Naročnina Dnevna lidnja za državo SHS meiecio 20 din polletno 120 din celoletno 240 din хл Inozemafvo mesečno 33 din nedei>iktt 1и1ац celoletno v jugo-slavlfl 50 din. и inozemstvo ioo d Cene oglasov l »tolp. petlt-vrsta mali oglasi po 130 ln2D,veCJl oglùSï nad 43 mm viSlne po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 »ln O Pri vežiem u naroCUu popust Izide ob 4 zfufroj rožen pondeljKo In dneva po prazniku S tedensko prilogo »IlusiriranI Slovenec« Uredništvo /e v Kopltarfevl ulici il. OlUl Kokoplsl se ne vračafo, nefranhlrana platna sc ne »pre/etnafo Uredništva telefon it. 2OSO, upravnlttva il. 232S Uprava le vKopltarfevl ul.ii.6 - Čekovni račun: Cfublfana Stev. I0.65O ln 10.3-0» la Inaerale, Sarafcvo.il.7303. Zagret) St. 39.011. Ргаца In Vunal St. 24.797 V volivni boj! Kakor smo napovedali, je danes padla odločitev, Po ponovnih posvetovanjih z voditelji raznih stranic se je kralj odločil razpustiti narodno skupščino ter kabinetu gg. Vukičeviča in Marinkoviča dati pooblastilo za volitve. Volitve se bodo vršile dne 11. septembra. V ta namen se ima izvršiti še mala rekonstrukcija vlade. Pred vstopom v volivni boj se nam nehote vsiljuje vprašanje: Zakaj mora cela država v volivno borbo? Odgovor na to vprašanje nam daje motivacija, s katero je vlada kralju predlagala volitve. V tej motivaciji smatra vlada kot glavni vzrok za potrebo vo-livne borbe, od nekaterih strank toli nezaže-ljene, dejstvo, da je sedanja skupščina nesposobna, da bi izvedla veliki program, Iti ga narekuje današnje državno življenje in njegove velike potrebe. KAJ NAJ PRINESEJO VOLITVE? Nove volitve naj nam zato prinesejo sledeče: / V skupščino naj pridejo ljudje, ki bodo imeli več veselja in sposobnosti za konstruktivno delo! Iz skupščine naj se odstranijo ljudje, ki so bili obeleženi kot korupcionisti, ki so ves £as v tej smeri delovali ter s tem naši državi pripravljali slab in žalosten sloves! V novo skupščino naj pridejo ljudje, katerih briga bodi ne za se, ampak za vse sloje in za vse panoge narodnega življenja ter ljudskih potreb! Našemu parlamentu je treba ljudi, ki bodo znali ustvarjati De osebnih in strankarskih programov, ljudi, ki bodo moleli, znali in morali ustvariti prave temelje iržavnega programa. NAS DRŽAVNI PROGRAM. Program vsake vlade ima poslej biti državni program- Le prepogosto se je doslej na vladnih mestih izvajal program strankarskih interesov na škodo državni celoti in nienim delom. Mi priznavamo potrebo, da je treba varovati interese posameznih krajev. Toda gledati moramo najprej na to, da se ustvari močan in zdrav državni program, ki bo odgovarjal glavnim potrebam državne celote in s tem tudi glavnim potrebam narodov, pokrajin in krajev. K temu državnemu programu moramo posebej naglasiti naslednje nujnosti: Zunanja politika. V zunanji politiki moramo ohraniti mirno kril Naša zunanja politika mora biti miroljubna! Obkoljeni smo od vseh strani od sosedov, ki jih ne moremo imenovati dobre sosede. Še več! Ti sosedi nas neprestano izzivajo. Zato nam je v tem položaju treba mirne krvi, da bomo kos velikim nalogam in težkim problemom, ki stoje pred nami ter so vsak dan bolj perečL Na! gospodarski program. Naš gospodarski program označuje silna gospodarska kriza. Ustvariti je treba v državi take pogoje, da bodo davčna bremena čim manjša! Kmetovalcu je treba dati poceni kredit! Delavec in obrtnik naj dobita delo in kruh! Indnstriia naj dobi surovine, da bo mogla producirati in zaposliti delavstvo! Uradništvo naj dobi položaj, ki odgovarja n egovi izobrazbi, ki je primeren njegovemu študiju in njegovim naporom! Stalnost u r a d n i š t v a je za dobro upravo nujno potrebna! Šolstvo naj se čimbolj razvija! Slovenskemu vseučilišču je treba poskrbeti mir, da se bo na kulturnem polju moglo razvijati do popolnega razmaha! PROGRAM JUGOSLOVANSKEGA KLUBA POSTAL DRŽAVNI PROGRAM! Na tem stališču je Jugoslovanski klub vedno stal, za ta program se je vedno dosledno boril. Danes imajo slovenski poslanci SLS to sijajno zadoščenje, da se njihovo delo upošteva. Program jugoslovanskega kluba je sedanja vlada sprejela v svojo motivacijo! Kdor po/.na govore našega voditelja dr. Korošca, ki je razvijal vedno in povsod načela tega našega programa, kdor primerja te govore in resolucije SLS z motivacijo vlade za razpust naredne skupščine, tn bo v tej motivaciji našel ne Je velike sllčnosti z izjavami SLS in njenega voditelja, ampak bo tudi videl, da so cole strani prepisane v motivacijo. V dosedanji skupščini, ki jo motivacija označuje za nesposobno, je bil Jugoslovanski klub edini, ki je zastopal ta program za vse sloje, zastopal dosledno in vztrajno! Jugoslovanski klub se je boril za ta program, se je boril predvsem za Slovence! Brezuspešne intrige proti SLS. Druge stranke v Sloveniji pa so delovaje ne le proti tej imperativni nalogi, marveč tudi proti slovenskemu ljudstvu. In to je najbolj žalostno! Slovenskemu ljudstvu se daje sedaj najljepša prilika, obračunati s temi strankami! Šs zadnje dni so te stranke skušale z največjimi intrigami škodovati ugledu Jugoslovanskega kluba in s tem škodovati življenjskim interesom slovenskega naroda. Močnemu vodstvu Jugoslovanskega kluba se je posrečilo uveljaviti svoj program v tej smeri, da bo njegov program držami program in program vsake bodoče vlade! Obenem se mu je posrečilo stabilizirati nadstrankarski upravni aparat v Sloveniji. Najčvrstejši temelj za stabilnost uradništva je postavljen v Sloveniji! Nočemo mandatov s protekcijo! Ponudbe, ki so se tekom zadnje krize nudile Jugoslovanskemu klubu za vstop v vlado, je Jugoslovanski klub odbil, ker si je svest svoje življenjske moči med slovenskim ljudstvom in ker si ne mara dati očitati, da je prišel do mandatov s pomočjo kateregakoli aparata ali protekcije. Tega pa o ostalih strankah ne moremo trditL SLOVENSKO LJUDSTVO NAJ ODLOČI! Odločitev ima v rokah slovensko ljudstvo! Motivacija vlade dokazuje, da je stališče Jugoslovanskega kluba bilo čisto pravilno. Politika Jugoslovanskega kluba je sprejeta kot državni program! In s tem je bodočnost v rokah Jugoslovanskega kluba! Zato odločitev slovenskemu narodu v tej volivni torbi ne bo težka. Ta odločitev bo danes lažja ko kdaj prej! Zaupanje, ki ga je slovenski narod doslej izražal Jugoslovanskemu klubu, niso Jugoslovanski klub in slovenski poslanci SLS nikdar zlorabili. Pač pa so s svojim poštenim, odkritim, odločnim in doslednim delom dosegli, da Jugoslovanskega kluba ne spoštujejo le Slovenci, ampak tudi Srbi in Hrvati! Zato SLS in Jugoslovanski klub mirno gresta v volitve v prepričanju, da bo slovensko ljudstvo kot en mož stalo za njima, in v upanju, da bodo tudi Srbi in Hrvatje prešli na pota tiste programatične politike in političnega dela, ki ga je doslej zastopal Jugoslovanski klub. Trdno upanje imamo, da bodo sedaj tudi Srbi in Hrvatje poslali v narodno skupščino take poštene, delavne in iskrene može, s katerimi bo Jugoslovanski klub v bodoče lahko uspešno gradil trdne in solidne temelje našega državnega življenja ter tako ustvarjal boljše življenjske pogoje za slovenski narod in za slovensko delovno ljudstvo posebej! Zato s samozavestjo in pogumom v volivni boj! V Sloveniji ostane pri starem. r Belgrad, 15. jun. (Izv.) Kakor smo sinoči javili, ni v Sloveniji nobenih sprememb glede velikih županov. Dosedanja velika župana sta dokazala, da zaslužita polno zaupanje vsake vlade in sta ostala na svojem mestu. Spremenili so se veliki župani za Zagreb, Varaždin, Sombor in drugod, ki so se eksponirali za samostojne demokrate. S tem so pokazali, da ne morejo priti v poštev pri volitvah, ki morajo biti svobodne. Anglija bo posredovala. v London, 15. jun. (Izv.) Angleška vlada namerava posredovati v albansko-jugoslovan-skem konfliktu v tem zmfslu, da bo poskušala doseči pri albanski vladi, da izpusti na prosto dragomana, pri jugoslovanski vladi pa bo posredovala, da ta omili svoje stališče. Narodna skupščina razpusčena. Volitve bodo 11. septembra. - Nova skupščina je sklicana na 5. oktobra. Belgrad, 15. jim. (Izv.) Danes popoldne je izšla izredna izdaja »Službenih Novin«, ki prinaša kraljevi ukaz o razpustitvi narodne skupščine. Ukaz se glasi: Mi Aleksander I., po milosti božji in volji narodovi kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev na predlog našega ministrskega predsednika, našega notranjega minira in po zaslišanju našega ministrskega sveta, na podlagi čl. 5. ustave in čl. 1. in 2. zakona o volitvah narodnih poslancev smo odredili in odrejamo, da se narodna skupščina, ki je bila izvoljena na dan osmega februarja 1925 in z Našim ukazom od 17. aprila t. 1. sklicana v izredno zasedanje za 1. avgusta, razpusti. Volitve narodnih poslancev za 4 letno skupščinsko periodo 1927—8, 9, 30 (čl. 69. ustave) se izvršijo v vsej kraljevini SHS dne 11. septembra 1927 po predpisih zakona o vo-litvi narodnih poslancev. Narodna skupščina, izvoljena na dan 11. septembra 1927 se sklicuje v izredno zasedanje na dan 5. oktobra 1927. Predsednik našega ministrskega sveta, naš notranji minister naj izvršita ta ukaz. Topola, 15. junija 1927. Aleksander, s. r. Podpisi ministrov. r Belgrad, 15. jun. (Izv.) Sinoči smo ja. vili, da se je iz vladnih krogov zatrjevalo, da je ukaz o razpustu skupščine in o razpisu vo-litev in o rekonstrukciji vlade kot volivne vlade podpisan. Predsedništvo vlade je danes te vesti potrdilo. Ko je predsednik vlade Vukičevič prispel v predsedništvo vlade, je izjavil časnikarjem, da je prišla njegova ura in da lahko pove, da je iz Topole prispel kurir, ki je prinesel ukaz o razpustu skupščine in o razpisu volitev za 11. septembra 1927. Takoj nato je predsednik vlade na seji ministrskega sveta obvestil ministre o rezultatih svoje včerajšnje avdijence. Kar se tiče samega ukaza o izpopolnitvi vlade, ni predsednik hotel dati nobenih izjav, češ, da bo to časnikarjem sporočil tekom jutrišnjega dneva V glavnem so naše vesti resnične. Poštno ministrstvo prevzame Vlajko Koeić, narodno zdravje dr. A c a S a v i ć, ministrstvo za vere Dragomir Obradovič, dosedanji pomočnik za min. prosvete, pravosodje prevzame dr. Dušan Subotič, predsednik belgrnjskega kasacijskega sodišča, pro-sveto dr. Ninko Perič, izenačenje zakonov dr. G r g a Angjelinovič. Ti novi ministri seji niso prisostvovali. Tisti, ki so prisostvovali, so se izražali zelo optimistično. Iz razumljivih razlogov so bili zelo zadovoljni z uspehi svojega dosedanjega delovanja Motivacija vlade za razpust skupščine. Tabor na Limbarski gori pri Moravčah. Vsej bližnji in daljni okolici naznanjamo, da bo v nedeljo 19. junija na Limbarski gori pri Moravčah VELIK LJUDSKI TABOR, in sicer ob 11 dopoldne, - Govorijo poslanci in drugi, Vabimo k obilni udeležbi. r Belgrad, 15. jun. (Izv.) Pismo, ki ga je poslal predsednik vlade Vukičevič s podpisi vseh ministrov na kralja in ki vsebuje razloge, vsled katerih zahteva vlada razpust skupščine, se glasi: Ko je sprejela državno upravo, je smatrala vlada za svojo glavno nalogo, da pripravi program zakonodajnega dela, kako bi se pospešila ureditev upravnih razmer in čim preje ustvarili zadovoljivejši pogoji za nemoteni razvitek državnega gospodarstva. V tej smeri se je vlada ozirala na tista vprašanja, katerih zakonodajna ureditev se določa z državno ustavo, oziroma katerih ureditev je neobhodni posledica sklepov na podlagi ustavnih odredb, brez katerih ureditev se ne more smatrati, da se je ustava izvedla. Vlada je ta vprašanja proučila in ugotovila, da dosedanja zakonodajna delavnost ni zadovoljila stvarnih potreb države in narodnega življenja in da se cela vrsta državnih uredb stvarno do danes ni izvedla. Po mnenju vlade je sprejetje teh zakonov glavna dolžnost zakonodajne oblasti in se njih izdelava ne sme dalj odlašati. Četudi je težko navesti v enem samem poročilu izčrpno vse zakonske načrte, ki naj se predlože narodni skupščini, si vlada radi primera in da bi obeležila obsežnost in važnost svojega posla, dovoljuje navesti, da se ti zakoni nanašajo: na organizacijo vrhovne oblasti (zakon o volitvah narodnih poslancev), na organizacijo samoupravnih oblasti (zakon o občinah), na revizijo zakona o oblastnih in okrajnih samoupravah, o upravni razdelitvi države, ki se je uredila samo za prvo silo, na organizacijo upravne oblasti, organizacijo sod-nijske oblasti, na ureditev verskih odnošajev, na organizacijo cerkev itd. Ta že itak obsežni program naj se izpopolni s sprejetjem zakonov, ki so potrebni za končnoveliavno konsolidiranje in ozdravitev državnih financ in zakonov, s katerimi se bo ozdravila gospodarska kriza in zagotovil intenziven gospodarski razvoj države. Vse ljudstvo živi v težki gospodarski krizi. Njene težke posledice zelo občutijo vsi sloji ljudstva, posebno pa naš kmet, ki predstavlja štiri petine življa in bogastva naše države. Naš kmet se muči in težko dobi najpotrebnejše za svoje vzdrževanje. Radi tega je potrebno, da se sprejmejo zakon o državnem računovodstvu, o organizaciji finančne oblasti, v neposrednih davkih, da se izvajanje zakonov privede v sklad z nemotenim razvojem domačega gospodarstva. Z druge strani naj se ustanovi Gospodarski svet in naj se revidira celokupno gospodarsko zakonodajstvo kakor tudi uredbe z zakonsko močjo, da se državno gospodarstvo razreši mnogoštevilnih in nepotrebnih upravnih obveznosti in formalnosti, ki ga ovirajo v njegovem razvoju. Radi končnoveljavne ureditve aeraraih odnošajev je treba izpremeniti obstoječe zakone, oz. sprejeti nove. Čim preie je treba uveljaviti vprašanje cenenih kreditov za ustanovitev kmetijskih in konsumnih zadrug, da bo kmet dobil za svoje pridelke, ki jih pridela s težko muko polno ceno. Končno je cela vrsta zakonov o javnih delih, o graditvi železnic, o melioraciji itd. Z najetji posojil naj bi se ustvarili novi pogoji za naše gospodarsko življenje in za neobhodno gospodarsko okrepitev države. Vprašanje naše industrije se mora vsestransko obravnavati in najti rešitev, ki bo ustvarjala zadovoljive pogoje za razvoj domače industrije in ki bo zadovoljila proizvajanje surovin in uporabo industrijskih izdelkov. Naravno je, da vplivajo neurejene razmere v kmetijstvu in industriji zelo tudi na našo trgovino, ki ji je treba polnega razvoja. Tudi delavski stan trpi pomanjkanje vsake vrste radi zastoja v industriji in trgovini. Tudi delavskemu vprašanju se mora posvetiti posebna skrb, da se zboljša splošno stanje delavstva. Ugotavljamo nujnost izvedbe tega zako. nodajnega programa vlade. Obenem ugotavljamo, da je ta program tako ogromen in da obsega vprašanja velike važnosti, da ga nI mogoče izvesti s sedanjo narodno skupščino, kateri je poteklo več kot pol ustavnega roka. Za veliko zakonodajno delo, ki čaka vlado, je nujno potrebna narodna skupščina, ki bo imela pred seboj polno delavno perijodo in ki se bo izvolila za to delo. Radi tega si dovoljuje vlada prositi Vaše Veličanstvo, da blagovolite odrediti, da se narodna skupščina, ki je bila Izvoljena 8. februarja 1925., razpusti in da se dne 11. septembra 1927 vršijo volitve narodnih poslancev. —> Podpisi vseh ministrov. Ost vcllvnesa boja. GLAVNE VOLIVNE TENDENCE SEDANJB VLADE. r Belgrad, 15, jun. (Izv.) Velika pozornost se posveča gibanju v radikalnem klubu. Vse struje v radikalnem klubu se z mrzlično naglico pripravljajo na volitve in delajo na to, da se zedinijo in da se njihova notranja strankarska vprašanja razčistijo in da gredo enotni na volitve. Sklicanje glavnega odbora se živahno komentira. Nekateri pesimisti zatrjujejo, da bo pri tej priliki Vukičevič s tovariši izključen iz stranke. Objektivni politični krogi so mnenja, da bi to ne bil zdrav korak za ureditev razmer in dn izvirajo te vesti iz tabora samostojnih demokratov, ki skušajo na vseh straneh intrigirati in na ta način prikriti svoj ve. liki poraz, ki so ga doživeli pri vsem razvoju sedanje krize. Doaodki so samostojne demo- Irrate prehiteli. Oni so danes desorlentirant. Zanašajo se na razpad radikalne stranke in živijo od iluzij, da bodo na njihov račun kaj dobili. Jasno je, da se samostojni demokrati pri razvoju sedanje krize niso upoStevali, kar dokazuje ukaz o velikih županih, kajti na Hrvatskem so se postavili za velike župane izraziti nasprotniki samostojnih demokratov. Volivna vlada gre na eni etrani proti ko-rupcionistom, na drugi strani proti samostojnim demokratom, ki so bili s korupcionisti v ozkih zvezah in končno proti Radičevi politiki, ki je škodljiva ljudstvu in državi. To so glavne tendence sedanje vlade. Vpliv moskovskega krvoprelitja. v Pariz, 15. junija. (Tzv.) Poročila iz Rusije, ki povedo o številnih usmrtitvah antibolj-levikov, bodo, kakor vse kaže, imela precej-Ben vpliv na Zapadu. Boljše pomoči bi si Anglija skoro ne mogla želeti v podporo svoje kampanje proti Sovjetski Rusiji na kontinentu. Oni krogi, ki so obsojali korak angleške vlade, so utihnili in skoro nimajo več argumentov proti vabilom desničarskih strank, ki pozivajo na enoten nastop z angleško politiko. Bivii vojni minister Maginot, eden najbližjih prijateljev Poincareja je v enem zadnjih govorov odločno nastopil za popolen prelom diplomatskih odnošajev s Sovjetsko Unijo. Podobno orientacijo kaže tudi »Temps«, ko razpravlja o odnošajih med Rusijo in Poljsko. List ematra zahtevo sovjetov, naj bi Poljska pregnala iz države vse antiboljševike, pot popolnoma nesprejemljivo in nezdružljivo s samostojnostjo države. Nobena država si ne more dovoliti, da bi silila drug narod, da zavzema kako posebno stališče glede azilske politike. Kako intenzivno se bavijo ne samo tukajšnji politiki, temveč tudi diplomati v Ženevi z an-gleško-ruskim , konfliktom, kažejo poročila iz Ženeve. Angleški krogi poudarjajo, da bi vsak nesporazum med Francijo in Nemčijo zadel tudi Anglijo. To velja tako za izpraznitev Po-renja kakor tudi za vprašanja nemških utrdb na vzhodni meji in za francosko-nemško-ruske odnošaje. Glede teh vprašanj hoče Anglija biti popolnoma na jasnem in želi spoznati namere Nemčije iz direktnih pogajanj, ki se bodo vr-5ila ▼ ta namen med Chaberlainom in Strese-mannom. Konflikt med Poljsko in Rusijo poostren. v Berlin, 15. junija. (Izv.) »Lokalanzeiger« Javlja iz Rige; Iz Moskve poročajo, da se je konflikt med Poljsko in Rusijo zelo poostril. V svoji tretji noti bo sovjetska vlada vztrajala na tem, da Poljska izpolni vse zahteve. Jutri se bo radi tega vršil razgovor med poljskim poslanikom v Moskvi in Litvinovom. Ruski politični krogi so odobrili Litvinovo politiko proti Poljski in so mu dali nalog, da mora od Poljske zahtevati, da izžene vse antiboljSevike Iz države, ker bo sicer Rusija posegla po re-presalijah. v Varšava, 15. junfja. (Izv.) Socialno demokratski list »Robotnik« obsoja drugo noto Sovjetske Unije ker skoro neizogibno mora težkoče, ki so nastale, še povečati. Odgovornost za poostritev položaja pade sedaj na Ru-eijo, ki lahkomiselno ogroža mednarodni mir. »Rzecz pospolita«, krščansko socialni list, pravi, da so moskovski komunisti v svoji krvoželjnosti izgubili glavo. Točki 2. in 3. v ruski noti sta tako nezaslišani, da se ne sme sovjetski noti pripisovati nikakega vpoštevanja več. Svet Društva narodov. t Ženeva, 15. jun. (Izv.) Pri današnjih razpravah o delu priipravljavnega odbora za raz-orožitveno konferenco v gvetu Društva narodov, je dr. Stresemann izjavil, da sicer ne podcenjuje dosedanjega dela, mora pa reči, da pripravljavni odbor ni bil v stanu, da bi to vprašanje spravil naprej. Vprašanje razorožitve je eno najvažnejših nalog Društva narodov in v rešitvi tega vprašanja leži glavni pomen obstoja Društva narodov. Vprašanje razorožitve je treba pospešiti in ga morajo vzeti ireeno v pretres vse države, r ženeva, 16. jun. (Izv.) Svet Društva narodov je razen vprašanja Memela razpravljal tudi o poročilu o pripravah za razorožitveno konferenco. Svet je sklenil, da se radi tega vprašanja ponovno skliče posebna seja. Na seji so nato poročilo sprejeli na predlog Cham-berlaina. Belgijski minister Vandervelde je izrazil prepričanje, da je nemogoče, da bi se to vprašanje pustilo na sedanji mrtvi točki. Apeliral je na vse vlade, da uresničijo načela razorožitve. VOLITVE NA IRSKEM. v London, 15. jun. (Tzv.) Končni Izidi volitev na Irskem, razen volitev na obeh univerzah, ki se objavijo jutri, so sledeči: vladna rtranka dobi 45, republikanci 44, delavska stranka 22, neodvisna stranka 12, farmerji 11, manjše skupine 13 mandatov. DELAVSKA OLIMPI.TADA. t Praga, 15. jun. (Izv.) IHsti poročajo, da bo na delavski olimpijadi, ki se bo vršila 28. junija, zastopanih 14 narodnosti. Samo iz Nemčije pride 1500 udeležencev. Računajo, da ee bosta zleta udeležila tudi Albert Thomas in Mac Donald. Navodila pri pripravah za volitve v narodno skupščino. Volivni odbori. ~ Reklamacije. ~ Varuhi skrinjic. Načelnikom krajevnih odborov! SkliSite sejo krajevnega volivnega odbora, izpopolnite odbor z zaupniki i® vseh vasi v občini, odredite, da odbor dobi prepis vo-livnoga imenika za volitve v narodno skupščino, določite zaupnike, Id naj izrrše reklamacije volivnega imenika in nemudoma sporotite tajništvu SLS т Ljubljani, oziroma v Mariboru imena in naslove prod stavni kov in namestnikov (varuhov skrinjic) kandidatno liste SLS na vaših voliščih! , Tajništvo SLS. Somišljeniki SLS v Ljubljani 9 Volivni imeniki za volitve v narodno skupščino so od petka dalje na razpolago vsak dan od 0 do 12 dopoldne in od 8 do 7 zvečer v tajništvu SLS, Jugoslovanska tiskarna, II. nadstropje. Vsak naš somišljenik naj se tu prepriča, če je vpisan. V tajništvu se dobe vee informacije glede vlaganja reklamacij. Popravljanie volivnih imenikov za narodno skupščino. Narodna skupščina je razpuščena, volitve bodo 11. septembra 1927. Prvi predpogoj, da se na volitve dobro pripravimo je, da z vso skrbnostjo izvršimo vse, kar določa volivni zakon. Slovenska ljudska stranka poziva svojo zaupnike in voditelje krajevnih odborov, da skrbe predvsem, da bo vsak naš pristaš vpisan v volivni imenik, da s tem dobi volivno pravico. Tozadevna določila zakona so sicer že splošno znana, ioda radi varnosti jih ponavljamo. KDO IMA PRAVICO VOLTTT? Vsak, ki je vpisan v volivni imenik. Zato naj krajevni zaupniki SLS poskrbe, da bodo vsi somišljeniki naše stranke, ki so: 1. šest mesecev nastanjeni v občini, 2. ki so (lo dne 15. junija 1921 dovršili 21. leto in so naši državljani, v volivnem imeniku. Uradniki, duhovniki in vsi javni nameščenci pa se morajo vpisati v volivni imenik takoj, ko se preselijo v občino, kjer opravljajo svojo službo. Fantje, ki so odslužili svoj kadrski rok, se vpišejo takoj, ko odslužijo, v tisti občini, v kateri so prebivali pred odhodom v vojaško službovanje. Volivne pravice pa nimajo i. tisti, ki so obsojeni na ječo, 2. ki so obsojeni na izgubo državljanske časti, dokler traja ta kazen, 3. tisti, ki so v konkurzu, 4. tisti, ki 6o pod skrbstvom. KAKO VLOŽIM REKLAMACIJO? Reklamacije se bedo smele vlagati za te volitve veljavno še do 29. junija 1927. Toda ne odlašati! Takoj ta teden naj gre naš zaupnik k občinskemu uradu in pregleda in prepiše volivnj imenik. Krajevni odbor SLS naj ugotovi, kateri volivci SLS so izpuščeni in kateri nasprotniki so neupravičeno vpisani. Reklamacije vložite potem čimprej. To že iz rarJoga, da jo lahko ponovite, če vam prvo občinski urad iz 'kakega razloga zavrne, pa je mogoče napako takoj popraviti. Popravek volivnega imenika se zahteva pismeno ali nstmeno pri občinskem - uradu. Zahteva je kolekov in taks prosta. Priložiti pa je treba pravnoveljavne javne listine kot dokaz za upravičenost zahtevanega popravka. Zahtevi za vpis je treba priložiti: 1. rojstni in krstni list, 2. domovnico, 3. potrdilo občinskega ali policijskega urada, da dotični biva že nad šest mesecev v občini. Javni uradniki morajo mesto občinskega potrdila o bivanju priložiti izvirnik ali overovljen prepis odloka, s katerim so bili imenovani na službovanje v dotično občino. >Vo,|nička isprava« potrjuje državljanstvo in rojstne podatke. Mesto navedenih listin so sme priložiti tudi nadomestna potrdila, ki jih navajamo spodaj v podrobnem navodilu. — Druge listine pa ne veljajo kot priloge. Pismene reklamacije mora podpisati kak volivce, ne kako društvo in tudi ne kaka organizacija, n. pr. krajevni volivni odbor SLS. REŠITEV REKLAMACIJE. Vsako zahtevo popravka volivnega imenika mora občinski urad rešiti v polili dneh. Ce kdo v potih dneh ne dobi rešitve, naj smatra, da je občinski urad njegovo zahtevo odklonil. Dotični naj se takoj šesti dan pritoži na deželno sodišče v Ljubljani, župana pa naj vsled malomarnega poslovanja naznani okrajnemu glavarstvu. Prepis naznanila naj pošlje vsak glavnemu tajništvu SLS, da bomo s ta-kiml gospodi po potrebi obračunali ob ugodni priliki. Opozarjamo, da so vse oblasti dolžne izdati brezplačno potrebne listine *a reklamacije najkasneje v 24 nrah. Kjer 14 naleteli na tozadevne težave in nagajanja, obvestite o tem glavno tajništvo SIjS. ZUPANI. Kot ljudski zastopniki so župani dolžni pri popravah volivnega imenika svojim občanom pomagati z nasveti in v vsakem oziru skrbeti, da bodo vsi upravičenci vpisani. V občinah z več volišči je treba volivne imenike deliti in jih prirediti za vsako volišče posebej. Ne pozabite vpisati popravke v vse dele tako deljenega volivnega imenika. Pozor pri popravljanju volivnih imenikov. Letos, ko se v mnogih občinah istočasno z volitvami v narodno skupščino vrše v mnogih občinah tudi občinske volitve, je treba prav posebno paziti na to, da ima županstvo za vsake teh volitev poseben volivni imenik in da je treba reklamacijo za volitve v narodno skupščino vlagati na podlagi tega volivnega imenika, reklamacije za občinske volitve pa na podlagi imenika za občinsko volitve. Glavna razlika med volivnima imenikoma je v tem, da so v volivni imenik za narodno skupščino vpisani vsi tisti, ki prebivajo v občini že šest mesecev, za občinske volitve pa se zahteva celoletno bivanje v občini. Podrobna navodila za reklamacije. Da ne bodo naši zaupniki z reklamacijami imeli sitnosti in težave, objavljamo še sledeča navodila, ki naj jih zaupniki shranijo in pouče o njih vse člane krajevnih volivnih odborov SLS. 1. Volivni imeniki morajo biti stalno razpoloženi v občinskem uradu. Vsakdo ima pravico po stavku 2 člena 5 zakona o volivnih imenikih št. 183 Uradnega lista št. 67—22, volivni imenik pregledati, prepisati zase, bodisi za drugega ln zahtevati njegov popravek. 2. Ravnotako ima pravico vedno vsakdo vlagati reklamacijo zase ali za drugega. Reklamacije je vložiti pri občinskem uradu ustno na zapisnik ali pismeno. 3. Reklamacijo je napraviti za vsakega volivca posebej. 4. Ako nima stranka rojstnega in krstnega lista in je nabava otežkočena, oziroma onemogočena o pravem času, zadostuje tudi druga od pristojnega oblastva temeljem rojstnega lista izdana listina, kakor: šolsko izpričevalo, poselska in delavska knjižica ali vojaški dokument, iz katerega so razvidni rojstni podatki, ki so se morali brezdvomno ugotoviti pTi izdaji lake listine na podlagi krstne matice. 5. Namesto domovinskega lista zadostuje tudi poselska knjižica ali potrdilo pristojnega političnega oblastva, da je reklamirana oseba državljan SHS, odnosno Slovan po narodnosti in jeziku. Enako zadostuje za izkazilo glede rojstnih podatkov in državljanstva, ako ee predloži opcijska listina ali izkazalo o vojaškem službovanju v kraljevini SHS. Da je volivec Slovan po narodnosti in jeziku zadostuje njegov pravilni potni list, vidiran od tukajšnjega političnega oblastva, v kolikor je iz njega razvidna ta okolnost, sicer pa potrdilo politične oblasti, policijskega ravnateljstva ali okrajnega glavarstva. 6. V zahtevi popravkov krstnih imen, oziroma priimkov, bivališča i1d. je ob sebi umevno, da se mora postopati prav tako kakor pri sestavi reklamacije za vpis ali izbris, ter se morajo priložiti tudi potrebna izkazi la pristojni oblasti. 7. Poslovanje o vsaki reklamaciji pri občinskem uradu je po čl. 8—10 zakona o volivnih imenikih št 184 Uradni list št. 67—22 sledeče: Pri vsakem občinskem uradu sta poleg župana določena od občinskega sveta še dva člana, kateri slaipno tvorijo reklamacijsko komisijo pri občinskem uradu. Ti člani vzamejo vsako zahtevo popravka s prilogami v pretres in jo rešijo v obliki zapisnika tekom petih dni. V občinah, kjer so občinski odbori razpuščeni, rešuje pri občinskem uradu vložene reklamacije pristojno okrajno sodišče. Zapisnik je kratek in naj se napiše na brbet reklamacije, kakor je razvidno v spodnjem obrazcu. Ako se v reklamaciji zahteva vpis ali izbris volivca v imeniku, ne da bi bilo navedeno, katerega imenika se zahteva popravka tiče, morajo člani reklamacijsko komisijo v svojem sklepu ugotoviti, ali je dotični popravek izvršiti v obeh volivnih imenikih ali samo v enem. Izdajo sklepa reklamaeijske komisije vto-či občinski urad vlagatelju reklamacije in prizadetemu volivcu. Ko preteče po vročitvi tri dni, predloži občinski urad z dopisom, kakor je razviden v dolnjem obrazcu, na hrbtu reklamacije sklep, s katerim je reklamacijo rešil, vročijnico in reklamacijo, kratko celoten spis z vsemi prilogami prvostopnemu sodišču v poslovanje. Ko prvostopno sodišče odobri predloženi sklep, šelo polem sme občinski urad vpisati zahtevano spremembo v volivni imenik. OBRAZEC ZA REKLAMACIJO ZA VTIS. Stev. vlož. zap.: V volivnih zadevah takse prosto. Županstvo v ... dne . . . Zglasi se .... (stan, bivališče, hišna štev.) in pravi: Jaz nisem vpisan v volivni imenik za volitve v narodno fikuoščino. Prilagam potrdilo župnega urada (rojst nI, krstni list), da sem star nad 21 let, potr. dilo občinskega urada, da eem pristojen v te občino (domovnioo, Iz katere je razvidno, d« sem pristojen v občino . . . ., opcijsko listi, no, potrdilo pristojnega političnega oblastva, Zglasi se.....in pravi: Volivec 1.1. (stan, bivališče in hišna štev.), vpisan v volivnem imeniku za vas ..... za volitev v narodno skupščino pod tekočo štev..... se je preselil glasom priloženega potrdila ob. črnskega odbora iz vasi.....v vas . . . , Zahtev am, da se imenovani v volivnem imeniku izbriše za vas ..... in vpiše v imenik za vas ...... Podpis župana in tajnika. Podpis stranke. (Pečat) OBRAZEC ZA POTRDILO ŽUPNEGA URADA Stev. .... V volivnih zadevah takse prosto. Uradno potrdilo. 'Anton Poženel, zakonski sin Matevža Poženel in Ivane, rojene Kristan, je bil rojen v ..... dne .... leta Žuipni urad v . » „ . , dne .... Pečat Podpis župnikov. OBRAZEC ZA POTRDILO ŽUPANSTVA. Stev..... V volivnih zadevah takse prosto. Uradno potrdih». I. I. (poklic, bivališče, hišna Stev.), stanuje v tej občini stalno že nad šest mesecev in je pristojen v občino.....glasom podatkov 1z tuuradne matioe. županstvo v ...... dne > » . « Pečat. Podpis župana. Položaj na Kitajskem. v Sanghaj, 14. junija. (Izv.) Stranica Čangkajška jo priredila v nedeljo velike demonstracije v Šanghaju ob priliki zmage Čangkajškovih čet pri Hančavu (30 km severno od Hsučava). Šantunške čete so se morale umakniti s svojih zadnjih postojank v pokrajini Kiangsu. Kvoje čete so zbrali zopet na severu v Linčeuu, ki leži v provinciji San-tung. Radi pošiljanja novih Japonskih čet v Šantung je zelo zrastlo sovraštvo proti Japon-oem. Veliko kitajskih organizacij je sprejelo resolucije, ki zahtevajo, da Japonska od f »okliče svoje posadke. Tudi zahteva, naj se bojkotira japonsko blago, se vedno pogosteje ponavlja. Časopisje je pričelo z ostrimi napadi proti Japonski. Resnica o tiskovnem procesu Zebot contra dr. Reisman. Na članek pod gornjim naslovom v štev. 129. smo prejeli naslednji popravek: Ni res, da so zaslišane priče v tiskovni pravdi Zebot contra dr. Reisman dne 7. junija po ogromni večini zanikale in izključile trditev, da bi bil Zebot koga pretepal, ali da bi bil komu nastavil revolver na prsi, marveč je nasprotno res, da je večina prič, bodisi v celoti, bodisi deloma potrdila, ali vsaj podkrepila trditev, da je Zebot več ljudi s silo spravil iz dvorane, da je nekega delavca neusmiljeno pretepal in da je drugemu nastavil samokres na prsi in je res, da jc senat oprostil toženca v teh točkah, ker je glasom ustmeno povedanih razlogov sodbe smatral za dokazano, da je bil Zebot res glavni vunbacitelj, ki je rediteljem poveljeval in storil opisana dejanja. Dalje ni res, da je sodišče spoznalo toženca krivim, dasi veliko prič pripada Zcbotu nasprotnim strankam, marveč se je obsodba zaradi očitka : nemškutarski mesarski pomočniki« izrekla, ker v tej tožbi tožencc dokaza resnice sploh ni nastopil. — Dr. Avg. Reisman. odvetnik. Maribor. Občinske volitve. Celle. Volivni sestanek NRS v Celju. Za torek zve-JSer je sklicalo vodstvo NRS sestanek svojih ožjih pristašev v malo dvorano Narodnega doma. Udeležba okoli 150 volivcev kaže, da blebetanje samostojnih demokratov o slabosti radikalov ni upravičeno. Sestanka so se udeležili tudi 4 pristaši SLS, kar je predsednik izrecno poudaril, da ne bi »Jutro« in »Nova Doba« slepomišila, da so bili na sestanku celo kaki pristaši demokratov. Govorili so na shodu radikalni kandidati z liste Združenih strank in iznesli toliko obtežilnega proti SDS, da je cel sestanek izzvenel v enodušni volji: Z demokrati ven iz Celja! Razmerje NRS do SLS je objektivno označil dr. Rehar, o splošnih političnih vprašanjih pa je poročal g. dr. Stefanović iz Maribora. Demokratski volivni shod v Celju. Samostojni demokratje so sklicali za danes zvečer v malo dvorano Celjskega doma svoj volivni shod. V to svrho so v prvi vrsti zbobnali iz cele celjske okolice kolikor mogoče veliko število svojih pristašev in to v spoznanju, da samostojni demokratje v Celju niso zmožni s svojimi volivci v Celju prirediti primernega shoda. Tako se je danes zvečer točno ob tričetrt na 9. uro zbralo v mali dvorani 116 oseb, med katerimi je bilo veliko takih, ki sploh nimajo volivne pravice in so prišli iz raznih krajev celjske okolice. S tem shodom so celjski samostojni demokratje že na zunaj pokazali, da ne bodo nikdar več zagospodovali v mestni občini. To potrjuje tudi včerajšnje »Jutro«, ki navaja, da bo delegacija SDS v prihodnjem obč. svetu imela sicer neko besedo pri vodstvu občinskih poslov, ne upa pa poudarjati, da bi ta beseda mogla biti odločilnega pomena. Samostojni demokrati v Celju so popolnoma sk rah irai i in s svojim shodom dokazujejo, la jim je v Celju za vedno odklenkalo. kamničani! V nedeljo boste odločili, kdo bo vodil občinsko in mestno gospodarstvo našega lepega mesta! Komu boste izrekli zaupanje? Morda zopet SDS? Toga ne boste znova naprtili Kamuiku! Pokazala je ta stranka, kako zna gospodariti, da bomo ta čutili še dolga leta. Kontur je za blagor in napredek občine, se no more odločiti drugače kakor za Slovensko ljudsko stranko, ki ima tretjo skrinjico. SLS je ncomudeževana, v resnici ljudska in poštena. Zalo vrzite v nedeljo rsi voliJci kroglice v 3. skrinjico! »Združena lista« gospodarskega bloka bi rada dobila tudi vaše kroglice, pristaši in somišljeniki SLS. Ali jih ji boste dali? Ne morete upati, da bi kandidati »Združene liste« brezobzirno nastopili proti onim, s katerimi so bili tako dolgo v zvezi in proti katerim so prepozno nastopili. Brezobziren in odločen boj zoper SDS bo vodila samo SLS, ki bo neustrašeno brez ozira na desno in levo branila interese občanov davkoplačevalcev. Zato vsi trdno ž njo in vsi kroglico v 3. skrinjico! »Napredek mesta se ne da zasigurati z natolcevanjem, lažjo in celo telesnimi napadi; občani, ki tako delajo, so največji sovražniki občine, ker skušajo volivce ustrahovati, da pri volitvah ne mislijo več na korist občine,« piše demokratski »Kam-ničan«. Podpišemo z obema rokama, ker lepše SDS nt mogla opisati svoje agitacije. Naj dajo ta stavek Največja letošnia orlovska prireditev BO 3. JULIJA V LJUBLJANI NA STADIONU. Nastopijo orlovske edinice iz ljubljanske oblasti. — Ta celodnevna prireditev bo najboljša revija orlovskega napredka. — Vse katoliške prosvetne organizacije prosimo, naj med svojimi Člani agitirajo za udeležbo. Zlasti vsi prijatelji orlovstva iz ljubljanske okolice naj ne zamude tega slavja. ponastilniti i velikimi črkami in danes na Glasnem trgu razobesiti pod naslovom: Volivne metode SDS! Volivci, Kamničani pa storite, kot vas poziva »Kamničan« sam: »da treba napeti vse skupne sile, da so Kamnik otme iz nazadovanja, in se otresti vseh onih hujskačev, ki bi radi v kalnem ribarili!« Tako storite, Kamničani v nedeljo s tem, da vržete vsi kroglico v 3. skrinjico in v Kamniku se bo pričela nova doba, da dobi Kamnik vodihio mesto v tem predelu naše lepe zemlje! Movomeščani! Za občinske volitve, ki se vrše 19. t. m., vlada precejšnje zanimanje. Gospodarska stranka je zatajila svoje pravo krstno ime samostojne daim-kratske stranke in je razposlala večini novomeških volivcev volivni oklic, v katerem se hvali in baha, kaj je vse v zadnji poslovni dobi dosegla. Pozabila je pri tem povedati, da se je v njej in z njo združenim dr. Gregoričevim radikalom velikokrat zgodilo v občinskem odboru, da so bili v manjšini, ker jim je skoro stalno manjkal pok. bivši župan Rojman kot odbornik in se je tako posrečilo tako zvani opoziciji prodreti z marsikaterim pametnim, treznim gospodarskim predlogom. Zlasti je pri vseh proračunih odločno posegla v debato SLS. Njen odbornik Perko je kot star poznavalec mestnega občinskega gospodarstva in dolgoletni župan z mnogimi izkušnjami dajal dobra navodila Ln stavil primerne predloge. Isto tako so se tudi drugi odborniki resno udeleževali ne le proračunske, ampak tudi drugih debat in mnogo uspešnega dosegli za omiljenje socialne bede. Tako so se zavzemali zlasti za zadevo hiralnice, za izboljšanje stanja mestnih ubožcev, za omiljenje stanovanjske bede, za napravo hodnikov od Ferlinčeve hiše do gimnazije in do pokopališča itd. Stavbenemu odseku, ki je imel največ posla, je skozi vso poslovno dobo načeloval občinski odbornik SLS, trgovec Picek, ubožnemu odseku pa isto tako njen pristaš, posestnik in trgovec GrobovSek, pri gozdnem odseku pa je sodeloval izkušeni veteran SLS Janez Košak. Najbolj grda pa je trditev SDS v volivnem oklicu, ko zmerja našo stranko, da vlači vero v občinske volitve; najbolj drzna pa je trditev, da »klerikalci« dosedaj niso delali še nikjer za blaginjo ne dežele, ne države, ne občine! Tako trditev zamore postaviti le politični anallabet ali pa zagrizenec. Vse delo SLS, kulturno in organizato-rifinop, gospodarsko in politično od njene ustanovitve do danes, bodisi v državi, bodisi v deželi, bodisi v občinah, kaže, da je delovala vedno za splošno blaginjo vseh staiiov in dosegla velikanske uspehe. Prepričani smo, da se zavedni volivci tako strankarsko zagrizenemu oklicu SDS ne bodo dali preslepiti, ampak bodo glasovali za kandidatno listo SLS in vrgli prihodnjo nedeljo volivno kro-glioo v 2. skrinjico. Vsakršno nasilje naj se nam sporoči! 0 radikalni stranki v Novem mestu gre glas, da se bo tudi v prihodnjem občinskem odboru ko-alirala z SDS. Povsod v Sloveniji se radikalna stranka otresa demokratskega jerobstva, novomeški radikali delajo izjemo! Kakor smo pa doznali, se demokratje sami bahajo, da jim ne bo treba radikalov in bodo sami vladali Kaf se godi đoma ČITALNICA ŠTUD. KN/1ŽNICE MALA KA-ZINSKA DVOaANA Tovariši iz svetovne vojne. V nedeljo 19. junija se udeležimo polnoštevilno žalne proslave o priliki odkritja in blagoslovitve spomenika v počaščenje spomina 329 žrtev svetovne vojne, dragih nam tovarišev iz šentpeter-ske tare v Ljubljani! Naj ne bo nikogar med nami, ki bi ta dan izostal in v skupni žalni proslavi vzbudil spomine na prestalo trpljenje in obnovil v svetovni vojni preizkušeno prijateljstvo. Tovariši! Nedelja naj bo naš dan! * Pevci, ki sodelujejo pri blagoslovitvi spomenika v nedeljo 19. junija se prosijo, da se udeleže pe\ske vaje v petek 17. t. m. ob S. uri zvečer v šoli na Ledini in da so v nedeljo točno ob pol 11. uri pri spomeniku. Seja širšega odbora za postavitev spomenika padlim Šcntpeterčanom in sestanek sodelujočih (razen pevcev), bo v petek 17. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih tovariša L. Zupančiča, Ahacljeva cesta 15. Seje naj se udeleže tudi vsi nabiralci, ker je to zadnji rok za oddajo nabiralnih pol. Šolarko oičil modras. Iz Trbovelj nam pišejo: V nedeljo dopoldne sta šli brat borovnice v gozd pod Podmejo 10 let stara učenka Janežič Leopoldina in njena tovariši-ca G ona, prva hči rudarja, druga hči strojevodje iz Pauerjeve kolonije. Okoli pol U. ure začuti Ja-nežiieva neko hipno bolečino v desni nogi, se zagrabi za njo in že omahne. Tovarišica Guna je bila takoj pri njej in ker je Leopoldina omedlevala in noga postajala druge barve, je videla, da jo je pičila kača. Zadela jo je na rame in jo je po težkem naporu okoli pol 2. ure popoldne prinesla na travo pred hišo, kjer stanuje g. nadredar Grosar. Ta ji je Janežičevi nudil prvo pomoč, ji z vrvjo nogo ob stegnu močno zavezal in ji dal piti požirek alkohola; nato je pozval g. Gučka, ki je z avtom gasilnega društv: anjenko odpeljal v bolnico. Poklicani zdravnik g. dr. Jenšterle, ki je bil žo nekaj čez 2. uro pri njej, ji je rano prerezal in ji dal injekcije. Pohvaliti moram pri tej priliki njeno tovarišioo Guna, ki je ni zapustila in jo cele tri ure nosila, še sama slabotna, dokler ni prišla do ljudi, ki so jo rešili težkega bremena. Opaža se, da je letos posebno veliko kač. Nove žrtve strele. Dne 13 t. m. med nePred leti se ie izrazila želja, naj bi se društvo moderni iralo, naj bi se času primerno spremenilo, toda ostali so trdni in iiuso pustili, da bi še omajali temelji in obdržali so Kolpingovo dediščno, kajti nič ni modernejšega, nič čnsu primernejšega danes, kot so Kolpingove ideje.« Človek je danes nervozen, onrahuje cd ideje do ideje — katoliški pomočniki eo zdravi in trdni. Iz svoje katoliške ne-porušene ustanove, iz poguma, biti konzerva-I tiven v najboljšem pomenu besede, iz svoje moči, vse časovne toke premagati, so katoliška društva rokodelskih pomočnikov ostala stalna v delu in arzvoju in uspehih tudi v časih, ko se je vse rušilo. Nič čudnega to, ko so temelji tako trdni, tako realni in premišljeni, da ni pričakovati drugega ko rast in prospevanje. Kolping ni bil sanjač, no realen človek, skozi in skoi'i praktičen. Vedel je, kaj potrebujejo pomočniki za dušo Ln telo in sam in njegova društva so jim dala. Kolping je ljudi razumel, zato je mcgel tudi pridobiti in voditi njihove duše, zato je mogel ustvariti za pomočnike to-j liko dobrega. Drugi dan po slovesni maši v votivni cerkvi in po pontifiknlni v Štefanovi so se vršili veličastni obhodi in zborovanja. Gesla dneva so bila: Družina, demokracija in mir med narodi. Generalni tajnik rokodelskih društev dr. Wattermann je podal poročilo o organizaciji in naznačil smernice, ki se jih je treba držati j v dosego velikih idealov. Kelmorajnski dan je j imenoval >dan upanja«, dunajsko zborovanje 1 pa »dan krepkega hotenja«. V Kelmorajnu je ! izrazil upanje, da bo sledil zborovanju razmah društev kot ob Kolpingovem času. Po preteku petih let je mogel ugotoviti, da je narastlo šte-I vilo društav od 1360 na 1770, število aktivnih članov od 72.715 na 105.000, in naklada Kol-pingovega lista od 64.000 na 95.000! Število lastnih društvenih domov znaša 415. Zlasti se širi Kolpingova misel v Švici, Holandski, v Ameriki in Ogrski. Najmlajši poganjek katoliških rokodelskih društev je v Romuniji, katerih centralna zveza je bila zadnja včlanjena. Po leh podatkih je poudaril, da doslej ni bila organizacija še nikdar tako močna, a da se ni samo razširila, temveč tudi poglobila. »Prodrli smo v globino Kolpingovega duha,« je rekel, >in v njeni našli zaklade socialnih naukov, žar socialne ljubezni, svetostnega očeta, te prikazni resnične božje duše in prijatelja človeških duš« kot je označil v svetem letu 6veti oče Adolfa Kolp nga z opombo, da so katoliška društva rokodeLskih pomočnikov po. klicana, da delujejo za obnovo človeške družbe. Družinsko misel, ki ji je doba sovražna, je zato treba gojiti in krepiti. »Tudi mi hočemo socializem, toda socializem, ki izvira iz družine, ki srčno veže ljudi, da streme ustvariti tudi socialne prilike. Dan za dnem delamo v društvih in gojimo sposobnost, čast in duhovno svobodo pri delavcu med narodom in zato hočemo demokratičnega duha v vsem javnem življenju, duha, ki ne bi bil samo v ustav» nih listinah, marveč bi kot ^luh naroda živel in se udejstvoval v delavnici, v obratu, v družbi in v političnem življenju. Za nas nj demokracija predvsem politična forma, temveč duševna usmerjenost. Iz te usmerjenosti raste samo ob sebi spoštovanje sleherno narodnosti. Svobodo narodov, pravičnost in ljubezen ne zahtevamo le zase, temveč za vse narode celokupne družine človeštva.« Dnevne novice Je izvršila Avstrija na nafti BOCiHJl tekom «tolottj, to mora biti etnlno ln vztrajno delo julijskih fašjev. Za zgled stavimo faijo v Sežani, žoloč, da najde njegovo delo od in e v v vsej pokrajini.« Posvetitev nove cerkve. Preteklo nedeljo Je goriški nadškof Sedej poevetil novo cerkev v Mirim. Slovesnosti se je udeležilo ogromno Število Vipavcev In mnogo duhovšične. Škotu so postavili slavolok. Prejšnja cerkev je bila porušena med vojno. Aretirana je bila v Zabčah pri Tolminu Ivana Jan, stara 80 let, pod obtožbo, da je žalila клrabili er je. Knarbinerji so vložili ovadbo. V*oron uradnik. Znano je, da so v Istri do-etavljnjo listi stlno neredno, kljub temu, da odhajajo iz osrednjih pošt popolnoma v redu. Ravna-natelji centralnih pošt so ponovno izjavili, da tiči ikrivda nerednega dostavljanja pri lokalnih organih. Dogodki kažejo, da je ta domneva upravičena. V Vranjem selu, ki prejema pošto potom postnega urada v Vižinadi, niso prejeli hrvatskih listov že štiri mesece, t. j. od dneva, ko jo zasedel mesto poštnega uradnika neki novi gospod. Pred dnevi jo Sel neki naročnik sam iskat pošto v Vi-žtnado. Pri poštarju so je pritožil, da nt ie štiri mesece prejel lista. Poštar mu je mirno odgovoril: >Dokler bom jaz v tem uradu, ne pride v Vranje oelo niti en hrvaški list.« Višjim oblastvom zadeva menda ni znana. Odvetniški izpiti v Trstn. Te dni eo se vršili v Trstu po treh letih odvetniški izpiti. Priglasilo so je 47 mladih doktorjev. Izpraševnlnt komisiji je predsedoval svetnik Ferri. Že pri pismenem izpitu je padlo 30 odvetniških kandidatov, pri ust-menem sta padla še dva. Ta nenavaden izid je presenetil predvsem kandidate, a tudi ostalo javnost; saj je padlo več kandidatov, ki so že priznani Jrrristi, med njimi tudi zač:;sni profesor prava na tržaški trgovinski univerzi. Kandidati zvračajo krivdo za katastrofo na člana komisije prof. As-quinija, nekdanjega rektorja trgovinske univerze. Zdi se pa, d« je imela komisija kategorična navodila od zgoraj, ker hoče pravosodni minister dvigniti ugled odvetniškega poklica, ld je v zadnjih letih v Italiji zelo padel. Tudi zadnja reforma odvetniškega poklica zasleduje med drugim tudi ta smoter. Pri izpitih se je polagala važnost na teoretično stran. Priglasilo se je tudi več Slovencev iz Gorice in Trsta; izdelal je samo dr. Leban iz Trsta. Razprava proti atentatorju Sčoverdi. r Varšava, 15. jun. (Izv.) Danes dopoldne ee je pričela razprava proti atentatorju Ko-verdi. Atentatorja zastopa en odvetnik iz Vil-ne in trije varšavski odvetniki. Na predlog državnega pravdništva je bilo povabljenih 16 prič in na predlog zagovornikov 6 razbremenilnih prič, med njimi tudi atentatorjeve etar-šo. Dvorano je zasedlo številno oličinstvo in mnogobrojni zastopniki časopisja, med njimi tudi poročevalca moskovskih listov »Izvestja« in »Pravde«. Predsednik je sporočil, da pride bivši poslanik v Londonu Roeenholz, ki bo zaslišan kot priča, šele zvečer. Pri izpraševanju o personaliiah je Koverda izjavil, da ne ve, kako državljanstvo poseduje. Na vprašanje, ali ве čuti krivega, jo izjavil: >Priznam, da 6em ubil Vojkova, ne priznam pa nikake krivde.« Popisal je nato potek atentata in rekel, da je izvršil ta čin kot protest proti postopanju bolj-ševikov v Rusiji. Zatem se je pričelo zasliševanje prič. Oče napadalca je izpovedal, da se je po vojni v rdeči armadi bojeval proti Poljsld. Po sklepu mirn v Rigi pa je odšel na Poljsko, kjer je bila njegova družina. Prej je bdi pristaš eocialnorevolucionarne stranke. NERESNIČNE VESTI 0 NUNGESSERJEVI USODI. * v Newyork, 15. jun. (Izv.) >Associated Presse« javlja: Z oziram na poročila iz Kve-beca, da so videli na severu v kanadskih gozdovih svetlobne signale z raketami, kar so spravljali v zvezo s tem, da sta to mogoče Nungesser in Coli, javlja sedaj gozdna uprava, da so to očividno znamenja gozdarskih oddelkov, ki so poslani v ta kraj na raziskovanja. V dr. Wattermannovem poročilu nakazana vprašanja so potem razmotrivali trije govorniki. Generalni prezes društev msgr Hiirth je govoril o idealu katoliške družine z ozirom na rokodelske pomočnike in o nalogi društev v tem praven; nemški poslanik grof Lerchen-feld je govoril o demokraciji; obravnavajoč forme demokracije, voditeljski problem in mo-derno družbo, je zaključil s formulo: Demokracija v luči krščanskih naukov in v okviru krščanskega pojmovanja sveta. Velikopotezen je bil govor kanclerja dr. Beipla o poti k miru med narodi. Preobširen Je, da bi ga mogli dati le v izvlečku, zato naj zadošča njegov finale. Se je dosti dela za mir med narodi, katerega ee moramo .poprijeti vsi. Vsi, ker sami ministrski predsedniki in zunanji ministri in vlade same ne zmorejo obdržati miru med narodi. Trajno se pa more vstvariti mir le, če se postavi zanj v lastni državi in z ostalim svetom celokupni narod. Zavest mora prodreti, da smo vsi otroci ene družine, otroci božjL Pri vsem svojem ravnanju in dejstvovanju se moramo držati zapovedi Jjubeznl in velike prepovedi, ki zabranjuje eumničenje in nezaupanje. »Svetovni mir se bo mogel uspešno doseči in se bo dosegel, če ee priznajo kot temelj mirovni zakoni večnega kneza miru, našega Gospoda Kristusa.« Gotovo je ta drugi mednarodni kongres rokodelskih pomočnikov pomemben ne samo za organizacijskiorazvoj Kolpingove ustanove, temveč tudi za prijateljske odnošaje med posameznimi narodnostmi ter za moralno povzdi-go človeške družbe. Zato in tudi da vzbudimo večje zanimanje za Kolpingove ustanove med nami doma, se nam je zdelo umestno, da o tem kfingresu obširneje poročamo. Bog blagoslovi poštene rokodelstvo] V kočevskem okraja je bilo v nedeljo 12. t. m. troje političnih «ostankov. V Škocjanu pri Turjaku in na Turjaku je govoril posl. Jarc. V medsebojnem razgovoru so se obravnavale krajevne potrebe. V Vel. Laščah je poročal dekan Skubic o dela obl. skupščine, posl. Јагс pa o zunanjem ln notranjem političnem položaju. Vsi shodi eo uspeli jako zadovoljivo. ir Sprememba pri sprejemanja strank pri oblastnem odboru mariborske oblasti. Oblastni odbornik g. Marko Kranjc sprejema namesto v pondeljkih v sredah, oblastni odbornik dr. Andrej Veble pa namesto v sredah v pondeljkih od 11. do 12. ure. ir Imenovanje. Oblastni odbor mariborske skupščine je imenoval za šefa gradbenega urada pri skupščini g. Fišerja, dosedanjega predstojnika gradbene sekcije v Murski Soboti. ir Primer bede železniških uslužbencev. Iz Prevalj nam poročajo: Žalostno sliko, kako se godi danes železniškim uslužbencem, kaže naslednji primer: Progovni delavec P. V. se je vsled slabosti in gladu zgrudil pri delu nezavesten. Vsled premalega zaslužka si ni mogel privoščiti dovoljne hrane. Skrbeti mora za bolno ženo in tri nedorastle otroke, dobiva pa Je 280 Din plače na meseci Od tega pTača za stanovanje in fnleko 150 Din, tako da mu ostane za prehrano celokupne družine le šc 100 Din na mesec. In s tem se naj preživi in oblači pet ljudi I — Ta primer zadostuje brez komentarja! -)(- Poročila sta se pretekli ponedeljek v Sodražici g. Ivan B e n č i n a ln gospodična Francka Perovšek. — Novoporočencema iskreno čestitamo! Bilo srečno! ir ' Izseljevanje v Kanado do nadaljnega ukinjeno. Izseljeiniški komisarijat v Zagrebu sporoča, da je kanadska vlada ustavila za daljšo dobo doseljevanje v Kanado. Paro-brodska društva so dobila nalog, da vrnejo posameznikom že vplačana neplačila. ir Razpisana zgradba ceste. Gradbena direkcija opozarja vse interesente na I. ofert-no licitacijo za dovršitev drž. ceste Kraljevo-Raška, ki se vrši v računskem oddelku ministrstva za gradbe v Belgradu in sicer: dne 30. "junija t. 1. za III. del ccste od km 68.500 do km 29.700 do km 36.520, dne L julija t. 1. za VII. del ceste od km 80.300 in dne 2. julija t. 1. za VI. del ceste od km 56.000 do km 68.500. ir Dunajska vremenska napoved za 16. junija: Pričakovati je puslega vremena, od časa do časa dež (nevilile), temperatura pade. ir Pomnite: Pralni prašek Ženska Hvala razkraja nesnago. ir Trgovski pomočnik mešane stroke, srednjih let, kateri se nahaja že delj časa brez posla, prevzame vsako mesto; gre tudi na deželo. Ker je isti v bedi, se sprejem toplo priporoča. Cenjene ponudbe ozir. informacije podružnica lista v Mariboru. ir Sezona konserviranja sadja je pričela. Trgovina I. Gajšek nasl., Ljubljana, Sv. Petra cesta, ima v zalogi prvovrsten Pergament papir po zelo nizki ceni. Prodaja na drobno in debelo. ir Pri pomanjkanju teka, slabem želodcu, leni prebavi, črevesnem zaprtju, težkočah prebave, koprivastih izpahkih, srbečici osvobodi naravna »Franz - Josef« - grenčica telo strupov gnjilobe, ki se nabere v njem. 2e stari veščaki zdravilstva so priznali, da slovi »F r a a z - J o s c f« - voda kot vseskozi zanesljivo čistilo za črevesje. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ir Visoko starost dosežete le, če se odpoveste nepotrebnim strupom. Opustite redno uživanje prave kave in pijte vsak dan Ziko! Dobi se povsod v rdečih zavitkih. ir Pozor — lovci! Tvrdka »Riba« v Ljubljani, plačuje sveže ustreljene srnjake a 15 Din za kg. Franko oddajna postaja. •k ITO — zobna pasta najboljša. ir Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo >PEKATETE«, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge. Naj bo v tujini, naj bo doma, k jedi, med delom, se vedno prileže če si s čašo C1 i o limonade človek onemoglo dušo priveže. CfuMfana 0 Češkoslovaški faktorji v Ljubljani. Sinoči se je v čast češkoslovaškim gostom vršil banket, ki ga je priredila Zveza faktorjev za Slovenijo. Udeležili so se poleg gostov tudi vsi naši faktorji s soprogami, obenem zastopniki naših tiskarn in zastopniki raznih društev, ki goje stike z češkoslovaškim narodom. Dalje zastopnik vlade vladni Svetnik dr. Marn, minister n. r. dr. Kulovec, zastopnik magistrata dr. Fuchs, zastopnik Jugoslov. čsl. lige R. Pustoslemšek, zastopnik TOI zbornice Ivan Jelačin, zastopnik obrtniške organizacije prof. Prezelj, dr. Krivic, Liko/.ar in drugi. Goste so pozdravili predsednik zveze slovenskih faktorjev F. Štrukelj, 7.n vlado dr. Marn, za magistrat dr. Fuchs, za zbornico TOI 1. Jelačin, za Jug. čsl. ligo R. Pustoslemšek, zastopnik zveze grafikov za Slovenijo, v imenu pisateljev dr. Lončar. Po govorih je pevsko društvo ] »Grafika< zapelo par pesmi. Gostje so si včeraj dopoldne ogledali Jugoslovansko tiskarno in njeno telinično ureditev. V knjižnični dvorani tiskarne jo bila prirejena okusna razstava najlepših tiskarskih izdelkov iz veeh mnogoštevilnih oddelkov, ld jih ima to veliko tiskarsko podjetje. Gostje so se zelo pohvalno izrazili o razstavljenih predmetih in o tehnični sposobnosti tiskarne. Ravnatelj Jugoslovanske tiskarne g. Karol Ceč je imel na večernem banketu lep etrokovnjaški govor o tiskarski umetnosti, ki so ga vsi udeleženci spremljali z največjim zanimanjem. O Orlovski odsek Krakovo-Trnovo priredi v nedeljo, dne 19. junija ob pol 4 popoldne na letnem telovadišču, Korunova ul. 14 javno telovadbo združeno z veselico. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. Vabimo vse naše prijatelje, da se prireditve gotovo udeležijo ter s tem pokažejo, da znajo ceniti orlovsko delo. — Bog živil © Vabimo na kuluk. Na Stadionu se zopet pridno gibljejo prostovoljci kulukarji, da pripravijo telovadišče za javen nastop kranjske polovice OP. dne 3. julija. Dela je še veliko. Pridi in pomagaj. Posebno ljubljanske in okoliške Orle in prijatelje vabimo, da prihodnje dni in večere žrtvujejo Stadionu. O Poročil se bo v nedeljo, dne 19. junija g. Franc Kolšek, trgovec, z gdčno Miro Cerkvenič iz Ljubljane. Obilo sreče! O Učenci П. c razreda П. drž. realne gimnazije naj se udeleže pogreba svojega sošolca Radovana Negra v četrtek 16. t. m. ob 16. uri iz drž. bolnice. — Razrednik П. c. O »Zveza Slovenskih vojakov is svetovne vojne« podružnica Moste, poziva vse svoje člane in bivše bojevnike, da se polnoštevilno udeleže odkritja spomenika padlim tovarišem pri Sv. Petru v Ljubljani, dne 19. t. m. ob pol 11. uri dopoldne. — Odbor, © Umrl je 14. junija v hiralnici sv. Jožefa g. Blaž Jerneje. Pokoj njegovi duSil © Rimski spominski kamen velikih dimenzij so odkrili pri polaganju poStncga ka-blja na Bleiweisovi cesti. Na posredovanje muzejskega ravnatelja dr. Mala je načelnik tehnične sekcije tukajšnje poštne direkcije g. Bano odredil, da se bo ta rimski spomenik dvignil in prepeljal ▼ muzej. © Vrtni koncert danes na praznik od 17. do pol 24. ure v hotelu Miklič nasproti glavnega kolodvora. Vstopnina prosta. © Električna cestna železnica ▼ Ljubljani naznanja, da se bo vršil promet v petek 17. in v soboto 18. t. m. na progi Mestni magistrat—Glavni kolodvor vsled popravila Dunajske ceste med postajališči Glavna pošta in Kavarna Evropa s prestopanjem, r—. Obratno vodstvo. © V Higienskem zavoda se ▼ pisarni in laboratorijih uvede poletni delovni čas od 8. do 14. ure pričenši s 15. junijem 1927 in traja do 30. avgusta 1927. Na to spremembo se občinstvo opozarja. © Stražnik zapisal mestno občino. Ljubljanska policija je zelo stroga in ne prizanese nikomur, pa tudi mestni občini ne, če le zapazi kaj, da z njo nekaj ni т redu. Tako je vestni stražnik zapazil, da je dober meter globok vodnjak na Lončarski stezi nad Ljudskim domom žc dalj časa nezavarovan. Poprej je bil studenec zavarovan s težkimi železnimi vrati, od katerih je imela vsaka stranka svoj ključ. V zadnjem času pa so vrata razpadla in je sedaj studenec povsem nezavarovan. Pred vodnjakom se vedno igrajo mali otroci in ni izključena kaka večja nesreča. Policija je mnenja, da bo treba energično nastopiti pri mestni občini, da se ta studenec zavaruje. © Moška očala je pričetkom tega tedna neki naročnik pozabil v pisarni Jugoslovanske tiskarne. Dobe se ondi. © Izjava glasom katere naznanjam, da nisem plačnica za nobene dolgove, katere bi napravil moj mladoletni sin Anton Keršič. — Antonija Keršič, posestnica in gostilnlčarka, Ljubljana VII. Gospem in gospodičnam priporočamo zalogo krasnih Samskih oblel?, kril in bluz najmodernejšega kroja. fêeliliar £ Slepič, JKesfni trg Maribor □ Prireditev »Jadranske straže« danes popoldne bo zbrala vse narodno občinstvo. Ne le prilika veselja, ampak prilika manifestacije za Jadran naj bo današnja prireditev. Če tudi ni bilo bombastičnih vabil v listih, je vendar vsak Mariborčan obveščen dovolj in tudi zaveden dovolj, da se te prireditve udeleži. □ Tečaj za negovanje dojenčkov. Od 17. do 25. junija se vrši tečaj za negovanje dojenčkov v dekliški šoli v Cankarjevi ulici. Matere in dekleta se bodo praktično vežbale ▼ negovanju in oskrbi dojenčkov. Tečaj je brezplačen in priporoča se, da se ga udeleže matere in dekleta v čim večjem številu, ker je ravno od nege dojenčka odvisno zdravje in bodočnost bodočega človeka. Tečaj otvori dne 17. t. m. šef zavoda za zaščito dece dr. Dragaš iz Ljubljane, zaključi ga pa g. dr. Va-ljavcc. Priglasi se sprejemajo dopoldan vsakega dne v državnem dečjein dispanzerju, Slomškov trg 6. »Orel« Krakovo-Trnovo priredi v nedeljo 19. junija ob pol 4 pop javno telovadbo na lastnem letnem telovadišču т Kanmovj ulici Stev. 14. t: Po telovadbi veselica. □ Grafična razstava. Danes ob 10. uri dopoldan je otvoritev I. grafične razstave v Mariboru v čitalniški dvorani študijske knjižnic« (mala kazinska dvorana). Razstava bo odprte od 16. do 19. junija in priporočamo, da si jc vsakdo ogleda. □ Ponovitev prireditve požarne brarnbe Radi nad vse pričakovanje dobro uspele prireditve mariborske požarne brambe v nedelje dne 12, t. m. se ista ponovi zopet danes popoldan ob 3. uri v Zadr. gosp. banki. Spore: Potovanje po Jutrnvcm. Danes, na praznik sv. Pnšnjega telesa, popoldne ob 4. uri bo ime! g. Žuiavc drugo predavanje џ potovanju uo Jutro Dne 10. julija 1927 velik orlovski nastop celjske in mariborske Ekspoziture v Celju. vem.Predaval bo o gornjem Egiptu, Luksorju, Каг^ naku, dolini kraljev, kjer Je grobnica Tutankara-nova, in o njenih zakladih. Predavanje bodo pojasnjevale ekioptične «like. Nedeljska obilna udeležba kaže, da »e ljudstvo za to predavanje zelo urnima. HrastniU Proslava 40 letnico prostovoljnega gasilnega društva v Hrastniku. Gasilno društvo, ki obhaja 40 letni jubilej svojega obstoja, je bilo ustanovljeno skupno s trboveljskim gasilnim društvom, a se je nekaj let pozneje odcepilo. V začet Ira je imelo nemški poveljevalni jezik. Ko je v Hrastnik prišel duh slovenske narodne zavesti, je večina članov sklenilo vpeljati slovensko poveljstvo, nekaj članov se je odcepilo. Društvo ima lep gasilni dom, katerega jo lansko leto dogradilo z izdatno podporo občine in bo v nedeljo 19. t. m. blagoslovljen. Lepaki naznanjajo sledeči program: V soboto zvečer je bakljadn od gostilne g. F. Loger na kolodvor, od tam k »Narodnemu domu«, kjer bo slavnostno zborovanje. V nedeljo zjutraj ob pol 6 buduica od rudnika do postaje, ob 8—9 sprejem tujih gostov na postaji, nato pohod v Narodni dom, kjer pozdravi občinstvo trboveljski župan g. Sitter. Ob pol 11 blagoslov gasilnega doma, nato služha božja na prostoru pred šolo. Nato dekoracije zastav in delilacija. Popoldne je od 1—2 ogled raznih industrijskih panog, od 2—3 promenadni koncert na veeeličnem prostoru na Bajerjah. Društvu, ki ima ve.like naloge, želimo, da dostojno proslavi svoj jubilej. 1>©pisi Marenberg. Škodljivci hmelja. Hmeljarji se pritožujejo, da jim voluharji delajo veliko škodo na hmelju. Zatirajo jih na vse mogoče načine. Tu pa tam se je tudi pokazala peronoepo-ra. Drugače kažejo nasadi jako dobro. »Slovenski akademski okteU v Ljubljani, priredi na Telovo ob 3. uri popoldne (po prihodu vlaka) v prosvetnem domu v S t. Vidu pri Stični drugi pevski koncert z novim programom najmodernejših umetnih in narodnih pesmi. Vabljeni 1 Vodice nad Ljubljano. Tukajšnji orlovski odsek praznuje v nedeljo 19. t. m. svojo 15 letnico. Popoldne ob 1. uri dohod gostov. Ob 2. uri cerkven govor in litanije. Ob pol 4. uri javna telovadba in slavnostni govor. — Prijatelji orlovstva vabljeni od blizu in daleč. V slučaju slabega vremena bo v Prosvetnem domu telovadna akademija z zanimivim sporedom. Odbor sa nabavo novih zvonov pri Sv. Trojici se zahvaljuje vsem, ki so na kvaterno nedeljo prispevali na veselici na korist zvonov. — Odbor. Pevski zbor učiteljstva UJU v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 19. junija 1927 ob 15. uri v Domn v Št. Vidu koncert pod vodstvom prof. g. Adolfa GrObminga. Na programu so najlepše skladbe slovenskih, hrvatskih in srbskih skladateljev. Ceno so običajne. Predprodaja vstopnic pri gni. T. Zakotnik v Št. Vidu. K obilni udeležbi najvljudneje vabi — Odbor. Iz Prevalj. Društvo »Kolo jugoslovanskih sester* je na inicijativo gospe predsednice naklonilo izdatno pomoč v živilih gladujoči družini železniškega progovnega delavca Valentina Počivalnika in ga s tem v skrajni bedi začasno rešilo gladu. Za lepo delo človekoljubja in usmiljenja omenjenemu društvu najprisrčnejša zahvala in Bog plati 1 Na Breznici so danes, na Telovo, ponovi Fr. Ks. Finžgarjev >Divji lovec«, ki je pri prireditvi Jugoslovanske Matice — podružnica Breznica, tako krasno uspel. i Cerlcvenl ve&tsiiK Ljubljana. SPORED PROCESIJE PRESV. RESNJEGA TELESA V STOLNICI. Ob osmih slovesna pontifikalna maša. Ob pol devetih se prične ob vedrem vremenu pomikati procesija, ki gre: Pred Škofijo, skozi Stritarjevo ulico pred frančiškansko cerkev, I. blagoslov. — Skozi Wolfovo ulico mimo Zvezde, Kon-rresnl trg, Vegova ulica, pri Križankah H. blagoslov. — Po Emonsld in Cojzovi cesti, čez Šentjakobski most pred šentjakobsko znamenje, III. blagoslov. — Po Starem in Mestnem trgu pred mestno hišo, IV. blagoslov. Raiirrstiter. I. Šole: 1. Tretja mestna deška osnovna Kola. 2 Prva mestna deška osnovna šola. 3. Prva deška meščanska šola. 4. Trgovska šola. 5. Pripravnica z deško vadnico. 7. Realka. 8. III. državna realna gimnazija. 9. Državna realna gimnazija na Poljanah. 10. Prva državna gimnazija. II. Društva: 1. Prosvetna zveza T. zastavo. 2. Krfčansko žensko društvo. 3. Katoliško mladeniško društvo 4. Katoliško društvo rokodelskih ]>omočnikov. 5. Krekova mladina in kršč. socialisti. 5. Akademična društva »Danica«, »Zarja« in »Borba«. Starešinstvo. III. Žonske Marijino druibe: 1. Dekliška Marijina družba iz Licbtenthurna. 2. Dekliška Marijina družba iz Križank. 3. Uršulinskn tretja kon-grcgacija. 4. Kongregacija Marije Pomočnice. 5. Stolne kongregacije z zastavo. 6. Notranja uršu-linska kongregacija. 7. Kongregacija gospodičen in gospe pri oo. jezuitih. IV. Bandoro Naše Ljube Gospe. Ženske svetilke. — Udeleženke v narodnih nošah. V. Bandoro presr. Rošujega Telesa.. Moški svet {Ici, Moške Marijine družbe. Stolna Vtncencijeva konferenca. VI. Dečki in deklice. VII. Prvi oddelek vojaštva z godbo. VIII. Mestni magistrat. Trgovska zbornica. Uradmšlvo. Univerza. Oblastni odbor. IX. Oo. frančiškani. Duhovščina. Presvetli z Najsvetejšim. X. Veliki župan z uradniki in čaetnlld. XI. Drugi oddelek vojaštva. Verniki ob ulicah, kjor se pomika procesija, naj pokažejo svoje spoštovanje do presv Rešnjega : Telesa s tem, da okrase ln razsvetle okna na ulico. Občinstvo se naproša, da s prehodi čez ulico ne trga procesije. Krščansk itokt zah'eva, da verniki pokleknejo, ko gre mimo Najsvetejše. Sv. maše so od 4 do 8 vsake pol ure. Po slovesni osmi sta še dve tihi sv. maši: ob 9 in pol 12. * * * Slovesna dovetdnevnica na čast presv. Srcu v cerkvi sv. Jožeta se prične v petek 17. t. m. in traja do sobote 25. t m. Vse te dni bo zjutraj ob 6 ev. maša z blogoslovom, zvečer pa ob pol 8 govor in blagoslov. 1'rnznik presv. Srca se obhaja v nedeljo 26. t. m. Ob 6 zjutraj skupno sv. obhajilo, ob 8 slovesna sv. maša, ob pol 8 zvečer procesija г Najsvetejšim in obnovitev posvetitev drnžin pre-svetemu Srcu. — Ta dan dobe verniki v tej cerkvi papotai odpustek, kolikokrat obiščejo cerkev in molijo po namenu sv. očeta. Poravnajte naročnino! Naše dllfaštvo Društvo slovenskih akademikov r Belgradu. II. občni zbor se je vršil U. t. m. in je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Joža Pavlin, drd. med., podpredsednik I. Avg. Ruter, cand. med.., tajnik I. Berdnik, cand. iur., blagajnik Slavko Borštnar, cand. iug., odbornik Serafin Vakselj, drd. med. — Revizorja: Anton Grabor, cand. med. in Ludovik Benčina, cand. med. Dijaški orlovski tečaj nn Košljunn na otoku Krku se bo vršil 8. do 17. julija t. 1. Na tečaju bodo zastopane skoro vse srednje in visoke šolo v hrvatskih krajih. Na programu je 15 načelnih referatov, debatni sestanki, telovadba, javni nastopi, zabavni izleti i. dr. Tzmed referentov naj omenimo škofa dr. Srebrniča in dr. Aleša Uše-ničnika. — Cena za hrano in stanovanje od 8. do 17. julija je za dijake 150 Din, za druge nekaj več. »Kreki: v Pragi. Praga je nositeljica 1000-letno slovanske krščanske kulture. Na vsakem koraku srečujete sto prič slavnih dob katoliških Cehov. Ze davno pred vojno je bila pa tudi žariščo slovansko vzajemnosji. To svojo vlogo je v vzvišeni meri prevzela po vojni, ko je postala zopet središče narodne državo Sto in sto kulturnih delavcev z vseh koncev širne slovanske domovine se tu shaja in deluje. Delujo tu tudi vrsto let jug. kat. akad. društvo »Krek«. Oprt ob 17 letno tradicijo in močno simpatije češkega kat. dijaštva in cele češke katoliške javnosti pridno pomaga zbirati in organizirati krščansko misleče in živečo elemente med praškim dijaštvom. V Cirilmetodeiskl ligi že od ustanovitve tvori eden osnovnih delov, a to zlasti vsled organizatorne zmožnosti, prirojene med Slovani menda najbolj Slovencem. — Svoiim članom nudi vse, kar moro krščansko kulturno društvo nuditi, a kar je glavno: zbira v sebi vse katoliške jugoslovanske akademike in jim daje smernice za njihovo delo in udejstvovanje na svojem polju. Toda od krize dinarja v 1. 1923. se število jugoslovanskih dijakov v Pragi, posebno pa »Krekovcev«, ki se rekrutirajo po največ iz nepromožnih slojev, stalno krči. Morda je to strah pred pomanjkanjem, morda nekaka komodnost, sedaj ko imamo univerzo doma, ki drži naše fante doma. V zadnjih časih se ja slovenski študent nekako rnzvadil, saj po večini in so kar nekako boji prestopiti domači prag. A ves ta strah je nepotreben! Ni tu v Pragi lako drago kot se navadno misli, niti tako ne kot v Zagrebu ali Belgradu. Skromen študent more s 1000 Din «500 Kč) Ze kar živeti, kar je v Zagrebu najbrž bolj težko. I)a moremo svoje široko razpredeno delovanje v smislu tradicije uspešno nadaljevati, nam je treba novih tovarišev. Stari končujejo, odhajajo, a novih ni. — Ne botte se skromnih žrtev, ki so vam bodo bogato rentiralel — »Krek«. Šolske vesti. • Drïavna gimnazija v Mariboru — zrelostni izpiti. To leto predseduje izpitom ravnatelj dr. Jos. Tominšek. Izmed 46 osmošolcov jo v junijskem roku pripuščenih 42; ti so od 7. do 11. junija dovršili pismeni izpit. Po uspehu pismenih izpitov ni zavrnjen noben kandldn', a štirje so oproščeni ustmenih izpitov, kl se prično 15. junija in bodo končani 21. junija. Kandidatinj jo 5, realna gimnazijca sta 2, ostali (40) so humanisti. Drïavna trgovska akademija v Mariboru. Ob sklopu šolskega leta 1920-27 se ukine državna dvo-razredna trgovska šola v Mariboru. V prihodnjem šolskem letu 1927-28 se bo vršil pouk v I. in II. letniku drž. trgovske akademije, ki se v nadaljnjih dveh šolskih letih izpopolni še s III. in IV. letnikom. Vpisovanje za šolsko leto 1927-28 so bo vršilo dne 30. junija od 9—11 v šolskem poslopju na Zrinjskega trgu 1-1. Vnanji učenci se prijavijo lahko pismeno. Prijavi naj priložo zadnje šolsko izpričevalo, rojstni in krstni list in franlurano kuverto z naslovom za odgovor. V I. letnik se bodo sprejemali učenci in učenke, ki so dovršili vsaj z dobrim uspehom štiri razrede srednje šole, in oni absolventi (-nje) četrtega razreda meščanskih šol, ki so napravili završni izpit z najmanj dobrim uspehom in imajo zlasti v slovenščini in v realnih predmetih (računstvo, fizika, kemija, zemljepis in zgodovina) vsaj red »dobro«. V nasprotnem slučaju bodo morali delati poseben sprejemni izpit, ki se bo vršil v začetku meseca septembra. Dan pričetka teh izpitov bo pravočasno objavljen. V II. letnik so bodo sprejemali samo taki učenci in učenke, ki so dovršili I. letnik trgovske akademije. Na državni deški meščanski šoli v Krškem se vrši vpisovanje učencev in učenk v poletnem roku za I. razred dno 29. in 30. junija 1927 v ravnateljev! pisarni, II. nadstropje, obakrat od 8—12. Učenci in učenke naj se zglasijo v spremstvu staršev ali njih namestnikov z zadnjim šolskim izpri-čevalom in krstnim listom ter domovnico. — Izpiti za privatisée so vršijo v ponedeljek, dno 27. junija od 8—12. — Ravnateljstvo. Državna strokovna šola za puškarstvo v Kranju. Vpisovanje učencev se vrši dne 1. in 2. julija od 9—12 in od 14—16. Predhodnim pismenim prijavam je priložiti znamko za odgovor. Sprejemni pogoji so: Absolvirana petrazredna ljudska šolo, starost 14 let (to starost mora učenec doseči v tekočem šolskem letu) in da je učonec 7/1 rav ter normalno razvit. Učenci se imajo predstaviti v spremstvu roditeljev ali njih namestnikov in se izkazati z odpuslnico ljudsko šole, rojstnim listom in domovnico. Vpisnine ln šolnine ni. Pouk traja štiri leta. Za praktični pouk dobijo učenci ves materija! in orodje brezplačno od zavoda, knjige, risalno orodje itd. za teoreiičui pouk pa morajo prinesli seboj. Po dovršeni učni dobi dobijo učenci-absolventi odhodna Izpričevala, ki jim dajo — po 1 izpolnitvi zakonitih predpogojev — pravico do samostojnega izvrševanja puškarske ozir. graverske obrti. Vsa nadaljnja podrobna pojasnila daje ravnateljstvo drž strokovne šole za puškarstvo, ki jo nastanjeno v drugem nadstropju drž. realne gimnazije v Kranju. — Ravnateljstvo. Nazznantia Krajevna skupina društva nroiSniških upokojencev za Slovenijo bo imela dne 26. juuija t. 1. ob 10. uri dopoldne v gostilni »pri Zlatem konju« v Mariboru, Vetrinjska ulica, svoj letni občni zbor, na katerega vljudno vabi člane društva Vodovodna zadruga v Vašah pri Medvodah priredi v nedeljo dne 19. t. m. veliko vrtno veselico. Ker jo čisti dobiček namenjen za zgradbo vodovoda, Vas vljudno vabi odbor. Na Vrhpnlju pri Moravčah bo v nedeljo dno J9. t. m. ob 3. uri pop. gostovanje dram. odseka izobr. društva iz Dola s krasno komedijo »Namlš-ljeni boinik<_ K obilni udeležbi vabi Dramski odsek. Ciubljanslco aleđiščc 0PEBA. Začotck ob 20 zvečer. Četrtek, 10. junija: GROFICA MARICA, opereta. Izveu. Gostovanje v Kranju. Začetek ob 16. Petek, 17. junija: TAJDA. Red C. Sobota, 18, junija: ORLOV. Opereta. Red B. Nedelja, 19. junija: GROFICA MARICA. Izven. Na korist bolniškega fonda Združenja glod. igralcev. Mariborsko fjleđiščc Četrtek, 16. junija ob 20: SVET. Premijera. Pelek, 17 junija: Zaprto. Sobota, 18. junija ob 20. uri: SVET. Ab. A in (C). Kuponi. Razbit shod dr. Pemarja v Turnišču. Morda sc je zahotelo dr. Pernarju po porazih, ki jih doživlja HSS na Hrvaškem, lepega shoda in je zato prišel v Prekmurje. Bodi vzrok ta ali oni, dejstvo je, da se je preteklo nedeljo pojavil v Turnišču. Pričakoval je, da bo njegov nastop zmagoslaven. Mož se je varal in gotovo je, da si za cclo življenje zapomni, kar je doživel in si drugič stokrat premisli, predno sc zopet poda v Turniščc. Ncle da sc mu shod ni posrečil, marveč tako rekoč niti do besede ni prišel m to v Turnišču, kjer jc pred par meseci ustanovil strankino organizacijo in ki bi po zatrjevanju mnogih imeli postati glavna Radičeva trdnjava v Prekmurju. Ko je prišlo ljudstvo po pozni maši iz cerkve, sc je postavil dr. Pernar pod večsto-letno mogočno lipo in je začel govoriti: »Jaz sem poslanec HSS«. Temu stavku jc sledila ploha medkliccv: »Nc republikanske! Kje pa imate svojo republiko? Proč z Radičcml Živel dr. Korošec!« Gromovitim »živijo« klicom in navdušenemu ploskanju ni hotelo biti konca. Ko se je hrup nekoliko polegel, je dr. Pernar nadaljeval: »Naša stranka hoče ljudstvu pomagati.« Dalje ni mogel govoriti, ker se jc zopet pričelo kričanje: »Dol Radič! Živijo dr. Korošccl Živela naša SLSI« Še enkrat je poizkusil dr. Pernar: »Mi nismo proti veri!« Sedaj šele jc naletel. Kakor udarci so padale na njega krepke besede ljudstva: »Mi imamo svojo stranko. Nam Hrvatske ni treba. Proč Radićl Živela SLS.« Takega upora dr. Pernar ni pričakoval, zato ni čudno, da je prišel popolnoma iz ravnotežja. Par besed je še povedal, a tiho, da so ga slišali lc najbližji. Kakor iz enih ust je zadonel klic tisočglavc množice: »Govorite glasno in slovensko. Mi nismo Hrvati, marveč Slovenci! Roke proč od naše zemlje! Živela Slovenija! Živela SLS!« Ljudstvo je povedalo svoje, potem so odšli vsi do zadnjega, ako da je ostal dr. Pernar sam. Takega navdušenja v Turnišču za Slovenijo, za SLS in za njenega načelnika dr. Korošca šc ni bilo. Razbiti shod dr. Pernarja je manifestacija, kakršnih je malo. Turniščc jc bilo dosedaj kolikortoliko rezervirano. Gotove okolščine so kazale celo na to, da jc v veliki meri Radiču naklonjeno. To jc dalo povod, da jc dr. Pernar ustanovil krajevno strankino organizacijo in mu posvečal več pozornosti, kakor drugim občinam. Sedaj pa jc starodavno Turniščc, zgodovinski ponos Slovenske krajine, pokazalo, da je slovensko, da jc cnodušno v taboru slovenske ljudske stranke. Z IISS je obračunilo, kakor najbrž še ni k do. Mariborska porota. Maribor, 15. junija 1027. ZAGONETEN ROPARSKI UMOR V PREVALJAH. V nedeljo, dno 16. januarja t. 1. so opazili stanovalci v personalni hiši 51. 16 v Prevaljah, da se vali dim iz stanovanja 86letne Kntarine Gradi š e k. Gorelo je pohištvo v stanovanju. Ogenj so kmalu pogasili, starko pa so našli mrtvo v postelji. Domnevalo se jo prvotno, da se je zadušila od dima. toda zdravnik je kmalu spoznal, da je bila umorjena. Neznan storilec ji jo tiščal z roko vrat, usta in nos tako dolgo, da so je zaduSila. — Nato je oropal denar, ki ga jo starka spravljala v slamnjačo ter zažgal pohištvo, da zabrišo sledove svojega strašnega dejanja. Načrl pa se mu ni posrečil. Orožništvo je vodilo preiskavo z voliko vnemo ter zaslišalo nebroj oseb. VeČina izjav se je strinjala v tem, da so omenjeni dan opazili malo prodno je nostal požar, v bližini zloglasnega Ignaca K r a i n o r j a , 30 letnega rudarja iz Prevalj, ki ie bil žo mnogokrat kaznovan radi raznih zločinov. Krainer je tajil, da bi on izvršil umor. Zagovarjal se je, da Je samo nameraval obiskali svojega prijatelja, ki stanuje v isti hiši, kot Gradiškova, toda ai ea našel doma. Na vprašanja, kio so io мш- dtl v času, ko Je bil izvršen umor, je izjavil, da se je nahajal v gostilni Za l'u ta. Preiskava je dognala, da se jo nahajal v omenjeni gostilni mnogo prej, za čas, v katerem jo bil izjvršen umor pa Krainer no moro dati pojasnila. Na podlagi teh ugotovitev je bil Krainer aretiran. Tudi v preiskovalnem zaporu je vso trdovratno tajil. Krainerju obtožuje najbolj njegovo izprijena življenje. Svoječasno jo bil obdolžen, da jo Grudi-šnikovo okradel, vendar mu tega niso mogli dokazati. Zelo obtežilna pa je tudi izjava obdolženčevo matere napram neki priči, češ, da bo sin prost, ako ga soseda Amalija ZdolSek no izda.. ZdolSokova jo namreč stala v bližini, ko jo Krainer po zločinu stopil iz stanovanja Gradišnikove in od-dolžeucc je bil mnenja, da ga jo opazilo, dasi se to v resnici nI zgodilo. Izjava Krainerjevo matere Jasno dokazuje, da je vedela za zločin svojega sina. Pri preiskavi so nadaljo orožniki opazili, da ima obdolženec rokav površnika nekoliko ožgan. Na tozadevno vprašanje jo bil sprva zelo zmeden in šele knsnejo jo izjavil, da so jo ožgal s cigareto. — Vsa navedena dejstva pričajo proti obdolžencu in kljub vsem tajitvam svodočijo o njegovi krivdi. Krainer jo svoje dejanje trdovratno tajil. Na podlagi pravoreka porotnikov je bil oproščen. Hatilio PROGRAMI: Zagreb 310, Breslau 322C. Praga 348Д Stuttgart 379.7, Frankfurt a. M 428.6, Brno 111.2, Rim 449, Langenberg 468.8, Berlin 483.9, Dunaj 517.2, Varšava 1111. četrtek, 18. junija. Zagreli: 20.30 fragmenti iz Moz-arlove opere >Flgarova svatba«, 22 plesom godba. — Breslau: 20 R. Bodansky-eva opereta »llanni geht tanzea«, glasba E. Kyslerja. — Praga: 20 prenos koneorta iz Mozarteja, 21 predavanje, 21.15 zabavna glaeba, 22 časovni signal praške zvezdarne, poročila, 22.30 prenos iz Narodnega doma v Vinohradih. — Stuttgart: 20 sinfoničen koncert filharmoničuega orkestra, nato vesel večer. — Frankfurt: 19.30 prenos iz Magdeburške gledališke razstave, nato: pronoe iz Kassela: zabavna glasba. — Urno: 10.15 Molier-jeva komedija »Pan z Prasatkova« prestavil K. M. Klos, 21koncert, 22—22.15 prenos iz Prage. — Rim: 21.10 Seleziono dell'Operetta »II Rè di chez Maxim« di Mario Costa. — Langenberg: 20 prenos iz Magdeburga: koncert nemške zvezo godbenikov, nato: prenos koncerta iz hotela »pri Pošti«. —. Berlin: 19.30 prenos iz državno opere: F. Schre-ker: »Der Schatzgriiber«, nato: plesna godba. — Dunaj: 20 ogrske pesmi in čardaSI, 21 večer ljudskih pesmi. — Varšava: 20 koncert (posvečen švedski glasbi). Petek 17. junija. Zagrob: 19.45 prenos iz opere zagrebškega narodnega gledišča, nato poročila. — Breslau: 20.15 z drobnogledom skozi meslo Breslau, 21 prenos iz Gleiwitza: seronade, 22.15 esperanto. — Praga: 20.10 češka opera, 21.15 klavirske kompozicije, 21.30 literarni del, 22 časovni signal praške zvez-darae, poročila, 22.20 reproducirana glasba. — Stuttgart: 20 švabslu vesel večer. — Frankfurt: 20.15 gostovanjo ljudskega odra iz Graza: »Večer v štajerskih hribih«, nato: koncert domačega orko-stra. — Brno: 19 polski večer, 22—22.15 prenos iz Prage. — Rim: 21.10 Concerto Vocale o Strumen-tale. — Langcnberg: 20.30 vesel večer, nato do 24 koncert. — Berlin: 20.30 finski večer, 22.30 zabavna glasba. — Dunaj: 19 prenos iz dunajske državno opere: Mozart »Čarobna piščal«. — Varšava: 20 koncert (posvečen Beethovnovim delom). Sobota, ISjunijn. Zagreb: 20.30 malo igrano kompo7.icije L. v. Beeetiiovna, 22 prenos iz kavarne Korso. — Breslau: 20.40 večerna zabava, 22.30—24 operetna glasba. — Praga: 20—22. prenos iz Brna, 22 časovni signal praške zvezdnrne, poročila, 22.25 prenos iz Narodnega doma v Vinohradih. — Stuttgart: 19.30 prenos iz Reulliugena: Slavnostni koncert Reullinškega pevskega krožka ob priliki njegovo 100letnice, 21.30 veeol večer, nato plesna godba. —Frankfurt: 20.15 prenos iz Kassela: Komorna glasba,21.15 R. Koppelov večer, nato do 24.30 plesna godba. — Brno: 20 vesel večer, 22— 22.15 prenos iz Prage. — Rim: 21.10 Trasmissione da un Teatro. — Langenberg: 19.45 P. Mnscagnijeva opera »Cnvttllerio rusticana«, nato Leoncavallova drama »Der Bajazzo«, nato do 1 plesna godba. — Berlin: 20.30 povest o pridnem vojaku švejku in njegovem avtorju J. Ifasekti, nato Ilartlebonova enodejanka »Dio Lore«, 23:30—0.80 plesna godba. — Dunaj: 19.45 opereta »Gejša«, nato večerni plesni koncert. — Varšava: 20.30 večerni koncert, 22.30 prenos pleeno godbe iz kavarne »Rydz«. 51EIIIKANSKI MUČENIKI. >Weekly Catholic Observer« v Newyorku prinaša grozno poročilo, ki je podpisano po uredniku, duhovniku Parsonu. Pisatelj zatrjuje, da jo dobil le strogo zanesljive podatke od več zanesljivih prič. V neki vasi se je vršila kmečka svatba. Med službo božjo so navalili na ccrkev vladni vojaki in so takoj ustrelili dva duhovnika, ženina, nevesto ter priče. Trupla ustreljenih so bila razstavljena v parku bližnjega mesta z napisom: »Kaznovani za prestopek zoper vladne postavo o verskih zadevali.« PODPIRAJÏT DIJAKE v zbiranju za »Srednješolski iiiiaški dom« v Liubiiani. Pismo iz Poljske. Današnja poljska država se vzpenja radi ljudske številnosti, geografske razsežnosti, gospodarskega razvoja, kulturne delavnosti in seomahljive volje svojih prebivalcev izogniti se napakam pradedov in si osvojiti zapadno-evropsko pojmovanje države in družbe — med evropske velesile. Daleč je še do tega cilja in ne vemo, v kaki obliki in kedaj ga doseže, prepričan pa sem, da nas mora zanimati gigantski napor jezikovno in kulturno sorodnega naroda. Davno smo že mi Slovenci preživeli drhtenje panslavističnih vizij; kot sestavni del jugoslovanske državne zajednice, pa imamo nalogo gledati v svet in se učiti. In ker imam srečo bivati v poljski državi, bi Vas rad od časa do časa opozoril na najvažnejše politične in kulturne doživljaje tega stremečega slovanskega naroda. Vse to pa bom delal brez sence dobre in še manj hudobne pristranosti, kakor se mi poljski svet zrcali v slovenski duši, tako se naj odbija pred slovenske oči. — Prvo pismo naj bo informativno. Poljska žlahta in razdelitev Poljske. Kaj je bistvo poljske narodne zgodovine? Pisatelji in politiki 15. in 16. stoletja so proglasili kot nalogo poljske države čuvanje za-padne kulture in katoliške religije. Pred kom? Pred vzhodnim pravoslavjem. Ko je nemška ekspanzija na vzhod koncem 15. stoletja izrabila svoje ogromne sile in je objela in podvrgla nemškemu jeziku te zemlje, ki jih ta še danes poseda — tedaj se je začela poljska ekspanzija na vzhod, ker je bila poljska za-padna meja, ko se je nemška ekspanzivna sila izčrpala, več ali manj varna. In ta poljska ekspanzija se je vršila pod istim geslom — kakor nekdaj nemška. Poljsko plemstvo si je osvojilo s pomočjo najrazličnejših traktatov in krvavih vojen ogromna ozemlja Ukrajine, Litve in Bele Rusije. Ta ozemlja je izrabljala na osnovi latifundijalnega gospodarstva, smatrajoč v desetletjih, ali bolje rečeno že v stoletjih pred razdelitvijo poljske države, državo kot zavarovalni zavod, pri katerem ji je zavarovana, samo iz tega prostega razloga, ker je žlahta, vsa zemljiška posest s kmetom, ki jo obdeluje in ogromni dobiček, ki ga je prinašala prodaja žita preko gdanskega pristanišča na vzhod. Ko so tej žlahti ponujali agenti ruske države na videz večjo garancijo, je prodala svojo državo ruski in pruski državi (k tema dvema kupcema se je pridružila še Avstrija), boječ se lastnega naroda, ki se je v idejah francoske revolucije pripravljal, da strmoglavi magnatsko oligarhijo. Kupci so hlinili spočetka zavezništvo, toda ko je nižje plemstvo, meščanstvo in deloma celo kmetstvo pod vodstvom Kosciuske dvignilo odpor proti tej prodaji, so zasedli državo s svojimi vojskami. Mesijanizem in romantika. Trpljenje poljskega naroda v času državne nesamostojnosti in narodne razdeljenosti je zbrisalo s poljske duševnosti krivdo za ta greh, za katerega je itak odgovorno predvsem višje plemstvo, posledice te nesreče pa delujejo kvarno še danes. Sledila je napoleonska legenda, ki je padla z Napoleonom, njej je sledila Kristusova legenda poljskih romantičnih prerokov — Mickiewicza, Stowackega in Krasinskega, ki so pod vplivom mistika Towi-anskega prenesli pod vplivom strašnih muk robstva nekdanjo, zelo zemsko in osva-jaško misel poljske ekspanzije na vzhod popolnoma v transcedenco, češ Poljska ni le čuvaj zapadne kulture in religije — ona je Kristus med narodi, ki so ga materijalistični sosedje napadli — neoboroženega Ln pribili na križ. Kako vzhodna je vendar ta ideja, kako je blizu in vendar daleč ideji ruskih slavjano-filov, formulirani skoraj istačasnol Po mojem mnenju bi bila nemogoča brez stoletne simbi-joze poljskega naroda z židovskimi Rodila je mistični vrh poljske romantične literature in poganja še dandanes v poljski duševnosti — ustvarjajoč v njej zmede in zapletljaje, ki so nam Slovencem ali pa tudi Srbom, ki smo nosili križ robstva — brez mučeniških preten-zij — popolnoma neznana. Rodila je vrsto vstaj, v katerih je povprečni poljski plemič umiral samotno na bojiščih ali pa pozneje propadal v Sibiriji vpričo ledene brezčutnosti kmetstva, ki je v vstajah skoraj brez izjem ostalo poslušno tujim vladam. Doba pozitivizma. Šele globoko v drugi polovici 19. stoletja se je vodilni del poljske inteligence, ki se je vedno bolj in bolj pomlajeval z ljudmi iz meščanskih in kmetskih vrst, začel sprijaznje-vati z usodo. Pod vplivom idej pozitivizma in materijalizma in na videz nepremakljive vztrajnosti objektov in subjektov so prebole-vali Poljaki duševni upor radi izgube državne samostojnosti in se začeli organizirati gospodarsko in kulturno. Cilj tega gibanja je bil, prenehati tako dolgo z bojem za državno samostojnost, dokler se ne vstvari v solidnem delu in mirnem sožitju enotni, prosvetljeni, socijalno razviti narodni poljski organizem, ki bo zmožen zmagovitega boja za svojo državo. To je bila vodilna ideja poljskega pozitivizma, ki je prešinjal predvsem srce poljskega naroda — inteligenco, živečo pod ruske državno oblastjo. Krakov, junija 1927. Vstaja leta 1905. Gotovo je bila najgloblja misel tega gibanja misel o državni samostojnosti, vendar se je proglašalo in obnašalo zelo lojalno vpričo ruskih državnih oblasti, dasi ni nikdar padalo v tako odvisnost od nje, v kakršni je živela poljska inteligenca pod oblastjo pruskega in avstrijskega režima, ki se je popolnoma pri-lagojevala kulturni, socijalni in gospodarski strukturi teh držav. Vendar treba priznati, da pomeni ta doba poljske zgodovine v vseh delih kruto razkosane narodne in kulturne celine tiho rezigna-cijo v bližnjo dosego državne samostojnosti in neko strastno zatopljenost v religiozne in u-metniške doživljaje, ki dajejo povprečnemu poljskemu izobraženemu človeku neko čudno dvolično psihiko, ki je nam nerazumljiva in ki usposablja poljske pisatelje do takih strastnih umetnin, kakoršne so n. pr. dela nedavno umrlih prvakov moderne poljske literature, Kaspronaza, Zeromskega itd. Šele ob priliki ruske revolucije leta 1905 se je ob žarenju cele ruske javnosti, vendar nikakor ne ob so-cijalnem ognju, v katerem je žarela le-ta, temveč v lastni neodoljivi želji po državni samostojnosti, ki jo je natihem ali sistematično vlivala v duše nastopajočih se pokolenj sakralna lektura poljske romantične poezije in pa brezobzirno postopanje ruskih uradnikov in poiicajev zbudila tudi poljska država. Toda nositeljica te vstaje in brutalna boriteljica za dosego državne samostojnosti poljske ni bila zdaj žlahta — temveč poljska s o ci j ali-stična stranka, ki je nastopala solidarno z ruskimi revolucijonarci, boreč se z nfihovimi metodami in v svojem tevem krilu tudi za njihove ideale, dasi je na njeni desnici se borila množica kesajočih se plemičev. Ta vstaja, v kateri se je boril z največjo hrabrostjo in postopal z ne manjšim terorjem današnji vladar Poljske Jožef P i 1 s u d s k t, je bila zatrta s pomočjo ruske vojske, kaieri so pomagale bande, ki jih je organiziral iz politike pozitivizma prihajajoči tvorec največje današnje poljske stranke, k politiki sporazuma z Rusijo stremeči Roman Dmowski. Dmowski. To je važno dejstvo, ki nikakor ne izvira iz osebnosti teh dveh najvažnejših poljskih glav, temveč iz svojevrstnih tragičnih usod poljskega naroda, ki je žrtev najparadoksal-nejših dogodkov in katastrof. In v luči tega dejstva moremo razumeti današnjo politiko poljske države; kajti vsi drugi politični činitelji, bodisi posamezne stranke, kmetske ali meščanske, bodisi vprašanje republike ali monarhije (izvzemši morebiti vprašanje kreditov in inozemskih posojil, ki zavisi od dobre volje židovskih kapitalistov) ne igrajo v poljski politiki nobene važne vloge. In vendar, ako bi me kdo vprašal, kaka je razlika v koncepciji poljske države Pilsud-skega ali Dmowskega — bi ne vedel odgovora. Vsa razlika leži že v preteklosti, današnji spor je le logična, dasi ne stvarna posledica te preteklosti, izzvan po temperamentu Pilsudskega, kateremu so dali močni in zmagoviti odmev neuspehi prejšnjega režima in pa zmagoslavna vojska, ki je oboževala svojega maršala. Kratko povedano: Dmowski je bil zastopnik onih, ki so hoteli vzgojiti Poljsko v demokratizmu in parlamentarizmu, Pilsud-ski si je izbral krajšo in manj naporno pot, z armado je razgnal predsednika, kabinet in parlament in ga potem zopet inštaliral prestrašenega in spremenjenega kot formalni dokaz svoje ustavovernosti, kajti 300.000 vojakov je mnogo več kot 400 poslancev. Vsa dejstva izvirajo iz časov pred vojno in so se prvič razkrila v revoluciji 1. 1905. Dmowski je organiziral močno politično stranko, koje hrbtenico je tvorilo poljsko vele-posestništvo in meščanstvo in koje cilj je bil zvezati poljsko politično usodo najtesneje z usodo ruske države, upajoč, da se v njej kmalu obude struje, ki bi dale Poljakom avtonomijo in ki bi se postopoma zadovoljile le s perzonalno unijo med obema narodoma. To svojo koncepcijo je naslanjal na prepričanje, da je največji sovražnik poljske državne samostojnosti Prusija in ne Rusija in da je le-ta edina v zvezi z zapadnimi velesilami v stanu iztrgati Nemčiji Poznanjsko, Šlezijo in Pomerje, ter nemškemu vazalu Avstriji Galicijo ter na tak način zediniti poljske zemlje. Načrt Dmowskega se je zdel poljski javnosti, živeči pod rusko oblastjo, najprikladnejši in najizvedljivejši, in sicer zato, ker je dajala politična simbijoza poljsko-ruska velik razmah poljski industriji in veleposestvu, in pa še zato, ker je odklanjal potrebo revolucionarnega boja za samostojno Poljsko, prepuščajoč njeno usodo splošnemu evropskemu položaju in pa morebitni ruski zmagovalni dobrohotnosti. Pilsudski. V tej etični pomanjkljivosti sicer dobro premišljenega načrta stranke Narodne demokracije, ki jo je osnoval in vodil Dmovvski, ima izvor akcija Pilsudskega. Volje po narodnem dejanju, za katerim je romantična duša gnala Mickiewicza iskat pomoči za osvobo-jenje Poljske celo k sultanu, ta volja, ki je vzbudila vrsto nesrečnih vstaj poljskega plemstva. je vodila tudi Pilsudsketfa. ki ie že leta 1905. vodil boje na ozemlju, ki je bil pod rusko oblastjo, da je organiziral v vrstah poljske socijalistične stranke v Galiciji vojaško organizacijo »Strelcev«, ki je ob izbruhu vojne nastopila ramo ob ramenu z avstrijsko vojsko, borečo se na ruski fronti. Iz popolnoma pravilnega prepričanja, da<%e mora poljski narod aktivno udeleževati s svojo samostojno vojno formacijo svetovne vojne, ako hoče imeti dr-žavnopravnih koristi od nje, je vzrastel prvi kader sedanje poljske vojske, kajti šele pozneje je začel tvoriti Dmowski v Rusiji in še pozneje v Franciji poljske vojaške edinice; vendar je bil končni cilj tvoritve Pilsudskega nespameten, ker je predvideval zmago centralnih sil in v tem slučaju svobodne Poljske. Po sklenjenem miru in po srečno dovršeni vojni proti sovjetski Rusiji, ki jo je z izdatno francosko pomočjo izvojeval Pilsudski, dasi se mu je temeljito ponesrečila izvedba njegove fiksne ideje, združiti in prikleniti Ukrajino na poljsko državo ter na ta način zgraditi Poljsko, kakor je bila pred delitvami, je vnovič izbruhnilo vprašanje v poljskem političnem življenju, katera ideja bo dala podobo poljskemu kaosu, ali demokratična, dasi že nekoliko k fašizmu težeča koncepcija Dmowskega, ali pa s socijalizmoin in narodnimi manjšinami koketirajoča koncepcija Pilsudskega, ki jo je podpirala zmagovita armada in pa javno mnenje, ki je bilo tik po vojni a priori rusofobsko razpoloženo. Seveda je bilo med obema koncepcijama v bistvu malo razlike, kajti tudi Narodna demokracija se je pod težo socijalnih katastrof, ki so razburjale mase in jih pehale — ironija usode! — k Pilsudskemu, ki je imel udano in strogo nacijonalno razpoloženo armado, vedno bolj in bolj nagibala k uvedbi nekega poljskega fašizma. Toda v trenotlcu, ko je hotela pristopiti do dejanja, je udaril Pilsudski z vojsko nad njo ob silni aktivni pomoči poljskih levih strank in narodnih manjšin, razgnal je vlado in postavil svojo ter začel sanirati razmere. To se je zgodilo lansko leto. Mož se je izkazal, da je dober politik, v kolikor treba sploh biti možu, ki ima mogočno vojsko za seboj, in nima reformatorskih, temveč le sanacijske načrte. Odrinil je predvsem v ozadje zahteve poljskih socijali-stičnih strank, ki so sanjale o izvedbi državng in privatne socijalizacije pod njegovim režimom, šel je daleko na desno, kjer se je srečal z načrti in odobravanjem desničarskih strank, ki so bile na tihem zadovoljne s tem potekom razvoja, dasi niso prenehale zabavljati nanj, in se ustavil, zaslonjen od 300.000 bajonetov, v osredju, imeaovavši vlado iz kroga svojih vernih prijateljev. Priznati mu treba, da je umel izogniti se napakam navadnih vojaških diktatorjev, nad Mussolinijem je toliko višji, v kolikor je višje razmišljujoč in čuteč, včasih celo melanholičen general — pedagog. Srečno se je izognil sleherni persekuciji pristašev prejšnjega režima, le armado je temeljito »očistil« in za najvišje uradnike postavil sebi udane ljudi. Hotenja in težave sedanje vlade. Njegova vlada se je lotila predvsem gospodarske sanacije, stabilizirala je zloty, ki je leta 1925.-1926. rapidno padal, gotovo radi sabotaže židovskih kapitalistov, ki so bili nenaklonjeni reformatorju poljskih financ Grab-skemu, prijatelju voditelja Narodne demokracije Dmovskega, zvišala je produkcije v glavnih industrijskih panogah in kakor se kaže v zadnjih dneh, je izprosila amerikansko posojilo v znesku okrog 100 milijonov dolarjev, da popravi gospodarske razmere. V politiki do narodnih manjšin ima srečnejšo roko in več srca, kakor so jo imele vlade, izhajajoče iz desničarskih strank, ki so stale na stališču ideologa Narodne Demokracije Dmovskega, ki trdi, da je segala in sega kulturna in politična misija poljskega naroda preko njegovih etnografskih mej, vse dotod, kjer se nahaja kaJcršnakoli poljska kolonija v ukrajinskem in beloruskem ter litevskem ozemlju. Sedanja vlada se poslužuje avstrijskega recepta utrak-vizacije šolstva na ukrajinskem in beloruskem ozemlju, kar je seveda še vedno premalo, vzbuja pa vendar že protest na desnici. Velike prcglavice ji dela narodnostni in socijalni problem, ki je na Poljskem združen, to se pravi, zatiranje narodnih večin se izraža v naglem vzrastu komunistične stranke, dasi je n. pr. v čisto poljski (kajti Židi so imeli svoje liste) Varšavi pri zadnjih občinskih volitvah glasovalo za komunistično listo nad 70 tisoč ljudi. Vlada je likvidirala vrsto ukrajinskih in beloruskih političnih organizacij, odvzela njihovim poslancem imuniteto in jih zaprla. Po uradni statistiki je v Poljski trenotno nad 6000 političnih jetnikov. Pa tudi v poljskih inteligenčnih masah ni sedanji režim priljubljen. V zadnjem času poskušajo tvoriti stranko, ki bi združila pod geslom moralne in gospodarske sanacije večjo množico pristašev sedanjega režima, toda poljski narod vztraja pri svojih davnejših političnih organizacijah, ali pa se oddaljuje od politike, v kolikor je v gotovih slojih sploh že spoznal njeno potrebo ali nepotrebo. Pilsudski in njegovi najožji pristaši so rodom iz najvzhodnejših delov poljskega ozemlja. Vzrastli so v vzdušju in v metodah, ki je človeku iz Poznanja, Šlezije ali pa celo Galicije tuje in zoperno. Vendar se, kakor sem že omenil, stikajo interesi in načrti Pilsudskega in Dmovskega. Obadva stremita p«> diktaturi. Prvi io via facti že ima. drutfi na organizira popolnoma po fašističnem vzoru svoj Tabor Velike Poljske. (Obôz Wielkiej Polski Zanimivo je mimogrede rečeno, da je akademska mladina v veliki večini na strani Dmowskega; toda o tem drugič več.) Vendar je toliko možnosti in verjetnosti sporazuma, dasi ni nikake solidarnosti med obema taboroma, da moremo pričakovati mirnejšega razvoja poljske notranje politike, kakor je bil do danes. Seveda presenečenja niso izključena. To in ono BOMBE V LENINGRADU. Umor Vojkova je že pozabljen, ker se je dogodil še strašnejši atentat, o katerem imamo danes podrobnejša poročila. 10. junija je priredila komunistična stranka v Leningradu veliko zborovanje v svojem osrednjem klubu na Mojki št. 59. Navzoči so bili tudi iz Londona izgnani diplomati. Med govorom vplivnega če-kista Mesinga je zadonel nenadoma krik: »Doli z morilci!« in je razpočila bomba. Eksplozija je razbila okna, s 6tropa se je udrlo apno. Razlegalo se je divje kričanje ranjencev. Vsi so se zgnetli k VTatom. V tem trenutku je razpočila tam druga bomba. Dva z revolverji oborožena človeka, ki sta vrgla bombi, sta izginila brez sledu s pripravljenim avtomobilom. Ranjenci so napolnili tri mestne bolnice. Dozdaj je podleglo ranam 11 ljudi. Oblasti so izgubile glavo. Vršijo se številne aretacije nedolžnih ljudi in preiskave. Petro-grajska obal in železniška proga sta podrejeni posebno ostrim odredbam. Razglašeno je spi. šno in obvezno žalovanje celokupne komunistične domovine. Do preklica so prepo-vedani vsi koncerti, gledališke ln kino predstave. MORALNI POBII BOLJŠEVIŠKE RUSIJE. >Gudok«, glasilo sovjetskih železničarjev, prinaša pretresljive številke iz »moskovske železničarske komisije za preprečenje porodov«. Ta »urad« je »odpravil« tekom lanskega leta 1808 žensk, to se pravi, odpravil zarodek potom operacije. Večja polovica operacij, 55 odstotkov, ima vzrok v socialni bedi: revščini, brezposelnosti, številni deci. Delavke tvorijo 41 odstotkov, uradnice pa 59 odstotkov »odpravljenih« žensk. Pripomniti je, da je bilo 10 odstotkov operiranih v starosti pod 20 leti.. Polovica žensk je odpravila po enega otroka, ena četrtina pa po več. Nekatere seve so bile operirane po 6 in 11 krat! Dva, trije splavi pri eni so navadna številka. »Gudok« pripominja, da trpi vso mlado žensko pokolenje na predčasni invalidnosti »Naj se spomnijo tega ne-številne državljanke, ki se hočejo podvreči operaciji, liajše naj rabijo sredstva zoper spočetje. So sicer draga, a manj škodljiva kakor operacija.« Lepe moralne Dazore ima sovjetski tisk! NAJVEČJI IN NAJMANJŠI LIST NA SVETU. Največji list v Evropi po nakladi je angleški »Daily Mail«. Proda dnevno čez dva milijona primerov. Vsaka številka šteje 24 strani drobnega tiska poleg ilustrovane priloge. Ameriški »Newyork Herald« natisne dnevno po 48 strani. Zato pa zaslužijo pozornost tudi nasprotni rekordi. Najmanjši Lst na svetu je »Journal for my Father«. Postavi in natisne se dnevno v enem izvodu (tudi ob praznikih) na pisemskem papirju v domači tiskarni gospe Alice Dance, hčere starega arhitekta Dancea v Johanesburgu v Južni Afriki. Gospod arhitekt šteje devel križev, »hranil pa je jasno pamet in vid, čeprav zna čitati le bolj debele črke. Njegova edina hči, ki je tudi že preko 60 let stara, skrbi za očetovo razvedrilo. Noče pa, da bi imel njen oče mračne misli. Zato tiska poseben dnevnik zanj, v katerem izpušča vse umore, zločine, politične pre vrate in natisne le dobre vesti. Na ta načir misli stari gospod Dance, da je življenje пг 6vetu vedno lepše. Hvaležen je Begu, da se j« vse izpremenilo v sedanjih časih na boljše. Mar ni vredno natisniti iz lega vzroka edini primer lega najmanjšega dnevnika? NAJVEČ PIŠEJO ANGLEŽI. Svetovno poštno društvo >Weltpost* verein« je izdelalo statistiko, iz katere bi bilo razvidno ,kateri narodi največ pišejo. Število odposlanih pisem so delili s Številom prebivalcev ter tako dobi povprečno število. Na čelu vseh jo seveda Anglija. Vsak Anglež piše na leto 81 pisem. Amerikanec odpošlje 69, a Nemec pa 67 pisem. Četrti na vrsli je Švicar, kateri jih napiše 60. Od vseh Evropejcev je Portugalec najbolj len dopisovalec, kajti napiše samo J.9 pisem na leto. Toda tudi visokokulturni Francoz ni posebno prijazen pisanju, ker tudi ta jih spiše le 27 na leto. DOŽIVLJAJ ANGLEŠKEGA MINISTRA. Bivši notranji minister Anglije Hender-son pripoveduje, da je nekoč kot minister prišel v nek kraj, v katerem je bila velika športna prireditev. Stopil je s svojo družbo v hotel ter naročil zase in za njo čaj. Natakar pa je hotel imeti plačilo vnaprej. Seveda je minister pri tem zrastel, toda natakar je ostal neizprosen ter rekel ministru, katerega seveda ni poznal: »Veste, kadar so pri nas dirke, pride v naše kraje vsako vrste navlaka in biti moramo zelo previdni napram gostom, da dobimo naš denar skupaj.« Minister ie razumel ter plačal vnaprej. Brezmejna lahkomiselnost je — drugače ne moremo reči —, ako po več dni ali pa celo več tednov ne snažite pravilno svojih ust in zob. In vendar je to zelo lahko, ako rabite Odol: samo nekoliko kapljic ga kanete v kozarec tople vode, ki jo potem premešate z zobno krtačico; s tem izpirate in grgrate popolnoma po svoji volji .in si končno — zlasti predno greste spat — še s krtačico dobro osnažite zobe. Videli boste: Odol je čudovito sredstvo za osveženje ust, pri katerem mnogo več prihranite, nego pri vseh drugih zobnih kremah in praških. V teku desetletij je Odol postal kulturni pojm. .v ■ <é â „V.;;- ЛЦ gg|g f i "i*- ; ■ r ■ ' - ,ч k £3$ ►.V r* A S krepkim ispiranjern da Odol ustam sveže dišeči dih Gospodarsko Obisk letošnjega velesejma. Velesejm pomeni za Ljubljano tn sploh Slovenijo veliko narudno-gonpodarsko korist Vsi de-settisoči obiskovalcev ne pridejo samo za on dan na sejem, ampak ostanejo po vež dni. Tako ostane v Ljubljani denar za sUinovnnja, gostilničarji, ka-vemarji ln restavralerji imajo sejmske dni znatno večji promet; trgovine se tudi nimajo pritoževati ie* sejem, ker pride nebroj ljudi v Ljubljano ci nakupit tudi obleke, čbvlje in razne malenkosti. Lahko rečemo, da ima vsa Ljubljana korist od ▼eleeejma. Mnogo obiskovalcev tudi ne zamudi obiskati razna letovišča združujoč posel z oddihom. Naloga velesejmske upravo je dovesti čim v«6 obiskovalcev na velesejm in tu gre upravi vsa Sast Organizacija propagande je izdelana do V3eh podrobnosti. 2e je poplavljena vsa dežela ln dr-, žava z reklamnimi plakati velesejma, ki vas na vseli krajih vabijo na obisk. Ne prodajajo kart le zastopniki velesejma, ampak tudi vse korporacije, prosvetna društva. Statistično je ugotovljeno, de se danes prodajajo karto za velesejm na nad 400 mestih v državi. Zato je tudi pričakovati velikega obiska. Pa tudi v inozemstva propaganda ne izo-staja. V vseh naših zastopstvih so izobeieni plakati velesejma in pričakovati jo tisočev obiskovalcev iz Italije, stotin iz Avstrije in Nemčije tor iz drugih držav. Ljubljanski velesejm ie torej primerno poskrbel za velik obisk, za kar moramo pohvaliti agilno upravo, ki io vodt spretni ravnatelj, belgijski konzul g. Milan Dular. Ć Trgovina s čevlfl. Danes je v tej panogi konkurenčni boj izredno težak. Domača produkcija se mora boriti z močno in agilno inozemsko konkurenco, ki onemogoča dobiček, ker je treba v borbi pri cenah popuščati v taekm razmerju, kateremu ne more odgovarjati Istočasno primerno zniževanje režije. Inozemskim tovarnam je konkurenčni boj lažji, ker tmajo že vse neprave odpisane ln jih odpisi torej ne obremenjujejo kakor nekatera naša mlada podjetja. Ker so to velika podjetja, lahko izdelujejo serijske artikle v ogromnih množinah pri znižanih režijskih stroških. Ono imajo stalen kader starih, izvežbanih delavcev (tradicija celih generacij). Znajo pa tudi narediti izvrstno reklamo, kjer naj bi se nflli tudi naši indmtrijci. Pred nedavnim smo poročali, da je dal lansko leto Rata za reklamo v naši državi nad 1,600.000 dinarjev. Seveda mora biti reklama tudi primerna, ne pa suhoparna, čeprav bi naši podjetnici imeli zanjo manjše povr&ine na razpolago. Danes prevlfciuje v trgovini s čevlji vedno bolj in bolj ženski čevelj. Medtem ko se je pred vojno prodalo znatno več moških čevljev, je danes v mestih obratno. Danes odločuje ženski čevelj. Poleg tega pa jo treba upoštevati, da jo danes vladarica trga čevljev moda, mogočo pri nas Se ne v tako izraziti meri, toda počasi gre tudi pri nas naprej. To se pa pozna zlasti pri trgovini z ženskimi čevlji. Sicer so tudi moški čevlji podvrženi spremembam mode, toda moška moda jo bolj konservativna, čeprav gre tn razvoj v nasrprotno smer. Posebno je težko za produčen te čevljev. Naredi ln odda gotovo število čevljev v svojo prodajalno aH trgovca ln skoro gotovo ne more vseh čevljev movRti, ker mora na to čakati dalj časa, medtem pa mn lahko preokret v modj koncentrira odjemalca na dmg produkt Podobno je tudi z mo-Skiml čevlji. Zato se danes nemodern! čevlji prodajajo globoko pod nakupno oz. prolzvnjno ceno. Danes tovarne že ne delajo več n« zalogo, ampak čakajo na naročila svojih trgovoev-odjemalcev ln svojih lastnih prodajaln. Naša Industrija in trgovina s čevlji .je prav lepo razvita in je zmožna konkurirati z inozemskim blagom i v ceni 1 v kakovosti. Omejiti moramo tudt, da so se naši večji čevlajrskl obrtniki v pokrajini začeli zanimati za Izvor v južno pokrajine države, kar pa ovirajo tamkajSnje nesolidne trgovske navado lepega števila trgovcev. Komunike. Kakor znano, je sklenil izredni občni zbor Trlwvoljskp premogokopne družbe dne 28. decembra 1926, da se provode v smislu zakona z dne 7. avgusta 1020 valorizacija Investicijskih računov na ta način, da so poviša delniška glavnica od 50 milijonov dinarjev na 150 milijonov dinarjev, nadalje s prenosom 50 milijonov dinarjev Iz glavnične rezerve na 200 milijonov dinarjev. Dovoljenje ministrstva trgovine in industrijo za valorizacijo je ravnokar dospelo Ker radi kratkega roka ni mogoče izvršili pravočasno vseh potrebnih formalnosti, je moral upravni svet Trboveljsko premogokopne družbo na seji, ki se je vršila dno 13. junija t. 1. na sedežu družbe v Ljubljani skleniti, da so sklicanje rednega občnega zbora za nekaj časa preloži. Zanimanje ameriškega kapitala zn našo državo. Pred nedavnim so poročali belgrajski listi in Po njih tudi dnifri o dopisu našega pen. konzulatn i iz Chicage o interesu ameriškega kapitala zn investicije pri nas. Pred Dar dnovi smo f. i tali o do- ircdW neke ameriško tvorntce, ki namerava ustanoviti nekje v Srbiji tovarno avtomobilov. Sedaj zopet poročajo o nameri ameriškega kapitala zgraditi na Jadranu veliko ladjedelnico. Kartel jugoslovanskih joklnren. Čeprav je že minulo 14 dni od dogovora jugoslovanskih jekla-ren z avstrijskimi in madjarskimi, še nimamo avtentičnih podatkov. Sedaj prinaša zagrebški »Mor-genblatt« par podatkov, o katerih pa se žal nismo mogli prepričati. Po tem listu se je ustanovila najprej skupna prodajnn organizacija 8 jeklaren: Kranjske industrijske, Štore in Zenice, ki so si trg za železo v šipkah razdelilo sledeče: Kranjska industrijska 82, Store 13 in Zenica 55%. (Produkcija tega železa Kranjske industrijske družbo je 24.000 ton. Op. ur.) Našim domačim jeklaniam sta rezervirani dve tretjini domačega trga, ki konsumtra okoli 60.000 ton, torej 40.000 ton. Naše jeklarno pa že sedaj producirajo znatno več. Posledica teh dogovorov je ttidi dvig cen s 15. majem t. 1. — Sicer pa pričakujemo od intereeiranih pojasnil. Вогжа Dne 15. junija 1927 DENAR. Zagreb. Berlin 13.48-13.51 (13.48—13.51), Ilalija 315.98-317.08 (313.01—315.01), London 276.10—270.00 (276.10—276.90), Newyork 56.70— 56.90 (56.70—56.90), Praga 168.20—169 (1(58.20— 169.30), Dunaj 8—8.03 (8—8.03), Curih 10.935— 10.065). C tirih. Belgrad 9.135 (9.135), Budimpešta 90.60 (90.60), Borlin 123.20 (123.21), Italija 29 d. (28.75), London 25.2575 (25.25), Newyork 520 (520), Pariz 20.365 (20.305), Praga 15.40 (15.40), Dunaj 73.15 (73.15), Bukarešt 3.07 (3.07), Sofija 8.76 (3.70), Varšava 58 (58), Madrid 89.70 (89.80). Dunaj. Devize: Belgrad 12.47, Kodanj 278.19, London 34.48, Milan 39.65, Newyork 709.05, Pariz 27.79, Varšava 79.34. Valute: dolarji 708.25, dinar 12.455, češkoslovaška krona 20.99. Praga. Lira 188.06, Zagreb 59.12, Pariz 131.75, London 163.45, Newyork 83.61. VRIÏDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7% invest. posoj. 84.50 don., vojna odškodnina 343—344, zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 195—197, Ljubli. kreditna 150 den., Merkanlilna 98 bi., Praštediona 850 den., Kred. zavod 160—170, Trbovlje 455 bi., Vevče 135 don., Stavbna 55—65, šešir 101 den. V četrtek borza ne posluje. Zagreb. 7% invest. posoj. 84—85, agrari 50— 51, vojna odškodnina 318—343.50, junij' 3-44, julij 346, Hrv. esk. 96, Ilipobanka 60, Jugobanka 92— SB, Praštediona 850, Ljublj. kreditna 150 den., Soče rana 495—500, Slavonija 22—23, Trbovljo 450— 460, Vovče 130—140. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 79.10, Alpine 42.55, Trbovljo 56, Hrv. esk. 135, Leykam 11.30, Jugobanka 11.60, Hipobanka 78, Avstrijske tvorui-ee za dušik 281. BLAGO. Ljubljana. Tendenca za les čvrsta, zn deželne pridelke ueizpremenjena. Zaključek: les C vag. V četrtek borza ne posluje. Sp>orî HŠK C0NC0UDIA, ZAGREB : ASK PRIMORJE. Danes ob 17.30 na igrišču Primorja. Današnje gostovanje renomirano zagrebško Concordlje, vzbuja po vsej priliki veliko zanimanje med našim športnim občinstvom. V kratkem razdobju igra danes tretji roprezentant zagrebškega nogometa, ki jo morda danes tudi najmočnejši klub Zagreba. Vsekakor je gostovanje Concordijo prvovrstna športna prireditev. Concordla jo eden najstarejših klubov naše države ter je igrala v našem športnem življenju vedno odlično in vodilno vlogo. Ravno tako uživa Concordla tudi v inozemstvu najboljši sloves in ugled. Njeni izvrstni rezultati, ki smo jih včeraj navedli, pač najbolje osvetljujejo njeno formo ter jakost ln obeta kot taka igrati v prihodnji sezoni prvo vlogo v jugoslovanskem športu. Poleg tega pa je Concordia brez dvoma eno najsimpatičnejših moštev ZagToba. Gostje nastopijo kompletno z vsemi svojimi najboljšimi močmi. V moštvu Primorja nastopi nn levem krilu Sekullč, igralec belgrajske Jugoslavije ter večkratni internacijonalec, ki so jo ravnokar vrnil iz Francije, kjer študira ter se mudi za nekaj časa v LJubljani. Predtekmo absolvirata ob 16 SK Disk, Domžale tor juuiiurji Primorja. Zaključno prvenstveno tekme т П. rureiln ljubljanskega okrožja IjNP se odigrajo danes, na praznik in v nedeljo 19. t. m. na igrišču SJi Ilirijo. Danes ob 14.30 igrata najprej Krakovo in Pano-nija, nato ob 16 Slavlja in Keka. Važna je posebno zadnja tekma, ker odloča o prvenstvu II. razreda Ljubljano. Doslej vodi SK Slavija s 12 točkami, dočim ima SK Reka 10 točk in možnost, da prehiti Slavijo, ako jo jutri premaga vsaj s 8 goli razMka — Zmagovalec v tekmi Slavijn : Reka Igra v nedeljo ob 15.30 finale po pokalnem sistemu s SK •Tavornikom z Rakeka kot okrožnim prvakom Izven ljubljanskih klubov II. razreda. Pododbor kolesarske ircze т Ljubljani. Tehniški pravilnik kol. zveze SHS je izšel. Klubom ln dirkačem je na razpolago v pisarni Karlovska e. 4. Obenem so naznanja, da je začetek državnegn cestnega prvenstva določen na 19. t. m. — Pododbor kolesarske zveze v Ljubljani vabi kolesarske klube, da se udeleže v nedeljo kol. dirk klub« »Ilirija« s startom in ciljem v Medvodah pri km 13. Začetek dirk ob 14. uri. Potstokilometorska kvalitetna vohlja f»« Sloveniji in Hrvatski, ki jo v dneh 28. in 29. junija priredi motoklub »Ljubljana«, vzbuja žo sedaj med motociklisti pozornost. To bo prva širše zasnovana tekmovalna motociklistična vožnja v naši državi, udeležencem bo nudila priliko, da preskusijo praktičnost in zanesljivost svojih vozil hi svojo lastno voznotelinično spretnost. Ruta je definitivno določena. Start je v Ljubljani, pot vodi prvi dan skozi Kamnik, Gornji grad (kontrola), Mozirje, Šoštanj, Velenje, Slovenjgradec, Dravograd (kontrola), Maribor (cilj prve etape), dalje skozi Ptnj, Rogatec v Rogaško Slattno. V Rogaški Slatini prenočevanje. Drugi dan gre pot čez Podčetrtek, Brežioe, Samo-bor, Plješivico, Karlovec (cilj prve etape drugega dneva), Netretič, Metlika, Novo mesto, Trebnje v Ljubljano, kjer je končni cilj In kjer ee zvečer razdelijo nagrade med najboljše vozače. Prijave sprejema do 25. t. m. Motoklub »Ljubljane« r LJubljani, Resljeva cesta 1. VELIKE MOTORNE HITROSTNE ТИГ KOLESARSKE DIRKE. Klub kolesarjev in motocfkHstov »Ilirija« priredi v nedeljo, dne 10. t m. motorne hitrostne medklubske in kolesarske dirke na progi GaSteJ-Medvode. Začetek dirk ob 14. nri. Dirka ве po dirkalnem pravilniku Zveze Avtoklubov tn Zveze kolesarjev kraljevine SHS. Pravico starta Imajo samo verificirani člani klubov, kateri so včlanjeni v zvezali. Pregled motornih vozil se izvrši v nedeljo, dno 19. junija t. 1. ob 9. uri zjutraj na dvorišču Dunajska cesta 9. Točni razpisi dirk, so bili vsem klubom doposlanl. Danes »o se brzojavno prijavili zagrebški dirkači Štrban Anton z motorjem RSA, Kirnej Josip »Zenith« in Glojnarič Zvonimir, >Sa-rolea« vsi člani I. Hrv. motocfkl. kluba Zagreb, dalje se je prijavil g. Walter Stuzzi član motokluba »Ljubljana«, kateri je pri zadnji motociklistični dirki na Plešivici dosegel z motorjem A. I. S. najboljši čas. Ker so je že prijavilo tudi nekaj mlajših ljubljanskih dirkačev, bodo dirke zelo zanimive. — Prijave sprejema tvrdka Goreč, palača Ljubljanske kreditne banke. — Zaključek prijav nepreklicno v torek, dno 14. t. m. ob 12. uri opoldne. Tehniški odsek kluba posluje dnevno od 13. do 14. uro v kavarni »Prešeren«. NOGOMET BODOČIH MESECEV. Navedli bomo nekatere važnejše mednarodno tekme bodočih tednov in mesecev: 19. t. m. Švedska prod Danski v Stockholmn. 19. t. m. Finska proti Poljski v Helsinkih. 26. t. m. Jugoslavija proti Češkoslovaški v Zagrebu? 29. t. m. Budimpešta proti Bjikarešti v Budimpešti. 3. julija Švedska proti Češkoslovaški v Stockholmn, 3. julija Budimpešta proti Krakovu (Poljska) v Budimpešti. 4. sept. Odrska proti Češkoslovaški v Budimpešti. 14. sept. Švedska proti Belgiji, kraj še ni določen. 18 sept. Poljska proti Ogrski v Krakovu. 3. okt. Poljska proti Jugoslaviji v Zagrebn. 2. okl. Nemčija proti Danski v Koebenhavnu. 9. okt. Avstrija proti Ogrski na Dunaju. 6. nov. Stockholm proti Berlinu v Berlina. 6. nov. Nemčija proti Norveški v Hamburgu. VISOKE S0LE ZA TELESNO VZGO.TO. Naši sosedi v Romuniji so si ustanovili v Bukarešti že v novembru 1922 narodni zavod za telesno vzgojo. Leta 1923. je dobil savod visokošolski značaj. Dijaki in dijakinje morejo dobiti po študiju šestih semestrov medicinski naslov »bacca-lavreus« po nadaljnem študiju dveh semestrov pa lahko promovirajo. Razdelitev in vsebina študijskega načrta sta posneta skoraj popolnoma po pravilih Nemško visoko šole za telesno vaje. A romunska visoka šola Je v ozki '.vezi z vojaštvom. Ravnatelj visoko šolo je odšel sedaj v Berlin, dn študira štiri semestre v nemškem stadionu. Doslej imajo visoko šole za telesne vajo sledeča mesta: Berlin, Bukarešta, Stockholm, Mntkva, Budimpešta, Bologna, Rheims (Francija) in Joinville (Francija). Kdaj jo bomo dobili mi? PENAROL ODHAJA. V рлг dneh bo zapustil Penarol Evropo. Pe-flarol izgovori Penjarol. Težko krivico bi mu delali, čo bi merili njegovo moč in pomembnost po točkah, ki jih je v Evropi doscdcl. Vsi evropski strokovnjaki po vrsti pravijo, da jo igravna kultura Urunuaicev višia kot naša, Sijajni telinilU »o zelo hitri, zelo fini. A oni, ki so bili pred dvema letoma v Evropi, reprezentanca Uruguaya, so šo boljše individualnosti, so bolj močni, znajo bolj streljati in so splošno bolj skušoni. Vsem »kupaj pa manjka pravega sistema. V sredi igrišča eo neprekosljivi. Bolj ko se pa bližajo naeprotn nim vratom, tem bolj so pokažejo njih slabosti; kombinacija prenoha, tik pred vratmi p« sploh vse preneha. Oni eo pač nogometni umetniki, zgubijo 8 pretiranim igračkanjem dosti časa in se popolnoma oddaljijo od taktične črte. 1 zborno so vzgojeni, disciplina na višku, igranje vzorno, da Je Penarol enajstorica sama znse, dočim je bil Na-cional Montevideo izbrano moštvo Uruguaya. V zadnjih par letih so je višina nogometnega športa v Evropi zelo dvignila in ni več tista, kot je bila leta 1924. Uruguayci bodo ostali zaenkrat neprimerno boljši tehniki, a no bodo proti najboljšim moštvom evropskega kontinenta nič opravili, čo se ne bodo privadili d r u g o t a k t i k e !n v splošnem produktivnejšega i g r a v -nega sistema. Taktično pravilen zaključek r napadu jim je sploh tuj. V Evropi oo se velika naučili, in prav tako so Je Evropa veliko od njih naučila. Жа uciî Ponudbe na Ljubljana, poštni predal 153. 4675 Mlekar ja-sirarja ki razume delati na parne stroje s turbino, sprejme v stalno službo mlekarna. - Ponudbe s spričevali in zahtevo plače je poslali upravi lista pod št. 4679. "Sobarico pošteno in spretno dekle, ki je izurjena v vseh hišnih poslih, išče HED-V1GA TIŠL, lekarna k Spasitelju — Koprivnica, Hrvatsko. - Mesečna plača 300 do 350 Din. 4656 Mebiovana soba se odda. Ilirska ulica 19, П. nadstropje, desno. Sobico ŠuLcf Re": ber št. 15/». 4736 Sostanovalka boljša, se sprejme. Naslov v upravi lista pod št. 4701 Kupim POSESTVO pri Ljubljani, blizu postaje, do 50 oralov. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Mlekarstvo«. UIČA v Trbovljah 2 П10Н blizu občine, cerkve, prodajalne in šole, na jako ugodnem prostoru, naprodaj po ugodni ceni. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3984. Vsakovrstno zlato kupaie po najvišjih ceoab cerne, j u ve tir, Ljubljana \Vo,foufl nHrn Stpv Volna - bombaž za «trojno pletenje in ročna dela. dobite po 3BF* najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA. Stari trg 12 • Židovska 4. Kajenje je škodljivo ! Najuspešnejše sredstvo proti kajenju so »Ahima« pastilje. Uspeh zajamčen. Mala doza 20 Din, vel. 30 Din. Razpošilja agentura »Juniper«, Celje, predal -1. Lanene tropine in druga krmila nudi najceneje A. VOLK, LJUBLJANA Resljeva cesta 24, veletrgovina žita in mlev-iskili zdelkov. Stavbno podjetje ДССЕТТ0 & drugovi družba z o. z Maribor. KorofičPva al. Učenec ta čevljarja se takoj eprejme. - IVAN TAJČ, čev. mojster, Kamnik 31. Sodeloval bi pri že ob- eoleči, dobro uvedeni lesni industriji ali trgovini z gotovino 100 do 200.000 Din, event. več. Pristopil bi tudi kod družabnik k posestniku večjih gozdov zaradi skupne predelave. Trd les (bukev in hrast) ima prednost. - Ponudbe pod: »Lesna industrija K-644« na Interreklam d. d., Zagreb, Strossmayerova 6. konjskîThlapec vajen poljskega dela in kosilnega stroja, z večlet. dobr. spričevali, se išče. Ponudbe s priložen, spričevali. Poštnina se vrne. Dopisi brez spričeval se ne upoštevajo. Naslov v upravi »Slovenca« pod: »Kosilni stroj« Stev. 4709. Hišnik ali vrtnar (ali hišnica) oženjen, brez otrok, vajen zelenjadnega vrta in sadjarstva — se sprejme za hišico M ure od Ljubljane, Malo stanovanje, hlev in nekaj sveta za zelenjavo brezplačno. Pripravno za mlajšega vpokojenca, kateri bi ev. opravljal še kako drugo službo, ali za vdovo, katera bi imela veselje za vrt in rejo krave. Naslon v upravi pod štev. 4732. Elégant. SPALNICO novo, moderno, rožnati jesen, najfinejše izdelano, po ugodni ceni proda IGN. REPŠE — Ljubljana, Poljanska cesta štev. 21. PUCH - AVTO 23 HP, 4 sedežni, general, repariran, ugodno proda RUD. SENICA — Žalec. Za takofšnjo dobavo imamo cirka 30 vagonov hrastovih odpadkov za kurjavo, z žico povezane. Cena po dogovoru. - »ZORA«, parna žaga v Črnomlju. 4005 KLAVIRJI ! Tovarna In zaloca klavir* Jev, prvovrstnih inslru mentov razllfnib tvrdk. ka kor tudi lastnih izdelkov Po«eben oddelek za popra vila. l'glaSevanJe in popra vila ?a Glasb. Matico. Kod servatorij ln za druge In etitute Ee Izvršujejo od moje tvrdke. - Tofna po strežba, zmerne cene. tudi na obroke. — Izdelovalce klavirjev R. WARBÏNEK. Ljubljunu, Uilšerjevu. ul. 5-1. N A Z N A NTl O." Tvrdka Frančiška Novak v Ribnici naznanja cenjenemu občinstvu, da je otvorila v Ribnici poleg že prej obstoječe trgovine z mešanim blagom, še z železnino, cementom, suhimi in oljnatimi barvami. - Za cenj. in obilni obisk se najtopleje priporoča. Cene zmerne! Postrežba solidna! ČETNO sta naprodaj dva dobro ohranjena vinska soda po 2000 1 vsebine, kakor tudi več manjših vinskih sodov. Vprašanja na gosp. dr. Hans Arko, odvetnika v Kočevju. 4528 ŽENSKO KOLO močno, v najboljšem stanju, prodam. — ŠIŠKA, Celovška cesta 63, I. nad. "KARFIJOLA se prodaja poceni v Mariboru, Koroška 77 in na Glavnem trgu pri Josipu Wallner. PRODAM OPRAVO za specerijsko in galanterijsko trgovino, novo, za nizko ceno.. Naslov v upravi lista pod št. 4703. STROJE kmetij, in druge popravlja poceni in solidno KAREL PAVELKA, Ptuj — pri sejmišču, poprej pri glavarstvu. 4712 rPVliP vsakc vrste. UCvIjC Vam popravim najceneje: templanje 25 do 35, »foršup«, 70—100, ter vsa manjša popravila. Tome, Kotnikova ulica, (barake). 4706 Za vsako gospodinjo je neobhodno potreben »TIROS« izbijač črešnje-vih koščic. Stane 6 Din. Preprodajalci popust. Zaloga: »Brezalko'io'na produkcija« - Ljubljana, Poljanski nasip 10. Vinofoč vzamem na račun. - Ponudbe se prosi na upravo pod šifro »Vinotoč«. prog V globoki žalosti naznanjamo, da nam je naš ljubljeni so-;, oče, sin, brat, svak in stric, gospod dr. Rupert Cefestina deželnosodni svetnik v sredo dne 15. junija t. 1. po dolgi, trpljenjapolni bolezni, previden s sv. zakramenti mirno preminul. Pogreb dragega pokojnika bo v petek dne 17. junija 1927 ob 5 popoldne iz Stare poti št. 2 na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 16. junija 1927. ANTONIJA CELESTINA, soproga. MLADA, VLASTA, MIRAN, otroci — in ostalo sorodstvo. 'v.-. *" '4W, ' Advokat dr. Dominik Drnovšek naznanja, da je otvoril svojo odvetniško pisarno v LAŠKEM (hotel »Savinja« - Pivnica). IIIIiM 'Ш&& Zahtevajte v vseh trgovinah samo „0МГ najboljši švicarski sir. Zastopstvo: Fr. 8rdar Љ Co., Zagreb, G j ure Deieliéa prilas 79. ■neiši « vaj'te p on" dbe* Slovenijo : O^vn0 nublj*"* ft. ' reUf- topstvo *a J£i(jovska Znižane cene in največje skladišče dvokoles motorjev, šivalnih strojev, otroških vozičkov, vsakovrstnih nadomestnih delov, pnevmatike. Posebni oddelek za popolno popravo, emajli-ranje in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. Ceniki franko. TRÏDWNA" f. O. L. tovarna dvokoles in otroš. vozičkov. Ljubljana, Karlovska 4. z gumilevlRil podplati svetovne tovarne „Hlltttllnson" znamke „L* Alge" za dečke, ženske in moške bele, črne in sive ima na zalogi Kosla NlkolIC i drog, Beograd, Knez Mibolla SI. №. Prodaja samo trgovcem. Ivan Zakofnik Ljubljana, Dunajska cesta 46. mestni tesarski mojster Tel. 379. Vsakovrstna tesarska dela kakor moderne lesene stavbe, ostrešja hiš, vile, tovarne, cerkve in zvoniki, stropi, razna tla, stopnjice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd. Gradba lesenih mostov, jazov, mlinov PARNA ŽAGA TOVARNA FURNIRJA Spec jalna touarna strojen za obdelana lesa Klein 4 Sitefel, Fulda Ла ueleseintn a Lnblfanl bomo razstavili najnovejše in najboljše slro]e za obdeiano lesa v polnem obratu. H8i>?st! Pogan brez rermena! Obiščite naš prostor 20ŽS Pauli on F. Zastopnik za S. H. S: Piier fingelo, Ljubljana, Hotel SLON. fios"stwn Jerice Ro >ina v »udobu pri Starem tr«*u>Lož te vrši dne 22. Junija 1927, Potom dražbe bo prodano: Glavno poslopje v Pudobu z mlinom in hlevom, kompletna žaga na vodno silo in druga k glavnemu poslopju pripadajoča gospodarska poslopja, kakor: pisarna na lesnem skladišču, hiša za lesno skladišče, dalje k temu posestvu pripadajočih sto parcel, nahajajočih se v katastralnih občinah: Pudob, Igavas, Nadlesk (travniki, njive, gozdovi). Posestvo se bo prodajalo najprvo po parcelah in potem skupno po vložkih. Ako bi za skupno ceno celega vložka ne bilo nobenega reflektanta, tedaj šele obvelja zdražba posameznih parcel. — Da pa se bodo mogli dražbe udeležiti tudi dotičniki, ki ne razpolagajo z zadostno gotovino, jim bo Vzajemna posojilnica na dan dražbe dala na razpolago potrebno gotovino v obliki posojila, ako se ji bo nudila zadostna varnost. Ta posojila bodo obvezanci lahko odplačevali Vzajemni posojilnici v polleinih obrokih. — Drugi pogoji dražbe so razvidni pri okrajnem sodišču v Ložu. Najboljši šivalni ttrol je edino le 6ШШII МШ za dom, obrt in industrijo 1er švicarski pletilni stroj „DUBIED" Istotam v zalogi pisalni stroji „URANBA" Josip Peteline Mubljana bllsu Prešernovega spomenika n vodo Najlepše opreme. Nizke cena. Tudi na mesečna odplačila. Strokovnjaki so si edini v tem, da so „men шe in aparati za vkuhavanje najzanesljivejši. Zato dobra gospodinja zahteva iu trgovec prodaja samo Ш*с|(-а Tovarniška zaloga: Ljubljana, Kre-""" kov trg 10/1. Pri tvrdki Fructus. — — Znatno znižane cene. — — Išče se za tvrdko v Dalmaciji samost. knjigovodja (bilancist) z znanjem hrvatskega in nemSkega jezika ter nekaj korespondence. Stanovanje brezplačno. Ponudbe s pogoji, nuvedbo šolske izobrazbe in dose dan j« službe na opravo »Slovenca« pod Siiro: »TRGOVINA Z VINOM 4584«. Nastop takoj. Cene/še kol prt RAZPRODAJAH se dobi vsakovrstno manujakturno blago samo pri I. TRPIN, MARIBOR, o/aoni trg Steo. t7 Eflobabe. slamnike in razno modno blago nudi najceneje Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2. Radi prezidave izredno nizke cene. naš list ob vsaki dani priliki Priporočajte tudi njegov oglasni del Potrtega srca naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da mi je moj nadvse ljubljeni soprog, gospod Ivan Uršič jetniški paznik v pokoja danes zjutraj ob pol dveh po težki in mučni bolezni, v starosti 62 let, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v četrtek 16. junija ob 6 popoldne iz mrtvašnice dež. bolnice na pokopališče pri Sv. Križu. Linbljana, dne 15. junija 1927. Žalujoča soproga MARIJA. Vsem sorodnikom ln znancem naznanjam žalostno vest, da jc moj brat, gospod B!až Jerneje dne 14. junija po dolgotrajni bolezni, v 86. letu starosti, previden s tolažili sv. vere vdano umrL Pogreb bo v četrtek 16. junija ob 3 popoldne iz hiralnice k Sv. Križu. Ljubljana, dne 16. junija 1927. Marija Blas. Za Jugoslovanska tlakama v Liubiiaai: Karal C«& Izdajatelj; dr. Ft. K.ulo»ec. .Uredniki Franc Iersetflav.