Poštnina plačana v gotovini. Izhaja v pondeljek in petek. Stane mesečno Din 7—, za inozemstvo Din 20"—. Račun pri poštno-čekovnem zavodu št. 10.666. Jlova &oba Cena 1 Din. R< casivlja iui up^ava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo Ie po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 8. Celje, pondeljek 27. januarja 1930. Leto XII. Angleži in Nemci o uašem gospodarstvu Angleški strokovni list »The Eco- nomist« je objavil daljši članek o go- spodarstvu v naši državi in pravi med drugim: »Razdelitev kraljevinc Jugoslavije v devot upravnih edinic predstavlja vsekakor najvaznejši konstruktivni cin današnjega režima v cilju reše- vanja gospodarskih in političnih pro- blemov države. Pokrajine so dobile ziifitno večje sodclovanje v upravi, široko gospodarsko in fiskalno avto- nomijo. Ban ima pravicö, da imenu- je vse, izvzemši najvišje uradnike. Državne finance, vojska in morna- ric.n ter imenovanje višjih uradni- kov ostanc v delokrogu centralnc vlade. Važnost tega koraka je v tcin, ker pomeni decentralizacijo vsch najvažnejših državnih poslov. Spre- memba državnega imena je bila sprejeta s splošnim zadovoljstvom. Trgovina se jo ojačala po dobri lanski žetvi. Izvoz v avgustu jc do- segel naj viš jo povojno številko, nad milijardo dinarjev. Izgleda, da je lansko leto — po treh pasivnih letih! — jugoslovenska zunanja trgovina končala s suficitom. (Kakor znano, je bila naša zunanja trgovina lani za poldrugo milijardo dinarjev ak- tivna. Op. ur.) Trgovina se bo še bolj ojačala, ako bodo jugoslovenski tr- govci pristali na sodelovanje, v smi- slu madžarskega predloga, z Mad- žarsko in Rumunijo v cilju organ i- zacije skupnega izvozä izvestnih pretlmetov iz vseh treh držav. Za en- krat obstoje v Jugoslaviji težave ra- di pomanjkanja olovatorjev in voli- kih žitnih skladišč. Sklep trgovin- ske pogodbe s Španijo bo olajšal ju- goslovenski izvoz drv v to državo, ki je šel dozdaj preko Italije. Zelo značilno je dejstvo, da je tuji kapital pričcl prihajati v državo v velikem obsegu. Ustanovile so se družbe »Trepča«, »Selection Trust Company« in nova podjetja »Novo Brdo«, »Janjevo« in »Zletovo«, vsa- ko s kapitalom po 100.000 funtov šterlingov. To so v glavnem rudniki svinca in cinka. Volik izvoz v zvezi s prihajanjem tujega kapitala v clr- žavo je povzročil veliko kopičenje denarja. Narodna banka ima danes okrog 1.400 milijonov dinarjev, kar je po vojni rekord. Pričakuje se na- daljni dotok denarja s sklepom po- sojiia uprave monopoia. Izven tega pa ima tudi Blairova skupina še iz- vršiti del celokupncga iznosa poso- ji)a za izgradnjo jadranske železni- ce. Govori se tudi o možnosti zni- žanja obrestne mere. Prvi korak je storiia llipotekarna banka, ki je zni- žala obrestno inero od 9 na 8. Držav- ni papirji se drže trdno in so vsi v porastu. Vojna škoda je skočila te- kom dveli mcsecev od 40G na 437 di- narjev, agrarna in državna posojila pa so obdržala svoj tečaj, četudi so bile dividende izplačane že pred 2 mes^cema. Ti papirji nosijo danes 7.5 in 8.5%. Tudi izgleda, da se bo na spomlad pričelo živahno gibanje v gradnjah.« Zanimiva je tudi izjava berlinske- ga bankirja v. Bleichröderja, ki se je delj časa mudil v Beogradu in Za- I g-rabu in prouCeval naže gospodar- i ske razmere. Bleichröder pravi: »V Nemčiji vlada živ in praktieen interes za Jugoslavijo, ki je bogata na rudah in drugih možnostih eko- nomskega razvoja, ki so lahko eko- nomski viri prvorazredne sile. Tre- ba pa je večje propagande v inozem- stvu. Nomški iinančni krogi in nem- ska industrija žele delovati z Jugo- slavijo. Nemčija je na čelu držav, ki dobavljajo Jugoslaviji stroje. Tudi v ostalih panogah jugoslovenskega uvoza je dobro zastopana in zavze- ma v zunanji trgovini balkanskih držav sploh vodilno mosto. Nemčija pa tudi izvaža iz Jugoslavije v veliki meri in je v prvih vrstah kupcev nje- nih proizvodov. Jugoslaviji so potrebne velike in- vesticije za gradnje železnic in cest, ker se bo tako pocenil promet in na- raščal izvoz. Te investicije pa bodo obenern jamstvo za zaposlitev vÄi- kega števila doinačih delovnih mo- či.« DOMACE VIIII d Dr. Maiinkovič za slovansko vza- jemnosL Zunanji minister dr. Voja ?viarinkovic je dal haaškemu dopis- niku beograjske »Politike« zanimivo izjavo o rczultatih haaške konfcren- ce, zlasti z ozirom na drzave Male antante in na Bolgarsko. Dr. Marin- kovie je ugotovil med drugim na- slednja dejstva, ki pričajo o živi in nujni potrebi slovanske solidarnosti: »Zanimivo je za nas na Balkanu, pa tudi sploh za Slovane eno dejstvo, ki bi ga, jaz posebno priporočal našim bolgarskim sosedom v vpoStevanje. Kljub naporom bolgarsko delegacije in kijub vsem spretnoytim, ki jo je že več mesecev razvijala, da čim ugodnejše reši vprašanje reparacij 7.ö. svojo državo, je vendar Bolgarska ' slabše odrezala, nego Avstrija in Madžarska. Z mirnim srcem laliko rečemo, da mi ne samo da nismo kri- vi tega rezultata, temveč smo se na- sprotno trudili, da se ta krivica Bol- garski ublaži. Tod a niti naši napori, niti vse prizadevanje in spretnost bolgar.skc vlade niso bile tako moč- no kakor dejstvo, da ima evropsko javno mnenje v svoji celoti dvoje ineril in da z enim merilom meri one, za katerc misli — z razlogom ali brez razloga in po mojem nine- nju brez razloga — da so niu bližji, in 7. drugačnim merilom one, ki jih smatra za bolj oddaljene. S tern dej- stvom morajo vsi Slovani in vsi vz- hodni narodi računati v svojih kom- binacijah.« d Imenovanje sokolskih starešin. V soboto in nedeljo se je sestalo v palači Izvozne banke v Beogradu no- vo imenovano starešinstvo Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije. V so- boto so bile po programatičnem na- govoru prvega podstarešine E. Gang- la odposlane brzojavke Nj. Vel. kra- lju, češkoslovaSkemu Sokolu, rus- kim Sokolom in poljski sokolski zve- zi v Varšavi. Nato se je začela raz- prava o.štatutih in pravilnikih, ki je trajala pozno v noč. Statuti so bili sprejeti in v nedeljo predloženi pro- svctnomu in vojnemu ministru v odobrcnje. Na včerajšnji seji je bil med drugim sklenjen vstop Sokola kraljevine Jugoslavije v slovansko sokolsko zvezo. Glede na velike pri- prave za vsesokolski zlet v Beogra- du so poveča število sokolskih žup začasno samo od 23 na 27, takoj po zletu pa se bo povečalo število na 50. Za sedaj se osnujejo novc sokolske župe v Karlovcu, Varaždinu, Vinkov- cih in Daruvaru. Na seji so bili tudi imonovani starešine sol:olskih žup in sicer za Slovenijo v Celju Josip Smcrtnik, ravnatelj Celjske posojil- nice, v Ljubljani dr. Josip Pipenba- cher, v Mariboru dr. M. Kovačič, v Kranju trgovec Janko Sajovic in v Novem mestu odvetnik dr. Ivan Va- sic. d Nova tiskarna bankovcev v Beo- gradu. Včeraj je bil slovesno otvor- jon moderni zavod za izdelovanje bankovcev in kovanega denarja na Topčideru. d Na konferenci gospodarskik zbornic, ki se je vršila te dni v Beo- gradu, so bila med drugim soglasno sprejeta pravila o stalnem sodelova- nju gospodarskih zbornic kraljevine Jugoslavije. d Važno za državne upokojence. Ljubljanska finančna direkcija je na intervencijo Društva državnih upo- kojencev odredila, da se bo izplače- vala pokojnina državnim upokojen- cem s 1. februarjem že 1. namesto 2. vsakega ineseca. Pokojnine zapadejo itak vsakega prvega V izplačilo. d Obsodba mariborskih komnni- stov. V soboto 25. t. m. opoldne je dr- žavno sodišče za zaščito države v Beogradu izreklo obsodbo proti Mi- lanu Barlu in tovarišem, članom ko- munistiCne organizacije v Mariboru. Obsojeni so: Milan Barl na 10 let tež- ke ječo in na trajno izgubo častnih pravic, Albin Breznik na G let težke jočc in na pot let izgube častnih pra- vic, Marija Brcznikova na 6 let težke ječe in na pet let izgube častnih pra- vic, Fran Toplak, Jakob KebriC in Ivan Roškar na 2 leti težke ječe in pet let izgube častnih pravic, Rudolf Straus pa kot mladoletnik na 1 leto zapora. Lazar Gottfried, Ivo Hauri in Tlobert Encik so bili zaradi pümanj- kanja dokazov oproščeni. d Volitve v ZrJravniško zbornico ^a dravsko bauovino bodo 23. febru- arja. Volilni imeniki so razgrnjeni pri vseh sreskih poglavarstvih in mestnih magistratih dravske bano- vine od 26. t. m. do vključno 2. fe- bruarja. d Uradni dnevi komisarja za agrarne operacije se vršijo vsako prvo soboto v mesecu od 10. dopol- dne dalje. Ako pade prva soboto v mesecu na praznik, uraduje komi- sar naslednjo soboto. Komisar za agrarne operacije sprejema stranke v prostorih sreskega naCelništva v Mariboru. d Ponarejevalec tisočakov bivsi natakar Raušl je zopet pod ključem. Orožništvo iz Zavrča ga je pred dne- Tast Kondelik in zet Vejvara Češki spisal Ignat Herrmann. Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. 37 »Spal?« se je branil mojster. »Kaj moram spati? Ne mislite si, da se ne 7-nam enkrat temu odpovedati. Šli homo kam — in zelo daleč«. Mladi par jo sol naprej, teta Ka- linka se je nalasč fie malo obirala. In ko sta se slednjič poslovili z go- spo Kondelikovo, ki jo je spremila do stopnjic se je sklonila k nji in ji je zašepetala na uho: »Venceljček že ve, Beti, sem mu že povedala.« »Kaj si mu povedala?« je vpraša- la gospa. »Da naj pripravi zibelko«, je šepe- tala Katinka. »Jezus, Marija, Katinka! Danes?« »No, kako dolgo pa naj bi še to trajalo?« Padel je poslodnji poljub in teta Katinka je hitela po stopnjicah za Yejvarovimi. Gospa Kondelikova jo stala nekaj časa kakor prikovana. Moj Bog, moj Bog, kaj je Katinka napravila. In sedaj naj se vrne v sobo! Cemu hi Katinka počakala do jutri in Co je že to napi-avila, zakaj ji je povodala! Gospa Kondelikova bi bila zadovolj- no legla in ne bi ničesar slutila. In kaj sodaj? Nič drugega ni preostajaio kot vr- niti se. Zeblo jo je. Skoro šklcpetala je z zobmi, ko je vstopila v sobo. »Tcda mati, mati«, jo je nalahno posvaril gospod Kondelik, »to imaš od tega spremljevanja. Saj so bosta jutri že pomenili!« Gospa ni vedela sama, ali jo stresa rosničen rnraz ali je to posledica Ka- tinkinih besod. Preje to, preje. Rada bi bila pogledala moža, kako se drži, toda sodaj zopet ona ni mogla dvig- niti k njemu oči. Drugačo jo še pospravljala po od- hodu goslov, da ne bi bilo zjutraj toliko dela, toda danes se ji ni lju- bilo to šaranje. In ko je dobila Ka- tinko v sobi, ki je imela opraviti s pospravljanjem, ji jo rekla: »Samo krožnikc odnesite, Katin- ka, in kozarce. Kar je ostalo, pusti- ino za jutri zjutraj — pozno je že, pojdomo spat . . . Jutri je tudi še dan.« Samo da bi bila že v postelji, sa- rno da bi bila že tema. Samo za Bo- ga svetega — da ne bi padla kaka bosoda, s katero bi se začel nepo- klican govor, pojasnilo. Gospa Kondelikova je bila sedaj zelo občutljiva in boječe se jc trudi- la ogniti se vsem razlagam. Jutri, pojutrišnjem — naj bo, samo sedaj ne. Kako lahko bi bila mirna, ako bi bila slutila, da tudi njen soprog rav- na previdno, da se ne bi nikjer zadel, kako se varuje, da se ne bi ujel z njenim pogledom in kako želi, da bi inogol že ugasniti svetiljko. Potom pa pokrije oba črna tema1 in trdi spanec razprši vse zadrege, dokonča to čudno skrivalnico. Toda s torn spancem se je mojster Kondelik zmotil. Tema se je sicer razprostrla po spalnici, toda njegove oči se riiso zaprle. Nasprotno, sedaj so se razigrale vse žilice, o katerih mojster Kondelik še sanjal ni. Ni se spominjal, da bi se mu kedaj v živ- ljenju v prsih menjavalo toliko ob- čutkov, kakor v tern trenutku, da bi so po njeVovi glavi podilo toliko mi- sli. Sole sedaj, ko je po poslednjem pozdravu za lahko noč vse okoli nje- ga utihnilo, ko je bil prepuščen sa- iiieniu sebi, se je zgrnila nadenj ne- pričakovana tetina novica z vso težo svojega pomena. In po glavi se mu je podila mošanica neizrečeno po- mešanih in že v začotku čudnih ču- tov, in ne moremo trditi, da bi bili veseli prevladali. Takoj ko mu je te- ta zaupala nesluteno tajnost gospe Kondclikove, je prevzel mojstra sko- i%o strah. Stresel je sicer raz sebe ta prvi cut, ki je bil tudi raztresen med besedami celega večora, da, v nekem kotu mojstrove notranjosti je vzkli- la nada, da je morda vse le šala, po- mota, da se vse na kak način pojas- ni. Toda pozneje se je spomnil na nekatere soprogine izjavo, spomnil se je na njen večkratni molk, in tudi prigodba z vlitim angelom mu je pri- šla na misel, in mojster je prepriče- val samega sobe bolj in bolj, da se tu ne more niC sklepati na resnične dogodke. Dihanje gospe Kondelikove, ki je bilo v začetku, ko je legla, komaj slišno, se je spremenilo počasi v glo- bokejše, pravilnejše dihanje, dihanje spečega človeka. No, sedaj je bil moj- ster popolnoma sam in zdelo se mu jo, kakor bi ga pustili kjo v puščavi. Tenia v spalnici se je razprostrla v ncskonCnost, stene so se razdružile, Stran 2. »Nova Doba« 27. I. 1930. Štev. 8. vi izsledilo pri kmetu Jurgecu na Turškem vrhu. Pri Raušlu so našli 15 popolnoma in 148 napol izgotov- ljenih tisočakov ter mnogo kemika- lij in drugih priprav. Falzifikati ni- so posebno posrečeni. Raušl, ki je delal skupno z nekim Radivojem Starčičem, je očividno član ponare- jevalske družbe, ki je imcla svoj de- lokrog v ormoškem in ljutomerskem okraju ter Prekmurju. d Dunajsko vremensko poročilo za torek 28. januarja: V južnih Alpah se bo polagoma pooblaeilo in deže- valo, na zapadu se bo morda tudi pcoblačilo, na vzhodu pa bo nego- tovo, najbrž šc milo vreme. Martk Kolsek i* V nedeljo 26. t. m. ob devetib do- poldne je za vedno zatisnil oči čev- ljarski mojster in hišni posestnik na Bregu g. Martin Kolšek v starosti 02 let. Pogreb se vrši v torek 28. t. m. ob A. uri j)opoldne izpred hiše ža- losti na Bregu na okoliško pokopali- šče. Z g. Kolškom lega v grob izred- no zaveden napreden naroden obrt- nik, ki je že pred vojno neustrašcno nastopal za svoje neomajno prepri- čanje G. Kolšek je prišel kot mlad obrt- nik v takrat ponemčeno Celje. Kot zaveden Slovenec se je imel boriti z velikimi težavami, a kljub sikanam je stal vedno v ospredju nacijonal- nega boja. Kjerkoli je šlo za narod- ni živelj, smo videli g. Kolška, ki je 7. agilnostjo pomagal k uspehu. Bil je v tern oziru splošno upoštevana osebnost in značaj, ki ga je vse ce- nilo. Pokojnjk pa je bil tudi na pravem mestu kot pošten obrtnik. Iz malega si je uredil lepo delavnico., z lastni- rni žulji postavil udobno hišico na Bregu. Najbolje se je počutil v krogu svojih stanovskih tovarišev. Bil je načelnik Obrtne zadruge čevljarjev in Surovinske zadruge čevljarjev v Celju in nekaj časa tudi član Zbor- nice za TOI. Pri srcu mu je bilo zla- sti Občeslovensko (sedaj Slovensko) obrtno društvo v Celju, kojega clan je bil skoro od njega ustanovitve. Kot dolgoletni odbornik društva je aktivno in z uspehom posegal v nje- ga delovanje. G. Kolsek je vzgojil svoje otroke v strogo narodnem dubu. Eden sin je zdravnik-sekundarij v celjski bolni- ei, drugi je obratovodja v papirnici v Radečab, tretji strojevodja drž. že- leznic v Novem Sadu, hčerka pa je poročena v Kragujevcu. G. Kolšek je pred dvema letoma obhajal trojen \ jubilej in sicer GO-letnico svojega roj- stva, 25-letnico poroke z go. Ivano, roj. Novakovo, in 35-letnico, odkar se je bil naselil kot samostojni obrt- nik v Celju. Zaslužnemu narodnemu možu bo- di ohranjen časten spomin, spošto- vani rodbini naše iskreno sožalje! c Celjski občinski svet bo imel v petek 31. t. m. ob 18. redno sejo. Na dnevnem redu so poročila odsekov. c Jubilej znane Celjanke. V soboto 25. t. m. je obbajala ga. Ana Egers- dorserjeva, rojena PetriČkova, v ož- jem rodbinskem krogu svojo osem- desetletnico. Rojena Savinjčanka, je preživela malodane vso to dolgo do- bo v Ceiju. Jubilantka. je bila sopro- ga pred 10 leti umrlega dolgoletnega posiovodje tvrdke Rakusch g. Av- tvusta Egersdorferja, ki je bil vsled svojega mirnega in prijaznega, na- stopa priljubljen pri vseh Celjanih brez razlike. Kmalu po smrti svoje- ga inoza je izgubila edinega sina v svetovni vojni. Njena hči je sopi'oga celjskega trgovca g. I. Hönigmanna. Kakor njen pokojni soprog je tudi jubilantka vsled svojih lepih last- nosti, skromnosti, pridnosti, prijaz- nosti in dobrotljivosti ])riljubljena pri vseh Celjanih in daleč okrog pri vseh, ki jo poznajo. Cestitkarn, ki prihajajo pri tej priliki od vseh stra- n.i, se pridružujeino tudi mi, in ji že- lirno, da bi bila še dolga leta zdrava in srečna! c Svetosavske proslave. Danes do- poldne so se vrsile na celjskih šolah proslave sv. Save, v telovadnici rae- stne osnovne Sole pa se je vršila lepa svečana pros lava, ki so se je udele- žili predstavniki oblastev in uradov, ofich'ski zbor in zastopniki društev. c Ljuclsko vseučilišče. Danes, v pondeijek 27. t. m. ob osmih zvečer predava v risalnici meščanske Sole državni tožilec g. dr. Albin Juhart >O modernih smereh mladinskega sodstva«. Na to poljudno prcdavanje opozarjamo zlasti starše in učitclj- stvo. e Preprečen požar v celjski bolnici. V nedeljo 26. t. m. ob pol sedmih zjutraj je iz nepojasnjenih vzrokov nastal v obokanih kletnih skladiščih drv in premoga, kjer so v soseščini nameščene peči centralne kurjave, ogenj, ki je razširjal ogromno dima in povzročil tudi nekaj skode. Ilitri pomoči uslužbencev zavoda in inest- nega gasilnega društva pod vod- stvom g. Koširja se je zahvaliti, da je bil ogenj kmalu uduSen in da ni povzročil večje škode. c Smrtna kosa. V javni bolnici je umrl v soboto 25. t. m. 78-letni Jože Stropnik, železniški delavec v p. z Zi- danega mosta, v pondeijek 27. t. m. pti 24-letna ga. Karolina Ladiha, so- proga prometnega uradnika drž. že- leznic iz Mikanovcev. V mestu je umrl v soboto 25. t. in. v starosti 10 meseeev Vladimir Podgornik, sinCek višjega stražnika g. Podgornika. N. p. v in.! c Pozivl Napredni prijatelji pokoj- nega g. Martina KolSka pozivajo vse njegove bivše sodelavce, da se udele- žijo v polnem številu pogreba, ki se vrži v torek 28. t. in. ob A. popoldne 7. Brega na okoliško pokopališče. c Sokol v Celju poziva svoje člane, da se udeležijo pogreba brata Mar- tina Kolska v civilu z znakom. c Pevci celjskih zborov se zberejo jutri, v torek pred A. popoldne pred hišo pokojnega g. Koläka na Bregu in mu zapojo tarn, kakor tudi ob gro- bu žalostinko. c Celjskim obrtnikom! Slovensko obrtno druStvo v Celju poziva vse obrtnike, ki še niso predložili davčni upravi prijav za pridobnino, da se zglasijo v svrho informacij v dru- štveni pisarni (Gledališka ulica 2) in sicer vsak delavnik od 6. ure dalje, v nedeljo in na praznik pa dopoldne od 8. ine dalje. Rok za predložitev prijave je 5. februar. c XI. Obrtniški pies priredijo celj- ski obrtniki 1. februarja v vseh gor- njih prostorih Narodnega doma v Celju. Sodelovala bo priznana celj- okoli gospoda Kondelika se je širil velikanski prostor in od vseh strani so se zgrinjale nadenj nove in nove rnisli. Mojster Kondelik je bil tudi v svojih mislih trpek, toda sedaj ni mogel najti samega sebe. Prevzela ga je skoro nekaka tesnoba, rnučna otožnost. Spomnil se je na Katinkine besede, oglašale so se zopet nekje iz teme, kakor bi slišal: Pestoval boš, oČe boš . . . Mojster Kondelik se je začel potiti, odgrnil je pernico, ki jo je imel prikrito do brade, misleC, da bo tako lažje zaspal. Oče! Ah, ko bi mu prinesli to novico pred leti, ko je imela Pepica dve leti, pet let in ma- gari deset let. Kako bi se tedaj raz- veselil. Toda sedaj! V to tiho, udobno življenje pade otroški jok in vse one neštevilne skrbi, strah, raztreseni dnevi in nemirne noči! Izgubljeno je mirno span je od večera do jutra . . . Pride sem kaka tuja, sitna ženska, ki bo hotela imeti prvo besedo v hi- ši, ki se bo zoperno smejala, bo cud- no in neokusno govorila in se šalila, namigavala in pikala — mojster se je spomnil sedaj na veCerni obisk. Ali, da to ni bil samo slučaj, kakor so vsi menili, to je bila prerokba. Skoro mraz ga je spreletel po hrbtu. Tedaj še ni slutil, da sega po njem neka vižja moe — o Bog, kako hitro potem je sledilo tetino odkritje! Ta- koj, ko je nepoklicana babica zgi- nila. Mojster se je ustavil za trenu- lek in je premišljal, če bi se bilo zgo- dilo, kar se je zgodilo, ko bi si ona žena po nerodnosti zlomila ua stop- njicah tilnik in ne bi prišla v drugo nadstropje. ska mestnu gotlba. Kdor se hoče res domače zabavati, naj nikar ne za- mudi tega, že deset let najpriljublje- nejSega in najprijetnejšega plesncga večera. 57 c Obrtiuüiki knjigovadski iečaj v Celju. Zavod za pospesevanjo obrta Zbornice TOI v Ljubljani priredi v Celju knjigovodski tečaj za obrtnike. Tečaj se bo vr^il od 1(5. marca do 4. aprila po tri dni na teden in sicer ob nedoljah od 8. do 11. dopoldne ter ob sredah in petkih od 15. do 18. ure. Obisk bo zato omogočen tudi oko- liskirn obrtnikom, ker se bodo ino- vli k predavanju vozili vsakokrat z železnico in takoj po predavanju zo- pet oditi cloniov. Predavanja, ki jib bo vodil prvovrstcn strokoviijak, bo- do poljLibna, da se bo mogel vsak udeleženec brez posebne težave se- znaniti s potrebnim knjigovodstvom in raznhni manipulacijami, ki so z njini v zvezi (nakazila, cekovni pro- met, mainpulacije z menicami, bans- no poslovanje itd.). Po razpoložlji- vosti prostora se bodo sprejeli v te- faj tudi starejši pomočniki. Prijave z natančnim naslovom je poslati naj- kasneje tlo 1. februarja na Zavod P. O. Zbornice TOI v Ljubljani. Podrob- nejša navodila dobi vsak ])rijavlje- nec pismeno. c število drušlev v Celju. Po celj- skem uradnem društvenem registru je bilo ob koncu leta 1929. v Celju 116 društev in to: 48 stanovskih in strokovnih, 30 narodno-obrambnih, kultuvnih in humanitarnih društev, 15 sportnih, turistovskih itd., 11 pev- Kkih in godbenih, 10 izobi-aževalnih in dvoje gospodarskih. Okrog 10 društev jo lani prenehalo delovati, ker so bila deloma oblastveno raz- puščena, deloma pa so se prostovolj- no razšla. lift društov je za Celje go- tovo prav lepo, morda celo nckoliko previsoko število. c Tombola vojnih invalidov. Uuru- ženje vojnih invalidov, krajevni od- bor v Celju bo tudi letos kakor vsa- ko leto priredil dobrodelno tonibolo v korist svojim najrevnejSim in one- moglim članoin. Tombola se bo vr- sjla v nedeljo 1. junija, v slučaju ne- ugodnega vremena pa prihodnjo ne- deljo 8. junija. Z ozirom na dobro- delni narnen se že sedaj prosijo vsa celjska društva, da pri svojih prire- dit.vah upoštevajo ta datum. c Nesrcča. V četrtek popoldne je pri spravljanju lesa zadel hlod 20- letno posestnikovo hčer Nežo Straš- kovo z Roginske gorce pri Smarju na glavo s tako silo, da ji je potegnil z'glave kožo z lasmi vred. Ponesre- čenko so prepeljali z avtomobilom v tuk. bolnico, kjei' so ji kožo seisili. c ZQlasitev rezervnih olicirjev, oli- cirjev v oslavki in v pokoju. Mestno načelništvo v Celju (vojaški oddelek) razglaša.: Vsled naročila koniaudan- ta dravske divizijske oblasti Str. Pov. br. 80 od 17. I. 1930 in koman- danta voj. okrožja v Celju Str. Pov. br. 85 z due 19. I. 1930 se pozivajo vsi v mestu Celju bivajoči gg. rezervni olicirji, oficirjiv ostavki in v poko- ju, da se v neki nujni in važni vo- jaški zadevi osebno zglasijo med na- viulnimi uradnimi urami, to je od 9. do 12. dopoldne do vključno 6. fe- bruarja (izvzemši nedelje) i)ii nave- denoin uradu v sobi št. 2, I. nadstrop- je. K zglasitvi mora vsak s seboj pri- nesti vojaške dokumente, podatke o sprejemu v našo vojsko ter vojaš- kem napredovanju, kakor tudi po- datke o upokojitvi in o sprejetju po- dane ostavke ter oficirsko legitima- cijo in zadnji vojaški razpored. V izogib kazni v slučaju neodziva te- rau pozivu, se vabijo vsi v poštev pri- hajajoči, da postopajo po tern raz- glasu. Nevednost o tern razglasu ne opravičuje. bledalisce MHSTNO GLEDALIŠČE V CELJU. Repertoar: Sreda 5. februarja ob 20.: »Lepa pu- stolovščina«. Gostovanje maribor- skega Narodnega gledališča. Hudožestveniki v Celju (K gostovanju v soboto 25. i. m.) Gostovanje praške skupine Hudo- žestvenikov je bilo za Celje gleda- iiSki dogodek, ki mu v analih celj- skega gledališča ni najti enakega. Slavni ruski umetniki so zbrali za celjsko gostovanje Ostrovskega rus- ko - bidermajersko komedijo »Si]jo- roastvo ni sramota« v mojstrski, do podrobnosti izdelani efektni režiji ge. V. G r e č e v e. Vsem ulogam, tudi malim, in žtatisteriji je režija posve- tila. veliko pažnjo in igi-anje docela izenačila. Iludožestveniki so izčrpali iz igre, ki nima izrazite literarne vrednosti, kratkomalo vse in ustva- rili dragocsno igralsko mojstrovino. Ljubimski ulogi Ljubovje in Mitje sta podala s toplino, dobiim kontra- stiranjem in naturnostjo gdč. E. K o r s a k o v a in g. A. Bogdano v. Silna je bila igra g. B. Espe j a v ulogi trdega, a dobrega trgovca Tor- covu. S temr)eramentom in bravuro je igrala ga. V. G r e č e v a vdovo Ivano Ivanovno; njena agilnost se je uveljavljala do konca. Dovršen je bil g. I. D u v a n - Torcov kot odurni, pohotni industrijalec Afrikan Savič Koršunov. Fino zgrajeno je bilo igra- nje ge. K. D ubravine (žene Tor- covaj in ge. V. Z e 1 i c k e (dojilje Ari- ne). lzvrsinega ruskega santa je po- stavil g. N. B o r z o v kot Griaa Raz- Ijuljajev. Višek igralske umetnosti ]>a je nudil g. P. Pavlov kot pro- padli, a plemeniti Ljubin Torcov. Njegova ncdosežna igra je povzdig- nila vse scene, v katerih je nastopil. Petje mod igro je bilo pohvalno, sce- nerija. okusna, iluminacija primer- na. Občinstvo je napeto in z užitkom sledilo poteku igre, četudi. večina za- radi neznanja ruščine ni mogla pro- dreti v vse iinese dialogov. Gostje so bili ob koncu igre deležni burnega, dolgotrajnega aplavza in cvetja. Gle- dališče je bilo nabito polno in toplo /akurjeno. Novo gostovanje Hudo- žestvenikov v tern letu bi Celje go- lovo zoj)ct kvitiralo z razprodanim gledalis7:em. — rp — Mestni kino Gelje. Pondeijek 27., torek 28. in sreda 29. januarja: »De- tektiv Harry«. Duhovite in vesele pustolovščine slovitega detektiva in milijonarjeve hčerke. V glavnih ulo- gah Harry Liedtke in Hilda Rose h. Ta film je dosegel pred '< kratkim v Ljubljani izreden uspeh. ; Orkester! * Prihodnje gostovanje v celjskem glcdališču bo v sredo 5. februarja. Mariborski igralci uprizore duhovito in uspelo francosko komedijo »Lepa pustolcvščina«. Na to gostovanje opozarjanio vso prijatelje gledaliača. Gospodarstvo g Z viiisko trto zasajeni prostor v Jugoslaviji se zmanjšuje. Leta 1927. je uieril 178.358 ha, leta 1928. 167.300, lani pa je zopet nekoliko padel, manjkajo pa še statistični podatki. g Bolgariji priiuanjkuje žita. Pri- tlelek Bolgarije v preteklem letu je dal 902.000 ton pgenice, 19(5.000 ton rži, 235.000 ton jeCmena, 160.000 ton ovsa, 210.000 ton koruze, 10.000 ton riža. Zlasti pridelek pšenice se mora označiti kot skrajno slab. Prav tako je bil izvoz tobaka lani manjšl kot v prejSnjih letih. Uvoz psenice je bil velik; samo iz Jugoslavije je bilo uvo/enih lani 3000 vagonov, po ne- katerih vesteh celo 4000 vagonov pše- nice. Nekateri bolgarski listi so pri- občili poziv na bolgarsko Narodno banko, naj kupcem jugoslovanske pšcnice odpove kredit, a Narodna banka se tenau pozivu ni odzvala. g Mednarodni seinenj v Poznanju. Kdor žoli sodelovati kot razstavlja- lec na mednarodnem semnju v Poz- nanju in bi hotel razstaviti vzorce svojega blaga v skupnem jugoslo- vanskein paviljonu, naj piše na na- slov: M. Jankovič, podpredsednik poljsko-jugoslovenske trgovske zbor- nice v Varšavi, ul. Filtrovva 77, ki mu bo sporočil točnejše informacije in pogoje. Štev. 8. »Nova Doba« 27. I. 1930. Sti'än 3. W 1 f Skrbite za zdravje svo- k jih ust, razkužujte si ¦ktosnice, očuvajte sj ¦ {rlo z vsakdanjo rabo m pastil j I (»VALDA« ¦ Njihove razkuzüne \z- I puhtline Vas čuvajo in [ branijo bolezni dihal- I nih organov, kakor I tudi okuženja v pri- ¦ meru epidemije. Zahte- B vajte in rabite vedne i 1 eprav*pastilje,VALDa\ ¦ ki se prodaiajo samJ W v Skatljicah z napisom Nabiranje članov Kmetijske družbe Na žoljo štcvilnih podružnic, ki še niso mogle pobrati člariarine za leto 1930. od vseh priglašenih članov, jc glavni odbor za letos izjemoma po- (ialjšal prej označeni role do 15. f e - bruarja. S tem je podana možnost prislopa k družbi tudi listim kmeto- valcem, ki doslej še niso imeli prili- ke poravnati te svoje obveznosti. (''.la- narina znaša za loto 1930. le 20 Din in je ta znesek obenem narofnimi za »Kmetovalca«. Opozarja se, da je sprejem člana vezan na vplaßanje clanarino in da •se ta sele tedaj vpiše v družbene ime- I nike, ko je clružba njegovo clanarino prejela. Član družbe lahko postane vsaka oseba. 1. številko »Kmetoval- < a« od 15. januarja so prejeli vsi lan- ski člani, od letoa na novo priglašc- nih pa jo prej nie jo tisti, ki bodo pra- vočasno poravnali clanarino. Pri ne- katerih od teh se bo pošiljatev neko- liko zakasnila, ker je bilo tehniCno nemoefoče vse dosedaj prijavljene olane pravočasno vpisati v imenike. Načelstva so dolžna, da nemudo- 7iia poberejo Clanarino od zamudni- kov in jo skupno dopošljejo družbi. Ne smejo odklqniti nobenega nove- pa člana, ki se je za to priglasil. Vsak seznam mora biti potrjen od županstva, da odgovarjajo redni čla- ni § 5. družbenih pravil. Vsi bivši člani zamudniki se pozivajo, da ta- koj poravnajo clanarino pri pristoj- ni podružnicj. Vsak. zaveden kmetovalec niora postati Clan Kmetijske družbe, ki je bila zanj ustvarjena in deluje za nje- gove koristi. Cim veeje število pra- vih kmetovalcev bo ta zastopala, tem uspešnejše bo njeno delovanje. Zato je tudi dolžnost vsakega člana, (ia pridobiva druge kinetovalce, še nečlane, za vstop v njih stanovsko organizaeijo. Knietijska družba v Ljubljani. Yojnik. (Srnrtna kosa.) V Vojniku pri Celju je umrl v soboto 25. t. m. v visoki starosti 80 let g. Jurij Gore- fan. Pokojni je nad 50 let izvrševal mizarsko obrt ter je bil radi svoje ustrežijivosti splošno Cislan in pri- ljubljen. S svojo skrbno in pridno ieno je vzgojil mnogoštevilno rod- bino v trdnem narodnem duhu, kar nekdaj v Vojniku ni bilo labko. Po /ivljenju, polnem trudapolnega dela in skrbi. naj mu bo miren poCitek in lep spomin! Hodbini naöe iskreno sožalje! Vojnik. Gospodinjsko - nadaljeval- na sola v Vojniku priredi na Sveč- nico 2. februarja ob, 15. v posojilniš- ki dvorani igro Fr. Roša »Pri Brod- nikovih« s petjem in Šaljivim ples- ni'm nastppom. Kcr je čisti dobiček igre namenjen za nabavo kubinjske opreme, prosi sola za obilno udelež- bo. Po svetu s NajsrečiiejSa obeina v Evropi je skoro nedvoiAiio obeina Ebern na severnem Bavarskem. Drugod se ob- čani kregajo radi občinskib doklad, v Ebernu pa ne le da nimajo občin- skih iloklad, arnpak se obeina pla- Cuje prebivalcem, da so občani. Dasi je paradoksno, je vendarle r.?s. Ob- eina je silno bogata in ima velike gozdne komplekse. Samo dohodki iz gozdov krijejo vse stroške obeine in nosijo še velik dobiček. Občinski sveti jo sklenil, da izplača vsakemu obča- nu let.no (10 mark, siromakom pa še več. Scveda v občini pravih siroma- kov sploh ni. Vsak obCan dobi letno tudi voz drv za kurjavo, na željo in ])o poirebi J5e več\ Seveda pa občina tudi strogo pazi, da ne pridejo vanjo novi nepoklicani elementi, ki bi se hoteli okoT'is-iti. s 'SOU.COÖ dolarjev za obljnbo zako- na. Porotno sodišče v Detroitu je ob- sodilo nekega bogatega spekulanta na 400.000 dolarjev odškodnine ne- vesti, kateri je obljubil zakon, a rii držal svoje besede. To je gotovo naj- višja odškodnina, ki je bila kdaj pri- znana zapeljanemu dekletu. Seveda pa je treba pomisliti, da je bilo med porutniki nič manj kot 8 žensk. s Drugi zakon je srečnejSi. Po sta- tistikah sodišsi je drugi zakon običaj- no mnogo srečnejfu, nego prvi. Ce- prav se večina loßeneev zopet poro- e.i, se razmeroma redko dogodi, da bi bil Iočen tudi drugi zakon. Sicer pa govori že izkušnja, da zakonec na- pake, ki jo je zagreSil v prvem za- konu, v drugem zakonu običajno ne ponovi. Pri drugem zakonu obstoja pač trdna namera, vatrajati do kon- ca. Vrh tega se sklopa drugi zakon navadno že v zrelejši starosti, tako da so najhujSe zmotnje mladosti že premagan«. Kot nenavaden pojav se poroca y/. Berlina, da je bilo o božiču med 1000 poročenci. tudi 112 parov, ki so se zopet poročili z loCenim part- ner jem. s Turčija gradi avloiuobilskc ceste. Kakor na vseh pol jih narodnega go- spodarstva, napreduje nova Turčija tudi V povzdigi avtomobilizma in je predvidela velike vsote za izgradnjo modernih avtomobilskih cest. .°>0.00() delavcev gradi te nove ceste. s Prebivalstvo zemlje. Zve/.a naro- dov je i/.dala pri roc no statistiko vseh mogočih zaniniivih podatkov iz ce- lega sveta. L. 1913. je bilo na svetu 1808 milijonov ljudi, koncem I. 192G. pa 1932 milijonov. Prirastek znaša 7%. Danes jib bo okrog 1950 milijo- nov, v kratkem času pa 2 milijardi. Od teh živi 1026 milijonov v Azlji, 514 milijonov v Evropi, 232 milijo- nov v Ameriki, 140 mil. v Afriki, 9 milijonov v Avstraliji in Oceaniji. Največji prirastek prebivalstva za- znamuje Azija, kjer je naraslo od le- ! ta 1913. do 192G. za 48 milijonov lju- di. Po svoji tretji poroki je cesar Franc I. javno izrekel vrhovnemu dvornemu ceremonijarju svoje neza- dovoljstvo nad slabim aranžmajem svatbenih svečanosti. V svoji zmede- nosti je potrti dostojanstvenik nato zajecljal: »Vaše Veličanstvo je lahko prepri- Cano, da bo šlo prihodnjič bolj v re- du!« (Kakor znano, se je cesar Franc res tudi četrtič poročil.) * Bernarda Shawa je silno nadlego- val neki Casnikar. Pcsnik: »Ako me vpraša kdo, ki mi ni simpatičen, kaj trenutno pišein, odgovorim vedno: ,Jaz sploli več ne pišem'!« Casnikar: »Imenitno! — Kaj pa pripravljato sedaj?« Pcsnik: »Setlaj sploh niC ne pri- j pravljam.« Anatole France je bil v večji druž- bi, ki je med pogovorom razpravljala tudi o pisateljih brez talenta, katerih knjige pa dosežejo često velikansko naklado. j »In to imenujete brez talenta«, je w lass ni palači Narodni dorn Sfanje hranilnih vlog nad Din 75,000 000 Lastna glavnka in rezerva nad Din 13,000.000 — SpreJGifisi hranilne vloge na knjižice , ekoči vacuMi pnoti ugodnemu obrestovanju im točnemu izplačifu. Kupuje in prodaja devize in valute. Podružnid: Maribor, Šoštauj pripomnil pesnik, »ali ni to talent, prodati knjige, čeprav nimaš talen- 1a?« Jerome K. Jerome je dobil nekoč polo o dohodninskem davku. V ru- briko »Kdo je pri kupčiji še udele- žen?« je zapisal: »Davkarija!« Vse pletenine jopice, kostume, žemperje, otroške obleke itd. kupite najceneje z znatnim popustom samo pri B. Punnik Celje, Cankarjeva cesta 4. Solidno dornače delo. Naročila po meri se točno izvršujejo. Tula »ifebrno doio drag mi spomin, sem nekje založil ali izKubil z monogramom »PAVLINA« 26. 11. 1922. Prosim poštenega najdi- telja, da mi dozo vrne proti lepi na- gradi v upravi lista. Pouk v nemščini se daje odraslim in učencem. Naslov v upravi lista. 1*2 Stelažc za trgovino dobro ohranjene in omaca za led s? poceni proda. Ivana Okorn, Šmarjeta pri Celju. I ö č e m «» trgovce, uradnike, liameščcncc itd., vseeno ali v mestu ali na deželi, v svrho ureditve ekspedicijG za razpošiljanjc naSega množin- skeqa proizvoda, kiiterega vsakdo potrobuje. Ni treba potovati, teinveč se vrši brez lokala, dclufoč enostavno po naSih navodilih. Me- sečni dohodek od 4.000 Din je lahko doseg- ljiv tudi kot postranski zaslužck. Interesenti, ki znajo dobro nemško, naj pošljejo svoj na- slov pod »Cex 1/368« na Interreklam d. d., Zagreb, Marovska 28. Izpred vrat mi je bil vzet 20. I. t. 1. še nov velour kokos plifi obrisač za čevlje, vreden 300 Din. Če je komu kaj znano o tem, se Drosi, da to iavi proti nagradi lastniku Maksu Zabukošku Stanovanje lepo, zračno, obstoječe iz 4 sob, ku- binje, kopalnice in pripadajočih pri- tiklm ter lep lokal se odda s 1. februarjem 1930 Naslov v upravi. Krasna jesülsiica še skoraj nerabljena, se radi selitve takoj pod ceno proda. Priložnostni na- kup. Naslov pove Mihael Vrenko, mi- zar, Celje, Na okopih 11. Cenj. damam naznanjam, da sem otvorila modni salon za dame začasno v lastni hiäina Ljubljanski cesti st. 27 in se priporočam cenj. damam. JULKA BAJQE. Stanovanje z dvema sobama iščem za takoj. Po- nudbe na upravo lista pod „Stanovanje St. 100". 2 3 Oddam lepo 2-2 meblovano sobo z električno lučjo in posebnim vho- dom v Zrinjskega ulici 17. Išče se soba ati 8okal v mestu, pripraven za šivMjsko obrt. Na- slov v upravi. 4-4 kleparstvo, vodovodne inStalacije, strelovodne nanrave. CELJE, ZA KRESIJO 4. Prevzema vsa v zgomj navedene stroke spadajoča dela in popravila. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne. 5Ü-29 Samo na veBifeo! Samo na veliko! CSIJ — Mount Everest v z-jvitkih in zabojih nudt po originalnih cenah CEL-JiS:, KRALJA PETRA C. 22 veletrgovina kolonljalnega in Špecerljskega blaga Lastna pražanna Retire IVKlin xct diftave Stran 4. »Nova Doba« 27. I. 1930. Stev. 8. Obrtna zadruga čevljarjev v Celju naznanja tužno vest, da je nje velezaslužni načel- nik in dolgoletni clan, gospod Martin Kolšek čevljarski mojster v Celju umrl v nedeljo dne 26. januarja ob 9. uri dopoldne. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v torek 28. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Breg št. 37, na okoliško pokopališče. CELJE, dne 26. januarja 1930. NJtiElSfVC Surovinska zadruga eevljarjev v Celju registrovana zadruga z omejeno zavezo javlja tužno vest, da je njen dolgoletni predsednik, gospod Martin Kolšek čevljarski mojster itd. v Celju po dolgi mučni bolezni preminul v nedeljo dne 26. januarja. Pogreb se bo vršil v torek 28. januarja ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na Bregu na oko- liško pokopališče. Velezaslužnemu predsedniku ohranimo časten spomm CELJE, dne 26. januarja 1930. Slovensko obrtno društvo v Celju javlja žalostno vest, da je preminul njega clan in odbornik, gospod MARTIN KCÜEK Ievuarski mojster Pogreb blagega pokojnika se vrši v torek, dne 28. januarja 1930 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Breg štev. 37, na okol. pokopališče. CELJE, dne 26. januarja 1930. ODBOR LVJiRtJirsi ;¦¦,• -,¦' ¦ ,.¦ ¦¦im Urejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za Jtonzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Četlna. -- Oba v Celju.