Pomurski
VESTNIK
MURSKA SOBOTA, 5. DECEMBRA 1963 Leto XV. — Štev. 48 Cena 20 din
POMURSKI VESTNIK
IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK »LJUDSKI GLAS«, NATO OD JULIJA 1952 KOT »OBMURSKI TEDNIK«, DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA ČASOPISNO-ZALOŽNIŠKO PODJETJE »POMURSKI TISK« V MURSKI SOBOTI — DIREKTOR ŠTEFAN ANTALIČ — LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK JOŽE VILD — NASLOV UREDNIŠTVA — MURSKA SOBOTA, KOCLJEVA UL. 2. TELEFON 21-163
Dragi prijatelj, naročnik in bravec
Pomurski vestnik se tokrat obrača tudi na tebe, dragi naročnik in prijatelj, da mu z nasveti, pripombami — tudi kritičnimi — in svojimi pobudami pomagaš izoblikovati tako vsebino in zunanjo podobo, da bo naš pokrajinski list ugajal veliki večini bralcev širom po Pomurju in prinašal vse tisto, kar je našemu delovnemu človeku, zlasti še na podeželju, koristno in potrebno.
Zato v soboto in nedeljo ne odkloni sodelovanja pri anketi Pomurskega vestnika, marveč sodeluj z anketarjem, ki te bo obiskal kar na domu. Sprejmi ga z razumevanjem in naklonjenostjo. Nekaj minut kramljanja z anketarjem ti menda ne bo prevelika žrtev — uredništvu in upravi Pomurskega vestnika pa bodo tvoji stvarni odgovori izredno dobrodošli in koristni.
Anketarji — sodelavci in dopisniki Pomurskega vestnika — bodo v soboto in nedeljo obiskali določeno število doslejšnjih naročnikov PV v naslednjih krajih:
LENDAVSKA OBČINA:
Lendava-mesto,	Črensovci,
V. Polana, Turnišče.
RADGONSKA OBČINA:
G. Radgona-mesto, Okoslavci, Radenski vrh — Kapela, Črešnjevci, Lutverci — Apače — Segovci.
LJUTOMERSKA OBČINA: Ljutomer-mesto, Stara-nova vas, Drakovci — Bučkovci, Rinčetova graba — Presika — Nunska graba — Podgradje — Stročja vas.
SOBOŠKA OBČINA:
Kuštanovci, Pečarovci. Gor. Petrovci, Šalovci, Markovci. Križevci v Prekmurju, Filovci, Kruplivnik, Vučja gomila, Fokovci, Jurij, Gor. Slaveči, Vidonci, Lemerje, Prosenjakovci, Martjanci, Večeslavci, Gorica, Cankova. Bakovci, Petanjci, Lipovci, Krog, Beltinci in Murska Sobota-mesto.
V anketi Pomurskega vestnika sicer ne bo mogel sodelovati vsak naročnik, ker bi bilo to preobširno in tehnično težko izvedljivo delo, bo pa anketiranih 500 ali 5 odst. dosedanjih rednih naročnikov Pomurskega vestnika v že navedenih anketnih okoliših.
TRIBUNA MLADIH V LENDAVI
V sredo preteklega tedna je občinski komite ZMS v Lendavi organiziral Tribuno mladjih.
Tribuni je prisostvovalo več kot 40 mladink in mladincev, razpravljali pa so predvsem o poživitvi kulturno-prosvetne dejavnosti in zabavnega življenja v mestu, o družbeni prehrani za mlade proizvajalce in dijake ter o sodelovanju mladinskih aktivov z družbeno-političnimi organizacijami in društvi v Lendavi. Tribuna mladih je uspela, saj so dekleta in fantje dali vrsto zanimivih predlogov za reševanje ne-
katerih vprašanj. Žal le, da se Tribune mladih n; udeležil nihče izmed starejših občanov, ali predstavnikov občinske skupščine in družbeno-političnih organov.
SEMINAR ZA SEKRETARJE IN BLAGAJNIKE SZDL
Občinski odbor SZDL Murska Sobota je organiziral dva seminarja. Enega za blagajnike, a drugega za sekretarje krajevnih organizacij SZDL. Prvi seminar je bil v torek, a drugi se bo začel danes.
Na avtobusnem postajališču v M. Soboti — dan pred praznikom republike — množica potnikov
OBČINSKA SKUPŠČINA V MURSKI SOBOTI:
Problematika s področja zdravstva
V torek dopoldne je občinska skupščina v Murski Soboti razpravljala o problematiki s področja zdravstva, o spremembi odloka o proračunu, o odloku o urejanju mestnega zemljišča, o upravnih zadevah, poroštvenih izjavah ter o predlogih in sklepih svetov.
Poročilo o zdravstveni problematiki na območju soboške občine med drugim navaja, da je soboška občina tako po številu prebivalstva kot po teritoriju zelo obsežna in da je temu primemo potrebno razvijati tudi zdravstveno službo. Na območju združene občine so obstojale štiri zdravstvene ustanove: Zdravstveni dom M. Sobota, ter zdravstvene postaje v Martjancih, Beltincih in
Petrovcih. Kasneje so se omenjene zdravstvene ustanove združile v okviru soboškega zdravstvenega doma, mreža splošnih ambulant pa je ostala ista kot prej.
Poseben problem zdravstva je strokovni kader, saj imajo v Beltincih samo enega zdravnika. Stanje se bo izboljšalo, kot predvidevajo, čim bodo končali s šolanjem številni štipendisti. Teh je sorazmerno
veliko: na medicinski fakulteti 17, na stomatologiji 9, na višji šoli za medicinske sestre 3. na višji stomatološki šoli v Mariboru 5, na farmaciji 3, šoli za sanitarne tehnike 2 itd.
Občinska skupščina je obravnavala tudi finančna vprašanja, ki zadevajo zdravstvo. Letošnji proračun sredstev je znašal 28.8 milijona za zdravstvo, za preventivo pa 15 milijonov dinarjev.
Letošnje investicije v zdravstvu so bile precejšnje, saj znašajo 248 milijonov dinarjev Večino teh sredstev, 208 milijonov dinarjev, bodo porabili na gradnjo bolnišnice, ostala sredstva v višini 40 milijonov pa za zdravstveni dom v M. Soboti. Precejšnje investicije v zdravstvu so predvidene tudi za prihodnje leto.
Skupščina je obravnavala tudi zdravstveno zavarovanje kmetov. Ugotovili so, da prihaja zaradi nerednega dotoka sredstev v sklad kmečkih zavarovancev do precejšnjih težav, tako da je primoran najeti zavod za socialno zavarovanje posebne kredite.
Nagrade najboljšim odborom SZDL
Pretekli četrtek so bile na manjši slovestnosti v Ljutomeru predane nagrade in pohvale najbolj aktivnim odborom SZDL.
Predsednik občinskega odbora SZDL tov. Avgust Bedekovič je izročil zastopniku Krajevnega odbora SZDL Železne dveri nagrade 50 tisoč dinarjev, zastopniku Krajevnega odbora SZDL Veržej 30 tisoč zastopniku Krajevnega odbora SZDL Cven 20 tisoč dinarjev. Krajevni odbori SZDL Berkovci, Grlava in Ljutomer so prejeli pismene pohvale.
POLANSKI PIONIRJI PRI SVOJEM POKROVITELJU
Že nekaj let je pionirski organizaciji v V. Polani pokrovitelj obrat EM, prej HIMO v Lendavi. Med pokroviteljem in varovanci se je v tem času spletla prav prisrčna vez. Zastopniki podjetja so že večkrat obiskali pionirske prireditve v Vel. Polani in tudi predstavniki pionirjev so že bili večkrat sprejeti v podjetju. Za letošnji Dan republike Pa je pred delovnim kolektivom uspešno nastopila s 15 točkami kulturna skupina pionirjev.
Vodstvo šole se je ob tem srečanju tudi dogovorilo z vodstvom podjetja za proizvodno delo v spomladanskih mesecih za učence VIII. razreda. Tako se bodlo ustvarjene vezi še poglobile.
MPŠ V LENDAVI
V torek popoldne je bil v Lendavi sestanek slušateljev mladinske politične šole, ki jo je organiziral občinski komite ZMS v sodelovanju z Ljudsko univerzo. V MPŠ se je vpisalo nad 30 mladink in mladincev iz aktivov ZMS v delovnih organizacijah na šolah in iz bližnjih vaških aktivov. Predavanja bodo tedensko dvakrat. Šola bo začela delovati že danes popoldne.
LJUTOMER
SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE
V ponedeljek dopoldne se bo sestala v Ljutomeru občinska skupščina. Odborniki bodo razpravljali o problematiki v šolstvu, o delu zavoda za zaposlovanje, o rebalansu proračuna ter o predlogih svetov in komisij.
S plenuma Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije Slovenije:
V prihodnjem letu v M. Soboti posvetovanje o gozdnem gospodarstvu Slovenije
V organizacijskem delu plenuma je med drugim na podlagi poročil o dosedanjem delu okrajnih društev prevladalo mnenje, da okrajna društva zaradi specifičnosti gozdarstva nimajo podlage za aktivno delo in zaradi tega tudi niso mogla zaživeti. Društva se naj organizirajo po gozdnogospodarskih območjih s povezavo na republiško zvezo. Pri tem pa je treba okrepiti in nuditi vso pomoč občinskim podružnicam, ki naj bodo glavna pomoč komunam na področju gozdarstva.
Pomurskemu gozdarstvu se je do sedaj, v razliko z ostalimi deli Slovenije, posvečano premalo skrbi, so ugotovili udeleženci. Ravno zaradi tega je bil letošnji plenum zveze prav v Murski Soboti, da se slovenska gozdarska strokovna javnost seznani s stanjem gozdarstva in lesne predelave pokrajine ob Muri. Današnje stalno naraščajoče potrebe po lesni surovini silijo gozdarstvo k čim intenzivnejši proizvodnja hitrorastočih drevesnih vrst. Za tako proizvodnjo ima ravno Pomurje od vseh pokrajin največ pogojev. Ravninski predeli so bogati z obširnimi rastišči za črno jelšo, topole in vrbe, torej ravno za hitrorastoče drevesne vrste, pri katerih z intenzivnim gojenjem lahko v kratkem času dosežemo visoko proizvodnjo lesne mase.
Sedanje stanje gozdnih fondov v Pomurju je zelo neugodno, največ zaradi degradiranih rastišč na Goričkem in v Slov. goricah, kar je posledica preteklosti. Sedanje obveznosti, ki jih s sečnjo nalaga družba goz-
darstvu v Pomurju, lahko dovede do hitrega zmanjšanja lesnih zalog. Zato je potrebno, da to nadomestimo in začne-
mo z hitro gozdno proizvodnjo z osnovanjem plantaž in intenzivnih nasadov in za to zago-
tovimo potrebna materialna sredstva.
Po obširnih strokovnih razpravah je plenum skleni, da je neobhodno potrebno na široki strokovni podlagi obdelati pereče gozdnogojitvene probleme celotne vzhodne Slovenije ter stanje in perspektivni razvoj gozdarstva in lesne industrije mursko-soboškega negospodarskega območja. S to aktualno tematiko bo zveza organizirala prihodnje leto republiško posvetovanje v Murski Soboti.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Gozdni delavci pri delu
Z velikega zborovanja o počastitev Dneva republike v Ljutomeru — govoril je zvezni ljudski poslanec Niko Jesenovec
NA PLENUMU OBČINSKEGA KOMITEJA ZM V LENDAVI:
Analiza letnih konferenc
Prejšnjo sredo so na plenumu občinskega komiteja ZM v Lendavi analizirali letne konference v aktivih, razpravljali so o pripravah za konferenco občinske organizacije ZIM in o nekaterih organizacijsko-kadrovskih vprašanjih v aktivih.
Analiza izvedenih letnih konferenc v aktivih je pokazala, da so le-te bile po vsebini precej boljše od lanskih. Mladina se je poleg razprav o običajnih organizacijskih vprašanjih v samih aktivih, usmerila na svojih sestankih tudi na razgovore o komunalnih, gospodarskih in kulturnih problemih na območju krajevnih skupnosti in celotne komune.
Mladi so na svojih letnih konferencah ugotavljali pomanjkljivo sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami in društvi na nekaterih krajevnih področjih, opozorili 50 tudi, da mora mladina ne-
katere probleme reševati sama. Predvsem je ponekod še čutiti nerazumevanje določenih potreb, ki jih ima mladina (Nadaljevanje na 2. strani)
V številki tega tedna: reportaža o kolektivu Tovarne dežnikov in pletenin v Lendavi —na 6. strani.
Prenosi s 1 strani
za uspešno delo (prostori, materialna sredstva itd.). Plenum je med drugim tudi ugotovil, da so še ponekod na vasi, pa tudi v nekaterih delovnih organizacijah, aktivi ZM, ki preveč enostransko usmerjajo svoje delo samo na področje kulturno-prosvetne in športne dejavnosti. Takšnim aktivam je na vaseh potrebna pomoč članov ZK lin SZDL, v delovnih organizacijah pa večja zainteresiranost vodstev podjetij in sindikatov ter osnovnih organizacij ZK, če hočemo izboljšati vsebino dela v ZM in mlade ljudi vključiti v reševanje preostalih, vsekakor mnogo bolj pomembnih nalog.
Na plenumu so sklenili, da bo letna konferenca občinske mladinske organizacije 15. decembra
V okviru razprave o lesni industriji se je predlagalo, naj inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije v sodelevanju z merodajnimi forumi analizira razpoložljive surovinske baze in pa kapacitete lesno predelovalne industrije. Številni elaborati za izgradnjo lesnopredelovalnih obratov so se namreč obravnavali preveč lokalistično v okviru in na pobudo posameznih komun, ne upoštevajoč surovinsko zaledje, tako da je listi lesni bazen zajet v več elaboratih.
V	okviru terenskega ogleda
plenuma so udeleženci bili v sestojih črne jelše v revirju Polana in so se pod strokovnim vodstvom domačinov seznanili z intenzivnim gospodarjenjem v jelševih gozdovih ter z novimi potmi gozdarstva v ravninskem predelu Prekmurja.	N. L.
V TREH TRGOVINAH 61 TELEVIZORJEV
V treh soboških trgovinah: Elektrotehna, Tehnopromet in Opremotehna so prodali v mesecu novembru 61 televizijskih sprejemnikov.
POMURJE V PRAZNIČNIH DNEH
Praznovanje Dneva republike in 20. obletnice II zasedanja AVNOJ se je v Pomurju začelo že nekaj dni pred samim praznikom. Številne proslave in akademije so se v prazničnih dnevih zvrstile po vseh večjih krajih, v občinskih centrih in na šolah. Tudi delovni kolektivi so dan pred praznikom izvedli svečanosti.
Ni bilo proslave, kjer občani med skrbno pripravljenim programom ne bi govorili tudi o delovnih uspehih, o poti, ki jo je prehodila mlada republika v dvajsetih letih od svojega rojstva.
Delovni ljudje Pomurja so ob prazniku izročili namenu številne gospodarske in druge objekte. V Bratoncih so vaščani odprli vrata v novi vaški dom, prav tako so 29. november proslavili pod streho novega vaškega doma v Dolnji Bistrici. Gornja Radgona je do-
bila za praznik republike novo delikateso trgovino in prodajalno mesa, delovni kolektiv Kmetijskega kombinata v G. Radgona pa je izročil svojemu namenu dva klubu, v Policah in na Janževem vrhu. V Črenšovcih so ob prazniku odprli še zadnji odsek Severne magistrale in na Cvenu del novih svinjakov, Rogašovčani so z novim mostom premostili Ledavo, Tovarna dežnikov v Lendavi je predala v uporabo prenovljene poslovne in delovne prostore, v Kuzmi so gasilci prvič poizkusili električno sireno in v gornjem delu vasi so pod streho spravili novi gasilski dom.
Še in še bi lahko naštevali. Tudi številne proslave v manjših vaseh ali pa večje v občinskih centrih, povezane z zborovanji in obiski številnih kulturnih skupin in ansamblov, našteto mladih in starejših pevcev, recitatorjev, članov folklornih skupin in vokalnih ansamblov se je zvrstilo na o-
drih v vaških, zadružnih, kulturnih in gasilskih domovih. Povsod, kamorkoli je človeka zanesla pot v preteklih dneh je bil praznični dan, vesel poln zastav, cvetja in praznično razpoloženih ljudi. Proslavljali smo v Pomurju, tako kot drugod po vsej domovini, naš veliki praznik — Dan republike.
MAČKOVCI
V nedeljo dopoldne so v Mačkovcih učenci osemletke pripravili osrednjo proslavo. Po uvodnem govoru so bile na sporedu recitacije, pevske točke in krajša igrica. Ob zaključku proslave je bil svečan sprejemi cicibanov v pionirsko organizacijo.
V okviru praznovanj Dneva republike so svečano odprli
NOVI VAŠKI DOM V BRATONCIH
Ob Dnevu republike in praznovanju 20. obletnice II. zasedanja AVNOJ so v Bratoncih preteklo soboto svečano odprli novi vaški dom.
Na svečanosti so se zbrali številni vaščani, med njimi pa je bilo tudi nekaj gostov iz Beltinec in okoliških vasi. Posebno obeležje pa je svečanosti dal dobro izveden kulturni program, ki so ga pripravile vse organizacije v vasi.
Ob tej priložnosti je v imenu gradbenega odbora spregovoril
predsednik	krajevne skupnosti
Andrej Cigüt, ki je bil tudi glavni
vodja pri gradnji vaškega doma. Orisal je vrsto težav v času gradnje, hkrati pa izrekel pohvalo vsem, ki so kakorkoli pomagali, da je v Bratoncih zrastel ta prepotreben objekt. Posebno velja to za najprizadevnejše vaščane Ulen Jožefa, Glavač Jožefa. Pucko Martina in Poredoš Ivana, ki so vložili največ prostega časa. Za to pomembno pridobitev pa so zaslužni prav vsi vaščani, saj so razen pomoči bivšega ObLO Beltinci sami veliko prispevali s prostovoljnim delom, s prevozi ter krajevnim samoprispevkom. Tako so Bratončani dobili lep in dolgo pričakovan vaški dom, ki stoji v središču vasi in je v ponos vsem vaščanom.
Vaški dom, katerega vrednost znaša okrog 6 milijonov dinarjev, so gradili nekaj let, nanj pa so mislili že vsa povojna leta. Je pa za Bratonce. ki so brez šole in brez trgovine, izredno velikega pomena. V njem so si uredili prostorno dvorano za kulturne prireditve, saj jih v Bratoncih že več let pogrešajo, prostor za množične organizacije ter prostor za trgovino, katero namerava v kratkem odpreti trgovsko podjetje »Ravenka« iz Beltinec. Pomembne delovne zmage se vsi zelo veselijo kar je tudi odločilnega pomena za nadaljno preobrazbo vasi.
Na sliki — novi vaški dom v Bratoncih
»MESEC POMURSKEGA VESTNIKA« — OBVESTILA — »MESEC POMURSKEGA VESTNI
Krajevnim organizacijam SZDL
soboške občine
Vodstva krajevnih organizacij SZDL soboške občine vljudno naprošamo, da naj čimprej zaključijo akcijo »Mesec lokalnega tiska«, katera je bila v soboški občini započeta že 10. novembra.
Nekateri novi naročniki nas namreč že sprašujejo, zakaj jim še nismo poslali prve številke našega pokrajinskega lista — Pomurskega vestnika. Tiste krajevne organizacije SZDL, ki so akcijo že zaključile, prosimo, da nam sezname novih naročnikov čimprej dostavijo, da bi jim lahko pričeli takoj pošiljati naš list. Naša želja je, da bi bila akcija v soboški občini zaključena do 10. decembra in da bi sezname novih naročnikov prejeli vsaj pet dni kasneje.
Tudi vodstva krajevnih organizacij SZDL v lendavski in ljutomerski občini naprošamo, naj z akcijo »Mesec lokalnega tiska« pohitijo, da bi novi naročniki do Novega leta lahko prejeli brezplačno vsaj, par številk pomurskega vestnika — predvsem še novoletno številko, kateri bomo priložili tudi lep barvni stenski koledar. Sezname novih naročnikov dostavite na sedež tvojega občinskega odbora SZDL.
Našima zvestima naročnikoma Beli Krenos, Šoštanj, Koroška cesta 4 in Karlu Bediču, Lože 26, Vipava se toplo zahvaljujemo za njuno sodelovanje v akciji za razširitev naročnikov Pomurskega vestnika tudi v drugih pokrajinah ali Slovenije, kjer živijo in delajo pomurski rojaki. Vajini pismi s poslanimi seznami novih naročnikov sta nas prijetno presenetili — v to sta lahko prepričana. Novim naročnikom smo že tudi poslali Pomurski vestnik.
Tovarišu Bediču pa še posebej odgovarjamo, naj se kar pridno oglaša v Pomurskem vestniku. Pišite o življenju rojakov iz Pomurja v Vašem sedanjem življenjskem in delovnem okolju, tudi o njihovih problemih in težavah. Kako se naši delovni ljudje uveljavljajo kot proizvajalci in upravljalci v gospodarskih organizacijah, kjer delajo. Tudi o teh podjetjih bomo radi objavili krajše sestavke.
V okviru akcije »Mesec domačega tiska« bodo sodelavci in dopisniki Pomurskega vestnika v soboto in nedeljo izvedli široko zasnovano anketo o vsebini PV. V 40 anketnih okoliših, razporejenih po vsem Pomurju, bo anketiranih 500 doslejšnjih naročnikov Pomurskega vestnika.
IZ UREDNIŠTVA IN UPRAVE PV
IZ VELIKE POLANE
V V. Polani je bilo v okviru praznovanja Dneva republike več prireditev. Proslavo so pripravili pionirji in šolski aktiv mladine. Nastopili so dvakrat in to posebej za odrasle in posebej za šolo. V pestrem sporedu so bile recitacije, zbor-
na deklamacija, pevske in folklorne točke. Po šolski proslavi je bil tudi sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo. Novosprejetim pionirjem je društvo prijateljev mladine pripravilo tudi pogostitev.
Na predvečer Dneva republike so v vasi tudi gostovali Beneški fantje. Za njihov nastop je bilo veliko zanimanje, saj je kljub slabemu vremenu bila dvorana zadružnega doma nabito polna.	F. K
MARTJANCI
Na predvečer Dneva republike se je v dvorani zadružnega doma v Martjancih kljub slabemu vremenu zbralo okoli 150 ljudi na proslavi 20. obletnice II. zasedanja AVNOJ. Pionirji so zapeli več partizanskih pesmi in pripravili tudi deklamacije, mladina pa uprizorila enodejanko »Vrnitev«. Za zaključek je bilo 21 cicibanov sprejetih tudi v pionirsko organizacijo. Pionirjem pa so vaščani po proslavi pripravili pogostitev.
VUČJA GOMILA
V soboto so vaščani Vučje gomile in sosednjih vasi do zadnjega kotička napolnili, dvorano v gasilskem domu. .Mladinski aktiv je pripravil lepo proslavo s pestrim programom. Največ priznanja je požela folklorna skupina, ki je bila pred kratkim ustanovljena. Svoj nastop je morala ponoviti. Po proslavi je bila zabava.	Š. C.
IZ LJUTOMERA
Rezervni oficirji in podoficirji ljutomerske komuine so organizirali, več predavanj in predvajanj strokovnih vojaških filmov. Podobno predavanje bo tudi v nedeljo 8. decembra. Organizacije ZROP se v tem mesecu pripravljajo tudi na redne letne občne zbore.
Tudi ljutomerski šoferji — člani ZŠAM so se prejšnjo nedeljo v precejšnjem številu udeležili predavanja, ki so ga imeli podpolkovnik Margetič in nekateri člani okrajnega odbora ZSAM iz Maribora. Med predavanjem so si ogledali tudi več strokovnih filmov.
Stane Feuš
BOREJCI
Prihodnje leto bo gasilsko društvo proslavljalo 30. obletnico obstoja. Že sedaj se pripravljajo na proslavitev. Društvo ima sedaj ročno in motorno prenosno brizgalno, letos pa so kupili tudi nove uniforme. Med uspehi v dosedanjem delu je vsekakor tudi gasilski dom z lepimi društvenimi prostori.	E. F.
Luč je življenje!
Za vse in vsakogar —
gradbena podjetja, hišne svete, stanovanjske skupnosti, graditelje in lastnike stanovanjskih hiš
TIPKALA
Micro tipkalo pod ometom — 6 A. 250 V
in drugi kakovostni izdelki renomirane Tovarne elektromateriala
Črnuče pri Ljubljani
OBČINSKA SKUPŠČINA MURSKA SOBOTA Odsek za notranje zadeve
obvešča vse lastnike oziroma uporabnike motornih in priklopnih vozil, da bo podaljšanje veljavnosti registracije za leto 1964 v občini Murska Sobota od 8. do 13. ure v naslednjih dneh:
ZA MOTORNA VOZILA: (osebni in tovorni avtomobili, traktorji in priklopniki)
5/12-1963 z evidenčnimi štev. od MS 10-04 do MS 11-50 6/12-1963	z	evidenčnimi	štev.	od	MS	11-51	do	MS	13-00
7/12-1963	z	evidenčnimi	štev.	od	MS	13-01	do	MS	14-50
9/12-1963	z	evidenčnimi	štev.	od	MS	14-51	do	MS	16-00
10/12-1963	z	evidenčnimi	štev.	od	MS	16-01	do	MS	17-50
11/12-1963	z	evidenčnimi	štev.	od	MS	17-51	do	MS	19-00
12/12-4963	z	evidenčnimi	štev.	od	MS	19-01	do	MS	20-50
13/12-1963	z	evidenčnimi	štev.	od	MS	20-51	do	MS	22-00
14/12-1963	z	evidenčnimi	štev.	od	MS	22-01	do	MS	23-50
16/12-1963	z	evidenčnimi	štev.	od	MS	23-51	do	MS	26-00
17/12-1963 z evidenčnimi štev. od MB 124-00 naprej
ZA MOTORNA KOLESA:
18/12-1963 z	evidenčnimi	štev.	od MS	10-003	do MS	10-150
19/12-1963 z	evidenčnimi	štev.	od MS	10-151	do MS	10-300
20/12-1963 z	evidenčnimi	štev.	od MS	10-301	do MS	10-450
21/12-1963 z	evidenčnimi	štev.	od MS	10-451	do MS	10-600
23/12-1963 z	evidenčnimi	štev.	od MS	10-601	do MS	10-750
24/12-1963 z	evidenčnimi	štev.	od MS	10-751	do MS	10-900
25/12-1963 z	evidenčnimi	štev.	od MS	10-901	do MS	11-300
26/12-1963 z	evidenčnimi	štev.	od MB	19-060	do MB	19-153
Lastniki oziroma uporabniki motornih vozil morajo vložiti prijavo za podaljšanje na predpisanem obrazcu pri referentu za registracijo motornih vozil občinske skupščine M. Sobota. Prijavi, ki mora biti izpolnjena v 3 izvodih, morajo priložiti:
1.	Dokazilo o plačanih pristojbinah po odloku v višini pristojbin, ki se plačujejo za cestna motoma vozila (Ur. 1. SFRJ, št. 42/63) ali potrdilo pristojnega uprav, organa o oprostitvi plačila pristojbine.
2.	Potrdilo o zavarovanju tožila za tista vozila, ki morajo biti obvezno zavarovana.
3.	Karton o tehničnem pregledu vozila.
Potrebne tiskovine in informacije dobite pri referentu za registracijo motornih vozil občinske skupščine Murska Sobota.
TRČIL S KOLESARKO
Avtomobilist Janez Fürst je 21. novembra trčil na Partizanski ulici v Lendavi s petletno kolesarko Rozalijo Horvat. Hujših telesnih poškodb ni bilo.
VOZIL JE VINJEN
Franc Kočiš iz Gornjega Lakoša je 15. novembra ob 19. uri vinjen vozil osebni avto. Alkotest je potrdil prisotnost alkohola, vendar je voznik odklonil odvzem krvi. Organi prometne milice so mu preprečila nadaljnjo vožnjo.
KINO
MURSKA SOBOTA od 6. do 8. decembra italijanski barvni kinemaskopski film: »Maratonska bitka«; od 9. do 10. decembra angleški film: »Ni dreves na ulici«; od 11. do 12. decembra ruski film: »Moj prijatelj«.
GORNJA RADGONA 6. decembra (izredni) češki film: »Nenavadna iznajdba«; od 7. do 8. decembra francoski barvni kinemaskopski film: »Princeza od Kleva«; 11. decembra indijski barvni film: »Kraljica Jansija«.
SLATINA RADENCI od 7. do 8. decembra italijanski film: »Rok in njegovi bratje«.
LJUTOMER od 7. do 8. decembra ameriški film: »Na divji zahod«; od 11. do 12. decembra ameriški vistavisionski film: »Najljubši učenec«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU od 7. do 8. decembra domači film: »Veselica«; 11. decembra domači film: »Dežela petih kontinentov«.
VIDEM OB ŠČAVNICI od 7. do 8. decembra madžarski film: »Ljubezen na razpotju«.
VELIKA POLANA od 7. do 8. decembra ameriški vistavisionski film: »Divji veter«.
BUČKOVCI od 7. do 8. decembra ameriški barvni kinemaskopski film: »Tarzanova borba«.
Nesreče-Nezgode-Nesreče
VINJENA DRUŽBA V OBCESTNEM JARKU
Dne 1. decembra ob 23.45 uri so se iz Ljutomera v Mursko Soboto peljali v osebnem avtomobilu znamke »Simca« s francosko registracijsko številko 460 JB 77 Šerbek Franc, rojen 1911. leta v Gor. Bistrici, sedaj stanuje v Razkrižju št. 43 in njegova sopotnika dvajsetletni Slana Ferdinand iz Ljutomera, mestni breg 2 ter Marko Rižnar iz Globoke št. 7. Avtomobil je upravljal Franc Šernek, voznik C-kategorije, ki se je nedavno vrnil iz Francije in se stalno naselil v Razkrižju.
Petnajst minut pred polnočjo je avtomobil s hitrostjo 90 do 100 km na uro pridrvel pred Mursko Soboto. V blagem ovinku je voznik Franc Šernek iz neznanega razloga zavil v desno in zadel v obcestno drevo, ga prelomil in spet zavil proti naslednjemu drevesu. Od tu se je avtomobil, potem ko je podrl še to drevo, odbil in se prevrnil v 2 in pol metra globok jarek.
Voznik in sopotnika so bili lažje poškodovani. Voznik je dobil le lažje poškodbe po obrazu, medtem ko sta potnika že naslednji dan prav tako lahko zapustila bolnišnico. Pravzaprav je le srečno naključje preprečilo hujše posledice. Da se je vse »lepo končalo« je vsekakor pripisati tudi precej močnemu ogrodju avtomobila.
Ob koncu še o vzrokih nesreče. Tako voznik Franc Šernek, kakor tudi njegova sopotnika, so bili v vinjenem stanju. Vinjenost in velika hitrost v ovinku sta torej tudi tokrat botrovali nesreči, ki pa se je zaradi srečnega naključja končala le z lažjimi telesnimi poškodbami in polmilijonsko materialno škodo.
PO TRČENJU V BOLNIŠNICO
Na Lendavski cesti v Murski Soboti sta se 29. novembra ob 10. uri zaletela mopedist Janez Cifer iz M. Sobote in Franc Semenič iz Moravec. Semenič je bil vinjen in je vozil po levem cestišču zaradi česar je prišlo do trčenja z mopedistom Cifrom, ki je vozil pravilno po desni strani cestišča. Oba so prepeljali v soboško bolnišnico.
ZADEL V KRAVJO VPREGO
27. novembra je prišlo do trčenja osebnega avtomobila in kravje vprege na križišču cest Murska Sobota — Beltinci in Lipovci — Beltinci (kolodvor). V križišče sta istočasno privozila Anton Belec, voznik osebnega avtomobila MS 13-91 in voznik kravje vprege Pavel Puhan iz Ivanec 37. Do nesreče je prišlo zaradi tega ker je vozniku kravje vprege zbezljala krava, šofer Belec pa zaradi kratke razdalje ni mogel pravočasno ustaviti avtomobila. Zadel je kravo z avtomobilom in jo težko poškodoval. Zaradi prisilnega zakola je lastnik krave utrpel 100 tisoč dinarjev škode, medtem ko je na avtomobilu bilo okrog 70 tisoč dinarjev škode. Človeških žrtev ni bilo.
IN SPET ALKOHOL
Na cesti pri Črnskih mejah je 20. novembra zaradi vinjenosti padel mopedist Franc Kumin iz Črnelavec. Obležal je nezavesten na cestišču, pozneje pa so ga prepeljali v soboško bolnišnico.
SPET NESREČA NA ISTEM KRIŽIŠČU
Dva dni potem, ko je v križišču cest M. Sobota — Beltinci in Lipovci — Beltinci (kolodvor) zadel avtomobilist Anton Belec v kravjo vprego Pavla Puhana iz Ivanec, je prišlo tukaj do podobne nesreče, ki pa je terjala večjo materialno škodo.
29. novembra je voznik kravje vprege Matija Zver izsiljeval prednost pred osebnim avtomobilom znamke »Caravan«, ki ga je vozil Drago Rešeta iz Dražmerja v ljubljanskem okraju. S prednjim delom voza je avtomobilist zadel v prednji del vprežnega voza in še dobrih dvajset metrov rinil kravo pred seboj. Človeških žrtev ni bilo. Na avtomobilu je okrog 200 tisoč dinarjev škode, na vprežnem vozu 50 tisoč in lastnik krave je zaradi prisilnega zakola krave utrpel še 120 tisoč dinarjev škode.
Umrl je A. ČERNJAVIČ
Pred dnevi je v Sebeborcih iztekla sorazmerno dolga življenska pot Aleksadra Černjaviča, enega poslednjih organizatorjev proletarske sovjetske oblasti v Prekmurju v viharnem letu 1919.
Iz rojstne vasi Borejec ga je poklicna dejavnost in vojna vodila križem po Ogrski in daleč po Sovjetski zvezi. Naveličan vojnih grozot je kot vojak—ujetnik preromal in doživel Krasnojarsk, Taškent Murmansk, Harbin, Vladivostok in Moskvo, kjer je ob njegovem drugem prihodu in začetku kratkotrajnega političnega šolanja za stvar revolucije proletarska sovjetska oblast že triumfirala. Leninove ideje so takrat bile mobilizator ne samo ruskih ljudi, temveč na deset in deset tisočev tujih občanov, ki so se podobno kot Černjavič v obdobju prve svetovne vojne znašli za frontno črto, na prostranstvu ruske, kirgiške ali sibirske zemlje. Leninovo učenje in sovjetska revolucija so sicer tudi vzpodbujali na akcijo vse tuje udeležence ali sodelavce revolucionarnega dogajanja onstran Karpatov. In tako je Černjavič z novimi doživetji in pogledi poromal nazaj na Madžarsko, v Budimpešto, kjer je že slavila zmago meščanska revolucija, ter dalje v Prekmurje, ki je bilo vstran od glavnih prevratnih tokov in kjer je Černjavič s svojimi somišljeniki začel z organizacijo socialdemokratske stranke, ki je po zamislili »rdečega grofa« Karoljija začela rušiti fevdalne trdnjave madžarskih in vseh mogočih grafov ter magnatov raznih naslovov in profesij.
Po proglasitvi sovjetske madžarske republike in nastopu madžarske komunistične partije se je Černjavič postavil na njeno stran in v svoji ožji domovini, na rodnih prekmurskih tleh, spomladi 1919 leta postal član vojaško-političnega direktorja za Prekmurje. Razen tega je bil imenovan tudi za člana redakcijskega odbora »Rdečih novin«, ki so jih iztrgali iz rok Klekla in ki bi naj pomagale politično prevzgajati prekmurske bajtarje, male kmete in kmečke delavce. V tem času se širom po Prekmurju pojavljajo tudi proglasi in odloki nove sovjetske oblasti s Čerjavičevim imenom oziroma podpisom.
Zaradi napačnega in naenkrat dvomljivega peštanskega vodstva do nacionalnega vprašanja, zaradi izkrivljanja in oportunističnega zapostavljanja ostrine njegovih notranje-političnih in socialnih ukrepov, zaradi podtalne sovražne dejavnosti nekaterih sodelavcev in pozneje zaradi odkritega izdajstva Tkalca in drugih revolucijsko obdobje v Prekmurju ni rodilo trajnejših sadov. Ob zmagi belega režima in pozneje po vključitvi Prekmurja v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev je tudi prenehala pozitivna dejavnost Alek-
sandra Černjaviča, ki se je umaknil kot gostinski delavec za vrata svojega delovišča in potem po svoje dojemal politična dogajanja.
Ni pa nobenega dvoma, da bo ostalo njegovo ime zapisano v dokumentih kratkega a svetlega revolucionarnega obdobja v Prekmurju, ki je šele po zmagovitem koncu narodno-osvobodilne borbe stopilo na dejansko pot svobode in napredka v socialistični Jugoslaviji.
POMURSKI VESTNIK. 5. dec. 1963
2
»BENEŠKI FANTJE« SO GOSTOVALI V POMURJU :
V 4 DNEVIH-16 PRIREDITEV
To rekordno število prireditev v štirih dneh velja za ansambel Antona Birtiča, za »Beneške fante«, kot je ta ansambel znan širom po Sloveniji. »Beneški fantje« so v minulih prazničnih dneh gostovali v raznih krajih Pomurja.
Ansambel deluje kot sekcija DPD Svoboda Ljubljana-Vič in nastopa že enajsto leto. Fantje imajo za sabo že vrsto turnej, toda tako uspele, kot je bila štiridnevna po Pomurju, sami zatrjujejo, da še ne pomnijo. In zares: ljudje so jih povsod z veseljem sprejeli v prepolnih dvoranah in dogajalo se
je povsod, da so nekatere pesmi morali večkrat zapeti in zaigrati. »Nadvse zadovoljni smo, da ljudje tako pristno sprejemajo našo glasbo in petje«, je povedal našemu sodelavcu vodja ansambla, Anton Birtič.
Da je res, najzgovorneje pričajo številna vabila, ki jih je ansambel prejel ob sedanjem gostovanju — za prihodnje leto.
tc
»Beneški fantje« — ansambel Antona Britvica
IZ LJUTOMERA
Muzej NOV se širi
V okviru letošnjega praznovanja Dneva republike je bila v ljutomerskem muzeju manjša slovestnost: otvoritev dodatnih razstavnih prostorov.
Upravnik muzeja prof. Drago Novak je na otvoritvi uvodoma prikazal razvojno pot ljutomerskega muzeja NOV, ki se je v nekaj letih razvil v zajetno zbirko zgodovinskih eksponatov. Tokrat je bila predana javnosti tudi posebna soba s slikami pomembnih domačinov kot so F. Miklošič, H. Schreiner, S. Vraz, S. Osterc in drugi. V novourejenih prostorih je predvidena tudi posebna soba za občasne razstave.
Po otvoritvi, na kateri je bilo največ šolske mladine, so si prisotni z zanimanjem ogledali muzejske zbirke.
RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM DPD »SVOBODA« V M. SOBOTI, LUDVIKOM GORČANOM
KAKŠNA BO LETOŠNJA KULTURNA SEZONA
ZASTAVLJATI SI TAKO VPRAŠANJE SEDAJ V MESECU DECEMBRU, KO VEMO, DA SE KULTURNA SEZONA ZAČNE V SEPTEMBRU, NE OBETA NIC DOBREGA. TODA TAKSNO VPRAŠANJE JE BILO POSTAVLJENO ŽE PARKRAT IN VEDNO JE BIL ODGOVOR RAZVESELJIV. TODA DOSLEJ RAZEN GOSTOVANJA SNG MARIBOR S PUCCINIJEVO OPERO MADAME BUTTERFLY TER LIKOVNE RAZSTAVE IN LITERARNEGA VEČERA NI BILO POMEMBNEJŠEGA KULTURNEGA DOGODKA. VSE TOREJ KAŽE, DA BOMO KLJUB LEPIM NAPOVEDIM V M. SOBOTI PRIKRAJŠANI ZA KVALITETNE KULTURNE PRIREDITVE
Glede takih in podobnih ugotavljanj pa meni predsednik DPD Svoboda tov. Gorčan drugače:
»Za letošnjo kulturno sezono v Murski Soboti lahko mirno trdim, da bo ena najbogatejših doslej. To, da v teh treh mesecih ni bilo to-
liko prireditev, kot je morda občinstvo pričakovalo, nas ne sme motiti. Amaterske kulturne skupine običajno začnejo pripravljati svoje nastope v septembru in seveda mineta najmanj dva meseca, predno je nastop pripravljen. Tako bo naše društvo tudi v tem mesecu pripravilo svoje nastope. Prihodnjo soboto, to je 14. decembra bo godba na pihala v počastitev 30. obletnice svojega obstoja priredila samostojen koncert. Naslednji teden po nastopu pa je predvidena uprizoritev Marodičeve drame » Operacija Altmarck«, ki jo pripravlja naša dramska sekcija. Za konec meseca v okviru jelkovanja pripravlja svoje prireditve tudi lutkovna sekcija.«
Torej v tem mesecu bo nenekaj prireditev, toda v bodoče?
»V mesecu januarju pa se bodo začela redna gostovanja Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora. Gostovanj bo pet in sicer vsak mesec eno. Poleg tega bo tudi vsak mesec poleg ene dramske prireditve tudi ena koncertna. Toda pri gostovanjih so vedno težave, ker se dogovorjeni datumi spreminjajo. Poglejte samo ta dopis. 5. decembra bi moral gostovati ansambel »Slovenski solisti«, toda to je preloženo. Gostovanje bo kasneje, verjetno še pred koncem meseca. Mi smo to prireditev planirali, pa je ni bilo. Čestokrat kaj pride vmes, da moramo program spremeniti.«
Predvidena gostovanja bodo torej vsekakor obogatila kulturno življenje v Murski Sobo-
ti. Ostaja pa še vprašanje kulturne dejavnosti samega društva. Ali bo ta ostala samo pri prireditvah, ki bodo v tem mesecu, kot ste prej omenili?
»Vsekakor ne. Dramska sekcija bo še pripravljala uprizoritev enega dela. s katerim bo nastopila na okrajni reviji amaterskih odrov, ki bo meseca aprila v Murski Soboti. Organizacija tega festivala nas bo še posebej zaposlila, vendar pa bo festival veliko pomenu, saj bo na njem sodelovalo osem do devet amaterskih gledaliških družin, ki bodo dale prav toliko tudi kulturnih prireditev. Če te prištejemo k ostalim prireditvam, ki sem jih že omenil in pa še tistim, ki jih predvidevamo, potem res lahko trdim, da bo letošnja kulturna sezona v Murski Soboti tako po številu prireditev kakor tudi po njihovi kvaliteti ena najbogatejših, če ne najbogatejša. To pa še tudi ni vse. Druga smer naše dejavnosti se odvija v okviru kluba. Že sredi novembra so se začele nekatere klubske prireditve. V bodoče pa bodo redno vsak drugi ponedeljek na sporedu literarni večeri mladih literatov, enako vsak drugi ponedeljek, torej izmenoma pa večeri posvečeni filmski vzgoji. Ob torkih pa bodo redno zunanjepolitični pregledi in še druge prireditve. Priskrbeli smo že tudi serijo filmov o likovni umetnosti, ki bodo predvajani v klubu, potem bodo tudi glasbeni večeri in drugo. Klubska sekcija je že tudi gostovala v Beltincih s Cankarjevim večerom, ki ga je pripravil Ante Novak. Videti je tudi, da bo precej širok obseg zajela tudi estetska vzgoja. Brez dvoma bo en izmed velikih uspehov, če bomo organizirali redno klubsko življenje.«
Še dve vprašanji, tov. predsednik. Ker imamo že nekaj zelo močnih kolektivov, s katerimi je društvo hotelo navezati tesnejše stike, me zanima, če prihajajo od teh kolektivov v prvi vrsti seveda od sindikalnih podružnic kake želje, da bi za njih v okviru podjetja organizirali kako kulturno prireditev? K temu naj še dodam to, da v okviru društva to poskušate.
»Takih želja ali predlogov ni. Praktično jim moramo mi ponujati talke prireditve, rekel bi skoraj, da jim jih je potrebno vsiljevati. Kakšno pa je drugo vprašanje?«
Nanaša se na sodelovanje z društvi Svoboda v ostalih po murskih občinskih središčih, ker sem že nekajkrat slišal, da je to sodelovanje slabo.
»Tega ne bi mogel trditi. Naša dramska skupina predvideva, da bo gostovala tudi v teh središčih. V prejšnji sezoni so v Murski Soboti gostovali tudi Ljutomerčani. Med godbama na pihala iz obeh most je tudi zelo tesno sodelovanje. Prav tako bo tudi v bodoče na soboški oder prišlo nekaj uprizoritev, ki so jih pripravila ta društva. Toda upoštevati je potrebno, da je tako prireditev, s katero bi lahko samostojno gostovali pred zahtevnim občinstvom, kakršno Je v vseh naših občinskih središčih, težko pripraviti. Zato pa seveda teh gostovanj tudi ni toliko, kot morda mislimo, da bi jih lahko bilo.«
SOBOŠKI FILMSKI BAROMETER
Kaj bo prihodnji teden na sporedu? Razen naslovov in kratkega orisa vsebine, ki se skriva za njimi, ne bi mogli povedati nič posebnega oziroma izrednega. Najprej bomo lahko gledali ameriško-italijanski filmski spektakel »MARATONSKA BITKA« s Stevom Reevesom in Mykene Demogeot v glavnih vlogah. Vsebina je pa v kratkem takale: Perzijski cesar Darij je krenil na vojni pohod proti Grčiji, kjer se pa v tem času odigrajo ostri politični spopadi. Teokrit, ki je na čelu pristašev vrženega tirana Hipija, mora odstraniti veliko prepreko, ki mu
ovira uresničitev njegovih političnih ciljev. To je legendami atlet Filips, ki je pri narodu zelo priljubljen. Da bi to dosegel, vzbudi v njem prepričanje, da Andromeda, v katero je Filips zaljubljen, sodeluje s Perzijci. Razočaran se umakne v samoto, toda ko Grčiji zapreti nevarnost, pohiti v Atene ter vodi njihovo obrambo, dokler ne pride pomoč. Iz perzijskih rok pa tudi reši svojo Andromedo. Razen že znane filmske spektakularnosti in krute skrivnostnosti, ki odlikuje take zgodovinske filme, tudi ta ne nudi ničesar več.
V nasprotju s to lahkotnostjo s
širokimi panoramami pa nam bo angleški film »NI DREVES NA ULICI« s pretresljivo tragedijo mladih ljudi razkril mračno podobo revnih predelov Londona, kjer ima svoje zatočišče tudi kriminal. Te mračne četrti vsrkavajo vase kot močvirje vse tisto, kar se je v njih rodilo in se borilo za sonce, kruh in ljubezen. Tu je samo beda, življenje pa težko. To najbolje čuti Jess Martin, ki jo je zapustil mož. Ko ji zmanjka denarja, živi na račun svoje hčerke Hetty, ki tudi vodi celotno gospodinjstvo. V tej težki situaciji spozna lepega mladeniča Wilkiea, ki ji pomaga s tem, da brata zaposli kot svojega pomočnika v umazanih poslih. Hetty odbija njegovo dvorjenje, dokler jo obljube ne premamijo, toda po tem jo Wilkie zapusti. Brat pa se je globoko pogreznil v blato podzemlja, pri nekem napadu ubije trgovca, zato ga pa policija preganja. Vrne se v bedni dom, kjer ga hoče Hetty spametovati. Hoče mu odvzeti orožje, ki se pa v tem slučajno sproži in smrtno rani njenega brata.
Svojstven in po svoje zanimiv psihološki problem obravnava sovjetski film »MOJ PRIJATELJ«. Armenska študenta Aram in Ruben študirata v Leningradu. Toda po naključju se oba zaljubita v isto dekle. Vse tri nato film spremlja po težkih poteh. Prikazuje nam jih, kako se zapletajo v različna dogajanja, med drugim tudi v svetovni vojni. S tem pa se lahko dotika zelo občutljivih vprašanj mladih ljudi, vprašanj o ljubezni in prijateljstvu, osebnih čustvovanj in odnosa do državljanskih dolžnosti.	B
Pred počitniško zvezo širše možnosti za delo RAZVESELJIVE POBUDE ČLANOV
Prva redna letna skupščina Izvršnega odbora Počitniške zveze Slovenije občine Murska Sobota (prej Okrajni odbor PZS M. Sobota) je imela izredno deloven značaj, saj so delegati v razpravi krepko posegli po raznih slabostih in iznesli tudi vrsto dobrih predlogov. V splošnem so bili mnenja, da je bilo delo v preteklem obdobju sicer uspešno, čeprav se prava dejavnost zaradi vrzeli, katero je zapusti-
lo prejšnje vodstvo, ni mogla razvijati tako, kot bi želeli.
Kaže pa, da so za delo v bodoče ustvarjeni trdni temelji in to zaradi dobro pripravljenih občnih zborov družin.
Člani se zlasti zavzemajo za enodnevne izlete, česar doslej ni bilo. Zato pa leži pred vodstvi družin kakor tudi pred izvršnim odborom, da posvetijo tej vrsti mladinske rekreacije vso pozornost.        B.R.
ZASEDANJE OBČINSKE SKUPŠČINE V RADGONI
NA DNEVNEM REDU STATUTI
Preteklo sredo  dopoldne je občinska skupščina v Radgoni razpravljala o pripravah sta-
PRAZNOVANJE DNEVA REPUBLIKE V BOGOJINI
V polni dvorani prosvetnega društva v Bogojini so vaščani v petek zvečer proslavili 20. obletnico rojstva nove Jugoslavije. Na uspeli prireditvi, ki spada med najlepše doslej, so nastopali; mešani pevski zbor prosvetnega društva iz Bogojine, šolska in vaška mladina in cicibani otroškega vrtca.
tulov delovnih organizacij na Območju radgonske občine, gozdnogospodarskem načrtu za gospodarjenje z gozdovi ter o pripojitvi podjetja Mizarstvo Apače k podjetju »Les« v Ptuju. Razen tega je skupščina obravnavala še odlok o uvedbi krajevnega samoprispevka za ureditev komunalnih objektov v Radgoni ter nekatere druge zadeve.
Na akademiji ob Dnevu republike v G. Radgoni je pel tudi ženski pevski zbor pod vod. M. Golarja
"OB PRVI ŠTEVILKI SVETLE P0TI"
Prav za Dan republike je izšla prva številka nove revije za literaturo in kulturna vprašanja »Svetla pot«, ki jo bo izdajal Klub mladih literatov Pomurja kot sekcija MKUD Ali Kardoš na gimnaziji v Murski Soboti. Glavni urednik revije je prof. Janko laška, odgovorni pa Evald Flisar.
Izid prve številke je bil dokaj nepričakovan, čeprav je že bilo pred dvema mesecema slišati o takih načrtih, ki jih snujejo mladi literati. Toda upoštevajoč možnosti za izdajanje revije, so bili ti načrti vsekakor prenapeti. Zato so se pa tudi v klubu samem odločili, za revijo z manjšini obsegom, kar je potrebno pozdraviti, ker bo morda le tako glasilo omogočilo, da se bodo lahko uresničili prvotni načrti, za kar so vedno še možnosti, seveda, če se bo začel okrog tega glasila zbirati širši krog sodelavcev. Prva številka ima namreč še vedno zelo ozek krog sodelavcev, kar nas ob njenem izidu tudi zaskrbljuje.
Med sodelavci srečujemo predvsem tiste, ki so že sodelovali pri dijaškem glasilu, ki je ob koncu prejšnjega šolskega leta izšlo na soboški gimnaziji. Zato tudi glasilo samo ostaja še nekako v mejah dijaškega glasila, čeprav se po svoji vsebini in kvaliteti objavljenih sestavkov močno ločuje od njih, vendar ne brez občutnih reminiscenc, ki jih je zlasti čutiti v premočni individuaiiziranosti osebnih doživetij. Tudi rubrika Kulturno ogledalo še nima svoje fiziognomije. Manjka še precej, kar je potrebno za revijo, ki bi naj izhajala mesečno in poleg ostalega bila namenjena tudi kulturnim vprašanjem.
Prva številka kljub temu izpričuje dokajšnjo resnost in zrelost, kar daje tudi reviji osnovo za nadaljnji razvoj. Avtorji so dokaj omeli v obravnavanju problemov in tudi v samem literarnem oblikovanju. Najbolj zapaženi so prispevki Evalda Flisarja in to ne samo gleda na število, temveč tudi na raznolikost. Objavljene so njegove pesmi, prozni sestavki med njimi tudi humoreske, poleg tega pa tudi problemski sestavek Kako ljudi naučiti, da bodo znali pravilno gledati film. Poleg njega pripada večji del tudi Beatrici Baboš, ki je bila posebej zapažena že po svojih prispevkih v gimnazijskem dijaškem glasilu. V tej številki Svetle poti objavlja tri svoje prozne sestavke. Tudi Milena Gabor objavlja kar dva svoja prozna sestavka. V pesniškem delu pa poleg Evalda Flisarja srečujemo še Majdo Hiti s tremi pesmimi, z eno pesmijo pa Vlada Tkalca in Jožo Ipavica. Če še k temu dodamo Ujčičev govor ob otvoritvi razstave del mariborskih likovnih umetnikov in bodice Sumiča, je seznam sodelavcev izčrpan. Težko bi bilo ocenjevali vrednost posameznih avtorjev, ker so si med seboj dokaj izenačeni in bo to mogoče analizirati šele ob kasnejših številkah.
Izid prve številke nove revije Svetla pot zasluži vsekakor vso pozornost. Ko se je revija Svet ob Muri nepričakovano (kljub daljšemu bolehanju) in brez slovesa poslovila od svojih naročnikov, bralcev in sodelavcev, so se često pojavljale razne zamisli, da bi se naj osnovala nova revija. Vendar to, kar ni uspelo (vsaj doslej) nekako poklicanim krogom, je uspelo mladim srednješolcem Prevelik optimizem ob tem začetku ne bi bil umesten, ker vemo, da bo uredništvo moralo bojevati trd boj, če bo hotelo to mlado rast ohraniti pri življenju, vendar pa prav tako lahko zapišemo, da ne bi smeli dovoliti, da umre!
Š. Balažic
SOBOŠKI FILATELISTI SO RAZSTAVLJALI
V okviru praznovanj ob letošnjem dnevu republike so priredili soboški filatelisti v dvorani obrtne zbornice razstavo znamk. Razstavo si je ogledalo čez 1000 ljudi. Mnogi so se o razstavi pohvalno izrazili ter zapisali v knjigo spominov več laskavih priznanj: — Kar zapanjen sem obstal, ko sem znamke ogledoval. Rože, šport, živali, velmožje, in vse drugo ka še je... je zapisal neki obiskovalec iz Gornje Radgone.
Društvo filatelistov v Murski Soboti šteje 30 članov in 20 mladincev, vendar je aktivnih le polovica.
Pojasnilo k članku
. . . pripoveduje med drugim tudi o II. zasedanju AVNOJ.
Zaradi nejasnosti v četrtem odstavku tega članka, objavljenega v prejšnji številki, v stavku... ko so posamezniki več ali manj neorganizirano pričeli boj proti okupatorju dodajam, da so pri tem mišljeni Slavko Ivajnšič, Andrej Novak, Alojz Korošec in še nekateri drugi, s katerimi je tov. Ivajnšič sodeloval leta 1941, ni pa s tem mišljeno narodnoosvobodilno gibanje v celoti.
J Makovec
Ko pridete v Maribor, obiščite Prodajalni servis
Tam si lahko ogledate največjo izbiro tekstila in konfekcije
NA 1. OSNOVNI ŠOLI v LENDAVI imajo aktiven dramski krožek. Letos so že uprizorili igrico »Uboga Ančka« in to kar trikrat, saj si je uprizoritev ogledalo okrog 1500 gledalcev iz Lendave in okolice. Nekaj denarja, ki so ga dobili pri vstopnicah, so porabili za izlet v Radence. Sedaj pa že pripravljajo novo igrico in to »Najlepša roža«
K vprašanju kakšna bo letošnja kulturna sezona — slika iz prejšnjih let. ki so zdaj že »dobri stari časi« amaterske odrske dejavnosti v M. Soboti: z uprizoritve operete »MAM’-SELLE NITOUCHE« — v sezoni 1955-56. Še nekaj: takrat smo imeli v M. Soboti (celo!) gledališki list!
POMURSKI VESTNIK, 5. dec, 1963
3
OB LETOŠNJEM DNEVU REPUBLIKE — PO VSEH OBČINAH MARIBORSKEGA OKRAJA:
PROSLAVE, NOVI OBJEKTI
Osrednja proslava v Unionski dvorani —Odprta razstava o razvoju ljudske oblasti v Sloveniji — Po novem mestu se že odvija promet — Nova valjarna na Ravnah — Otvoritev številnih drugih objektov ter razstav.
Poleg pomurskih občin so 20-letnico nove Jugoslavije svečano proslavili tudi v drugih občinah mariborskega okraja. V Mariboru je bila skupna seja okrajne skupščine in Mestnega sveta Maribor, na kateri je govoril predsednik okrajne skupščine inž. Marko Kržišnik. S te seje so se odborniki napotili proti novemu mostu preko Drave, ki ga je izročil svojemu namenu član Izvršnega sveta Vladimir Ka-
dunc. Predsednica Mestnega sveta Vera Kolarič se je ob tej priložnosti zahvalila vsem projektantom, graditeljem in ostalim sodelavcem pri uresničitvi tega velikega objekta.
Podpredsednik Glavnega odbora SZDL Slovenije Franc Kimovec-Žiga je v dvorani C Mariborskega tedna odprl razstavo o razvoju ljudske oblasti v Sloveniji in likovno razstavo s tematiko NOB. Ob tej priložnosti je tolmačil zbrano gradivo, ki prikazuje razvoj ljudske oblasti v letih 1941 in 1942, obdobje kočevskega zbora in II. zasedanje AVNOJ-a in uresničevanje sklepov tega zasedanja do osvoboditve.
V Ravnah na Koroškem je začela obratovati nova valjarna, s katero bo železarna povečala svoj letni brutto produkt za 6,5 milijard dinarjev. Srednjo progo v tem sodobnem obratu je izročil svojemu namenu član Izvršnega sveta SRS inž. Viktor Kotnik. Nova valjarna bo omogočila tudi izboljšanje kakovosti izdelkov ter bo prispevala
svoj delež pri povečanju izvoza in boljšem zadovoljevanju potreb pri domačih potrošnikih.
V Slovenjem Gradcu so izročili svojemu namenu vodovod Suhi dol - Slovenj Gradec v dolžini 9 km in ga priključili na mestno omrežje. Odprli so razstave »Naši odbori OF v luči razvoja ljudske oblasti v Sloveniji«, razstavo knjig s tematiko NOB in likovno razstavo slikarja Doreta Klemenčiča-Maja s tematiko NOB. V Podgorju so odprli nov kulturni dom s kino dvorano, odrom za prireditve, klubskim prostorom, bifejem in nekaterimi drugimi prostori. V Dravogradu so odprli samopostrežno trgovino trgovskega podjetja »Koloniale« iz Maribora. V Mežici so odprli nov sodobno opremljen gostinski lokal.
Na osrednji akademiji v Unionu je govoril sekretar OK ZKS Maribor Tone Kropušek o pomenu 20-letnice nove Jugoslavije in o dosežkih ter rezultatih. -kar
V Mariboru bo predvidoma 14 dni odprta razstava »Razvoj ljudske oblasti«. Razstavo si je že takoj ob začetku ogledalo veliko število ljudi.
TUDI TO VAS ZANIMA:
0 NOVEM MOSTU V MARIBORU
Maribor je dobil nov moderen most iz prednapetega betona, ki povezuje oba bregova Drave in predstavlja sodoben objekt na magistrali Dunaj — Maribor — Ljubljana — Trst. Po njem že vozijo najrazličnejša motorna vozila. Stari glavni most bo odslej manj frekventiran, saj se medkrajevni promet odvija sedaj v glavnem preko tega mostu. Most je dolg 304.30 m ter širok od ograje do ograje 22 metrov. Od te širine odpade dvakrat po sedema metrov na cestišče, dvakrat po dva metra na kolesarski stezi itn dvakrat po dva metra na dvignjena hodnika za pešce.
Poglejmo nekatere zanimive podatke o gradnji novega mostu, ki je nakazal potrebo po izgradnji novega mestnega središča. V tem središču že stoji hotel »Slavia« z 242 ležišči, snack barom, restavracijo, pokrito verando, pokrito garažo in nekaterimi drugimi prostori.
Glavni projekt za most čez Dravo so izdelali v dveh variantah in sicer v železni in v betonski prednapeti konstrukciji. Železni most je projektirala Metalna Maribor, betonski most pa Tehnogradnje Maribor. Pri licitaciji obeh ponudnikov je bil železni most dražji ter je bilo delo izročeno podjetju Tehnogradnje. Izvedbeni stroški po pogodbi znašajo 385 milijonov dinarjev. Stroški po obračunu bodo le neznatno višji zaradi podražitve materiala in nepredvidenih del pri temeljih. Most je sestavljen iz dveh delov, t. j. iz obalne konstrukcije na levem bregu iz klasičnega betona in glavne raz-ponske konstrukcije iz prednapetega betona. Razpetina med rečnimi stebri je sto metrov ter se most s te razpetine uvršča med prvih deset mostov v Evropi, ki so grajeni po tem načinu konstrukcije. V mostu so pustili tudi odprtine za vodovod, elektro in telefonske vode. V konstrukciji so vgradili 9152 m3 betona, 464 ton betonskega železa in 225 ton jeklenih žic. Projekt so izdelali projektanti inž. Boris Pipan, inž. Hvastja Boltežar, inž. Peter Oman in inž. Vlado Cimperšek. Pri gradnji mostu so sodelovala še razna druga podjetja kot Cestno podjetje Maribor, za asfaltna dela in izolacijo, obrtno podjetje Kovinar Maribor, Branik Maribor. Elektro Maribor, Slikar Maribor in Bor Pesnica.
Glavni projekt za preložitev ceste 1/10 in priključnih pentelj na most na levem in desnem bregu so izdelali letos spomladi. Dolžina preložene ceste znaša l km od Partizanske ceste do avtobusne garaže na Tržaški cesti. Dela je opravilo podjetje Tehnogradnje ter znaša vrednost teh del 417 milijonov dinarjev. Asfaltna dela je opravilo Cestno podjetje Maribor in Nigrad Maribor ter znaša vrednost teh del skupaj 143 milijone dinarjev. Za izvedbo del pri preložitvi ceste so morali podreta več stanovanjskih poslopij. Rušenje zgradb in nadomestitev stanovanj je bila obveznost občinskih skupščin Maribor Center in Tabor. Vrednost teh del cenijo nad eno milijardo dinarjev.
Poleg gradnje mostu in preložitve ceste so morali urediti tudi instalacije za vodovod, plinovod, položiti električne in poštne kable, razsvetliti vse priključne ceste in postavili semaforje na Partizanski cesti. Na desnem bregu Drave so morili preurediti tudi železniški triangel s tem, da so opustili drugi tir proti glavnemu kolodvoru in Teznu. Zgradili so železniški podvoz in preuredili tire. Za preureditev tirov je železniško transportno podjetje Maribor prispevalo blizu 40 milijonov dinarjev.
Gradnja mostu in magistrale je le del izgradnje mesta Maribor po urbanističnem načrtu. Na levem bregu Drave bo treba porušiti še nekatere stare stanovanjske stavbe in nekatere druge objekte. Na desnem bregu bodo morali nadaljevati z izgradnjo magistrale proti jugu. Sedanji priključek na Tržaški cesti je le provizorij. Velika ovira za nemoten razvoj prometa proti Ptuju je železniško križišče v nivoju na Ptujski cesti, ki ga bo treba v kratkem odpraviti. Most in magistrala sta preračunana na porast prometa, ki bo nastal v prihodnjih 20 letih. Po tem času pa predvidevajo strokovnjaki tudi na novem mostu tako stisko, ki je sedaj značilna za stari glavni most. Takrat pa bo treba, če že ne prej — zgraditi nov most preko Drave in novo tranzitno avtomobilsko cesto, ki bo povezovala sever z jugom.
Ob prihodu v Maribor bo treba v bodoče paziti, ko se bomo približali križišču na Partizanski cesti, kjer s semaforji urejajo promet. Posebno pozornost treba posvetiti pravici peščev. Vozniki morajo vedeti, da imajo pri zeleni luči ob istočasnem utripanju rumene luči prednost pešci ter morajo zaradi tega ustaviti vozilo, v kolikor so pešci na prehodu. Počakati morajo tako dolgo, da rumena luč preneha utripati. -kar
ODLIKOVANI DELAVCI PROIZVODNJE NAFTE
Prejšnjo sredo je bila v obnovljeni dvorani Proizvodnje nafte svečana seja občinske skupščine Lendava. Ob tej priložnosti so prejeli odlikovanja predsednika republike maršala Tita in sicer medaljo dela s srebrnini vencem inž. Igor Arzenšek, Avgust Perhač, Vlado Pahor in Jože Jelen, a medaljo za delo pa Danijel Čuzič, Jože Zelko, Pavel Šušteršič, Jože Tuksar in Jože Rožman.	Š. K.
Cicibani na prireditvi v Bogojini — foto T. Casar
Povečan izvoz v radgonski občini
V zdravilišču Sl. Radenci bodo letošnji izvoz mineralne vode količinsko dosegli, finančno pa presegli za okrog 34%. Tudi število tujih gostov je bilo letos večje za več kot polovico lanskega števila, priliv deviz pa doslej enkrat večji kot lani. Zamenjali so okrog 108.000 dolarjev.
Pri Kmetijskem kombinatu zaradi izpada pri farmi bekonov predvidenega izvoza ne bodo dosegli. Planirali so izvoz v vrednosti 487.000 dolarjev, doslej pa dosegli okrog 300.000 dolarjev. Nasprotno pa pri Elradu poudarjajo, da bodo do konca leta plan izvoza presegli. Po zadnjih obračunih
so ga že realizirali z več kot
tremi četrtinami. Izvažajo pa predvsem televizijske antene.
Ika
ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT
Zaključek jesenskega dela SNL
SOBOTA : OLIMPIJA B 1:1 (0:1)
V zadnjem kolu jesenskega dela prvenstva SNL je moštvo Sobote v nedeljo sprejelo v goste rezervno moštvo Olimpije iz Ljubljane, ki nastopa izven konkurence.
Čeprav je bila tekma odigrana na blatnem terenu, je bila vendarle lepa in zanimiva. Moštvo Sobote je po začetnem udarcu gostov prevzelo pobudo in bilo skozi vso tekmo v rahli terenski premoči ter igralo bolj povezano in tehnično lepše od gostov iz Ljubljane. Kljub temu pa je malo manjkalo, da gostje niso odnesli zmage. Napadalci Sobote namreč niso znali za nobeno ceno spraviti žoge v mrežo Olimpije. Vse dobro začete akcije v polju so se končale v kazenskem prostoru gostov ali pa so postale plen odličnega vratarja Isteniča, ki je bil za napadalce Sobote nepremagljiv. Kljub številnim priložnostim za gol. katere pa napadalci niso izkoristili, so prvi prišli v vodstvo gostje v 37. minuti, ko je njihov napadalec Škraba iz neposredne bližine zadel mrežo Sobote in povedel svoje moštvo v vodstvo. Ko je že vse kazalo, da bodo gostje kljub premoči Sobote odnesli zmago, se je Periču 9 minut pred koncem posrečilo potresti mrežo Olimpije in rezultat izenačiti. Ta je namreč izkoristil nepazljivost sicer odličnega vratarja Isteniča, ki je stal predaleč izven svojega prostora ter zadel mrežo in postavil končni rezultat tekme. Tekmo je zelo zanesljivo vodil Vodnik.
S tem je bil jesenski del prvenstva SNL končan. Moštvo Sobote, ki sicer ni igralo podrejene vloge in tudi ni tehnično zaostajalo za ostalimi klubi v tej konkurenci, je vendarle pristalo na dnu tabele. Dejstvo je. da je bilo na svojem igrišču nepremagljivo, nasprotno pa je v gosteh zabeležilo eno samo zmago. Ker pa je po nenaklonjenem žrebu moralo v jesenskem delu tekmovanja kar 8 tekem odigrati v gosteh in le 4 na svojem igrišču, je zbralo le 9 točk. Nasprotno pa bo v spomladanskem delu tekmovanja odigralo kar 8 tekem na svojem igrišču in če bo ostalo pri ugotovitvi, da je na svojem igrišču moštvo Sobote nepremagljivo, se bo uvrstitev na tabeli precej zboljšala, saj je dejstvo, da ji po svoji kvaliteti pripada višje mesto.
TABELA JESENSKEGA DELA
Kladivar	12	10	0	2	32:12	20
Rudar	12	7	3	2	32:16	17
Svoboda	12	8	1	3	30:18	17
Celje	12	6	1	5	37:22	13
Triglav	12	6	1	5	21:18	13
Slovan	12	6	1	5	23:20	13
Nova Gorica	12	4	4	4	15:26	12
Aluminij	12	3	5	4	19:20	11
Železničar	12	5	1	6	17:24	11
Ljubljana	12	4	2	6	21:20	10
SOBOTA	12	4	1	7	19:28	9
Delamaris	12	3	2	7	11:27	8
Olimp	12	0	2	10	6:32	2
Končan jesenski del tekmovanja SML
MLADINA SOBOTE NA SEDMEM MESTU
Z nedeljskim zadnjim kolom je bilo tudi končano prvenstveno tekmovanje jesenskega dela v SML. Mladinsko moštvo Sobote je tokrat doživelo nepričakovano visok poraz od Olimpije iz Ljubljane z 1:4 (1:1). Mladinci Sobote so bili enakovreden nasprotnik gostom samo v prvem polčasu, medtem ko so bili mladinci Olimpije boljši v drugem polčasu predvsem zaradi fizične kondicije in zasluženo zmagali.
Po končanem jesenskem delu tekmovanja so mladinci Sobote zasedli sedmo mesto. Za mladince Sobote velja poudariti, da so zelo dobro startali. Močno pa so popu-
stili v zadnjih tekmah in tako pristali na sredini tabele.
TABELA	JESENSKEGA				DELA	
Maribor	14	10	4	0	42:8	24
Svoboda	13	11	1	1	43:12	23
Železničar	14	10	3	1	22:7	23
Kladivar	14	9	2	3	38:9	20
Olimpija	14	8	1	5	42:13	17
Slovan	14	7	2	5	27:24	16
SOBOTA	14	5	4	5	25:26	14
Ljubljana	14	4	6	4	20:24	14
Rudar	14	5	3	6	21:27	13
N. Gorica	14	6	0	8	32:30	12
Olimp	14	4	1	9	20:34	9
Triglav	14	4	1	9	20:34	9
Delamaris	14	2	2	10	13:41	6
Aluminij	14	1	3	10	17:55	5
Celje	13	1	1	11	9:56	3
V BODOČE
BLOUDKOVA NAGRADA
Te dni je bila v Ljubljani seja uprav, odbora sklada ing. Stanka Bloudka. Na seji so sklenili, da se ukine dosedanji sklad ter uvede tako imenovana »Bloudkova nagrada«. Nagrado lahko prejmejo posamezniki, klubi ali organizacije za strokovno, znanstveno, pedagoško, organizacijsko ali družbeno delo, za uspešno delo organizacij, za vrhunski šport ali za uspešno propagando. Nagrada naj bi se delila vsako leto 25. novembra v obliki plaket in sicer z zlato. srebrno in bronasto. Nagrad pa so lahko deležni vsi, ki 15 ali več let uspešno delajo v kakšni koli obliki na področju telesne kulture.
To je vsekakor vzpodbudna ideja, ki bo omogočila priznanje tudi tistim, ki doslej tega niso bili deležni, pa so si zaslužili.
TITAN BREZ BORBE REPUBLIŠKI PRVAK
Pretekli teden je bilo v Ljubljani letošnje republiško prvenstvo za posameznike in pare v badmintonu.
Prvenstva so se udeležili vsi najboljši slovenski badmintonisti, med njimi tudi Evgen Titan iz M. Sobote, kot edini pomurski predstavnik. Zanimiva pa je ugotovitev, da so pred nastopom starejših članov (old boys) vsi prijavljeni tekmovalci razen Titana odstopili in tako je naslov republiškega prvaka brez borbe pripadel Titanu, ki je ta naslov osvojil že tretjič zapored. Titan se je nato udeležil tudi tekmovanja mlajših mladincev, parov in mešanih parov. V tekmovanju parov in mešanih parov se je razvrstil na 5— 8 mesto, medtem, ko je bil v tekmovanju mlajših mladincev že po prvem srečanju, kjer se je pomeril z odličnim Drinovcem izločen in tako pristal na 18. mestu.
Jože Bedič-zasluženo priznanje
Ob priznanju 20. obletnice II. zasedanja AVNOJ je okrajni strelski odbor v Mariboru na svečani seji podelil najzaslužnejšim športnim delavcem v strelstvu pismena priznanja. To priznanje je med njimi prejel tudi naš znani športni delavec Jože Bedič iz M. Sobote, za dolgoletno uspešno delo v strelskih organizacijah.
Jože Bedič je bil med prvimi strelci v SD »Boris Kidrič«, takrat edini SD v Murski Soboti. Že tu pa se je pokazal kot najmarljivejši tekmovalec, ki si je prizadeval da bi strelstvo tudi v Pomurju čimbolj zaživelo. Ko pa je leta 1954 bila v Murski Soboti ustanovljena druga SD »Borec«, je postal njen tehnični sekretar ter obenem aktiven tekmovalec. Vsled naglega razvoja strelstva v Pomurju, posebno pa v Murski Soboti je potreba narekovala formiranje višjega strelskega foruma, ki bi združeval strelske družine v občini ter skrbel za njihov nadaljni razvoj. Tako je bil na pobudo OSO ustanovljen v Murski Soboti leta 1956 občinski strelski odbor, za njegovega prvega predsednika pa izvoljen J. Bedič in na tem mestu je tudi ostal vse do danes. Prav pod njegovim vodstvom pa je strelstvo v občini Murska Sobota doseglo velik razmah, saj se je število SD povečalo od 2 na 23 s 1.800 tekmovalci. Poleg tega pa je v tem času bilo veliko storjenega za dvig kvalitete, kar dokazuje vsakoletna udeležba strelskih ekip iz občine Murska Sobota na republiškem prvenstvu, letos pa se je član foruma udeležil celo državnega prvenstva.
Za takšen uspeh te zvrsti športa pri nas pa ima prav gotovo največ zaslug tov. Bedič, ki pa poleg tega. da uspešno vodi že 6 let ObSO še vedno tudi sam nastopa in dosega zadovoljive rezultate, za kar je že tudi prejel številna pri-
znanja od SZS. Letošnje priznanje, ob 20. obletnici praznovanja zgodovinskega dogodka v Jajcu pa mu je, kot sam pravi, največje priznanje in vzpodbuda za nadaljnje delo. Temu priznanju pa se pridružujemo tudi mi s čestitkami in mu želimo zares še mnogo športnih uspehov.
Jože Bedič
MM nogometna liga NAFTA NA TRETJEM MESTU
Z odigranjem zaostalih tekem med Nafto in Mejnikom 2:1 in Kovinarjem ter Ojstrico 2:2 je bil jesenski del prvenstva končan. Ostala sta nerešena le še dva protesta. Med Ojstrico in Beltinci ter Nafto in Fužinarjem, ki bistveno ne bosta spremenila stanja na tabeli. Od pomurskih predstavnikov je najuspešneje startala lendavska Nafta, ki je pristala na tretjem mestu. Razveselila pa sta tudi Grafičar, ki je zasedel šesto mesto ter Beltinci na 8. mestu. Razočarala pa je tokrat Radgona, ki je z eno samo točko pristala na zadnjem mestu tabele.
TABELA JESENSKEGA DELA
Branilk	10	8	1	1	32:8	17
Kovinar	10	7	1	2	27:12	15
NAFTA	10	6	1	3	24:20	13
Drava	10	5	2	3	20:18	12
Fužinar	10	4	3	3	32:13	11
GRAFIČAR	10	5	1	4	21:15	11
Ojstrica	10	4	3	4	17:26	11
BELTINCI	10	3	3	4	12:18	9
Mejnik	10	2	2	6	12:21	6
Rače	10	1	2	7	13:24	4
RADGONA	10	0	1	9	2:39	1
NAMIZNOTENIŠKI TURNIR V BISTRICI
V organizaciji ŠŠD Bistrice je bil preteklo nedeljo v G. Bistrici namiznoteniški turnir, na katerem je nastopilo skupno 5 tekmovalnih ekip in sicer Bistrica I in II, TVD Partizan in osnovna šola iz Len-
dave ter Črensovci. Na turnirju je bila najuspešnejša ekipa Bistrice I, ki je v finalu premagala TVD Partizan iz Lendave z rezultatom 5:4 in tako osvojila prehodni pokal. Najboljši posameznik je bil Sabo, premagal je vse nasprotnike.
Republiško mladinsko prvenstvo v namiznem tenisu
NAJBOLJŠI POMURSKI TEKMOVALEC ŽIŽEK
Pretekli teden je bilo na Jesenicah republiško prvenstvo za mladince v namiznem tenisu, na katerem je nastopilo okrog 90 tekmovalcev iz vse Slovenije. Med nastopajočimi so bili tudi trije tekmovalci iz Murske Sobote in sicer Žižek, Horvat in Sinic. Največ uspeha med njimi je imel Žižek, ki se je uvrstil med prvih 32 tekmovalcev. Če se ne bi v četrt finalu srečal z enim izmed najboljših tekmovalcev prvenstva, bi se prav gotovo uvrstil med prvih 10 najboljših. Ostala tekmovalca Horvat in Sinic pa sta bila izločena že v predtekmovanjih.
SEMINAR ZA KOŠARKARSKE SODNIKE NA SŠTV
Danes se je na SŠTV v Murski Soboti pričel 3 dnevni seminar za košarkarske sodnike, ki ga organizira strokovni odbor za košarko pri ObZTK v Murski Soboti. Seminar bodo obiskali vsi dijaki in dijakinje SŠTV v Murski Soboti, vodil pa ga bo predavatelj in zvezni košarkarski sodnik iz Ljubljane. Kandidati, ki uspešno opravijo potreben izpit iz teoretičnega in praktičnega znanja, dobijo naziv mladinskega košarkarskega sodnika.
KAKŠNE NAJ BODO
PRISTOJNOSTI ŠOLSKIH KOLEKTIVOV?
Po podatkih so do srede novembra izdelali osnutke statutov in jih tudi predložili v razpravo pred delovnimi kolektivi v Elradu, Avtoremontu, Modi, Kmetijskemu kombinatu, Kmetijski zadrugi in zdravstvenemu domu v G. Radgoni ter na Vinogradniškem gospodarstvu Kapela in zdravilišču Slatina Radenci, kjer so o prvem osnutku že razpravljali meseca aprila, sedaj pa je v razpravi že dopolnjen osnutek.
Najbolj v zaostanku so pri izdelavi statutov v šolstvu, Po seminarju, ki je bil v Mariboru, so po vseh šolah izvolili komisije, ki so pa naletele na precejšnje težave. V šolskih ustanovah še namreč niso razčiščene pristojnosti šolskih kolektivov in šolskih odborov. Tako je na primer že šolski odbor v Apačah iznesel, da si šolski kolektiv lasti preveč pristojnosti. Na zadnjem zasedanju občinske skupščine so bili odborniki mnenja, da morajo biti te stvari v statutih jasno določene. Poleg tega pa bi bilo potrebno z izdelavo statutov v šolstvu pohiteti, da bi lahko osnutke analiziral svet za delo še v tem mesecu.
Ika
TELOVADNI VEČER V MURSKI SOBOTI
V počastitev Dneva republike in 20. Obletnice drugega zasedanja AVNOJ, hkrati pa tudi ob svojem prazniku je TVD Partizan v Murski Soboti priredil telovadni večer. Nastopilo je okrog 300 članov društva vseh oddelkov, začenši pri cicibanih pa do članov. Ti so po oddelkih prikazali posamezne in skupinske točke ter vaje na orodju. Izkazali so se zlasti cicibani z vajo z žogami, mlajše mladinke z ritmičnimi vajami ter starejši pionirji z vadbeno uro.
Tradicionalni telovadni ve čer, ki ga TVD Partizan iz M. Sobote organizira vsako leto ob praznovanju Dneva republike, je tokrat še posebno dobro uspel, hkrati pa pokazal viden napredek pri mladincih in mladinkah.
Košarkarski turnir v Murski Soboti ZMAGOVALEC MARIBOR B
Strokovni odbor za košarko pri ObZTK v Murski Soboti je v počastitev Dneva republike organiziral košarkarski turnir, na katerem so nastopile štiri ekipe in sicer: Maribor A in B ter reprezentanci mesta Murske Sobote in srednješolska reprezentanca iz M. Sobote. Največ uspeha so imeli igralci Maribora B, ki so nepričakovano premagali Maribor A. V borbi za tretje mesto je mestna reprezentanca Sobote premagala srednješolsko reprezentanco in tako zasedla tretje mesto. Na turnirju so bili doseženi naslednji izidi:
Maribor A : SŠR M. Sobota 105:35 Maribor B : MR M. Sobota 82:56 MR M. Sobota : SŠR M. Sobota 63: Maribor A : Maribor B 61:69
Končna razvrstitev ekip:
Maribor	B	2	2	0	151:117	4
Maribor	A	2	1	1	166:104	2
MR M.	Sobota	2	1	1	119:132	2
SŠR M.	Sobota	2	0	2	85:168	0
Po končanem tekmovanju Je organizator, strokovni odbor za košarko pri ObZTK v Murski Soboti. zmagovalcu podelil prehodni pokal.
POMURSKI VESTNIK. 5. dec. 1963
4
Tedenski koledar
Petek, 6. dec. — Miklavž Sobota, 7. dec. — Urban Nedelja. 8. dec. — Marija Ponedeljek, 9. dec. — Valerija Torek, 10. dec. — Smilijan Sreda, 11 dec. — Daniel Četrtek, 12. dec. — Aljoša
Zdravstvena dežurna služba
6.	dec. dr. Gruškovnjak
7.	dec. dr. Lopert
8.	dec. dr. Lopert
9.	dec. dr Gregorc
10.	dec. dr. Rousova
11.	deč. dr. Lopert
12.	dec. dr. Gregorc
POZORI AGENCIJA Murska Sobota vam lahko posreduje hiter nakup ali prodajo mopedov, motornih vozil, osebnih avtomobilov, kmetijskih in raznih drugih strojev. Sporočite nam svoje želje ustno (osebno) ali pismeno in zadovoljni boste z našim posredovanjem. M-1082
KUHINJSKO kredenco prodam. Ogled vsak dan od 10. do 12. ure Juša Kramarja 10, M. Sobota.
M-1088
OBVESTILO Obveščamo vse ljubitelje ribiškega športa, da se vrši sprejem novih članov
do 10. decembra letos Obenem pozivamo vse dosedanje člane, da obnovijo v istem roku svoje članstvo in zamenjajo stare ribolovnice za nove.
Sprejem novih članov, kakor zamenjava ribolovnic se vrši vsak dan pri tov. Ivanu Lahu. Kocljeva 4. M. Sobota.
UO Ribiške družine Murska Sobota
POZOR! POZOR! Prodajalce vseh vrst motornih vozil opozarjamo na nove ugodne posredovalne pogoje pri posredovanju motornih vozil. Prodajalci plačajo provizijo le, če proda vozilo Agencija. Če pa to proda lastnik sam, pa ne plača nikakih stroškov. Vskladiščenje motornih koles je brezplačno. Po vsej državi znana Agencija, poslovalnica Ptuj. katera je edina, ki posreduje samo med privatniki, ima ogromno naročil za vse vrste vozil in sprejema vsako soboto od 6 do 14. ure. Izkoristite ugodno priložnost!	M-1079
PREKLIC
Podpisana Elizabeta Soštarec, stanujoča v Murski Soboti, preklicujem neresnične navedbe v pismu, poslanem dr. Lanščaku, internistu bolnišnice v Murski Sobota, ki so bile naperjene zoper njega in dr. Vučaka, prav tako iz bolnišnice M. Sobota.
Iskreno se zahvaljujem imenovanima zdravnikoma, da sta odstopila od tožbe na sodišču.
Prav tako obžalujem, da sem neresnične navedbe zaupala piscu navednega pisma.
Elizabeta Soštarec
D-1076
MALI OGLASI
HIŠO z gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje v Vadarcih št. 12, ugodno prodam. Informacije v Kolodvorski restavraciji. M. Sobota.
M-1042
KAVČ, mizo s tremi fotelji, kombinirano omaro zaradi selitve, ugodno prodam. Ogled možen v ponedeljek, torek in sredo od 15. ure dalje. Stefan Kovača 14, pritličje, Murska Sobota.
M-1058
MOTORNO KOLO znamke »Puch« 175 ccm v odličnem stanju, ugodno prodam. Leopold Kosednar, Vadarci 109 p. Bodonci.
M-1059
GRADBENO PARCELO V Slatina Radencih, prodam. Poizvedbe, Rožman, Radenci 63.
M-1062
TRAVNIK, 3 ha, kupim za kopališčem ali na Noršinski cesti v M. Soboti. Kopališka 5, Murska Sobota.
M-1063
GOSPODINJSKO pomočnico k tričlanski družini iščem. Pojasnila na Obč. odbor RK M. Sobota
M-1064
POSESTVO majhno s stanovanjskim in gospodarskim poslopjem, radi starosti, prodam. Rakovci št. 40, p. Tomaž pri Ormožu.	M-1065
VINOGRAD v izmeri 0,75 ha in sadovnjak z njivo v izmeri 0,50 ha, ugodno prodam v Banfiju pošta Štrigova. Ponudbe poslati na ime Jože Štumpf, Logarovci 49, p. Križevci pri Ljutomeru.
M-1066
BILJARD v odličnem stanju prodam. Gostilna Lovrenčič, Lukavci, p. Križevci pri Ljutomeru.	M-1067
GRADBENO PARCELO v Murski Soboti, prodam. Vprašati, Čopova ul. 6.	M-1075
DVA KONJA v zelo dobrem stanju. srednje težka, stara 6 in 7 let ter konjsko opremo, prodam Marija Hari, Partizanska 32, M. Sobota.
M-1074
OBVESTILO
Javijo se naj družine, ki so pripravljene sprejeti v oskrbo otroke in odrasle osebe, pri oddelku za družbene službe občinske skupščine M. Sobota do 20; dec. 1963.
Trgovsko in proizvodno podjetje »Veležitar« — Celje zaposli
dva kvalificirana mlinarja — v obratu Sevnica
Pogoj: kvalificiran mlinarski pomočnik. Skupno samsko stanovanje zagotovljeno. Ponudbe pošljite do 10. dec. 1963 na naslov »Veležitar« Celje p. p. 70.
DRAŽBENI OKLIC
Kmetijski kombinat Radgona proda, dne 9. 10. 11. 12. im 13. decembra 1983, na javni dražbi, na kraju samem več stanovanjskih hiš, s pripadajočim vrtom.
V	ponedeljek. 9. decembra se bodo prodajale v Janževem vrhu sledeče hiše:
1.	Stanovanjska hiša, s pripadajočim vrtom h. št. 18. Izklicna cena je 304. 990 din. Pričetek dražbe je ob 9. uri.
2.	Stanovanjska hiša s pripadajočim vrtom št. 14. Izklicna cena je 119.000 din. Pričetek dražbe je ob 10. uri.
3.	Stanovanjska hiša št. 14/a s pripadajočim vrtom. Izklicna cena je 85.092 dim. Pričetek dražbe je ob 11. uri.
4.	Stanovanjska hiša št. 12 s pripadajočim vrtom. Izklicna cena je 200.208 din. Pričetek dražbe je ob 12. uri.
5.	Stanovanjska hiša št. 11 s pripadajočim vrtom. Izklicna cena je 220.608 din. Pričetek dražbe je ob 13. uri.
V	torek, 10. decembra se bodo v Janševem vrhu prodajale sledeče hiše:
1.	Stanovanjska hiša št. 19 s pripadajočim vrtom. Izklicna cena je 142.000 din. Pričetek dražbe je ob 9. uri.
2.	Stanovanjska hiša št. 36 s pripadajočim vrtom. Izklicna cena je 427.000 din. Pričetek dražbe je ob 10. uri.
3.	Stanovanjska hiša s pripadajočim vrtom, v kateri stanuje Horvat Frančiška. Izklicna cena je 206.100 din Pričetek dražbe je ob 11. uri.
4 Stanovanjska hiša št. 51 s pripadajočim vrtom, izklicna cena je 243.500 din. Pričetek dražbe je ob 12, uri.
5. Stanovanjska hiša št. 42 s pripadajočim vrtom. Izklicna cena je 204.270 din. Pričetek dražbe je ob 13. uri.
V	sredo, ll. decembra se bodo prodajale na Ptujski cesti sledeče hiše:
1.	Stanovanjska hiša št. 8 s pripadajočim vrtom. Izklicna cena je 125.155 dim. Pričetek dražbe je ob 9. uri.
2.	Stanovanjska hiša št. 9 s pripadajočim vrtom. Izklicna cena je 334.510 din. Pričetek dražbe je ob 10. uri.
3.	Stanovanjska hiša št. 13 s pripadajočim vrtom. Izklicna cena je 173.164 din. Pričetek dražbe je ob 11. uri.
4.	Stanovanjska hiša št. 26 s pripadajočim vrtom. Izklicna cena je 147.888 din. Pričetek dražbe je ob 12. uri.
5.	Stanovanjska hiša št. 17 s pripadajočim vrtom. Izklicna cena je 178.800 din. Pričetek dražbe je ob 13. uri.
V	četrtek. 12. decembra se bodo prodajale na Ptujski cesti sledeče hiše:
1. Stanovanjska hiša št. 24 s pripadajočim vrtom. Izklicna cena je 401.960 din. Pričetek dražbe je ob 9. uri.
2.	Stanovanjska hiša št. 35 s pripadajočim vrtom. Izklicna cena je 354.880 din. Pričetek dražbe je ob 10 uri.
3.	Stanovanjska hiša št. 39 s pripadajočim vrtom. Izklicna cena je 186.944 din. Pričetek dražbe je ob 11. uri.
4 Stanovanjska hiša št. 20 s pripadajočim vrtom. Izklicna cena je 580.250 din. Pričetek dražbe je ob 12. uri.
5. Stanovanjska hiša št. 44 s pripadajočim vrtom, izklicna cena je 550.150 din. Pričetek dražbe je ob 13. uri.
V petek, 13. decembra se bodo prodajale v Negovi sledeče
hiše:
1.	Stanovanjska hiša s pripadajočim vrtam. h. št. 1. Izklicna cena je 387.400 din. Pričetek dražbe je ob 8. uri.
2.	Stanovanjska hiša št. 14 s pripadajočim vrtom. Izklicna cena je 351.000 din. Pričetek dražbe je ob 10. uri.
3.	V Lokavcu, stanovanjsko, hiša št. 45 s pripadajočim vrtom se bo prodajala dne 13. decembra ob 12 uri. Izklicna cena je 42 090 din.
Izpod izklicne cene se ne bo prodajalo. Vsak, ki želi sodelovati pri dražbi mora položiti kavcijo in sicer 10% od izklicne cene	0-1072
Razglas
Skupščine občine Murska Sobota, oddelek za družbene službe razpisuje naslednjo
LICITACIJO
za prodajo raznih premičnin perila, obleke, pohištva in ostalih premičnin).
Licitacija — prodaja bo v Murski Soboti. Gregorčičeva ul. štev. 14. dne 13. decembra 1963 ob 13. uri.
Kmetijska zadruga Lenart v Slov. goricah razpisuje
javno
licitacijo
prodaja gospodarskega poslopja v Lenartu, Jurovska c. 1 Licitacija bo dne 10. decembra 1963 ob 8 uri v pisarni Kmetijske zadruge Lenart.
0-1071
DRAŽBENI OKLIC
Dne 28. decembra 1963 ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 17 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Selo vl. št. 43, 158 in 458.
Cenilna vrednost din 283,467.
Najmanjši ponudek din
188.978.
Občinsko sodišče v M. Soboti dne 16. 11. 1963
D-1073
Komisija za sklepanje in odpoved del. razmerij pri KIK »Pomurka« obrat KG Rakičan razpisuje
1 delovno mesto veterinarskega tehnika.
Nastop službe možen takoj, osebni dohodki po pravilniku za osebne dohodke.
Obrat
Kmetijsko gospodarstvo Rakičan
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega predragega moža, sina zeta in svaka
GEZE SLAVICA
poslovodje »Delikatese-bifeja« v M. Soboti
se najprisrčneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, kolegom in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje in nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo kolektivu Trg. podjetja »Merkur« iz M. Sobote za izkazano mu spoštovanje, godbenikom za ganljive žalostinke in tovarišem za slovo ob grobu.
Predanovci in G. Petrovci, 25 novembra 1963
Globoko žalujoči: žena Marta, starši, tast, tašča, Slavica in ostalo
sorodstvo
ŠTEDILNIK »Plamen«, 2 postelji, knjižno omaro in visečo kredenco, vse dobro ohranjeno, ugodno prodam. Ogled v popoldanskem času. Murska Sobota, Krožka 40	M-1083
MIZARSKE stiskalnice (bake) širino od 85 cm naprej in rabljeni skobelni stroj, lahko tudi samo vela, kupim. Sreš, Bakovci 7, p. M. Sobota.	M-1081
Železniško transportno podjetje Maribor razpisuje 12 štipendij v šolskem letu 1963/64 za četrti letnik gamnazije ali ekonomske srednje šole. Štipendiste bomo po končani šoli zaposlili na železniških postajah kot pripravnike za prometno transportne tehnike ter jim omogočili v čim krajšem času pridobiti po novih učnih metodah potrebno strokovno izobrazbo.
Delavci na jugoslovanskih železnicah imajo poleg ostalih pravic iz zakona o delovnem razmerju še tele posebne ugodnosti:
1)	režijske vozne ugodnosti.
2)	službeno obleko,
3)	vsako leto eno brezplačno potovanje po železnici v inozemstvo.	
Kandidati morajo biti zdravstveno sposobni za železniško službo, kar ugotovi železniško zdravstvena komisija.
Prošnje sprejema in daje ustrezne informacije splošni sektor uprave ŽTP Maribor, Kopitarjeva 2.
Železniško transportno podjetje MARIBOR
Gradbeno industrijsko podjetje Gradis — gradbeno vodstvo Ljubljana- sprejme večje število kvalificiranih in visokokvalificiranih
TESARJEV
za gradnjo velikega industrijskega objekta v Ljubljani in za gradnjo mostov na novi avtocesti Ljubljana-Jesenice.
Osebne in pismene prijave sprejema do zasedbe delovnih mest kadrovski oddelek gradbenega vodstva v Ljubljani, Bohoričeva 28.
Prodamo:
1 leseno šupo krito z opeko	5 m X 12 m
1 zidani skedenj krit z opeko	15 m X 9 m
1 zidano šupo krito z opeko	5 m X 7 m
Objekti se nahajajo na Gornjem Krapju pri Ljutomeru ter se bodo prodajali isto tam dne 11 decembra 1963 ob 8. uri zjutraj.
Vinogradniško živinorejski kombinat Ljutomer
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega ljubega očeta, brata in
sorodnika
Janeza Šömena
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi poslednji poti v tako velikem številu, mu darovali vence in šopke, sočustvovali z nami in izrazili pismeno ali ustno sožalje. Enaka zahvala vaščanom Lakoša za številno udeležbo.
Žalujoči: hčerka Marika z možem Mikijem, sestra Helena in ostalo sorodstvo.
M. Sobota. 3. decembra 1963
Delovnim ljudem Pomurja sporočamo, da je dne, 2. decembra 1963 umrl v 89. letu starosti
ALEKSANDER ČERNJAVIČ
nekdanji član direktorija sovjetske oblasti v Prekmurju leta 1919
Slava njegovemu spominu !
OBČINSKI ODBOR SZDL
Murska Sobota
POMURSKI VESTNIK — List Izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 6, telefon 215 — Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev — Tekoči račun pri NB v M Soboti št. 605-11
1-365
POMURSKI VESTNIK, 5. dec. 1963
5
NAŠA GOSPODARSKO-PROPAGANDNA REPORTAŽA — TOKRAT V SLIKI IN BESEDI O TOVARNI DEŽNIKOV IN PLETENIN V LENDAVI IN NJENEM PODJETNEM KOLEKTIVU — NASA GOSPODARSKO-PROPAGANDNA REPORTAŽA — TOKRAT V SLIKI NI BESEDI O TOVARNI DEŽNIKOV IN PLETENIN V LENDAVI IN NJENEM PODJETNEM KOLEKTIVU
AVGUST GÖNC, PREDSEDNIK OSREDNJEGA DELAVSKEGA SVETA:
Decentralizacija: konkretne razprave
V Tovarni dežnikov in pletenin se je delavsko upravljanje dokaj utrdilo v zadnjih treh letih. Leta 1962 smo poleg osrednjega delavskega sveta izvalili tudi 2 obratna delavska sveta, ta pa sta izvolila še obratna upravna odbora. Osrednji delavski svet šteje 27 članov, obratna pa vsak po 16 članov.
Z decentralizacijo delavskega samoupravljanja smo dosegli predvsem to, da so razprave mnogo bolj konkretne in poglobljene — zlasti o problemih, ki se pojavljajo v obratih. Osrednji delavski svet pa obravnava  že bolj proučena stališča delovnega kolektiva in je zato njegovo delo tudi dokaj olajšano.
Delavski sveti so že tudi razpravljali o uvedbi 42-urnega delavskega tednika. Osrednji delavski svet je imenoval komisijo, ki naj pripravi ustrezno gospodarsko dokumentacijo. Tehnična vodstva v obratih pa so sklenila, da bomo že s 1. decembrom letošnjega leta poskusno uvedli 42-urni delovni tednik. Tako se bodo že ta mesec pokazali prvi praktični rezultati, ki jih bo potem komisija ustrezno primerjala in gospodarsko analizirala.
Pred našimi organi delavske ga samoupravljanja pa je še ena važna družbena naloga: razprava o statutu in njegovo sprejetje. Posebna komisija je osnutek statuta v glavnem že
pripravila in bo že v prvi polovici tega meseca dan v razpravo delovnemu kolektivu odnosno sindikalni podružnici.
Želimo namreč, da bi bil naš statut takšen, da bi kar najbolj poenostavljeno urejal organizacijo podjetja in vse ostale stvari, tako da bi ga lahko sleherni delavec tudi razumel.
Čeprav v tovarni mnogo gradijo na mladini, pa ne pozabljajo niti na tiste, ki so leta in leta ustvarjali v podjetju, da je lahko že tolikanj napredovalo. Tudi to namreč sodi v skrb za delovnega človeka. Okrog 20 jih je doslej, ki so pustili svoja najboljša leta delovne ustvarjalnosti v podjetju in se v jeseni svojega življenja odpravili v zasluženi pokoj. Kolektiv se ob vsaki večja priložnosti spomni tudi na te svoje sodelavce. Tudi na sobotni proslavi smo jih lahko srečali med mlajšimi vrstniki — sedanjimi ustvarjalci. Letos pa so se v podjetju poslovili še od štirih tovarišic, katerim je potekla delovna doba za zasluženi pokoj: od Katarine Lambert. Marjete Gal in Katarine Pal ter Julijane Hunjadi (na sliki).
V tovarni se delavsko upravljanje dobro uveljavlja. Osrednji delavski svet (na sliki) s svojimi sklepi usmerja razvoj podjetja pot celote, v obratnih delavskih svetih pa se upravljalci aktivno srečujejo z vsakodnevno proizvodnjo in drugo problematiko. V podjetju delajo tudi tri odbornice občinske skupščine in republiška poslanka. Njihova aktivnost je zapažena tudi neposredno v delovnem kolektivu.
Tekst reportaže o Tovarni dežnikov in pletenin je napisal Slavko Klinar — fotoposnetki Tonček Belec
IZ RAZGOVORA Z DIREKTORJEM PODJETJA BELOM RODIJEM — IZ RAZGOVORA Z DIREKTORJEM PODJETJA —
ODLOČILEN SKOK V SEDANJOST IN ZANESLJIVA POT V PRIHODNOST
UVODOMA NAJPREJ TO: TOKRAT VAM V NASI GOSPODARSKO-PROPAGANDNI REPORTAŽI PREDSTAVLJAMO RENOMIRANO PODJETJE S TRADICIJO, KATERO JE S SVOJIMI KAKOVOSTNIMI IZDELKI — DEŽNIKI, SENČNIKI ITD. — ŽE OSVOJILO VSO JUGOSLOVANSKO TRŽIŠČE: TOVARNO DEŽNIKOV IN PLETENIN
V soboto je praznoval tudi kolektiv tega podjetja. Praznoval je kar štiri pomembne dogodke:
—	letošnji Praznik republike;
—	20-letnico zgodovinskega zasedanja AVNOJ v Jajcu;
—	izpolnitev letošnjega proizvodnega načrta — po količini in vrednosti;
—	uspešen zaključek I. faze rekonstrukcije podjetja (ureditev proizvodnih prostorov in bistveno izboljšanje delovnih pogojev zaposlenih), ki bo že prihodnje leto omogočil prehod v II. fazo rekonstrukcije podjetje (mehanizacija, ki bo v obeh proizvodnih obratih — obratu dežnikov in obratu pletilstva — v vseh možnih delovnih fazah in operacijah zamenjala ročno delo).
Uresničevanje letnega načrta podjetja po količini in vrednosti za več kot mesec dni pred rokom obeležujejo tile pokazatelji: 266.000 izdelanih dežnikov, senčnikov in drugih izdelkov obrata dežnikarne namesto 260.000 planiranih. Finančna realizacija znaša 780 milijonov dinarjev.
Ta uspeh pa je tolikanj pomembnejši in tudi bolj otipljiv, če ga primerjamo z dosežki v letih, ki pomenijo odločilno primerjalno stopnjo v zadnjem desetletju poslovanja podjetja.
Leto 1953: proizvedli 38.870 dežnikov v vrednosti 71,515.000 dinarjev, zaposlenih 36;
Leto 1960: proizvedli 163.000 dežnikov v skupni vrednosti 416 milijonov dinarjev, zaposlenih 193;
Leto 1963: proizvedli 266.000 dežnikov (do letošnjega Praznika republike), finančna realizacija 780 milijonov din, zaposlenih pa je že
285 delavk in delavcev.
Nedvomno, da so novi proizvodni prostori odločilno prispevali k razširitvi proizvodnje. Toda samo s tem bi vendarle premalo povedali. Več in bolj prepričljivo o tem razveseljivem pojavu namreč povedo spet številke.
Primerjava posameznih dosežkov v prvih devetih mesecih letošnjega leta z dosežki v enakem
PROIZVODNJA
DEŽNIKOV
BRUTO
DOHODEK
časovnem obdobju leta 1962 — ob predpostavki seveda, da so lani še delali v starih proizvodnih prostorih, letos pa že povsem v novih, rekonstruiranih — kaže, da se je celotni dohodek podjetja povečal od 287.593 na 474.937.000 dinarjev ali za okrog 65 % čisti dohodek na zaposlenega delavca pa celo od 190.000 na 405.000 dinarjev.
Povečal pa se je tudi poslovni sklad podjetja. Lani ob koncu leta je znašal 53.341.000 dinarjev, letos ob koncu prvih devetih mesecev pa že 93,347.000 dinarjev. Tako so tudi letos znatno razširili strojni park; nabavili več šivalnih strojev, namotalni stroj in pregledovalni stroj, ki je še posebno zanimiv, saj omogoča kontrolo kakovosti tkanine za dežnike in njeno klasifikacijo za proizvodnjo.
Era mehanizacije pa se, kot smo že uvodoma zapisali, v tem podjetju komaj šele pričenja. To pa bo že II. faza rekonstrukcije. Samo za obrat dežnikarne bodo nabavili še 26 specialnih strojev, pa tudi v obratu pletilstva predvidevajo izdatno povečanje mehanizacije. Nekaj strojev so že naročili.
Uvedbo mehanizacije, za katero bodo potrebovali okrog 50 milijonov dinarjev, pa povezujejo v podjetju predvsem z večjem izkoriščanjem notranjih rezerv, ki še vedno obstajajo v organizaciji proizvodnje spričo ročnega dela.
Predvidevajo, da se bo po zaključku II. faze rekonstrukcije povečal bruto dohodek podjetja še za okrog %.
Pridobitve prve faze rekonstrukcije so pričujoče povsod, predvsem pa še v sodobno urjenih in opremljenih proizvodnih halah obeh obratov. Vzorna čistoča, svež zrak, svetloba. . . to so že uresničeni pogoji za ugodno počutje proizvajalk na delovnih mestih. Pri tem pa se kajpada ne bodo ustavili. Že prihodnje leto nameravajo montirati centralno kurjavo in urediti zunanjost tovarne. Poti med posameznimi objekti bodo tlakovali, ostali razpoložljivi prostor pa zasadili z drevjem. Park pa sodi med tovarniške objekte! V prihodnosti pa so na obzorju še menza in druge pridobitve življenskega standarda.
V tovarni dokaj uspešno delujeta tudi aktiv Zveze mladine in osnovna organizacija ZKS.
Kolektiv mladih ljudi
Katica Kovač, predsednica aktiva ZMS: »Število članov mladinske organizacije je od ustanovitve aktiva do danes naraslo od 57 na 86. Ob zadnjih volitvah smo kandidirali v samoupravne organe podjetja 15 mladih, izvoljenih pa je bilo deset. Na letni mladinski konferenci smo sprejeli obširen delovni program, katerega že tudi uresničujemo. Tako bo do marca prihodnjega leta obiskovalo večerno politično šolo v Lendavi 30 mladih iz našega podjetja«.
Marija Vugrinec, sekretarka OO ZKS: »Naša organizacija je še mlada, saj je bila ustanovljena komaj leta 1959. Trudimo se, da bi komunisti stalno in čimbolj učinkovito delovali med proizvajalci. Naše vrste pa bomo morali v bodočnosti še pomnožiti, zato smo že trdno zasnovali naše sodelovanje z mladinsko organizacijo, saj je mladina naša bodočnost in rezervoar novih ka-
drov za ZKS. Na bližnji letni konferenci OO ZKS bomo poglobljeno razpravljali o delovanju komunistov v kolektivu, doslejšnjih uspehih na področju vzgojnega dela in letošnjih proizvodnih rezultatih.«
V novih prostorih je tudi delo prijetnejše
Tudi razporeditev delovnih prostorov je funkcionalna. Oba proizvodna obrata tvorita zaključena traka, kjer nastajajo novi proizvodi v zaporedju od začetne do končne delovne operacije, odtod pa jih pošiljajo v skladišča, od koder je omogočen njihov nemoten tran-
sport na tržišče.
V lendavski tovarni dežnikov in pletenin se lahko namreč letos pohvalijo še z enim dosežkom: vse letos proizvedene izdelke so že tudi prodali, kar je nedvomno velik prispevek k predčasni izpolnitvi letnega plana podjetja.
PREDSEDNICA SINDIKALNE PODRUŽNICE PAVLA DOMINKO:
RAZBREMENJEVANJE ŽENA-PROIZVAJALK
Sindikalna organizacija v našem podjetju šteje 285 članov, od teh pa je kar 257 žena. Že to razmerje nam pove, da so pred sindikatom še važne naloge na področju družbenega standarda, če seveda hočemo doseči, da se bodo žene — proizvajalke lahko bolj angažirale v organih delavskega samoupravljanja, v delovanju sindikalne podružnice in v sami proizvodnji.
Na delavno zavest naših žena smo lahko ponosni, saj smo obveznosti po letnem načrtu že izpolnili, kar je prav gotovo zasluga pridnih rok naših žena. Obstajajo pa še težave, ki ovirajo našo ženo pri delu, saj mora poleg rednega dela v tovarni opravljati doma še vsa gospodinjska dela, ker še vedno nimamo servisov, ki bi jo lahko znatno razbremenili kot proizvajalko.
Delovni pogoji v naši tovarni so sedaj že zadovoljivi, manjkajo pa še društveni prostori, kjer bi lah-
ko organizirali tudi toplo malico in še kaj drugega, da hi tako še izboljšali proizvajalcem življenjske pogoje na delovnem mestu. Sedaj ko smo si že uredili delovne prostore, bomo morali začeti intenzivno reševati tudi to vprašanje. Sindikalna organizacija pa bo lahko s prostovoljnim delom svojih članov mnogo prispevala k čimprejšnji izgraditvi društvenih prostorov in njihovi pocenitvi.
Delovanje sindikata na področju družbeno-politične vzgoje zaposlenih bi sicer lahko bilo še bolj-
še, toda če upoštevamo pogoje naših žena, smo z doseženimi uspehi lahko zadovoljni.
Sindikalna organizacija se skrbno pripravlja tudi na uvedbo 42-urnega tednika. Težimo za tem, da skrajšani delovni čas ne bi pomenil zmanjšanja proizvodnosti in osebnih dohodkov; ob tem pa smo prepričani, da bo lahko skrajšani delovni tednik izdatno prispeval k razbremenjevanju žena — proizvajalk, ki se bodo potem lahko tudi bolj uspešno vključevale v družbeno-politično delo.
POMURSKI VESTNIK, 5. dec. 1963
6