PuMiitns plitan v Leto XXI.. št. 29& Ljubljana, torek 17. decembra 1940 Cena i Din .. l>i <»» i»'»i vo ^juuijaiiM cumJijev« o — teletoc 4te* 3122 4123 3124. 3125 iUto inseimni Kiueie« Ljuoijaoa Selen-Ouigov« Ul - let i4«i U> 3392 Pouiiizniut Marioor jrajsiu trg it 1 - Teieton 2455 Podružnica Cene Kocenova ulica It Telefon St 190 prt posi ček zavodih Ljutv-Hnnn 4t 17 ?4H večja kolonifska bitka vseh časov Že sedem dni trajajoča srdita bitka med Angleži in Italijani je prešla sedaj iz Egipta na libijska tla in se angleški pritisk nadaljuje v nezmanjšanem obsegu Kairo, 16 dcc. j. (AFI). Boji v Zapadni egiptski puščavi se nadaljujejo, toda v nekoliko bolj zmanjšanem tempu, kakor minuli teden. Vzrok so v glavnem popolnoma izpremenjene vremenske prilike. Dočim jc v preteklem tednu divjal v Zapadni afriški puščavi peščeni vihar, pa je pričelo zdaj hudo deževati. Nizki oblaki in megleno ozračje zelo otežkočajo nagle operacije. Vidljivost je zelo zmanjšana, kar precej moti delovanje letalstva in motoriziranih odredov. Letalstvo, ki je doslej neprestano sodelovalo v akcijah pehote ter trajno vznemirjalo sovražnika v zaledju, se je morilo danes omejiti na najnujnejše operacije. Motorizirani odredi, tanki, in oklo;>ni avtomobili, ki so pod poveljstvom generala Crcag* a, so prav tako zaradi vremena precej ovirani. Trenotno se vrše najhujše borbe okrog Sohima in Bardie ter utrdbe Capuz.zo. Pritisk angleških čet je na teh točkah trajna *elo močan. Italijanski odpor je sicer zna trn. vendar je pobuda še zmerom popolno ma na angleški strani. Dobra ln nagia or gan:zaclj3 zaledja ncv:h angleških postojank omogoča nagel dovoz novih ojačenj, ki bodo tnkoj posegla v borbo, tako da se bi ofenzivna akcija tudi v naslednjih dneh la*<'io nadaljevala po določenem načrtu. R°i-o, 16 dcc. s. f Reuter.) Poveljstvo ang'eške vojske na B'?*n1em vzhodu javlja v sv iem ^anršniern komunikeju: E"'~t: Sovražnik še vedno drži mečno hranjene posto;an':e okoli S"'aina. Med Wm so predr>;i oddelki prodrli že leži tO M e^int-k«* me^e na -n r>"""!nlju, Capuzzo pa tik ob vi meji L » rani Rim, 16 dec AA (Štefani) »G ornale d Itaiia« Drinaša pod. obiosti o si.an s katerimi razpolaga naimotneiši imp?iii sveta v boiu oroti Italiu List d*av. d i ie britan. ko poveljstvo vrelo v boi v Za-oadni duš avi -300 000 mož t vsea š irih vetrov svoieea imperiia in 83o o slon". i n avtomobilov in "ankov To ie nnveči* koloniiska bitka j -.godovin' S ta.co n. č-nimi sredstvi mish A.-i>liia. da bo */r sla na kolena enega izmed vrodw os: Vojni dogociki orihodnjih d u bodo doka zali da ie bil ta račun nanače.a Oare o govaria list nekemu arr.e iskemu č s^i kariu ki že govori o kor s*ih kat^- b' Aneliia mogla imeti iz sklenit e -emrat nega m:ru ? Italijo Ttaliia stoii n-? im i no na svoii onstoianki v s?d-»n1' '>n-ne Donušča Abesiniia So^niia Po- ssa Flandriia in Norv°ška so nn >poš'f»v;*n o» irr.eri ki orav nič ■v? *0"^r-> * orVe "•otimi~t<čni nanovei1 a"2 osaSke-a Hs'ra List orav; na koncu N^' se zt -i kar koli med E?ip?om in Libijo se Angliji ne bo posrečilo rešiti se iz Sredozemskega moria in bo morala do t > ič:i*»J »o-raza Drenaza?i udare? itailianskir akci-ki bodo izčrnali britanske vire. Raznravlianie o miri' New York 16 dec. j (AR) Newyorški list »New York Enquirer« poroča iz Wa shingtona, da po informacijah, s katerim' razpolagajo v washingtonskib krogih trenotno skoro v vseh evropskih prestolnicah mnogo razpravljajo o miru Misel na možnost miru ki bi se iosesel oo noti pogajanj med prizadet-mi državami, postaja *edalje boli živa v vseb prizadetih evropskih narodih Misel na mir pa postaja vse lolj tudi predmet ki privlači zanimani«-orizadeti vlad Ta nvrovna atmosfera dobiva zdaj tem večji vpliv zaradi sadHib iogodkov v Grčni in Egiptu Kakor «atr uiieio v omenien'h wasH'ngtonskib kro bi do dosp7pn;h voiaSkih usn^h^h gliia sedai lažie kakor noprei dvigniene glave sedla za zeleno mizo. Slili Kairo, 16. dec. s. (Reuter) Reuterjev vo ni poročeva ec v Zapac.ini puščavi javlja soda j naslednje podrobnosti o zavzetju Sidi Barc.nlja in drugih italijanskih utrjenih poetojank v bližini: Anglerka ofenziva na kopnem se je pričela dne 9. decembra zjutraj z napadom na italijansko najjužnejše utrjeno oporišče v puščavi Mibeuo. Na.piej je angleško topništvo oddalo nekaj salv proti taborišču- Nato so po kratkem zatišju povsem nepričakovano prežli v napad angleški tanki. To je bilo okoli 4. zjutraj. Tanki so bobneč drveli proti Mibeui in streljali z vsemi topovi in strojnicami. Istočasno je z druge strani jurišala in ijska pehota, ki je tila poslana na b:jišče v lahkih oklopnih vozilih. Indijci so pri napadu zašli v italijanska minska polja in so utrpeli nekaj žrtev, vendar je njihov napad uspel. Italijanski tanki sploh niso utegnili več stopiti v akcijo, s tako naglico je bil izveden angleški napad. Neki ujeti italijanski zdravnik pravi, da je bilo med napadom >kakcr v peklu«. Izmed vojakov italijanske posadke v taborišču se jih je samo peščica rešila z begom, vsi ostali so bili ujeti ali pa so padli v boju. Poveljujoči general Maletti je bil ob začetku boja zadet v pljuča. Prenesli so ga takoj v njegov šotor, kjer pa je kmalu rani podlegel. Cim je bila Mibeua zavzeta so se angleški tanki takoj zopet uvrstili v farmacijo ln pohiteli v napad na druga italijanska taborišča v bližini. Utrjeni taborišči Turna ta Hab sta hitio padli. Edino v Tumi so Ita ijani nu ili nekaj oopora Poskusili so tudi prot:napad s tanki, pri čemer pa so izgubili 12 oklopnih vozil. Ko je bilo ostalo ozemlje očiščeno, se je 10 decembra zvečer pričel napad na Sidi Baraci. Tanki ln pehota so napadli istočasno z zapada in juga. Sodelovali so v napadu znani highlanJski in middlandsi-i polki iz Anglije S tretje strani je napadla še pohota sama Desno krilo angl ške vo.isKe je za tanki hitro prodrlo do odrejenega cVja in ni imelo žrtev. Levo krilo je naletelo na rnečan odpor italijanskih od elkov. ki sc se branih iz strelskih jarkov šele anr'e?ki t:povi so zlomili Italijanski odpor Središčn. oddelki angleške vojske so ru?.-adli brez podpore topov in so utrpeli nekaj iz;rub Ob 14 v sredo se jim ie končno le posrečile zavzeti važro vzpetino t"k pred Sidi Baranijem. ki obvlada vso naselbino. Ob 15 se je nato pričel glavni napad Oddelki fašistične milice in Libiici, ki so branili Sidi Ba-.ani. ro morali končno kapitulirati. 3000 ali 4000 italijanskih vojakov je bilo zaletih Me niši odielki so se skušali remi proti Bukbuku. kjer pa so jih prestregli novi od elki angleške vojske Itali^ttsko mrsello Rim. 16 dec br (Štefani) V svojem 192 službenem vomem norcči'u nr?.vi vr-ho\mn povf';s+vo itrii-i-norv-e vriske: V Cironr?!il se ie m-V.l.^vn! prithh VTPjb-fh si) nn NaSe letalstvo je bombardiralo «ow*r.e o^opnp Od^olkp in i'm nri/.ajlejalo hude izgube. V vzhodni Afriki so sovražen lotala bom bardlrala Asah. Nekaj objektov v mestu Je bilo poškodovanih. [@n napad na Neapelj ln letališča v Libiji Poveljstvo ar^lečkera letalstva na Bližnjem vzhodu o velikih podvigih angJeckih bembnikov Kairo. 16 dec. s (Reuter) Poveljstvo angekega letalska r? B!'ž.iiein vzhodu je objavile danes popoldne nas'ednji komunike: V soboto zvečer so ang'e"ki bombniki za do'ge polete izvedli silovit napad na Neapelj Bombe so zade'e pomol, ob katerem sta bili zasidram dve italijanski oklopnici Na pomo'u so nastali požari, ki so trajali dalj časa. Pet direktnih zadetkov z bombami je pogodilo skupino križark in rušilcev v pristanišču. Nastale so 4 velike eksplozije Eno izmed letal jt odvrglo ves svoj tovor bomb na neko italijansko oklop-nico. Istc-čarno je btfo napadeno tudi pristanišče v Neaplju. Povzročeni s« bili požari. Prav tako so bili bombardirani Železniki kolodvor m železniška križišča Nastale so tri večje eksplozije in več požarov. Vsa angleška letala 3o st vrnila s tega pcileta. V noči od sobote na nedeljo in v rede-t jo so angleška 'eta'» nedalit^ala / neprestanimi nanad' na ita* tansir p-stoianke v Libiji V noč na nedelj' v H-It bombardiran- Bard;a Mmi Gaza'a T' v bil- n %vzrr»- n- žan ki jih je h>1o rsV mili da'eč Zadet je bil oornoi » nrtvtunišču »n ie bila nrvvzročena znatna 5k«>da V nedeljo 'pt?'a K-mibardi ra'a Rrvmbo Apolon.o Dernr Bemno v l.;b'ii ManaH- b?1: 'zvedeni kljuh d^hemu vremenu *n v* vpliflli v ^a^nert' vvra*n'rr 'ptab^čpn^ ;n pristajal š.'em z- Ittaa v Za AnirVška irv«k!> 'eta'a 1/ved'a nrekf '-•rrvlrpoa 07pm'lp "p' ofpt.z vn h rvo-lp fr«v kJ *> sepa'' vsr d. Dvp «ta •'ianc.lf 'ovt.lt' !f*«'» tiTM ^ bi'' strpMpn, »rptip of ?c b:t" pm\ tako ver «~*nr> nn'čf'in V teku vsph te*i rih«"/«-"!! tiri n«/l Z^naHno nirčav« n< b *o sestreljeno nobeno ani,A*ltr> letalo V Vzhodni Afr-"k' <~o izvpdli anp'<»7ki hnrnl>n'V' v noči na n^deM' nar>a>l na Igu ro Rr*mbe v bile vržtne na 'eta''"^e na han«erie >n med 'pta'a na 'pta^šču Z iicr»e-hom so b'-'s nanaden »ermm Mad~id 16 dec j f Reuter) Anp*e'ki poslani v Madridu se trenutno razgo^arja * predstavniki snanske vlade i namenim, da doseže popr>'no razlastitev glede na-dailiniih ciljev, ki ph namerama Spamka vlada uresničiti v T°r.ep*iu č.ur jc an^e-rka v'ada zvede'a da namira^a vlada v Madridu storiti nekaj nov-h ukrepov z namenom po»vv'ne likvidacije mednarodne uprave v Tinpo-iu je naroč"a britanskemu konzulu v Tangerju. naj takoj protestira Gibemrtar. 16 dec s fReuter) Po informacijah iz Tangena so Znanci s*a'™aio d" s? ie akthmnst nemšk:h leta' na-d An ro radnie dni n^k-Uko zman šala V z s tem se po:avijaa 16. dec j. (Ass Press) Kanad-•iko mmistrsrvc za narodno obrambo ie v /vezi s torp-ediranjem pani ka »Wef;tern nnce« objavilo sporoči'o. v katerem pravi. da trenutno še ne more dati točnih podatkov o usodi parnika in posadke K temu pripominjajo v kanadskih mor-nari kih krogih, da je po depe ah ki so prispele z Atlantskega oceana, mogoče trditi, da se je parn k kmalu po torpediranju potopil. Poprej je bilo s parnika spu č^nih večje število reJeva mh čo nov Ni še znano. ah je bilo pri katastrofi »NVestern Princes« kaj človeških žrtev na parn:ku. na katerem se je nahajail tudi kanadsk- minister za oboroževanje S. D \Vowe. Avstralsko vo"sio posojilo Sydney, 16 dec. j. (Reuter) Avstra s>ki finančni minister A. W Fadden je sporočil. da je bilo avstTa's najski mestni občini vse od p.ikliučt.e Avstrije k Nemčiji, ie bil danjs razrešen kot dunajski župan. K k.-r se zatri e. bo imenovan za nem kega pv an ka v Bukarešti. Za novca d na ke a ž '^aia je imenovan bivši avstrij:ki mi is :r Jung. Roosevelt bo objavil stanj s nacionalne pripravljenosti Prezlfect Zedinfecth držav se |e vrnil v Washingtoa, kjer fe imel takoj važne razgovore Wa:*iington, 16. dec. s. (Columbia B. S.) D.neo »e je Roo^e.elt s svojega 14dnevnega inšpekcijskega potovanja po Karibskem morju vrnil v VVashmgion. Takoj po svoji vrnitvi se je Roosevelt se..tal z zunanjim ministrom Huliom in drugimi svoj.mi najožjimi sotrudniki in razpravljal ž njimi o vseb aktualnih vprašanjih. Glavna vprašanja, ki trenutno zanimajo ameriško vlado, so ameriška pomoč Angliji ter vprašanje pospešen j a ameriške vojne proizvodnje in načrtov za obrambo Zedinjenih držav. V ameriških uradn h krog.h z dosedanjim tempom dela v ameriški oboroževalni industriji niso povsem zadovoljni. Roosevelt sam je včeraj v razgovoru z novinarji v Warm pnngu izjavil, da bo za pospeienje ameriške obrambe treba izdati bolj drastične ukrepe. Iz te izjave sklepajo nekateri krogi, da namerava Roosevelt proglasiti z objavo stanje »ni eioname pripravljenosti«, kar je sicer mogoče storiti samo v vojnem času. Dokumenti za podpis take proklamacije so že pripravljeni. S tako proklamacijo bi dobil Roosevelt izredna polnomočja, ki so mu bila svoj čas dovoljena za primer vojne, med drug"m polnomočja. da zaseže vse zasebne ladje. Glede ameriške pomoči Angliji se pojavljajo predlogi za ukinitev Johnsonovega zakona, ki prepoveduje dovolitev posojil vojujočim se državam. Pojavljajo se celo predlogi za ukinitev nevtralnostnega zakona. Poleg predsednika vojaškega odbora reprezentančne zbornice se je sedaj tudi oredsednik zunanjepolit čnega odbora Blum izrazil za ukinitev Johnsono- eg"> '.nkona 'er ie 'Zjavil da 'e "•eb-> niti vse težave za pom"f AnrdMi V poučenih krogih smatrajo --edaj. da bos*,-glede vprašanja povečane pomrči Anglij' nred-ednik Roosevelt in zunanji nvnister Hull prepustila Iniciativo in odločitev kongresu. WashingtOn, 16. dec s. (Columbia B S) Iz merodajnih virov s.- dozna.a d ba-do Zedinjene države poslale v 11 južnoameriških držav svoje v jaške mi :j i ki bodo nadzirala vežbanie in or ani.a i) vojsk teh držav Imena dr"av k bidj sprejele vojaška misije Zedinjenih drž v. še niso objavljena, vendar or.p mi iaio. da bodo vse misije svojo n lo»i iz sevale irkliučno na vabilo tei držav Zn -no ie le d3 bo e~>a izm^-l drža - kam'-odide ameriška m:siji Ek air. kit }-ravno itaHianska vojaška m sija do r5i a svoje 4-letno de'o V ameriških vojaških kro~is rud- j1-io. da bo or ka teb nov b v i^šk h m''~ii dobila vojska 7cd:n'en'h d žt; ve ik vT>liv na vojske dru ;h am r ški ' d av. Lovska letala za Aflij« New Tork, 16. dec. s. (Ass. Pre«s> Z odobritvijo amer škega vojnega ministrstva bodo vsa lovska le*ala tipa Curtiz, ki so nravkar v delu. takoj poslana v An-gliio ?e'e no'em ho tvonvca dob-?v'la naročena le'ala tudi ameriški vojski. Svečan pc«reb veleposlanika Lothi^ita Washmgton. 16. dec s. (Col B S.) V Harlingtonu pri Wash;ngtonu je bfl danes z voja kimi častmi pokopan an?le'ki vde-pos'anik lord Lo'hian v grobnici ameriških voja*kih in m'>marifk:h junakov Pri pogrebu je b:l navzoč ves d'r''»matrk' rbor 1 k? Tu l' mi * eni"' * bi' nr p«.nr<-V" (*:ertn< -ilo a mer- k ii .-oin' ov >ta'cc\ T >rnirtvr jc "dda' bom H čas-tnih strelov i-. • a v-- le až( ie t o-m n^-jev in med pogre- NOTRANJA NAPETOST V FRANCIJI Lavalova izločitev lz irancz®ke vlade ]e zbudila v Angliji in Ameriki cgr^mno pozornost Ženeva, 16. dec. j. (DNB) Iz. Vichyja poročajo: Notranjepolitična napetost, ki jo je v Franciji povzročila tako nenadna in dramatična preosnova vlade, se tudi včeraj ni polegla. Ministrski svet je včeraj skoro ves dan zasedal. Seje so bile deloma zelo burne. Kakor se doznava, je notranji minister Baudoin nenadno poklical v Vichy posianika Francoisa Ponceta, ki se je doslej že daij časa mudil v Grenobiu. Pon-cet se bo udeleževal vladnih posvetov glede položaja, ki je nastal s preosnovo vlade. V političnih krogih v Vichyju z veliko napetostjo pričakujejo prihod nemškega podanika Abetza, ki mora danes popoldne pr. speti v Vicliy. Viciiy, 16. dec. s. »United Press« deman-tira z uradnega francoskega mesta vesti, da bi bil Laval odstopil zato, ker je baje zagovarjal nemški predlog, da naj bi bila nemška vojska preko ozemlja nezasedene Francije in preko neke južno-francoske luke poslana v Itadjo V uradnih francoskih krogih izjavljajo, da so vse te vesti brez vsake pod.age in navajajo, da je edini pravi razlog za Lavalov odstop ta, da je zahteval razširjenje svojih polnomočij na škodo maršala Petaina. Prav zato je bil imenovan namesto Petaina Flandin. ki se je zadovoljil samo s portfeljem zunanjega ministrstva in tudi ni več, kakor do-sedaj Laval, podpredsednik vlade in zakoniti naslednik Petaina. hzvzl cratlrza Keu' iork, 16 dec. j. (AR) Po informacijah, k: jih imajo norma.no dobro poučeni amer.ski krogi iz V.chyja, je francoska v.aaa odredila aretacijo bivšega francoskega zunanjega ministra Lavala, ko je pre-jeia informacije, da namerava Laval pobegniti v inozemstvo. Kakor zatrjujejo v ist.h krogih, je povzročilo Lavalov padec dejstvo, da se je nameraval Laval na tajni koniorenci s predstavniki Nemčije sporazumeti glede dovolitve prehoda nemških čet preko nezasedenega dela Francije v Ita.ijo. Nemčija je Lavalu predložila načrt o prehodu teh čet, ki naj bi prinesle pomoč Italiji v njenem sedanjem težkem položaju na afriškem bojišču. Laval je na ta načrt baje v načelu pristal, s tem pa je prišel v nasprotje s Petainom, ki se je izrekel proti temu načrtu. Washington, 16. dec. j. (United Press) V amsr ških političnih in diplomatskih krogih mnogo razpravljajo o padcu francoskega zunanjega ministra ter omenjajo kot ozadje tega padca razne domneve, ki-pa so zgolj nepotrjene kombinacije. O resničnem ozadju izločitve Lavala iz vlade ter o naknadni aretaciji ni še ničesar znanega. Kar se tiče novega francoskega zunanjega ministra Flandina, naglašajo v teh ameriških krogih, da bi bilo še prezgodaj skušati na podlagi njegove osebnosti postavljati prognoze o bodoči francoski zunanji politiki. Vendar pa je splošna sodba v teh krogih, da je Flandin v zunanjem nvnistrstvu v Vichyju vsekakor mnogo prijetnejša osebnost od Lavala, ki je zlasti zadnji čas skoro načelno odklanjal vsake razgovore s predstavniki demokratskih držav. Curih. 16. dec. s. (R^ut«rV »La S isse-< poroda, da se ra'ia;a bivši p"'d e l?e n k francoske vlade Laval na svojem posestvu v provinci A"vergne ter da mu je prepovedano zapustiti bivališče. Minister Perouton o ženevo, 16. dec. br. (CBS). Francoski notranji minister Marcelle Perouton je v daljši Izjavi novinarjem sam priznal, da je položaj Francije prav sedaj zelo kočljiv. Pri tem je opozoril na dva važna momenta: 1. da namerava maršal Petain organizirati konzultativno zbornico, katere člani naj bi pomagali krogu sedanjega režima vzdržati politično moralo v nezasedeni Franciji; 2. da so bili zemski ostanki Napoleonovega sina, prepeljani z Dunaja v Pariz in da so bili pokopani v Invalidskem domu, kjer počivajo tudi kosti niegovega očeta. V tej zvezi se je v poučenih krogih izvedelo, da bi se bil moral pogrebnih svečanosti v seboto udeležiti tudi maršal Petain, ki pa je odklonil nemško vabilo. Poleg tega je francoski notranji minister Perouton obtožil bivšega zunanjega ministra Lavala. da je hotel v Parizu ustanoviti posebno francosko vlado, ki naj bi separatno od vichyjske organizirala najtesnejše sodelovanje z ItaUjo in Nemčijo ter obema velesilama odstopila celo večje predele francoskega ozemlja kakor tudi francoskih kolonij. Francija ne odklanja sodelovanja z Nemčijo in Italijo, in prav to tudi potrjuje imenovanje Flandina za zunanjega ministra ki je v vsakem primeru sposobnejši in bclj poklican, da zastopa francoske interese na zunanjepolitič nem področju. Slej ko prej pa ostaja imenovanje Flan-dija za podpredsednika vlade in zunanjega ministra obdano od misterioznih okoliščin. Zanimivo je, da Nemčija še ni podala ni-kakega svojega komentarja o spremembi vlade v Vichvju in da se nemški službeni krogi postavljajo na stališče, da morajo biti točno informirani o pravih vzrokih najnovejšega razpleta notranje politične krize v Franciji. Zanimivo je tudi, da nemški listi doslej sploh še niso objavili nika-kih vesti o dogodkih v Vichyju. Pač pa je rimski »Messaggero« v svojem komentarju o dogodkih v Franciji Izrazil mnenje, da je postal Laval žrtev mo-narhističnlh elementov. List napoveduje, da namerava maršal Petain že v kratkem izvesti nadaljnje spremembe v svojem kabinetu. Kako presojajo položaj londonski listi London, 16 dec. j. (Ass. Press) Današnji londonski jutianji listi objavljajo obširne komentarje o izpremembi v francoski vladi. Vsi listi brez izjeme odobravajo energično gesto predsednika vlade Petaina. ki je odslovil Lavala iz tako odgovornega mesta Kar se tiče njegovega naslednika Flandina. so angleški listi mnenja, da sicer ne pomeni njegovo imenovanje za zunanjega ministra kake bistvene izpremembe, ki jo je morda pričakovati v bodoči smeri francoske zunanje politike, na vsak način pa smatrajo Flandina za mnogo zmernej- šega, kar se tiče proti angleške smeri francoske zunanje politike. V izločitvi Lavaia iz vlade vidijo angleški listi, da maršal Petain nikakor m pripravljen do skrajnosti voditi politiko, kakršno si želi Nemčija. Nekateri listi vidijo v Lavalovem padcu prvi znak k počasni preusmeritvi Francije, v kateri vse bolj upada prvotni val nerazpoloženja proti Veliki Britaniji, ki ga je bilo mogoče opaziti neposredno po francoskem vojaškem porazu. Stališč 1 milje Berlin, 16. dec. s ..-^ss. Press) V nemških uradnih krogih za enkrat še ne dajejo nobenih komentarjev k spremembam v francoski vladi. Izvedelo se je samo, da hoče dobiti nemška vlada najprej popolne informacije o pomenu teh sprememb, predno bo do njih zavzela svoje stališče Slani in Indekina Hanoj, 16. dec. s. (Columbia BS). Sirijo se govorice o poskusih sprave med Siamom in Francosko Indok.no. Baje se vrše tudi pogajanja v tem pravcu. Med tem pa Francozi uradno poročajo da so včeraj francoska letala zope* bombardirala siamsko ozemlje, baje v povračilo za siamske napade na Indokino. Z obmejnega ozemlja javljajo tudi o neprestanih novih bojih. SheSSield drugič napaden Močne skupine ncntfkili bembnikov so znova napadle to važno angleško industrijsko mesto London, 16 čec. j. (Ass Press ) Nemško letalstvo si je v noči oi nedelje na pene-deljek izbralo kot glavni cilji svojih napadov severno aneleško industrijsko področje Krkor je v sv, jem jutianjem komunikeju objavilo angleško letalsko ministrstvo, jc bilo v tem okrožju posebno »no mesto precej budo bombardirano Naknadno se ,(e izvedelo, da ^e bilo to mesto Sheffie'd ki je bilo že v minulem tednu glavni c'lj nem-?kih napadov V minuli noči so nad mesto ponovno Driletele močne skupine nemških b-mbmkov k: so sipa'e težke rušfn? in zažigalne bombe na mesto ter industrij-' ska predmestja. Posebno mnogo je bilo vrženih zažigalnih bomb ki sc na mnogih točkah zanetile požare precejšnjega obsega. Navzlic debro organizaranemu delovanju gas"stva je uspelo nekatere izmed teh požarov omejit' šele v dcoolcianskih urah Tudi ruši ne bombe so povzročile precejšnjo škodo v prvi vrsti na stanevaniskih poslopjih nekaj pa tudi na trgovskih in industrijskih zgradbah. Bombardiranje je zahtevalo tudi večie število človeških žrtev, ki pa še ni točno ugotovljeno. Angleška protiletalska obramba je bila Izredno močna in Je verjetno, da je protiletalsko topništvo sestrelijo dve ali mer da celo tri letala. Nemški bombniki so razen na Sheffield metali bombe tudi na širšo okoMco ki je zaradi močne Industrije gosto naseljena. Po nek'h vesteh so opazovalci vt"'eli nekaj nemških letalcev, ki so odsltočliii iz "tvojih letal. Poslej še ni vesti, da bi bili ti nemški pi'oti ujeti, ako so se resnično s podali spust'li iz svoiih letal. Mogoče je tudi. da so bili letalci k temu prisiljeni zaradi poškodovanih aparatov. Nemško vjpo pirac Berlin, 16. dec. br. (DNB) Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes opoldne redno službeno vojno poročilo, v katerem pravi: V noči na 15. december so sku*r'ne naših bojnih letal napadle London in druge vojaško važne kraje in objekte v južno-vzhodni Angliji. Znova je bila minirana neka angleška luka. Podnevi so se le+alcke sile včeraj zaradi neugodnega vremena omejile na izpolnitev izvidnišk h nalog. V poslednji noči so angleška letala napadla državno ozemlje in odvrgla ponekod nekaj eksplozivnih in zažig^n h bomb. V Berlinu je bilo nekaj oslrešnih požarov takoj pogašenih. Poškodovan :h je b!lo nekaj hiš, med njimi dve bolnišnici. Znč">cno je bil prekinjen promet na neki progi berlinskih brzovozn h že'eznlc. Drugod je bilo poškodovanih le nekaj poslopij. V Ker-fordu so bombe razdejale neko cerkev. V srednji Nemčiji je nastal v neki tovarni požar, ki pa ie bil že v kali zadušen. Mo-4 en j v produkciji ni bilo. Skupno so b'ii 4 civ;listi ubiti 12 ranjenih. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno. še ko je bilr na noti nad nemško ozemlje. Nemško letalstvo ni imelo nikake izgube. A**4le5!ki clfT: Be*l?n FrasikSart "n Kisi London if dec s (Reuter). Letalsko mi-n^trstvo javlja: Pretek'o noč so izved'' anle železni'ke nanrave tovarne in razne iavn«* naprave Manra skupina ang'e*kib b^rr.hn-kov 'e istočasno napad'a rečno pristanišče v Frankfurtu ob Mainu ter druge cilie r bli ž;ni Bombardirane so b''c t»di ladiedelni ce v K»e'u »n pr-Van^čr v Bremenu. Ob francv-.ki obaM so ang'eška 'e+a'a napadi dve sovražn' tr§ovisl->nika v Wa lvTt~-nu a'5 Da vsai za vršila dolžnosti veleposlanika, dok er ne b: bi' imenovan def'n:tivni ms'ednik um.lomu ve-leprts'anik'1 lo"di L't'olonu. Colur-b'a r'Hra d 1 radno an leSk" Press A-Cociat:on k: prav1, da ocm n: I,ln-d G~or~eov ob;ik rr: CvrchUl'1 bodisi. da f ~e za vst^p Llovd-* Ge^r^-a v voj-i krb!-~,t aM na da bo Llo"d G°o--ge š-?1 v W",~hi" t-« "a v°i"v^o~lanl'-a. »t.~,ri->(y-, Eve*i?n-' N Tvs< 1avl;" d"> ie ^ ^ t'ovd v kr-tkem vstopil v Churchillovo vledo. prilclpiiSe? KorvcS k angleške!!!! topsnjn Po načrtu biv^e^a rorve^lsefra zunanjega ministra naj bi postala Ncrve£l;a po vojni sestavni £cl britanskega imperija London, 16. dec. j. fArs Press.) Norveški zunanji minister Trygeve Lis. ki živi zdaj v emigraciji v Loni nu. je im 1 včeraj do radiu govor, v katerem s: ie dotaknil tudi načrta za skl n tev nekakšne politične unije med N r.ešv.o in Veliko Brilaniio do končani vojni Ti unija nai bi b la takega znač'ia. da 'o: na zunaj fungirala Norve'ka sko aj kot sj-sta\tio telo britanskega impo.iji. Stockholm. 16 dec. i (SDAi »Švedska Tasbladet«. objavlia porcč lo svojega londonskega dopisnika, v ka erem on za ia na veliko pozornost ki io ie v budil v angleški iavnesti govor b;všes?a n r~ve-ške^a zu.nanie^a ministra Liea o n č^*+ih Norveške za povojno d bo Lie ie temi na"ri-i naved?l tudi n^ka^ši^ d-i-ključitev Norveške k britanskemu imp?-riiu. O tem načrtu bivšega norvelk3ga zunanjega ministra — tako p;se »Svenska Tagbladet« — objavlja londonski »Times« zanimiv komentar iz kaiarega 12 do neke mere mogoče skleoati tudi n3 značai vojnih ciliev Velike Bri.a liie. o katerih se zadnji čas toliko ra p av ja. »Times« v polni meri oiob.a.a načrt norveškega zunanjega ministra in piše v tej zvezi med drugim tudi nasl dnje: Dejstvo, da Norveška opušča n-kdanio izolicianistično in nevlra nostno poli iko. mora biti v Angliji kar na p ii ziejše sprejeto in pozdravljeno S.ratrati ga e treba kot ponudbo Norveške za naites-nejšo spojitev z Veliko Britanijo Nauk o kolektivni varnosti in o trad c onalni vojaški zvezi je danes zastarel Dogovori o medsebojni p. moM so bre^ vrednrvcti, ako ne vseb jeio ukreorv s katarimi s? J"e-diio vorašan a voiaških rezsrv in nreme vojske predvsem Da vn-a"-nla skunne strateeie skiiDne 'oia^o ti 'n sku^n^sa svetovnega nazora »Tim°s« Drav: dobesedno: »AnTllia mora stremeti za tem, da organizira nov gospodarski red v Evropi in sicer skupaj s t;st;mi d živami. ki danes dele njeno vojno us.do. Pred. s srn s tistimi malimi evropskimi d živarni. s katermi vežejo An 1 jo ta':o š ev. n? vezi medsebojnih simpatij Pri tii organizaciji nevo^a gospodar k rta reda v Stropi bo morala Anali a v Dola; m=rri upoštevati ra^en svoi h lastnih interesov, tudi interese teh držav Novi g soo-arsu red bo moral biti t^k? na-ave di bi jamčil poljedelstvu in industriji t?h drugih dr>.av o"ocvH in naore lek skupno s procvitom in napredkom britanske a gospodarstva. Pcvrat^k pro!a v nutSfmne^to Budimpešta, 16. decpmbra. AA. (DTTE1 Madžarski zunarii minister prof Csaky je davi privrel v Budimpršto. Obolel je nekoliko za hripo in bo moral nekaj dni ostati v postelji. Papež za vops ujetnike Vatikan, 16. dec. j. (Štefani). Papež je pekrenil akcijo, da bodo za božične praznike vojni ujetniki poleg njegovega blagoslova ln čestitk prejeli tudi darila, Akcl jo, ki jo je pokrenll papež, bodo v prizadetih državah uresničili s pomočjo pape ških nuncijev s sodelovanjem vlad prizadetih držav. Pogreb admirala Wi ef">rhauseiia Beogrpd, 16. dec. p Z voja"k'mi častmi je bil danes pokopan prvi poveljnik jugo-slovenske vojne mornarice, admiral Wicker-hauser Pogrebu so prsostvovale po'ep predata vn k'rv r>b'asti vnj<*ke -n mornarice ter prijate'iev pokojnika tudi številne de putacije razmh nac-onalmb organizacij, zlasti Jadranske Straže. Dr. Korcšcev® m&np t)ivan]e v LjiiMSani Na očru v dvorani banske palače — Tucjben večerni prenos v stolnico — Dcccs glavne posrcbce svečanosti Ljubljana, 16. decembra. Davi malo pred 6 je posebni vlak pripeljal zem-ke ostanke pokojnega prosvetnega ministra dr. Korošca v Ljubljano S krsto so prispela tudi slovenska odposlanstva, ki so se bila udeležila pogrebnih svečanosti v Beogradu. Med špalirjem raznih organizacij so akademiki ponesli krs.o s pokojnikovim truplom po peronu in skozi vhod do ceste. Za krsto so šli ban dr. Natlačen župan dr. Ad ešič ter č'ani vodstva slovenskega dela JRZ. pred krsto pa so prenesli številne vence med katerimi sta bila tudi krasna venca Nj. Vel. kralja Petra II. in Nj. Via kneza namestn ka Pavla, ter pokojnikova odlikovanja. Med po-grebci. ki so s posebnim vlakom prispeli iz Beograda, so bili tudi č'ani državnega odbora za pogreb dr. Korošca: predsednik minister dr. Krek podpredsednik bivši prometni minister Ma«arašev:č minister za javna de'a Vulovič m;rn'«:ter za te'ecno vzgojo Pantič. beograiski župan Tevrem Tonvč. b'vši min''ster senator dr Ku'nvec 'n dmei N? cesti so kr«to pobili v avto-furgon ki se mu ie ob vpako stran postavila vrsta članov fantovs^h odsekov in katoliških organ z^rij s prižganimi halami v rokah, in žalni snrevod se 'e ra^el onmikati proti banck4 na^ači r,a R'ewei-sovi oestl Tam so aka^pnvki dv:tInil: kr-ctO jn 1o orfnecH v dvorano k^er so jo položili na oder sredi vencev in Ob B je bi1^ dvorana nrir>rav,'«"r,a dg «e mn«»la mnofira r>^knir:kovib n Vov in cnoštova+e'iev mJmo n^vsfVeoa ->dra Zbirali 50 v ve*!krm 5tevMu taVo ''a so vpc -,->r> f^nV-nV Ho'oe vr«+e p-ed vrati pa'pče Mev in CV^a Pr-\»p Iv^T^n^P ure 50 čarfpo e*ra?o ob krc-f? vr?'1« «*nc5Vi nato na so jih naH^mo"*"' fa«-10VPT-'h od^kov in k->*"''5ki obVčenj v fne hlače in belo srajco s črno am "veznico. Slovo prej bad!w palcč) Ob 19. so vrata banske palače zaprli Uslužbenci mestnega pogrebnega zavoda so pripravili vse potrebno za prevoz pozem-skih ostankov dr. Antona Korošca v stolnico. Med tem se je pred bansko pa'ačo zbrala množica občinstva, od Ble'weisove ceste po Erjavčevi cesti skozi Gradišče, po Kongresnem trgu, Wolfovi ulici in dalje proti Senklavžu, pa so se skupire katoliških organizacij in organizacij JRZ zbra e pa načrtu v špalir. Vozniki mestnega Pogrebnega zavoda so v tem času prepeljali v stolnico vse vence, ki so jih prinašali zmerom nove in nove. Pred bansko palačo se je zbrala vsa duhovščina Ljubljane z župniki vseh ljubljanskih župnij, pripadniki redov in kle-riki. Ko so ob 20. prinesli krsto ra prag, je k njej pristopil beograjski nadškof dr. Uičič ob asistenci ljubljanskega škofa dr. Rozmana ln mariborskega škofa dr. Toma-žiča ter opravil prve žalne molitve. Po končanem obredu se Je p-j-slovll od dr. Kc-ošca ban dr- Natlačen v imenu banovine in njenega prebivalstva. Orisal Je pokojnikovo tesno povezanost s s'ovensk'm ljudstvom ter njegovo pczrtvova'no in neum:mo delo za državo, za narod in za stranko, ki ji je pripadal. Poudaril je njegovo organizacijsko sposobnost, njegovo avtoriteto ln disripllniran-st. V stranki je pokojnik virel predvsem sredstvo pri dolu za narod in državo. Vse svoje dohodke je v ovoje-n socialnem čustovaniu sor:ti zopet rcr^ial. tako da je umrl brez premo-ženia. T.Tladini je stavil br.n blagoprkcjne- t svoj žalni spev in sprevod je počasi krenil skozi Stritarjevo uLco do sloln-ce, k„er so krsio položili na katafalk in je duhovščina opravila kratko molitev. Ko je bil mrtvaški oder v cerkvi ure. en. je bila stolnica odprla občinstvu do 23. ure. Diniš iji psgrzh Glavne pogrebne svečanosti bouo u;mes dopoldne. Začele se bodo v stolnici ob 9. z verskimi obredi. Mašo zadušnico bo opravil mariborski škof dr Tomažič, pridigo pa bo imel ljubijanski škof dr. Rožman. Po končanem cerkvenem opravilu se bo — nekako med 10. in pol 11. uro — razvil pogrebni sprevod, ki pa ne bo krenil k Sv. Križu, kaker je bilo prvotno nameravano, temveč na Navje, to je oni del bivšega pokopališča pri Sv. Krištofu, ki ga je prevzela mestna občina in ga namenila za zaanje počivališče zaslužnih slovenskih mož. psliiivitili stranic Vladi in njenemu predsedniku Dici0.šl Cvetkoviču, glavnemu odboru JRZ v Beogradu. banu dr. Natlačcnu in banovinske-mu odboru JRZ v Ljubljani prihajajo še vedno številne sožalne brzojavke, lz vseh pokrajin Jugcslavije. zlasti pa iz Slovenije. Svoje sežalje so med drugimi izra ila tudi vodstva političnih strank in posebej še mnogi politiki. Dr. Albert Kramer je pos'al senatorju dr. Kulovcu naslednjo brzojavno scžalnico: »Globoko pretresen Iskreno žalujem z Vami ob smrti velikega sina našega naroda«. Tudi dr. Grga Andjclinovič je poslal so-žalno brzojavko dr. Kulcvcu. Posebno oJpcslanstvo bano.lnskega odbora Jugcslovcnnke nacionalne stranke v Ljubljani se je včeraj pod vodstvom bivšega ministra Ivana Puclja zglasilo na banski upravi ter cs:bno snerečila banu dr Natlačcru sc želje banovinskega odbora. Prav tako se bo cdprs'anstvo banovinskega odbora udeležilo tudi današnjih pogrebnih svečanosti. Co&olrko odperfonstvo pri pogrebu Priznavajoč velike zas'uge pokojnega drža', nka dr. Antena Komolca * ski pni b >rbi za JugorVavijr je »Jcoirkc odpu»'ar ;tvo v krjju pc/.;;'ž:le na njeg ••«, kriir venec oJ-prsan tvo v c-vi.n; oblrki z znakom pa bo prisostvovalo pcgrcfcr. n sveč*n<«,fim. Sokolska župe Ljub jana seja lumrlto^rLc^a mcctEcca sveta Maribor, Jo. decembra. Mestna pcs\Tetovalnlca je tila za današnjo žalno sejo po pok:jncm dr. Antor.u Koiožcu v črnini in zelenju. Pokola'kova slika je bi a ovita v fleru. Mestih svetniki in drugi povabljeni predstavniki sn se zbrali v mestni posvetovalnici v temni obleki, da počastjo spomin maribo.oke.4a častnega me" lana. Uvodne bosode je v odsotnosti zairžrncga žvpana dr. Ju vara sprogrvcrll po župrn Franjo žebot. sno-minsko besedo pa je imel mestni svetn.k dr. Fr. Surnik, ki je prikazal zasluge dr. Korošca za Jugoslav'jo in -rosebej za Slovence. J'esini svet je z vzklikom »Sla.-a.« počastil pokojnikov spomin, nakar je bilo izvoljeno porebno odposlanstvo, ki bo zastopalo marlbrrsko mertno občino na jutrišnjem pogrebu v Ljubljani. Zas£-£*rtvo mc-rMarsks ver si: 2 zaj&^ice Zagreb, 16. dco. o. Erncs je odpotoval v Ijvbljano zagretšlci mi'ftl Ismot Mcf'14, ki bo na p-grebu dr. .Antona Kurcšca zastopal rcis ul ulemo Fe?->'ma Sp.aha ter muslimansko versko zajcdnico. Vene! ^a^rctriiils Slovencev Zagreb, 16 dec. o. V pretekli noči ob 2.45 je piispcl posebni vlok s trup om pokojnega cr. Antena Korošca iz Boogroda v Zagreb. Na zagrebški postaji se je uota-vil za 10 minut. Skupina zag.ebrkih Slovencev .pod vc Vitvcm vscučil'5kc-ga profesorja dr. Zairiika je polož "a na krsto pokojnika nrkaj vencev. Tik pred 3. uro ie vlo.k krenil dalje proti Zidanevn mostu in Ljubljani. Uradi ljubi ianrk;h sodišč danes na dan pogreba prcdredn?ka renata ir prosvetnega ministra dr. Koro"ca ne bode urado vali. l.jubljan-ka pcšfa dnnes. Oh p-"iJci pogrebnih svečanosti za pokojn :r- dr Anto. nom Komšccm bo ime'a r*yšf: Ljubljana / danes nar''c ln;o službo. D?po'dTc b<~. farno interno poe'ovanje in sprejen- b-z-javk ter pripor k v brzcja%-nem eksped tu (vhod iz Pr-so-move uMce), kjer lahko o-ravijo tudi te^f^nrki pogovor. D>it.^vn do^^l-dne oJpade. Popodne ie norma ns s'--?ba. Uradi in uctanor.e ter imeti"ki preda'ov se vabijo, da dvignejo svoj' po:/i!ike mod 8 in 9 uro. Pri pr»Jružnicab \ L)rl>' i?ni ter poštah Moste in Vič se z jutra kikrT običajno prevzemajo sk'epi. ptM^zdeii t—arina in izda drž. in samnunra^ n'n' ob'a«tvom. uralom in ustanovam ter ;me>*n k>m predal, ki naj dvignejo pošiljke do 9 ure, nato se po te zapro Po-po'dnf s»t vri rodna služba. D>n'ava dono'dne odrade. Članom UJNŽB Pogrebnih svečanosti za pokojn;m dr Ko-o^cem se ude'ež' no a r-r-ganizacija s porebno denutacijv, m zastavo. Vse s'užbe proste č'ane poziva n ; da se pogriba udc'cže v čim večjem številu in se na ta način oddo'že ve'iVcn u p»koin ku za njegove zas'uge za na" narod i:i državo, pa tudi za zas'uge. ki j;h ima te želczni-čarnki s-tan kot dvakratni premeni minister. Pod-obne inrorm:p ia.o vsakemu intce-e u. Marsikdo, ki čuti v sebi p .tov'-'h ž -co. bo našel v njih p gume za ures-iče-nje svojih želja. Splošno znane so nedeljske povratne vozovnice. Precej mani že polovična c brali. Tudi za potovanje ra medene tedne ie železnica mislila Nov ^poročeno cm ie odobrila 30° «. Slovenci ljub. -1 c g nizacije. Sk^iaj vsakdo ie neki& <»r--.3niziran. Po hribin lazi. poje. brca žogo. na božjo pot hoai. Ali veste, da lahka takrat, ko vsa i e- kr. t v letu priredite skupan izlat. izkor st te znižano voznino? Ali Vam ie znan;. da plačate samo 1/3 vozne cene. če se Vas zbere 20 za Oplenac? Najbrže ne! Zato Vam bo priročnik po-pustkov prijetno odkritje, ki nai ea ima v doslednem času vo a ka družinica. vsak posameznik. Tuiskoprometna zvera se bo gotovo še boli potrudila in o -,sk. b n za tisk priročnika, če boste pridno pu njem segali Pri kraju naj omenimo, da železnici odobrava od časa do časa izven tarif ša posebne popuste za razne prireditve Nai vas ne moti. da p ":ha;a'e š;s krat na t -den spraševat k »Potniku«! Pogumno rs-prej! Za vas vse ie potovalna pisarna! Anglež' in Nemci so celo hodili uradn :e barat. kakšno bo vrrm , kaj nai ročno in tarnat, da jim ie d l£Č?s in nai jim najdejo primemo rab v o Tudi t^kim ra sam ie moral uradnik pri okencu b:ti kos. Denar, ki ga boste pustili pri »Pučniku«. je spet vam namenjen Izriani bodo lepši in popolnejši pro-pakti. služil vam bo močnejši in bolj izob.ažen zbor uradnikov. (—) Po 60 letih službe v pokoj Radeče, 16. decembra Te dni je poslovil dft!co'ctnt ravnatelj tvornice papirja na Njivicah pri Radečeh g. Anton Krisper od papirniškega delavstva in vsega uslužbenstva. S svojo soprogo se je preselil v lepo, na novo urejeno vilo v Radečah. Ze leia 1929 je slavil zlati iub>lej s\>ojega uspešnega ravnateljskega službovanja. Takrat mu je tvrdka v priznanje zaslužnega dela podarila krasno, moderno limuzino znamke Stever. Ravnatelj Krisper je nato kljub spoštljivi starosti oprin. ljai še deset let odgovorno službo vse do letošnje jeseni, ko je v stamsti SI let stopil prosto\'oljno v res zasluženi pokoj. V času svojega uspešnega službovanja si je pridobil mnogo spoštovanja med delo mirni, saj pa je tudi znal z delerscem vedno lepo rav nati Tudi vsi drugi, ki so ga tmeli priliko spoznati vedo, da je bil ravnatelj Krisper naklonjen vsaki prošnji na za desetdnevna potovanja na ^dih" j ter dJ Jf fTT*J^JS^■ "uH^Jl Toda. ako se poekmo malo dalje, bomo i Jubilantu ob 60-letnici službovanja videli, da prav malo vemo. ali celo nič. ! «*«np čestitamo in mu ob slovesu zeh- Naj omenimo krož a potovanja, ki vam mo, da bi v svoji prijetni vili sredi Ra omogočijo, da za skromen denar vidite deč užival v zadovoljstvu leta potrebnega morje. Bosno in Srbijo, kar boste pač iz- i počitka. an. Trije prekmurski umetniki Murska Sobota je proslavila letošnji državni praznik 1. decembra z dvema pomembnima kulturnima prireditvama. Najprej je izročil krajevni meddruštveni odbor Novakov spomenik prekmurskih književnikov v varstvo soboške občinske uprave, nato pa se je vršila otvoritev umetnostne razstave treh predstavnikov sodobnega prekmurskega slikarstva in kiparstva. Prekmursko muzejsko društvo v Murski Soboti je prevzelo pokroviteljstvo nad razstavo, ki so jo priredili slikarja prof. Karel Jakob in Albin Sagadin ter kipar Franc Kiihar. Mlada trojica nove generacije prekmurskih likovnih umetnikov stoji danes na pričetku svoje umetniške poti. Z manjšim številom je stopila v javnost v okviru Prekmurskega tedna v preteklem letu, tokrat pa je s svojimi deii napolnila vso dvorano stare kavarne hotela Dobra j ter je predstavila kot združen umetniški kolektiv samostojno. Bolj kakor kje koli v Sloveniji izhaja poglavitno delo za kulturo in umetniško cbnovo našega življenja iz mlade generacije ravno v Prekmurju. V obeh zadnjih desetletjih šolana mladina ni bila nikjer drugod tako nase navezana kakor tu. Vzra-sla je v okolju, ki ga v preteklih dobah kulturna trad*coa slovenskega meščanstva ni dosegla, dones pa je njeno delovanje naježje povezano s stremljenji ostale Slovenije in njenega središča, tako da je prerojeno in z vsem narodom sodelujoče Prek-murje prispevalo vedno več in se bo v bodoče vedno tesneje priključevalo slovenski kulturni skupnosti. Naj omenim le mesto, ki ga zavzema v sodobni književnosti naš velik pripovednik Miško Kranjec, ki je snov in vsebino življenja prekmurskih kmetov oblikoval najbolj umetniško dovršeno. Tembolj nas mora danes zanimati, ali in kako je spregovorila rodna zemlja v podobah likovnih umetnikov, koliko se jim je posrečilo izraziti to ali drugo značilnost svoje pokrajine in svojega okolja. Naši mladi razstavljalei so predstavniki prvega rodu preknurske likovne umetnosti in so stopili kot enota prvič pred na-šo javnost. O njihovem umetniškem značaju je prvi spregovoril Miško Kranjc v »Mladem Prekmurcu« (1940) na podlagi del, ki so bila razstavljena v zadnjih dveh letih in so bila prva znana dela mladih umetnikov. Njegova opažanja glede podajanja prekmurske krajine je potrdila v glavnem tudi ta razstava, ki je bila zanimiva v pivi vrsti glede na začetne dispozicije in razvojne možnosti obrazujočega se talenta. Karel Jakob, profesor risanja na sobo-ški gimnaziji, je doma v Stipolcih in je absolviral 1936. zagrebško akadeffifjo, kjer je študiral največ pri Babiču in Tartagliji. Prvič je nastopil v Mariboru, kjer se je udeležil 1938. reprezentativne slovenske razstave z dvema oljema: »Ciganka« je pokazala dovršeno znanje v obvladanju slikovitega realističnega kolorita, kompozicija »Krajina v Slovenskih goricah« pa je nakazala smer, ki jo slikar zasleduje v kra-jinarstvu še danes. In dalje vrhov in slemen, bolj modeliranlh kpt slikanih, bleste l v hladni bel! i hiše in daleč vidne zidanice. Taki .so ? tkobovi motivi okrog Kapele. Globirs.w perspektivo posreduje ritmični lineament, v ploskvah porazdeljene barve pa učinkujejo zamolklo in zastrto, ker jih slikar ne razkraja v sončni atmosferi, temveč jih v najboljšem primeru lahko veže le s pomočjo lokalnega tonskega stopnjevanja. Karel Jakob je še istega leta (1938) priredil svojo prvo razstavo v Murski Soboti, a naslednje leto se je kot član ljubljanske »Lade« udeležil z uspehom njene prve splošne razstave. Poleg treh krajin iz domačije je tu vzbudila po-pornost »Podoba matere«, odkritosrčno preprosta in neiskana slika, ki je upodobila lik sedeče in pred so zroče kmetice kot slikovit figuralni motiv pred temnim ozadjem. Letos spomladi se je Jakob udeležil jubilejne umetnostne razstave v Ljubljani s »Krajino« in »Portretom g. S.«. V Peča-rovcih pa jc dekoriial notranjščino cerkve v temperi ter je tako prodrl kot prvi prekmurski slikar tudi v krog javnih naročil. Jakobova olja obsegajo na tej soboški razstavi pokrajino, portret in cvetlično tihožitje. V težkih lazurnih barvah se zgrinja neprijazna samota in v stvareh vlada nemotena tišina brez zvoka, kakor da ne trpe posega v svoje skrivnosti. Zato sta tudi sončna luč in njuna trepetajoča barva odsotna in mesto svetlobnega, v barvo pro-ničujočega ozračja, ki ga tako zelo neguje impresionist, obdaja skoraj brezzračni prostor bolj ali manj plastično oblikovano snovnost. (Konec jutri) F. S. Pianist Carlo Vidusso v L,)Utfliam V sredo, 18. t m. bo priredil Italijanski kulturni institut v Ljubljani koncert znamenitega pianista Carla Vidussoja. Prireditev se bo vršila v prostorih Instituta na Napoleonovem trgu in bo imela na programu Bach-Busonijevo Toccato, Scar-Uittijeve štiri sonate Brahms-Paganinije-ve Variacije, tri Chopenove točke (Uspavanko, Valček in Scherzo), dalje Ferrari Treccatovo »B Prode Anselno«, Pizzettije-vo »Sul molo di Famagosta«, Malipierovo Dva jesenska preludija in Picha Mangia-gellija Preludij in Toccato in Olafov ples. Carlo Vidusso se je rodil v Talcahuano (Cliile) v italijanski rodbini im je začel že kot šestletni deček Študirati klavir v Buenos Airesu. Glasbene Študije je nadaljeval v Italiji, kjer je pri G. C. Paribeni-ja in na to pri Renzu Bossiju na kr. kon-aervatoriju v Milanu dovršil svoje Študije. Koncertno kariero je začel z dvajsetimi leti, potem ko se je uveljavil na mednarodnih glasbenih konkurzih v Budimpešti in posebej še v Varšavi, kjer si je pridobil pi-vo mesto med italijanskimi tekmovalci in med prvimi v splošni tekmi. Kmalu na to si je pridobil prvenstvo med 42 tekmeci na konkurzu, ki ga je priredilo milansko Ljudsko gledališče, potlej pa še med 27. tekmeci v »Tiskovnem krožku« v Genovi. Prvenstvo je dosegel tudi v Placenaa z neko svojo klavirsko skladbo, L 1934 pa je zmagal v natečaju za katedro klavirske umetnosti v Padovi, Carlo Vidusso je co-alej priredil koncerte v vseh večjih mestih Italije, med njimi v milanski Scali. v rimskim Augusteu, v beneškem gledališču Fe-nice itd., v inozemstvu pa v Argentini, na Grškem, na Poljskem, na Madžarskem in v glavnih mestih Francije, Bolgarije in Švice. Sedaj je na turneji po Jugoslaviji. Od februarja 1940 zavzema stoiico za klavir v Parmi- Marthorsko glasbena pisma O KONCERTU BRATOV ŽIVKOV Ob vsakoletnem koncertu nam Živkov eeptet prinese v sporedu vedno kakšno zanimivo novost. Tako smo na letošnjem koncertu slišali dve novi Mirkovi skladbi: »Nageljček« in trodelno »Suito o Anici«, ki je predstavljala po svoji kvaliteti gotovo najboljše de4o sporeda. S kom-pozitornega stališča je zanimiv predvsem prvi del te suite (Andante malinconico) v katerem se skladatelj poslužuje močnih in sodobnih h armenskih tvorb, v spevu pa dokaj kromatičnega postopka,, medtem ko je H. del (Scherzo) pisan enostavno in v duhu ljudske pesnil V tretjem stavku (Allegro sforzato) se pa skladatelj poslužuje raznolikih harmonskih elementov uporabljajoč celo Be stare cerkvene tonske načine. Spored je obsegal Se mnogo drugih Skladb, ki jih na zborovskih koncertih le Domače vesti Nesmrtni vitez Na skromni hiši nasproti nekdanjemu črnogorskemu dvoru na Ceiinju je vzidana spominska plošča z napisom, da se je tam rodil 17. decembra 1888 Petru Kara-djordjeviču in kneginji Zorki sin Aleksander. Kakor svetal praznik Je bil sleherno leto ta dan, dokier nam je bil Viteški kralj zanesljiv in odločen krmar naše državne ladje! Odkar nam ga je tam v dalnjem Marscju ugonobila zločinska roka, je 17. december bridek spomin, toda obenem krepak spomin na poslednje besede, ki so se Viteškemu kralju v smrtni uri iztrgale iz krvavečih prsi. Lani smo počaščen je rojsinega dne Viteškega kralja združili z našim velikim praznikom: s proslavo 2,0 letnice naše univerze v Ljubljani, ki ji je bil velik zaščitnik in jo je odlikoval s posebno naklonjenostjo, da se naša Alma mater krasi z njegovim imenom Letos je hotelo usodno naključje, da bomo prav na rojstni dan Viteškega kralja spremili k večnemu počitku enega zr-e najvidnejših političnih mož Jugoslav je dr. Antona Korošca. Cas ne more zabrisati niti ne za spoznanje zmanjkati veličine spomina na Viteškega kralja. Leto tone za letom v večnost. velika doba prinaša usodne dogodke. Toda dragocena žrtev, kakršno je utrpel jugoi/.ovenski nared z mučeniško smrtjo Viteškega kralja, ne more biti zaman in ni bre/ blagoslova. Sledeči poslednjemu na-n čilu Viteškega kralja se bolj in bolj samozavestni in složni zgrinjamo okrog prestola Karadjordjevieev, ki ga bo v nepolnem ietu zasedel r~vorojenec V"aeš!:ega I—"S-.fijem" toplem« spomin?- ridru-žujemo na ds~ašnji dan prav posebno hvF,"":iost- "na r': va, nesmrtni Vitez! usi u. i>_ Za smučarj e lil Smučarski dresi, hlače po najnovejšem kroju, bluze iz balonske svile ali volne: po meri v prvovrstni izdelavi Modni saloi S 0 U V A N C 0 Mest ii trg 2 4 * OdloCen nasto^ U a kcg, ban i B.rn dr.nske banovine e. Sa ,e M. ala sa je vrnil iz Baogra.Saraie.o So oiel je novinarje in iii.. o edii. di s d '.j >-bil v Beogradu 6 milijon o d vira e posojila za aprovizacijo. Ug t, vi r& -a prehrana v drinski banovin nikako ne sme trpeti, ker ie turščice in d ug ga živeža dovoli na razpolago Od č o oa ie treba nastopiti proti onim ki s peo';;il-nim nakupovanjem hrane u t ar a .o ed narodom domnevo, da v državi ni nd > 'i živil. Zaradi tega bo dr "k ban uv de' živilske karte do mesti; t r bo naj d fine je nastopil preti špekulantom Odo o.il je vse one. ki že imajo z^d^st- za o/ živil, nai v bodočnosti ne prati a .v jo z nakupi. FOTO APARATI VSEH SVETOVNIH ZNAMK NAJNIŽJE CENE! CENIKI GRATtS! drogerija . ŽIDOVSKA UL. LJUBLJANA MARIBOR * D°brodelne znamke za »Protituberku-lozno l^o«. Pred božičem bodo prišle v promet pcsefcne ccbrodelne znamke, katerih prebitek pojde v korist »Protituberku-lozne lige«. Poštna uprava bo uporabila višje vrednote naših znamk za letalsko pošto in jih pretionila z novic- vrednostjo, poleg tega pa bo na natisku še dvojni k.:ž. ki je že splošno sprejet kot znamenje boja proti jetiki. Z. ke b^do po 50 par, 1 dinar, L50 dinai ja in 2 dinarja, prodo.;ale pa se bodo no dvo. ii n .minali, tako da bo vsa serija stala sku; • le 10 denarjev od ka- .woua »Fi-oauioerKuiozna polovico. Upamo, da po teto znamkah ne bodo segli samo zbiralci, ampak tudi vsi drugi, ki se zave:ajo, da pomeni boj prot. jetiki' boj za zdrav narod in da le zdrav narod more kljubovati vsem težavam sedanjih časov položili tire. kar bo trajalo do Junija Prihodnjo iesen bo nova nrosa izročena oro-metu. Dolga ie preko 20 km in drž. večji del ob desni obali reke Neretve Bj-zčn luke Ploče ima površino 495.000 kvadratnih metrov Urejena bo kot izvozna luka za večio bosansko proizvodnjo tako za les oremoa boksit in o dobno • Pojasnilo. Glede na notico v »Jutru« dne 12. XII. 1940 o jajcih po železniški nesreči med Blanco in Sevnico sporočam. | LEPA D AHILA ■ PARFUi -ER1JA VEfrUS, Tyrševa c. 9J ♦ Nov grob V Ljubljani je umrl davčni upravitelj v p. g. Maks Ivane Pokojnika prepeijejo jutri ob 10 iz mrtvašnice sp.o-šne bolnišnice v Rajhenburg, kjer ga bodo ob 15. položili v rodbinsko grobnico na župnem pokopališču. — Pokojniku blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje. Zamudno je prerisavati in prepisa-vatil Vaše dokumente, pisma, police, slike, zemljevide, načrte itd. Vam na Vitoflex-aparatu poceni preslikamo. DROGEEIJA GREGORIČ, kr. dv. dobavitelj, Ljubljana — Prešernova 5. * Čvrsti Dolenjci. V Dolenjskih Toplicah je umrla ena najstarejših žen gospa Finks Marija v starosti 87 let. Dolenjske Toplice so zdrav kraj, kjer živi več že zelo starih ljudi. Niso redki, ki so že davno prekoračili 80 let, da celo živi med njimi žena, ki je stara že nad 90 let in je še vedno precej trdna in opravlja še razna _______ dela. Epidemične bolezni se tu redko po- j v Mariboru nai se*<*e vsa pisma k: iih javljajo in tudi če se pojavijo, oboli za i je bila preiela od Weis*a in r>a: pokorno njuni le malo ljudi. Po letu 1905., ko se je spremlja časopisna Doročila We'cc ^ka-v bližnji Straži pojavila malarija in se j kor neče priznati, da bi bil on sam na-razširila tudi po okoliških vaseh precej | to nismo. Preiskav* le do**«t na- daleč naokoli, tudi Toplice ni izpustila. | preduie. vendar ie zagrebška norčij-* da nisem jaz kot kupec dajal zadevno nobenih izjav nikomur ter je navedeno poročilo povsem netočno in močno preti-iano. A Gabrič, mesar, Sevnica. * Novi zagrebški mefitni proraiun za leto 1941. ki bo uveljavlien s 1. januar-in izdatkov, je za 55.932.143 din več cd lanskega. Proračun zagrebških mestnih podjetii iznaša 184.403 429 din. Da b; ss krilo omenjeno povišanje uvede zagrebška mertna občina nove davščine v ob i-ki najemniftke doklade. ki jo bodo mesečno plačevali hišni lastniki in najemniki. Predloe novega proračuna ie zagrebški javnosti do božiča razgrnien v ogl d * Skrivnostno pismo. Nared nik-vodnik Gjuro Weiss. čigar ženo Marijo s^ našli zadavlieno in obešeno, ie b;l zdai izr čen vojaškemu sodi ču v Zagrebu. Na Policiji ie namreč dos^dno vz'ra'81 na tem da kot vojak ne more biM klican na odgovor pred civihrmi oblastmi ln le docela obmolknil. V preiskavi ie na^tooil nov zanimiv moment. Zaereb^ka Doliriia ie dobila oismo. nap:s"no na stroju kier neznani pisec, ki se i-daja za Weisdar pred sodniki. Pred mesci smo Doročaii o uboiu ki ca ie v Zagrebu izvršii Franio Znidar ko ie 'z ljubosumnosti umori, tvoio Dii ateli.co Marijo Kličkovo. las.n.co bufea v Su-sedgradski ulici. Sodišče je uo. š evalo. da ie Znidar mnoeo trpel zanrd tokoi-nice. ki ea ie začda sovražiti Uboi ie izvrši) do hudih žalitvah k mu iih ie Kličkova zabrusila v obraz Dotem ko ea je gmotno popolnoma upro astila Zavoljo vsesa tega le bil France 2nidar obsojen samo na 2 leti rob:ie. Všteli so mu preiskovalni zaoor 4 mescev. Iz Liublfane u— Prijazna Ilirska ulica na Taboru spada med tiste redke ulice našega mesta, ki imajo skoraj same nove hiše. Ni še dolgo tega, odkar so zgradili v tej ulici celo vrsto dvonadstropnih stanovanjskih in tudi trgovskih hiš. Gradbena delavnost je tu še posebno živahna in kmalu bo ulica, ki ima tudi nekaj nasadov popolnoma zazidana na odseku od Fiignerjeve do Vidovdanske ceste. Zadnjo novo stavbo gradi gradbeno podjetje Franc Furlan. Dvonadstropna stanovanjska hiša je v surovem stanju že pod streho. Ometanje in notranjo opremo so morali prekiniti zaradi mraza Z novo sezono bodo začeli graditi še več novih hiš. — Za ta mestni del bi bila potrebna tudi nova tramvajska proga, ki bi morala biti izpeljana od ogla Sentpetrske in Fiignerjeve ceste po Ilirski, delno po Komenskega in po Kotnikovi do kolodvora. Prej morajc seveda podaljšati Kotnikovo ulico, ki ima cel blok novih palač do Masarykove ceste Ta proga bi bila zelo potrebna za hitreišo zvezo tega okraja z glavnim kolodvorom. u— Na tramvajski progi proti Viča je zelo velik promet. Posebno ob jutranjih, opoldanskih in večernih urah je naval tolikšen, da mora več ljudi peš, čeprav bi sf radi peljali. Poleg tega pa je treba na tej progi vedno čakati na križišču nasprotnega voza Proga je od mesta do Lan-gusove ulice dvotirna, od tam pa enotirna. Poglejte na koledar pa boste videli, da nam v ponedeljek ne bo več mogoče sprejemati inseratov in malih oglasov za božično številko »Jutra«, ki bo izšla v torek zjutraj. Vse spoštovane inserente, ki hočejo svoja podjetja ln tvrdke c oglasi v njej predstaviti javnosti in se okoristiti z veliko »Jutrovo« publikacijsko silo, prosimo, da nam pošljejo oglase prej, najkasneje pa do sobote. v MJUTRO" * OmeJitev lova v donavski banovini. Po xLuku bana v Novem Sadu ie bil v vsej dunavski banovini lov na jerebice zakl učen & 15. decembrom. Strelianje zajcev se bo zaključilo z 31. decembrom. Lav na srne ie prenehal že 30. novembra Po -oni na zaice so bili letos sol >h rabi-a..jeni. ker ie število zajcev v du-ravski banovini zaradi lanske zime in bolehnosti padlo najniže. Lovci morajo ietos posvetiti vso pozornost knnij^nju srnjadi. fazanov, zajcev in jerebic, da ne bo škoda spet tako huda kakor lani Obenem so pozvani sadiarii. naj takoi zava-rujeio sadno drevje, da ne bo spet nepotrebne gonje proti zajcu Lovci nai b^do sadiarjem z nasveti v pomoč. * Tudi na Jadranu živo "rebro ped nič- proizvode bo razstavil dijok 5. razreda lo. Mrazovrd val je z^nif ^ kragujevške gimnazije Rista Stojič. Mladi J T " " ^ ume*n-'k je razstavljal že v Kraeuievcu in je imel lep uniji, kjer ie do nekod 15 do 19 strpini nurza Tako ie v nedelio bilo v vsei Jugoslaviji rajboli mrzlo v Borovem (—19). med 'em ko imajo pomladno vreme v Boki Ko-t orlici. * Pr°ti k»šlju priporočamo Rave prsne karamele. Originalni omoti po 5 din v lekarnah Zahtevajte izrečno prsne karamele domače tvornice Rave. (—) * Smrt zaradi izgubljene partije biljarda. V soboto sta v kavarni Pavla Djurkoviča v vasi Medveči igrala biljard Milič Bogda-novič in Ljubomir Bakič. Po končani par-tiij se je Baki tako razjezil zato, ker je partijo izgubil, da je hotel z nožem obračunati s svojim nasprotnikom. Ta pa je bil hitrejši in je Bakia z enim zamahom noža zaklal. redko kdaj slišimo, kakor: zelo zanimvo A. Grobmingovo »Vetrič«; S. Šar.t ovo >Pescm« in C. Pregljevo »Skušnjo prestar la si«. E. Adamič je bil zastopan z ma-loznanima zboroma »Cvetlica« in »T. i' Jaz«. Poslušalcem sta bili čtobro po—-prav za prav le dve skladbi sporec.a. ki Sta nekoč sestavljali »železen reperL ar«. moških zborov in sicer: A. Schwabova »Večer na morju« in S. Premrlova -Oj z Bogocn, ti paninski svet!« Na s"<: .u so bila c al je tudi dela iz zapuščine U.eh znanih štajeskih komponistov: O. La»ova »Svetla noč« in njegova priredba G. Krekovega solospeva »Pogodba« za moški zbor; dalje A. Schvvabovi priredbi dveh narodnih »Minila je hladna že zima« im ■mL- mr:j ljubi ti, ti!« V zadnjem delu sporeda smo sli šoli trudi tri Mirkove priredbe iz njegove zadnje zbirke »Podravske narodne pesmi« in sicer: »Veseli kmetič«, »Gostiivanje se sliiži« in »Kukovica«. Popolnoma na novo pa smo srečali na sporedu dve imeni: Rajka Vrečarja z dokaj posrečeno koncertno priredbo narodne »Kak se koscu streže« in Franja Delaka z »Bar-čioc« na Župančičev tekst. Velik del skladb izvajanih na tem večeru, je izšel v letošnji glasbeni ediciji »Ipavčeve župe« in so bile tudi verjetno prvič izvajane. Neštetokrat smo že poudarjali požrtvovalno delo, ki ga vrši to združenje med narodom naše severne meje, niamo se pa nikoli pobi ž je ustavili ob njegovih pevskih kvalitetah. Govoriti o kakih Izrednih pevskih vrlinoJh »živkovega septeta« bi bilo seveda preti.ono. kajti izrazit pevec z dobrim in šc-lanlm plosTOuan materialom je v tem septet u ?amo prvi tenorist g. Avgust Živko. OoUii peiorici te pevsfee družine (Janko, Alojz, Srečko, Vldko, Albin) se dobro pozna, s kako vnemo goji vsak član našo pesem, toda v g'asovni kvaliteti, ki bi mogla dvigniti to komorno pevsko skupino do one zvočnosti, ki je potr ebna za umetniški nivo pevske rapro-ukcije, seveda ne more biti besede. Tudi basist g. ""ranjo Logar, ki izpolnjuje pevsko družico, ne stoji glasovno mnogo nad omenjeno petorico. Rezultat takšnega glasovnega sestava je končno ta, da slišimo iz ansambla prvega tenorista stalno solistično. Vodja septeta g. prof. Vasilij Mirk si očitno mnogo prizadeva, da bi to pevsko skupino dvignil do primerne umetniške višine, kar mu je pri danih glasovnih prilikah zelo otežkočeno. Ta ansambl bi po mojem mnenju prišel do večje veljave v srednji dinamiki, katere se pa artistični vodja izogiblje, ker hoče ostati zvest tradicijam intimnega komornega muziciranja. Za vzorno komorno petje je treba tudi prvovrstnil-. ir izenačanih glasov. V srednji cinamiki zven ta septet dokaj prijetno, o tem smo se prepričali posebno pri izvedbi Mirkove »Kukovice« in Vrečerjeve »Kak se kc^cu streže«, ki sta pisani tudi v tej <--*• omiki in ju je moral septet tudi ponoviti. Preprostejše podajanje, brez večjih umetnikih ambicij bi se temu pevskemu združenju bolj prilegalo in bi bilo glede na šibak glasovni material tudi uspešnejše. — Obisk in priznanje zbranega poslušalstva pa sta pričala, da je živkov septst zelo popularen in pri občinstvu priliub-ljen Prof. K, Pahor Zapiski Tri nove Knjige BeI°modre knjižnice. Znana založba, ki izdaja dela slovenskih pisateljic, bo izdala te dni tri nove knjige: 6- in 7. zvezek Izbranega dela Zofke K v e-d r o v e in izvirno povest iz življenja slovenske učiteljice »Korenove Saše učna doba«, ki jo je spisala znana pisateljica ga. Milena Mohoričeva. Viadimirja Bartola »Alamut« v češkem prev°du. Pisatelj dr. Vladimir B a r t o 1 je prejel lz Prage obvestilo, da je »Evrop-siki literarni klub« v Pragi, eno najelitnejših čeških založb, uvrstil v program prihodnjega leta izdajo češkega prevoda njegovega romana s> \lamut«. »Evropski literarni klub«, ki je združen z Jandovim založništvom »Sfinx«. izdaja samo izbrana dela sodobne svetovne literature ln naj-odličnejše stvaritve čeških pisateljev. Uvrstitev »Alamuta« v serijo teh izdaj pomeni lepo priznanje slovenskemu pisatelju in njegovemu romanu, o katerem je »Jutro« priobčilo takoj po izidu ugodno poročilo. Knjige, ld se še napovedujejo za prihodnje dni. Umetniška propaganoa bo izdala te dni obsežno antologijo Italijanske poezije v prevodu pesnika Alojza Gradnika in z daljšim uvodom B. Borka, — Pri Jugoslovanski knjigarni izidejo prof. N. Kure-ta Franoosko-slovenski razgovori in tretja izdaja dr. Pretnarjevega »Francosko-slo-venskega slovarja«. V subskribcijo je dan obsežni Italijansko-slovenski slovar, ki ga sestavliata profesorja Bajec ln Kalan. Pesniška zbirka Ilije Jakovljeviča. Znani hrvatski javni delavec, direktor »Hrvatskega dnevnika« in predsednik Društva hrvatskih književnikov dr. Ulja Jakovije-vič je pravkar izdal v Zagrebu pesniško zbirko »Otrov uspomena«, ki obsega šest ciklov. Izšla je v založbi »Hrvatske savre-mene biblioteke«. Svoj čas so nameravali položiti še drugi tir do Stana in doma. Na ta način bi bilo za vselej odpravljeno skrajno neprijetno čakanje na Langusovi ulici nasprotnega voza z Viča. Tramvajska uprava pa se je odločila za nekaj drugega. Namesto da bi položila še drugi tir, kar bi bilo za to obremenjeno progo edino pravilno, je dala prenesti staro izogibališče na Viču nekoliko bolj proti mestu pred milarno. S test je bilo čakanje na Langusovi premeščena pred milarno. Zdaj mora skoraj vedna čakati voz v smeri proti mestu nasprotnega, včasih po več minut. V zgodnjih jutranjih urah, ko hiti vse v mesto v službo in po opravkih, pa je to čakanje skoraj neprijetno. Tramvajska uprava se bo morala končno le odločiti in zgraditi še drugi tir do Stana in doma, vendar bo imela zdaj več stroškov, ker bo treba spet premestiti komaj zamenjano izogibališče na Viču. 6E JE ČAS, da si nabavite srečke velike gasilske loterije prostovoljnih gasilcev v Ljubljani! Cena srečki je samo din 5.—! Dobitki: osebni avto, motorna kolesa, dvo-kolesa, radio aparata, šivalni stroj in še 432 praktičnih dobitkov. Žrebanje nepreklicno dne 29. decembra 1940. u— Pevci in pevke ljubljanskih pevskih zborOy se zbero danes ob 9.45 v Hubadovi pevski dvorani v Glasbeni Matici, odkoder bo skuipen odhod k pogrebu blagopokojne-ga g. dr. Antona Korošca. Vsi in točno. — Hubadova župa JPZ, Pevska zveza, u— Rezervni podoficirji. Ker je bilo Glasbeno društvo LJubljano, robotno Dredavanie dr Staneta Raoeta zaradi smrti dr Antona Korošci odoov0-dano. sporočamo, da se isto vrši v četrtek 19. t m zveč?r ob istem času in v istih prostorih kot že ob1ivlj?no Primari; dr. JEŠE NE ORDINTRA od 18.—27. t m. u— Rolo jugoslovanskih sester javlja, da božlčnica za revne šolske otroke v Mladiki ne bo danes, pač pa jutri v sredo ob 14. s prej določenim spore om. (—) o— Trgovine bodo danes zaradi pogreba g. dr. Antona Korošca zaprte od 9. do 12., p°p®ldne se obratuje normaluo. Združenje trgovcev. (—) u— Ljubljanski denarni z^odi danes ne poslujejo. — Društvo bančnih zavodov. o— Propagandna plesna revija se bo vršila med plesno vajo Jenkove 6°Ie — namesto drevi — v četrtek 19- t. m. ob 20. v veliki dvorani Kazine za vse obiskovalce plesnih tečajev in ljubitelje družabnega plesa. Najboljši plesni pari ljubljanskega plesncsportnega kluba bodo preplerali SpOrtno uvežbane družabne plese in novosti Jazz-fox, St, p-Swing in La C°nga za zgled pravilnega plesanja. Vsi plesni tečaji se vršijo zopet redno od jutri dalje. (—) u— Smrtna nesreča. V bo'nlšnico so pripeljali 581etnega delavca Sirčeve tovarne v Stražišču pri Kranju tis Pševega pri BesnicL Iz doslej še neznanega vzroka je padel doma na cementna tla in se močno poškodoval na glavi. Njegove poškodbe pa so bile tako hude. da je kljub skrbni zdravniški pcmoči ln negi včeraj popoldne v bolnišnici umrL — 321etnega delavca Antona Mlinarja iz Rovt nad Logatcem je na cesti pred 6t. Vidom podrl na tla neznan avtamobrist, l>-min! a— Profesorska Samopoč je prenesla občni zbor na sredo 18. t. m. ob 18. uri. a— Afera s cementom. Pri nekem lim- buškem podjetju so prišli na sled velikim tatvinam cementa. V zvezi s to aiero je bilo aretiranih več oseb, ki so svojo soudeležbo že priznale. a— Predzadnji letošnji transport sezonskih delavcev je prispel v Maribor. V domovino se je vrnilo predsnočnjim 800 sezonskih delavcev. V transportu je bilo izredno mnogo otrok in dojenčkov kar v otroških vozičkih. Za pogostitev je dobro poskrbel restavrater A. A. Majcen. Proti Zagrebu je odpotovalo po opravljenih obmejnih formalnostih 363 sezonskih de^v-cev za Dalmacijo in Vojvodino, proti Murski Soboti 259, Čakovcu pa 172. Transport so sprejeli poleg tukajšnjih predstavnikov dr. Aranicki, inšpektor Svajger, od banske uprave v Za?rebu pa dr. Babič, in t Ku.bovič, Fišer, Niziteo in Str?ie. Vsi omenjeni predstavniki so ostali v Mariboru, da počakajo še zadnii letošnji transport, katerega prihod je bil napovedan za sinoči. a— Pre'ožitev brezmesnega dne. V smislu razglasa mestnega poglavarstva se preloži bre-mesni dan 26. t. m. na ponedeljek 23. t. m. V ostalem se opozarja občinstvo na naredbo o spremembi uredbe o varčevanju z živili. a— Najmrzlejši dan v letošnji zimi je bil včerajšnji ponedeljek. M:"'ma1na temperatura je bila 12.2 pod n:člo. V smislu napovedi tezenske vremenske postaje se napoveduje še mrzlejše vreme. Drama in opera ostaneta zaradi smrti prosvetnega mirdsLra g. dr. Antona Korošca zaprti do njegovega pogreba. D B A M A Sreda. 18.: Krog s kredo. Red sreda. Cctrtes, 19.: Tekma. Red A-Petek. 20.: Ugrabljene Sabinke. Premiera. Red premi erski. Sc-bota, 21.: Skrivalnice. Red B. Kitajski dramatik Li-Hsing-ta0 je napisal poetično igro »Krog s kredo«, ki jo je priredil Klabund za evropske cdre. Igra je pretresljiva slika ženske usode o nesreči, iz katere najde pc težkih preizkušnjah pot do sreče. Glavni vlogi bosta igrala Jan in šaričeva. Režiser C. Debevec. in-scenator Vavpotič. glasba A. B^atka. SchonthanOva vesejoigra »Ugrabljene Sabinke« je eno izmed tistih del. ki so zaradi vzorne zgradbe dejanja in zapletija-jev primer dobro napsane veseloigro. Glavna figura je ravnatelj potujoče gledališke družme Striže, ki ga igrajo vedno najpomembnejši karakterni igralci. Režija prof. šest. OPERA Sreda, 18.: Vesele žene vindsorske. Premiera. Re~ premierskl. Četrtek, 19.: Friderika. Red četrtek. Gostovanje tenorista J. Gostiča. Petek. 20.: Vesele žene vvindsorske. Red torek. Večrost, gracija, šegSv°st in komika odlikujejo' poleg učinkovitih pevskih partij Nicolaijevo komično opero »V es e 1 e žene w i n d s o r s k e«. Glavno moško partijo bo podal Betetto vesele žene pa Hey-balova, Kogejeva in Ivanč'čeva. Dirigent A Neffat koreograf inž Golovin. Zaradi sm'ti ministra dr. Antona K°-r°šca dobijo abonenti reda torek predstave v petek dne 20. t. m. in sicer komično opero »Vesele žene windsor*ke«. Abonente reda torek prosimo, . Dn vni red: 1) Kontrola izvoza lesa: 2) Registracija izvoznikov: 3) Slučalncsti. Barze 16. decembra Na beo?raiskl berzi so se da"e~ bolgarski klirinški čok! trgovali pa višjem te- j čaju 55.20. grški boni ra notir-jo n spremenjeno 41 65 do 42.35. Na zagrebškem ef-k+nem tri*gx'i 1e bilo za Volno škodo pr: čvrsti te den"' po-vp alevanie po 453 (v Be-grad't ce 1e te-ča1 dvignil za ve? tečk H ie b'l tr m-t po 458 do 459). Tudi teča i ostali'-- drž v-nih oap'rJev so prav č,rraM (v Beog ">du ie bil zaključek v begluških obvezi ah po 82 in v 8*/» Blairovem poso.rlu na 107). Do zaključka ie prišlo na zasrebški borzi le v delnicah Našice oo 430. DEVIZC Ljubljana. Oflcielni tečaji: London 174.57 — 177.77. New York 4425 — 4185. C rih 1028.64 — 1038 64. Tečaji na Sv b-dnem trgru: London 215.90—219.10, New Yo k 5480 — 5520. Curih 1271.10 — 1-8110. Privatni klirine: Berlin 1772 — 1792. Curih. Beograd 10. Pariz 8.65 London 16 35. New York 431. B us?li 63 25 Milan 21.70. Madrid 40. Amste dam 22^53, Berlin 172 50. Stockholm 1017250 Oilo 98.50. Kobenhavn 83.50, S fija 4.375 \ Li-sabona 17.24. Budimpešta 81 Atene 3 00, Carigrad 3.3750. Buva-e?ta 2.15. EFEKTI Zagreb. Državne vr.dn;te: Vojna Skoda 453 den.. 4°/o agrarne 58 den.. 4% severne agrarne 52 den.. 6Vo be?lur;ke 78 den., 6°/o dalm. agrarne 73 den.. 6°/« šumske 71 — 74. 7% inve-t. 100 den.. V/a s a-biliz. 95 — 96. 7®/s Selirmin 101 den.. 7V« Blair 96 den.. 8% Bl^ir 105 — 103: delnice: PAB 200 den.. Trbovlie 375 — "85, Sečerana Vel Bečkerek 700 den.. Nalica 470 — 480 (480). Beograd. Vojna šk da 455 — 459 (458 — 459). 4°/e agiarne 58 den.. 4°/o seve~p-anrarne 53.50 — 51 (53 50). 6% beg ška 81.50 — 83 (82). 6"/o dalm agrarna 7 7 — 77.50 (76). 6°/o šumske 76 den.. 7"/o inv st. 100 50 den.. 8% Blair 106 — 108 (107;, Narodna banka 6650 — 6750. Obfave JNAD Jugoslavija po'i^a 300 din revnim tovarišem o prilik, smrti g dr. Art-*-^ Kcr'šea. JNAD Jugoslavija D--evi igra v našem dru"tvu simul+anko g Preinialk. Prinesite čkl H 6 s ^cboj Ljudska univerza v Ljubljani. Dr. Fran Petre bo predaval v sredo, 18 t. m. ob 20. -hod vanjo je b'l s h^dn^ka Puban je orevidno potrkal, a ni dob51 rv*«*~v-»-a Lnka i* spet na^-d-i s+r-1- .""'"^.J V pot V JT »»--!'! - • 1 i vn1^ crt 1 V" v p -1 la *H'go in ko s° ^ oVn'1 obr^z. »Tega ne razum°m.« j° za'ecii^ »N.;egova visokost drugače vendar tako rahlo spi.« Mučen molk je nastal. Samo Vasint?. je ostal kakor je bilo pod ba docela ravn dušen Le 3 Mappin je stopil naprej, se sklonil in pogloJa1 skozi ključavnico. »Nobenega ključa ni v nji Dajte. po lcj' al je kie še drug kl*u? za ta vrata « Poklicali so črnega strežaja. Pr-'h'te1 ^ nevte^o ma in zavil oči. da je bel;na kar b i ~n L Na o je potegnil iz žena sveženi k,-uxev Pr ~ - dra^oee nega časa je šlo v izgubo, ke'- i" m č^" d-geta1 Naz^dnie mu ip Lee vze1 sveženi iz r">k »Tisti je. ki ima vtisnieno črko A « ie eke1 (r nec. ip vtaknil k!:u* v kVux*»vn:/*o s« ir-*»i">TV - rs -- ■»; ' V** ' * ' IV v,n T,- -j: oi.^.- . '■••» „---• ., »-vr<-it;+rv"ii in mitV- rVS^l ~ T - -1- i gr-m-itnil nr>«:"vitv(", i™—vi i- ri"" "m OnpTiil io ttid' rn^k^O n-P" " t i '-.•.-'i- M Vas;nta se ie or^ri1 v s°b~ in s- r° un ozrl na vse strani. »Draffu^i! Kj-> so drigu1!!? ginili so!« je zarjovel. Luke je imel to za mojstr- sko komedijo. Lee Marpin je prijel Vasinto z"t komolec, ga pot snil iz sobe in zaprl vrata »Nihče se ne sme ničesar dotakniti!« je u tazal. Imenitni gospod Brrn-combe ce je kar s sedal Črnec je prestrašeno blebetal Crn kuhar je bil pristopil k skupini Obrazi inri jskih s"u? so bili sivi kakor pepel. Razni uradniki tajne s užbe so prihaiali v voz V svoi«m srdu in grozi so ore-klinjali in zabavljaj S''mo Lep Mapnin ni izpu bil razs^dn^sfi. »M:rno! MiT>o!« je ponavljal in res zbral vse navz^čn*3 v salonu »Tmamo iz voza +ele>for>skn zv°zo?« ie vprašal č>n' straža i 4e s?mo n"'kimal ke~ od strah1) ni mo^el favoriti, ter p^k^zal na majhno stensko ^■pn T" "O . *Ol v l C11S C ^. n'1 k L"ku. o pol e skega ravra'elja in po- p. tc. dn ka.« Luke ie u.c regel temu pozivu. Ta čas je gospod Branscombe v s zbeg n lepe-tal: »Državni tajnik ... Predsednikov esebni tajnik ... visoki častniki... vsi čakajo!« »Tedaj stopite k niim in jim povejte, da jim ni več treba čakti,« je L^e srdito odvrnil. G~s~od Branrcombp ie 7V;1 rek^ • ' * - - i'— "TI?* ') d> L i dri e i;j 'o e •" t jim 1 • i nj go - vt-sokos' na žalost med '"^n^o obči la ;n da j- tre ba sprejem pre1 ožiti Recife. da ima napad želodčne mrzlice. To bo prepričevalno.« Gospod Branscombe se je živčno obrnil proti izhodu. »Ta bebec bo še vse izdal! Samo v obraz ga je treba pogledati,« je Lee zagodrnjal. Luke je imel svojo posebno skib. »Kje sta dami?« je vprašal. Mahoma je vse utihnilo. Drug je gledal drugega. Na obrazih se je pojavljal sum. »Nu, kje sta?« je vprašal tudi Lee. »Ni ju več,« je črnec zajecljal. »Zapustili sta voz.« »Kdaj?« Črnec je bil tako prepaden, da se ni mogel znajti. Lee se je obrnil k Šihabu. »Ste videli dami, ko sta odšli?« »Ne, gospod Mappin. Spal sem še.« »Jaz tudi,« je Vasinta dodal. Ko je pa Lee le vpraševal, se je izkazalo, da gospa Morvenova in Diana nista bili skrivaj cdšlL Kmalu po devetih sta bili stopili iz voza. Črnec je spravil njuno prtljago na postajni pločnik in nekaj nosačev je odneslo kovčege Slišal je tudi, da je Diana rekla enemu izmed nj h. nai p i kroi taksi Nobena ne mat: ne hči ni bila vi eti az-burjena. Lee ta mah ni dalj poizvedoval za njima. Poklical je vseh šest indijskih slug ter se obrnil k Luku. »Ali je bil kdo izmed teh ljudi tisti, ki vat je snoči poklical na telefon?« Švicarski nauki iz vojne v Grčiji Znani Paul Gentizcn. rimski poročevalec Švicarskega lista »Gazette de Lausanne«. razpravlja o naukih ki jih lahko Švica črpa iz sedanje italijansko-grške vojne zase. V tej zvezi piše mea drugim: »Trenutno se boji vrše v zelo neugodnih vremenskih prilikah ter v višinah 1000— 2000 metrov To je torej zimska vojna v gorah. Oster veter in naletavanje 3nega močno ov rata operacije Deže.a. ki je e na in malo obljudena nama veliko dobrih niš Italijanski vojaki so prejeli te dni drugo volneno odejo Na bojišče so prenesJi tudi velike zalege piemoga in drv, da hi malo ogreli vojašmce in taborišča. Vsa motorizirana vozila so opremljena z verigami zaradi poledice Razen tega je bilo po vzoru iz Abesinije in nemškem zgledu prepeljanih v Alban jo več tiseč de avcev ki ne bodo te vzdrževali cest v dobrem stanju. Jih širili po potrebi odstranjevali nevarne skale, gradili mostove, postavljali ba.ake in v nj h peči temveč bodo morali tudi očistiti sneg na vseh glavnih prometnih ži-ah in na letališčih Gre torej skratka za borbo proti goram in proti zimi Tako razpolaga gene? r'ni štab razen z vojaki tudi z za- nes.jivo delavno silo, ki za sedaj lahko varuje prometne žile in omogoča dovoz tirane. jutri pa tudi lahko pripomore k novemu napredovanju Druga značilnost vojne je v tem, da so gore, mraz in sneg resne ovire za uporabljanje motoriziranega materiala v večjem obsegu V totko so bili Italijani na slaD-iem Tuci letalstvo je bilo pogosto ovirano zaradi strukture dežele. G: ki. ki imajo dovolj manjših topov so se jih lahko v vsem obsegu uspešno poslužili Oni si tudi ae pomagajo z avtomobili in tanki kajti namesto njih uporabljajo same osle. mule in male madžarske konje, ki jim izborno služijo za prenos hrane, municije in materiala Njim se mora zahvaliti grški oficir, ako ima svoj šotor, grški vcjak ako Ima svojo hrano, Ln giški topničar, ako ima vse. kar potrebuje. Kjer se avtomobil ustavi, tam lahko osel, mula ali konj na.ialjujejo svejo pot napiej. Te živali močno povečujejo splošno vojno sposobnost čet. Iz tega pa sledi tudi za nas nauk: armada gorate države mora posvetiti večjo pozornost svojim konjušnicam kakor pa motor i zaci ji. BELEŽKE Ugibanja o nasledniku trojnega dr. Korošca Za^r^bski »Gb. or« razoravlia o oolitič-nem nasledstvu dr Antona Koroš a in poroča iz Ljubljane da smatralo ljubljanski Dolitičm krogi za verjetna Ja bu postal novi šef siovensktga de a Juffog o-ven ke radikalne zaj. dnice bivši mioi-ster senator dr Franjo Kulo\ec. O isti zadavi razprav ja tuii glavno glasilo JRZ Beogfajsko »Vreme« v članku »Kdo bo političn: naslednik dr Korošca?« »Vreme« misli da bo 'ahko p • postal colitični nas edn k dr Korošca -a-mo človek ki soada v krog ai-tsa^h n.ai-bližjih sodelavcev in ki ie bil 'nč io oo-učen o vseh niegovih načrtih /ta tK-d.č-nost Nato nadaljuje: »Priznati moramo, da ie v vrstah Političnih Drioadn'kov dr Korošca ve? o eb-nosti. ki izpolnjujejo vse patrabns pogoje za niesoveea Dolitičnega -asledoKa Zaenkrat se naiboli imenuje i .ne ministra dr Mihe Kreka ki ie imal dovoli ori^ož-nosti in časa da se ie v ueoasrJd*n bližini dr Korošca Driora.-ral 'a resni in odgovorni Doiožai Poleg tesa smatralo da ie bil dr Krek do treni tka najintimnejši sodelavec dr Korošca in prvi njegov pomočnik pri vseh Paslih« Zanimive reminiscence Beograjsko »Vreme« objavlja nekaj zanimivih podrobnosti iz političnega udej-stovanja pokojnega dr Korošca Med drugim navaja dr Korošcev govor v ustavo-tvomi skupščini, ko je govoril o potrebi skuone ljubezni do naše države Takrat je dejal: »Mi občutimo ljubezen do države. ki smao jo pomagali graditi z našimi skromnimi si'ami Ta ljubezen naj nas vo-d; tudi pn našem iskanju osnov za sporazum ki bo zadovoljili ne le srbsko temveč tud- hrvatsko in slovensko pleme.«" »Vreme« objavlja dalje izvleček iz prvega govora dr Antona Koro-ca v začasnem narodnem predstavništvu Dne 12. marca 1919 je bilo zbornici predloženo po-ruči'o verifilcacijskega o-lbora. ki ga je prečita' najpreje dr. Krizman v srbohrvatskem jeziku Po prečitanju poročila v srbščini je naprosil predsednik Dragutin Pečič tajnika dr Lončarja naj »prečita poročilo v slovenskem dialektu « K besedi se je prig'asil dr. Anton Korošec. ki je ob tej priliki stopil prvič na govonvco začasnega narodnega predstavni "tva Dsja! je slovensko: »Kakor čujemo. se čita poročilo verifikacijskega odbora tudi v jeziku, kakor ga govori naša mati. Ker pa razumemo vsi jezik, v katerem je poročilo sestavljeno pred'agam da se ne čita še v slovenskem jeziku.« Občni zbor Delavske zbornice V soboto je bil občni zbor Delavske zbornice v Ljubljani. Od 60 imenovanih delegatov se ga je udeležilo 47 Razprave so bile prav kratke Proračun za prihodnje leto je za pribMžno 1.2 milijona din višji od dosedanjega in je bil ^oglasno odobren Za novega predsednika De'avske zbornice je bil izvoljen urarski pomočnik Jože Jonke. predsednik slovenskega Jugorasa, Zveze združenh delavcev Svobodne strokovne organizacije ki v De'avski zbornici niso zastopane (Narodno strokovna zveza. Jugoslovanska strokovna zveza in Strokovna komisija), so poslale za občni zbor upravnemu odboru Delavske zbornice dopis, v katerem predlagajo, naj se razmere v De'av?ki zbonvci normalizirajo na ta nač;n da podata ostavki sedanji delegatski plenum tn upravni t>dbor ter tako omogočila nvnistru za socia'no polit ko da -meniije nov plenum v sporazumu z vsemi strokovnimi organizacijami. Ta predlog na občnem zboru ni prišel V razpravo. Z:;gr&bški mestni proračun V seboto je bil objavljen proračun za grebške mestne občine za leto 1941 Skupn* piedvi eni izdatki znašajo 397 milijardo v 6:n?rjev in so približno za eno tretjino ve-'1:) od izdatkov po sedanjem proračunu. Od tega cdpade 212 milijonov na načrtno upravo v ožjem smislu, ostanek pa na mestna pc-" jet ja Na izredni seji mestnega sveta ki ie bila tudi v soboto je bil med drugim sprejet pravilnik po katerem se nameščenci mastnih podjetij povsem izenačijo z mesmtm uslužbenci v ožiem smis'u Obenem sta bila imen-vnna inž Moretti za direktorja mestne električne centrale ter inž. čop za direktorja mestne plinarne. Slovenski list v Zagrebu Zagrebški dnevniki o javljaic obširna por >č la o obinam zboru Km rko-delav-ska slo^e za ^loveiiio Obč i zb r ie bi v ntdalio v Zaarčbu vodi ga ia zna i ljutomerski ool tik Psv e Ho*- a' Ud le-žilo se ga ie okol- 80 liuii Z-or v-lc° ie pozdravil odo slan°f h -vat -ke Go°ro dar ke ' oT" inž Vučk vjč k ir me i dr •■"•m ^b jubi' si v n ' m j Pu tvu pod~oro vse^s hrv trk n^r^da To "0-voru rre^redo k.-. H rvuta i" ob>i zbor soglasno odobril njegovo javno delova- nje Sklenili so poslati predsedniku HSS dr Mačku posebno st-on.e.iico o p_ojiij, da zaščiti njihove pristaše v S -van ji. češ da so t) vsi kot en mož n.eatv. zvesti pristaši Na koncu občnega zbora ie oreds d ik Horvat naDovedai obiavo p sf bnaga manifesta na slovenski narod Daiai ia da bo v mem orisan »minimalni ž 1 e iski program Kmet-ko-de!avske sloga O davili ga bomo v prvi številki sližbeno ob srednjem nereguliranem tok P~s ice Vse v tei dolini le*eč^ obMn^ s kakor obsoiene Na vse mislimo ore^vsem Da na Sv Marieto o^ Pern?d k b s- ba? v tekočem letu 'ahk-- na-i ala »Pv Marjeta ood Pe^i^-o!" Sai ie tuka' bil tos wem velikih D'o'av nr te roani še sol oh niso štete Kdiiko1' o^o,rn letos t" skozi t° obdii->1" do"0 deni Ni čuda ds odno-^d"! vs do jir.svp lni't'-re Sa^onos-^ik*5 1- v nog ad ob nob č"h hribo1' na so u<=od r>o'oo uničili oi na'1'd * «vo'<- st"rt P o-•i 7hrt^-fom d-1 bo v a" s!,o -tbie^onp rvb"tj) m""'" tu ob m®M t* nir na zemlji iusod v nski M V. Smrtna žrtev Hiih^mn^ti Nenavaden dogodek med našimi muslimani Sansfc' most 16 decembr* Kmet Omer Karaikov'č iz okolice San skesa mosta se »e pred kratkim poroč'* i drugo ženo S>do Tak<>i pr, njenetr pr'h>-du v hiS> so se začeli prepi»; med obema ie nama Vendai ne prva ne druga *enn n' sta možu o sporih ničesar povedaM Za t« je Omer n'č hudega slutef nekega dne od šil po opravkih v Sansk* mo*t Odsotnost moža je i7rabi'a orva žena Džula rn na dos'ei še nepoiasnjen način zadavila svojo nasprotnico Ko je pnie1 mož domov mu ie rekla da ie S>d< zadala kap Mai se temu n* čudi' ker 'e me gova druga žena ^»ida v resn'C; večkrat to žila da jo bol' pri srcu Zato sr ramk' n'č hudega sluteč poknnali Nedavno pa je dob;lr or»i>?ni«tvf» nepod pisano pišimo v katerem nekHr- iav'ia Omerova druga Sena ni umrla aaravm smrti V prevskav-' se je ugotovi* pr pr-čah. da je prva Omerova žena Džula res n'čno zadavila ^'do Zat« ie tndi^če •dredilo 'zkop po*Mničneg8 trupla n zdravniška kom^iia ie ug< tovila da je bi-'a rv>kojn'c(jrw/n za W rnih ionov Te dn- s<> r»r'š|- znanemu mrlust ijcu * Ku-' Davidu Daiču na ».le-l da ie \-fnli! za lavčn« unravi lažrf- knjig« n »akt drža vo oSkodova' za veti-kan^lf- w»tfi Svoiega VKSTVfvdana »e pojavi' 'ii«-<»r.> kni go^-.dia Vornivia tinančnrpa m^^t*-«.*va »ate » katerem s Kfle hrfnipnp leni-pp bil pn«v»ln' vpi- vsega po«;i' VflTii<» Raz' k« trh n 'až a'h kni'f«b \ od^ž^*^ tO rriili- 'opor din Zato te lc».n.is; a zanečaHa »vorn^ke -r< p«idrii*n'c* v ^sijeku in Pančevu Preiska^t se nada'ju ie. Iz življenja na deželi Iz Brežic br— Prošnja na naslov KDE. Posebno v severnem delu mesta se množe motnje v radio aparatih, ki jih povzročajo razni ne-blokirani elektromotorji, s katerimi obratujejo tudi ponoči in mnogi zaradi tega ne morejo mirno spati. Na opomin prizadetih strank in oblasti, so motnje pone ;le prvič za 18 dni, a drugič za 3 dni. čuli smo, da motijo napake v elektrovodu 55 £lav živine Od teh je bilo prodanih 178 glav. največ volov in krav Od 294 mladih m starih svinj je bilo prodanih 109 komadov Cena za vole se je kretala od 7.50 do 9 din kg za krave 5 do 8 din. za junce in junice od 6.50 do 8 din kg žive teže Male pujske ste dobili od 300 do 350 din par, velike pa od 13 do 15 din kg. Iz Trbovelj t— Občni zbor Jugoslovenske unije za zaščito otrok bo v sredo 18 t. m. ob 16 v zbornici Občinskega doma Vabijo se vsi člani pa tudi nečlani posebno starši, ki se zanimalo za zaščito naše mladine t — Premestitve pri TPD. Za obrato-vodjo vzhodnega obrata trbove' jskega rudnika je bil imenovan inž Ivo Ker«nič, dosedaj uslužben pri štud;jskem oddelku. Inž Jože Gostija dosedaj asistent na za-padnetri obratu Trbovlje, gre kot obrato-vodj-. na separacijO. inž. Pregelj V:nko pa iz zapa^epa obrata k rudniku v Kočevje. t.— Koncert gosp Slavka Lukmana, opernega in koncertnega tenorista, ki bi se ime. vršiti v Trbovljah, je preložen na 22 t m popoldne. (—) M A V POlOtl D A H DOMU NA OLTAR! ŠPORT Sporazum tudi pri plavalcih Važne podrobnosti z nedeljskega občnega zbora JPS v Zagrebu — Kaj je bilo še v nedeljo T Dodatno k poročilu ponedeljskega »Jutra« o občnem zboru Jugoslovenske plavalne zveze v Zagrebu, Id pomeni nov mejnik v razvoja te športne panoge po reorganizaciji na£ega športnega življenja, bi bilo objaviti še nekatere zanimive podrobnosti: Plavalna zveza je zdaj že četrta vrhovna organizacija, kjer je prišlo do popolnega sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci po načelu enakopravnosti za vsako narodno zvezo. Da je šlo delo na občnem zboru laže od rok, so imeli pred tem delegati posebne konference, na katerih so bile vse narodne zveze zastopane s precej močnimi delegacijami. Srbsko zvezo, ki dozdaj sploh nI sodelovala z JPS, je zastopalo kar 7 delegatov, med njimi predsednik inž. Miodragovlč in pa iz prejšnjih let znani pobornik plavalnega športa Esapovič. Za Slovensko plavalno zvezo so bili na teb konferencah in občnem zboru prisotni dr. Skaberne, Kramaršlč, Kogovšek in Ber-gant. Po končanih volitvah — sestavo .novega odbora smo prav tako že objavili v pone-deljski številki — je prišla na vrsto najbolj kočljiva točka dnevnega reda, namreč sprememba pravil, kakor so jo predlagali Srbi, ki so zahtevali popolno enakopravnost, ne glede na kvaliteto in kvantiteto plavalcev v posameznih zvezah, češ da imajo ligaški klubi dosedaj preveč vpliva na razmere v JPS. Po kratki, toda stvarni razpravi, ld je bila prav za prav samo reasume dogovorov s konference, je bilo sklenjeno, da bodo v bodoče narodne zveze na občnih zborih zastopane s po dvema glasovoma, razen tega pa bo imela vsaka zveza še toliko glasov, kolikor ima ligašev. Pri tem se je Srbom priznalo, da lahko njihov prvak tudi sodeluje kot šesti klub v ligaSkem tekmovanju. Ta novost pomeni, da bo v bodoče na občnih zborih veljalo razmerje 3:6:3 (Srbi, Hrvati, Slovenci) z važno omejitvijo, da morajo biti vsi sklepi sprejeti samo z dvetretjinsko večino Glede teritorialne razdelitve posameznih narodnih zvez je bil glede na to, da zdaj o tem ni bilo nikjer nobenega spora, sprejet sklep, da bo morebitne spore med Srbi in Hrvati — Slovenci tukaj ne pridemo v poštev — glede včlanjenja novih klubov reševal redni občni zbor. Pri sodnikih je bila sprejeta ta sprememba, da v bodoče pri JPS ne bo vrhovnega zbora, temveč samo zbori pri narod" nih zvezah. Tekme v Inozemstvu bodo lahko sodili samo mednarodni sodniki, ki jih bo na predlog narodnih zvez imenoval JPS Ker so dobili Srbi pravico za vstop v ligo, od ostalih ligašev pa ni hotel nihče izstopiti, je bilo sklenjeno, da se bo tekmovanje v ligah, če bo ostalo 6 udeležencev, vršilo v dveh skupinah. Prvo bodo tvorili boljši klubi (Ilirija, Viktorija in Jug), drugo pa ZPK, Bob ln Jadran. Prvak iz srečanj med prvaki narodnih zvez se bo lahko boril z zadnjim v drugi ligi za vstop v ligo, prvak druge lige pa z zadnjim iz prve skupine za vstop v prvo ligo. Tekme bodo dvodnevne, ker bo spored precej razširjen, in sicer na ves olimpijski program ter discipline 100 m prsno in 3X100 m mešano za mofike ln ženske. Mnogo truda je bilo treba, preden so obmorski klubi pristali, da bodo v ligaške tekme ponovno uvedeni skoki, ln sicer dva obvezna in dva neob-vezna za mofike. Klubom je do 31. t. m. prepuščeno, da se izjavijo, ali so pripravljeni sodelovati v ligi po novem sistemu; če ne, se bo to tekmovanje s preostalimi izvedlo kakor dosedaj. Pri reševanju nekaterih poznejših predlogov ln pritožb je v splošnem prevladoval duh pomirjenja in sporazuma. Glavne sa-vezne prireditve prihodnjega leta bodo: 17. avgusta drž. juniorsko prvenstvo v Dubrovniku v Izvedbi HPK, 80.—SI. avgusta troboj Srbija-Hrvatska Slovenija in 6.—7. septembra revanžni dvoboj Madžarska— Jugoslavija na Sušakn. Troboj med reprezentancami narodnih zvez se bo v bodoče po turnusu ponavljal vsako leto 6. septembra — prihodnje leto Izjemoma 31. avgusta — z enakim sporedom kakor v ligi in vedno popolnejšim v skokih samo lz S m za moške). Občni zbor JPS smo zaključili v zavesti, da je bil eden najplodnejših v zadnjih letih, in v nadi, da bo sodelovanje Slovencev, Srbov ln Hrvatov v plavalnem športu prineslo še nove in lepše uspehe —Mu Še nekatera zborovanja V Beogradu so Imeli to nedeljo občni zbor srbski kolesarji. Zborovanje je poteklo v najlepšem soglasju — brez udeležbe tja povabljenih Hrvatov In Slovencev —, v novi odbor pa je bila sprejeta cela vrsta vidnih predstavnikov javnega življenja Io znanih športnikov s predsednikom polkovnikom Dimitrijem Pavlovičem na čelu. Monlblanc polnilnemu peresu spada MONT BLAHC //% Cf-1X PATENTNI POLNILNI SVINČNIK $ pritiskom na gumb z ovtorratičoo izmenjavo min. Vzemite ob priliki pri svojem trgovcu s papiijem Montb'anc Por v roke. Takoj postane Vas prijatelji DOKAZ Udobna manipulacija z eno roko Vam napravi pisanje v radost. Od Din 125.— do Din 70.— 1417 Tudi po zimi lahko snemate v barvah • • • toda za to je treba fotoaparata COiVl'AX Ul tvrdke Zeiss Ikon z vgrajenim svetlobnim merilcem za-raul ugotavljanja točne eksponaže, spojen.m iskalcem z daljnomerom za naglo izostrivanji? in &1 kanje, metalno zaporo do 1-1 250 sek, odporen zoper f-eimra-ie neprilike, z izme aijivlnsl objektivi do svetlobno iwčne&a Zeiss Sonnara 1:1,S 8 katerim se doseza v sobi Ilt ltfca iksponaža in izvrstne slike z mnogimi drugimi prednostmi. — Vsak boljši fototrgovec vam bo railevolje pokazal CONTAX III, a prospekte dob'te lahko brezplačno tudi od M. Pavloviča, Beograd, Vlajkovičeva ul. 9 11, poštni pre-tinac 411. V nedeljo so dalje tudi v Beogradu sklepali na občnem zboru Srbske nogometne zveze. Na zborovanju je bilo zastopanih 375 klubov od 485 včlanjenih. Tudi tukaj potek zborovanja ni prinesel posebnih sprememb in so bili v novi odbor po večini izbrani prejšnji funkcionarji s predsednikom Miodragom Filipovičem na čelu. V Zagrebu je bil v nedeljo občni zbor tabletenistov, ki so včlanjeni v Hrvatski table-teniški zvezi. Razprave na tem občnem zboru so pokazale, da je glede Vrhovne organizacije za to športno panogo še precej nerešenih sporov in da za zdaj delajo posamezne narodne zveze vsaka na svojo roko. V ostalem bo prihodnjo nedeljo občni zbor vrhovne zveze za vso državo, pri kateri računajo na ureditev. vseh nasprotstev. Stanje klubbv je tako, da je trenutno v hrvatski zvezi 15 dočim jih imajo Slovcnci 10, Srbi pa 9, 12 klubov iz. Vojvodine pa tvori nekako podzvezo, ki še nI včlanjena v nobeni narodni zvezi. Za predsednika Hrvatske boksarske zveze je bil na nedeljskem občnem zboru izvoljen Vladimir Premrou. V novem odboru močni zagrebški klub Herkules ni zastopan. ■.i Občnega zbora SK Ilirije danes .JK bo, pač pa bo v petek dne 20. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice z enakim dnevnim redom kakor je bilo objavljeno. Do petka opoldne je tudi podaljšan rok za plačilo članarine. Letno poročilo je dotiskano ln se razpošilja ustanovnim in rednim članom. Vsi aktivni člani bodo prejeli poročilo na občnem zboru samem. Upravni odbor SK Ilirije. Vsem prijateljem In znancem sporočamo žalostno vest, da nam je umrla naša draga teta in svakinja, gospa Roza Medved vdova magistralnega uradnik* Pogreb bo v sredo, 18. t. m. s Zal, iz kapelice sv. Marije, ob 2. popoldne. LJnbJjana, 16. decembra 1940. Žalujoči sorodniki ALI OG CENE ALIM OGLASOM po 50 par za oesedo, Din 3.— davka za vsaK ogias Ui euKi a.tuo pn •tojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščeji •lužbo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Dm 15. -. Dopis ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— da v kisa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— šifro ali dajan.n naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Dm l.— za besedo. Din 3.— davkč) sa vsak oglas ia enkratno pristojbino Dtn 5.— za šifro ali dujanjt lovov. Najmanjši znefpk za enkratno objavo oeriasa Din 20 - I Trgovski 1 pomočnik 1 zmožen vseh pisarniških del, lfiče kakršnokoli za časno zaposlitev. Po-i nudbe na o«?l. odd. Jutra pod »Zmožen oo močnik«. 33459-2 Beseda 1 din, davek S din. ea Slfro al! dajanje naslov 5 din. Nn J manjši znesek 20 din Barvarna in tiskarna ti»kst. »preme za takoi Icemič.irlco ki iroa po možnosti ie nekai prakse v tei stroki Po-»udbe na-ogl odd Jntra pod »Zmožtia kemiča-kn« 531921 Trgovska Brivskega pomočnika aol?dneResna mo'- takoj« na o?' Jutra 33452 1 »- f / ' Vsaka hese^a 50 r>",r. da vek 3 dtn za šifro ln daianje nasova 5 din najmanjši znessk 17 din /V Viti»»-?'-Trf priden, vrsten išče primerno zapo*'!tev N.isiov r rseh posloval Jutra. 33159 2 Mlad brivski pomočnik do-; r Jelave? star 2G let želi službo, pa motnosti s takojšnjim na topom. Cenj ponudbe ši- fro »Takr j :en nastop 66- 23473 2 Kmečko dekle naravo ln ;.o leno želi službo v kuhinji, kjer bi se lahko zraven u';la. Nastop takoi v 1. januarju. Jeretina Realka, Blagovica, p. Lukovica. 33477 2 pomočnica verzlrana v vseh trgov skih aellh, veJča srbo-hrvatskega tn nekoliko nemškesra Jezika si želi premenit! službo Naslov v vseh posl. Jutra. 33454-2 Vsaka beseda 2 a'n; davek 3 din; za daianje naslova 5 din; najmanjši znesek 20 din Izgubile so se dne 15. t. m. oča 'a (srebrn lorgnon) od Predjamske ul. po cesti v Rožno dolino in Tr iaški cesti Prosi se poltenega najditelja, r.a) iste odda proti nagraai v ogl. odd. Jutra. 33457 28 MALE OGLASE za BOŽIČNO ŠTEVILKO „ JUTRA", ki bo izšla prihodnji torek zjutraj, sj)?e]6sna!si9 do sobote! Brivski pomočnik dober in hiter delavec, Išče službe. Nastop takoj Mužlovlč, salon Drnov lek, Logatec 54. 33463-2 Simpatična mlada praktikantka z malo maturo in cSovi ";enlm trgovskim teč a jem, želi kakr';nekoi zaooslitve zlasti v odvetniški ali podobni tVsarni Gre prve mesece tudi brez nagrade Ce njene ponudbe prov oo »Praktikantka« na osi. odd. Jutra. 334S7 2 »Realiteta« zavoa ia .iaKuf, .d pro dajo nepremlir-in je sa mo v Ljubljani. Prešer uova ulica 64-1 Telefon !4 20 279 21 Rudarskega inžesirjs-^feratf ln rudarske paznik® z absolvirano rudarsko šolo I S C E Kranjska industrijska družba Jesenice za novo otvorjeni rudnik mangana pri Sarajevu. Pogoj: večletna praksa. Ponudbe a ciriculum vitae in pogoji poslati na KID. Jesenice — Fužine, Dravska banovina. Beseda 1 din. davek 3 din, za -iifro ah dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Štedilnik, železen :Dlzm dobio ohrai.jen prooa ABC, LJubljana Medvedova c. 8 poleg kolodvora šiška 33474-6 Ugodna prilika Proda se vec no.ln peč) srednje velikosti ln kopalna kad po ugodni ceni. Zadružna ul 15 X. Kodeljevo. 33475 6 Perzijsko preprogo »Feranar? 3 50 • 2.i(j m. lop star V ""nad, prooa m za 9COO din Brulc. Pred Škofijo 15-III 3346? 6 Kompletne smuči !n -a -ke krnite pri izdelovalcu Paifarju Tr novaka ulica 25 33401—6 Lahke sani v naibo.joeai stanju, za 4 ev 2 osebi kupimo. Ponudbe pod »Najboljše stanje« na ogl. oddel Jutra. 33455-7 Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali daianje naslov s din N*>iman1ši znesek 20 dtn Povsod v Sloveniji ootrebujemo aa pnis so aelavcev. Lahko. lepo delo, dober, mnogoletni ^stranski zaslužek. — »Postni predal 220 . LJubljana. 334G0-3 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Kupim Diesel nr r avtomobilski od HP pa nrjprei kompleten - presta vimi tei v dobrem stan'U. Ponudbe b točno navedbo na ogl odd lutra pod iif »Diezel-motor«. 33188 10 ML °esptfa i din davek 3 din, za šitro ali dajani' naslov 5 din Nalmanjš' znesek 20 din Gostilna z inventarjem i.a prometni in priljub jen! iz letni to*kt v neposred ni bli nt Maribora se odoa v na-jem Ponrdbe podru tulci Jutra v Ma riboru pod »Lipa«. 33100 19 Posojilo lajemo najini uuom in varčevalcem Oiitidn! po .;ojl Vloge ibrestulenu or s odstotkov Vsi «ai čevalc) brezplačni «ava rovanl Zadruga »Moi Uo.i « LJubljana Dvor Jakova 8. Iščemo pover enlke 40.000 din tudi več. bi vložil v dobro vpeljano ir doneno ključavničarsko ali mehanično delavnico, tudi v manjšo opekarno, kjei se mi nudi earant^rani mesečni dohodek In po oolno Jamstvo za vlogo. Naslov v vseh posl Jutra. 33476-16 a }rdqacenost Avto \ sede^n* e dobro ohra njen. kupim Ponudbe ooa >>P'a'nlk« na oel. odd. Jutra. 33470 IC JESENOVE HLODE kupuje v vsaki količini tn plača najbolje. Prva Jugoslav. Industrija športskih potrepštlna M. DRUCKER. Zagreb, Iflca 39. DVE LOKOMCBILI tedelka 1.1923. naprodaj; fabrikat Garret po 60 HP., kurilne ploskve 16.5 m2 s pregrevalcem 12 atmosfer v zelo dobrem stanju. Ponudbe pod P-6432 na Interreklam d. d., Zagreb, Masa-rykova 28. Kupim botanično delo Eduart Pospichal: Pora des Ssterreichischen Kiisten-landes. Ponudbe na otI oo.d. Jutra pod »Bota nlkc. 33468-8 200 ccm motorno kolo nalnov.J'! model. s"iora nov za vspl^o ceno na nrodaj Grnerat^r de 'avnlra. Tyrševa 13 33472 10 Tovorni avto 5 in 2 tonski na oor-on z oeliem za vsako re no na-rodal. C-pre^at^r delavnica, Trieva 13 33471-10 m 3e«eda l din. davek 3 din, za šifro ali dajsnje naslov ^'n Nalmanjš-zn.*sek 20 din Prodam za srednjo postavo 1 do bro zlr6ko obleko lz an?l blaga ter črno suknjo Vo&nikova c. 12. I nad šiška 33458 13 Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro aH dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Vsakovrstno zlato kupuje do najvišjih cenah CERNE - juvelir Ljubljana. VVolfova ulica Vsakovrstno zlato, briljante in srenro Kupuje p-, naj vitjih cenah A BO^lč LtuMiana Frančiškan ;ka ul. 3 238-30 V=8ka besoma RO nar da ieS 3 din za šifro m dajanje nas ova 5 din aajmanici zr.esek 17 din Sobo prazno au gar=on'ero Uiem Ponudbe na ogl. odd Jutra paa »Takojšnja vselitev*. 33469—23a Prazen atelje ali manzardno sobo « strogi. separirarnm vhodom iščem '.a tako Ponudbe ns ogl oddel lutra doo »Center« W135 238 Zastopnika sprefsne veliko tiskarsko in litograffko podjetje V obzir pride samo v vsakem pogledu strokovno in komercijalno odlično verzlrana moč. — Takojšnje ponudbe pod »Podjetje« na oglasni oddelek »Jutra«. ZAHVALA Vsem, ki ste spremili našega ljubega, dobrega soproga, očeta ln deda Jakoba žebreta nadučitelja v pokoja na njegovi zadnji poti, vsem, ki čutite z nami kaj smo izgubili, gosp. prim. dr. Volavšku. častitim sestram in upravi Zavetišča sv. Jožefa, se iskreno zahvaljujemo. Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek ob 8. uri v cerkvi sv. Nikolaja. Zalnjoča soproga in otroci Wl^it4TJJ} Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro aH dajanje naslo'v j din Najm-njši zne-sek 20 din Mnmmz imamo zopet v veliKi izoiii na zalogi po ce lo konkurenčni ceni tapetništvo E, ZaKrajšek, Miklošičeva 34. PREMOG KOKS - DRVA aud) t Pogačnik BOHORIČEVA 0 ieieton 20-5J> Pnstrpfchji nrHThihnn M Vi m zrairu pravstreri puCct Preseretlj va *zna|C!lsa pariškega Kemika za koznte iko Bolj$e brije tts dalje trata .. . Puder desetkrat fineiši tn lažji kakor i« bilo doslej sploh mogoče mis'iti Samo puder, ki je laliak kakor pero. jc odbran u uporabo. To jc presenetljiv nov način proizvajanja ki ga j« iznašel neki pariški kemik in ki ga tedaj izvaja Tokalon Kdor želi močne vodovzdržr.e čev 'Je nai oo-Mjp svoi na slov na ogl odd -Jutra ood značko »Obuvalo-13017 w Opozarjamo ? -ospell so edinstveni impllfonično ln ero-dinamično dovršeni najnovejši modeli ^^ouram« i »Miniatur« klavirske 1 harmonike. Lucciola, Midget-Grand. Rlalto, Petite in Lido. Og le Jte st jih ! ALFONZ BREZNIK Ljuhljp na, Aleksandrova c. 7. . Od V a* \ ie vsno. da imate obleko vedno kol novo zato jo pustite redno kemično čistiti al) oarvati v tovanu JOS. REICH LJubljana Poljanski oasip 4-6 Pralnic* <*etu>likainir» Zaradi tega se puder Tokalon tako fladke ia enakomerno oprime lica pokrivajoč kožo • tankim, nevidnim ovojem lepote Rezultat tega i« popolna naravna lepota tako različna od staromodnih težkih pudrov ki M dajali samo videz olepiania Polefi teta vsebuje puder Toka'on tud< »metanovo oeno. zaradi katere se obdrži na licu oaem ur. Tudi v aaitoplejS' restavraciji se ni treba pudrati. če uporabljate puder Tokalon Ob koncu dolgih plesnih večerov bo ostala Vala polt le vedno sveža tn brez vsakega bleska. BREZPLAČNI VZOREC: Vsak Citate^ tega lista more dobiti zelo okusno Kaseto s Kremo Tokalon i rožne ali oele oarvei tei puder Tokalon različnih mjans Pošljite Dlt 5 - v poštnih znamkah za poštnino omot m druge stroSke na naslov Hinko Mayei i drug, Odio 9-K Zagreb. Praška uL 6. Jakec Skok in Skakec Poskoki dveh navihancev , v treh poglavjih. 16. Kdor žaljen je, pravice Išče gre krivce tožit na sodišče. Po glavi praska se pisar, opravka bo imel žandar!... Uspešno oglaševanje le v »Jutru«! AKADEMIJA W UMETNOSTI V LJUBLJANI sporoča tužno vest, da je dne 14. decembra v Beograda umrl gospod DI. THEOL. ET IUR. H0N. C predsednik senata, minister prosvete itd« itd* Svojemu soustanovitelju, zaščitniku tn blagemu mecenu ohrani Akademija časten in hvaležen spomin. Generalni sekretar: GREGOR KREK Predsednik: RAJKO NAHTIGAL m 7m Urejuje m kooaoicU »Jutrua Stanko Virant. - Za Narodno tiskamo d. d. tort Uakaraarja Fran Jeraa. - Za usetatai del Je odgovocm Aloj* Novak. - VM » LjnHfrni.