8554 AA
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA P.P.126
PRhv.vjr*SKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	r* «.
Abb. postale I gruppo (j6D3 4UU lil*
Leto XXXVH. Št. 64 (10.886)
TRST, torek, 17. marca 1981
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1, maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
PRED SREČANJI MINISTRA ANIflSIJfl S PREDSTAVNIKI ZDRAVNIKOV
Stavke zdravnikov po vsej Italiji hudo ohromile zdravstveno službo
Vodstvo enotne federacije sindikatov obsodilo napovedano akcijo splošnih zdravnikov-V teku debata o urejanju pravice do stavke - Sindikati zaostrujejo svoje odnose s Confindustrio
RIM — Včeraj se je ustavilo delo
V	zdravstvenih službah radiologije
V	bolnicah, jutri pa bodo na vrsti službe analiz, hkrati pa se bo ustalilo tudi delo v javnih ambulanta!) bivših bolniških blagajn (sedaj SAUB). Vse to je povzročilo popolno ohromitev zdravstvene službe. Radiološki in laboratorijski pregledi so namreč bistveni za diagnoze in za operacijske posege. Izjema so le nujni primeri.
Dr. Battaglia, namestnik ravnatelja bolnišnice San Camillo v Rimu pa je izjavil, da to samo slab ša položaj Vsa normalna dejavnost .je zamrla, čas ki ga bolniki prebijejo v bolnicah pa se daljša. Pred ambulantami so dolge vrste ljudi, ki čakajo na preglede. Bolniki se obračajo na pogodbeno vezane zasebne zdravnike.
Danes zvečer se bo zaključila stavka ambulantnih zdravniKov. V bolnišnicah pa bo služba prekinjena ves teden. Jutri tr do na vrsti medicina, pediatrija, kardiologija.
dermatologija ipd. Pojutrišnjem bo stavka-zadevala kirurško in specialistično službo. V petek bo na vrsti anestezija. Čez osem dni pa, se pravi začenši s ponedeljkom, bo sedemdesettisoč družinskih zdravnikov prešlo na posredno zdravstveno pomoč.
Vendar pa obstaja upanje, da bo današnje srečanje na ministrstvu za zdravstvo ob 16.30 začelo reševati vsa ta vprašanja. Minister Aniasi se bo ponovno pogovarjal s predstavniki javnih ambulantnih specialistov (SUMAI). V četrtek .-.e bo Aniasi srečal z delegacijami bolniških zdravnikov. V tej zvezi pa so predstavniki sindikata zunanjih pogodbeno vezanih specialistov že sprožili določene zahteve. Važno pa .je, da zahtevajo, da vsi zdravniki sedejo skupaj za mizo ter spora zumno rešujejo vsa ta vprašanja.
Generalni tajniki enotne federa cije sindikatov CGIL, CISI., UIL Langa. Carniti in Benvenuto so se medtem obrnili na vlado, dežele in
NA PROCESU V CATANZARU
V četrtek razsodba
CATANZARO — Sodniki prizivnega porotnega sodnišča v Ca-tanzaru so se včeraj v prvih popoldanskih urah umaknili k posvetu. V četrtek bodo izrekli razsodbo o pokolu na Trgu Fontana v Milanu, .dogodku, ki je predstavljal krvavi začetek strategije napetosti, enem na.jokrutnejših zločinov črnega terorja v Italiji po koncu druge svetovne vojne.
Sodniki se morajo izreči o zahtevali. javnega tožilca, ki je zahteval potrditev prvostopenjske obsodbe na dosmrtno .ječo za Franca Fredo, Giovannija Verituro in Guida Giannettinija, zahteval pa je tudi obsodbo na isto kazen za anarhista Pietra Valpredo. »Po-šast» Valpreda je tako prišla zopet v ospredje. V povsem nič prepričljivi zahtevi javnega tožilca je namreč nakazana njegova »soodgovornost* za pokol in njegovo sodelovanje s fašisti.
Kam je meril tožilec s svojimi zahtevami? Morda je jemal iz hladilnika teorijo o nasprotujočih si ekstremizmih*, ki je bila nekaterim krogom v času. ko je fašistični terorizem najpogosteje divjal, tako zelo všeč. Obsodba
Pietra Valprede (vendar pa so vsi prepričani, da do obsodbe ne more priti, ker je nedolžnost a-narhista že jasna) bi potrdila njegovo teorijo.
Morda pa je tožilec meril drugam. S tem, da sodniki zavrnejo njegove zahteve bi lahko omilili trdo roko na drugi strani, predvsem pri Guidu Giannettiniju, ki nedvomno ve mnogo več od tistega kar je povedal, predvsem v zvezi z dejavnostjo tajne obveščevalne službe SID. Morebitna oprostitev Giannettinija,. pa čeprav zaradi pomanjkanja dokazov, bi bila jamstvo, da bo bivši tajni agent še vedno molčal; dokončna potrditev obsodbe na dosmrtno ječo pa bi, nasprotno, lahko bila povod, da bi Giannettini končno spregovoril, saj bi ne mogel več izgubiti ničesar.
O teh zahtevah sedaj odločajo sodniki. Razsodbo bodo, kot rečeno, verjetno objavili v četrtek, že sedaj pa je mogoče trditi. da ne bo šlo za odkrivanje dogajanj izpred dvanajstih let ampak, v najboljšem primeru, za potrditev dvomov, ki so ob koncu prvega procesa še ostali na dlani.
ANCI, da bi preprečile prekinitev zdravstvene službe splošnih zdravnikov. Sindikalni voditelji obsojajo napovedane stavke ter med drugim obtožujejo zdravniške sindikalne organizacije, da stremijo po privilegiranih položajih.
V ospredju pozornosti je še vedno tudi spor na področju javnih prevozov. Danes popoldne bo na ministrstvu za delo srečanje ob navzočnosti podtajnika Žita. Ne ve se še, kakšen bo rezultat tega srečanja, toda sindikalne organizacije so na vsak način potrdile stavke za skupno 14 ur, ki naj bi bile jutri, v petek, 20. , v sredo, 25., in petek, 27. marca.
Ta teden pa bo seja predsednikov parlamentarnih skupin večine, na kateri bodo obravnavali vprašanje skupne parlamentarne pobude za urejevanje izvajanja javne pravice do stavk, ki pritiče tudi uslužbencem osnovnih javnih služb. Predsednik demokristjanskih jx>slancev Gerardo Bianco je poslal pismo La-brioli, Mammiju in Reggianiju, v katerem zahteva nujno sklicanje srečanja, na katerega bi povabili kasneje tudi predstavnike opozicijskih skupin. Mammi je že odgovoril dokaj pozitivno, čeprav je navedel nekaj osnovnih stališč svoje stranka (PRI).
To vprašanje je pereče, toda obenem tudi zelo delikatno. Sindikalni voditelji Lama, Carniti in Benvenuto bodo v torek, 24. marca, obravnavali na tiskovni konferenci vsa pereča vprašanja na dnevnem redu; urejevanje pravice do stavke, stavke, triletni načrt, spor s Confindustrio itd. Nadalje bi utegnilo priti že jutri do srečanja sindikalnega vodstva s predstavniki uslužbencev pri prevozih. Na včerajšnjem srečanju so sindikalni voditelji potrdili, da se bo enotno glavno vodstvo sestalo 30. in 31. marcg. Ob tej priložnosti bo vodstvo izdelalo tudi zaključke o posvetovanju z delavci glede platforme v Montecatiniju.
Na srečanju, ki smo ga omenili zgoraj, je vodstvo CGIL. CISL in UIL sklenilo, da se ne bo udeležilo seminarja o mezdah, ki ga je pripravila Confindustria za jutrišnji dan. Ta Sklep je bil SDrejet v znaku protesta proti stališčem Confin-dustrie do sindikalnega gibanja.
(vk)
V NEDELJO V KULTURNEM DOMU V TRSTU
Občni zbor Kmečke zveze potrdil enotno nasprotovanje razlaščanju
Obsodba izrivanja slovenskega človeka s Kolonkovca - Zahteve deželnim in drugim oblastem po upoštevanju potreb kmetov - Nujnost odobritve zakona za globalno zaščito kot osnove za vsestranski razvoj manjšine
HAAG — V nekdanji nizozemski koloniji Gujani, sedaj neodvisnemu Surinamu, je vojska preprečila državni udar, pri čemer je bila ena oseba ubita.
Na madridski KEVS spor o terorizmu
MADRID — Na konferenci o evropski varnosti in sodelovanju so včeraj razpravljali o boju proti terorizmu. Kot poročajo iz Madrida. je bilo precej različnih mnenj, celo pravcati spopad v zvezi z vzhodno in zahodno inačico obsodbe terorizma.
Včeraj se je delo na madridskem srečanju sicer nadaljevalo v petih skupinah, ki imajo nalogo pripraviti sklepni dokument srečanja. Tudi tu za zdaj niso dosegli nobenega rezultata, saj se stališča med SZ in ZDA kot tudi med obema vojaškima blokoma še vedno zelo razlikujejo in to praktično o vseh temeljnih vprašanjih.
Med razpravo o terorizmu je sovjetski predstavnik zahteval, naj v sklepni dokument vstavijo »obsodba mednarodnega terorizma*, medtem ko je delegat Španije zahteval, naj obsodijo vsako teroristično dejanje. Za to minimalno razliko stojita dva popolnoma različna pristopa k vprašanju terorizma. Sovjetski predstavnik je poudaril, da ne moremo uvrščati o-svobodilnih gibanj k temu problemu, kar sicer poudarjajo v Wa-shingtonu. Voditelj ameriške delegacije Kampelman je izjavil, «da ne moremo sprejeti stališča, da smo proti terorizmu, ki nam ni všeč in za terorizme, s katerim simpatiziramo*.
Razprava je sicer pokazala, da se madridsko srečanje sooča z resnimi težavami in da za zdaj še ni dejstev, ki govorijo v prid doseganja sporazuma, (dd)
iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiijimiimiiiiiiii minili m i!iuiiiiii»iii m i«i mm mi umu 111111*11111111111111111111*11 umil mn tiiiim mm i mil i n iiiiiiiiiiu i»iiiiiiiii iiiiiHiiim iiiii iiiiii*
PO ODLOČITVI, Dfl ODDAJO POSREDUJEJO JAVNOSTI
Rimsko sodstvo je uvedlo preiskavo o televizijski oddaji «AAA 0ffresi»
Namestnik državnega pravdnika Armati zaplenil dokumentacijo o delovnem odnosu med avtoricami in RAI - Nova prepoved oddaje?
RIM — Za parlamentom sodišče oziroma besedam sledijo dejanja. Časnikarska oddaja »AAA Offresi*
ti na sporedu v četrtek.
Temni oblaki, ki se zgrinjajo nad oddajo, pa so vedno bolj gosti. Ob-
blastem s strani običajnih dobromi slečih državljanov in organizacij za zaščito družine, mladine in sorodnih gibanj. Namestnik državnega pravdnika Armati pa je zaplenil dokumentacijo o delovnem odnosu med avtoricami oddaje in državno televizijsko podjetje ter si ogledal (v zasebnem prenosu) zloglasno oddajo, ki, kot znano, predstavlja »delovni dan» prostitutke in njen odnos s «strankami».
Pričeli so se tako »veliki manevri* za ponovno odpravo oddaje, potem ko je vodstvo RAI sklenilo preklicati prvotno prepoved in odločilo, da bo predvajalo oddajo «AAA Offresi*, ki bi praviloma morala bi-
........................................
g5j@ Ob obletnici pokola v Ul. Fani
16. marec naj ne bo gola obrednost
Točno pred tremi leti 16. marca 1978 ob 9.30 zjutraj je komandos rdečih brigadistov v Ul. Fani v Rimu ugrabil predsednika krščanske demokracije Alda Mora in pobil njegovo spremstvo: televizijski in fotografski posnetki okrvavljenih trupel treh policijskih agentov hi novica o ugrabitvi enega najvidnejših italijanskih državnikov so se razširili kot blisk po Italiji, ki osupla sprva ni hotela verjeti svojim očem. Rdeče brigade in njim sorodne teroristične organizacije so Pomerile državi naravnost v srce, začele so z državo poldrugi mesec dolg dvoboj, s katerim so hotele doseči politično afirmacijo, priznanje, da so državi enakovreden sobesednik.
Teroristi so se tedaj ušteli v svojetn računu: država, vse demokratične sile, pa čeravno za ceno Velikih žrtev, so zdržale pritisk in niso klonile izsiljevanju, nasprotno umor Alda Mora je sejal kal razdora med samimi brigadlsti.
Vendar tudi za Italijo nasilna »mrt potrpežljivega posredovalca, enega od tvorcev politike demokratične solidarnosti, ni bila brez posledic. Vezi med demokratičnimi strankami, ki so se v dneh krvavega izsiljevanja utrdile, so postale postopoma vse bolj ohlapne in nato so popustile, tudi odnos do leroristov ni bil 'rec tako načelen In jasen kot je dokazal primer u-Srabitvc sodnika D’Ursa.
Ob obletnici ugrabitve Alda Mora je bila po vsej Italiji kopica slovesnosti v spomin umorjenega državnika in na splošno v spomin Vseh žrtev terorizma. Vendar te slovesnosti so le nepomembna o-brednost, če se ne spremenijo v obvezo, ki jo je trebn izpolnjevati * dejanji in ne samo z besedami, da se bodo v državi stvari zasukale v pravilno smer, dn bomo končno popili na pot, ki vodi iz nevarnega brezna, v katerega smo v teh letih zdrknili, (vt)
Delegacija mladinskega odbora SKGZ v Beogradu
Mladi iz zamejstva na obisku pri ZSMJ
Pred spominskim obeležjem v Ul. Fani so se ob obletnici ugrabitve in pokola zbrali številni veljaki KD (AP)
RIM —- Najvidnejši predstavniki krščanske demokracije so se včeraj poklonili spominu bivšega predsednika stranke Alda Mora in petih članov njegove telesne straže, ki so pred tremi leti v Ul. Fani v Rimu izgubili življenje v atentatu, ki so ga organizirale rdeče brigade.
V Ul. Fani, kjer je prišlo do pokola, je tajnik krščanske demokraci: je Piccoli položil lovorov venec k skromnemu spominskemj obeležju, kjer je že bilo mnogo šepov cvetja, dokaz, da je tragičen dogodek izpred treh let še vedno zelo prisoten v zavesti italijanske javnosti. Piccoli se je nato udeležil maše, ki so jo v spomin'na Mora im njegove padle stražarje darovali v rimski cerkvi del Gesu. Daroval je kardinal Polet ti, ki je med drugim v svoji homiliji poudaril, da so dogodki v Ul. Fani še vedno resen opomin za vse ljudi.
Država ima dolžnost, da vzpostavi red: pri tem pa ni mogoče govoriti o vojni, kar bi pomenilo političnp priznanje za teroriste temveč samb o represivnih ukrepih proti kriminalcem.
TRST — Delegacija mladinskega odbora Slovenske kulturno - gospodarske zveze se bo te dni — od danes do četrtka — mudila na obisku v Beogradu kot gost Zvezne konference Zveze socialistične mladine Jugoslavije (ZK ZSMJ).
Obisk delegacije mladih iz zamejstva spada v okvir dosedanjih stikov z ZK ZKMJ, saj so bili pred tremi leti predstavniki komisije za mednarodne odnose pri ZK ZSMJ v Trstu, mladi s Tržaškega, Goriškega in Beneške Slovenije, pa so se udeležili raznih pobud (seminarji,
MDA itd.), ki jih je organizirala ZK ZSMJ.
Takratni obisk MO SKGZ pa je prvo uradno srečanje s predsedstvom ZK ZSMJ.
Delegacija mladinskega odbora SKGZ bo dospela v Beograd danes popoldne; jutri so na sporedu uradni razgovori s predstavniki ZK ZSMJ. Delegacija MO bo obiskala nato tudi Dedinje ter se poklonila spominu predsednika Tita. V četrtek, zadnji dan obiska, pa so na sporedu pri raznih OO ZSM ter srečanje s predstavniki republiške konference ZSM Srbije, (ik)
je izzvala vrsto prijav sodnim o j tožbe so namreč zelo hude in uteg-hinotom . ctrani nhif"’a inih dohromi- nejo tudi biti utemeljene, čeprav
je povsem jasno, da je namen prijav edinole v tem, da se preprosto prepove oddajo kot tako, ne da bi jo sploh vsebinsko ocenjevali, razen tega pa jo večina obtožencev seveda sploh ni videla. Za katere obtožbe pravzaprav gre?
Štirje državljani so včeraj poslali državnemu pravdništvu prijavo, v kateri ugotavljajo, da so avtorice oddaje odpotovale v Pariz, kjer so baje najele tamkajšnjo prostitutko, znano pod imenom Veronique, se z njo sporazumele in jo pripeljale v Rim, kjer so nato na stroške RAI najeli stanovanje v središču mesta,' objavili v mestnih časopisih vabljivi oglas in s skritimi kamerami postavili «past» ničesar slutečim klientom, ki so »obiskovali* francosko prostitutko. V prijavi je nato rečeno, da je tako početje v nasprotju s predpisi znanega zakona Mer-lin, ki izrecno prepoveduje podpiranje in omogočanje prostitucije.
Do tu stališče štirih državljanov drugačno pa je mnenje namestnika državnega pravdnika .Armatija, ki je uvedel preiskavo zlasti zato da bi ugotovil, ali so avtorice oddaje kršile člen 615-bis kazenskega zakonika. ki dobesedno pravi: »Kdorkoli si s pomočjo optičnega ali zvočnega snemanja nedovoljeno prisvaja novice ali posnetke iz zasebnega življenja drugih, je kaznovan z zaporom od šest mesecev do šti rih let.* Kazen pa je še huiša, če dejanje zagreši javni funkcionar ali oseba, ki jo je poverila javna ustanova.
Ne glede na pravno plat celotne zadeve, pa ostaja dejstvo, da je I predsednik nadzorne komisije za de-1 lovanje radijske ustanove Bubbico j zlorabil položaj, ki ga zaseda in v ‘ klasičnem stilu '50 let. ne da bi bil za to sploh pristojen, dejansko prepovedal predvajanje oddaje.
Tudi vodstvo sindikata CGIL obsoja dogodek, ki «žali ne le svobodno izražanje, temveč tudi poklicnost in čut odgovornosti operaterjev RAI. Bubbicov poseg in pasivno po korakanje vodstva RAI pa sta hud j udarec za radiotelevizijskb reformo in sad prizadevanj konzervativnih sil, ki skušajo zavirati in onemogočati svobodno delovanje RAI na področju informacije.*
ko, da je organiziral državni udar, obenem pa je pozval varnostni svet Organizacije združenih narodov, naj prepreči nadaljnje maroško rovarjenje prou Mavretaniji in njeni, suvereni oblasti.
Dopolnilna blagajna za 9000 delavcev tovarn «Zanussi»
PORDENON — Devet tisoč delavcev in nameščencev elektronskega področja industrijske skupine »Zanussi* je z včerajšnjim dnem v dopolnilni blagajni za 15 dni. Za 5.000 od njih velja ukrep na ravni nič ur. U-stavitev proizvodnje prizadeva zlasti delavce v Firencah, kjer proizvajajo hladilnike (frizerje), v SuseganJ - Treviso (proizvodnja pralnih strojev) in okoli 2800 delavcev v Pordenonu (hladilniki).
Ravnateljstvo podjetja je o-pravičilo sklepe, ki prizadevajo posredno več kot 32.000 uslužbencev, s i udn krizo na področju elrktrinike in bele tehnike. Sind!kalne organizacije se upirajo tem sklepom.
Nadvse številna udeležba tržaških kmetov, ki so v nedeljo napolnili malo dvorano Kulturnega doma, jasno priča o pomenu 31. rednega občnega zbora Kmečke zveze. Ta pomen je potrdila tudi prisotnost številnih predstavnikov deželnih in krajevnih oblasti ter predstavnikov raznih družbeno - političnih organizacij z obeh strani meje. Občnega zbora so se med drugimi udeležili predsednik deželnega sveta Mario Colli, pokrajinski odbornik za kmetijstvo Zorko Harej, predsednik Kraške gorske skupnosti Miloš Budin, župana devinsko - nabrežinske in dolinske občine Albin škerk in Edvin Švab, predstavniki miljske, zgoniške in repentabrske občine, generalni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj, predsednik SKGZ Boris Race, predstavniki KPI Ugo Poli in Eltgio Simsig, SSk dr. Drago Štoka In ?SI Branko Pahor, predsednik deželne Confcoltivatori Dante ha-vorgnan, številna delegacija Zadružne zveze Slovenije, ki jo je vodil Nande Vode, predsednik SDGZ dr. Vito Svetina, predstavnika CGIL Letig in UIL Corsi, predstavnik go-riške KZ Klanjšček, predstavnik Gospodarske zbornice Jugoslavije Lesjak in številni drugi. Deželni odbornik Colmii je občnemu zboru naslovil oozdravno brzojavko.
Za predsednika o učnega zbora je bil izvoljen Boris Simoneta. Po poročilih, ki so jih podali predsednik Alfonz Guštin, tajnik Edi Bukavec in predsednik nadzornega odbora Dušan Kodrič se je razvila nadvse živahna razprava. Občni zbor se je končal s soglasno odobritvijo dveh resolucij, nd katerih je ena v celoti namenjena vprašanju razlaščanja na Koionkovcu, In z izvolitvijo novega 44-članskega glavnega sveta KZ in razsodišča. O občnem zboru Kmečke zveze obširno poročamo na 7. strani, o nekaterih aspek tih razprave, še zlasti v zvezi z razlaščanjem na Kotonkovcu, pa bomo pisali še v prihodnjih dneh.
Na sliki pof'ed na malo dvorano Kulturnega doma med nedeljskim občnim zborom.
Talci zapustili Sirijo
Poskus državnega udara v Mavretaniji
DAKAR — Iz senegalskih virov poročajo, da so vladne šile včeraj v mavretanskem glavnem mestu Nouakchottu preprečile državni udar, ki sta ga organizirala bivša vojaška častnika. Enega od teh so aretirali, drugi pa je v poskusu gol-peja izgubil življenje. Že dopoldne je bil položaj v mavretanskem glavnem mestu popolnoma pod nadzorstvom in režim podpolkovnika Hai-dalla ni v nevarnosti. Kljub vsemu pa so oblasti proglasile policijsko uro, ki je stopila v veljavo včeraj ob 19. uri.
Predsednik mavretanske vlade Ould Bneijara je v govoru, ki ga je oddajal radio izrecno obtožil Muro-
DAMASK — Bivši talci ugrabljenega pakistanskega letala so se končno oddahnili. Večina med njimi je na povabilo tamkajšnjih oblasti odpotovala v Saudsko Arabijo, kjer sc bo udeležila »zahvalnega* romanja v Meko. Usoda zračnih gusarjev in 54 njihovih somišljenikov, ki so še dalje v Siriji pa je še neznana. Na sliki (telefoto AP); talci zapuščajo ugrabljeno letalo
Enotna in odločna zahteva, naj državne in deželne oblasti končno izpolnijo svoje obveznosti, ki jih i-majo do slovenskega človeka, do kmetov, ki že stoletja živijo in delajo na tej zemlji, je jasno izzvenela z nedeljskega občnega zbora Kmečke zveze v Trstu. Bila je še toliko bolj občutena, ker se ta ista zahteva ponavlja že leta, desetletja. Na vsakem občnem zboru Kmečke zveze je treba ponavljati iste zahteve kot dokaz, da se v letu, ki je preteklo, ni spremenilo nič ali skoraj nič.
v Za leto, ki se je izteklo, je bilo to mogoče kaj lahko ugotoviti že iz uvodnih poročil, ki so navajala vrsto problemov, kopico nerešenih vprašanj, niso pa žal mogla imeti pozitivnih odtenkov. Tako je bilo poudarjeno, da so deželne oblasti še vedno gluhe na zahteve Kmečke zveze, največje strokovne organizacije kmetov na Tržaškem: to velja za poklicni seznam kmetov, ki ga še niso sestavili in velja tudi za vprašanje uslužbencev na uradih za kmetijstvo, kjer je popolnoma pozabljena zahteva, da bi morali vsaj nekateri uslužbenci poznati slovenščino; ne iz načelnosti, ampak predvsem zato, da bi lahko res ustregli potrebam in zahtevam kmetov, ki so v veliki večini Slovenci.
In prav tako je bilo poudarjeno, da nosi dežela ve'ik del odgovornosti za to. da lahko druge uprav« razlaščajo obdelano zemljo. Ponovljena je bila tako zahteva, nai dežela v skladu s predlogi, ki jih je Kmečka zveza že pred časom predložila ustreznim uradom, končno sestavi conske in sektorialne načrte, da se slovenskega kmeta zaščiti pred razlaščanji, ki vise kot Damoklejev meč nad njegovim vratom.
Glede na dejstvu, da je velika večina kmetov Slovencev, je bila tudi poudarjena zahteva po globalni zaščiti slovenske narodnostna skupnosti v Italiji, ki pa ne sina biti samo nekakšna «folklorna* zaščita s poudarjanjem nekaterih ie-zikovnih pravic, ampak mora biti globalna tudi vsebinsko in mora torej zajeti vse aktualne aspekta življenja in dela manjšine, torej tudi njeno gospodarsko rast. Prav pri kmetijstvu se odraža ta potreba, sai se v praksi prepogosto dogaja, da slovenskj kmerie, oziroma niihove zadružne organizacije, ne uživa.to tistih podpor iz javnih sredstev, ki so namenjene razvoju kmetijstva v drugih krajih dežele in države.
In končno Kolonkovec Razlaščanja slovanske obdelane zemlje so bila v ospredju celotnega nedeljskega občinskega zbora. O tem vprašanju so odobrili resolucijo, obravnavala sta ga tako predsednik Alfonz Guštin kot tajnik Edi Bukavec v svojih poročilih, bilo je osrednja točka številnih posegov v razpravo. Zakaj? Predvsem zato, ker tu ne gre samo za hektarje nr Kolcnkov-cu, ampak gre za niz načelnih vprašanj: za razlaščanje ljudem, ki s« z zemljo preživljajo in vsak dan zalagajo mesto s prepotrebno zelenjavo; za p dpiranje špekulantov, ki razpolagajo z mestnim središčem, katerega so izpraznili tudi zato, da lahko gradijo v predmestji, kjer je (na zaseženi zemlji!) gradnja cenejša od popravila starih hiš; za izkrivljanje pravice, da ima vsak delavec lahko svoje stanovanje, saj je obče znano, da občina odloča, kje bodo ta stanovanja gradili in je delavcem. oziroma zadrugam vseeno, če gre za obdelana ali za nerodovitna zemljišča, kakršni c. je na Tržaškem še kar precej; in končno ali gre tu za izrivanje s'ovenskega človeka iz njegovega okolja, iz predmestja, in torej za raznarodovanje okraja, ki je bil vedno slovenski.
K vsemu temu pa je treba dodati, da že grozijo z novimi razlastitvami drugod v tržaški občini, vedno iz »javne koristi*. Kot da bi manjšina ne bila del tiste javnosti, ki ima tudi svoje pravice in ki bi se, konec koncev, lahko tudi ko postavlja svoje zahteve sklicevala na javne koristi, saj celo mnogi izmed tistih, ki ji odrekajo o-snovne pravice, načelno priznavajo, da je razvoj manjšine koristen za celotno tukajšnjo skupnost.
To je potrdil nedeljski občni zbor Kmečke zveze. Nakazal je smernice, po katerih mora ta organizacija nadaljevati svoj boj in potrdil je, da je pot, ki jo je Kmečka zveza prehodila v zadnjem času, popolnoma pravilna; da ni mogoče ločevati pravice posameznikov od pravic skupnosti, ko gre za načelna vprašanja, kajti posameznik, slovenski kmet na Tržaškem, je del celotne tržaške skupnosti: v njej živi, z njo dela, vedno je In tudi bo bistveno pripomogel k njenemu razvoju. Pri tem pa mora uživati podporo predvsem od strani oblasti; že tri desetletja in pol pa mu to podporo delijo z zelo, zelo majhno žlico.
B. Br.
C
TRŽAŠKI DNEVNIK
PO DOLGEM SINDIKALNEM BOJU OBČINSKEGA OSEBJA
OBČINSKI ODBOR LISTE ZA TRST GLUH NA SINDIKALNE ZAHTEVE
Za danes in jutri so zato oklicali stavko posameznih sektorjev ■ Včeraj je enotni sindikat priredil tiskovno konferenco
Po 50 dneh sindikalnega boja ob-1 mesto krvavo potrebuje — glej pri-činskega osebja, je občinski odbor' mer socialnih centrov v posameznih Liste za Trst še vedno popolnoma ! četrtih, javnih menz, igrišč itd.
.1 ,	■■	i--	1 Da se skriva za »tehnično* nespo-
sobnostjo odbora tudi jasen politični načrt, izhaja tudi iz dejstva, da občinskemu odboru ni do izvajanja decentralizacije. Rajonskih svetov namreč še vedno niso pooblastili za upravljanje storitev, ki so jim pristojne, s tem pa so izvotlili politični in demokratični smisel, ki ga rajonski sveti imajo.
Ob tem so predstavniki dodali še številne primere nesposobnosti in demagogije odbora, poudarili pa so, da morajo biti meščani podrobno obveščeni o dejanskem stanju v tej javni upravi in o zahtevah občinskega osebja, ki se bori za učinkovitejše in kakovostnejše delovanje občinskih služb in storitev, kar je v korist vsemu prebivalstvu, (nf)
gluh na zahteve enotne sindikalne zveze uslužbencev krajevnih ustanov CGIL - CISL - UIL. Zato so oklicali za danes in jutri stavko posameznih sektorjev, včeraj pa so predstavniki zveze v tiskovni konferenci predočili javnosti neodgovorno — milo rečeno — zadržanje občinskega odbora, ki kljub oklicani stavki — in torej nevšečnostim, ki jih bodo utrpeli meščani — ni smatral za potrebno, da se sreča s predstavniki stavkajočih in skuša z njimi doseči sporazum. Kot posebno cvetko pa je treba dodati, da se občinski odbornik v teh dneh gre posrednika v sindikalnem sporu delavcev tovarne Veliki motorji.
Sindikalni predstavniki zveze so ob teh poraznih ugotovitvah še enkrat pojasnili zahteve po reorganizaciji služb, po zapolnitvi organika iz leta 1976 (trenutno je 419 delovnih mest praznih), po vključitvi v višji stalež določenih delovnih mest, predvsem najnižjih, kot so smetarji ali grobarji. Poudarili so, da je nedopustno ravnanje odbornikov LpT, ki se občasno poslužujejo trimesečnih namestitev, namesto da bi s stalno zaposlitvijo zajamčili kakovost in učinkovitost družbeno pomembnih služb, poleg tega pa bi s tem ukrepom zajezili mladinsko brezposelnost, ki se v našem mestu vedno bolj širi.
Zaradi pomanjkanja osebja in preživele organizacije dela se tako dogaja, da je veliko zavlačevanj, pomanjkljivosti in slabega delovanja pri vseh občinskih službah, od smetarske in higienske, do izdajanja dokumentov ali upravljanja občinskih vrtcev in jasli. Zato gre tudi za golo besedičenje, kadar upravitelji LpT govorijo o ustanavljanju novih služb in storitev, k. jih naše
Razpored stavke občinskega osebja
Danes bedo za 24 ur stavkali smetarji in osebje smetarskih storitev, otroških vrtcev in šol, osebje iz palače matičnega urada in uradov v Lil. del Te-atro, osebje muzejev in knjižnic, športnih objektov in občinskih kopalnic in tržnic ter mestni redarji. V sredo pa bodo stavkali vozniki smetarskih storitev in mehaničnih delavnic, delavci 10., 12. in 13. oddelka, osebje pokopaliških storitev in zdravniških služb ter osebje 'z občinske palače na Trgu Unita in Trgu Grenatieri ter iz občinskih izpostav.
Pokrajinski svet proti smrtni kazni
Po več kot štiriurni razpravi pokrajinski svet sinoči odobril solucijo, ki poziva državljane.
je
re
naj
ne podpišejo misovske peticije o ponovni uvedbi smrtne kazni. Resolucijo, ki je nastala iz združitve ločenih dokumentov KPI in KD. so odobrili z glasovi KPI, KD, PSI, PSDI in Slovenske skupnosti, zanjo pa sta glasovala tudi dva predstavnike Liste za Trst. Pač pa je pokrajinski svet z ogromno večino zavrnil resolucijo MSI, ki seje, seveda, zavzemala za smrtno kazen.
Stavka osebja carinskih uradov
Uslužbenci carinskih uradov dežele Furlanije - Julijske krajine so včeraj v stavkovnem gibanju, saj ne nameravajo več delati v nadurah in izven normalnega delovnega časa. Stavka bo trajala do 21. t.m. Stavkovno gibanje so oklicali, ker osrednja finančna uprava ni rešila številnih vprašanj, ki pestijo uslužbence tega sektorja, predvsem pa vprašanja upravljanja struktur, ki jim preti popolna paraliza (pomanjkanje osebja na mejnih prehodih, ureditev premestitev izplačilo zaostankov, itd.).
KRIZA V MILJSKI LADJSDCLNICI SE IA0STMUC
VČERAJ NADALJNJIH 50 DELAVCEV VPISANIH V DOPOLNILNO BLAGAJNO
Danes srečanje s predsednikom Collijem - Nadaljuje se stavka zdravstvenega osebja v bolnišnicah
V Tržaškem arzenalu — Sv. Marku so se včeraj dopoldne sestali deželni zastopniki sindikata kovinarjev FLM. Razpravljali so o krizi v ladjedelskih obratih Furlanije - Julijske krajine in poudarili nujnost enotnega nastopa vseh dejavnikov za izhod iz sedanjega stanja, ki je kritično zlasti za miljsko ladjedelnico »Cantieri Alto Adriatico*. Za nadaljnjih 50 delavcev tega obrata včeraj stopila v veljavo dopolnilna blagajna. Delavstvo je dopoldne u-prizorilo po tržaških ulicah novo protestno manifestacijo ter poudarilo zlasti zahtevo po izglasovanju posebnega zakona, ki naj omogoči finansiranje nove družbe Fincantie-ri-Friulia, ki bo prevzela obrat. Delavci so protestirali tudi zaradi zamud pri izplačevanju plač in mezd: nekateri izmed njih čakajo namreč na izplačilo prejemkov še za januar
Uslužbenci občine Dolina če-stijajo najmlajšemu kolegu Giorgiu Puzziottu in soprogi ob rojstvu prvorojenke
KERRY
Mali Kerry pa želijo zdravo in krepko rast.
V ZVEZI Z LONJERSKIM VRTCEM
Pilatovski sklep skupin KD in LpT vse kot prej, če ne še slabše!
O tem razpravljal svetoivanski rajonski svet na sinočnji seji, ki so se je udeležili tudi starši slovenskih in italijanskih otrok
Na rajonskem svetu za Sv. Ivan so sinoči ob številni prisotnosti slovenskih in italijanskih staršev ter občinskih svetovalcev Ivašičeve (KPI) in Benedetiča (PSI) dolgo ter ognjevito razpravljali o vprašanju lo-njerskega vrtca. Razprava je mimo vprašanja spornega prostora razkrila nerešene vozle sožitja med dvema narodnostima, kršenja pravic naše narodnostne skupnosti, ni pa slovenskim staršem nič prida doprinesla. Vse je ostalo pri starem, v kolikor se ni položaj,,celo,poslabšal.
Poglejmo, kako so se razvijali dogodki. Predsednik sveta De Pretiš (KD) je uvodoma Jakoj PPtldaril, da je stavba, v kateri je do pred sedmimi leti bil le slovenski otroški vrtec (ki je sedaj državni), občinska last. S tem je nekako dal razumeti, da so slovenski otroci gostje občinske uprave, ki vsekakor u-
pravlja italijanski vrtec. Ker so se v pismenem dokumentu slovenski starši sklicevali na Londonski memorandum in osimske sporazume, je še pribil, da ti predvidevajo le pouk v slovenščini, ne zadevajo pa vprašanja poslopja.
Spregovorili so nato slovenski starši, ki so zahtevali, da se v 2 letih prekine z vpisom italijanskih otrok v lonjerski vrtec ter da se ga nato izseli, saj je bila njegova namestitev samo začasna. Nato se je .vneta • izredno napeta razprava, v katero so posegli italijanski starši (precej umirjeno in konstruktivno), italijanska ravnateljica (kot vedno protislovensko nastrojena), posamezni svetovalci, občinska svetovalca Ivašičeva in Benedetič, slednja sta poudarila krivdo, ki jo pri vsem tem nosi občinska uprava, ki spravlja zaradi svoje nesposobnosti v spor
............................................iiiiiiiiiimihiiiii................
TRE UNITA ZA SLOVENŠČINO OSTAJA TABU
Odgovor tržaškega župana Cecovinija na odprto pismo miljskega župana s predlogom o letošnji prvomajski manifestaciji na Trgu Unita dltaka
Konec prejšnjega meseca je župan miljske občine Willer Bordon naslovil na vse župane tržaške pokrajine, parlamentarce, predsednika pokrajine, tržaškega škofa, stranke, demokratična združenja, sindikate in predstavnike kulture odprto pismo, v katerem naslovljence naproša naj mu dajo prepričane odgovore na predlog, da bi na osnovi izkušnie enotne manifestacije na Trgu Unita v podporo miljski ladjedelnici Cantieri Alto Adriatico, bila letošnja prvomajska manifestacija na Trgu Unita, vendar s to bistveno razliko, da bi predstavljala priložnost, da *bi se lahko Italijani in Slovenci združili in izpovedali elemente preseganja starih razdorov in poglobili tisto kulturo sožitja, ki jo Trst absolutno potrebuje». Iz celotnega konteksta županovega pisma pa izhaja misel, naj bi ta prvomajska proslava popravila nevzdržno in neopravičljivo dejstvo, da na manifestaciji za miljsko ladjedelnico ni bilo slovenskega govora.
Na današnji tiskovni konferenci ob It. uri v Miljah bo župan Bordon poročal predstavnikom sredstev množičnega obveščanja o vsebini odgovorov, ki jih je prejel na svoje pismo. Tako bo mogoče zaznali pulz, ki vlada v tržaških krogih glede tega vprašanja, ki je vprašanje demokracije oziroma demokratičnega odnosa do slovenskega prebivalstva mimo številnih priložnostnih deklaracij o zavzemanju za enakopravnost in zakonsko zaščito.
Za en odgovor smo medlem že zvedeli in sicer za odgovor tržaškega župana Liste za Trst odv. Man-lia Cecovinija. ki ga je včeraj po slal sredstvom obveščanja.
F njem se župan Cecovini najprej sklicuje na resolucijo Liste za Trst iz leta 1979, o kateri je glasoval tržaški občinski svet in v kateri je izražena volja po zaščiti jezikovnih man;šin posebno slovenske, v smislu čl. 3 in 6 ustave ter dodaja, da se to stališče od tedaj ni spremenilo.
»Spoštovanje ustave, obstoječih zakonov in tistih, za katere želimo, da bi prišli, zdrava pamet in osnovno načelo omike težijo k zaščiti slovenske manjšine in njenega jezika; to pa bo lažje doseči, če se bomo znali z cbeh strani izogniti umetnemu izzivanju čustev, vključno onih večine, ki je seveda tudi vredna vsega spoštovanja.*
Temu stavku sledi naslednji:
«Ob veljavnosti ustavnega in demokratičnega stališča Liste za Trst kar zadeva pravico vsakega italijanskega državljana kateri koli jezikovni skupini pripada, da se svobodno izraža zasebno in v javnosti v svojem materinem jeziku, tržaški občinski odbor meni, da še vedno veljajo razlogi, ki so pred leti svetovali vsem političnim in sindikalnim silam, ki so takrat soglašale, da se uporaba Trga Unita dTtalia izključi iz manifestacij po litičnega in sindikalnega značaja, za katere bi dala pobudo katera koli etnična komponenta*.
In še naprej:
»Nedavna manifestacija za rešitev Cantiere Alto Adriatico je predstavljala izjemo zaradi svojega zna čaja splošnega protesta proti ukinitvi temeljne in tradicionalne komponente mestnega gospodarstva, ki je z vso jasnostjo presegla pomen specifične politične ali sindikalne pobude.
Ob takratni priložnosti na osnovi programa, ki ga j- v vseh podrobnostih pripravila občina Milje in ki smo ga mi sprejeli, ni spregovoril župan Devina - Nabrežine ne zato, ker bi se hoteli izogniti govorniku v slovenskem jeziku, marveč zato, ker se z vključitvijo sicer važnega vprašanja papirnice Carti-mavo ni hotelo motiti osredotočenja na nujni problem ladjedelnice*.
In župan takole zaključuje svoj odgovor:
»Graditi na tem dejstvu priložnost za naknadno polemiko, gotovo ne prispeva k uravnoteženi in mirni rešitvi vprašanja zaščite slovenske manjšine in njenega jezika, vprašanja, ki je nedvomno resno, vendar pa nima nobene zveze z obravnavanim*.
In tako smo sp~t pri znanem razkoraku med razglaševanimi načelnimi deklaracijami in konkretno prakso. Lista za Trst in njen župan pravita, da sta naklonjena globalni zakonski zaščiti Slovencev in njihovega jezika, toda ko je treba odgovoriti na konkretni predlog o prvomajski manifestaciji, ki naj bo na Trgu Unitd in na kateri naj bo tudi slovenski govornik, tedaj je spet veljaven tisti zloglasni pre-fekturni odlok, ki prepoveduje Trg Unita za kakršne koli politične ali sindikalne manifestacije in katerega je svoj čas nacionalističnim krogom narekovala prav ‘ista irt edina
skrb, ki zdaj očitno muči tudi gospoda župana — da se namreč na trgu ^svetega italijanstva» ja ne bi slišala slovenska beseda. To, da 'e medtem na Trgu Unita bila manifestacija za miljsko ladjedelnico, je bila za župana pač izjema, ki je bila očitno mogoča prav zato. ker so prej izključili iz nje slovenskega govornika kajti res prenaivna je trditev, da bi slovenski govornik motil konc mtracijo manifestacije na problem ladjedelnice, kot da problem miljske ladjedelnice ne bi enako zadeval tudi slovenskega delavca, slovenskega državljana in seveda njegovo pravico, da to pove v svojem jeziku.
Slovence in Italijane. V razpravi so prišli na dan tudi stari predsodki, ki so še enkrat prizadeli prav tistega, ki je najbolj ogrožen. Svetovalec SSk Bak je zahteval, da se italijanski vrtec izseli, komunisti pa so poudarjali, da zadeva vprašanje preveč pomembna področja (šolstvo in zaščita manjšine), da bi lahko rajonski svet sam odločal o tem in bi ga po pristojnosti morala razreševati občinska uprava.
Na koncu so svetovalci KD in LpT. ki so bili napram komunistom in svetovalcu SSk v večini, izglasovali predlog, da svet zahteva od občinske uprave dokončno rešitev lokacije lonjerskih vrtcev s tem, da se enega preseli, in da se do takrat sporni prostor (ki so ga slovenske učiteljice in starši preuredili v jedilnico) spet spremeni v ropotarnico. Po dva slovenska in italijanska starša in oba ravnatelja pa naj v okviru rajonske šolske komisije nadaljujejo razpravo o uporabi tega prostora in o upravljanju drugih skupnih prostorov. Na koncu naj še omenimo, da je bil sinoči odsoten prav tisti, ki bi moral v prvi vrsti skrbeti za uredite« tega vprašanja — to je slovenski ravnatelj, (nf)
in februar. Sprevod delavcev se je dalj časa ustavil pred palačo deželnega odbora na Carduccijevi ulici, sindikalno predstavništvo pa se je moralo zadovoljiti s srečanjem z nekaterimi funkcionarji deželne u-prave, saj sta bila tako predsednik odbora Comelli kakor tudi odbornik za industrijo De Carli, včeraj odsotna. Delavci miljske ladjedelnice se bodo danes ob 8.30 ponovno zbrali na sindikalnem shodu, pozneje pa bo njihove predstavnike sprejel predsednik deželne skupščine Colli.
Medtem se tudi v naši deželi nadaljuje stavka zdravnikov, zaposlenih v bolnišnicah. Včeraj je stavkalo osebje radioloških oddelkov danes bodo ha vrsti zdravniki oddelkov za analize, jutri bodo prekrižali roke njihovi kolegi iz splošne medicine, pediatrije in kardiologije, v četrtek bodo stali oddelki za kirurgijo, travmatologijo in porodniški oddelek, v petek pa bo ponovno stavka anestezistov. Nujne zdravstvene službe so kljub stavki zajamčene. pričakuje pa se, da bo minister za zdravstvo Aniasi v tem tednu vendarle rešil vprašanje zdravstvenega osebja bolnišnic, tako da bodo slednje s prihodnjim tednom začele ponovno redno delovati.
Danes na Opčinah
v
večer z A. Žerjalom
Se je svež spomin na množico, ki je sledila lanskoletnim olimpijskim igram v Moskvi in hrupno navijala ob doseženih rezultatih ali spodrsljajih. Pomešan med množico je bil tudi naš znani tržaški filmski amater Aljoša Žerjal in s svojo kamero posnel prizore, ki jih nismo mogli videti na televizijskih zaslonih. Kaj vse je posnel, bomo videli danes v Prosvetnem domu na Opčinah. Večer je pripravilo SKD Tabor in ima naslov Moskva — O-limpia 80.
PREDSTAVNIKI GOSPODARSKE ZBORNICE SFRJ NA OBISKU
Ob priliki prejete diplome
BRANKU JAZBECU
iskreno čestitajo
vsi sorodnik^.
f Čestitke
V nedeljo je praznoval 13. rojstni dan Igor Pahor iz Tržiča. Vse najboljše mu želijo nona, nono in Vijolica.
Na tržaški ekonomski fakulteti je diplomiral
EMIL PETAROS
Iskreno mu čestitata in želita še mnogo uspehov v življenju družini Auer in Potocco.
Tov. VALERIJA se prisrčno
I ^ iV( 4.-'^ *
zahvaljuje vsem bažovskim ženam za iskrene čestitke ob 8. marcu - prazniku žena.
Podpredsednik Gospodarske zbornice Jugoslavije Rade Todovič se je včeraj mudil na delovnem obisku v Trstu in v tem okviru se je sestal z delegacijo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, v kateri so bili predsednik dr. Vito Svetina ter člani izvršnega odbora Stanko Bole, Dušan Košuta in A-drijan Semen. Predsednika Todo-viča sta spremljala podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Lojze Fortuna in predstavnik GZJ v Trstu Lojze Lesjak.
Na delovnem sestanku, ki je nudil priložnost za razčlenjen prerez dosedanjih stikov in sodelovanja med SDGZ in gospodarskimi zbornicami ter raznimi organizacijami združenega dela iz različnih jugoslovanskih republik, je bilo podčrtano, da je potrebno ob uresničevanju osimskih sporazumov in pogodbe Jugoslavija - Evropska gospodarska skupnost o krepitvi prizadevanja za pospeševanje gospodarskega sodelovanja med državama. V tej zvezi je v prvi' vrsti potreba po krepitvi obmejnega gospodarskega sodelovanja z vzpostavljanjem višjih oblik ekonomske kooperacije in z vključevanjem širšega italijanskega gospodarstva ter z razširjenjem prisotnosti jugoslovanskih delovnih organizacij iz vseh jugoslovanskih republik. Nezamenljivi akterji v omenjenem sodelovanju ter pomembni dejavniki v uresničevanju različnih pobud v tej smeri so in morajo še nadalje ostati — kot je bilo nagla-šeno — bančne ustanove, gospodar ske zbornice in še posebej predstavništvo GZJ v Trstu ter Slovensko deželno gospodarsko združenje.
radi zanimive tematike, ki govori o nekaterih dogodkih iz zgodovine Slovencev v prvih povojnih letih pa je Krožek za družbena vprašanja »Virgil Sček» delo izdal v knjižni obliki. Na sinočnji predstavitvi je o študiji najprej spregovodil dr. Rafko Dolhar, nato je svoje delo obrazložila sama avtorica. Sledila je obširna debata, v kateri se je marsikdo spominjal dokodkov, ki jih je prof. Nadja Maganja obdelala v svoji študiji.
• Ob tretji obletnici umora Alda Mora je včeraj . spominskem go voru, ki ga je imel v Trstu direktor mesečnika «La discussione* Cor-rado Belci osvetlil lik umorjenega predsednika KD.
Danes se bo na svoji redni seji spet sestal deželni svet. Na dnevnem redu je razprava o zakonskem osnutku, ki spreminja in dopolnjuje zakon štev. 62 o smernicah EGS za socialno in gospodarsko reformo kmetijstva. Še pred to razpravo pa bodo deželni odborniki odgovarjali na vprašanja posameznih svetovalcev.
Rajonski sveti
Predstavitev študije prof. Nadje Maganje
Na sedežu Društva slovenskih izobražencev v Trstu, je bila sinoči j predstavitev študije,jrof. Nadje Ma- | ganje »Trieste 1945 - 1949 - Nascitn 1 del movimento politico autonomn J sloveno* (Trst 1945 - 1949 - Začetek slovenskega avtonomnega politične ga življenja na Tržaškem). Delo je nastalo kot diplomska naloga, za-
Danes se sestanejo rajonski sveti za Valmauro in Naselje sv. Sergija ob 20. uri, svet za Kjadin - Ro-col prav tako ob 20. uri in svet za Skedenj - Čarbolo, tudi ob 20. uri. Na seji konzulte za Kjadin - Rocol bodo prisotni tudi časnikarji, katerim bo predsednik orisal položaj v domu za ostarele «Casa Serena* v Ul. Marchesetti.
Tudi letos velik uspeh Nauticampa
• Na tržaškem sejmišču se je v nedeljo zaključila razstava «Nauli-camp 81», ki je tudi letos zabeležila velik uspeh. Razstavo turističnih plovil, rulotk, šotorov in drugega si je ogledalo veliko število občinstva, okrog 20 tisoč ljudi, ki so prišli v Trst tudi iz drugih deželnih središč in iz tujine. Poleg tega, da so si obiskovalci razstavo ogledali, pa so sklepali tudi kupčije, saj so bili razstavljeni čolni, šotori itd. po ugodnih cenah.
«Nauticamp 81» pa ni imel samo namena informirati občinstva o zadnjih letoviščarskih »pripomočkih*. Med razstavo je bilo več strokovnih zasedanj, katerih so se udeležili predvsem izvedenci iz Avstrije, Italije in Jugoslavije, razstava je bila tudi priložnost, da se turistični operaterji iz različnih držav srečajo in izmenjajo izkušnje ter načrtujejo bodoče pobude na tem področju. Velik uspeh razstave bo najbrž potrdilo tudi pristojno italijansko ministrstvo, ki bo od prihodnjega leta dalje uvrstilo «Nauticamp» med uradne sejemske manifestacije v državi.
Nekako v okviru te manifestacije bo letos, 26. julija v Trstu italijansko tekmovanje v vodnem smučanju, ki bo veljavno za evropsko prvenstvo.
I ‘Ji E-fMB
V	počastitev spomina družinskega prijatelja Štefana Lovrečiča daruje Marija Oblak 10.000 lir za košarkarsko sekcijo ŠZ Bor.
Pohištvo Koršič daruje 50.000 lir za kotalkarsko sekcijo ŠD Polet.
Slava Žerjal (Boršt 20) daruje 2.000 za spomenik padlim v NOB iz Boršta in 3.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Boršt - Zabrežec.
V	spomin na Emila Regenta daruje žena Danica 20.000 lir za popravilo dvorane na Kontovelu in ne na Proseku kot je bilo pomotoma objavljeno
Ob izgubi dragega tov. Alojza Za-vadlala izreka sekcija KPI Nabrežina svojcem iskreno sožalje.
KD F. Venturini od Domja izreka iskreno sožalje svojemu članu Karlu Bersendi in svojcem ob težki izgubi brata Ivana.
Mladina od Domja in Krmenke izreka iskreno sožalje Darju Bersendi in svojcem ob težki izgubi očeta Ivana.

MALA ČRNA KRONIKA
Za včdfto' nks je' zapustil naš dragi mož, oče in brat
RENATO KURET
iz Ricmanj štev. 59. Dan in uro pogreba bomo sporočili naknadno.
Žalujoči žena Marija, sin Marijan, hčerka Bernarda in drugo sorodstvo
Ricmanje, Brežice, 17. marca 1981
Tragična vsakdanjost
Samotne smrti so za naše mesto tragična vsakdanjost, zato bralce vest o ponovnem primeru samotne smrti starejših oseb skoraj ne presune več. Kljub temu pa je pojav zajel take razsežnosti, da ga je vredno upoštevati in ob njem razmisliti.
Predvčerajšnjim so po 12 urah, odkar je izdihnila, našli v njenem stanovanju 80-letno Albino Serfert. Ženska je bivala sama v malem stanovanju na Trgu Tre Rivi 5, njene večurne odsotnosti pa se je zavedala njena prijateljica in soseda. Domnevajo, da je starki odpovedalo srce.
Komaj 42-letna Neddo Desario pa je našel njen znanec iz San Rema, ki jo je že več dni zaman iskal;
Pesem mladih» v Kulturnem domu
zdravnik Rdečega križa je ugotovil, da je Desarijeva umrla pred približno 30 urami. Odkar je bila njena mama v bolnici, je bivala sama v Ul. Giulia 96.
F nedeljo popoldne ie bila v Kulturnem domu 11. revija otroških in mladinskih pevskih zborov tPesem mladih», ki jo je organizirala Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu. Pred prepolno dvorano je nastopilo kar 16 manjših in večjih zborov, tako da se ie na odru zvrstilo skupno nad 600 otrok. Vsak zbor je zapel po tri lažje ali že zahtevnejše pesmi iz našega bogatega zaklada ljudskih, umetniških in borbenih motivov. Večinoma je šlo za zbore osnovnih šol. med kate rimi so nekateri to pot prvič na stopili v javnosti, prisotni pa so bili tudi nekateri «veterani» s tega področja, med njimi na primer Mladinski zbor Glasbene matice. Isto
velja tudi za dirigente, saj so biti med njimi taki, ki so v nedeljo doživeli svoj odrski krst, medtem ko se je pri drugih poznalo, da imajo za seboj že večje alt manjše izkušnje.
V okviru dobri dve uri trajajočega sporeda so se zvrstili zbori osnovnih šol Ricmanje - Domjo (dir. F. Valetič), Opčine (dir. B. Lupine), Katinara (dir. N. Kralj), Boršt (dir. K. Kosmač). Rojan (dir. A. Bajtz). Barkovlje (dir. F. Poljšak) in Salež (dir. I. Bitežnik), najmanjši otroški zbor Glasbene matice (dir. Z. Križmančič), otroški mladinski zbor iz Križa (dir. C. Konlelj), otroški zbor Glasbene matice (dir. Z. Križmančič), otroški
zbor tSlovenski šopek* iz Mačkoli (dir. L. Smotlak), otroški zbor •iSlomšek» iz Bazovice, Gropade in Padrič (dir. F. Valetič), otroški zbor iz Skednja (dir. D. Jakomin), zbor svetoivanske srednje šole (dir. F. Kocjan), mladinski zbor Glasbene matice (dir. S. Kuret) in otroški zbor iVesela pomlad* z Opčin (dir. F. Pohajač). Ob koncu programa je več zborov skupai zape lo Šorli - Harejevo pesem «Kdo dat mi bo roko», ki obravnava vpraša nje handikapiranih, katerim je po svečeno letošnje leto Skupno pesem je spremljal ansambel tGalebh, di rigiral pa F. Pohajač. Posamezne točke sporeda je povezoval L. Valenčič.
V vinjenem stanju
r* ' 'jal parkirana vozila
Preteklo noč so agenti letečega oddelka na telefonski Doziv neznan ca prihiteli v Ul. Lazzaretto Vec chio, kjer naj bi nekdo razbijal parkirale avtomobile. Agenti so na kraju našli skupino ljudi, ki je mirila razjarjenega moškega; šlo je za starega znanca policije, 41-let nega Umberta Bearzotta iz Ul. San Michele 22; ta je agentom izjavil, da se je bil spotaknil in pri tem poškodoval kar pet parkiranih vozil. Kljub zagotovilom, da govori resnico, pa mu policaji niso verjeli in ga zato pospremili v bolni co, kjer so zdravniki ugotovili, da je vinjen.
S pištolo * igračo
je plašil paciente
Včeraj popoldne se je v čakalnici zdravniške ambulante dr. Roberta Apollonia v Ul. sv. Frančiška nenadoma pojavil mladenič s pištolo v roki. S samokresom naperjenim proti bolnikom je molče stal ob vratih in motril preplašene paciente. Naenkrat se je obrnil, pomeril pištolo na starejšo gospo, pritisnil na petelina in... poka ni bilo; prisotni so takoj uvideli, da je pištola le igrača in šele tedaj je izbruhnila na dan panika in pre plah: nekatere je obšla slabost, drugi so pričeli jokati, tretji so od iznenadenja obmolknili. Medtem je nekdo poklical na pomoč leteči oddelek kvesture; agenti so ugotovili. da je avtor neslane šale 21-letni Gualtiero C. in pospremili so ga na tržaško kvesturo.
Izleti
VZP1 ANPI Sekcija v Križu, orga nizira od 21. do 24. maja avtobusni izlet v Beograd preko Bihača, Drvarja, Jajca in Sarajeva. Cena 160 tisoč lir. Vpisovanje pri tov. Zofi Sedmak, Križ, tel 220251, kjer boste dobili tudi točen opis potovanja. Prosimo, da se zainteresirani čim prej prijavijo, ker je število prostorov omejeno.
Združenje Union - Podlonjer javlja, da ima še nekaj prostih mest za družinski izlet v Beograd z ogledom mesta in Hiše cvetja. Izlet bo 18., 19. m 20. aprila. Vpisovanje v Ul. Val-dirivo 30, vsak dan, razen ob sobotah, od 17. do 19. ure. Telefon 64459.
Župnijska skupnost Repentabor sporoča žalostno vest, da je umrla oskrbnica Marijinega svetišča na Repentabru
MIROSLAVA ŠTOK vd. LAZAR
Pogreb bo danes, 17. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v repentabrsko župnijsko cerkev.
Repentabor, 17. marca 1981
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dragi brat in stric
MARIO MARTELLANI (MARTELANC)
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 17. marca, ob 9. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalujoče družine Martellani, Žnideršič, Pertot, Martelanc in Venier.
Trst, 17. marca 1981 (Občinsko pogrebno podjetje)
Sporočamo žalostno vest, da nas je dne 14. marca nenadoma zapustil naš dragi
IVAN BERSENDA
Pogreb bo danes, 17. marca, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v Boljunec.
Žalujoči žena Romana, sinova Darjo In Jordan, hčeri Jordana in Severina z družinami ter vnuki.
Žalovanju se pridružujejo bratje Josip, Anton in Karlo ter sestra Malja z družinami in drugo sorodstvo.
Kr menka, Domjo, 17. marca 1981


ZVEZA. SLOVAŠKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE
PRIMORSKA POJE 81
V Kulturnem domu v Trstu v nedeljo, 22. marca, ob 17. uri.
Predprodaja vstopnic od četrtka, 19. marca na sedežu ZSKD — Trst, Ul. sv. Frančiška 20.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU vabi na 4. predavanje
ROMANI IN SLOVANI V SLOVENSKI POLITIČNI MISLI PP.ED STO LETI
iz ciklusa Sožitje romanskega in slovanskega sveta ob Jadranu in od Jadrana do Kanina.
Predava univ. prof. dr. Vasilij MELIK jutri, 18. marca ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ul. sv.
Frančiška 20/2 v
sporoča,
da zaradi bolezni nastopajočih danes torkovega večera ne bo!
vXvXv!vXv
SLOVENSKO
•,'',M*Vvirfi«riTiEvE,X'Xv
TABOR <**
I / ml# \__r JL m. •.vEv.v.v.v/.v.v.v.v.v.v.v.v
Danes, 17, marca, ob 20.30 bo v Prosvetnem domu filmski večer Aljoše Žerjala
«Moskva - Olimpiada 80»
Vabljeni
Klub zamejskih študentov
prireja niz predavanj na temo
RAZVOJ
NACIONALNEGA VPRAŠANJA NA PRIMORSKEM
Danes, 17. marca, ob 19. uri v Ljubljani na Trgu osvoboditve l/II bo dr. Milica Ka-cin-Wohinz obravnavala obdobje med obema vojnama.
Vabljeni
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 17. marca JERICA
Sonce vzide ob 6.14 in zatone ob 13.13 — Dolžina dneva 11.59 — Luna vzide ob 14.59 in zatone ob 4.53
Jutri, SREDA, 18. marca EDVARD
Vreme včeraj: najvišja temperatura 12.2 stopinje, najnižja 9,4, ob 18. uri 10,8 stopinje, -zračni tlak 14)10,4 mb ustaljen, veter zahodnik 10 km na uro, vlaga ■ 75-odstotna, nebo o-blačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,2 stopinje.
ROJSTVA IN
RODILI SO SE: Slefabo dl Cosi mo, Sara Tartaglia, Lara Bubich, Davide Ludovisi, Giulio Fragiaco-mo, Isabella Perossa, Massimo Coch, Federico Mauri.
UMRLI SO: 80-letna Antonia Do brilla por. Urlini, 28 letna Annama ria Tomasini, 81-letna Ida Udina vd. Toich, 40-letni Olivio Valenta, 87-let-n i Maria Mersnik vd. Crisman, 67-letna Alcide Bittesini, 80-letna Gio-vanna Polli vd. Gruden, 78-letna E-lena Stecher vd. Di Giovanni, 59-letna Maria Caporali por. Benedet-ti, 85-letni Nereo Rugliano, 60-letni Ettore Paglieri.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Corso Itaiia 14, Ul. Giulia 14, Er-ta di S. Anna 10, Lonjerska cesta 172.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30)
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6.
Gledališča
KD KRAŠKI DOM REPENTABOR
se zahvaljuje vsem, ki šo na katerikoli način prispevali k uspehu proslavljanja *
10-letnice
društvenega delovanja
Iskrena zahvala slikarju Ati-liju Kralju, ki je osnoval sceno in skico pisemskega papirja za društvo.
-	•	Od bo r
tSNOV ANE GOVORICE V GORIŠKIH KROGIH
Dela na sredinskem objektu HE Solkan nemoteno potekajo
Zaradi zmanjšanja priliva sredstev prekinili le zavarovalna dela na akumulaciji - Aprila bodo porušili prvo gradbeno jamo - HE bo v celoti avtomatizirana
VERDI
Nocoj ob 20. uri (red E za parter in F za galerije) sedma predstava Verdijeve opere «Trubadur». Dirigent Gianfranco Rivoli.
Pri blagajni gledališče se začne danes zjutraj prodaja še razpoložljivih vstopnic.
AVDITORIJ
Danes ob 20.30 bo na sporedu «Karl Valentin Kabaretu v uprizoritvi Stalnega gledališča dežele Furlanije - Julijske krajine. Režija Giorgio Pressburger. V abonmaju odrezek 3 - red: prost.
ROSSETTI
Danes ob 20.30 bo na sporedu Pirandellovo delo «11 piacere dell’o-nesta*. Nastopa Alberto Lionello. Režija Lamberto Puggelli. V abonmaju odrezek 6. Rezervacije pri o-srednji blagajni. Red: prvi torek.
Kino
Ariston 16.00-18.00-20.00-22.00 «A-tlantic city, USA*. Louisa Malleja, Burt Lancaster, Susan Sarandon, Michel Piccoli, Kate Reid.
Eden 17.30 «Toro scatenato*. R. De Niro. Prep. mladini pod 14. letom.
Ritz 18.00 «Lagana blu*. B. Shields, Christopher Atkins.
Excelsior 17.00 «La formula*. Mar-lon Brando.
Grattacielo 16.30—22.15 «11 bambino e il grande cacciatore*. William Holden in Ricky Schroder.
Fenice Zaprto.
Aurora 16.30 «L'oca selvaggia col-pisce ancora*.
Cristallo 16.00 «Le seminariste*. P. Tedesco, C. Giuffre. Sledi revija «Ore 21 lezioni di streap». Prepo-VeSafnb mladim" pod 18. 'letom.
Vittorio Veneto 16.30 «Lo sconosciu-to». A. Del on.
.CapUol 16,30 «Bebustper un assas-šinio^
Moderno 15.00 «Speed dri ver*. Fa
bft^^Testi.
Lumiere 16.00 «Fuga di mezzanot te*. Prepovedan mladini pod 18 letom.
Mignon 16.30 «Quando passi da que ste parti...*
Nazionale 15.30 «Giochi erotici di una moglie perversa*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 14.30 «American porno teen agers*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Rpdio 15.45 «lo signore del quarto piano*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tel. 228 124; Bazovica: 4. '226-165; Opčine: tel. 211001; rosek: tel. 225 141; Božje polje gonik: tel 225 596: Nabrežina: tel 10-121: Sesljam tel. 209-197: žavlje: >1. 213 137: Mije: tel 271124
Razstave
V Domu Albert Sirk v Križu ie •Jnrta >•? -stava del Bogomile Do ljak. Urnik: vsak dan od 16. do 23.. v nedeljo pa od 10. do 12. in od 16. do 23. ure.
D^AVSTVEN/* PEŽIIRNA SLUŽBA
Nočna služba od 20 00 do 8 ure >1, 732 627. predpraznična od 14 Ho I ure in praznična od 8 do 20 re. tel 68 441
KD KRAŠKI DOM
obvešča, da sta
razstava Atilija Kralja in razstava o 10-letnem društvenem delovanju
v Domu Albina Bubniča odprti ob delavnikih od 18. do 21. ure, v nedeljo pa od 10. do 13. in od 16. do 19. ure.
Vabljeni!
Razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev v Italiji, skupno z bratskim društvom iz Sežane, prireja za svoje člane in prijatelje obisk groba tovariša Tita 13. in 14. aprila.
Vpisovanje in pojasnila na sedežu društva v Ul. Cicerone 8/B danes, 17., in jutri, 18. t.m., od 10. do 12. ure.
KD Škamperle in KD Union prirejata v petek, 20. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih KD Slavko Škamperle — Vrdelska cesta 7, večer diapozitivov na temo «Amerika, dežela protislovij*. Vabljeni.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
OSEBI, ki je v nedeljo, 15. marca, našla v Kulturnem domu v Trstu majhno usnjeno otroško torbico svetlo rjave barve nudim nagrado. Telefon 745-547.^
PRODAM dežni plašč, primeren za deklico staro od 7 do 9 let. Telefon 713-22.
MIZARJA OBRTNIKA za dobavo in namestitev pohištva išče podjetje s pohištvom. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Pohištvo».
POHIŠTVO po ugodni ceni prodam. Spalnico za eno osebo, kuhinjo in več posameznih kosov. Telefon 54-390.
ŠD POLET nudi svojim članom in prijateljem društva mopede tomos z 12 odst popustom in možnostjo šestmesečnega obročnega odplačevanja. Naročila v društvenih prostorih v Prosvetnem domu na Opčinah vsak četrtek od 20. do 21. ure.	’•
OSMICO je odprl Anton Grdina v Ricmanjih št. 139. Toči belo in črno vino.
MAJHEN 'BaKto1 pizzeria v Slivnem išče delavko za vsak dan. Telefonirati na št. 200-640.
ŠTIRI-članska družina išče enkrat tedensko pomoč v sodobno oprem Ijenem gospodinjstvu. Telefonirati ob urah kosila ali večerje na št. 761 302.
OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lonjerju. Toči belo in črno vino.
NUJNO iščem prostor primeren za urad velik približno 70 kv. m. v okolici Trsta. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 226-369.
IŠČEMO osebe, ki bi se hotele dodatno zaposliti nekaj ur dnevno. Javijo naj se v gostilni Drevored postaja 27, Nabrežina od 15. do 18. ure.
KUPIM hišo ali stanovanje v Trstu, okolici ali na Krasu. Tel. 228-390.
PRODAM fiat 127 letnik 1975. Telefonirati v večernih urah na št. 826-527.
PRODAM enostanovanjsko hišo kletjo, garažo, dvoriščem in vrtom Stojan Glavina, Boljunec 140.
OBČINA Dolina išče šoferja z vozniškim dovoljenjem D kategorije za javno službo (začasna zaposlitev). Telefonirati n-- št. 228-127 od 8. do 14. ure.
IVAN Antonič - Cerovlje je odprl osmico. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Ignacij Štrajn — Križpot 84 (Mačkolje). Toči belo in črno vino.
PRISPEVAJTE ZA
DIJAŠKO MATICO
Začasna premestitev TREZORJA iz UL Nordio
Od včerajšnjega dne, 16. marca 1981, so servisi
TREZORJA in RAZDEUEVANJA K0LK0VANIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV
trenutno premeščeni
v Ul. Silvio Pellico 3
CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE TRŽAŠKA HRANILNICA
Dela na gradbišču HE Solkan se niso ustavila, kot se govori v go-riških političnih krogih in sredstvih množičnega obveščanja. Zaradi manjšega priliva sredstev za izgradnjo HE Solkan v januarju in februarju so dela omejili na osnovno gradnjo, se pravi, da so se osredotočili samo na sredinski objekt. V teh dveh mesecih so opustili dela na nizu objektov, ki jih j potrebno zavarovati, da jih spremenjeni režim Soče, ki bo nastal z akumulacijo in na spodnjem delu jezu, ne bo ogrozil. V glavnem gre za zavarovanje ceste in železnice, ki objekt uklepata vsaka z ene strani. Tako je potrebno že sedaj obe prometni žili zavarovati vzdolž 12 km dolgega umetnega jezera, ki bo segalo do Plavi. . Med zavarovalne posege sodi tudi zaščita temeljev solkanskega železniškega mostu. To nam je včeraj povedal. vodja izgradnje HE Solkan inž. Bogdan Lulik.
Na stranskih objektih so dela trenutno ustavili, z nezmanjšanim ritmom pa jih opravljajo na jezovni zgradbi in izkopih na območju druge gradbene jame na levem bregu, kjer bo strojnica.
Ko bodo prejeli denar, ki se v republiki Sloveniji zbira za gradnjo elektroenergetskih objektov, bodo do konca leta nadoknadili, kar v prvih mesecih tega leta zamudili. Gradnja HE Solkan poteka po predvidenem terminu, ki ga doslej niso zakasnili. Zasluga za to gre tudi izredno požrtvovalnim in sposobnim izvajalcem. Pri izkopih na območju druge gradbene jame jim gre na roko sušno vreme, ki ustvarja nizek vodostoj.
Tehnično vodstvo gradbišča je nameščeno v ličnih zgradbah, ki so jih zgradili vzporedno s pripravljanjem gradbišča za HE Solkan. Te zgradbe bodo kasneje služile za ribarnice, sedež vodnih športov in gostinski obrat. Vsi ti objekti skupaj bedo omogočili, da se bo ob akumulacijskem jezeru razvil rekreacijski center Nove Gorice.
Težave tehničnega značaja na gradbišču HE so nastale samo takrat, ko je narasla Soča zalila gradbene jame. Drugih nepredvidenih težav pa ni bilo, ker so preiskave terena vse in priprave temeljito opravili. Pri tem so uporabljali podatke o meritvah Soče, ki so se začele že 1924 leta. Z merjenjem «tisočletne vode*, tako se glasi strokovni izraz za merjenje katastrofal-nevode, so ugotovili, da je bil največji pretok Soče leta 1926, ko so pri merilni napravi v Solkanu izmerili 3,150 kub. metrov na sekundo. Kako res je, da je Soča hudo-
urniška reka, dokazuje primerjava, da znaša najnižji naravni pretok vode v sušnem razdobju komaj 6 kub. m na sekundo.
HE Solkan, ki bo zadrževala 6,5 milijona kub. m vode, se torej gradi na osnovi preverjenih podatkov o pretoku vede in tudi z novimi potresnimi, v zadnjih letih sprejetimi predpisi, zaradi katerih so vgradili neprimerno več cementa kot bi ga sicer, kar je gradnjo občutno podražilo.
Njen velik pomen je v tem, da bo zagotovila z mednarodnim sporazumom določeni biološki minimum, ki znaša 12.5 kub, m na sekundo. Če tega jezu ne bi bilo (zanj je Italija izstavila vsa po mednarodnih zakonih potrebna soglasja), bi se lahko pri režimu vode v sistemu obstoječih HE na Soči dogodilo, da niti ta minimum ne bi bil zagotovljen. V najbolj sušnih mesecih znaša na Soči pretok v sekundi, kot smo razbrali, komaj šest kub. metrov. Še boljši pogoji za zagotavljanje biološkega minimuma pa bi se ustvarili, če bi meteorološko vodo zajeli v zgornjem Posočju z izgradnjo HE Tribuša ali drugih central.
Kako ras je, da dela na glavnem objektu nemoteno potekajo, dokazuje podatek, da bo mariborska Montaža čez en teden začela montirati vodilca zapornice. Po sedanjem stanju bodo decembra 1982. leta (ta rok je bil postavljen ob pričetku gradnje) pričeli poskuse na prvem agregatu.
Oprema HE je v celoti iz jugoslovanskih tovarn. Tako bedo, denimo, vse elektronske naprave izdelali v Iskri. HE Solkan bo delovala brez posadke. Daljinsko jo bodo vodili iz območnega centra vodenja v Erjavčevem drevoredu v Novi Gorici, kjer je sedež Soških elektrarn.
Na ta center bodo priključili vse HE na Primorskem in celotno visokonapetostno omrežje. V tem centru, ki ga gradijo po fazah, bodo torej vsi terminali in računalnik.
Ob koncu še en podatek.. Konec aprila bodo porušili prvo gradbeno jamo, tisto, ki jo s ceste vidimo na desnem bregu, in spustib Sočo skozi pretočna polja jezovne zgradbe. Po tem roku se bodo v celoti posvetih gradnji druge gradbene jame.
Novo vodstvo
T.rr- f*r» r’i i« \
mestnega odbora KD
"’M sftbl&ČTbf čland^šo'fe' &ii obnovili sestavo 20-člansega odbora KD, kjer so Zaccagninijevc: ohrani-
UIIIIIIIIIUIIIIIIIIIItlHIIIItlllllllllimilMHIItlHIIllUlUlIfnillintlllllllllllllHIIIIIIIIIIIUMIIIIIIIIIIirnuillllllllll
SKLENJEN KONGRES VZPI-ANPI
UPOR SE JE PRI NAS PRIČEL PRED 8. SEPTEMBROM 1943
Ladi Dornik je opozoril na pomen 40-lelnice OF, ki jo praznujemo letos - Izvoljeno novo vodstvo
li večino. V cdboru imajo namreč 11 članov (Francesco Moise, Lucio Gi-egoretti, Rcsario Fuca, Giorgio Grion. Giuseppe Pilon, Emiliq Dane-lon Mario Saracino, Luciano Apri-lis, Enzo Giardini, Luciano Decolle ter Sergio Lutman). Skupina, ki se identificira v struji «Forze nuove* ima v odboru 7 članov (Flavio Cu-lot, Gianfranco Crisci, Antonio Bar-ba, Sergio Piemanti1, Gianfranco Stacchi, Mario Gallas in Luciano Simeoni). Skupina «Rinnovamento unitario* ima dva člana (Franco Gallarotti in Lionello Concetti).
iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiliniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliitiiiiiiiaifiiiiiniiiiiiiiiniiiiilHitMiiiiiMiiiiiuiiiliHHiiiiiKiuu
ZAHTEVA RAJONSKEGA SVETA V PEVMI
Občina naj končno zagotovi pogoje za redno delovanje
Nismo pričakovali razrešitve naših problemov - nimamo pa niti odgovorov, ugotavljajo v Pevmi - Protestna resolucija proti izvolitvi neofašista Baiocchija v skupščino briške gorske skupnosti
Z izvolitvijo 19 stalnih članov pokrajinskega glavnega odbora, šestih namestnikov ter osmih pokrajinskih delegatov za vsedržavni kongres VZPI - ANPI, ki bo v Genovi od 26. do 29. marca letos, se je v nedeljo zvečer v Gorici zaključil deveti pokrajinski kongres VZPI -ANPI. Po glavnem poročilu, ki ga je podal Giovanni Padovan (o njem smo poročali v nedeljo), je v slovenščini na kongresu spregovoril podpredsednik pokrajinskega odbora VZPI-ANPI Ladi Dornik. Po opisu italijanskega družbenopolitičnega položaja, izvora terorizma in njegovih nazadnjaških ciljev je Ladi Dornik dejal, da praznujemo letos 40-letnico Osvobodilne fronte slovenskega naroda, slovenske protifašistične fronte organizacije, ki je zbrala v svojih vrstah proti o-kupatorju ves slovenski narod. Boj slovenskega naroda za svobodo se je torej začel že v letu 1941, veliko poprej kot so se pričeli osvobodilni boji drugih evropskih narodov. Prav zaradi tega se je začel v naših krajih oborožen boj proti fašizmu veliko poprej kot se je pričelo italijansko .odporniško gibanje. Ladi Dornik je dejal, da zato nahajamo v našem gibanju partizane, ki so se pričeli tjociti pred 8. septembrom 1943. Dornik je nato (skupno s Poletom) predlagal sprejem resolucije za globalno zaščito Slovencev, s katero se bo VZPI -ANPI naše dežele predstavil tudi na kongresu v Genovi.
Kongres so pozdravili številni povabljenci in 'gostje. Tako so spregovorili pokrajinski predsednik Cum peta, predstavniki Zveze borcev iz Nove Gorice in Tolmina, predstavniki strank in organizacij. Pred sednik TO SKGZ Mirko Primožič je dejal, da so nekdanji partizani aktivno zastopani v organizacijah, ki so članice SKGZ. Emil Valentinčič pa je dejal, da ima njihova organizacija protifašistični izvor.
Med delegati za vsedržavni kongres so trije Slovenci, Ladi Dornik, Milan Pelicon in Avgust Le nardič.
Včeraj zvečer Je bila na sedežu VZPI - ANPI v Tržiču prva seja novoizvoljenega vodstva, na kateri so si člani podelili odgovornosti. O poteku in izidu seje bomo poročali prihodnjič, i
• V tajništvih županstev zbirajo te dni podpise za referendum za od-
pravo ukrepa o zamrznitvi draginj-ske doklade pri obračunavanju odpravnine. Podpise bodo zbirali do 8. aprila.
Po dvomesečnem premoru se je
v	petek zvečer, na sedežu društva Naš prapor v Pevmi, sestal rajonski svet za Pevmo. Osla v je in Štmaver. Sejo, na kateri naj bi se pomenili predvsem, o sesta
vi	delovnih komisij, je vodil pred sednik Jožko Košič, žal, pa dnevnega reda niso izčrpali, ker so veliko časa namenili razpravi o drugih. v tem trenutku pomembnejših vprašanjih in se bodo torej o imenovanju komisij pogovarjali na prihodnji seji.
«Od srečanja z goriškim županom dr. Scaranom ter drugimi predstavniki občinske uprave, sta minila že dva meseca — srečanje je bilo 15. januarja letos — ven dar od takrat nismo prejeli niti enega odgovora glede množice vprašanj, s katerimi smo seznanili najvišje predstavnike občinske uprave*, je uvodoma povedal predsednik Košič. Pri tem je poudaril, da nismo pričakovab, da bc občinska uprava v tem času rešila vsa vprašanja, pričakovab pa samo, da bo posredovala, po izjavah in obljubah, ki so bile dane na seji januarja letos, vsaj nekaj odgovorov, oziroma>- predlogov • -in stabšč.
Odtod odločite^. ki so jo v glav nem podprti ) predstavniki .. vseh, pon litičnih strank da rajonski svet takoj pismeno protestira proti takemu načinu ravnanja ter zahteva od občine pismen odgovor glede reševanja problemov, ki so bili izneseni na predzadnji seji.
Sinoči pa bi morala občinska u-prava (na to je opocoril svetovalec Marjan Sošol, če res želi o-mogočiti redno delovanje rajonskih, svetov, sprejeti vrsto nujno potreb nih upravnih aktov o pristojnosti in samem delovanju rajonskih svetov. Precej živahna razprava se je nato razvila v zvezi z izvolitvijo neofašista Baiocchija v skupščino Briške gorske skupnosti, ob koncu pa je rajonski svet v te.i zvezi izglasoval protestno resolucijo. Na petkovi seji je bil govor tudi o različnih težavah, ki se pojavljajo
Visoka stopnja solidarnosti
V sohdarbostni sklad, ki ga je pri Banca del FriuU v Vidmu odprlo deželno tajništvo sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL, so delavci in podjetja (v glavnem zasebna) prispevali do konca februarja že nad GOO milijonov lir, kar je nedvomno precej, če upoštevamo, da so prispevke javnih podjetij in ustanov nakazali neposredno na poseben sklad, ki se vodi pri Banca Nazio-. nale del Lavoro v Rimu. V zgoraj omenjenem znesku so vključeni samo prispevki delavcev.
V NEDELJO ZVEČER V GORICI
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
priredi, v sodelovanju v Združenjem pevskih zborov Primorske, v soboto, 21. marca, ob 20.30 v Avditoriju v GORICI
REVIJO PEVSKIH ZBOROV
PRIMORSKA POJE
Nastopi 11 zborov.
Vabljeni!
Z avtom povozil pešca na križišču pred pošto
Mesec dnjzdravljenja za 46-letnega Loredana Biasio-la - Huda prometna nesreča med Oglejem in Gradezem
Hujša, prometna nesreča se je pripetila v nedeljo, nekaj po 20. uri v Gorici, na križišču pred .glavno pošto.	/ !
25-letni Dario Benossi iz Ločnika,
Ulica Romana 17, je z avtom renault (vozilo je last Raffaella Vi sintina iz Gradišča) povozil 36-let nega Loredana Biasiola, Gorica, Ul.
Vittorio Veneto 174, ki je nameraval, na prehodu za pešce, prekoračiti Verdijev korzo, vendar ob nepravem trenutku, kakor so menda ugotovih orožniki. Biasiola so sprejeli v goriško bolnišnico s prognozo okrevanja v tridesetih dneh zaradi zloma lopatice in ključnice ter zaradi drugih poškodb.
Zdravniki videmske bolnišnice pa se medtem trudijo, da bi rešib življenje 19-letnemu Faustu Zulianiju iz Gradpža, Ulica Santa Agata 8.
Fant je v nedeljo, okrog 18.30, na poti iz Ogleja proti Gradežu, zavozil z avtom s ceste ter zadobil hude telesne poškodbe.
SINOČI V POKRAJINSKEM SVETU
POČASTITEV SPOMINA A. MORA IN P. GRASSIJA
Komunisti ugodno ocenjujejo Morovo politično delo ■ Ugotavljajo pa, da je bila njegova mi. sel v treh letih že pozabi jena v vi sl ah KD
ugrabitve Alda Mora in uboja njegove telesne straže ter na kratko orisal bk pokojnega politika, ene najmarkantnejših osebnosti italijanskega političnega življenja zadnjih dveh desetletij. Cumpeta se je na-, dalje spomnil pred kratkim umrle, pa kulturnega delavca Paola Grassija ter poudaril njegove zasluge na področju gledabške dejavnosti ter predvsem njegova prizadevanja, da bi bila kultura dosegljiva tudi delavskim in manj premožnim slojem. Ob koncu je Cumpeta dodal še kratko poročilo o petkovem sestanku med deželno in pokrajinsko komisijo za izvajanje osimskega sporazuma.
Morovemu spominu so se nato v diskusiji poklonili še Longo (KD), ki je dejal, da je bil pokojni politik glavni pobudnik in zagovornik politike odprte meje in prijateljskih odnosov, ter Bratina (KPI), ki je dejal, da komunisti ugodno ocenjujejo Morovo politično dejavnost, a istočasno ugotavljajo, da je bila Morova misel v nekaj letih že pozabljena v vrstah njegove lastne stranke. Bratina je še dejal, da komunisti negativno ocenjujejo politiko vladne koalicije, kakor tudi no-litiko krajevnih uprav, ki jih vodijo koalicije, ki so nastale ;jo rimskem vzorcu, kar pomeni korak nazaj. Najbolj zgovoren primer ie v krajevnem merilu izvobtev neofašista v briško gorsko skupnost. V razpravo so v prvem delu posegli še Cei (PSI). Agati (KD), Po-letto (KPI) in nekateri drugi.
Pokrajinski svet je nate po dolgotrajni diskusiji ratificiral še sedem sklepov upravnega odbora ter odobril še nekaj točk dnevnega rc da, ki pa bo v celoti izčrpan šeie na prihodnji seji.
Včeraj je minila tretja obletnica ugrabitve Alda Mora, te dni pa je v Londonu preminil Paolo Grassi, kulturni delavec s področja gledališke umetnosti. Njun spomin so počastili na sinočnji seji pokrajinske ga sveta v Gorici, ki jo je vodil predsednik Silvio Cumpeta. Resnici na ljubo je treba povedati, da se je seja tudi tokrat pričela z že običajno zamudo in ob vsaj v začetku, zelo skromni udeležbi svetovalcev. V začetku jih je bilo prisotnih samo trinajst od skupnega števila 24.
Uvodoma se je prof. Cumoeta spomnil tretje obletnice tragičnih dogodkov v Ubci Fani v Rimu,
glede zadružnih stanovanj, ker še ni končan upravni postopek za fio-debtev zemljišč. Obstaja namreč nevarnost, da se bodo morab nekateri domačini, ki bi na ta načni radi prišb do stanovanja, izseliti v Girico.
Med razpravo so se nekateri svetovalci dotaknib tudi vprašanja samega rednega delovanja sveta. Tako je Aleš Figelj predlagal, da bi bile seje1 sveta pogostejše, kar bi omogočilo hitrejše in stalno seznanjanje članov sveta z vsemi vprašanji.
Čez dober mesec 11. sejem ESPOMEGO
Na razstavišču ob ločniškem mostu, še bolj pa v organizacijskem tajništvu, hitijo s pripravami na 11. sejem ESPOMEGO, ki bo v dneh od 24. apriia do 3. maja in ki naj bi bil, po napovedih prirediteljev, kar se da privlačen, zaradi vrste vzporednih manifestacij. Tako bodo v okviru sejma izvedli posebno med-deželno tekmovanje radijsko vodebih avtomobilskih modelov, pripravljajo pa tudi pester kulturno - zabavni spored z nastopom mladih in •manj znanih glasbenih skupin z Goriškega. Glede sejma samega velja zabeležiti, da so lani veliko pozornosti namenih prikazovanju izrabe alternativnih energetskih virov, predvsem sončne energije. Letos si bo menda mogoče ogledati predvsem razhčne tehnične rešitve prostorskega ogrevanja z električno energijo, poseben poudarek pa bodo, tako 'kakor že tudi prejšnja leta, namenih prikazu najrazličnejših jadrnic in drugih plovil. Ne gre namreč pozabiti, da bo goriški sejem potekal takorekoč tik pred nastopom poletne turistične sezone, torej v času, ki je menda najbolj primeren za nakup take ab drugačne opreme.
Drevi v Avditoriju nastop Marie Carta
V deželnem avditoriju v Gorici bo drevi, ob 20. uri nastopila znana pevka sardinslcpi ljudskih pesmi Maria 'Carta. Koncert sodi v okvir prireditev ob letošniem mednarodnem dnevu žena. prireja pa ga pokrajinski odbor žensk za ohranitev zakona št. 194 (o prekinitvi nosečnosti).
Umrla je zaradi doze heroina
Včeraj pokopali 31-letno Mariso Lo Faro
V Tržiču so včeraj popoldne po-kopab 31-letno Mariso Lo Faro, mater štirih otrok, od katerih ima najstarejši 11 lgt, najmlajši pa samo štiri leta. Lo Farova je pred leti, skupaj z možem, Gaetanom Laccettero, živela v Tržiču, v Ulici Morosini, potem pa je za njo izginila vsakršna sled. Menda si je v Veroni našla nove prijatelje v krogu uživalcev mamb. Prav v Veroni, v nekem zakotnem hotelu, pa jo je doletela smrt, menda zaradi prevelike doze heroina. Našli so jo mrtvo v hotelski sobi, ki jo je debla z nekim Paolom Corazzo,
V nedelj« na Goriškem mali maraton
Gorica bo v nedeljo, 22. t.m. gostitelj zanimive in pomembne športne prireditve. Društvo Gruppo marcia-tori Gorizia, ki združuje predvsem ljubitelje peš hoje. pripravlja pod pokroviteljstvom goriške hranilnice mab maraton, na progi dolgi 25 kilometrov. Start in cilj prireditve, ki je namenjena predvsem članom združenja FID AL - AMATORI bo na občinskem stadionu na Rojcah. Proga bo, tako kakor na podobnih manifestacijah v prejšnjih letih, speljana na relaciji Ubca Aquieba, loč-niški most, Majnice, Villanova pri Fari, Fara, Gradišče, Zdravščine, Sovodnje, Štandrež. Udeleženci bodo tekmovah v šestih starostnih skupinah, pot pa naj bi prehodili, oziroma pretekli v največ treh urah.
Nova številka «lniziativa isontina»
Včeraj je izšla nova številka revije *Iniziativa isontina», že 74. po vrsti. V reviji je kar precej člankov z najrazličnejših področij izpod peresa večinoma stalnih sodelavcev. Opozorimo le na nekatere, poudarjajoč, da se bomo k vsebini te številke še povrnili. Iz zgodovinske preteklosti sta članka o nekaterih vprašanjih naše dežele v terezijanskem času prof. Fulvia Salimbenija in o furlanskem katoliškem zadružnem gibanju na Goriškem, ki ga je napisal prof. Nino Agostinetti. Govor je tudi o 14. srednjeevropskem kulturnem srečanju. Deželni odbornik Tripani piše o sodelovanju dežel alpskega loka, govor je tudi o deželnem razvojnem triletnem načrtu. Celso Macor objavlja članek o vzponih na Mount Everest. zatem je precej obširna dokumentacija o deseti obletnici goriškego fotografskega krožka. Nekateri pisci se soočajo s sodobnimi vprašanji in sicer n vlogi cerkve v političnem trenutku, o letu handikapiranih, o obnovi muzejev v Gorici. Objavljeni so še spisi s kulturne problematike, bogat pregled publikacij s krajevno tematiko. V dnevniku pa se člankar sooča z aktualnimi vprašanji, tudi s tistimi, ki so v zvezi z obmejno problematiko. Toliko za danes. Podrobneje bomo še poročali.

^GLEDALIŠČE V TRSTU
DACIA MARAIN1
ŽENSKI ’
' NA PODEŽELJU
Jutri, 18. marca, ob 18. in 20.30 v predavalnici v Ul. deba Croce 3 v Gorici.
Prodaja vstopnic na sedežu ZSKD v Gorici ob delavnikih od 11. do 13.30 ter od 16. do 19. ure.
Zaradi onjejenega šterila sedežev prosimo, da si vstopnice pravočasno nabavite.
Razna obvestila
Sovodenjska občinska uprava priredi v petek, 20. t.m., ob 20. uri v okviru rednih posvetov z občani, vaško srečanje v Gabrjah, na sedežu prosvetnega društva Skala.
Razstave
V goriški galeriji Gorizia spazio 2, v palači Lantieri, je do 2. aprila odprta retrospektivna razstava del furlanskega slikarja - krajinarja Alessandra del Toša. Ob delavnikih je galerija odprta od 17. do 20. ure ob nedeljah pa od 10. do 12. ure ter od 17. do 20. ure.
Izleti
SPD Gorica priredi tradicionalni spomladanski družinski izlet v Repen na Krasu, na vehkonočni ponedeljek, 20. aprila, združen s srečo-lovom in večerjo. Na razpolago je še nekaj prostorov
Gledališča
Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici, danes ob 17.30, J. B. P. MoUere: Don Juan ali kameniti gost. Predstava za gimnazijo v gledabški dvorani v Solkanu.
Kino
d or leti
VERDI 17.00 - 22.00 «Blues bro-thers*. J. Bellushi in D. Aykroyd, Barvni film.
CORSO 17.30—22.00 «Laguna blu». B. Shields in K. Hatkins. Barvni film.
Jutri isti film 17.30-22.00 VITTORIA Danes zaprto.
Trii d
PRINCIPE 17.30-22.00 cTocco di
sesso».
EXCELSIOR 16.30-22.00 «La porno vergine*.
Noro Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 «Roller buggy». Ameriški film.
SVOBODA 18.00-20.00 «Mož iz Virginije*. Itabjanski film.
DESKLE 19.30 »Človek pajek*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v G« rici dežurna lekarna Baldiru, Korzo Verdi 57, tel. 84-879.
AVTOMOBILIZEM
VELIKA NAGRADA ZDA-ZAHOD
Jones (vvilliams) že vodi
Avstralski pilot pred Reutemannom (vvilliams) in Piquetom (bra-bham)-Mario Andretti na alfa romeu odličen četrti-Smola Patreseja
LONG BEACH - Letošnji avtomobilski »cirkus* formule 1 se je začel, kot se je končal v lanski sezoni. Avstralski pilot Alan Jones je namreč že v prvi tekmi formule 1 letošnje sezone, na dirkališču v Long Beachu za Veliko nagrado ZDA -Zahod pokazal svojo premoč, poleg tega pa je bilo zmagoslavje william-sov na tej dirki popolno, saj se je na drugo mesto uvrstil Argentinec Carlos Reutemann.
Odlično četrto mesto je osvojil Mario Andretti na avtomobilu znamke alfa romeo. Andretti pa le za las rl osvojil tretjega mesta, gre pa tudi priznati, da je Nelson Piquet na brabhamu «trmasto» držal tretjo pozicijo vse do konca.
Dokaj smole je tokrat imel italijanski pilot Patrese, ki je bil celo v vodstvu prvih 20 krogov, nakar pa je imel težave z avtomobilom in je moral odstopiti.
Ferrarijeva avtomobila tokrat se nista posebej izkazala. Villeneuve je namreč odstopil že v prvem delu dirke, medtem ko se je moral Didier Pironi zadovoljiti le z desetim mestom.
VRSTNI RED (261,700 km)
1.	Jones (Avstral.),
williams	1.50 41”
2.	Rutemann (Arg.),
williams	po 9”
3.	Piquet (Braz.), brabham 34”
4.	Andretti (ZDA), alfa romeo 49”
5.	Cheever (ZDA), tyrrell 1’06”
6.	Tambay (Fr.), theodore 1 krog
7.	Serra (Braz.) fittipaldi 2 kroga
8.	Amoux (Fr.), renault 3 krogi
9.	Surer (Švi.), ensign 10 krogov 10. Pironi (Fr.), ferrari 14 krogov
LESTVICA ZA SP Jones, williams Reutemann, vvilliams Piquet, brabham Andretti, alfa romeo Cheever, tyrrell
9 6 4 3 2
6. Tambay, ‘hecdore	1
Prihodnja VN za SP bo 29. marca v Rio de Janeiru.
1;
2.
3.
4.
5.
KOŠARKA
ČETRTFINALE «PLAY OFF»
Beneška Carrera izgubila v Forliju
V	prvem kolu osmine finala «play-off* za določitev italijanskega državnega prvaka .je prišlo do nekaterih presenečenj: Superga in Liberti, ki prihajat^, iz A-2 lige, sta namreč na tujem premagali ekipi Ferrarelle oz. fo-imal/di. medtem ko je Carrera, ki je bila favorit v tekmi z Reco^rom, odpovedala.
Benečani so pokazali slabo skupinsko igro ter so sloneli le na podvigih Dalipagiča (28 točk), Haywooda (24) in Della Fiorija (19). Recoaro pa je z boljšo skupno igro tudi zasluženo zmagal.
Brindisi je v Bologni do konca nudil močan odpor Sinudyneju, Ho-vvard pa je dosegel sezonski rekord točk v A-l ligi: 47.
V	četrtino finala prestopijo ekipe, ki so dosegle dve zmagi, tu pa se bodo spoprijele s prvimi štirimi iz prvih dveh delov v A-l ligi, to je Turisando, Billyjem, Scavolinijem in Squibbom.
IZIDI 1. KOLA OSMINE FINALA Recoaro - Carrera	80:77
Grimaldi - Liberti	84:90
Ferrarelle - Superga	87:93
Sinudyne - Brindisi	99:91
PRIHODNJE KOLO (22. 3.) Brindisi - Sinudyne (18. 3.); Liberti - Grimaldi; Carrera - Recoaro; Superga - Ferrarelle.
NOGOMET
2. JUGOSLOVANSKA LIGA
Vse tri slovenske ekipe tokrat igrale neodločeno
V 17. kolu 2. jugoslovanske nogometne lige - zahod so vsi trije slovenski predstavniki tokrat igrali neodločeno.
IZIDI 17. KOLA Osijek -	Spartak	1:1
AIK - Svoboda	0:0
Vrbas -	Leotar	2:0
Bosna -	Jedinstvo (Br)	1:0
Rudar -	Iskra	0:0
Jedinstvo (Bi) - Čelik 1:1
GOŠK - Proleter Maribor - Dinamo
3:0
1:1
LESTVICA
Osijek 22; Iskra 21; Proleter 20; Jedinstvo (Bi) 19; Dinamo, AIK in Čelik 18; Jedinstvo (Br), Maribor in Leotar 17; Spartak 16; Svoboda, Rudar in GOŠK 15; Bosna 13; Vrbas 11.
PRIHODNJE KOLO (22. 3.) Spartak - Maribor; Dinamo -GOŠK; Proleter - Jedinstvo (Bi); Čelik - Rudar; Iskra - Bosna; Jedinstvo (Br.) - Vrbas; Leotar - AIK; Svoboda - Osijek.
ZSŠDI
poziva vsa športna društva, gospodarska podjetja in posameznike, naj prispevajo v posebni solidarnostni sklad za obnovo požganih slačilnic ob nogometnem igrišču ŠD Primorec v Trebčah.
NOGOMET
3. ITALIJANSKA LIGA
Kljub zmagi razočarali
Triestina je premagala Prato z zadetkoma Schiraldija in Mitrija - Tržačani s prikazano igro pa so oovsem razočarali
Triestina — Prato 2:0 (0:0)
TRIESTINA: Bartolini, Schiraldi, Magnocavallo, Di Risio (Coletta), Prevedini, Mascheroni, Mariani, A-mato, Mitri (Giglio), Franca in Zan-degu (Torresin, Lucchetta in Štrukelj).
PRATO: Romani, Colombo, Cola-don, Bicchierai, Battiston, Signorini, Bracciali, Torracchi, Bilioni, Cristia-ni (Quadrella), Fantozzi (Maregon), (Alessandrini, Guasti in Bertolucci).
STRELCA: Schiraldi v 56. min. ter Mitri v 59. minuti.
SODNIK: Da Pozzo iz Monze.
«Dober konec vse dobro», bi lahko rekli za nedeljski nastop Triestine. Domačini so odigrali verjetno najslabšo tekmo v letošnjem prvenstvu. To pa predvsem v prvem polčasu, ki se je končal brez zadetkov.
To seveda ne bi bilo tako tragično, če bi gostovala kakšna druga enajsterica in ne skromni Prato, ki je doslej zbral 12 točk in je trdno na zadnjem mestu lestvice.
Domačini v prvih šestdesetih minutah so igrali, lahko bi rekli brez vsakega koncepta, apatično in tokrat so igrali slabo tudi tisti nogome-
HtiiiaiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiHtiiiiiiiiminiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiii)
NOGOMET
V PRVI ITALIJANSKI LIGI
P0 PORAZU V RIMU INTER V KRIZI MESTNI DERBI V TURINU JUVENTUSU
Napoli zopet zmagal in drži stik z vodečo dvojico - Poraz Udineseja
Nedeljsko, 21. kolo italijanskega nogometnega prvenstva A lige je bilo izjemno zanimivo. V Turinu je bil mestni derbi Torino - Juventus, v Rimu neposredni obračun med lanskih prvakom Interjem in Romo, letos presenetljivi Napoli pa je gostil Cagliari.
Slavile so trenutno tri najboljše enajsterice: Roma, Juventus in Napoli, ki slej ko prej tudi ostajajo med kandidati za novi naslov, saj ima sedaj Inter pet, oziroma štiri točke zaostanka. Turinski derbi si je ogledal tudi predsednik Sandro Pertini, ki je bil priča prepričljivi zmagi Juventusa, ki obenem potrjuje, da je mestni tekmec še naprej v krizi.
Vse je kazalo, da Roma niti tokrat ne bo zmogla kaj več kot delitev izkupička na lastnem igrišču.. Spretni Pruzzo pa je samo nekaj minut pred koncem dosegel zmagoviti gol, ki je prinesel Romi dve zlata vredni točki. S tem pa je obenem pokopal vse upe Interja za ponovitev lanskega velikega uspeha.
Usodo Cagliarija je v Neaplju zapečatil izjemno dobro razpoloženi Pellegrini, ki je kar dvakrat potresel mrežo Cortija. Tako ostaja tudi Napoli še naprej v boju za najvišji naslov, ker ima samo točko zaostanka za vodečo dvojico Juventus - Roma.
Potem ko je prevzel trenerske posle pri Udineseju Ferrari, so njegovi varovanci utrpeli prvi po
raz. Resnici na ljubo pa je potrebno omeniti, da so gostje dosegli gol, ki ga je sodnik razveljavil.
Dragoceno zmago sta tokrat slavili tudi ekipi Coma in Fiorentine.
Dve tekmi sta se končali brez zadetkov.
IZIDI 21. KOLA Ascoli - Pistoiese Bologna t Udinese Como - Avellino Fiorentina - Brescia Napoli - Cagliari Perugia - Catanzaro Roma - Inter Torino - Juventus
0:0
1:0
2:0
1:0
2:0
0:0
1:0
0:2
LESTVICA
Juventus in Roma 29; Napoli 28; 'Inter 2T; Torino in Cagliari 21; Bologna in Fiorentina 20; Catan-zaro 19; Udinese 18; Avellino. Como in Ascoli TT; Pistoiese 16; Brescia 15; Perugia 10.
PRIHODNJE KOLO (22. 3.)
Avellino - Napoli, Brescia - Bologna, Cagliari - Fiorentina, Catanzaro - Roma, Como - Torino, Juventus - Perugia, Pistoiese - Inter, Udinese - Ascoli.
Komentar Mirka Novosela
SLOVO LJUBLJANČANOV Z ZMAGO
S sobotnim in nedeljskim 22. kolom se je končalo letošnje prvenstvo v prvi jugoslovanski košarkarski ligi. Zadnje kolo je bilo le «gola formalnostsaj je bilo že vse znano po predzadnjem kolu: Partizan je namreč državni prvak, v nižjo ligo pa sta izpadla Jugoplastika in Kvarner.
Partizanovi navijači so pripravili svojim košarkarjem v zadnjem kolu pravi praznik. Pričakovati je bilo s strani Partizanovih igralcev pravi košarkarski *spektakb>. Zgodilo pa se je, da so državni prvaki igrali zelo bledo in da je Rad nički LMK zanesljivo zmagal. Zares bledo slovo novih prvakov od svojega občinstva!
Z zmago pa so se od svojega občinstva poslovili košarkarji ljubljanske Iskre Olimpije, ki so v zadnjem srečanju tega prven stva■ zasluženo premagali Zadar in tako osvojili na lestvici še kar dobro šesto mesto. V tem srečanju pa je bil glavni junak veteran Vinko Jelovac, ki je bil za nasprotnike nerešljiva uganka. Jelovac je dosegel kar 53 točk in je celo zasenčil najboljšega strelca letošnje lige Branka Skročeja.
V	ostalih srečanjih tega kola ni prišlo do presenečenj. Za grebška Cibona je brez težav, pa čeprav je igrala brez Čosica, odpravila sarajevsko Bosno, ki je le dva dni prej poskrbela za velik podvig v pokalu z zmago v Madridu proti Realu. Šibenka je potrdila, da zasluženo sodi v sam vrh jugoslovanskega prvenstva in je na Reki zasluženo premagala Kvarner. Crvena zvezda pa je po vrsti porazov premagala skopjanski Rabotnički in si tako zagotovila nastop v Kovačevem pokalu.
Čeprav je titograjska Budučnost izgubila v Splitu proti Ju goplastiki, pa ostaja moje mnenje, da so prav titograjski košar karji najugodneje presenetili v tem prvenstvu. Malokdo bi si upal pred prvenstvom predvidevati, da bo Budučnost ostala v skupini najboljših. Titograjčani pa so v tej ligi zbrali kar 18 točk. o-svojili so kar deveto mesto. V tem prvenstvu pa so gotovo najbolj razočarali košarkarji splitske Jugoplastike, ki se tako selijo v drugo ligo. Res je, da so Spličani ostali brez nekaterih zelo dobrih košarkarjev (predvsem se je poznala odsotnost Jerkova). res pa je tudi, da je splitsko moštvo imelo le na razpolago nekaj odličnih igralcev, tako da bi se morala Jugoplastika. kljub vsej smoli, le rešiti pred najhujšim.
Letošnje prvenstvo je tako za nami. V četrtek bo na sporedu še finale jugoslovanskega pokala med Cibono in Kvarnerom, nakar pa bodo oči ljubiteljev košarke v Jugoslaviji uprte na prt prave jugoslovanske reprezentance za bližnje evropsko prven stvo v ČSSR.
IZIDI 22. IN ZADNJEGA KOLA
V	LJUBLJANI: Iskra Olimpija Zadar
V	BEOGRADU: Radnički LMK Partizan Beograd
NA REKI: Kvarner - šibenka Šibenik
V	SPLITU: Jugoplastika - Budučnost Titograd
V	ZAGREBU: Cibona Bosna Sarajevo
V	BEOGRADU: Crvena zvezda Rabotnički Skopje
LESTVICA
Partizan in Cibona 38; Zadar 28; Šibenka 24; Crvena zvezda 22; Iskra Olimpija, Bosna in Radnički LMK 20; Budučnost 18; Rabotnički 16; Jugoplastika 14;. Kvarner 8.
Partizan, ki je zmagal v obeh neposrednih srečanjih s Cibono, je drža vri prvak; Jugoplastika in Kvarner sta izpadla v nižjo ligo.
2. ITALIJANSKA LIGA
Po zmagi v Lecccju Milan povečal vodstvo
Ekipa Milana se nezadržno oddaljuje od neposrednih zasledovalcev. Po 25. kolu imajo Milančani kar 6 točk prednosti pred Laziom, sedem pred Ceseno in celo osem pred dvojico Spal - Sampdoria.
Vse je kazalo, da se bodo Giaco-minijevi varovanci vrnili iz Lecce-ja samo s točko. Minuto pred koncem pa je Antcnelli potresel nasprotnikovo mrežo in s tem v naj večji meri pripomogel k peti zmagi Milana v gosteh.
Velik tekmec Lazio je remiziral. Spal in Sampdoria sta zmagala. Ce sena pa je potegnha krajši konec.
Tckrat so dosegli 21 golov, tri tekme so se končale brez zmagovalca. brez zadetkov pa samo sre Čanje Varese - Taranto.
IZIDI 25. KOLA
Atalanta Lazio	1:1
Ecggia - Verona	1:1
LR Vicenza - Pescara	2:1
Lecce - Milan	2:3
Monza - Genoa	0:2
Palermo - Cesena	1:0
Rimini - Piša	3:1
Sampdoria Catania	1:0
Spal - Bari	1:0
Varese - Taranto	0:0
107:99
117:105
92:111
92:86
105:87
108:84
LESTVICA
Mi'an 37. Lazio 31, Cesena 30. Spal in Sampdoria 29. Genoa 28, Foggia, Piša in Pescara 25, Ri mini 24, Verona in Bari 23, Ata lanta, Lecce in Catania 22, Varese 21. Palermo in LR Vicenza 19. Ta ranto in Monza 18.
PRIHODNJE KOLO (22. 3.)
Bari - Taranto. Catania Spal. Cesena - Varese, Genoa Palermo, Lazio - Foggia, Lecce - Atalanta. Milan - Sampdoria, Pescara - Ri mini. Piša LR Vicenza. Verona -
ROKOMET
l DALiJANSKA LIGA
Spodrsljaj (ividina
tako izgubili prvo mesto na lestvici. Kljub slabi igri so bili Tržačani vedno v vodstvu za 3 ali 4 gole. Pred koncem (pri stanju 23:22 za goste) je Fabbri s točnim metom presenetil Pusoana in tako remiziral.
Sedaj je za Tržačane pot do naslova izredno strma, saj morajo o-svojiti vse tekme in upati na kak poraz, ali v najslabšem primeru remi Tacce iz Vareseja, ki je od danes sama na vrhu lestvice.
Max
IZIDI 18. KOLA Fabbri - Cividin	23:23
Volksbank - Mercury	32:24
Tacca - Banco Roma	25:23
Eldec - Tor di Quinto	15: D
Ed Marte*- Ro vere! o	14:90""
Čampo del Re - Forst	18:It*
Rubiera - Jomsa ,	22:24
•.uiu* titiiiizftti so »aiiinm sn ah LESTVICA
Tacca Varese 33. Cividin Trst 32, Forst Brixen 29, Rovereto 25, Eldec Rim 20, Fabbri Rimini 19, Banco Roma 17, Mercury Bologna 15, Čampo del Re Teramo 14, Jomsa Rimini 13, Volksbank Bočen 12. Rubiera Reggio Emilia 7, Tor di Quinto 7, Edil Arte Conversano 5.
PRIHODNJE KOLO (22. 3.) Iomsa - Čampo del Re. Forst -Edil Arte, Rovereto - Eldec, Tor di Quinto - Tacca, Banco Roma - Volksbank, Mercury - Fabbri, Cividin -Rubiera.
Max
taši, ki so bili vedno najbolj solidni in stalni.
Do prvega zadetka je prišlo po nekaj več kot 10 minutah igre v drugem polčasu iz kota. Vratar gostov Romani je neprevidno zapustil vrata in v veliki gneči se je najbolje znašel Schiraldi, ki je le dosegel tako dolgo pričakovani gol. Samo štiri minute kasneje so domačini podvojili in prav tako iz kota, toda tokrat je bil strelec Mitri, ki je končno zmago postavil na varno.
Sedaj Triestina še vedno deli drugo mesto s Fanom, in Reggiano, ki sta oba zmagala v gosteh.
Na vrhu pa ostaja še naprej Cre-monese, ki ima 4 točke prednosti in ga ni zmogel zaustaviti niti Casale.
IZIDI 24. KOLA Casale - Cremonese Mantova - Reggiana Modena - S. Angelo Lod.
Novara - Fano Parma - Treviso Piacenza - Ford Sanremese - Trento Spezia - Empoli Triestina - Prato
1:2 1:2 3:1 0:4 0:0 2:1 2:2 0:0 2:0
LESTVICA
Cremonese 34, Fano, Reggiana in Triestina 30, Forli 28, Mantova in Empoli 27, Treviso 26, Modena 25, Trento, S. Angelo Lodigiano in Sanremese 24, Parma 23. Piacenza 18, Novara in Spezia 17, Casale 16, Prato 12.
PRIHODNJE KOLO (29. 3.1 Cremonese - Spezia, Empoli - Mantova, Fano - Casale, Forli - Triestina, Prato - Modena, Reggiana - Parma, Sanremese - S. Angelo Lod., Trento - Piacenza. Treviso - Novara.
KOŠARKA
MLADINSKO PRVENSTVO
Visok poraz Bora B
Stel la Azzurra — Bor B 89:31 (44:13)
BOR B: čok 13 (5:9), Devetak, Škerl 6, Gerdol 2 (2:2), Lokar 2, Švara 6 (0:3), Kosovel, Corbatti 2.
PON: čok (37).
SODNIKA: Ugrin in Esopi (TS).
Sam rezultat tekme nam priča o poteku igre skozi vse srečanje: priložnost druge Borove ekipe za o-svojitev tretjega mesta se je spremenila v pravi polom. Že zdavnaj ne pomnimo takega nastopa naših fantov. Igra se je seveda stalno odvijala enosmerno, in to že od samega začetka (4:31 v 13. minuti). .Razumljivo'je. da nJsn^iiKjgli pričakovati veliko od naših fantov, saj so zadnje Časg malo in slabo trenirali zaradi bolezni ■ V&W}.9.r .ribiče ni mislil, da bo prišlo do takega rezultata. Glede posameznikov so vsi igrali daleč pod svojimi sposobnostmi, le Škerl se je odrezal nekoliko bolje.
-fp—
KRASNODAR RORA ZA NAŠE ČITATELJE
PODVIG OLIMPIJE V ZAGREBU
* - ................................
Da je bilo 20. kolo dokaj zanimivo kaže podatek, da se je tokrat zbralo večje število navijačev kot doslej. V središču pozornosti so bila namreč kar tri srečanja: v Zagrebu (Dinamo - Olimpija), v Skopju (Vardar - Hajduk) in v Nišu (Radnički -Partizan). Da pa je bil nato obračun tega kola glede igre in doseženih zadetkov dokaj skromen, to je seveda «.druga stvar* . . .
Resnici na ljubo strelci se tokrat niso proslavili. Skupno je padlo le 15 zadetkov, tri srečanja pa so se končala brez zadetkov.
Na Maksimiru prava drama: Olimpija je Dinamu iztržila dragoceno točko in to minuto pred koncem srečanja, ko so dinamovci vodili z zadetkom, ki ga je dosegel iz enajstmetrovke Mu-stedanagič. Zagrebčani so bili verjetno preveč prepričani o lastni zmagi, Bošnjak pa jim je minuto pred koncem prekrižal račune.
V Skopju je domače moštvo Vardarja poskrbelo ambicioznim igralcem Hajduka pravo nogometno lekcijo; veliki derbi., v Nišu pa se je končal brez zmagovalca, pa čeprav so imeli tako nogometaši Radničkega kot Partizana več zelo ugodnih priložnosti za zadetek.
Edino zmago v gosteh je tokrat izbojeval Napredak. Paničev zmagoviti zadetek pomeni za moštvo Napredka skoraj več kot dve «zla-ta vredni točki*. Ko bi moštvo o-stalo praznih rok tudi v tem srečanju, potem bi bil položaj le-tega skoraj dramatičen.
Takšen podvig pa ni uspel po-
žrtvovalnim nogometašem Beograda, ki so izgubili v Tuzli proti Slo-bodi. Za domačine je Mulahasano-vič dosegel oba zadetka, pet minut pred koncem pa je bil uspešen za goste Karasi.
Kaj pa Crvena zvezda? Jugoslovanski prvak je z dokajšnjo težavo premagal Vojvodino. Beograjčani so po prvem polčasu celo izgubljali z 0:1. V nadaljevanju pa so le zbrali toliko moči, da so dosegli dva zadetka in osvojili obe točki, s čimer so sedaj sami na vrhu razpredelnice, če bi sodili po igri, ki jo je prikazala beograjska ekipa v tej tekmi, potem bi pre-
cej pesimistično razpoloženi čakali na jutrišnje povratno srečanje «Zvezde» proti lnterju. Ker pa vemo. da je moč Stankovičevega moštva prav v tem, da nudi največ, ko je v težavah, potem je seveda naš optimizem upravičen.
IZIDI 20. KOLA C. zvezda - Vojvodina	2:1
Dinamo - Olimpija	1:1
Velež - Budučnost	2:0
Željezničar - Napredak	0:1
Vardar - Hajduk	3:1
Borac - Sarajevo	0:0
Sloboda - Beograd	2:1
Radnički - Partizan	0:0
Rijeka - Zagreb	0:0
LESTVICA
Crvena zvezda 27; Radnički 26; Partizan 24; Olimpija 23; Hajduk in Sloboda 22; Velež 21; Zagreb 20: Rijeka, Sarajevo, Vardar in Željezničar 19; Budučnost in Vojvodina 18: Dinamo in Borac 17; Napredak 16; Beograd 13.
PRIHODNJE KOLO (22. 3.) Rijeka - Crvena zvezda; Zagreb - Radnički; Partizan - Sloboda; Beograd - Borac; Sarajevo - Vardar; Hajduk - Željezničar; Napredak - Velež; Budučnost - Dinamo; Olimpija - Vojvodina.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
ATLETIKA
KROS SREDNJEŠOLCEV NA K0L0NJI
GREGORČIČ POVEČAL PREDNOST
Med posamezniki tri zmage šentjakobskega «Cankarja» - 28. marca zadnji del tekmovanja - Deklice tudi tokrat boljše od fantov
Delovanje ZSŠDI
Seja odbora
Danes ob 20. uri se bo na sedežu ŠD Polet na Opčinah sestal na redni seji odbor ZSŠDI, ki bo razpravljal o reorganizaciji in o obisku telesno kulturnih delavcev z obalno kraške ga območja, ki bo v četrtek.
Kros za nižje srednje šole je bil' v soboto na Kolonji vsaj zadovoljivo obiskan. Krasen pomladanski popoldan je prisotne nedvomno še naknadno nagradil in priča smo bili lepim bojem v vseh šestih tekih.
Kot na prejšnjih preizkušnjah je bila najbolje zastopana šola dolinske občine «Simon Gregorčič*, ki je kljub eni sami posamezni zmagi vseeno zbrala največ točk in tako še povečala naskok nad «Canka-rjem», ki je bil tokrat odličen s tremi prvimi mesti. Izredno dobro se je odrezal tudi rojanski «Erjavec» z dvema zmagama. Na startu je bilo tudi nekaj posameznikov «Lev-stika*. ostale šole pa se tokrat niso odzvale vabilu organizatorjev.
Kakovostno je bil verjetno najboljši tek deklic prvega razreda. Zmagovalka Veronika Gprdol je .dosegla celo boljši čas kot leto starejše dijakinje in' le -* d*e sekundi več od moškega sovrstnika. Razburljiv je bil tudi tek fantov tre7 tjega razreda s končnim sprintom za drugo mesto v korist Devana Cesarja.
Kljub obilnemu deževju prejšnjih dni so bile proge v dobrem stanju, odlična organizacija pa je tekmovanje izpeljala v samih 38 minutah!
Po drugem delu atletskega tekmovanja izgleda lestvica naslednja:
»Simon Gregorčič*	1859
»Ivan Cankar*	1134
»Sv. Ciril in Metod*	965
«Fran Erjavec*	880
V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
KOŠARKA
SLOVENSKI DERBI KONTOVELU
Kontovelci so v nedeljo v Dolini zasluženo premagali poletovce - Mladi Gulič in Rauber najboljša od gostov - Edi Sosič (33) zelo učinkovit
na gostovanju v Riminiju
Fibbri Rimini — Cividin Trs' 23:?3 (7:13)
CIVIDIN: Pušpan, Pischianz 8 Scropetta 5, Bozzola 4, Andreasicr 6, Pipan, Oveglia, Giustin, Siviri Nepričakovan spodrsljaj tržaške ga Cividina: Lo Ducovi varovanci so namreč remizirali v Riminiju in
Po'et — Kontovel 64:74 (32:38)
POLET: Edi Sosič 33 (3:5), Rudi Taučer 4. Ferluga 12 (2:3). Pisani 7 (3:6), Hrovatin 2 (0:3), Gantar 6 (2:2), Sedmak, Kerpan, Daneu, Piccini.
KONTOVEL: Ban 16 (4:7), Pra-šelj 6 (2:4), Emili 2, Rauber 24 (2:2), Vassallo 2. Gulič 12, Lisjak 4, Pupis 2, Velussi 6. Perini.
SODNIK: Jelussig (Milje).
PM: Polet 10:19, Kontovel 8:13. ON: Polet 18, Kontovel 17. PON: Pisani (40).
V slovenskem derbiju 16. kola promocijskega prvenstva je Kontovel v nedeljo v Dolini zasluženo premagal moštvo Poleta in se je tako oddolžil za nepričakovan, toda zaslužen poraz iz prvega dela
lige.
Srečanje ni bilo dokaj kakovostno, gre pa priznati, da so se košar-karii obeh moštev močno potrudili in da so zadovoljili glede požrtvovalnosti. V tem srečan>u pa je «de-lil pravico* le en sodnik, ki je seveda marsikaj spregledal in tako smo bili večkrat priča ogorčenim borbam pod košema, pri čemer je bilo tudi več «nekaznovanih» osebnih napak.
Kontovelova zmaga .je bila povsem zaslužena, predvsem ker so varovanci trenerja Lukse dobili bitko pod košema, kjer je bil za poletovce še zlasti nerešljiva ugan ka Rauber, ki je bil obenem s 24 točkami tudi najboljši strelec Kon-tovelcev. Poletovci so se sicer iz redno srčno in požrtvovalno borili, stalno so bili za petami Kontovel čem. V drugem polčasu je že kazalo. da bedo Openci goste celo dohiteli (46:48), tedaj pa se je v Po-letovih vrstah nekaj zataknilo, Kontovel je dosegel kar 12 točk. Polet pa nobene in tekme je bilo pri izidu 58:46 praktično konec. Kontovelci so v končnih minutah uspeli o-
hraniti zanesljivo prednost in tako osvojiti zmago.
Po našem mnenju, je bil v tej tekmi najboljši mladi Štefan Gulič (letnik 1966), ki je vodil svoje moštvo kot pravi veteran, obenem pa je dosegel tudi 12 točk. Dokaj dobro je igral tudi Rauber, pri po-letovcih pa je bil odločno najboljši Edi Sosič, ki je zadeval kot za stavo.
«Kontovelci so gotovo zasluženo zmagali, mi pa smo ponovili že staro napako. Z nasprotnikom i-gramo enakovredno vse do sredine drugega polčasa, nakar nam nasprotnik zbeži in tako izgubljamo tekme. Edi Sosič in Rauber sta bi la najboljša posameznika tega srečanja, dobro pa je igral tudi mlad Gulič. Sicer pa sem s svojimi fanti zadovoljen, saj so igrali zelo po-, žrtvovalno,* je po tekmi dejal Po letov trener Sergij Tavčar.
«Mislim, da smo zasluženo zrna gali. čeprav z igro svojega moštva nisem zadovoljen. Pohvaliti moram pa predvsem Guliča, ki je igral zelo dobro,* je bila po srečanju o-cena Kontovelovega trenerja Igorja Lukše.
B. Lakovič NA GORIŠKEM
Edera — Dom 90:84 ( 45:44)
DOM: Mauro Dornik 25, Kogoj 21, Fajt 2, Ziani 9, Terčič 14, Se molič 7, Čubej, Ugo Dornik.
PON: Franzom v 17. min. d.p., Mauro Dornik in Zamolo v 18. min. d.p., Del Vesco in Visintin v 20. min. d.p.
SON: Dom 22, Edera 30.
Domovcem je v nedeljo zmaga le za las ušla in to proti drugouvrščeni Ederi. Res škoda, da našim fantom ni uspel podvig, saj bi si ga res zaslužili. Igrali so kot o-bičajno v okrnjeni postavi brez centra Podberšiča, kljub temu pa so se požrtvovalno borili za vsako od-
bito žogo tako v napadu kot tudi v obrambi. Dali so vse od sebe, po kazali so, da kljub pomanjkanju visokih igralcev, znajo biti trd oreh vsakomur.
V	prvem polčasu sta si bili eki pi enakovredni, nasprotniki so se sicer v dveh priložnostih poskušali »otresti* domovcev, ki pa so obakrat odločno reagirali. V zadnjih dveh minutah so zopet dohiteli domačine. ki pa so vseeno zaključili prvi polčas v vodstvu.
V	drugem polčasu sta ekipi igrali res dobro, našim fantom pa žal ni uspelo prehiteti nasprotnika. Naj boljši domovec Mauro Dornik je moral na klop, ker so mu sodniki po krivici dosodili peto osebno napako. Dva zgrešena prosta meta, za las neuspel protinapad in pa slabo sojenje sodnikov (kar v treh priložnostih nista »žvižgala* korakov nasprotnikov) je zapečatilo srečanje v korist Edere.
Kljub porazu pa gre domovcem vsa pohvala za časten poraz, pohvaliti pa je treba še požrtvovalno igro in v obrambi Terčiča in Ziani ja. S tem porazom so domovci vseeno obdržali peto mesto na skupni lestvici, saj je Ronchi v soboto klonil v dramatičnem srečanju proti vodečemu Arteju A s samo točko razlike.
M. Č.
OBVESTILO
ŠZ Jadran
vabi navijače na prvenstveno tekmo s Pachcro v S. Bonifacio, ki bo v soboto, 21. marca. Odhod avtobusa, ob 16. uri z Opčin in ob 16.30 s Proseka.
Vpisovanje do danes na sedežu ZSŠDI, pri Marčelu Malalanu na Opčinah in Srečku Sedmaku na Devinščini. Če avtobus do danes ne bo zasedeu, bo izlet odpovedan.
«Igo Gruden*	611
«Fran Levstik* Prosek	145
cFran Levstik* Križ	75
IZIDI
Deklice 1969 (1000 m)
1. Veronika Gerdol (CAN) 3'42”;
2.	Tamara Pecchiar . (C-M) 3’46”;
3.	Alessandra Foraus (Can) 3’55”;
4.	Jadranka Cula v (CAN) 4'02”; 5. Kristina Milini (GRE) 4’08”; 6. Eli sabet Žerjal (GRE) 4'10”; 7. Nataša Pertot (GRE) 4’ 15”; 8 Patricija Zahar (GRE) 4'19”; 9. Eleonora Ruppel (C-M) 4’41”; 10. Daniela Luin (GRE) 4'43”; 11. Martina Can-ziani (GRE) 5'08”; 12. Neva Albi (CAN) 513”; 13. Nataša Cociani (GRE) 519”.
Dečki 1969 ,(^9 m). .	„ .........
1. Jaro Kozlovič (GRE) 3 40”; 2. Sandro Q»mni .„(GRE) L13',42”^,.3. Giuliano Prassli (GRE)'3’46”; 4,-Ivo Bandi (GRE) 3'56”; 5. Marko Biekar (CAN) 4'01”; 6. Marko Per tot (C-M) 4'02”; 7. David Barini (CAN) 407";	8. Marko Lokar
(ERJ) 4'14”; Aleksander Sik (C-M) 415”; 10. Olaf Sedmak (C-M) 4'16”; 11. David Štrajn (CAN) 4'19"; 12. Boris Čepar (CAN) 4'22"; 13. Adriano Kermec (GRE) 4’25"; 14. Ivo Zanella (LEV-P) 4’27”; 15. Alberto Emili (LEV-P); 4'34”; 16. Robi Bandi (GRE) 4’34”; 17. Igor Volk (CAN) 4'43”;	18. Robi Parovel
(CAN) 4'44”.
Deklice 1968 (1000 m)
1. Ingrid Gulič (ERJ) 4’12”; 2. E rika Fornazarič (C-M) 4'16”; 3. E manuela Sacchi (GRE) 4'24"; 4. Elena Žerjal (GRE) 4'30”; 5. Aleksiča Labiani (GRE) 4'34"; 6. Mari na Sancin (GRE) 4'38”; 7. Dona tella Corsini (GRE) 4'46"; 8. Nadja Kraljič (GRE) 4’52”; 9. Valentina Strain (GRE) 4’53”; 10. Kristina Ternovec (ERJ) 4’53”; 11. Nataša Tavčar (CAN) 4’54"; 12. Loredana Štorman (GRE) 5’08”; 13. Livija Delbello (GRE) 5’23”.
Dečki 1968 (1200 m)
1. Fabrizio Korošec (CAN) 4’54”; 2. Borut Race (CAN) 5'05”; 3. Maksi Kralj (ERJ) 5 07”; 4. Edi Ban di (GRE) 5'12”; 5. Robert Štefančič (GRE) 5’21”; 6. Klavdij Štefan čič (GRE) 5’22”; 7. Izidor Sancin (GRE) 5 23”; 8. Aleksij Milič (LEV-P) 5’33”; 9. Sandi Micheli (ERJ) 5’42”; 10. Igor Vodopivec (GRE) 5’45”;	11. Aleks Košuta (CAN)
5'47”; 12. Niko Sancin (GRE) 5’47”; 13. Euro Parovel (GRE) 6'02”; 11. Dario Metton (CAN) 6'16"; 15. Alan Oberdan (CAN) 6'30”; 16. Boris Stopar (CAN) 6'55”.
Deklice 1967 (1200 m)
1. Sara Umari (CAN) 5'59”; 2. Tamara Kocijančič (GRE) 6’02”: 3. Katja Turk (CAN) 6'04”; 4. Mirjana Granduč (GRE) 6'21”; 5. Jasna Taučer (CAN) 6’21”; 6. Breda Kozina (GRE) 631”; 7. Klavdija Marušič (C-M) 6'36"; 8. Moira Fon tanot (GRE) 6'42”; 9. Alessandra Zeriali (GRE) 7'07”.
Dečki 1967 (1200 m)
1. David Pupiln (ERJ) 4’30”; 2. Devan Cesar (C-M) 4’35”; 3. Rudi Primosi (C-M) 4’36”; 4. Adriano Kovačič (C-M) 4'38”; 5. Pino Ita-
»POULE C 1»
Jadranovci še naprej v vodstvu s štirimi točkami prednosti
S ponovno zmago (že sedmo zaporedno) je Jadran še bolj u-trdil prvo mesto na lestvici. Čeprav matematika še «ni izrekla* poslednje sodbe, pa je jasno, da so jadranovci praktično že napredovali.
Na drugo mesto se je prerinila ekipa Pachera San Bonifacio, ki bo naslednji Jadranov nasprotnik. Tržaška Servolana pa je s ponovnim porazom že v izredno težkem položaju in je verjetno že obsojena na izpad.
IZIDI 7. KOLA Jadran - Elmitex	88:81
Motoilenarduzzi -II Mobile 82:84 Pachera - Gabrielli	88:77
Elcrom - Servolana	89:83
LESTVICA
Jadran 14, Pachera San Bonifacio 10. Elmitex in H Mobile 8, Mobilenarduzzi Spilim-bergo in Gabrielli Cittadella 6, Elcrom Tržič 4, Servolana 0.
PRIHODNJE KOLO Pachera - Jadran (21. 3. v San Bonifaciu); Elcrom - Mobilenarduzzi; Servolana - Gabrielli; II Mobile - Elmitex.
liano (C-M); 4'5I”; 6. Boris Tavčar (C-M) 4’58”; 7. Massimo Viller (C M) 5 00”; 8. Andrej Bavčar (GRE) 501”; 9. Boris Žerjal (GRE) 5'03”; 10. Robert Biagi (GRE) 512”; 11. Aleksander Desco (LEV-P) 5’37”.
V soboto, 28. marca, bo na stadionu na Kolonji zadnji del tekmovanja z nastopi v teku na 50 m. v skoku v daljino in v lučanju kroglice.
KB
KOŠARKARSKA PRVENSTVA NA TRŽAŠKEM
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
IZIDI 17. KOLA
Grandi Motori - Barcolana 78:62; Stella Azzurra - Edera 71:59; Don Bosco - Bor (včeraj); CUS - Sco-glietto 73:84; Ferroviario - La Tal-pa 94:42; Polet - Kontovel 64:74.
LESTVICA
Ferroviario 32, Don Bosco in Barcolana 24, Bor 20, Scoglietto 18, E-dera, Kontovel in SGT 14. Stella Azzurra in Grandi Motori 12, Polet 6, La Talpa in CUS 2.
Ferroviario in Barcolana imata tekmo več, Edera, SGT in Kontovel pa tekmo manj.
PRIHODNJE KOLO
Grandi Motori - Kontovel (21. 3. ob 20.15 v Ul. della Valle); Barcolana - SGT; CUS - Don Bosco; Scoglietto - Ferroviario; La Talpa Stella Azzurra: Polet - Edera (22. 3. ob 16.00 v Dolini).
MLADINCI
IZIDI 10. KOLA
Stella Azzurra - Bor B 89:31; Sa ba = Inter 1904 n.o,
LESTVICA
Inter 1904 14, Bor A 8, Saba in Stella Azzurra 6, Bor B 4.
DEČKI
IZIDI 17. KOLA Kontovel - Libertas	50:70
Inter 1904 - Inter Milje	82:61
Ricreatori - Barcolana	108:75
Bor - Ferroviario	53:65
Jadran Don Bosco	n.o.
LESTVICA
Don Bosco 28. Alabarda 26, Inter 1904 22, Inter Milje 20, Bor in Ferroviario 16, Libertas 12, Ricreatori in Kontovel 8, Jadran 4. Barcolana 0.
Kontovel ima tekmo več, Alabarda. Inter Milje, Ricreatori in Jadran imajo tekmo manj..
PRIHODNJE KOLO Inter 1904 - Jadran (21. 3. ob 19.30 v Ul. della Valle); Ricreatori - Inter Milje; Ferroviario - Kontovel (22. 3. ob 8.30 v Ul. Mira-mare); Alabarda - Bor (22. 3. ob 11.00 v Ul. della Valle); Don Bosco - Barcolana.
SMUČANJE
V SLALOMU ZA SP
P. Mahre spet pred Stenmarkom
v
Po tem uspehu v Furanu ga loči od Šveda le še 7 točk - Odlična uvrstitev Bojana Križaja
FURANO — Vse kaže, da je imel Phil Mahre prav, ko je pred ameri-ško-japonsko turnejo napovedal svoj naskok na vrh svetovnega pokala. Tudi slalom v Furanu je namreč v nedeljo postal njegov «plen» in se je tako približal na lestvici za svetovni pokal Švedu Stenmarku na samih sedem točk. Mahreju tako zdaj v bistvu zadostuje le l" zmaga v enem izmed obeh preostalih veleslalomov, pa bo kristalni pokal njegov.
Sicer pa je že prva vožnja slaloma v Furanu pokazala, da je Phil Mahre tudi v tem nastopu trdno odločen osvojiti prvo mesto. To je bilo tem bolj očitno, ke je edini, ki bi mu lahko prekrižal račune, Ingemar Stenmark, po tej vožnji imel kar 83 stotink sekunde zaostanka in je bil šele na devetem mestu.
V drugi vožnji je sicer Šved opravil svoj običajni «juriš» skozi vrata, bil je najboljši, vendar pa ne toliko, da bi v skupnem seštevku premagal Američana. In ne le to, bil je šele tretji, kajti pred njega se je uvrstil tudi Jugoslovan Križaj. Bojan je sicer že v prvi vožnji vozil zelo dobro, vendar je bil šele na sedmem mestu, njegov zaostanek za prvim pa je bil 57 stotink sekunde. Drugo vožnjo pa je Križaj opravil v izr rednem tempu, brez najmanjše napake in je prispel na cilj le dve stotinki za Stenmarkom, kar mu je na skupni lestvici prineslo odlično 'drugo mesto. Med ostalimi Jugoslovani je bil Kuralt 18., Strel pa 19. Italijanski smučarji so vozili zadovoljivo. V prvem teku je bil De Chiesa 10., v drugem pa Mally celo 6., v seštevku pa je bil najvišje uvrščen D^ Chiesa, ki je bil 9., Mally je bil 12., Gros 14. in Nockler na 17. mestu.
LESTVICA SLALOMA JE BILA TAKA
1.	P. Mahre (ZDA)
2.	Križaj (Jug.)
3.	Stenmark (Šve.)
4.	žirov (SZ)
5.	Wenzel (Lfe.)
6.	S. Mahre (ZDA)
7.	Gruber (Av.)
8.	Halsnes (Nor.)
9.	De Chiesa (It.)
10.	Strand (Šve.)
11.	Andrejev (SZ)
12.	Mally (It.)
13.	Gaspoz (Švi.)
14.	Gros (It.)
15.	Kaiva (Jap.)
17.	Nockler (It.)
18.	Kuralt (Jug.)
19.	Strel (Jug.)
svetovni pokal) v Holmenkollnu e-nega svojih doslej največjih uspehov. Osvojil je odlično četrto mesto, ki si ga je priboril v izredno močni mednarodni konkurenci. Pa ne le to: v prvi seriji skokov je na tej najbolj znani smučarski skakalnici na svetu postavil nov daljinski rekord, saj je poletel kar 109,5 m daleč, kar ni v Holmenkollnu pred njim uspelo še nikomur. Ulaga je po prvi seriji skokov celo vodil in tako je manjkalo le malo, da ni pripravil izrednega presenečenja.
V drugi seriji skokov pa so Norvežani le izkoristili «prednost domače skakalnice* in si je Ruud priboril prvo mesto, Saetre pa tretje.
Lestvica skokov je bila namreč
1.	Ruud (Nor.)	260,4
2.	Bulau (Kan.)	258,8
3.	Saetre (Nor.)	258,5
4.	Ulaga (Jug.)	254,7
5.	Neuper (Av.)	254,2
6.	Levorstad (Nor.)	252,4
7.	Puikkonen (Fin.)	251,6
8.	Kogler (Av.)	247.8
9.	Glass (NDR)	246,6
10.	Bremseth (Nor.)	246.2
Med ostalimi Jugoslovani je bil najboljši Benedik, ki se je uvrstil na 49. mesto.
1’36”97 1’37”21 1’37”46 1’37"84 1’38”13 1’38”19 1’38’'42 1’38”69 1’39”05 1'39"09 1’39”22 1’39"24 1'39”38 1’39”42 1’39”72 1'40”14 1’40'T8 1’40”39
SVETOVNI POKAL SLALOMA
1.	Stenmark	■ 120
2.	P. Mahre	94
3.	Križaj	80
4.	Frommelt	77
5.	S. Mahre	<59
6.	Andrejev	64
7.	Žirov	52
8.	Gros	48
9.	Strand	46
10,	Orlainsky	44
SKUPNA LESTVIC4 SVETOVNEGA POKALA
1.	Stenmark	260
2.	P. Mahre	2,53
3.	Žirov	14fi
4.	Miiller	140
5.	S. Mahre	122
6.	Križaj	121
7.	Wenzel
8.	Weirather	115
9.	Podborski	1'0
10.	Orlainsky	105
Ženski slalom za Eriko Hess
Dekleta so svoj slalom v Furanu opravila v dežju in proga je bila tako slaba, da je vzdržala le prvih pet deklet, ki so se tudi vsa uvrstila med pet najboljših. Zmagala je Švicarka Hess.
Med Jugoslovankami je Dornigo-va izpadla že v prvi vožnji, Zava dlalova pa je imela po prvem spu stu priložnost za kar lepo število tpčk svetovnega pokala, vendar je tudi ona v drugi vožnji odstopila.
Lestvica ženskega
1.	Hess (Švi.)
2.	Cooper (ZDA)
3.	M. Epple (ZRN)
4.	McKinney (ZDA)
5.	Mačehi (It)
6.	VVenzel (Lie.)
7.	Pelen (Fr.)
8.	Zini (It.)
9.	Nelson (ZDA)
10. Patrakejeva (SZ)
Lestvica slaloma za SP
1.	Hess
2.	Cooper
3.	Pelen
4.	Zini 3. Serrat 6 Mačehi
7.	Wenzel
8.	Patrakejeva
9.	McKinney 10. Quario
Skupna lestvica SP
1.	Nadig
2.	Hess
3.	Wenzel
4.	Cooper
5.	I. Epple
6.	Pelen
7.	Kinshofer in McKinney
9.	Nelson
10.	Serral
slaloma:
1T9'T8
1T9"36
119”59
1'19"87
1'20”43
1’20"50
L2r06
1'21"12
1’21"21
1’21"28
125
86
80
72
63
51
47
46
41
35
289
232
222
186
176
175
165
161
148
SMUČARSKI SKOKI
REKORD ULAGE
OSLO — Jugoslovan Primož Ula-je dosegel na mednarodnem tek-jvanju v smučarskih skokih (za
Z Etne na Piancavallo
Mednarodno moško in žensko smučarsko tekmovanje za evropski pokal, ki bi moralo biti od danes do 24. marca na Etni, so morali zaradi pomanjkanja snega prenesti na Piancavallo, kjer bo tekmovalni spored tak:
18.	marca: ženski slalom
19.	marca: ženski veleslalom
20.	marca: moški slalom
21.	marca: moški veleslalom
Za tekmovanje se je prijavilo več kot 200 smučarjev iz mnogih držav.
KOŠARKA
V PRIJATELJSKI TEKMI
Jadran drevi v Sežani proti Kraškemu zidarju
Jadran, ki tako uspešno igra v sklepnem delu turnirja za prestop v C-l ligo, bo drevi ob 20. uri igral v Sežani prijateljsko tekmo proti Kraškemu zidarju, ki trenutno vodi v slovenski ligi.
Srečanje bo nedvomno koristno za obe peterki in obeta se tudi zelo zanimiva košarkarska predstava.
IIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIItllllllllllllllll III IIIIIIIIMIIIIIIItlllllllllll lllllll lllllllllllllllllllllimillllllliiliiHililllillnii
ODBOJKA
V MOŠKI B LIGI
ZA BOR VSI TEŽJA BORBA ZA OBSTANEK
Pallavolo Mantova — Bor JIK Banka 3:1 (10, 8, —13, 13)
BOR JIK BANKA: Kralj, Fučka, Neubaver, Veljak, Plesničar, Špacapan, Ugrin, Kodrič in Zadnik.
Odbojkarjem Bora JIK Banke v Mantovi ni uspel podvig, da bi drugič proti temu tekmecu slavili v letošnjem prvenstvu. Tržačani niso igrali slabo, toda naleteli so na izredno dobro razpoloženega domačina, ki je po tem uspehu na odličnem tretjem mestu lestvice.
Za naše fante postaja tako boj za obstanek v 2. ligi vse bolj dra matičen. Neposredni tekmec Reden-tore je premagal S. Giorgio in ima sedaj dve točki prednosti. Po pričakovanju je tudi Mdntecčhio odpravil izredno skromnega Solarisa in ima sedaj 4 točke prednosti.
Pri naših' se ^je' poznata odsotnost Orla. Fučka je sicer zelo dobro i-gral v prvem nizu, toda na igrišče je moral z vročino. Tako je moral pod silo razmer po dolgem času
igrati kot tehničar Neubauer, ki žal že dolgo ni nastopil v tej zahtevni vlogi. Ne glede na to pa so bili naši fantje v ostalih dveh nizih če ne boljši pa vsaj enakovredni domačinu in tudi prikazana igra je bila res vrhunska.
G. F.
Zt)RICH — Mednarodna nogometna zveza je kaznovala Malto z globo pet milijonov lir. zaradi izgredov, do katerih .je prišlo 7. decembra lani na tekmi te reprezentance s Poljsko.
OBVESTILO ŠZ Bor
sklicuje v petek, 27. marca 1981, svoj redni
OBČNI' ZBOR
na stadionu «1. maj* v Trstu, Vr-delska cesta 7, ob 20.. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju.
NOGOMET
V 2. AMATERSKI LIGI
Edini strel Vesne tokrat usoden za Kras
Poraz pa je bil za Kraševce le prehuda kazen za trenutek nepazljivosti v obrambi - Kljub poprečni igri Zarja osvojila obe točki - Breg v vse težjem položaju
Vesna — Kras 1:0 (0:0)
VESNA: Bubnich, B. Tence, Zuc-ca (v 60. min. Russignan), Acqua-vita, Pribaz, Vecchio, Bortolotti, Pipan, Starc, Candotti, Doglia.
KRAS: Bogateč, D. Škabar, Terčon, Puntar, Dilič, Gulia, L. Milič, M. Milič, G. Fergolja, Blažina,
SODNIK: Vedana iz Trsta
STRELEC: Acquavita (v 71. min.)
Kronika nedeljskega derbija v Križu med Vesno in Krasom je sila skopa. Domača enajsterica si je zagotovila obe točki z enim samim strelom v vrata, kar je za gostujočo enajsterico, ki je bila v bistvu enakovreden nasprotnik, le prehuda kazen. Nepazljivosti pa niso dopustne in prav-trenutek zbeganosti Krasove obrambe, ki je pustila samega nevarnega Acquavito, je botroval tesnemu porazu.
V začetnih minutah so prav gostje z Lanzo in Ferfoljo zamudili dve lepi priložnosti, zatem pa je Vesna prevzela pobudo in imela skoraj vseskozi terensko premoč, gostje pa, ki so očitno merili n? neodločen izid, so se uspešno branili, tako da Križani niso izvedli niti enega resnega strela proti Bogatcu. Igra je bila v tem delu raztrgana, kombinirane akcije so bile prava redkost, tako z ene kot z druge strani. Domačini so z visokimi streli iskali predvsem Starca, ki pa ga je Škabar dosela nadigral. Nekajkrat pa so res uspešno nastavili zanko «off-sidea*. v katero so se ujeli po trije Krasovi igralci, ki so skušali razbremeniti pritisk z redkimi protinapadi, vendar sta bila Lanza in Fer-folja vse preveč osamljena.
Tudi v drugem polčasu se podoba na igrišču v glavnem ni spremenila. Vesna je še naprej napa dala, gostje pa so se iz trenutka v trenutek z večjo težavo upirali, dokler ni v 71. min. Acquavita lepo podajo Bortolottija iz kota z glavo preusmeril za hrbet nič krivega Bo-gatca. Kraševci so zaostanek skušali nadoknaditi, izvedli nekaj nevarnih napadov, ki so bili bolj izraz obupa kot pa racionalne igre. Pro ti koncu srečanja bi lahko tudi izenačili, še zlasti s Ferfoljo. vendar jim je sreča očitno obrnila hrbet.
Tekma .je bila v glavnem korek tna, pa tudi sodnik je dobro opravil svojo nalogo.
«V prvem počasu smo se dobro držali,* nam je po srečanju dejal Terčon. «v nadaljevanju pa smo predvsem pazili, da obvarujemo ne odločen rezultat. Po golu smo se vrgli v napad, vendar brez posebno koordinirane igre in idej. Imeli smo tudi lepo priložnost s Ferfoljo. drugega pa ne. O Vesni lahko rečem, da je dobra na sredini in ne
varna v protinapadu. Nas pa sedaj čakata težki tekmi proti Ro-sandri in Costalungi. Naš cilj ostaja rešitev.*
Tudi Krasov trener Manzutto je bil mnenja, da se je njegovo moštvo srčno borilo. «Vesna je potrebovala točke prav tako kot mi, zato je bilo srečanje borbeno, vsi so se potrudili. Neodločen izid pa bi bil prav gotovo bolj pravičen.*
«Zadnjih dvajset minut je Kras zaigral bolj odprto. Zakaj ni tega storil že prej, saj bi lahko kaj več iztržil?*, smo ga vprašali.
«Prišli smo po točko, po golu pa smo se instinktivno odprli, bili smo prisiljeni se odpreti. Tega pa nismo storili prej, ker nismo hoteli tvegati nevarnega protinapada Vesne.* «Vam ta poraz hudo pogojuje načrte?*
<Tega ne bi rekel. Če bodo naši igralci še tako igrali, na taki ago-nistični in tehnični ravni, bo dobro, in to nam daje veliko upanje.*
«Do gola se praktično ni videlo strela v vrata,* smo se obrnili do trenerja Vesne, Mandaniccija.
«Tekma je bila pomembna, kar se je odražalo na igri, ki se je odvijala
v glavnem na sredini. Mi smo nastopili brez Puriča in Perisuttija, zato smo morali precej spremeniti sistem igre. Kras pa je tudi očitno hotel iztržiti točko in tudi to je precej pogojevalo tekmo. Točko bi si tudi zaslužil, mi pa smo imeli več sreče. Po tej zmagi bi se v nedeljo proti Zarji zadovoljili tudi z neodločenim izidom. Moram še povedati, da se pri naših igralcih pozna, da morajo skoraj vseskozi braniti prvo mesto. To psihološko slabo vpliva zlasti na mlajše (zlasti na sredini igrišča), ki nimajo toliko izkušenj in lahko izgubijo glavo.*
Da se Vesna ni posehno izkazala, je menil tudi Fabio Candotti: «To-krat nismo dobro igrali, kar pa je krivo tudi dejstvo, da smo nastopili v okrnjeni postavi, Kras pa je tudi vseskozi razbijal igro.*
«To pa le ne povsem opravičuje dejstva, da ni bilo strelov v vrata. ..»
«Manjkajo nam igralci, ki bi streljali izven kazenskega prostora. Naša moč je predvsem na krosih, na strelih iz kota. Lahko rečem, da je bil tokrat najboljši mož na igrišču prav sodnik.* (db)
Zarja — Op. Supercaffe 1:0
ZARJA:	Puzzer, Dana, Grgič,
Franko, Samese, Križmančič, Fabio Ražem, Mosetti, Lenarduzzi, Vojko Ražem, Lupidi.
OPICINA SUPERCAFFE’: Carme-li, Palermo, Volturno, Degrassi (73. min. Manzin), Mezzalira, Podda, Dagri, Carta (v 66. min. Porro), Pitacco, Scamperle, Rumiz.
SODNIK: Danillo iz Trsta.
STRELEC: v 36. min. Lenarduzzi.
Kljub slabi igri je Zarja v nedeljo premagala Opicino Supercaffe in s tem še bolj utrdila položaj na lestvici. Tudi tokrat so Bazovci na začetku tekme silovito pritisnili, tako da je zgledalo, da bodo z lahkoto odpravili goste. Toda že po nekaj minutah se je začelo na sredini igrišča zatikati in vsa prizadevanja, da bi premagali obrambo Opencev, so bila zaman. Gostje so celo nekajkrat ogrozili domačega vratarja Puzzerja, ki pa je bil vedno na mestu.
Kljub rahli premeči gostov pa je prav Zarja v 36. min. prišla v vodstvo z Lenarduzzijem po lepi podaji Lupidija. Po golu so zarjani zaigrali bolj umirjeno in si s Fabiom Raž-
REDNI OBČNI ZBOR TRŽAŠKEGA POMORSKEGA KLUBA SIRENA
BARKOVLJANI SO SVOJE DELO ZASTAVILI DOBRO IN USPEŠNO
Delavnost odbornikov in požrtvovalnost članov glavni značilnosti preteklega leta - Veliki uspehi na raznih področjih ■ Načrti za nove akcije
Tržaški pomorski klub Sirena iz Barkovelj je eno izmed najmlajših slovenskih zamejskih športnih društev. Sobotni redni občni zbor, na katerem so odborniki podali poročilo o svojem enoletnem delovanju, pa je pokazal, da bi s tako dejavnostjo in s takimi uspehi bilo lahko zadovoljno in na njih ponosno tudi marsikatero naše društvo, ki ima za seboj tudi precej več let svojega obstoja.
Edi Filipčič je v svojem predsedniškem poročilu že v uvodu poudaril, da je društvo cilje, ki si jih je zadato v začetku minule poslovne dobe, ne le izpolnilo, ampak celo preseglo. Razvilo je tolikšno aktivnost, da zemljišče na nasipini sploh več ne zadošča klubskim potrebam. To bo opaziti tem bolj v novi sezoni, kajti če se je društvo v preteklem letu usmerilo bolj v gradnjo o-
bjekta ob morju, se bo v novem posvetilo predvsem tekmovalnosti. (Predvidene so tudi mednarodne regate). Predsednik Filipčič se je dotaknil tudi odnosov ruštva z rugi-mi sorodnimi organizacijami in ustanovami (ZSŠDI, čupa, Barcola - Gri-gnano) in poudaril pozitiven razvoj teh odnosov.
Tajnik Inko Starc je v svojem poročilu podrobno razčlenil delovanje društva in plastično prikazal skokovit razvoj naših barkovljanskih pomorcev. Od dograditve drče, bankine, opornih zidov, stometrskega jarka za razne napeljave p$ do gradnje šestih jadrnic optimist, izpeljave vrste tekmovanj, tečajev (tudi v povezavi s Športno šolo Trst), poskusne dvoletne vključitve v FIV, organizacije klubskega večera. izšolanja prvih društvenih vaditeljev itd., vse to je potrdilo, da

NOGOMET
V 3. AMATERSKI LIGI
Slovenski derbi v Doberdobu brez zmagovalca
Sovodnje bi si sicer s prikazano igro v drugem polčasu zaslužile več - Gaja dohitela Oliinpio na 2. mestu lestvice - Točka za Primorje in Primorca
3. AL NA GORIŠKEM
Juventina Isonzo	1:1
Audax ■ Brazzanese	0:0
Pro Farra - Adria	3:0
Mladost - Sovodnje	1:1
Piedimonte Azzurra	0:2
Fogliano Poggio	1:0
Vermegliano - Italcantieri 1:0 S. Lorenzo ■ Capriva	0:1
LESTVICA
Pro Farra 34, Fogliano 32, Isonzo 31, Poggio 29, Juventina, S. lorenzo 28, Azzurra 27, Audax 24, Mladost, Piedimonte 23, Capriva 21, Sovodnje 19, I-talcantieri, Brazzanese 18, Vermegliano 10, Adria 0.
PRIHODNJE KOLO Juventina Poggio, Isonzo Vermegliano, Adria - Brazzane se, Piedimonte S. Lorenzo Capriva Azzurra, Audax Mladost, Pro Farra - Italcan tieri, Sovodnje - Fogliano
PRIZNANJE
PRIMORSKEGA
DNEVNIKA
V Doberdobu so odigrali predzadnji slovenski derbi v letošnjem prvenstvu 3. amaterske lige na Goriškem. Krašev ci in Sovodenici so se razšli ob rezultatu 1:1. čeprav je treba povedati, da bi si gostje zaslužili kaj več. vsaj zaradi borbenosti.
S tem izidom pa so si Do berdobci delno zapravili mož nost, da zasedejo 1. mesto na naši posebni lestvici. Če želijo še računati na zmago, bodo morali v Standrežu zmagali proti Juventini in to z dvema goloma prednosti, kar bo vse kakor zahtevna naloga.
IZIDI
Sovodnje - Juventina	2:2
Sovodnje - Mladost	0:3
Mladost - Juventina	0:2
Juventina - Sovodnje	1:0
Mladost - Sovodnje	1:1
LESTVICA
Juventina	3	2 10 7
Mladost	3	1113
Sovodnje	4	0 2 2 2
(pr)
Mladost — Sovodnje 1:1 (1:0)
MLADOST: S. Ferfolja, D. Ger-golet, D. Frandolič, Gerin (Pahor), Candusso, Marizza, Lavrenčič. E. Gergolet, K. Ferfolja, Šuligoj (Val-laminut), Kobal.
SOVODNJE: Cabas. Florenin, Devetak, Tomažič, Tomšič, E. Pete-jan, Milloch (R. Petejan), Butko-vič, S. Šuligoj, Gomiščpk, Sambo.
STRELCA: Karlo Ferfolja v 18. min , Gomišček v 70. min.
SODNIK: Terpin iz Števerjana.
Neodločen izid. ki sta ga Mladost in Sovcdnje dosegla v predzadnjem slovenskem derbiju 3. amaterske lige na Goriškem, jp vsekakor pravičen izid srečanja, kateremu smo prisostvovali v nedeljo v Doberdobu. Vsekakor pa gre že uvodoma povedati, da bi si gostje s prikazano igro, še posebno v drugem polčasu, zaslužili več. Kljub temu pa je treba povedati, da je bilo srečanje povprečno, predvsem zaradi nemogočih pogojev doberdob skega pravokotnika, ki je premajhen, tako da se igra na njem sploh ne more razvijati. Dejstvo je, da se je vsaka daljša podaja izgubila v «out», poleg tega pa je bila igra na krilih nemogoča, saj ločuje črto kazenskega prostora od črte igrišča pas le dveh, trph metrov. 0-čitno torej, da so bili v takih pogojih Sovodenjcl oškodovani, saj so Doberdobri navajeni igrati na takem terenu, kar jim je večkrat ce'o pomagalo do zmage.
Srečanje, katerega si je ogledalo veliko navijačev tako s kraškega kot sovoden.iskega področja, se je pričelo v znamenju živčnosti in številnih napak. Ko so se igralci delno privadili na igrišče, smo bili priča nekaterim učinkovitejšim akcijam na obeh straneh. Iz teh trenutkov velia omeniti lep poseg vratarja Sovodenjcev in takojšen odgovor zadnjega branilca domačinov po akciji so voden iškega napada.
Gol za Doberdobce je padel po osebni akciji Karla Ferfolje, ki je izven kazenskega prostora preigral dva branilca ter neposredno streljal v nasprotni kot vrat.
Prednost domačinov je povzročila reakcijo Sovodenjcev, k' so pričeli ostreje pritiskati. Nekoliko zaradi igrišča samega, nekoliko zaradi njihove zmede, pa ni prišlo do resnejših nevarnosti za kraško obrambo.
V	drugem polčasu so gostje skušali izenačiti in se pri tem tudi odkrili v obrambi, kar pa so domačini le delno izkoristili. Ob tem naj povemo, da so Doberdobci nekoliko popustili in občutek smo imeli, da menijo, da bo gol prednosti zadostoval za končno zmago.
Pa ni bilo tako. V skupni akciji je Gomišček lepo streljal v vrata in premagal dotlej pazljivega Ferfoljo ter zasluženo izenačil za svoje.
Po naši oceni so se v tem derbiju izkazali Dario Frandolič, Lavrenčič in Karel Ferfolja za Doberdobce, Devetak. Šuligoj in Gomišček pa za Sovodenjce.
Naj ob koncu še povemo, da je tekmo dobro sodi! Terpin iz števerjana.
Rudi Pavšič
Cave — Gaja 2:7 (2:0)
GAJA:	Adamič, Kalc, Olenik,
Križmančič, Ghezzo, B. Rismondo M. Rismondo. Zippo. M. Grgič, B. Grgič, Bržan.
CAVE: Medos, Opatti, Sissat, Po-stiglione, Villanovich, Pasco, Villa-rii, Lanza. Torbi, Plooar, Lanza.
STRELCI za Gajo: B. Grgič (trikrat), Zippo (dvakrat). Kalc. M. Rismondo.
Dragocena visoka zmaga Gaje na razmočenem igrišču v Nabrežini sovpada s precej nepričakovanim porazom Olimpie proti Sistiani. Pr vi polčas se ni najbolje pričel za zeleno-rumene, saj se naši predstavniki niso najbolje znašli na tež kem igrišču. Proti šibkim domačinom so si gajevci sicer ustvarili nekaj ugodnih priložnosti za gol, netočnost napadalcev in dobri posegi vratarja domače ekipe pa so na Šim preprečili pot do mreže. Proti vsem pričakovanjem so tako prav domačini prvi povedli po napaki obrambe ga.ievcev. Naši so sicer reagirali in skušali izenačiti, nasprotniki pa so v protinapadu izsilili še enajstmetrovko ter povišali na 2:0.
V	drugem polčasu so se varo vanci trenerja Kozine predstavili v popolnoma drugačni luči. Očitno so bili nasveti trenerja v odmoru pos rečeni, saj so gajevci v samih 9 minutah kar trikrat zatresli mrežo nasprotnika. Razigrani gajevci so kar naprej odločno napadali in pritisnili domačine v njihov kazensk' prostor in vprašanje je bilo samo, s kolikimi goli razlike bodo zma
gali. Svojo premoč so zeleno-rume ni kronali še z dvema zadetkoma ter tako izbojevali svojo letošnjo najizdatnejšo zmago.
M. D.
Primorje — San Andrea 1:1
(1:1)
PRIMORJE: Babuder, Tomizza Pertot (v 46. min. Cauzep), G Husu. Šugan Angeleri, V. Pertot. Milič, Persi, Besin (V. Husu), Rustja.
STRELEC za Primorje: Milič (v
11.	min.).
Prosečani, ki so si matematično
3. AL NA TRŽAŠKEM
Spet trije remiji v ospredju predzadnjega kola, v katerem so naše ekipe ostale nepremagane.
Primorje, ki si je že za.] >t> vilo prestop v višjo ligo, ;,e tokrat igralo nemotivirano. Kljub temu pa je ohranilo osem točk prednosti.
S točko se je moral zadovoljiti tudi Primorec proti skromni enajsterici S. Luigi, kar jasno dokazuje, da Trebencem letos očitno ne gre.
Pravo točo golov (sedem) pa je Gaja nasula v mrežo zad njeuvrščene ekipe Cave. s tem uspehom je Gaja dohitela na drugem mestu lestvice Olim-pio, ki je nepričakovano podlegla Sistiani. Kdo bo zasedel končno drugo mesto in imel tako možnost napredovati	v 2.
AL? O tem bo verjetno odločalo prav nedeljsko zadnje kolo.
IZIDI 17. KOLA Cave - Gaja	2:7
Aurisina - Inter Ts	1:1
S. Luigi - Primorec	1:1
Olimpia - Sistiana	0:1
Primorje - S. Andrea	1:1
LESTVICA
Primorje 30, Olimpia in Gaja 22, Primorec in S. Andrea 18. Sistiana in Inter Ts 16, S. Luigi in Aurisina 11, Cave 5.
PRIHODNJE (ZADNJE) KOLO S. Andrea Cave Gaja - Aurisina Inter Ts - Primorec Olimpia - Primorje Sistiana - S. Luigi
B. R.
že zagotovili vstop v 2. amatersko ligo v prejšnjem kolu. so tokrat zaigrali nekoliko manj motivirano, in zlasti v prvem polčasu sploh ni so bili prodorni. Ko so z golom Mi liča prišli v vodstvo, niso znali organizirati svoje igre, tako da so gostje polagoma prevzeli sredino igrišča in tudi sredi polčasa zasluženo remizirali.
Le v nadaljevanju se je tekma nekoliko razživela, vendar bolj po zaslugi gostov kot pa domačinov, ki niso našli prave poti do gola Prosečani so vse preveč zadrževah žogo. tako da je imela obramba San Andrea sorazmeroma lahko nalogo Gostje so tudi zasluženo osvojili točko V vrstah Primorja je opravil svoj krstni nastop v prvi ekipi V. Husu, ki je v bistvu dobro opravil svojo nalogo.
H V.
KOLESARSTVO
PAKIŽ - NICA
BaronchelHja ni v ospredju
LE CASTELLET - Šved Prim je osvojil 5. etapo mednarodne kolesarske dirke Pariz — Nica. 117 km dolgo progo od Miramasa do Le Ca-stelleta je prevozil v 4.47’51", s p.h. 36,477 km na uro. 2. je bil Arnaud (Fr.) 11” zaostanka, 3. Van De Haute (Bel.) po 4”, 4. Clere (Fr.) p.) 5” nato pa v njegovem času večja skupina kolesarjev.
Na skupni lestvici vodi Nizozemec Van De Poel z naskokom 14" pred Belgijcem De Wolfom, Italijan Baronchelli pa je na 21. mestu.
Saronni prvi v Civitanovi
Italijan Giuseppe Saronni je prvi prispel na cilj druge etape mednarodne kolesarske dirke od Tirenske-ga do Jadranskega morja. 222 km dolgo progo od kraja Chianciano Terme do cilja, ki je bil v mestu Civitanova Marche je prevozil v 5.19’38" s p.h. 41,672 km na uro.
2.	je bil njegov rojak Moser v enakem času, 3. Nizozemec Raas po 53", nato pa je v njegovem zaostanku sledila večja skupina tekmovalcev.
Skupna lestvica: 1. Amadori 10 ur 29'15”, 2. Moser po 43”, 3. Saronni po 45”, 4. Hinault po 1’46” itd.
so lahko v Barkovljah izpeljali tako ambiciozno zastavljeno delo le zato, ker so imeli sposoben in agilen odbor, obenem pe tudi izredno podporo svojih članov.
Splošen pozitiven vtis o resnosti delovanja pri tem društvu je dopolnilo poročilo blagajnika Dimitrija Pertota, ki je pokazalo, da bi društvo sicer potrebovalo mnogo večja denarna sredstva od teh, ki jih je imelo, vendar pa je skromna sredstva, s katerimi je razpolagalo, trošilo preudarno in koristno.
Gospodar Vojko Brecelj je nanizal problematiko svojega resorja, prikazal stanje iz preteklega leta, obenem pa tudi podčrtal najnujnejše potrebe za novo delovno obdobje, v 'katerem bo treba nabaviti zlasti društveni kombi za prevažanje tekmovalcev in plovil na razna tekmovanja.
Društvo je sestavilo tudi poseben notranji pravilnik, katerega je razčlenil članom Miran Dolhar in i-meli smo vtis, da bo ta pravilnik v dobro pomoč za urejeno društveno življenje in delovanje.
Član nadzornega odbora Anton Pertot je dal odbornikom priznanje za vodenje društva v preteklem obdobju in je dal odboru razrešnico.
Občnega zbora Sirene se je udeležilo tudi več gostov, pozdrave svojih organizacij pa so prinesli Komel za ZSŠDI, Antončič za Jadralno pod-zvezo Slovenije tor za obalna jadralna društva in koprske, izolske in piranske občine, Race za ŠZ Bor, Hmeljak pa za YC čupa iz Sesljana.
Po krajši diskusiji so sledile volitve, ki so dale tak izid: v novi glavni odbor so bili izvoljeni: Bruno Bogateč, Miran Dolhar, Edi Filipčič, Majda Gerdol, Ivo Gherlani, Boris Pertot, Mito Pertot, Mitja Pertot, Livio Pertot, Fabio Plisca, Gigi Poljšak, Dario Starc, Inko Starec, Oskar šiškovič in Vojko Brecelj.
Nadzorni odbor: Romeo Ferfolja, Mario Gregorič, Anton Pertot.
Občni zbor naših barkovljanskih športnikov, na katerem so se spomnili tudi zaslužnega barkovljanske-ga športnega delavca, pred kratkim umrlega Stanka Pertota, je pokazal, da imamo ob tem delu naše obale društvo, ki je dobro zastavilo svoje delo, začrtalo pravilne idejne cilje, rezultati pa so že zdaj, po le štirih letih delovanja ne le vidni, ampak tudi veliki in obetajoči.
Prav zato bi Sirena zaslužila še več pozornosti in pomoči s strani vseh tistih, ki jim je pri srcu obstoj in razvoj slovenskega pomorskega športa.
BOJAN PAVLETIČ
NA MAŠUNU POD SNEŽNIKOM
Predstavniki kriške Mladine so se izkazali
V nedeljo je bilo na Mašunu tekmovanje v veleslalomu, ki ga je organiziral odred tabornikov Srečka Kosovela iz Sežane. Nastopilo je kar 183 smučarjev iz sežanske občine. 46 smučarjev pa je bilo iz zamejskega športnega društva Mia dina iz Križa.
Najprej so se pomerili v smučar skih veščinah najmlajši do 10. leta starosti, potem pa še starejši pionirji ter mladi od 15. do 30. leta in čez. Pri pionirjih je bil najuspe šnejši Marijan Černe iz Sežane, pri pionirkah pa Ana Černe. Do 15. ieta starosti je veleslalomsko progo prevozil najhitreje Niko Sedmak pri ženskah pa Valentina Pangos (oba Mladina), pri mladincih je prvo mesto zasedel Bojan Trobec, Katja Rebula (Mladina) pa pri ženskah. Med tekmovalci 30 let starosti pa je lovorika pripadla Stojanu Sosiču in Silvi Ruchin (oba Mladina).
Vojko Krpan
mom zapravili tudi lepo priložnost.
V drugem polčasu je Zarja igrala bolj napadalno. Ponovno je imel Fabio Ražem lepo priložnost, toda branilec ga je zrušil, tokrat nezanesljivi sodnik pa ni dosodil najstrožje kazni. Nekaj minut nato je poskušal še Samese. toda vratar je z izrednim skokom rešil v kot. V nadaljevanju sta ekipi igrali predvsem na sredini igrišča. Najboljša v vrstah Zarje sta bila tokrat Vojko Ražem in Dana.
BIG
Rosandra — Breg	1:0
(0:0)
BREG: Gersinič. Albertini, Klun, Dazzara (v 34. min. d.p. Tul). Dagri, Pinzin, Samec, Azzolin, Jež.
V osmem povratnem kolu nogometnega prvenstva 2. AL so bili na sporedu dvoboji med ekipami zgornjega in spodnjega dela lestvice. Dvoboji so se zaključili v korist vodečih ekip, saj so vse zmagale in s tem utrdile položaj na lestvici.
IZIDI 23. KOLA Zarja - Op. Supercaffč 1:0 Baxter - Costalunga 0:2 Staranzano - CGS 0:1 Vesna - Kras	1:0
Campanelle - Domio 2:0 Breg - Rosandra 0:1 S. Marco - Giarizzole 0:0 Čampi Elisi, - Libertas 1:3 LESTVICA
Costalunga in Vesna 34, Rosandra 31, Zarja 29, Libertas 27, CGS in Staranzano 25, Campanelle 23, S. Marco 22, Kras 19, Breg in Giarizzole 18, Čampi Elisi 17, Domio in Baxter 15. Op. Supercaffč 14.
PRIHODNJE KOLO (22. 3. 1981)
CGS - Dp. Supercaffe Staranzano - Baxter Costalunga - Kras Rosandra - Domio Vesna - Zarja Campanelle - S. Marco Čampi Elisi - Breg Giarizzole - Libertas
B. R.
Perosa (v 11. min. d.p. Žerjal) in Strnad.
ROSANDRA:	Somma, Schettili,
Gulič, Taddeo, Codarin. Basiacc, Piccinino. Sodomaco. Tommasi (v 41. min. d.p. Corbatti), Chirsrrtayer, 12 Tapa. 14 Htača.
SODNIK: Bari iz Trsta. GLEDALCEV: 300.
Veliko pričakovanje je vladalo za domači derbi med Bregom in Ro-sandro. Tekma je bila važna tudt za lestvico. Rosandra se bori za prestop v višjo ligo. medtem ko se. Brežani borijo za obstanek v liei.
Številni gledalci, ki so se zbrali ob dolinskem pravokotniku so pričakovali borbeno tekmo, ostali pa so delno razočarani. Ekipi sta si bili enakovredni in tekma se je v glavnem odvijala na sredini igrišča. razen v nekaterih osamljenih akcijah, bodisi na strani Rosandre, kot na strani Brega.
V drugem polčasu je bila tekma tudi uravnovešena, čeprav lahko zabeležimo manjšo prednost Rosandre. Toda igra je še vedno prevladovala na sredini igrišča. V 21. min je v protinapadu srednji napadalec Rosandre Tommasi nepričakovano povedel. Brežani so tedaj imeli težko nalogo, toda niso kot običajno odločno reagirali in torej niso ustvarili nevarnih akcij.
Na srečo Brežanov so v tem kolu neposredni tekmeci v boju za obstanek v ligi vsi poraženi zapustili igrišče in se zato na repu lestvice ni nič bistveno spremenilo. Vseeno bo boj za obstanek v ligi zelo težak, kajti igralci so bili v tem derbiju videti utrujeni in so igrali slabše kot znajo. Upajmo, da se bodo brežani v poslednjih kolih zbrali in dokopali do 25 točk, ki bi jim zagotovile obstanek v ligL Franko Korošec
Ascoli - PIstoiese	X
Bologna - Udincse	1
Como - AvelUno	1
Florentina - Brescia	1
Napoli - Cagliari	1
Perugia - Catanzaro	X
Roma - Inter	1
Torino • Juvenlus	2
Atalanta - Lazio	X
Lecce - Milan	2
Palermo - Cesena	1
Matera - Reggina	X
Cerratese - Montevarchi	2
KVOTE 13 - 4.635.300 Ur 12 -	165.000 lir
1.	— 1. Archie
2. Mispal
2.	— 1. Enzaran
2. Provence
3.	— 1. Evaso
2. Araldo
4.	— 1. Blbesco
2. Cugat
5.	— 1. Stanghella
2. Nenusa
6.	— 1. Jalr
2. Maurillius
KVOTE 12 - 2.680.473 Ur 11 -	97.000	lir
10 -	8.000	lir
1 X
17. rr.arca 1S81



j m.
Predsednik tržiške kulturne skupnosti Vrhovnik čestita predsedniku
Križmanu
Predsednik skupščine Tržič na Gorenjskem Milan Ogris — gost re-pentabrsk«? občine
Predsedstvo občnega zbora Kmečke zveze; od leve Alojz Debeliš, Boris Simoneta, Alojz Guštin in
Edi Bukavec
Slavnostni govor je imela Marinka Theuerschuh. V ozadju pevci domačega zbora
Pokrajinski odbornik za kmetijstvo Predsednik Zadružne zveze SRS Odgovorni za kmetijstvo pri KPI Zorko Harej	Nande Vode	Eligio Simsi9
....................................................
Nastop otroškega šolskega pevskega zbora
S proslave 8. marca, ki jo je priredila Zveza aktivistov tržaškega ozemlja
Mladi domači recitatorji se predstavilo
'Pozdrav župana Pavla' Colje
Predsednik deželnega sveta Predsednik Slovenske kulturno - Predsednik deželne Convcoltivatori Mario Colli	gospodarske zveze Boris Race	Dante Savorgnan
____________	Ki/ ♦ <5 ju
t/ štnuerianskem arosvetnem društvu »Briški grič. je Rudi Hoenn predaval o partizanskih poteh v Bosni
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Anton Bruckner 13.CO Ban za dnem
13.30	DNEVNIK
14.00	A kot	Andromeda -	8.	del
14.30	Danes	v	parlamentu
14.40	Zrcalo	v	svet
14.50 Montegiorgio: ,
kolesarstvo
15.30	Rdeča hiša 4. nadal.j.
16.30	Happy Days - TV film
17.00	Dnevnik 1 — Flash
17.05	3, 2, 1. . . Kontakt!
18.00	Znanost
18.30	Kulturne	aktualnosti	Dnev-
nika 1
19.05	Programi pristopanja 19.20 Zdravniki ponoči
19.45	Almanah in Vremenska napoved
20.00	DNEVNIK
20.40	Politična tribuna
21.45	Klic z zahoda - 4. nadalj. 2. dela
22.35 Franco Battiato na koncertu
DNEVNIK
Danes v parlamentu m Zrcalo v svet
Drugi kanal
12.30	Robinovo gnezdo - TV film 13 00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Starši, kot poklic
14.00	Popoldan
14.10	I miserabili - 9. nadalj. 13.25 Francoščina
16.00	Dnevi Evrope
16.30	Povej svojo zgodbo
16.45	Kuhar kot hobby
17.00	Dnevnik 2 - Flash
17.05	Popoldan
17.10	Glasbeni kotiček
17.30	Program za otroke Bia - risanka
18.00	šolska vzgojna oddaja
18.30	Iz parlamenta Dnevnik 2 - športne vesti
18.50 Dober večer z Supergulpi
19.45	DNEVNIK 2 Vesti
20.40 Dnevnik 2 - Sedmi prostor
21.30	«1 coraparis film Režija R. Altman, igrata Worren Beattv in Julie Christie.
Ob koncu Dnevnik 2	-
Zadnje vesti
freiii k tnal
19.00	DNEVNIK 3
19.30	TV 3 - Dežele
20.05	Ime in priimek 20.40 Torkov koncert
21.45	Delta, znanstveni tednik
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.00, 10.00. 16.15 TV v šoli:
Planinski kraj sir. Tehtajmo. Prirodopis. Književnost in jezik. Glasbeni pouk. Pionirski kino. Bela smrt in Atletika.
Šolska teiezivija bo v pril oddaji Bcia smrt iz ciklusa Biologija1' bMkazala. kako ponekod večna ledena 0-deja postopoma' izginja in kako si morajo rastline ponovno pripraviti pogoje za svoj obstanek, saj brez-črne prsti in rudninskih snovi ne morejo obstajati. Kako rastli ne pripravijo druga drugi pogoje za življenje in sestavijo nekakšno «verigo», boste videli v oddaji «Bela smrt.»
3. oddaja ciklusa Šport v šoli, z naslovom Atletika, pa obravnava vlogo toka pri razvoju otroškega organizma. Oddaja prikazuje, kako učitelj organizira tekalne vaje in tek''-ne igre.
17.15 Poročila 17.20 Lolek in Bolek
17.30	Ptuj 80
18.00	Pisani svet: Zvok tišine
18.30	Obzornik
18.40 Mostovi - Hidak
Osvobodilno gibanje na Madžarskem v letu 1848 je v svojem konceptu vsebovalo tudi idejo o enakopravno sti narodov. Predvsem, zato prebivalci madžarske narodnosti v Sloveniji smatrajo 15. marec za svoj narodni praznik.
Letos bodo slavje obogatili s kulturno prireditvijo v skoraj vseh krajevnih skupnostih na obmejnem območju. Televizijsko dopisništvo v Murski Soboti pa je pripravilo reportažni zapis iz Gornjega Lakoša. kjer bo do dar. pred praznikom odprli obnovljeno kulturno dvorano. Na temo narodnega praznika je uglašen tudi uvodnik Ferenca Hajoša. V okviru idej narodnostnega voditelja in pesnika Šandor ja Petofija je postavil raz mere, v katerih živijo prebivalci madžarske narodne sti v Pomurju Tudi tokrat ne bo izostala rubrika Sodelovanje med Slovenijo in Madžarsko ir sicer bo zajela stike in u spehe slovenskih ter madžarskih literarnih ustvarjalcev.
, Oddajo za madžarsko narodnostno skupnost pripravlja TV dopisništvo v Murski Soboti
18.55 Knjiga:
Nadežda Mandelštam: Spomini
19.15	Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik 20.00 Stabilizacija samoupravno -
pogovor Sergeja Kraigherja z novinarji TV Ljubljana Cb obisku TV Ljubljana, 4. marca se je podpredsednik predsedstva SFRJ tov. Sergej Kraigher pogovarjal novinarji o aktualnih vprašanjih uresničevanja stabilizacijske politike v sedanjih zaostalih gospodarskih razmerah. Posebno pozornost so posvetili vprašanju kako na učinkovit, samoupraven način razreševati posamezna protislovja našega družbenega razvoja, do kod lahko in mere seči vloga države, kako usklajevati različne interese med republikami in pokrajinami in se izogniti spolitiziranim interesom, ali se inflacije lotevamo dovolj učinkovito in z ustreznimi u-krepi, kakšna naj bo vloga komune pri vsakodnevnem urejanju naših skupnih vprašanj in o vlogi Jugoslavije v mednarodnih ekonomskih in političnih odnosih.
21.15	Zgodba o vitezu Des GriettJtu in o1 Manon Lescaut - TV nadaljevanka
22 10 V znamenju 22.25 Webern: Passacaglia J. S. Bach: Koncert Noner
17.30	Film
19.00	Odprta meja
19.30	Otroški kotiček
20.15	Stičišče
20.35 Concho Vardad - film 22 00 Danes 22.10 Narodna glasba
22.40	Trnova pot -
Zaoreb
17.45 Otroška oddaja
20.00	Stop
21.00	Tri ženske - film Švica
18 00 Program za naimlaiše 18.50 Star Blazers risanka
20.40	/Militari di carriera» - 3. del
TV nadalj.
Repenskemu občinstvu so se predstavili prosvetni delavci iz Tržiča na Gorenjskem
9 preuuvuii|u V rwwmi	—----1-	-	---- ■	-
V oftviru koncertov Glasbene niaiice je nastopil v Kulturnem domu Komorni zoot RTV Ljubl|una
TRST A
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00,
19.00	Porcčila; 7.20 Dobro jutro pa naše; 8.10 Jutranji almanah: Primorska duhovščina pod fašizmom;
9.00	Glasbena matineja; 10.10 Oddaja za otroški vrtec; 10.20 Radijski koncert komorne glasbe; 11.30 Folklorni odmevi; 12.00 četrtkova srečanja; 12.30 Melcdijt od vsepovsod; 13.20 Glasba po željah;
14.10	Odraslim prepovedano! 15.00 Postni govor; 15.15 Sobotni sound;
16.00	Mladi pisci; 16.15 Romantični trenutek; 16.30 Rezervirano za. . .;
17.10	Mi in glasba: Nove plošče;
18.00	Sodobni italijanski deželni avtorji: Pier Paolo Pasolini: «Pi-lat»; 18.50 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Italijanski program)
7.30,	8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30,, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.20 Horoskop; 9.15 Knjiga po radiu; 9.32 Pismo Lucianu; 10.00 Z nami je; 10.45 Mozaik; 11.C0 Kirn; 11.35 Vrstijo se motivi; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Orkestralne miniature; 15.00 Mladi pred mikrofonom; 15.45 Poje skupina Novocorale Česen; 16.00 Glas našega časa; 16.32 Crash;
17.00	Glasbena fantazija:	17.32
Glas Caroline Cravvford; 18.15 Klarinet Ackerja Bilcka; 18.32 Spomin na opereto; 19.00 Ital. zbori.
KOPER
(Slovenski program)
6.30,	7.25, 13.30, 14.30 Poročila;
6.00	- 7.30 Otvoritev — glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.15 Obvestila in reklame; 6.37 Ki-nospored — objave; 7.15 Objave sporeda; 7.30 Zaključek: 13.00 0-tvoritev — najava sporeda — pregled dogodkov; 13.05 Domači pevci zabavne glasbe; 13.40 Male skladbe velikih mojstrov; 14.00 Mladim poslušalcem; 14.37 Glasbeni notes — objave in reklame; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah;
16.00	Iz zborovskega arhiva: Slovenski oktet in mešami zbor Tone Tomšič — Ljubljana; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba — objave; 17.00 Zaključek.
RADIO 1
7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 7.25 Prijetna glasba; 9.00 Radio anch’io; 11.00 Štiri četrtin1;; 12.03 Vi in jaz; 14.03 Zgodovina jazza; 15.03 Rally; 15.30 Errepiuno; 17.03 Star gags; 18.35 Programi pristopanja; 19.30 Glasbena pavza; 19.40 Civilizacija predstave; 21.03 La Gazzetta; 21.30 Check-upa za VIP; 22.00 Folklorna glasba; 2Ž.30 Včerajšnja in jutrišnja glasba.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 11.30, 12.30. 13.30. 16 30, 17.30, 19.30 Poročila; Cd 6.C0 do 8.45 Dnevi; 9.05 Trije umori za inšpektorico Ro"etto: 9.32, 10.12, 15 00 in 15.42 Radio due 3131;
11.32	Oddaja za šoto; 11.56 Tisoč pr-pevk; 12.45 Radijski kontakt:
16.32	Dsco Club; 17.32 Mali stari svet; 19.53 Prostor X; 22X0 Večerni program.
LJUBLJANA
6.30.	8.00, 9.09, 10.00, 11.00, 12.00, 14.03 Porcčila; 6.00 Dobro jutro, rojaki na tujem!; 6.10 Prometne in formacije: 6 20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro .otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Iz glasbenih šol - Glasbena šola Velenje; 9.05 Z radiom na poti; 9.40 Turistični napotki za naše geste iz tujine; 10.05 Rezervirano za. . .; 11.05 Operne arije in monologi; 11.35 Znano in priljub ljeno; 12.10 Danes smo izbrali;
12.30	Kme‘ijski nasveti: 12.40 Po domače; 13.00 Danes do 13. ure:
13.30	Priporočajo vam. . .; 14.05 V
karak z mladimi' 15.00 Dogodki in odmevi:	12.30 Zabavna glasba:
15.50 Radio danes, rad:o jutri!; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Sotočje; 18.4* Glasbena medigra; 19.25 Obvestila in zabavna glrsba: 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi: 20.30 S solisti in ansambli JRT: 21.05 Radijska igra; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini:
22.30	Tipke in godala: 2o.05 Lirični utrinki: 23.10 S popevkami po Jugoslaviji ;
Ohaii zbor Kmečke zveze potrdil zavzetost za premago vanje težav v družbenem in gospodarskem razvoju celotne naše skupnosti
Predsedniško poročilo ALFONZA GUŠTINA	Manjka politična VOlja
in občutljivost za potrebe našega kmetijstva
Ce je lanski jubilejni občni zbor uprl svoj pogled predvsem na tridesetletno uspešno prehojeno pot, je letošnji usmerjen v prvi vrsti v prihodnost. Tako je predsednik Alfonz Guštin na začetku svojega poročila opredelil nedeljski občni zbor Kmečke zveze, nakar je prešel na širše dogajanje v svetu, ki ga označujejo zaskrbljujoči politični in gospodarski dogodki, na dogajanje v državi ter v našem ožjem okviru.
«Naša država preživlja hudo krizo, — je dejal predsednik — ki-je mogoče najresnejša v njeni zgodovini. Na gospodarskem področju drago plačujemo posledice take gospodarske politike, ki je na vsak način hotela verjeti, da ne bo nikoli prišlo do zastojev v industrijskem razvoju, da bo vedno mogoče po nizkih cenah uvažati kmetijske proizvede in da bo industrija lahko zaposlila kmete, ki bodo o-bupani zapuščali zemljo. Toda stvari so se razvile povsem drugače. Namesto močnega gospodarstva, imamo danes hudo krizo kmetijstva ter zastajanje ali celo zapiranje industrije.
Tudi v deželnem merilu je politični, gospodarski in družbeni položaj vse prej kot miren, še posebej pa nas zaskrbljuje položaj v naši pokrajini. Najbolj pereč je tu politični položaj, kjer gre za nepre-vidljive preobrate v razmerju med političnimi silami, kar je prišlo do izraza v krajevnih ozkokampanili-stično, liberalno-nacionalistično in celo fašistično usmerjenih političnih formacijah. Te formacije so z demagoškimi parolami uspele pritegniti dobršen del prebivalstva v pokrajini in so se nato z drugimi parolami pojavile tudi drugje v deželi. V bistvu so te formacije izraz nasprotovanja prijateljskemu sožitju in sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo in izraz narodnostne nestrpnosti do naše skupnosti, kar so že večkrat pokazale s svojimi akcijami in v vsakodnevni praksi. Ni riam treba, da se tu spuščamo v globoke analize; spomnimo se le na delo tržaškega občinskega odbora, ki nas marsikdaj spomni na temne čase fašizma, ko so naši skupnosti bile zanikane najosnovnejše človeške in državljanske pravice.*
«Zato se nam zdi še toliko bolj zaskrbljujoče, — je nadaljeval Guštin — da je to gibanje nastalo prav v trenutku, ko je s podpisom osimske pogodbe postala zaščita naše skupnosti notranja zadeva i-talijanske zakonodaje in ko je v okviru naše skupnosti postal hoj za dosego globalnega zaščitnega zakona še posebej odločen.
Napadi na vse kar je slovensko
Ponavljajoči se napadi na vse, kar dokazuje prisotnost slovenskega prebivalstva na tej zemlji so jasen dokaz, da boj za dosego take narodnostne zaščite in pravic, kot nam jih jamči ustava, ne bo lahek. Reakcija šovinističnih sil, ki močno pogojujejo krajevni politični položaj in ki so žal zaradi raznih političnih računov uspele strumentalizirati in upočasniti pozitivne akcije demokratičnih in naprednih politične, sil, postaja namreč vse bolj ostra. V zadnjem času smo resnično zaskrbljeni ugotovili, da se javne oblasti mnogo bolj stroge, da ne rečemo celo netolerantne, do stališč in zahtev naše skupnosti; to smo lahko videli na Kolonkovcu, kjer so policijske sTe po naročilu sodnih oblasti nasilno nastopile proti našim kmetom; ti niso počeli nič drugega kot branili svojo sveto pravico do dela in obst-ia pred neupravičenim' urbanističnimi izbirami, ki so sad velikih kapitalističnih špekulacij. Nikoli v vsem povojnem času niso bile zakonske norme tako brutalno in enostransko tolmačene in izvajane na škodo naše skupnosti, se ivkoli nam niso jemali zemlje tako, da so nas fizično izgnali z nje • in nam grozil' z lisicami Na tem mestu moramo izraziti tudi našo zaprepadenost gled’ de'a sodne oblasti v zvezi z razsodbo druge stopnje proti kmetom iz Vižovelj in bližnjih vasi, ki so protestirali proti neupravičeni in samovoljni u-kinitvi železniškega prehoda, ki je edini omogočal povezavo teh vasi Nerazumljivo je že dejstvo, da je bilo od več kot sto ljudi, ki so
se udeležili manifestacije, prijavljenih sodišču samo enajst oseb in to zaradi prekrška, ki ga niso zakrivile, kot je na procesu pričal sam policijski marešalo. Toko so bili najprej oproščeni, na drugostopenjskem procesu pa spoznani za krive in «zgledno» kaznovani. I-sti sodni zbor pa je izrekel oprostilno razsodbo skupini fašistov, ki so bili na prvostopenjskem procesu obsojeni, zaradi zasedbe univerzitetne menze, za kar jih je sodišče spoznalo za krive.*
«Do kakšnih sklepov in ocen nas morajo v tem trenutku privesti ta dogajanja, —- se je vprašal Guštin — če vzamemo v pretres še dejstvo da je šovinističnim silam u-spelo preprečiti slovenski govor na Trgu Unita v Trstu med enotno manifestacijo za miljsko ladjedelnico Alto Adriatico. Prepričani smo, da je to vzdušje, ki je že težko in zatohlo od jasnih znakov narodnostne nestrpnosti, resnično nevarno za samo omikano sožitje.
Posvetili smo se, precej časa tem
našim razmišljanjem o političnem in družbenem položaju, ki pobli-že zadeva našo skupnost v deželi Furlaniji - Julijski krajini, ker smo prepričani, da je poznavanje tega položaja potrebno, da v mnogo-čem razumemo ponašanje in doslej opravljene politične izbire javne uprave v zvezi z našim gospodarstvom, predvsem s kmetijstvom, in torej tudi v zvezi s teritorijem. Menimo, da lahko govorimo o težkem položaju, ki je nevaren tudi za bodočo pravno in praktično realizacijo ustavnega načela globalne zaščite naše narodnostne skupnosti.
Poziv strankam
Zato se obračamo do strank in do demokratičnih sil sploh, da nam nudijo potrebno razumevanje in podporo v boju za naše Ustavne pravice, od. katerih je tesno odvisen ne le naš ožje narodnostni 'in kulturni razvoj temveč tudi splošnejši družbeni in gospodarski razvoj naše skupnosti.*
Zatem je Guštin dejal, da je osnovna zahteva Kmečke zveze ta, da se našemu kmetijstvu priznata vloga in pomen, ki mu pripadata in to morajo krajevne uprave, z deželo na čelu, upoštevati.
«Kar zares manjka, — je ob tem poudaril — je politična volja in potrebna občutljivost za probleme našega kmetijstva, saj je bilo tisto skrpmno zanimanje, na katerega smo včasih le naleteli, prevečkrat zgolj znak formalne vijud-1 nosti. Za prerod kmetijstva v naši pokrajini se morajo končno v večji meri zavzeti krajevne javne uprave, ki lahko bolje razumejo vlogo kmetijstva v gospodarskem, družbenem, kulturnem in etničnem razvoju naših krajev. Ne moremo več. dopustiti, da se. od nas. zahtevajo samo žrtve.
Preveč smo žrtvovali
Razlastitve, o katerih dvomimo, da so vedno ustrezale javni koristi, so uničile naša najboljša kmetijska področja: v Miljah v Osap-ski dolini, v Dolini itd. V Trstu so z lokacijo ljudskih stanovanj dokončno uničili naše najkvalitetnejše vrtnarstvo. Le koliko žrtev
bomo morali še doprinesti k splošnejšemu razvoju družbe, ne da bi za to kot kmetje in kot narodnostna skupnost dobili v zameno alternativne možnosti razvoja in resnične, trajne protivrednosti. Ceste, avtoceste, nove industrijske cone, področje za tehnološke in znanstvene raziskave, avtoporti, trgovinska središča, novi kamnolomi, ljudska stanovanja itd. Da ne omenjamo težkih omejitev zaradi ambientalne in urbanistične zaščite, ki zavirajo družbene in gospodarske dejavnosti iz otežkočajo razvoj samega kmetijstva. Še tisoči hektarov zemlje bodo v kratkem odtujeni naši skupnosti. Potrebno je torej, da zdaj zavzamemo o tem jasno stališče. Naša organizacija je skrajno resno in odgovorno pretehtala nove programske pobude in razvojne predloge, ki naj bi naši pokrajini zagotovili resničen gospodarski prerod, tbda žal smo prisiljeni izraziti naše iskreno obžalovanje, da se sestavljajo programi in opravljajo gospodarske izbire na način, ki ponovno izključuje od odločanja neposredno prizadete. Ko poudarjamo naše stališče, se obračamo predvsem k političnim-in družbenim silam z željo, da bi ga resno upoštevale; ni-
smo proti napredku, saj smo napredek v prvi osebi soustvarjali in gaf želimo še soustvarjati, nismo pa več pripravljeni samo prenašati in čakati. Predvsem zahtevamo, da se nam pri bodočih posegih ne povzroča nepotrebne in nepopravljive škode.*
Guštin je nato omenil zahtevo po učinkovitejših posegih v okviru conskega načrta ter po reševanju problemov, ki zadevajo delovanje strokovnih služb. Pri tem je dejal, da morajo biti le-te v službi naših kmetov, pri čemer je tudi zahteva po možnosti izražanja v našem materinem jeziku bolj praktične’ kot politične narave.
«Danes so torej pred nami zahtevne naloge — je zaključil predsednik — zato je potrebna tudi o-krepitev in rast naše organizacije, potrebna je 'enotnost vseh naših kmetov, da bomo lahko premagovali nelahke težave v družbenem in gospodarskem razvoju celotne naše skupnosti in v duhu družbene pravičnosti in narodnostne enakopravnosti razvijali nove družbene odnoše medsebojnega razumevanja in sodelovanja, ki so osnovni pogoj ža resnično rast demokratične zavešti med tu živečima narodoma.*
SKLEPNA RESOLUCIJA NEDELJSKEGA OBČNEGA ZBORA KMEČKE ZVEZE
ZA GLOBALNO ZAŠČITO, PROTI RAZLASTITVAM ZA SMOTRNEJŠO POLITIKO 00 NAŠIH KMETOV
Člani Kmečke zveze, daleč najmočnejše strokovne organizacije kmetov v tržaški pokrajini, zbrani na rednem občnem zboru^v Trstu, 15. marca 1981, ugotavljajo, da se položaj kmetijstva v naši pokrajini ni v ničemer Izboljšal, ker pristojne oblasti In ustanove omalovažujejo njegovo vlogo, ne načrtujejo njegovega razvoja in so brezbrižne za probleme našega kmeta, da je v zadnjem času prišlo celo do hudih napadov na sam obstoj našega kmetijstva, med katerimi so najtežji udarec za našega kmeta nasilne razlastitve na Kolonkovcu, da se z načrtovanjem novega gospodarskega razvoja pripravljajo nove razlastitve1, ki bodo spet oškodovale kmeta in kmetijstvo, da se stopnjujejo znaki nestrpnosti do slovenske narodnostne skupnosti, kateri pripada o-gromna večina tržaških kmetov, potrjujejo svoja stališča; pristojne oblasti, zlasti dežela, morajo posvečati večjo pozornost problemom našega kmetijstva, kar naj se kaže zlasti pri načrtovanju in finansiranju, gospodarski razvoj, za katerega so se kmet|e vedno zavzemali in ga soustvarjali, ne sme prinašati nepotrebne in nepopravljive škode kmetijstvu in slovenski narodnostni skupnosti; če so določene žrtve nujne, je treba zagotoviti kmetijstvu In naši- skupnosti ustrezne trajne protivrednosti in alternativne možnosti razvoja; slovenski narodnostni skupnosti v Italiji je treba v najkrajšem času zagotoviti ustrezno globalno zakonsko zaščito, ki je podlaga za gospodarski, družbeni, kulturni in vsestranski razvoj skupnosti.
Odločno zahtevajo, da država spoštuje ustavne In mednarodne obveze ter izda ta prepotrebni zakonski instrument, ter da zagotovi kmetu enakopravno socialno in zdravstveno skrbstvo;
da dežela s posebno normativo ali s pooblastili uresniči conski in sektorialni načrt, ki naj pomeni racionalno izrabo zemlje, zaščito kmeta pred nenehnimi in nepričakovanimi razlastitvami, potrebne finančne naložbe in infrastrukture;
da dokončno uredi nevzdržni položaj strokovnih uradov in služb, ki morajo dejansko služiti kmetu in mu zato v prvi vrsti zagotoviti možnost izražanja v materinščini, da zagotovi kmetijstvu enakopravno vlogo v gospodarskem razvoju, kar naj se kaže tudi v tem, da imajo kmetje svoje predstavnike v vseh organih in ustanovah, ki odločajo o gospodarskem razvoju in o uporabi teritorija;
da tržaška občina, kateri pripada večina kmetijskega teritorija v pokrajini, pristopi k resnejšemu obravnavanju kmetijske problematike in spoštuje sprejete obveze glede zaščite agrarnih površin, ki naj se odraža v samem regulacijskem načrtu in v reviziji načrtov za ljudske gradnje.
Poudarjajo, da je bodočnost kmetijstva osrednjega pomena za uravnovešen razvo| celotne družbe, zato se morajo zanjo zavzeti vse družbene in politične sile; še zlasti vel|a to za področja, kjer je kmetijstvo temeljne važnosti za ohran|anje družbene in narodnostne podobe teritorija.
TAJNIŠKO POROČILO EDIJA BUKAVCA
Kmečka zveza je že od vsega začetka nasprotovala neupravičenim razlastitvam za domnevne javne koristi
NOVO VODSTVO KZ
Glavni svet
AKonz Gflštjp (pjlL Dušan Kodrič (Trst) Alojz Debeliš (Trst), Lucijan Volk (Trst), Josip Sancin (Dolina), Srečko Orel (Devin-ščina), Edi„(Stavjna (Lonjer), Ivan Antonič (Cerovlie), Drago Starc (Prosek), Mario Švab (Križ), Mirko Križmančič (Bazovica), Oskar Grgič (Padriče), Jože Radetič (Medja vas), Jože Perčič (Salež), Remigio Tul (Milje), Josip Scheriani (Milje), Adrijan Kalc (Padriče), Anton Bole (Piščanci), Josip Ota (Boljunec), Lucijan Malalan (Trebče), Pietro Crcvatin (Milje), Ivan Racman (Gročana), Emil Purič (Veliki Repen), Miloš Kralj (Slivno), Josip Pernarčič (Vižov-Ije), Marij Kosmač (Zabrežec), Boris Škrk (Praprot), Anton Petaros (Gročana), Romano Kobec (Trst), Karel Valentinčič (Trst), Miro-s'av Žigon (Zgonik), Karel Grahonja (Gročana), Ljubo Petaros (Boršt), Danilo Lupine (Praprot), Alojz Krizmančič (Bazovica), Aleksander Kalc (Gropada), Zoran Parovel (Mačkolje), Radovan šemec (Prečnik), Mario Milič (Repnič), Marcelo Debeliš (Trst), Josip Milič (Zagradec), Josip Berdon (Domjo), Milio Matietti (Ric-manje), dr. Igo Radovič (Nabrežina).
Razsodišče
Alojz Markovič (Sesljan), dr. Ivan Baša (Trst), Andrej Kriščak (Trst), Karel Gombač (Lonjer), inž. Andrej Čok (Trst).
Problemi vse skromnejših javnih naložb v kmetijstvu m neučinkovitosti pristojnih javnih o-blasli, zlasti dežele, ter težnje, da se v tržaški pokrajini skuša omejiti vloga, ki v družbeno-gospo-darskem razvoju pripada kmetijstvu, so bili uvod v dolgo in izčrpno poročilo tajnika Edija Bukovca, ki se je nato dotaknil hudega problema razlaščevanja in drugih vprašanj, ki so s tem povezana.
tKmečka zveza ie že od vsega začetka, je poudaril tajnik, nasprotovala neupravičenim razlastitvam za domnevne javne koristi, zaradi katerih ■ so bila z raznimi izgovori in z nekontroliranim gospodarskim in družbenim razvojem uničena najboljša kmetijska - podtočjaAVse to je za našo narodnostno skupnost ih za vso krajevno skupnost pomenilo nepopravljivo gospodarsko in etnično škodo. Ta problem se nam danes bolj kot kdajkoli kaže v vsej svoji resnosti, saj se govori o novih možnostih gospodarskega razvoja in o pobudah, kot so industrijska prosta cona, velike cestne povezave, področje za raziskave, področja za javne gradnje, trgovinska središča. V zvezi z vsem: tem je stališče povsem jasno: ne odklanjamo teh novih možnosti, ki bodo od nas zahtevale dodatne žrtve, vendar zahtevamo, da se nam s temi po šegi ne povzroča nepotrebne škode in da se celotni naši skupno-
sti zagotovijo v zameno stvarne in trajne protivrednosti ter da se ji nudijo alternativne možnosti razvoja.»
Glede conskega načrta je Bukovec dejal, da mora biti izdelan v soglasju in sodelovanju krajevnih uprav, gorske skupnosti in pristojnih strokovnih organov ter
strokovnih in zadružnih organi zacij. Prav tako se je zavzel za drugačno ravnanje s strani strokovnih uradov, kot so pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo. ER SA in drugi. «Pri poudarjanju te nujnosti, je dejal, ne vztrajamo iz nacionalističnih razlogov, temveč preprosto zaradi funk-
cionalnosti teh važnih strokovnih služb, ki zahteva, da njihovi vodilni funkcionarji poznajo in govorijo jezik ogromne večine krajevnih kmetov. Prepričani smo namreč, da je možnost medsebojnega razumevanja osnovni pogoj za iskrenost v odnosih, za so-dlovanje in razvijanje občutka skupne zavzetosti.
Zagotoviti zakonito predstavništvo kmetov
Potrebno je tudi zagotoviti zakonito predstavništvo kmetov v vseh javnih ustanovah in organih, ki na kakršenkoli način odločajo o uporabi zemlje in o družbeno gospodarskem razvoju. To velja tudi za Ustanovo za tržaško industrijsko cono, za področje ža ,faz.i$ave in sploh za vse podobne ustanove, ki moram v'svojih sta-? tutih poleg razlastitve. in nakupa zemljišč predvideti tudi možnost koncesije in najemnine.»
Tajnik je orisal tudi stališče zveze glede delovanja kmetiiske sekcije pri trgovinski zbornici, v kateri sta samo dva člana na 13 imenovana od Kmečke zveze, medtem ko je bil predlog za njeno razširitev zavrnjen, ker bi sprejetje takšnega predloaa «spremenilo obstoječe politično ravnovesje,,» kot zatrjuje posl. Tom-besi.
V nadaljevanju poročila ie tajnik poudaril tudi zahtevo po sestavi poklicnega seznama kmetov za tržaško pokrajino ' ter nato
V razpravi poudarek na boju proti razlaščanju
Resolucijo o Kolonkovcu in poseg Karla Valentinčiča bomo objavili V eni prihodnjih številk.
Dolgo in zanimivo razpravo na nedeljskem občnem zboru Kmečke zveze je označevala predvsem množična prisotnost predstavnikov družbeno-političnih organizacij z obeh strani meje. Tokrat so bili na občni zbor povabljeni tudi predstavniki političnih strank, predvsem zato, da se izrazijo o tistih vprašanjih, ki niso le strogo strokovne, ampak tudi splošne politične narave, pa zato nič manj ne zadevajo našega slovenskega kmeta v tržaški pokrajini, od globalne zaščite Slovencev pa do priznanja Kmečki zvezi in slovenskim kmetom vseh tistih pravic, ki jih kmetje drugod po Italiji že uživajo.
V	razpravo je prvi posegel predsednik deželnega sveta MARIO COLLI, ki je poudaril pomen tako množične prisotnosti županov in javnih upraviteljev, kar je dokaz zavzetosti za vprašanja, o katerih je tekla beseda na občnem zboru. Dejal je, da tudi njegova prisotnost ni le formalna dolžnost, ampak dokaz, da ceni delo Kmečke zveze in podpira njene pobude. Col-li se je obvezal, da se bo v okviru svojih pristojnosti zavzemal za rešitev številnih odprtih vprašanj in je izrazil željo, da bi bila ta vprašanja rešena v čim-krajšem času in na čim 'ugodnejši načir.
Predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze BORIS RACE je najprej ugotovil, da je na občnih zborih Kmečke zveze čedalje težje podajati poročila, ker so problemi vedno isti, že desetletja narešeni in jih je torej treba stalno ponavljati. Takoj pa je dodal, da te kritike ne gredo tržaški pokrajinski u-pravi, ki je z lanskoletno konferenco o kmetijstvu nakazala možnosti za stvarno rešitev nekaterih vprašanj, za katero pa sama ni pristojna in ne razpolaga z ustreznimi sredstvi. Obsodba gre torej predvsem zaradi razlastitev, služnosti, diskriminacije Slovencev tudi na tem strokovnem področju. Zanemarja nje kmetijstva je prišlo celo do take stopnje, da se človek upravičeno sprašuje, kdaj bo ta panoga ostala le še spomin. Kmečka zveza daje poguma tistim, ki delajo, skrbi za interese naših kmetov in si prizadeva, da bi z. zadružnimi pobudami ohranila kmetijstvo na visoki kvalitetni ravni.
V	zvezi z razlastitvami na Kolonkovcu j< Race dejal, da je SKGZ čutila dolžnost, da se neposredno angažira v boju a obrambo slovenske zemlje. Na Ko lonkovcu ne gre le za uničenje slovenske zemlje, gre tudi za sunek slovenskega človeka iz tržaškega predmestja. Ob tem pa oblasti ne dajejo niti primerne pro tivrednosti za razvoj kmetijstva drugod. O teh vprašanjih bo še tekla razprava in Boris Rac3 je napovedal, da bo SKGZ pripravila skupno zasedanje svo jega glavnega odbora z glavnim svetom Kmečke zveze prav o teh vprašanjih.
V	imenu tržaške pokrajine je spregovoril odbornik
za kmetijstvo prof. ZORKO HAREJ, ki je dejal, da se ob sedanji gospodarski krizi maščuje dolgoletno zapostavljanje kmetijstva, nato pa je prešel na vprašanje razlaščanja na Kolonkovcu in dejal, da ne gre samo za Kolonkovec, ampak da preti razlaščanje tudi drugim krajem v tržaški pokrajini. Vprašal se je, če bomo še imeli teritorij, ki naj ga zaščitimo, ko bomo dosegli odobritev globalnega zaščitnega zakona in je poudaril, da pri vprašanju kmetijstva ne gre samo za gospodarski razvoj te panoge, ampak tudi za zaščito kulturnega okolja, v katerem, naš kmet žiči. in dela.
Predsednik Kraške gorske skupnosti dr. MILOŠ BUDIN, ki je spregovoril tudi v imenu vseh županov okoliških občin na Tržaškem je uvodoma poudaril, da so občihske uprave, kljub temu, da nimajo konkretnih možnosti, da bi posegle na področju kmetijstva, vendarle sprejele nekaj pomembnih sklepov in je izra zil mnenje, da je bila ta dejavnost v poročilih premalo razčlenjena. Budin je tudi dejal, da okoliške občinske uprave obnavljajo regulacijske načrte in da je koordinacija zaupala Kraški gorski skupnosti. Ob terti je izrazil upanje, da bo prišlo do rednega soočanja s Kmečko zvezo pri izdelavi conskih načrtov, ki naj določajo možnosti razvoja kmetijstva.
Budin je tudi omenil, da je sicer zelo pereče vprašanje industrijskega razvoja Trsta, vendar pa to ne pomeni, da se mora industrija razvijati na škodo kmetijstva.
Pozdravi iz Slovenije
Izmed članov številne delegacij? iz Slovenije je najprej spregovoril NANDE VODE, ki je pozdravil v imenu Zadružne zveze Slovenije, republiške konference za kmetijstvo in zvezne gospodarske zbornice Jugoslavije. Izrazi) je željo, da bi skupno s Kmečko zvezo še naprej združeni in enotni obravnavali številne težave in poudaril, da se je doslej iz. sodelovanja obredilo marsikaj/ tudi na gospodarskem področju. Predstavnik zadruge TIMAV LOZEJ se je nato zaustavil pri možnostih sodelovanja ob meji in poudaril, da je pri nas problem kmetijstva povezan tudi z narod-, postnim obstojim, kar seveda še otežkoča pot za iška n 'o rešitev. M'-d konkretnimi pobudami pa je omenil sodelovanje s konzorcijem zadrug Grmada in možnost sk pnih pobud za melioracije v Osgpskj dolini.
Spregovoril ie tudi ANDREJ PETELIN, ki se je zahvalil za pcmrmfcno priznanj’?, ki ga j prejel na lanskoletnem jubilejnem občnem zbori in je poudaril, da sta Kmečka zveza in Zadružna zveza Slovenije vsa ta leta nadaljevali škitpno delo, začeto v NOB in delovali za napredek našega življa tostran in onstran meje.
Solidarnost političnih strank
V imenu KPI je spregovoril UGO POLI, ki je dejal, da danes plačujemo posledice razvoja, ki ga je vsilil vodilni razred in. pri katerem je bilo kmetijstvo zapostavljeno. Še zlasti v Trstu pa je KD žrtvovala kmetijstvo in s tem tudi poslabšala vez med teritorijem In slovensko manjšino. Poli je poudaril pomen lanskoletne konference o kmetijstvu in je navedel pobude, ki jih je KPI sprejela na deželni ravni. Dejal je, da ss tržaška buržoazija ne zanima za razvoj mesta ir da se tudi zato upira izvajanju osimskega sporazuma, pri čemer prihajajo do izraza nacionalistične težnje. Dejal je, da je še v teku boj, da se iz načrta za ljudske gradnje izločijo produktivna kmetijska zemljišča ter je poudaril, da so pri realizaciji raznih infrastruktur potrebna tudi finančna sredstva za odškodnino posameznikom in krajevnim skupnostim. V zvezi s tem bo KPI predlagala, da se v statutu raziskovalnega centra predvidi tudi možnost koncesije zemljišč.
Dr. DRACO ŠTOKA (SSk) je dejal, da so stališča slovenske skupnosti do vprašanj našega kmeta zelo jasna: gre za nasprotovanje nepotrebnih in neumnih razlaščanjem. Zato se ja SSk uprla zakonskemu osnu-ku KD o kraških rezervatih in si vseskozi prizadeva, da bi deželne oblasti ne zapostavljale slovenskih kmetov. Štoka je tudi izrazil zaskrbljenost, zaradi odtujevanja slovenske zemlje.
BRANKO PAHOR (PSI) je dejal, da razlastitve vsa povojna leta zasegajo obdelano površino in da je brezsmiselno ugotavljati, kdo je z? to kriv, ampak je treba gledati v bodočnost. Kar zadeva Kolonkovec je poudaril, da se Trst širi na podeželje kot mesta, ki imajo velik demografski razvoj, česar pa v Trstu ni. Treba je zato predvsem preurediti staro mesto, kjer hi bilo dovolj prostora Pahor je tudi sprejel poziv, naj bi se r.trarike bolj zavzemale za to vprašanje.
Spregovoril je tudi odgovorni za kmetijska vprašanja pri deželnem vodstvu KPI ELIGIO SIMSIG, l:i je orisal stranki;.e predloge na deželni ravni in še zlasti ožigosal neizpolnjevanje zakonov v zvezi s poklicnim sežnamom kmetov v tržaški pokrajini. Dejal je, da ne manjka predlogov, zakonov in denarja, manjka predvsem sposobnost in volja, da bi zakone uve I javljali.
Sodelovanje z drugimi strokovnimi organizacijami
Deželni predsednik Confčoltivatori DANTE SA-VORGNAN je orisal zahteve, ki jih je ta organizacija postavila deželnim oblastem i ■ v zvezi s Trstom poudaril nujnost, da se tudi v tej pokrajini prizna
primerna vloga kmetijstvu in da čimprej sestavijo poklicni sezmm kmetov. Poudaril je tudi nujnost, da se tržaškim kmetom prizna pravica, da s strokovnimi organizacijam' občujejo v materinem jeziku. Dejal je, da je dala Confčoltivatori dvomesečni rok deželi, sicer bo prišlo do množičnega boja kmetov ri svoje pravi« .
Predstavnik CGIL PIETRO LETIG > uvedoma poudaril nujnost, da na vsaki množični sindikalni manifestaciji spregovori tudi slovenski govornik, kar je osnovna zahteva njegove organizacije. Omenil je sindikalni dokument o razvoju kmetijstva v naši deželi, zaustavil se je pri predlogu CGIL o mešani industrijski coni, ob koncu pa je poudaril nujnost skup ne zavzetosti v boju proti fašizmu in šovinizmu, ki se v Trstu nevarno razraščata.
Predsednik SDGZ dr. Vito Svetina je poudaril vlogo kmetijstva pri ustvarjanju gospodarske rasti in se je zaustavil na vlogi KZ pri razvijanju zadružništva. Obe organizaciji si prizadevata za veljavljanje na skupni fronti za gospodarski razvoj manjšine, ki je eden od členov b»j za uveljavljanje manjšinskih pravic. Prav na področju kmetijstva je bilo doslej malo na-ejenega ii. ne izpolnjujejo se obljube, da bodo slovenski kmetje enakopravni. Tako smo priča vedno večjim gospodarskim pritiskom in diskriminacijam.
Po pozdr ,u goriške Kmečke zveze, ki ga je prinesel 'ARKO KLANJŠČEK, ki je izrekel tudi solidarnost tržaškim kmetom za boj ■ rij razlaščanju r.a Ko-lonkovču, je DUŠAN KODRIČ spregovori' o dejavnosti Kmetijske zadruge in o 'j lih številnih pobudah za razvoj kmetijstva na Tržaškem. Med drugim je poudaril, da so edini kažipoti -v slovenščini v tržaški industrijski coni, tisti, ki vodijo k novemu poslopju kmetijske zadruge. Kodrič ie tudi poudaril prizadevanje, d" se uresničijo cilji zadruge Dolga krona, ki že leta čaka na deželne prispevke.
V	imenu pokrajinskega združenja rejcev je spregovoril MIRKO KRIŽMANČIČ, ki je poudaril da oblasti nimajo velikega p-sluha z.a naše kmetijstvo in da manjka predvsem prepričanj o resnični vlogi, ki pripada tej panogi. Vse je ostalo pri besedah, mnogo je obljub, vendar dejanja jim niso sledila, še zlasti ko je r'o za uveljavljanje pravice do rabe slovenskega jezika v okviru dejavnosti organov, ki so pristojni ■za kmetijska vprašanja. Križmančič je še pozval stranke, naj se bolj zavzemejo za vprašanja slovenskih kmetov.
V	razpravo sta posegla še KAREL VALENTINČIČ, ki je spregovoril o razlaščanju na Kolonkovcu (njegov poseg bom, v celoti objavili- v prihodnjih dneh) in PIETRO CREVATIN, ki se je zaustavil pri odnosu oblasti do naših kmetov.
prešel na vprašanja urbanističnega načrtovanja.
«Ob tem zahtevamo, je poudaril Bukovec, da se spoštujejo obveze glede revizije deželnega urbanističnega načrta, načrta za ljudske in cenene gradnje tržaške občine. in posameznih občinskih regulacijskih načrtov, s pomočjo katerih naj se zaščitijo in ovrednotijo kmetijska področja. Prav tako naj dežele spoštuje sprejeto obvezo glede izdelave zakona o kmečkem turizmu in o likvidaciji jusarskih zemljišč, katerim je treba povrniti prvotno funkcijo. Drug problem, ki se mu pristojne oblasti ne smejo izmikati, so izletniki, ki ob nedeljah in praznikih dobesedno pregazijo zasebna zeml i-šča in obdelane parcele, povzročajo ogromno škodo in grobo leršijo 'zakonska določila.*
' Posebno poglavje ie Bukovec posvetil zadružništvu ter problemom, s katerimi se srečujejo naši zadružniki n kmetijstvu, zlasti pri vprašanjih cene mleka, zaščitnega znaka za vina in razvoja cvetličarstva ter vrtnarstva. ^Tajnik ie izčrpno poročal tudi 6 pomembni vlogi, ki jo izpolnjuje v korist raznih katego-ri i patronat INAC.
Črka jo nas težke naloge
*Naloge, je nadaljeval Bukovec, ki nas čakajo o bližnji prihodnosti tako na področju kmetijske in sindikalne politike kot na področju narodnostne zaščite, so tako zahtevne, da ne smemo več imeti dvomov o tem, kdo smo in koliko štejemo.
Predvsem odklanjamo in obsojamo kakršnokoli oceno o nas, ki bi nas ne opredeljevala kot demokratično, samostojno m povsem nestrankarsko organizacijo tržaških kmetov. Mi nismo, kol bi nas nekateri zaradi svojih politič-, nih računov hoteli opredeliti, organizacija levičarskih kmetov. Naša sindikalna in strokovna organizacija je odprta vsem kmetom Kakršnega koli političnega prepričanja — razen seveda fašistom — kdor jo hoče soditi in ocenjevati, na j gleda na njena stališča, na njeno delo v obrambo kmečke stvarnosti in slovenske narodnostne skupnosti.. ki ji tržaški kmetje večinoma pripadajo, ter na njena prizadevanja za splošni razvoj celotne krajevne skupnosti.»
Ob koncu svojega poročila ie Bukovec naglasil, da nas čaka težka naloga boja za glabolno zaščito naše narodnostne skupnosti, kar je tudi za kmeta prvenstvene važnosti.
(.Obračamo se do vseh demokratičnih političnih sil ie zaključil tajnik, da se skupaj z nami spoprime jo s težkim oolbža-jem krajevnega kmetijstva ki se mva ohraniti in razvijati, saj ima tu pri nas kmet Ustno specifičen gospodarski, družbeni, kulturni in etnični pomen in se mu zato ne moremo odpovedati. V večji meri se bomo morali potruditi tudi za to, da doseže nr.š kmet v skladu z načetem družbene enakopravnosti ustreznejše delovne poaaie in ustreznejše, so-,cialno skrbstvo, da priborimo kmetijstvu pravičnejšo vlogo v gospodarstvu in v družbi sploh.*
Poročilo
nadzornega odbora
Poročilo nadzornega odbora je podal Dušan Kodrič, ki se je še zlasti zaustavil pri dejstvu, da prejema Kmečka zveza premalo finančnih prispevkov od strani dežele. Izrazil je zato želje, da bi bil priliv iz deželnih blagajn večji, kot bi bilo nujno za tako množično in pomembno strokovno organizacijo.
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina
Mesečna 7.000 lir — vnaprej plačana celoletna 49.000 lir.
V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80.00, letno 800.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 100,00, letno 1000,00.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8
17. marca 1981
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61C00 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'sir. 1 st., viš. 43 mtr^
27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300. sožalju 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglcsi 20Q lir beseda Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
... V J-™.	Čt»n italijanskett
...	IzdaiaK^ZTT	zveze časopisnih j!
Odgovorni urednik Gorazd	vesel	in tiska p^^n-si	2ai0jnikov fieg'
ODLOŽITEV KONFERENCE NE USTREZA SAMO AMERIČANOM
SOGLASJE NA DUNAJU PO ODLOŽITVI MEHIŠKE KONFERENCE SEVER-JUG
/Dopisnik Dela va t-morski dnevnik)
DUNAJ — Ni se še zgodilo, da bi se redutnu dvorana nekdanjega habsburškega dvorca tako hitro izpraznila. Tudi plesi za časa Marije Terezije so trajali več kot štiri ure in kadar zasedajo ministri držav proizvajalk nafte, žarijo raz košni baročni lestenci dolgo v noč. Tokrat je bilo vsega konec, še preden se je prav začelo.
Slabo znamenje? Dobro znamenje? Kdor je opazoval zadovoljne obraze enajsterice zunanjih mini strov po petkovem bliskovitem sre Čanju v Hofburgu, si ni mogel predstavljati, da so se tako veselili zaradi nenadejano podarjenega prostega konca tedna. Soglasje je bilo pristno. Res. da so se novembra dokaj natančno dogovorili, da bi bi! najustreznejši datum za vrhunsko srečanje za usodo razmerja med stradajočim svetovnim Jugom in v izobilju živečim Severom najodgovornejših mož najprimernejši čas letošnje zgodnje poletje. Toda vre
Kaj se je zgodilo z Micol in Silvio?
RIM — Useda 14-letne Silvie Incardone in njene pet let mlajše sestre Micol je še vedno neznana. Kot znano, sta hčerki bivšega časnikarja tržaškega italijanskega dnevnika skrivnostno izginili v četrtek zvečer. Ko so se starši vrnili domov, ni bilo za njima več nobene sledi, na stranskih vratih pa so bili vidni znaki vloma.
Sprva so preiskovalci domnevali, da sta mladi sestri zbežali od doma zaradi spora s starši. Vendar pa je ta hipoteza kmalu padla v vodo. Iz hiše sta namreč dekleti odšli slabo oblečeni, po vsej verjetnosti pa bi se ta čas že vrnile ali zatekle h kakemu sorodniku.
Policija pa je precej skeptična tudi glede možnosti u-grabitve, ki bi bila glede na dane okoliščine še najbolj u-strezna. Minilo je namreč že •več dni, domnevni ugrabitelji pa se še niso oglasili.
Ostaja torej še najbolj vznemirljiva možnost in sicer, da sta bili Silvia in Micol žrtvi maniaka. Kakorkoli že. policija še dalje tava v popolni temi, preiskave pa seveda vodijo v vseh smereh.
pad med razvitostjo in nerazvitostjo je tako globok in take trajen, to liko let že zaposluje in toliko let bo še zaposloval vse generacije po litikov, da štirje meseci, ki si jih je zizprosih novi ameriški predsed nik Ronald Reagan, res ne pomeni jo toliko, da bi mu ne ustregli . Naključja, ki morda niso naključja, so hotela, da novi datum prav zaprav ne ustreza samo Reaganu Za originalno zamislijo predsed nika socialistične internacionale Wit Igja Brandta in njegovih prijateljev mehiškega predsednika Lopeza Por tilla in avstrijskega kanclerja Bruna Kreiskega, naj bi najvidnejšim osebnostim razvitega in nerazvitega sveta ponudili priložnost za teme Ijito, odkrito, vendar pa ne docela zavezujočo debato o najusodnejšem problemu našega časa se namreč kakor gora vzdigajo priprave na tako imenovana «globalna», konkrel na in zavezujoča pogajanja o tem kako naj bi premostili prepad med
Severom in Jugom in kaj naj bi praktičnega storili, da ta tempirana bomba nekega dne ali nekega leta ali nekega desetletja ne bi eksplodirala. Že jeseni bi se morala začeti, potem sredi zime, zdaj v organizaciji Združenih narodov govorijo o možnosti, da bi se začela poleti ali ob startu zasedanja generalne skupščine. Ta proces, to združevanje moči in pripravljanje argumentacij za globalna pogajanja je najpomembnejša in najiobetav nejša akcija v prizadevanjih po reševanju problemov razvoja in nobena «stranska» akcija naj bi ne ustvarjala vtisa, kakor da temu ni tako. Zato so zlasti neuvrščene države vedno znova poudarjale da je pogovor predsednikov držav ali vlad o problemih Severa in Juga lahko koristen samo, če bo v funkcij prizadevanj vseh članic Združenih narodov, če bo skupna politična volja. ki naj bi se na vrhunskem sestanku oblikovala, tista gonilna moč. ki bo pospešila in bolj opredmetila globalna pogajanja. Malo verjetno je, da bodo bogati in revni sedli za isto mizo še pred junijem Bodo ali ne bodo: če se globama pogajanja do oktobra ne bodo začela, potem bo mehiška vrhunska konferenca sunek, ki jih bo sprožil; če se bodo. potem bo zde-batni klub* priložnost za prte analizo. za razjasnitev pojmov, za odpravo prvih nesoglasij. Ministri za velikansko ovalno mizo v habsburškem zabavišču so se malce nasmt hali. ko so komentirali Reaganovo opravičilo, češ, junija ne morem v C.ancun, moja nova administracija še ni dovolj utečena za pripravo gradiva. Soglasje z njegovim pred logom pa jim je narekovalo več kot ■sama vljudnost...
Tudi nikdar omenjena, a vedno upoštevana konferenca voditeljev sedmih najbolj razvitih kapitalističnih držav, ki bo julija v Ottaici, je ustvarila novo razsežnost v pripravah na cancunski vrh. Tisti, ki se bo moral najbolje pripraviti na spo pad z Jugom, je prav ta sedmerica, njihova gospodarska politika, njiho va koncepcija uravnavanja trgovin-| skih tokov in investicijskih sredstev, njihova pripravljenost, dojeti nevarnosti, ki pretijo, bodo odločilnega pomena za uspeh globalnih po-ga/anj, pa tudi za težo duhovnih vrednot, ki bodo nastale v izm,e njavi mnenj na najvišjem vrhu. Ne more biti drugače kot tako. da se sedmero voditeljev v Ottami rte bo pogovarjalo samo o problemih, ki jih povzroča izobilje, temveč da se bodo morali dogovoriti tudi o skupni platformi glede severno-iužnega razmerja, čimbolj konkretni bodo. tem uspešnejša bodo globalna pogajanja in tem izdatnejši mehiški vrh. Kar je spočetka bilo videti kot *zarota», se je pokazalo kot dobrodošla in nuina faza v pripravah na dva dogodka usodnih razsei nosti.
Preložitev na jesen pa je korist na tudi zaradi nečesa drugega. Sovjetska zveza je doslei ravnala ta ko, kakor da prepad med Severom in Jugom ni njena stvar in ne men problem, ustvarila ga je izkorišče valna politika kolonialnih sil.
Pri vsej upravičenosti ta'-šn°oo stališča pa je vendar res. da tak čina velesila ne more stati vedno ob strani, kadar gre za bistvene probleme celotnega sveta. Dovoli ie znamenj, ki kažejo, da so se v Moskvi tega začeli zavedati in da so prisluhnili glasovom z Dunaja. Za to so ministri pooblastili kancierm Kretskega, naj v zprimerni obliki* povabi tudi sovjetske voditelje na mehiški sestanek. Pot od odklonilnega stališča do pritrdilnega je v politiki dolga in pol leta bo malo
•llllllKIIIIIIIIMIIIIMIIIIIIIIIIIMIIIIIMmiltllimifllllllllllllllllllllllMIIIIIMIIIIIIIMIIIIIIIIMIHIIIIIMfllllllKllllin
BIL JE PESNIK SVOJEGA ROJSTNEGA MESTA
PARIZ — čeprav je bil že skoraj 15 let odsoten z odra filmske ustvarjalnosti, je smrt velikega franco-skeg' filmskega režiserja Reneja Claira globoko odjeknila v Franciji in po vsem svetu.
Renč Chomette (Clair je njegov umetniški priimek) je umrl pred včerajšnjim v Parizu, v starosti sko raj 83 let.
Rodil se je l. 1898 v Parizu, v me stu ki ga je ljubil nadvse. Svojo dejavnost je začel kot časnikar pri Hslu zVintrasigeant», kjer je spo znal Luisa Delluca, ki ga je napotil v kinematografijo Njegovi prvi na stopi igralca so v dveh filmskih feljtonih Luisa Feuillada, nakar je bil pomočnik režiserja Jacguesa De Baroncellija.
L. 1922 je postal režiser s filmom zParis qui dort*. kateremu je sledil srednjemetražni «Entr’gcte», ki so ga prikazovali kot vmesno igro med dvema dejanjima baleta zRe lache».
Clair je vsega skupaj režiral 26 filmov ter sodeloval pri dveh filmskih nadaljevankah. Od kinematografije se je poslovil l. 1966. Zadnji film uLe fštes galants» je snemal v Romuniji. Napisal je tudi en roman.
za spremembo glede tako pomembnega vprašanja. Toda poskusiti je treba. V polovici aprila bo Kreiskg gostil na Dunaju sovjetskega predsednika vlade Tihonova in če ne že med skorajšnjim moskovskim obiskom zahodnonemškega zunanjega ministra Genscherja, ki ;ie tudi zDunajčan*, se bo takrat pokazalo, ali obstaja možnost za sovjetsko udeležbo. Navzočnost Sovjetske zveze bi vsekakor povečala pomen can-cunskega srečanja in popestrila paleto misli o temeljnem problemu današnjega sveta.
SLAVKO FRAS
V Milanu aretirali domnevno brigadistko Patrizio Morrone
MILAN — Na milanskem letališču Linate so včeraj aretirali 25-letno domnevno brigadistko Patrizio Morrone, ki se je ravnokar odpravljala v Madrid. Za njo je milanski državni pravdnik podpisal zaporni nalog zaradi sodelovanja pri oboroženi tolpi in združevanja v prevratniške namere. Obtožil jo je «skesani» brigadist Marco Barbone, ki je preiskovalcem dejal, da je bila Morrone leva član «brigade 28. marec*, Ki je odgovorna za umor milanskega časnikarja Walterja To-bagija. Očitno je, da Morronejeva ni vedela, da jo italijanska policijo zasleduje, saj je obmejnim stražnikom na letališču izročila lastni potni list.
PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI
Uspešno poslovanje izolske Mehanotehnike
IZOLA — Delavci izolske Mehanotehnike so nedvomno veseli uspehov, ki jih dosegajo v zadnjih letih. S svojim pridnim delom so se povzpeli med deset največjih proizvajalcev igrač v svetu in med tri naj; večje v Evropi. Sicer pa sami svoje uspešnosti ne kujejo v zvezde. Dobro se zavedajo, da se po sedmih letih debelih krav lahko kaj rado zgodi, da pride še sedem let suhih. In svetovno tržišče ne pozna milosti. Prav zato so skušali svojo proizvodnjo zastaviti tako. da bi bili čim manj odvisni od nihanj, vzponov in padcev povpraševanja na svetovnem trgu.
Njihova prodaja je 60 odstotkov usmerjena na domači trg in 40 odstotkov v izvoz. Tako so lani izvo-
| lili za 11 milijonov dolarjev svoje proizvodnje, predvsem najrazlič-j nejših igrač. Dobri dve tretjini (70 odstotkov proizvodnje) naredijo v Mehanotehniki igrač. Poleg tega pa izdelujejo še pisala in kovinske izdelke. Da bi kar se da lažje kljubovali obdobjem, so skušali ustvariti ravnotežje med prodajo doma in v svetu. Ravnotežje so skušali vzpostaviti tudi na tujem trgu in sicer tako. da svoje igrače prodajajo v več kot 70 razvitih, srednjerazvitih in nerazvitih držav (največ pa v ZDA). Na svetovnem tržišču nenehno konkurirajo s petimi ali šestimi skupinami igrač. Če ena od teh ne gre v prodajo, gre drugih pet še zmeraj dobro. Skratka, to ravnotežje v njihovi proizvodnji je zastav-
ljeno tako, da v primeru krize trpi samo del proizvodnje. V tem je Me-hanotehnika podobna nepotopljivi ladji s številnimi- pregrajenimi zračnimi prostori in če se v trupu naredi luknja, jo drugi del trupa še zmeraj drži na površini.
Od leta 1976 do danes so na primer podvojili proizvodnjo in to v istih prostorih z majhnimi investicijami in z močno pospešeno pro duktivnostjo. Lansko leto je bil njihov celotni prihodek 1,05 milijarde dinarjev, dohodek 470 milijonov, za sklade pa jim je ostalo kar 73,5 milijona dohodka. Od lanskega do letošnjega januarja so si delavci lahko zvišali osebne dohodke za 42 odstotkov tako, da je imelo 1700 de-
lavcev v januarju povprečno osebni dohodek 8.800 dinarjev.
Večina delavcev je žensk (1250) in to dve tretjini priučenih. To pa pomeni po svoje tudi veliko težav, saj so ženske zaradi porodov in bolezni otrok veliko doma. Kljub vsemu so njihovi rezultati vzorni. Kdo bi si leta 1952 upal sanjati, da bo iz samorastniške Mehanotehnike. ki jo j. ustanovilo pet zagnanih ljudi, nastal prej kot v 30 letih svetovni velikan v proizvodnji igrač? Sedaj so njihove igrače do kraja preštudirane: od tistih najbolj enostavnih plišastih medvedkov, lesenih lokomotiv, do elektronskih čudes. Za vse to sodelujejo tudi z Ljubljansko elek-tro fakulteto in Tskro.
BORIS ŠULIGOJ
V Parizu umrl fruntoski režiser Rene Cluir
Režiral je šestindvajset filmov - Visoko Chaplinovo priznanje
nekaj novel, radijsko prireditev in knjigo o kinematografiji.
Njegovi najbolj znani filmi so: že omenjeni zEntfacte*>. «Le million», zSous le toits de Paris», zA nous la liberte» in drugi.
Leta 1936, ko se je prikazal na platnih Chaplinov film zModerni ča si», so nekateri domnevali, da je bil ta film posnet po Clairovem "A nous la liberte», ki je bil starejši za 4 leta. Nemška družba «Tobis», fci je bila solastnica Clairovega fil ma, je sprožila pravdo proti družbi «United Artists*. " ozadju je bil seveda naklep nemških nacistov ponižati Juda Chaplina. Rene Clair pa Hm ni šel na limanice. zVsa kine matografija — je dejal — se je u čila pri Chaplinu in če se je on navdihnil po nekem mojem filmu, j to za mene samo častno.»
Claire je bil režiser in pesnik svojega rojstnega mesta, Pariza. V ča su vojne se je izselil v ZDA, toda že l. 1946 se je vrnil v Francijo. Njegova dejavnost pa je začela u paoati in tudi zanimanje za njegove filme je začelo plahneti Ko pa je prenehal delati. I. 1966, je šel skoraj v pozabo. L. 1962 je bil imeno van za člana Francoske akademije (znesmrtni»).
Boljša služba manj birokracije
v zdravstvenem skrbstvu
Med 23. marcem in 30. junijem se z ustanovitvijo organov krajevnih zdravstvenih enot (Generalna skupščina,
Odbor za upravljanje, Predsednik) in uvedbo ostalih izpopolnitev, dokončno izoblikuje tudi v Furlaniji • Julijski krajini novi red zdravstvenega sistema: izpopolni se tako zamotani in postopni proces obnove, ki ga je začrtala reforma.
S 1. julijem bo torej krajevna zdravstvena ustanova (USL) lahko začela polnomočno opravljati važne naloge, ki jih ji nalaga zakon o reformi: prvo med vsemr razdelitev teritorija na zdravstvene cone, to se pravi na strukture, ki upravljajo zdravstvene in družbeno - skrbstvene službe prve stopnje in hitre pomoči.
Od pravilne zasnove in organizacije zdravstvene cone ter njenega delovanja, bo v veliki meri odvisen uspeh, ki ga predvideva reforma.
Zato geslo «Boljši servis manj birokracije v zdravstveni službi» noče biti cenena in zmagoslavna trditev, pač pa konkreten cilj delovanja po conah, ki so prave operativne strukture krajevnih zdravstvenih enot (USL).
Po conah bodo izpolnili vse, kar predvideva reforma.
LO
in
o
£
o
'■O
oo
Organi zdravstvene krajevne enote (USL)
23. marca bodo svetovalci občin, ki sestavljajo posamezne krajevne zdravstvene enote (USL) izvolili generalne skupščine enot samih.
Vsakd skupščina sestavlja toliko zastopnikov, kolikor je svetovalcev občine, ki ima enako število prebivalstva, kot je skupno število prebivalstva občin, ki sestavljajo enoto.
Skupščini pripadajo naloge splošne politične usmeritve delovanja enote USL, najprej razdelitev teritorija na osnovne zdravstvene enote, nato odobritev bilanc, načrtov in programov, organigramov osebja itd.
Skupščina nato izvoli iz svoje srede devet članov, ki sestavljajo odborrza upravljanje, ki je izvršni organ in sprejema sklepe, ki jih potem predloži v odobritev generalni skupščini.
Odbor za upravljanje končno izvoli predsednika, kateremu se poveri zakonito predstavništvo enote (USL).
Delovanje enote (USL)
Struktura enote (prezidij, uradi, servisi) upravlja direk-cijski urad. Direkcijski urad je sestavljen iz dveh koordinatorjev: eden za upravni del, drugi za zdravstvene in družbeno-asistenčne dejavnosti.
Razne dejavnosti in pristojnosti (s funkcijami servisa in koordinacije ter upravnega značaja) so potem podeljene in razdeljene med oddelke.
Vsakemu oddelku (ne more jih biti več kot 6, če ima
Zaporedno št.	Poimenovanje enot	št. občin	Začasni sedež enote USL	St. prebivalcev zajetih v okrožje enote	St. zastopnikov, ki lih je treba izvoliti in ki sestavljalo gen skupščino
1	Tržaška	6	I rst	294 062	*	60
2	Goriška	25	Gorica	146 937	50
3	Karnijska	28	folmeč	47 410	40
4	Huminska	15	Humin	39 572	40
5	Cedadska	15	Čedad	43 761	40
6	San Daniele	14	S Daniele del Friuli	46 569	40
7	Videmska	33	Videm	248 990	50
8	Spodnja Furlanska	32	Cervinjan	104 942	50
9	San Vito	9	S Vito al Tagliamento	38.510	40
10	Maniago in Spilimbergo	24	Spilimbergo	53 652	40
11	Pordenonska	14	Pordenon	152673	50
12	Sacile	14	Sacile	28 533	30
enota manj kot 100 tisoč prebivalcev, ne več kot 8, če šteje enota manj kot 200 tisoč prebivalcev) predseduje funkcionar, ki vodi in koordinira delovanja prezidijev. servisov, okrajev in con enote v okviru svojih pristojnosti
Cona
Zdravstvene in družbeno-skrbstvene servise prve stop nje (predhodno zdravljenje, splošna in pediatrična zdravniška pomoč, v ambulantah in na domu, poliambulantne specialistične dejavnosti, predhodno preprečevanje jemanja mamil, higiena in umsko zdravje, družinska in bolničarska pomoč, inšpekcija in nadzorstvo živinoreje,
klavnic in ribjih trgov itd.) in hitre pomoči (prva pomoč in prevoz bolnikov) opravljalo cone. ki kot operativne strukture enote USL, zagotavliajo servise na določenem začrtanem teritoriju, to je coni.
Službe, za katere so potrebne razne priprave in dejav nosti višje specializacije in kvalifikacije (npr bolniške ga tipa) bodo lahko priskrbele vse obstoječe strukture določene cone tudi prebivalcem drugih con ali celotne enote USL, ali kake druge enote, ali več enot.
Prva osnovna obveznost novoizvoljenih predstavnikov v skupščine enot (USL) bo torej omejiti in določiti te operativne centre, katerim mora uspeti uskladiti zakonite potrebe državljana in racionalno uporabo razpoložljivih sredstev.
@ DEŽELA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
No pobudo deželnega Ravnateljstvo za zdravstvo in higieno In deželnega Tiskovnega urada za stike z javnostjo.