ia. n ^ dâJ7 (M^ Bnndaji . n.lúlan Holiday»- PROSVETA glasilo slovenske: narodne: podporne jednote 0r«4ailki la uprat.Uài pre-•tori: M8T 8. Uwiiilt av. I I *' orne* ot »aUteasftaai «•IT 80. UvaáaU »n. T«l*pSone: Uwadate 4SI». .YEAR XVII. iTÍmT T^^&tSJPS tólTci'n.^.VJS.r.ViíS: Chicho, III., petek, 1. avguata (Aug. 1), 1924. STEV.—NUMBER 180. A*c«Ptaac« for míUm at .p.cUl rata of p«.Lt. provi4*4 far la ••«tU« 1103. Ad ml Oct. 3. 1917. immm 14. Itl8. NEVADI POJAVILE VOLILNE SE PRVE OVIRE. u joiiettove sile pridno nabira , podpise m peticije. Bojna ar-«da narašča danzadnem boljin- bolj. jUDKOENE 0BD0LŽBE VZNEMIRJAJ0 STARE REPUBLIKANSKE , gosjake. fuhington, D. 0. — La Follet- »w progresivne fcile so v sredo (uretile vse svojo moči nabiranji podpisov po Nevadi, kjer zadevajo državne volilne postave, ¿i mora biti peticija neodvisnih indidatov vložena najkasneje do tivgusta. Nevadsko peticijo mo-podpisali deset odstotkov vseh «lilcfv v državi, t. j. 2,750. La Follettovi kapitanje smatra Jo nevadbki položaj za prvo oviro »nabiranju podpisov in svojo to ndfvnn prizadevanje za preizkusijo moči svojega gibanja Sirom dežele. "Čt uspemo v Nevadi, kjer so lumere za nas jako neugodne, liilimo, da nam bo podrugoc prava igrača priti na glasovnico," je rekel Robert M. La Follette alajki. ".Vevada ni posebno progre-svaa država, in smatrali bomo za teliJco zmago, če dobimo deset od «trnkov volilcev v tem letnem Ča- Pregled dnevnih do-godkov. Amerika. V državi Nevadi so progresivci naleteli na prve volilne ovire. • Brezposelnost je vedno večja. Gompers je namignil, da ekse-kutiva A. D. F. najbrž ne odobri nobenega predsedniškega kandidata. Več kakor dva milijona mezdnih delavk v Ameriki. Sodnik Caverly je dal razumeti, da ne bo obsodil Locba in Leopolda na smrt. Inosemstvo. Nova jugoslovanska • vlada bo skušala pomiriti Hrvate. Herriotov načrt ni zadovoljil Angležev in Američanov. Nemčija jc kapitulirala pred sovjeti. Ameriški letalci zadržani vslcd megle. ■ LOEBU IN LEOPOLDU SE OBETA DOSMRTNA JEČA. Sodnik Caverly meni, da ja "man talitetna" evidenca dopustna gla-de na olajševalne okolèéine. Več kakor 2,000,000. žena hodi delat. Gompere pravi, da delavci ne marajo^ za etranke. Medtem je legalni štab progre ;ih sil ria delu v vsaki državi ipravljnjo peticije in listine, ki potrebne, da bo zadoščeno volim postavam. Ti delavci *upa-i.da bo imel vsak volilec priliko vati za La Folletta. V kakih dvanajstih državah na-tj« prostovoljci podpfl», ifl fe delavcev se priglasa vsak dan. žmka kampanja, ki jo je odo-1 skupni eknekutivni odbor, se itoe dri.' 12. avgusta, ko sc bo ala konferenca progresivnih 'k. Sklicanje te konference jc jo razposlano zadnjo sredo. Va-j» podpisala pa. Mabel C. Co-ifsn, ki je elanica La Follotto-*a eksekiitivnepa odbora in za-» predsednica konferenco. Mj«1 j" podpisala kandidatoma ca. Robert M. La Follet-fa iiilMin (iardner. pa. Oeorge 'i. potem [rdenn. I.sabel Ken-• z» Hiisil Manlv in (?dčna. s'nith /a lipo ženskih strogih unij »'tub,,, k, j„ j,. Zfl?nHi R(,nator ' '"11-f, , 1,IUi (]a jc obdo|žjl «»"«•"e ini«•(•»■se in tarifno ko-/,,r,r!' stremeče za pridr-ulfde sladkornih '' "ktobra, je ustvu v tukajšnjih političnih krogih, "rja La Folletta, ki ^•"Ikornim intero-/a\ if«"i s pomočjo b uradnikov kon-:'/ati poročilo ta-Mnatrajo za nepo-, namenjeno Beli ' ""lisije so prizna-kar nazivljs nsno poroči-»i v njegovih ro-' mesec dni. In I tukajšnjimi ■ "'""j dva člana poizkušala pri*: "¡««•¡ji. BILiZAC!J8KO POVELJE. Colo. _ (Joverner da lio sode-"'i <'oolid;jem. ' 1 potrebno. Ali da n»- bo od-' -'oradske ns-1 M ptembra. S r "reke| proti !' rn'd.i|j/,|f jj. Atlantic Oity. — Samo ena reč je glede političnih smeri Ameriške delavske federacije gotova v prihodnji kampanji, jc rekel Samuel Gompers. In to je, "da se ne bomo priklopili nobeni politični' stranki." Gompers je to zatrdil na pred večer seje, ki se ime pričeti v tem mostu dno 1. ¿avgusta. Pristavil pa je še tole: Niti jaz, niti nihče drugi nc more reči vnaprej, kakšen bo izid razpravam, ki jih bo imel ekse kutivni odbor Ameriške delavske fedcracije na tej seji." lij.v. .. ni pr»vnid dolgih vprašanja, ali bo eksekutivni odbor odobril kandidaturo La Folletta in Wheelerja, ali ne. Ali Gompers je priznal, da sc bo seja zelo intenzivno pečala s tem vprašanjem. Obljubil jc ailno močno kampanjo za kandidate, ki se bodo zdeli eksekutivi primerni in prikladni. »J»'In no 'I fomi.i. bj.i 'HTirt. ■i K e i i tii«>ki! V'iiîr DRŽAVNI PRAVDNIK U JI UPRL ZASLI&ANJU ZAGOVOR NIÔKIH ZDRAVNIKOV. Konvencija eoc. etranke v New Yorku. La Follette in Wheeler odobrena in Norman Thomaa nominiran za governerskega kandidata. Dv»i¿rd I 1 ¡r i* I* K 'Wino s sovjeti. I - None-' I kortUf» za "VKt.lt,» nu ' in«. " k r» k UJsken « M Ksra MM J'^ki pfMiU. New York. — (Fed. Press.) — Socialistična stranka v državi New York jc nu svoji konvenciji, ki se jc vršila te dni. indorsirala La Follet te-W heeler jc v tiket in pridružitev stranke h Konferenci za progresivno politično akcijo ter nominirala Normana Thomasa, urednika bivšega "The New York Leaderja" in predsednika Lige za industrijsko demokracijo, kandidatom za governerja. Na konvenciji je bila vroča debata glede koalicije s progresivci. Delegata Leonard C. Kaye in Alexander P rs u nate in sta vodila manjšino, zastopajoč stališče, da je socialistična «tranka kršila načela s podpiranjem ne»«oeiali«tič-nib kandidatov kot sta La Follette in Wheeler. Morris Hillquitt, vodja večine, jc pa odgovoril: "Ako hoče «ttrunkn izvršiti političen samomor, tedaj bi ne mogla sto-riti boljšega koraka kot o»tati sama za*r. Socialistična stratikn je še vedno zve»ta marksističnim nsčelom." Hiilquit je rekel, da nima n«»be-. »ffra tajnega hporszuma t Ln Follet t om, zsnaša *e pa dm njego- j vo benedo, da m» v prihodnjem ja- j nuat-ju vrši zborovanje vsefc ns prednih sil zs ustanovitev nove, delsvske stranke. Predlog manj J šine. da stranka postavi ls*tne kandidat <• v vseh kongresnik okrožjih države New York, je lil odklonjen s IG pr<«ti H irla»1 a da Ik> poplačala vso aktualno škodo M»\jetom. Nemčija jc podpisala izjavo, vodil poj» jen js iti odpolovsl v opnmns. Stotí.ir I jod. je l/gabi juniju V Moskva, je por^sV I« rojenje, .oe-l oj.mijrebk« »le glasov proti 12-t, katere kontrolira pašič. Hudičeva knictska republikanska stranka bo, kakor Izgleda, podpirala Davidovičs; dokler ima Davidovič radičevee na svoji strani, bo imela vlada ve. čino v skupščini. poraženi radikali pravijo, da nova vlada nc bo dolgo živela. Izpremrmba v režimu Je raz-, krila dolg konflikt med kraljem Aleksandrom In Pašič Pri biče vlče-vo politično kombinacijo. Polič je trdovratno insistiral na ra/puaf skupš/lu« in raipisanje novih volitev, toda krslj je bil informiran od svojih svetovslcev, ds vo-• litvr v tem čfl;*0 poiucnijo civilno vojno /di »e, da jc general Had* ' ttč, prrjfcnji jH»veljnik v okrožju Zsur. e. desna roka Aleksandra t on je pregovoril krsljs. nsj |»o trri vlado parlam» ntarm večini, formulo, rekoč, da nadaljujoča •e vojaška okupacija Ik» povzročala večne sitnosti in nazadnje po-drla'vse nsčrte miru. Polet okoli eveta. AmerUsiii sadrUni na Orlcney-skih otokih Kirkwall, Orkney Is I anda, »1. jul. — Ameriški letalci, ki so na-mera v sli danes zjutraj poleteti od tu v 1 cel sodijo, ao odvodlll polet ns jut»i vslcd goate megle. Včersjšnji polrt 1/ llroaghc, Alirllja. je trajal pd ur lu pol Carigrad, .11 jul. Argentinski letale« /«no» jc dospel danes scmksj i/ Soluns VRfMC ( hiesgo in okolice Kruh .»e )e podražil v Avstriji. Dunaj, HI jul. lile» kruh s" je polrtfM «HMi« odstotkov. Za V »ob'»to j Virok iiavajiijo. vl»Akc eene ple< ., . It Am il^nUlIo Kvroaejaev. i« KKl.OítO oeablveljidH jsstio. H «vemo» /Aedni i aial ns inoaèmskih trgih. Med rí. í. ¿Si 1. MHV,,,«, >. ta ¡„.r.», KU- i,41. r«..«, ...i» n. U«.,. J- PR OSVETA GLASILO SLO VEN > K BJN ABOPH jt POOfOMK JEPWOTK LASTNINA SLOVENSŽŽ NAŠOPNE POOFOtNE JEPHOTE ^na^of laJKiv* ¡^dogovor». Boèopiai — M vračajo. Naročnina": Ldinjtn« drlaveJI«« II.OS aa Ua. IJj ËUU in 91.26 m tri m«MC«: CbiMfo 16.60 nâ Uto, 66.19 M pol št sa In f Inowmittt 9« 0Q. NmUv m fm, lav ím dA ■ lUtMBi 6646 M uta. SLIKE IZ NASELBIN. "PROSVETA" mit.u la i .-.¿.i. àw» rfclm« -THE ENLIGHTENMENT" Org— of t k« Sir—le N—1—I B—fil " Ow«*i Subscriptions United States ( mi tbo SIt—to Hit—I Bowfil S—lety. by tk/su»Jlrfo jktoeal Be—Ha 6—lot?" k<\rTrtiuing rTujTorTagr»^ Čbieago) end C¿n*da'$6 per jrearj 7ilTuii» Dolu« » oklopoi« n. 9'- <«l»l* 1-641) pele« veloge i«eM •» ne.Uve pomeni de un j« • Um dneve« petoUe eereislM. F ono» K« j« preve-¿••no, d« m vom m n»U»l 1UI. BESEDE IZGLEDAJO VČASI NEDOLŽNE, NJIH NAMEN PA NI! Dostikrat smo čitali v velikih dnevnikih: "Produ-cirajmo več, delavci premalo producirajo." Take besede smo slišali tudi na sestankih, na katerih so se seili finančniki, industrijalci in veletrgovci. Kaj pa te besede pomenijo? Ali te besede res priporočajo, da naj Izdelamo več obleke, obuče, avtomobilov, orodja in ogradimo več hiš, da bodo vsi ljudje udobnejše živeli? Ali te besede pripovedujejo, da naj se producirá več póljskih pridelkov, da ne bo lačnih ljudi na svetu? Ako stopimo na ulico v velikem mestu, se lahko prepričamo, da so prodajalne napoljnene s pohištvom, obleko, obuco, kuhinjsko posodo, stroji, raznim orodjem in drugimi potrebščinami, ki jih potrebujemo. Ravnotako se bomo prepričali, da je veliko ljudi slabo oblečenih, dasiravno so prodajalne zvrhane z obleko. Našli bomo tudi prazna stanovanja v lepih in palačam podobnih hišah, medtem ko bomo našli v slabih napolpodrtih bajtah natlačene stanovalce kot sardele v škatlji. Ako bi res priporočali, da naj več produciramo zaradi tega, da bodo vsi ljudje lahko živeli v dostojnih in Človeških razmerah, tedaj je nemogoče, da bi bile prodajalne in skladišča napolnjena z raznim blagom, na cestah bi pa videli tavati ljudi, katerim se na obrazu čita, da jih tarejo življenske skrbi. Torej te besede pomenijo nekaj drugega. Kaj? Te besede pomenijo, da se naj podaljša delovni čas. Industrijalci, bankirji in veletrgovci niso zadovoljni, da delavci delajo samo osem ur za mezdo, ki jo prejemajo. Oni bi radi videli, da bi delavci delali deset ur vsaki dan, mezdo bi p% prejemali samo za osem ur. Ako bi se to izvršilo, bi delavci še več producirali, kot producirajo zdaj, za svoje delo bi pa prejeli manj mezde. To bi imelo za posledice, da bi bile prodajalne in skladišča še bolj zvrhana z raznim blagom, na ulicah bi pa hodilo še več ljudi, kot jih hodi danes, katerim bi se na obrazu Čitalo, da jih tarejo življenske skrbi. Industrijalci že zdaj večkrat v letu omeje delavni čas, včasi tudi zapro svoja podjetja za nekaj časa, ker je preveč blaRa na trgu. Ako bi se uresničile še želje industrijalcev, bankirjev in veletrgovcev za podaljšanje delavnika, tedaj bi delavci uživali še več neprostovoljnih počitnic kot zdaj. Kajti producirali bi več, zaslužili bi manj in ker bi manj zaslužili, bi manj pokupili od tega, kar so izdelali. Trg bi fiil v veliko krajšem času prena-poljnt*n s produkti, kakor če delavci delajo le osem ur dnevno. Ampak to *e ni zadnji cilj bankirjev, industrijalcev in veletrgovcev. Ako se jim posreči podaljšati delavnik, tedaj bodo skufcali uvesti odprto delavnico. Odprta delavnica pa pomeni znižanje mezde. Znižanje mezde pomeni fce več brezposelnosti za delavce, večja brezposelnost pa pomeni še večjo zasužnje-nje delavstva. Tako se skriva za navadno frazo, ki izgleda nedolžna, (iokler se ne analizira, kaj pomeni, še večja revščina za delavstvo. Delavci imajo te čase že za sabo, ki jih žele bankirji, industrijalci in veletrgovci, da se zopet povrnejo. Bankirji, industrijalci in veletrgovci ne povedo odprto, da žele povratek časov za delavstvo, katerih se je delav«tvo pričelo reševati pred štirideset leti. Ampak take želje prikrijejo s frazo: "Producirajmo več, delavci premalo producirajo.*1 Zato je pa treba vsako besedo dobro analizirati, kaj pomeni, kadar bankirji, industrijalci in veletrgovci govore o produkciji. Njih intereai so nasprotni delavskim in zato se ne more pričakovati od njih, da govore kdaj v interesu delavstva, kadar govore o produkciji Besede izgledajo nedolžne, njih namen pa nit S tega vidika je treba presojati in analizirati govorance, kadar delavaki izkoriščevalci nastopajo v vlogi človeških dobrotnikov. In če bo delavstvo presojalo in analiziralo besede svojih nasprotnikov .trezno in preudarno, se ne bo dalo uspavati, tmpak bo vedno na straži ta svoje pravice. Llnton, Ind. — Pa noj še jaz kaj napišem za Prosveto, ker od tu, kolikor j« meni /nano, i« ni bilo dopisa. Predvsem naj povem 0 delu. Bolj slabo j« tu, kot sploh 01 naj prida po Združenih državah. »kaj rudnikov obratuje a polovičnim ¿asom, nekaj pa jo zaprtih, tako da je veliko Jjudi brez dala že vse poletje. Tudi pri drufttvu ne morem reči, da ao ravno izvratne razmere, ker naa jc malo Slovencev v tej naselbini in pa le tisti nesložni. Imamo "Kuropesn Club", ki la-«tuje posestvo, obstoječe iz akra zemlje, štirisobne hiše za stanovalce in dvorane za društvene seje. To je vse last naa Slovencev, čeprav smo tako malofttevilni v tej naaelbiai. Hea, da je tudi pri tam klubu nekaj nezadovoljne-že v, ki ao skušali razdreti, kar smo zgradili pred 12 leti, pa do sedaj se jim nakana ie ni posrečila in miiilim, da se jim tudi v bodoče ne ho. Imsmo uVustvi: it. 153, ki spada k S. S. I>. Z. ter ima tako malo članov, da komaj životari, in "Planinski «las", it. 180, pod o-kriljem S. N. P. J. Lansko leto smo pri tem druitvu lepo napredovali, tako pa letoa nazadujemo. Prišli smo že zopet le na 14 članov. Ali temu je kriva sama ne-voičljivoat in osebno sovraštvo nekaterih Članov. Ko bi bili rea bratje in sestre kakor se naziva-mo, bi lahko napredovali, tako pa nazadujemo. Pri druitvih je tako, da eden hudoben človek lahko napravi druge omahljive« hudobne. Iludo se mi vidi, ko radi nealoge trpi vse druitvo. V naii sredi smo imeli na dru-itveni aeji dne 15. junija glavnega porotnega predsednika, ki je skuial rešiti naše zamotanosti. Pa če mi sami ne bomo imeli dobre volje, da se poravnamo, bo tudi njegov trud brez uspeha.. Opozarjam tudi člane in članice društva it. 180, da ao udeležujete polnoitevilno društvenih mesečnih aej. Agitirajmo za nove člane. Slovenca* rea ne moremo veliko več pridobiti, ker jih ni, ali Slovakov in Poljakov je pa do-%ti.,Saj pravila S. N. P. J. povedo, da je lahko član S. N. P. J. vsak, ki je zmožen kakega slo venskega jezika. Na zadnji društveni aeji dne 13. julija je bilo sklenjeno, da se nsloži za avgnst naklada 50e na vsakege člana in članico za dru štveno blagajno, ker je akoraj po polnoma izčrpana. S tem obveščam članstvo društva št. 1S0, da bom pobiral za meaee avgust poleg rednega aaeamenta še teh 50c. O priliki če bo kaj novic, se bom zopet oglasil. Pozdrav elanoin iu članicam S. N. P. J. kot vsem rojakom po Združenih državah. — Anton Ge-rur. tajnik društva št. 180. Uko kot bi on rad, zato je so moral na enega apraviti in vzel je mene na piko ter vae tiate, ki ai upajo misliti s svojimi možgani. Kolikor se tiče konjskih mož gan pa že vidim, ¿a mu tolmač ni raztolmačil pravilno mojo opazke. 'Horse/sense' je konjaka pamet in ne inožgani; 'have a little bor-ae sense' je običajna priprosta sn-gleika račanica, ki jo ie danes ponovim, nsmreč, da bi mu ne škodovalo malo * konjske pameti." ksr pomeni po slovensko zdrave človeške pameti. — John Debelak. Prapor pariške komune. New Duluth, Minn. — Gospod tiimpel je razlil avojo brozgo po Kdinosti dne 9. julija. Po drugi strani se je pohvalil, kako me je obdelal, 4 v resnici se je mesto nn«I mene spravil nad "ta rde-Če." Čudno, da more svoje lastno planilo nazivati "rdeči list", "tet-kn" in z drugimi pridevki, ki jih tako čeato berejo bralci Kdinosti. (iospod Gimpel me alika, da »cm \*e kaj drugega kot delavce in dn »em "natikan z delavsko masko". K temu rečem, da ure dela pri moji obrti so daljše kot so njegove, dostikrat po 16 ur na dan. Moj posel jo pošten, "munsajna" ne prodajam. Saj tudi če bi se Ioni tistega prepovedanega posla, knj takega ne bi dopustila nevo« ščljivoat ljudi kakor je on. Zna-1 ¿H bi se ra mrežami. Saj gospod («impel menda zna. da je tako. Odjemalci pri moji obrti so, če i ir.vxamem par Slovencev, druge narodnosti. In kdor je pri meni naroČil delo, je še redno prišel na /aj ter le naročil. Torej na to za-doatuj*. • t popisovalec v Kdinosti nekaj kriči o "ta rdečih" in jih zasmehuje. Kaj pa z njim t AU je ie po-rahli, da nam je !«• večkrft pove-i dal. zunanje« vražjem svetu, ne maramo o< mora. o • e • Poklon. Oh, Amelita, prima dona koli ratura, kako ai lepa in sladka, i te aliŠim! In, oh, kako strašno grda, če te vidim! X. T. B. Dept. za delo rabi napačne potne liete. Washington. — Ameriška unija za civilne avoboičine je v protestu, katerega jo pisala tajniku delavakega departmenta, Davisu, obdolžil^ delavski department, da nalaič klubuje zakonom pri po-iiljanju ruskih podanikov v Evropo, in brez postavnih potnih listov, da bi bili pripuičeni v Rusijo. Bivii ukrajinski duhovnik, ki so mu odvzeli duhovniiko službo, po imenu Ivan A/dan, kateri «e oglaia za zaatopnika "ljudstva ukrajinske republike" (Petluro-ve), ki je bila potlačena prefl iti-rimi leti, je orodje s katerim §o izdelani dotični potvorjeni potni listi. Ena zadnjih žrtev Grofe j Okoletenko, ki je bil poslan v Švico in ae je ravno povrnil na Levi-athanu. Drugi Michael Bilokun-aky, deportiran iz ftviee 24. maja, zdaj strada na Dunaju. V odgovor na poisvedovanja u-nije za civilne avoboičine je državni department pred časom izjavil, da ni pripoznal ukrajinske diplomatake misije, ki je ime podjetja, katerega operirajo Ardan in drugi razni zavezanei. Kanadska vlada je aretirala zaatopnika ter skupine in ustavila njegovo razpečavanje nevrednih potnih listov. "Ko dobimo človeka, ksteregs hočemo deportirati v Rusijo, poi-Ijemo po Artjana za potni list in tako bomo nadaljevali z delom, dokler ac nam bo zdelo/' je lula bojevita izjava inipektorja Rus-sella pri imigracijakem uradu de lavskega departmenta. O Ruasel-Iu pravijo, da ima vso oblast nsd deportscijo tistih, ki so kot oe/a željeni inozemei. "Ali ne veetc. da je Ardan sleparski« da je njegova vlada mrtva že itiri leta in da nobena izmed njegovih potvorjenih liatin, ni aprejeta v Rusiji ali Ukrajini!" je bil vpraian. "Ne vem, če vsm imam sploh na to kaj odgovoriti," je ra^l. "Tako dolgo, dokler moremo dobiti iviesrskega konzula v New Yorku. da priloži svojo vizo na potni list. je doati dobro za naa. Rus gre y Švieo in potem naj ac pa Švica briga; k nam ne more več." - Vendar pa je Grofjj/fikoletenko prišel nazaj 1/hKvIee. in sicer na atroške ameriške vlade. Ardan j« spravil v žep plačo za izdajo potnega lista. Po ravno takem načinu je bilo poslanih nekaj žrtev na Nemško, kjer ao potem raveže ustavili. Nekaterim «o končno dovolili vrniti ae v Rusijo, druge ao pa vrnili. Ae švicarski in rtimun-aki konzul sta bila vpletena v to afero, da* sta kršilca zakonov. poatavno deportirati. A. Jazikot uradni aovjetaki zastopnik v Ki nadi svari ruake državljane, noben potni liat, ki ga izda Ardt ali njegov zastopnik Zahajevie New Yorku, ne bo priznsn na se vjetski meji. Podpisana na protestna« piama ¡ Ali tU mkaj ta tvoj Mak j naije za civilne svoboščine ata rev. tako rad potope s áragtari doéta l«hn llajnea Holmes in Rogor K. is uganja naa "porota«*Baldwin. Izjavljata, da na atoti-Odgovor aa U ta «noga agaaka, ne Rusov čaka pod poveljem de-» obnašanju otrok aajfai v kaj t (^rtaei> m bondom laSB. da bo gt "lakoa btofootaije". katere diploma t if no priznana Rusija po dobši prt KajtAomt ñutid «J?J j ameriški t Udi in jih bo Predal za informacije Kacine, Wis. — Kdo je bil pn vi uatanovitelj proatozidarjev, b< do morali zgodovinarji šele ug< toviti. O početku proatozidarstv je apiaanih mnogo knjig, ki pa s bolj le aa sabavo. Gotovo je, d je bil poatanek proatozidaritva arednjem veku, ko so grsdili v< like katedrale, kraljevske palié in druge mogočne stsvbe. 1'rr knjiga o prostozidarstvu je bil izdana na Angleškem leta 172 v kateri piaatelj Anderson rein izjavlja, da je Veliki mojster Mo, zea, vodil Izraelce v vrste pro»t< zidarjev in da je bil kralj 8sl< mon Veyki mojster prostozidsl akega društva v Joruzalcmu. Cel kralja Nabukadnezarja imenuj Velikim mojstrom. Vse to so kaj pada aamo izmišljotine in abiai dne pravljice, Druga knjig» prostozidarstvu, ki je izšla let 1738 in je bila posvečena Veliki mu mojatru Walesu v Londont je vaebovala šc bujncjŠc laži. <1 ao bili framazoni stari kralji. I aploh niao poznali drugega ko sužnje v drugih ljudeh. l'ro»t< zidarstvo je bilo v nekdanji At atriji (ne Ogrski) prepovedani Zgodovinarji ne vedo povedat da bi bil kateri avstrijski cen prostozidar. Jožef II. je bil ra< svoje tolerantnosti priljubi;« med priprostim ljudstvom, ker J tudi hotel odpraviti tlaéan.tvi To je menda vzrok, dsjra pro»t( zidarji smatrajo za svojega. B je katoličan, ampak rimskemu pt pežu se je zoperstsvil, ker m tel, da bi cerkev imela še dalj« ti ko mogočen vpliv v drža m. -Pozdrav I ftabindranath Tagore: Sodnik. Recité o njem. kar vam dnj jaz poznam pogreške »voj-r« i v ti Ne ljubim ga. ker je dobro, muč, ker je moj« malo dete. Kako morete vedeti, kako UJ bo zna biti, če «tehtate veno« le njegova zaalug« in nj^f greške ? . tl Ce ga moram kaznovat., P" ja lo i« bolj del moj- bttao« Ce aem jas vzrok nj-r°"» zam. ae joče moje srce i nj.m Samo jas imam in kaaniti ga. uUj l< kaznovati, ki Ijabu priznala sovjetsko vlado. poslanik odpotuje ? "Ütktm ▼ Moskvo. ,Oity731J"l-Urid/t* tviri je aancs iiuiuanil, KrbiicB kmalu _ ostopuika v Moskvo. pošlji «liplo LA V 1 ruske so v jet- óte» jjp.i priznanje # -¿le jc bilo naznanjeno vče-f kratkem poročilu: •Mehika, ki »e ne zanima za t katerekoli vlade in ki pri* M pravico vsakega ljudstva, ¿toli vlado kskor »amo hoče, M nobeno zapreke v obno-H normalnih odnošajev s sov-■ko Rusijo." (Mehika je prva dežela na ame-itm kontinentu, ki je priznala jrte. Kanada jc sicer sprejela iko misijo, toda formalnega ji ie ni naznanila.) * ;|VOJEOA ŽIVLJENJA OD-SEDEL V ZAPORU. DI. — Priznavši, da inko pol svojega Življenja kil v uporu, je 66 let stari To J. Ritchie zopet prišel v aa Sodnik Walter P. Steffen ga ij obsodil v zapor za nedo ¿ai. Najmanjša kazen je e leto, največja pa dvajset let r». Stari grešnik je priznal, ^ je kri v, česar je obdolžen v ob hie jc vlomil v stanovanje rja Mosaa dne 20. junija ' ter odnesel raznih stvari za |32.>. Nadalje jo starec tu nal, da je hotel vlomiti v eranjc mri. Core Paul, ki bl-3857 N. Leavitt street, 12. 1923. L • • ^ aie je stanoval na 1830 en ave., kjer je bil aretiran ' j« policija našla več samo. in celo zalogo vlomilnega Po policijskih zapiskih je laprt ie po različnih jetuiŠni-ped raznimi imeti. aje jc bilo prekletstvo življenja,J' je reke! Ki. »odniku Steffen n. "Kradel iša bi imel derur /a igranje. [11900. do 1. 1913. sem bil vce- trideset dni izven jeie." Ivikoki, Moki, sivolasi, prilet- " ki je prebil triintrideset |»:etnilkim omroi;;m, je bil T« iz sodne dvorane ter od ~ v col'c°. ki so ji jc že do I privadil. LOBBV m LEOPOLDU 81 OB1 TA DOOKftTNA JBÛA. (Nadaljevanje s prve strani) Stopil je na oder za priée ter hotel povedati aodniku, kaj je vse dognsl, ko je teden dni opazovsl mlsda morilca in preučeval njuno umako stanje. Odvetnik Benjamin Bachrach mu je 2e zastavil troje vprašanj. Državni pravdnik Crowe je potem zahteval porotno obravnavo, oo mislita zagovornika uvesti dokaze. da ata morilca blazneža. Sodnik jc zavrnil predlog, in Crowe ae kljubtemu ni dal ugnati kozji rog. "Vaš odlok b*> ničev, Se naj bo uvedena ta evidenca," je zavpil državni pravdnik. , Sodnik Caverly je zahteval razloge z if pravdnikovo trditev. In nastopil je pomožni državni prav dnik Thomas Marshall ter prišel celo vrsto rasnih slučajev na dan, da tako podkrepi odpor dr lavnega pravdnika. Dokazovanje je sledilo dokazovanju. Nihče se ni maral ukloniti drugemu, kakor se je sdelo. Marshall je imel besedo. Val drugi so sedli. On je stal pred sodnikovo mizo. Zakoniki, aodni zapiski^ zaznamki, vsega tega je bilo na kupe okoli njega. In sačel je graditi in zidati. Ali vse, kar je sgradil in sezidsl, mu je sproti podrlo sagovorništvo. Zagovornika sé1 sklicujeta na to, da je smela država nagrmaditi in nakopičiti celo goro obtežujočih dokazov. Logično mora biti tudi njima dovoljeno doprinesti doka zc v olsjševalne svrhe. Država je poklicala eninosemdeset prič > obteženje tega zloČins. Zagovor ništvo zahteva, da mu mora biti odprta ista pot za doprinos doka zov v olajševalne svrhe. FRANKSOVA OBRAVNAVA BO VBLJALA DRŽAVO $60,000. Pismo iz NonČijo. Berlin. — (Pile Lochner za Ted. Press.) — Nemškim zmernim socislistom kakor radikalnim ko-munistom je pričelo iti za prate. Kjerkoli imajo oblast nazadnjaki, odpuščajo socialiste iz slušbe ln odgovornosti. V Casselu, je nad« jonastiéna večina mestuega sveta nepričakovano odločila, da radi boljše prihranitve svet obstoja ehko tudi voditelja občinskega sveta. Žrtev ni bil nihče drugI kot Philip Schoidemann. Občinaki svet v Hannoverju je sledil. Od-stavili ao magistratnega vodja is službo in pokazali vrata 'Šupsnu Leineru, socislistu. Pod prsv isto pretvezo, ds zmanjša vladne stroško je uttrs-konservativni minieteraki pred sednik odslovil is Berlina socialističnega ministra iz svobodne države Wurtenburške. ' • • • Komuniati ao predmet nepre stanega preganjanja tako pri raa nik sestankih kakor posamezniki, zlasti pa parlamentarne,' državne kakor deželne delegacije na Pruskem. Posebni državni pravdnik za protekcijo republike" nepresta no žbira gradivo proti komuni stom, da jih lahko naziva "moril-na komunistična organizaoija" On sumi, da imajo komunistični člani zvezne kakor deželakih zbor nic, katerim je zagotovljena imu niteta, skrite dokumente o njih zarotah. Zato tudi uprlssrjs ne prestsne gonje za komunisti. Za držuje ga niti parlamentarna imu niteta komunističnih poslsncev zato nemoteno vprizarja pogone na posameznike kakor na zboru joče Rkupine komunistov. Zdi se, da je direktna zveza me< dogovorjenim pogonom za komu nisti v maju na rusko trgovsko misijo in ns sedsnjimi napadi ko munističnih članov parlamenta. • a • Ohieago, HI. — Sodna obravna va, v kateri gre ca kasen milijo-narekih morilcev Loeba in Leo polda mlajšega, velja davkopla čevalce v okraju Cook približno $1,500 na dan. Zaeno s stroški, ki ao narastli, odkar sta bila moril ca aretirana, bodo morali davko plačevalci plačati najmanj $50,-000, da bo moglo sodišče določiti» ali bosta fanta obešena, ali pa ob-sojens ns dosmrtno ječo. URE NEZLOMLJIVI. ro, Dl. Profesorja Ja . Lon* "i Henry Ullman za na univerzi Lehigh, v Be eD1». l's., sta našla način, po «e da dHati cigare tako zlomij° v *<*pu. Tako je räUtl v '"tu Scientific Ame «jojo pozornost so obrnili 1k>n ovitek, ki je rftnodki «pora. f]a nc iomi Do ■ «a omenjona profesorja P d« stebelca, a katerih je F»o tobačno perje, zelo moč ^jajarju podobna tvarina za M eijjar. hranjen duh po tk * iztiskali iz tobačnega 1 ter jo mešali z go-«var«o, pravi list Ui T- T° jc <]ft,° j*ko "'i kadar je človek j T "'V*™' je dajal ovi-£ V' po zapaljenem . '»ko j, nsstalp vpraša- m «»«biti diih po tobaku T 1 r mehaničnega • 4 keterini bi ae dalo to "* kemiki dobili to za- ] »orali imeti pred u '^voljuje postava ra-K^»»» I" pnr kemikalij. šsnju se je poti. ' »o tvarino, ki ' »«Od sebe. na dvoje: rastline, ki je bal u >• »e da porabiti . ,,1JU '''««r. in cigare ' * '*ko močnim ofit-/-lomijo v ¿fp„( » °Woliu Francija, da * «krivila vojno. Mathias Mor VHializi, je včs-»*• izbruha vojne, »"lovom 'Dokazi'. H dolgo vrato odgovornosti. J» /a vojno. K nji-x Parizu velikan-fcre Nouvelle**. " pi*. omenjajo* ''«•rbsrdove ob-»*P»J»I Vo n KAMSAiXI KMBTJB ODKLA NJAJO ČOtAftKO ŽITNO KOMPANIJO. Wichita, Kans. — Člani kmečke organizacije Kansas Wheat Gro wcrs menijo, da je spojitev petih velikih žitnih kompanjj zvijača velikih žitnih podjetij, ki bi se rade iznebile avojih podjetij v ča-au, ko nc morejo delati zadosti ve likih profitov, ker jim ne marajo kmetje več na limanice. Organizacija Kansas Wheat Growers je velika kooperativna tržna kmečka zveza. i «k á. M.'ti. PAZNIKI STRBLJALI NA JBTNIKB. Rahway, N. J. — Policijake re zerve iz Rahwayja in Woodbrid ga so bile poklicane v rahwayjsko jctnišnico, da pomire in zatro punt med jetniki. Eden ismed kaznjencev je dobil kroglo v tre buh. Nanj je atreljsl neki paznik Zadeti kaznjenec najbrž ne bo kreval. Dragi jetnik je bil ranjen v nogo in tretji pa v stegno, vseh teh slučajih ao pazniki bili tista, ki so streljali ns puntsrjc Volitve ▼ Panami. Psnsms, 31. jul. — Predeedni ške volitve v Panami- bodo avgusta. Rodolfo Chiari je kandi dat popu lariat ične stranke, gene ral Quintero ps opozicije. Povodsnj na Kitajskem; 700 vasi pod vodo. Peking. 31. jul. — Poplava aeverni polovici province Oibli še ni odjenjsls. Okrog 700 vasi " pod vodo. Nemalo komentiranja je po vsročila izvolitev Ivana Katza komuniata, za predsednika dršsv nozborskemu sodnemu komiteju Ko je predsednik državno zbor niče prvič prečitsl to ime, je mno go članov zbornice mialilo, da ae šali. Ampak kmalu so spoznsli, ds se je izvolitev vršila popolnoma pravilno po članih tega važnega dršavnozborskcga odbora. Nekateri trdijo, da člani odbo ra hočejo na ta način avrniti vso odgovornost na komunističnega poslanca, zato ao ga izvolili.' Čas bo pokazal, kdo je zvitejši, Katzo vi aovraŠnild, ki so ga izvolili, a Katz, ki je isvolitev sprejel. V alučaju nevažnega odbora, ki ima izdelati načrte, kako stališče naj zavzame zbornica radi naraat ka prebivalatva, ae je državna zbornica hotela pošaliti. Ekatrem ni nacijonalist je bil izvoljen za predsednika in komunist za po( predsednika. Ta odbor bo mora določiti, kakor je za šalo naroč la zbornica, koliko 100 odstotnih Tevtonov in koliko Židov, lahko vaako leto puetljo na Nemško. • • • Nemške strokovne unije, ki so prsv tako politične, so pri oro žju, ker jih prezira vlada s spre jemanjem zakonov, da se Dawe sov reparaeijski načrt prične rcsnici izvrševsti. Hočejo, da jih kabinet zasliši prej kot je pre pozno. V svoji noti vladi izjavlja jo, da 1)0 način izvedei^s dotič nih načrtov zadel najmanj poae Ponsn prvega papirja. dujoči razred, prav kakor Meli» nov davčn? načrt. Kaglašajo dej Izjavo o nameri poatati državljan Združenih dršav ljudje naj pogostejše imenujejo za prvi papir za državljanstvo. Mnogi posestniki te listine si potem domlš ju^ejo, da'že niao več navadni 1-uozetnei. Prvi papir seveda po-vsroči lastniku zavest, da bo postal ameriški dršavljan, ampak anano je, da mnogi poaestniki prvega papirja so potem od sodnika zaVrnjeni, ko vprašajo>aa drugi papir. Po nekaterih drftavsh js pred vojno veljsl prvi papir tudi sp volilno pravieo laatnika, dočim se* je po vojni število teh držav o mejilo samo na štiri. Dršave, v isterih morejo tudi poaeatniki samo prvih papirjev voliti, ao še? Arizona, Teksas, Indiana in Mil-souri. Starejši priaelniki se spominjn jo važnriati državljanskih papirjev, aato tako čeato poaivljajo novej ša prisclnike, da si preskrbijo pr vi papir z vsemi pravicami, ki ao jih oni pridobili s prvim pspirjem. kstere pa danes ne obstojajo več V Združenih državah je precej priaelnikov, ki so ai vseli prvi pa pir in si s tem še domišljujejo, da imajo toliko prsvise, ds ne mor«* jo biti deportirsni. V postavali ne stoji nič tegs, ds bi bili oni lshko izvzeti od deportscije, ako pride do tega. Le to je, da se pr vi papir smatra kot nekako spri čevalo lastniku, da namerava po-ststi državljan Unije. Prvi papir je veljaven za sedem let, to se pravi, da ne smo biti stsr več ks kor toliko čsss, da njegs pose*t nik s pokazanjem istega lahko prosi in bi državljanstvo. Več .jJcot sedem let stsrl prvi psnir n prsv nič vreden. Inozemcc lahko dobi prvi pspir ssmo Ssm, kjer živi. Dogodilo se je, ds je bil pr vi pspir sposnsn zs neveljsvnojs ko je lsstnik prosil ss držsvljsn atvo, ker je bil vzet v drugem krs ju, ker je prosilce ssmo»zsčssno delsl, dočim jo njegova družina stanovala ob istem Čaau v dragom delu Združenih držav. Vrednoatl prvega papirja tudi niso priznal v slučsju, kjer ga je prosilec vxe pod nspačnim imenom. Priseljenec lahko takoj dobi prvi papir, to je, da poda izjavo o nameri, postati državljan Unl jc, stanovati mora pa najmanj pet let v Združenih državah, da po stane državljan in med prejemom prvega papirja in naturalizacij-skega (drugega) papirja morats poteči nsjmsnj dve leti. Mnogi izgubijo prvi pspir, ko potujejo i* kraja v kraj. V takem alučaju je mogoče «namesto uničenega sli izgubljenega prvega papirja dobiti duplikat. Prosilec mora podati it-fidavit (zapriseženo izjavo) pri aodišču, katera nadomesti prvotni papir. V affidavitu pa jc treba navesti opia izgubljenega, to je čas, kraj in nekatere druge podatke, ki so bili zapiaani ns prvem pspirju. Zs tsko prošnjo je dobiti pri sodišču poseben pspir (formulsr 2223), ki ga izda vssk naturalizacijski uradnik. Ce prosilec hoče duplikat, naj pristavi opazko na robu dokumenta sledeče: "Issued in licu of eertlflcate number . Kdor še ni vzel prvega papirja si gs lshko zsgotovi pri naturall-zadjekem sodišču. Mnogi ne vedo. kam ae imajo obrniti, kar pa lahko izvejo po svojih prijateljih. (> pa ne izvejo tucji pri prijateljih potrebnega, naj ae obrnejo na bližnjega poštnega uradnika ali šolskega učitelja. Slovenka Narodu UiUMvii«.« a. lOOlv •aril. Podporna Jednota Ukor*. 17. Junij. 1S07. « t!ri*vi Itlinoit. GLAVNI STAN, 265T-8S SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILLINOIS. livrisvslni odbor: UPRAVNI ODSEKt tf4»4»\k Vi»e.»l C.l.b.r, pmipf4~4mik A.Jr.w VtdrUb. R. F. D. T. B«. 10S. JoK.P«.. Vl l.jnib Matih*« Turk, Ljaib UUUb.«« •M.lka BU. Navak, |l. kl.B.Jnik Joh« VogrUt, ur.dnlk «UUU Jote Ztrarlulk, upr.vil.lj aksIU Fi"» Oodiaa. v POROTNI ODSEK. Jaha Uad«rwaa4. »r^mdalk, 407 W. H., Si., SprUiTUM. III., M.rli« 2«l..*ik«r, B«. ara. R«rb«rU«. Okie. Fr.d A. VM.r, S40S Ckic.go, lil.. Jok. T.ri.lj, W. H.y Si., SrriaaruM, IU. Jok« T.ri.lj, Bos SS. HoaS«r.o«villo, Po. BOLNIŠKI OOSEKi S. H.mlin Avt., Jekn Goriok. 414 OSREDNJE OKROtJEi Bi.. Navak, pr.4..4nik, IS87 S9 So. Lownš.U Av., Ckicoa*. III. VZHODNO OKROEJE« J.cok AmbroáM. Boa S|S. Moon. Raa. Pa. Joka Grošelj, I4SSI Poo^ar Ato., Clo«olaa4, O. ZAPADNO OKROEJEi Aalaa Salar, Bo. 104. Gro... Kaa.., m laaaaaaaš. Mas Mara, Baa ISS. BaM, Miaa.. .. .ovoroaoMŠ» Mlko tu«ol S4S3 S. Win.ko.Lr Si., Marraj. Ulak. Nadzorni odbor: Fraak Zaiti, Pro4.oJalk, 1IJ* W. IStk Si., Cklaaga, III., Fraak Somrak. SS17 Pro..ar Ava., ClovoUad, O.. WUIIam SltUr, S404 Si. Clai» Si., Clavalaad, Okio. Zdruiitvani odbori Prod.o4alhi Fraak Ala*, 1184 S«. Crawfar4 Ava., Ckic.go. III. Joiko Ovaa, aasa W. asik St., Cklaas*. III. Jo«. Skuk. «404 Ortaa Ct., Clavoload, Oki«. VRHOVNI EDRAVNlKt Dr. f. J. Kara, 8S19 Si. Clalr Ave., Clovalaad, O. POZOR I—Koro.poa4aa.a a fl. adkoralki, ki ialojo v gl.vn.m urašu, M trii lokala 1 VSA PISMA, ki .a aaaalaja aa a*«la gl. prad.odalka .a aa.lavai Pr«4*.4niitvo 1. N. P. J., 2857-88 So. Uwarfala Ava., Cklaaga, III. Vgt ZADEVE BOLNIŠKE PODPORE SE tfASLOVEi Bolaitka laj. alšlva S. N. P. Jh 8887-88 So. Uwaéala Ava., Cklaaga, III. DENARNE POSIUATVE IN STVARI, ki m iMajo gl. lavrivalaaaa adkara la Jodaot. voklo •« aaslovat Tajaliu. S. N. P. J., 8887-88 So. UwV 4oU Ava., Cklaaga, IU. VSE ZADEVE V ZVE I Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI sa aoélljaja aa aaalaai Blagajaiitva S. N. P. J., 8887-88 Sa. Uwaéala Ava.. Ckioogo, III. Vaa »rltoško alodo aoalovoaja v fl. IsvrAovolaoaa odboru m aaj Fraak Zalt.a, prod..4niku aodaoraogo odbora, ¿igar a a. lav Ja .garaj. Val prlalvl aa gl. p« rata I odsak so aaj paiiljaja aa aa.lavi Jaka Un4.r-w—4, 407 W. Hay Si., SprlagflaM, I». Vsi 4a^UI la dragi s»Ul, aaaaaalla. agla.l, aaroialaa la aplok «so kor Jo v SToal a gla.Uaa. jodaolo, aaj — M*»ja aa aa.lavi "Pracvata", 8887-88 S*. Lawadalo Ava« CkU.go, III. stvo, ds so izdelovalci načrta sami priklicali pozornost ns nepravičnost in neenakopravnost pri nemških davčnih zakonih. Rabindranath Tagore; Pametnejši. Oba sovražnika premagana Neki Bostončan je obiskal s^o jega prijatelja v Louiaiani, pri katerem ja preapal. Spati pa ni mogel ne eno minuto, ker ao ga eelo noč pikati komarji. Drugega jntra je Boalončati vprašal za morskega služabnika, kako a«* njegov goapodar aavaraje pred komarji, da lahko>pi. "To tako." ja odgovoril Irn« c. "(i«Mpod ec vsak ve^er na pij«* in polovico no«'i nič ne futi doU, K1 jjgj «i' lajo komarji. Drugo polov 1 uj«ka eo m»-1 «', pa komarji pijani in 1 govpod ima mir pred njimi " Mamiea. tvoja punčka je tra-pasta! Je tako strašno otročja t Ne pozna rszlike med lučmi po uliesh in med zvezdsmi. Kadar se igramo "južino" s kremeočki, misli, da ao zares jed in jih vtika v uats. Kadar odprem knjigo pred njo in ji velim, naj se uči abcaede, trle liat«' z ročicami in vrešči od radosti za prazen ničf tako ae tvoja punčka uči. Kadar v nevolji zmajujem nad njo z glavo in jo karam in ji pravim: malopridniea. sa smeje in miali. da je ata blizu. Kadar se igram kdo s oeličkf. a katerimi je prišla naša perica po perilo, in jo svarim, da sem učitelj .11 vrišči bret pravega povoda in me kltfe dada. Ttoja punčka lovi mesec Tako smešna ja Oenešu prsvi Oanuš. Mamica, tvojs pončks je trs pasta Je tako strašno otročjs! Za kratek čas. Vročina. A M HAt'lliS, I O «Ar A DA SKUHAŠ DOBRO PIVO. PI&IPONASE PRODUKTE. v («logi sta«!. hm.lj Madkav Um« P prt ne sprednji nožiclf Prav tako si mane človek roki po dobro uspo-lem delu I Ztlaj ac gladi po zadnjih nogah kakor človek, kadar ga nekaj vgrizne. No, sedaj je dvignila nogi ter ju je prekrižala na hrbtu — tega pa noben človek ne more storiti ..." NAROČNIKI POZOR! Znamenje (July 1-1924) pomeni, de vem naročnine poteče ne U den. Ponovite jo prBVoftasno, di^Mi lista ne ustavimo. Alco^fe. ne prejmete, je mogoče vsi 1 jen, ker ni bU plečan. Ak? je val Ust plačan in «a ne prejmete» je mogoče ustev-ljen, vsled napačnega naslova, pilite nem dopisnico in navedite steri in novi naslov. Naši zastopniki so vsi društveni tajniki in drugi zastopniki, pri katerih lehko plačate naročnino. Naročnina za celo leto Je $6.00 in za pol leta pe $2 J50. Člani S. N. P. J. plačajo aa pol leta $1.90 in za celo leto $3.80. Za meato Chicago in Ci-cero za leto $6.80, pol leta $3.28, za člane $8.30. Za Evropo atane za pol leta $4.00, za vae leto pa $8 00. Tednik atane za Evropo $1.70. Člani doplačajo aamo SOc za poštnino. Naročnino lahko tudi sami pošljete ne naalov: UPRAVNISTVO "PROSVETA" 2667 So. Lewndale Ave.» CHICAGO, ILL. |l •»■'«. nin.ij. IliOIWI trn vae druga pou.bš/m. PoakaaHa la ae grerrilajU. da le «m Suban) ».dno I« najboljši la aajea- "oroc.rljam. ûméh*mr)mm la v pra-4aJa(*e ialesalna Samo pno»er.« go-! km pri vaéjtb aarašilik. Pa*u pa Informa*)« aai FRANK OGLAR. Mil f .portar A««« «a, Ctavsiaad. O. POTNIKI « Marl bra) la EMIGRANTJE la starega kraja goUjte P"ke Emil Kisi Baikiiua 133—2d Av., New York fHaani« po«tl|atv« — Oaler-lib—Dinarjih. Hranilni o44.Uk. J.»nl aaiartkl arad. pt«tu sa laformaclj«. Ivan Vuk: Ljubezen. (Krimska pravljica). Davno a« je /godilo tisto. ^Tako davno, da celo najstarejši ljudje Krima ne pomnijo tega, nego jim je sns no le iz ustnik izročil. In najstarejši ljudje pripovedujejo mlajšim, ti po zopet, ko postanejo stari, svojim mladim in tako do vekomaj. Pred tistim, prodno se je zgo dilo to, o čemer pripoveduje 5ogovi." Tisti človek pa se je obrnil k njim in rekel: 4' Darovati jo bočem bogovom mesto pridelkov zemlje, da pokažem l>ogovom svojo hvslelnoet. Zakaj, znajte, da je bogovom prijetnejša kri in meso, nego tisto, kar rodi zemlja na obdelanih njivah." Starejši od ljudstvš pa ao po-vzdignili svoj glas in govorili: V Naši bogovi ne zahtevajo krvi, ki je življenje, o sosed. Če pa zahtevajo kri tvoji bogovi, ree-nično, tedaj mi vemo, da to niso ustno izročilo, je bila vsa zemlja krimska rodovitna in Imgata. Prebivalci so živeli brezskrbno in > fcuko leto so darovali svojim bogovom daritve od pridelkov zemlje, ki so jo obdelovali, zahvalo, da žive srečno in brezskrbno. Ks-ko bi nsj ne bili hvsležni, ko pa so jim bogovi blsgoslavljali njih trud in jim je zemlja rodila vsega v izobilju. Ime lakota niso po-znsli niti po imenu, ksj še le, da bi jo videli. Žene njih so bile lepe, kskor rože na jasnih planinah in rodile so otroke zdrsve in čvrste, kakor jabolka. In vae ljudstvo je bilo krepko in bolezni ni poznalo. Zgodilo pa se je, da se je nekemu človeku zahotelo, pokazali vsem ljudem svojo modrost in da je hvaležnejši od drugih. Tiste dni, ko je ljudstvo dsrovalo svojim bogovpm zshvslne daritve od pridelkov zemlje, ki so jo obdelovali, je Šel in položil na svoj žrt-venik žival, ki mu je pomagala obdelovati zemljo. Mnogi od ljudstva so ga vprašali: "Zakaj, o sosed, si ubil Žival, ki ti je zvesto in verno pomsgals obdelovati zemljo T Zakaj, o sosed. al prelil njeno kri in jo položil ns žrtvenik, na katerem da ruješ našim bogovom!" Ko so čuli poveljniki tega ljudstva o lepoti žen V krimski deželi, so dejal|: "Pojdimo in poglejmo, koliko je resnice na tistem slovesu in koliko laži. Naše žene nam ne u-gajajo in naveličali smo ae jih. Zakaj otroci, ki nam jih rode, so slabotni. Pojdimo, zakaj, v *na ših haremih je prostor za lepe žene in naši bogovi nas nagradijo do noči so darovali njih žreci* da ao stale mlake krvi okrog žrtve nikov in plakale matere za svojimi otroci. Pirovale so vpjake in bogovi krvi so se naslajali na orgijah in krikih mučenih fantičev ter nagrajali svoje častilee z lepimi ženami krimskimi . . . Po celi deželi je bil en sam vzdih, en sam stok. Kar je še ostalo mož krimske Tisti pa iz njih, ki so sloveli za modre, pa so zmajali z glavo in rekli: "Ne bo dobro. Zakaj, prelila se je nedolžna kri in bogoyi, ki ao jo popili, se je polakomijo in pridejo, da spodrinejo naše. In zgodilo se bo, da bo tekla kri v slavo tujih bogov." Tisti Človek pa se je samo nasmehnil z nasmehom človeka, ki ve, da je modrejši od vseh. ki jib je ljudstvo imenovalo modre, ter zažgal svojo daritev. Dim je objel zaklano Šival in plamen jo je lizal s svetlimi jeziki . . . e • e Sloves o lepih ženah krimakega ljudstva je pa šel daleč čez mejo krimske dežele. Priletel je celo tja, v deželo, kjer je živelo divje ljudstvo, ki se je pečalo z ubijanjem Živali in z vojno. Slast njegova ni bila v mirnem Življenju in obdelovanju zemlje, nego v /bojnem vrišču in stokanju umi rajočih. Niti bogov krimskega ljudstva ni poznalo, nego je obli valo svoje žrtveniko s krvjo li vali in krvjo otrok. Zakaj, njih bogovi so bili nenaaitni in so za htevali krvi. Kriki otročičev, ki so se živi pekli v njih čast In slavo, so jim bili molitev, polua do padenja. Razno« za krepke iantiče, ki jih dobe od ¡dežele, ki so ušli klanju in se po-Mi<»» skrili, so se zbrali in udarili na Zarožljali so ščiti po vsej deže- divjake. U. Sulice in kopja so se brusila, Ali kako bi oni, vajeni pluga in meči so se kovali, zlovražno so lopate, premagali divjake ti brenkale tetive lokov in pošice I polju in njivah, v tekmi oranja, so se ozirale molče in v pričako- kositve in žetve, bi jih premaga-vanju v daljavo. Moški ao s hre-1 U. A ne v klanju ljudi, katerega penenjem čakali, da objamejo že ! so bili divjaki vajeni, kakor ne krimske. Njih žene pa so vra- krimei oranja. Žile pogubo nezvestim možem in ' Ko se je razpršil dim in plamen preklinjale sloves žen krimskih. Ugasnil, so bile vse vaai razdeja- In glejte, tedaj je prešinila ne. Vsa polja in njive upostoše-groza in strah deželo krimsko. ne. Nikjer ni bilo ne cvetlic, nc Dim jo je objel od vzhoda do za- rož, nikjer drugih pridelkov zem hoda in jo drlal v besnem obje-1 ije, potrebnih za živež človeku, mn. Plamen je švigal iz njega j divje zveri so zbežale od stra- Ked braziljanakimi kačami. — Brazilija je bogata dežela. Poleg zlata in drugih plemenitih rud i-ma tudi posebno bujno razvito flcro in favno. Med brazilijanskim živalstvom pa ao najznamenitejši stvori strupene kače, katerih je v deželi toliko, da človek na nobenem potu ni varen svojega življenja. Kačji piki so tako pogosti,' da obstoje v deželi posebni inštituti, v katerih se zdravijo samo taki pacijenti, katere ao vsekale strupene kače s svojimi ostrimi zobmi. Eden takih inštitutov je zavod Patenten. Neki angleški novinar, katerega je zanimalo videti in vedeti, kako izgleda bolnišnica pro Prevrat v oobosdrav Angleški listi poročajo .c Kai da ae je posrečilo zoboidravl dr. Božu v Torontu izuajti način zdravljenja na gnilih i korenin, tako da jih ne bo I več izdirati. Kanadski zJraJ ni miniater Onterioi, je | najdbo tudi sam proučil in ol ofieijclno obvestil časopUje. ljubuje si od tega popoln pr< v negi zob, kar bo imelo j ogromen vpliv na splošno jeno. Kakšno je letošnje poletji Dvesto let stari koledar prav vlada vsakih sedem let Zemlji planet, lani Saturn, letos Jul prihodnja leta pa po vrsti Solncc, Venera, Merkur in m| Vladar Zemlje je. kakor pral koledar r%mcrodajen za vrenu tičnega leta. Zakaj "Jupiu in jo lizal a svetlimi jeziki. Osup- j hu v globoke gozdove in v skal Ijeno ljudstvo pa je zdajci spo- nat0 gorovje in vse prestrašene znalo, da je to tista kri, ki jo jc so Ke skrivale skupaj z begunci, prelil tisti človek, ki je daroval| K nebu jc plamtcl en klic: tujim bogovom nedolžno žival. Najstarejši pa so rekli: "Da ga niste ubili takrat, bo-gokletneža, ko je prelival kri vi slavo tujih bogov ti . . . Glejte,] sedaj so prišli, ker jim je zadiša la kri Pomoč Usmi- " Pomoč ljenje!» K nebu je puhtela kri in govorila: "Maščevanje . ..." Ali dihali so vonj krvi bogovi divjega ljudstva in klic po po- ti kačjim pikom, se jc napotil tj« [ I in popisuje svoje vtise, ki jih je T*1?k, lep in jasen. Njegova dobil pri tem obisku, takole: v» J« vlažna Rrednja in vetr« Je človeški, moški in prijazni) nfct. ki dela lepe, bele in staJ ljudi, dobrih značajev, panJ v svojem delovanju in srečni« menja pa napuh, bogastvo, in otroke". Nadalje leto je pi dobro, toda bolj mokro koti Ker pa šc vedno učinkuje Saj njegov prednik, s svojo dols mo in hudim mrazom spomj Nato so šli v samoodvrženoati I moči se jc zgubljal v njih dopa svoji, da rešijo narod in stopili denju nad krvjo. Kdo je, ki ma pred divje čete. In so rekli: ' |ščuje prelito kri* ko pa so bogovi "Vrnite se odkoder ste prišli! I krvi mogočni t! Zakaj naši bogovi ao bogovi miru! V globokih gozdovih iu skalnato ne ljubijo krvi. Iditc. ker zmo- tih gorah pa so poklekali begunci tiii ste se na svoji potif" na gola tla in molili. Zrtvenikov Mislili so, da napadalce odvr- i ni bilo, niti žrtev, da bi darovali, nejo s svojimi besedami in s svo-|Vse je uničil tujec " jo starostjo. Divje čete pa so vse divje ubile tudi modrijsno in starejše ter se Brez oltarja »o molili in v njih srcih je bila noč. Zakaj vedeli niso, kateri iz med bogov jc mogočnejši. Bil je JOSIP STRITAR SODNIKOVI. (Dalje.) Ali dom ni zapuščeni po travi se pase mnogo-brojna čeda kokoši in piščet in pred pragom leži skrivljen in dremlje hišni vsruh. — Pred kskiml sedmimi leti, ko je še gospodaril stari Bresar, je bilo tukaj vse drugače, vae pusto in tsnsmarjeno. Stari Brezar, Bog mu dsj dobro, je bil, recimo nsravnoat, zapravljive« in pijanec. Zadajal je rad v veselo drušbo. Sodniku je bil zvest tovariš, kateri ga pa ni posebno Čislal. Svojima sinoma jc bil zapustil dom ves zadolžen. Zapravil bi bil vse, nko bi ne bil imel tsko pridne žene, ki se je trudila in ubijala, delala in skrbela noč in dan, da ni Klo vse pod niš. Anton je bil sicer mlajši sin Brc-carjev, pravzaprav bi bil imel starejši prevzeti domačijo; ali ta ni imel toliko poguma. Pogodila sta se torej, da ostane mlajši doma in izplača svojemu bratu, kar mu gre Ta se je potem nekje v bližnji vasi priženil. Anton se je srčno poprijel telke naloge. H konca je gospodaril in kmetoval samu z materjo; Čez nekaj časa je vzel deklo stari materi v pomoč, pozneje še hlapen. Jabolko, pravijo, ne pade daleč od debla. Pri Antonu Bre-/arju ne tu pregovor ni uresničil; on ni bil svojemu očetu nikakor podoben. Slabi vrgledi zapeljujejo, a včasi, ravno narobe, človeka Mvsre, od slabega odvračajo, v dobrem potrjujejo. Tako je bi-• lo pri Antonu. Kam se pride z nemarnostjo iu zaprsvljivostjo, to jo videl pri svojem očetu. Ako se je hotel izkopsti iz siromaštvo, mu je bilo treba čisto drugače začeti. In to ju Anton tudi storil. V krčmi trs ni bilo videti, raecn Kadar je bil na potu jmi kakem opravku, ali o Itaki posebni priliki, da si je privoščd koza rtu vina; še kaditi se ni bil navadil. Ponočevsl in vasoval ni z moško mladino, rato je bil lahko »jut raj zgodaj na delu. S časom ne ji« bil hlev napolnil, ker telet ni prodajal. »Icdnjiu «i je celo kupil konje. Ljudje so govorili: lkrrzarjev ta ti ima srečo, kar počne, vso sc mu dohro oblica«; mi pa bodimo pravični in recimo, da ni imel neareče, t netrečo seveda se čhv vek zaatonj bori. V dveh letih jc bil brat izpla-«'sn; še leto dni, in na hiši ni bilo več dolga To je re«, In • tnmim kmetovanjem Anton trga ni do-»'grl, mala kmetija redi pridnega človrka. ali gotovine mu malo nese; in gotovine je bilo treba Antonu /n dolgove, kateri* jc bil prevzel po očetu. Gledati je bilo torej treba, da bi se kako drugače pridobival denar. Napravil si je najprej pe-p« larn co, daleč okrog ui bilo nobene. Preskrbel h\ je človeka, ki je izmed najimenitnejših pravil \sakega gospodarstva, rla.ti kmečkega. Njive, polja Je sbolj-ševal, kjer je mogel, kakor je kje videl ali bral. da se dela. Vsaka ped aemlje, vsaka peat prsti mu Je bils tskurekoč avets. Nič ni bilo neobdelanega nerodovitnega; kjer ni hotrlo rasti nič pri-ds. je fasadil en mož rad, bodi stkmet ali gospod. Sodniku se sicer nI tako godilo, njemu žena sploh ni dajala lepih naukov, vendar ga je on posebuo *ovra šil in na videz zaničeval; ime Brezar jo vedno iz govarjal, tako nekako zaničljivo, kakor da bi bi lo ime kakega berača — česar jc bil pač stari Brezar sam nekoliko kriv. Sodnik in Brezar, to je bilo pravo nasprotje, katero pa ni bilo Breza rju na sramoto. XIV.' Nemoško se je sdelo Sodniku, da bi svoji Že ni razodeval svoje gospodarsko razmere; sam zase je gospodaril v sreči in nesreči, sam jc bil za vae odgovoren, za izgubo in dobiček. Vendar Id-zi ni bilo težko ugeniti in razvideti, v kakem sta nju jo sedaj Sodnikova hiša. To ji je bilo jasno, da zdaj ni več upati pomoči, ko ae jo bila prva izkazala za tako pogubno; prvi strup bolnemu telesu jc bila ts pomoč, ne zdravilo. Vendsr ženska ne obupa tako hitro; na vse strsni je uboga fcena ukrepala in ugibala, kako bi bilo moči se izkopati vssj iz najhujše atiske in zadrege. Ko je tako premišljevala ponoči, zasveti se ji v glsvi misel, katera, ako ae ji posteči, obeta vsaj nekoliko pomoči, če že ne rešitve iz nesreče. Ali ksj poreče tej misli Andrej! Poskusiti jc treba. Takoj, ko je bil dan, gre k svojemu možu. Neprijetno jo sprejme, kakor po navadi; osor-no Jo aavme, ko je izpregovorila prve besede, da v«, kako je s Sodnikovo hišo: "Ne vtikaj se v stvari, ki jih ne umeš, ki ti niso nič mar. Ko bi bilo še kaj |>omoči, ti si zadnja. pri kateri bi je iskal." Vae to je ne oatraši, mirno, a odločno mu odgovori "Svetovati se bo vendar smelo; poslušaj, kaj ntialim, potem stori, kakor te je volja, saj te nihče ne sili." "Zdaj sem pa res radoveden; nu, pokaži torej svojo modrost, ki te tako tišči!" "Jas vem za človeka, ki bi nam laliko pomagal. vsaj toliko, da bi nam ne bilo treba beračiti po avetn; morebiti bo tudi hotel, samo proafci ga je treba, eam se ne ho ponujal." "Kdo je ta človek?" " Bresar jc v Auton.? Sodnik se zgene pri tem imena, kakor da bi ga lUlo kaj pičilo. Srepo pogleda svojo ženo izpod košatih obrvi t "To je tisti, ki postopa sa našo Ano! Sam zlodej ti je vdihnil te misel. Svojo hčer hojv. ... 'Miv ■» od plugov?!| kademija je sklenile preizkusiti it k. ko gs či- stroj ns človeških žrtvsh plins in « sea » s* s.. •• »j»» , i - >f poznam. Bo ribja ki so bile usmrčene s plinom V sa kri . . . Zaksj, morje obliva obali zunanja znamenja so kazala, da so vaše dežele in mnogo rib je v | šivali v resnici mrtve. Moža sta pa ni m m . ! šla na delo in v nekaj minutah so "Nismo ribiči," so odgovorili | «¡vali skočile z mize iri skakale po in jeza je bila v njih govoru. »«bi. Navidezni čudež jc bil izvr Šcn s pomočjo novegs stroja, ks terega nemen je. kakor sta izjavi la iznajditelja, oživeti utopljence je požar uničil vaše vasi. "¿ro"|in žrtve plina. Stroj jc natančen maki dajte, da vam obvežem va j posnetek pljuč. Ima dva meha ¿p rtnc!" m*h vdihova, drugi pa izdi Skrili a<, roke zs svoje hrbte, hava zrak *kakor delajo pljuča noge pa. ki so bile tudi krvave, Ko se stroj spoji z mrličem s ee ni*o vedeli, kako bi jih skrili. *jo v goltancu. sc zsčne umetno "Motiš se, mož. Mi nismo niti dihanje, ki kmalu požene mrliče drvarji, niti tesarji." i va pljuča v akcijo. Medicinska a "A . . . morda Zgodi sc, da ae človek. _ «ti, rani na lijem." vode, predno more izreči svojo Jezno »o gledali poveljniki. Ta- j sodbo: ko gleda človek, ki Čuti, da ni pravičen v svojem srcu, a ae boji. da bi drugi tega nc spoznsl. "Kaj sprašuješ?! ... Ni od plugov," "tjotovo od kos in srpov. Verjamem . . . Lahko »e obrežen na njih. ko jih brusiš." "Ni«mo ne koaei, ne žanjice." Krstk9, srdito ao odgovarjali, i "Kdo pa ste t" ''Molči," ao zagrozili poveljni ki. Okrog «t o ječ i vojščaki pa soj rekli: ' Kaj vas je srsm, poveljniki naš«, svojega rokodelstvs, da ne odgovorite možu. ki vas »prašvfir v svoji nevednosti?M Kone prikednjič.) KNJIG KNJttSVHE MATICE B. V. P. J. Književna mstics Slove| ske narodne podporne note je izdala in ima v logi sledeče knjige: Pater Malaventura. Spis Zvonko A. Novak. Izvir povest iz življenjs ameriški frančiškanov. Z izvirnin1 slikami, katero jc Stanko Žele. Fina trda v« bo. Cena s poštnino vri $1.50. Slovensko-anglošlu slo niča. Dodatek raznih korii nih informacij. Fins tr vezba. Cena $2.00 s po vred. Jlmmie Higgins Spi Upton Sinclsir, poslovenil van Molek. Povest U iivlj nja ameriškega proletarij ta z» časa velike vojne, da vezba. Cena $1.00 a po« nino vred. Zajedale!. Spisal I van M< lek. Povcat iz doalej skrit ga kosa življenja slovenak delavcev v Ameriki TrF vezba. Cena $17.» s P^'"'1 vred. Eakon biogeaesije Spi* Hovvard J. Mofre, p'"'0* «lil J. M. Z«do pod učna kn gs. ki tolmsči mnoge natu ne rskone m pokanj;«- ^ ae aplošni razvoj P-nsvl, pri posame^nikn M*"" duševno. S sliksm. "r< vezba. Cena $l.:>0 s p«^n. vred. Zsdnji dve knjii' r"' čeni skupsj, dobite dolarje. u t Naročbe. s ksK-rimi r P slati denar, sprejetns KNJIŽEVNA «ATICA 2657 M So. Lawndsle A" Ohiesro. m Jeli vaša navada hraniti? Hranjenje, kskor ledi mnog« drug« vrtine «e predka hi sboljšanje ftt*IJ«ft«kth ruintr neokb^«»« T**1 4o»er ^ppoQRo y— ¿.»e U «to« grtf«H braniti, n« odlaSajU dalje •«••* M In ulotiu VaŠ denar prt solidni domaČi banki aa "SPECIAL INTEREST ACCOUNT* prinaša obrasli na let« ta Je sigurno* saj« w i I e fMlacJ*. DtarIŠ, ta Ur* tajita kjer Vi ' FRANK SAKSER STATE »ANK 82 Cortlandt Str*«, N«w York. ™ GLAVNO ZASTOTSTVO JAMARSKO fODUHAv5lU