»fcUMn« Plfgfcia v gafeiflfr
Maratonu
Cena 1 Din
Leto VI (XIII.), štev. 15
Maribor, sreda 20. januarja 1932
I)
JUTRA«
m praznikov vsak dan ob 16. un Ra&un pri poštnem ček zev. v Ljubljeni it 11.400 Velja mesečno preieman v upravi ali po pošli 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uradu 2440 Uprava 2455
Uraciniitvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglaai po larifu
Oglaee sprejema tudi oglasni oddelek Jutra" v Ljubl|anl, Prešernova ulice št. 4
Za zaščito domačinov
Gospodarska kriza je povsod povzro zastoje obratov ter redukcije name Vencev in delavcey. Da pa se usoda pri Udetih vsaj nekoliko omili, so vse držaje uveaie zaščito domačinov in odpu-^aio uačeloma v prvi vrsti le tujce. Za radi tega se danes vračajo iz tujine Mnogi slovenski in drugi jugoslovanski delavci, ki so tamkaj izgubili službo in jtruh. V prav enakem položaju kakor tula, je pa tudi našh domača, posebno še slovenska industrija. Dan za dnem prihajajo nova poročila o redukcijah in u-klnitvah obratovanja in anketa o vprašanjih brezposelnosti, ki je bila te dni v Beogradu, ie ugotovila, da je do danes Samo uradno prijavljenih že okoli 100.000 'teših ljudi, ki so na cesti, dočim je dele-centralnega tajništva delavskih zbor nic dr. Živko Topalovič dokazal, da je Msnično število brezposelnih v naši državi §e enkrat večje, dasi tvorijo pretečo večino le sezonski delavci.
. Pravi'no in pravično bi torej bilo, da tudi pri nas ravnali enako, kakor av-najo drugod; to je, da se v prvi vrsti Odstranijo iz obratov tujci in šele za njl-•M domačini. Toda naša praksa je popolnoma nasprotna. Kjerkoli se pojavi ^otreba po redukciji, zlete na cesto naj ,tei domačini, tujci se pa na vse mogo 6 načine ščitijo in obdrže. Na že orne-rJ®ni konferenci v Beogradu se je z u-aune strani sicer zatrjevalo, da je pri las trenutno zaposlenih le okrog 26.00O oicev, a kdor količkaj pozna dejanske a2mere v jugoslovanskih obratih, ve, ,.a to število ni točno, ampak da je ve-<c° večje. A kar je še važnejše in zna-‘ "cjše: da se to število kljub vsej težki vp^liin omeievailiu dela še vedno stalno ® d • Tako ravnanje ne žali samo do-acm ljudj, državljanov naše jugoslo-. ,”slte države, ampak pospešuje tudi
tfik - i l>e'do ter nam °dvaja nujno po-* Capital, da o moralno kvarnem , n,a tiste naše nesrečnike, ki šobili s* ,U)lne. Preknani prav zaradi tega, ker so tam bili tujci, niti ne govorimo, -ammiva in pa tucjj zna2feltna je mnogih podjetjih v naši državi zla-iir' ? i praf a’ da štedijo vedno najprej 1 deIavsfvu v obratih, pri osobju v .;o kontorjih se jim pa s Štednjami prav ne mudi dasi so navadno njihovi Javni aparati preYe,iki in predragi in t^erju	0	obratov	v pravem raz-
Tukaj bi bilo treba torej najprej začeti 2 redukcjam!. Zakaj, ako se obrat omeji " se produkcija zaradi redukcije delavca zmanjša, potem tudi niso več po-
term, dosedanl'e ve,ike uprave, po karih kar mrgoli raznih tujih »strokov-
df.ii * med katere se zaradi neopre-in ®no4sti il» širokosti tega pojma Šteje-, liev ?i ,žno tudi razne tajnice ravnate-ge * t‘Pkarice itd., kar bi se vse lahko, tako if-6S potrebno, nadomestilo s prav »t pa še bolj sposobnimi domačini,
Praznovanje v Beogradu
PARLAMENTARNO DELO POČIVA. — SEJE ADRESNEGA ODSEKA. SESTANEK PARLAMENTA 25. t. m.
BEOGRAD, 20. jan. Zaradi velikih pravoslavnih praznikov in še posebno zaradi praznika sv. Jovana, ki je pa-tron skoraj vsake druge srbske hiše in se praznuje s krstno slavo, .počiva do-malega vse parlamentarno delo. Večina onih poslancev, ki niso zaposleni v odsekih, ie odšla domov, ker se po splo šni sodbi nove seje narodnega predstavništva ne bodo pričele pred 25. januarjem.
Ožji adresni odsek se je bavil danes z redakcijo adrese, katero bo narodno predstavništvo izročilo kralju kot od-
govor na prestolni govor. Jutri dopoldne bo osnutek adrese v glavnem že toliko dovršen, da ga bo mogoče ob 17. uri popoldne izročiti širšemu odseku, ki bo o aktu definitivno sklepal.
Plenum senata in narodne skupščine kot narodnega predstavništva bo, po sedanjih načrtih sodeč, sklican 25. t. m. dopoldne. Razpravljal bo o adresi in prestolnem govoru.
Ministrski predsednik Peter Živko-vič, ki praznuje danes svojo krstno slavo, je zapustil Beograd in se podal v svoj rojstni kraj.
Poneverba blasainika Milovanoviča
PRISVOJIL SI JE 1,500.000 DIN DRŽAVNEGA DENARJA IN POBEGNIL
PREKO MEJE.
BEOGRAD, 20. jan, V tukajšnji javnosti se je z bliskovito naglico razširila vest -o begu in veliki poneverbi Ce-domira Milanoviča, blagajnika neke dr žavne ustanove. Tudi listi se obširno bavi^o s to zadevo in potrjujejo razširjeno 'govorico, da je z Milanovičem izginilo 1,500.000 Din. Oddvojene vesti, da je bil blagajnik napaden in oropan, niso resnične. Uradna preiskava je ugo
tovila, da gre za navadno zločinstvo poneverbe uradnega denarja. Ker Milanoviča doslej ni bilo mogoče izslediti in manjka tudi vsaka slfcd za njim, s« splošno misli, da je še pravočasno pobegnil preko državne meje. Prestolni-ška policija je izdala za njim tiralico in obvestila o njegovem begu policije vseh evropskih držav.
Amerika v teoriji In praksi
V ŽENEVI ZA RAZOROŽITEV, DOMA ZA ŠE VEČJO OBOROŽITEV SVOJIH
ČET.
WASHINGTON, 20. januarja. Danes zjutraj se je v ne\vyorškem pristanišču vkrcala na ladjo ameriška delegacija za rezorožitveno konferenco v Ženevi. Ob tej priliki posvečajo listi veliko pažnjo problemu razorožitve ifi navajajo tudi smernice, katerih se bo delegacija držala. Amerika pričakuje od te konference zelo veliko, ker je trdno prepričana, da bo sedanja težka gospodarska kriza tako močno uplivala na prizadete države, da bodo bolj popustljive, kakor so bile v prejšnjih boljših časih. Vendar ima ameriška delegacija tesno vezane roke in se bo smela vdeleževati samo razprav o razorožitvi, nikakor pa ne o sklepanju varnostnih paktov in o vojnih dolgovih.
RIM, 20. januarja. Agencija Correspon denza poroča, da se v ameriških Zedinjenih državah povečuje oboroženje pehot nih divizij. Vsaka četa bo imela odslej po dve strojnici, a strojniški oddelki, ki so imeli doslej samo po dvanajst mitraljez, jih bodo imeli sedaj po šestnajst. Vsak pehotni polk bo imel po eno strojniško četo s šestnajstimi strojnicami, dve ma malima topovoma za metanje bomb ter dvema topovoma za obstreljevanje letal. Po tej reorganizaciji bodo imeli štirje pehotni polki, ki tvorijo dve brigadi ene divizije, skupno 1296 malih in 256 velikih strojnic, 32 topov za metanje momb in 32 topov proti letalom. Tudi dobi vsaka divizija 24. tankov.
NOVI NEMIRI V ŠPANIJI.
MADRID, 20. januarja. V Santurgenu v bližini Bilbava so nastali novi nemiri. Demonstranti so zažgali tamkajšnjo cerkev, ki je popo'noma pogorela. Prav tako so se ponovili neredi tudi v Plazen-cu, kjer je bilo več oseb lažje ranjenih.
V Sevili je izbruhnila stavka. Neki komunist je tam ustrelil predsednika organi z*aoije usnjarjev. V Mazarocu so delavci navalili na cerkev in jo skušali zažgati. Do novih izgredov je prišlo tudi pri pogrebu v Bilbau ustreljenih redovnic, katerega se je udeležilo okoili 30.000 ljudi.
ki zaman trkajo na vsa mogoča vrata. Isto velja za mnoge mojstre in preddelavce, ki so popolnoma nepotrebni in so pri nas samo zato, da spodrivajo domačine.
Z odpustom teh tujih, docela pogreŠ-Ijivih moči, bi se namah znatno znižalo število naših ljudi, ki so brez zaslužka. Tudi če bi bilo v Jugoslaviji, kakdr je dejal nače'nik ministrstva za socialno politiko g. Dušan Jeremič, le 26.000 tujcev, bi se Število naših kvalificiranih brezposelnih, ocenjeno na približno 70.000, naenkrat znižalo na 46.000, če bi se vsi ti tujci odstranili. Zato je nesporna dol-
žnost vseh naših merodajnih faktorjev, od borz dela in delavskih inšpekcij do ministrstva za socialno politiko in celokupne vlade, da store enako kakor delajo drugod, da odstranijo iz naših industrijskih im sličnih obratov najprej nepotrebne tujce in dovole redukcije doma činov šele tedaj, ko se je tisto izčiščenje že izvršilo. Dolžnost lokalnih faktorjev, posebno delavskih organizacij pa je, da stavijo odločujočim energične predloge, če treba tudi s podrobnimi podatki in nasveti, in da se pobrigajo, da naredbe, izdane v zaščito domačega delavstva, ne ostanejo samo na papirju.
NOV PROJEKT PODONAVSKE FEDERACIJE.
Iz Prage poročajo: Bivši madžarski ministrski predsednik Štefan Friedrich, ki se mudi sedaj v Pragi, je imel v pon-deljek konference z zunanjim ministrom dr. Benešem, s prosvetnim ministrom Dererjem in notranjim ministrom dr. Slavikom.
V razgovoru z novinarji je izjavil Friedrich, da se že dolgo bavi z načrtom sanacije srednje Evrope, in zamišlja združitev podonavskih držav na podlagi gospodarskega sporazuma. Ta projekt daje v srednjeevropski federaciji mesto tudi Rumuniji, katere pridružitev pa ni neobhodno potrebna.
Po Friedrichovih zatrdilih je dr. Beneš njegov načrt simpatično sprejel. Razgovarjala pa sta se samo o problemu v celoti in njegovih političnih in gospodarskih pogledih, ne pa o načinu, kako bi bil ta načrt izvedljiv.
POBOJ MED HITLERJEVCI IN KOMUNISTI.
BERLIN, 20. januarja. Snoči je v berlinskem predmestju Weidmannshust zbo rovalo kakih 200 nacionalnih socialistov. Ko so se po zborovanju vračali v mesto, so jih v bližini Lanbenkolonie v Rei-nickendorfu napadli komunisti in pričeli nanje streljati. Hitlerjevci so na napad odgovorili s protinapadom, in vnela se je srdita in krvava bitka. Pri tem je bil z nožem zaboden in umorjen 49-letnl slikar profesor Ernest Schwarz, Član nacio nalno-socialistične stranke, dočim so hitlerjevci ustrelili komunista delavca Klem keja. Razen tega je bilo na obeh straneh več oseb ranjenih.
NEMČIJA OMEJUJE UVOZ.
BERLIN, 20. januarja. Včeraj je bila izdana nova naredba, ki pooblašča centralno vlado, da odredi v primeru gospo* darske potrebe posebno doplačilo carine za vse blago, ki se uvozi iz držav z o-siabljeno valuto ter iz onih držav, ki z Nemčijo še niso sklenile trgovinske pogodbe. Odredba je naperjena v prvi vrsti proti agrarnim produktom nordijskih držav, ki so že docela poplavili severno-nemška tržišča.
PROTIANGLEŠKE DEMONSTRACIJE V TOKIU.
TOKIO, 20. januarja. Skupina neke reakcionarne organizacije je priredila včeraj demonstracije pred poslaništvom Velike Britanije in protestirala proti aretaciji indijskega voditelja Gandhija. Demonstranti so hoteli udreti v palačo, kar pa je policija Še pravočasno preprečila.
UTRJEVANJE JAPONCEV V MANDŽURIJI.
TOKIO, 20. januarja. Japonske čete prodirajo dalje v Mandžurijo in so v neprestanih bojih z ostanki kitajske vojske.
ŠANGHAJ, 20. januarja. Kitajska vlada bo ponovno apelirala na Društvo narodov, da skliče v smislu Člena 15. in 16. sVojega pakta konferenco vseh držav, ki so podpisale washingtonski dogovor. Na konferenci naj bi se temeljito prouči! ves kitajsko-japonski spor.
Vreme.
Današnja vremenska napoved (opoldne): Sedanje vreme z vzhodnim značajem bo še trajalo.
Mariborski »VEČERNIK« Jutra
M—P—a—8—— MBMBBBBBMaflBMBMBBnl
Davčna moč Maribora in okolice
MESTO IN ŠIRŠA OKOLICA JE PLAČALA V LANSKEM LETU 44 IN POL
MILIONA Din DAVKOV.
Kako težko je plačeval naš meščan in okoličan že v lanskem letu davke in kako postaja to breme zanj spričo vedno hujih gospodarskih razmer od dne do dne težje, o tem razpravljati je pač odveč. Pregled o vplačanih davkih lanskega leta, ki izkazuje celokupno nad 44 in pol milijona Din na uplačanih davkih, govori dovolj zgovorno, kako veliko je davčno breme, ki ga mora zmagovati Maribor z okolico.
Davčna uprava mariborska je po svojem območju velika in šteje poleg mestne še 135 okoliških občin. Njen upravni aparat deluje zelo živahno in imajo le malo zaostankov iz prejšnjih let.
Maribor in širša okolica sta uplačala v preteklem letu na davkih 44,596.816 Din. Od teh odpade na zgradarino 4,787.911 Din. na zemljarino 3,780.418 Din, na pri-dobnino 6,124.433 Din. Zasebniki so plačali na rentnini 567.73 Din, denarni zavodi pa 1.010.666 Din. Samci so plačali na splošnih davkih 23.007 Dim, na ushiž-
benskem davku pa 17.333 Din. Na davkih na poslovni promet je bilo uplačanih 5,621.104 Din, na uslužbenem davku zasebnih nameščencev 3,345.234 Din, na davkih potujočih obrti pa 512.145 Din Skupni davek na poslovni promet je znašal 2,472,507 Din. Davek na poslovni promet od trošarinskih predmetov izkazuje 521.141 Din, doklade na okrajni cestni odbor od neposrednih davkov znašajo 3,649.114 Din, banovinske doklade 4,161.910 Din, občinske doklade vseh 136 občin 6,409.434 Din, doklade za zbornico za trgovino, obrt in industrijo pa 433.140 Din.
Nadalje izkazuje mariborski davčni urad za preteklo leto na izkupičku za kolke 11,196.400 Din.
Iz navedenih številk je razvidno, da so davkoplačevalci plačali največ na občinskih dokladah. Visoke vsote izkazuje tudi pridobnina, davek na poslovni promet, zgradarina, doklade za ceste in banovinske doklade.
NAŠIM NAROČNIKOM!
Vse cenjene naročnike »Večernika«, ki niso še obnovili naročnine za mesec januar t. L, oziroma so v zaostanku še za preteklo leto, ponovno vljudno naprošamo, da to čim prej store, da se s tem olajša delo upravi, sebi pa zasigurajo redno prejemanie lista.
Uprava »Večernika«.
Praznik Bogojavljenja.
Včeraj so praznovaili naši pravoslavni bratje praznik Bogojavljenja. Višji vojaški svečenik prota Trbojevič je opravil svečano opravilo v pravoslavni kapelici. Po opravilu pa se je razvila procesija od kapelice m krenila na Trg svobode, kjer so postavili križ iz ledu, katerega je prota blagosSovil. Procesije se je udeležila častna četa inženjerske podčastniške šole, častniški zbor mariborske garnizije m verniki pravoslavne cerkve. Blagoslovitvi na Trgu svobode je prisostvovala množica ljudstva.
Popisovanje vojnih obveznikov.
Mestno načelstvo razglaša: Z ozirom na to, da so postali v smislu zakona o ustrojstvu vojske in mornarice mladeniči, roj. 1. 1914 s 1. januarjem 1932. vojni obvezniki, se poživljajo vsi v mestu Mariboru stanujoči mladeniči r. 1. 1914 ne glede na njih pristojnost, da se zglasijo do najdalje 31. t. m. (izven sobote in nedelje) do 12. ure v mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg št. 11 pritličje, desno v svrho upisa v vojaško evidenco. Vsak mladenič mora prinesti s seboj krstni list, domovinski list, oziroma na rojstvo, domovinstvo, državljanstvo in identiteto se nanašajoče dokumente. One mladeniče, rojene I. 1914, ki so v Maribor pristojni, pa ne stanujejo v Mariboru pri svojih starših, so po zakonu dolžni javiti njih starši oziroma sorodniki. — Kdor se pravočasno ne zglasi, bo brezpogojno kaznovan po voj. kazenskem zajkoun.
Novi grobovi.
V splošni bolnišnici je umrl delavec Jakob Turin, star 62 let. Na Pobrežju je preminula v starosti 66 let prevžitbarica Marna Kukovič. Danes zjutraj je pa preminul v Splošni bolnišnici kovaški mojster Ivan Filipič, star 29 let. Blag jim spomin, preostalim naše sožalje!
Ko Jih k pogrebu neso ...
Kriza je, revščina na vseh koncih in krajih, skromno živi danes natŠ človek in skromno umre, m skromno ga pokoplje mestni pogrebni zavod. Le malo jih je žalujočih preostalih, ki bi dragemu pokojniku lahko daK več ali manj paradni pogreb. To nam pokazuje kratka statistika mestnega pogrebnega zavoda, ki je opravil v preteklem letu skupno 712 pogrebov. Od teh jih je bilo 5 »gala«, 21 prvega, 88 drugega, 72 tretjega 96 četrtega. 94 petega, 70 šestega in 71 pogrebov sedmega razreda. Nadalje je opravil pogrebni zavod 35 ubožnih in 107 bolnišničnih pogrebov in je med mrliči izročil materi zemlji tudi 10 vojakov, 9 kaznjencev in 14 samomorilcev. — Tolaž-Ijivo pri tem je, da smrt ne pozna nobenega razreda in enako pokoplje pod lopato bogatina kakor berača.
Premestitve na meščanskih šolah.
Premeščeni so: Angela Lečnikova, strokovna učiteljica meščanske šole v Šoštanju na I. dekliško mešč. šolo v Mariboru ; Marija Voduškova, učiteljica na mešč. šoli v Mežici, na mešč. šolo pri Sv\ Lenartu v Slov. gor., Emilija Bežek-Lešnikova strok, učiteljica na. mešč. šoli v Ormožu, na mešč. šolo v Ptuju in Evfemija Nordin-Neškovičeva strok, učiteljica na mešč. Šoli v Metkoviču, na mešč. šolo v Ormožu.
Sreda	Četrtek
Popolni kaMni spored
Velika
kavarna
Ljudska univerza v Mariboru.
V nedeljo 24. januarja t. 1. ob 9.45 dop. bo v veliki kazinski dvorani svečana koncertna matineja v proslavo 10-letnice obstoja »Ljudske univerze«. Slavnostni govor bo imefli g. prelat dr. Kovačič. Pri koncertu sodelujejo naši odlični koncertni pevci: -ga. Skvarča, gdč. Vedralova, g. Neralič m g. Živko. Vodstvo koncerta je v rokah g. prof. Mirka, na glasovirju spremlja gdč. Minka Zacherlova. Zastopane so kompozicije skladateljev Pavčiča, Lajovica, Adamiča, Savina, Kogoja, Mirka, Prelovca, Škerjanca, Premrla in Kreka, Prireditev je vstopnine prosta.
Nove telefonske zveze.
S 25. t. m. otvorijo tellefonski promet med Sv. Trojico v Slov. gor. in navedenimi-mesti: Sv. Trojica - Bmhausen -Spielfeld, Sv. Trojica - Gradec in Sv. Trojica - Dunaj.
Glavna razprava proti Šteianu Faiežu.
Pred velikim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča prične dne 12. februarja ob 8.30 dopoldne glavna razprava proti večkratnemu morilcu Štefanu Faiežu, ki je lani umoril tudi posestnico Julijano Heričevo v Gačniku pri Jareni-ni. Senatu bo predsedoval višji deželmo-sodni svetnik dr. Torabak, obtožnico pa bo zastopal državni pravdnih dr. Zorjan.
Razne nezgode.
Na poledeneli cesti je padla v ponde-Ijek v Marenbergu kuharica Lucija Forstnerič. Pri padcu si je zlomila desno nogo. Poklicani tamošnji zdravnik je odredil prevoz ponesrečenke v mariborsko bolnišnico. V Erlichovi tovarni v Jezdarski ulici je ponesrečil v pondefljek 391etni delavec Pavel Jakopič. Stroj mu je odrezal dva prsta na levici. Zdravi se
v bolnišnici. Tudi mesarski pomočnik Henrik Nidrist se je včeraj dopoldne pri rezanju mesa hudo urezal na levici. Rano so mu obvezali na rešilni postaji. Levico si je močno poškodoval tudi delavec Jakob Kosi, stanujoč v Mlinski ulici. Zateči se je moral v splošno bolnišnico.
Od doma }e pobegnil
16-letni sin Slavko ključavničarja Pirca, stanujočega na Koroščevi ulici. Izginil je že 12. t. m. in se do danes še ni vrnil. Njegovi znanci tovariši pa so povedali materi, da se Slavko potepa po mestu in da spi v neki baraki. Žalostna Pirčeva mama je prišla na policijo s prošnjo naj fanta poiščejo in pripeljejo domov.
Tončka in Franček.
Med deklo Tončko in hlapcem Frančkom je prišlo srioči do prepira. Tončka se je oglasila že v mraku pri njem na njegovem stanovanju v Frankopanski ulici z namenom, da z njim obračuna, ker jo je pred dnevi hudo razžalil. V prepiru je v svoji jezi pograbila za lonec in ga zagnala z vso silo Frančku v glavo, da ga je oblila kri. nato zbežala. Franček se je s krvavo glavo šel pritožit k prvemu stražniku, ki ga je srečal na ulici in ker zahteva Franček sodnijsko postopanje, bo morala huda Tončka pred sodnika.
Zatiranje vran.
Županstva ter lastniki lovišč, ki se zanimajo za zatiranje poljskih in sivih vran, se obveščajo, da oddaja sresko načelstvo za levi breg v Mariboru, v smislu m pod pogoji svojega tozadevnega razpisa od 7. t. m., od danes dalje brezplačno fosforovo pasto za zastrupljanje omenjenih škodljivk.
mariborsko glečališčfr
Zveza kulturnih društev v Mariboru
obvešča že prijavljene udeležence tečaja za lutkovno gledališče in predavatelje, da se ta tečaj iz tehniških razlogov ne bo mogel vršiti na 23. im 24. t. m. in je preložen na poznejši čas.
Mednarodni šahovski turnir.
V nedeljo, dne 31. t. m. bo v Mariboru mednarodni turnir med tukajšnjim šahov skim klubom in šahovsko sekcijo graškega Hakoaha. Vsak klub bo poslal v boj šest svojih najboljših igralcev.
Mladinska akademija na Teznu.
Sokolsko društvo na Teznu priredi 2. februarja ob 16. uri v dvorani br. Lešnika na Tržaški cesti Mladinsko akademijo. Spored obsega: 1. Govor: Tyrševa stoletnica. 2. Moška deca: Palčki, skupinske vaje. 3. Ženska deca: Vaje z žogami. 4. Moški naraščaj: Vaje z dolgimi palicami, skoki skozi obroče. 5. Zenski naraščaj: Vaje z velikimi obroči. 6. Članice: Dalmatinski sajkaš. 7. Člani: Rapsodije. Po sporedu bo družabni večer. Vabimo k tej prireditvi Sokolstvu naklonjeno občinstvo. Ker letos odpade običajna maškerada, upamo na številen obisk. Zdravo!
Ljudska univerza v Studencih.
Jutri v četrtek ob 19. uri bo predaval g. Rupert Lintner o temi »Doživljaji naših izseljencev v Argentini«.
Razglas Ribarskega društva.
Z ozirom na denarno krizo je Ribar-sko društvo Maribor začasno znižalo nagrade (premije) za prijavljene in dokazane slučaje ribjih tatvin v postrvnih potokih na 50 Din, v Dravi pa na 25 Din.
RAZPIS.
Sokolsko društvo Konjice razpisuje nagrado 2.000 Din. To prejme, kdor navede dejstva, na podlagi katerih se ugo-tove atentatorji na društvenega starešino dr. Mejaka Ervina.
REPERTOAR.
Sreda, 20. januarja ob 20. uri: »Lutka«. Ab. A.
Četrtek, 21. januarja ob 20. uri: »Škorpijon«. Ab. B.
Petek, 22. januarja: Zaprto.
Sobota, 23. januarja ob 20. uri: »Lutka«. Ab. D.
Nedelja, 24. januarja ob 15. uri: »Slaba vest«.-Znižane cene. — Ob 20. uri: »Ptičar«. Znižane cene.
Gledališki abonent je so naprošeni, da blagovolijo čimprej poravnati januarski obrok abonmana, kar velja tudi za mor# bitne zaostanke.
Uspeh AnČice Mitrovičeve v Berlinu.
Nekdanja primadona bivše mariborske opere, ga. Ančica Mitrovičeva, je v soboto pela v berlinskem mestnem opernem gledališču z velikim uspehom naslovno vlogo v operi »Carmen«. Delo j# naštudiral in zrežiral sam intendant prof. Ebert.
Naš gospod župnik.
Pred leti so po vseh naših gledališčih in tudi v Mariboru igrali zanimivo francosko komedijo »Naš gospod župnik* Komedija prikazuje podeželskega sveče* nika, ki spreobrača grešnike v pariškem nočnem zabavišču. Takrat ni gotovo n*če mislil, da bi tak župnik zares utegnil živeti, sedaj pa poročajo iz Chicaga, da hodi irski duhovnik Mathem Canning noč za nočjo po tamkajšnjem banditskem podzemlju, kjer pridiguje zločincem in jih spravlja na pravo pot. Za svojo vnemo jih pa baje dobi večkrat tudi po glavi.
6. februarja »POMLAD NA JADRANU« 9. februarja »COTILLON - REDUTA« v Veliki kavarni.
iz Prekmurja
Zločini neznanega požigalca, v za<R njih tednih skoraj he mine dan, da ne ri pogorelo v eni ali drugi prekmurski vasi. Ker nastaja ogenj večinoma le po Ravenskem in povsod na enak način, ljudje splošno sodijo, da ga podtika neznana zločinska roka. Med drugimi takimi požari je bil pretekli teden najznačilnejši v nekem naselju blizu Murske Sobote, kjer se je ponoči vnelo podstrešje pri posestniku Velimirju Škanjarju. Sosedje, ki so prihiteli na pomoč, so našli še svečo, s katero je zločinec najbrže zažgal la' -o gorljivo slamnato streho. Gasile’ so ogenj lokalizirali in rešili vse, kar so mogli, vendar znaša nastala škoda preko 80.000 Din. Drugi požar je nastal v gospodarskem poslopju Ivana Pušenjaka. Škode je okrog 50.000 Din, ki z zavarovalnino ni niti do polovice krita. —■ Orožniki so pridno na nogah, da ugotov# vzroke teh požarov in izslede skrivnost* nega požigalca.
Nekaj za hišne gospodarje in tudi za najemnike
ZA TISTE NAMREČ, KI SE JIH TO NE TIČE.'
Ta dopis, nam pošilja mož iz ljudstva na članek »Enaka pravica za vse« v »Večerniku« od 11. t. m. in prosi, da ne bi bili morebiti razžaljeni.
Hišni posestniki — tako piše mož s tr-doj, žuljavoj rokoj — se bodo že morali navaditi na polovico nižjo najemnino kakor je sedaj. Kadar so avtotaksarji začeli voziti, so jih fijakerji en čas tudi grdo gledali, celo rekli so, da je. to njihova smrt, in še zdaj imamo fijakerje. Kadar so začeli voziti mestni avtobusi, so jih čevljarji grdo gledali, so rekli, da zdaj bodo ljudje polovico manj obuvala raztrgali, ja, im zdaj pa je prišel še njihov največji konkurent Bata — in vsi eksistirajo.
Vi, gospod urednik, mi niti morebiti verjeli ne boste, kako imajo nekateri bolj oderuški hišni lastniki »Večernik« v želodcu (pa res ne bi verjeli, kako bi nas, ki zagovarjamo enako pravico za vse, mogel imeti kdo v želodcu? Op. ur.), da zakaj to zmeraj piše od znižanja najemnin, da so v Zagrebu celo najemniški shod razbili. Saj pa menda niso še pod zakonom Marije Terezije? Krošnjarji pravijo, da so oni še pod zakonom Marije Terezije, zato se ne dajo odpraviti.
Pa še nekaj o najemnikih. V neki ulici v Mariboru je bilo stanovanje dve sobi in kuhinja za 236 Din mesečno, pa se je našla im prišla ena stranka in je sama obljubila gospodarici hiše 400 Din mesečno, in ista je tudi dobila tisto stanovanje. Ali je to prav, gospod urednik? Takim,^ mislim, ne bo trebalo najemnine znižati. Da bi pa bolj preprosti najemniki tako apotekarsko najemnino še naprej morali plačevati in še hišnemu, gospodarju delati, kadar se- zmisli, iu povrh ga še morebiti na rokah nositi, to pa vendar tudi ne gre: delati za božji Ion!
Tako piše mož iz ljudstva. Mi pa pravimo: Kakor navadno povsod in v vsem na svetu, j« tudi tukaj tako: da ima hišni gospodar najemnika, kakor ga zasluži, najemnik pa hišnega gospodarja, kakor ga zasluži. In je taka reč tudi med najemniki in podnajemniki in narobe. Tako je navadno, pravimo,; so pa tudi izjeme, in tistim, ki so v teh izjemah, tistim je še-le joj! Ali pa morda ni tako? Ali ni hudo. če ima hišni gospodar najemnika. kakor ga ni zaslužil, ali pa najemnik gospodarja, kakor ga ni zaslužil?-Le malo to preudarite, ljudje božiil
Goethe Irt ženske
K STOLETNICI PESNIKOVE SMRTI.
, Letos slavi ves kulturni svet stoletnico smrti velikega nemškega pesnika Goetheja, avtorja' nesmrtnega »Fausta« fr mnogih drugih del. Ob tej priliki pa se obujajo samo spomini na njegovo umetniško in ostalo javno delo, ampak tudi na docela intimno zasebno življenje. Vprašanje je seveda, če se s tem njemu in drugim genijem človeštva koristi ali škoduje. Toda ljudje so že taki, da jih včasih bolj zanimajo drobne zakulisne stvarce kakor velike vidne in javne '^vrednote.
| O Goethejem zasebnem in še posebno o ljubavnem življenju, je bilo do danes Opisanega že najmanj stokrat več ka-!kor o njegovih leposlovnih delih in kakor je napisal on sam. In prav te dni je izšla zopet nova knjiga, ki nam pripoveduje o razmerju velikega pesnika do žensk. Napisal jo je ravnatelj lipske vse-učiiške knjižnice dr. Paul Kuhn in se imenuje »Goethe in ženske«.
V tej Kahnovi knjigi so portretirane vse ženske, s katerimi je bil Goethe v kakršnihkoli zvezah in stikih, a opisano fr tudi sploh ves način življenja žensk °b koncu 18. stoetja ter galantni način tedanjega občudovanja med obema spo-
loma. Po pisateljevi trditvi se mora Goethe za svoje uspehe pri ženskah mno go bolj zahvaliti svojemu geniju in slavi kakor pa čemu drugemu. Mimo tega pa je bil ta veliki nemški pesnik tudi zelo družaben in duhovit zabavnik, tako da je dominiral v vsai družbi, posebno seveda še v žensi. To svoje svojstvo si je ohrani,i do visoke starosti, in ko so njegovi 60!etni tovariši že sedeli vsi polomljeni za pečmi in lečili revmatizem, je on še vedno ogreval srca mladenk izpod dvajsetih let. Seveda se te mladenke niso toliko ogrevale za Goetheja človeka, ampak za Goetheja pesnika in so bile neizrečeno ponosne, če jih je ljubil in jim vračal ljubezen.
Nasprotno pa trdi dr. Ktihn o Goethejevem ponašanju napram zakonski ženi. O priliki njene smrti 1. 1816., ko je bil Goethe že 67 let star, je napisal o njej v svoj dnevnik le nekaj besed, dočim je mladim deklicam posvečal ognjevite lju-bavne pesmi in pisma, Njegov osebni zdravnik dr. Johann Schopenhauer je celo zapisal, da se Goethe nikdar ni približa lpostelji svoje umirajoče žene, kije morala umreti v rokah bolniške strežnice docela sama ih zapuščena.
Spori
Velika smuška tekma na Pohorju.
V nedeljo.24. t. m. priredi na Pohorju 'Mariborski smučarski klub« 50 km
: Vztrajnostno smučarsko tekmo pod častnim predsedstvom mestnega župana dr. Pranja Lipolda. Vabljeni so k udeležbi vsi prijate'ji zimskega športa —vsi člani klubov, da s svojo prisotnostjo manifestirajo za to edino veliko smuško tekmo v naši državi. Po došlih prijavah iz vseh naših krajev in iz inozemstva vlada za to tekmo veliko zanimanje. Snežne razmere so ugodne, zapadel je nov sneg. Proga vodi po grebenih Pohorja, krasnih predelih, ter se izogiba velikim razlikam v padcih in vsponih. Dohod iz Ruš No Ruške koče 214 ure, od vseh vlakov v četrtek, petek in soboto vodniki Ha razpolago.
V soboto 23. jan. ob 17. uri bo v Ruški koči smučarski sestanek na čast tekmovalcem, 24. jan. ob 20. uri pa smučarski Večer na čast zmagovalcem v grajski kleti v Mariboru. Tu bo razdelitev da-1 ril, ki so rastavljena v izložbi trgovine Pečar v Gosposki ulici.
Moderne žalne klobuke in pajčolane
v veliki izbiri od priproste do najfinejše kvalitete po zelo ugodnih cenah. Žalni klobuki se tudi izposodijo.
A. S T A U B E R, modistinja, MARIBOR, Ulica 10. oktobra.
—-	T	.	..	.n...
Sokolstvo
Sokolsko društvo Maribor-matica
bo imelo jutri v četrtek ob 20. uri v društveni sobi redno odborovo sejo. Sta-, rosta.
Smuški odsek Sokola Maribor-matica,
sporoča v se ni bratskim društvom, da bo župna smuška tekma za vse oddelke 31. t. m. pri Ribniški koči. Kdor se še ni prijavil naj to nemudoma stori. Prijave sprejema žnpa v Mariboru. Natančnejši program bomo objavili. Tajnik. Zdravo!
Sokol Sv. Anton v Slov. gor.
bo imel v nedeljo, 24. t. m. svoj redni letni občni zbor ob 3. uri popoldne v »Društveni dvorani«. Pred občnim zborom bo počastitev spomina umrlega brata dr. Josipa E. Scheinera. Bratje in se stre, pridite točno in polnoštevilno!
Učiteljski dom v Mariboru
je prejel v počastitev spomina vzornega učitelja, narodnega delavca in ljubeznivega družabnika pokojnega Antona Po-rekarja te-le darove: Šima Vodenik iz Kranja 50 Din, Tončka in Ludvik Šijanec 40 Din, Josip Rajšp iz Krčevine 100 Din in Martin Špindler, namestnik fin. direktorja v Ljubljani, 200 Din. — Vsem darovalcem iskrena hvala!
Občni zbor studenških gasilcev
Pretekli teden je imelo naše gasilno društvo svoj 11. redni občni zbor, katerega se je udeležilo poleg domačega moštva tudi 8 delegatov sosednih društev. Občni zbor je otvoril načelnik župan g. K a 1 o h, ki je pozdravil zbrane tovariše in delegate in se v toplih besedah spominjal umrlih tovarišev. V nadaljnem se je zahvalil gasilcem za njihovo požrtvovalno delo v preteklem letu in izrazil prepričanje, da bodo tudi v bodoče vedno pripravljeni priskočiti bližnjemu na pomoč, kadar zatrobi gasilni rog. Po prečitanju zapisnika 11. občnega zbora, ki je bil soglasno sprejet, je sledilo poročilo posameznih funkcijonarjev. Studenški gasilci so v preteklem letu sodelovali! pri 7 velikih požarih, od katerih je bil največji v Rušah in 5 manjših požarov. Dvakrat pa niso stopili v akcijo. Društvo je imelo tudi vaje in sicer 6 večjih vaj, 9 malih, 3 šole za moštvo in dvoje sanitetnih predavanj. Društvo se je tudi udeležilo župne vaje v Radvanju in velike vaje na objektu drž. železnic. Pri volitvah je bil izvoljen ta-le odbor: Kalah Alojzij, načelnik; Pregel Alojz, podnačelnik; Kirbiš Karel, poveljnik; Šrajber Franc, tajnik; Vošnik Franc, blagajnik; Letnik Peter, orodjar in Majhenič Ludvig, trobentač, kateremu je načelnik izrekel posebno zahvalo za njegovo vestnost.
Za povzdigo našega kmetijstva.
Banska uprava priredi tudi letos v prevaljskem srezu 6tedenski zimski kme tijski tečaj, in sicer na Muti. Tečaj bo trajal do 21. februarja in bo v šoli. Predavatelji bodo poučevali živinorejo, svi-njerejo, perutninarstvo, živino - zdravil* stvq, travništvo, poljedelstvo, sadjarstvo, gozdarstvo, higijeno, kmetijsko računstvo, zakone in kmetijsko knjigovodstvo ter čebelarstvo. Tečaj bo velikega gospodarskega pomena za povzdigo našega kmetijstva. Posebne ure tečaja bodo tudi za gospodinje in dekleta.
Sing*Sing in druge strahote ameriške ječe
O strahotah ječe Sing-sing v Ne\v ; Yorku so časopisi že veliko pisali in so j poročali o trpljenju kaznjencev, ki se pokorijo za zamreženimi okm največje jetnišnice na svetu. Poleg Sing-singa pa imajo v Ameriki še nad 250 ječ, v katerih je približno pol milijona jetnikov. To veliko število jetnikov je posledica drakonskih postav, ki jih mi ne poznamo. Javno varnost na pr. ogroža siromak, čc prenoči pod milim nebom. S paragrafom pride v konslikt mladenič, si nagovori neznano dekle na ulici, v tramvaju ali cestni železnici. Vse te malenkostne pre-greške smatrajo amerikanski sodniki zn javno pohujšanje in so kazni za take pregreške neverjetno stroge. Od 5 dol (J let ječe jo kaj lahko skupi kak rogovi-lež, ki bi ga naši sodniki zašili k večjemu za mesec dni. Največ kaznjencev pa se rekrutira iz vrst evropskih emigrantov, posebno mladine, ki ne kaže mnogo spoštovanja do ameriških postav. Zamorske naselbine po severnih industrijskih centrih pa tvorijo poglavje zase. Med »belimi« in »črnimi« vlada tu že od nekdaj smrtno sovraštvo. Zato so med njimi pretepi in pokoli na dnevnem redu.
V poboljševalnicah za mladoletne zločince živi nad 3000 dečkov in deklic. Pred grozovitostjo v teh zavodih prav gotovo obledijo srednjeveške strahote. Trpljenje teh mladih zločincev je grozno. Za vsak najmanjši prestopek so neusmiljeno tepeni. Pazniki jih pretepajo s pestmi, z gumijevkami im z usnjenimi biči s svinčenkami.' Sedeti morajo za kazen dolge ure v ledeni vodi ali temnici in dobivajo le pičlo hrano. Poleg telesnih muk je v rabi tudi moralno ponižanje oziroma zasmehovanje, ki čestokrat povzroča samomore. Navadno pridejo tako mladi spokorniki iz poboljševalnice kot pravi zločinci, ker jih je življenje tam napravilo takšne.
Kmetijski tečaj v Račah. Mnogo zanimanje je vzbudil po vsem dravskem polju v šoli v Račah prirejeni kmetijski tečaj. Tečaj je 19. t. m. otvoril sreski načelnik g. Milan Mokar ob udeležbi mnogih kmetovalcev. Zatem je imel svoje prvo predavanje o živinoreji g. Zupanc iz Maribora, nakar je ing. Ferhinc iz Ma ribora o splošni ogspodarski krizi Predavanja so vsak torek in petek in je na programu še predavanje o sadjereji, svi-njereji, kokošjereji, o travništvu itd. Naši kmetovalci se udeležujejo z velikim zanimanjem tega tečaja, ki je zanje tako poučen in koristen. Taki tečaji so tudi najboljša pot za orijentacijo kmeta o sedanjih gospodarskih prilikah in bodo vsekakor dobro uplivala na razvoj našega kmetijstva in živinoreje.
Komunizem.
Ruski sovjetski propagandist je poljskemu kmetu razlagal nauk o komunizmu.
Nekdo ima na primer konja, pa ga da občini za vse.
»To je lepo.«
»Pa recimo, ti imaš kravo. Ali jo bof dal občmi?«
»Prav rad.«
»Ali pa teleta ali pa kozo, ali bi tudi dal?«
»Seveda bi dal.«
»In svinjo tudi?«
»Svinje pa ne!«
»Zakaj ne?«
»To je tako:	jaz	nimam	ne	konja,	ne
krave ne teleta	ne koze. Svinjo	pa	imam.
Ampak kako pridem jaz do tega, da bi drugim dajal svojo svinjo, a?«
V pravljičnem gozdu
Zanimivo opisuje sloveči raziskovalec in svetski potnik Sven Hedin izlet, ki ga je napravil z avtomobilom v narodni Park »Yosemite National Park« v Kaliforniji, kjer rastejo najstarejša in največja drevesa na svetu, silni gozdni orjaki, hi si jih člervek niti predstavljati ne more, če jih ni videl na lastne oči.
Največji teh velikanov je Sequoia, oaj-starejše, najžlahtnejše, najvišje in naj-mogočneše drevo naše matere zemlje, eden tistih čudežev, katerim ima Kalifornija zahvaliti svoj svetovni sloves. Ta velikan ima stare dede. Njegov rodovnik sega nazaj v pradobe zemlje, če hodiš po gozdu teh dreves, se ti zdi, kakor da si prestavljen nazaj za milijone Jet. Kakor anahronizmi iz davno minulih časov stojijo ti velikani tu, kakor nagrobni spomeniki na pokopališču predzgodovinske dobe, kakor nesmrtna bitja. ki kljubujejo zakonu minljivosti.
Drevesu Sequoia so dali hne po indijanskem poglavarju Sequo Yah, ki je okoli 1. 1760 prebival s svojim plemenom Čerokesov v severnovzhodni Alabami. Njegov rod je izumrl, a njegovo jtne živi dalje: njegovo ime nosi zdaj kralj med drevesi te zemlje. In je tudi to drevo podoba iz umirajočega indijanske-plemena. V pradobi je bilo to drevo Zelo razširjeno, a vodovja ledene dobe s° njegove vrste zelo razredčile. Zdaj
živijo ti veterani samo še v Sierri Nevadi, paradižu iglastih dreves. Sta dve vrsti tega drevesa: drevo »rdečega lesa« in drevo »Manimut«. Mammut je imenitnejši in ga -najdemo samo na za-padnih obronkih Sierre Nevade v legah 1400 do 2400 m nad morjem. V imenovanem narodnem parku, ki je pod strogo zaščito, štejejo 20.000 debel.
Kakor v pravljičnem gozdu si, kadar stojiš pod temi velikanskimi drevesi, ki so prelepa v obliki, barvi in Unijah. S svojih slikovitih, trdih, kratkih in debelih korenin se dvigajo navpično k soln-cu, ravna ko sveča, začrtana kakor z ravnilom. Njih svetli vrhovi se kopljejo v solncu, njihove veje so nesorazmerno majhne, štorži ne večji kakor kokošje jajce, semena samo nekaj milimetrov dolga. Toda debla stojijo pred nami v kraljevski mogočnosti, lesketaje v raznih rdečkastih svetlobah in so kakor stebri katedrale, katere svod je sinje nebo.
Vozimo se po gozdu in obiskujemo razne skupine slavnih dreves. Cela vrsta jih je, ki nosijo imena ameriških držav, mest, predsednikov in slavnih mož. Seznanimo se z VVashinigtonom in Lincolnom in pozdravimo Granta. Sherma-na in Mark Tvvaina.
Večina teh veteranov orjaškega gozda imajo 6 do 9 metrov y premeru, ši-
rino majhne hiše. Visoki so do 84 metrov, torej šestkrat toliko kakor sred-njevelik brest. Še 15 metrov pod vršičem ima deblo 3 do 3.60 m v premeru. Dear Gint meri celo 12 metrov in The Fallen monarh, padli vladar, ki leži zleknjen na tleh in sicer odkar ljudje pomnijo in se še vedno ni posušil, — po njem se za zabavo vozijo z avtomobili.
Grisly Giaut je 62 metrov visok in ima v, premeru 28.35 metrov. Dvajset mož je treba, da ga obsežejo z razprostrtimi -rokami. Njegovo starost cenijo na tritisoč let. Torej je ta velikan pričel svoje dolgo življenje ob času, ko so Asirci zavzeli Babilon, ali enajststo let pred Kristovim rojstvom. Viharji trideset stoletij so bučali v njegovem vrhu svoje himne, skoz to generacij je gledal dol na življenje Indijancev, videi rasti, cveteti, umirati rodove in poglavarje in videl prihajati nove rodove in poglavarje. Vendar še večji je Mark Twain; njegov premer znaša 34.15 metrov in visok je 101 meter. To čudovito drevo je največje na zemlji in njegov vrh presega kapitol v Washingtonu za nekaj metrov.
Pravili so mi o padlem drevesu Se-quoia, čegar letni krogi so izpričevali starost celih 4148 let. To častitljivo drevo je bilo torej ob rojstvu Abrahamovem že 500 let staro. Drevesa kakor ta so doživela skoro vso zgodovinsko dobo človeštva. Sequoia je pa tudi najsta-
rejše živo bitje na zemlji. Druga drevesa dosežejo starost kvečjemu 600 let.
Hirajo in umirajo na boleznih, mrčes jih razjeda ali pa jih zažge strela. Se-quoia pa nikdar ne zboli, noben mrčes me more prodreti skoz njegovo skorjo. Niti strela ne more nobenega teh gozdnih kraljev podreti in ubiti, kvečjemu da ga oropa vrha in ga morda sežge nekaj metrov, a potem se razrastejo zgoraj nove veje, dvigajo kvišku, kljubujejo silam nebes. Sequoia se zdi, da je neranljiv, njegova skorja je kakor železo in njegov les neverjetno odporen. Med vsemi živimi bitji na svetu tolče Se-quoia vse rekorde v nesmrtnosti in je v resnici semper virens, večno živ. Celo če je drevo padlo, živi še dolga stoletja. Ne mraz ne vročina, ne dež ne suša ne snežni viharji niso zmožni znatno pospešiti njegovega pogina.
Poln strahospoštovanja m pobožnosti stopa človek pod temi gozdnimi velikani. očaran od njihove krasne rasti, njihove tople barve, njihovega kraljevskega veličanstva. Kako kratko in bežno, kako krhko in minljivo je človeško življenje v primeri z njimi. Občutimo svojo ničevnost, mi smo samo bežni gostje pod temi praprebivalci zemlje, katerih korenina je trdna kakor skala...
Darujte za Domoino akcijo!
tSTRM 1:
Mariborski »V E CER NIK« rJutr*
V M a r i 1) o r u, 'dne 20. I. 19,32. "^
Currer Bell:	27
Lowoodska sirota
Mislim, da se mi je zahotelo mu pomoči ali storiti kako uslugo, ker sem se mu iznova približala.
»Ce ste se močno udarili in potrebujete pomoči, gospod, Vam jo lahko privedem iz Haya ali Thornfield-Halla.c
»Hvala! Že pojde! Nimam polomljenih kosti, le nogo sem si izvinil,« in spet je vstal in skušal hoditi, a poizkus se mu je izjalovil in ušel mu je glasen stok.
Dan še od bil popolnoma ugasnil in mesec je svetil vse jasneje. Videla sem ga še precej dobro. Bil je zavit v jahalni plašč, ki je bil obšit s krznom in je imel jekleno zaponko. Posameznosti njegove postave nisem mogla opazovati, toda videla sem, da je srednje visok človek zelo širokih prsi, temne polti, strogih potez in visokega čela. Oči so mu jezno gledale izpod strnjenih obrvi. Ni bil več mlad, a tudi srednje starosti še ni bil dosegel. Sodila bi, da mu je bilo pet in trideset let. Nisem se ga bala. jedva malo plaha sem bila v njegovi prisotnosti. Da je bil lep, vitek gospodič, bi si ne bila upala ostati proti njegpvi volji pri njem, ga izpraševati In mu nuditi svojo nezaželeno pomoč. Lepega mladeniča dotle še videla nisem, nikar da bi ž njim govorila. Imela sem teoretično spoštljivost m občudovanje do lepote, elegantnosti, moške vljudnosti in fascinacije. A da sem Srečala vsa ta svojstva utelešena v kakem moškem, bi bila instinktivno vedela, da so mi nevarne in bi se jih bila bala, kot se bojimo ogmija, bliska ali druge stvari, ki se sicer blešči, a nam je nevarna.
Da se je ta tujec vsaj smehljal in bil dobre volje, ko sem ga ogovorila, da mi je ponujeno pomoč veselo in hvaležno zavrnil, bi bila šla svojim potem in ne silila vanj z novimi vprašanji. A popotnikova nevolja in nedostopnost sta me umirili. Ostala sem na svojem mestu vzlic temu, da mi je mahal v slovo, in sem dejala:
»Niti misliti ni na to, da bi Vas ob tako pozni uri na samotni stezi ostavlla, sir, dokler ne vidim, da lahko zasedete konja.«
Pri teh besedah me je pogledal, dočim dotle niti oči ni obrnil v mojo stran.
»Mislim, da bi tudi Vi že morali biti doma,« je dejal, »ako ste iz teh krajev. Odkod pa ste?«
»Tu doli sem doma in prav nič se ne bojim, kadar je mesečina. Prav rada skočim v Hay za Vas, saj tako nesem pismo na pošto.«
»Vi stanujete tu doli — ali menite tisto hišo z nadzidkom?« je kazal proti Thomfield-Hallu, ki ga je obseval mesec z belo svetlobo, da se je točno in bledo odražal od šume, ki je molela v zapadno nebo kot senčna gmota.
»Da, gospod.«
»Čigava last je to?«
»Gospoda Rochestra.«
»Ali poznate gospoda Rochestra?«
»Ne, še nikoli ga nisem videla.«
»Torej ga zdaj ni tu?«
»Ne?«
»Ali mi veste povedati, kje je sedaj?«
»Ne vem.«
»Vi seveda ne služite v gradu, Vi ste —« premolknil je in pogledal mojo obleko, ki je bila prav prlpro-sta. Nosila sem črn volnen plašč in čepico iz bobrovi-ne, a oboje ni bilo za kako hišno dovolj lepo. Bilo je videti, da mu ni bilo moči dognati, kdo bi neki bila, nato sem mu pomagala.
»Vzgojiteljica sem.«
»Ej, vzgojiteljica!« je ponovil. »Vrag me vzemi, če nisem bil pozabil na to! Vzgojiteljica!« in spet me je motril od g’ave do pete. Vstal je s prelaza, a na licu mu je bilo poznati, da ga boli, če se le zgane. -
»Ne morem Vas poslati po pomoč,« je dejal, »toda lahko mi sami malo pomorete, ako hočete biti tako prijazni.«
»Da, sir.«
»Dežnika nimate, ki bi ga mogel uporabiti kot palice?«
»Ne.«
»Poizkusite prijeti konja za uzdo in mi ga pripeljite!«
Da sem bila sama, bi se konja še dotakniti ne upa-
la, toda ko mi je bil velel, naj mu ga privedem, sem bila voljna slušati. Odložila sem rokovnik in stopila k žrebcu. Poizkusila sem uloviti uzdo, a konj je bil objesten in me še blizu ni pustil. Vsi moji poizkusi so se izjalovili, ker sem se bala topotajočih sprednjih nog. Popotnik je čakal in naju nekaj časa motril, potem pa se je nasmejal.
»Vidim,« je dejal, »da nikoli ne pride gora k Mohamedu; vse, kar morete storiti, je to, da povedete Mohameda h gori. Moram Vas prositi, da stopite k meni.«
»Oprostite mi,« se je opravičeval, ko sem bila pri njem, »sila mi veleva, da se poslužujem Vaše pomoči.« Položil je težko roko na moje šibko rame, se močno naslonil name in tako odšepal h konju. Ulovivši uzdo, jt žrebca takoj obvlada! in skočil v sedlo. Hudo se je namrdnil, ko se je pognal z zemlje, ker ga je izvin zaščemel.
»No,« je dejal in izpustil spodnjo ustnico, ki jo ie 511 krepko stisnil z zobmi, »zdaj mi pa še vzdignite bič* ki leži tam pod grmom.«
Poiskala sem bič in mu ga dala.
»Hvala! Zdaj pa pohitite s pismom v Hay in s« vrnite, kar najhitreje morete.«
Doteknil se je konja z ostrogo; žival se je vzpel* ' in potem oddirjala. Pes se je spustil za njima in vsi trije so izginili za ovinkom
»kot cvet, ki ga čez pusti svet podi viharja moč.«
Pobrala sem rokovnik in odšla. Dogodijaj se je bil pripetil in je bil zame pri kraju — dogodljaj brez pomena, brez romantike, do neke meje brez zanimivosti; » prinesel je malo izpremembe v moje enolično življenje. Moja pomoč, mu je bila potrebna in prosil me je zanjo. Nisem je odrekla in drago mi je bilo, da sem nekaj storila; dasi je bil čin zelo preprost in brezpomemben, sem ga bila le vesela, saj sem bila tako sita pasivnega življenja.
JI
po jako nizkih cenah v TEKSTILNEM BAZARJU
SOKLIČ Maribor A
'fnArt&r
T
taitopmk! m sprejme!«
Sčli*a
najpreglednejša kartoteka I Soklič, Maribor Tel.2510
io>
Inserirajte!
zefo izvežbano sprejme takoj Dr. IVAN SKET, odvetnik, Sv. Lenart
v Slov. gor.	201
Sobo in črko«likan]e,
vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro io okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astnrla«. __________________________jf
Šivalne stroje, gramofone, otrošl vozičke, kolesa
popravlja Justin Gustinčič, mehanična delavnica, Maribor, Tattenbachova ul. štev. 14.	5498
Otroški voziček
kupim takoj. Ponudbe na upravo »Ve-čenmlka« pod »Voziček«.	192
z dražestnim okraskom . .
Din 50
nadvse trpežne .............
Din 25
čepite la zvitek
Din 20
v različnih bar. vah .. . ..
C. BUDEFELDT
GOSPOSKA ULICA 120
Restavracla SENICU
Tattenbachova ul. 5
v četrtek, 21. januarja saJCII ,hrbat In steetno s cmoki
p0"1' Din 8 -
Pristna kapljica iz Kovaškega vrha. Priporočata se
HVAR
DOMAČI IZDELEK
V)E OBLEKE1
NAilH PRODAJALNAH DO <5FEBRUARJA
ZA 20%
CENEJE!
Dvosobno stanovanje
s pritiklinami ceneno oddam takoj. —
Obmejna cesta 14, pid.
pri igrališču Ra-191
Opremljeno sobo,
lepo, veliko ln solnčno s balkonom, parketirano, posebni vhod, vouporaba kopalnice, oddam gospodu. Vrstov-škova 4, I. desno.	189
Zelo lepo elegantno sobo
za eno ali dve osebi oddam. Gosposka ulica 56. II. levo.
Lepo opremljeno sobo
v bližini parka, snažno in solnčno, oddam s 15. januarjem. Vprašati Prešernova ulica 19/1.	117
Postrežkinja
išče zaposlitve za popoldne. Naslov v upravi »Večeruiika«.	186
Učiteljica
francoskega in angleškega jezika, diplomirana na univerzah Pariš in Cambridge, daje pouk in konverzacije. Pre-vzjame vsakovrstne prestave. Miss Edith Oxley, Gosposka 52 I,	143
Neka} ur dnevno dela
išče bivša učiteljica, zmožna slovenskega, srbohrvaškega, nemškega in francoskega jezika, dobra računarka.z lastnim pisalnim strojem. Ev. ponudbe pod »Time is money« na upravo. 193
Pouk.
Profesor naravoslovja (gledaje ribiča); »Ali ste že kdaj pomislili, gospod, da vsak klin, ki ga vjamete, zapušča ženo in dvadsettisoč nepreskrbljenih otročičev?«
Stroga vzgoja.	*
V rodbini vlomilca. Mati (tepe nadebudnega sinčka): Da boš vedel, ti paglavec, ne zato te kaznujem, ker si lizal med iz lonca, ampak tepen si zato, da se boš odvadil puščati na loncu odtiske prstov!
O te ženske!
»Nimaš pojma, prijatelj, kako nezanesljive so ženske!«
»Kaj se ti je pa spet primerilo?« »Pomisli, dal sem v časopis ženito-vanjski oglas, in prva ponudba, ki sem jo dobil je bila od moje zaročenke!«
Spominialte se CMD
Izdaja Konzorcij »Jutra« v, Ljubljani; predstavnik 1zdaiate1ja in urednik: JOSIP FR. KNAFLIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v, Mariboru