Vestnikov hit '88 VESIMK CELOVEC SREDA 21. SEPT. 1988 Letnik XLIH. Štev.40 (2400) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. 700 din P. b. b. Ambrozv bo deželni giavar in vodja koroške SPO! Dr. Peter /4mbrozy; „ V man/'-š/nskem t/prašan/u bom skuša/ doseč/ najs/rš/ konsenz." Odločitev je padia! Po samo štiriurnem zasedanju prezidija in razširjenjega predsedstva koroške socialistične stranke je deželni glavar Leopold Wagner v ponedeljek sporočil javnosti^da bo odstopil. Istočasno je predstavil svojega naslednika dr. Petra Ambrozyja, ki bo odslej dalje vodil koroško deželno vlado in stranko. Potrditev novega koroškega deželnega glavarja bo že 28. septembra, predsednik koroške SPO pa bo 42-letni Ambrozy postal 22. oktobra 1.1. na izrednem občnem zboru. 28. septembra se bo z Wagner-jem poslovil od politike tudi njegov namestnik Erwin Fruhbauer, ki je bil zadnji čas v središču javne kritike zaradi tovarne Magdalen. Friihbauerja bo v deželni vladi nadomestil 40-letni rožeški župan Herbert Schiller, Rudolf Gallob pa bo postal namestnik deželnega glavarja. V svoji prvi izjavi je Ambrozy dejal, da bo nadaljeval utrjeno pot koroških socialistov. Prijave še možne! Za letošnji Vestnikov hit '88, ki nas popelje na Rdeči otok pri Rovinju, je še nekaj prostih mest! Prijavite se in izkoristite ugodno priioinost! Letos Vam nudimo še posebno ugodnost, saj sta na izbiro dva termina, namreč potovanje od 7. do 9. oktobra aii pa od 8. do 10. oktobra - in to za 1.150 šiiingov! Podrobnejše informacije na 7. strani. Sotstvo: ZSO informirala vseavstrijsko javnost! „Realnost presega najhujša pričakovanja v zvezi z novo ureditvijo dvojezičnega šolstva na Koroškem. Jeza in bes, hkrati pa tudi resignacija se lotevajo staršev in učiteljev, ki so odgovorne politike v deželi in državi zaman svarili pred kapitulacijo pred zahtevami nemškonacional-nih sil na Koroškem." Tako je situacijo ocenil univ. prof. dr. Peter Gstettner na tiskovni ZSO na Dunaju. Že prvi dnevi šolskega leta potrju- jejo, da so bile vse lepe izjave dr. Unkarta, ko je v televizijski diskusiji zagotavljal, da ne bo prostorskega ločevanja, prazne, je nadaljeval Gstettner. Za pregradnje v dvojezičnih šolah je dežela namenila deset milijonov, ki jih mora seveda prihraniti drugje: ukinila je že nekaj predšolskih ter združila manjše ljudskošolske razrede, kar ustvarja negativno klimo proti slovenski narodni skupnosti. Toda zapostavljanje slovenščine ni samo na organizacijski ravni, temveč tudi na vsebinski: že tečaji za asisten-čne učitelje so se izkazali kot gola farsa, novi učni načrt pa predstavlja samo legistično izvedbo koroškega pedagoškega modela, ne oziraje se na mnenje pedagoških strokovnjakov, je zaključil Gstettner. Tak razvoj je predvidevala že Avstrijska rektorska konferenca. Univ. doc. dr. Gero Fischer je poudaril, da ovadba, ki jo je vložil deželni glavar Wagner pri nadzornemu odboru poslovanja javnih ustanov, predstavlja edinstveno dejanje proti ustavno zajamčeni svobodi znanosti. Dr. Sturm je poudaril, da se večina koroških Slovencev z novo šolsko rešitvijo ne strinja. S tem v zvezi je napovedal pritožbo pri ustavnem sodišču, hkrati je informiral o nastajanju iniciativnih skupin učiteljev in staršev. Oživljanje nacizma na Koroškem! Mandatar ljudske stranke Heinz Kleinszig iz okraja Šentvid je izjavil, da ima dokaze, po katerih v času druge svetovne vojne v koncentracijskem taborišču v Mauthausnu ni bilo plinskih celic, temveč sojih vgradili šele po letu 1945. Dr. Marjan Sturm je to škandalozno izjavo ostro obsodil in zahteval od OVP takojšnjo izključitev Kleinsziga iz in uvedbo kazenskega postopka zaradi kršenja zakona, ki prepoveduje nacistično delovanje in miselnost. V istem smislu je reagiral tudi državni poslanec zelenih Karel Smolle. na strani 2 „Druga Koroška" se sreča v Celovcu 3 Letos tisoči maturant na ZG za Slovence 5 Diese VVoche im Slovenski vestnik 6 Revščina na Koroškem: Gallob v središču kritike 8 Koledar prireditev 9 Srečanjepevskih zborov v Železni Kapli 11 Tedenski televizijski in radijski spored 12 Seul88-Začetek olimpijskih iger 1/ soboto so se v &?nt-pr/možu sreča// vs/, k/ so pred desef/m/ /ef/ pomaga// grad/// ku/-turn/ dom. 3tev//ne ude/e^ence ye pozdravi/ Janez WuZ/e-Luc /s//ka/. Reč na 9. s/ra-n/ sMa: M. Paaferk Danes spet z revijo: Karavanke zvrtane še pred rokom? V Podvinu pri Radovoljici je bilo 12. zasedanje meddržavne jugoslovansko-avstrij-ske komisije za cestni predor skozi Karavanke. Na njem so se dogovarjali o skupni graditvi objektov in naprav za mejno kontrolo ob predoru. Postopek ob prehodu meje bo namreč urejen tako, da bo mogoče izstopne in vstopne formalnosti ob prehodu meje opraviti na isti strani predora, to pa zahteva vse potrebne objekte za mejne službe obeh držav. Na zasedanju so graditelji poročali o poteku del pri graditvi predora. Dela potekajo ta čas celo bolje kot so predvidevali. Če v nadaljevanju ne bo kakih večjih težav zaradi morebitnih zahtevnejših geoloških plasti, bo predor zvrtan že junija prihodnje leto, to je dva meseca pred rokom. Sedaj so z obeh strani Karavank zvrtali 5500 metrov globoko od skupno 7,8 kilometra. L.S. /t vstrAjsA:;: tttattjsAttsAta poAA-t;A:a /e potrcAtovaAa .S'tt:oA-Aejev prAsfatreA: na Aočcva/tt: zaAot: Aro; ...Sa/tara vodo". Zato j; s ,S'tt:oAAcjevo potttoč/o Mspcva ;o, Arnr ttAtA „/AsyaAra" KrcA.sAtctt;:; n;, da namreč razdvaja s/orensAro narobno gAAta-ttjc na KorosAtcm. Samo žara J; tega je prApravAjetta ceAo Aroro-iAra SA'G sodeAovat; s KEA., AraAero je v pre;eA/osa ttajAtoAj KOMENTAR MEHODAJM4 SO DEJAHJA (//j napa;Aa/a. Da je ;o raAmena poteza ArratArotrajne narave, se vtdt že po tem, Aroga vse so sfrat:A:e Att;et;ova/e v ta Ar o tme-ttovatt; sosvet, saj vendar ne moremo verjet;, da An npr. IVarmAtzer od D VP AaAtAro rav-naA v Interesa narodne sArnpno-stA, Arot to predvideva zaAon. PoAeg tega pa taAroj opaztmo, da tadt 5PO raje Amenaje raje taArsne A/nd; j/. Pjetjer, P. Mar-AtotcAtz, PAorAjan IVAeser An D. PaA.serj, AraArrsvam je AtoAj pr; srca stranAra, Arot pa Antere.s narodne sAtnpno.sfA. Vse to Araže, da ta stranAra zavednim ArorosArAm SAovencem, čAattottt .STO, Ar: se vArA/ačajejo tadt v narodno An AraAtarnopoAAtAčno deAo, ne zaapa An ttjA/tovo AojaA-nost do sfranAre, Ar: so jo doAra-zaA; ArAjaAt .SmoAAejev: ostr; ArrAtA-ArA, ne cen;. -SAovensAA socAaAAst; v strattAt; torej v ArAstva n;č ne pomenijo. AVe samo to, očitno je, da sta Aroro.s'Ar: STO Az taArtAč-nAAt razAogov v tej sAtaactjt ceAo AtoAj pr; srca .SmoAAe An GrAAc, Ar; že prevzemata IVagnerjevo tezo o „7AA-AetnA Aron/rontacAjsAr; poAAtAArt" ArorošArAA: .ŠAovencev. Po seveda ne pomen:, da At; moraAA vs; ArorošAr; .SAovencA zapastAt; STA). A'otre/:no pa Ar; AtAAo, da o A: nasAednjAA: voAAtvaA: stranAram An predvsem .SA^O doAražemo, da s taAro poAAtAAro AaAtAro AzgaA?; tnarsAAcater; gAas, Ar: j; Ato manjAraA o/t zaAAjačnem oAtračana. .SeAe Aro Ato npr. .STA) oAt voAAtvaA: oAtčatAAa, da j; manjkajo gAasov; ArorožArAAt ŠAovencev, bo morda spreme-n;7a svoj odnos do tAstAA: svoj;/; čAanov, Ar: se ne strAnjajo s poAAtAAro popa.sčanja nemsAronacAo-naAntm sAAam. PaArAAt pa je v deže/A vedno več tadt med nem-fAro govorečim:. OAt Aronca tedna Ato v CeAovca Arongres z nasAovom „Za drago PorožAro", Ar: se Ato prAzadevaA, da At; vse denatArra-tAčne An opoztctonaAne sArapAne zdražAA na sAroAr: An demoArra-tAčn; osnov:, Ar; At: AaAiAro sAažAAa tad; za nasAednje dežeAnozAtor-sAre voAAtve. /zAtaja Az prepričanja, da Ato aspesttost poAAtAAre za „drago PorošAro" An s tem tad: za voAAtve odvtsna predvsem od tega, če Ato aspeAo zdražtt: vse sAAe na sArapn; pAatjbrmA, Ar; mora presegat; nAvo recAmo ZeAenAAt. Z3A/ ter v njej zdražene poAAtAčne sArapAne, se Atodo moraAe odAočAtA, a/; Atodo aArtAvno sodeAovaAe pr; taArem Aroncepta, Ar: Ato AmeA za posAe-dAco v zadnj; AronseArvenc; tad: demoArrat:zac;jo stranAr. Seveda pa taAr poAAtAčen Aron-cept predpostavAja jasen pogAed na poAAtAčna dogajanja na PorosArem. Če je predsed-nAAr AVSPS dr. GrAAc na svoj: zadnj; tAsArovn; Aron/erenc: Azja-vAA. „Po 70 AeiAA; Aron/rontacAjez vAado A.sče sAovensAa narodna sArapnost nov dAaAog v dežeAA" (AV7* /6. 9. /988), potem se vprašamo, aA; je en deA narodni/: poAAtAArov res že taAro daAeč, da prevzema argamentactjo svojAAt t:asprott:;'A;ov. Pa vendar ne moremo sam; verjet;, , da smo ArorošAr; SAovencA AzvajaAA ..AronjrontacijsAro poAAtAAro". Smo se torej sam: AzseAjevaAA, AiodAAA v taAtorAšča, tteAzpoAttAA; sedmt čAen, sprejeAA restrAArtAvm zaAron o narodnostni/: sArapA-na/:. se prostovo/jno as;tt)Ara/; oz. gertttatttzAra/A A. dr. de AtAAa torejpo/AtAAra Po/jat:ca, ZrvAttra An argamentacije svoj;/: nasprot-nAArov vod; v popo/no ArapAta/a-cijo. Zato je edAno pravAAna za/tteva. ..Po 70 AetA/i zatiranja za/ttevamo popravAAošArode, Ar; nam je AtAAa storjena v tem oAtdoAtja. Priznavamo se samo Ar „d;a/oga" med enaAropravnA-mA". Do zdaj ga n: AtAAo. Pad: zato ZSO veraje /e v dejstva, ne pa v Atesede. An PAsc/iAerjn zgrešena? Prevzemanje AdeoAogtje Dežeini intendant Heinz Felsbach v intervjuju s ..Slovenskim vestnikom": Obl jubljenih dveh minut v radiu ne bo - TV-štart '89! Dolgoletna zahteva osrednjih slovenskih organizacij in pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti po televizijskih oddajah na avstrijski televiziji bo - četudi na začetku v zelo skromnem obsegu in skupno z oddajami za zdomce... - vendarle deloma izpolnjena. Intendant deželnega studia ORF v Celovcu. Heinz Felsbach .jev obširnem intervjuju z glavnim urednikom Ivanom Lukanom napovedal za 1. januar 1989 začetek televizijskih oddaj za narodne skupnosti v Avstriji. Intendant Heinz Felsbach je uvodoma priznal, da so v drugih evropskih državah prej uvideli potrebo po oddajah v jeziku manjšin, da pa to pri ORF prej ni bilo možno, ker še niso bili ustvarjeni potrebni tehnični pogoji. Leti so bili izpolnjeni letos spomladi, tako da je z začetkom leta 1989 možno uresničiti televizijo za narodnostne skupnosti v Avstriji. Opozoril pa je na to, da dokončni sklep ORF-kuratorija še manjka. Na vprašanje, kakšno obliko naj bi imele te televizijske oddaje, kdaj bo oddajni čas in kakšna bo vsebina, je intendant Felsbach odgovoril, da bodo te televizijske oddaje za narodnostne skupnosti ob nedeljah opoldne (predvidoma pred „športnim popoldnevom" med 13 in 14 uro). Trajale bodo od 15 do 20 minut. Oblikovane bodo kot TV-magazin. To se pravi, oddaja naj bi vsebovala študijske razgovore, nastope zborov in glasbenih skupin ter informacijski blok. Vsak prispevek naj bi trajal 3 do 4 minute. Oddajni čas od 15 do 20 minut naj bi veljal za prvo fazo, to pomeni za leto 1989, od leta 1990 naprej pa je predvideno, da naj bi prišlo do razširitve teh oddaj na 30 minut. Televizijsko oddajo za narodnostne skupnosti bodo oddajali na drugem televizijskem kanalu (FS 2), in to paralelno. To se pravi, Slovenci na Koroškem bodo lahko gledali oddajo v slovenščini, gradiščanski Hrvati in Madžari pa oddajo v njihovem jeziku. V ostalih zveznih deželah pa bo ORF oddajal spored za zdomce... Na vprašanje našega lista, ali bo obstajala tudi možnost vključitve slovenskih prispevkov v lokalno televizijsko oddajo ..Karnten heute", ki jo deželni studio oddaja od ponedeljka do petka je intendant Felsbach odgovoril, da to ni predvideno, ker je to oddaja, ki je „izključno v nemškem jeziku". Na vprašanje, ali bo v bodočnosti prostora za slovenske prispevke, pa je odgovoril: „Tako kot sedaj kaže, ne". Glede možnega sodelovanja in vključitve prispevkov RTV-Ljub-ljane v televizijsko oddajo za narodnostne skupnosti, pa je intendant koroškega studia menil, „da bi bila takšna varianta možna, v trenutku pa neizvedljiva. Koncepcija manjšinskih oddaj je namreč taka, da je to magazin „o in za koroške Slovence". „... na pogled preko meje trenutno ne mislimo", je dejal Felsbach, ki pa ni izključil korake v to smer sredi 90. let. Kar se tiče stroškov, ki so povezani s projektom za televizijske oddaje za narodnostne skupine, pa je Felsbach dejal, da so zelo visoki. Tako bo na slovenskem oddelku koroškega studia nameščen „do-daten urednik s slovenskim materinskim jezikom", k produkciji oddaj pa bodo pritegnili še honorarne sodelavce. Rekel je, da stane snemalna skupina na dan okrog 11.000 šilingov. „Skupina, ki bo magazin snemala tri dni, bo na ta način stala okrog 40.000 šilingov na teden", je poudaril šef koroškega studia ORF. Vse tri televizijske oddaje, to se pravi slovenski magazin za Koroško, hrvaški in madžarski magazin (ena enota z raz- delitvijo 1:1 - op. uredništva) za Gradiščansko ter oddaje za zdomce bodo v prvi fazi (20-minutni magazin enkrat tedensko) stale okrog 18,8 milijonov šilingov, v drugi predvideni fazi, od leta 1990 naprej pa okrog 23 milijonov šilingov. Stroške za to reformo pa bo kril izključno ORF! Do razširitve oddajnega časa pri slovenskih oddajah, katero so obljubili na razgovorih med osrednjima organizacijama in zvezno vlado, ne bo prišlo. Intendant Heinz Felsbach je na vprašanje, ali bodo kot obljubljeno - kratka slovenska poročila (2 do 3 minute) v oddaji „Karntner Landes-rundsehau", odgovoril, da „o takšnem načrtu v tako konkretni obliki še ni slišal. Konkretnega načrta o kratkih informacijah izven trenutno obstoječega oddajnega časa za slovenske oddaje ni", je poudaril Felsbach. Glede znatno razširjenega sporeda radijskih oddaj za koroške Slovence na ORF (4 do 8 ur dnevno, kot imajo to Slovenci v Italiji ali italijanska narodnostna skupnost v Sloveniji), je intendant koroškega ORF-studia dejal, daje razširitev „tehnično možna, ekonomsko pa je ne moremo zagovarjati". Primarna ovira za takšen razširjen program, ki bi se oddajal samo za spodnjo Koroško, je po besedah Felsbacha, financiranje. Poskus realizacije tovrstnega projekta je bil narejen pred 10 leti, ki pa ni uspel, je poudaril Felsbach. Na vprašanje, ali bo ORF v bodočnosti forsiral razširitev slovenskih oddaj na televiziji ali po radiu, pa je odgovoril, da bo treba počakati leto dni, da se bo izvedelo, ali koroški Slovenci odobravajo novi televizijski magazin. Kar se tiče radia pa je menil, da se to področje ne sme zanemarjati. Celotni razgovor objavljamo na 4. in 5. strani. „Druga Koroška že živi!" T niciativna skupina za r„Drugo Koroško"/!nitia-tivgruppe fiir „Das andere Karnten" prireja 23. in 24. septembra v delavski zbornici v Celovcu zborovanje pod geslom ..Druga Koroška/Das andere Karnten". V posebnem pozivu iniciative je zapisano," da druga Koroška že obstaja v številnih ljudskih iniciativah, v demokratičnem gibanju za mirno sožitje obeh narodnih skupin, na kulturni sceni, ki jo uradno prezirajo, v majhnih ekoloških in mirovnih skupinah ter v vsakem posamezniku, ki se bori proti krivici in sanja o boljši družbi." Petek, 23. septembra 19 30: „Die verflMe Heimat" Strukture oblasti, aktualni politi- čni položaj v Avstriji s posebnim ozirom na Koroško - univ. prof. dr. Anton Petinka, univerza Innsbruck referat in diskusija (mode-racija: Werner Wintersteiner/ Beljaški mirovni komite) Sobota, 24. septembra 8.30: otvoritev - Herwig Burian/ občinski odbornik, Beljaški Zeleni 9 1)0: ,.Wo man mit !Hut die Grenze schrieb" Nacionalizem noče umreti - poskus analize posebnega koroškega vzdušja - dr. Thomas Pluch, urednik, režiser/Dunaj referat in diskusija 10 45: „t)er unheimliche An- schlud" O naravi Evropske skupnosti in avstrijskih željah za pristop - dr. Margit Scherb (izdajateljica istoimenske knjige); referat in diskusija 12.30 do 14.00: Odmor 14.00: Delovni krožki o teh vprašanjih: #MoŽMfMtA za .sAutpno KorožAro, koordinacija: Thomas Pluch # A';A.sto/; Ar DvropsA;; go.;pofAar.sA;A sAcMpftosti,' koordinacija: Walter Schiitz. Beljak WEAtoAo.Ma .sAtuari/a ::a Koro-.Metn, koordinacija: mag. Christian Tackner, soavtor knjige ..Oko-Bilanz Dsterreich" #Koro.fA(a ;:t;:ett:A.šAa At: A:;At:;tt«; scena, koordinacija: dr. Josef Neugebauer #&?c;a/t:a sitaacAja - aAtožtvo tta KorožAcetn, koordinacija: Ger-linde MuHcr-Grotoho!sky, Insti tut fur Arbeitsmarktbetreuung, Celovec #ProAtAett;A AroroMega Att;et;)\tca, koordinacija: dr. Franz Ndstiin-ger, Celovec #XgwAotAu.sAA razvoj KoroMe v 20. stoAetja, koordinacija in uvodni relerat ..Gospodarski razvoj Koroške od 1914 do 197(1" univ. doc. dr. Stefan Karner, univerza Gradec ^Gospodarstvo At: sA;:d;A:at, koordinacija: Kar! Gllinger (Ge- sverkschaftliche Finheit) in dr. Helmut Stockhammer (Grtine Bildungswerkstatt, Celovec) #LjadsA:e AttActatAve - Aztttenjava AzA:::.s'et:j. energija in okolje (mag. Michael Mark) promet (Walter Witzersdorfer) zaščita potrošnikov (inž. Johann Kuhn) izstop iz nuklearne energije (Josef Mandl) pravna pomoč ljudskim iniciativam (dr. Josef Brugger) 17.00: Kratka poročila iz delovnih krožkov 18.00 do 19.00: Odmor 19.00: Podijska diskusija ..Kak« naprej dn druge Koroške" Sodelujejo: Volker Helldorff, Marija Jurič, Monika Kircher- j Kohl, Gerlinde MiiHcr-Groho- } tolsky. Vodja diskusije: Hans Haider 2100: Kulturni program ansambel Drava/Borovlje Heino Fischer (branje iz dnevnika deželnega glavarja). M/ub deželnemu vremenu so d/7/ d//ak/ s/ovenske g/mnaz//e prv/ dan dobro razpo/ožen/. Tisoči maturant na slovenski gimnaziji V /emV/i/cru 3o/.rkem /ctu mmevu 32 /er. odkar /e 6//a u.stauo-v//eua v Ce/o vcu Zvezno g/mnozr/o zo 3/ovence. Prvo nrornro/e /n/o /ero 7963, 06 koncu Vo/.skcga /ero 7933/39 po bo r/.soč/ nrom-ronr zaposr// .s/oven.sA:o g/nrnozr)o. „Po /e .sevedo ze/o roz-ve.se/pvo dey.srvo. Zoro se borno rego dogodka md/ pr/nrerno sporu u/k v okv/ra akadcnd/c /n no.sdd s/eerinpb de/ovno.sr/", /e v pogovorn zo 37orcu.sk/ rc.souk ob začetku novego .so/.skcga /ero de/o/ ravnate// dr. Peg/no/d Vospern/b. MIHA PASTERK Število vpisanih v prvi razred slovenske gimnazije sicer še ni dokončno, vendar, tako je dejal ravnatelj dr. Reginatd Vospernik, je že sedaj mogoče povedati, da bosta dva prva razreda, v obeh skupaj pa bo nekoliko manj kot šestdeset dijakov. Tudi letos je osemnajst razredov, drugi in tretji razred imata po tri paralelke, ostali po dve. Skupno število dijakov je približno enako številu lanskega leta. „To je treba v tem trenutku smatrati za kar uspešno, ko imamo razpravo o manjšinskem šolstvu in nismo povsem zadovoljni z razvojem, ki ga vidimo na področju obveznega ljudskega šolstva", je dejal dr. Vospernik, ki ni prikrival strahu pred morebitnim vplivom razprav na starše. Dr. Vospernik je prepričan, da je še dosti nadarjenih slovenskih otrok, ki pa se vpišejo v glavne šole ali druge gimnazije. Za ravnatelja pa je število dijakov zadovoljivo z ozirom na dejstvo, da na drugih gimnazijah pada število razredov in tudi število dijakov. Bodočnost ho razvidna iz razvoja in ravnatelj dr. Vospernik upa, da si je slovenska gimnazija že tako utrdila svoj prostor v slovenski narodni skupnosti, da ji bodo starši tudi v bodoče zaupali. V zadnjih letih je opazen trend, da vse več dijakov prihaja iz naravnega koroškega centra-Celovca. Tudi letos je več kot 10 odstotkov, torej 6 dijakov, prišlo iz celovških ljudskih šol, z dijaki iz okolice Celovca jih je še več. Zato je dr. Vospernik o zahtevi po dvojezični ljudski šoli v Celovcu dejal: „Če skušam kjerkoli argumentirati za dvojezično šolo v Celovcu, potem navajam število dijakov na slovenski gimnaziji. Verjetno je Celovec glede dotoka dijakov na slovensko gimnazijo že sedaj najmočnejša občina. Pravzaprav ni nobenih pametnih argumentov s strani oblasti, da bi preprečili dvojezično ljudsko šolo, ki je naravna potreba. To vidimo tudi v naraščaju v obeh dvojezičnih otroških vrtcih v Celovcu. Razvoj je vsekakor zadovoljiv". Dr. Vospernik je utemeljil naraščajoče število celovških dijakov z vedno večjim številom slovenskih ustanov, kjer je vedno več delavcev in nameščencev, ki pa bi radi šolali svoje otroke v dvojezični ljud- Ravnate// dr. Reg/na/d 1/ospemtk ski šoli. Na slovenski gimnaziji je tudi nekaj otrok iz nemškogovorečih družin. Dr. Vospernik ta razvoj vsekakor pozdravlja, „ker je v interesu mirnega sožitja obeh narodov na Koroškem, da se otroci obeh narodnosti spoznavajo tudi na slovenski gimnaziji", je dejal ravnatelj dr. Vospernik. Kakor vse višje stopnje avstrijske šole, je tudi slovenska gimnazija neposredno pred reformo. V naslednjem letu bodo ponudili dijakom dva tipa gimnazije; gimnazijo za žive jezike z obvezno latinščino, kakršna je bila že sedaj, in realno gimnazijo. V prihodnjem letu bo letošnji četrti razred stopil v reformirano višjo stopnjo. Dr. Vospernik je dejal, da so se dokopali do spoznanja, da je nujno potrebno ponuditi tudi realno gimnazijo. Nagovorjen o trgovski akademiji je dr. Vospernik dejal, da so mu znane samo informacije iz časopisov in dodal: „Vem, da so na politični ravni na Dunaju težnje, da bi se v prihodnjem letu ustanovila trgovska akademija, ki bi se začela s prvim razredom in sicer v poslopju slovenske gimnazije". Po mnenju ravnatelja ima slovenska gimnazija za to primerne prostore. Ima tudi delno infrastrukturo, deloma pa bi bilo treba infrastrukturo še pripraviti -električne stroje za strojepisje, itd. Ravnatelj dr. Vospernik: „Na vsak način velja ponudba s strani slovenske gimnazije in tudi profesorji slovenske gimnazije so se s soglasnem sklepom izrekli za takšno rešitev!" Ob zaključku pogovora za Slovenski vestnik je ravnatelj slovenske gimnazije še poudaril, da bi bilo še tesnejše povezovanje s prosvetnimi društvi zelo važen korak, vendar pogovori v to smer letos še niso povsem dozoreli. Sinowatz od!ožH mandat... DUNAJ. Bivši avstrijski zvezni kancler in bivši predsednik avstrijske socialistične stranke Fred Sino-watz (slika desno) se je vdal pritisku javnosti in politične opozicije in napovedal, da bo še pred zasedanjem parlamentarne komisije za vprašanja imunitete vrnil svoj mandat kot državni poslanec v avstrijskem parlamentu. Kosovo — SZDL S!ovenije proti mitingu v Ljubijani LJUBLJANA. Medtem ko v Srbiji ni konca protestnih zborovanj Srbov in Črnogorcev, je predsedstvo Republiške konference SZDL na svoji prejšnji seji v Ljubljani odklonilo predlog Odbora za organizacijo teh mitingov zunaj Kosova, da bi tak miting izvedli tudi v Ljubljani. Predsedstvo je svojo odklonilno stališče utemeljilo s tem, da bi tak miting (z znanim scenarijem) samo raznetil strasti, da pa ne bi prispeval k izboljšanju položaja Srbov in Črnogorcev na Kosovu. V večurni razpravi je prevladalo mnenje, da je Kosovu treba nuditi nujno gospodarsko pomoč, poseben poudarek pa so raz-pravljalci namenili pravnemu redu na Kosovu, ki je temeljni pogoj, da se je reševanja nakupičenih problemov sploh mogoče lotiti. Razmere na Kosovu se po zadnjih informacijah še naprej zaostrujejo. Republika Srbija je medtem v avtonomno pokrajino Kosovo poslala močne enote milice, ki naj bi tam zagotovile mir. F. Rieser spet pred sodnika! INNSBRUCK. Franz Rieser, katerega so konec avgusta porotniki obsodili na 3 leta zapora zaradi namerne težke telesne poškodbe v zvezi z atentatom na koroškega deželnega glavarja Leopolda Wagnerja, mora spet pred sodišče. Po prizivu tako njegovega odvetnika kot tudi državnega tožilca bo sodnijska obravnava oktobra spet v Innsbrucku. Protest pisatehev proti rušenju vasi v Romuniji LIPICA. Pisatelji ter intelektualci srednje Evrope, ki so se udeležili srečanja „Vi-lenica '88", v posebni izjavi pozivajo svetovno javnost, narode Evrope ter podpisnike helsinškega sporazuma, da protestirajo proti urejanju naselij v Romuniji in naj pomagajo preprečiti rušenje več tisoč vasi." Nasilno preseljevanje je nesmiselno in povzroča nečloveško trpljenje za več desettisoč romunskih, madžarskih, nemških, srbskih, ukrajinskih kmetov ter krši statut OZN," je zapisano v izjavi. Podpisniki tudi poudarjajo, da zgodovinsko in kulturno dediščino srednje Evrope ohranjajo vasi. „Če se rušijo, je to atentat na evropsko kulturo. Uničenje naravnih okvirov človeškega sožitja hudo prizadene manjšine, ki so ogrožene v svojem obstoju. Prepričani smo, da je edini temelj za bodočnost Evrope demokratično sožitje narodov in narodnosti. To je odgovornost, kateri se ne sme izogniti nobena vlada," je rečeno ob koncu izjave pisateljev. V o!ksgruppen-TV: „hn Pnnzip sind es drei Vater..." Intendant Fe/sbac/i.' „ZugegePenerma/3en e/ne En/n/cb/ung, d/e /n anderen Staaten sc/ion etwas /rdPer e/ngesetzt dat." Slovenski vestnik: TV-Aca- /aagca aa/ Ea/;o smrt s/e/tcr//eb dr? scbr vtcscra/tcbcs A/;9c/ /tir eir;e Vo/b^grappc zar Erbabaag /brcr aa/oaa/ca b/cr;/;7a/, tbrer At;;b;;rc//cr: l/cab/a/. Geaeraba-/er;/a;;/ Eo/gorsb; ba/ ra;7gc/c;7/, rta/ /as Vo/bxgrappca- Mart Ga.s/-arbcber-TV /a Gs/crrc/cb rab t. Jartacr /9A9 c;r;ge7/;br/ vvcr/ca so//, /ri v/c/ca art/crcrt caropa/-scbcrt .S7aa/cr; g;b/ M bcrc;7.s ,so/-;/;e EV-Acrt/;;r;gca, sovvo/;/ /tir Gax/arbebcr, tv/c a;;cb /tir Vo/b.s-grappca. /;; babcr; /sr /;c.s besoa-/cr.s aa^gcprag/, /ri Aa/r/ro/ g//rt es rva/irscAe/ri/ic/i ctac opi/rria/e Ecgcbtag. ba;;r; raaa /cr; aaa-irie/ir/ger; .Sr/;riif so ;a/crprcbc-rca, /a/i Gx/crrc;cb, bztv. /cr OEEaE dbča/bcb rccb/bcbc Aa-sta/t ca/bcb c/aca /Vac/i/io/trer/ar/ wc//;r;a;7;cr; tv///? Intendant Fetsbach: Die tech-nischen Voraussetzungen fiir ein tokaies Fernsehen - ganz ega! in we!cher Sprache - sind in Oster-reich erst im Fruhjahr 1988 ge-schaffen worden; durch die soge-nannte Sendertrennung der FS 2-Kette. Daswas-vorbehatttich des Beschtusses des Kuratoriums mit Jahresbeginn 1989 in Kraft treten so)! - ist das Ergebnis einer tangen Entwick!ung. Es ist zweife!!os richtig, daB die mediaie Prasenz fur eine Votksgruppe ganz wichtig ist. Radiosendungen fur die s!oweni-sche Votksgruppe gibt es seit An-fang 1946, atso liber 42 Jahre, im Fernsehen gab es bisher keine spezieUen Sendungen fiir die Votksgruppe, weder fiir die Sto-wenen in Karnten, noch fiir die Kroaten und Ungarn im Burgen-tand, noch fur Gastarbeiter. Das heiBt aber nicht, daB die Antie-gen der Votksgruppe, aber auch deren Kuttur, nicht gegenwartig waren. Das was nun passieren wird, vorausgesetzt daB das Kurato-rium zustimmt, ist eine Ergiin-zung, ist eine Fortfiihrung einer Entwicktung, die -zugegebener-maBen - m anderen Staaten schon etwas friiher eingesetzt hat. Atterdings muB man beriick-sichtigen, da!3 andere Rundfunk-anstatten in anderen Staaten an-ders organisiert und eben auch technisch anders ausgeriistet sind. Stovenski vestnik: lVo/icr baat it/e /nb/nbve /t/r it/e E/a/i/brttag vori 7V-Vo/b^grappca^ca/aa-geri? Kara s/e vorrt /ib E. Aram s/e vorn A/aa/, iterrrtdg//e/iertve/see/ri se/i/ec/ites Gerv/ssen /reArorurrieri /iat, Oiter tvoren es it/e A/oncaca-orgiiri/.tiii/oneri /tztv. it/e Vo/b.s-griipperiorgiin/siii/orieri iter broa-iert /rt /!;;rgea/aaZ, i//e /crar/;gc Seriitiirigen sc/ion tange gi/itriteri babcr;. IVer /s/ nun c;gca/bcb iter Va/cr ites Vo/A:sgruppen/ernse-/iens? Intendant Fetsbach: Auch auf die Gefahr hin, daB es im Fatte ei-nes MiBerfotges eine Kindesweg-tegung geben sottte, behaupte ich, daB es im Prinzip drei Viiter gibt. Atte haben mitgewirkt, daB es soweit kommt. Auf der einen Seite ist es richtig, daB die Ver-treter der Karntner Stowenen im-mer wieder darauf gepocht haben, daB es auch Fernsehsendun-gen fiir die Votksgruppe geben sott, auf der anderen Seite ist es auch richtig, daB die Bundesre-gierung ein groBes Interesse dar-an gezeigt hat. Last not teast hat natiirtich auch der ORF ein Interesse, dem Gesetzesauftrag ent-sprechend, in dem Bitdung, Kuttur etc. verankert sind, derartige Sendungen zu reatisieren. DaB es von den ersten Diskussionen um Mitte der 70er-Jahre bis 1989 ge-dauert hat, tag eben an den er-wahnten technischen Voraussetzungen . die nicht gegeben warcn. Stovenski vestnik: A/b t 7//a-acr /9A9 so// a/so ttas Vo/b.s-gruppcn/črnse/icn f/ngc/Z/br; gerber; . IVar;;; tt/rit es it/ese .Ser:/aagca geben, zu tve/cbem Zcbpaab/ unit rnt/ tve/cbern tnbat/ aa/ m// tvetcber .Senite/ange? Intendant Fetsbach: Derzeit ist ein Vorschtag an das Kuratorium in Ausarbeitung, der einen Mehrstufenptan vorsieht. Die er-ste Stufe wird bereits in diesem Jahr in Kraft treten. Es geht um die Schutung des Personats. Die Startphase 1989 sieht eine Sen-dung von 15 bis 2(1 Minuten vor. Nach dem derzeitigen Stand der Diskussionen ptanen wir diese Sendung vor dem „Sportnach-mittag" am Sonntag auszustrah-ten. Dabei gibt es da atterdings noch ein Probtem, da der „Sport-nachmittag" keine ganz fixe Be-ginnzeit hat. Im attgemeinen wa-re der Start um 14.00 Uhr. Wir suchen daher noch einen optima-ten Sendeptatz, aber die Sendung wird Sonntag mittag stattfinden. Die dritte Phase, die 1990 in Kraft treten solt und nach dem vortiiufigen Stand der Diskussionen die Endphase darstettt, sieht dann eine Sendezeit von 30 Minuten pro Sonntag vor. Das Programm fur die Karntner Stowenen wird paraltet zu den Sendungen im Burgentand fiir die Kroaten und Ungarn und zu den Sendungen in den anderen Bundestandern, die den Gastarbeitern gewidmet sind, ausgestrahtt. Was die Inhatte betrifft, wird es sich zweifettos um eine Maga-zinsendung handetn. Atso um eine moderierte Sendung, mit in der Anfangsphase zwei bis drei Beitragen von zirka 3 bis 4 Minuten. EswirdauchdieMogtichkeit von Studiogespriichen, Auftrit-ten von Choren etc. geben. Ge-ptant ist auch ein Informations-bzw. Nachrichtenbtock. Stovenski vestnik: Er /i/r .S'/c d/c Var/ar[feder]A:/?ar, da/ d:c s/o-n ca/vcbc Aprar/te ata /; /m LoA:a/-/crrt^cbcrt „ A/drrttacr bca/e " E/rt -zag ba/Zcrt Atortrt/c? Intendant Fetsbach: Das ist derzeit nicht vorgesehen. Die Sendung „Ktirnten heute", je-weits um t8.30 Uhr in FS2 von Montag bis Freitag, ist eine rein deutschsprachige Sendung. Was eine mogtiche Weitcrentwick-lung betrifft, verweise ich darauf, daB es derzeit eine Schemadis-kussion gibt, wonach diese Sendung ilberhaupt geandert werden konnte. So gibt die Diskussion, die „Zeit im Bitd", die um 19.00 Uhr mit dem Osterreich-Teit be-ginnt, zu kiirzen, und dafiir das Karntner Lokatfernsehen auf 19.00 Uhr zu verschieben. Das wiirde insgesamt einen Vertust an Sendezeit bedeuten, so daB es auch hei dieser Variante kein slo-wenischer Anteit Ptatz hiitte. Stovenski vestnik: Ane/; /rt Zu-Atttrt/t rt/cbt? tntendant Fetsbach: So wie es derzeit aussehaut, nein. Stovenski vestnik: Es g/bt /rt dert /c/z/crt /a/trert e/rte rc/at/v gu/e Zusarrtrrtertarbcd rrtd EEV-E/tb-/jarta. Eortrt/c der OEE bc/rrt Vo/A.sgrttppctt/crrt.sc/tcr; cvert-/ue// attt /t Progra/rtrrtc vort E7V-Eptb//arta nberrtcbrrtcrt nrtd /rrt Eanscbtvcgc c/gcrtc Erograrrtrrtc zttr Vcr/ngnrtg stc/Zcrt? tntendant Fetsbach: Diese Va riante ist denkbar, im Augen-btick aber nicht praktikabet. Denn diese neukonzipierte, mit 1989 auszustrahlende Sendung fiir den Karntner Raum, ist ein Magazin iiber und fiir die Karntner Stowenen. Es ist atso, auch wenn es sich um Anteite aus Lai-bach oder aus dem stowenischen Raum in Jugostawien handelt, an einen Austausch, an einen Btick iiber Grenzen, nicht gedacht. Dies deshatb, weil die Sendezeit zu kurz ist und es genug Dinge aus Karnten zu berichten gibt. Im Zuge einer langfristigen Weiterentwicktung kann es natiirtich Kooperationen verschie-denster Art geben. Das witt ich uberhaupt nicht ausschlieBen Wir machen ja schon fiir das na-tionate Fernsehen getegenttich gemeinsam gestattete Sendungen. Ich gtaube, man sott die drei Phasen, die ich vorhin geschit- j dert habe, in Ruhe und was die Schutung des Personats betrifft, intensiv beginnen, ohne schon Schritte vorwegzunehmen, die vietteicht Mitte der 90iger Jahre denkbar sind. Stovenski vestnik: /Vocb c/rt/ge Eragcrt zttrn Ead/o. /m Aforrtert? E/ c.s xo, t/a/ derze/t /agbcb vari /& /9 Ubr bE /9.9/1 Ubr ctrtc s/a-vvcriEcbe .Scrtdttrtg gc.scrtdci n /rr/. Ztvc/rria/ /rri A/oriai g/b/ c.s /c c/rtt' .Sittrtr/c, vor; 21.99 bE 22.99 Ubr, c/ac Ettbttr.scrtdttrtg /rt s/otvr-rtEcb. ArtgcAt/rtt/tgf nttrdc atteb e/rte /rt/arrttat/arts.scrtd;tr;g /rt t/cr Edage von cin a ztve/ A/ttitt/cr; /rr' /Irtsrb/tt/ ar; d/c A/b/ag.s-Lartdc^-rttrtdvcbatt. Aatttt d/eset E/ar; rca-/E/cr/ tverder;? tntendant Fetsbach: Ich habe von diesem Ptan in dieser konkreten Form nichts gehort. Mei-nerseits und unsererseits hier im Hause gibt es sicher seit Anfang der Einfiihrung der stowenischen Sendung im Jahr 1946 Diskussionen dariiber, was man verbessern konnte. Aber einen konkreten Ptan. im Laufe des Tages auBer-hatb der von thnen genannten Zeit von 18.10 Uhr bis 19.00 Uhr stowenische Nachrichten zu sen-den, einen sotchen Ptan gibt es nicht. Stovenski vestnik: D/c .S7otce-ner) /r; /r/est. aber aacb d/c /ia/d'* rtEcbc A//r;dcrbc;7/r; Eapcr babe" c/gcrtc Va//pragrarr;r;;c. d/c tc/E. /a /cb g/a;;bc za c/rtcrr; sc/tr gro-/cr; /c;7. vorrt .Staa; /riartz/ed ! tverdert. G/aabcr; A/c, da/ c/" j Vo//prograrrtrrt /;;r d/c Edrrt/rte/ A/otvcrtcrt rrtdgbcb tvdrc? tntendant Fetsbach: Tech nisch ware es sicher machbar, nft dkonomisch ist es uberhaup' nicht zu vertreten. Unter Voh' programm verstchc ich in diese"! Fatl nicht 24 Stunden pro Tag, sondern zwischcn 4 und 8 Stun* den. Ptiine dieser Art tiegen seit etwa 10 Jahren fertig in den Schreibtischtadcn. Es hat auch einmal einen Antauf gegeben. die angesprochene Finanzterung durch die Bundesregierung zu er* reichen. Das war noeti untet j Bundeskanzter Dr. Bruno Kreis* j ky. Aber diese Gesprachc haben siett zerschtagen. AuBerdem wiirde jetzt ein^ Voraussetzung wegfatten, die wir damats hatten: es war ja gedach'' ahntich den ,.G 3-Fenstern ", tih M/ der F/n/t/irung des 1/o/bsgrtrppen/emse/iens war/e/atifdas Team der S/otventscPen AP-fet/ang Pe/m ORE-Landess/ud/o Kam/en e/ne neae F/eraus/orderang. Aa/ dem Fo/o ftron bnbs/ Reda/dear Magan l/e/t/t, AP/et/angs/et/er Mtrbo eoga/aj, Reda/d/onssebre/ann /ngr/d GraPner and Reda/dear F/ors/ Ogr/s. E/n we//erer Redab/ear w/rd /m Laa/e der bommenden Mona/e das Team vers/arben. Das aktueHe Interview mit ORF-Landesintendant Heinz Feisbach Der ...S/overt.sA:; ve.s/r;;/", d/e ab/ae/E/e br;7;-sebe lVoebcr;ze;7;;r;g /er E*arr;/r;er .SVott er/er;, //e /areb /brer; /eaEebspraeb/ger; Te/7 aacb bre/7e Tre/.se /er A7ebrbe;7.sbevo/ber;/r;g ;'r;/nr-ra/er/, s/or/e/ rr;/7 bea/tgerr/ Tla/arr; e/r/e Aer/e von /raerv/etf.s za aAt/ae/ler/, //e A7/'a/erbe/7 be/re//er;/er; Erager;. Trs/er (7a.s/ E/ /er TZrrt/- aer G E E- E a /; /e.s ;r; / e r; /a / / / T/e/nz Ee/.sbaeb, /er /r/ e/r/err/ a/es/abrbeber/ Ge.sprae/; rr;/7 AU-(be/re/ab/ear T Tabo/; zar bevors/ebert/ea aa/ voa /ea Tara/aer A/oweaeaorgaaEa/o-aea xe// Tabrzeba/ea ge/or/er/ea T/a/abraag e/r/e.s Tera se/; p rngraa; r/; es /t/r //e .s7nwea;'.sebe Un/bsgr;;ppe ab 7. 7. 79A9 A/e//aag a/rara/. SLOVENSKI VESTNIK 21. september 1988 5 den Unterkarntner Raum ein Fenster fur das Lokalprogramm, also eine Art Sublokalisierung, zu installieren. Durch die Ver-einbarung zwischen dem ORF und dem Verband der osterrei-chischen Zeitungsherausgeber sind wir jetzt allerdings nicht in der Lage, Liber atle Frequenzen, die uns international rechtlich zu-stehen, zu verfiigen, so daB diese technische Voraussetzung im Augenblick nicht gegeben er-scheint. Aber, wie gesagt, das ist nur ein sekundares Problem, das pri-niare ist, daB wir errechnet ha-ben, wie teuer so ein Programm kommt, auch wenn es sich um ein iiberwiegendes Musik- bzw. Un-terhaltungsprogramm im weite-sten Sinn handelt. Es kommt sehr teuer und wir haben niemanden gefunden, der uns bei der Finan-zierung hilft. Wir selbst sind dazu derzeit sicher nicht in der Lage. Slovenski vestnik: VFenu utr resori Je; Jen Ffnanzen ,sJ:J. Wo Jeg; Jer Ko.sfenpnnA:; Je/ Jer Mene/n/JJrMMg Je.s Vo/GgrMp-perJem.seJen.s? .SinJ per.soneje Erne;fernngen no/tven J/g, g/J/ M L n ves; J/ar:.sLo.sfen ? W/e JocJ /s; Mnge/JJr Jer Be/rag, Jer /Jr J/e-se.s Fo/J.sgrappen/ern.seJen se/-