Ul MKa. u LjuDlinni, v sredo ZS. oktobra 1922. Uto L5. ________________k_»^^^^a ~^!^^w^^v^^J flvpNMj^B .^đBPt^^^. ^Hm^^B fl^^^Ufe g__|^_^___^_^ flH^H fl^^^^^B .^fl^^lkfl^^lB ^^^^^^^^M ^^^IHRR flHHH^^B flHSVft ^HH^^I ^^^^^^B HRWIPH^^^^ - |p^ x^^. * ■! .. Zzhs{a vsali dan popoldae, tzvzemii nođei o ta praznile. lns?ra*i: 1o <■> petit vrst a 1 D. oJ 10—I "> i>etf * rst a 1 1) .r>0 p.večji inseratt pttit vrsta 2 D; notice, poslano, iziave, rekl.vne, r>rek!ici petit vrst* 3 D; poroke, zaroke veli kost 15 vrst 30 D; žeuitue r>3-i i.i.>? besedi 75 i. Popust Ic pri naročitih od 11 objav na:we. — lrueratnl tijvek posebei. Vprašanjem tjiedc mscratov naj se prilozi 7.namka za od^ovi*: UfT*ftvni£tvo „Slav. Naroda in „NjDotm tlsltsra*" linaftova ulica &t. 5, pritlićno. - TeUfon *t. 394. UrodcušUo „Sior. NarolV' Siafi^v^ ulica «t. 9. I« nadatropi« Tela'on Stav. 34. Do^Ue sprdfa-na te n-iiiliftii ia talostio frankovane* Rokopisov sa ne vrača. ?M v JugoslavMI vse dni po Oln t-— w inozemsUu si 3jaJjid d ii din i, nadolje Oin 1*2.5 PoStni i platni v gotovini. „Slovenski Narod-* vclja: , v ^5la\'Jl v Ihc-m^to 12 mesecev...... Din 120'— Din 144— Din 2 liv— 6........60— 72— . 10S--3........30-— . cv>-- . n-1 ....... . 10— . 12- . lb— Pri morcbilnem povi5.uiju se imi iia'.jš.i naročnhu iloViačr.ti. Novi naroćniki naj po^ejo v prvi* uaro^ni.'io vcJnD 'j&č* T-j nakaznid Na -amo pismena nnra;ila brc/. poslatve dcnarja sn ne nioreni^ oziratf. 0 zaqrebški resekciji. Zagrcbški kongres »javnih de* lavccv« vzdržuje trajno zanimanje. Do'caz, kako je vzrascl iz neke po? trebe. Ncznosne in napete prilike tišče k tlom narodov dru/abni in kulturni nanredek. Javnost si želi in išee izboela. Pozdravlja vsako* gar, ki jej kaže pot do tega izhoda. Zato je kongres našel tako glasen in simpatičen odmev v narodu. Ve* liko število zborovalccv, poMtikov in drugih intelektualcev, bodisi da so pripadniki obstoječih strank, bodisi da stoje izven njih, ne daie dvomiti o resnosti započete akcije. Zc danes ćutimo nje posledice. Hrvatski blok se vidno maic, soli? darnost Radićcvcev je zrahljana, v Beogradu je kriza. Reakciionarci vseh političnih barv so na delu, da bi jim zdrave misli zagrebške reso* luciie ne motike političnega kon* centa, da bi ostalo vse pri starem, oni v svojih gorkih blazinah, na* rod pa v svoji mizeriji. Valovi, ki jih je povzročil za* Creski kongres, so dosegli tuđi belo Ljubljane Občinske volitve se vrše v njegovem znamenju. Poli* tične skupine, ki so si osvojile nje« 3a ideje, nastopajo volilno borbo kot - Jugoslovenska zajednica« na teine ju zagrebške resolucije. Iz manifesta, ki so ga izdale, veje svež duh pomlajenosti in napreci* ka. kakor da smo se resili moreče nas hipnoze. Bilo nam je kakor po soparnem dnevu težkega vzduha. ki ga osveži blasodejna rosa iznod neba. Vrgli smo raz sć spone, ki so dušile vse javno življenje. Nove smiTnice naše notranie poTitike so na vidiku, nov? grupacije krog teh 'hv. rnic z nalo^o, da odstranfio okorenek>st in konservativnost do sedaf veljavnih naziranf, ki so očit* r.n in v praksi nol:a7?Ja svoto ne* vzc'ržnost in s tem svojo po* grešnost. Zatc5adel| se nam vidi potreba ro, da si bi'žc ogledamo osnovne misli zagrebšl:c resoTuciie. Ko^^rres i~ nred vsem ugotovil da^ašnj^ raTrere v državi, potem pa ob pres m?^1?eni nrinravi izd^a^ nek.šcn dc* Io\-ni nro^ram to. bTižnio bor^očs ro^t. Tp. nrorrram ie logični zaklju* col: premisi jcvania, kaj nam je nn^ruj^ei^^ s^or;^i, r*a povrnrmo rnir narodu in boHši red državi. AVo spozna vam vzroke vsem rrt^ prilikam in nezadovoljstvu, sem tuđi že na potu spoznanja, kako jih odstraniti. Eno kakor drugo je rešil kongres. Z ohčucovanja vrednim pogumom je položil prst na zeva* joče rane, a šo z večjim pogumom razdrl vero v neke dogm^*, ki so nam bile sugerirane, ki pa so se izkazala za nepremostljivc zapreke naprcdku našega dri'avn.ga ustroja. Da ne bo dvomov ne na levo, ne na desno in da odbije v naprej poizkus očii:anja kake ncloja'nc ! po:!mcne, si postavlja program na čelo: nerazdeljeno državno edin-stvo. Ta osnovna politična mi.scl bodi jasno izražena v na'ira'\ju naše države samjm. Naša kraljc* vina naj se nazivlje z cn«m ime* nom: jw*os!ovensk:m. Ono irk'iu« čuje vsako p'err.ens'ro su^rcrraciio. Nasprotno, prav s tem se hoče po= udariti epiVonravnost v--?h trr*^ plemen rn^^rja naroda. fS'ov^nsM hi rekli: tr?h "naror'ov rr.^'M jiirro-slovanskega plemena.) V zgor'ovini posvećena n^o-^na imena teh narodov Srbov. H^vatov in S'ovencev nam ostaneio. S s^oštovanjem teh imen in vseh drugih svetinj naro^s ne preteklosti se prebudi in razvije v stoletia ra^rlvo^enem narodu "a; vest državnega edinstva in racijo? nalne solidarnosti, ki ras stnvnJe? ma. in naravnim razvojem dovede do popoldn^a naciiona^ncga in kuHurnega z-itia. Zato pravi reso-lucija: nerarHoIieno državno c^^n* stvo d^.ie nnro^no bo^oč^.ost i Sr? bov i Hrvatov i Slover.ccv. Moč in ob^.ta^ek ra?.e skupne države leži v raro^i slo^i in v za* dovodi-+vy vseh ^c'ov ras?r*i ra^ roda. V njih meH^cboin.cm snoraz* umu bo im.^la na^a rV/ava vedro svo^o nai?^f'%^o zn^^ombn Znfo ie duriti ra s*inrnzum*i mnd Hrvrfi in Srhi. o^strn"^i rnc^'^^l^o^o pe^rt-unani> in — ?.T:o c.e jih no^l'/c no-, gleda in v primeri z veličino svrTic — malenVo^tne vzroke toTnu neza? upaniu. KaT"or se moraio na rni strani vsi isT:rcni natrfoti s?o:7^o ctrniti v obrp.mbo Hržave proti vs^-Iremu po'^?fn. ki nenosre^rro n'i posre^'ro o^ro'*?. r'rravno p^i^stvo; nrav tf.7"O morajo o~ti+\ proti vs.t-kemu kvantni narorl^e s'o^0. ^i se ž riim cTnbi ono edi^stvo. Zn*o moramo biti proti v^a'^mur, ?:i roče snor^^ir^a mr^ Hr^rati tp Srbi, sporazuma na temelju brat* ske enakosti in svobode. Eden glavnih vzrokov, da je prišlo do nesporazuma in da se ta nesporazum vzdržuje, je cosc^a* nja slaba državna administracija z njenim prenapetim centralizmom. Na:o upravo so o'^lckli v prisilni jopič. Nedostatno število sposob* nega uradništva, ki niti ni mog'o, niti znalo iz centrale ravnati našim provincam, je empirično c!o!;a;^alo nevzclržnost ccntraHstičnega šesta* \a. S tem je bi'a komproriiit'rana centralistična misel, ki sama na se^ bi gotovo ni slaba. A zgodilo se je na žalost še več, ogrožena je ro= sta\i misel edinstvenoiti suma. Za* kaj Ijudjc so pričeli istovetiti cen= tra-i;:om z militarizmom. Iz te^a bodisi ziivcstno, bo;!isi podzavc^t-no napačnega miš!jenja so ra--taM avtrsromisti in separatisti, b'o^aši tu. Mokaši tam, in ^ovori'o ter pi; salo se je o rcpubliki in o arr.pu* taci i i. Prepričani smo, Ccl bi vsceja tcrra ne biTo, gotovo pa ne v tcj vr-ir.cri, a';o bi bi'i upravo o\ vsega noč?t'"a postavili na zdrrivo pod* 'aejo. Namcsto tena so jo šc roslab* šah' s partizanstvom, z rrnogimi s'učaii korupcije in samovo'je. Ni= so bi'i vc'ro nai1 o^iši in naj"po* "o'^nc^i Iuir1 je, ki ji?i ie strapl:ar» s!:o nripadništvo posaja'o p.a top?a mc^ta: ne g'c'e na to, da je ta na? čin zasedanja javnih mest si'no drag. Centralisti sami so že prišli c!o prepričanja, da taka uprava ne sa« mo nikamor ne vccic, ampak ca postaja opasna c!:sistcnci države. Da bi potolažili javno mnenje, so mu vrgli euhrček z bcseJo »adnii* nistrativna c!ckoncc:itraci:a'<. Kaj so hoteli •; tein, so nam ostali do-žni povezati, še manje, da bi bili !:aj stori1! v tem pojedu. ("entra'ne organe je abso^Jtno razbremeniti poslov, hi tičejo speci« jclnc interese pocdir.ih mest in po? Icrajin. Zahtjvamo čini rajširšo sa- | moupravo, ta!:o da ona v r.. .nici o:"no;4oči rarc'ovo so''cVjvanje pri i onih poslih. S tem bi bila vrši te v teh pos'ov naror'u b'ižja in pristop? r.cj^a. na druni strani pa bi se osrcc'njs o1 lasti mogle po vsem po* svetiti vcčjim vprašanjem sp'o.sne? Ga državnega interesa. Za ustvari* tcv takc samouuprave pa je ncob-ho'.'ro potrebra nova razdclha zemlje ra oblasti, večje in sposob* nejše za življenje, scstavljene po naro^ovih pntrebah in v skladu z naro^ovo voljo. V interesu države bi biTot da se v tem vprašanju ustre? že žc'jim vc'ikcga dela našega na« roda, ko'ikor Ie donu^ča interes državne rc'ote. To ve-ja v erski meri za Hrvatsko kakor za — Slo-venijo. E:ita za B?.rl?pad. Po grmenju topov in tresketa-nju strojnih pušk na evronskoazij-ski moji je nastopilo zntir-ic, čisrar tczko atmosfero čntijo danes vse 7ppadnrevropskc države, a tud i so-vietska Rusija je postala pod pritiskom te atmosfere živnlina. T'TČija stoji na prvi posta ii tc>ke poti k re-stavraciii otomanske imperije, poci-va in 7^irn nove moči za nadniino nnt. MT'^Mmanski narodi so nnrli nn njn oči in z nip^tost.io prienkuj^io dni.irn dc.fpnie tur'kc epopeje. Zdi se, da Kcr'r>l ni s?mo Iznr.fcn stra-tnor r^nrveč t"f'i izvrsten dfnl^mnft. Nr^rt, ki jrn ie imcl prcrt ocrni, kn je ttkV! nTen7P'o protf Or'ki. je s svo-fo prn^f-rpostin presenctil vso evrop- nifr'l'-'n TunMin ^P^trnrt Mr»rrnnrcl\P-nr-i r"°rfn, je r»f1 Cnri^md 7a m"c1i-tr.pn<-ko nnrodc mrtvo mesto. o ka- ^^■rm ro H!i|.v-* cinb!} k°t n^i n krn- !'*m Mitinfv. ki sni pod Oorjrtnci. | Starodavni Bizanc. rstanovlien leta ; fz3. pred Kristom v trikotniku med [ Zlatim Roirom, Bosporom in Mar- | marskim moricm. ki je padel pod Mohamcdom V.. leta 1452. po štirl-. dcsetdrcvner" krvavem rMe^anju v ; osmanske roke, ta ^Mažena vrata« I muslin-rinskili narodov. so bila sko-! zi stoletia simbol Islanda in njecrove rr^či. ^'crseillska pogodba je iztr-nrnf-. j- roT^ Tt'n'iie to. knr ii je pri-j bori! Mohamed II. s potrti krvi. Ta izcnina je jrbbnko zapela verski n-vntizem in nacionalni čut muslimanskih nrr^dov, skrita iera in sovra-Stvn n^rnm oni;n dr^nvrrn, ki ?o povzrr^'V to i7ne.tvr'. d^VVr ni vst.?1 mo?, ki je danes pooseblino stremljenje T'riie ntrd?H znnva polu-me^ee vr* Sveti Sofiji v polnem nie-^nvem «*'inin. S prc^M'ncTn v Mnda-ni ii je konca no prvo dejnn.ie turske rcstnvrrciic v Pvroni. mednarodna ' orientska konferenca, ki ni vee za jc»>raini, bo začetek njenega druge-jra dejanja. Končni cilj Turci je je Carigrad, to je jasno danes vsako-rnur. Ker pa i:na ta nekdanja turska prestolica tako ponesrečeno p.li no-srećeno — kakor pač hočenio — jrcojrraficno le^o. je vprašanje Carigrada nerafdružno zvezano z vp^"a-šanjem morskih ožin. Nad tem vpra-sanjem si je helila evropska ciipl)-rracija od nckdaj smlave, . heli si jih da?ics in menda s! jih bo bclila Še nadalje. Hrcz Caricrrada ni Parda-ncl in Iutlijc. ni Ficriptn, ni .Afrike itd. To ie začaran km?, v knterem je r>!e^al Oladston z Benconfielclom, plesala sta pred kratkim Poincare in Llovd Ocr>ril v tem krocrt! še marsika-teri f]inlomnt tla pod se^oj. Ce nre^ojr.mo to perece vpnsa-nio .<; stališa dana?nfe poHtičfic sf-tiianfie v Pvrnni, vidimo, da vodijo v On>rnd in PnrHinole tri davna nota in več stranskih, ki pa ?:o pre-cTpJ>n Trinrkir-ra in ne priHcjo pri nhfokt?vnom presojan-in toliko v po-štev. Prva pot je onp po k^ten fe stopnl Llovd Ocorec. ki je trdil. da mornio biti Dardanele prav taka morska cesta kot vsaka drutra oži-na. odprtn vsem dr?nvr.m in vsem b.d.iam v rhehi s^ereh. Tei svoji, na prvi pogled objekti\rni trdihi, je na-vrcrel arjtrleski diplomat se subjektivno Kiavzulo. da je nedopnstljiva obnova situacije 1914. 1., t. j. da Tur-čija zrvpet zap^e Dardanele kot v | vojnern času. kar je pnvzmčilo od-| nad Rusije in katastrofo Romtmije. Ta klav7!ila je merda kriva, da je Llovd Ocortre dcmisij'Mliral in na-?top?| voli'no ti'rrejo. Po druei piti stopa sovjetska Rusija in pod njenim okriljem še nekaterc dnvtre države, ki znhtcvajo ponolno svol^odo vožnje skozi Pardancle v vojnem in mirrem času za trero^-ske b.die in popolno prepoved prehoc^a skozi o7J-nc v vpjrcni in mirnem čnsu za bolne ladje. V mednarođnih interesili nni bi se črnr-"ior*"ke dr/ave za vezale za stanovito dobo n. pr. l^ let, da ne bodo jrradflc mbenih bojnih b.dij. Na tretjo pot je krenila Trrrl-w. Arirorska narodna sknpščii^a je pripravljena pri-nati svobodo Dar-dnnol. vendnr ra s tem no trojom, da s.i Turčiia prid^^i pravico zapreti o??r»c. če to zahteva varnost Ca-' n>radn. Pr-^f. Tmest Den?s: | &•■ • . • ■ •■» ■■/ '■•. ^1 - •: • j Dualistični upravi je prctUa resna ! r>evarno">lki zilecimirnni in om?->rn-? ia-prnznjen?. S tem. da so bili tuđi krist-jnni snrejeti v armado. je bila tiničena rasna enotnost in je padla tuđi snlošna sposobnost. Kcr je ćela stoletia sloneb obrambne države samo na mnslimrinih, je počasi pohainh sila plemena, ki se je v tej dolgi in tcf:ki službi pokvaril in je eslabel vsled bolezni. Tako je bila porta presenećena o krizi svoje reorganizacije, predno so bile njene priprave gotove, in njeno mobilizacijo je ovi-rnlo grško ladjevje. ki se mu turska pomorska sila ni upala odrekati gospodstva na morju. Zasluga srbskih ministrov je. da so poznali vzroke turske oslabjlosti in so izrabili ugoden trenutek. Slava naroda je v tem, da je dal ra iazpo!ag:) svote sile — da je bila razbita in uničena tur-5ka armada, ki je vkljub vsem nedostatkom imela v sebi ncvarrc napuda!-ne sile. In to je bil pravi čuJež. Zakon o naborih. ki je bil v skup-Sčini sprejet leta 1901.. iz đoinčal vojno dolžnost od 21. do 46. leta: dve leti stalne službe in devet let v rezervi. Vo-jaki so prehajali v drugi poziv (6 let) iii potem v tretjesa (8 let). Moški od Stran 2. »S I O V F N « K t NAI^nii, dn- ?5. aktotira 19'J2. štcv. 245 18. do 20. leta in od 46. do 50. leta so 4 tvorili trdnjavsko armado. Stalna dvo-lerna služba je bila pogosto okraišana j s tem, da so dobili vojaki dopust ali pa ■ so odšli k svojim pokličem, ker so bili zt dovolj izvežbanL Armada je na ta ! način imela značaj milice. Rezervni j Častniki so se izbirall iz vrst mladih iz-obraženih mož, kl so po polletni službi napravili vojaško skušnjo: aktivni častniki so se izbirall U vojske ali iz vojne akademije. Vojna pogodba, ki je bila sklenjena % Bolgarijo dne 12. maja, je določala, da mora Srbija postaviti 150.000 moi. To Ste vilo je bilo preče] prekoračeno, kajti srbska armada je operirala « 300.000 mož. K temu je treba prišteti tuđi čete, kl so ostale v notranjosti, da so stražile proge in meje proti Avstrift tako da je štela ćela armada gotovo 400.000, kar predstavlja pri Stevilu pre-bivalstva (2,900.000 duS) precejSnjo silo. Pehota Je bila oborožena s pu§ka-mi mausericami. Topovski materijal ki je bil \z Creutzotovih tovaru, ie bfl cnak francoskemu Topničarske častni-ke je sijajno izSolal polkovnik Mllosav-ljevič, ki je zbral hitro okoli sebe prvo-vrstne sobojevnike in je 8 preudamo inicijativo porabil naše metode. Spozna! je tuđi važnost težke artiljerijo — ki so jo drugi zanikali — in ravno ta je Izborno služila. Srbska armada ni imela srakoplovov, tako da Je bila opazoval-na služba zelo pomanjkljiva; tuđi je bila skoraj brez gorskega topništva. Bitka pri Kumanovu bi bila imela $e bolj odio-čilne uspehe, ako bi bili Srbi natanko ; vedell, kako velika je sovražnikova sila, ki so jo imeli pred seboj — In Obla-kovske visine pri Bitolju bi jih ne bile stale toliko težkih Izgub. če bi bili Imeli nekoliko gorskih baterij. Đoljša strokovna izobrazba vUjfli častnikov in nravna sila njihovih voja-kov — to je razlaga za srbske uspehe. Podpolkovnik Immanuel, kl je bil Nemec in gotovo ni imel posebnih sim-patij do Srbov, je priznat da je srbska armada »kar se tiče discipline, izurjeno-8ti in bojnih priprav posebno pod vodstvom gen. Živkovića precej napredovala«. Skušal je spopolniti zmožnost aktivnih in rezervnih častnikov. Pri ope-racijah se je izkazalo. da Imajo Izborno lniciativo in da dobro poznajo pokrajine. Podali so dokaze največteira junaštva In poslušnosti vedno in povsod so bili vzgled svojemu moštvn in so ▼ tem dobili moralni upliv na svoje čete. Var jim je omogočilo. da so dosegli čudovite uspehe. General Herr, ki je prišel pozimi 11912 v Srbijo — gotovo s pred- i sodki ki so bili neugodni za vojsko s J * • ■»* » .. • ■ kratko službeno dobo. Je bil presene-Čen In začuđen, ko je opazil »hrabrost častnikov in moštva«, In se ni bal pre-rokovatl da bi bili Srbi. ako bi jih na-padla Avstrija. t svoji priprosti obleki grozni nasprotniki za cesarsko armado, kl nosi drage rokavice. ozke hlače in brezhibne preče. Srbska armada je ču-tila, da je v pravih rokah in da jo vodi previdna In bistra glava načelnika gen. Štaba generala Putnika in njegovega pomočnika generala Mišića. Vojne dogodite je vedno zelo teSko popisovati Iti prepričan sem. da ie zgodovina vojn med vsemi zgodovinaml najmanj za-r.esljlva. Pri srbsklh voinah smo poleg tega navezani samo na nepopolne utise očividcev, ki nišo mogli ali nišo hoteli povedatl popoln© resnice. Vendar mo-remo viderl nekaj potez, kl se nam zde tefko razumljive In lahko spoznamo rudi nekaj napak. kl so *e zgodile. Niti r*ajslavnci'Se zrnate, niti naiznamenitej-81 generali ne odidejo kabinctni kritikl kl Z lahkoto dnVazn'e. da bi b!1 končni uspeh Ie boli ndbčilfn. če bi se bil ta \n ta nanai izvrši! p^i «re prel ali če bi bila ta in ta divizi;a zasedla drugo j postotak o. Kiti nr!n^ Al *k?ander. ki ie povelieval glavni armadi. niti general Putnik menda nis'a mfslitn n s?bl da prese gata Napoleona Bon a pa rta, ki je sašel — kakor je znano — pri Marengi v obupen položaj in se je pri Jeni gotovo zmotil glede sil ki so stale proti njemu. Ravno tako lahko trdimo z veliko upravičenostjo, da bi bila turska vojska dne 24. oktobra pri Kumanovem popolnoma obkoljena in uničena, ako bi pođonavska divizija ne bila precenjeva-la nevarnosti, ki jo ie vldela v tem, da se je pojavilo nekaj turskih čet, ki so obkrožale srbsko levo krilo. Podobno je bilo pri Bitolju: ako bi se bil namesto frontalneea boja, kjer je obseg sile ena-ko velik v sredini in na obeh krilih, in ker ni vrhovni poveljnik natančno do-ločil razmerja sil, pri cimer je uspeh odvisen od kakega podrejenega oddel-ka. česar ni mogoče že prej vedeti (kapetan Ripert df Alauzier); ako bi se bil izvršil odločilni napad na levo tursko krilo in na Oblakovsko visino, bi bila sovražniku zaprta pot v Albanijo. ka-mor se je naravno moral umikati in bi se bil najbrže moral predati. Vkliub temu čutimo brez dvoma, da je bila armada v trdnih rokah. da jo \ je vodica IznajdlMva. preračuiHena in prevfdna voHa, s katero so požrtvovni-j no in ravdušeno sodelovale podrejene s!1e. Ni §• gotovo — *~1? h^-jo^rinst nam pnve — ali sta bila Putnik in M'šić že-pinina sr^rerala: gotovo je* da sta bila pr a'^.škem pregovoru »the rig'it inen ; in the right place« (prava moža na pra- I vem mestu), da sta vzbudila zai.pa..;* v svojih Častnikih in v svojem mnsrvu. da sta s svojimi duševnimi in nravnimi la^tnostmi iistvarila okoli sebe enotnesi raroda in mu omogočila, da je azvii svoje najboljše sile, »Nič ni krasne iše v vojni«, pravi Bossuet, nego soglasj-"* med vodstvom in sodelovanjem ćele države«. To sodelovanie ćele države, to enoduSno voljo pnsarnnikov, ki se iz-gubljajo v neukrotljivi odločnosf ^o rmage, to združenje vseh src, ki so eri sam vzklik domovine, smo vide U pri nas v Franciji v avgustu 1. 1914 in smo se prepričali o nepremagljivi moči kl je bila enaka ogromni premočl sovra?-nih priprav. Tako velika je bila srbska narodna sila v letih 1912 — 1914. Veli-kost tega naroda je v tem. da vsak pre-bivalec tuđi ljubi svojo domovino, je pisala nemška usmiljenka iz Beograda, (tlne 26. nov. 1912.) ^a ^e je mobilizacija tako hitro izvršila, da armada bn-7 pritožb in godrnjanin vrši najtežje dnev ! ne pohode po n^rndnih cestah. po pr^ plavl^nih ni*?"^h in skalinah. kl so s prči zdele ned^t^n?. ako ranienci prc ra^a'o svoje trpljenje z udanostjo in po-trplj-rilem, ki vzbuia pri tujih zdravni- I Vih vzklike ob*udovanja. je vzrok vse-inu tomu v tem, da vs! od najnižjesa vo- I jaka do najvišjega poveljnika vedo, za- i kaj se bojujejo. (Dalje prih.) Vsa nesreća tega problema ob-atoji v tem, da bi radi prilagodili vsi merodajni faktorji Dardaneie svojim lastnim interesom. Stališče carske Rusije je izraženo v memorandumu Nelidova od 1. 1378., ki pravi: »Svobodna komunikacija s Sredozemskem morjem in varnost našega črnomorskegra obrežja pred sovražno floto, to je glavni cilj naSe pomorske politike proti Turčiji. Mi moramo iskati kombinacijo, ki bi osigurala gospodstvo nad ožinaml samo nam in odstranila iz Dardanel vse druge vojaške zastave.« Stali-šče današnje Rusije je seveda bist-yeno različno od onega stare slovan-ske države. Zanimivo je Ie, kdo in kje je ta izvoljeni pacifist, ki bi se-fdel na Sy. Sofiji nadziral parnike in kllcal bojnim ladjam »nazaj«, trgov-$kim pa »naprej«. Ce bi bila mogo-ca ugodna rešitev tega vprašanja, bi bila ruska pot k Darđanelam naj-krajša in najbolj primerna. Sicer pa tuđi sovjeti v resnici nišo tako mi-foljubni kot se misli na prvi pogled. Radek j£ izjavi! te dni dopisniku *New York Heralda* v Moskvi na-stopno: Rusija podpira Turčijo iz Čisto egoističnih namenov, ne pa Iz Elovekoljubja. Mednarodnega imperijalizma, ki teži orientske narode, se boji tuđi sovjetska Rusija.« An-gleška je v svoji orijentski politiki mlroljubna seveda samo tako dolgo, đokler nišo prizadeti njeni Interesi V kolonijah, zato pa ne podira za seboj mostu kot Rusija in pravi »ob vsaki priliki« *vsem ladjam« in »vsem državam« in ne dovoli Turčiji zapreti Dardanel zakaj če se TurčIJI ta nacrt posreči, ne bodo za-prte samo Dardaneie, tcmveč bo prerezana arterija angleške svetov-ne moči. Tega pa Angleška ne more "dovolitl kot bi ne dovolila v njeni koži nobena druga država. Bonar Law Je pred kratkfm Iz-javil: »Če M Angleška dovolila Turčiji zbog njene zrnage nad grško armado v Mali Aziji, đa zase'de Carigrad In ostane v Trakijl kakšna bi bila posleđica? Prvo — naše umi-kanje v tnkih okoli^činah bi smatral ves miis!Imj»n^k! svet za poraz britanske Imperije. Predvsem pa, kar je zelo verjetno, Je grkofilsko čustvo, kl ga pripfsujejo angleški vladi krivo, da smo izgubili simpatije mtisli-rrmnskee:a Dreblvalstva v Indiji Tur-?kr\ nanre'dovanje prof! Carigradu bf povzročilo Iste po«!ieđicet kot smo jjjrl vldeli v Smfrnl In prepričan sem, đa bi bi! to vzrok nove balkanske vojne. Stališče, ki ga mora zavze-mati naša vlada, je jasno i Ne sme-mo delovatf sam! na svojo roko in prevzernati službe sveto\TiiK polica* jev. Mi nismo v Carigradu In Dar-"đanelah' po lastnl Inicijativi, temveč na željo zavezniških držav, ki so ^magale, In med njim! Je tuđi Amerika.« Vidimo torej, da se stališče, ki £a zavezma Bonar Law v orient-skem ^rašanju blstveno razlikuje od fmperlallstične politike Llovd Oeorgea, ki je smatral, da je" edino-le Angleška poklicana, da odloča o usodi Carigrada In Dardanel Turski »če« Je na prvi pogled zelo skromen. Ta skromnost je Turčiji potrebna kot ježu, kl je spodil litico Iz brloga. Svoboda morskih ožin? Pa naj bo, samo da nam do-volijo evropske velesile, da zlezemo y Carierad. Ko homo pa trdno se-deli v Carigradu In borno imeli osi-srnrano ozadje, bi se pa ta-le »če« lahko malo raztegnil. Najpreje borno zapirali Dardaneie, če bo v nevar-nosti Carigrad, potem se borno bali za Trakijo, potem borno branili svoje verske in nacionalne brate v Indiji, Egiptu itd. S tem skromnim »če« in neskromnim! nacrti za bo-dočnost Turčije je Kemal razbi! gr-ško armado in se pripravlja na mirovno konferenco. Tako vidimo, da bodo odloče-vale na konferenci tri glavne sile o usodi bližnjega vzhoda. Pri današnji politični konstelaciji Je težko povedatl katera od njih dobi jabolko svojega bodočega razvoja in svetov-ne moči. Paris-usoda se ne bo ozi-rala na lepoto Afrodite in njene obljube, temveč na realno silo in politično situacijo ob času konference. Ta situacija, ki bo igrala glavno vlogo In kl jo že upošteva sovjetska Rusija z uvedbo splošne vojaške dolžnosti, danes še ni popolnoma rzkristalizirana. Dogodki na Angle-škem pričajo, da bo nova angleška vlada skušala pridobiti zasc Amerl-ko in Francijo, izgubljeno zbog Llovd Oeorgeove politike. Italija skrbi za lastno kožo in je naklonjena Turčiji, sovjetska Rusija pa išče stike z malo antanto, in če je resnična najno-vejša vest, neposredno tuđi z našo državo. Posledice te ruske politike že vldijo anffleški politiki. A. Bidu pravi v »Figaro«, da se organizira na jugu. v srednji in vzhodni Evropi v orientskem vpraSanju strašen slovanski blok. Naša zunanja politika ne srne Mti naivna. Interesi celokupne države zahtevajo, da z vso napetostjo in največjim zanimanjem sledimo dogodkom v Oricntu, ki lahko v do-glednem Času temeljito izpremcne mednarodni položaj. Ugodna rešitev orientskega vprašanja je za našo državo življeni^keea pomena. Če se nam nudi prilika fzrabitl izpremembo obstoječih mirovnih pogodb v interesu blagostanja in razvoja naše države, bi bilo nespametno zanemar-lati to priliko in čaknti da nam od-pro oči dogodki sele takrat, ko bo že prepozno. Okrnjena sanunprava. Na naš članek, ki smo ga pod tem naslovom pred par dnevi priobčili v našem listu, je reagiralo »Jutroc s kratko notico, ki v interesu dobre stvari ne srne ostati brez odgovora. »Jutrov« plsec se postavlja na stališče, da se mora za samoupravno ob-lastvo smatrati občina kot taka, In da se občina — najsi tuđi ukrepata v isti stvari zapored županstvo in potem ob-činski svet — na zunaj nikdar ne pojav-lja v obliki dveh upravnih instinc. Pisec ugotavlja na podstavi te svoie teze, da gre v lastnem področju občine, kakor doslej inštanena pot od županstva na občinski svet in šcle od občinskega sveta na nadrejeno državno oblastvo. Županstvo in občinski svet predstavlja-ta potemtakem po »Jutrovem« mnenju na zunaj samo eno enotno oblastvo. Ta nazor je pogrešen in v nasprotiu z iz-sledki upravne vede, z našimi občinski-mi zakoni pa tuđi z zakonom o držav-r.era svetu in upravnih sodiščih. — »Ju-trov« pisec si brez dvoma ni na jas-nem glede pojma »upravno oblastvo«, zato mu ne moremo zameriti, da zam«-nja ta pojem s pojmom »občinac. Občina in upravno oblastvo sta dva bistve-no različna pojma. Na široko o teh dveh pojmih tukai seveda ne moremo raz-pravliatl pač pa hočemo ta poima na kratko orisati. Občira ie teritorijalna korporacija, kl so ji poverjene izvestne upravne funkcije in soci:a!ne nalog«. Naziv »občina« ima vobče dvojen po-men. V osebnem oziru razumerno s tem nazivom zvezo oseb, ki jih zdrii?iijcjo na določnem ozemlju neki splošni kra-jevni interesi v stvarnem oziru pa po-menja »občina« ozemlje, ki se na njem udeistvuje preie omenjena zveza oseb. Vse nekaj drugega je pa »upravno ob-lastvoc. Upravno oblastvo so o r % a n i, ki izvršujcjo upravne funkcije. Upravna oblastva so državna ali samoupravna. Ustroj In delokrog samoupravnih oblastev določajo dotični zakoni. Glede ustroja upravnih oblastev pri T.aših ob-Činah so še vedno merodaini naši občinski zakoni Po teh zakonili imamo pri naših občinah dve upravni oblast vi: eno upravno oblastvo je Županstvo, oziroma v mestih z lastnim Statutom mestnl magistrat, drugo pa je občinski svet. Za Šte-vilne primere določajo občinski zakoni in razni drugi v Sloveniji veljajoči zakoni, da ukrepa oziroma odioča o stva-reh lastnega področja kot prvostopno oblastvo županstvo ozir. mcstni magistrat in kot nastomje višje oblastvo občinski svet. V vseh teh primerlh Imamo x\% Ie na znotrtj, snar-več tuđi na zunaj v okviiu iste občinske korporacije dv« u p r a \ r i instanci kl ju označuje razmerje podrejeno-sti in nadreienosti oziroma razriierje nižjega in višjega upraviie^a ohlastva. Za nasprotno trditev »Jutroveia-. pisca tuđi v členu 32. uredbe o poslovnem redu ne najdemo nobene opore. Ta Člen namreč ne govori o upravnih aktih občine, marveč o upravnih aktih občinskih oblastev. S tem je implicite prizmno. da uredba o poslovnem redu ni nametala izpremeniti ustroja upravnih oblastev občiiie. Ti-ga tuđi dejanski ni storila. Zatcgadelj je povsem pravilno, da gre — kakor smo trdili v svojem članku — po določbi člena 32. pritožba zoper ukrepc ž"i:pan-stva oziroma mestnffju riagistrata od-slej neposredno ni nidrcjcno državno upravno oblastvo in da so vsled tega občinski sveti povsem izločeni kot prizivne instance. A temu ne bi bilo tako, marveč bi šla, kakor trdl »Jutro«, pritožba t'.tdi ie zanaprej najprvo na občinski svet in odtod sele na nadrejeno državno ollastvo, potem bi imeli faktično dve pritožbeni instanci (občinski svet in radreieno državno upravno oblasivo). To pa bi bilo v direktnem nasprotju s člennm 19. zakona o dr?avnem svetu in upravnih sodiščih, ki dopnšča'prit'^bo <-amo na eno v i š j e upravno o M a s tv o. S tem pa je tuđi dokazano, da ie »Ju-trovo« stališče pov^T.i :ievzd-*no. Sicer pa to vprašauje ni bilo *edro našega Članka. Nastopili sir-o zope* to, i da bi v stvareh lastnega rodročja občine odločala kot pritožne instance d r-Žavna upravna oblast v a. Do-lttzali smo, da Je člen .S2. uredbe o poslovnem redu s tem, da ie podredil občine v njih lastnih stvarth judikaturi državnih oblastev, utesnil samoupravo naših občin, dokazali smo, da je ta do-ločba člena 32. nezakonita in proti-ustavna. Tega se tuđi »Jutrov« nisec re upa tajiti. In to je glavna stvar. Kot od-kritosrčni zagovornik! občinske samouprave moramo zshtevati da se krivica, kl jo je zagrešila medba v poslovnem redu, popravi in da se restituira neokrnjena samouprava, kakršno snio že imeli. — MI hočenio i;r>rti svobodne občine s široko samoupravo. TiC pa samo reko talinl-samoupmvo. pri kntori ljudstvo nima pravice sndelovati. Uvedeni da soglašaio z nam! vse t *Šc oleine, smo dvignill svoj tla«*, nismo pa pri tem i zasledovali nikakih političnih ciljev — j Najmanj pa smo imeli kamera /našati se na centrulno vlado in ji očitati, da nam je namenoma okn ila občiiisko upravo. Dobro venio, da ie z ozirom na različne upravne sisteme, Ki so v ve-ljavi v po^aiiicznili pokr.ijLiali naše dr žave, zelo tež-vD ustvarjafi tclini^uo in stvarno dovršen-? zakone, siuatranio pa, »... . fc---------—--------- ' da je dolžnost nas vseh, da pri gradnji novega enofu^a sistema sodLlu.cino in da opozariaiiu) na inbc, Ki bi utccile ogrožati naše lAupi.e m^jrc>e Na tako hibo smo upozorili v svo.cin članku. ! Stvar meroJnir.iii č'Miteljev ic. da tn hi bo popravii'\ §c rredno pridt do ken- 1 fliktov in r.cpoire'o.iiii ncidemov. Ptrlasietitsrna situacija in demisija vlada- PARLAMENT V ZADNJIH VZDIMIH. — Beograd, 24. okt. (Izv.) Z ozirom na velike svečanosti v Kumancvu je parlamentarno življenje zastale Ve-čina poslanikov je odpotovala v Kiiina-tiovo. Zanimivo je, da se kumanovske proslave oficijelno ne udeležujcjo nusli-mani. Ker se bližajo tuđi velike narodne svečanosti v Pragi, kamor odpotu.'e po-\ez štirih ministrov okoli 40 narodi'ih poslancev, je jasno, da narodna skupsći-na do konca tega meseca ne bo imela plenarnih sej. Delujejo Ie nekateri od-b(jri, ki iinajo nuino rediti najaktueltiejše probleme, tako uradniSki zakon, ki je še vedno v podrobni razpravi v pododboru zakonodajnega odbora. Pričako-vati je, da zaključi pododbor razpravo o uradni^kern zakonu do konca tega ine?eca, pododbor je že sestavil blstve-i«e spreminjevalne predloge k vlad. nacrtu, sestavijeno je že deloni.i tuđi po-ročilo in tako je pričakovnri, da prićne zakonodajni odbor razpravo o uradni-?ki službeni pragmatiki oziroma o račr-tu zakona »o činovnicima i ostalim državnim službenicima grad:anskoc reda« prve dneve meseca novemhrn. V parlamentu intenznno razprav-ljajo vpraSanie, kako dolca *io 5e Akcijska doba sedanje zakorodajne skup-SJine. Kakor znano, je bila na podlaci vidovdanske ustave preiš'ua ustavotvorna skupS.ina izpremcr.irra v prvo j zakonodajno skupščino. Na pođlajji ustave in skupščinskes:a poslovnika je bil zakonodajni skupščini določen skraini rck 2%. iunii 1923. za njeno zakonodajno dslo. Do tega roka ima skupščlr.a do- j končati vse v ustavi določene zakono- i dajne naloge. ' Po sedanji parlamentarni in politični situaciji sodeč pa zakonodajna skup-Ščina ne bo doživela tega roka. Splošno je v parlamentarnih krogih prepriča-nje, da je skupščini določeno lo še kratko življenje. Zanimivo je, da se je kralj pri včerajšnji avdijenci ministrskega predsednika Nikole Pasića zelo zanimal za pripravo k bodočlm skupštinskim volltvam in da je naglašal nujno potrc-l»o, da se ima zakon o uradniškl službeni pragmatiki, kakor sploh uradni^ko vpra^anje člmpreie in v najkrajsem roku resiti. Tuđi vesti o demisiji PaŠičevega kabineta se vedno boli zgoŠčujejo in zadobivajo na verjetnosti. Zdaj je gotovo, da nastane po kumanovski proslavi vladna kriza in da poda ministrski pred-sednik Pašič v prvih dnevih meseca novembra demisijo kabineta. — Beograd, 24. nkt. Ozv.) Ministr-sik predvodnik Pašić je bil včeraj v avdijenci pri Nj. Vcl. kralju, kateremu jo poročal o sedanji politični in parlamentarni situaciji. Kralj se je izrceno inte-rcsiral o pripravan in o vpraŠiniu novih volitev. Dalje je Izrazil željo, da se naj v najkrajsem času sprejmeta zakon o uradnikih in ostalih državnih uslužben-cih državl;anskcga reda, kakor tuđi zakon o odSkodninah. — Beograd, 24. okt. (Izv.) Kakor zatrjujejo v političnih krogih, je ministrski predsednik Pašič poročal kralju o možnosti demisije kabineta. Rnzširje-ne so vesti, da poda sedanja Tlada ostavko dne 6. novembra t. I. ^i\M kkk in prosim ki^s.novske bitke. — Zagreb, 24. okt. (Izv.) Povodom ( današnje proslave desctlctnice osvobo- i dilne bitke pri Kumanovu priobčujejo \ listi Hrvatskega bloka kratek proglas. Hrvatski blok je na svoji scu dne 23. t. in. povodom desetlctnicc bitke pri : Kumanovu sklenil tale proglas: I. Hrvatski blok je imel resno voljo kot za- j ste-pnik hrvatskesa naroda pozdraviti j bratski srbski narod, da se ob tcj priliki pokloni nesmrtnim sencam padlili srb-skih jun ako v in iz ja vi ja. da bi kuma- ' novska proslava imela biti manifestacija solidarrosti vseh Jugosiovenskili na-rodov za njih popolno mednarodno emancipacijo fn za skupno ustvarjeno državno zaj«dn?co, v kateri naj bi vla- j dala resnična in prava ravnopravnost vseh narodov, vseh ver in vseh »tanov. Hrvatski blok je stav 3 za a: sol u ten predpogoj, da se od«trnni J.^-"** <*■■-* ■■!«. da\ina in se izmeni beogradski ce* tra-ližem. II. Z ozirom na to, da je beo^rad* ska vlada oddaljena od najviših h.te-resov srbskega naroda, z ozirom na tu da ona ne misli na skuprc interese ja-goslovenskih narodov. s cimet ie on(s mogočila prihod hrvatskoga naroi :i na Kumanovo, z ozirom na to, da beogradski vla^todrzci imajo še vedro obK >t v rck ah. bi ne imelo nikake.sa prak'/.ine-ga cilja, ako bi prišcl hrvatski na- .1 v direktni stik z narodom srbskim. r.-zun na način, ki bi ne pnni/.al dostojanstva naroda hrvatske?:a. A tuđi naše In evropsko javno mišljenje bi se na ta rafin moglo zavesti v zmoto. da hrvatski i-a-rodni zastopniki žele kak sporaz..m z današnjimi beogradskim! »nametnl1"!*'. MinisMi svet. — Beograd. 24. okt. (Izv.) Na vče-rajšnji. od 10. dopoldne do 12. trajajoči seji tninistrskesra sveta, je ministrski predsednik Pašić poročal o pripravah za proslavo kumanovske bitke, kakor tuđi. da odide v Prago 40 narodnih poslancev. da se udeleze čcškoslovaških narodnih svečanosti. Vojni minister general Vašić je prečital pismo Če5koslo-vaškega ministra narodne obrambe Udržnla na?>i armadi povodom desctlet-rice kumarovske bitke. Ministrski svet je dovolil ministrstvu javnih del in mini- strstvu financ večje kredite. Dalv. ie ministrski svet sklenil. da se odliki.iejo vsi narodni poslanci, ki so bili člani narodne skupščine v času kumanc -ke bitke, z redom Sv. Save IV. reda r-z. en red višje in nekateri ttidi z redom Be-lega Orla. Podpišc se tuđi ukaz o c-dll-kovanju uradnikov, ki so bili predloženi v odlikovanje povodom kraljeve poroke. Zadevne ukaze podpiše danes kralj v Kumanovu. — Beograd, 24. okt. (Tzv.) Včeraj?-njl ministrski svet je dovolil ministrstvu za javna dela 2.600.000 dinarjev ra Izplačilo dnevnic delavcem muniLijcVe Stev. 243 .SLOVCNSKl N A K O li« One 25. oktobra t*'22 Stran 3. tovarne v Kraljevcu. Dalje je bila na piedlog finančnega ministrstva dovolje-na subvencija za zagrebSki zbor 200.000 dinarjev in 250.000 dinarjev za sokolski zlet v Ljubljani. Pravni vestnik. DOLUS IN CULPA V NACRTU KAZENSKEGA ZAKONIKA. V razp ravni dvorani deželnega so-dišča 79 je bila v soboto 21. t. m. ob pol 17. S. m. diskuzija o nacrtu kazenskega zakonika za kraljevino SHS. Z ozirom na aktualnost izenačenja kaz. zakonika in ker ima društvo »Pravnik« podati izvedeniško mnenje, je pričela diskuzija o nčartu. Načelnika namestnik dvor. svetnik dr. Božidar B e ž e k je otvoril diskuzijo, naglašujoč nje pomen za izmenjavo misli ter se končno v toplih besedah spominjal smrti predsednika višiega deželnega sodišča Ivana K a v č-i! i k a, ki si je pridobil nevenliivih za-shig za slovensko pravno literaturo. Dr. R. K r I v I c je uvedel diskuzijo o nacrtu kazenskega zakonika s predavanjem: »Polus in culpa v nacrtu kazenskega zakonika«. Predavatelj je v jedrnatih, strokov-no zanimivih izvajanjih o temeljih za- I konika omenjal: I Kazenski zakonik je presojati pred- | vsem z vidika, kakšno staliSče zavze- I mo napram kardinalni zahtevl moderne j dobe, zahtevi, ki se glasi: »Brez krivde ni kazni!« Preden se radi kazenskega dejanja | izreče kazen, se ima premotriti subjektivna zveza med storilcem in njegovim dejanjem. Ta zveza pa ni vedno enaka, tem-več* kaže najrazličnejše oblike. Nacrt subsumira oblike krivde pod dva tipa pod dolus in culpa. Tozadevni pasus j nacrta se glasi: »Kazensko dejanje je storjeno s hudobnim naklepom (umišlja-jem) tako tedaj, Če je storilec njegovo izvršenje hotel, kakor tuđi če je pred-videvajoČ prepovedano posledico, k* more iz njegovega dejanja nastati, pri-znal njen nastop za svoj (»usvojio«), brez ozira na to, Če je to želei ali ne. Kazcnsko dejanje je storjeno iz malo-rrarnosti tako tedaj, če je storilec pred-videval nastopivše posledice, toda je Iahkomiselno smatral. da jo bo lahko cdklonil, kakor tuđi tedaj, če nastopivše posledice ni predviđeval. pa jo je po okolnostih in po svojih osebnih lastno-stih mogel ali bil dolžan predvidevati«. Storilec torej, ki je imel predstavo pesledice svojega dejanja in je za njo težil, je delal v hudobnem naklepu, brez ozira na to, če si je predstavlja! posledico kot nujno ali samo kot možno. Ne prihaja v poštev, če je bila posledica njegov cilj, ali Če je bil cilj in njegov nsmen onstran posledice. To je tako- i zvani dolus dlrectus. ki ga pozna tuđi j sedaj veljavno staroavsrr. pravo. V te- j oriji in v praksi se je glede dosedanje- ! ga prava pripoznaval tuđi dolus even-tual's, ki je podan takrat. če si is stori-lec pnslcdico svojega dejanja kot možno predstavlja! in bil v konkretnem slučaju prepričan, da je ne more pieprečirl pa se je kljub temu odločil za dejanje. V tem slučaju se mora reci, da je bila v njegovi volji obsežena tuđi ta posledica, da je torej ravna! v hudobnem namenu. Toda dočim je bilo priznavanje doli eventualis v praksi dosedaj le akt sa-movoljnosti, je nacrt dolus eventualis izrecno prizna!. Nastane vprašanje, če je dolus eventualis navzdol tako ome-jen. da je preprečena nevarnost pretira-vanja in subsumiranja deianj pod dolus eventualis. ki so v resnici samo iz ma-lomarnosti izvršena. Treba je čim določ-neiše omejiti razsežnost dolis eventualis, kar je mogoče storiti s tem, da se omeji razsežnost z negativne strani, z inedbo pojma zavestne malomarnosti. Ta polem uvala nacrt, po katerem storilec, ki predvideva posledice. toda izvrši dejanje le, ker lahkomišljeno upa, da ne priđe do posledic, stori dejanje iz rralomarnosti. Ce pa storilec posledic niti predviđeval ni, pa jih je po okolno-F'.ih predvidevati mogel in jih bil predvidevati dolžan, se mu dejanje tuđi pri-šteje v malomarnost; njegova malomar-nost pa je takozvana nezavestna malomarnost. Olede kazni razločevanje malomarnosti v zavestno in nezavestno. rima pomena. Pomen ima samo za do- ! ločevanie razsežnosti pojma doli eventualis. Z uvedbo teh dveh vrst krivd v navedeni razsežnosti je odpravlien takozvani dolus indireetus do sedaj vc-bavnega prava. Z uvedbo pojma zavest-i:c malomarnosti je kolikor toliko na- j lančno določena razsežnost doli even- j tnalis in s tem preprečena nevarnost, da bi se dejanja! ki so stvorjena iz malo- j n.arnnsti, priStevala kot storjena iz hu- j dobnega naklepa. Po tcj strani je po na- : crtu dokai dosledno izveden princip, da brez krivde ni kazni. Preostala vpra- ; Sanje, ka! je s takozvanim! delikti, ki so . Kvalificirani s posledico, ki jih pozna \ veliavno staro austrijsko pravo, po ka- : terem jamči storilec tuđi za posledico svojega dejanja, če je težja kakor je j bila nameravana, to se pravi, storilec' jamči ćelo za slučaj. Tuđi v tem ozlru je nacrt napravil jasnost in princip, da brez krivde ni kazni, dosledno izpeljal, določujoč, da jamči storilec za težio posledico le tedaj, če se mu more prišteti v malomarnost. To določuje nacrt v splošnem delu. V posebnem delu pa ta princip tehnično ni dovolj popolno iz-peljan. Zalibog je pa ostala v nacrtu do-ločba, da neznanje ali nepravilno raz-umevanje kazenskega zakona nikogar ne opravičuje. Ta določba ni drugega kot ostanek naziranja, da je kazen pla-Čilo za dejanje, katero naziranje pa ni-kakor ni v skladu s principom, da brez krivde ni kazni. Cisto gotovo je nepravično In nasprotuje tuđi pametni kriminalni politiki, dati v ječo Človeka* ki je ravnal v najboljši veri, da je njegovo dejanje zakonito, pa je do te vere priSel le vsled nepravilne razlage kaz. zakona, v katerega v velikih slučajih niti v obe sodni instanci ne prineseta jasnosti. V tem oziru bi bilo potreba bistvene poprave. Po končanem predavanju Je sledila kratka diskusija, v katero sta posegla vseuCiliSki prof. dr. M. Dole ne In dvor. svu. dr. Skrlj, nagla^ujoč gotove finese k temu poglavju. Splošno je bila izražena želja, da bi se diskusija o tej temi nadaljevala prihodnji teden. Diskusija se nadaljuje v soboto. dne 28. t. m. ob pol 17. v isti dvorani. Zadnje diskusije se je udeležilo mnogo sodii-kov, odvetnikov - kriminaltstov in v velikem Stevilu pravniški naraSčaj. Svečana proslava bitke ori Kumanovem. SPOMIN PADLIM JUNAKOM. | — Beograd, 24. oktobra. (Izv.) Z danaSnjim dnem prično za več dni dolo-Čcne velike narodne in državne svečanosti v proslavo desetletnice osvobo-dilne bitke pri Kumanovu. Danes na ta dan pred desetimi leti zjutraj je počila j prva puška na kumanovskih brdih. Ze-j ki paša je sprva javil turškemu gene-; ralštabu in od tam celemu svetu, da je i srbska armada potolčena, da beži v ne-I redu in da je turska zmaga pri Kumanovem popolna. Bitka je trajala dva dni. Srbski junaki so z največjimi napori in s pravim herojstvom odbijali turske napade in drugi dan je bila bitka odločena. Kosovo je bilo maščevano. Iz Beograda je ob 6.30 snoči odpo-tovala vlada k proslavi bitke. Odpoto-vali so ministrski predsednik Pašič ter ministri Vukičevič. dr. MarkoviS, Sve-i tozar Pribičevič, RafailoviS. Miletič in Miladinovič. Ostali ministri potujejo te dni v Prago k češkoslovaŠkim narodnim svečanostim. Snoči z istim vlakom je odpotovalo tuđi 40 narodnih poslancev s predsednikom skupščine dr. Lukiničem na Čelu. Na Kumanovo je odpotovala tuđi posebna deputacija naše bratske češko-slovaške vojske. Deputacija obstoji iz generala Šebeka in generalštabnega ka-pitana Vanička. Deputacija bo danes položila na grob padlih junakov krasen lavorjev venec. Ceškoslovaški mlnister narodne brambe Udržal je poslal našemu vojne-mu ministru iskreno pisano pismo, v katerem pošilja v imenu češkoslovaške vojske tople in bratske pozdrave naši armadi. Proslavlja veliki osvobodilni dan bitke pri Kumanoveem. Tekom današnjih slavnosti bo več govorov. Govoriti namerava tuđi mini-| strski predsednik Nikola Pašič. Glavni i govor pa ima general Vašič, ki bo v le-i pih in vznešenih besedah opisal zgodo-1 vinski dan bitke pri Kumanovem in nje posledice za naše narodno osvobojenje in ujedinjenje. Govori tuđi predsednik i narodne skupščine dr. Lukinič. Danes ob 11. dopoldne je v kuma-novski cerkvi svečan parastos v spo-min padlim junakom. Po vsej državi, v vseh važnih mestih se danes spominja-jo padlih junakov in bitke na Kumanovem. • TRUMBIČ SE UDELEŽ1 KUMANOVSKIH SVECANOSTL : — Beograd, 24. okt. (Izv.) S snoč-njim vlakom, s katerim so se odpeljali narodni poslanci k proslavi v Kumano- . vo. je tuđi odpotoval na te svečanosti J neodvisni posl. in bivši zunanji minister ■ dr. Ante Trumbić. Kumanovske proslave pa se udeleži dalje tuđi pokrajinski namestnik za Hrvatsko Juiaj De-rr e t r o v i ć, dalje poslanca dr. Smo-dlaka in dr. Cingrija. PROSLAVA KUMANOVSKE BITKE V LJUBLJANI. Danes tuđi Slovenija iskreno praz-nuje desetlctnico bitke pri Kumanovu. Ob 9. dopoldne je bil v pravoslavni kapeli vojašnice vojvode Mišica slovesen parastos v spomin padlim bojevnikom za svobodo. Parastos je opravil prota Dimitrije Jankovič. Navzoči so bili general Dokič, podnamestnik dr. Vilko BalHč, generalni konzul Cehoslovaške dr. Otokar Beneš ter številni zastopniki vojaških in civilnih oblasti. J/si imeno-\ani so se nato odpeljali v stolnico, kjer je stolni prost Andrej Kalan ob številni asistenci duhovSčine daroval slovesni spominski zahvalni »Te Deumc padlim bojevnikom za svobodo In ujedinjenje. Navzoč je bil tuđi pokrajinski namestnik Ivan Hribar. Dalje zastopniki vlade, sodišča, unlverze, fl-nance, policije in drugih oblasti. Na koru je sviral oddelek dravske divizije. Tuđi v protestantovski cerkvi se je darovala slovesna služba božja. \ Akademska omladina in ljubljanska . univerza sta tuđi dostojno in manifesta- ; tivno proslavili veliki zgodo vinski pomen kumanovske bitke za jugosloven-sko osvobojenje. i I V dvorani univerze je bilo danes ! ob 11. dopoldne zanimivo predavanje zgodovinarja univ. prof. dr. Nikole Ra-dojčiča o pomenu kumanovske bitke. Dvorana je bila nabito polna. Vsa akademska društva, tako »Triglavt in »Jadran« so se udeležila predavanjaz dru-Stveniml odznaki in oficielno. Pri predavanju so bili nadalje navzoči: pokr. ramestnik Ivan Hribar, general Dokič s številnimi oficirji, generalni konzul dr. Otokar Beneš, dr. Karei Triller kot predsednik ČeškoslovaŠko - jugoslo-venske lige In profesorski zhor univerze. V prav Izbranih in utemeljenih besedah je predavatelj omenjal vse momente, kl so povzročili naše ujedinjenje ozi-roma razpad turškega imperija. Predavanje je bilo zasnovano na strogo zgodovinskih podatkih. Po kratkih, stvarnih izvajanjih razvoja srbske-ga nacijonalnega osvobojenja je predavatelj pristopil k oplsovanju težke dobe na poti Srbije od poraza na Kosovem polju do zmagonosne bitke pri Kumanovem. Naravno težlšče male srbske države je bila Moravsko - Vardarska dolina. Stremljenje priboriti si pot do gespodarskega razvoja in Želja osvete za Kosovo polje, je spremljala srbski i.arod, ko se je pripravljal poravnati $ svojim verskim in nacijonalnim neprijateljem stare račune. Bitka pri Kumanovu in popolni poraz turske armade je ustvarila to stremljenje, srbski narod je z železno voljo in neizmernim junaštvom uresničil svoje nacijonalne Ideale in položil temelj osvoboienja bratskih balkanskih narodov. Zmaga pri Kuma-nove mje odprla Srbili pot k morju, njeno vitalno vprašanje je bilo rešeno, toda pot tja, kjer nam je naše mori© najbofj milo, je se vedno zaprta. S temi besedami je g. predavatelj dr. Ra-dojčič zaključil svoje zgodovinsko predavanje. Burno ploskanje navzočih je bilo dokaz, da so bile zaključne besede izraz misli celokupnega našega naroda. NARODNE SVEČANOSTI V PRAGL — Beograd, 23. oktobra. (Tzv.) Via* di je predsedstvo narodne skupščine predložilo seznamek poslancev, ki se nameravajo udeležiti velikih narodnih svečanosti v Pragi povodom obletnice osvobojenja. Število udeJežnikov znaša 85. Predsednik vlade je k temu sezna« mu pripomnil, da je to število prevc« liko in da naj znaša samo 40 poslancev. Tekom današnjega dneva se izvrši re« dukcija poslancev. Zapuščinska razprava po Karlu Hebsb'jrskem. — Dunal, 24. okt. (Izv.) Pred okraj-rilm sodiščem v notranjem mestu se prične te dni zapu5činska razprava po bivšem cesarju Karlu Habsburškem. — Sodniiski akt govori o »weiland Seiner Majcstat dem Exkaiser Karei von Habs-burg«. Karei je bil napravil svojo opo-roko v juniiu 1917. ko je še vžival pol-ne pravice kot cesar in vrhovni povelj-rik. Njegovo privatno premoženje je znašalo takrat 11 milijonov kron, deponiranih kot zavarovalne svote za ot-roke na police »Feniksac in »Dunaiske zavarovalne družbe*. Za varuha otrok se postavlja bivSa cesarica Žita, za iz-\rSevalca oporoke pa nadvojvoda Maks. Karei pa je na Madeirl sestavil novo oporoko, v kateri med drugim nalaga svojemu sinu Otonu dolžnost. da mora, kadar doraste, zasledovati nadalje habs-burSke nacrte in naloga njegovega življenja mora biti ta, da obnovi gospodstvo Habsburžanov kot »katoliiko vele-silo« ob DonavL Iz političnih vzrokov pa sodiSče druge oporoke ni priznalo in tako bo pri razpravl govora samo o poslednijl volji Karla, kakor jo je Izreke! 1917 v Badnu. Kopirne strofe Hlexa The Res Ko. MaMji«. POLITIČNE VESTI. = Dr. Kukovec In občlnske voHtvc ▼ Ljubljani. Osebno glasilo dr. Vcko-slava Kukovca. kl je Še sedaj vrhovni načelnik slovenske demokratske stranke, »Tabor«, priobčuje to-le notico: »V znamenju avtonomistične Slovenije in v i znamenju boja proti ustanovitvi mariborske oblasti gredo v Ljubljani v ob-činske volitve demokratski uskoki dr. Ravnihar in ifr. Triller v zvezi z narodnim! socijalci Deržičem in drugimi. Kaj Ima nedeljena Slovenija opraviti z ljubljansko komunalno politiko, je seveda uganka, ki jo borno skuSali te dni raz-reSiti.« — K tej notici pripominjamo: Za ljubljanske volilce ni nobena uganka, kaj ima opraviti ljubljanska občin-ska politika z nerazdeljeno Slovcnijo, uganka pa jim je, kako se je svoječasno moglo načelstvo demokratske stranke pokoriti dr. Ku-' kovCevi zahtevi po razde-i 1 i t v 1 Slovenije v dve oblasti i zgolj zato, ker je Ic-ta po lastnem pri-i znanju brez vednosti načclstva obljub-i ljal ob volitvah v konstituanto svojim j volilcem posebno mariborsko oblast za ■ slučaj, ako bo izvoljen. Ali bi ne kaza-! Io, da bi »Tabor« po;asnil zagonetko, J da se je vodstvo demokratske stranke j uklonilo želji ene edine osebe v na-sprotju z vso napredno javnostjo? I = Izpreniembe v diplomatični služ- j bi. Po poročilu beogradskih »Novosti« so izvršene znatne izpremembe v rasi diplomatični in konzularni službi. -Scda-nji minister dvora Dragomir Janko-v i 6 je imenovan za poslanika v Mad-j rldu. Za ministra dvora je imenovan do-sedanji poslanik v BukareŠti Čolak -A n 11 ć, katerega je romunski kralj povodom kronanja odlikoval z velikim : križem Romunske zvezde. — Za posla-! nika v BukareSti je imenovan dosedanji j generalni konzul v Berlinu Ralko V \-\ s t r o v i ć. Generalni konzul K o s t i ć | i je imenovan za Kairo, sekretar Š u -- menkovićje imenovan za konzula v : Zadru. Konzul Pecar v Marseillu je rešen svoje službe disciplinarnim potom, ker je bil v zvezi z avstrijskim po-slaništvom. Za ravnatelja pol. oddclka ! v zunanjem ministrstvu je imenovan ! Branko Lazarević. Ravnatelj Miroslav Janković je imenovan za poslovnega odpravnika v Brusiju. = Nlttl nas vetu Je Italiji, da na] Ima svojo vojsko pripravljeno. Bivši itali-janski ministrski predsednik Nicti mnogo piše po raznih svetovnih listih in rad govori na shodih. Te dni je imel v Potenzl jako dobro obiskan shod, na katerem je govoril o različnih potrebaJi, ki jih nalaga Italiji sedanjost. Med drugim je izvaial, da Italija konsumira mnogo već nego producira in da se v Italiji dandanašnji mnogo manj dela nego pred vojno. Razmere nišo urejene na nobenem polju. Italija nujno potrebuje predvsem, da se obnovi gospodarska enota Evrope, kajti brez vzpostavitve gospodarskih odnošajev med zma^oval-ci in premaganci si Italija ne bo opoino-gla. Italija potrebuje poštene in resne zunanje politike, brez aventur, posveče-ne konsolidaciji vsega tega, kar si je Italija pridobila s svojo vojaško silo. Ker je položaj Evrope negotov, mora imeti Italija svojo vojsko pripravljeno; razviti se morajo in pomnožiti častni-ški oddelki in obnoviti se mora avijati-ka. Da dobi Italija sredstva za obram-bo, ji je potreben kredit. Nasvetuje po-moč" industriji in iSče ravnotežja za državni proraCun. štediti treba v upravu pri železnicah. pri poštah, brzojavih in tuđi osemurno delo se ne more obdrža-tl tako kakor je sedaj. Delavski razredi raj se tuđi prepričajo o tem, da so potrebne velike žrtve. Obrača se do vsch in želi nekako skupno nastopanje, da se resi Italija. Končno je naglašal potrebo močne vlade, ki naj zbere okoll sebe vse sile, ki hočejo delovati v prid de-žele in tako naj se tuđi izkoristi idealni del fašizma, ki je bil temelj njegovega razvoja. Iz Nittijevega govora je raz- j vidno, da je v Italiji vse narobe. Nitti je kazal pri tem tuđi na druge dežele in naglašal, da ima Evropa sedaj več mo- I štva pod orožjem, kakor pa pred vojno. | Zato pa tako poudarja, da mora Italija I posvečati svojo pozornost In svojo skrb za dobro stanje in za razvoj svoje vojske. Tako govori sedaj tišti Nitti, kl je Imel doslej vedno tako polna usta miru in sprave med narodi ter se je ob vsa-kl priliki potegoval za splošno razoro-ženje. Sedaj je šel med militariste. Ali morda Balkan sili Italijo pod orožje?! = Bele vrane. Te dni je politična oblast v Budejevicah pozvala vse politične stranke, naj skupno proslave 28. dan meseca oktobra kakor narodni praznik CeSkoslovaške republike. Budeje-viSkl Nemd so hoteli pokazati, da so vernl čeSkoslovaškl državljani, pa so Izjavili, da bodo skupno s Cehi oficielno proslavili zgoraj omenjeni dan. kar je na češko javnost napravilo najboljši utls. Isto izjavo so podali tuđi navzoči zastopniki komunistične stranke. • • • GOSPODARSTVO. — Stanje Narodne banke kraljevine SHS dne 15. oktobra 1922. Kovinska podlaga (zlato, srebro, inozemski kovani denar in razne valute) 421.375.147 D 54 para; posojila 1.579,^37.747 D 44 para; razni prejemki od države 4 miliardo 567.35S.S03 D 02 para; vrednost državnih dotnen 2.135,377.163 D; aktiva ».707.n4S.sfv D; izplajano od glavnice 17,366.300 D; rezervni fond 2,l99.s23 D c'2 para; vrednostni papirji v teku 5.153.297.290 D; razne obveze 1 miljar. 324,538.657 D 84 para; ter jate v države za založene domene 2.138,377.163 D; saldo raznih račur.ov 71,269.626 D 24 para. Pasiva S.707.04S.S61 D. —g Hmelj. Niirnberg, 21. okt. 1922. — Živahno nakupovanje, 3000 M viSje. —g Cene novemu vinu na Dolenj-skem. V Krškern in v Metliki se je vinska letina obnesla srednje; kvaliteta pa je slabša od lanske. Cene, ki jih zahte-vajo v teli dveh kra.MIi producenti od kupčev za lctnšnji mošt so pa na mestu po: 22 do 25 K za liter (2200 — 2500 K hl.) —g Avstrilski kreditni zavod za trgovino in obrt na Dunaju emitira 1.250.C00 novih dclnic po nom. nK 3J0.^ (II. emisija 1922) po ceni nK 20.000.— tel.quel za komad. Na pet starih delnic odpadeta dve novi. Subskripciia se vrši v času od 23. oktobra do vŠtetega 4. i novembra t. 1. in sicer v Ljubljani pri Kreditnem zavodu za trgovino in indu-striio v Prcšernovi ulici, kateri daje ra-volje vsa potrebna pojasnila. —g Dobava svinjske masti. Komanda Dravske divizijske cblasti v Ljubljani na-znanja, da se sklenejo dne 30. oktobra t. 1. cb 10. dopoldne v divizijski intendanturi v Ljubljani direktne pogodbe za dobavo 10.000 kK zdrave, Ciste svinjske masti. Predmetni oglas ]e v pisarnl trgovske in obrtnlške zbornice v Ljubljani interesentom j na vpogled. —g Prodaja ladje »Kumbor«. Odclenje za mornarico v Zemunu bo prodalo dne 30. oktobra t. 1- cb 10. dopoldne na Javni licitaciji v pisarni intendantskesa odseka ode-lenja za mornarico v Zemunu ladjo »Kum- j bore, usidrano v Tivtu (Boka Kotorska). j Predmetni ORlas Je v pisarnl trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vposled. —g Odclaja pokrivanja strehe je zarez« no opeko, V pisarni inženjerskeca oddelka Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila na dan 31. oktobra 1922. ob 9. do* poldne javna ofertalna dražba za pokriva*' nje strehe z zarezno opeko na zidanenr skladišču gt. XIII. na Uubljanskem polju pri Ljubljani. Predmetni oglas Je v pisarnl trgovske in obrtničke zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled. —g Prodaja ocjpađkov. Vofno-o3ečn«r ra'đlonica v Vevčah pri Ljubljani bo pro-! dala na Javni licitaciji dne 31. t. m. cb 8.1 dopoldne razne nove In stare odpadke ođ platna, suknja In pločevine. Predmetni oglas Je v pisarni trtrovske in obrtniške zbornico. v Ljubljani interesentom na vpogled. — g Sestava nove uvozne carinske tarife. Ministrstvo trgovine in Industrije je v sporazumu s finanč. mini-strstvom sestavilo komisijo za izđelavo splošne carinske tarife, ki ima proučiti vse predloge gospodarskih krogov glede povećanja uvozne carine za posam-ne uvozne predmete. Ker so se vsled valutarnih izprememb obratni položaj ter konkurenčne razmere posamnih in-dustrij, trgovskih strok in obrtov v zadnjem Času zelo izpremenile, pozlvlja tr-Rovska zbornica v Ljubljani vso Interesente, da J? rrajpozneje do 15. novembra sporoČijo utemeljene tozadevne predloge, In sicer za vsako carinsko postavko posebej, da b! jih mngla predložiti pravočasno novo sestavljeni komisiji v uvaževanje. Zbornica že v na-prej opozarja, da se bodo upoštevale le one vloge, ki navajaio natančno se-danjo kalkulacijo tuzemske produkcije, ter podrobne podatke o prodajnih cenah inozemskih konkurentnih prodnktov, 3 katerimi se da natančno utemeljiti za-liteva po izpremcmbi tarifne postavke. Ravno tako je treba podrobno utemeljiti zahteve za izpremembo besedila po-samnih carinsko - tarifnih postavk, posebno glede kolektivnih, s primerjanjem cen vseh predmetov, ki spadajo pod posamno postavko. V interesu zaščite domače produkcije in podjetnosti je, da se vsi obrati odzovejo zborničnemu va-bilu in pravočasno poSljejo utemeljene predloge z zahtevanimi podatki. —g Dobava muke, testenin, flžofa In masti. V pisarni intendantskoga odseka odclenja za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 31. oktobra t. 1. cb 10. dopoldne ofertalna licitacija glede dobave kruSn mo-ke. testenin, fižola in masti. Predmetni orlas Je v pisarni treovske in obrtničke "bornice v Ljubljani interesentom na vpo-Kled. —K Dohava noga vic, šalov, maf In -nodnjlh Mač. Odelcnje za mornnrlco v Zemunu raspisuje na dan 4. novembra t. 1. ob 11. doprMne ofertalno licitacijo srlede do-save bnmba?astih In vrlnenih nneavic ter vo!n^n'h ^alov, na dan 15. novcrrbra t. 1. na ofrT*atno licitacijo clodr dobave zimskih ;n let-vh maj ter spodnjih hlnč \z amerikana. Prcdnotni ogbs in vzorec letnih maj Je v ""'sami tr^ovske fn rbrtniške zbornice T Ljubljani interesentom na vpogled. Stran 4 ,< f m V ■ r \ - K t N \ },» i > ? \a ču- Vr> °T '°h™ *^~- šiev. 243. Dnevne vesti. V Ltubtiant. dne 24. oktobra 1922, — Desetletnlca kumanovske bitke. Danes je poteklo deset let, od-kor je srbska artnada pod povelj-stvom takratnega prestoloncsledtuka regenta Aleksandra tn vojvode Putnika izvojevala pri Kumanovu sijaj-no zmago nad Turki, zmago, ki je odločila na korist zaveznikom prvo balkansko vojno, Pomen balkanske vojne in ž njo bitke pri Kumanovu smo osvetlili v posebnem članku ob desetletnici tzbruha balkanske vojne in v podlistku, ki ga priobčujema iz knjige znamenitega francoskeza zgodovinskega pisca proL Ernesta Denisa. Kumanovska bitka je mcjnik v zgodovini Jugoslovenstva. S to bitko je bit položen temelj najprvo za osvoboditev jugoslovenskega živ-' lja izpod turškeza jarma, nato pa tuđi za osvoboditev in ujedinjenje vseh jugoslovenskih plemen od Triglava do Vardarja. Brez zmazovite bitke pri Kumanovu si ni mogoče zamisliti, da bi kdaj došlo do osvobo-ditve Srbov, firvatov in Stovencev izpod avstrijsko-madžarskeza gospodstva in do njih ujedinjenja. Ob katastrofalnem porazu, ki va je do-Hvel takrat na fc'tmanovskem vol'm turski general Zeki paša, so vsi i»-gosiovenl, vklenjeni te v avstrijske spone, instinktivno slutili, da je to dogodek, ki oznanja zario bofj že to^mf nnfrtvija-, S na obzorju. V svoiih sl'tnjnh se rrisn motili: Dve lett knsr^fe ie i~*-hranila svetnvna volna, h* M MVj sicer v raznih svojih periptijah reakcija na svetle đo?nđke v balkanskih borbah, a je kopčno venđarle po svojem sretnem iziđu kronala v balkanskih bojih zavojevane uspehe z osvoboditvijo vseh juvnslovenskih plemen in z njih ujedinjenjem v enotno kraljevino pod žezlom vla-darjaf kl je knt zmazovalec pri Kumanovu polofil temeljni in vazalni kamen za našo ponosno seđanjn državno zgradbo. Zato se s hvale žnim srcem spomlniamo danes ob deset-letnici teh velikih dozodkov v kren-kem in ntomajnem prepričan ju. da bo državna tvorba, ki \e vznikla ti krvi kumanovskih herojev, trajala do konca dnl knt zatočile svobofic, cMHzacije tn slovanskega človeko-Uubja. — ODHOD KRALJA TN KRA* LJICE V SKOPLJE. Tz BeosraHn javi ja jo: Včeraj ob 12.55 *+a Vrali Alcksander in kraljica Marija s spremstvom v ^vornem vlaku od* potovala proti Skonlju, da se ude* ležita današnje velike proslave ki!« mtnovske osvobodilne hitlce. 2 t\\\* ma je potovala tuđi grška kr*H«^a Jelisava in knez Arzen. Na ko'o* dvoru so bili pri o^horfn rHsotni ministrski preHserlnik Nikola P a* a i ć, vojni minister general V a* s i ć, komandant dunavske Hiviziie general Žečević, zunanji mirii* ster dr. N i n č i ć in gršVi poslovni odpravnik Diamandonulos. Grška kolonija je izročila grški kraljici šopek sv^žih rož. — Za pravnike. Kdnr asnirira na mesto člana glavne kontrole, naj vlnži prošnjo na državni svrt do 31. oktobra. Člani plavne kontrole ima-In čin in plačo kakor državni svetni-ki. V đriavnem svntn se odda no eno mesto prvetfa tciwkn. dnizr«a 1n*M-ka in pisarja prostijem h Slovenije. Praksa, dobllepn v taM*tvn drx™-neza sveta, odpira pot nn vi*ja upravna mesfa v$*>h rwartov In v upravna sodišča. Probitci ra nr**e«n tajnika noj navedelo v prnSnH, nli reflektiralo ev>n+i*ilno tvrfi n" me-xto drnr^nn tcij™*"*. f etnn n1n*n nevera tajnik" v V?ši* r'onnff finn JU n(*rfe\\ v pf^ff sfonr-fj 5e1 m;"'rter za ?oc*a1no poiitfVo jr. ćr. Orp^or ^f-j a v, Vi se radi boleznl ne urlete^f 5pn-rp¥nskih slavnosti v Kumanovu In SkopUu. -^ fat 7f*riiTnffV«» službe, OVi-Mn? rđr»v-niH dr. P^'fdar KOs*eT r ^m^mMu, đr, VTa^fr^fr Vre^Vo v Ptnjn. dr. Tvan I«-rečko v MaWhr>rti. dr. Josip H ni 1 a k v KonHcnh In dr. Franc 0 e r 1 o v 1 C v Rre-Hicati «n Itnerirvan! za vi'le okra]. zdravn'-ke v VTTT. Cfnnvncm razredu na scdanJlTi službenih rr^stih. __ <5 f*o$te. UPr3vn!ca RoznTHa Wester }c prestavt^na iz PH^tave v T hiblinno X: uoravnfd Tvna Rp'^r \r P-nTkve v T.lrb-l!ano 1 *n rra*ia P-»lrt'lf« \r. M-««ia.Tr'«- j kov v ??i!ec- itJravn'V Tosfp ^dr»k r Pe-čice v Sav. dolini V Pristavo. poštar Pndrlf Lorbcr iz žalca v Celje. DoStarica TerezUa žaidarliC U Murske Sobote v Ljubi] aoo, po§tai i. a Angela razini iz Ljubljane t k po* štl Ljubljana 2, in Mariia Jamnik iz Velike Lokc v Vinico pri Crnomliu. zaćasni poštar Pavel Pol)ancc ir Ljubljane 1 v Beograd (želeKiijSka stanica) in slugi Milan Weber iz Maribora 1 k pošti Maribor 2. Josip Mtlkovič od pošte Maribor 2 k pošti Maribor l. Sinzbne pogodbe so odverane po-štne odpravuice: Milka Popovih v Suhorji^ Amalija Preinar v PodbrciJu, Marija Zdol-Sck v Pučoncih in Lea Ensciman v Smart-nem pri Tuhinju. Začasno sta vpokojenl upravnici Marila Reich v Dolu pri Ljubljani in Marija Rimi v Kranjski gori. — Trgovskl nas ta vijenci ▼ mezd-nem gibanju. \% krogov trgovskih na- j stavljencev smo prejeli: Trgovski nastavi jenci v Ljubi iani se nahajajo ie dlje časa v mezdnem gibanju, vendar se zdt, da se stvar ne premakne z mrtve točke, ker stoji gremij trgovcev na statiku, da rat vsak trgovec oziroma i podjetnik ured* to stvar s svojim na- | stavljencem sam. obenem pa tuđi po-zval vse svoje člane, da raj svoje na-stavljence plačnieio primerno, da ne bo pritožb. Na«tavljencem pa gremij na-roča. da na i se vsak poedmi shtčai ne-zad^stne^a p^^ila sporočl njemu, ki bo skuša! napraviti red. Vsak človek pa, Vi živi in čuti s časom, bo takoj uvidei, ! da je v današnjem času možno urediti take zadeve ne individualno, temveč samo potom kolektivnih doj;avorov in j pogodb. V tem tiči tuđi geslo moderne-ga časa, da se tako podietnik kot na-stavlienoc zc1ni"\i'e*a vsak v svo'e or-gan^zaciie. da na ta način tako eni kot drugi skupno Ščttiio svoje interese. S tem postopan;em gremi'a ne soghša^o vsi njegovi č^.ni, ki so za pameten kompromis in ki porchriaio. da nni s© dobro delo p^?5reno pla^a. Nai se skliče gremi:alni občni zbor, na se bo Vmalu na^cl izbod iz težavnega p^ln^aia. V^ak razsoden človcV pa uvidi, da so seda- \ nje razmere v trgovski stroki dacela nevzdržne. ! — Sp^rrenr; krul!u Osvubodi*4 Itu v i Sar??evu. Pebvi sarai^v^kc^a vojne*?, pf-rotsK'^t:^ ocJ'Tert'ri «n ^ktenil? c^a po«tt?v!1o snomn-nik bla^^rsrknin-mu kra'iu Petru Osvrbocl^rli'*. S^rr^k bo i? br^na in se postavi v Krari^vi^a vlici. kpr !e s*a! j sormerik Frona T^s;na. Vin izd^l"'* k'n:»r prof. P'-d^ovič. Sron^n'k s? ^^krii«* na r^n 1, c*-?-'rt?T"b-a — tih dnn ui?dinirn]a na-5e kra?!p^*|Ti<\ ka^o rta v«e ra^^ne. ^n *o ^r^oi^ ^ci parK?il jj^i^nif ^^rk Hi'i ' SO IZ '7r€*^*''^ ♦••»>^3*r»f»«jn nf^f*'r»'» T 'rio ne ved'v u H1-^ «t^«* ffr-^v^ lTio1a^ra d*rt^r"- Pnc'nn^ on^pi^ni fi^cof^'r»^r- : sk! ba^''ovci «^ r!**r>*»J "^^to r»f H^loite j Javi odredba r*a <;e r>m •n'-e'^a'n v^Č kot <*nl-rat nre^nn^n^ br?"Vr»vci fm nn- ; ve iOri*n?»»-^V« br»r»v^vce H . 1. »vrnsta ♦. 1. v 7-»k11" d^1*1^-*Vj d'n^b; O^hn^* v f^nr>briHi. Ta dm-^bn. ki je :-"rrslriv<»n*Va, i? nrrv-ta vsa aktiva :i r?s;v?> rrr»T!pn*» tnv,«»-n». ^♦^1,,,^^;^ -«•/•>> TV-7*»r! v*rt rbi*«T^' *• H^ht> Hftv?*Til nf*TP;n't^"Hi^ b^-T^n^flo. V*č v rajfrlas« ra m^^*"? drski . ^"•k nb r^^^^ni in v*u vri*<-T'**a nn P**-cii^v? nr^ti Vt ie r>r>i-n 1r>m *>H Vri^TJh sf Človrk ■'t^**T v ♦-""i 1*>*'V<-» ri^^ii r^tfo. I V«f»Tnvf *'V~\ d^ Tt^v*» jt^nvri'V* M?* ■ ynAry\rct*r,** CCVl \c~T ^H n^Va*^re t*»b Vi1 ?C ; obliud~n*. ^0 r»r.^n">r nn V tAA - _ 7* pn*m'"»r'1* tl"h-!Up«V« rh-tn'V« ^•'■"»U !<* r>^ T"-««'*«*'-stn bi'** inf"-Tw»r*K nov ii «i^rT r*-^ r»^ ^O V ?r 10 nn ") V \ f»u_ n^iE^fp « cnr«UT^f(1o 1<* d^ 1S. novfnrb- momor. H so nn fi«t« ^ OK«din. V1t"b temtl, d« ti bft*»**v«fn*Vi r»M«i«H. rr»fnff>: Kn*i» I^NV^ «r>?«'onje ie r»nd vsa» kn VH^V^, k*r ie *r1o*wn »r^m^lbno ter j !?rkn v1a^n<* in v^n ri»»Hrarjino. Si«*cr imo . hotMi ?« pred Mi 7 sredn^ pred poplavo Donave in Tamiša. Vse niive so ft pod vodo in selski nbiraio ■ koruzo na čotnih. Pr bfvaktvo števHnih Unč ne i? moralo preseliti v mesto. Škoda je Offro^na. J __ Cm^n-i nesrp?1^. v S^avi ie po- Podb-f^V-* er»»n-«?a «?"« b'>nratf*ra vH"- pnsPStniki. %trr] ^a Ir '^-rt:! S t^*o ^On pprVnt r,\rrsU <\n )f driiRi dan na poskdicah te'kih r««"5krt?b nnul. j __ f-v-11 nvin»ere»i mimonru". V ^al^v- c'.h nr-j c;rrfj;x;x,, nn Ct->if.f-Vrtm se ie f^?- CM trrrr^t l-e»r» ^'-,1«- D m "> x; n" TT» !(» T'1?'*1! l«n»*» vrrme. Pruel dan so ga res nn^H ^«^H nn ''•V tr^to 2^^"^ .♦i^p ^:n-,r^v \T(". Kurr^cevn^va. ki ;e ( t^t^ 7„r|T?-1TTr», \p fTirvilji. dl ir f1^-"" r^S j ro i- trHi ^-V r?men?Ma. ^-r'"^ ie """-vMno -"»m^x^^ dn f*» nrpl^i-, nr-v«*" f1 ■'- j ^^ ?^ T,:^^^^n r«^^, d^"rtrH »-?«t^ Vf" do- ! U\\\ V-" o + P rbo 1?"V—riTi'va 7i1--n«a ^?*» pff- ^,r„^; rf| ^,,---,.,*^«. ?:- + «. " *-?» ♦•1i-t*^r.f, 1-: eo c« „-*-,"^—1-r, V.-.-"5 «! fiV~» —!«•-„;-^ *-K-l-a. Odfi-^i SO HH f.^rV?^! V I "" L_ fTrr.'??! je vč^raj rb 6. ziiit^i c^sna Tvann Tckavec. Pojrr'b se vr$i \% v^r\-, v?»*nice sv. Krištrfa jutri, v sredo ob 2. | p;.prldne k sv. Križu._________________ j __ Društvo »Soča« naznnnla, da r»rične v s-bnto, dne 28. t. m. z rcdilmi predava- j telis.'mi večeri. Svoj? sodcl: vr.nic ic za- j Tot'.vila eda vr*ta i-^ih znanstvenikov, II- ■ | teratov, upr,dab!ja]otxih rmetnikov in poli-j t'kov. Predavanja se brdo vršila v novo i prjr^jerrm salonu restavra.lje pri »I.evu« | na Orsposvfiski cesti. One 2S. t. m. nre-dava vsemxiH?ki profesor R. dr. Pavcl Oro-^eli. Začetrk točno ob pol 21. Vabljcni vsi . člani in pniatelii društva. I I — Protest niž'ih državnih uslužbenc-v. j I Znstopniki starmvskiii orccan^acij ncurad- j niSklh skupin v Ljubljani so na svojom se-stanku dne 20. t. m. snreeli to-!e izjavo: Pred pol letom Je vlada državnim shicam In podnrndnkom odvzela dnižinske dnkb-de, piisHia pa jih J« »radnikom In vsem ž«> l lc?:rii§klni usliižbcncem za vse otr-ke. S to i sVra no pristrnnsko l7:emno okrniSavo dru-žinskih dokl^d naHibn/ne'^fm in nninotreb-ne Sim nižjim državnim ns!u?bcnc«m se ni tem storiTa Ie ve'iVa neb'^ piioča krivica, ampak se ie prlrnc'cte tuđi pahnilo V \z-redno te?nven polovni potnnn'bn'a in ob.i-pa. Prosili In zahtevaM so žc Cest^nt V^-s-rrno in po svo;ih 2a«topnlVih na vseh ! pristojnih in merodnjnih mestih, da se ta krivra odpravi in rn pravi s novrnitvilo odvzctih doklnd, ali vse tozadevno n iho-vo pri^devr-n'? ic b""» do seH-«! brerus-j pe^no. te 5est?Vt. Ozv.) Neka du-naiska krjrrspondrica je vjorai ruz$\-rila brzojavko iz Londona, datirano 23. t, m.: Bonar !.aw predloži danes kralju tole ministrsko listo: Predsedstvo Bo-rar L a \v, zakladni minister B a 1 d w i n, vojni minister \V i 1 s o n, državni tajnik za znnanje zadeve Lord C u r z o n, kolonije lord I)erby, trgovino M a i t-iand. Prvi lord admiralitete polkovnik ' Amery, notranii minister sir 0 r e f-f i t h Boshvon, prosveto Home, \ minister za škotsko Y o u n g e r in mi- , rister za Indijo P e e 1. Lista oficijelno še ni potriena. — Pariz, 23. okt (Izv.) Kakor iav-liajo poročila iz Londona je Bonar Law tiabtel na nekat-sre tcžkoče pri šesta vi vlade. Glavno oporo išče Bonar La\v pri j lord ih. — London. 23. oktobra. Chamber-lain in drugi ministri, ki so ostali na zborovanju v Carlton klubu v manjšini. se bodo iinjnovali sedai neodvisni konservativcl — London, 23. oktobra. Po poročl-lu »Da;ly 1 elegrapha« vsebuje program, kl ga predloži Bonar Law današnjemu zborovanju konservativcev, sledeče točke: 1. ohranitev antante, 2. pospeše-vanje trgovine in industrije In 3. pametna uprava in štedenje. IZNENAĐENJE V PARIZU. — Pariz, 23. okt. »Matin« poroča iz Londona, da je treba računati s tein, da tuđi vlada Bonar Lawa in Franciji naklonjeni člani kabineta ne žele nobe-n!h nasilnih mer naprarn NemClJl In da London nikakor ne bo spor^zumen, če I Francija v garanciiske svrbe zasede novo ozemlje in dobi na ta način domtni-mioči položaj v železni in premogovni industriji. Angleška polagoma prlhaja k riaziranju, da bi bilo izenačenje mišljeni nailazje doseženo, če bi Franciia In An-glc^ka ne razprav1;ali o najva;>nei§ern svetovnem vprašanju zase. temveč če bi to vprašanje prišlo pred Društvo na-rodov. CMLRCHILL ZA SVOBODNO TRGOVINO. j — London, 24. okt. (Izv.) Operacija '-. slepiča pri Churchillu je imela srečen [ izid. Churchill kmalu okreva in je pri-| čakovati, da se udeleži najglavnejših faz vclilne borbe. Churchill je izjavil. da §e nadalje ostane prepričan lsbcralec Jn prlsfaš svobodne trgovine, nainerava pa izdati manifest na liberaice in konser-vativce v tej smeri, da se pri volitvah i obe stranki medsebojno podpirate prot5 komunistom in delavsklm strankam. $$***»% »rfpjpm g«»n|»rsk^3 teirsria v Garlnrat'u. — Pariz, 33. oktobra. (Izvirnn.) Iz Carigrada prihajaio podrebneiša porobila o spreicmu Rcfet paše, izredne^a komisarja srtorske vlade. Poslan je, knkor znano, v j Trakijo. da rhnov} tmi turski režim. Re- j fet ie prvi kem^lis- C.:i dostojanstvenik, ki ic stopll si u "beno na cari?rahl:a tla, Crn^v 'irno na svo"»em potu v Trakijn. Vsi i Turki v hili po koncu in tristotisec Hudi is ; pozdrr^ "nlo Rctct pašo od palače Dcmal- | bi«2;če. ! -r se >c i^krcal do knnca raricrraj- j jke^a rr ^ra. Pemrnsfracije so bile tnt::zi- i jastj^n«. T'^ki so navdi?eno vk'ikali vsta- | irniu T"r5ije in prcrevnli sve*c pesmi. Po-javile so se 2nova stare tvrške r»o*e. Vse je bilo v znstavah in cvctj'.i. Njemu na čns^ so žrtvovali pri CiaJatskem mostu tcle- Ta. Anjrorska vlada je hoiela pcslatl v Tra* kilo skori Carigrad tuđi bataljon orežni-kov, hoteč tako v Carigradu izzvati ORrom-ne demonstracije in najveće navdu^'nia za Turpijo, pa so visoki komisarji to odsve-tovali. V .Anprcro Je prispel boTt§e\1iTki komi- . sar Mldvan. predsednik sovjetske federacije na Kavk?7u. da Čest'ta aneorski vladi na dosedaniih usrehih ter da ustvari kar naib^liSe tt:rško-mske odnošaie. V Amr^ro ie prispela deputacija musli-maskih In.'ijcev ter prir.esla sabn krasno častno sr.bljo v dar Kcmal pa5I. Podarila je rndaljc turski armad: dva aeroplana. To najh-1'^ pT-!ča. knko Je zrnaca s svojim vpli- ■ vom sec:la v anq;Je?ko Tndfjo. t • ' • ~ , , ..*<-■-* r ! — London, 2.^. oktobra T?onterjev j urad poroča iz Carigrada: A^-Tor«ka | rar^dna ^kup?xina je sklonila r?7veVa-vit! vsa no crrrr^dski vladi sV'^iJena posoi:!a in nrcrMire. kakor tndl lastne pogodbe in podellen© koncem€]3- i fjf'ni^fft*^^ ^l»??*!f^^(ff* tffi^^^P^^f? 1 — T.ondon, 23. okt. »Dbserver« poroča, da. je poslal Curzon Poincareju noto, v katari prosi za odg^ditev naznačene na 13. nnverribra mirovne konfe-rence, ker se ta datum strinja z volilno perijodo. — Pari/, 23. okt. (Havas) V naspro-tiu s poročili listov ie nsotpv1!eno. da Ar^efka do serlaj ^e n! storiia pri zu-naniem m^nis^rsfvu ^n^o^T11 korakov v svrfio od^oditve orlentske mirovne konference. — Pehz, 24. oktobra. (Tzv.) Ki^b dementliem. da Arjrliia $z ni izručila franenski vladi note glede odgoditve ;>rijentske mirovne konference preko 13. novembra, smat^ajo li^ti to za popolnoma verietno, ker bo Angliia v tem času v popolnem vnlilncm metežu. V tem času se razvije naihujSa vclilna kampanja, ker bodn volltve v an^le^ki parlament dol.čene za 18. november. 0BMF.1NI PROMET Z AVSTR1.1O. — Dunaj, 23. oktobra. (K. B.) Z od-Jokom od J. oktobra 1022 je finančno ministrstvo dovolilo, da lahko nosi s sc-bot vsak potnik pri prehodu meje av-str?4skih bankovcev za 500.000 kron. To z\ imanje pa ne velja za tranzitni obmej-nl promet; v tem slučaju ostane maksimalni znesek 2<"V>.000 kron. Prav tako se odlok ne tiče obstmeČili pravil davčne^a znkona. po katerih mora bit! izvoz valni v zneskn veČ kot 200.000 kron predložen davčnemu uradu. Borzna Doročila. — Cnnh, 24. oktobra. (Izv.) DanaS-Fija pi ^brsrza: Zagreb 2.*0, Berlin 0.13, Punaj ^.0075. Pra^a 17.77, Budimpešta 0.21, Milan 2?. 45, T.ondon 24.34, Pariz rJS.90, Ncwyork 5.-S65. — Curiri. 23. oktobra. (Direktno) Zajrreb 2.449, Berlin 0.1374, Milan 22.6M9 London 24.400, Prasa \19% Pariz 39.749, Ne\vn,rork 5.4751. ftlavnf nrrdnik: Odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Nosiie zatfc-^-1 nj ihovlh veiikiii. prednosti PALM4 peinike^inpot- Npioia štev. 243. •SLOVČNSKI NARODi dne 25 oktobra 1922 5. stran. ?ro8a se psiha r ©rchovcga lesa in 3 brušeniml Ogledi. Poizve se v Hrenovi ulici 16, prl-Mrno desno. 9039 Soba rrb'ovana, z električno razsvetljavo, se • c -da boljšemu gospodu. Sv. Štška, Kn^- ::ova ulica 254 £052 Soba ?. e'ektrično razsvetljavo za 2 osebl se f dda z dobro domačo hr?no ali brez I rane pri boljši rodbini. Poizve se na Poljanski cesti IM!, levo 9042 ličeni /a svojega 4letneea otrokt inteligentno r.em^ko gospodično, ako mogoče Iz Memlke Avstrije. Plaćam 1500 K. Po-nudbe po mogočnostl s sliko pod .Domovina 9024* na upravo SI. Nar. 9024 » fife ralad pssrniški sluga za pisarnISkega vežbenika v kakem podjetju v Ljubljani Sprva gre za manjšo plačo. Naslov na J. J.f poštno ležeče Ormož 485. 9032 SolsKe knjige in iolsRe notrcbJčlnc za vse Solo — priporoča narodno Rnllgnrna. Proda se pes Ciste volčjr pa srne, star 3 mesece. Jtn-kova ulloa lS. 9034 Mene parcele v najlrpll legt ima na prodaj Jos. Tri-buč, Glince 37. 9041 Jtnnovnnie in hrano išč« gospodična pri boljsl nemSkt obitelji. Ponudbe pod .Dobra plača 9040* na upravništvo Slovenskega Naroda. 9040 Z000 K noirole dam tistemu, kat eri preskrbl sranki brez otrok sobo s kuhinjo. Ponudbe pod ,V. J. 9038' na upravo Siov n-skega Naroda. 9038 Dr. phil. poučuje v nemskem jeziku one, kl so v tem jeziku že napredovali, posebnu v stilistikl, poetikl in litera ni zgodovn Ponudbe pod .Dr. phil. 9035 na upravo Slov. Naroda. 9 35 Dajem angleške, nemSke, franeoske ure, pre-vzemam prevode v omenene jezike. Ponudbe pod .Translator 9037" na u r. Slov. Naroda. 9.37 Perilo moško fn žensko ter predpasni^e oddaja n* debelo 'po mjnižjih cenah. A. Sin« ger, Ljubljana, Gradltč« 7. 9043 Zahvala« Za spremstvo pri pogrebu gospoda polkovnika Žebrćta izrekamo zahvalo v prvi vrsti vsemu častniškem zboru, I mo4vu, godbi in sorodnikom ter znancem. Dalje tuđi i vsem sestram strežnicam in strežnikom. j V Ljubljani, dne 23. oktobra 1922. Rodbina Žebrštova. Mesarski vnlenec poften, bol|Sin starSev •• sair*JiM«. Naslov pove upiavniStvo Slovenske*« Naroda. _____________9068 lla mirju se pioda stavbna voealna pare«1** Naslov pove uprava Stov. Nar. 9059 Prodnsto se ceno 2 otro5ka vozička, zimska sukni« in fino blago za zimsko suknjo. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 8710 Nn prodaj 60001 vinske posole ■u 2 tcžka voza. Potjanska c. 55. 9069 Rredenco dvodeina, pripravna za trgovino aH rrafiko, s predali, deloma hrastova, belo "leskana, dobro ohran ena, se pr >da. Velikust; 2 m X 2 10 m X 0 65. Gra-diSče 5, trafika. . Hudln i 57. 2000 K eventualno 3000 K nagrade tistemu, ka- terl mi preskrbi stanovanje z dvrma sobama in kuhinjo ali vsaj eno večjo sobo s kuhinjo v Ljubljani. V zameno ludi stanovanje v oko! ci ali ne predalek Ponudbe pod .Dobro plačilo 0044* na upravo Slov. Narod«. 9044 (po u jediliT Iz hrastovtca lesa in slcer: mizo, 6 sto-iov, 2 kredend, pisalno mizo, divan, uro in žeiezen Stedilmk prodani radi selitve. Naslov pove urravnistvo Slo-venskera Naroda. • 2f* I Express Prodam vso zalogo klolmkov 20 od sto pod tovarniJko ceno. Kupee se mora javiti raika^nrje do 1. decembra pri Ivan Šmalcui trgovcu s klobuki. Novo mesto. 9(27 Proda se ve? dobro ohranjenfh moSkih oblek In Elmiklrt lukfnj. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 9u6J 3ščem službe praktikantlnj« ali blapajničarke v kak trfoviai Ponudbe pod .A 9053* na upravo Slov Naioda. 9053 urarskKMlpomo(nlk bolji« me?, i4^c mesta. Službo lahko nastopi takoj Naslov pove uprava Slov. Nar da. co 1 3akctt-oblcka za ve iketra po. 'tlnzika'na ima prednost Dota postran-ska ?tv«r. Pcgoj medsebojn- dogovor. PJsmene ponudbe s sliko in točnim na-slovom na: Nai m Nikolin, poste restan te Novi Sad, Vojvodina. Diskrecija zajamčena. 9033 Gumiipvi DodoetniVI in podplati ^^vam ohranljo obu" />. f«v trajno In^ /-^t>\ elegantno /k^^ Dobi se po vseh holj&ih Irgovinah z usnjent ter na veliko prii Berson-Kaučuk d. dM Imi flfilsonav trg SI. ?. Gradsko poglavarstvo u Bijeljini. Broj 3891/22. dana 17. oktobra 1922. Iznajmljuje hotel OpJtinsko poglavarstvo u Bijeljini izdaje pod zakup na dvije godine dana „Hotel Drinu", koja se ovih dana potpuno renovira s polja i iznutra. Hotel ima jednu veliko salu za zabave, Jednu manju salu, točilnicu, praonici, podrum (klet), hram za jedilo, sobu za služin-čad, ledaru, hlev, prostorno dvorište i 13 soba sa namještajem. Hotel se izdaje sa namještajem ili bez namještaja, počev ođ 1.decembra 1922. do 1. decembra 1924 godine, a isti je u centru-mu grada. Ovijem se pozivaju svi izučeni hotelijeri, koji žele hotel uzeti pod najam, da svoje ponude najdalje do 20. novembra o. g. pošalju poglavarstvu, i u njima tažno označe: 1 ) Od kada se bave hotelijerskim poslovima i ^dje su sve bili; 2.) Koliko kirije nudu ako hotel žele zakupiti sa namještajem, a koliko nude, ako hotel žele bez namještaja Svi natjecatelji imaju uz svoje ponude položiti kauciju od 5.000 Dinara u gotovu novcu ili vrednosnim papirima, s čime stiču pravo natjecanja. Kaucija će se povratiti onima, čija se ponude ne prihvati. Posebni uvjeti ugovora mogu se vidjeti u opštini za vreme uredovnih časova svaki dan, a na zahtjev stranke mogu se i pismeno poslati. Opstinsko poglavarstvo pridržaje sebi pravo da izda V-Mel onom hotflieru, za koga sazna, da je dobar stručnjak i si dan čovjek, pa makar on ponudio i nešto manje kirije. Predsednik opštine. DJumi* - s. r. Potrtim srcem javljam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moj dobri ljubljeni mož ,^_ <_»». - ——^ ^^ _^ __. -.i ■aaV^aaaak ^^^^Laaai^Bl ■aam__-^^aaaaar ^Bb^b^ .^BaVr KIM. b^bbl mI*Aw. Um ^Saaaaa a^aaaB3H ■aar^aaaaa; Sm po kratki a mučni bolezni, previđen s tolažili svete vere, danes ob 12. uri opoldne izdihnil svojo blago dušo v 46. letu svoje starosti v Ziirichu v Canton Sanatoriju. Truplo predragega moža pripeljem iz Ziiricha domov, kjer se bode položilo k večnemu počitku. Dan in kraj pogreba se objavi pravočasno. Zurich-Ljubljana, dne 21. oktobra 1922. Marija Legvart roj. Jelovšek. Stran 6. »SLOVENSKI N A R O 0« dne 25. oktobra 1922. Stcv. 2 3. Hehoniino siražnico iz železi, dobro ohranjeno, proda I. Bonač sin, Čopova cesta 18, 9055 opremljena mesečni soba vnovi sttvbi le starejšemu solidnemu gospodu. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 9052 Lep voliji w se proda, 4 mesece star. Cena 1500 K. Zglasiti se pil K. Milkovič, Moste 79 pri LjubljanL 9049 Mlad par brez otrok iSče mesto hlinika ali kot sluga, tahko položi kave jo. Ponudbe pod .HiŠnik 416—9057' na upravo Si, Naroda. 90 S 7 Občina MOSTB pri LJvbllant, je sklenila napravo občinske mesnice, oziroma prodajo mesa in mesnih izdelkov po znižani ceni. V to svrho pozivlja reflektante, ki bi prevzeli v lastni režiji 2a takojšnjo prijavo pri tuk. obč. uradu. ________tepanstro obćlne Moste pri HnbUinl. 8978 Jamski les samico* ln {alkov, nad 10 cm nm drobaam koncu lo nad 3 m dolilne, knpl vsako mnoiino Iranko kranjsko postalo Sontjadikl premogokop And. Jakli, Krmollp Dolaafsko. Naznanilo. Z ozlrOom na sodan]o donarno raznte-ro bodamo obrosiovall začanil s 1. novem-brom t. L staro ln novo viooe na knlie po 51 M Vloge na tekočl račnn obreshijemo »{ugodne]*, posebno pa vezane vloge proti 1, 3 In 8 me-sočni odpovodL ljubljanska kreditna banka v Ljubljani tor podružnice z Celje, Maribor, Ptiij, Breilee ln Hrani- flbsolventinjatrg. tečaja veSči kjlgovodstva, korespundence, ste- nografije ln strojeplsja, išče službe. Na- lov pove uprav. Slov. Naroda. 9006 Proda se po irzki cenl par lepih briljantnih uksiiof« Naslov pove upiava Sloven Naroda. 8986 Lepo meblovBiio sobo v sredini mesta, s posebnim vhod m, iSče mlad gospod proti dobremj plavilu. ^onndbe na upr. Stov. Natoda pod .S. L. 8958*. Pravno sobo ali prosto*, pripraven za detavnlco, na|-raje v sredini mesta, se išče v naiem. Cena postranska stvar. Ponudbe pod .Prostor 8951' na upravo SI. Nar 8951 Manufakturno Maso, moško in žensko sukno, lodtn, itd. vzame solidna tvrdka « komisijo« Ponudbe na anončni /.avod D. Beseijak L)ubl:ana, Sodna ui. 5. 8954 W slavina parcela na .Fn5kovcu- nasproti Ranzinger a se proda. Naslov pove upr. Si. Nar. 9007 enodružlnska hl$a s prostim stanovanjem. Več pove ČHH, Rožna dolina 222. 9017 Proda se popolnoma nov, kratek črn klavlrv t\rdke Stingl. VpraSanja na .Vila Zelenića", Blcd. Istotam tuđi nova trčal-nica mm med na prodaj in 3 4 goslt. Sprejmema takoi ml^ega ati-cIvircn?Q3 t;g. ataćerofta ki je Izvežban nemški korespondent in stenograf z vsaj dveletno prakso. Po-goj: perfektno obvladanje nemščine in riemške stenogafije ter sirojep sja. Pred-m st imajo refiektanti z znanjem Se drugih modernih iezikov. — Ponudbe na .SERBO-ROMANA-BANK, Serbutca 6, T'misoara, Romumja. 9016 BLUZE spodnja krila, predpasniki, stezntki nafcenefepri: A. ŠINK0VIC nasl. K. Soss Itablf «na, Mestnl trn 19. ■aj«e«ja Isblra nzlibit plefeoio. mijit, DOiavit ta rokavfc pri tvrdki H.gE.ShabErn^r;r.o ••^^^J _^ (Stuka'ure za stro- ■ f CTIO pe izde'uiem z naj ■ • •-^•J^* modernlmi stroj! in-U najboljega materijala ter dobavljam V vsaki množini po nanižji ceni. Jos. R. Puh, Ljubljana. Oracfaika ulica 22 TELEFON ST. 513. 5965 „U SERBIN" Dr Jafflbli Hie^l kijavcu za 24 sata, Štiti organizam od zaraznih bolesti, koje se zrakom iprašinom) d biju kao \ kijav'cu, katire nnsa, bronh tis, influencu, prehladu, grizu i t d. Sv.ika njegova kip e ljekovita. Dobiva se u svima ljekarnama i diogerijama Laboratortam Dra AogfeU!a lairšića. Beograd, Frankopanova ul. 14. prva snnska parna mlekarna in tvornica sira prlporoCai ča|no maslo kg Dn. 4'i, !a trap!stw^ki •ir Din. 28, sir Impeii I ducat Din. 28, liptavskl sir kg Din. 13. Naroć la spre-jema glavno zastopstvo P. S. P. M. in T. S. Novo mesto, Ka-lovska cesta 81. Pošilja se od 5 kg naprej od posjin^-zne vrste._________________________F983 Avfomobiie koles^gSiaotorie pneumntiko u^h vrst in druge potrebščlns ima uedno t zalogi F. Flo?;as&člč Ljubljana. NAJBOLJI rDOBl SE POVSOD GLRVNR _ . ZALOGA F. ŠIBENIK-LJUBLJANA 50 via. več! E3 v!q. veći plačni em za kot neka druga tvrdka. — Knnnjem tuđi tuđ! vsa cSru^e kože divjačne. D. Zđravič, trg. z nsn'em Ljubljana, Sv. Flori,ana u!. 9/ Tovamarji, veletrgovci, pozor! Samoprodajo na debelo, zastopstvo ali komisijsko zalo^o kakega dobro vpcljanega in solidne^a bia^a sprejme v Mariboru Špecerijska in kolonijalna veletrgovina. Pisama in skladišne na najbolj prometni ulici, stalen obisk trgovcev v mestu in na deželi po lastnem potniku. Kavcija na željo na razpola^o. Pismene ponudbe pod „Solidnost 9029" na upr. Slov. Naroda. Poi n. trpovcl i MMm, Mli. losHziii! j Naznanjam ±:g. trgovcem in konsumentorn, da sem v i Vodmatu št. 145 v niši g. Podobnika pričel klobasarsko | obrt in da bom izde'oval vse vrste delikates ter najfinejše \ domaće in o^rske salame, k: jih bom vsak čas prodajal po : najnižjih cenah. | S spoštovanjem | Kova^ Tovlađi'ac. j ^mrj državi daaZŠL . oe& aodlrue Sa JsifiizvCjt'i i-xzsZnsl00— »iviintiun! »w«. ^ i . 75 , Elin . . 25.000— 16 . 1420 , S.S.W..........."*- 220 voltov 15 HP 12 KW. 1600 tur B.B.W. . . 10 000— i » 50 . S.S.W. . 23.000— 15 , 1400 , B.B.W..........."-922'~ , , 14"5 . 15 . 1500 „ Elin . . . 10.000— I . 40 , S.S.W. . 20.000— 12 , 1410 . B.B.W...........£o°°'— . . U ,10 . 1450 . B BAV. . . 9.000— i , 25 , B.B.W. . 17.000— 11-5 . 1420 . E'in...........9^2n~ • . 9 , 75 . 1600 „ Elin . . . 9 000— 1 . 15 . B.B.W. . 15.000— 10-2 , 1400 , S.SW...........9-^'~ . 1 5^38. 1900 ! B BAV. . . 5.500 _ 1 5200/5000/3000/230/127 10 . B BAV. . 10>00— 10 , 960 . B.BAV...........10°(°— 11 4 m 3 . 2010 1 Elin . . . 5.00— 1 _ 25 , B.BAV. . 17 000— 75 . 1420 , S.SAV...........8.000— • ■ 2 lo 16^0 AGC 3'00 3 • 1 20 , BBAV. . 16.000— 58 w 1410 1 Elin...........5.000— * * s/4 300 " ' ' o o"o 1 . 10 , B.BW. . 10.500- 5-5 . 1400 . S.SAV...........5.000— ,]0 ' lQ.5 • 9 ' mQ • EH» ; * g]sn0._ 1 8150/380/220 40 . S.SAV. . 20.000— 5 . 1400 . B.BAV...........1S5'~ - - 2 , 1-5 650..... 4.000— i _ 29 , Elin . . 17.500-— 4 , 1410 , Elin...........4 500— 3/4 " 2^00 1 700 i * 20 1 B.B.W. . 17.000— 3 , 1420 , Elin...........4.300— • • {^ » - ^ - • • • • ^ 1 • 10 1 B.B.W. . 10.500— 2 . 1400 * B.B W...........3.000— 3^ • 3 " 2 " 450 " " ' ' " 5 000 ^ : e : b.b.w. . 8.000- 1 : um : a.e.g...........2.000- "7 1 |/4 • • it^o: : ::: t.soS 1 Motorii na surovo olie: Motorii na visoko napetost: Dieselovi rrcoSo^i: 1 5 P.S. 5&0 tur enocilinderski.......Din 10.000*— 3000 voltov 135 HP 960 tur BBAV.....Din. 50.000— 12 HP 430 tur enocilindrski.......Din 40^00— i 10 . 475 . ......., 17 500— 3000 . 63 , 970 . Elin .... , 40000— 14 . 340 , „ ....... , 50000— « 35 , 375 *........ 40 000— 3000 , 50 . 960 , S.SAV....., 38000— 20 . 290 » , ....... „ 100.000— | 50 , 3«) , dvacilfnderski......., 52.000-— 3000 , 37 , 970 , Elin ..... 30.000— 25 , 250 . . ........IM.mo— 1 76 260 * enocilindrski........ 80.000— 3000 . 25 . 960 . S.S.W......20 000— 150 . 245 . tridlindrski.........210.000— t Brreia« s IFRENKEL, WIEN. toino dobavno I. FRANKEL Wien I., Rathausstrasse 2. Ts?«5f