Ml} ljubljanska banka ^R^K^jSEffin^MNS
LETO XXV. — številka 52
Ustanovitelji: obč. konference SZĐL Jesenice, Kranj, Radovljica, Šk. Loka W Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Miklavči« — Odgovorni urednik Albin Učakar
glas
KRANJ, sobota, S. 7. 1972 Cena 70 par
List Izhaja od oklobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. jar.uarja 1960 trikrat tedensko. Cd 1. januarja 1964 kot poltednik, ln slcei ob sredah in sobotah.
ZA GORENJSKO
fcGlpT0VSKA pARLAMENTARNA DELEGACIJ \ V SLOVENIJI - Med obiskom v Jugoslaviji arah l-V tore't sredo mudila na obisku v Sloveniji 17-članska parlamentarna delegacija Del rePublike Egipta, ki jo je vodil predsednik narodne skupščine Hafez Ali Badavi. odn 8ac'J°' ki ie me<l drugim v sredo popoldne obiskala Bled, nato pa s posebnim letalom •Iik'° J*Va'a V *>u'^1 Je spremljal podpredsednik zvezne skupščine dr. Marijan Brecelj. — Na ; Clanl delegacije na brniškem letališču pred odhodom v Pulj. — A. Ž. — Foto: F. Perdan
KRANJ
ima v svojih specializiranih trgovinah vse, kar potrebujete na dopustu:
ŽENSKE, MOŠKE IN OTROŠKE KOPALKE v trgovinah MODA, Titov trg 13, MAJA, Prešernova 11, KLUB-TCankarjeva 5, BABY, Titov trg 25,
kozmetiko in vsa sredstva proti sončnim opeklinam, fotoaparate in foto-material
v trgovini DROGERIJA, Titov trg 23
Velika   izbira   —   konkurenčne cene!
JESENICE
©$©©
9. stran:
Na XVII izseljenskem pikniku se je v torek, 4. julija, zbralo v škof-ji I.oki već kot 3090 naših rojakov Na sliki: Obiskovalci so z zanimanjem prisluhnili številnim glasbenim skupinam. — Foto: J. Goveka/
OD 10. JULIJA
z n i z a n j e
.TOVARIMA OBUTVE TRZIC
sezonsko
47
07
-C
£ V četrtek, 6. julija, je bila redna seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta, na kateri so razpravljali o uresničevanju ustavnih dopolnil, o imenovanju iniciativnega odbora za ustanovitev stanovanjske skupnosti in o pripravah na 8. kongres zveze sindikata Slovenije. Sklenili so, da bodo spodbujali osnovne organizacije, da bodo predvsem poudarjali pomen temeljnih organizacij združenega dela v delovnih organizacijah, imenovali dva člana v iniciativni odbor za ustanovitev stanovanjske' skupnosti in se dogovorili za kandidate, ki naj bi sodelovali na kongresu zveze sindikata Slovenije.
0 V avli občinske skupščine sta razgrnjena dva zazidalna načrta: maketa spodnjega plavža na Jesenicah in ureditev smučišč v zgornjesavski dolini. Načrta bosta razgrnjen,-^ do avgusta. D. S
KRANJ
0 Skupaj s svetom za prosveto, kulturo in telesno kulturo pri občinski skupščini je občinska konferenca v četrtek dopoldne pripravila razpravo o osnutku zakona o telesno-kulturnih skupnostih in o osnutku zakona o sredstvih za financiranje telesno-kulturne dejavnosti v Sloveniji.
0 Občinski sindikalni svet je v četrtek opoldne pripravil razgovor s predstavniki sindikalnih organizacij Save, Iskre, Tekstilindusa in Planike o pripravah na volilne konference sindikalnih organizacij in p evidentiranju predstavnikov za predstavniške organe. A. Ž.
0 Pri izvršnem odboru občinske konference socialistične zveze se je v četrtek dopoldne sestala komisija za zamejstvo. Razpravljali so o delu članov komisije med dvema sejama in o pripravah na jesenski delovni program.
0 K tovarni Sukno Zapuže, ki letos praznuje 100-letnico obstoja, se je s 1. julijem priključil kolektiv obrtnega podjetja predilnica Begunje. Za priključitev so se v kolektivu odločili zaradi dokaj težkega finančnega položaja.    A. 1.
% Po Sloveniji so se začele javne razprave o osnutku zakona o telesnokulturnih skupnostih in osnutku zakona o sredstvih za finansiranje telesnokulturnih skupnosti v republiki Sloveniji. Prvo posvetovanje na Gorerijskem je bilo v Kranju. Udeležili so se ga predstavniki vse Gorenjske. Kranjsko posvetovanje je bilo uvod v podobne razprave po občinah. Tržičani so jo organizirali pretekli četrtek in podprli osnutka obeh zakonov ter pripombe, ki so bile izrečene na regionalnem posvetovanju v Kranju. -Jk
Po poteh škofjeloškega odreda
Blizu sto udeležencev pohoda »Po poteh škofjeloškega odreda« se je v ponedeljek zvečer srečalo v domačini v Dvoru pri Polhovem Gradcu in prebivalci okoliških krajev. Pohod, ki ga je pripravila občinska konferenca ZMS škofja Loka, se je začel ob 13. uri popoldne. Selška in škofjeloška četa sta krenili proti cilju iz Škofje Loke, poljanska iz Gorenje vasi, žirovska pa iz Žirov.
Vse čete je pot vodila mimo krajev znanih iz NOB. Poljanska in žirovska četa sta se srečali v Lučinah, vse štiri skupaj pa so formirale škofjeloški odred v Dvoru. Udeleženci pohoda so v tem kraju najprej pripravili kulturni program, nato pa med prijaznimi domačini tudi prenočili. Naslednje jutro se je škofjeloški odred napotil na proslavo v Zadobrovo pri Ljubljani. -jg
Spominska svečanost v Mostah
V nedeljo,' 2. julija, je bila ob spominskem obeležju v Mostah spominska svečanost in žalna komemoracija. V spomin na 29 ustreljenih talcev so priredili krajši kulturni program, v katerem so* sodelovali: recitatorji, učenci osnovne šole Selo, oktet DPD Svoboda France Prešeren, Anton Zupan, delavec v jeseniški Železarni pa je govoril o tem dogodku.
Komemoracije se je udeležilo precej  občanov, udele-
ženci Cankarjevega bataljona, gasilci iz Zabreznice in člani lovske družine Stol.
Udeleženci komemoracije so potem odšli na železniško postajo v Mostah, kjer je sekretar občinske konference ZMS Jesenice odkril spominsko obeležje, ki spominja na tretjo akcijo Cankarjevega bataljona, ko so borci zažgali poslopje železniške postaje in uničili železniške naprave okupatorju.
B. Blenkuš
Pred razpravo o osnutku zakona o in va lidskem in pokojninskem zavarovanju
Po sklepu skupščine SR Slovenije se bo sredi tega meseca začela javna razprava o osnutku zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter o osnutku statuta obenem. Na tiskovni konferenci je bilo novinar« jem razloženo, da je čas razprave razmeroma kratek — do 30. septembra, vendar pa sedanja razprava o tem zakonu ni prva, zato bosta dobila tako zakonodajalec kot skupnost socialnega zavarovanja iz sedanje razprave dovolj pripomb, da bo dopolnjeni zakon začel veljati s 1. januarjem leta 1973, ko preneha zvezna zakonodaja s tega področja.
Med javno razpravo bo po mnenju sestavljavca osnutka veliko govora o uveljavljanju minulega dela v invalidsko pokojninskem zavarovanju. Osnutek zakona sicer ne prinaša radikalnih sprememb pri tem vprašanju, čeprav seveda s tem ni rečeno, da je vprašanje minulega dela s tem zadovoljivo rešeno.
Po vsej verjetnosti bo javna razprava posvetila veliko pozornost načinu oblikovanja pokojninske osnove in višine pokojnine. Sestavljavec osnutka Je pripravil več pomembnih novosti, od katerih naj omenimo, da osnutek predvideva podaljšanje obdobja, za katerega se izračunava pokojninska osnova od sedanjih pet let na deset let ob upoštevanju korektiva.
Že dosedanja razprava o osnutku zakona se je precej sukala okoli ponovnega zaposlovanja upokojencev. Stališče komisije za sestavo osnutka zakona govori, da v nobenem primeru omejitve pri zaposlovanju, ki sicer vsekakor morajo biti, a glede na stanje zaposlovanja v naši republiki ne bi smele desti-mulativno vplivati na ponovno   zaposlovanje upokojen-
cev. Zaradi velikih socialnih razlik predvideva osnutek predvsem pii ponovno zaposlenih z najvišjimi dohodki omejitev izplačevanja pokojnine tudi do 100 odstotkov.
Razprava verjetno ne bo obšla tudi vprašanja o vštevanju kadrovskega roka, študija ter ostalega v pokojninsko dobo. Komisija za sestavo osnutka zavzema stališče, da bi bilo sedaj nemogoče razširjati pokojninske pravice na nove kategorije, ker bi sicer morali omejevati pravice sedanjih uživalcev pokojnine.
Novi sistem pokojninska invalidskega zavarovanja P1 naša spremembe tudi benificirane delovne do! Doslej je delovna mesta, _ katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, določal zvezni zakon, poslej pa bo ty v pristojnosti skupnosti P°" kojninskega in invalidskega zavarovanja. Najpomembnej' ša novost pa je v tem, da naj bi zavarovanec uveljaV* Ijal benificiranje praviloma v primeru invalidnosti, iz moma pa nekatere katego* rije zavarovancev v primeri* starosti kot doslej.    L. M-
Upravni odbor Sklada za pospeševanje zasebne kmetijske proizvodnje pri Skupščini občine Kranj
razpisuje
pogoje za najemanje kreditov za razvoj zasebne kmetijske proizvodnje na območju občine Kranj:
1. Pravico do kredita iz sklada za pospeševanje zasebne kmetijske proizvodnje ima vsak zasebni kmetovalec — kooperant zadruge pod pogojem, da porabi sredstva za razvoj zasebne tržne kmetijske proizvodnje;
2. Kredit se daje za:
— nakup molznih strojev in naprav ter opreme v mlekarnieah,
— nakup rodovniške plemenske živine;
3. Kredite do vrednosti 20.000 din se daje za dobo 5 let s 3 % obrestno mero in s pogojem 50 % lastne udeležbe.
4. Interesenti, ki žele najeti kredit iz sklada, morajo v prošnji navesti znamko molznega stroja in predvideno predračunsko vrednost po lastni presoji, za nakup plemenske živine pa število, pasmo in področje nabave.
5. Prednost pri najemanju kredita imajo večji tržni proizvajalci mleka.
6. Prošnjo in dokumentacijo (račune v 2 izvodih in rodovniški izvleček na vpogled) morajo interesenti vložiti na oddelku za gospodarstvo skupščine občine Kranj do 15. avgusta 1972. Kasneje prispele prošnje se ne bodo obravnavale.
7. Krediti se bodo obravnavali in odobravali po predloženi dokumentaciji, sredstva pa izplačevala po predloženih fakturah nabave.
8. Podrobnejša navodila o pogojih daje kmetijski referent oddelka za gospodarstvo skupščine občine Kranj.
Predsednik UO sklada za pospeševanje zasebne kmetijske proizvodnje Ori! Dolenc, 1 i.
Ne upate pisati o tem, za marsikatero polomijo veste, vendar raje molčite. Pišite to, kar vam neki vodilni z občine ali iz kolektizjmdiktira,. pozabljate pa na malega čWKT.^ in zanemarjate njegove '.-dtave.
Očitki, ki niso tako redki in tudi novi ne, saj so bili verjetno že takoj po izidu prvega časopisa.
Kako je to v praksi? Ko vrtamo v objedalca našega pisanja, kaj je tisto, o čemer molčimo oz. ne upamo pisati, načne navadno neko posplošeno zadevo, ki jo je nekje slišal, mu jo je nekdo »zaupal«. Saj poznate tisto: rekel je, da je on rekel, da je... itd. Na take neodgovorne in nepreverjene vire pa ne nasedamo.
Opozoril pa bi tudi na člen zakona o javnem obveščanju:
Novinarji  in  druge osebe,  ki se
ukvarjajo z obveščanjem javnosti, ^l0> rajo pri opravljanju te dejavnosti uP^ števati načela poklicne etike in d*f% bene odgovornosti, spoštovati resnic?' čast, dobro ime in pravice delovnl t ljudi in občanov ter prispevati k r(l^, vijanju miroljubnega sodelovanja ^e narodi. Naj navedem še en člen: Zavajanje javnosti z dajanjem 11 resničnih ali nepopolnih sporočil objavljanje takšnih sporočil v $r'e stvih javnega obveščanja ima za P sledico odgovornost po zakonu.
Vse je povedano, kakšno odgof°f nost ima novinar. Pa ne samo novi^A ampak vsakdo, ki javno obvešča, K naj piše o tako imenovanem — 0 * roma slabo imenovanem — maleM velikem človeku.
odg. urednik A. V&*&<
Sobota
4—_
Za več poklicev malo zanimanja
V četrtek se je v Kranju sestala skupščina komunalne skupnosti za zaposlovanje občin Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka in Triič. Med drugim je bila ha dnevnem redu tudi razprava ob analizi usklajenosti letnega priliva strokovnih kadrov s potrebami oziroma razpisanimi delovnimi mesti v delovnih organizacijah in ustanovah. Pripravili sta jo sodelavki kranjskega Zavoda za zaposlovanje Joži Puhar-Kranjc in Anica Do-feani. Glavna pomanjkljivost sicer zelo obsežnega in podrobnega pregleda gibanj v povpraševanju po strokovnih delavcih in ponudbi oziroma odzivih je, da }loni le na podatkih iz leta 1971. Vendar avtorici ugotavljata, da je priliv novih kadrov zaradi nespremenjene zmogljivosti šol na Gorenjskem iz leta v leto enak, pa tudi potrebe se ne spreminjajo veliko. I Poklicev, pri katerih je razpisanih približno toliko 'delovnih mest kot je interesentov, je malo. Lani je pilo npr. razpisanih 18 delovnih mest pravnikov in prav toliko je bilo prijav. Podobno stanje je bilo opaliti tudi pri razpisih za namestitev varnostnih inženirjev, upravnih referentov, poljedelskih tehnikov, vrtnarjev, kovačev itd.
Tudi poklicev, pri katerih je ponudb za delo več kot je potreb, je malo. Podatki kažejo, da težko dobi taposlitev medicinsko osebje. Pri tem je vprašljivo, če /e vzrok za to res prenasičenost, ali pa so krive premajhne finančne zmogljivosti zdravstvenih domov. Se posebno izstopa s preveliko ponudbo na tržišču dela poklic inženir organizacije dela. Poklic je mlad in sodoben, zato potrebe po teh strokovnjakih v mnogih delovnih organizacijah še niso dovolj preučene.
Poklicev, za katere razpisi pogosto ostajajo brez odziva, pa je dolga vrsta. Primanjkuje gradbenih inženirjev in tehnikov, ekonomistov, ekonomskih tehnikov, ključavničarjev, orodjarjev, zidarjev, obdelovalcev ko-VlfJ itd. Za več poklicev pa sploh ni zanimanja. Tako ni ntetalurgov, gostinskih tehnikov, učiteljev, strojnikov, Zelezokrivcev, dimnikarjev, voznikov v cestnem pro-metu in še in še bi lahko naštevali.
Problem pomanjkanja strokovnjakov v delovnih organizacijah ublažu j e jo z dodatnim šolanjem že zaposlenih. Po podatkih* delavske univerze v Kranju se je lani izredno šolalo na strokovnih šolah od poklicne do fakultete druge stopnje prek 500 zaposlenih. Vendar so na skupščini skupnosti za zaposlovanje menili, da bodo delovne organizacije morale predvsem bolj poskrbeti 2a načrtno štipendiranje, ki naj bo za vso Gorenjsko enotno in v skladu z družbenim dogovorom. Več pozornosti pa bo treba posvetiti tudi nagrajevanju, zlasti deficitarnih poklicev in možnostim za napredovanje.
L. B.
Komunisti o stanovanjski politiki
V zadnjih dveh letih so jeseniški komunisti aktivno sodelovali v javni razpravi o izhodiščih za resolucijo o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva in tudi v javni razpravi o Resoluciji. Na osnovi vseh dokumentov in zakonov, ki jih bo še letos sprejela republiška skupščina, pa bodo veliko dela sprejele občinske skupščine, ki bodo urejale vprašanja gospodarstva. Letos bo morala občinska skupščina sprejeti najmanj 5-Ietni program stanovanjske gradnje, odlok o delni nadomestitvi stanarine in druge pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, odlok o izločevanju sredstev za družbeno pomoč in druge.
Zaradi enotnih načel in enotne politike stanovanjskega gospodarstva v občini, so se v petek, 30. julija, zbrali v sejni dvorani občinske skupščine na Jesenicah jeseniški komunisti. Po dokaj široki in plodni razpravi so se opredelili za načela, ki jih bodo uresničevali v praksi.
V svojem petletnem programu naj bi se občinska skupščina zavzemala za gradnjo stanovanj v blokih, ki naj bi jih gradili v urbanistično urejenih naseljih, predvsem na Jesenicah in v Kranjski gori. Pri gradnji zasebnih hiš naj bi težili k organizirani gradnji in pospeševali gradnjo vrstnih in te-rasnih hiš na Jesenicah in na Koroški Beli. V programu naj bi tudi določili vire sredstev za gradnjo novih stanovanj.
Delovne organizacije bi morale sprejeti v svoje programe, kako naj bi v prihodnje reševali stanovanjske probleme v skladu z možnostmi in v skladu z občinskim programom graditve stanovanj. Občinski solidarnostni sklad bo izdelal program gradnje za mlade družine in stare ljudi. Delovne organizacije in občani, ki uporabljajo pri opravljanju samostojne dejavnosti dopolnilno delo drugih oseb, naj bi zagotovili po
Premalo za osnovna sredstva
Tržiška občinska skupščina Je na zadnjem zasedanju Pred letnimi počitnicami obravnavala osnutek družbenega plana razvoja občine. Osnutek plana razvoja temelji predvsem na načrtovanju Posameznih gospodarskih in drugih OKganizacij, se opira na doseženo stopnjo razvoja, Razporeditev proizvajalnih sil ter upošteva načrt družbeno-ekonomskega razvoja Jugoslavije in stabilizacijsko politiko. Predvideno gospodarno rast bodo morali Trži« Čani doseči, če želijo krepiti akumulativnost gospodarstva na eni strani ter skrbeti za v'šjo življenjsko raven obča-n^v na drugi strani. To pa ne bo lahko. Prehod od ekstenzivnega na intenzivni na-c*n gospodarjenja ni lahek, Vendar je za Tržič nujen, saj ■* nekaj časa primanjkuje delovne sile. Pomanjkanje delavcev lahko nadomesti le Vec.ia produktivnost, smotrne izkoriščanje zmogljivo-
sti, boljša organizacija dela ter sprememba in večja učinkovitost naložb v gospodarstvo. In ne nazadnje. Treba bo pomisliti tudi na boljšo kvalifikacijsko sestavo zaposlenih.
Osnutek družbenega plana predvideva, da do leta 1975 bistvenih sprememb v strukturi, tržiškega gospodarstva ne bo. To pomeni, da bo napredek odvisen predvsem od sekundarnega sektorja, to je industrije, obrti in gradbeništva. Pomen kmetijstva, zasebne obrti in gostinstva se ne bo bistveno povečal. Osnutek obenem tudi pravi, da bo prišla šele v drugem delu srednjeročnega obdobja do izraza stabilizacijska politika. Tako naj bi leta 1975 znašal družbeni proizvod tržiške občine 413,6 milijona dinarjev. Letno pa naj bi se družbeni proizvod povečal za 40 do 50 milijonov dinarjev.
Dinamika gospodarskega razvoja   tržiške   občine bo
odvisna predvsem od višine in učinkovitosti naložb v osnovna sredstva. Vendar po predvidevanjih plana razvoja občine nameravajo tržiške delovne organizacije več vlagati v obratna sredstva, manj pa v osnovna. Tako planiranje je odsev težav, ki jih povzroča nelikvidnost jugoslovanskega gospodarstva. Vlaganje v osnovna sredstva je za trž;ško gospodarstvo še posebno pomembno zaradi njihove iztrošenosti, ki je največje na Gorenjskem. Moč gospodarstva ni tolikšna, da bi odpravila to pomanjkljivost brez dolgoročnih kreditov. Njihova vsota znese po izračunu v tržiški občini prv prečno 20 milijonov letno Enota Ljubljanske banke Tržiču toliko denarja nima Letošnji kreditni poten.in' enote znaša le pol milijona dinarjev. V ta znesek pa so vštete tudi negospodarske in vesticije!
J. Košnjek
načelu solidarnosti v naslednjih petih letih sredstva za stanovanjsko    graditev po
najnižji stopnji od 6 do 8 odstotkov od bruto osebnih dohodkov.
Komunisti so nadalje razpravljali in sprejeli načela o dodelitvi stanovanj, o najemanju kreditov, o stanarini, predvsem pa so poudarjali skrb za smotrno gospodarjenje s stanovanjskim skladom in večje razumevanje vso družbe za reševanje stanovanjskega problema na Jesenicah. D. S.
Domači viri delavcev izčrpani
Po podatkih občinskih strokovnih služb ima tržiška občina letos 12.330 prebivalcev, leta 1975 pa naj bi jih imela 12.590. Skoraj 50 odstotkov vseh prebivalcev tržiške občine je zaposlenih, bodisi v družbenem ali zasebnem sektorju. V prvem je zaposlenih 42,9 odstotka Tr-žičanov in okoličanov. Prav tako moramo povedati, da je razslojevanje prebivalstva tržiške občine praktično končano, saj na nove delavce iz kmetijstva ter drugih dejavnosti ne moremo računati. Zato so se znašli Tržičani pred dilemo: ali še naprej povečati število zaposlenih in
uvažati delavce ali zaposlovati samo domače delavce, kar nujno zmanjša stopnjo zaposlovanja. Ena ali druga odločitev ima posledice za gospodarstvo in negospodarstvo. V Tržiču se bolj ogrevajo za drugo možnost, ker se z uvažanjem delovne sila pojavljajo še drugi problemi, predvsem socialni. Odločitev za omenjeno možnost je v skladu s predvidevanji srednjeročnega programa razvoja občine, kjer sestavljavci pravijo, da bo treba povečati vlaganja v delovna sredstva in vzporedno zmanjševati stopnjo rasti zaposlovanja.
-jk
/O ljubljanska banka
Morda niste vedeli
Dnevno lahko dvigate s hranilno knjižico Ljubljanske banke — podružnice Kranj 3000 din pri vseh poštah v Sloveniji in vseh poslovnih bankah v Jugoslaviji
Enote banke poslujejo za stranke: ponedeljek in sreda od 7. do 16. ure, torek, četrtek, petek od 7. do 12. ure
Poslovna enota hranilnica v Kranju, Koroška c. 2 pa posluje non stop od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure.
Denar dvigajte z osebno izkaznico
/O ljubljanska banka
ta teden
Slavje v Horjulu
V Horjulu so proslavili 10-lelnico Dolomitskega Odreda, 15-letnico Iskrine tovarne v Horjulu in dan borca. Na svečanosti je
SOVOril predsednik cen-falnega komiteja ZKS rane Popit.
Proslava dneva rudarjev
V Trbovljah je bila Osrednja proslava v počastitev dneva rudarjev. Ra-%en članov kolektiva zasavskih premogovnikov SO se je udeležili tudi Lidija šentjurc in drugi gostje.
Praznični pohodi
Po vsej Sloveniji so bili v začetku tedna praznični pohodi po poteh slovenskih brigad.
Veličastno v Zadobrovi
4. julija je bila v Zadobrovi" pri Ljubljani veličastna proslava ob 30-let-
nici ustanovitve slovenskih partizanskih brigad. Zborovanja,   na katerem
je govoril član predsedstva ZKJ in član sveta federacije Edvard Kardelj, se je udeležilo okrog 70 tisoč bivših borcev, mladincev, aktivistov osvobodilne fronte, delovnih ljudi in občanov vse Slovenije. Edvard Kardelj je v govoru poudaril, da za borce ni večjega priznanja, kot nam ga je dala zgodovina našega lastnega boja. Narodnoosvobodilni boj je prinesel slovenskemu narodu ne le dokončno varnost za obstoj in svobodo ampak tudi trden mir in neodvisnost v povezanosti z narodi Jugoslavije. Ta boj je tudi preobrazil slovensko družbo.
7. julij
7. julij je obletnica vstaje srbskega naroda. V počastitev tega dne so bile včeraj v Srbiji številne svečanosti.
SZDL in ustava
Zvezna konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije bo JO. julija v Beogradu razpravljala o socialistični zvezi in o bližnjih spremembah v politični ureditvi. Uvodno poročdo bo najbrž imel predsednik -vezne konference Veljko Milatovič.
članom ZRVS je v Dražgošah spregovoril narodni heroj Tonček De/man. — Foto: L Guzelj
Prešernova brigada po poteh osvoboditve
Ob letošnjem dnevu borca in 30. letnici ustanovitve prvih štirih slovenskih partizanskih brigad se je tudi kranjska mladina zbrala ter z zastavo partizanske brigade dr. Franceta Prešerna krenila na dvodnevni pohod.
Z zastavo in s partizanskimi pesmimi ob spremljavi harmonike je v ponedeljek zjutraj krenilo iz Kranja 100 mladincev in mladink. Ob spomeniku padlim v Pševem so se koraki zaustavili. Kratka pojasnila in že se je dolga vrsta vila naprej proti Ce-puljam, kjer je bil prvi »pet-minutni« odmor.
Hladne osvežujoče sape skozi gozdiček proti Planici so pospešile korake, toda niso mogle zavreti partizanskih in borbenih pesmi, ki jih ni zmanjkalo. Niti navkreber ne.
Mimo spomenika narodnega heroja Staneta Žagarja na Planici je pot vodila naprej prek grebenov proti Križni gori. Kranj je ostajal v ozadju z vsemi tovarniškimi dimniki, zvoniki in vasmi proti Kamniku.
Križna gora. Na eni izmed hiš je spominska plošča. Pet imen pove, kolikšen je bil krvni davek za svobodo iz ene hiše. Vsa vas je bila partizanska, vse so okupatorji požgali. A danes je vzniklo novo, lepše življenje.
Od tu naprej sama cesta skozi gozd v Staro Loko, skozi središče Škofje Loke, prek obeh Sor. Klanec proti Topoli je znova ogrel hrbte, ublažil korake in zdesetkal pevce. Vendar nihče ni omagal. Niti lfMetni Bojan. Taborniki, vojaki, oni iz Ljudske tehnike, mladinci iz tovarniških in terenskih aktivov, nihče ni hotel biti zadnji.
Kliub vsemu ie bila zamuda Podutiški mladinci, predsednik občinske skunščine Šiška, predstavniki tamknjš-
njih borčevskih in drugih organizacij so čakali ob spomeniku padlemu kurirju za To-škim čelom že ob šestih. Govori, spominska darila, kres itd. Spodaj na ravnini se je herojsko mesto Ljubljana svetlikalo v brezštevilnih lučkah. Poletna noč se je spustila iz gozdov na košenice, ki so zadišale po senu. Vojaški pasulj, paradižnikova solata in vse je bilo mnogo boljše kot doma. Spet so oživele pesmi, smeh ob postavljanju šotorov in okrog 11. ure se je vse umirilo. Le kramljanje je bilo slišati v posameznih skupinah.
Jutro je bilo obetajoče z rahlo oblačnostjo. Kot nalašč za pohod. In samo še 17 kilometrov, saj so prejšnji dan prehodili 60 kilometrov. Vsi so bili ponosni na to.
Zadobrova. Brigade iz vseh krajev Slovenije so prihajale na označena mesta. Sonce je ogrelo prijetne jase. Prireditveni prostor je bil pravo mravljišče. Sivolasi možakarji z odličji na prsih, živahni dolgolasi mladinci — vse se je združilo, slavilo.
K. Makuc
Navdušeni nad Gorenjsko
Spremljali smo eno od skupin članov ZRVS Jugoslavije, ki je pretekli ponedeljek obiskala Dražgoše, Begunje, Radovljico in Bled
Več kakor dvesto nas je bilo. Minuli ponedeljek zjutraj smo se strpali v štiri velike avtobuse ter odrinili na potep po Gorenjski, po krajih, ki bodo v zgodovini boja za svobodo in neodvisnost Slovencev vedno ostali zapisani z debelo tiskanimi črkami. Pisano druščino so sestavljali pripadniki^ zveze rezervnih vojaških starešin Hrvatske, Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Makedonije, Vojvodine ter Kosova. Okrog 1100 jih je konec prejšnjega tedna prispelo v Ljubljano, hoteč prisostvovati tridnevnemu tovariškemu srečanju, katerega organizatorji — ZROP SRS — so udeležencem želeli predstaviti našo revolucionarno preteklost, naše ljudi in naš način življenja.
Gorenjska je predstavljala cilj ene izmed sedmih skupin, ki so 6. julija obiskale najbolj zanimive predele domovine »kranjskih Janezov«. Ni naključje, da je prav ekspedicija v Dražgoše, v Begunje, v Radovljico in na Bled štela največ članov. Blejsko jezero, Alpe in Triglav so namreč preveč znani, prevečkrat omenjani geografski pojmi. Komaj, komaj smo v avtomobilih našli dovolj prostora za armadico nestrpnih radovednežev. No, ob koncu ni bilo nikomur žal, da jo je ubral ošiljenim Julijcem naproti.
»Fantastičnol« so vzklikali gostje, ko smo se peljali skozi starinsko Škofjo Loko. Zal skibno izdelan načrt poti ni dovoljeval postanka v slikovitem srednjeveškem mestecu. Kolona mu je brž obrnila hrbet in zavila v razgibano Selško dolino.
»Kakva brda!« je presenečeno vzkliknil tršati Laslo, kmet iz Banata, ki ni musjcl razumeti, kako so lahko vrh strmega, gozdnatega Lubni ka zgradili kočo. V še hujše začudenje pa ga je spravila vijugasta, med viseča polja zajedena dražgoška cesta, pr. šleki so nato napeto poslušali pripoved narodnega heroja Tončka Dežmana, ki jim je natančno opisal potek akcij.
»Trmasti, neuklonljivi in dplavni so tile Dražgošani,« sta kasneje, ob kruhu in slastni zaseki, s katero ju je
Pohod Prešernove brigade V. Kraljic
skozi  škofjo  Loko.  — Foto:
postregla domača gostilničar-ka, modrovala dva Črnogorca. »Svabi so pobili polovico prebivalstva, vse hiše so zravnali z zemljo, kri je tekla v potokih — in vendar kraj ni izumrl. Naj*me vrag, če sem kdaj videl kakšno lepšo vas.. .«
In sta nemudoma naredila primerjavo z zaselki na Šav-niku. » . . Hribovci so povsod enaki: bolj jih preganjaš, iztrebi j uješ in trpinčiš, bolj se bodo oklepali svojih pečin. Moj stari je natančno tak. Noće in noče v Nikšič, čeprav gori silno težko shaja.«
Sploh so Dražgoše zapustile mo^an vtis. Obiskovalce je navdušila njihova urejenost, negovanost vrtov in travnikov, čistoča, bogastvo sadovnjakov in pridnost gospodarjev, ki navzlic nič kaj ugodnim pogojem ostajajo zvesti zemlji.
Z lokalno posebnostjo, malimi dražgoškimi kruhki V žepu, smo potlej odropotali v dolino ter vzdolž Sore in prek Žabnice in Kranja kmalu dosegli Begunje. Vodstvo izleta je potnikom le stežka sproti odgovarjalo na nešteta vprašanja, ki so jim bot-trovale pokrajinsko-etnograf-ske značilnosti. Sele bogato dokumentirani begunjski muzej in spomenik taboriščni' kom sta zajezila zvedavost rojakov. Tonček De/man spet ni imel miru, saj je moral nanizati kup podrobnosti o zaporih in o dogodkih pred tridesetimi leti. Najmočneje pa so zadovoljne udeležence križarjenja prevzele prelesti Bleda. Razgled s sončnega gradu je prijetno popestriia navzočnost pisatelja Toneta Svetine, čigar roman Ukana večini navzočih ni bil neznanka.
Zvečer so rezervni starešine odpotovali v Ljubljano, kjer jim je — na vrtu gostišča Stern — predsednik ZROP Slovenije Stavk* Kof-bar priredil večerjo. Poz nO v noč je potem trajala izmenjava novic s prijatelji it* znanci, ki so, podobno kot naši znanci Gorenjsko, hvalili bodisi Postojno ali So» cerb, bodisi Cerkno, Velenje ali Kočevje.
Besedilo in slika: I Guzelj
V Peku že proizvajajo poliorentanske podplate
Surovine zanje dobavlja firma Bayer, ki se je pogodbeno tudi obvezala, da bo seznanjala Peko z vsemi novostmi pri uporabi polioretana v čevljarski industriji
Pred dobrim mesecem so v trtižki tovarni obutve Peko Wčell izdelovati pohoretan-8ke podplate. Surovine dobavlja firma Baycr, ki Je edina proizvajalka teh artiklov
V Evropi. Po pogodbi se Ba-ver obvezuje, da bo Peko redno seznanjal z vsemi novostmi pri uporabi polioretana v čevljarski Industriji Polloretan Je dvakrat lažji od gume, je Izredno trpežen In poenostavlja čevljarsko tehnologijo. Za tržiškl Peko Je °>«iiluo, da sam išče in raz-
vija
nove oblike tehnologi-
je. Ta proces se Je začel pred leti z lastno gumarno. Sledila Je proizvodnja plastičnih peta In usnjenih podlag- Zadnja, najnovejša stopnja v tem tehnološkem procesu pa je polioretan. Na os-n°vi napisanega bi na prvi P°Sled lahko sklepali, da se Peko ne ukvarja samo s pro-kvodnjo obutve. Vendar ob
Pozo
rnejšem
pro!---• opazovanju
tovim     ega Programa ugo-
ttSS a ?rc ,e 23 nov teh-
laSS prist°P- Posamezni Ijai deii oblltve predstav-ttita Zak,Jućeno celoto In so indl?^ uskl*JenL čemur snrr. ,r.lja' kl bi m°rala C ^Jali čevljarstvo, ni ZatQ "°«vajalci obutve so Vaii prlsil-ieni sami izdelajo Posamezne polprolzvode,
Pred*0 le lako Iahko kos na" čudV" ln zahtevam trg»- Nw Pekoega ni. če se za tovrstne tudi T proizvode zanimajo Ja TGruga čevljarska podjet-£eboi Sodelovanje ln med-fazvi.      Pomoč  je najbolj
io
*lpin
n»ed Pekom, Planiko
fodr^^° ln to Predvseni na deltp"   i7delovar-.ja poliz-fiotr^!!«-, ?i so Podplati, pe c. ^njikl Ud. Omenjeno so-
delovanje med gorenjskimi »čevljarji« pa sega tudi na druga področja, ki so nujna za čevljarsko industrijo.
Uporaba polioretana je vsestranska. Iz njegove mase dopolnjeni stroji lahko izdelujejo dele za avtomobilsko In pohištveno industrijo. Obe potrebujeta velike serije, kar zagotavlja izdelovalcu polioretana stalno in dolgoročno zasedeiiosl strojev. Le-ti pa so izredno dragi ln se dobijo izključno v tujini.
Postopek, po katerem v Peku pro;zvajajo polioretanske podplate, se razlikuje od postopka, ki ga uporablja Borovo. V Borovu brizgajo podplate direktno na čevlje, Peko pa najprej izdela podplat in ga šele nato nalepi na čevelj. 1* razlika nI nepomembna in ima Peko zaradi takega proizvodnega procesa prednost. Je veliko bolj prilagodljiv pri menjavi orodij, serije pa so lahko manjše. To je za industrijo, ki je odvisna od hitro se spreminjajoče mode, zelo pomembno.
Pekovih čevljev s poliore-tanskiml podplati zaenkrat na domačem tržišču Še ni. Ima jih le obutev, ki gre preko meja domovine. Avgusta pa se bodo jesenski in zimski čevlji s temi podplati pojavili tudi v domačih trgovinah. Proizvodnja poliorcntan-skih podplatov trenutno zadošča samo za potrebe Peka, čeprav v tovarni računajo, da jih bodo v prihodnosti izdelovali tudi za druge proizvajalce obutve. Do takrat pa bodo odpravili vse tehnične probleme, ki se pojavljajo v »otroSki« dobi nove proizvodnje.
J. Košnjek
Kje dobiti stroje?
Slovenska kmetijska posestva bi morala nabaviti letno okrog 180 traktorjev, lani pa so jih le 56
V sredo je bila v Ljubljani seja izvršnega odbora kmetijskega poslovnega združenja, na kateri so razpravljali tudi o kmetijski mehanizaciji v Sloveniji. Ugotovili so, da je slovensko kmetijstvo, ne glede na sektor lastništva, izredno slabo opremljeno s stroji. Kar 37 odstotkov traktorjev v družbenem sektorju je i* prekoračilo sedemletno amortizacijsko dobo, več kot dve tretjini traktorjev pa je neustrezne kategorije. Pomanjkanje traktorjev in ostale kmetijske mehanizacije ne povzroča samo pomanjkanje denarja za nakup, temveč tudi zvezni predpisi. Le-ti najbolj prizadenejo zadruge in kombinate. Naša kmetijska posestva bi morala letno kupiti okoli 180 traktorjev in petkrat toliko drugih kmetijskih strojev, v resnici pa so jih lani le 56, predlanskim pa še manj. Razlog je enostaven. Organizacije za to nimajo dovolj denarja, saj v veliki večini poslujejo na robu rentabilnosti ali celo z izgubo. Zvezni predpisi, še posebno carina, položaj še poslabšajo. Do začetka letošnjega junija je bila carinska stopnja pri uvozu traktorjev 22 odstotkov nabavne vrednosti. 8. junija se je ta stopnja znižala na 18 odstotkov, kar je le simbolično zmanjšanje. Večjega zmanjšanja (na 10 odstotkov) so bili deležni gozdarji, kar je tudi težko razumeti. Zakaj? Vzrok za tako znižanje je bil težak položaj gozdarstva in lesne industrije. O tem, da ima kmetijstvo še večje težave, resda ni treba dvomiti! Visoko carinsko stopnjo imajo tudi plugi, kultivatorji, brane itd. Še večjo, kar 17-odstotno, pa samonakladalne prikolice in trosilci za hlevski gnoj.
Čeprav nočemo biti kri\nčni, moramo pri uvozu kmetijskih strojev povedati, in to so poudarili tudi na seji združenja, imajo zasebni kmetje določene prednosti. Traktorje in kmetijske stroje uvažajo s posredovanjem trgovcev in posrednikov, ki delujejo onstran meje in pri tem povrhu še dobro zaslužijo. Samo lani so slovenski kmetje na ta način uvozili 2200 traktorjev in druge, največkrat rabljene kmetijske mehanizacije. Traktorjev bi potrebovali še več, vendar ima zaradi takega uvoza kmetijstvo škodo: stroji so različnih znamk, rabljeni, brez rezervnih delov itd. Vendar, dokler bodo predpisi taki in dokler doma ne bomo izdelali dovolj, je to edina, najhitrejša in verjetno tudi cenena pot, da pride kmet do traktorja.
J. Košnjek
Odborniki za enotno
Na zadnji seji obeh zborov občinske skupščine so razpravljali o poročilih Stanovanjskega podjetja in komunalnega podjetja Vodovod, o oprostitvi cestnih taks, o dozidavi nove osnovne šole v Žirovnici in o nekaterih drugih vprašanjih.
Odborniki so se strinjali s predlogom, da cestnih taks ne bi plačevali lastniki specializiranih vozil s katerimi opravljajo svojo osnovno komunalno dejavnost, ter tisti kmetje, ki uporabljajo traktorje za kmetijsko dejavnost.
Po poročilu Stanovanjskega podjetja, ki zajema poslovanje podjetja in njegovo nadaljnje delo, so odborniki živahno razpravljali. Stanovanjsko podjetje pa je kljub problemom in težavam dobro gospodarilo. Odborniki so menili, da se bo treba v prihodnje zavzemati za enotno stanovanjsko politiko v občini, za tako politiko, ki bo
čimprej rešila pereče stanovanjske probleme na Jesenicah. O stanovanjskih problemih bodo sprejeli konkretne sklepe v jeseni.
Tudi Komunalno podjetje Vodovod je v zadnjih letih dobro gospodarilo, saj jim je kljub pomanjkanju finančnih sredstev uspelo opraviti več rekonstrukcij vodovodov in zgraditi nove. V programu pa imajo dograditev novih, zato so jih odborniki podprli v tem, da zberejo denar iz različnih virov nekaj pa bodo dobili tudi od povečanja cen vode. Z zvišanjem cen vode bi zbrali 650.000 dinarjev. Jeseniška občina je med tistimi redkimi občinami, ki je dolgo obdržala najnižjo ceno vode.
Na seji so-tudi sklenili, da bodo nadaljevali z gradnjo osnovne šole v Žirovnici in da bodo ustanovili stanovanjski  solidarnostni sklad.
D. S.
ta teden
Prvi val
Prvi val glavne turistične sezone se je začel dokaj uspešno. V začetku tega tedna je prišlo v obmorske kraje v Dalmaciji več kot 40 tisoč turistov. Med tujci je največ Avstrijcev in Nemcev. Drugi val pričakujejo sredi julija.
Vlak v Titovo Užice
Po progi od Valjeva do Titovega U žica je zapeljal pni vlak. Tako je od vse proge Beograd—Bar zdaj zgrajenih 240 kilometrov. Preostalih 235 kilometrov pa bodo zgradili do konca leta. Osrednja slovesnost je bila v Vžički Požegi.
10—30 odstotkov slabše
V glavnih žitorodnih krajih Jugoslavije so kmetovalci kljub deževju že sredi žetve pšenice. Sodijo, da bo letos vreme lahko nagajalo prav do konca žetve. Zato napovedujejo za 10 do 30 odstotkov slabše rezultate kot so bili lani.
Lahko popravek
Letošnji izreden uspeh v plačilni bilanci in še vedno \nsoka proizvodna rast nam omogočata, da bi najbrž lahko dopolnili letošnjo ekonomsko politiko, ko bomo ocenjevali gospodarska gibanja v prvih petih mesecih, je rekel na poslovnem združenju za trgovino član predsedstva SFRJ inž. Marko Bule. Za kakšen odstotek bi lahko zvišali rast proizvodnje do konca leta in temu prilagodili kreditno-monetarno politiko.
Nova oprema?
Ameriška firma za opremo pristaniških in železniških postaj je našim investitorjem ponudila veliko mehanizacijo za sodobni prevoz: p; istaniška kontejnerska dvigala in dvigala za železniške po staje. Jugoslovanski investitorji bodo najbrž vložili formalno zahtevo pri ameriški izvozni-uvozni banki, naj jim odobri po sojilo.
Odkup
Zvezna uprava za zaloge živil bo odkupila ves le tošnji pridelek pšenice in rži po ceni 1,30 do 1,40 dinarja za kilogram. V Vojvodini bodo letos najbrž naželi 130 tisoč vago nov pšenice, kar je manj kot so pričakovali. V Slavoniji in Baranji pa je pridelek presegel vsa pričakovanja.
J
BIOGRAFIJE
Državna založba Slovenfje bo v svoji popularni zbirki v letu 1972 izdala troje privlačnih del
Jan Severin: MORNAR BREZ JADER (Roman o J. Resslu)
češki pisatelj Jan Severin je zaslovel z biografskim romanom o Josipu Resslu, izumitelju ladijskega vijaka, krogličnega in valjčnega ležaja itd. Knjiga »Mornar brez jader« je pretresljiva zgodba o izumitelju, ki mu življenje do konca njegovih dni ni prizaneslo z osebnimi stiskami in z nerazumevajočim okoljem. Za slovenskega bralca bo roman zanimiv še posebej zato, ker je Ressel (1772—1858) preživel večino svojega življenja na slovenski zemlji: v Pleterjah na Dolenjskem, v Istri, v Trstu, in v Ljubljani, kjer je tudi pokopan.
VVerner Maser: A. HITLER (Legenda — mit — resničnost)
Rezultat več kot dvajsetletnega dela nemškega avtorja dr. VVerncrja Maserja je knjiga o Adolfu Hitlerju, ki je izšla v izvirniku novembra lani, trenutno pa jo prevajajo že v več kot 15 jezikov. Knjiga se od ostalih Hitlerjevih biografij razlikuje predvsem po svoji znanstveni interpretaciji in velikemu številu novih, doslej nedostopnih dokumentov. Avtor jemlje pod kritično lupo vse, karvje bilo doslej napisanega o Hitlerju; knjiga v resnici predstavlja eno najbolj zanesljivih dokumentarnih biografskih del.
Chamberlin: GREŠNI PAPEŽI
Knjiga Angleža Chambcrlina prinaša biografije sedmih »grešnih papežev« (Janez XII., Benedikt IX., Bonifac VIII., Urban VI., Aleksander VI., Leon X. in Klement VIL), o katerih pisec meni, da niso bili — kar se njihovega življenja in ravnanja tiče — ne enkratni ne tipični za cerkev, pač pa so v hlastanju po posvetni oblasti in zadovoljevanju osebnih strasti povzročili velike spremembe v njej. Posebnost te knjige je, da se kljub znanstveni zasnovi bere kot napet roman, dogodki sami so tako dinamični, da avtorju pravzaprav sploh ni bilo treba »fabulirati«. Za vse tri knjige založba razpisuje
SUBSKRIPCIJO
ki traja do izida knjig.
Cena za vse tri knjige: platno 270.— din, polusnje 310.— din. Založba nudi možnosti odplačila v mesečnih obrokih po 30 din. V prosti prodaji bodo knjige znatno dražje.
Naročila sprejemajo vse knjigarne in zastopniki založbe, izpolnjeno naročilnico pa lahko pošljete na naslov
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE 61000 LJUBLJANA, Mestni trg 26
NAROČILNICA
Nepreklicno naročam zbirko »BIOGRAFIJE« za lete
1972
Prechiaročniško ceno vseh 3 knjig (platno 270 din, pus 310 din) bom pcravral:
— takoj
— v . . . .  mesečnih obrokih po 30 din.*
Knjige mi pošljite na naslov.
— stalnega bivališča
— na kraj zaposlitve* (■ Neustrezno prosimo prečrtajte!)
K: a j in diUunv
Podpis naročnika:
Franjo Klojčnik, letošnji Žagarjev nagrajenec
23. junija so v prostorih izvršnega sveta Slovenije podelili tradicionalne Žagarjeve nagrade osmim zaslužnim pedagogom, ki so s svojim vzgojno-izobraževalnim delom mnogo prispevali k pozitivni podobi zaupane jim mladine.
Slovesnosti so prisostvovali številni predstavniki družbenih in političnih institucij v Sloveniji, med njimi podpredsednik IS dr. France Hočevar, podpredsednica IS dr. Aleksandra Kornhauser, sekretat sekretariata CK ZKS inž. Andrej Marine, podpredsednik prosvetno-kulturncga zbora slovenske skup' ščine Miloš Poljanšek in član IS SRS ter republiški sekretar za prosveto in kulturo Tomaž Bizajl.
' Na slovesnosti so poudarili pomen in moč znanja, ki ga naša in sodobna družba pripisuje izobraževalni in vzgojni dejavnosti. To delo je tesno povezano s spominom na revo-lucionamo naravo dela prosvetnega delavca in narodnega heroja Staneta Žagarja, po katerem so priznanja dobila tudi svoje ime.
Med letošnjimi Žagarjevimi nagrajenci je tudi Franjo, Klojčnik kot edini z gorenjskega področja. Utemeljitev, ki so jo prebrali na slovesnosti, med drugim poudarja:
Franjo Klojčnik se je v delo na področju vzgoje in izobraževanja vključil že l. 1946. Poleg predavanj na tekstilni šoli v Kranju mu je bilo zaupano tudi vodstvo dijaškega doma na Zlatem polju. Dijaški dom je postal ravnatelju Klojčniku delovno središče, ki je imelo mnogostransko izhodišče za številne pobude za srečanje mladih na kulturnem irt športnem področju. S tem in drugim delom si je kranjski dijaški dom pridobil sloves, ki ga uživa po vsej Jugoslaviji in tudi v tujini.
Z manjšo zamudo, a tem prisrčnejše, čestitamo tovarišu Franju Klojčniku k visokemu priznanju.
JESENICE — Lani je kulturno umetniški klub Tone Cufa' na Jesenicah izdal knjižico Čufarjeve povesti Tovarna, pred nedavnim pa je izšla že druga publikacija. Člani kulturno umetniškega kluba Tone Cufar so pripravili izdajo knjižice Poredni smeh, pesmi Slavka Savinška. Knjižica je ilustrirali s slikami, ki so jih napravili učenci posebne šole Jesenice*
Letos bodo izšle še tri knjižice, ki so jih pripravili člani kulturno umetniškega kluba. Naslednji zvezek bo izbrana literarna in likovna zapuščina literata Viktorja Gregorača, ki je padel med vojno. Druga knjižica je partizanska lirika Mi"3 Klinarja, tretja pa zbirka pesmi slovenskega pesnika Andre!a Kokota iz Celovca. S temi publikacijami se klub v medna* rodnem letu knjige oddolžuje nadarjenim jeseniškim kultu''" nim delavcem, literatom in pesnikom, ki so padli pred 30 ICBg
D S.
KRANJ — Sinoči 19.30 je bil v renesančni dvorani Mestne hiše koncert harfista Jožeta Piklja. Reproduktivni umetnik Jože Pikelj je Slovenec in živi sedaj v Beogradu. Poleg umetniških nastopov doma je z velikim uspehom gostoval že rom po Evropi. Na koncertu je izvajal: Arijo neznanega mojstra iz XVI. stoletja, G. F. Handla: Passacaglio, C. Sant Sajg sa: Fantazijo, Ilija Marinkoviča: Legendo, Alph. Hasselmansa« Zuborenje studenca, Clauda Debussvja: Dekle z lanenimi las" mi in Carlosa Salzeda: Pesem v noči. .,,
Pred koncertom je bila ob 18.30 v galeriji Prešernove h1!? otvoritev razstave slikarja Antona Plemlja, ob 19. uri pa J bila v galeriji Mestne hiše otvoritev razstave del prvega m°J stra umetnega kovaštva pri nas Joža Bcrtonclja. — P. L.
RADOVLJICA — Delavska univerza Radovljica bo d rev i ob 20. uri v dvorani radovljiške graščine odprla razstavo skih in grafičnih del akademskega slikarja Mihe Maleša. otvoritvi razstave bo koncert harfista Joža Piklja iz Beograd Razstava bo odprta do 20. julija.
ŠKOFJA LOKA — Minulo sredo, 5. julija, se je v Poljan^ nad Škofjo Loko začela V. Groharjeva slikarska kolon'.! ' Njeni udeleženci — Italijanka Lenci Sartorelli, Poljakinj Elizabet Binčak-Handerck iz Katovvic, Jeseničana Tone zin in Jaka Torkar, Škofjeločani Janez Hafner (študent &»Yg Pavle Florjančič in Tone Logonder, Kamničan Alojz Be>f (študent ALU), Tržičan Kamilo Legat ter Ljubljančana "c^ Adamič in Milan Butina — bodo med petnajstdnevnim S0* tj vanjem skušali ujeti na papir in platno čim več slikovit^ motivov, ki jih je v dolini poljanske Sore več kot dov Gostje so nastanjeni v gostilni Na Vidmu. i-
/O ljubljanska banka
Konfekcija MLADI ROD Kranj
Pot na kolodvor 2
razglaša prosto delovno mesto
finomehanika
za popravilo šivalnih strojev
Pogoj: izučen finomehanik, po možnosti s prakso na vzdrževanju in popravilu šivalnih strojev.
OD so določeni s pravilnikom o delitvi OD na osnovi samoupravnih sporazumov. InSeresenti naj pošljejo pismene ponudbe na upravo podjetja najkasneje do 15. julija.
Podjetje
GORENJSKA OBLAČILA KRANJ
razpisuje delovni mesti:
1. vodje proizvodnje
Konfekcije Kranj (reelekcija)
2. skladiščnika gotovih izdelkov
(Kranj)
Pogoji: kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
pod 1.: višjo šolska izobrazba s predhodno delovno usposobljenostjo s področja krojaško-šiviljske konfekcije ter 4 leta delovnih izkušenj kot vodja v proizvodnji konfekcije ali srednje šolska izobrazba oz. delavec tekstilne stroke s predhodno delovno usposobljenostjo s področja krojaške konfekcije ter 10 let delovnih izkušenj kot vodja v proizvodnji konfekcije;
pod 2.: ekonomski komercialni oz. tekstilni tehnik z dvoletno prakso na ustreznem delovnom mestu ali VK delavec trgovske ali krojaško-šiviljske stroke s triletno prakso na ustreznem delovnem mestu, trimesečno poskusno delo.
Pismene prijave naj kandidati predložijo najkasneje v 15 dneh od dneva razpisa na upravo podjetja Gorenjska oblačila Kranj, Prešernova cesta 6
Komisija 7 1 volitve in imenovanja SKUPŠČINE OBČINE TRŽIČ
razpisuje prosti delovni mesti
1. načelnika oddelka
za gospodarstvo in finance SO Tržič
2. občinskega sodnika
za prekrške
Pogoji:
Pod L: diplomiran ekonomist z ustreznimi delovni mi izkušnjami;
P°d 2.: diplomiran pravnik Ln 3 leta delovnih izkušenj .
Ponudbe z dokazili o strokovnosti sprejema komi-za volitve in imenovanja skupščine občine Tržič Ini po objavi razpisa.
€)¥IE MINIRA
Trgovsko podjetje s tehničnim materialom na veliko in malo, Ljubljana, Pod trančo 2
V začetku septembra 1972 bo naše podjetje
V TRŽIČU, Cesta JLA 8
ODPRLO svojo 26. NOVO TRGOVINO
v kateri bomo prodajali kompleten izbor blaga
AKUSTIKE
ELEKTRO IN VODOVODNO-INSTALACIJSKEGA MATERIALA
Nova trgovina bo imela 170 m7 čiste prodajne površine in pred trgovino parkirni
prostor.
Prostori naše nove 26. trgovine so v pritličju stavbe na Cesti JLA št. 8 v Tržiču.
ZA USPEŠNO POSLOVANJE NOVE TRGOVINE vabimo k sodelovanju
1. poslovodjo trgovine
Želimo, da je VK trgovski delavec s 3-letno prakso v trgovini tehnične stroke ali KV trgovski delavec tehnične stroke s 5-letno prakso v trgovini z elektro-materialom, ki se čuti sposobnega samostojnega vodenja trgovine. Pogoj za sprejem je odslužen vojaški rok, stanovanje v Tržiču ali bližnji okolici in uspešno opravljeno 3-mcscčno poskusno delo;
2. dva prodajalca
Sprejeta bosta KV trgovska delavca tehnične stroke z odsluženim vojaškim rokom in uspešno opravljenim 2-mescčnim poskusnim delom.
3. blagajničarko
Sprejeta bo KV trgovska delavka tehnične stroke s prakso pri blagajniškem poslovanju v trgovini. Pogoj za sprejem je 2-mesečno poskusno delo.
4. dva učenca
za izuči lev poklica prodajalec tehnične stroke
Pogoj za sprejem $e:
vsaj z dobrim uspehom končana osnovna šola, uspešno opravljen preizkusni test.
Nastop dela je 15. avgusta 1972.
Podjetje vam zagotavlja dobre delovne pogoje in primerne osebne dohodke in za
učence mesečne nagrade.
Prosimo vas, da nam vašo odločitev sporočite pismeno ali osebno na naslov: JUGO-TEHNIKA, kadrovska služba, 61000 Ljubljana, Pod trančo 2.
Pričakujemo vas najkasneje do 26. julija 1972. JUGOTEHNIKA
trgovsko podjetje s tehničnim materialom na veliko in malo Ljubljana, Pod trančo 2.
--——-,----\JL
1U
Postaja moskovske podzemske železnice Spomenik osvajalcem vesolja
NA SVIDENJE, MOSKVA!
Cas nas je na potepanju po sovjetski prestolnici neusmiljeno preganjal. Poleg tega pa so se nekateri že prve ure bivanja na ruskih tleh morali spoprijeti še s hujšimi težavami. Pretaplja-nje dinarjev v rublje je nekaj najbolj zagonetnega. Menjalnice nočejo in nočejo menjati rdečih in plavih bankovcev. »Papirčkov« po pet in deset dinarjev, ki so edini šli v promet, pa marsikdo ni imel s sabo.
Na srečo mene to ni prav nič prizadelo. S kolegom Ivanom iz mariborskega dnevnika Večer sva zato lahko več časa posvetila ogledu moskovskih znamenitosti v lastni režiji. Seveda pa si je le težko predstavljati razdalje med posameznimi deli tega sedcmmilijonskega mesta. Samo primer: krožna proga okrog Moskve je dolga 109 kilometrov. Široki bule-varji, ulice [n večpasovne ceste v središču sovjetske prestolnice pa so na srečo sposobni »prebavi jati« precej gost promet. In tega ob prometnih konicah, popoldne okrog pete ure, ko gredo Moskovčani iz službe, niti ni tako malo. Vedeti je namreč treba, da so takrat zaposleni skoraj vsi taksiji, ki jih Moskva premore 14.000, poleg njih pa je na cestah še veliko službenih vozil. Kljub temu pa je med ljudmi najbolj v čislih prevoz z metro-jem — podzemno železnico, ki po podatkih dnevno prepelje tudi do deset milijonov potnikov. Poceni in zanesljivo prevozno sredstvo je tudi izredno hitro.
Leninov mavzolej
Nedeljo dopoldne imamo namenjeno za ogled Lenino-
vega mavzoleja. Večtisočglava množica, vrsta je včasih dolga tudi po pet kilometrov, se vsak dan vije proti Rdečemu trgu. Ljudje vseh ras, narodnosti in poklicev se hočejo pokloniti spominu velikega vodje svetovnega prole-tariata. Čeprav stojimo v vrsti za tujce, ki ima prednost, moramo čakati debelo uro. Molčeča množica se le počasi pomika ob beli črti po Rdečem trgu. Malo pred pol-dnevom stopimo na prvo stopnico mavzoleja in se začnemo po stopnicah pomikati pod zemljo med gostim špalirjem gojencev vojaške akademije. Le za kratek čas uspemo gledati obraz velikega misleca v njegovem zadnjem bivališču in že. se vrsta pomakne naprej proti kremeljskemu obzidju, kjer so pokopani slavni ruski vojskovodje in zaslužni možje. Najbolj pretreseni so in za najdalj časa se ljudje ustavljajo ob grobovih tragično preminulih junakov vesolja — raziskovalcev nebesnih prostranstev Gagarina, Volkova, Pacajeva in Dobrovolj-skega. Vsak dan so njihove gomile zasute s svežim cvetjem.
Mesto muzejev in gledališč
Da, tak naziv ni za Moskvo prav nič pretiran. V glavnem mesfu Sovjetske zveze je kar 26 gledališč in koncertnih dvoran, več kot 100 kinematografov, 150 muzejev in galerij, okrog 50 domov kulture in blizu 1000 knjižnic.
Posebno mesto med razstavnimi prostori prav gotovo zavzema »Razstava gospodarskih dosežkov ZSSR«. Na površini več kot 200 hektarov SO v sedemdesetih razstavnih
pavilijoTiiih prikazani zadnji dosežki v industriji, kmetijstvu, znanosti in kulturi te širne dežele. Pred razstavnim prostorom pa se dviga proti nebu obelisk v čast zmage sovjetskih ljudi pri osvajanju vesolja. Poleg tega si turisti še posebno radi ogledajo Centralni muzej V. I. Lenana, muzej Marxa in Engelsa, državni zgodovinski muzej, muzej revolucije, Tretjakovsko galerijo, muzej »Borodinska bitka« ali pa spominske muzeje Puškina, Tolstoja, Dostojevskega, Cehova, Majakovskega, Gorkoga, Skrjabina in drugih.
Pred oktobrsko revolucijo So bila v Moskvi samo tri gledailišča: Bolšoj teatre, Malo gledališče in Umetniško gledališče. Zdaj imajo Moskovčani in drugi ljubitelji dramske umetnosti veliko večje možnosti izbire med posameznimi gledališkimi hišami. Največ zanimanja med obiskovalci iz tujine je vsekakor za Bolšoj teater, ki predstavlja najkvalitetnejša operna in baletna dela, Moskovsko dramsko gledališče seznanja obiskovalce z najboljšimi deli iz sovjetske in svetovne literature in za zanimivost posebne vrste imajo Moskovčani edinstveno cigansko gledališče »Romen«.
O pivu, vodki...
Seveda del časa posvetimo tudi obiskom moskovskih trgovin. Prijetno smo presenečeni, saj so kar v redu založene. Res pa je, da se nam zdijo cene nekaterim izdelkom presneto visoke. Torej,
založenost s proizvodi v redu! Druga plat medalje pa je postrežba. Prodajalke, večinoma ljubka dekleta, se za kupce komajda zmen/jo. Čakati je treba in potrpeti, pa se te čez kakih pet minut katera usmili. Potem pa seveda klepeta dalje ...
Nič drugače ni v restavracijah. »V trgovinah in restavracijah pa moraš izgubiti živce,« mi je zadnji dan dejal dopisnik Dela in televizije Marko Kozman.
Ze drugi dan sem iskal pivo. »Piva njet!« sem slišal povsod. In med iskanjem piva sva s kolegom Ivanom zašla tudi v restavracijo z armenskimi specialitetami. Jih poskusiva? Toda potrpljenje naju je skoraj minilo že, ko sva čakala na jedilni list. Potem pa ... končno je ena od natakaric le prišla do naju. V jedilnem listu sva si seveda poiskala armensko jed z najbolj čudnim imenom. Kar bo pa bo! sva dejala in čakala. Pol ure. Uro. Kmalu po naročilu sta k nama prisedla dva domačina. Ob steklenici vina, ki sta jo naročila, se jima je kar kmalu razvezal jezik. Ža potrpljenje ob dolgem čakanju mi nova znanca ponudita kozarček gruzinskega vina. Izvrstno vino, pravim! Kapljica se ti mimogrede razleze po vseh delih telesa. Najinima prijateljima je bilo vedno bolj nerodno, ker še vedno ni bilo od nikoder naročenih speci-alitet. Eden od dvojice je natakarico poskušal celo opomniti, naj vendar prinese, pa ga je pri priči nahrulila in po najinem mnenju še bolj
zavlačevala s postrežbo. Že čisto sva obupala. No, po točno uri in pol čakanja pa so najine specialitete priro-male na mizo in midva sva jih za čuda s slastjo lahko pospravila. Nekoliko težav je bilo le s solato, ki so jo servirali s sladko smetano, ker je z oljem in kisom ne poznajo.
Kaže pa, da slaba postrežba ne moti domačinov. Ti namreč prav radi obiskujejo gostinske lokale in večinoma »žulijo« vodko. Seveda se po tako močni pijači tudi kmalu pokažejo posledice. Predvsem v soboto in nedeljo, prostih dnevih, smo srečevali precej takih, ki so stali na »trhlih« nogah. Toda zanimivo! Nobenega kričanja, nobenih »aufov« in preklinjanja. Lepo mirno se vsak umakne v skrit kotiček. To pa je tudi najbolje, saj menda tistemu, ki ga peljejo možje postave prenočevat k njim, ne pride nikdar več na misel, da bi poskusil preveč »omamne« pijače. Plačuti js treba, plačati ...
Sedmo nebo
Zadnji dan se z Ivanom skleneva ločiti od skupine. Popoldne se z metrojem odpeljeva do Bolšoj teatra, kjer naju je že pričakoval dopisnik Dela in televizije v Moskvi Marko Kozman. Sedli smo v njegovo popolnoma novo »volgo«, vsega 450 kilometrov je šele imela na števcu, in se odpeljali po moskovskih ulicah do televizijskega centra in še do večje zanimivosti — 534 metrov visokega televizijskega stolpa« Do restavracije »Sedmo nebo« na višino 350 metrov pa se nam žal ni uspelo povzpe-ti, saj je bil stolp prav tisti dan zaprt. Ni nam preostalo drugega kot, da se mimo veličastnega spomenika osvajalcem vesolja vrnemo nazaj« Še kratek pogovor in poslO* viti se je bilo treba. Zvečer nas je čakala pot do Lenin" grada . ..   Piše: J. Govekar
Naš reporter v Sovjetski zvezi
Veselo snidenje v mestu pod Lubnikom
C
ja iS** zjutrai se ie Skof-to 7 opala v s°ncu. Ode-8t0 praznično obleko je me-Peti/ Lubnikom letos še VsennSprejel0 naše rojake. Od Jer?«-50 shajali: s Ste-Ske     Pnmorskc, z Dolenj-
8e v ' •^ep°ZaDni Prizori s0 brJSr pred °čmi. »Me še
1^
e hii!fSe!?ctJe' *
Blisku5^311-   °D krepk'
Wmila       m objemu se je ia Prenekatera solza.
W17°SA° je sodba na pi-n0 j" i kofie Loke ncutrud-se J2ala Poskočne viže, so Vriski p°. a mesta zaslišali fantje najali so dekleta in Vo?0vi,v. narodnih nošah na
liŠkih   7L tare Loke in ok°-viteImiVasi; R°Jaki so čudo-<foš^ Pmoru seveda nav-^no zaploskali.
se nismo ze etJe, dvajset let je,« em
Nič manj živahno pa ni bilo že od ranega jutra tudi na grajskem vrtu. Gostinci, ki so skrbeli za jedačo in pijačo, so se hoteli pošteno pri-pravitii. »Že ob štirih zjutraj smo ga dali nad ogenj,« so mi zaupali fantje, ki so ob paviljonu gostilne Lipan iz Hota-velj na ražnju vrteli rejenega vola.
Ni bilo več časa za sprehode po grajskem vrtu. V hudi pripeki se je namreč kmalu po enajsti uri začel osrednji kulturni program. Vse udeležence piknika in še posebno rojake so pozdravili predsednik odbora za pripravo piknika Ciril Jelovšck, predsednik škofjeloške občinske skupščine Tone Polajnar in predsednik slovenske izseljenske matice Drago Seliger. »Prepričan sem, da bo vsak
priznal, da mu bodo počitnice prehitro minile, saj še zdaleč ne bo mogel spoznati vseh naših lepih krajev. Želimo pa, da v vaših novih domovinah pozdravite vse naše ljudi in jih povabite, naj pridejo na piknik prihodnje le-to> je dejal Tone Polajnar.
Letošnji kulturni program je bil izjemno bogat. Nastopil je mešani pevski zbor Al-pine iz Zirov, pevec Edi Ke-nik in pevka Cilka Valenčič z ansamblom Biihncr, igralec Jože Zupan, akademska folklorna skupina France Marolt in akademski pevski zbor Tone Tomšič, ki februarja in marca prihodnje leto odhajata na 2-mcscčno turnejo v ZDA, Kanado in Mehiko, ansambel bratov Pušič — Veseli vandrovčki iz Toronta, bratje    Vadnal, ansambel
Zamejski Slovenci se zanimajo za gorenjsko partizansko pot
pr&tj
v r,ane^ dnevi smo dobi-Kram   .p,aninsko društvo
v^ca PlSmo tržaškega Slo-ta, u . P'aninca Slavka Tu-Vii Spor°ča, da je lani ob-tr*nsvenjsk° Partizansko k dozi*, ?• Na njeni P011 nav<*uSe -a t0lik° lep0t ^ Sv°jem nja' da je sklenil o *iIo p°bodu napisati porodile.   81as»!o Primorski dnev-
Načrt je uresničil. Dnevnik je skozi ves teden od 18. do 23. junija 1972 objavljal njegove prispevke kot podlistek na športni strani. Izreze teh podlistkov je poslal tudi nam. Ko jih prelistavamo, občutimo dušo slovenskega planinca, njegovo veliko ljubezen do naše zemlje, vsakega njenega kotička, posebno spoštovanje požrtvovalnim planinskim   delavcem   v naših
!fiBOJ3CT
HENRIK ZBIL
Se ZQčnce^stv° m trajna zadeva. Največkrat mine še preden
Pos/Crjpa^e krožnik na tla in se razbije, pospravi črepinje rS* boi Z.^druSega! Vse ostalo je odveč.
Još
ho,
Ko
vZtrajno govoril resnico, se te bodo lažnivci izo-če vse, noče pravzaprav ničesar.
Wo svoje telo, odkrivamo svojo dušo.
Vpet fee2 SleScie
postojankah, užitke ob čudovitih razgledih z gora in doživetjih jutranjih in večernih zari j, poseben poklon žrtvam
med zadnjo vojno na tej poti, predanost naši zemljici, narodni zavesti in ponos, da smo ob naši majhnosti vendar tako veliki.
Pisanje Slavka Tuta v Primorskem dnevniku je lahko tudi poziv, da tudi mi, ki so nam opisane gore tako rekoč na dlani, krenemo na njihovo pot in doživimo podobno srečo, kot jo je on in še mnogi drugi, ki slede klicu naših gora.
Tovariš Tuta, hvala vam za vse tople besede, s katerimi budite naše brate za mejno črto in tudi nas vse, da ne pozabimo vrednotiti bogastva, ki nam ga nudi naš naravni prostor pod soncem, »kjer zemlja je naša zakipela ...«.
M. Brudar
Pa
„c'i«, ? nn zazdi, da živimo na dva -Vj?a- včasil•l,'c z avtom in oni brez l'°r«co n„ V ': • ^° poslušam pomenljivo o(Jr°hUe čih avt°mobilskih vrat in Pa n'l*bij0 . okni> ko vidi™ liu&i, ki k ***** uiS}'°J€Sa železnega konjička kot so.^verf. ."./c in ko slišim za one, ki l? <a h -10 ma'sičemu, celo zdravju, p*« traZT11 5v°i avi°-'e/h đ"cva iSem Praznega poletnega %° sQsedo gedala Metko, svojo dolgo-t«,',1"0 oi),Jn,-'udi P'iiateljico, kako se, C*?k me ■Cna' Poteguje po klopci.
W/o ie hni le' da bi se< kot sva se več' «e Jetn k '?°Peliali na krajši izlet. Sto-»o« *v« itmt 1 m '° vprašala: — Metka, senečeno me je
*J>e/
\ kan  Wstl'° <azrla vame.
70/e/« vcd>r'n vziraiala- — Kam Pa? 1 '• *~ Kar tako, malo na-
odkimala, potem pa se je
Se
okrog... — Kar tako! mi je karajoče odvrnila, — to pa že ne. Če bi ti bilo treba narediti kakšno uslugo, takrat, no ja... — Uslugo? sem obstala, za kakšno uslugo pa tu gre, ko se mi je v trenutku poblisnilo: gotovo misli, da jo sprašujem za vožnjo z njenim lepim, težko pričakovanim, novim avtom, ki je stal tam zadaj, ob hišnem ^vogalu. Nasmehnila sem se in jih pojasnila, kaj pravzaprav mislim: — S kolesi pač, malo za rekreacijo!, saj sva bili še pred par meseci skupaj pri večerni telovadbi. Pa je le zamahnila z roko in s priokusom vzvišenosti dejala: — če imam avto, se pa menda ja ne bom vozila s kolesom. Obrnila se je k sosedi, s katero je že prej klepetala, jaz pa sem brez besed počasi odšla.
Premišljevala sem o tem, kako se tudi zaradi stvari prijateljstva krušijo v znan-stva. . A. Božič
Johnny Pecon and Ion Tre-bar, orkester Romana Posse-dija iz Chicaga in oktet Jelovica iz Škofje Loke. Za prisrčen sprejem so se nato zahvalili zastopniki rojakov iz Avstralije, Amerike in Evrope. Ob koncu osrednjega programa je predsednik skupščine občine Škofja Loka Tone Polajnar izročil odlikovanja predsednika republike Josipa Broza-Tita najbolj prizadevnim članom organizacije ZRVS Škofja Loka.
Na eni strani škoparjeve bajte je za veselo razpoloženje |scral orkester Romana Posscdija, na drugi strani pa sta se žirovskim pevcem pridružila Edi Kenik in Cilka Valenčič. Družno pa so jo urezali, da se je pesem slišala po vsem grajskem vrtu in še za obzidje. »Ze tudi lani sem bil na pikniku in letos sem spet prišel. Všeč mi je pri vas,« mi je zaupal Edi Kenik in že odhitel s celim pečenim odojkom k svoji družbi pod zelene kostanje.
Gostinci so imeli polne roke dela. Malo sem se sprehodil po grajskem vrtu. Pri eni
od miz sem srečal popularnega harmonikaša Lojzeta Slaka in še nekatere člane njegovega ansambla. »Prvič smo letos prosti na pikniku,« je dejal Lojze. No, pa niso bili popolnoma, saj so jih stalno oblegovali avstralski rojaki in se mu zahvaljevali za nastope med njimi. »Upam, da boste kmalu spet prišli. Nepozabno je bilo,« je dejal eden od njih.
Sredi popoldneva se je začel ples. Najprej so nastopili ansambli naših rojakov, nato pa je začel igrati ansambel Francija Puharja z znanimi pevci. »Oh, saj nama še kar gre,« sta ugotavljala starejša rojakinja in rojak, ko sta plesala valček. In šlo je tudi drugim samo zavrteti se je bilo treba.
Pa licitacija srca? Kar na Havaje v Honolulu je bil letos prodan. Zaročenec naše pevke Mete Malus ga bo odpeljal s seboj.
Zvečer je začel zabavati obiskovalce ansambel Henček in njegovi fantje, ki bo v jeseni odšel na 6-tedensko turnejo med naše rojake v ZDA in Kanado. Pa plesalo se je in jedlo in pilo. Zadnji obiskovalci so menda grajski vrt zapuščali zjutraj . ..
XVII. izseljenski piknik je na vsak način uspel. Precej več kot 10.000 ljudi je odhajalo domov zadovoljnih, »še, morda že prihodnje leto, pa se spet vidimo,« je bilo slišati naše rojake. In prihodnje leto bo škofja Loka prav gotovo sprejela še več obiskovalcev. J. Govekar
Televizija je lepa reč. Zelo rad jo gledam. Pri prijaznem kmetu v Selški dolini imam rezerviran s cunjami obložen kotiček in kadar se mi zahoče, pridem v hišo ter občudujem junake malega zaslona. Oni dan, ko naj bi bil na sporedu Peyton in ko smo vsi po vrsti, od 90-letnega pradeda do malega Milančka, ki še vneto seslja dudo, čakali, ali bo mila Constance končno že rodila, pa je nenadoma zmanjkalo slike.
Joj, spet Miklavž, sta za jamrala gospodar in njegova žena ter jezno izklopila migljajočo škatlo. Tudi dedek je nespodobno zaklel ter s sanjskimi bukvami pod pazduho izginil v svojo kamro.
Kakšen Miklavž, sem radovedno spraševal. Miklavž vendar hodi okrog v začetku decembra. Šele potem so me poučili, da gre za bližnji hrib, vrh katerega sta RTV Ljubljana in KS Železniki pred leti zgradili televizijski pretvornik, ki v dolini letečim domačijam edini omogoča spremljati oddaje. Žal najmanj dvakrat mesečno vanj trešči in sodobna okenca v svet se zameglijo. Nato mine vsaj tri dni preden možakar, odgovoren za nadzor naprav, iz\'oli ugotoviti okvaro (veš, njegova antena zmore loviti valove tudi prek Krvavca, pojasnjuje gospodinja), in še kak dan, preden televizijci pri-ropotajo gor ter spravijo zadevo v red. Saj nič ne rečem, robanti gazda. Nevihte so nevihte, rele pa rele. Včasih nismo niti toliko videli. Ampak če pomislim, kako redni so pri pobiranju naročnine, ne morem potlačiti besa. Medtem ko vesoljni slo-venski narod pisari upravi RTV dolga protestna pisma in graja spo. I, lahko mi samo organiziramo procesijo ter prosimo nebo, naj usmeri strelo kam drugam. Vse dru go je bob ob steno.
Dragi direktorji, poddi-rektorji, asistenti direktorjev in pomočniki asistentov direktorjev vsemogočne televizije, kaj kn bi malo bolje poskrbeli za uboge gledalce iz Selške doline? Privoščite jim da bodo namesto pretvornika raje preklinjali vaš program, o katerem si zdaj dostikrat sploh ne utegnejo ustvariti objektivne sodbe.
Vaš Jež Popotnik
Iz indijskega letoviškega mesteca Simle je prišla novica, ki je gotovo dobrodošla sprememba v poplavi sicer neprijetnih vesti, ki prihajajo z vseh koncev sveta: predsednica indijske vlade Indira Gandhi in pakistanski predsednik AH Buto sta podpisala sporazum, katerega osnovni namen je začetek boljših odnosov med obema državama. V trenutku, ko to poročamo, sicer še niso znane vse podrobnosti sporazuma, zvedeti je bilo moč le to, da sta obe strani izrazili pripravljenost (in sta to svojo priprav-Ijenost tudi podpisali v pismeni obliki), da se poslej odnosi med obema državama začnejo normalizirati in razvijati na načelih dobrega sosedskega sodelovanja. Potem ko je svet z olajšanjem sprejel novico, da sta se voditelja obeh držav sploh sestala, je nekaj dni živel v negotovosti, kajti poročila, ki so prihajala iz Indije, so govorila, da se je med razgovori zataknilo tam, kjer je bilo tudi pričakovati, da se bo: namreč pri kašmir-skem vprašanju. Toda zadnja sporočila iz Simle govore, da sta se voditelja vendarle uspela sporazumeti. Težko je povedati, kakšna bo usoda Kašmira, tega spornega ozemlja, za katerega tako Pakistan kot Indija trdita, da pripada njima, očitno pa je, da
Sporazum med Indijo in Pakistanom
sta se Ali Buto in Indira Gan-dhi uspela zediniti za kompromisno rešitev. Kar zadeva druge probleme, ki bremenijo pakisiansko-indijske odnose (in teh ni malo), je k sreči tako, da so vendarle manj boleči, čeprav ne nepomembni. Tu je vprašanje deset tisočev vojnih ujetnikov, ki vse od konca zadnje p«ki-slansko-indijske vojne čakajo na povratek domov v ujert-niskih taboriščih. Tu Je tudi dejstvo, da je Indija odločilno pomagala k temu, da je danes na svetu nova država — namreč Bangladeš premiera Mudžiburja Rahmani. To vsekakor na pakistanski strani ni moglo ostati brez bolečih občutkov in želje (seveda bolj ali manj prikrite), da se zadeve uredijo tako, kot so bile. Toda medtem ko je postal Bangladeš stvarnost, mimo katerega tudi Ali Buto ni več mogel, pa je ostalo več drugih reči, ob katerih je bil Pakistan odločen vztrajati ;lo konca. Tu gre za tiste ujete Pakistance, ki trenutno v Da-ki čakajo na napovedano sojenje zaradi zločinov, ki so jih po bangladeških trditvah
zagrešili med zadnjo vojno na ozemlju tedanjega Vzhodnega Pakistana. Bangladeš je napovedal, da bo sodil vsem tistim, ki so se, udeležili krvavih in nasilnih akcij, Pakistan pa vztraja, da je treba te osebe vrniti domov brez sojenja. Med njimi je večina vojakov, nekaj pa je tudi civiiov. Skoraj gotovo je, da se je Ali »Buto, ki je dejal, da Pakistan nikoli ne bo popustil v pogajanjih, če bo šlo za njegove življenjske inie-rese, trdovratno zavzel, da jim ne sodijo, in verjetno je Indira Gandhi bila pri tem pripravljena popustiti. Teoie-tično seveda Indija ne bi v nobenem primeru mogla govoriti v imenu Bangladeša, toda kot stvari stojijo, je Indija ne samo veliki zaščitnik najmlajše države sveta, mar. več tudi njen neposredni kreator, pa je od tod razumljiva ne samo njena prizadetost, marveč tudi neke vrste pridržana pravica, da zastopa v takih primerih njene interese. Podrobneje bomo lahko o sporazumu v Sinili poročali   drugič,   ko bodo
znane tudi ostale določbe sporazuma.
• • •
Medtem pa je etiopski cesar Haile Selassie končal svoj obisk v Jugoslaviji in odpotoval v domovino. Po petdnevnem obisku so v Beogradu in Adis Abebi objavili skupno sporočilo, v katerem so poudarjene tradicionalne in prijateljske vezi med obema državama in izraženo prepričanje, da se bodo še okrepile. Obe strani sta tudi podčrtale vlogo, ki jo lahko odigrajo neuvrščene dežele in se zavzele za prve stike med neuvrščenimi, ki bi lahko bili osnova za kasnejši nov sestanek na vrhu. Ob koncu sporočila je rečeno, da je cesar Haile Selassie povabil predsednika Tita, naj obišče Etiopijo, kar je slednji z zadovoljstvom sprejel. Datum obiska bodo določili kasneje.
• • •
Britanski funt drsi, prav tako pa tudi danska krona, pri čemer ima prvi nenehne težave na mednarodnih borzah, kar pomeni po trditvah, nekaterih strokovnjakov, da
lahko pričakujemo njegov" devalvacijo —■ to je zadnr poročilo, ki zadeva najnovej' šo mednarodno monetarn" krizo. Kriza sicer nima za zdaj prevelikih razsežnosti, Je pa vendarle vnesla v med«12' rodna bančna dogajanja n6* gotovost in nemir. Menijo,"«1 utegnejo britanski funt valvirati za 6 do 7 odstotkov«
• • •
In ob koncu tega tedens ga pregleda še novica z stran oceana: najmočnejšcifl kandidatu demokratsk* stranke za nominacijo v M'a| miju 10. julija letos, so vzel okroglo 150 glasov, ki si J1" je pridobil z zmago na P**? volilnem tekmovanju v Ka forniji. Gre sicer za tip^. ameriško notranjo stvar, pa je pomembna in značiJn le v toliko, da priča o odp°j ru, ki ga doživlja radikal^ in »levičarski« kandidat rge McGovern v svojem b°/> z nasprotniki iz iste stran" '
1
LJUDJE IN
DOGODKI
1
Letalski nesreči
Osem zahodnonemških turistov je izgubilo Uvijen je, ko se je zrušilo letalo zahodnonemške družbe takoj po vzletu z letališča v Blackpoolu. — V mestu Nenah v ZDA pa sta trčili dve manjši potniški letali nad jezerom Vinebago. Po prvih vesteh je bilo ob živlejnje 13 ljudi.
Izročili Andželkoviča
Avstrijski organi so izročili našim organom za notranje zadeve Branka Andželkoviča, poslovodjo trgovine tovarne perila Toper v Celju. Andželkovič je osumljen kraje 10 starih milijonov din. Gre za nekajdnevni izkupiček trgovine, ki naj bi ga poslovodja vzel in z denarjem pobegnil v tujino.
Ni več smrtne kazni
Ameriško vrhovno sodišče je razglasilo smrtno kazen za protiustavno in surovo. Sodišče je sprejelo tako odločitev, potem ko je reševalo pritožbe za tri smrtne kazni. Zaradi takšne odločitve vrhovnega sodišča bo v Združenih državah Amerike prizaneseno s smrtjo na električnem stolu 600 jetnikom, ki so — nekateri že več let — čakali na izvršitev obsodbe.
Železniška nesreča
Na progi Rimske Toplice—-Laško se je pripetila železniška nesreča. Vzroke nesreče še raziskujejo, po vsej verjetnosti pa je strojevodja tovornega vlaka spregledal signal in zapeljal na tir, kjer sta stali parna in električna lokomotiva. Še pred trčenjem je osebje, ki je zagledalo bližajoči se vlak, skočilo z obeh lokomotiv. Huje ranjen je bil strojevodja tovornega vlaka, ki je kasneje v bolnišnici umrl.
Tragedija
Spor zaradi kokoši in nekaj metrov ograje je bil vzrok za hudo tragedijo, ki se je pripetila v železničarskem naselju Obrežje pri Zidanem mostu. Upokojeni rudar Peter Kmetic je z nožem zabodel sosedo Adelo Audič in njenega moža Mihaela Audiča. Oba sta kasneje umrla zaradi hudih ran v bolnišnici. Storilec si je sodil sam. Njegova žena je potem, ko je zvedela, kaj je storil njen mož, dobila živčni napad in je nekaj zatem izdihnila v celjski bohiišnici.
Letos več koz kot lani
V prvi polovici letošnjega leta so svetovni zdravstveni organizaciji prijavili 37.358 obolenj za črnimi kozami ali 29 odstotkov več kot v enakem krnskem obdobju. Strokovnjaki menijo, da so visokih številk krive predvsem epidemije črnih koz v Bangladešu, kjer je obolelo kar 15 odstotkov vseh obolelih za črnimi kozami na svetu. i
Požar
Šest oseb je izgubilo življenje, okoli 350 ljudi pa je bilo ranjenih ob eksploziji in kasneje v požaru. Nesreča se je pripetila v mehiškem mestu Jimenes. Eksplozija nap bi nastala, ko je lokomotiva trčila v cisterno polno amonijaka, ogenj pa se je nato razširil še na tri cisterne, od katerih je vsaka imela po 65 ton amoniaka. V požaru je izginila železniška postaja in mnoge sosednje stavbe. Brez strehe nad glavo je ostalo 500 ljudi.
Zaradi žiraf v prepad
Na cesti med Nairobijem in Kampalo v Keniji je voznik nekega avtobusa na vsak način hotel preprečiti trčenje s čredo žiraf. Pri tem pa je avtobus zapeljal v prepad. Mrtvih je bilo 10 potnikov, dvajset pa je bilo ranjenih.
Zaplenjena tona hašiša
Nemška policija je v neki hiši v bližini Has-sela zaplenila kar celo tono hašiša. Zaplemba mamila sodi med največje uspehe zahodnonemške policije v boju proti razpečevalcem mamil.
Pristanišče v ognju
V pristanišču glavnega mesta Argentine Bue-nos Airesa je izbruhnil ogenj, ki je naglo uničil nekatere objekte v luki. Gasilci so se 15 ur trudili, da bi zajezili ogenj. Po prvih poročilih naj bi bilo škode za 10 milijonov dolarjev.
Manjša žitna letina
V Vojvodini računajo, da bodo na 447.000 ha pridelali okoli 110.000 vagonov pšenice. Letošnja žetev bo po naptvedih strokovnjakov zaradi suše nekoliko manjša od lanske.
Počitnice se začenjajo
S 1. julijem .10 se začele množične evropske počitnice. Po ocenah se bo letos samo iz ZR ■
Nemčije odpeljalo na dopust 30 milijonov.*^ stov v 10 milijonih avtomobilih, četrt miM avtomobilov bo vleklo prikolice. Policijska ročila govore o veliki gneči na zahodnonen1* cestah. H gneči so prispevali svoje tudi zemci, saj so se tudi v tej deželi začele P° niče.
Žrtev planin p
Lani je v švicarskih planinah izgubdo ^ nje 160 ljudi. Smrtno se je ponesrečilo 47 s r carjev, v prepad pa je padlo 20 izletnikov, * trgali planinsko cvetje.
Zemlja se trese v Iranu t 0.
V minulih dneh je bilo v Iranu spet VjJ* v^ tresov. Po podatkih naj bi ti potresi zant* ^ dve smrtni žrtvi, kakih sto ljudi pa je ^l..0t njenih. Uničenih je okoli dve sto stanovanj* ^ zgradb in nekaj javnih poslopij. Tla so $f ^ tresla tudi 130 km južno od Širaza, kjer Je' <0 katastrofalnem potresu 10. aprila letos u' več kot 5000 ljudi.
Slabe limone )tcm
Naša zunanjetrgovinska podjetja so ^ iz Italije uvoziti 21 vagonov limon, ki Pa j -0, zvezna tržna inšpekcija pregledala in u&° ? ^ da je 17 vagonov limon neuporabnih, °jia\{\0' gone pa so prevzemniki sami vrnili v 1 .0 Limone druge kategorije, ki so jih naši uvo ^ kupili po 200 lir za kilogram, so neverjetno . ge v primerjavi s ceno za limone prve ka rije.
Manj prenočitev .stot-
V Sloveniji je bilo letos maja za 12 oC kov manj prenočitev kot v istem mesecu
Po podatkih zavoda za statistiko SR SloL 0d-je bilo prenočitev tujih gostov manj za ■ -ft stotkov, kar je po vsej verjetnosti treba P p sati epidemiji črnih koz. Domačih gostov P. p bilo za 4 odstotke manj kot lani. Med Sa bilo največ Zah. Nemcev, ki pa so imen ^ odstotkov manj prenočitev kot lani, slea , ^ slrijci, ki jih je bilo za 50 odstotkov maj£J' Italijani, ki jih je bilo za 47 odstotkov Epidemije pa se niso ustrašili Angleži, An ^ ni, Finci, Sovjeti, Čehi in drugi, ki so v Qjj. prenočevali v Sldveniji, in sicer kar za stotkov več kot lani.
SOBOTA — 8. JULIJA 1972
22.15 Okno v svet — 22.25 Poletni prizori — 2355 Iz slovenske poezije
RADIO
Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., M., 12., 15., 15., I7-> 22., 25. in 24. url ter rajski dnevnik ob 19.50. Ob željah pa ob 6J05., 7. In 24. Uri ter radijski dnevnik ob •-, l2v 13., 15., 17., 22., 25. In 1130
H
«. JULUA
9. JUI.TJA
430 Dobro  jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 S Pihalnim orkestrom RTV Ljubljana — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Pojo naši operni pevce - 1230 Kmetijski nasveti J 12.40 Po domače — 13.30 ^poročajo   vam   —   14-10 glasbena pravljica — 1430 paleta zabavnih akordov — 15.40 Odmevi iz našega Jadrana - 16.00 Vrtiljak — 16.40 J orkestrom Maufred Min-nich — 17.10 Gremo v kino 7; H.50 Kitara v ritmu — W.15 Dobimo se ob isti uri £ 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 1*15 Minute z ansamblom H»*a Slaka — 20.00 V soboto zvečer — 21.15 Godala v ritmu — 21.10 Zabavna radijska igra — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesnijo in .plesom v novi teden
Drugi program
8-°5 Zvoki z orkestrom Nel-s°n Ridle — 8.40 Sobota na Va'u 202 — 12.40 Panorama 2yokov — 1435 Glasbeni va-^e — 15.30 Dobre volje v novi teden — 16.05 Plesni Joki - 16.40 Sobotni moza-lk — 17.40 Poletno potepanje "T* 18.40 V ritmu Latinske perike — 19.00 Pet minut numorja — 19.05 Popevke za ^ - 1935 Od melodije do melodije
Trclh* program
20.05 Zborovska pesem sko-
£ stoletja -        20.30 Svet in
?Jl,r 20-40 Operni koncert — /13° Dogodki taeva - 21.40 •mute za Musorgskc-ga —
4.30 Dobro jutro — 8.05 Radijska igra za otroke — 833 Skladbe za mladino — 9.05 Iščemo popevko poletja
— J0.05 Se pomnite, tovariši
— 10.25 Pesmi borbe in deda
— 18.45 Naši poslušalci če-stiLajo in pozdravljajo — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli
— 14.05 Melodije z velikimi zabavnimi orkestri — 1430 Humoreska tega tedna — 15.05 Slovenska zeailja v pesmi in besedi — 16.00 Radijska igra: Zgodba starega vdovca v letu 1637 — 16.38 Lepe melodije — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Godala za lahko noč — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse
DrugI program
8.05 Vedri zvoki za nedeljsko jutro — 8.40 Glasbeni mozaik — 935 Nedeljski sprehodi — 12.00 Opoldanski coaktail — 14.00 Panorama zvokov — 15.00 Nedelja na valu 202
Tretji program
20.05 Športni dogodki dneva — 20.10 Večer ob lahki glasbi — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.00 Glasbeni utrinki — 2130 Dogodki dneva — 21.40 Frankfurtski glasbeni večeri — 23.55 Iz slovenske poezije
tekočem Iraku — 17.40 Poletno potepanje — 18.40 Jazz na II. programu — 19.00 Kulturni mozaik — 19.05 Mozaik zabavnih melodij — 19.40 Svetovna reportaža
Tretji program
20.05 Botique lahke glasbe
— 2930 Pota našega gospodarstva — 20.40 Lepe melodije — 2130 Dogodki dneva
— 21.40 Z natečaja Jugoslovanska glasba na radiu 1972
— 22.15 Naši znanstveniki pred m ikro! onom — 2230 Gustav Mahlcr: Simfonija št. 9 v D-dnru — 23.55 Iz slovenske poezije
LlI
11. JULIJA
U-   Dogodki dneva — 21.40
10. JULIJA
4.30 Dobro jutro  — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Poletni ringaraja — 9.40 Z revijski orkestrom Anđrć Prcvin — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Janez MatičLč: Suita za godala — 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo pihalne godbe — 1330 Priporočajo vam — 14.10 Madžarske ljudske pesmi — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Melodije mojstrov lahko glasbe — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Franck Pourcel — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno pop >!-dne — 18.15 Popevke in plesni ritmi — 18.45 Poletni kulturni vodnik — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Milana Križana — 20.00 Stereofonski operni koncert — 2130 Tipke in godala — 22.15 Za ljubitelje ja-zza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zaplešite z nami Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 1435 Glasbeni variete — 1535 Melodije velikih mojstrov v novih oblekah — 16.05 Na5 podlistek — 16.20 Klavir v ritmu — 16.40 Popevke na
4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 Z orkestrom Hanis Moltk.au — 9.40 Slovenske narodne v raznih priredbah — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Domači napevi iz prejšnjih časov — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi godci in ansambli
— 1330 Priporočajo vam — 14.10 Od melodije do melodije — 14.40 Na poti s kitaro
— 15.40 A. Pondfaidli: odlomek iz L dej. opere Giocon-da — 16,00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom in zborom Ray Blodi — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidenjc — 18.45 S pevcem Otom Pestncrjera
— 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s triom Vi tala Ahačiča — 20:00 Prodajalna melodij (sterco) — 2030 Radijska igra: Stenica — 21.43 Koncert lahke glasbe — 22.15 S popevkami po svetu — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Slovenski skladatelji z Goriškega
Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Z orkestroma Steve Race in Len Mercer — 16.05 Glasbeni bing-bang — 1-6.40 Melodije za vsakogar — 17.40 Poletno potepanje — 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20.05   Srečanja   ob lahki glasbi — 21.00 V korak s časom — 21.10 Glasbene konture — 2130 Dogodki dneva — 21.40 Arije in monologi — 22.15  Ljudje med seboj — 22.25 Večeri pri slovenskih skladateljih — 2355 Iz slovenske poezije
benc Matice in Novih Akordov — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Majhen recital pianista Andreja Jarca — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Felix Slatkin — 17.10 Poletno glasbeno popotovanje — 18.15 Igramo za vas — 18.45 Naš gost — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice   —   20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana (slereo) —2130 Lepe melodije — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe
Drugi program
13.05 Panorama zvokov — 1435 Glasbeni variete — 1535 Z majhnimi zabavnimi ansambli — 16.05 Srečanje melodij — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.40 Poletno potepanje — 18.40 Jazz za mlade — 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Mladina sebi in vam
RTV Ljubljana — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodija po posti
Tretji program
20.05 Glasbeni soiree — 21.00 Naš intervju — 21.10 Z orkestrom Morton Gould — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Gioacchiuo Rossini — Otto-rino Respighi: Fantastična prodajalna — baletna suita
— 22.15 Radijska kinoteka — 2230 Recital pianistke Dubravke Tomšič-Srebotnjakov«
— 23.55 Iz slovenske poezij«
14. JULIJA
Tretji program
20:05 Slovenske ljudske pesmi — 2030 Na mednarodnih križpotjih — 20.40 Melodije z velikimi orkestri — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Jo-hannes Đrahms: Valčki za klavir, op. 39 — 22.00 Jakov Gotovac: Ero z onega sveta (odlomki) — 22.45 Glasbeni klasiki našega stoletja — Fe-ruccio Busoai — 23.55 Iz slovenske poezije
13. JULIJA
12. JULUA
4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Počitniški pozdravi — 9.25 Popevke Ln zabavni zvoki iz Studia 14 —1020 Pri vas doma
— 12.10 Iz slovenske operne literature — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam
— 14.10 Med skladatelji Glas
4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 Z orkestrom Antonio Carlos Jobim
— 9.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov (Srbija) — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Iz domače simfonične literature — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam
— 14.10 Pesem iz mladih grl
— 14.30 Z ansamblom Silva Stingla — 14.45 Med šolo, družino in delom — 15.40 Poje allistka Teresa Bcrganza— 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom V V i 11 Tura — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Zabavni zvoki — 1830 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 16.45 Naš podlistek — 14.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minule z ansamblom Jožeta Kampiča — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevoi — 21 00 Lite: arni večer — 21 40 Glasbeni nokturno — 22 15 Iz albuma izvajalcev ja/za — 22 40 Od r -te - ke do popevke — 25.05 Literarni nokturno — 23.15 Nekega dne in neke noči
Drugi program
13.05 Panorama zvokov — 14.00 Otroci med seboj iD med nami — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Levo, desno, naokrog — 16.05 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.40 Sestanek ob juke-boxu — 17.40 Poletno potepanje — IS.40   S   Plesnim orkestrom
430 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 Melodij« za prijetno razvedrilo — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Igra violinist Igor Ozim — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi godci in ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Mali koncert za mlad« poslušalce — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Ob lahki glasbi slovenskih avtorjev — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Acker Bilk — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Operni koncert — 18.15 Signali — 16.50 Z Ljubljanskim jazz ansamblom  —  19.00  Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s triom Jožeta Bumika — 20.00 Naj narodi pojo — 20.30 Top. pops 13 — 21.15 Oddaja o morju   in   pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo
DrugI program 8.05 Uvodni akordi — 8.40 Petek na valu 202 — 12.40 Pa-norama zvokov — 1435 Glasbeni variete — 15.35 Popevk« se vrstijo — 16.05 Vodomet melodij — 16.40 Popoldne ob sprejemniku — 17.35 Po!e:.iO potepanje — 18.4!) Jazz na II. programu — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Kitara v ritmu — 1935 Priljubljene pope\ Ln
Tretji program
20.05 Od premiere do premiere — 21.05 Vrtiljak lah h not — 2130 Dogodki dneva — 21.40 Z jugoslovanskih koncertnih odrov — 23.55 Iz slovenske poezije
izdaja in tiska C P »Go renjski tisk« Kranj, Ulica ftfoša Pijade — Naslov uredništva in uprave luta: Kranj, Trg revolucije 1 stavba občinske stepsti ne. — Tek. račun pri SRK v Kranju 515-1-135 — Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma-loogla&na in naročniška služba 22-152. — Naročni na: letna 60, polletna 30 din, cena za eno številko 70 par. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 18 0o popusta. Neplačanih oglasov   ne objavljamo
TELEVIZIJA,
8. JULIJA
14.00 VVimblcdon: teniški turnir — finale moških — barvni prenos (EVR), 17.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 3. barvna oddaja, 18.10 Obzornik, 18.25 Trapol-lo HH 33 — oddaja za otroke, 19.15 Mozaik, 19.20 Usodno nebo — 2. del, 19.50 Cik-cak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.30 Melodije Jadrana — prenos iz Splita (RTV Zagreb), 22.00 Moj prijatelj Tony — serijski barvni film, 22.50 TV kažipot, 23.10 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 13.55 Poročila, 17.15 Kronika, 17.30 Dubrovnik: vaterpolsko prvenstvo Jugoslavije, 18.20 Mladinski serijski film (RTV Zagreb), 19.15 Igralec je igralec (RTV Beograd), 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV
9. JULIJA
8.50 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 9.40 Po domače s Slavkom Znidaršičem in oktetom Jelovica (RTV Ljubljana), 10.12 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb), 10.55 Mozaik, 11.00 Otroška matineja, 11.50 Mestece Peyton — serijski film, 12.40 TV kažipot, 14.40 Igre brez meja — barvna oddaja (RTV Ljubljana), 16.00 Velika nagrada Aachna — preskakovanje ovir, barvni prenos konjskih dirk (EVR), 18.15 Ujeto mesto — ameriški film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.30 Ko nisem bil več vojak — humoristična oddaja (RTV Beograd), 21.15 Stih in pesem — zabavno glasbena oddaja (RTV Zagreb), 21.30 Športni pregled (JRT), 21.55 Brazilija: malo svetovno prvenstvo v nogometu — prenos finalne tekme (EVR) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV
10. JULIJA
16.25 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.15 Obzornik, 18.30 Kremenčkovi — serijski barvni film, 18.55 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.00
Maksimeter (RTV Beograd), 19.45 Kratek film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik (RTV Ljubljana), 20.45 Dubrovniške poletne prireditve — prenos otvoritve (RTV Zagreb), 21.20 Diagonale, 22.20 Poročila, 22.25 Šahovski komentar (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 16.55 Poročila (RTV Zagreb), 17.40 Lutke (RTV Beograd), J.8.00 TV vrtec, 18.15 Kronika, 18.30 TV pošta (RTV Zagreb), 19.00 Maksimeter (RTV Beograd), 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV
11. JULIJA
17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.15 Obzor-nik, 18.30 Tiktak — M. Jezer-nik: Medvedov godrnjavček — 1. del, 18.45 Risanka, 18.50 Mozaik, 18.55 Moški zbor iz Ribnice, 19.20 Industrijsko oblikovanje: Sedanjost in prihodnost oblikovanja, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.25 Do ponedeljka se že prebijemo — sovjetski film, 22.25 Likovni nokturno: Jožef Petkovšek — barvna oddaja, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.15 Poročila (RTV Zagreb), 17.40 Daljnogled (RTV Beograd), 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Znanost, 19.15 Humoristična oddaja, 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) 20.30 Novinarski klub, 21.15 Serijski film, 22.05 TV dnevnik, 22.25 Annale 72: Močvirje — opera (RTV Zagreb)
12. JULIJA
16.25 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.20 Obzornik, 18.35 Sebastijan in Mary Morgane — serijski barvni film, 19.00 Mozaik, 19.05 Naši operni pevci: Friderik Lup-ša, 19.25 Na sedmi stezi, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 Moliere: Sca-pinove zvijače — predstava Drame SNG Ljubljana, 21.20 Odiseja miru: Zakaj Bel f as t? — dokumentarna oddaja, 21.50 Jazz na ekranu: Kvartet Boone Drew — 2. del, 22.20 Poročila, 22.25 šahovski komentar (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 16.55 Poročila, 17.40 Risanke, 17.50 Serijski film, 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Reportaža, 19.00 Risanka (RTV Beograd), 19.15 Zabavna glasba (RTV Skopje), 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV
13. JULIJA
16 45 Madžarski TV preeded (RTV Beograd), 18.15 Obzor-
nik, 18.30 Boj za obstanek — serijski film, 18.55 Mozaik, 19.00 Čiščenje narave — barvna oddaja iz cikla Civilizacija, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 Bos stozi pekel — japonska nadaljevanka, 21.15 Sodobniki: Piccasso — barvna oddaja, 21.55 Vohuni, agenti, vojaki: Norsk-Hydro — serijska oddaja (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.10 Poročila, 17.40 Otroški spored, 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 19.00 Srečanja (RTV Beograd), 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV
14. JULIJA
16.25 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.15 Obzor-nik, 18.30 Veseli tobogan, 19.00 Mestece Peyton — serijski film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Zaznamovana — ameriški film, 22.20 Košarka Jugoslavija : ZRN — iiosnctek iz Umaga, 23.35 Poročila, 23.40 Šahovski komentar (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 16.55 Poročila, 17.40 Otroški festival, 18.15 Kronika, 18.30 Poljudno znanstveni film (RTV Zagreb), 19.0 Narodna glasba (RTV Sarajevo), 19.30 Risanke (RTV Beograd), 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV
Kranj CENTER
8. julija amer.-italij. barv. film PLAČANEC ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer.-ita-lijanskega barv. filma PRAVI MOŽ Z ZAHODA ob 22. uri
9. julija amer.-italij. barv. film PLAČANEC ob 15., 17. in
19. uri, premiera angl. barvi filma SCARAMOUCHEVA VELIKA PUSTOLOVŠČINA ob 21. uri
10. julija premiera amer. filma STAN IN OLIO, MOJSTRA SKAZE ob 16., 18. in
20. uri
11. julija amer. film STAN IN OLIO, MOJSTRA SKAZE ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORŽIČ
8. julija amer. barv. film PRGIŠČE SVINCA ob 16. uri, amer. film OD TOD DO VEČNOSTI ob 18. uri, premiera italij.-špan. barv. CS filma LJUBEZEN ČAROVNIC ob 20. uri
9. julija amer. barv. film PRGIŠČE SVINCA ob 14. in 18. uri. italij.-špan. barv. CS film LJUBEZEN ČAROVNIC ob 16. uri, amer. barv. film MOJA DRAGA KLEMENTINA ob 20. uri
10. julija amer. barv. film VO.TAK-MORILEC ob  18. in 20. uril, julija amer. barv. film
VOJAK-MORILEC ob 18. in 20. uri
Ta teden na TV
Nedelja, 9. julija, ob 18.15:
UJETO MESTO
— ameriški film; režija Robert VVise; v glavnih vlogah: John Forsjthe, Joan Camden, Herold J. Kennedy, Victor Suther-iand;
Ujeto mesto je več kot le napeta kriminalka. Predstavlja moža in ženo, ki skušata razkrinkati gangstersko tolpo. Živita v stalnem strahu, da jima bodo le-ti prišli na sled in ju ubili. Kako zagotoviti pravici učinkovito in hitro prevlado nad zlom, je osnovno vodilo te napete, bistroumne detektivske melodrame, ki je precej nad povprečjem.
Torek, 11. julija, ob 20.35:
DO PONEDELJKA SE ŽE PREBIJEMO
— sovjetski film; režija Stanislav Rostockij;
Film je sproščena, ve-
dra, neposredna pripoved o osmih učencih devetega razreda, ki niso več otroci, pa tudi odrasli še niso. Pred nami se odvajajo trije dnevi iz življenja ljudi, katerih usoda je tesno povezana s šolo, z vsakodnevnimi nalogami, skrbmi, veseljem in žalostjo. Film je dobil leta 1969 zlato medaljo na 6. mednarodnem filmskem festivalu v Moskvi.
Petek, 14. julija, ob 20.35:
ZAZNAMOVANA
— ameriški film; režija Alfred Hitchcock; v glavnih vlogah: Cary Grant, Ingrid Bergman, Cloude Rains, Louis Calhern;
Film vsebuje vse značilnosti Hitchcockove ustvarjalnosti. Mojstrsko prikazuje iskanje in odkrivanje skrite nacistične organizacije v Rio de Janeiru. V napeti vohunski zgodbi nastopa Cary Grant kot agent Devlin, Ingrid Bergman pa kot hči vohuna, ki je izdal ameriške vojaške skrivnosti, pa bi rada oprala očetovo sramoto.
Tržič 1
8. julija premiera amen barv. CS filma PRIŠLI SO V CORDURO ob 18. in 20. urj
9. julija amer. barv. CS film PRIŠLI SO V CORDtt RO ob 15. in 19. uri, amer.* italij. barv. film SKRIVNOST VATIKANSKEGA ZAKLADA ob 17. uri
11. julija amer. barv. film MOJA DRAGA KLEMENTINA ob 18. in 20. uri
Kamnik DOM
8. julija amer. film FRA DIAVOLO ob 18. in 20. uri
9. julija amer. film
FRA
DIAVOLO ob 15. in 17. uri
10. julija amer. barv. film MOJA DRAGA KLEMENTINA ob 18. in 20. uri
Krvavec
9. julija amer. barv. film REVOLVERAŠEV SIN ob I7« in 19.30
Škofja Loka SORA
8. julija amer. barv. film NEVARNO POSLANSTVO ob
18. in 20. uri
9. julija amer. barv. film RIO LOBO ob 18. in 20. uri
10. julija amer. barv. film NEVARNO POSLANSTVO ob
19. uri
11. julija nemški barv. film JAVNA HIŠA ob 20. uri
Železniki OBZORJE
8. julija amer. barv. f'njri RIO LOBO ob 20. uri
9. julija amer. barv. film NEVARNO POSLANSTVO ob 18. in 20. uri
Radovljica
8. julija amer. barv. fi'1? MESTO NASILJA ob 18. uri. amer.barv. film BOJEVNIKI ob 20. uri
9. julija amer. barv. BOJEVNIKI ob 15. in 20. uri, amer. barv. film MDRPHVJE-VA VOJNA ob 18. uri
10. julija italij. barv. lil'0 S. O. S. NOB1LE ob 20. uri
11. julija amer. barv. fijW SVETILNIK NA KONCU SVETA ob 20. uri
Dovje Mojstrana
8. julija franc.-italij. barv. film RDEČI KROG
9. julija amer. barv. f^10 RIO LOBO
Kranjska gora 8.  julija  amer. barv. f^m RIO LOBO a Javornik DELAVSKI DOM
8. julija italij. barv. f''"1 PUSTOLOVŠČINE   ALI " BE
9. julija franc.-italij. barv« film RDEČI KROG
Jesenice RADIO 8. julija amer. barv. f''111 PLAMEN NAD SM1RNO
9. julija amer. barv.
film
PLAMEN NAD SMIRNO
10. julija italij. barv. f"'10 NEZGREŠLJIVI SHANGO
H. julija italij. barv. f'im NEZGREŠLJIVI SHANGO
Jesenice PLAVŽ .
8. julija italij. barv. f"*0 NEZGREŠLJIVI SHANGO
9. julija italij. barv. NEZGREŠLJIVI SHANGO
10. julija amer, barv. ^ PLAMEN NAD SMIRNO
11. julija amer. barv. 111 PLAMEN NAD SMIRNO
Kranjska gora 9. julija franc. barv. 11 OROŽNIK SE ŽENI
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE
U PALETA- 7 KROKAR, 13. UNIKAT, 14. LIRIKA, 15. START, J, ZAČETEK, 17. TEMA, 18. ZASE, 19. ARA, 20. NEGRITI, Al'*?:' 26 KREK, 27. DAMA, 31. PLEKSUS, 33. DINAR, 34. M AROD, 35. MILINA, 36. LOLITA, 37. TRASAT
NAGRADNA KRIŽANKA
IZŽREBANI REŠEVALCI
Tokrat smo prejeli le 57 rešitev, izžrebani pa so bili naslednji reševalci: L nagrado (30 din) dobi Anica Carman, Kranj, Gradnikova 11; 2. nagrado (20 din) Iva Slapar, Kranj, Koroška 14; 3. nagrado (1C din) pa prejme Mirko Cankar, žiri, Selo 39. Nagrade vam bomo poslali po pošti.
ed.V°P°RAVNO: 1. brezglavost, zmešnjava, 7. del voza, 13. nike t ' muslimanski klicar, ki z minareta kliče ver-(jgj molitvi, 15. strog sodnik, po kretskem kralju, 16. vela Ya."i'e.' napovedovanje prihodnosti, 17. ime dveh prelazov krati itauJanska '"ka na Jadranskem morju, 19.
VanjC%Za dativ' 20- široka ulica z nasadi, 23. gostija, svato-hiie       . rododendron, 27. peza, težavnost, 31. ovenelost, 33. ko]n,PeSnilta ^regorčiča, 34. ime slikarke Vovkove, 35. samo-,ca. 36. brezno, 37. Južni sadež.
tega s<h     0:     amcriški ,ev< 2- portugalski indigo, iz kate-pravo ^eIovau* anilin, 3. žensko ime, Cankarjeva junakinja, s,t' žreb        SVeta potloba' 5l vrsta konjskega hoda, 6. arab-tra§i{a ec' 7- omarica, 8. poletni mesec, 9. vrsta pralnega letni d ,  ekt> 10. konec, uspeh, 11. krava ciklja, 12, papežev tdoUa "h?t,ek (annatae), 16. francoski slikar, impresionist, H. 8lJm ' 18- nekdanja tovarna v Metliki (Belokranjsko sadje), tr*eica a*      s,avni hunski poglavar, 23. sijaj, blesk, hrup, 24. ^viik VMfka' 25, Posrednik v elektrotehniki, 28. istrski knji-drobiž vx!°r Car' 29 Priljubljen športni rekvizit, 30. denarni Lesni prh     °dnl lndiil> 32< Lesno industrijsko podjetje, 33. aJevnih •   VisIe na Po,Jskem> tudi naziv za sveti pri tujih •nienih, 35. znak za kemično prvino talij.
% Gla   v Piljite do četrtka, 13. julija na naslov: I kr.vS' ^r8 revolucije 1, Kranj, z oznako Nagradna Za,*a. Nagrade: 1.: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din.
°8l^°MalNJSKl MUZEJ v KRANJU — V Mestni hiši je na
^toostna arneol°5ka, kulturno-zgodovinska, etnografska in
^Pita rno zgodovinska zbirka. V Galeriji v Mestni hiši je
j5 'z K»^/Slava niojstra umetnega kovaštva Jožeta Bertonc-ope.
..   V v
ta8ka ftJk stavbi v Tavča
rjevi ul 43 je odprta stalna pokra-b *"kji "i • Narodnoosvobodilni boj na Gorenjskem in re-0stoiik ^blrka Slovenska žena v revoluciji, v galerijskih
Mode
rna galerija v Ljubljani.
v t)
kpijjj v ; |-°Vl n'^' Je odprt Prešernov spominski muzej, v ^'Jane   StavD* pa razstava del slikarja Antona Plemlja
■TRZNI PREGLED
loterija
srečke s	so zadele
končnicami	din
60	20
620	50
9950	300
84260	2.020
162710	10.000
31	20
611	100
1971	200
82211	500
254561	10.000
263751	10.000
299711	10.000
52	20
592	50
65822	500
832o2	1.000
686632	10.000
3	10
39433	2.010
62203	510
63433	1.010
001113	10.010
04	30
84	20
06924	2.000
95434	500
126494'	10.000
391334	10.000
05	40
15	30
4025	300
40775	2.000
48155	500
009035	10.000
. 6	10
10016	510
80816	1.010
116656	150.010
473376	10.010
498036	10.010
7	10
45607	510
50857	510
68777	1.010
105947	10.010
769457	10.010
038	50
9698	200
82838	500
90298	1.000
293078	10.000
59	20
79	20
329	50
819	100
28219	500
142069	10.000
504299	10.000
Dežurni veterinarji:
7. 7. do 14. 7. Anton Bedina, Kokrica, tel. 23-518;
14. ] do 21. 7. Bogdan Ce-puder, Kajuhova 23, telefon 22-994;
21. 7. do 28. 7. Anton Bedina, Kokrica, tel. 23-518.
JESENICE
Solata 3 din, korenček 6,50 din, slive 8 din, jabolka 8,60 din, pomaranče 7 din, limone 10,50 din, česen- 9,50 din, čebula 5,50 din, fižol 6,50 do 9 din, pesa 3,50 din kaša 3,70 din, paradižnik 4,80 do 5 din, ajdova moka 6,30 din, koruzna moka 2,25 din, jajčka 0,60 do 0,80, surovo maslo 35 d:n, smetana 15,50 din, klobase 4,50 din, skuta 9,10 din, sladko zelje 1,80 din, kislo zelje 3,70 din, cvetača 5 din, paprika 12 din, krompir 2,40 din, breskve 8 do 9 din.
TRžIC
Solata 4 din, korenček 7 din, slive 6 din, jabolka 8 din, pomaranče 6 d'n, limone 12 din, česen 10 din, čebula 6 din, fižol 10 din, kaša 10 din, paradižnik 8 din, banane 7 din, marelice 9 din, ajdova moka 5 din, jajčka 0,70 do 0,80 din, smetana 17 din, skuta 9 din, sladko zelje 2 din, cvetača 7 din, paprika 20 din, krompir 4 din, med 20 din, breskve 9 din, borovnice 10 din
KRANJ
Solata 3 din, špinača 4 din, korenček 3,50 din, slive 5 din, jabolka 2 do 3 din, pomaranče 6 din, limone 10 do 12 din, česen 8 din, čebula 6 do 7 din, fižol 8 din, pesa 4 din, kaša
5 din, paradižnik 6 do 7 din, breskve 7 din, marelice 8 din, paprika 10 din, ajdova moka 7 do 8 din, koruzna moka 4 do 4,50 din, jajčka 0,80 din, surovo maslo 28 din, smetana 14 din, orehi 34 din, klobase 8 din, skuta 8 din, sladko zelje 3 din, cvetača 5 dm, krompir 1 din, novi 3 do 3,50 din, pesa 3 do 3,50 din, borovnice 15 din
'poreciii so s«;
V KRANJU
Toporiš Janez in Valter Stanislava, Šare Anton in Presek Majda, Drinovec Janez in Vilfan Marija, Štefe Ignacij in Debeljak Francka
V TRŽIČU
Šlibar Franc in Vičič Danica, Perko Janez in Novosel Vlasta
umrli so
V KRANJU
Robas Ivan, roj. 1914, Gre-gorec Franc, roj. 1936, Dovč Ivan, roj. 1900, Grašek Miroslav, roj. 1896, Mestek Alojz, roj. 1926, Tičar Frančiška, roj. 1893
V TRŽIČU
Slapar Helena, roj. 1892, Fajfar Peter, roj. 1912, Ze-pič Matevž, roj. 1888, Cam-pelj Rudolf, roj. 1932, Meglic Angela, roj. 1904
V Tržiču plavalni tečaj
Občinska zveza za telesno kulturo v Tržiču je na do mačem kopališču pripravila plavalni tečaj. Pobudnik in organizator pripravljalnih del, da je tečaj stekel, pa je bila profesorica telovadbe Antonija Mikič. V tečaj, ki bo trajal deset dni, se je vpisalo 115 šoloobveznih otrok iz vseh treh osemletk. Plavanja se učijo po tri ure dnevno in če bo ugodno vreme, se
bo tečaj v naslednjih nekaj dneh končal. Plavanje poučuje šest plavalnih učiteljev, ki imajo spričo velikega števila vpisanih polne roke dela.
Tečaj bo stal posameznika 10 din, kar je mišljeno kot vstopnina za kopališče. Vse ostale izdatke pa bo k rila občinska zveza za telesno kulturo v Tržiču.
-Jp
Še več mladinskih aktivov
V kamniški občini je 25 mladinskih aktivov, v kate rih je včlanjenih okrog 4000 mladincev in mladink. Računajo, da je v občini okrog šest do sedem tisoč mladincev in mladink. Predsedstvo občinske   konference ZMS
° ^•'nivM-,10 nui7-ejske zbirke so odprte vsak dan od 10. 0cl I7- do 19. ure.
Mednarodni plesni turnir na Bledu
V sredo in četrtek, 12 in 13 julija, bo v Kazini Park hotela na Bledu 20. mednarodni plesni turnir. To tradicionalno prireditev letos prirejajo Plesna zveza Slovenije, turistk no društvo in Park hotel Bled. Prireditev se bo obakrat začela ob 20.30. Prvi večer bodo ua progiamu Standardni, drugi \c-čer pa latinsko-ameriški plosi Nastopili bodo pari iz 14 držav oziroma vseh kontinentov. Nastopil bo tucM par — svetovni prvak v latinsko ameriških plesih iz Nove Zelandije
A ž.
Kamnik je sprožilo akcijo za poživitev dejavnost] mladin-skih aktivov. Mod drugim naj bi do poletja prihodnjega leta naraslo število aktivov od sedanjih 25 na 80. Mladinski aktiv bo v vsaki krajevni skupnosti in v v;aitr-m večjem podjetju.
Kamniški mladinci so s že uredili bivšo železniško postajo v mladinski klub. Klub je tedensko odprt >osied .h, četrtkih in sobotah. Plese prirejajo ob glasb; na gramofonskih ploščah, kei "je to cenejše, pa tudi v sobi za ansambel ni prostora
Letošnje poletja bodo na vsakih 14 dni organiziral'' avtobus za prevoz mlndinccv .n mladink na ehodevni izlet na morje in to vsikr' •' v drug ki i j J. V.
ri
i mm m
t m i -i • mi«
<5. zapis)
Pripoved o rastlinskih združbah in osamclcih visoko med snegovi moramo še zaključiti z opisom bilk in cvetov, ki bi jejo boj za obstanek v najostrejših pogojih, dostikrat skoro brez upa zmage... To niso več trate, to so osamljene blazine ostrih trav, ki nudijo zavetje in hrano rožnato-cvelni lepnici, trdoživim kre-čem, pritlikavim pcteroprst-nikom, dišečim klinčkom, nebesnomodrirn sviščem, trobent icam, rumenim makom in murkam. Bolj sama zase se vkoreninja tam okrog bela žamctoa očnica, čimbolj zase in v nedostopni strmini, tem bolj varno ...
Še besedo o slečju, ki je močno razprostranjeno v Ma-kekovi kočni. (V zadregi sem: stari avtorji so pisali Ravenska, Makekova kotina — torej dolina, ki tvori kot; od tod kot'na, v izgovorjavi kočna. Pisati bi morali potemtakem besedico kočna z malo začetnico, kadar govorimo o dolini; z veliko pa, kadar imamo v misli gorski vrh Kočno. Mogoče pa je drugače prav?)
Slečje spleza na Jezerskem med skalovje še više kot rusje: v višino do 2100 m, v dolino do 900 m. Nižje lege pa mu niso všeč. Tej prelepi gorski roži — ki poleg bele očaice in modrega svišča (encijana), predstavlja tudi našo narodno zastavo — je pesniško čuteči planinec izrekal kompliment: da združuje čilost svojega alpskega rodu z južnjaško ognjevito rdečo barvo svojih cvetov.
VALVASORJEVO PRIČEVANJE
Ko  so   toplejši vetrovi začoli  oznanjati konec poslednje ledene dobe, se je zbrala v kotlini obilica vode  iz tajajočih se ledenikov. Rodilo se je jezero! Jezero, ki je dalo kraju
ime! Ki
mikavno lepoto i velja še dandanašnjii!
Seveda pa je nastala prava naravna stiska, ko se je jezersko vodovje kar naprej večalo — ravenski ledenik je gineval in preobilica vode si je iskala izhoda iz globeli ven. A naletela je na oviro: ledenik iz Makekove kočne je že prej nanesel tako visoko grobljo balvanov, da je odtok voda močno zavrla.
Vendar pa si je voda, kot ena najmočnejših naravnih sil, sčasoma le izsilila odtok skozi grobljo in potem vdrla v tesen Kokre. Da je bilo res tako dramatično, spoznamo že po današnjem toku Jezer-nice: dokler teče po ravnini, je njen padec komaj 1 %; ko pa se z Zgornjega Jezerskega spusti navzdol, je njen padec prav nezaslišan. Z nadmorske višine 884 m pri Kazini pade skoro 60 metrov do Za-dloga na Sp. Jezerskem (n. v. 827 m), čeprav je daljava malenkostna. Reči bi celo smeli, da Jezer niča tod ne teče, pač pa pada ...
Sčasoma je jezero z Zg. Jezerskega povsem odteklo — vendar nam Valvasor (leta 1681) še govori o stalnem jezeru na Jezerskem.
Danes, poleg krajevnega imena, spominja na nekdanje jezero le še ime rečice — Jezernice. Ta pa, kot trdijo domačini, ima kar trideset izvirov.
Dno nekdanjega jezera je mehko, ilovnata usedlina, ki pa jo ob velikem deževju — vsaj med Skubrom in Sv. Andrejem :— preplavi voda, kot spomin na davne dni...
Na dni, ko je jezero segalo do Virnika, Anka, štularja pa daleč pod Ravensko kočno, do Skubra, mimo sedanje Kazine vse do Mlinarja (Murija), kjer je bilo celo nekako »pristanišče« ali vsaj privezovališče čolnov. Po izročilu je neki župnik skoro utonil v jezeru, ko je hotel priti s čolnom od Skubra k
stari cerkvi sv. Ožbolta. Ker pripoved o tem dogodku govori tudi o strašnih valovih, si kar lahko mislimo, da nekdanje jezero ni bilo kar tako ponižno.
PLANŠARSKO JEZERO
Spričo starega nekdanjega jezera, kd je pokrivalo vso današnjo ravan od Kazine tja do štularja, je sedanje Planšarsko jezerce le rahel spomin na prejšnje čase.
Toda tihe lepote ima tudi to v izobilju: krog in krog ga obdajajo temni smrekovi gozdovi, nad njimi pa kipe zasnežene gore. Voda je čista in mrzla; za kopanje resda ni, pač pa je veslanje po jezeru prav prijetno in idilično. In v skladu s starodavno slovensko navado, je pri jezercu za uteho tudi krčma ...
Nehote pa se mi je že večkrat vsilila primerjava Plan-šarskega jezera z Rabeljskim jezerom pod Predilom, že onstran državne meje v Kanalski dolini. Tudi Rabelj-sko jezero ždi v samoti med gorami, njegova voda je hladna in ni za kopanje. Tudi okrog Rabeljskcga jezera je vse tiho, ker je od rok, pozabljeno in skrivnostno.
Vse natanko tako kot je s Planšarskim jezerom na Jezerskem. Kajti tudi to je »preveč« od rok. Reka izletnikov v Avstrijo hiti mimo, hribolazci pa jo uberejo v gore kar mimo Makeka. Le »ovčarski bal« prinese nekaj življenja v to tiho jezersko zatišje. Kot pa je samotnemu popotniku ta tišina, ne-obljudenost in mir všeč, tako bi bilo turističnemu društvu in gostinskemu podjetju prav, če bi našlo pot do jezera več izletnikov. Saj so se Jezerjani pred leti močno potrudili, da so zajezili Je-zernico in tako »ustvarili« Planšarsko jezero.
Črtomir Zoreč
KAMELEON
Deset let bo tega, kar poznam tovariša Kameleoni-Kameleon je namreč viden javni delavec, dobitnik t& štetih priznanj in plaket, ki so mu jih navrgle njegov* genialne gospodarske odločitve. Lahko rečem, da je b» vedno na liniji, vedno pripravljen izpolniti ukaze rn& drih mož v republiških in zveznih vrhovih. Celo vec! v svoji neumorni prizadevnosti ni okleval prehitet} uradno sprejetih sklepov, ki so — po njegovem preptj' čanju — stopali v veljavo mnogo prepočasi. Zmeraj t* hodil korak pred drugimi in tako dostikrat prišel » časopis kot brezkompromisen borec za pravice delt? cev in za boljšo bodočnost domovine. Žal na poti sko® Življenje ni imel kaj prida sreče. Revolucionarne^, duha, s kakršnim se je ponašal, nekateri niso hot&1 razumeli, zato si je nakopal precej nasprotnikov. W&. tekli teden, denimo, so ga sovražniki ljudstva neusrn1' l j eno pretepli in zdaj leži, ves polomljen, v bolnišnic1.
Prvič sva se torej srečala pred desetimi leti. Tovari Kameleon je takrat krožil po občini in kot inšpektot za delo obiskoval ostanke gnilega razreda kapitalist0^ Ostro in brezkompromisno je zapiral privatne &m venecijanke, mline in gostilne, ki so bili, kakor vem0' vir izkoriščevalskega bogatenja. Ni nasedel tarn&nl* lastnikov in njihovim hinavskim trditvam, da P°s^ ne bodo imeli od česa živeti. Slavni križarski pohod zaključil v zakotni vasici Podmaccsen, največjem zQ&a"' skem središču komune, kjer so predrzni hribovci, P°" tem ko jim je razložil, da kopičenjzi bogastva bije ffl* nja ura, ogorčeno navalili nanj. Komaj, komaj sta 0' in zapisnikar ušla na varno. V pisarni je nato dvig*11 romp in pomp ter alarmiral miličnike, ki so $11°^ zavili vrat žagarski obrti v Podmacesnu.
Naslednji teden je v časopisu izšel članek s Portr^l župana, sekretarja in tovariša Kameleona, pod katetri je pisalo, da sestavljajo najbolj udarno trojico v de^ in da edini daleč naokrog upajo razkrinkavati skrlt grobarje proletariata...
Toda razvoj gre neutrudno naprej in Kameleon l čez čas moral prepustiti mesto inšpektorja mlajši ' bolj izobraženemu, a seveda manj izkušenemu kdle\' Rotacijski tokovi so vrlega funkcionarja odložili v j binetu načelnika za kmečki turizem. Občina je natnf . medtem spoznala, da bi intenzivna preusmeritev v tw sko dejavnost utegnila prinesti preobrat v sumil* jt počasen gospodarski razvoj regije. Uporni Kame}e bo gotovo kos zahtevnim nalogam, so rekli poji^ vrhovi ter ga okronali za šefa novo ustanovljen oddelka. ^
Prekaljeni aktivist je vzel zaupano mu dolžnosti ^ resno. Preučil je goro materialov, analiz, priporovti smernic, potoval na študijsko izpopolnjevanje v SV' v Avstrijo in na švedsko ter kmalu odkril, da sK ■ nost uspeha tiči v negovanju etnografskih posebn pokrajine. . ]0
»Nemudoma  moramo  sprožiti  široko zastavu akcijo prosvetljevanja kmetov, ki v kratkovidni^0 ^ jenosti zametujejo dediščino naših prednikov, nas£jafil zolce, nabožna znamenja in lesene bajte,« je P-^t v poročilu. »Najhujši zločin pa pomeni zanemari in počasno hiranje čudovitih vodnih mlinov, žag in r0$ ličnih krčem, kakršnih ne premore noben drug n Evrope.« ^
Zadovoljno so nadrejeni kimali z glavami m s r^p no odobrili mastna sredstva, ki naj bi Kameleonu gočila prirediti ciklus izobraževalnih predavanj "P° i ličnih krajih komune. Bistri načelnik se je spet P/jj vil na straneh lokalnega lista in v intervjuju nap°v same velike reči. Jjd
Sladili so dolgi tedni napornega romanja iz i'■ v zaselek in duhamornega prepričevanja nezauP1'' j domačinov. Čisto nazadnje je zagnani misijonar t Q tna prispel tudi v Podmacesen. Pod preluknjano i;< vaškega skednja so navzoči napeto prisluhnili *z njem učenega referenta.
»Ali vas ni sram, tovariši, da puščate vnema' m
krasne žage, ki bi lahko ime Podmacesna ponesle
v svet?!« je retorično začel Kameleon. »Pa g°-\-sp Kakšne slastne klobase ste včasih postavili pred 00 ^ valca! In mlin? še zdaj, ko leze vase, je lepši ko teri koli podoben objekt v občini...« , 4 ^{u
Tine, Loj z, Polde, Miha in Cene, brezposelniJ- nC$> ki že 10 let životarijo od občinske podpore, y, bivši mlinar, ter Pepc, nekdanji oštir, zdaj vaški so kot eden rinili pokonci, zgrabili pri steni s ^ cepce in groblje ter ob vsesplošnem odobravanj
nili nad osuplega govornika.
Planšarsko jezero na Jezerskem. »Jezero v tihoti...« kot v pesmi. Čeprav dosti zelo spominja na Rabeljsko jezero pod Predilom. — Foto: F.Perdan
i pa
Na sedežu občine je vest o napadu na^ Kameleona zbudila skrajno začudenje. Nihče U kaj botruje barbarskemu izgredu Podmacesntn*>t ^fi stari, pozabljeni zapisnikar si je v kotu v®$® '.t dlani. L
Biserna poroka v Lanišah
N..
rt. p«**, v Gcci, vas. J. sodc.ovala ,ud, rudarska godba na piha.a k Id*. — Foto: J. Govekar
Rudarski praznik v Gorenji vasi
Rudarji rudnika urana v fcirovskem vrhu so v nedeljo v Gorenji vasi prvič slovesno proslavili dan rudarjev. Že od zgodnjih jutranjih ur so lahko tisti, ki so se ta dan mudili v Gorenji vasi, opa/.o-VaH razpoložene rudarje domačega rudnika v svečanih ln delovnih uniformah, ob vhodu v vas pa so vsakega Prišleka  pozdravili   mlaji z
napisi »srečno«. In radovednežev ni bilo malo, kar pa ni niti čudno, saj je rudnik v Žirovskem vrhu edini na Goren jskem.
Ob deveti uri je parada krenila izpred stare osnovne šole: na čelu rudarji z zastavami in rudarskimi prapori, nato pa rudarska pihalna godba iz Idrije, rudarji domačega rudnika in prebival-
Zlati
jubilej Grašič
.po 50 letih skupnega življenja sta minulo soboto v Kranju zakonca Ivana in Alojz «E»Sič iz Tenetiš ponovila ob-'iubo o zvestobi. Poročila sta se namreč 28. junija 1922 v Tržiču.
Ivana Grašič, hči številne družine Jerneja Polajnarja in grijane Mubi, se je rodila *899. leta v Spodnji Kokri. Ko Je odrasla je šla v Kranj Za kuhinjsko pomočnico in *e spoznala z Alojzcm. Alojz ~rašič pa se je rodil 1897. le-ta v Spodnjih Tenclišah Kot Slri čevljarja Jožeta Grašiča w Marijane Debelak. Z 12 le-P ie bil pri sosedu pastir in kasneje hlapec, s 17 leti pa 1«
moral v vojsko. Med prvo vojno je dobil dvoje odliko vanj.
Ze nas'ednje leto po r,oro ki se je zakoncema Grašič rodila hčerka. In poiem je bilo še sedem otroc. Danes je živih še šest, ima: a pa de vet vnukov in dva pravnuka.
Med obema vojnama je bilo včasih težko, saj je bil Alojz sezonski delavc::, Ivana pa je f.Krbela za don in diu-ž no JV;ed drugo voj 10 je \*a d.u''na pomagala partizanom. Oče je stražil vas in hodil na i veze. Mati pa j 3 bila po vojni odlikovana z in.-da ljc za zzsluge za haroč.
A. Z.
ci Gorenje vasi. Na slavnostno okrašeni tribuni pred domom TVD Partizan pa so se zbrali član predsedstva skupščine SRS Zdrav ko Krvina, predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz občine in predstavniki Geološkega zavoda iz Ljubljane.
»Več kot 1000-glavi kolektiv Geološkega zavoda iz Ljubljane vas najlepše pozdravlja,« je zbranim spregovoril predsednik delavskega sveta tega zavoda ing. Marjan Ahlin. V nadaljevanju je orisal potek dosedanjih raziskav in nakazal smernice za bodoče delo. »Letos se raziskave nadaljujejo,« je dejal. »Inštitut Jožef Štefan iz Ljubljane je že odprl poskusni obrat za predelavo uranove rude. Savske elektrarne so pripravljene soinvestirati pri gradnji jedrske elektrarne v Krškem. Skratka: poskrbeti bo treba, da bo danes še raziskovalec v tem rudniku, kasneje pa industrijski delavec imel zagotovljen svoj obstoj.«
Na proslavi pa so nastopili še Gorcnjevaški oktet in mladinci' domačega mladinskega aktiva z recitacijami.
Po končani svečanosti so si lahko vsi obiskovalci ogledali poskusni obrat za predelavo uranove rude v To-dražu, kasneje pa se pove-selili na pravcati rudarski veselici. J. Govekar
»Že tretjič se bom poročil. Samo zdaj bi kakšno bolj mlado rad,« se je pošalil 84-letni Janez Treven iz Laniš pri Sovodnju v Poljanski dolini, ki bo danes z ženo Marijo praznoval biserno poroko.
»Sedem sestra sem imel,« se spominja jubilant, »in večina jih je že v mladih letih morala oditi služit. Naša kmetija je bila premajhna za preživljanje. Toda zatekli so nas še hujši časi. Kmalu po poroki so me poklicali v vojsko. V štirih letih in pol sem ,prcrajžal' skoraj pol Evrope. Okusil sem strahote vojne na domačih tleh na Poljskem, v ČSSR, Romuniji, Galiciji, Albaniji ... In prav v Albaniji sem staknil bolezen, ki se je nisem več rešil. Zaradi dela v vodi me od takrat noge ne ubogajo več. Le s palico si lahko pomagam.«
Tudi v Koprivniku na domu Marije ni bilo življenje nič bolj rožnato. Oče je pustil doma devet otrok in odšel za zaslužkom v Ameriko. »Le še dva sva živa,« je
dejala mama, »šest bratov in sestra je pobrala davica že v mladih letih, enega pa prva svetovna vojna.«
»Hudo je bilo, ker smo živeli ravno na jugoslovan-sko-italijanski meji. Po posebnem odloku smo morali porušiti vsa poslopja. Takoj po vojni smo začeli potem na novo graditi hlev, pa nam ga je spet veter podrl. Pa še vedno nismo obupali. V dobrih treh letih smo postavili nazaj vsa poslopja. Ali pa druga svetovna vojna? Kolikokrat so imeli Nemci naperjene puške vame?« še vedno s strahom pomisli na tiste čase bisernoporočenec Janez.
»Velikokrat pomislim na pretekle dogodke. Na vse strahote« pravi mama, »in kar malo neverjetno se mi zdi, da smo Uihko vse to prestali.«
»Pa vendar je včasih prišla tudi kaka vesela urica,« pravita oba. In tak dogodek bo tudi drevi, ko se bodo na ohceti zbrali trije otroci, šest vnukov, en pravnuk, pa še znanci, sosedje in prijatelji.
J. Govekar
Marija in Janez Treven iz Laniš se bosta Jutri že »tretjič« poročila. — Foto: F. Perdan
Bled pred rekordoin ?
Maja so bili blejski turistični in gostinski delavci kar malo zaskrbljeni. Obisk v tem turističnem središču je bil namreč precej slabši kot lani ta mesec. Podob)io je bilo tudi še v prvi polovici junija. V drugi polovici prejšnjega meseca pa je kot kale tudi med tujimi turisti strah pred črnimi kozami splahnel. Zabeležili so za 5 do 6 odstotkov več gostov (tujih in domačih)  kot lani v drugi
polovici junija. Tako so že junija skoraj v celoti pokrili majski in junijski primanjkljaj v primerjavi z lanskim letom.
Presenetljivi pa so podatki o obisku v prvih dneh julija. V primerjavi z lanskimi prvimi dnevi v juliju je bilo tokrat z.a 25 odstotkov več tujih in domačih stalnih gostov. Močno pa je porastel tudi izletniški turizem, saj vsak dan prihajajo na Bled
številne skupine gostov s Koroške in iz raznih krajev Jugoslavije. Tako so zdaj na Bledu precej boljše volje in celo rahlo upajo, da bodo presegli lanski rekord, gostov.
Morda njihovi upi niti niso tako nerealni, saj se letos na Bledu lahko pohvalijo s številnimi zanimivimi prire-dilvami. Včasih se na dan zvrsti na Bledu tudi po več prireditev, dneva brez prire ditve pa tako rekoč .<ii.   A. ž
O^zdravnik vet u je
•j
mm
Branka B. Iz Tržiča — Stara sem 19 let, visoka 169 cm, tehtam pa 59 kg. Kako naj imam ukrojen pajac z dolgimi hlačnicami? Blago je pleteno, na eni strani temno modro z drobnimi rumenimi pikicami, na drugi strani pa so temno modre pikice na rumeni podlagi. Kakšen model mi svetujete?
Marta — Pajac za vas je oprijetega kroja in brez rokavov. Ima globok izrez, zapenja pa se spredaj na zadrgo. Hlačnice so precej široke in imajo 8 centimetrov širok zavihek. Tudi na žepih je všita diagonalno zadrga. Ob izrezih in žepih so obrobe iz istega blaga, vendar na-
•'-e a! t cb'!::!:e, ki so malce nsnavadne, najraje . s\tsm, ki veze. ni nobena umetnost
■ 5Tak na sliki je iz blaga tirkizne :-. I/rcz je nekoliko večji, da jo lažje a tprm pMUSka spredaj razporek, ki se zapenja z : n i?, hcveeenu na ramenih in ob izrezu, ki se ::r» ur p;>5h, na rokavih let ei robu obleke ..     »jri strani.
Stari recepti po starem in novem
Drobnja-
kovi str u kiji v juhi
Za tri osebe potrebujemo: četrt kg moke, 3 jaj-:a, 15 dkg masla ali margarine, 2 žlici drobnjaka, 2—3 žlice sladkorja, sol, nekaj žlic vode, žlico drobtin in žlico kisle smetane.
Testo umesimo iz moke, masla ali margarine, celega jajca in nekaj žlic vode. Ne pozabimo soliti. Testo razvaljamo za nožev rob debelo. Za nadev zmešamo maslo ali margarino, 2 rumenjaka, drobnjak, sladkor in sneg dveh beljakov, če je masa preredka, dodamo že žlico drobtin. Nadev namažemo po testu in štrukelj tesno zvijemo. Zvitek narežemo na 5 do 8 cm dolge štruklje, ki jih na straneh stisnemo, da nadev med kuhanjem ne bi uhajal. Skuhamo jih v malo soljenem kropu. Vro naj 20 do 25 minut. Juho izboljšamo z žlico kisle smetane. Drobnjakove štruklje v juh{ ponudimo kot samostojno jed.
P. B., Kranj
sprotne barve kot |je lice. Dodatki kot so čevlji, rutka, zapestnica itd. naj bodo rumene oziroma modre barve.
Marija iz Kranja — Stara sem 16 let, visoka 167 cm, tehtam pa 54 kg. V omari
imam že precej časa kos tankega jerseva. Blago je nekako »mrtve« barve, zato se nikakor ne morem odločiti, kako naj bi bila obleka narejena.
Marta — Obleka za vas nima velikega izreza. Zapenja se na hrbtu z zadrgo. Obleka nima pravih rokavov, pač pa nekakšne volančke. Kroj prednjega dela obleke se nadaljuje v pentljo, ki se zavezuje na hrbtni strani. Oglejte si tudi, kako so prisile obrobe. Te naj bodo iz drobno karirastega ali pikastega oranžno belega blaga. Dolžina obleke se končuje nad koleni.
sončenje
Čeprav so trgovine založene na veliko z raznimi preparati domače in tuje proizvodnje za sončenje in obrambo pred premočnim sončenjem, pa se še vedno zgodi, da dobimo opekline. Keža je najbolj občutljiva za sonce v prvih treh dneh. Zato si tako beli nikakor ne smete privoščiti neskončnega ležanja na soncu, posebno še, če pozabimo po vsakem kopanju kožo ponovno namastiti. Zaščitena koža Z oljem ali kremo naj bo prvi dan na soncu le kakih petnajst minut. Skrivnost lepo ogorele kože je prav v pravilnem doziranju sončnih žarkov in seveda ob pravilni izbiri zaščitne kreme. Če ste v družbi, ki je že precej porjavela, sami pa ste še beli, se za urice, ki jih boste zaradi družbe žrtvovali soncu, namažite s kremo ali oljem, ki imata najvišji faktor. Pa tudi takrat se zadržujte raje pod sončnikom. Tudi kasneje, ko se bo koža že navadila vsakodnevne močne sončne kopeli, nikar ne uporabljajte zelo razširjene metode sončenja — nepremičnega lei^n^k. Kaj hitro lahko tudi zaspite, posebno po hosilu, in nesreča je tu, v obliki velikih rdečih lis. 7,akai menite, da majhni otroci tako lepo enakomerno zamorijo? Za!n, krr neprestano tekajo sem in tja, skačejo za žogo. Zalo naj tudi za odrasle velja maka pravilo — na soncu se je treba gibat'. Takn se bomo izognili marsikateremu glavobolu, slabosti ali celo sončarici. Posebno pa se izogibaj-mo sončenja med 11. in 14. uro, še posebej pa, če smo bolni na srcu ali ožilju, imamo visok pritisk ali sc sploh slabo počutimo. Tudi majhni otroci naj ne bi bili v takem času na soncu in prav tako starejši.
Otrok v bolnišnici
Pri nekaterih boleznih je potrebno zdravljenje v bolnišnici. Najbolj prizadeti zaradi spremembe okolja so otroci med prvim in četrtim letom starosti. V tem obdobju je otrok že zelo tesno navezan na mater, zato ga ločitev od nje tudi najbolj prizadene. Taki otroci ob sprejemu v bolnišnico navadno tudi silno jočejo. Nekaj dni nato so potem nerazpoloženi, veliko jočejo in povzročajo težave negovalkam, čez čas se umirijo in se navadijo na novo okolje. Mali bolniki pozneje tudi lepo prenašajo razne posege in so pravi junaki. Za malega otroka je koristno, Če starši povedo negovalki ali zdravniku ljubkovalno ime otroka, njegove navade in razvade. Pametno je tudi, če ima otrok s seboj v bolnišnici svojo najljubšo igračo. Tako se ne bo počutil tako osamljenega ln prikrajšanega za mamino nežnost, * njim bo del njegovega doma.
Šolski otrok je veliko bolj samostojen, zato tudi prenaša bivanje v bolnišnici lažje kot povsem majhni otroci. Navadno se otrok bolnišnice boji* ker misli, da je zbolel zato, ker ni ubogal staršev. V bolnišnici pa ga je strah bolečih posegov, na katere pa sicer kmalu pozabi. Hitro se privadi novega okolja, sprijatelji se tudi z drugimi otroci v bolnišnici. Če mora šolski oirok ostati v bolnišnici dlje časa, je dobro, če mu P:'. \: jserno šolske knjige in zvezke. Otroški oddelki v bolnišnicah imajo navadno tudi svojo učiteljico, ki skrbi, da šolarji ne pozabijo na šolo, red i° pouk.
dr. Lucija Odlasek -Kunstelj
DRUŽINSKI POMENKI
i2°TA — g. JULTJA 1972
GLAS * 17. STRAN
LQ9B TISPCLETNICI
Lošega ozemlja freisinška Wfcl sii dobila vsega na-»krat. Konec junija 973 je 'rnški vladar Oton II. daro-« Škofiji celotno Selško doto ter del Sorskega polja ed Soro in potokom Žab-fco- ki je mejila od izvira W Sv. Joštom do izliva V )ro pri Lipici. Še istega leta cesar v novembru freisin-0 posest močno povečal. P*l Je freisinška škofija "dobila del Poljanske doje., in sicer vzhodno od Vo-FCe oziroma Hotaveljščice ^rovskega vrha, istočasno ' je razširila posest tudi na Pkenj polju, kjer se je v POCju spodnjega teka Zab-r /ricja precej premaknila ^ vzhodu; v freisinško *esf Je bilo vključeno PJfe vse do Gosteškega pa in Jeperce, sicer pa Visinsko ozemlje omeje-P ccsta, ki je peljala v 'današnje ceste od Jcper-;Pr°U Kranju; onstran ce-
le ^ •    JU« onsira ^o,>?adal° Škofi k! T35 in Jame
le na
- nas in Jame, na Kaie še danes ime Meja u od glavne ceste. Obsežnemu   ozemlju je freisinška  škofija že »aU*£Cie še boli razširiti. lVJ*« Je namreč pridobila ( j ,e kasnejšega Srednje-ha^^ gornjega   Bitnja s
le "Co m Savo (besniško e;Je); s to daritvijo je E ^°lok Zabnica izgubil [J po tudi v zgornjem to , m teku- — Lc malo »on«?'08 ie škofija
g "ila svojo posest tudi r,ul;ianskem, ko je zago-nad žirovskim ob-~~  S pridobitvijo
l;il'ilr
Okro8lo
Pri
seli,,   «Jnefl, freisinškem
Kranju linSkem i Save —
:|JU m, ,em frei
B ki ^ Posest dosegla
J ni L kasnejših starko od Prekoračila, a H. 0(1 nje tudi ni od-
te'otn
NtvoT J^?njeno*"ioftko
Tir,-. ___
fe* ?kborc?no poscst *
°rWl,°^ziral v tv„. skle--
»»» s'e*>v C'"""
>brn\VZhc P**
v 'rani- "' :n tudi raz-Livarn fe
JhJ°»ndS ^»eljito po-
kompetence.
10 ...
1 O1, s ?daI tuc,i rud-h10not« s cimor ^
UftKKa'. s V Uu,i rud-TSlSpS ie prido-VSa' I'Co d"
N jNljn °f SU'a  113 l0-p°stni ,  .temi pravi-
Piše dr. Pavle Blaznik (2)
popoln lastnik nad vsem loškim ozemljem. Njemu so pripadali tudi ogromni kompleksi neobdelanega sveta z gozdovi in pašniki, z vodovji in rudami. Tod je zgradil teritorialno zemljiško gospostvo, kjer je bilo kazno, da mu nihče več ne more ogrožati pridobljenih pravic.
Ob izgrajevanju gospostva je vse bolj kopnel sloj svobodnjakov. Svobodne župe so se morale sčasoma umikati novemu redu, ki je poznal gospoda in od njega odvisno prebivalstvo. V manjšem, predvsem ravninskem delu gospostva je začel gospod kmalu uvajati pridvorno gospodarstvo; v tem sistemu je gospostvo zemljo obdelovalo v lastni režiji s pomočjo na dvoru nastanjenih nesvobod-njakov. Pridvcrni način gospodarstva je bil zgodaj v upadanju. 2e sredi 12. stol. se omenjajo na vsem loškem ozemlju le štiri dvori (loški, godeški, žabniški, bitenjski), ka jih pa gospod ni več obdeloval v lastni režiji, marveč jih je oddajal v zakup. Pa tudi ta način se ni dolgo obdržal. Najdalj se je pridvor-ni način gospodarstva ohranil na vinogradniškem ozemlju, tako v okolici Škofje Loke kot v območju Stražišča.
V začetni fazi je sicer jedro gospoščinskih dohodkov pritekalo od pridvornega gospodarstva, hkrati pa je zemljiški gospod že uvajal po loškem ozemlju tudi huhni sistem. Večji del tedaj naseljenega ozemlja je namreč kmalu po ustanovitvi gospostva podelil podrejenim kmetom v obliki hub. Hube so bile odmerjene zemljiške enote, ki so služile zemljiškemu gospodu kot osnova za urejanje razmerja med njim in podrejenimi kmeti. Nasledniki hub so današnji grunti. V hubni sistem so se polagoma vključevale stare dotlej združeno urejene naselbine, še v večji meri pa je bila na ta način razdeljena zemlja, ki jo je dal zemljiški gospod na novo kultivirati. Na hubah naseljeni kmetje so bili v boljšem položaju kot nesvobodnjaki na dvorih, saj so svobodneje razpolagali s svojo delovno silo.
eisinški škof
Okusno urejen frizerski salon Koritnik Bertl onkraj starega Kamnitega mostu je trenutno gotovo eden najlepših zasebnih lokalov v tisočletnem mestu. — Foto: F. Perdan
Družbeni položaj teh kmetov pa ni bil enak. Kmete, ki so bili bliže dvorov, je namreč gospostvo pritegovalo tudi k obdelovanju pridvorne zemlje. Kot nesvobodnjaki so morali po več dna v tednu delati tlako na grajskem zemljišču ne le odrasli, marveč celo njihovi otroci. V boljšem položaju so bili kmetje, ki so obdelovali hube daleč od dvorov in jih ni bremenila tlaka na gospoščinski zemlji.
Zelo obsežno loško gospostvo je bilo ob ustanovitvi le redko naseljeno in zato seveda malo donosno. Če je zemljiški gospod hotel imeti od pridobljenega ozemlja gospodarske koristi, je moral poskrbeti za ustrezno delovno silo. Tako se je obenem z uvajanjem hubnega sistema lotil načrtne kolonizacije, ki je marsikje tudi povsem na novo kultivirala obdelovalne površine. Ob sicer skopih virih iz. prvih desetletij loškega gospostva je zelo važna listina iz časa med 10C6 in 1039, v kateri je omenjeno naselje Niusazinhun (tj. »Novo selo« = današnje Godc-šče). Ime priča, da se je že neposredno po ustanovitvi loškega gospostva načrtna kolonizacija usmerila na Sorsko polje, kjer je kolonizacijsko delo obetalo največ uspeha. Določen vpogled v zgodnje kolonizacijsko delovanje daje vir iz okoli 1160, ki je fragmentarnega značaja in seveda ne daje izčrpnejše slike tedaj koloniziranega ozemlja. Toda že iz teh zapiskov je možno ugotoviti, kako širokopotezno je bilo kolonizacijsko delo, in to ne samo po ravninskem Sorskem polju, marveč tudi v območju Poljanske in Selške doline.
Polepšana starka (2)
Tisoči rojstni dan bo, kot kaže, Škofjo Loko zatekel v novi, privlačnejši preobleki
Pripravljalni odbor in turistični strokovnjaki Škofje Loke se zavedajo, da je morda še bolj kakor draga javna prenovitvena dela pomemben splošni vtis, ki ga bo domač ali tuji gost odnesel iz prazničnega mesta pod Lubnikom. Gre za vrsto drobnih, toda nujnih korakov, pri katerih bi moral sodelovati čim širši krog občanov, lastnikov ali najemnikov stanovanjskih hiš, gostinskih in drugih lokalov ter zasebnikov. Slednje so opozorili, naj najkasneje do spomladi prihodnjega leta spravijo v red notranjost in zunanjost svojih stavb. Kot kaže, poziv ni naletel na gluha ušesa.
PRESELJENE FASADE, PRENOVLJENI LOKALI...
Ze bežen sprehod skozi Loko in njeno okolico nam je odkril celo vrsto lepo in «v stilu« opremljenih gostišč, ki kraju gotovo ne bodo v sramoto (Pri mostu, Pri Homanu, Na gradu, Krona, Pri Plevni, Crngrob itd.). Manj ugoden vtis zapušča edinole restavracija Transturist (poleg avtobusne postaje); zvedeli smo, da jo sanitarna inšpekcija namerava zapreti, saj ne ustreza niti najosnovnejšim normam o čistoči in higieni. Pravo nasprotje sporne »oštarije« pa je hotel istega imena, ki nedvomno predstavlja važno turistično pridobitev.
Pot avje zase so kajpak prodajalne, kioski in razni storitveni obrati privatnikov ter delovnih organizacij. Le redki spoštujejo navodila občinskih organov. Posnemanja vredna izjema je samo frizerski salon Koritnik Bert, katerega preureditev so lastniki zaupali Alplesov? arhitektki Aniki Logar. Okusno in praktično opremljen prostor bi bil lahko za vzor marsikateremu oklevajočemu obrtniku sorodne stroke.
Od kolektivov družbenega sektorja se je prva zganila Veletrgovina Loka, ki razširja in rekonstruira samopostrežbo na Mestnem trgu. Kmalu po začetku zemeljskih del so kopači sredi dvorišča odkrili doslej nepoznane temelje Loškega komuna, porušenega in zasutega ob katastrofalnem potresu v letu 1511. Arheologi zdaj restavrirajo razmeroma dobro ohranjene gotske temelje ter zbirajo številne ostanke srednjeveških keramičnih posod. Uprava Veletrgovine Loka obljublja spremeniti prvotne načrte ter prek dragocenih zidov zgraditi steklen pod, ki bo kupcem — poleg potrošnikih — omogočal tudi kulturno-zgodovinske užitke
VEN Z AVTOMOBILI!
Pravijo, da so Ločani »lokalpatrioti«. Izraz nemara ni najbolj ustrezen, a vendar precej blizu resnice. Ko je namreč krajevna skupnost Škofja Loka sklicala posvet o ukrepih, ki naj bi starim, marogastim četrtim spremenil obraz in jih naredil privlačnejše, živahnejše, so v dvorani našteli okrog 200 občanov. Spodbudna številka, ni kaj. Navzoče je zanimalo predvsem predvideno beljenje fasad, ki so očitno potrebne čopiča. Ker meščani ne bi zmogli kriti vseh stroškov iz lastnih žepov, bosta KS in občinska skupščina nabavili prenosne pleskarske odre, kreditirali napeljavo elekričnih priključkov ter financirali namestitev ustreznih prometnih znakov, tabel itd. Samo v Spodnji trg naj bi tako investirali skupno 2,70 milijona N din.
Poseben problem je obvoznica čez Puštal, ki utegne krepko razbremeniti promet na Mestnem trgu. Le-tega mislijo odgovorni možje sčasoma rešiti nadležnih motornih vozil ter ga vsaj popoldan, spremeniti v »rezervat pešcev«, v promenado.
I. Guzelj
(Prihodnjič: Laterne namesto neona?) j
V    L II   S p ' I \ 8 1
urbanistični načrt
Na seji sveta za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve je bil sprejet urbanistični n2Črt za ureditev rekreacij sko-prireditvenega območja Hraste in Jožefovega griča. Izdelavo ureditve obeh območij je naročila občinska skupščina Tržič.
Območje, za katerega jc izdelan urbanistični načrt, leži nad mestom, na severnem pobočju grebena Kriške gore.
Po predvidenih načrtih bodo že letos začeli pripravljati smučišča. Na območju Hrast bodo nadomestili obstoječo žičnico z novo, ki bo imela zmogljivost 800 oseb na uro. Druga vlečnica bo zgrajena na »Novino« z zmogljivostjo 1000 oseb na uro. Ob tej vlečnici bodo tri proge, namenjene predvsem za boljše smučarje.
Smučarske proge kakor tudi vlečnica »Novina« potekajo pretežno po gozdnatem terenu. Pri spodnjih postajah vlečnic je predvidena ureditev preprostega sezonskega gostišča v sklopu obstoječe kmetije.
Zgradili bodo sankaško progo »za farovžem«. Predvidena je tudi ureditev drsališča pod Jožefovim gričem. Načrti obsegajo tudi ureditev platoja na Jožefovem griču, in sicer v center za poletne prireditve na prostem.
Za poletne rekreacijske aktivnosti na tem področju predstavlja predlog ureditve in opreme nove sprehajalne steze po sistemu kondicijskih fitness stez. Steza bo potekala po gozdovih in livadah od platoja Jožefovega griča do počitniških hišic »za farovžem«.
V petek, 30. junija, so se v Tržiču sestale športne in kulturne organizacije, ki imajo svoje mesto v zazidalnem načrtu rekreacij sko-prireditvenega območja Hraste. Sklicatelj sestanka je bilo TD Tržič, ki je do sedaj vložilo v to delo največ naporov in prizadevanj.
Prisotni so se podrobneje seznanili z zazidalnim načrtom. Na sam načrt ni bilo nobenih pripomb, pač pa predstavljajo oviro pri uresničitvi načrta finančna sredstva. Le-teh tržiška občina ne bo mogla zbrati in bo potrebno iskati najugodnejšega investitorja. Edini investitor, ki je že znan, je občinska skupščina in osnovna šola heroja Bračiča, ki sta investirala sredstva za novo vlečnico.
Posamezna dela se bodo začela že letos. Smučarji in sankači nameravajo urediti do začetka zimske sezone svoje proge in jih izročiti namenu. — jp
RAZSTAVA CVETJA V CERKLJAH — Tako turistično društvo Cerklje tudi letos od 1. do cvetja. Le'ošn^a razstava je bila že šesta po v cvetju, pa je bila razstava v primerjavi s prvi Strgar iz Ljubljane je kot obiskovalec razstave v Sloveniji. Priporočil pa je, da bi jo v priho Por iz Dvorij, ki je doslej aranžiral vse razstave gospodinje začele gojiti rože. Letos je 15 gosp Skratka, vsakoletna razstava cvetja v Cerkljah kraja. — A. Ž. — Foto: F. Perdan
kot vsako leto v počastitev dneva -
julija pripravilo v osnovni šoli r8*^ rsti. Čeprav začetek julija ni najbolj mi veliko bogatejša in lepša. Botanik df- J povedal, da je cerkljanska razstava ena «% dnje prenesli še na prostor okrog , pa je pripomnil, da so v zadnjih letih odinj iz Cerkelj in okolice razstavilo w 'J je v zadnjem času veliko prispevala k
20 let gasilstva v Srednji vasi pri Šenčurj
Krajevna skupnost Šenčur praznuje od 9. do 16. julija
krajevni praznik. Praznovanje bo letos združeno s proslavo 20. obletnice gasilskega društva v Srednji vasi pri Šenčurju. Ta vas je namreč del krajevne skupnosti Šenčur.
Za gasilsko društvo v Sred. nji vasi lahko trdimo, da je nosilec družbenega življenja v vasi, saj v preteklosti ni bilo večje akcije, kjer gasilci ne bi bili med najbolj priza-
devnimi. Srednjevaški gasilci so se takoj po ustanovitvi lotili gradnje svojega doma, ki je bil končan leta 1953. S tem so dobile svoje prostore tudi druge vaške organizacije, razen tega pa tudi trgovina. Pred tem je bila najbližja trgovina v Šenčurju. Gasilci so kmalu nato kupili novo motorno brizgalno, ter opremo, tako da so bili sposobni posredovati v primeru požara. Leta 1960 so zgradili  dva velika požarna
bazena, lani pa so začeli zbirati denar za novo motorno brizgalno rosenbauer, »krstili« jo bodo na jutrišnji osrednji proslavi ob 20-letnici društva, ki se bo začela ob 14. uri pred gasilskim domom v Srednji vasi. Ob tej priložnosti bo gasilska parada in kulturni program, najbolj zaslužni sredjevaški gasilci pa bodo dobili priznanja. Ob km velja poudariti, da so gasilci pri vseh dosedanjih zbiralnih akcijah vedno naleteli na razumevanje prebivalcev, ki so razen redkih izjem pomagali z denarjem ali s prostovoljnim delom.
m~--*
Gasilci iz Sredjjcjj^ lani ustanovili tudi » 0yoJ ski zbor, ki ga vodi Ve { j ja Drago škrjanc. *zjjjd se je že nekajkrat Pr? M javnosti, je včlanjen -A čursko Svobodo. ^l0/f. dnja  leta sodelovanj«^ Srednjo vasjo in izredno    dobro.    * / skupnost rada P010*^ sod tam, kjer je P0' „jo trebna.  Tako sod^ že rodilo sadove. f Gasilci iz Srednje * j* Šenčurju želijo, da nedeljo obiskalo
di.
J. K**
Črni ribez bo kmalu zre' i
V Gorjah pri Bledu, ki so že nekaj let poznane P ^rj črnega ribeza, se bo letošnja bera kmalu začela- $tfCH lastniki pravijo, da letos letina ne bo najboljša- ^ 1| bilo pretopio, aprila in maja pa preveč dežja. Sic ^ \ nike nasadov ne skrbi le količina pridelka, marveč ^ jo, ranje. Ribez je namreč treba obrati v nekaj dnen, rad' 3 je potrebnih precej obiralcev. Prejšnja leta so J" ^ pi skočili na pomoč šolarji letos pa se jc precej učene letnikov osnovnih šol sezonsko zaposlilo na Bledu- jjf
J. Ambr
V severnem delu Begunj te od ceste Tržič—Begunje odcepi cesta, ki vodi mimo gradu Kamen in pokopališča talcev v Drago. Cesto, če jo lahko tako imenujemo, vzdržuje krajevna skupnost Begunje o vzdrževanju pa ni nikakršnega sledu. Asfaltna prevleka im.. lukenj, kolikor jih največ lahko premore. Spomladi Je turistično društvo skupno z GG z Bleda popravilo cesto. Sedaj TD nima več sredstev, njihova posredovanja naj se cesta popravi, pa naletijo povsod na gluha ušesa. — Foto: I. Piškur
Tekmovanje telesnih in~
V počastitev dneva borca je bilo 2. julija v .^[^tl tekmovanje članov gorenjskih podružnic telesni"   v v' Pod pokroviteljstvom embalažno grafičnega zavo 'j,cg]j Loki se je 24 telesnih invalidov pomerilo v šahu   ^jt, ;
V šahu je bila najboljša ekipa podružnice Je-se fr-ti je bila ekipa kranjske podružnice, tretja pa ekipa jSK<J« škofje Loke. V kegljanju pa je bila najboljša ^grfA ga je bila radovljiška, tretja Jeseniška in četrta ekipa. Najboljše ekipe so dobile praktična darila 1 nagrade pa je prispevala tudi občinska konferenca ne zveze škofja Loka. s
Gorenjske podružnice telesnih invalidov so leto ^ že 11 različnih tekmovanj. Za jeseni pa PriPra irni »"j, tekmovanje na katerem se bodo pomerili s teles y s sosednje Koroške.
ISKRA
ELEKTROMEHANIKA KRANJ V ZP ISKRA KRANJ
Naša tovarna mora v letošnjem letu na podlagi sklenjenih Mednarodnih pogodb občutno povečati proizvodnjo, zaradi cesar
želi zaposliti
50 delavk
v obdelovalnici ali montaži.
K sodelovanju vabimo vse, ki letos dokončujejo osnovno *°lo. kakor tudi zaposlene, ki niso starejše od 35 let, pa bi želele spremeniti delo.
2 vratarja - čuvaja
Pogoj: odslužen vojaški rok. J^ndidati naj pošljejo pismene vloge na naslov:
^KRA - ELEKTROMEHANIKA KRANJ, kadrovski oddelek, Krani. Savska loka 4.
Komisija za delovna razmerja
Ljubljanske banke
Podružnica Kranj
Ponovno objavlja prosto delovno Mesto:
1- šefa hranilnice
Pogoji: višja strokovna izobrazba z znanjem vsaj enega tujega jezika.
Prednost imajo kandidati z dokončano I. stopnjo ekonomske fakultete ali višjo eko-nomsko-komercialno šolo v Mariboru.
2. Sprejmemo 6 pripravnikov
2 dokončano srednjo šolo (štiriletno), pred nost imajo kandidati z dokončano Ekonom sko srednja in Ekonomsko administrativno solo.
ene prijave za zasedbo objavljenih delovnih
fcjjđ**8 i ratk'm življenjepisom in dokazilom o tluv ja 1Zonrazbi sprejema Komisija za delovna razmer* c ii Ljubljanski banki — Podružnica Krani, ' JLA 4, do 15. julija.
Na morje in hribe vzemi (e
DROGESAN MLEKO ZA SONČENJE
in
PIK sredstvo proli komai jem
Kem. obit  P. Šinkovec Kranj, Prešernova ul. ic->
18 SPECIALIZIRANIH TRGOVIN NA JESENICAH V KRANJSKI GOl IN NA KOROŠKI BELI
PROJEKIIVNO PODJETJE KRANJ
CESTA JLA 6 ;
(nebotičnik)
ZDEI.U. E IACRTE /A STANOVANJSKI
Hiši;
IV VSI
VRSIF OSTAL jiH GRADI m
Komisija za volitve in imenovanja pri
SKUPŠČINI OBČINE RADOVLJICA
razpisuje na podlagi 15. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 14-108/69) delovno mesto
ravnatelja
Vzgojnega zavoda v Kamni gorici
Pogoji: kandidati morajo imeti višjo ali visoko šolsko izobrazbo pedagoške smeri (defektologija) in vsaj 5 let vzgojno izobraževalne
prakse.
Aok za prijavo je 15 dni od dneva objave.
Ponudbe z dokazilom o strokovnosti in vzgojno izobraževalni praksi ter življenjepisom naj kandidati dostavijo na naslov: Komisija za volitve in imenovanja Skupščine občine Radovljica.
Upravni odbor KOMUNALNEGA PODJETJA TRŽIČ
razpisuje naslednja prosta delovna mesta: *
1. finančnega knjigovodje
Pogoji: srednja strokovna izobrazba^ii-nančne smeri, triletna praksa samostojnega dela v finančnem knjigovodstvu;
2. kvalificiranega ali priučenega vrtnarja
3. priučenega cestarja ali cestarice
Nastop službe pod L, 2. in 3. takoj, razpis pod 1. ni
reelekcija.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Prijave pošljite najkasneje do 10. julija na naslov: Upravni odbor Komunalnega podjetja Tržič.
KMETIJSKA ZADRUGA
Škofja Loka
objavlja naslednja prosta delovna in učna mesta
1. več NK delavcev
za mlekarno
2. vajence
za trgovini Stara Loka in*, reprodukcija Spodnji trg
3. vajenca
za avtomehanično stroko
-,stop dela jc možen takoj ali po dogovoru.
7pb- velja do zasedbe delovnih in učnih mest.
Prenovljen razstavno-prodajni prostor v STRAŽIŠČU
pohištvo
mm	i77T-.v..*.m,'>-m&- m .m t-		•		
i	es				
t i tov trg 5-		- stražišče pri kranju			
Odbor za delovna razmerja pri KEMIČNI TOVARNI PODNART
razglaša prosto delavno mesto
tehnika
v vzdrževalnem oddelku
Pogoj: strojni tehnik z večletnimi delovnimi izkušnjami na področju konstrukcijskih in vzdrževalnih del.
Prijave je treba dostaviti v 15 dneh od dneva objave razglasa.
Osnovna šola FRANCE PREŠEREN Kranj
razpisuje za določen čas (od 1. septembra 1972 do 31. januarja 1973) delovno mesto
učitelja
za nemški jezik.
Pogoj: višja ali visoka izobrazba pedagoške smeri.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa.
PRODAM
Prodam visoko brejo KRAVO, lahko po izbiri. Gorice 3, Golnik 3522
Prodam velik FILADEN-DRON, primeren za večji prostor. Naslov v oglasnem oddelku 3523
Prodam SNOPOVEZALKO bautz in dvobrazdni traktorski PLUG obračalnik. Cešnje-vek 21, Cerklje 3524
Prodam borove in smrekove PLOHE 50 mm. Naslov v oglasnem oddelku 3524
Prodam PUNTE. Predoslje 93 (p. d. pri Valavcu), Kranj 3527
Prodam TELICO, ki bo v kratkem teletila. Porenta, Breg ob Savi 3, Kranj 3527
Ugodno prodam še skoraj novo DNEVNO SOBO »Olga«. Kranj, Moša Pijade 46, stanovanje 34 3528
Revnemu fantku poceni prodam OTROŠKO KOLO. Slabe Tonček, Grenc 16, Škofja Loka 3529
Prodam ELEKTRIČNEGA PASTIRJA »horizont«. Jezerska cesta 92 a, Kranj 3530
Prodam KOLO s pomožnim motorjem »tomos automatic«. Stroj Franc, Dvorska vas 30, Begunje 3531
Prodam pet mesecev brejo KRAVO in šest mesecev staro TELICO. Cešrjevek 29, Cerklje 3532
Poceni   prodam 25-tonsko staro ekscentrično STISKALNICO. Cesta JLA 32, Kranj 3533
Prodam mlade PAVE. Zalog 62, Cerklje 3534
Prodam 8 let starega manjšega KONJA, težkega 280 kg, sposobnega za voz, nošenje
in jahanje za 3000 din, lahelj navaden VOZ, gumijasj ČOLN z vesli za 250 din 14 dobro ohranjen ŠIVALNJ STROJ bagat za 850 din. Ž* pančič, Zapuže, Begunje
3535
Prodam dve PEČI na trdfl
gorivo. Zg. Bitnje 168 (pri sdlskem domu v jami) 3530
Prodam furnirano SPALNI' CO. Golob Feliks, Kutinov* 7 (Orehek), Kranj 3537
Ugodno prodam globo* OTROŠKI VOZIČEK in KOŠARO. Tušar Rozi, Zupančfr čeva 12, Kranj 353»
Prodam večjo količino zid' ne in strešne OPEKE. Ogled od ponedeljka dalje od 15- d0
17. ure. Kajuhova 30, Bled
3539
Prodam gorenjske viseč* NAGELJNE. Soklič, Selo 28« Bled 3540
Prodam zložljiv športni OTROŠKI VOZIČEK. Čirčft Retljeva 9, Kranj 3541
Na tisoče VRTNIC (v J sortah) CVETI V PODBRE^ JU — tudi za vas. Ogled i° naročanje vsak dan od 8. d?
18. ure. VRTNARIJA TUšEK/ Podbrezje na Gorenjskem, Vi Duplje 35«
Prodam  levi ŠTEDILN^ na drva in električni na Š*1. plošče. Podbrezje 118, DuPJJ
Ugodno prodam 15 m3 sl}' hih SMREKOVIH PLOHOy Smolej,   Koroška   cesta ' Jesenice (Koroška Bela) 33*»
Prodam 2500 kg BETONSKEGA ŽELEZA 14 mm, &°[' zine 12 m. Informacije ^ Kokrici, Pokopališka 11 35«
Prodam več AŽ PANJEV j* 9 satov. Praprotna Polica J;J Cerklje 3547
Prodam SMREKOVE W SKE 5 cm. Kocjančič, Krnj* 3, Zg. Gorje 1
OBIŠČITE   NAŠE   P R O DAJ A' i K1 E
poletje 72
HERTA 232 209 149 din
SLL*m  *«uobl° ohranjen , *£*NI APARAT. Naslov v jasnem oddelku 3362 prodajana od
Franc T      n ^a L" Rotar ,lnc. -Trz-č, Cankarjeva 26
Zel EXPREgS<
Z,.i 3590 Xp2roSOC,no Prodam PONY rat,; J' CebuIi Mišo Ku-**** 28, Kokrica ' 3591 JKr S" dve enaki OTRO-
1Jan' Moga Pijade 4> Kranj
i  P™* 3592 BRaS3"1 SLAMOREZNICO, AtaLk   S   KULTI VATOR, Stefa". Virje
;TH'odno prodam   nov Š(
,»WrornSUri osebe s Prcd'
^ainofe   v28 gospodinjstvo, Jno^areco    PEC kUpers-E**-ter MOPED T-12.
oglasnem oddelku
50, (593 ŠO-
Na-
H'NTE
3594 rabljene in
Franc,
BAMif7;ir,strcžne LATE savska 61, Kranj
L*S*» PREVLEKE za MtnaT-? talijanske HUPE. pen5      r' Klancc 4- Ko"
A?* KRAVO s
3595 za
b,i brc, n , AV° s tcIet cz Bodešče 13, Bled
3596 teletom
3597
*o ne£S dobro ohranje-K?k° SLAMOREZNICO *enčUlI SrednJa vas 55. L PrtvL___ 3598
Jtlei
Vodarn' ^<>,nik 3599
B pSsi?/*« 70 kg tci:ke"
P'0Hf r A j" BOROVE ■ Ul!nje 10, Cerklje kotlin, S 3600 ,hl«8o n mS KAMENJA za Purir ,cd Popoldne po . 67 3601
<^m, KRAVO s četrtim m- Zalog 17, Cerklje
tL°HEm|. Suhe BOROVE Nje' fraProtna Polica 24,
kosov OPEKE
[l,HlNjtcvdobro ohranjeno NEK ? KREDENCO in Nksne * blazino. Naslov v
AVc (? dobre ((iofnače delo).
3605 ohranien
NtJa^oddelku 3606
f*JaoMHARM°NlKO me-Kv p!?' ]20 basov, 11 rc-Nsita 'ZVe se v Šenčurju, L ' Ccs'a 6 (pekari ja) frlam 3607 rCc,;batni KOMPRE-
kJ*Upa 24, Kranj 3608
R£ RADlo.
on tJŠC8a
ri °8a o,rZJSi;ga K0NTA Kei^S^h del. Wu
Kej k^kih L     Dra§a 11
fe^tara
Naslov v 3548 KONTA,
Berčič Medvode 3549 STRESNO
v , 0 lol, n\? STRESNO S 41 °t (10°0 kosov). De-
t'^'fe 3550 Ne kr^I.NiCO zahri-
(platon). a ,15, Zg. Gorje 551
MOTORI^ A VOZILA
Prodam  AVTO   fiat 1300. • Perč Franc, Jenkova 6, Kranj 3552
Prodam MOTORNO KOLO MZ 150 cem ali zamenjam za MOPED. Vajda Franc, Hrast-je 52, Kranj 3553
Prodam FIAT 1100, letnik 1958. Ogled v soboto in nedeljo. Bešter Franc, Smled-niška 67, Kranj 3554
Prodam AMI 6 break, letnik 1968. Sifrar, Sutna 2, Žabnica 3555
Prodam 2-tonski TOVORNI AVTO hanomag. Jezerska cesta 71, Kranj 3556
Prodam   MOPED T-12. štravs, Finžcarjeva 2, Lesce 3557
Predam MOTORNO KOLO roler diana diirkopp 193 cem, letnik 1960 in 801itrski HLADILNIK trilno. Žirovnica 80
3558
Prodam MOPED T-12. Prc-bačevo 53 3559
Prodam DKW 102. Cesto Kokrškega odreda 24, Kranj 3560
Prodam KOMBI IMW 1000. Ogled dopoldne na stadionu ali popoldne v Vodjah 36
3561
Prodam MOPED T-12, zelo dobro ohranjen. Škofic Miro, Cesta na Brdo 55, Kokrica
3562
Prodam MOPED T-12. Zg. Bitnje 138 (pri Puškami)
3563
Tovorni avto MERCEDES 10-tonski kiper v najboljšem stanju proda Zupan Jože, Križe 54" 3564
Prodam novo PRIKOLICO za osebni avto. Jerneje Aleksander, Triglavska 33, Bohinjska Bistrica (samo popoldne) 3565
Oddam triplex GARAŽO. Ponudbe poslati pod »s ceno* 3577
V najem oddam GARAŽO pri Pckariji v Kranju. Šenk Vinko, Hotemaže 50, Preddvor 3567
Prodam MOPED colibrv, prevoženih 5000 km. Bobnar Franc, kolar, Cerklje 78 3609
Po delih prodam FIAT 750 in MOTOR taunus 17 M, letnik 1964. Ogled vsako nedeljo dopoldne ali vsak dan popoldne. Grilc Anton, Trojarjeva 3, Stražišče, Kranj 3610
Prodani FIAT 750, drap barve, letnik 1968 v zelo dobrem stanju. Ogled vsak dan popoldne. Sv. Duh, Škofja Loka 3611
' STANOVANJA
Fant in dekle pred poroko začasno iščeta SOBO v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 3568
ZAMENJAM dvosobno komfortno STANOVANJE s centralno kurjavo in odločbo v Kranju za večje. Ponudbe poslati pod »zamenjava« 3569
Za SOBO in KUHINJO dam nagrado. Ponudbe poslati pod »nagrada« 3578
Starejši gospe nudim STANOVANJE za nekaj predplačila. Naslov v oglasnem oddelku 3571
V okolici Bleda kupim starejše STANOVANJE ali HIŠICO. Ponudbe s polnim naslovom in navedbo cene poslati pod »vseljivo takoj«
3612
$ ZAPOSLITVE?
Sprejmem MIZARSKEGA VAJENCA. Ogris Andrej, Trojarjeva 9, Kranj 3572
STROJEPISKA išče honorarno zaposlitev v okolici Kranja ali škofje Loke. Delo nastopi takoj. Naslov v oglasnem oddelku 3573
Takoj   sprejmem SLIKO-PLESKARSKEGA VAJENCA. Cehcvin,  Cesta Staneta Žagarja 43, Primskovo, Kranj 3574
Sprejmem DIJAKINJE med počitnicami za barvanje. Viktor Konjedič, Delavska cesta 39, Kranj 3575
Sprejmem VAJENKO. Ši-munac Božo, frizer, Titov trg 10, Kranj 3576
POMOČ v gospodinjstvu potrebujem enkrat do dvakrat tedensko. Simunac, Zupančičeva 30, Kranj 3577
Žensko za pospravljanje (brez kuhanja) iščem dvakrat tedensko od 10. do 12. ure v torek in petek. Naslov v oglasnem oddelku 3578
Mlajša UPOKOJENKA gre za gospodinjsko pomočneo, varovat otroke ali negovat nepokretnega bolnika za sobo in hrano. Plača po dogovoru. Vodišck Joži pri Vrhovnik, Stružcvo 36, Kranj 3579
MIZARSKEGA VAJENCA ah DELAVCA za priučitev v mizarski stroki sprejmem. Na željo oskrba v hiši. Pohištveno mizarstvo ŠIVIC, Dobro-polje 3, p. Brezje na Gorenjskem 3580
Takoj sprejmem VAJENCA za poklic ELEKTROMEHANIKA. Drole Janko, Prešernova 30, Ljubljana, telefon 061-310-119 3581
Iščemo ŽENSKO (upokojenko), kr ima rada otroke, da bi od 6. do 14. ure, razen sobote in nedelje, hodila' na dom varovat 12-letnega fanta potrebnega varstva, Naslov v oglasnem oddelku 3582
Sprejmem  POMOČNICO z
nekaj let prakse v šivanju in VAJENKO v na novo odprt modni salon. Kavčič, telefon 21-770, dopoldne Tomšičeva 15, Kranj 3613
Iskren fant, nealkoholik, star 28 let z dobro službo, vajen kmečkih del išče primerno dekle od 23 do 28 let. Po spoznanju in njeni odločitvi možna takojšnja poroka. Naslov v oglasnem oddelku
Vdovec (60), dobro ohranjen s primerno pokojnino, hišo in vrtom v lepem kraju žoli Spoznati upokojenko lepe zunanjosti, s svojo osebno pokoj n'no, staro od 50 do 55 let. Poznejša ženitev ni izključena. Ponudbe poslati pod »vdovci« 3584
OBVESTILA ;
ROLETE lesene, plastične in žaluzije naročite zastopniku SPILARJU, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 064-7.5-610. Pišite, pridem na dom 3497
KOTLE za ŽGANJEKUHO v vseh izvedbah in velikostih izdeluje in popravlja že prek 40 let najkvalitetnije Kapelj Viljem, bakrokotlarstvo, Ljubljana, Aljaževa cesta 4, Šiška 2064
LOVSKA DRUŽINA UDEN BORŠT obvešča vse ljubitelje narave, da je ponovno odprta KOČA na Savi vsako soboto in nedeljo. Za obisk se priporoča Markič 3585
Obveščamo vse goste in obiskovalce, da bo GOSTILNA BOHINC M. ZARJA v Trbo-jah ZAPRTA od 10. junija do 10. septembra 1972 3536
OSTALO
Soliden, svetel, centralno pfrevan PROSTOR oddam v najem za primerno obrt. Će-bulj, Kuratova 28, Kokrica
W PRIREDITVE
Na ploščadi ob ZBILJ-SKEM JEZERU bo v soboto in nedeljo PLES. Igra ansambel TURISTI in ansambel MAK 3587
PGD SUHA priredi v soboto ob 20. uri KRESOVANJE z družabnim večerom. V nedeljo ob 15. uri pa veliko VRTNO VESELICO z bogatim srečelovom. Obakrat bo kegljanje za koštruna. Za ples in razvedrilo bo poskrbel ansambel TURISTI 35S8
RESTAVRACIJA LETALIŠČE LESCE prireja PLES vsak petek in soboto ob -'0. uri ter vsako nedeljo ob 19. uri. Nudimo vam jedi na žaru in domača vina. 1'Jira ansambel METODA PRA-PROTNIKA s pevci. Vabljeni!
Ob četrti obletnici tragične smrti mojega dragega moža
Martina Vuklja
se nanj vedno z najlepši mi mislimi in z neskončno žalostjo v srcu spominjam.
Žena Francka
Po daljši bolezni je umrla naša dobra sestra in teta
Johana Jerala
Mrkovčeva
Pogreb drage pokojnict bo v nedeljo, 9. julija, ob 15. uri iz domače hiše na pokopališče v Podbrezje.
Žalujoči: brat Franc, nečak in
nečakinje z družinami
Podbrezje, Škofja Loka, Berlin, 7. julija 1972
Zahvala
Ob boleči izgubi dobrega moža, očeta in starega očeta
Cirila Rozmana
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter sočustvovali z nami. Se posebno se zahvaljujemo sosedom in sorodnikom- za \.so pomoć, dr. črnetu za dolgotrajno zdravljenje, i. duhovniku g. Tcmanu in podjetjem, ki so darovala vence. Vsem skupaj še enkrat iskiena hvala.
žalujoča druži- a
Cesnjica. 5. juKja 1972
Zahvala
Ob boleči izgubi našega moža, očeta, brata, strica, deda, tasta in svaka
Jožeta Markoviča
upokojenca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so v težkih trenutkih stali ob strani, nas tolažili in izrekli osebno in pismeno sožalje. Posebno zahvalo, smo dolžni družbenopolitičnim organizacijam za tako lepo organizirano in častno spremstvo na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala pokojninskemu pevskemu zboru za petje, govornikom za ganljive besede ob odprtem grobu, zdravnikom, sestram in strežnemu osebju interne klinike na Golniku, tovarni Sava in Ikos, podjetju Živila ter odbojkarskemu klubu Triglav iz Kranja. Vsem darovalcem cvetja in vencev in vsem, ki so ga v tako velikem številu poslednjič spremili, iskrena hvala'.
Za njim žalujejo: žena Marija, sinova Jože in Franci z ženo, hčerka Mara
z možem, vnuček Dejan in drugo sorodstvo Predoslje, 3. junija 1972
Zahvala
V lepi starosti, skoraj 90 let, je 9. maja 1972 za vedno zaspala moja nadvse ljubljena mamica
Antonija Medja
Preprost, kot je bilo življenje moje mamice, jc bil tudi pogreb. Prisrčna zahvala in spoštovanje g. dr. Kuharju, g. župniku za častni obisk in obred, g. Pepci Mohorjevi za spremljavo na orglah. Najlepša hvala č. sestri Liberati, g. Zofki Hribar in družini Dežman s hčerkicama za nudeno pomoč in tolažilne besede v bolezni in žrtvovane ure pri umirajoči. Vsem sosedom, kateri so mojo mamico spoštovali, jo v času njene osamljenosti obiskali, izkazali sočutje in jo spremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala. Srčno dobrih prijateljev v mojem rojstnem kraju Jesenice, ki so mi edini v zadnjih dveh letih izkazali ljubezen in odkritosrčno tolažbo v težkih življenjskih urah, ne bom nikoli pozabila.
Zaradi stalnega bivanja v tuji državi, preobilnega cvetja na grob moje dobre mamice ne bom mogla položiti, obljubljam, da bom darovala v drug dober namen.
Žalujoča hčerka Eml
Ljubno, Jesenice, 9. julija 1972
Zahvala
Ob hudi izgubi naše drage mame, sestre, tete in babice
Frančiške Tičar
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam ob težki izgubi kakorkoli pomagali in z nami sočustvovali. Zahvaljujemo se vsem, ki so pokojnico v tako lepem številu spremili na njen zadnji dom in počastili njen spomin z venci in s cvetjem. Hvala zdravnikoma dr. Potočniku in dr. Krečevi. Iskrena zahvala gospodu župniku Slapšaku s Primskovcga za poslovilne besede in spremstvo. Vsem še enkrat lepa hvala.
Žalujoči: hčerke Marija z možem, Francka in Ana z. družinama in Roza s hčerko, sinovi Janko in France z družinama in Tone z ženo
Voglje, Luže, Sp. Senica m Voklo, 2. julija 1972
Zahvala
Ob mnogo prerani in težki izgubi našega dobrega moža, očeta in starega
očeta
Rudolfa Frantarja
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so darovali cvetje, vence ali na kakršenkoli način sočustvovali z nami in pokojnemu izkazali čast. Posebna zahvala dr. Beleharju in dr. Bajžlju za lajšanje med boleznijo, č. duhovščini iz Cerkelj, Mengša in Ljubljane, podjetju Aerodrom Ljubljana-Bmik in družini Podgoršek.
Žalujoči: žena Mana, sinovi Ivan, Vinko, Jože z družinami in Miha, hčerka Mari z Barbiko ter drugo sorodstvo
Poženik, Cerklje, Ljubljana, Tomačevo, Izola, 4. Julija 1972
nesreč
ZADELA GA JE KAP
V petek, 30. junija, nekaj po dvanajsti uri je na e Marie aux Mineš v Tržiču med vožnjo umrl zaradi srčn« Peter Fajfar doma z BreziJ pri Tržiču. Avtomobil se je 9 vil ob kovinski ograji. Voznik je bil v vozilu sam.
ZAPELJAL PRED AVTOMOBIL
'a v I
Na cesti drugega reda v vasi Britof pri Kranju se J6 < boto, 1. julija, pripetila hujša prometna nezgoda. Dy3D*j letni Valentin Govekar je zapeljal z domačega dvoriš^, kolesu na cesto, ne da bi se prej prepričal, če je ProS,¥ tem jc pripeljal po cesti v osebnem avtomobilu Stane SeU^l iz Ljubljane, ki kljub zaviranju ni mogel preprečiti ne5J Deček je odpeljal z dvorišča zato, ker ga je tam napade'.» pes. V nesreči huje ranjenega Valentina so prepeljali v ljansko bolnišnico.
PADEL Z MOPEDOM j
V torek, 4. julija, nekaj po sedmi uri zvečer Je n8 J med Logom in Poljanami padel z mopedom Miran ZaV', iz Gorenje vasi. Zavozii je na utrjeno bankino in padel« ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
ZAVOZIL NA LEVO STRAN
V torek, 4. julija, zvečer se je na cesti drugega red3 J Kranjem in Mengšem v križišču ceste za Šenčur pripet'1 metna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila nemške re» I cije znamke audi Franc Lcbeničnik iz Zah. Nemčije Je žišču zavoz.il na levo stran ceste, pri tem pa trčil v.03^ vozeči avtomobil Ivanke Krek iz Kranja. Pri trčenju nihče ranjen, škode na avtomobilih pa je za 15.000 d"1,
TRČENJE MOPEDISTOV Na cesti tretjega reda med Kranjem in Mavčičami Breg sta v sredo, 5. julija, nekaj po deseti uri zveče1 dva mopedista. Milan Draksler iz Mavčič je v levem ^' glednem ovinku vozil po levi strani, iz nasprotne sme"1^ tedaj pravilno po svoji desni na mopedu pripeljal I"8"^ z Brega. Pri trčenju sta oba mopedista padla in se huje' Prepeljali so ju v ljubljansko bolnišnico. . \(
Precenjevali f so vozniške sposobno5
Sodnik za prekrške kamniške občine je lani 176 voznikom motorni n vozil izrekel varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja, ker so vozili vinjoni.
Pred sodnikom za prekrške se je zagovarjalo tudi 25 občanov, ki so vozili pod vplivom alkohola vozila, ki se ne štejejo za motorno vozilo (kolo, kolo s pomožnim motorjem, vprege, trokolo ipd.).
Lani je sodnik za prekrške obravnaval 157 promet-
nih nesreč. Po mnenji ka za prekrške je bl'?0ni; nesreč posledica la» ^ ne vožnje voznikov, ^ precenjevali svoje t sposobnosti, največ* . tudi niso upošteval' Kj nih razmer na cesti nja ceste. ^
Nekaj prometnih nastalo tudi zaradi & *
nosti voznikov mo zil, ki so vozili P°d alkohola ali brez »° dovoljenja.
torn
zrn5'
Zahvala
Ob izgubi naše ljube žene, mame, stare mame. stre in tete
Frančiške Galičič roj. Rant oi
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom za P^Tp v težkih trenutkih, sorodnikom in znancem. * j ji poklonili vence in cvetje ter jo spremili na |jvg<| zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Hribef za skrb v času njene bolezni in pevcem za stinke. uš žalujoči: mož Janez, sinova _t ko in Slavko z družinama. Jz^gf Mici in brat Andrej z dru*10 Sp. Duplje, 6. julija 1972
XXII. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM OD 4. DO 15. AVGUSTA
Atletika
Državno prvenstvo v Kranju
Stadion Stanka Mlakarja bo danes In jutri prizorišče obračuna za državne naslove v atletiki za mlajše mladince. Nastopilo bo nad 230 mladih atletov iz vseh jugoslovanskih atletskih kolektivov, če ne bo nagajalo vreme, se nam   torej   obeta lepa
športna prireditev in kopica novih državnih rekordov.
Tekmovanje se začne že danes dopoldne s kvalifikacijami, ob 15.30 bodo finalni dvoboji, nadaljevali pa bodo v nedeljo ob 10. uri.
-dh
Spet slaba igra Turka
Danes start v II. zvezni
Dane
vaterpolski ligi
w ,.....i«' iiigiav. xran)eani ooao se meu enajsunu ngasj.
«»euveščak (Zagreb), Jedinstvo (Šibenik), KPK, Borac, Rivi-J2» Mladost, Vojvodina, Bečej, Spartak, 2AK poskušali do-tr h w? DoJJš° uvrstitev. Omenili smo že, da imajo v prvih v h kolih Kranjčani težke nasprotnike, saj gostujejo 8. julija aiku rel)U'      Se k°do pomerili z Jedinstvom, 12. pa v Sibe-
fcazpored tekem, ki jih bodo Triglavani odigrali doma:
I. DEL
55" l Triglav * j Triglav 22 7- Triglav
KPK
Borac
Rivijera
Mladost
II. DEL
6. 8. Triglav : Medveščak
8. 8. Triglav : Jedinstvo
9. 8. Triglav : Šibenik
19. 8. Triglav
20. 8. Triglav
21. 8. Triglav
22. 8. Triglav
Vojvodina Bečej Spartak 2AK
-dh
Kaki
Iz dela ŠD Triglav
priti do manjkajočih objektov
stiig^ jrt.n°. ^ruštvo Triglav je med svoje osnovne naloge uvr-Klubj čitev vrstnega reda za gradnjo športnih objektov. pokazaf0 dostavili svoje predloge, na osnovi katerih se je °' ^a SO mteres' različni- Ob tem so člani izvršnega štvo o3 prisH do prepričanja, da ni smortno, da bi si dru-VV, lno prizadevalo za ureditev le svojih problemov, "fc^i i     treba začeti s širšo družbeno akcijo za izgradnjo
JTLETIKA
sicer e^no bi bilo preurediti atletske naprave na stadionu, in Površjne m tartanizacijo stadiona, postavitev šotorske hale W*ka ; C i      kvadratnih metrov, prekriti kroge za met krogle,
kejski*ki potrt;bu.ie umetno ali pa vsaj naravno drsališče. Ho-^^GljA]ljj£tCm poc'Pira tovarna Sava.
k^na^' moraJ° dokončati začeto gradnjo centralne kur-Boicc f i gI-iišču- Stroške bodo pokrili s posojilom od SD Košari^ nim poso-iiIom mc(i člani kluba-
KoŠark'
slabeni'h    J1 nujno potrebujejo igrišče, saj igrajo sedaj na
NAMivC7;,primerne razsvetljave.
*Wl T TENIS keer8x'° na<Jzidavo nad kegljiščem. S tem bi dobili še ^Mrov Stczi in v nadstropju dvorano dimenzij 16 x 40
S^^ANJE .
^c0 0a q^ nameravajo letos prekriti s plastiko 40-m skakal-111 kaniti    enJi Savi, dobiti načrte za 75-metrsko skakalnico • TE\isPrenosno vlečnico.
^i^J1'-^'. Dredlagajo izgradnjo štirih novih igrišč na sta-^VaS- med tribuno in dolino.
j ^e v ]et ln vaterpolisti potrebujejo rapravo za ogrevanje k )Xj^0rito »nem Dazenu, poleg tega pa bo treba poskrbeti tudi ^ Vater let,ne?a Da7ena. ker je razpokano in zato pušča vodo. ^njaJ?   stih Je problem tudi širina samega bazena, saj zadošča zabtew.n za igro. P. C.
Kcgljači kranjskega Triglava so bili med prazničnim vikendom organizatorji zanimivega kegljaškega sedmero-boja. Nastopili so: letošnji državni prvak Poštar, Ljub-ljana-Center, Varteks, Branik, Grmoščica, Medveščak in domači Triglav.
Ljubitelji kegljanja v Kranju so prav gotovo prišli na svoj račun, saj so videli na delu skoraj celotno jugoslovansko kegljaško reprezentanco, s svetovnim prvakom Nikolo Dragašem na čelu, ki je pred mesecem v Splitu osvojila bronasto kolajno na svetovnem prvenstvu. Velika borba je bila med zagrebškim Medveščakom in Triglavom. Po prvih treh nastopih so bili v vodstvu Triglavani. Kot četrtega moža pa so Kranjčani na stezo poslali reprezentanta Turka, ki pa je razočaral, saj je podrl le 902 keglja, kar je bilo kljub dobri igri ostale peterice premalo za prvo mesto. Hud boj za najboljšega med posamezniki pa se je vnel med Mari-
borčanom Steržajem in Dragašem. Kljub močnemu navijanju Dragaševih kolegov leta ni bil kos razigranemu Steržaju, ki je podrl kar 1010 kegljev. Dragaš pa je za njim zaostal za 14 kegljev. Od Kranjčanov se je to pot najbolje odrezal rekonvalescent Česen, ki je z 992 keglji bd tretji najboljši mož.
Vrstni red: 1. Medveščak 5788 (Dragaš 996), 2. Triglav 5735 (Jereb 937, Martelanc 957, ing. Prion 975, Turk 902, Česen 992, Ambrožič 962), 3. Grmoščica 5532 (Babic 948),
4. Branik 5504 (Steržaj 1010),
5. Ljubi jana-Center 5432 (Bel-cijan 948), 6. Poštar 5384 (Mu-še 94S), 7. Varteks 5323 (Tri-plat 951). -dh
Strelsko tekmovanje v Predosljah
Pod pokroviteljstvom ZZB NOV Kranj organizira Strelska družina »Franc MRAK« Predoslje pri Kranju že četrtič zapored tradicionalno strelsko tekmovanje V počastitev dneva borca in dneva vstaje slovenskega naroda. TcKinovanje bo 9. julija ob 8. uri v Vaijavčevem logu na Suhi pri Predosljah. Okrog 30 tričlanskih ekip se bo pomerilo v treh strelskih disei-pl.nah. Novost pri tem tekmovanju je v tem, da vsak
Uspeh TVD Partizana Kranj na partizanskem mnogoboju
V Šabcu je bil 3. in 4 jrui ja XXI. zvezni partizanski mnogoboj pod pokroviteljstvom predsednika Tita. Sodelovalo je 75 ekp s preko 50C tekmovalci iz vseh republik in avtonomnih pokrajin. Udeležilo se ga je več slovenskih ekip iz Ljubljane, Maribora, Ptuja in Kranja. TVD Partizan Kranj sta zelo uspešno zastopala vrsta m!a dink in vrsta članic. Tekmo valke so se pomerile v teku na 60 m, na 1600 m, metu krogle, skoku v daljino, plezanju in v prosti vaji. Mladinska vrsta, ki jo sestavljajo: Sonja Grum, Mira Pogačnik, Jana Golob, Andreja Studen, Darja Križnar in Majda Mlakar, je zasedla tretje mesto, najboljša posameznica Sonja Grum pa prav tako tretje mesto. Člansko vrsto sestavljajo: Milena Sagadin, Nada
Zilierl, Jana Vertovšek, Nataša Knautert in Simona Ju-van. Zasedle so drugo mesto, najboljša posamezn ca je bila Milena Sagadin s 4. do 6. mestom. Kakor so imele mladinke težko delo zaradi ,zredne konkurence in zelo izenačenih tekmovalk, tako so imele članice precejšnjo odgovornost, saj so nastopale brez rezerve, torej samo pet tekmovalk. Uspeh obeh tekmovalnih ekip in obenem tudi trenerke Sonje Jakopinove je dokaz, da se z veliko mero požrtvovalnosti iu dobre volje lahko marsikaj doseže. Ker jim je re*o vadnica Prešernove šole na Zlatem polju na voljo samo dvakrat na teden in Jenkova enkrat tedensko, so se za ta uspeh morale toliko bolj potruditi in zaslužijo toliko večje priznanje.        J. S.
Priznanja za športnike, športne delavce in organizacije
TrziG
Med posamezniki so priznanja  prejeli: Milan Česen, Jože Ahačič, Franc Hladnik, Janez KaliŠnik, Edi Končina, Peter Križaj, Zdravko Križaj, Janko Krrnelj, Matevž Lu-kanc, Slavko Lukanc, Anton Marlinčič,     Kati Ovsenck, Marjan Pečar, Andrej Robič, Andrej Soklič, Janez Štcfe, Mirko Šter
ter organizacije: nogometni klub Tržič; TVD Partizan Tržič, TVD Partizan Križe, smučarski klub Tržič, občinska z\eza za telesno kulturo Tržič.
Nagrajencem jeseniške in radovljiške občine smo dolini opravičila, sai so iz leseni
ške občine pomotoma izpadli: Slavan Berlisk, Jože Ber-toncelj, Milan Brcgar, Vojtek Budi nek, Edi Cenček, Jože Čop, Avgust Delavec, Alojz Drinovec, Robert Gorše, Jože Grcgori, Anton Grilc, Lojze Jcram, Janez Košnik, Marjan Kristan, Janez Otrin, Stanko Smolej. Anton Šmi-tek, Mirko Zupan, Tone Zidan, Alojz Plemelj, iz radovljiške občine pa: Aleks Čebuli, Mirko Faganel, Rudi Finžgar, Franc Hudovernik, Miran Kenda, Matevž Kor-dež, Srečko Paul in Janko Rozman. .
-dh
nastopajoči strelec tekmuje z malokalibrsko puško in pi* štolo ter zračno nuško.
Na tekmovanje so vabljene vse, ekipe ZB, ZRVS, sticl-ske družine iz občine Kranj, JLA ir strelske zveze oz. njihove področne gorenjske dr-.i-ž ne. Prehodni pokal je uo sedaj dvakrat osvojila s!r.'I-.ska družina tovarne ISKHE Kranj. Konkurenca za prvo mesto bo .'eto« zelo niočna, saj bodo nastopili najboljši strelci z vse Gorenjske. Po-lrg pokala bodo prejele prve tri ekipe, kakor tudi prvi trije posamezniki diplome.
To pomnnbno kombinirano strelsko tekmovanje postaja iz leta v leto bolj množično, kar dokazuje, da se ♦.udi med strelci izraža pri pravljenost na vse^pioAni lj idski odpor. J. S.
Triglav za zdaj drugi
V četrtek se je v Kopru začela uradna letna plavalna sezona. Tu so se namreč v prvem kolu za pokal plavalne zveze Slovenije pomerili najboljši slovenski plavalci in plavalke. Lanskoletni prvak kranjski Triglav je tokrat po prvem kolu za vodečo Ljubljano zaostal nad 4000 točk. toda še veJ.no je upanje, da bodo zamujeno nadoknadili v drugem kolu (v Ljubljani) in tretjem (v Celju), in da bodo tudi letos osvojili to dragoceno slovensko lovori, ko.
Rezultati —■ moški: 100 m: 1. Čargo (Lj.), 400 m kravi:
1. Čargo, 2. Milovanovič, 3. J. Slavec (oba Triglav), 200 m prsno: 1. Grošelj, 2. T. S i ee (oba Triglav), 100 m hr uno: 1. Dancu (Lj.;, 3. Nadižar (Triglav), 100 m delfin: L An-drič (Ilirija), 3. A Slavec (Triglav), 200 m mešano: 1. Kostanjšek (Lj.}. 2. A. Slavec, 3. Milovanovič (oba Triglav); ženske: 100 in kravi: 1 Po-renta, 2. Pečjak (obe Triglav), 400 m kravi: 1. Pečjak (Triglav), 200 m prsno: 1. Man-deljc, 2. Pajntar (obe Triglav), 100 m hrbtno: 1. Poren-ta (Triglav), 100 m delfin: 1. Jenkole (Celje). 3. Mandeljc
. (Triglav).
Ekipni vrstni red po prvem kolu: 1. Ljubljana 23.271, 2. Triglav 18.9?8. 3. Koper 13.059 itd. —dh
G Iv AS
SOBOTA — 8. JULIJA 197J
Sredi prejšnjega tedn:j je bila v Kranju ikupšči-na Kluba gospodarstvenikov. Ob tej priliki smo tri udeležence skupščine poprašali, kaj menijo o dosedanji in o prihodnji vlogi Kluba gospodarstvenikov.
ru skupščine in komisij pri političnih organizacijah. Klub naj bi torej v prihodnje razpravljal neodvisno o gospodarskih vprašanjih, svoja stališča in predloge pa posredoval odgovornim v občini. Skrbel pa naj bi tudi za obveščenost predstavnikov gospodarstva.« 1
Višje rejnine
Socialna služba tržiške ob« činske skupščine je dala lani v rejo 18 otrok. Zaradi višjih življenjskih stroškov so bile rejnine zvišane. Tri otroke je socialna služba kmalu vrnila družinam, ker so se razmere uredile. Socialna delavka redno spremlja otrokov razvoj, razen tega pa obiskuje tudi družine, iz katerih izhajajo otroci, oddani v rejo. -jk
TUDI TO SE ZGODI
FRANC BOHINC, zaposlen kot svetovalec v Elek. tro Kranj:
»Klub gospodarstvenikov kot ustanova je doslej združeval društva in skupaj s predstavniki gospodarstva, skušal organizirati razprave o posameznih gospodarskih vprašanjih. Nazadnje jc klub sodeloval tudi pri izdelavi koncepta razvoja Gorenjske. V prihodnje pa bi po moje moral povezovati vse odgovorne delavce v delovnih organizacijah, organizirati razprave o odprtih problemih, pri čemer pa bi lahko navezal Je tesnejše stike s predstavniki zveznih in republiških organov, kakor tudi s poslanci.«
BOJAN URLEP, pred sednik sekretariata klubu In direktor Exoterm Kranj:
»Doslej je bilo že precej '.dej, ki so vzklile v klubu, uresničenih, in mislim, da klub uspešno povezuje gospodarske organizacije /občini! Mnogj sicer pričakujejo od kluba analiz, raziskav gospodarskih gibanj in podobno. Vendar se klub s tem tudi v prihodnje ne namerava baviti. Zato je namreč v občini dovolj poklicnih in strokovnih svetov M bkvi-
MARIJAN ROPRET — član sekretariata kluba in načelnik oddelka za gospodarstvo kranjske občinske skupščine:
»Klub je skrbel za povezovanje kadrov v gospodarstvu in za obravnavanje vprašanj, ki zadevajo gospodarstvo v občini. Tako na področju obveščenosti, obravnavanja programov in uresničevanja posameznih nalog je klub po moje dosegel lepe rezultate. V bodočih go spodarskih in družbenih razmerah pa bi moral pritegniti k sodelovanju tudi organizacije združenega dela, ki nimajo sedež v Kranju. Tako bi se lahko neposredno vključil v uresničevanje ustavnih amandmajev. Razen tega pa bi moral klub skrbeti tudi za večjo obveščenost glede investicijskih programov, posebno tistih, k{ se nanašajo na komunal no problematiko v obci ni.«
A *a!»r
Svečana seja cbeh zborov radovljiške občinske skupščine bo predvidoma 3. avgusta, vendar ne ob 16. uri kot so običajno seje občinske skupščine v Radovljici, ampak ob 17. uri.
»Zato, ker bo takrat najbrž vroče in boste uro kasneje laže prišli v ,ta kmašnih gvan-tlh',« je bil0 pojasnjeno na sredini seji radovljiške skupščine.
Kmalu bo minilo 12 let odkar je šel v pokoj. Vendar pa upokojitev ni zavrla delovne in ustvarjalne aktivnosti Maksa Mikuša, ki je bil 14 let direktor tovarne SavatKranj. Ko je šel v pokoj, je postal vodja KlU' ba gospodarstvenikov v Kranju. Še danes ga lahko vsak dan srečamo v pisarni kluba.
»Zdi se mi, da je bilo včasih bolj čutiti dejavnost kluba kol zadnja leta. Da se klub malce lovi v svol1 aktivnosti, so najbrž krive gospodarske sprememb^ ■Prepričan pa sem, da bo klub spet zaživel, ko bodo uveljavljeni ustavni amandmaji in ko bodo imele oboi' ne večje gospodarske pristojnosti.«
Zdaj 70-letni Makso Mikuš pravi, da ne bi mogd brez dela. Prosti čas poleti pa najraje izkoristi ob morju. • A. ž-
NUD'MO VAM
• vrata vseh vrst
• obloge iz masivnega lesa
• opazne plošče za gradbeništvo ||p fo|©Cf   • iso-span lesobetonski zidaki TRGOVINA JE ODPRTA: OB TORKIH DO 18. URE, OB SOBOTAH DO 12. URE, OSTALE DNEVE PA DO 14. URE-
f
Naš naslov:
TRGOVINA lip bled REČICA, tel. 77-328, int. S|J