola Božič in za muslimane mufti Zegeria efendi. Ko so polagali zastopniki jugoslovanskega naroda prisego svoji svobodni domovini, je bilo oroseno marsikatero oko starih borcev za narodno svobodo.
Po izvršeni zaprisegi so bile volitve narodnega predsedništva. Poslanci so oddajali svoje glasovnice na poziv poimensko in sicer v redu cirilske azbuke in po vrsti krstnih imen, ne pa rodbinskih.
Za predsednika je bil s 174 glasovi izvoljen dr. Draža Pavlovič. Novoiz voljeni predsednik se je v daljšem govoru ob splošnjetn navdušenju spominjal bojev vseh treh jugoslovanskih plemen proti stoletnim zatiralcem. Poslanci so spremljali predsednikov govor z velikim in oduševljenim odobra-; vanjem, ki' je doseglo vrhunec, ko je
1	predsednik izjavil, da stoji vsa Jugoslavija neomajno za svojimi zahtevami po Gorici, Istri in Dalmaciji.
Na predlog dr. Kukovca je zbornica sklenila predsednikov govor javno afiširati.
Za podpredsednika sta bila izvoljena dr. Ivan Ribar (DK) in dr. Fran Janko vic (SLS), za tajnike: Pero Jovanovič, dr. Jožo Manojlovič, dr. Aleks. Fijovič, Josip Bojinič, dr. Ivan Krnič, dr. Pavle Pestotnik in dr. Lončar.
Prihodnja plenarna seja je v nedeljo, na kateri bo prestolonaslednik Aleksander podal svoj prestolni govor.
Reka pod protektoratom Anglije.
... Zagreb, 13. marca. »Jutarnji hst poroča z Reke: Od dobro poučene angleške strani se je izvedelo, da so se zadnje dni na mirovnem po-fLv®tu vršile razprave o pripadnosti Reke. Končno se je sklenilo, da Reka za sedaj ne pripade niti Jugoslaviji niti Italiji, marveč da bo začasno in-ternacijonalizirana pod protektoratom kake velike države. Prvotno je Italija zahtevala, da se njej poveri protektorat nad Reko. Temu se je protivila Francoska. Radi tega nesoglasja je prišlo do glasovanja. Izid glasovanja je bil, da pride Reka pod pretektorat Angleške in sicer za dobo petih let. Ta čas bodo Angleži praktično preizkušali, čegavi interesi prevladujejo na Reki in če bi bilo bolje, da pripade Reka Italiji ali Jugoslaviji. Potem se bo šele odločilo, komu bo pripadala Reka.
Proti boljševizmu.
LDU. Basel, 13. marca. (ČTU.) Konferenca aliirancev se je včeraj natančno bavila z boljševiško nevarnostjo. Po daljši debati je sklenila vojaške ukrepe, ki bodo preprečili prodiranje boljševikov v Srednjo Evropo.
Lažnjiva italijanska poročila.
LDU. Zagreb, 13. marca. Z ozirom na brezžično vest iz Milana o
hudih nemirih na Hrvatskem, ki so jih povzročili hrvatski separatisti proti srbskemu nadvladju, javlja novinski odsek: Milanska brezžična postaja razširja vest, da je po vsej Hrvatski zbsti pa v Zagrebu prišlo do velikih demonstracij in nemirov, ki so jih povzročile protisrbske stranke. Vse te vesti, kakor tudi vest o vstaji delavcev in kmetov so popolnoma izmišljene.
V	vsej Hrvatski, sploh na vsem jugoslovanskem ozemlju bivše avstrijsko-ogrske monarhije vladata mir' in red.
Aprovizacija.
a Iz seje mestnega aprovizac. sveta
z dne 11. marca se poroča: Aprovizacija ima v svojih skladiščih še 70 vreč pšenične moke in en vagon koruznega zdroba. Zaloga krušne moke zadostuje torej za poldrug dan. Ce bi ne priskočilo na pomoč tukajšnje vojaško preskrbovališče, bi se morala ustaviti peka kruha. Vojaško preskrb, je po posredovanju mestnega župana pripravljeno, posoditi šest vagonov krušne moke. Za krušno moko mora aprov. vrniti vojaštvu šest vagonov koruznega zdroba, ko ga dobi. Pričakovati je, du se tekom prihodnjih dni glede preskrbe z moko preokrene na boljše in ne bo Ljubljana več v nevarnosti, da ji čez noč zmanjka kruha in moke. Tekoči krušni teden se prodaja na izkaznice, za osebo: četrt kilograma ajdove moke (po 2-80 K za kilogram) in tričetrt kilograma ameriške moke (po 4'66 K za kilogram). Pekovska zadruga prosi, da opusti aprov. svoje pekarne in razdeli vso moko pekom. Apro-vizačni odsek ne smatra ta predlog aktuel-nim in se bo glede mestne pekarije sklepalo pozneje. Mlekarska zveza v Ljubljani dobavlja aprovizacili mleko za dojenčke in bolnike, s I. marcem zviša ceno mleku od 2 kron na 2 kroni 50 vin. za liter; aprovizacija tega ne vzame naznanje, temveč prosi deželno vlado, naj izreče razsodbo, jeli povišanje cene mleku opravičeno. Na ljubljanskem trgu se prodaja telečje in prešičevo meso, Špeli in moko za čezmerne cene; župan se pooblašča, da proti družilcem živil vse potrebno ukrene. Vsled odredb ministrstva za prehrano v Beogradu, smejo po vsem državnem teritoriju nakupovati živila v prosti trgovini edinole aprov. zastopi, ne pa posamezni trgovci. Za Ljubljano smejo kupovati živila: Žitni zavod, Vnovčevalnica za živino, mestna aprovizacija in Vojna zveza, ki pa nakupujeti skupno po agenturi, ki jo organizira mestna aprov. Mestni aprov. je odkaznih v Vojvodini 100 vagonov pšenice pet vagonov masti, 200 svinj, 50 zabojev jajc, pet vagonov suhega mesa in tri vagone graha. Aprov. bo skušala po svojih nakupovalcih takoj nakupiti odkazana živila, za kar potrebuje dva in pol milijona kron in pooblašča župana, da ji preskrbi z dovolitvijo občin, sveta potrebni kredit. Seje aprov. odseka se vrše odslej vsak četrtek, ob 6. uri zvečer.
a Krompir za VI. okraj dobe stranke pri Miihleisnu na Dunajski cesti, v soboto, 15. marca dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 140, od 9. do 10. štev. 141 do 280, od 10. do 11. štev. 2ši do 420, od 2. do 3. štev. 421 do 560, od 3. do 4. 561 do 700, od 4. do 5. štev. 70l dv 840. V pondeljek, 17. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 8!l do 980, od 9. do 10. štev. 981 do 1120, od 10. do 11. štev. 1121 do konca. Stranka dobi na vsako osebo pet kilogramov krompirja, po 80 vin. kilogram.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska ,,Zvezna tiskarna" v Ljubljani.
fig	Službe:
Uoetn lirarinipQ v zavarovalnici ali de-mCMU UluUllluC narnem zavodu išče inteligentno 26 letno slovensko dekle, dosedaj uradnica pri nekem nemškem zavodu. Cenjene dopise prosi na upravo tega lista pod „Srbija“ do 30. sušca 1.1.	5
Mesarski pomočnik, S&5,'&S5
sekati, išče službe za takoj ali poznejše. Naslov pod .Mesarski pomočnik" na uprav-ništvo tega lista.	14
Trgov, knjigovodja SaftiS
bijano in okolico. Cenj. ponudbe pod »Trgovec 1919".	io
Vozniki za drva
plačo. Naslov pove upravništvo.	9
7PlP7ninnr stareJŠa zanesljiva moč se LGlGUIlliai, sprejme pod ugodnimi pogoji. Prednost imajo invalidi. Pod „Železninar“ na I. Jugoslovanski anončni in informačni zavod Beseljak & Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabr. 5.	16
Proda se: -f 3
Sadjevec, vino in kislo vodo sj*.
Oset, p. Guštanj.	697
Ifnnieki flnni se proda. Poizve se pri Cha-KUlljSKI gnOJ tupnlku, Stari trg 19. 2 3-1
Vnlnonn hlonn za moške in ženske obleke, vUlilullU Uiujju kambrike, platno, rjuhe sukanec, fini trpežni čevlji, pralno in toiletno milo, svetilke za hleve, pralni prašek, dober kavni nadomestek, cikorija, kava, papirnate vrečice, papir za zavoje, vrče za mleko mast in med, Izboren rumesenc, za čaj zadostujeta dve kavni žlički na skodelico. Prodaja se v skladišču Balkan I. nadstr. 653
Vedno velika zalega slivovke, namiznega olja, inandeinov, rozin, riža ter kave pri tvrdki Černak & Val, Ljubljana, Vodnikov trg žt. 2.___________ _	.......
t/nASčn (prek) vporabna tudi kot omnibus KUUjd v dobrem stanju se poceni proda. Nadalje se proda skoro nova omara za led (Eiskasten) s štirimi predali, ponikljano o-kovo itd. pripravna za gostilničarje, siadči-čarje ali večje gospodarstvo, več otroških železnih postelj z modroci, en večji brus s koritom in gonilom na nogo, kakor tudi več lestencev in namiznih svetilk na petrolej, razne steklenice za vino in šampanjec. Vprašanja na upravništvo lista.	6
Drnftam 2 Obleki in 3 pare čevljev. Naslov riUUull! pove upravništvo. 12 2—1
Apflfvlflnoniirnt 2 vsemi pritiklinami, po-AutSljauIlu|lulpolnoma dobro ohranjen prodam. Naslov v upravništvu lista.	8
Lepa buketa drva, godni ceni prodajo.
Ponudbe pod „Ugodna 'prilika'- na 1. Jugoslovanski anončni in informačni zavod- Be-seljak & Rožanc, Ljubljana, FJrančevo nabr 5.
Sukanec
180 špul po 400 jardov, bel in črn, mešanih številk in
skoro novo, dobrooliranjeno
JHT sedlo
se proda. Ponudbe pod „Št. 2000“ na upravo tega lista.	760	4—1
UiAinn event. z vrtom v Rožni dolini ali liloiuS Udmatu se kupi. Plača se 15 do 18 tisoč kron. Posredovalci izključeni. Posredovalci izključeni. Ponudbe pod „takoj denar" na 1. Jugoslovanski anončni In informačni zavod Beseljak & Rožanc, Frančevo nabrežje št. 5.	7 3-1
S
Razno: =p
Zenitna ponudba,
zmožen trgovskega podjetja, si želi oženiti z gospodično ali vdovo z večjim podjetjem (trgovina, gostilna). Le resne ponudbe s sliko, katera se vrne ali pa zamenja. Tajnost zajamčena. Ponudbe pod „Sreča‘‘ na upravništvo „Jugoslavije". 749 5—i
Ni ČQ mata ni še razkošno razcvelih rož Ul HlujU) _ a po solnčnih bregovih se že smehljajo ljubke vijolice, trobentice in zvončki. Lahkokrili citronček, ki je že veselo poletel v svet gleda nanje iz daljave in jih pozdravlja — njihov sladki nektar ga vabi. Ali je kje zanj vijolica ali trobentica, je kje zvonček beli, smehljajoči, v mlado ljubezen hrepeneči, ki bi mu hotel prijazno zazvon-čkljati na upravništvo pod „Maj se bliža“. 16
BDDDOODDOOOD
Na Legatovem zasebnem učilišču * Mariboru pXwV »»“i
tečaji za slovensko in nemško stenografijo, slovenski in nemški strojepis, pravopis, slovensko in nemško trgovsko pismo, računstvo v zvezi z navadnim knjigovodstvom, lepopis, slovenski in nemški jezik. — Prospekti brezplačno. 766 7—1
Legatovo zasebno učilišče v
Mariboru, Vetrinjska ul. 17/1.
Kontorisio
z daljšo prakso, veščo strojepisja in steno-
frafije, sprejme *Croatia“, gozd. del. dražba, jvbljana, Marija Terezija cesta 2. 11 2-1
Kupujte
pletarske izdelke
kakor: košarice za razpošiljanje sadje, jerbase za gospodarstvo, papir, pecivo, za potovanje; cvetlične mizice, mizice za ročna dela, vrtno in sobno pohištvo, kakor tudi vse druge pletenine, katere izdeluje in razpošilja po zmernih cenah	764	2-1
Pletarska šola
uorave begunskega taborišča Strnišče pri Ptuju.
Nudim	 -j
mr vino -m
belo, rudeče (cviček), temno-rudeče, črno, letn. 1917 in !918
MILKO JESIH, LJUBLJANA,
Florijanska ulica 36.	706
Suho sadje, jabolčne krhlje so suhe hruške
(izvzemši lesnike) samo prvovrstno blago
z= kupuje  —
trg. sped. in kom. del. družba „BALKA.N“, Dunajska cesta 33, v vsaki množini in po najvišjih dnevnih cenah. Ker se bo blago kupovalo samo kratek čas, naj se interesenti požurijo. 759 4—1
  _ [
Kupi se:	j
vrnirok na dve kolesi’se ku?h ~
nuuill lUi.!lSSR Ponudbe na upravništvo. !
^bonement-sedež terja za B predstave j
se kupu Ponudbe na upravo „Jugoslavije“.
IliA« eno- ali dvonadstropna z vrtom event. lilofl z gostilniško koncesijo, na periferiji mesta se kupi. Ponudbe pod „150.000“ na I. Jugoslovanski anončni in informačni zavod Beseljak & Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabr. 5.	1	2—1
Kupim vsako množino
jabolčnika
kakor tudi
jabolčnega kisa.
Ponudbe z navedbo množine in naj-nižjo cene na Ljubljana 1., poštni predal štev. 163.	420 30 5
Kupujem do 20. inarca 19i9 po celi Jugoslaviji vsako množino, tudi cele vagone 748 5—1
BB
mm
m w m
lezic
po najvišji dnevni ceni. — Prosim ponudbo pismeno, kakor tudi množino in ceno.
Jakob Pavčič
Novo mesto štev. 75.
/-s«* f Milo „l)OBl‘v zabojčkih a 10 kg 1 UAl?I . se razpošilja a K 30-—, pri odjemu 6 zabojčkov K 28 — prosto poštnine ali prosto postaja. — Dalje nudi ‘200—i!50 litrov
slivovke
ci K 16-— ter približno 10 hektov verstuta ali več ter večjo množino cikorije. A. Kušlan. Ljubljana, Karlovška cesta 15.	762
pr* GARJE
srbečico, hraste, lišaje, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila. 1 ionček za eno osebo 4 K. Po pošti 5 K poštnine prosto. — Prodaja in razpošilja lekarna Trnkocz;y v Ljubljani, zraven rotovža.	680
dobro ohranjen, močan, s popolnoma novo diro okovano proda po primerni ceni tvrdka A. Kušlan, Karlovška cesta 15.	76t
Prva Jugoslovanska tovarna
PALIC
v Sun ji ^ Hrvatsko
priporoča vse vrste lepo izdelanih, finih in cenih sprehajalnih palic na drobno in debelo, ( po najnižjih dnevnih cenah. Vzorce pošilja po povzetju.
:: Za$topnilt "
inozemske tvrdke |
išče za nakup vsakovrsten
= les, -j
bodisi obdelan, okrogel ali stoječ v gozdu, zlasti smrekov.
Ponudbe pod „les“ na 689 I
slabesa poštnega prometa se uljudno I^ai dUi prosi svoje cenj. odjemalce, da čim preje pošljejo svilene klobuke in slamnike v popravilo.
= Modni salon   -	x
Stuchly-Maschke
Židovska ulica št. 3. — Dvorski trg št I.
I. JugosiovansRi anončni in informačni zavod j
Seseljak & Rožanc,
Ljubljana, Frančevo nabrežje 5.
:	tehtnice	:
lastnega izdelka ima v zalogi tvrdka
Karol Usar, Maribor n. D.
Grajska ulica štev. 28.
:: Tovarna vsakovrstnih tehtnic. ::
Cene zmerne. —Popravila točno in ceno.	=i»4
b:
Prodajam kremo za čevlje
v kovinastih dozah, pol doze K 15*—, cela doza K 281— za tucat, čevlje z lesenimi in usnjatimi podplati, tržne torbice itd. Dalje izvrstno letošnje in lansko vino in razno domače žganje.	411	5
M. RANT, Kranj.
;,'v .X ;<	'•V\{-X
Obsežno posestvo
obstoječe iz mlina, žage, 70 oralov gozda, 16 oralov polja in vinograda, bremen prosto in pošta v hiši, 8 minut oddaljeno od kolodvora, je na prodaj.
Pojasnila daje pisarna	752
dr. Koderman v Mariboru, Tegetthoffova ulica 30.
Semena
na debelo in drobno
priporoča
SEVER & m
Ljubljana
Kdor želi opremili svojo pisarno
naj se zglasi pri tvrdki
FRAN BAR
Ljubljana, Frančevo nabrežje štev. 5
katera ima v zalogi prvovrstne pisalne stroje izvrstne barvne trakove za vse vrste strojev, ogljen papir, voščeni papir, razmnoževalne stroje tsr barvo za iste. Amerikan-ske pisarniške mize. Popravila pisalnih strojev in kontrolnih blagajn.	728	3—2
Prodajalno čevljev
v Celju v hiši »Narodnega doma”
je otvorila
mirenska „Čevljarska zadruga", t.č. Mozirje
Čevlji iz pravega usnja v vseh vrstah od težkih delavskih do elegantnih. Trpežno ročno delo.	737	Oglejte	si	osebno!