J 4 ZA GORIŠKO I* BENEČIJO PRIMOkSKI DNEVNIK PAhhna PlaCana V gotovini Postale I gruppo - Cena 30 lir Leto XVI. - St. 58 (4521) TRST, torek 8. marca 1960 o svoji «poizvedovalni nalogi» bo poročal preds. Gronchiju Manevri desnice za preprečitev vlade levega centra - Zmaga Realeja in La Malfe na kongresu PRI - Amendola: KPI bo glasovala za morebiten sprejemljiv program vlade ne glede na odločilnost njenih glasov - Gronchi bo določil mandatarja za sestavo nove vlade šele jutri P (Od našega dopisnika) norm — Predsednik poslanske zbornice Leone je dovm povedal novinarjem, da je zaključil svojo poizve-dolnč nal°g°- Dejal je, da se ni ravnal po vnaprej I ® načrtu in da mu je naloga, ki jo je izvršil: viab °gočila> da je lahko poslušal po dva predsednika »se parlamentarne skupi-.-----------———7—~ . II “»■ glavnega tajnika vsa- pravljem boriti... Vazno je re-“ franke istočasno, kar členi6 povsem v skladu s čila 49 ustave, 2. omogo-dpi mu Je tudi, da je uve-crerf ^0vost z razgovori s s&niki posameznih be - so vključene v 0-mesani parlamentarni so - kajti te stranke nize nniu ■pri reševanju krile S?bajale v poštev, ker Povab?f=!avar države vedno skupin.' ds^t°ne. je, nato še povedal, svoiem'1 J zjutraj poročal o Gronchii., 6 predsedniku Podatke i -11?. mu izročil vse tivni ■ H*1 je kot «objek- zbral ^ lskreni registrator« Polanske8,ie imel Predsednik redno velikn°^1Ce-,Ves dan 'Z' rov n .‘ko število razgovo- toreja aJPrej ie sprejel Parani hotel kot po navadi — dati n".PovInarjem nič pove-novani so sledili tako ime- Decli a„n,e.°dvisni monarhisti sini in t ’ .Cantalupo. Cremi-niso nov UC^ero' Novinarjem razen t .dali nič posebnega Vsi monaCi, er9’ ki 5e sicer, kot točkam lsti> nasproten vsem bodo{e .Programa morebitne glede .de levega centra, le ,sr*s gi ne i»ek?-d-u m je dejal, da °b dnu- Jacuie> ee bi se vršil ocenih jamstvih. ?dv?S1Va je. bila izjava ne-toria J?,, ^švicarskega sena. «Jaz sem za šel odprtje)), da bi se na-ja, tod ni, lz sedanjega položa-vičarsk;>, udeležbe obeh le. široko a strank v vladi in s ftiom» ^Ptukratičnim progra- r°lcev ?redstavnika južnih Ti-slanca pv.natpria Tinzla in po-sednik T erja je sprejel pred-°ba i2;.'a°ne, kateremu sta la vlartr.V da bosta presoja-b° 2av pj tem kako stališče škega do izvajanja pari-Ga®Peri r^uroa Gruber - De °d Pt)Ti^Ur trek monarhistov Coveiij; Laura Fiorentina in Z* staro n, ie, slednji ponovil nasPritn stično stališče, »a lev ° slehernemu odprtju daril rti 1Qretnino pa je pou-stva Kn znan'h pet točk vodico r,ortiPredstavlja »sprejem-Pon i Za diskusijo«, je liberfi6, so bili na vrsti tri-' gortV11.1 v°ditelji De Caro, god; ? ,®ergamasco. Ma- šiti osnovna vprašanja in vazna je skupna platforma, na kateri se borimo. Od tu prihaja nova večina. Enotnost se bo razširila in se v borbi okrepila.« Ko se je zvedelo za to napoved Amendole, da namerava KPI podpreti morebitno vlado levega centra, je demokristjan-ski poslanec Berry takoj izja-vsl novinarjem, da v tem primeru on in še nekateri njegovi prijatelji za tako vlado levega centra ne bodo glasovali. Kmalu nato ga je poklical k sebi načelnik demokristjanske parlamentarne skupine Gui in po daljšem razgovoru so novinarji prejeli uradno obvestilo, v ka. terem se zanika »razlaga Ber-ryjevih izjav«, ker da jih je dal v svojem lastnem imenu; položaj lahko ocenjuje samo skupina v celoti in zato da tudi poslanec Berry ne namerava kršrti discipline svoje skupine; svoje mnenje bo pa povedal na seji te skupine. Medtem pa se nadaljuje in tudi zaostruje spor med Gron-chijem in vodstvom KD kljub vsem demantijem. Kako je spor že obsežen, nam najbolje priča pisanje vsega tistega časopisja, ki nasprotuje sestavi vlade levega centra. Ta tisk napada posredno tudi poglavarja dpžave in daje pri reševanju krize prednost večinski stranki — KD pred Gronchi-jem. To pa je seveda v nasprotju z ustavo, na podlagi katere poglavar države nikakor ni prisiljen dati mandat za sestavo nove vlade tistemu, ki ga svetuje največja stranka. Svetovala pa je v prvi vrsti Segnija, podrejeno pa Piccio-nija, Mora, Tambronija in Fan-fanija ter Gonello. Govori se, da hoče Gronchi izbrati prav Gonello za bodočega predsednika vlade, ki naj bi jo skušal sestaviti okrog jasno izraženega programa levega cen- hlsti J5’ P^dnbno kot monar ?tališče rt°v!* že svoje znano ** vedtii -^e Pj^gova stranka uPoštevat-PnpravIiena «ugodno *kih točk Pet demokristjan- Macrelli je po , vi^arif,m Leon e jem povedal uPščin» ■’ ie predsedniku Pbblik"'! ‘»očil resolucijo re. bila včer>ga kongresa, ki je da _ ll. sprejeta. Dodal pa *° formninista PJgovarjala ne , Secialrt ne ° imenih». Lanaj st= mokrata Sa-ragat in bovjia^ rnuti sta Leoneju po-pr°gramQ ane tc|čke svojega Zele, š0]a Za bodočo vlado: de-?eiskih ,!■ nac'°nalizacija ener. ‘h z,inlr°v’ n°tranj£ Nold8ni1 p°liiika. in z„»Irov’ notranja politi- v 'JpP0ldn nja politika-f^bčno špe sPrejel Leone l a a Parlamentarca ^0ste, senatoria Cha- in a r?dsadnii, ,anea Caverija a J.a' ChaK ,na;|u ie sprejel, je ezele nil? ’ predstavnika ?J*o o v.*? -a Aoste. Govorili Jih ip /asanjih naše dežele, *‘anski ,,e Poznal, ker sta po-?rebložena0rnlc^ ’n senatu že \ rešitev .zako,ns-ka predloga es dan,- , vprašanj.« ?.y«zi 2 asnji tisk posveča v v PoudarfieVilniem krize ve' A0*111 kom^ .včerajšnjemu go. f,tnend0]I^ niat'ičnega prvaka j bainr^s v “imu. Amendola z z-irt ITlefi drugim izjavil, 'bistvejJ ‘istvom ugotavlja ^?8a in a„enakost komunistič-, * in . °Claiističnega progra-eZtraj«a 1 ]f PSI »prev tako b°vnih glecie nekaterih os-?avrača Pr°gramskih točk in 1° beteli anevre tistih, ki bi .?van0 reefaviti na tako ime' ie PodlaviPISh.eT10 Pocir°eie.» 4?.r0tikom.,"aif?a Prpframa ^. -‘la nBm„—Ul»lilie-teea g°ča: za uresniče-asovi vertrogrunaa bodo naši se-munističn a diskrimi hS°-dobro ?*m°kns?. repe.. ..».KIH • a Pohiinian' izvajati reforme mi r,e k°munizma, po-v^Pbizem15^1^"10 lak anti: Vedno na razpolago, pa a - -ucele sprejeti alf ne, eniokrit,(. republikanci in levi tra, kar že znanih demokri-stjanskih pet točk povsem o-mogoča, kljub temu. da vidijo liberalci in monarhisti možnost sestave — prav na njihovi podlagi — tudi centristične vlade ali pa celo, ki bi bila odprta na desno. Kdaj se bo Gronchi odločil, se še ne more reči. Domneva se, da morda že jutri, bolj verjetno pa pojutrišnjem. Vse kaže, da mu podatki, ki jih je nabral Leone, ne bodo mogli mnogo novega povedati, saj so predstavniki vseh skupin tudi Leoneju povedali tisto, kar so rekli že prej Gronchiju. V Bologni se je zaključil republikanski kongres s tajnim glasovanjem za tri resolucije — levičarsko resolucijo Realeja in La Malfe. Pacciardijevo desničarsko resolucijo in za resolucijo skraine levice. Prva je prejela 55.47 odst. glasov, druga 43.20 odst., tretja pa sa- iniiiiiiiiiimiiiiiiitHiimiiiiitiiitmiiii mo 1.33 odst. Tudi glasovanje za izvolitev novega vodstva - že zaključeno in ko poročamo, se še vedno štejejo glasovi, tako da izid ne bo znan do jutri zjutraj. V nedeljo je govoril Pacciar-di nič manj kot tri ure — od 12. do 15. — da bi tik pred glasovanjem vplival na delegate. Med njegovim govorom je prišlo skoraj do pretepa, zlasti ko je našteval koliko odlikovanj nosi («Kaj nam je to mar!» so se čuli vzkliki.), potem ko je nad vse hvalil de Gaulla in Adenauerja ter zahteval kot pogoj za mednarodno pomiritev popolno kapitulacijo Sovjetske zveze. Nadvse strupeno je napadal La Malfo in vso njegovo politiko za dosego vlade levega centra, tako da mu je rekel celo »hudič*. Odgovoril mu je z dve-urnim govorom tajnik Reale, ki je vse Pacciardove argu- Francosko pojasnilo o de Gaullovih izjavah ki dejansko potrjuje dosedanje tolmačenje Ferhat Abas poudarja, da de Gaullova izjava ne pušča druge izbire nego nadaljevati borbo za neodvisnost PARIZ, 7. — General de Gaulle se je vrnil danes popoldne v Elizejsko palačo. Francoski minister za informacije Terrenoire je v zvezi z de Gaullovim potovanjem po Alžiriji prebral danes naslednjo izjavo: »General de Gaulle je na- mente temeljito in sistematič-no pobil. Saragat je po kongresu izjavil novinarjem, da želi republikanski stranki obnovo njene enotnosti. Tudi socialistični mladinci so zmago republikanskih pristašev levega centra pozdravili, hkrati pa poudarili »nujnost odločnega preobrata za obnovo življenja v državi s konkretnimi akcijami, da bi se spremenile gospo-darsko-socialne strukture in odstranilo o: račje nezaupanja, ki se je ustvarilo okrog ustanov politično parlamentarne demokracije*. Danes je bila napovedana seja poslanske zbornice, ki pa je trajala komaj dve minuti. Predsednik je namreč prebral Segnijevo sporočilo, da je njegova vlada podala ostavko. Prihodnja seja bo šele po rešitvi krize. A. P. pravil v dneh 3., 4. in 5. marca vojaško inšpekcijsko potovanje po Alžiriji Predsednik republike je obiskal okoli 50 vojaških postojank v departmajih Costantina, Alžir in Oran. Povsod je zahteval podrobno obrazložitev operacij in je ugotovil, da se te zadovoljivo razvijajo na podlagi načrta in na podlagi ukazov vrhovnega poveljnika, kljub oviram, ki so nastale zaradi premikov čet, ki so bili potrebni zaradi nedavnih neredov v Alžiriji. Povsod je general de Gaulle zbral okrog sebe častnike, da jim obrazloži celotno poslanstvo vojske v Alžiriji ob upoštevanju sedanjih in predvidenih dogodko'’. General je sicer poudaril stalno napredovanje pomirjenja, izjavil pa je, da Alžirci ne morejo glede usode Alžirije nič odločati, dokler bodo tra- .......... Španski zunanji minister Castiella povabljen na uraden obisk v London Odločni protesti laburistov - Castiella je dobil Hitlerjeva odlikovanja Anglija ni proti sprejemu Španije v NATO - Britanska oporišča za države NATO in Nemčijo - Strauss je spet potrdil, da se je pogajal s Španijo LONDON, 7. — Angleški zunanji minister Selwyn Lloyd je izjavil danes v spodnji zbornici, da «upa, da bo španski zunanji minister lahko prišel letos na naše vabilo v London. Dan obiska ni bil še določen, vendar pa je namen obiska izboljšati odnose med našima dvema državama«. Ta izjava je izzvala val protestov med laburisti. Robert Edwards, ki je sodeloval kot častnik v španski republikanski vojski med državljansko vojno, je vprašal ministra, ali mu je zna- no, da je minister Fernan. do Maria Castiella dobil železen križec, ko se je boril za Hitlerja v vrstah španske »modre« divizije na vzhodni fronti, in da bi ga prav gotovo sodili kot voj- Fripn izmed kandidatov za bodočega predsednika vlade je tudi Aldo Moro, sedanji poll-hčm tainik KD ki ga vidimo na sliki, ko ga obhaja bivši voditelj demokristjanske lev.-ce prof Dolcetti, ki se je pred dvema letoma iz politike umakntl v duhovniški stan ............................m..,,.........mn..,n. .......mm mmm,m. ........... Tudi tri vasi na področju Atlasa poškodovane med zadnjim potresom? Večja koordinacija pomoči po nedeljskem obisku Mohameda v Agadiru ■ Velike težave za namestitev 20 tisoč brezdomcev !ztr- ?h>at aJa^- če republikanci r:V?lrajo rt‘ nas -še nadalje j;.k'jučeni ■ sm° ze v naprej «ln-e samn lz dern°kratične ve-*8sa lenin?8L?di te8a, ker je svet „ "'a ra7U«'Stitna koncepcija Po,em a °d Mazzinijeve, >n0 rLPa.tak° stališče PRI t v*6 Cih’rfmo: Slavno je, 1? , .anc,i ne odpove- >*acijo ^eze,le. za naciona- *a kat S! Ys* tlMarRetsk’h virov in ter» 6 pr°Rramske točke, -------- ... e srno se tudi mi pri- do sedaj 737 ranjencev. RABAT, 7. — Maroške pristojne oblasti javljajo, da na področju Agadira ni bilo novih potresnih sunkov po včerajšnjih treh lahkih sunkih. Nekateri pa trdijo, da so čutili preteklo noč nov sunek. Kralj Mohamed je včeraj ponovno obiskal razdejani A-gadir v spremstvu zastopnikov tujih diplomatskih predstavništev Obiskal je sprejemna središča za preživele in se seznanil z napori za čiščenje ruševin. Po tem obisku je pomoč ponesrečenim zavzela rednejši potek. Tudi delovanje ameriškega letalstva se je zmanjšalo, dočim prevzemajo maroške oblasti vedno večji delež pri delu za pomoč. A-meriško letalstvo pa je uvedlo letalski most med Agadi-rom in Rabatom, da odpelje 250 maroških otrok, ki so zgubili starše zaradi potresa. A-meriško poslaništvo Je sporočilo, da je ameriška uradna pomoč presegla milijon dolarjev in da je ameriško letalstvo odpeljalo iz Agadira Danes so javili, da so bile zaradi potresa poškodovane tudi tri vasi na področju južnega Atlasa v Agadirski pokrajini. Več izvidniških letal je danes letelo nad vsemi temi vasmi, kjer se bojijo, da je potres povzročil človeške žrtve. Kar se tiče mednarodne pomoči žrtvam potresa, so danes govorili na delovni seji v maroškem zunanjem ministrstvu. Na seji so bili navzoči vsi tuji poslaniki in ministri, ki so akreditirani v Rabatu. Predsedoval je maroški minister za zdravstvo Jusef Ben Abes. Ta je izjavil, da je število zdravnikov in bolničarjev zadostovalo m prav tako je sedaj dovolj najnujnejših farmacevtskih proizvodov. Agadir pa še vedno potrebuje velike količine kal cijevega klorida in drugih razkuževalnih sredstev. Razen tega so zaloge tekočih farmacevtskih proizvodov (kinin, antibiotiki itd.) skoraj izčrpane. ((Vprašanje namestitve brezdomcev, je izjavil minister, ni še rešeno. Številni prebivalci Agadira, ki so zapustili mesto po potresu, &e skušajo vrniti v upanju, da bodo rešili kaj od svojega imetja, ali da se bodo lahko namestili v bližini. Potrebno je čimprej namestiti te ljudi, katerih število bo skupno z brezdomci iz predmestij kmalu doseglo 15 ali 20 tisoč«. Minister je zaprosil za šotore, postelje, odeje, zdravstveni in higienski material, poljske kuhinje, poljske prhe, oblačila in živila, ki se ne pokvarijo; mleko v prahu, sir in sladkor. Navzoči poslaniki so sklenili, da se bodo posvetovali s svojimi vladami in da se bodo nato posvetovali med seboj, da koordinirajo svojo dejavnost. Na podlagi zadnjih računov znaša število mrtvih nad deset tisoč, tri tisoč pa je ranjenih. 90 odstotkov hiš je porušenih. nega zločinca, če ne bi bil državljan nevtralne države. Selwyn Lloyd je odgovoril, da so se omenjeni dogodki dogodili pred mnogimi leti. Robert Edwards je potem omenil neko drugo vprašanje v zvezi s Španijo. Izjavil je, da so nedavno organi? zirali v okviru NATO važno letalsko vežbanje, pri katerem so sodelovali Američani, Spanci in Portugalci. Sel-wyn Lloyd je to trditev takoj zanikal. Laburistični poslanec pa je poudaril, da se torej letalski manevri za o-brambo Evrope organizirajo izven NATO in to «z naslanjanjem na fašistične države«. Laburistični poslanec Zillia-cus je pozval zunanjega ministra, naj se obveže, da se bo Velika Britanija uprla vključitvi Španije v NATO, in da bo po potrebi uporabila svojo pravico veta, pa naj bi bil vzrok za opravičilo tega sprejema kakršen koli. Selwyn Lloyd je odgovoril, da se ne more že v naprej obvezati glede tega. Laburist Dennis Healy je izjavil, da bi sprejem Španije v NATO ali pa v ZEZ škodil v oceh mnogih ljudi »koristnosti teh organizacij.« gelwyn Lloyd je takole zaključil; «Malo pametno bi bilo, da bi država, kakor je Sj?anija, mogla biti trajno izločena iz teh organizacij.# V poučenih 'krogih se je zvedelo da je Selwyn Lloyd povabil Castiello v Veliko Britanijo, ko je bil španski zunanji minister preteklega avgusta v Londonu na sestanku z Eisenhowerjem. Predstavnik britanskega ministrstva za obrambo je povedal. da je Velika Britanija dala na razpolago zaveznikom v NATO, vključno Zahodni Nemčiji, področje za preizkušanje raketnih izstrelkov na Hebridskih otokih. Do sedaj ni ie nobena država začela poizkusov, toda predvideva se, da bodo sklenili konkretne sporazume na sestanku ministrov za obrambo NATO. ki bo 31. marca v Parizu. Predstavnik je dodal, da je londonska vlada ponudila zaveznikom uporabljanje nai-prav na področju za preizkušanje že lanskega decembra na sestanku ministrov za o-brambo NATO in na zahodni konferenci najvišjih. BONN, 7, — Minister za obrambo v Zahodni Nemčiji je danes izjavil predstavnikom tujega tiska, da Zahodna Nemčija ni nikoli mislila, da bi se pogajala izven NATO o svojih vojaških oporiščih. Izjavil je dalje, da je bil kancler Adenauer vedno obveščen o »poizvedovanjih pri španski vladi in jih je odobril«. Dodal je, da so bile obveščene o teh poizvedovanjih tudi tuje osebnosti. Zatem je Strauss izjavil, da se med svojim potovanjem v Grčijo ne bo razgovarjal o vojaških oporiščih na grškem ozemlju. Pripomnil je, da Grčija in Turčija ne zanima- talstva. Na koncu je Strauss izjavil, da bo odnos med silami NATO in sovjetskimi silami v Evropi «še dolgo casa ostal dva in morda tri proti enemu«. Castrove obtožbe proti ZDA ta s tega stališča Zahodne Nemčije zaradi njunega zemljepisnega položaja. Dalje je Strauss izjavil, da je Zahodna Nemčija dala na razpolago NiATO sedem divizij in pripravlja druge štiri. Ko bo v letu 1961 pripravljenih enajst divizij, bodo začeli ustanavaljati dvanajsto. Dve leti pozneje bo končana organizacija nemške vojske, kar se tiče mornarice in le- HAVANA, 7. — Fidel Castro je izjavil, da so ameriški interesi in poslovni krogi, ki nasprotujejo kubanski revoluciji, odgovorni za eksplozijo na francoski ladji «La Ooubre# v havanskem pristanišču. Ko je govoril na pogrebu žrtev eksplozije, je Castro poudaril, da so eksplozijo namenoma povročili tisti, ki no, čejo, da bi Kuba dobila orožje. Hkrati je obtožil nekega ameriškega konzula in vojaškega atašeja v Belgiji, da sta skušala preprečiti prodajo belgijskega orožja Kubi. Fidel Castro je zavrnil možnost, da bi do easplozije na ladji «La Coubre« prišlo po nesrečnem naključju, in je dejal, da je bil detonator pod taknjen že takrat, ko je bila ladja v nekem evropskem pristanišču. Bredsednik kubanske vlade je dalje izjavil, da nima nobena država pravice kršiti suverenosti druge države ali si lastiti pravico pokroviteljstva nad katerim ko-li področjem. Hkrati je ponovno obdolžil ZDa, da razmišljajo o gospodarskih sankcijah proti njegovi državi. ZDA so zares izrazile sožalje ob nesreči, ki jo je povzročila eksplozija na francoski ladji, natovorjeni z razstrelivom, v Havani. Ameriško zunanje ministrstvo je po ameriškem veleposlaništvu v Havani objavilo sporočilo, v katerem je rečeno, da sta vlada in ljudstvo ZDA zelo užaloščena zaradi tega tragičnega dogodka. Hkrati je državni departma zanikal izjave Fidela Castra, po katerih naj bi bile ZDA soodgovorne za to veliko nesrečo. Zastopnik zunanjega ministrstva je izjavil, da bodo ZDA odločno protestirale proti tej obtožbi. Obžaloval je, da je pod vtisom razburjenja zaradi te katastrofe Castro skušal pripisati ameriški vladi odgovornost za nesrečo, ob kateri so ZDA že izrazile globoko žalost. «»------- Titovo sožalje Fidelu Castru BEOGRAD, 7, — Jugoslo- vansko časopisje je dalo veliko publiciteto eksploziji na ladji »La Coubre« v Havani, za katero je Fidel Castro obtožil nekatere kroge Združenih ameriških držav. Ob nesreči, ki je močno prizadela kubansko ljudstvo, je predsednik republike maršal Tito poslal naslednjo brzojavko predsedniku Kube Osvaldu jali boji in atentati. Znano je, da jc- bil postavljen (in večkrat javno ponovljen) zunanji organizaciji u-pora predlog, naj pridejo določit z oblastmi pogoje o u-stavitvi sovražnosti, la predlog je vedno v veljavi. Toda ker ni sledil predlogu noben praktičen korak s strani tistih, katerim je bil namenjen, in ker nič ne kaže, da bi ti menjali stališče, je potrebno, da vojska neposredno dOKon-ča vzpostavljanje . reda. Zadeva je doDro vpeljana, toda ni še pri-la do konca. Potrjuje se vse zaupanje poveljni-ku, četam in organizaciji, da dokončajo nalogo s popolnim uspehom. Predsednik republike je izjavil, da bo po vzpostavitvi reda potrebno, da Alžirija spet zazivi normalno življenje, za kar bo potrebno razdobje pomirjenja z vseh vidikov. Zatem bodo Alžirci v popolni enakopravnosti v vsej svobodi zbrali to, kar bodo hoteli, da je njihova prihudnost. A.žircem se bodo nudile tri rešitve. V prvi vrsti bi se lahko povrnili k neposredni dominaciji, ki jo je izvajala Francija od časa zavojevanja. (de ijaulle je izjavil, da bi po njegovem mnenju bilo to nemogoče). Prišlo bi lahko do odcepitve, ki jo nekateri označujejo kot neodvisnost. To bi pomenilo za Alžirce obsoditi same sebe na zmedo, ker sedaj si za Alžirijo ni mogoče misliti niti življenje niti razvoj brez Francije. Na drugi strani živi v Alžiriji milijon ljudi francoskega izvora in so nujno potrebni ter imajo pravico ostati tam. Razen tega bi mnogo muslimanov želelo ostati s Francijo. V tej obsojanja vredni domnevi bi torej bilo potrebno izvršiti obširno grupacijo pre-bjvalstva na nekaterih delih ozemlja. Končno ima 400.000 muslimanskin Alžircev svoj delovni vir v metropolitanski Franciji in težko bi delo našli drugje. General de Gaulle meni, da je izključeno, da bi se v Alžiriji našla večina, ki bi glasovala za odcepitev. Zaradi tega je edino, kar je mogoče, Alžirija povezana s Francijo, ki naj združuje skupnosti, o katerih je znano, kako so različne. Ustanove take Alžirije in njene odnose s Francijo bo treba seveda pripraviti, diskutirati in predlagati. To bo potrebno storiti v največjem miru, ne da bi izključili nobeno tendenco, zato da se začrta rešitev, ki naj bo praktična in trdna. Tako oodo Alžirci lahko pri vsej zavesti izbrali eno od treh rešitev. očmi tudi poslanstvo, ki bi se ji lahko naložilo Na to celotno do'žnost in ne samo na krajevno in trenutno fazo se mora francoska vojska prilagoditi ter pripraviti moralno in materialno.« V političnih krogih se sprašujejo, ali bo ta izjava ministrstva za informacije pomirila duhove zaradi zaostritve francoskega stališča. Nedvomno se zdi, da je vsebina te izjave korak nazaj v primerjavi z de Gaullovimi izjavami v preteklih dneh. Spet je govora o samoodločbi, toda poudarja se, da je od treh predvidevanih rešitev izvršlji-. va samo rešitev Alžirije kot zvezne države različnih etničnih in verskih skupnosti, povezane s Francijo z ne-razdružljivimi vezmi. Politični opazovalci ugotavljajo, da izjava komaj mimo grede omenja vprašanje premirja. S tem' se utrjuje vtis, da de Gaulle ne verjame več v možnost pogajanj, tudi samo «tehničnih», o ustavitvi sovražnosti, in da se sedaj nagiba k tezi, ki so jo vedno zagovarjala vojaška poveljstva, t. j. brezpogojna kapitulacija .Alžircev. Ce so de Gaullovi računi taki, ne bo mrgoča sporazumna rešitev alžirskega vprašanja. Predsednik alžirske vlade Ferhat Abas je v intervjuju dopisniku pakistanskega lista »Lavvn« izjavil, da pomeni, izjava generala de Gaulla v Costantini «poizkus za korak nazaj v Alžiriji«. «De Gaullova izjava, je nadaljeval Ferhat Abas, je negacija izjave, ki jo je podal 16. septembra in ki je obljubljala Alžircem pravico odločanja o svoji u- General de Gaulle je izjavil, da v pričakovanju te zapadlosti nima vojska drugega opravka nego izpolnjevati svoje poslanstvo, ki je v nadaljevanju in zaključku opera cij, v povečanju osebnih stikov s prebivalstvom, v poma. ganju prebivalstvu v njegovem težavnem položaju. General je na drugi strani opozoril častnike o dejstvu da je alžirsko vpra.lanje, najsi bo še tako važno, samo e-no tistih vpra.anj, s katerimi ima Francija opravka v notranjosti in izven svojih meja, in katerih važnost se veča, ker je naša država ponovno postala svetovna sila v nevarnem vesolju. Potrebno je torej, da ima vojska ob izpolnjevanju ?vojt sedanje sodi. Razen tega gre za izjavo o popolni vojni proti Alžircem.« Nato je Ferhat Abas izjavil, da «zadnja de Gaullova izjava nam ne pušča druge izbire razen nadaljevati borbo za neodvisnost, dokler ne bo pravega upanja za pravično in miroljubno rešitev alžirskega vprašanja«. Ferhat Abas je dodal, da bi utegnila vojna v Alžiriji trajati mnogo let. in da bi moral zunanji svet iazumeti odpor Alžircev proti ustavitvi sovražnosti, dokler niso gotovi, da bodo v Alžiriji svobodne volitve. «Naša izkušnja s prejšnjimi volitvami, je zaključil Ferhat Abas, je bila grenka zaradi odkritega vmešavanja in zatiranja francoske vojs .e in ne moremo se pridružiti taki podvorbi demokracije v Alžiriji.« Glavni tajnik v zunanjem ministrstvu alžirske vlade Sad Dahlav je izjavil nocoj v Kairu; «Ce se bo de Gaulle odpovedal uporabljanju načela o samoodločbi, si bomo morali mi priboriti neodvisnost z orožjem«. Dodal je, da se vojna nadaljuje. Dalje je izjavil, da je de Gaulle zgrešil, če je mislil, da je bil trenutek dobro izbran (pred prihodom Hruščeva v Pariz in pred konferenco najvišjih ter po eksploziji atomske bombe v Sahari) za zatrjevanje, da je Alžirija francoska. «Tako se bodo zmotili vsj tisti, ki bi verjeli v njegovo hvalisanje. Mi se nismo ni? koli varali glede pomena fran. coskih obljub. Pripravljeni smo na dolgotrajno borbo«. iiiiHimiiiHtiiiiitiiimiiiiiiHiiuiiiiiiiiiiiiiiuiimuiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiti ZELLERBflCH OBTOŽUJE SZ Prav med vladno krizo v Italiji imajo take obtožbe poseben pomen RIM, 7. — Gospodarski dnevnik «11 Sole« je objavil intervju z ameriškim veleposlanikom Zellerbachom, ki je predvsem poudaril, da so gospodarski odnosi med Italijo in ZDA za obe državi nadvse koristni ter da je znašal italijanski primanjkljaj v trgovinski bilanci samo 20 milijard lir v letu 1959. Potem ko je omenii nato, da vlada ZDA podpira Skupno evropsko tržišče, je veleposlanik prešel na vprašanje odnosom med Vzhodom in Zahodom, o katerih je govoril zelo pesimistično, pri čemer je obtoieval vlado ZSSR, da v gospodarskem okviru ni poskušala doseči nobene prave pomiritve in da tudi v prihodnosti kaj podobnega ni pričakovati. Hruščev in sovjetska vlada da sta ponovno izzvala Zahod na gospodarskem področju, »da bi ga, če bi bilo mogoče, prehitela in z gospodarskimi sredstvi pokopala«. Vlada SZ da omejuje možnosti in želje, da bi prišlo do razširitve tr govskih odnosov med Vzhodom in Zahodom. «Zato so perspektive za zboljšanje — stalno im trajno — trgovskih izmenjav zelo majhne«. «Vzajemnih prednosti, ki bi bile posledica te trgovine ne omejuje Zahod, temveč sovjetska politika izmenjav. Vsekakor pa si mora Zahod zagotoviti, da sedanje transakcije v resnici služijo v vzajemno korist«. ((Zahodnjaki se moramo torej nujno prepričati, da je naša trgovska izmenjava komunističnim blokom korist- naloge v Alžiriji, »vedno pred na, ne pa škodljiva za našo itiimiiiiitmiiiiiiitiiMiiuiiitmiuiiiiiiitniminfiiitiiiiiiiiiiiiiiititiuiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiitimii Proslava 8. marca v FLRJ Dorticosu; »V imenu narodov in vlade Jugoslavije in v svojem imenu pošiljam Vaši ekscelenci, vladi in ljudstvu Kube izraze najglobljega sožalja ob hudi nesreči v pristanišču Havani, ki je doletela kubansko ljudstvo«. Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič pa je prav tako poslal sožalno brzojavko kubanskemu zunanjemu ministru dr Raulu Roa Garciji. Govor Spasenije Babovič (Od našega dopisnika) . mi. Borba za mir je danes BEOGRAD, 7. — Ob navzoč- j _nai jjaznejaa „I?5i?®a._yuse!1;, pa" nosti podpredsednika Ranko- viča, predsednika ljudske skupščine Srbije Jovana Vese-linova, predsednika centralnega sveta Zveze sindikatov Vukmanoviča, predsednice ženskih društev Jugoslavije Bože Svetič, Pepce Kardelj in drugih zastopnikov politične-a, javnega in kulturnega živ-jenja Beograda je bila nocoj v Narodnem gledališču prireditev, posvečena mednarodnemu ženskemu dnevu. O pomenu praznika je govorila članica izvršnega komiteja CK Zveze komunistov Srbije Spaseni-ja Babovič. «Ob 50-letnici 8. marca izpolnjujejo ženske Jugoslavije s svojo aktivno udeležbo v zgradnji socializma v Jugoslaviji, ki je močan čini-telj miru in napredka človeštva, tudi svoj internacionali-stični dolg,« je izjavila Spase-nija Babovič. Poudarila je, da se ženske Jugoslavije zavedajo, da je napredek njihove države in človeštva v celoti odvisen od miru in da bi vojna bila katastrofa za človeš- tvo- v? «Ohranitev miru pa zahteva nadaljnjo zavedno in organizirano akcijo vseh miroljubnih sil, spoštovanje načela e-nakopravnosti vseh narodov in nevmešavanje v njihove notranje zadeve, izvajanje politike miroljubne in aktivne koeksistence med vsemi država- prednih in miroljubnih sil na svetu.« je zaključila Spaseni-ja Babovič. B. B. Poljska-FLRJ BEOGRAD, 7. — Delegacija poljske industrije motorjev, ki jo vodi ravnatelj združenja poljske motorne industrije, je obiskala danes predsednika jugoslovanske zvezne industrijske zbornice Nikola Dju-veroviča, s katerim se je raz-govarjala o možnosti proizvodnje in sodelovanja med jugoslovanskimi in poljskimi podjetji. Poljska motorna industrija je posebno zainteresirana za sodelovanje v proizvodnji tovornih avtomobi- lov, motornih hladilnikov in proizvodnje električne instalacije za motorna vozila. Člani poljske delegacije, ki so gosti združenja proizvajalcev motorne industrije Jugoslavije, so med bivanjem v Jugoslaviji obiskali jugoslovanske tovarne avtomobilov, tovornikov in motornih koles. ■ -«»---- WASHINGTON, 7. — Predsednik Eisenhower se je vrnil danes v Washington. Jutri bo govoril po radiu in televiziji o svojem potovanju po Latinski Amerikk varnost in za našo blaginjo.# Zanimivo je, da je ameriški veleposlanik objavil svoje odgovore v glasilu Confindustrie prav v dneh ko je vladna kriza v Rimu na višku z namenom, da bi vsem nasprotni, kom politike pomirjevanja v vseh strankah dal nove argumente proti morebitni sestavi vlede levega centra, za katero je znano, da bi njen program vseboval pomiritev kot eno izmed glavnih točk. «»------ Segni Raabu DUNAJ, 7. — V odgovor na ' zadnje pismo kanclerja Raa-ba je Segm poslal danes od- ' govor, ki ga bodo prebrali ; verjetno na jutrišnji seji vlade. Spričo odsotnosti zunanjega ministra Kreiskega in podtajnika Gschnitzerja, ki sta v Bonnu, vlada najbrž ne bo dajala svojega uradnega mnenja in sprejemala sklepov. Vsebina pisma še ni znana. -«»----- Posvetovanja o razorožitvi PARIZ, 7. -- Delegacije petih zahodnih držav (ZDA, v e-lika Britanija, Francija, Kanada in Italija), ki so članice razorožitvenega pododbora, se bodo sestale jutri in pojutrišnjem v Parizu in se skušale sporazumeti o skupnem raz-orožitvenem načrtu. Jutrišnji sestanejc je za Zahod važen, ker se zahodne države kljub dolgim posvetovanjem niso mogle še sporazumeti. Neirateri celo dvomijo, da se bodo lahko sporazumele pred 13. marcem, ko se bo začela v Ženevi konferenca zahodnih delegacij s petimi vzhodnimi delegacijami (SZ, Poljska, CSR, Romunija in Bolgarija). Med zahodnimi državami so največja nesoglasja med ameriško tezo, ki jo z nekaterimi spremembami podpirajo Velika Britanija, Italija in Kanada, ter francosko tezo. ZDA predlagajo razorožitev, ki naj bi se izvedla v treh stopnjah: v prvi fazi bi ustavili jedrske poizkuse in začeli nekatere pripravljalne ukrepe; v drugi fazi bi zmanjšali količino konvencionalnega orožja in bi prekinili izdelovanje jedrskega orožja; hkrati bi začel delovati sistem mednarodnega nadzorstva in inšpekcij, V tretji fazi bi dokončno uničili jedrsko orožje in ustanovili mednarodno silo za vzdrževanje miru na svetu. Francija pa hoče takojšnje ustavitev izdelovanja jedrskega orožja, spremembo sedanjih zalog za njih uporablja nje v miroljubne namene. Mraz v Sloveniji LJUBLJANA, 7. — V vse! krajih Slovenije je danes pa dla temperatura. Razen na o balnem področju v koprske« okraju se je skoraj v vsel krajih živo srebro spustih pod ničlo. V Ljubljani je bile® 4 stopinje, v okolici Bleda 6g v Slovengradcu 8, na Kreda rici pod Triglavom, kjer ji nad 4 metre snega, pa 17 sto pinj pod ničlo. Temperatura včeraj Najvišja temperatura 6 stopinj op 16. uri, najnižja 3.2 stopinje ob 6.30. Vlage 92 odstotkov. Goriško-beneški dnevnik Danes, TOREK, (. marca Janez Sonce vzide ob 6.31 in zatone od 18.01. Dolžina dneva 11.30. Lun s vzide ob 13.16 in zatone ob 3.25, Jutri, SREDA, 9. marca Frančiška Proslava mednarodnega praznika žena 8, marca v nabilo polni Prosvetni dvnranl v Gorici Slavnostni govor Jožice Tomšičeve - Recitacije Staneta Starešiniča, Filiberta Bene-detiča ter dijakov Leopolda Devetaka in Nataše Pavlin ■ Nastop Dolinčanov in pevskih zborov z Vrha in iz Doberdoba V nedeljo popoldne je Zveza slovenskih žena iz Goriške organizirala proslavo mednarodnega ženskega praznika 8. marca, ki je imel letos globlji pomen zaradi 50-letnice njegovega nastanka. Za to priliko se je zbralo v Prosvetni dvorani nepričakovano veliko število ljudi. Med njimi je bila tudi vsem goriškim Slovencem draga Jelinčičeva mati, ki bo čez en teden praznovala 85-letnico svojega rojstva. Ob zaključku prireditve ji je Malka Mikluš iz Pevme iz srca čestitala ob njenem jubileju ter ji želela dolgo zdravih let. Jelinčičeva mati se je zahvalila za čestitke in želela vsem prisotnim, da bi učakali njeno starost. Prireditev je otvorila sred- nješolka Majda Figel, ki se je v imenu prirediteljev o-prostila za odsotnost Mire Sardočeve, katero je nadomestil Stane Starešinič. Tovarišica Jožica Tomšičeva je potem, ko je pozdra- Tov. Jožica Tomšič govori o pomenu 8. marca Filibert Benedetič med recitacijo Napovedovalka Majda Pintar PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHI MI. TELEFON 93-808 IN 94-688 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulic« S. Pellico l-II, — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA H. 20 - Tel. it. 37-338 OGLASI Cene oglasov: Za vs»k mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 80 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna «80 lir. — Vnaprej: četrtletna 1300 Ur polletna 2500 lir, celcletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir letno 1000 Ur — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun; Založništvo tržaškega tiska Trst lt-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1 , tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst N_________________________ ' vila delegacijo Zveze italijanskih žena (UDI), ki se je v velikem številu odzvala povabilu slovenskih žena, imela naslednji govor o pomenu ženskega praznika: Letos mineva 50 let, odkar je Mednarodna konferenca socialističnih zena v Kopenhag-nu 1910. leta na predlog nemške socialistke Klare Zetkin sklenila, naj se 8. marec proslavlja kot Mednarodni dan žena. Praznovanje tega dne je bilo razglašeno v spomin na velike demonstracije, ki so jih 8. marca 1909 priredile a-meriške žene, zahtevajoč priznanje enakih političnih pravic, kakor so bile priznane moškim. Od tedaj vse do današnjih dni proslavljajo napredne žene v vseh deželah 8. marec kot dan borbe za svoje pravice. In ko se bodo prihodnjega aprila v Kopenhagnu zopet sestale ženske predstavnice na mednarodni konferenci, za katero se je prijavilo že 105 držav, kar je v zgodovini človeštva nekaj nenavadnega, bomo tudi me slovenske žene v duhu prisostvovale njenemu poteku, saj smo v pretekli polovici stoletja aktivno sodelovale v borbi za e-nakopravnost žene, za popolno svobodo v družbi. Petdeset let ni dolga doba v človeški zgodovini, toda prav v teh zadnjih petdesetih letih 20. stoletja je člove-šli rod pretrpel toliko gorja da si ne more danes drugega, kot želeti mir, prijateljstvo med narodi in pravičnejše, boljše življenje za vsakogar, predvsem. pa za . tistega, ki živi od dela svojih rok in u-ma. Preživeli smo dve strašni vojni, veliko gospodarsko krizo 1929. leta in besen napad nacifašizma na vse, karkoli je bilo demokratičnega in naprednega v svetu. Zato ne moremo želeti, da bi se kolo zgodovine zopet zavrtelo nazaj, čeprav so v svetu še vedno sile, ki želijo propast človeka in družine. Uporabljajo atomsko energijo, Jci bi bila lahko vir novega napredka v tehniki, za svoje ozke avanturistične namene, pozabljajoč na dejstvo, da je zgodovina vedno, pa čeprav z ogromnimi žrtvami, kaznovala vsakogar, ki je hotel u-staviti človeški napredek■ Žene v svetu so v teh dolgih letih vojnih grozot, bede in trpljenja in povojnih zmešnjav vendarle le vedele, kje potrebujejo najbolj njihove pomoči in nesebično so žrtvovale vse, tudi najdražje, celo svoje sinove, da bi bilo življenje bodočih generacij srečnejše in predvsem brez-skrbnejše. Naše žrtve v pretekli vojni so bile velike, padlo je toliko zvestih sinov in hčera, da skoraj ni hiše na Goriškem, kjer bi ne bilo vdov ali objokanih mater. Fašizem je skoraj uničil generacijo, ki je rasla v 25 letih njegovega nečloveškega vladanja in zalo smo po vojni hoteli svobodneje zadihati, zavedajoč se pravic, katerih smo 'si priborili prav s t oliko, nikdar poplačanimi žrtvami. Slovenska manjšina na Goriškem, Tržaškem ter Koroškem se je znašla v okrilju drugih držav, toda upali smo, da naše dolgo trpljenje ne bo zaman. Slovenska beseda je sicer svobodna, šole so odprte, toda še zelo daleč smo od tega, da bi se počutili resnično e-nakopravne. Marsikaj bo treba urediti v splošnem državnem merilu, mnogo pa tudi v osebnem odnosu, v vsakdanjem življenju, kjer se srečujemo z drugo narodnostjo. Slovenska žena je predvsem tudi vzgojiteljica otrok, od nje je torej v veliki meri odvisen razvoj mladega človeka, njegovo hotenje in njegova zavest. In prepričani bodimo, če bomo ostali mi — vsi zvesti svojemu narodu, nas bodo tudi drugi spoštovali in nam dali to, kar nam po zakonu in naravnih določilih tudi pripada. Zato pa moramo predvsem ljubiti svoj narod in slovensko besedo. Ne smemo se sramovati svojega rodu, ker bi to pomenilo, da nas le kratek korak loči do slepega hlapčevstva, ki je lahko samo sramotno za vsakogar, ki mu človeško dostojanstvo v družbi ni prazna beseda. Kljub tej osnotmi nalogi vzgojitelju lastnega nuroda pa se slovenska žena na Goriškem zaveda, da jo čakajo še druge naloge, da ne more brezbrižno mimo dejstev, ki so vsak dan bolj otipljiva in da zato ne more zapreti oči pred borbo, ki jo vodijo napredne sile v Italiji za boljšo bodočnost delovnega človeka, za pravičnejše odnose v družbi, proti zastarelim pojmovanjem o upravljanju države in prevladovanju denarja nad vsem, tudi nad človeškim ponosom in čustvovanjem. Zategadelj bomo skušale slovenske žene iz Goriške pomagati vsem, ki bodo pokazali, da jim je res pri srcu napredek in sreča človeka, vsem, ki se zavedajo, da je žena v Italiji še vedno zapostavljena in da je treba storiti še mnogo, da se odstranijo osnove, na katerih se samoniklo poraja novo suženjstvo žene in matere. Po vojni je bilo rešenih mnogo vprašanj, ki so zavirala vstop žene na javno tribuno. Dobile smo volilno pravico, mimo katere Slovenke, s posebnim ozirom na manjšinski položaj, ki ga imamo v državi, ne smemo brezbrižno. Ženam je bil dovoljen vstop na sodišča, ki sodijo o-trokom in postale so lahko tudi ljudski porotniki. Zaprli so sramotne hiše, kjer se je žena prodajala. Mnogo je bilo storjenega na zdravstvenem področju z obveznim zavarovanjem kmeta in obrtnika. Zaščiteno je bilo delo na domu in odobreni novi ukrepi v korist delavke - matere, toda še vedno smo daleč od resnične enakopravnosti na delu, kjer je mezda moškega še vedno precej višja od naše, od enakopravnosti v državnem upravljanju in predvsem v zakonskem stanu, kjer so skoraj vse pravice na strani moža, pa čeprav je žena no-sitelj glavnega bremena v družini. Kot žena gospodinja je še vedno premalo upoštevana in dolga leta so že minila od dneva, ko so bili vloženi v parlament osnutki za zakon, ki naj bi dal ženam gospodinjam pravico do starostne pokojnine. Kdo ima najdaljši delovni urnik, če ne gospodinja? Kdo večjo odgo- ga gledališča iz Trsta Stane Starešinič deklamiral «Sreča-nja» Mateja Bora. Takoj za njim bi morala priti na vrsto deklamacija štandreških o-trok «Otroci molijo« Otona Zupančiča, toda pesem je recitiral Filibert Benedetič, ki je občinstvu tudi povedal, da so starši svoje otroke pridržali doma, ker je duhovnik v cerkvi dvakrat pridigal, da bi bila recitacija te pesmi «bogokletstvo». (Kakšen duhovnik? so se spraševali, toda mi se sprašujemo: Kakšni starši?). Program se je odvijal zelo hitro. Na vrsto so prišli Do-linčani z instrumentalnim triom in vokalnim duetom Da-riom in Darkom. Njihovo i-granje je takoj ustvarilo veselo razpoloženje. Zaigrali in zapeli so «Na Križišču«, ((Zlati časi«, «Jo, le pridi ti moj pobič«, «Lahko je zate duša« in «Na mostu«. V drugem delu svojega programa pa so odigrali in zapeli naslednje pesmi): «Na bregu«, ((Prišla je pomlad«, «Sumijo gozdovi« in priljubljeno Avsenikovo pesem «Na Robleku«. Dijak Leopold Devetak je deklamiral pesem ((General Su-Vu» iz Gradnikove pesniške zbirke «Krtajska lirika«, dijakinja Nataša Pavlin pa Seliškarjevo pesem «Mati». Toplo pozdravljen je prišel na oder pevski zbor z Vrha, ki ga vodi Dori Klavčič. Fantje so se predstavili v belih srajcah in modrih kravatah, tako da so se prav lepo skladali z lično okrašenim odrom, na katerem so bile nad vazo z rdečimi nageljni zapisane besede «2ivel 8. marec«. Pevci so se lepo odrezali z dvema pesmima, ki sta bili tudi vsebinsko kot nalašč za to priliko. Prva je bila «Sonce» v priredbi L. Bratuža, druga pa F. Venturinija «Ej, tobak je sladka trav’ca». ki se norčuje iz kadilcev v krilih. Potem je Filibert Benedetič recitiral svojo pesem ((Motiv iz Orienta«. Stane Starešinič je prebral spis Ivana Cankarja »Skodelica kave«, v katerem avtor popisuje svoj enkratni toda nikoli odpustljiv, nepremišljen in grob korak, ki ga je napravil do svoje matere, ko Pogled na del nabito polne prosvetne dvorane Prometna nesreča na Tržaški cesti Avtomobil v drevo zaradi prehitevanja Šofer osebnega avtomobila ni opazil znakov tovornika, da zavije na levo Za zaključek sta skupno nastopila pevska zbora iz Doberdoba in Vrha itiiiiiiiiiiiiiiKiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitoiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii Prvenstvo diletantov druge kategorije v Zoga je zares okrogla: V iilesse premagale Sovodnje Katastrofa je nastala zaradi podcenjevanja nasprotnika Upali smo, da bodo belo-1 vrata iz vseh pozicij, mogo- modri vzeli v upoštev nasvet naj ne vzamejo stvar preveč na lahko, da se ne sme likdar podcenjevati sovražnika, čeprav je zadnji na lestvici. Toda vse zaman. Večina igralcev je šlo na igrišče, kakor da imajo zmago že v žepu. Začeli so se igrati, vsak je hotel pokazati svojo zmožnost, kakor da igra sam na igrišču proti celi ekipi. Nato so se začela prerekanja in nesoglasja in to je Villesse izkoristil ter '.a-bil dva gola: Ferfolja je sicer razdaljo skrajšal v 40. minuti in tako se je končal prvi polčas v korist Villesse 2:1. Ker so belo-modri prvi polčas igrali proti vetru, smo mislili, da bo v drugem polčasu šlo bolje, ker jim bo veter pomagal. Toda ne! Vsakdo je hotel zabiti gol in so streljali v čih in nemogočih; res ie, da so zadeli dvakrat prečko in da je Ferfolja zgrešil stoodstotno priliko, to je 11-metrovko, toda do gola ni prišlo, ker ni bilo podajanj, ker ni bilo povezave med obrambo in napadom, ker je vsak igral individualno igro. In tako je Villesse zabil še dva gola v drugem polčasu. Upamo, da jih bo ta hud poraz streznil, da se ne bodo več šopirili, češ, mi smo tretji na lestvici Sovodnje: Šuligoj; Visi.itin, Devetak; Hmeljak, Podgornik, Ferfolja; Plesničar, Marson, Anselmi, Petejan I., Petejan II. Villesse: Onofri; Franco, Germ; De Maitin, Weffort, Mon-tanari; Montanari I., Sclavo- Poraz Juventine v Krminu 1:0 Juventina je igrala v nedeljo proti enajstorici iz Kr-mina, ki je trenutno na polovici lestvice. Bila je trd oreh za gospodarje igrišča, saj je izguoila s tesnim rezultatom 1:0. Prvi polčas je potekal v znamenju izenačenja sil. V 6. minuti drugega polčasa pa je napadalec Plaini zabil edini gol za svoje moštvo. Čeprav so imeli domačini ves preostali del tekme burjo v hrbet, prednosti niso uspeli zvečati, ker jim je Juventina uspešno mešala štrene. Po 20 tekmah i- vich, Frate, Taverna, Berto-1 ma Juventina 14 točk in je 8na- I predzadnja na lestvici. Včeraj ob 15.40 se je pripetila na Tržaški cesti v bližini F.ssove bencinske črpalke pro1 metna nesreča, ki pa se je na srečo zaključila brez hujših posledic. Ob omenjeni uri so se na avtomobilu fiat 500 peljali v Gorico 46-letni Pietro Vinoni, rojen v Bujah v Istri, njegova žena in znanec 56-letni Giovanni Sain kmetovalec, vsi iz okolice Pordenona Ko so se pripeljali do zgradbe št. 54, so začeli prehitevati tovornik s prikolico z evidenčno številko GQ 10073, ki ga je vozil 21-letni Milan Križnič iz Ul. Duca d’Aosta. Ko je osebni avtomobil začel prehitevati, je tovornik, ki je že prej nakazal spremembo smeri, zavil na levo, da bi zapeljal k Essovi bencinski črpalki. Šoferju osebnega avtomobila ni preostalo drugega, kot da je na vso moč pritisnil na zavore in zavil povsem na levo, da se je lahko izognil trčenju s tovornikom. Pri tem pa se je zaletel v kostanj ob cesti. Šofer in njegova žena sta izšla iz nesreče nepoškodovana, Giovanni Sain pa se je potolkel po glavi. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer se bo zdravil deset dni. Prometni policiji, ki je prišla na kraj nesreče, je Vinoni zatrjeval, da bi ne prišlo do nezgode, če bi šofer tovornika s svetlobnimi znaki nakazal spremembo smeri. Preiskava je dokazala, da je Križnič, preden je začel zavijati na levo, po vseh predpisih prižgal svetlobna znamenja za spremembo smeri. Fiat se je pri trčenju ob drevo precej poškodoval po levem sprednjem delu. —«»-— Z lambreto je padel na tlak V nedeljo zvečer se je 24-let-ni Stivanello Aurelio iz Tržiča vozil s svojim motorjem z evidenčno tablico 15723 iz Fo-ljana proti Ronkam. Na zadnjem sedežu pa se je vozil njegov prijatelj Galiardi Edoardo iz Foljana. Ko so prišli d p. Ul. Guineje v Ronkah, je Stivanello nenadoma izgubil oblast nad vozilom in treščil s prijateljem na tla. Hitro sta bila pripeljana z rešilnim avtomo bilom v tržiško bolnišnico, kjer se bo Stivanello zdravil dvajset dni zaradi ran in udarcev po glavi in verjetnega zloma zatilnika in močnega šoka ; 21-letni Galiardi pa pet najst dni zaradi globokih ran po obrazu in na desni nog O zadevi se zanima oolicija iz Ronk. «»------- Pri padcu si je zlomila desni komolec V nedeljo zvečer so z avtom Zelenega kriza prepeljali v civilno bolnišnico 70-letno Ade-lino Kuljat iz Ul. Vicolo Tron-co št. 7. Žena je zvečer, ko ie Predstavnice UDI goriške pokrajine Trio iz Dolile s pevcema Dariom in Darkom varnost za bodoče generacije, ako ne mati . gospodinja. Zato bomo tudi slovenske žene dale vso svojo pomoč akciji, da se končno da ženi gospodinji, tisto priznanje, ki si ga je s svojim vsakodnevnim trpljenjem tako pošteno zaslužila. Seveda, če se bodo vlade tako hitro menjale in če bodo še vedno na oblasti taki, ki jim ni do enakopravnega položaja vseh, ki se trudijo v potu svojega obraza, potem bomo morale še dolgo čakati. Toda upamo, da se bo tudi tu nekaj zganilo in da bodo vladali pošteni, dobronamerni ljudje, ki bodo končno tudi ženi priznali tiste pra-vice, ki so bile ie marsikje na svetu zapisane z velikimi črkami. Zato nas ob tem 8. marcu ne more navdajati samo veselje nad tem, kar je svet dosegel v zadnjih 50 letih, marveč si moramo pr EXCELSIOR. ((Prepoti1 di prlma«. NAZIONAI.E. ((železničar «»------- DEŽURNA LEKAHN^o(,čl Danes je čez dan in odprta lekarna Alesani. Carducci št. 12, tel. 22-”*‘ primorski dnevnik 8. marca 1960 Iz boja slovenske delavske žene V prvih vrstah na fronti za ekonomske in politične pravice Družb, v 18. peno ekonomski razvoj ven.1, ln 19' stoletiu na Slo-, 7“ .je močno zaostajal s^ih 3dežel^ vnzah°dnoevrop' ^tariatu v ši Pr3Vem pro' 2fv. . .Vv Sloveniji moremo ti ■*. Se^e s Petdesetimi le- Prejšnjega stoletja, vendar sdJ! hitr° stopil j le ZnrlLb°j-. Pri. tem ie ze' Pa go- Pl..^nacdno> da niso pri tem žensko"1^ zaostaiale delavke-boi so bodisi vodile MPoslenediet^h' kjer so bile sto p* . Samo ženske' P°S°-borho« Podstavljale naj-mezdrrt351 del kolektiva v li £ «P«Padih. Oglejmo bo slo hi.storiat te bor’ >delavk. • inlija 1871 so stav-delavke v Tovarni kan- kale ditoi Soeh: v AngUst Tschinkel ed e v Ljubljani. Leta 1876 jjahP"Sl° v rudniku v Trbov- dnevnemPr:e Stavke' in to na le „ . k°Pu, kjer so dela- P*etezn0 samo ženske. V vodstvom Zveze delavskih žena in deklet. Leta 1893 so v zasavskih revirjih zaradi gospodarske krize izbruhnile znane ženske demonstracije, sledila pa jim je zasedba rovov v Trbovljah. Zenske so kljub dežju ostale pred rovi tri dni. Od leta 1934 stavkovni val vse močneje raste. Septembra je bila stavka pletilj v tovarni Povh v Novem mestu, istega meseca pa je stopilo v stavko tudi 170 delavk v tovarni trikotaže Ika Kranj. Delavske žene iz Duplice pri Kamniku, kjer je bila stavka od 2. do 29. maja 1934 so skupaj s svojimi možmi preprečile, da bi lastnik tovarne zaposlil stavkokaze s Štajerskega. V stavki v Verigi Lesce so od 15. junija do 5. julija 1935 delavke in delavske žene stražile vse vhode v tovarno. Stavka je uspela. Od 22. maja do 7. junija Miroslav košuta: Otrokova pesem o mami (Prepis osnovnošolske naloge) Moja mama ni lepa ženska: Bube so ji razorale obraz, °či izjokale blesk, solze ji ožgale lica. Ne spominjam se je brez sivih las. Moja mama ni pametna ženska: dela od jutra do noči in v skrbeh vse noči prebedi. Jaz pa imam rad svojo mamo ne le, ker imam eno samo, a ter ima tako srce, da bolj kot mene Prizadene njo moje gorje. 8. marec 1958 lrbovijaL L* V b®i trnu aktivno P°sega-sicer delavske žene, 3 Prvo bile zaP°slene. *®vskih re, • ■ stavk° v Za-So (jubj, avgust štopaj. . 1 zenske ogorčeno ?ašl° okr V zaP°rih se je bJimi 5g . og .140 ljudi, med lb9o ■ na in 20 otrok. Le-! vkal0 tak°3 Po 1. maju lle 180 a , nci v Tkalnici v! Prisilili So obupne razmejen* £ J stavko sicer po-1, istje : . °žne kroparske ,.a PripovpH zebljarke. Kroni- dlf ' da S° *ak° ,0si° iz te Je vsak° popoldne !uCinowa ~Pe vsai 60 ljudi, jk°l>ške Va . ater> beračit v f-ele kai skubkr sicer nis° ,ptlhodni; da Za vederj° Jeser j bojeviti ^elezarni zavedne Sel Zaradi zniV 3prila 1904 se ia! stavk= , anla mezd zait °rni4ki , delavcev v * ,ValJarni. V stav-*n.,-. _ odboru so bile štiri dan “za Lino6 infek* V «0 bile Tim- 50 Dl*e ii!ražiie ž--hod v Va)j arno ■°‘a 1905 zenske. in 191o imamo že; "'libno “”*ril»i so dosegli *-ah’ s"kat Stavki v Trbov- doKrVa svJ‘Sanje mezde. L »a tri ieJnai v°ina ie za Žal n°mski a.j prekini-«0 >010 voTnePOhtieni b0j- V >*lo tuR pa le mn°-dis-est‘h in ■ zaledje. Zlasti vahlh So ljurt striiskih sre" ti V v,eh d. Zel° g,ad°- 191? . v°jni dem°nstracijah Vsi ln I9ia draginji leta Cnm dolavskeSreaUjemo pred- Sprf oljarn Zene' T«m de-»1 1U 1918 „ * v marcu in cije blošpe žensk6 V Liublja‘ mir, kruh d6m°nstra- Sir v* ievi^ikari Stvič °Var«i ico. rice in žensko v Landstaetter- ‘ . “arja ze med vojno, Pa je bila v Sm[Ja 1922 172 delavcenv°Vn° stavka- _ Od Cunih na’dJe bi,° tu za’ ljUKk: V >p , .dve tretjini i3ani» kif»aCni tovarni v ieTSh nan je bi,° ludi '*a stavka P.°lovico žensk, Pfv^Ptila ]o,ndve . *eti zapo- 1920 sigj" stavka m julija 1921 •ffi Za zev',6 bila nekak e»rsk v času sd1° i°narne do' 2 Leta --avke Iclezni' 1921 %kPtetnbra° ^' mesec (od f" ftli v r, 0 5. oktobra) Ljubija CU. °d 7^ Predilni mi v Trži- 113 del ž^sk ZaPoslenmVC6Vu’ 'e bU° - *• m skoraj 500 V*1 n>tb 1922 bo Unaspl°h”v^ oi'e stevkovni >o4del- docela DVaeniii m°Č' diktat, dušila K 83 Da atUfa ,‘ a «• jan «o S,b*° imel' , “’za- Vl Sli l33 vsai. v letih 1931 je za-januarska 1929. Vendar fbdjet-*, stavk*; ‘el° po eno * že b' kjer ■ V telcstilnih bi ]ttnt,Ska delt, '6 prevladova-Hu. ^1 je 6lK°rna sila. Jese- C v M ' 8k Stavka pri '933 \ tovarnirn0ru’ jun>ja „ -'*k«tilni -aUn’ 'Unij >a »k, Kočevju * t0varni Ho- 8 Pa v ,‘va.VgUsta iste-Ug v li nici Doctor bile Mar,bnru- Leta so 'iji skoro J6Sep^ke“ žene pod 1935 je bila stavka v tekstilni tovarni Triglav v Kočevju. Tu je bilo zaposlenih 280 delavcev, skoro same ženske. Stavko je vodil Franc Leskovšek, podprli so jo kmetje in obrtniki in je popolnoma u-spela. Znana je stavka v KID (Kranjska Industrijska Družba) in borbenost jeseniških žena leta 1935. Trajala je 6 dni in podjetje je pristalo na glavne zahteve. Leta 1935 sta bili dve kratki stavki tekstilnih tovarn v Zelenki v Mariboru in v tkalnici Weillguni et Miklavc, kjer so delale skoro same ženske. 19. septembra 1935 je prišlo do stavke v Cinkarni v Celju. Vsa prva polovica leta 1936 pomeni nekako pripravo za veliko tekstilno stavko, ki se je začela 20. avgusta. Tekstilni delavci, posebno delavke so bili tedaj posebno slabo plačani in popolnoma brezpravni. Kolektivno pogodbo so imeli le v nekaterih podjetjih. Posebno tuji mojstri so nesi amno šikanirali delavce. Ze aprila je prišlo do delne stavke tkalk v tržiški Predilnici. Sledila je stavka v Jugobruni v Kranju. Maja je bila tekstilna stavka v Rušah, junija pa v tekstilni tovarni Jug et Bergman v Celju. Od 4. junija do 13. julija pa v Elka v Celju. 20. avgusta so delavci in delavke zasedli tovarne Jugočeško, Jugobruno in In-tex. Ob tej priliki je prišlo do znanega dogodka v Jugobruni. Uprava je zahtevala, da stavkajoči izpraznijo 4 vagone, ki so stali na tovarniškem tiru. Ko so stavkajoči to odbili, so hoteli vagone odpeljati. Delavci so protestirali, delavke pa sc planile pred stroj. Prva se je vlegla na tir Rezka Južina, poleg nje pa še druge. Strojevodja je komaj zavri le kak meter pred ženskami. Tako so vagoni o-stali na železniškem tiru. Delavci so vedeli, da morajo, če hočejo uspeti, stavko razširiti še na druge kranjske tovarne, pa tudi na Škofjo Loko, Tržič in Ljubljano in Maribor. Tako so naslednje jutro prenehali z delom v tovarni Prah, pri Božiču in v Texstilindusu. Na poziv Kranjčanov so prenehali z delom v Predilnici in pri Brumen et Thaller v Škofji Loki. 24. avgusta se je stavka raztegnila tudi na Eiflerja v Ljubljani in na Beer & Hribernik v Ljubljani ter na Storo v Gameljnah. Končno pa so 27. avgusta delavke pod vodstvom Južinov« vdrle v predilnico v Tržiču in jo zasedle. 1. septembra zjutraj so stopili v stavko delavci v tovarni Tho-ma na Pobrežju, nato pa še v vseh drugih mariborskih tekstilnih tovarnah, razen pri Huttru. Isti dan so stopili v stavko tudi delavci v tovarni Cosmanos v Preboldu. Takoj je tedaj stavkalo v Sloveniji 8500 delavcev. V tej stavki se je kovala prava delavska enotnost. S prispevki so pomagali tudi delavci drugih podjetij, kmetje, obrtniki in celo trgovci. Večkrat so kmetje tudi kar sami od sebe pripeljali hrano. Oblasti so se te solidarnosti bale in izdale naredbo, s katero so bili stavkajoči delavci v zasedenih tovarnah postavljeni izven zakona. Delavci so se zbali in so začeli zapuščati tovarne. Le Kranjčani so še nadalje vztrajali. 16. septembra so pripeljali v Kranj poln vlak policije in gojencev žan-darmerijske šole. Najprej so napadli Jugočeško. Delavke so napravile okrog moških dvojni krog in začele peti državno himno, misleč, da se jih tako ne bodo fizično lotili. Toda strahovito so se motile. Zandarmerija in policija je neusmiljena mlatila s pendreki in puškinimi kopiti. Mnogim so zlomili roke, noge, ključnice. Vsi vidni voditelji stavke so bili aretirani. 320 delavcev je bilo odpuščenih, sledilo pa je preganjanje stavkajočih. Toda pod pritiskom javnega mnenja, je biia 23. septembra vendarle podpisana kolektivna pogodba, ki sicer m bila taka, kot so jo delavci zahtevali, vendar pa je pomenila uspeh. Tako je bilo zaključeno eno naj večjih stavkovnih gibanj v zgodovini slovenskega delavskega razreda. V tej zgodovini ne bodo pozabljena imena Rezke Južine, Tončke Moko-relove, Mici Pavlinove, Mici Moletove, Slavke Likovičeve, Mile Smrajčeve, Malči Kocjančičeve in desetine drugih Rezka Južina je še z večjo borbenostjo nastopila 1941 proti Nemcem. O njeni smrt; na Lancovem, kjer so jo ustrelili, so celo Nemci govorili s spoštovanjem. Postala je narodni heroj. Po letu 1936 sta bili dve stavki v tovarni emajlirane posode Westen v Celju. Druga, ki je trajala 9 dni, je bila ena najcstrejših stavk v Celju. Policija jo je hotela na vsak način razbiti a se ji to ni posrečilo, ker so stavkajoče podprli tudi delavci drugih tovarn, kmetje in obrtniki. Tudi tu so žene legle na tračnice, ko je uprava hotela odpeljati izdelani material. V podjetju Saturnus v Mostah sicer ni bilo stavk, vendar pa so ga smatrali za Krdečo trdnjavo«, ker so tu delale in se borile znane ,ko-munistke-revolucionarke Angela Dovčeva-Ocepkova, Pepca Mačkova-Kardeljeva, Fani Za-garjeva-Tomačičeva itd. Pod njihovim vodstvom je kolektiv dosegel vse glavne zahteve brez stavk in večjih akcij. Po letu 1936 je stavkovni val v Sloveniji upadel. Leta 1936 je izšel zakon o minimalnih mezdah, ki je stavkovna gibanje močno oviral. V tem času ni bilo v Sloveniji izrazito ženskih stavk, oziroma stavk, v katerih bi se posebno izkazale ženske. V tem času so se delavke in delavske žene vse bolj vključevale v splošne politične akcije, ki jih je vodila KP Slovenska delavska žena se je tako vključila v splošni narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda. V ekonomsko-političnem boju v stari Avstriji in stari Jugoslaviji je dokazala popolno enakovrednost z moškimi — enakopravnost pa ji je priznala šele ljudska revolucija. Dolga je bila pot in še ni končana... Začelo se je z Risorgimentom Od milanskih Petih dni, do stavke 1931 in oboroženega upora Učenci baletne šole SG so na nedeljski proslavi «8. marca« nastopili z baletom «Na perzijskem trgu« Kot drugod v Evropi in v Ameriki tudi v Italiji ni bil boj ženske za enakopravnost nič manj težak in še danes ni povsem rešen. Zena se je s svojimi zahtevami po enakopravnosti pojavila že v dobi Risorgimenta, ko srečamo med borci za svobodo in enakopravnost tudi ženske kot sta bili Eleonora De Fonseca Pimental, ki je bila tudi prva novinarka v Italiji in je od 1789 do 1799 urejala časopis «Monitore napoletano«, ;n Cri-stina De Belgioioso, ki je osnovala «Ausonio» in sodelovala v Parizu pri «Reviji dveh svetov«. Mnogo razum-nic tedanje dobe je sprejelo Mazzinijeve nauke za svoje, ker so v njih našle možnost uveljavitve svojih političnih j in državljanskih teženj, Zen-! ske iz ljudstva, kot sta bili j Giuseppina Lazzaroni in Lui-; sa Sassi pa sta kot borki padli za osvoboditev Milana v znanih Petih dneh. Mnogo je bilo borbenih žena, ki so sledile Mazziniju za osvoboditev Italije. Hkrati pa so se tudi na področju zdravstva in zaščite otrok pojavile ženske, kot so bile Laura Solera Montegaz-za, ki je 1859 osnovala v Milanu prve o,troske jasli in ob Casattijevem zakonu o brezplačni šoli je mnogo - učiteljic zapustilo mesta in odšlo na podeželje, celo v hribe, kjer so potrebovali njihovo besedo, njihovega znanja. Kljub toliki vnemi pa so ženska gibanja v Italiji imela težavno pot, posebno ko se je starim fevdalnim nazorom o ženski podrejenosti pridružilo v dobi industrializacije še surovo izkoriščanje, kar ie postalo nov moment, proti kateremu je bilo treba začeti borbo. Nekatere politične stranke, pred vsemi, seveda, socialistična, so skušale zainteresirati množice za položaj ženske v družbi, za položaj, ki je bil vse prej kot časten za državo, ki se je vsaj na zunaj kazala, da je pred drugimi. In tako so s časom nastale številne ženske organi- IIIIMIIIIIIIIlllllllllllllllllllllfllllllllllllltllllllllllllllllllHIIIIIIIllltllltlllllllllllllllllllllllltlllkllllllllllHItllllllllllllllllllllillllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllllUlllllllllHllllilllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllliaillllllllllllllllllllllllllllMIIIIIII Do popolne afirmacije je trajalo poldrugo stoletje «Ce mora žena tud naj sme stopiti tudi na tribuno-..» Kratki obrisi iz daljnih borb v Franciji, na Angleškem, v Nemčiji in drugod Petdeset let je dolga doba, toda v zgodovini tudi kratko razdobje in v tem merilu moramo ocenjevati uspehe, ki so jih od podpori naprednih krogov in strank ženske dosegle za svojo uveljavitev, emancipacijo in enakopravnost. Čeprav ponekod v zahodnem svetu še nismo prišli do popolnega uspeha in zaključka, moramo z zadoščenjem priznati, da je ženska veliko dosegla. Da pa bi mogli prikazati, kako naporna je bila ta borba in koliko žrtev je terjala, se bomo nekoliko ozrli v zgodovino do prve mednarodne ženske konference v Kpenhagnu 11910. leta, ko je bil 8. marec proglašen za praznik žena in mater. Verjetno je bila najbolj dol-ga, vsekakor pa najbolj ostra borba za žensko volilno pravico v Angliji, kjer se je že v prvih desetletjih 19. stoletja ustvarilo žensko gibanje, ki je v poznejših desetletjih imelo več organizacijskih oblik. Z« leta 1825 zasledimo med publikacijami poseben poziv Williama Thompsona, v katerem se obrača «v imenu polovice človeštva — žensk, na drugo polovico človeštva — moške, da bi slednji tako na političnem področju in s tem tudi dosledno v zasebnem in družinskem življenju ne zasužnjevali več ženski spol«! Prvo peticijo žensk parlamentu prav tako najdemo na Angleškem, kjer so leta 1851 ženske iz Sheffielda poslale lordski zbornici prošnjo naj angleškim ženskam priznajo volilno pravico. V borbi za dosego te pravice so se angleške organi- zacijsko povezale v desetletju buno!« med 1870 in 1880. V tej dobi je bilo vloženih kar 9 zakonskih osnutkov, ki naj bi jih parlament obravnaval. Ker pa Angležinje v svoji dosledni borbi niso imele posebnega zadoščenja, je del ženskega gibanja pričel v javnosti odločneje nastopati. V ta namen so se ustvarile prave akcijske skupine žena, ki se niso ustrašile niti uličnih pretepov. in podobnih akcij, da bi njihov glas končno le prodrl tudi pred parlament. V tem smislu '-e je leta 1903, na pobudo Emmeline Pankhurst, ustanovila »Zenska socialna m politična organizacija (Wom-mens Social,, and Political U-nion), ki je postala osnovna organizacija sufražetskega gibanja. Ker pa sufražetke svojemu gibanju niso znale dati širših temeljev in niso sploh zahtevale spremembe volilne pravice, ki se je tedaj tudi pri moških omejevala le na premožnejše sloje, in ker so pozabile ali ker niso hotele vključiti v program tudi zahteve po juridični spremembi položaja zakonske družice, so seveda ostale bolj osamljene. V Franciji se je obdobje konkretne ženske borbe za enakopravnost v javnem življenju pričelo že v dobi meščanske revolucije, ki se je opirala na „ahteve po svobodi, enakopravnosti in bratstvu. Tako naletimo že 1791 na Olimpio De Goughes, ki je izdelala ((Izjavo o ženskih pravicah« V tej izjavi moremo v členu 10 brati: «Ce ima ženska pravico stopiti pod giljotino, potem naj ima tudi pravico stopiti na javno tri- /Iciclfo hi ieleuizlia Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba in koledar; 11.30 Drobiž od vsepovsod ln «Zena in dom«; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Armando Sciascia; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Pesem in ples; 18.00 Radijska univerza — Košir: ((Namakanje zemljišč«; 18.10 Bravničar: Simfonija št. 2 v D-du-ru; 19.15 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Priljubljene melodije; 21.00 Javornik: »Roger de Flor, jastreb sredozemskega morja«; nato Melodije iz filmov; 22.00 Sedmak: ((Eksperimentalni film«; 22.15 Jugoslovanski skladatelji — «Alojz Srebotnjak«, sestavil Pavle Merku; 22.45 Večerni ples; 23.30 Glasba za lahko noč. Torek, M. muren 1900 Nacionalni program 11.00 Radijska šola; 11.35 Komorna glasba: Chopin, Schumann; 12.10 Današnje pesmi, pojč A-llori, Latilla, Rondinel-la; 12.25 Glasbeni album; 15.55 Napoved vremena za ribiče; 16.00 Odda ja za malčke: »Prigode brez junakov«; 16.30 Nemčija v atomski dobi; 17.40 Zanimivosti od vsepovsod; 18.00 Frank Sinatra; 18.30 (cEistein in relativnost«; 19.00 Oddaja za delavce; 20.00 Pesmi vseh morij; 21.00 »Drugi dom«, igra v treh dejanjih Henryja Jamesa; 23.00 Dogodki v Italiji. Trst II. program 9.00 Jutranje vesti; 10.00 Gospod iz preteklih let; 11.00 Glasba za vas, ki delate; 11.30 do 12.00 Pesmi in Angelini; 13.45 «Severnica» — moda; 15.15 Miniaturni koncert: Rossini, Ver di; 16.00 Magična roka — Liszt; 16.20 Fantazija motivov: pojo Arigliano, Celentano, Torielli; 17.00 Gledališki pregled; 17.30 «11 buttafuori«; 18.35 Zaplešite 7.00—7.15 Prenos RL; 7.15 z nami; 19.25 Glasbeni vrtiljak; 12.10 «Tretja stran«; 14.15 Eno uro v diskoteki; 15.15 Carlo Michelstaedter in «Prepričanje in retorika«. Koper Glasba za dobro jutro; 11.00 Otroški kotiček: #8. marec«; 11.30 Suite iz baleta »Ohridska legenda«; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijska univerza: «Da nam bodo sadovnjaki rodili«; 13.50 Odlomki iz oper; 14.30 Sola in življenje; 14.50 Glasbeni intermezzo; 15.20 Zenski zbor Tolm. učiteljišča; 15.40 do 16.00 Prenos RL; 16.00 Melodije za vsakogar; 16.30 Tretja stran; 16.45 Glasba iz filmov; 17.30 Mali koncert: Bach, Haendel; 18.00—19.00 Prenos RL; 19.00 Four Freshmen; 19.30 do 22.15 Prenos RL; 22.15 Shel-ly Manne; 22.35 Glasba za lahko noč. 20.30 Buongiorno: Hranilnik; 22.00 Jazzovska glasba. III. program 17.00 «Variacije»: Brahms; 18.30 Kinematografski pregled: 18.45 Cannabich, Stamitz; 19.15 AngleSki moralist: Lord Che-stordield; 20.00 Vsako večr ni koncert; 22.00 Italijanska povojna glasba: Goffredo Petras-is; 22.50 «Poroka moje sestre» ja; 22.00 Cinelandia; 22,30 lz Marshalla Richa. avtorjev; 8.55 Radijska šola; 9.25 Leskovic; Domovina — simfonija; 10.10 Izberite melodijo tedna! 11.00 Rossinijeva opera Seviljski brivec; 11.45 Ipavec — Bernard: Možiček, baletna suita; 12.00 Orkester RTV Ljubljana; 12.15 -C. Vodopivec 8. marec; 12.25 Instrumentalne solistke; 12.45 Rezika in Sonja z Vaškim kvintetom; 13.30 Mariborski godalni ansambel; 13.50 Filipičičeva in Koren; 14.05 Radijska šola; 14.35 Operne pesmi; 15.40 Šober; Iskal sem Hollywood; 16.00 Zabavne melodije; 17.20 Beethoven: Koncert za klavir in orkester; 18.00 Iz zbornika spominov; 18.20 V glasbeni sobi J. S. Bacha; 18.45 O mednarodnih vprašanjih; 20.00 2enski zbor ((France Prešeren«; 20.30 Ingolič — 2ižek: Obtožujem; 21.15 Pahor: Tri koncertne etude; 21.25 Jugoslovanske pevke zabavne glasbe; 21.45 Ritmi iz slovenskih filmov; 22.15 Slavna dela komor neglasben e literature; 23.10 Domači ansambli 23.40 Melodije za lahko noč. Ital. televizija 13.15 TV-šola: Znanstvene pripombe, Zemljepis in državljanska vzgoja; 15.45—16.30 Za rešitev spomenikov v Dolini kra Ijev; 17.00—18.00 TV za mladino; «TV-šport»; 18.30 TV-dnev-nik; 18,45 Vprašanja in odgovori; 19.00 Simfonični koncert; 19.45 Borba med pustom in postom; 20.30 TV-dnevnik; 21.00 »Papiga« Alda De Benedetti- Slovenija 8.05 Skladbe za otroke; 8.30 Mojmir Sepe skladbe domača«! rimske športne palače. Jug. televizija Od 20.50 dalje prenos sporeda tuje TV postaje. V tem revolucionarnem razdobju so se predstavnice francoskega ženskega gibanja večkrat znašle v dokaj protislov-. nem položaju in nekatere med njimi, kot že omenjena Olim-pia De Goughes, Louisa Mi-chel ter Rosa Lacombe, so končale celo pod giljotino. Te žrtve in te občutene težnje francoskih revolucionark niso bile zaman. Kljub temu pa v novem Napoleonovem zakoniku, ki je postal pozneje celo zgled za civilne zakonike večine evropskih držav, ni bilo več govora o enakopravnosti. Zenska je bila ponovno ponižana in ni ji bi-ia priznana nobena politična pravica, pač pa se je znašla v podrejenem položaju tako na socialnem kot na gospodarskem področju. Poročena ženska ni mogla podedovati, prav tako ni mogla kupovati ali prodajati brez posebnega pristanka njenega moža. Seveda ni ta položaj mogel navdušiti žensk, kakršni sta bili Madame De Stael in George Sand, ki pa sta bili po svojih nazorih precej sorodni angleškim sufražetkam, da bi področje svoje borbe mogli razširiti in zajeti vse tiste ženske, ki jih je takratna družba zasužnjevala. Nadaljnji razvoj borbe francoskih naprednejših žena je predolg, da bi ga vsega opisali in ker nam prostor ne dopušča, bomo prikazali še prve početke borb za enakopravnost žene v družbi v Nemčiji. Tudi v Nemčiji sega ta borba precej daleč v preteklo stoletje, ko so leta 1865 nemške žene zahtevale pravico do enake izobrazbe, dela in svobodne izbire poklica. Tudi tu so bile v, prvi vrsti bork v glavnem intelektualke, ki so si leta 1890 vendarle priborile pravico do vpisa na univerze. Toda to je bila tudi edina zmaga, ki so jo nemške naprednejše ženske takrat dosegle. Z druge strani vidimo, da je močan ndustrijski razvoj vedno bolj privlačeval ženske v tovarne in urade in že 1909 imamo v Nemčiji že nad 9 milijonov žensk «v delovnem odnosu«, kar pomeni, da je malone polovica ženskega aktivnega prebivalstva bila v delovnem odnosu. Toda ta množica žensk je morala delati le za dve tretjini ali celo za polovico plače, ki so jo prejemali moški. Zaradi tega so se začele snovati skupine delavk v okviru delavskih organizacij. Med voditeljicami teh organizacij srečamo osebnosti, kot sta bili Clara Zetkin in Rosa Luxemburg, ki sta borbi žene v Nemčiji in v svetu dali nove osnove, predvsem pa širšo in naprednejšo smer. Večjo možnost razmaha so imele ženske organizacije v Ameriki, ker je bil to nov svet, neobremenjen s predsodki do ženske. Leta 1869 je bila ustanovljena vsedržavna zveza za žensko volilno pravico ženi. In že 1900 imamo v nekaterih državah Amerike žensko volilno pravico in v Koloradu naletimo takrat tudi na gospo Peavy, ki je zasedla mesto ministra za javno vzgojo. V času sovjetske revolucije so ruske delavke in študentke dale ogromen delež zmagi revolucije in že prej, v pripravah na dogodke, ki so spremenili tok zgodovine, lahko beremo, da je od 1870 do 1875 ena petina aretiranih revolucionarjev bila ženskega spola. Med temi se spomnimo Zo- fije Perovsokaje, ki je bila ustreljena, ker je pripravljala attentat na carja, in Vere Zasulič, ki je 24. januarja 1878 streljala na policijskega inšpektorja v Petrogradu. Slednja postane kasneje ena izmed voditeljic socialistične stranke in urednica «Iskre». Po revoluciji se prvič v svetu zgodi, da priznajo ženski popolno enakopravnost. Franc Kršinič — Prebujenje HOROSKOP ZA DANES__ OVEN (od 21.3. do 20.4.): Podroben pregled domačih problemov vam bo povedal, kakšni so najboljši sklepi, ki jih je treba sprejeti. BIK (od 21.4. do 20.5.): Upoštevajte nasvete nekega družinskega člana, če že računate na njegovo podporo. DVOJČKA (od 21.5. do 22. 6.): Vaše občudovanje neke izredno inteligentne osebe je morda pretirano. Glavobola ne smete zanemarjati RAK (od 23.6. do 22.7.): Proti večeru boste čutili lažjo deprimiranost; poiščite si družbo prijateljev ali osebe, ki Jo ljubite LEV (od 23.7. do 22.8.): S posrečenim navdihom boste rešili vprašanje, za katerega dolgo niste mogli najti pametnega izhoda. DEVICA (od 23.8. do 22.9.): Zaradi uslug nekega vašega sodelavca boste skušali okrepiti poslovne zveze z njim, TEHTNICA (od 23.9. do 23. 10.1: Težko se boste sporazumeli z nekim vašim prijateljem, ki ima glede neke za-deve povsem drugačno stališče. ŠKORPIJON (od 24.10 do 22.11.): Pokažite več razumevanja in strpnosti do svojih najbližjih. Glede zdravja je zaskrbljenost brez podlage. STRELEC (od 23.11. do 20. 12.): Vaša vztrajnost bo poplačana. Srečen dan, zlasti kar zadeva odnose v družini. KOZOROG (od 21.12. do 20. 1.): Pri osebah, ki ste jih komaj spoznali, morate upo-rabiti več takta, če hočete pri njih kaj doseči. VODNAR (od 21.i. do 19. 2.): Na vidiku je marsikaj nepredvidenega; škode ne boste imeli, £e boste znali rav-nati hitro. RIBI (od 20.2. do 20.3.); Pomanjkanje skladja v odnosih med kolegi utegne škoditi skupnim koristim. Vedre ure v prijetni družbi zacije, ali kot sekcije v okviru strank, ali kot izrazite feministične organizacije, ki so se opirale na podobne orga-nizacije v Angliji, Franciji in drugih deželah. Napredne ženske so se zavedale, da je treba ženi najprej zajamčiti pravico do besede v parlamentu in v drugih javnih ustanovah. Zato so začele akcijo za priznanje volilne pravice ženskam in tako srečamo prvo zahtevo po ženski volilni pravici v italijanskem parlamentu 1. 1907. Nato se je tg zahteva dolgo let ponavljala, do nastopa fašizma, toda šele 1946 je italijanska državljanka dobila volilno pravico, ki so jo v nekaterih drugih deželah ženske uživale že desetletja. Vsakodnevne krivice, ki so jih morale prenašati žene-ma-tere in žene-delavke, niso mogle iti niti mimo nesocialističnih gibanj. Celo voditeljica tedanje Zveze katoliških žena grofica Maria Di Viller-mont je 1904 morala zapisati: «Priznati moramo, da so katoliški krogi z obžalovanja vredno lahkoto sprejeli in obravnavali pojav feminizma... Treba je voditi računa o novem položaju, v katerem se je znašla ženska, če nočemo, da bi se uprla... Feminizem ie važen del družbenega dogajanja in krivda katoličanov je vprav v tem, da ga niso takoj razumeli. Zato je postal del socialističnega gibanja in še žal nam bo, če ga bomo ignorirali. 2enska.je danes že vsepovsod, v tovarni in v uradu, o njej pišejo in razpravljajo, iščejo jo bolj kot moškega, ker je pri delu man. ljivejša in zahteva manjše pla-čilo. Z druge strani pa tudi ne more ostati doma, ker ena sama plača ne zadostuje več...« Tako je govorila voditeljica katoliškega združenja pred malo manj kot šestdesetimi leti in njen nastop je imel ustrezen odmev, saj se je zanimanje za žensko problematiko razširilo na vsa politična m družbena področja. V zvezi s tem se je pojavila potreba po skupnem nastopu, e bi leta 1908 predstavnice Vsedržavnega zbora žena v Rimu ne bile v imenu socialistov zahtevale,, naj se v program vnese tudi točka o izločitvi verouka v šolah, kar je bilo vsekakor nekoliko pre. zgodaj, bi katoliške žene verjetno ostale v tej takrat naj. močnejši ženski organizaciji. Tako sb ustanovile svojo zvezo, ki se je močno razširila. V prvem desetletju tega stoletja postane eno osrednjih ženskih vprašanj, vloga in položaj žene v industriji in pri delu nasploh. Ker je bilo leta 1913 v Italiji že nekaj milijonov žena, ki so bile zaposlene v tovarnah, uradih in drugod, je ta problem postal že precejšnje važnosti. Zato se je pokazala potreba po ustreznih zakonih, ki naj bi zaščitili žensko-delavko. Zenska je namreč začela nadomeščati delavca vsepovsod. To se je posebno odražalo v dobi prve svetovne vojne, ko je bilo v delovnem odnosu v industriji že 22 odstotkov žena in deklet. S prvo svetovno vojno se je tudi zaključilo obdobje, ko je bilo žensko vprašanje bolj ((privilegij« izbranih krogov in ra-zumnic, kajti doba od 1915 do 1918 je postala za italijansko ženo odločujoča, ko je prvič tudi ona začela množično sodelovati v delavskih in političnih akcijah, ko se je začela upirati vojni s stavkami, kot n. pr. 1915 v Turinu, ko začenja demonstrirati proti podražitvi, ko s stavko zahteva povečanje mezde in podobno, lz te vojne je vznikla povsem druga, prerojena ženska, ki se zaveda svoje vloge in svojih pravic. Toda ta močan polet je pre. kinil fašizem, ki je najprej začel z demagogijo in proglasil celo volilni zakon «za vse«, toda le za kratek čas in le na upravnem področju. Kmalu zatem pa pokaže fašizem svoje zobe in začne govoriti o »potrebi vračanja žene k ognjišču«, ker da «le tam je njeno mesto« Za temi «paternalističnimi» besedami se seveda skriva želja po ponovnem zasužnjeva-nju ne le žene-matere, pač pa tudi žene-delavke in od leta 1926 do 1932 se plače v industriji zaposlenim ženskam in kmečkim delavkam znižajo za polovico, prav tako se kar čez noč ukine 8-urni delavnik. Italijanska žena pa ni vrgla puške v koruzo. Zato srečamo njih prvi upor v tej dobi že leta 1924 v Molinelli, naslednjega leta pa se upro delavke tekstilnih in tovačnih tovarn. To je fašizem ((prisililo«, da je ustanovil posebna sodišča za vse tiste, ki se mu upirajo in med obtoženci teh zloglasnih sodišč, ki nam, primorskim Slovencem, marsikaj povedo, je kar 112 žensk. Kljub temu italijanska delavka vztraja pri svojih zahtevah in 1931 se ta zahteva odraža v veliki stavki obiralk riža, pri kateri sodeluje 190 tisoč žensk, kar je največja stavka v vsej dobi fašizma. Fašizem je do ženske neusmiljen. Leta 1933 diplomirane (Nadaljevanje na 5. strani) Svečana proslava praznika žena v nedeljo na stadionu «1. inaj» ▼ Številna nerešena socialna vprašanja zahtevajo skupno borbo naprednih žena Govornici sta poudarili pomen 8. marca in orisali težaven položaj tržaških žena - Bogat kulturni spored 1 Dvorana na stadionu »Prvi maj« je bila nabito polna žena, ko so proslavljale svoj praznik S svečano proslavo, povezano z bogatim kulturnim sporedom so napredne tržaške žene praznovale v nedeljo popoldne na stadionu «Prvi maj» svoj praznik 8. marec. Na proslavi, ki se je je udeležilo veliko število žena iz Trsta in bližnje okolice, sta predstavnici ženske sekcije Neodvisne socialistične zveze, ki je proslavo tudi organizirala in sicer Pahor Nadja in Gregori Graziella poudarili pomen 8. marca ter sta se še posebej spomnili 50-obletnice proglasitve tega dne za mednarodni praznik vseh naprednih in demokratičnih žena v svetu. Se prav posebno pa sta se zaustavili pri vprašanju številnih tržaških žena, ki živijo v večni negotovosti za življenjski obstoj svoje družine, in to zaradi tega, ker je gospodarski položaj zelo kritičen. Prav zaradi tega, sta govornici poudarili, podpira tržaška žena z vsem srcem zahteve vseh delavcev, ki zahtevajo izboljšanje delovnih pogojev in mezd, kot tudi zahteve delavk, po uveljavitni načela: za enako delo, enako plačilo. Vsi ti in še drugi problemi gospodarskega in socialnega značaja, sta nadaljevali govornici, silijo napredne žene, da iščejo v enotnosti in skupni borbi pomoč in oporo pri reševanju teh problemov. V Italiji že obstaja močna ženska organizacija, to je Zveza italijanskih žena, v kateri so se združile vse tiste napredne žene, ki so se borile proti fašizmu in proti gospodarskemu in socialnemu zatiranju. Enotnost te organizacije postaja iz dneva v dan bolj potrebna, saj se problemi, ki jih mora žena danes reševati, iz dneva v dan večajo. V Trstu deluje avtonomna organizacija Zveza demokratičnih tržaških žena, ki zasleduje v svojem statutu in programu iste cilje. Ta organizacija pa še ni zajela vseh naprednih žena in vseh tistih gibanj, ki bi se po svojem stremljenju lahko vanjo vključile. To je šibkost, sta govornici dejali, ki jo je treba čimprej odpraviti. »Ze nekaj let je tega, odkar si me napredne žene prizadevamo, da bi prišlo do toliko zaželene enotnosti vseh demokratičnih žena, ne glede na njihovo strankarsko ali versko pripadnost. Ugotoviti pa moramo na žalost, da predstavljajo razni stari predsodki še vedno oviro, da bi do te enotnosti prišlo in to lahko žene samo obžalujemo. Vendar smo pa mnenja, da se morajo prizadevanja za dosego enotnosti nadaljevati ter da se mora najti skupna pot za enotno borbo vseh naprednih tržaških žena.» Ob koncu sta obe govornici pozvali tržaške žene na skupno borbo za dosego vseh zastavljenih ciljev ter za boljšo in srečnejšo bodočnost. Po govorih, ki sta bila najprej v slovenščini, nato pa v italijanščini, se je začel kulturni program, ki ga je otvori-la sopranistka Eva Pertotova, ki je z lepim in čistim glasom zapela Škerjančevo «Vi-zija» in pa ario Elvire iz Bellinijeve opere «Puritanci». Ni prvič, da smo culi omenjeno sopranistko in moramo reči, da nas je s svojim petjem zopet navdušila in osvojila. S prav takšnim navdušenjem je občinstvo pozdravilo tudi nastop mladega baritonista Daria Zlobca, ki je o-stal že udeleženkam lanske proslave ^ marca v lepem spominu. Tokrat je zapel v ruščini Čajkovskega »Melodijo« in pa odlomek iz Mozartove opere »Figarova svatba«. Simpatični mladinci folklorne skupine «Rade Pregare« iz Rojana so se nato predstavili občinstvu s plesom «Polka je ukazana«. Mlada folklorna skupina si je s svojim lepim in pravilnim izvajanjem raznih narodnih plesov že pridobila sloves, zato ni čuda, da pozdravlja občinstvo vsak njen nastop na raznih kulturnih prireditvah z veseljem in zadovoljstvom. Baletna »ofa Slovenskega gledališča je nosila levji delež na nedeljski proslavi in je žela zato upravičeno tudi priznanje. Prve so nastopile učenke baletne šole prosvetnega društva «Ivan Cankar« od Sv. Jakoba in sicer Colja Danica, Ceh Milica, Finderle Neva, Okoren Mojca, Pahor Breda in Siškovič Tatjana, ki so izvajale ples po skladbi Antona Karasa iz filma »Tret- ji mož«. Sledili sta Pulger Sonja in Sosič Tatjana, ki sta izvajali Brahmsov «Madžar-ki ples štev. 5». Pri vseh omenjenih mladih plesalkak smo zasledili velik napredek v znanju baletne umetnosti, za kar gre seveda zasluga tako učenkam, kot tudi njihovemu učitelju Adrianu Vilesu. Batič Majda, pravtako u-čenka baletne šole, je že večkrat nastopila na raznih kulturnih prireditvah in baletnih nastopih ter je s svojim izvajanjem vedno žela odobravanje. Tudi tokrat je z baletom »Gavotta« iz Thoma-sove opere »Mignon« navdušila občinstvo, ki ni štedilo s ploskanjem. Prvi del programa je zaključila zopet folklorna skupina «Rade Pregare«, ki je izvajala Idrijsko mazurko in žela zaslužen aplavz. Drugi del programa je ot-voril baritonist Dario Zlobec, ki je s svojim lepim glasom zapel špansko pesem »Granada«. Naj omenimo, da je tudi to pesem zapel v originalnem jeziku, kar je učinek izvajanja še povečalo. Tudi Eva Pertotova je še enkrat nastopila in zapela najprej ario Marinke iz Smetanove opere »Prodana nevesta«, nato pa še ario «Mor-ro, ma prima in grazia« iz Verdijeve opere «Ples v maskah«. Obe ariji je podala z občutkom in z res lepim in čistim glasom. V naslednjih štirih točkah so zopet nastopili gojenci baletne šole in sicer se je najprej predstavila občinstvu Sosič Tatjana, ki je zaplesala Straussov valček, nato ji je sledila Caharija Miranda, ki je zaplesala «Ples cigank« iz Verdijeve opere «Traviata» in končno še Sonja Pulger, ki je izvajala Mendelsonov »Pomladanski spev« Vsi tri solistke so pokazale solidno znanje kot tudi dosti gibčnosti in gracije. Lepo je zaplesala folklorna skupina prosvetnega društva «Kade Pregare« Za zaključno točko nastopa baletne šole je učitelj Adrian Viles izbral Keterbeya »Perzijski ples«, pri katerem so kot solistke nastopile Batič Majda, Ursini Viviana in Ur-sini Miriam, sodelovali pa so še Bucik Nadja, Pegan Marija, Stega Ana, Strekelj Sonja, Stoka Metka, Stoka Marjanca in Tavčar Sergej. Naj omenimo še posebej krasne plesne kostume, ki so k uspehu plesnih točk nedvomno mnogo pripomogli, kot tudi neumorno delo učitelja Adriana Vilesa, ki je vse plese naštudiral. Nedeljsko proslavo so zaključili veseli pari folklorne skupine »Rade Pregare«, ki so zaplesali srbsko kolo. iiiuiiiiiiiiiiiniiMUMiHiuHliiniiiiiiiiiiMiiiiiuiMiniiiiiiiiiiiiumniiiiuiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimmniiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiMiliHiiniHitMiiiiHii Učenke baletne šole prosvetnega društva »Cankar« so s svojo prisrčnostjo takoj osvojile gledalce Za finančno leto 1959-60 Generalni komisariat je nakazal 655 milijonov lir za javna dela Motorist je priletel v desno stran avtomobili Ni mogel pravočasno zavreti motorja Tržaška občinska uprava je predvidela mnogo obsežuejši načrt V tržaškem občinskem svetu poteka razprava o seznamu javnih del za finančno leto 1960-1961 v znesku 3 milijard in 299 milijonov lir. Kot smo že poudarili, bo vladni generalni komisariat kot običajno nakazal komaj petino te vsote, kar pomeni, da pridejo nekatera dela, omenjena v seznamu na vrsto šele čez tri ali štiri leta- Za javna dela v finančnem letu 1959-1960 je na primer vladni generalni komisariat nakazal 655 milijonov lir, medtem ko je občina zahtevala nad dve milijardi za izvršitev raznih del. Zaradi tega je morala občinska uprava ov. Avguština Svab Je v priložnostnem govoru prikazala omen praznika žena, ki so ga v soboto zvečer proslavile na-redne dolinske tene. Sledil je pester kulturni spored, potem pa je domača godba poskrbela za prijetno zabavo cmanjih so praznik tena proslavili v nedeljo zvečer, ram je obsegal priložnostni govor, potem pa so se do-žene v društveni dvorani zadržale dalj časa v prijetnem razgovoru okoli obloženih miz mm: Pahor Nadja in Gregori Graziella sta poudarili pomen ženskega dne 1111 ■ II m IIII iiiii milil lili Iiiiiiiiiiiiiiimumniinniim V nedeljo je prvič priplula v Koper nova 12.500-tonska ladja «Trbovlje» Ladja so zgradili v ladjedelnici Uljanik v Pulju - Danes pripluje «Boltinj», ki bo odplul na progi proti Ameriki - Svečanu proslava dneva sena r iz dvorane prosvetnega društva »Albert Sirk« v Kri-ier so žene Neodvisne socialistične zveze priredile sve-proslavo 8. marca že preteklo soboto. Na sliki vidimo ki si pripenjajo vejice mimoze. Proslava je obsegala pester kulturni spored, potem pa je bil ples V nedeljo je prvič zaplula v koprsko pristanišče svečano okrašena nova ladja pomorskega podjetja Splošna plovba iz Pirana, 12.500-tonska ladja-tramper «Trbovlje«, ki so jo pred kratkim zgradili v ladjedelnici Uljanik v Puli. Nekaj minut pred 14 uro je velika ladja začela manevrirati na sidrišču pred koprskim pristaniščem, nato pa s sireno dala znak, da je pri- pravljena za vstop v pristanišče. Številni ljudje, ki so ob obali spremljali ladjo, so bili nad manevrom ladje, preden je pristala, navdušeni, saj je znano, da tako velike ladje (ladja je numreč dolga 149 m, obale pa je samo 135 m) v pristanišču še ni bilo. Ladjo, ki je včeraj odplula v Trst, ki je prva postaja na njeni poti iz Kopra, so si v nedeljo v pristanišču ogledali tudi predsednik Ljudske skupščine Slovenije tov. Miha Marinko in član Zveznega izvvl sveta Franc Leskošek - Luka, ki je sedaj na zdravljenju v Strunjanu, občinski in okrajni politični in gospodarski predstavniki in predstavnik podjetja, ter povabljeni gostje, ki so bili navdušeni nad lepo zgrajeno ladjo, ki je zelo sodobno opremljen«. Tramper »Trbovlje« ima mu tor s 6250 k.silami in bo vozil s hitrostjo 15-16 milj na uro. V večernih urah je ladja dvignila sidro in odplula na sidrišče pred pristaniščem. Včeraj pa je odpotovala na prvo pot proti Trstu, od koder bo nadaljevala svojo pot okoli sveta * * * V soboto so v vseh krajih koprskega okraja počastili 50. obletnico mednarodnega praz- nika žena. Zene vseh grajev so storile vse, kar je bilo v njihovi moči, da se njihov praznik kar najbolje proslavi. Tako so imele v soboto žene iz, Portoroža svečano akademijo v Ljudskem domu, v nedeljo pa so posamezne organizacije ženskih društev obiskale razne bolnišnice, otroke padlih borcev, vojne sirote in invalide, ter jim pripravilo s svojim obiskom nekaj prijetnih uric. Tudi Zavod primorskih prireditev je za te dni preskrbel tri kvalitetne gledališke predstave najvidnejših umetnikov ljubljanske Drame, ki so se predstavili v dramskih delih: «01iver Twist», «Sapica» m »Prosti dan« V ponedeljek, ng predvečer praznika, pa je bila v koprskem gledališču svečana akademija, kjer je o pomenu praznika . marca govoril predsednik koprske občine tov. Miran Bertok, program pa so izpopolnili še gojenci baletne šole in upravnik in režiser Mestnega gledališča iz Ljubljane tov. Jože Tiran, ki je recitiral nekaj odlomkov iz Cankarjevih zbranih del. •K H« »h Danes zjutraj okoli pete ure je prekooceanska ladja »Bohinj« s sireno naznanila, da bo danes prvič pristala v koprskem pristanišču, kjer bo naložila približno 500 ton tovora slovenske industrije, predvsem lesne, za Ameriko «Bohinj» je že druga ladja od treh tako imenovanih B«, ki je nastopila redno potni-ško-tovorno linijsko progo na po*' od Kopra skozi Trst v Severno Ameriko. Dopoldne bo na ladji svečan sprejem, po vtovoru pa bo «Bohinj» nadaljeval pot proti Trstu, kjer je že pripravljen tovor. * * * Včeraj zvečer je bil v prostorih Glasbene šole v Kopru javni nastop gojencev te šole. Na produkciji so gojenci pokazali. zelo zadovoljivo znanje in so prisotni bili z njihovimi izvajanji na različnih inštrumentih kot tudi v solo petju zelo zadovoljni. Ce poudarimo, da ima šola 160 gojencev, in da posluje v skoraj nemogočih prostorih, smo lahko z uspehi gojencev nad vse zadovoljni in bi bilo želeti, da gojenci nastopijo večkrat pred občinstvom ne samo v lastni dvorani, temveč tudi drugje. izbrati iz prejšnjega načrta tista dela, ki so po njenem mnenju najbolj nujna, s čimer pa še ni rečeno, da je bila izbira popolnoma pravilna. Občina je sklenila, da bo ta dela opravila v dveh fazah, in sicer bo najprej porabila 375 milijonov lir, nato na ostalih 280 milijonov lir. V prvo skupino spadajo pretežno cestna dela in gradnja odtočne kanalizacije, za kar bodo porabili 330 milijonov lir. Za raztegnitev odtočne kanalizacije na področju med ulicami Garibaldi, Oriam, Mo. lino a .vento, Industria, San Giacomo in Monte in predorom Sandrinelli je določenih 85 milijonov lir (prav takšno vsoto so vnesli kot smo že objavili tudi v seznamu del v finančnem letu 1560.1961). Za kanalizacijo in razširitev Furlanske ceste od Oglejske ulice do slavoloka zmage je določenih 49 milijonov lir; 15 milijonov so obvezno določili za raztegnitev vodovoda ter plinske ’ in električne napeljave k novim ljudskim in eko- lijonov lir za novo poslopje industrijske šole «Volta«, 12 milijonov lir za nadzidavo po. morske šole «Tommaso di Sa-voia«. Nadaljnjih 60 milijonov so določili za popravilo cestišč, pločnikov in kanalizacije v ulicah Bernini, Colom-bo, del Bosco in trgov Vico in Sansovino. Vladni generalni komisariat prišteva k tem delom tudi dela, ki jih opravi v okviru občine SELAD. Pri tem gre za 133 milijonov lir raznih manjših del, ki se tičejo popravila in razširitve cest v predmestjih, vzdrževalnih del na igriščih in v javnih vrtovih in nekaterih del v prid turističnih objektov. SELAD bo zgradil cestni priključek od kriškega por-tiča do obalne državne ceste, ki bo staL 90* milijonov 7ir (za to- leto bodo opravili za 30 milijonov lir del). Nadalje bo opravil naslednja dela; popravilo cesto iz Križa k železniški postaji (4 milijone lir); obnovitev stopnišča od obalne ceste k osnovni šoli v Gr-ljanu (2 milijona lir); razširitev in asfaltiranje priključ- nomskim hišam. 10 milijonov j v.j_ v:i: ;____ ka, ki veze »Napoleonsko« ce- lir bodo porabili za javno ..... pralnico v Lonjerju, 20 mili- jst0 * razglediščem na _ Griži jonov pa za novo telovadnico • 00 milijonov lir); očiščenje osnovne šole na Elizejskih po. ploščadi v Barkovljah, kjer Ijanah , bodo nasadili bore (2 milijona lir); popravilo ceste iz Za popravilo cest in ulic bodo takole porabili 135 mi- Križa na Sveti Primož (raz- gledišče) (2.700.000 lir); izko- Planja in ureditev muzeja v novo vozišča ulic San Miche- le, Venezian in Cavana 50 mi- Ulici Catullo, (5.404.000 lir); lijonov, za popravilo Ul. Mar- odstranitev zidu in gradnjo coni od Ulice Rismondo do V c' otroškem zabavišču Ulice Carpison 9 milijonov pri Sv. Soboti (900.000 lir); lir, za klanec Promontorio „ v /—..n: iiii-n Knzu z; ureditev nekega zemljišča v od Nabrežja Gulli do Ulice za javni vrt (1.100.000 „ , , ,. .. lir); ureditev prečne ceste Belpoggio z novo kanalizacijo med Marchesetti in vred n milijonov, za Ul. S. Revoltella (2.900.ooo lir); po- lorgio m rg or s pravilo prostora in opornega 1,jonov, za ulic, SS. Martin ■ » q m zabavj. in Annunziata 25 milijonov gy mi_ lir. Preostali denar bodo po-’ plasti v ulicah Galatti, Machiavelli, Stella, Ghega, Cel-lini, Belpoggio in Carducci, za Miramarski drevored in za Trg Stare mitnice. Opravili bodo tudi naslednja cestna dela za skupno vsoto 61 milijonov'lir. Za podaljšanje ulic Beato Angelico in Barbariga z ustrezno kanalizacijo bodo potrošili 18 milijonov, za asfaltiranje makadamskih cest v predmestju 9 milijonov, za spopolnitev že začetih cestnih del in a-sfaltiranje ulic Segantini, Del Rin, San Vito, Denza in Da-liani 7 milijonov, za Istrsko ulico 4 milijone in pol, za Ulico Bonomea 5 milijonov, za Lonjersko cesto 17 milijonov in pol. Od drugega obroka 280 milijonov lir so namenili 200 mi- j trga in opornih zidov pri novi’ šoli na Elizejskih poljanah (10.600.000 lir); gradnjo obmorskega sprehajališča med izlivom Brojne (Nabrežina) in Križem (15 milijonov lir); ureditev zemljišča okrog pokopališča pri Sv. Ani (5 milijonov lir); popravilo zgornjega dela Ulice Del Rin (600 tisoč lir) Nadaljnja dela so naslednja; vzdrževalna dela na oh-činskih igriščih (2.200.000 lir); razširitev Ulice Campanelle (7 milijonov lir); popravilo neke poti v Miramaru (1 milijon); preureditev površine za občinskim avtoparkom (2 milijona 500.000 lir); gradnja opornega zidu v Ul. Mamiani (6 milijonov lir); gradnja ceste na Mokolanih (pri Konto-velu) (17.500.000 lir). Včeraj zjutraj okoli 7. ure se je zgodilo na križišču Furlanske ceste z Ul. Šalita di Gretta huda prometna nesreča. Po Furlanski cesti se je v smeri Videmske ulice vozil s svojim motorjem 20 let stari Vittorio Bonazza s Kon-tovela 346, medtem ko je iz Ul. Carmelitani proti Ul. Šalita di Gretta vozil svoj avto 32-letni Francesco Talarico iz Ul. Bonomea 117. Motorist se je zavedel nevarnosti in je takoj zavrl, vendar je kljub temu z vso silo priletel v desno stran avtomobila in seveda padel na tla. Mimoidoči so takoj ustavili prvi avto, ki je privozil mimo in ta ga je odpeljal v bolnišnico, kjer so ga s pridržano prognozo sprejeli na drugem kirurškem oddelku. Ugotovili so mu namreč hude poškodbe na glavi z verjetnim prebitjem lobanje ter druge manjše poškodbe po nogah in rokah. Dobro uro kasneje pa se je zgodila nesreča na Trgu Valmaura. Po trgu je takrat vozil svoj motor 47 let stari Mario Ukovich iz Istrske ceste 5, za njim pa je sedel 31 let stari Bruno Savi iz Lo-njerske ceste 23. Oba sta bila namenjena proti Istrski cesti, ko se je pred motoristom nenadoma pojavila Maria Cramastetter por. Rovina, ki je tedaj hotela prekoračiti trg. To se je zgodilo tako nenadoma, da Ukovich ni mogel pravočasno zavreti in je zadel v žensko. Vsi trije so padli na tla, vendar se ni nobenemu zgodilo kaj hujšega. Kljub temu pa so policijski agenti zahtevali in. tervencijo rešilnega avta, s katerim so jih odpeljali v bolnišnico. Tu so Rovinovi ugotovili manjši rani na levi in desni nogi — ozdravljivi v petih dneh in nekaj podobnega tudi Ukovichu in Saviju, tako da so lahko vsi trije zapustili bolnišnico. «»-------- Nesreče na delu Včeraj zjutraj ob 8.45 se je na delu ponesrečil 31 let stari Ottavio Germani iz Milj, Ul. Fontanella 93. Delavec je bil zaposlen na račun podjetja Cosciani pri gradnji nove stavbe v Ul. Fabio Seve-ro 42, kjer bi moral postaviti železno ogrodje. Ko je stiskal matico, je zgubil ravno' težje ter padel nazaj, pri čemer se je močno udaril ob žejezen drog. Z avtom RK so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na prvi kirurški oddelek s prognozo okrevanja v nekaj tednih. Ob 9.10 pa se je zgodila nesreča 48 let staremu Romulu Pecchiariju iz Ul. Della Guar-dia 13, ki je bil v starem pristanišču zaposlen pri nalaganju bal jute na kamion. Nenadoma je izgubil ravnotežje in padel, pri čemer je priletel na. železni vozič^ 5U odpeljal'.; avtom RK v bolnišnico. so ga zaradi hudega ca na desni strani koša, ter verjetnih poškodb pridržali na P^(( kirurškem oddelku, m ^ prognozo okrevanja v mesecu. j bolnišnico F Končno so v m peljali še 19 let starfafflo»« la Kmeta iz Ul. B „,p 12/3, katerega so s pr okrevanja v dvajseti^. ^ sprejeli na dermatološki^ delek. Kmet je bdaaP ( v tovarni »Elettrochun . žaveljskem industrijske ^ stanišču, kjer je metal katrama v velik kotel. tf 13. ure, ko je spet v« ^ kaj kosov katrama • (S. pa je iz njega vbrizg ^ rek tekočega katrama ^ ^ opekel po desni roki, vratu. našem mestu tatvin in vlomov Tako Tatovi na ( V zadnjih dneh je izvršenih^ .f oolid'1 v soboto prišel na e jjj. lastnik trafike na Lar8 ji colini 2 ter prijavo, (Jf neznanci vdrli v n)e®,. jjf fiko in iz nje odnesi ^ lir gotovine ter razni ^ ret v skupini vredno* milijona lir. Agenti oddelka kvesture, ki koj prišli na mesto, s „0ti tovili, da so vlomilci g, napravili luknjo v zi“> cer v veži že ter skozi nj" prišli v Po isti poti so se seve ^ vrnili, ne da bi jih pc li zmotil pri njihove čednem delu. Predvčerajšnjim Pa aobno tatvino prijavil ^ (Ji let stan Fietro Dora i ^ s(0j deUTndustria lokal na ls*rski cesti 9 krat so vlomilci vdr tak0, kal iz dvorišča, in s'c^ jok*' da so razbili vrata. /» odnesli 10.000 ljr zavojck°v la so tovini ter 12 garet Vrste «Stop'» Tatvino je prija' vil ‘udi let stari Bruno Skerjar $ Koštalunga 174. NeZ,na,j,pte' ljal irnik, k1 mu namreč odpeljal^ ^ ji stanovanja poltovo last njegovega delo^8' Prekop grobov e Tržaška občina sP°/nhoV ** bodo prekopali del 6r po^ oddelku XI občinskega ^ pališča pri Sv. Ani ji)*1 grobove od št. 3313 j, t kjer leže posmrtni o® j p nih, ki so jih pokopa cep)j novembra 1950 do 10\ jjote bra 1950. Oni, ki » v, * prekopati trupla svoj lahko za vse potreb no :>■ jo na oddelek za P°k oddelek Xll — javna „ Ul. Teatro 5-11., soba M pokop", t na nadzorništvo in to od 28. prila 1960. marca do m>'" Vozni red avtobusov (Postaja na Trgu stare mitnice) ODHODI PRIHODI BLOK POD ŠKOFIJAMI Ob delavnikih: 5.40 - 6. — 7. — 8.15 - 9.15 — 11.15 — 12. — 13.3C - 14 30 - 16.15 — 17.15 18.30 19.15 - 20. — 22.30 06 praznikih: 6. - 7. — 8.15 — 9.15 - 11.15 - 14.30 — 17.15 — 18.30 — 20. — 22.15* — 23.30. * Samo ob nedeljah 06 delavnikih' 6.35 — 9- .Ifr 7. - 8. - »1)5 ' 12.30 - 13. — ■j9" 15.30 - 17.30 — 18.30 20. - 21.20 - 23.20. 06 praznikih: i2™ 7. - 8. - 9. - i«. - 15.35 - 18.20 " ll 21.20 — 23.05* — 0-'’ 06 delavnikih: 6.45 - 7.50 — 10. — 12.05 — 13.30 — 16.30 — 18.30 -19.15 - 20.30. 06 praznikih: 6.35 - 8.15 - 10. — 12. -13.45 - 15.15 - 18.30 -20.10 — 21.45. MACKOVU JE 06 delavnikih: 18.20. 06 praznikih: 18.35. MACKOVLJE 06 delavnikih: 11.05 13 35. Ob praznikih: 13.05 — 22.35. * Samo ob nedeljah CAMPORE 06 delavnikih: \\> 7.40 - 7.45 - 9.50 ^5 - Ob delavnikih: 7.35 — 10.35 13.35 — 18.05 -Ob praznikih: 9.35 - 14.05 - 19.35 - 22.50. 06 delavnikih: 6.42 — 7.25 — 10.20 — 12.05 — 13.05 - 16.35 — 17.05 — 18.05 — 18.35 — 19.20 — 20 45. Ob praznikih; 9.05 — 10.35 — 12.35 -14.35 — 16.05 — 17.05 - 18.15 — 19.35 — 20.40 - 22.05. - 13.15 — 14.55 19.20 - 20.10. Ob praznikih: . jg 7.59 — 9.34 — {i' 49 13.19 — 17.44 — 1 21.19 — 22.45. (Skozi Oreh) Ob delavnikih: 6.30 9.. Ob praznikih: 7.13 19.30. ( Mimo Adamiča) Ob delavnikih: ,c 7.45 12.30 - I4'45' Ob praznikih: 14.30 RICMANJE 06 delavnikih: Ji 6.30 - 7.30 8.30 - 13.15 - 15.30 " Ob praznikih: Ji 7. - (0.30 — l5' - 20.30. DOLINA (Skozi Domjo) 06 delavnikih: ,, I 6.30 - 7. - 7.30 .5, - 11.40 — 14. — 18.30 - 20.30. LOG — 12.20 19.20. 16.20 — Ob praznikih: 7. — 10.25 — 'lLS0^ 21 Ob delavnikih; 7.55 - 10.55 13.55 — 17.35 -Ob praznikih: 7.30 — 9.35 — 13.20 - 15 16.35 — 20.05 — 23.05. - 15.30 - 16. 19.30 — 20.40 22. 22.30. DOLINA (Skozi Boršt) Ob delavnikih: ^ 6.45 7.45 9' 15. - 19 Ob praznikih; - 6.45 - 8.25* - l0,,s5 - 19. — 19.55* " .20 - 12.30 -19.35. 1 Samo ob nedeljah BANI — SESLJA N (Od 27.9. do 30.11) Nova velika slovenska tovorna ladja, ki je bila v celoti zgrajena v jugoslovanskih ladjedelnicah, prihaja prvič v koprsko pristanišče Ob delavnikih: j 06 praznikih: 11. — 12.30 - 13.50 — 17.15 8 - 9 3(1 11 " — 17.50 — 18.30 — 19,30. | 14.30 — 18.30 — I9’ KO PER 7. — 11. — 12. — 13. — 15.30 — 19. BUJE 7.30 — 18. UMAG — BRTONIGLA — NOVIGRAD 8. — 12.20 — 14.50 — 18.30. PULJ <->b delavnikih: 15.05. I Ob delavnikih: Ob nedeljah; 7.25 — 15.05. | Ob nedeljah; 10.40- f JJ^RSKI dnevnik 8. marca 1960 ODHITETI in s^ozemtvpred štirimi leti. kar 'uvedla3 !rmada i.e Prav' da (j; va Protiudarca, volilne gotovila spoštovanje bitschka Juscelina Ku- brazilsfcg 36 Predsednik ko d"e sk]L,republike nekega sejo oh ?i®!mstre na Prvo zgodaj 8kii?mih zjutrai- Tako de je cano zasedanje vla- nePojmljivega BrazUce neka^ v Brazili" i se zaone fcog osi1;l?°Slovno življenje iavne ustan’ POi devetih, dr- latl TJ!pa začno de- poldne. 'I Kubitschek je s to hotel . se tyi 11 i v, mislil «Clrdne-'>£■ Peka2atiSk“ budnic°‘ da i« mislil 56 mu mudi ln Predvoljlnri Bsno’ ko je med ° tem aamPanjo govoril lih letih „ Brazilija v pe-kolikor Predovala toliko, Te dni ■ J Petdesetih.. •klical sv 6 b*tschek znova °b se«mih zi„?inistre k sei; t0tlu Porofal , i’ da bi na' M°rieno m a’ VSe ie bii° d*‘om v .njegovim man-V Brazili; ilh štirih letih. ,Sa EvtODa ’ B velika kot *'ov- Kuhi* B nešteto proble- za katpSC k ie izbral ti* Baivažnou- re le menil, da so ste, nai se m 2 š*ni. ali Zavzel. da so bili re- vsemi sila- dfbVeševah $?,lrda S° jih i niegov -,^ako se je ro- r°nkretnih “o3"1, ki ima 32 in ki gosP°darskih ci-lroimenski 83 lmenujejo tudi 'Promet - PraSram, to je dJ'' pred aergjja in prehra-Ze naPisali dve besedi so tPravPresešeno»°: *Izpoln^e‘ P°Polnott, razilije po večidel v°8rafskemu°Vlh ,cestah Proti Na obletn sredl5i;u dežele. vladanja 1C° Kubitschko U|!|„ '•'lili. P^iapeie avtomo-“'""“'išiišHHiniumumm se je (Al Začelo 2 fcsorgimentom ^datJeranje s , , SSrrr-stram> ^minisj J”8!0 več dostopa v * la „3atlVP° sidžbo. To pa Ses‘ fa«w sramotnih . tlič čn,*?3 Proti ženski. ' ^banska 6-Sa torej, če nudi " tolikšJeda-delavka fašiz-odpor in če se v Ksen Pružilj kksnem številu pri- •otijjT oataiim lt„ as'stič pobornikom koli- . - Ul s'Pe borbe. V °sredne b * ubrala pot ne- 1 ka ženst zadenja itali-rgani2it a -s°delovati pri Cjn borcemm°Či Partiza' ari za svobodo. d^ kiede naen°tna fr°nta žena „'ionost „ strankarsko opre-[eptiie rglede "a versko * no V tem vzduš- diJiVliaio zahtev”0 ostrostl° uri l5 detrint * P° bvobo-S6žba v lCi3i in aktivna C a*evilk u°Zeni borbl- itai - na0bolj ’ so glede M I)anskih . g°vorne: 70.000 p,P(0tniških ? sodeluje v t, inskih dd?"h- 35-°O0 v ie V taSistiz ’ 4653 mo-V Ustteljenih o zaPore, 673 \>šCiy.2-m Pa mora » 'd tein- .borišča in izvilo’ ^ Seveda nemajh- ?>Sr> z•Tiiaii"' so bile med za svobodo C,* PrvCaianju £ašizma i. h«ci..ux» Ki SO v a ah 7 an^^ašistični so v dobi 5a'.t^ka?ahrlk°- _?e le ^ Prijeie WSV°i del«3 lahko Ponosna goto- , - -uvo - Italiii. ie to %Pres zeleiiasa ženska, ki •bti 9hcioa Z?ledno ',a*lit^n tudi italijanskim Pomagala k .Paciji ,lstkam •kih 1°’ da k uradno ?ije V.Seueilišn°ih0riem °8'p,ov' krati. lzike i« d°centov ke-a°lanern odnnt ^atanietike v >>,» ’£;%*sz - ali v ' ®tr°kovn3ak. bo-2 štiri leta. bilske kolone v mesto, ki bo kmalu postalo prestolnica in kamor se bodo vrhovne državne oblasti preselile že konec aprila letos. Kolone s severa in juga so šle po novi transbrazilski magistrali, ki je dolga 4400 km; to je približna razdalja med Lizbono in Moskvo. Brazilija je dobila s to cesto prvo prometno arterijo, ki vertikalno povezuje vse njeno ozemlje. Natanko 458 let potem, ko so Portugalci odkrili Brazilijo, so jo začeli Brazilci znova in dokončno odkriti in osvajati, tokrat sami zase. Pred nastopom Kubitschkove vlade je imela dežela 22.000 km cest; od tega jih je bilo samo 2400 km asfaltiranih. Do konca letošnjega leta bo dobila dežela 18.000 novih cest, 5800 km asfaltiranih. Proizvodnja petroleja se je v državnem petrolejskem podjetju najprej povečala od 6800 barelov dnevno na 40.000 barelov na dan, sedaj pa je dosegla že 75.000 barelov. Prihodnje leto bodo domače rafinerije lahko zadostile vsem domačim potrebam, enako pa pričakujejo v najbližnjem času tudi, kar zadeva surovi petrolej. Še večji napredek so dosegli v proizvodnji električne energije. Zmogljivosti električnih central so znašale pred petimi leti 3 milijone kilovatov. Za letos je bil postavljen cilj 5 milijonov kilovatov; ta cilj je že presežen in sedaj si prizadevajo, da bodo leta 1965 proizvedli 8 milijonov kilovatov. Številke o proizvodnji bi lahko nizali v nedogled. Novoustanovljena avtomobilska industrija je lani proizvedla 96.000 vozil. Proizvodnja jekla je od milijona 150 tisoč ton poskočila na 2.300.000 ton, aluminija od 2790 na 16.700 ton, papirja od 40.000 na 78000 ton itd. Toda kljub tem skokom je brazilsko gospodarstvo še vedno gospodarstvo nerazvite dežele, ki skriva v sebi mno-gokatere -težave in probleme. Ves dosedanji brazilski razvoj je zanimiv tudi s socialnopolitičnega vidika. Gospodarski razvoj Brazilije gre naprej, ne da bi se doslej radikalno dotaknil veleposestniškega kmetijstva. Brazilsko meščanstvo, ki je deloma še vedno vezano na plantaže kave in na živinorejske latifun-dije, ni pripravljeno, da bi z enim udarcem presekalo zveze, ki ga vežejo na preteklost. Zato je vlada skrbno pazila, da se je izognila agrarnim problemom; rešuje jih samo delno, in še to posredno. Graditev novega glavnega mesta v nenaseljenem središču dežele in nova pota odpirajo tudi nova ozemlja za kolonizacijo in vnašajo kapitalistične družbene odnose v odročne dele zapuščenih veleposestev. Vse to povečava družbeno vrenje. Predsednik Ku-bitschek je dejal, da se v Braziliji »revolucija odvija na osnovi gospodarskega razvoja* Pri tem je mislil na posreden način razvoja družbenih odnosov. V državi neizmernih možnosti in ogromnih neizkoriščenih prostranstev je tak način preobrazbe vasi sicer ventil, toda zaradi nerešenega agrarnega problema vladi doslej še ni uspelo izpolniti tretje točke svojega programa, to je, zagotoviti zadostne količine hrane. S hitro industrializacijo postaja problem prehrane velikih mestnih središč še težji in a-kutnejši. Druga značilnost brazilskega gospodarskega razvoja je, da njegov hitri tempo gospodarsko krepi buržoazijo, čeprav so dali prvi impulz razvoju izrazito državnokapitali-stični ukrepi predsednika Var-gasa. Kubitschkova vlada ni razpustila državnih podjetij, ki jih je podedovala od reži- cije v gospodarske medstruk-ture so se še povečale. Toda to služi sedaj vse bolj bogatenju in politični afirmaciji meščanskega razreda. Zakoni sicer formalno ščitijo pridobitve, ki jih je izbojeval delavski razred, in v vladi so tudi predstavniki Vargasove delavske partije, toda delavski razred je vseeno čedalje bolj prisiljen, da podpira s svojimi pleči zgradbo nove Brazilije, ki se poraja. O tem govore uradne statistike, ki odkrivajo, da naraščajo mezde veliko počasneje kot produktivnost dela; sicer pa ni treba posegati po statistikah, kajti to je vidno tudi z golim očesom po luknjah, ki jih je napravila inflacija v že tako skromnem družinskem proračunu delavske družine. Kubitschkova vlada je uresničila svoje načrte v glavnem z nacionalnimi napori, ob nezadostni tuji gospodarski pomoči. Prav zaradi nezadostnosti te pomoči pa se je povečala vloga tujih, v glavnem ameriških privatnih investicij. Le-te sicer niso prodrle v petrolejsko industrijo in tudi v proizvodnji električne energije njihov vpliv upada, toda pridobile so si mnoge nove terene, predvsem v avtomobilski, kemični, farmacevtski in drugih industrijah. Ameriške privatne investicije v Braziliji so že pred dvema letoma dosegle milijardo 345 milijonov dolarjev. Tuje investicije v industrijo pomenijo za Brazilijo začasne prednosti, toda v daljši perspektivi bodo žila odvodnica, po kateri se bo iz države odtekal profit v devizah. Zaradi vsega tega prihajajo čedalje bolj v ospredje političnega prizorišča še nerešeni problemi agrarnih odnosov, bremena ki jih terja gospodarska graditev dežele, *n »discipliniranje* tujega kapitala. HOLLYWOOD, 7. — Včeraj ob polnoči se je začela stavka igralcev hollywoodske kinematografije, katere se udeležuje okoli 14.000 filmskih i-gralcev, med katerimi so tudi najbolj znani umetniki. 6 ur pred začetkom stavke so sindikalni voditelji izjavili, da so odklonili zahtevo producentov, naj bi se končala dela, ki so v teku. Stavko so začeli zato, da bi podprli zahtevo umetnikov, da bi bili soudeleženi pri dobičku vseh filmov, ki so bili napravljeni po letu 1948 in ki se predvajajo po televiziji. V stavki sodelujejo tudi naj- Ginu lollobrigida se z možem in sinom v Kanado za stalno v Vzrok preselitve ni italijanski davčni sistem, pravi Milko Škofič, temveč želja, da bi tudi otrok imel neko državljanstvo - Lollobrigida in Škofič pojdeta v Kanado na povabilo Petra Škofiča, ki se že dolgo nahaja v Kanadi Prestolonaslednik Moulay Hasan vodi dela za pomoč po potresu v Agadiru v nekem zbirnem centru v bližini porušenega mesta. Na sliki ga vidimo, ko nadzira razkladanje zdravil in drugih sredstev Stavka ig v Hollywoodu Stavkajo tudi nekateri zelo znani igralci, drugi so pa proti stavki • Mnogi umetniki-producenti nadaljujejo delo, ker so podpisali pogodbe, ki upoštevajo zahteve delavcev OTTAWA, 7. — »Canadian Press* poroča, da namerava priti med 15. in 20. aprilom Gina Lollobrigida v Kanado, ter se nastaniti v Torontu kot priseljenka. Z njo bo prišel mož dr* Milko Škofič ter dveletni sinček. Vest je potrdil tudi neki funkcionar urada za priseljevanje. Po njegovem mnenju sta zakonca Škofič v Po eksploziji v Havani so od ladje «La Coubren ostale le Se razbitine iiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiitMiiimiiitiiiniiiiTiMiiiitiiiiiiiMiiiminiiiiiiiMiiiiiinitinmiiiiMiiiiutuiii Hačaturjan - član Akademije sv. Cecilije Redna člana sta postala skladatelja Mario Zafred in Sandro Fuga RIM, 7. — V nedeljo je bilivoljen skladatelj Aram Hača- Rimu že zaprosila za priselitev ter izpolnila zadevne dokumente, kot se to zahteva od vsakogar, ki se hoče vseliti v Kanado. V Kanadi imajo baje oblasti zakonca Škofiča za »sprejemljiva*. V Hollywoodu je Lollobrigida to vest potrdila. Isto je potrdil tudi Milko Škofič, ki je dejal, da nameravajo priti v Toronto pred sredo maja. Povedal je, da ima v Kanadi brata Petra, ki ga bo »poklical*, tako da se lahko vseli v Kanado. Zanikal je, da bi bil davčni sistem v Italiji povod za izselitev. Poudaril je, da sta z ženo v redu, kar zadeva plačila davkov, ter dostavil, da ima Italija najboljši davčni sistem na svetu. Pač pa je glavni razlog za izselitev želja, da dobi otrok neko državljanstvo. Sedaj je namreč vpisan prav tako kot Milko Škofič sam kot apolid. V Kanadi pa namerava takoj zaprositi za državljanstvo; tudi Lollobrigida bo postala kanadska državljanka. Vse te stvari pa je potrdil brat v Kanadi, ki ga je tamkajšnja televizija intervjuvala. »Toronto Telegram* pa že ve povedati, da si bosta zakonca Škofič kupila hišo kje v predmestju Toronta. občni zbor Akademije sv. Cecilije, ki je dokončal volitve novih rednih in častnih članov. Redni člani so Italijani, častni pa tujci. Da se dopolni na 70 število rednih članov, sta bila za nova člana izvoljena komponista Sandro Fuga in Mario Zafred. Za ma Vargasa; državne investi- ‘častnega člana pa je bil iz- turjan iz SZ. Se prej sta bila za častna člana izvoljena Wil-helm Backhaus in Pierre Monteux. MILAN, 7. — Včeraj je na svojem domu preminila pisateljica Emma Pesenti Vila, ki je med drugim napisala sledeča dva romana; »Luce del mat-tinos in «Ombre sul „ole». Odnesli so draguljev za 15 milijonov NEAPELJ, 6. •— Neznani tatovi so se prikradli v vilo Crespi v Ul. Orazio, ki je last dr. Achilla Visocchija in iz neke miznice odnesli zabojček, v katerem je bilo draguljev v vrednosti 15 milijonov lir. Dejstvo, da se tatovi niso niti dotaknili drugih stvari, navaja na misel, da so se na vilo in premoženje njenega lastnika dobro spoznali. Policija je začela poizvedovati. «»---------------- Utrujenost pilota kriva letalske nesreče KINGSTON, 7. — Za letalsko nesrečo, do katere je prišlo minulega 21. januarja v Montego Bay na Jamajki in nje 37 oseb, ki so potovale z letalom »Superconstellation« družbe «Avianca», je bila kriva utrujenost posadke, predvsem pilota. Do tega zaključka je prišla posebna komisija, ki ji je bila poverjena naloga, da razčisti vzroke nesreče. Dokončno poročilo zatrjuje, da je s tehnične plati nesrečo povzročila ošibitev levega krila, kar je bilo posledica preveč grobega pristanka. Poročilo pravi, da je k vsemu temu pripomoglo pomanjkanje pregledovanja in posvetovanja z odgovornimi organi družbe «Avianca». Preveč je govoril v Berlinu in Moskvi LQNDON, 7. — Bivši častnik britanskega letalstva 25-letni Antony Wraight se je danes pojavil pred sodiščem pod obtožbo, da je trikrat kršil zakone o uradnih tajnostih. Državni tožilec je izjavil, da je Wraight priznal, da je dal Rusom seznam vseh a-meriških oporišč, ki se nahajajo v Veliki Britaniji, kolikor se jih je pač spomnil. Wraight naj bi bil povrh dal Rusom podatke o angleških vodljivih izstrelkih. Bivši britanski pilot je, po obtožnici, odšel leta 1956 v Berlin in se tu povezal z oblastmi vzhodnega področja, nato je odšel v Moskvo, kjer je ostal tri leta, nato pa se je v lanskem decembru vrnij v domovino. «»---------------- Avtomobilski camping tudi v Moskvi MOSKVA, 7. — Prvič v zgodovini si bo tudi Moskva or- lago bodo tudi prostori za čitanje revij, poslušanje radia in gledanje televizije. (O)----- BALTIMOORE, 7. — Ameriška mornarica je včeraj objavila vest, da bo izstrelila r.ov satelit vrste «Transit», ki bo oddajal znake, po katerih se bodo letala in ladje orientirale. Admiral Thomas Con-nolly je izjavil, da bi tedaj, ko bi bil program «Transit» povsem uresničen, znaki posameznih satelitov na raznih krožnih poteh povsem prekrili zemeljsko oblo bolj znani in bogati filmski umetniki in umetnice, kot n. pr. Marylin Monroe, Marlon Brando, Doris Day. Gina Lollobrigida, John Wayne, Gar-ry Grant, Jimmy Stevvart. Večina njih kolegov, ki so vpisani v Screen Actors Guild, torej sindikalno organizacijo, ki zajema filmske delavce, so v mnogo slabših gmotnih razmerah. Iz statističnih podatkov se ve, da zasluži 80 odst. članov sindikalne organizacije «SAG» na leto manj kot 4.000 dolarjev, torej niti 2 milijona in pol lir na leto. Večina filmskih igralcev ne mara govoriti o stavki in mnogi odklanjajo povedati, ali so glasovali za stavko ali proti. Grenn Ford in Joanne Wood-ward sta se izjasnila proti stavki. Mnoge «zvezde», ki so brez dela, se bodo zaposlile v času stavke v nočnih lokalih. Ronda Fleming bo nastopala v nočnih lokalih v Las Vegasu in v Honoluluju. Deb-bie Renolds, ki je odločno proti stavki, upa, da stavka ne bo trajala več kot dva tedna, kajti sicer bo presedlala k televiziji. Mnogi «umetniki - producenti* kot Frank Sinatra, Marlon Brando, Burt Lancaster in drugi morejo nadaljevati delo, ker so najeli nekaj neodvisnih studiov, da bi dokončali tekoče delo. Večina teh je že podpisala delovne pogodbe, v katerih so sprejete zahteve sindikatov. V krogih sindikata «SAG» računajo, da bo stavka trajala od 6 do 10 tednov. «a-------- RIO DE JANEIRO, 7. — Zaradi velikanskega naliva, do katerega je prišlo v noči med soboto in nedeljo, se je v nekaterih delih mesta zrušilo več hiš, ki so pokopale pod 1 seboj 12 oseb. • 5 'V,. * S BI m | Dva podobna nesrečna primera. Baritonist Leonard Warren (zgoraj) je z Renato Tebaldi v soboto pel v Metropolitanu, ko se je sredi predstave na odru zgrudil ter zaradi možganske krvavitve izdihnil. Manj tragično se je končal primer tenorista Agostina Lazzarija, ki mu je postalo slabo na odru med predstavo v gledališču San Carlo v Neaplju. Odpeljati so ga morali takoj v bolnišnico, a bo kmalu spet dober iimiiummiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuuiiiiiiiiiiiiiJiiimiitiifiituiiiiiiiiiiiimitiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiminiiiiimiiiiiiimiin Medtem ga Je ko je mož spal žena zabodla BRA, 7. — Dopoldne so našli na njegovi postelji mrtvega 31-letnega brezposelnega zidarja Giuseppa Chiavazzo, stanujočega v Sommariva Bo-sco. V peči so našli nož, ki je bil sicer ie skrbno opran, toda to je le še bolj potrdilo mnenje, da je bil mož prav s tem nožem zaboden. Orožniki so takoj osumili umora 35-letno ženo, ki je najprej trdila, da se je mož sam zabodel. Med zasliševanjem pa je le priznala, da ga je zabodla ona, toda tudi tu so se še pojavila protislovja. 2ena je trdila, da je pri večerji hotela še drugi kozarec vina, pa ji ga ni mož hotel dati. (Oba zakonca sta bila prijatelja vinske kaplje.) Nastal je prepir in žena je v zmedenosti zabodla moža, ne da bi se niti zavedla, kaj ganizirala «camping» za turi- dela. ste, ki bodo prispeli v Sovjetsko zvezo z avtomobili. Avto- Preiskava pa je ugotovila, da ta pripoved žene ne more mobilski «camping» bo nared j biti točna in tako bo 35-let-prihodnje poletje. Postavili ga na žena moža, ki ga je sama bodo v severnem delu Moskve Ostankinu. Raztezal se bo na površini 25.000 kv. m. Obdajala ga bo asfaltirana cesta. V o-srednji zgradbi bodo uredili kavarno, poštni urad in telefonsko centralo za mednarod- usmrtila ostala še naprej v ječi. «»-------- 38 ur na vrvi TOULOUSE, 7. — «Vrvohod- pn kateri je izgubilo življe- ne telefonske zveze. Na razpo- ca* Francine Pary in Claude Collins sta včeraj odnesla novo prvenstvo, ko sta na napeti vrvi nepretrgoma ostala 38 ur. Pred tem je imel prvenstvo Francine Pary s Spancem Jose Cango. Ali je res fotografiral «icteei krožnik»? DUNAJ, 7. — Neodvisni dunajski dnevnik «Wiener Mon-isg* je prišel danes na dan z zelo «zanimivo» vestjo, ki jo je opremil tudi s sliko. Gre celo za «najbolj senzacionalno fotografijo stoletja*, kot pravijo. Časopis piše, da je njegov dopisnik Edgar Schedelbauer, ko se je preteklo sredo proti jutru vračal proti domu, vide' v bližini naselja Leibniz nad gozdom ((svetleči se predmet*, ki se je premikal tako, da se je vrtel okoli svoje osi. »Leteči krožnik* naj bi bil kakih 15 m nad zemljo. Predmet se ni le ponr kal, pač pa za trenutek tudi obstal na mestu. Kot piše dunajski list, je novinar tedaj pograbil svoj to-toaparat in napravil nekaj fotografij, katerih ena je zelo dobro uspela. Novinar tudi zatrjuje, da je tedaj, ko se je «predmet» oddaljil, slišal za njim ropot, kot po reakcijskem letalu. Uredništvo lista zatrjuje, da se je odločilo vest in sliko objaviti šele tedaj, ko so strokovnjaki izločili vsako možnost, da bi šlo za kak fotografski trik in ko je več oseb izjavilo, da novinar Schedelbauer onega večera ni pil. Pri tem pa list vendarle dodaja, da so avstrijski in nemški tehniki glede tega vendarle skeptični. Radloamafcrja v stiku s sateliti CAMBRIDGE (ZDA), 7. — Dvema mladima ameriškima radioamaterjema je uspelo to, kar ni uspelo mnogim znanstvenikom z njihovimi najboljšimi napravami. Rafael Seufer in Perly Klein sta odposlala šifrirane signale v vsemirje in ujela njih odjek, ki se je vrnil od umetnih satelitov Explorerja 7 in ruskega III. sputnika, ki sta se po naključju znašla hkrati ob obrežju Atlantskega oceana. Bilo je to pretekli mesec. Tako poroča tehnološki inštitut iz Massa-chussettsa. pretresljive zgodbe ! VIII. Recept z a. C. P. Damici, jun. JSoaI^ Je nerodno in moral se je posiliti, da je to je s komaj opazno gesto pokazala, da bo >11. N7sPa ch , Pi!^ n -JjD w Pilrl 1_ I ‘ t > - - »• Jh *Se vam akor bi hotela reči; »Vidite, gospod Miron? « £ Hni- batl-» %itl-1 Vodit aejala z glasom, kakor bi se malce nasmeh- 'Gosp^jih dvelBiSkaV° 'i!lede mojega delovania Prl soprogov.* > «GnSal Je mirn ■ !>>«( sPa, t..,. kaditi svoje zadržanje z uradno mirnostjo. o,Vr(anaiize 1 sem vas prosit dovoljenja, da smemo iv alon ■ ki 0rSanov prekopati truplo gospoda Charlesa 111 haa- Umr LPreminil januarja 1940 in gospoda Etienna e(Jhiku r v maJu 1946- Vi ste dovoljenje že odklo->o Uchaire Uchaireju s tukajšnje policije. Zakaj?* h>ovo2.130' Ni'm člo,vek brez lepih manir. Spravil me je v V bitn u vedp?a tiste uglajenosti kakor vi. Uprla sem se bjemKUstnicamJU’ ne Pa zakonu.* Dvignila je kozarček k «C ?• ° PriJazno nadaljevala, «sem več kot pre- at(Jej Pibaciip Parn sisteme vseh pariških policajev, da je 'a 9elaia Pri®'0 na skrivaj.* Počakala je, da bi on se Je, da tega ni opazila. «In tudi avtopsija,* ln bil dejala mirno. hi,J ste k :Zopet se je zbegano obotavljal. «Gospa, jaz...* ie na prefekturi. Vsi v Villefranche so pre- je nadaljevala kakor da ni bilo premora, «in vse analize. Zdaj ste pa v škripcih. Našli niste ničesar. In zdaj vi, ki ste na novo dobili stvar v roke, prihajate sem, da bi me preizkušali, da bi preizkušali moj značaj, mojo sposobnost samoobviadanja in ker ste že tukaj, bi radi izvlekli iz mene kakšno besedo, ki bi vam pokazala, da sem česa kriva.* Te puščice so letele tako natanko v tarčo, da bi bilo bedasto tajiti, da niso zadele. Bolje se je pokazati razočaranega prostodušnega se je pri priči odločil Miron. «To je vse res, gospa Chalon. Do pike res. Toda,* jo je pogledal pazljivo, »ko neka žena zgubi ze dva nekoliko priletna, a ne stara moža in oba zaradi hudega črevesnega vnetja, in je vsak od njiju bil v drugem letu zakona in je imel majhen kapital in testament, s katerim vse zapušča svoji vdovi... vidite?* «Se razume.* Gospa Chalon je stopila k oknu in tako poudarila svoj izredni profil in napeto črto prsi. «Vi bi hoteli polno priznanje, inšpektor Miron.* Bila je zelo ženska, izzivalna ženska in njen ton s komaj opaznim prizvokom udvorljivosti, je opozoril Mirona, naj bo oprezen. «Ce bi ga hoteli dati, gospa Chalon,* je rekel brezpomembno kolikor je mogel. To je nevarna ženska, zvita in nevarna. "Pozneje bom v to prisiljena.* Madame Chalon se ni nasmehnila, od okna je pihljaj vetrca prinesel k njemu njen parfun. Ali pa je bil vonj z vrta? Opreznost mu je zadrževala roko, da bi segel po notes. Tista zenska gotovo ne bi govorila tako poceni. In vendar... »Poznate nekoliko kuharsko umetnost, gospod Miron?* «Iz Pariza sem, pozabljate?* «In nekoliko tudi ljubezen?* «Dejal sem vam, da sem iz Pariza.* »Tedaj,...* Prsi so se ji zagibale v dolgem vzdihu, «vam lahko povem, da sem jaz, Hortenzija Evgenija Willerois Wes-ser Chalon, počasi, premišljeno, preračunjeno umorila svojega prvega moža gospoda Wesserja, sedeminpetdeset let starega, in prav tako drugega, gospoda Chalona, petinšestdeset let starega.* «Za to je moral biti kakšen vzrok, upam.* Ali se ji sanja ali je ob pamet? «Da sem se poročila z gospodom Wesserjem, me je pregovorila rodbina. Nisem bila več, mlado dekle. V nekaj tednih šem dognala, da je gospod Wesser prašič... nenasiten prašič. Nizkoten človek, gospod inšpektor, požeruh, bahač, goljuf, sle- par ubogih in nedolžnih, oboževalec hrane, umazanec kaj rnalo prikupnih lastnosti, skratka prepoln odvratnih napak starejše dobe in brez nežnosti in dostojanstvenosti starih ljudi. In vse to mu je oslabilo želodec.* Ker je na globoko pregledal vso zadevo Wesser in je iz nje dobil isto podobo človeka, je moral inšpektor njenim besedam pritrditi. «In gospod Chalon?* «Je bil starejši. Tudi jaz sem se starejša z njim poročila.* »Tudi ta z oslabljenim želodcem?* je pripomnil lahno ironično. «Brez dvoma, pa tudi z oslabljeno voljo. Ni bil morda tako surov kakor Wesser. Navsezadnje pa morebiti še slabši, ker je imel preveč znanja med Nemci tukaj. Zakaj so se tako prizadevali, da bi odkrili, da imava midva najboljše, najredkejše jedi in vina, medtem ko so po ulicah otroci medleli od lakote? Nemara sem morilka gospod inšpektor, a sem tudi Francozinja. In zato sem se odločila, brez očitanja vesti, da mora Chalon umreti, kakor je umrl Wesser.» Na vso moč miren, da ne bi pokvaril pasti, je vprašal: «In kako, gospa Chalon?* Obrnila se je in obraz se ji je razjasnil v nasmešku. «Poznate morda jedi, ki se jim pravi purani s kostanjem, ali perutnina na indijanski način? Ali «tournedos mascotte*, ali «omelette en surprise k la napolitaine*, ali «potage ba-gration gras», ali «aubergines a la turcque», «chaud-froid de cailles en belle vue», ali ...?» «Dovolj, gospa Chalon! Kar sline se mi cedijo in se hkrati dušim. Kakšno razkošje! Take jedi!...* «Vprašali ste me, kako sem naredila, inšpektor Miron. Uporabljala sem te in še sto drugih jedi. In v vsako sem stavila kapljico...* Njen glas je nenadoma premolknil. Inšpektor Miron je moral napeti vse sile, da ne bi zadrhtel, ko je posrknil zadnji požirek Dubonneta. «Kapljico česa ste stavili, gospa Chalon?* «Preiskali ste mojo zadevo, kajne. Potem veste, kdo je bil moj oče?* «Jean-Marie Villerois, nedosežni kuhar, nedosegljivi učenec še bolj nedosegljivega Escoffiera. V njegovem času so ga imenovali edinega vrednega naslednika Escoffiera.* «Da. Ni mi se bilo dvaindvajset let, ko je oče malo pred smrtjo priznal, da se me ne bi sramoval razen v pripravlje- nju pečenke.* «Zelo zanimivo, čestitam!* Mironu so se živci kar cvrli pred neustrašenostjo tiste tako privlačne ženske. «Toda vi ste rekli, da ste v vsako tisto nedosežno jed vlili kapljico...* Gospa Chalon je bila tedaj obrnjena proti njemu s hrbtom. Lep hrbet je pomislil. Tudi prsi ne kar tako. Obrnila se je proti oknu. »Kapljico moje umetnosti in nič drugega. Samo to in nič več, gospod inšpektor. Escoffierovo ali Willeroisovo umetnost. Sta mogla to prenesti človeka, kakršen je bil Wesser ali pa Chalon? Trikrat ali štirikrat na dan sem ju naga-tila z najdražjimi jedmi, ki so se pa zmeraj spreminjale. Prisilila sem ju, da sta se napokala, da sta spala in se znova napokala. Potem sem jima dajala vina, da bi se mogla še bolj napokati. Kako bi mogla v njuni starost; to prenesti?* Nastala je tišina kakor tiktakanje oddaljene ure. «Kaj pa ljubezen, gospa Chalon? Oprostite, toda vi ste malo prej o tem govorili.* «Ljubezen gre skozi želodec ali vsaj videz ljubezni. In ta videz sta onadva imenovala ljubezen, gospod inšpektor. Imela sta mene. A jaz nisem mignila z mezincem, da bi jima preprečila imeti kakšno mlado prijateljico. In tako sta umrla... gospod Wesser v sedeminpetdesetem letu, Chalon pa v petinšestdesetem.* Zopet brneči molk. Inšpektor Miron je skočil tako. naglo pokonci, da se je ona zdrznila in zavrtela. Prebledela je. «šli boste z menoj v Nico, gospa Chalon,* «Na policijsko postajo, inšpektor Miron?* «V Kazino, gospa Chalon. šampanjec in godba. Pogovorila se bova še kaj.* »Toda, gospod inšpektor...!* «Slišite, gospa. Samec sem. Imam štiriinštirideset let. Na pogled nisem grd, pravijo drugi. Imam nekaj prihrankov. Nisem sicer kakšen korenjak, ali do zdaj se nihče ni mogel pritoževati nad menoj.* Pogledal ji je naravnost v oči. »Ima me, da bi umrl.* Potegnil je ramena nazaj, se postavil strumno in gospa Chalon ga je z zgovornimi očmi ogledovala od nog do glave in ta pregled je bil prav iskren. «Dieta,» je rekla naposled zamišljeno, «če se je držimo zmerno navsezadnje ni rečeno, da je usodna. Dovolim vam, da mi poljubite roko, inšpektor Miron.* (Nadaljevanje slediJ 8. marc« 198 Italijansko nogometno prvenstvo A in B lige Ponovne zmage Juventusa, Fiorentine in Milana Spodrsljaj Catanie v korist enajstorice Lecca Burni zaključek tekme med Modeno in Catanzaro z nastopom policijskih sil - Neredi zaradi priznanja enajstmetrovke gostom Nobenih presenečenj v nedeljo med 22. kolom nogometnega prvenstva A lige. Juventus si je obdržal prvo mesto, Fiorentina drugo, Milan pa tretje. Vse te enajstorice so zabeležile zmago na domačem igrišču. Le Inter je moral kloniti na igrišču Fiorentine. Nedeljsko kolo se je končalo v korist vodečih ekip in z zmago domačinov: nobena ekipa, ki je gostovala na tujih igriščih, ni šla preko neodločenega rezultata, razen Rome, ki je igrala ... v Rimu proti Laziu. A LIGA Juventus je brez težkoč odpravil goste — Alessandrio. Za turinske igralce je bila nedeljska tekma kot sprehod. Najprej Nicole in nato še Charles sta poslala v mrežo dve žogi, ki sta prinesli njunemu moštvu zmago. Alessan-dria je šla na igrišče z zgrešeno in tudi naivno taktiko: branilci bi se morali v pravem trenutku umakniti in s tem prisiliti juventusove napadalce, da bi se znašli v off-sidu. Seveda se jim ta taktika ni posrečila in z njo je propadal tudi up na povoljen rezultat. Napad florentinske enajstorice ne prizanaša nobenemu, posebno pa ne nepazljivi o-brambi. In to je primer In-terja, katerega vratar se je moral dvakrat skloniti v mrežo, da bi pobral žogi, ki sta ju tja spravili najprej Mon-tuori in nato v drugem polčasu še Hamrin. Borba je bila trda in tempo je bil tako hiter, da se je proti koncu srečanja poznala obema enaj-storicama utrujenost. Lepa pa tekma ni bila, ker je bilo vidno, da je obema šlo le za rezultat. Milanska enajstorica ni pokazala take igre, kot so jo navijači od nje pričakovali. Pravijo da je bila tekma precej dolgočasna in morda bi o-živela, če bi igralci Genove nudili vej odpora. Toda ti so se prehitro predali in so morali zato prepustiti domačinom obe točki. Atalanta je v nedeljo prestala trdo preizkušnjo: v gosteh so bili neapeljski igralci, ki so šli na igrišče s trdnim namenom da si zagotovijo neodločen rezultat. Zaradi tega so se poslužili o-brambne taktike, s katero so 1 LIGA Rezultati Juvent/us-*Aless»ndria 2-0 ♦Atalanta-Napoli 2-1 ♦Barl-Bologna 1-1 »Fiorentina-Inter 2-0 Roma-*Lazio 1-0 ♦Milan-Genoa 2-1 ♦Padova-Lanerossi 2-1 »S am pdor i a-Udi n ese 3-1 ♦Spal-Palermo 1-0 LESTVICA Juventus 22 17 2 3 59 18 36 Fiorent. 22 14 4 4 49 22 32 Milan 22 13 6 3 38 18 32 Inter 22 1« « 4 34 23 28 Padova 22 11 4 7 31 26 26 Bologna 22 1« 4 8 32 27 24 Spal 22 1 1 6 27 28 24 Atalanta 22 « 7 7 24 21 23 Roma 22 7 6 9 3« 34 2» Lanerossi 22 I 4 10 27 3« 2« Samp. 22 C 1 8 21 28 2« Udinese 22 5 9 8 27 38 19 Palermo 22 3 11 8 17 23 17 Napoli 22 4 S 1« 18 33 16 Lazio 22 4 « 19 16 38 1« Bari 22 4 7 11 15 29 15 Genoa 22 4 C 12 13 26 14 Ales«. 22 2 1« 1« 16 38 14 V nedeljo 13. t rn. odpade pr venstvo A lige zaradi medna- rodne tekme ITALIJA-SPANIJA vse do 17’ drugega polčasa odbijali nevarne napade domačinov. Toda Olivieri jih je presenetil in njihovi upi so šli po vodi. Pesaola je sicer imel lepo priliko za izenačenje a prečka je prišla na pomoč vratarju Atalante in ga je rešila gotovega gola. Edina enajstorica, ki se je vrnila iz gostovanja s točko v žepu, je Bologna. Toskan-ci so šli v Bari že pripravljeni na poraz. In res so domačini vztrajno in nevarno napadali a šele v drugem polčasu se jim je posrečilo pretresti mrežo Bologne. Toda že tri minute kasneje je prišla za domačine hladna prha. Cervellati je nekako iz sredine kazenskega prostora poslal proti golu visoko in prav nič nevarno žogo, a ko jo je hotel vratar Barija zadržati, jo je nehote spravil z nogo v lastni gol. Sicer je vratar skušal v zadnjem trenutku zadržati žogo, a ta je že šla preko bele črte. V Rimu je bil mestni der-by med Laziom in Romo. Roma, ki je igrala kot gost, je zmagala z minimalno razliko. Nobena enajstorica ni pokazala ničesar, kar bi bilo vredno opisa. Zato so nedeljsko tekmo imenovali «derby revežev«. Zmaga se je nasmejala Romi po zaslugi Da Coste, ki je v 31’ prvega polčasa presenetil dobrega in pazljivega Lovatija. V Padovi so gostovali igral-oi enajstorice Lanerossi iz Vi-cenze, ki so v prvem delu i-gre pokazali, so prišli po o-be točki. Njihovi igralci so stalno ogrožali padovanska vrata, zaradi česar je imela obramba domačinov precej dela. Posledica tega prevladovanja na igrišču je bila, da so gostje prešli v vodstvo. V drugem polčasu se je položaj popolnoma spremenil. Pado-vanci so prešli v protinapad, ki jim je prinesel najprej z De Roso in nato še s Celiom dva gola, kar je zadostovalo, da so slavili zasluženo zmago. Udinese je imela v nedeljo smolo. Njihova igra proti e-najstorici Sampdorie je bila hitra in lepa in vse je kazalo, da hočejo furlanski igralci igrišču. Ze v 2’ prvega polčasa je Canella zabil prvi gol in 8 minut kasneje je bila žoga že na tem da gre preko bele črte v vratih. Toda branilec Sampdorie jo je v zadnjem trenutku spravil zopet v polje. Ce bi Videmčani dosegli ta gol, ki se potek igre brez dvoma obrnil v njihovo korist. Domačini, počasni in leni, so začeli nervozno iskati poti do izenačenja. Tega je dosegel Ocwirk in s tem rezultatom se je končal prvi del igre. V drugem delu so domačini bolje zaigrali in predvsem brez nervoznosti. Zato se jim je posrečilo najprej s Cuc-chiaronijem preiti v vodstvo in nato z Ocvirkovim strelom iz enajstmetrovke povečali rezultat. Malo je manjkalo, da ni Palermo sel domov z eno točko v žepu. Gostoval je v Ferrari, a v nedeljo enajstorica Spala ni bila v najboljši formi. Sicer so tudi Paler-mitanci zelo borbeno igrali. Zal je igra postala v drugem polčasu precej surova in ni manjkalo prekrškov za enajstmetrovko, katerih sodnik ni videl. Potem ko je sodnik izključil Palermitanca Grevija iz igre, je moral kasneje priznati domačinom enajstmetrovko, ki jo je Morbello spremenil v edini zgoditek dneva, B LIGA V tem prvenstvu je treba predvsem zabeležiti neodločen rezultat, ki si ga je Cagliari izsilil na igrišču Catanie. Med presenečenji smemo šteti tudi poraz Marzotta na lastnem igrišču in to po zaslugi Reggiane. Torino je zopet zmagal, pa čeprav se je moral precej potiti in je dosegel zmagoviti gol proti gostujočemu Comu šele 2’ pred koncem igre. Tokrat je bilo v vrstah Torina precej zmešnjave in samo Pellisu se morajo zahvaliti, da se ni srečanje končalo neodločeno. Rekli smo že, da je morala Catania zaključiti srečanje s Cagliarijem brez gola. Ta njen spodrsljaj je izrabila e-najstorica Lecca, ki je odpravila s 3:0 Simmenthal, da se je vsidrala na drugo mesto lestvice. Catanzaro je v Modeni izsilil neodločen rezultat, a zaradi nemirov, ki so nastali na igrišču, ni izključeno, da ji bo disciplinski odbor nogometne zveze priznal zmago. Domače navijače je namreč trovke gostom s katero so izenačili. Gledalci so hoteli vdreti na igrišče, a policijske sile so jih za silo zadrževali. Ob koncu tekme so najbolj vroči navijači dobesedno oblegali slačilnico gostov in tudi sodnika. Gostje so nekaj ur po končani tekmi lahko zapustili igrišče z avtomobili, katerih' je spremljala policija. Sodnik se je moral zateči v policijski avtomobil in je lahko zapustil igrišče šele kasneje. Dva karabinjerja sta bila med neredi le laže ranjena, vratarja Modene, katerega je množica stisnila ob izhodu, pa so morali odpeljati zaradi šoka v bolnišnico. Vse ostale tekme so se končale kot je bilo predvideno, v korist domačinov. Le Novara je morala kloniti na lastnem igrišču in prepustiti obe točki Brescii. V Parmi je beneška enajstorica podlegla za pilčo razliko 1 gola, medtem ko sta Mantova in predvsem Verona slavila zmago s prepričljivim 2:0 oziroma 4:0. Smučanje v Sun Valleyu Forrer in Frandlova zmagovalca y smnkn V kombinaciji sta zmagala Duvillard in Johnova SUN VALLEY, ,7. — Švicar Forrer je v smuku za «Har_ rimanov pokal« zasedel prvo mesto. Drugo mesto pa si delita Italijan Bruno Alberti in Francoz Guy Perillat, medtem ko je drug: Italijan Carlo Senoner prišel peti na cilj. Zanimivo je, da je olimpijski prvak v slalomu Roger Staub zasedel 10. mesto za Italijanom Paridom Miliantijem. V ženski konkurenci pa je zmagala Avstrijka Putzi Frandl. Italijanka Jolanda Schir je bila četrta skupno z Ma-rianno Jahnovo (Avstrija). V alpski kombinaciji za moške je zmagal Francoz Duvillard, ki je zasedel peto mesto v slalomu, pred Nemcem Wa-gnerbergerjem in Italijanom Senonerjem. Med ženskami pa je v isti panogi zmagala Ma-rianne Jahn (Avstrija) pred Fraudlovo, Američanko Andersenovo in Italijanko Schir. Rezultati so sledeči: MOŠKI 1. Willy Forrer (Sv.) 2’12”0, 2. Bruno Alberti (It.) in Guy Perillat (Fr.) 2’12”4, 4. Fritz Wagnerberger (Nem.) 2’12”6, 5. Carlo Senoner (It.) 2’13”6, 6. Hanspeter Lanig (Nem.) in Adrien Duvillard (F.) 2’14”, 8. Willy Bogner (Nem.) 2’14”6, 9. Paride Milianti (It.) 2’15”, 10. Roger Staub (Sv.) in Jakob Arduser (Sv.) 2’15”2. ZENSKE 1. Putzi Frandl (Av.) 1’57”4, 2. Herlinde Buethauser (Av.) 1’59”1, 3. Yvonne Ruegge (Sv.) 1’59”3, 4. Jolanda Schir (It.) in Marianne Jahn (Av.) 2’00”0, 6. Beverly Anderson (ZDA) 201 ”2, 7. Arlette Grosso (Fr.) 2’02”1, 8. Pia Riva (It.) 2’03”1, 9. Therese Leduc (Fr.) 2’03"2, 10. Annemarie Leduc (Fr.) 2’ in 04”0. «»------- NAMIZNI TENIS Bancari-Bor A 5:4 Včeraj se je nadaljeval moštveni pokrajinski turnir v namiznem tenisu. Rezultati so sledeči: Bancari - Bor A 5:4; Bor C-Bor B 5:1. Danes se bo turnir nadaljeval kot sledi: ob 20. uri Bor A - Arac in Bor C-Acies. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinoiiiiiiniiiiiiii Jugoslovanski nogometni pokal Dinamo in bosta Partizan v fina Hajduk in Velež sta morala kloniti pred boljšima enajstoricama B LIGA Rezultati •Catania-Cagliari 0-0 ♦Lecco-Simmonza 3-0 Reggiana-*Marzotto 1-0 ♦Moden a-C at an zaro 1-1 Brescia-»Novara 3-1 *Ozo Mantova-Taranto 2-0 »Parma-Venezia 1-0 »Torino-Como 1-0 »Triestlna-Sambenedett. 2-0 »Verona-Messina 4-0 LESTVICA Torino 24 12 10 2 29 8 34 Lecco 24 11 9 4 36 22 31 Catania 24 9 12 3 34 20 30 Marzotto 24 8 11 5 28 22 27 Venezia 24 9 8 7 10 23 26 Moden a 23 9 8 6 28 22 26 Triestina 24 8 10 6 29 21 26 Reggiana 24 10 6 8 35 29 26 Catanz. 24 7 11 6 26 24 23 9. Monza 24 8 8 8 3« 28 24 Brescia 24 7 1« 7 18 19 24 Tono 24 8 7 9 26 30 23 Verona 24 7 8 9 31 32 22 Mantova 24 7 8 9 23 27 22 vtessina 24 8 4 11 19 25 22 Parma 24 7 7 1« 22 33 21 Uagltarl 24 6 7 11 18 32 19 šamben. 24 8 7 11 24 36 19 Taranto 24 3 6 13 17 36 16 Vovara 23 3 S 13 13 26 13 TEKME 13, 3, 196« Casjliar i-Brescia, Catania-Ca-;anzaro, Como-Verona, Modena-vlessina, Novara-Parma, Reggia-la-Ozo Mantova, Sambenedette-;e-Lecco, Simmenthal Monza-rriestina, Taranto-Marzotto, Ve-lezia-Torino. V Športne stave TOTOCALCIO 2 1 X 121 111 21X1 KVOTE: 13 — 135.300, Hi — r440 lir. TOT1P 1 1 22XX 1 1 1 1 XX 1 KVOTE: 12 — 3.679.316, 11 — 15.144, 10 — 4759 Mr. doseči presenečenje na tujem | razburilo priznanje enajstme-1 v SV. •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitiiHiiiiiiHiiHiiiiitiiutiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiitii Na igrišču pri Sv. Soboti; Triestina-Sambenedettese 2;0 V prvem polčasu dva gola Taccole, v drugem zmešnjava in slaba igra Ne domačini in ne gostje niso zadovoljili občinstva Za nedeljske polfinalne tekme za jugoslovanski nogometni pokal je vladalo izredno zanimanje, saj sta bila stadiona v Zagrebu in v Mostarju napolnjena skoraj do zadnjega kotička. Čeprav so mnogi trdili, da imajo vsi tekmeci za vstop v finale približno enake možnosti, se je le izkazalo, da je Dinamo izkoristil premoč, ki mu jo je nudilo domače igrišče. Velež pa ni bil kos mladi enajsto- rici Partizana, ki postaja iz meseca v mesec vse boljša. DINAMO — HAJDUK 2;1 (0:1) Na stadionu v Maksimiru sta se moštvi Dinama in Hajduka predstavili v naslednjih postavah: DINAMO: Irovič, Sikič, Koščak (Gašper), Rede, Crnko- vič, Perušič, Dugandžija, Jerkovič, Matuš, Zambata, Pa- šič. HAJDUK: Vulič. B ego 1., 1-lič, Zanetič, Brkljača, Beg o III., Papec, Vukas, Ankovič. Vidoševič, Senauer. GOLI: Papec (H) v S’, Si- kič (D) v 75’ in Jerkovič (D) GOLA: v 9’ in v 22* prvega polčasa Taccola. TRIESTINA: Bandinil.; Frigeri, Brach; Degrassi, Var-glien, Radiče; Fortunato, Puia, Secchi, Taccola, Del Negro. SAMBENEDETTESE: Bandinill.; Barbuglia, Lorenzini; Thermes, Santoni, Bronzini; Frilli, Mecozzi, Tasso, Valen-tinuzzi, Buratti. SODNIK: Gazzano iz Genove. GLEDALCEV: 7.000. KOTOV; 6-4 za Sambenedettese. Po dolgem času in po številnih polovičnih rezultatih, je Triestina v nedeljo na domačem igrišču okusila veselje zmage. Toda veselje je kaj kmalu splahnelo, vsaj pri gledalcih, katere so domačini popolnoma razočarali. Prvi polčas je bil lep in 1-gra je bila prijetna za oko. Tržačani so sprožili napad za napadom, pri katerih se je najbolj izkazal sveži Taccola. Oba gola dneva nosita namreč v vodstvo in nato rezultat še povečali. Po 22. minutah igre so imeli domačini že zagotovljeno zmago v žepu in kazalo je, da bodo morali gostje oditi domov s točo golov, Kdor je pričakoval kaj takega pa je ostal razočaran. Prvi gol je nastal iz kazenskega strela. Secchi je žogo podal na desno Taccoli, ki jo je usmeril proti golu. Žoga je šla mimo zida obrambe in njegov podpis. Tudi drugi i- tudi vratarja Bandinija II., ki gralci kot Puia, Radiče in Fortunato so dali vsak svoj delež za zmago. Toda sreča je hotela, da je imela Triestina v gosteh eno najslabših, pa čeprav borbenih enajstoric prvenstva B lige. Igralci Sambenedettese so se morali u-makniti v obrambo, s katero so upali, da bodo rešili vsaj eno točko. Toda Taccola jim je prekrižal vse račune. In dobro, da sta oba gola padla v prvem polčasu. V drugem je namreč Triestina iz neznanih in predvsem nerazumljivih razlogov popustila, Gostje, katerih je pasivna igra Triestine presenetila, so poskušali z napadi, ki so se končali brez uspeha le zaradi slabih napadalcev. Se enkrat je Triestina pokazala, da lahko vzdrži le en sam polčas. Torej samo pol igre, kar je za Tržačane, ki ne skrivajo upov, da se plasirajo za prvenstvo A lige, vsekakor premalo. In občinstvo, ki je izrabilo lepo vreme, da je v večjem številu prišlo na igrišče je jasno pokazalo, kaj misli. Tržačanom, kot tudi gostom, ki niso znali pokazati nič posebnega, so gledalci obrnili hrbet in če i-gralce niso hoteli osramotiti z žvižganjem, jim niso privoščili niti aplavzov. Rekli smo že, da so Tržačani kaj kmalu prišli najprej se je prepozno zavedel nevarnosti. Trinajst minut kasneje je padel drugi gol kot sad lepe in zelo hitre akcije. Del Negro je poslal žogo Taccoli, ki jo je usmeril k Secchiju. Ta jo je poslal na sredo kazenskega prostora, kamor je pritekel Taccola, ki jo je z močnim strelom spravil v kot gola. S tem neubranljivim golom se je tudi končala uspešna igra Tržačanov. Od tistega trenutka dalje so Tržačani i-grali brez posebnih idej in vse je kazalo, da so izgubili smisel za orientacijo. Zmešnjavo v vrstah Triestine so prisebno izrabili gostje, ki prisilijo domačine k obrambi. Na srečo je bil Varglien najboljši na igrišču, v dobrem dnevu. Tudi drugi branilci ni. so dosti zaostajali za njim, zaradi česar gre samo njim zahvala, če se je Triestina obdržala na rezultatu, ki ga je Taccola dosegel v prvem polčasu. #»------- VATERPOLO 16. t.m. v Trstu Italija - Nemčija RIM, 7. — Zaradi mednarod. nega srečanja v vaterpolu med Italijo in Zahodno Nemčijo, je zveza povabila na skupen trening sledeče igralce: Amedeo Ambron, Dario Bardi, Giusep- pe D’AJtrui, Romolo Parodi, Brunello Spinelli (GS Fiamme d’Oro); Alfonso Buonocore, Luigi Mannelli (Car:. Napoli); Salvatore Gio-nta, Giancarlo Guerrini (SS Lazio); Franco Lavoratori, Eugenio Merello, Eraldo Pizzo (Pro Reeco); Gianni Lonzi (RN Florentia), Rosario Parmeggiani (RN Elah Pegli); Dante Rossi (Sportiva Nervi). Vsi igralci bodo morali priti v Trst, kjer bo zbor v hotelu Regina, do sobote 12. t. m. Prihodnjo sredo bo uradno sre. Čanje z nemško reprezentanco, dan kasneje pa bodo z isto ekipo odigrali prijateljsko tekmo. Prijateljska nogometna tekma Zarja-Tabor 4:0 V nedeljo je bila v Boljuncu (in ne v Sežani, kot so nas napačno obvestili) prijateljska nogometna tekma med enajsto, rico «Tabora« iz Sežane in ekipo bazoviške Zarje. Tekma se je končala v korist Zarje s 4:0 (3:0). VESLANJE RIM, 7. — Skupina 22 madžarskih veslačev, ki se bodo udeležili tekmovanja v kanuju in kajaku na prihodnji olimpiadi, je prišla danes popoldne iz Budimpešte v Rim. Veslači, ki jih spremljata zvezni trener Stefan Granek in član madžarskega olimpijskega odbora Stefan Kutas, bodo ostali v Italiji dva tedna. Ves ta čas bodo uporabili za trening na jezeru Al-banu. SMUČANJE Vreme z vetrom in snegom je bilo zelo hladno. Borba je bila težka, kajti Dinamo se je v prvem polčasu boril proti vetru in Splitčani so imeli terensko premoč. Hajduk je že v osmi minuti dosegel prvi gol, ko je Vidoševič našel prostega Papeca, ki pa je z razdalje 8 metrov plasiral žogo v mrežo. Dinamo je imel precej lepih priložnosti, da bi izenačil, vendar so napadalci, pred. vsem Jerkovič, delali neverjetne napake. V drugem polčasu se je Dinamo močno potrudil, vendar se je vrsta lepih akcij Redeja in Jerkoviča končala brez rezultata. Posebno Jerkovič je imel precej smole, saj je le 3 metre od vrat poslal žogo mimo vratnice v aut. Tudi Irovič je i-mel precej dela, ker je Hajduk tu in tam zelo resno napadel. V 75, minuti je žogo prejel Sikič, ki je z razdalje nekaj metrov le presenetil Vulica. Samo 5 minut pozneje je Pašič izvedel zelo lep kot, Jerkovič pa je žogo z glavo poslal v mrežo in s tem povedel svojo ekipo v vodstvo. V zadnji minuti igre je prišlo do hudega incidenta, ker je igralec Hajduka Bego nehote udaril Pašiča v glavo tako da so ga morali odpeljati v bolnišnico. Igra je bila zelo ostra in razburljiva in je šla proti koncu že čez meje dovoljenega. Za nedeljsko zmago Dinama ima največ zaslug mladi Rede, medtem ko je bil pri Hajduku najboljši Brkljača, dobro pa je igral tudi Vukas. Sodnik Zečevič je tekmo dobro vodil. PARTIZAN — VELEZ 3:2 (2:2) Moštvi sta nastopili v Mostarju v sledeči postavi; PARTIZAN: Spškič, Sombo loc, Jončič, Mitič, Pajevič, Va-sovič, Z. Cebinac, Kalokelič (Radovič), Kovačevič, Galič Kaloverovič. VELEZ: Barbarič, Sliškovič, Handiič, Radin, Prajo, Radi-Ijevič, Repar, Lazov ič, Mujič Oručevič, Rebac. GOLI: Kovačevič v 3’, Ga lič v 40’ in 85’ za Partizan, za Velei pa Lazovič v 33’ in 45' Beograjčani so že v 3’ prešli v vodstvo, ko je Kovačevič prisebno izkoristil nesporazum obrambe Veleža in potresel mrežo. Gostje, ohrabreni s prvim golom, so živo napadli predvsem preko Ka loperoviča in Galiča. Vratar Veleža Barbarič je ves ta čas odlično posredoval. Zadnjih petnajst minut prvega polčasa je Velež zaigral izredno lepo in povsem zagospodaril na igrišču. V 40’ je Galič hitrem protinapadu z ostrim strelom dosegel vodstvo za Partizan. Tik preden je sodnik zaključil prvi del igre, je Lazovič izkoristil grobo napako Galiča in z glavo dosegel že drugič izenačenje. V dru- gem polčasu so se gostje ves čas branili. Odlično^ razpoloženi napadalci Veleža, predvsem Pa Mujič in Rebac, so večkrat ostro streljali na vrata Partizana, toda vratar So-škič ie bil vedno na mestu Zgodilo pa se je, da bi moral kar dvakrat kopitulirati, toda pred samo črto praznih vral je dvakrat preprečil najhujše branilec Sombolac. Galič je BANOFF, 7. — Italijan Nilo Zandanel je na smučarskem prvenstvu severnih predelov Amerike zmagal v skokih znamkama 81,07 in 84,73 m. V teku na 30 km pa je dosegel prvo mesto Američan Mack Miller, ki je progo pretekel v pet minut pred koncem dose-2 urah 2’38”. I gel tretji gol. Do tega uspeha Italijansko moško in žensko košarkarsko prvenstvo Simmenthal že četrtič prvak Stock premagaj_Ignis 79:1} Ženska petorica Stocka odpravila košarkarice Udinese stopile v sledeči Prvenstvo v košarki moške prve lige je sedaj končano. Simmenthal si je četrtič osvojil naslov državnega prvaka. Ta uspeh nagrajuje predvsem igralce te petorice, ki so si znali v težkih borbah zagotoviti vedno prednost. Uspeh je tudi posledica njihove stalne, lepe in predvsem borbene igre. Nedeljski rezultati pa so zadovoljivi tudi za tržaško ekipo Stocka, ki je bila stalno v nevarnosti, da se pogrezne na dno lestvice. Še pred njeno zadnjo tekmo z Ignisom je obstajala nevarnost da bo morala odigrati dodatne tekme za obstoj v tej ligi. Sedaj pa te nevarnosti ni več. Stoc-kova moška vrsta je v nedeljo premagala pa čeprav z minimalno razliko svoje goste, s čimer si je zagotovila obstoj v največji moški košarkarski ligi. Tržačani so šli na igrišče v že preizkušeni postavi: Natali, Steffe, Cavazzon, Gavagnin in Ruprecht. Že takoj v začetku vzamejo Tržačani vajeti igre v roko in dosežejo nekaj košev. Gostje sicer ostro reagirajo a vse kaže, da so domačini pripravljeni na vse, samo da dosežejo odrešujočo zmago. In res so zaključili tekmo z 79:72 v svojo korist, kar je navdušilo navijače, ki so po končanem srečanju šli na igrišče in zmagoslavno odnesli z njega utrujene, a vendar zadovoljne igralce. Simmenthal je hotel dati svo. jemu občinstvu zmago tudi v zadnjem dnevu prvenstva. Sicer niso igraloi te petorice dali iz sebe nič več kot je bilo potrebno, temveč so ležerno igrali in pazili samo na rezultat. Res je, da se jim ni bilo treba potruditi ker niso bili gosti nikoli nevarni. Stella Az-zurra je tudi premagala svoje nasprotnike, medtem ko si je Lanco iz Pesara pošteno privoščil Santagostina, ki je ostal prav na dnu lestvice. Končno si je Reyer tudi osvojil zmago m dve točki, a žal je ta prišla prepozno. Rezultati: ‘Oransoda Virtus - F. Levis-sima 114:96, •Simmenthal-Gira 81:46, ‘Stella Azzurra - Petrar. ca 60:45, ‘Lanco Pesaro - San-tagostino 101:66. ‘Stock - Ignis Varese 79:72, *Reyer - Livorno 75:46. KONČNA LESTVICA Simmen, 22 20 2 1505 1203 42 O. Virtus 22 19 3 1838 1471 41 Ignis V. 22 16 6 1717 1460 38 Lanco P. 22 11 11 1520 1499 33 Stella A. 22 11 11 1184 1437 33 F. Leviss 22 12 10 1429 1430 33 Petrarca 22 10 12 1281 1326 32 Livorno 22 8 14 1319 1713 30 22 8 14 1255 1361 30 22 7 15 1283 1456 29 22 7 15 1298 1429 29 22 3 19 1232 1500 25 ki ima praktično že zagotovljen naslov državnega prvaka. Videmeanke še niso nikoli zmagale na tržaških tleh, a v nedeljo so prišle v naše mesto pripravljene, da prekinijo enkrat za vselej s tradicijo. Toda to se jim ni posrečilo. Tržačanke se niso ustrašile i-gralk petorice Udinese, pa čeprav so že vse oblekle plavi državni dres v zmagoviti tekmi proti Madžarski. Šle so v napad in čeprav so se Videm-čanke borile z vsemi silami, niso mogle preprečiti poraza s 56:43. Dekleta Udinese so ta. ko zabeležila prvi poraz v letošnjem prvenstvu. Tržačanke Stock Gira Reyer Santag. je prišel Partizan v glavnem zato, ker je Velež igral le z desetimi igralci zaradi poškodbe Oručeviča. LAHKA ATLETIKA Nov svet. rekord v teku na 220 jard HOBART, 7. — Avstralska atletinja Betty Cuthbert je izboljšala svetovni rekord v teku na 22« yard s časom 23’’2. Ta uspeh je Cuthbertova dosegla med avstralskim ženskim lahkoatletskim prvenstvom. Drugo mesto je zasedla Pat Duggan s 23’’4, to je s časom bivšega svetovnega rekorda, ki je pripadal Avstralki Marlene Mathevvsovi že od 1958. leta. miiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiimiiiiHmmiimiiiiiiiiimiiiHiiiimiiimiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiimiiHi V Chamonixu zaključena zimska univerziada Reprezentanci Sovjetske zveze večina kolajn vseh treh vrst Zanimanje v ženskem košar, karskem prvenstvu serije A je bilo v nedeljo osredotočeno v Trstu. V predzadnjem dnevu ženškega prvenstva sta se srečali vrsti Stocka in Udinese, Zadovoljiv uspeh Jugoslovanov, ki so si osvojili 3 bronaste kolajne CHAMONIX, 8. — S slavnostno razdelitvijo nagrad je bila danes v tem francoskem zimskošportnem središču zaključena letošnja zimska univerziada. Jugoslovanska ekipa se je v močni konkurenci dobro uveljavila, saj je dobila tri bronaste kolajne, kar naposled ni majhen izkupiček. Zadnja dva dni se je oddolžilo tudi vreme, tako da so bile tekme v skokih, smuku in štafetah v prekrasnem soncu. V nedeljo so tekmovali moški v štafeti 4x8 fcm in ženske v štafeti 3x4 km. Moških štafet je bilo sedem v konkurenci, poleg teh pa je tekla še mešana italijan-sko-romunska. SZ je premočno zmagala, Jugoslovani pa so bili četrti Med posamezniki je svoi del proge najhitreje pretekel Cehoslovak Prokeš 27:11. IZIDI 1. SZ 1,50:55,2, 2. CSR 1 ura 52:37,6, 3. Poljska 1,59:03.5, 4. Jugoslavija 2,00:20.2, 5. Švica, 6. Nemčija, 7. Francija. V ženski štafeti so bile na startu le tri ekipe, ki so se razvrstile takole: 1. SZ 47:51.9, 2. CSR 48:33,9, 3. Poljska 51:513. Že v soboto so kombinatorci in samostojni skakalci hkrati opravili tekmo. Na startu je bilo 17 tekmovalcev, med njimi tudi Jugoslovana Rojina in Gorjanc. Jugoslovanska zastop. nika sta žal prispela šele zadnji dan pred tekmo, tako da se nista mogla privaditi skakalnice. To je nedvomno vplivalo na njun končni plasma, čeprav sta s tretjim in šestim mestom opravičila zaupanje. IZIDI 1. Larinov (SZ) 225,5 točke (67,5, 66), 2. Nevlud (CSR) 222,4 (65, 65,5), 3 Rojina (Jugoslavija) 212,5 (67.5, 62.5), 4 Vitke (Poljska) 207 00, 5 Hau sir (Švica) 216,0, 6. Gorjanc (Jug.) 205.5 (63, 61.5). V končnem izidu klasične kombinacije je Cehoslovak Ne. vlud s 457.20 točke zmagal pred Rusom Larinovom 454.63 in Krekovom (SZ) 435.23. Jugoslovan Reš je zasedel sedmo mesto s 372,28 točke. Na zimski univerziadi je osvojila največ kolajn reprezentanca Sovjetske zveze, in sicer pet zlatih, tri srebrne in eno bronasto. Lestvica razdeljenih kolajn je sledeča: zlate srebrne bron. SZ Francija CSR Avstrija Švica Jugoslavija Poljska Madžarska Italija BOKS so nastopile v sieucv* r ,|t> Tonini, PrennusclnradU"'' Vascotto, Benevol, B -.jjtč te, Baldini, Pertosl, chia in Maraspin. . 0: Od ostalih tekem n« mo samo, da je Pe. j«# de šla po dve točki ^ milanske Ozo. PodoL, taB^ sta dosegli ekipi F°» » škodo Lubiam iz " .-te«8’ Talmone v škodo M®1«'' jeve ekipe. kih tet(: Rezultati nedeljs®1* so sledeči: , ‘Fiat - Omsa 4?-3:it0CL ‘Ozo Milano 51:44, dinese 56:43, Fontan j,) Mantova 31:21, Tal®-‘Montecatini 49:33. LESTVICA Udinese 1® tS 1 -52 67*: Stock 17 £ t stit. Ozo Milano 17 1J ' -03 0; Standa 17 lj . «7 (k; F“ 1Z siSi Omsa 17 8 Fontana 17 Z L 72I S* Tal. Torino 17 7 1® .^$1 Montecatini 16 4 1« .,3 711 Lubiam M. 17 ® /jajoji Tekme 13.3.1960 <«“>w f> Omsa - Ozo, ! Fontana - Stock, *, v>, S1 rino Lubiarn Manto da . Montecatini. Kolesarska dirka Sassari-Caglj^l PobSet pred Looy^ po 215 km dolgi dgjj • In vi Ponesrečen poskus Carlesija, da si zagot gar#;; CAGLIARI. 7. — Po končani etapni dirki ki se je končala v Sassariju z zmago mladega ^ P Jossa de Rooja, so se kolesarji udeležili enodne dolge dirke Sassari - Cagliari. ... jel C Na start je prišlo 82 kolesarjev, ki so držali skupaj. Tu pa tam je kak dirkač sprožil o ^ tero so mu drugi takoj preprečili in jo v kali z*°lejočc pa se ni hotel spustiti v pustolovščino in nasPN zapustiti glavnine in se sam odpraviti lovorika ^ Šele Ferlenghi se je pre-drznil zapustiti glavnino in si nabere kakih 60 km od cilja sprintu, fPmM obregnil s komolce® ue 1 ki je izgubil ra,v. [to skupaj pa prenen* s ; Pobletu šop CX iastP' ?! rim je prevozu <- k pred ploskajočim .jjaf1' i Vrstni red dirke , gliari je sledeč: rlgd1’i: L Poblet MigueJ j,oJ je pretekel f go v casu 5 ur ,„2j7 vprečno hitrostjo ((jS 2. Van Looy K111 , ma). /fiS > 3 Benedetti R«n® 1 °.J Rim. Vsi i je do 19. ure vL,ieiil P°’ moštvo so: Ronz°n Congressi«. P G. Sarti, Buffoh- ^ Cervato, Colo® gl Nicole, B. Bar j ja Fontana, Brigi®11 Istotam se bodo ti tudi nogometa ’ ^ stavljali enajsto a,« ,, s Španijo B v F s0: p.i ci izpod 23 let). T j N v i si, Fogli, Castell .,,] si, Angelilto, Co ■ gaCc Altafini, Anzol®, f Mora. „(-il>ii8'!t<,,i Namesto Leo bil povabljen za ,j pa naknadno poki® Beretto iz Co®8 S A (NT pETERb jgI.al |lf< Avstralski tenisk' ‘Ket!i * Fraser je na te«,SKi 1 ,| ju «mastersev». frti*8 ,i Saint Petersburgufjn(1liyt posamezniki. v_„<;al . I je Fraser PrS^ersOn j njaka Roya L , v \ 6:0. 6:9. ,ca®> Med posan®2 jf* gala Angležinja pjti ki je premagal g.j <■ * Don.no Floyd ■ „ser j'i V parih sta kved»%jiJf son odpravila s g h ftj Ulf Schmid - ien#\ v dveh setih, v jpti A renči sta par » ■ ^ p / (Vel. Brit. - z uab' par Aivarshavv ‘ j:6, Brazilija) s