RAKOVA JELŠA Kanalizacija že, ampak... Krajevna skupnosl Rakova jelša, ki je že vsa leta nazaj črna pika ne samo naše občine, ampak vsega mesta, bo počasi le postala malo svetlejša. Z gradnjo nove tlačne kanalizacijc. s katero pa krajani niso zadovoljni, ker ima vsaka hiša svojo črpalko in jo bo morda treba tudi ogrevati... Tako se je začel naš razgovor o krajevni skupno-sti, kjer živi 3.200 ljudi oziroma okrog 740 gospo-dinjstev. V KS je zdaj 18 odstotkov več Ijudi kot pred štirimi leti, kar 60 odstotkov krajanov je podnajemnikov, 80 odstotkov je delavcev nepo-srednih proizvajalcev, v krajevni skupnosti je od prebivalcev le 20 odstotkov Slovencev, upokojen-cev pa zagotovo nimajo več kot 10, kar pomeni, da je Rakova Jelša zele mlada KS. Na pogovor o Rakovi jelši so se z mano usedli Brane Bertoncelj, predsednik krajevne konferen-ce SZDL, Drago Habjan, predsednik sveta KS, Franc Svetic, predsednik skupščine KS in Veljkd Lukovič, tajnik krajevne skupnosti. Veliko poipanjkljivosti v krajevni skupnosti so našteli. Nimajo urejenega niti vodovoda, z elek-triko, je bolje, saj bodo dobili še 3. trafo postajo most čez Mali eraben pa ie, na srečo, le doživel raste ali je zraslo že 11 hiš. V krajevni skupnosti nimajo trgovine, tudi ni-majo vrtca, v šolo pa hodijo otroci v Trnovo. Vodovod je še iz leta 1937 in krajani pogosto ostajajo brez vode. Letos so krajevni skupnosti že dvakrat obljubili razširitev vodovoda, vendar iz tega do zdaj še ni bilo nič. ^J V krajevni skupnosti so med krajani (sodelova-lo je 340 »hiš«) naredili anketo. Kar 83 odstotkov krajanov bi rado prišlo do gradbenega in uporab-. nega dovoljenja, 261 oziroma 76 odstotkov je pripravljenih sodelovati pri gradnji kanalizacije, 265 krajanov je pripravljeno sodelovati pri gradnj^ primarnega vodovoda v KS do južne obvoznice, 296 krajanov bi rado imelo prehrambeno trgovino •in dom'krajevne skupnosti, vendar pa bi morali kar dve tretjini denarja zagotoviti sami. Kar 305 krajanov je ea uvedbo krajevnega samoprispevka v ta namen. Naj ob tem povemo, da so v krajevni. skupnosti že imeli zemljišče, vendar ga zdaj nima-jo več in mofajo poiskati drugega . . . Krajani vedo, da bodo morali marsikje prijeti za delo, vendar nimajo nič proti'. V vseh teh letih obljub in dogovorov pa se je v krajevni skupnosti prenovo. Most in še malo »glavne ceste pa še 12 metrov neke druge ceste, to je ves asfalt v krajev-ni skupnosti/ki je trn v peti in morda tudi slaba vest vseh tistih, ki bi v minulih letih, ko je bilo nekaj več denarja, lahko kaj naredili. Črnih gra-denj je seveda veliko, vendar očitno še ne dovolj, saj še naprej rastejo. In ko začne iz zemlje »poga-njati« nova črna hiša, ni nikjer nikogar pravočas-no, da bi to lahko preprečili. Zazidalni načrt je bil narejen leta 1980, vendar bi ga bilo treba zdaj že sprerfteniti, saj stvari izgleda že kar precej drugače. V KS so po sprejet-ju zazidalnega načrta prijavili 57 novih črnih gra-denj, pa pravijo, da očitno zaradi tega ni nikogar glava bolela, saj so bile prijave brez odziva. Zdaj zgodilo to, kar se ne bi smelo, če bi res hbteli, da bi večina Ijudi dala vse od sebe za useditev svoje KS. Krajani so namreč postali apatični, marsika-teri obljubi in trditvi ne verjamejo več in tudi ljudi za krajevno samoupravo je in še bo težko dobiti. Vehdar pa morda le ne bo ostalo le pri obljubah. Mogoče sc bo kanalizaciji pridružil še vodovod, " raogoče tudi nekaj več metrov asfaltiranih cest in tudi trgovina z domom krajanov. Morda pa vse le ni tako in ne bo tako črno kot vse številne črne gradnje, ki smo jib pustili zrasti in zdaj ne vemo, kaj naj z njimi naredimo. Seveda to ne pomeni, da je treba čakati, da se bo kaj zgodilo samo od sebe. Tudi narediti je treba več kot nič. Saj pravijo, da »nič« še za oči ni dobro.