a zrmr IKXXB JoSaco Crenéovoi-Kae
knjižnio&r
«* ■ \
("-«štnin» pi^čana v ge»•*!»!.
Naročnina
inaia letno 30 Din, polletno 15 Din, ~ za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna itev. 1 Din
UREDNIŠTVO "UPRAVA: pri g. Benko nar. poslancu v M. Soboti telefon številka 8.
itev. rac. poštne hran. 13.549
fshaSa vsako nodello
lil. LETO
zmms
Cena oglasov
Na oglasni strani; cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15°/o dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNlbTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vraia|o
Murska Sobota, 10. iunl|a 1934.
Sokolski praznik v Murski Soboti.
Da je sokolska misel prodrla že v najširše plasti našega ljudstva, nam najbolj zgovorno pričajo sokolski nastopi. Mogočen dokaz temu je bila zadnja nedelja v Murski Soboti, — praznik naših prekmurskih Sokolov, ki je moral navdati slehernega četaša s ponosom in zavestjo, da je tudi on pristaš velikih Tyrševih idej, ki so našle tudi v naših prekmurskih vaseh tako mogočen in veličasten odmev.
Že v soboto popoldne so raz hiše zaplapolale trobojnlce in ko so v nedeljo v jutru prikorakale prve sokolske čete iz okolice, je nudilo mesto svečano lice. Sokolska deca iz najoddaijenejših vasi, četaši, vmes članstvo v svečanih krojih in sokolice so poživili nedeljsko vrvenje po nafih cestah in ulicah. Dopoldanske ure so bile določene za priprave za nastop, v prvih popoldanskih urah pa so se začele zbirati sokolske ediinice pred Sokolskim domom, za pohod skozi mesto. Pogled na povorko je bil res veličasten: Na čelu prapor matičnega društva in prapora sokolskih čet iz Brezovci in Moščanci, ljutomerska mestna godba, četa članov v kroju, četaši, članice, moški in ženski naraščaj, 'bakovska in cankovska godba, m. in ž, deca in množica ljudstva... Povorka je kreni!» po Aleksandrovi, Cvetni in Lendavski cesti na telova-dišče, kjer je bila zbrana že masa ljudstva. Zbrane Sokole so nagovorili br. starosta Pertot, br. prosvetar dr. Strmšek, v imenu župe pa jih je po zdravil br. Velnar.
Točno ob napovedanem času so najmlajši Sokoliči pritekli na telova-dišče in so ob splošnem navdušenju občinstva pokazali kaj znajo. Za njimi je pritekla moška in ženska deca matičnega druitva in bližnjih sokol skih edinic, 170 po številu, ki so ob zvokih godbe prav strumno izvajali težke vaje. Mnogo pripcztianja je bila deležna četaška deca, ki je nastopila v naslednji točki. Nj.h izvajanje je bilo res lepo in voditelji naše četaške mladine so lahko ponosni na dosežene uspehe. Gotovo najlepša točka pa je bil nastop moške in žen-ke dece (60), ki so izvajali težke in efektne vaje z venci in zastavicami. Mnogo smeha in odobravanja so
vzbujali raznoterosti naše mladine. Največjo popolnost v telovadbi pa je pokazal nastop dveh vrst članov na krogih in na bradlji ter vrsta naraščaja pri preskokih preko mize. Temu je sledil še nastop naraščaja (60). Za svoja izvajanja so želi zasluženo priznanje. Telovadbo je zaključil mogočen nastop članov in član<c (160), ki so dovršeno izvedli svoje vaje.
Telovadbi, ki jo je vodil agilni okrožni načelnik br. Bračko, je prisostvovalo izredno mnogo občinstva.
Med njimi smo opazili vse predstavnike naših oblastev in korporacij, župnega odposlanca br. Venuttija iz Maribora in dr.
Po telovadbi se je razvila poleg telovadišča v parku prijetna zabava, ob neutrudljivem igranju bakovske godbe.
Vsa prireditev je bila razveseljiv dokaz, da stopa naše prekmursko so-kolstvo krepko in dosledno po začrtani poti k novim zmagam in novim uspehom.
POUČIM
V	Šabcu so preteklo nedeljo odkrili spomenik žrtvam za svobodo in domovino. Velikim domoljubnim svečanostim je prisostvov?l tudi Nj. Vel. kralj Aleksander, ki ga je ljudstvo navdušeno pozdravljalo. Ob tej priliki so posvetili tudi novi Sokolsl' dom ter otvorili železniško zvezo iz Šabca preko novega mosta z ostalo Jugoslavijo.
Francoski zunanji minister Barthou bo v drugi polovici tega meseca obiskal Beograd in Bukarešto. Povscd bo ostal po dva dni.
V	Nemčiji so se hitlerjevci proslavljanje praznika sv. Rešnjega Telesa povsod izognili. Svoje dni se je udeležila vsa vlada procesije, medtem ko je vojaštvo tvorilo špalir po ulicah. Jasna poslopja so bila okrašena. Vsega tega pa letos ni bilo.
Stalni svet Male antante se je sestal v Ženevi. Zunanji ministri so preučevali, kakšno naj bo skupno stališče nasproti vprašanjem, ki jih bedo proučevali prihodnje dni rta rsz-orožitveni konferenci. Prihodnje zase-ddnje bo meseca junija v Bukarešti.
Razore žitvena konferenca ne zaznamenuje nikakih uspehov. Sedaj so se delegati razklali na dva velika tabera: v prvem so tisti, ki se ogrevajo za splošno varnost, v drugem pa oni, ki žele, da se naj še le takrat vrše nadaljna pogajanja, ko se pri-pozna sedanje oboroženo stanje Nemčije.
Narodna skupščina se je dne 8 t. m. sestala k rednemu zasedanju.
Italija je odigrala svojo vlogo na Balkanu. Albanija se ie od Italije popolnoma odvrnila. Šef italjanske vojaške misije Parini, ki je bil taktični vojni minister v Albaniji, je od-
potoval domov. Albanska vlada pa je zaprla vse italjanske šole, ki so tamkaj obstojale. Enako razočaranje so Italjani doživeli tudi v Bolgariji, posebno po zadnjem državnem udaru. Novi vladi namreč očitajo, da je preveč prijazna Jugoslaviji in da hodi po političnih potih, ki jih narekuje Francija. Pričakovanje in želja Italja-nov, da se bo v Bukarešti izvrši! državni udar se tudi ni uresničil, po katerem bi prišli na vlado ljudje, ki so fašističnemu Rimu prijazni. Vse te neuspehe sVuša sedaj Mussolini izenačiti s tem, da ponuja prijateljsko roko Francozom in nam. Ker pa je prav malo odkritosrčnosti v njegovem namenu, ne bo dosegel g. Mussolini to kar namerava.
V jetniških taboriščih za prisilno delo v Rusiji, je en milijon jetnikov. Jetniki se pečajo s podiranjem in odpravljanjem lesa. V Sibiriji pa jih uporabljajo za različna gradbena dela. Ž vljenske prilike so slabe, ker sovjetska vlada noče izdati več kot 3 rublje za eno osebo na mtsec.
Nemčija se mrzlično oboro* žuje in nakupuje velike množine vojnega materijala. Orožje celo izdelujejo švicarske tovarne, ter ga tihotapijo v Nemčijo.
Italjanski vojaški strokovnjaki so pred dnevi pregledali avstrijsko-nemško mejo. V njihovi družbi so bili tudi avstrijski častniki. Na južnem Tirolskem popravljajo vse ceste in gradijo nove poljske železnice.
Konferenca sreskih organizacij JNS se je pred dnevi vršila v Ljubljani ob navzočnosti senatorjev, narodnih poslancev, banovinskih svetnikov in članov strankinega glavnega odbora. Na dnevnem redu je bila raz-
prava o političnih, gespodarskih in socialnih vprašanjih naše banovine.
Trgovinska pogodba, ki je bila sklenjena med našo državo in Nemčijo, je stopila s 1. junijem v veljavo.
Med Madžarsko in Češkoslovaško se vrše trgovinska pogajanja. Obe državi bosta izmenjale blago v enaki vrednosti po 100 milijonov Kč. Madžarska bo izvažala v češkoslovaško sadje, prašiče, mast in živino, uvažala pa iz Češkoslovaške les, premog, tekstilno in porcelansko blago.
Bolgarska vlada je sklenila razpustiti vse dosedanje politične stranke in ukiniti njihove liste. Politični krogi napovedujejo tudi zmanjšanje plač državnih uradnikov.
Atentati v Avstriji so še vedno na dnevnem redu in so se tako razmahnili, da spravljajo v zastoj javno in gospodarsko življenje. Posebno se množe atentati na predstavnike katoliške cerkve. Na Dunaju se pojavijo tudi delavske demonstracije, ki jih organizirajo socialisti in komunisti: Škodo, ki so jo povzročili atentatorji v zadnjih desetih dneh na telefonskih in brzojavnih napravah, računajo na okroglo 3 milijone šilingov.
Rusi in Mongoli so se spopadli, jasno je, da ima pri tem zopet Japonska prste vmes, ki na ta način išče vzrok, da bi zasedla še ono Mongolijo, ki še ni postala plen njihove grabežljivosti. Vzrok spopada je bil, ker so Rusi vzeli mongolskim kmetom živino, kar so tudi Japonci delali. Nahujskani kmetje paso se uprli vsled česar je prišlo do prave vstaje kmetov.
Akcija za popolno gimnazijo v Soboti.
Klub Prekmurskih Akademikov organizira v zvezi s prekmurskim učiteljstvom akcijo za popolno gimnazijo v Soboti. Menda je odveč, da tu obširno razlagamo, zakaj je popolna gimnazija za Prekmurje nujna potreba. To vemo vsi; vemo pa tudi to, da njen obstoj ne sme biti zavisen od najmanjših sprememb v gospodarskem in političnem življenju. Pričujoča akcija je zamišljena kot plebiscit, kot glasovanje ljudstva, ki naj izrazi svojo trdno željo, da se mu njegov kulturni zavod z gotovostjo zasigura. Zato bodo zbrali akademiki in učitelji podpise vseh prekmurskih
Dne 10- j"» 1934 BB5ILSKB PLESKA 9ESELICÜ Ä
družin v tri knjige, katerih ena bo izročena Nj. Vel. kralju, druga pa ministrstvu prosvete. Knjige bodo vsebovale razloge za popolno gimnazijo v Soboti.
Nabiranje podpisov se bo začelo sredi tega meseca in bo končano še pred koncem meseca.
Za akcijo vlada veliko zanimanje in odobravanje. Prvi jo je podprl ban gospod dr. Marušič, s podporo 3000 Din, sledila je občina Sobota z istim zneskom. Obljubljene so podpore tudi od drugih, tako od Mestne občine ljubljanske, od Lendave itd.
Nov zemljevid Slovenske Krajine.
Vso cenjeno javnost v Slovenski Krajini vljudno obveščamo, da izide sredi meseca junija 1.1. nov zemljevid „Slovenska Krajina z Rabsko dolino," delo domačega akademika Maučec Jožefa, dovršeno v geografskem institutu univerze v Ljubljani in izdelano v šestih barvah po najnovejšem stanju stvari v Slovenski Krajini.
Zemljevid založi in izda Klub Prekmurskih Akademikov in bo stal v subskripcljski ceni 15 Din, za akademike, dijake in osnovnošolsko deco pa 10 Din. Po subskribcijski dobi (15. junij I) se bo prodajal komad po 20 Din., odn. 15 Din. (za dijake itd.)
Znanstveniki v geografski stroki, ki so novi zemljevid — v kolikor se ni izdeloval pod njihovo direktno kontrolo — pregledali, so se o njem izrazili odlično. Najpoglavitnejše prednosti, ki jih ima delo v primeri s zastarelim zemljevidom „Prekmurje in Medžimurje" (Slavoj Dimnik), so obsežene v naslednjem :
1.) Zemljevid prikazuje Rabsko dolino, pokrajino ob reki Rabi, onstran severne meje, na Madžarskem, kot organski del Slovenske Krajine, kar tudi je. Tod biva še danes okrog 10.000 Slovencev, za kar javnost tako v Slovenski Krajini kakor v Sloveniji zelo rada pozablja. Trianonska mirovna pogodba jih je prepustila Madžarom, slovenska javnost pa je na tem, da jih briše iz spomina. Slovensko narečje, lepa slovenska krajevna imena in slovenski običaji na eni strani, na drugi pa občutno padanje
Jan M.
Trplanovina. 6
(Nadaljevanje.)
S spačenim obrazom se je žena sklanjala nad njim, ga klicala in vlekla za telovnik. Ruta ji je zdrknila z glave, da so se sivi lasje usipali ob razo-ranem čelu. Besede so se trgale iz nje in zaman je poskušala, da bi dvignila Toneta. Še enkrat se ga je oklenila okrog prs in ga vlekla k sebi. Vsa rdeča v obrazu se ji je slednjič posrečilo, da ga je dvignila, a ne več kakor za tri pedi od umazane klopi. Tonetova glava je silila nazaj in se povesila, da je goltanec silil iz vrata kakor napeta vrv. Pa so ji v hipu popustile moči in telo je padlo zopet na les ter potegnilo ženo s seboj, ki je z vso silo padla v kolena. In je pri tem treščiia na rob mize. Kraj čela
številčne moči, pričajo, kako se po greza ta naš jezikovni polotok v madžarsko morje in bi že zaradi tega zaslužil mnogo več pozornosti, kakor mu jo iz nemarnosti izkazujemo.
2.) Posebno poglavje tvorijo na zemljevidu krajevna imena, ki jih je v Slovensko Krajino došla slovenska inteligenca popačila, tu pa tam do smešnosti. Ni videla, da vsebujejo naša krajevna imena eklatante spomenike iz najstarejše zgodovine Slovencev, da so zgodovinsko in fflološko utemeljena. Deloma je poslovenila madžarska imena (tako smo dobili Mursko Soboto, Dolnjo Lendavo, Gornjo Lendavo), deloma pa jih je iztrgala iz ust govorečega ljudstva in jih prikrojila svojim, s čimer se je pregrešila zoper princip zemljepisjai da ima ljudstvo v tem oziru vse pravice pridržane. Novi zemljevid mu te pravice v polni meri vrača.
3 ) V zemljevid je vnešena nova razdelitev občin v Slovenski Krajini.
Da bo zemljevid obsegal vse vanj spadajoče izpremembe, ki so se izvršile na ozemlju Slovenske Krajine od 1925 1. naprej in da bo v okusno izdelani obliki nudil v vsakem oziru točno in izčrpno sliko naše krajine, o tem tu ni mesta, da bi govorili. To prepuščamo kritiki.
KPA je s posebno okrožnico, ki ji je priložil subskripcijsko polo, opozoril na zemljevid vse šole v Sloveniji in v Slovenski Krajini in prosil ravnateljstva in upraviteljstva, da o njem blagovolijo obvestitf tako učne moči kakor učence in da vsem, ki bi zemljevid naročili, izroče subskripcijsko
ITiurska Sobota :
— Gostovanje. Narodno pooblaščeno gledališče za Savsko banovino bo v soboto, dne 9. in v nedeljo, dne 10. t. m. gostovalo v Sokolskem domu. Pričetek predstav bo 20-30. Vstopnice, ki so v predprodaji trgovine Hahn, so od 6-16 Din. V soboto bodo vprizorili Nušičevo komedijo : „Gospa ministrovka" v nedeljo pa komedijo istega pisatelja: Beograd nekdaj in danes. Imenovani igri sta povsod dosegli največji uspeh za to
polo v podpis. Tem potom se klub obrača na najširšo javnost v Slovenski Krajini s prošnjo, da si zemljevid blagovoli predhodno naročiti (KPA, M. Sobota, v roke akad. Nemec Janezu), oz. da ne odkloni podpisa na subskripcljski poli, ko jo bo za tega kak akademik zaprosil.
Odbor KPA
Davna borza dela - ekspozitura v Murshi Soboti.
Pregled stanja na delovnem trgu: Iščejo dtlo moški : 219 polj. delav cev, 4 hlapci, 2 kovača, 4 stroj, ključ, pomoč, 6 mizarjev, 1 vrvar, 1 krojoč, 2 čevljarja, 3 mlinarji, 4 peki, 1 točaj, 1 zid. pomoč, 1 soboslikar, 1 tesar,
1	navad, delavec, skupaj 251 moških delavcev. 135 polj. delavk, 1 šivilja,
2	služkinji, skupaj 138 ženskih delavk. Dela ni na razpolago.
Strašna toča
je divjala pretekle dni po slovenskih kraj.h. Posebno je pustošila v Savinjski dolini kjer je uničila vse hmeljske nasade. Od neurja pa so trpeli tudi kraji okrog Trbovelj, v Mirenski dolini, v Belo Krajini i. t. d. Povzročena škoda je velika.
Smrt pod vozom.
Horcan Janez, dninar iz Bakovci je pred dnevi vozil naložen voz. Med potoma se je voz prevrnil in pokopal Horcana pod seboj. Pri tem mu je kolo šlo preko prsi ter je dobil prav težke zunanje in notranje poškodbe. Kljub takojšnji zdravniški pomoči pa je bil vsak trud zdravnikov zaman. Že naslednjega dne je podlegel poškodbam.
smo prepričani, da bo občinstvo obiskalo obe predstavi v častnem številu. Že ime našega največjega jugo-slovenskega dramatika Nušiča, nam veleva, da posetimo predstave, a gostom iz Varaždina pa smo hvaležni, da so nam prišli tolmačiti njegova dela.
— Za zgradbo pravoslavne cerkve v Murski Soboti so nadalje darovali sledeči gg : Dr. Pirkmayer Otmar, podban v Ljubljani 50 Din, ing. Knez Vladimir Gor. Radgona 200 Din, rečni mojster Senčar Gor. Radgona
50 Din, Zbirka učiteljstva v Prosenja-kovcih 215 Din, Zbirka šol. upravitelja Titan Josipa v Puconcih 260 D, Drozdovič Vladimir zaseb. uradnik D. Lendava 30 Din, Uprava pravosl-eparhije v Zagrebu 2000 Din, Iikrič Nikola, žand. podpolkovnik v Skoplju 100 Din, Žandarm. stanica Črensovcih 138 Din. (Nadaljevanje sledi.) Odbor se plemenitim darovalcem najsrčneje zahvaljuje za naklonjenost in prosi še ostale prijatelje za čim izdatnejšo podporo.
— Koncert. V soboto 2. junija t. 1. je agilni sokolski orkester pod vodstvom g. prof. Ubalda Justina priredil skupno s koncertnima pevcema : gdč. L. Vedralovo in g. direktor J. Nerali-čem iz Maribora ter violinistom domačinom g. E Nadaiem lepo uspeli koncert v Sokolskem domu. Koncert je bil zamišljen kot uvod v praznik murskosoboškega sokolstva. Srečno izbrani, dasi dokaj mešani program je obsegal v prvem de!u večinoma dela starejšega datuma. Uvodoma je salonski orkester, zanosito in smelo, sicer v nekoliko prepočasnem tempu zaigral odlomek iz D' Albertove dvo-dejanske opere „Nižava." Gdč. prcf. L. Vedralova, nam dobro poznana pevka je odpela Škerjančevo „Vizijo" in Lajovčevo „Kaj bi le gledal," za njo pa je naš stari pevec iz opernega podija g. F. Neralič, s svoj<m močnim, dobro fundiranim baritonom odpel Devov „Vzdih" ter Vilharjevega „Mornarja." Nastop violinista g. E. Nadaia, ki je odigral Sarassatejevo „Andaluško romanco8^ in Goenzov „Scherzo* je pokazal, di ima mladi violinist, lep poln ton, siguren lok, le več duše, občutenja mu še primanjkuje, kar napravlja utis, da stav-lja prevelik po vdarek na tehniko, mesto na poglobitev in interpretacijo kompozicije. Upam pa, da bo z razvojem pridobil tudi to stran šele prave umetnosti. V drugem delu koncertnega programa so bili zastopani sami operni komponisti, Bizet, Verdi, Leon-cavallo in Linke. Orkester je odigral Bizetov „Preludij" in „Mennuetto" ter zaključil z Linkejevo onverturo iz operete „Nakirisova svatba." Viharen aplavz, katerega so bili deležni orke-straši, zlasti pa dirigent g. Justin, je dovolj jasen dokaz, da je bil koncert sprejet z navdušenjem. Dobrim goda-
zdrknila glava na prsi brez misli, brez želj in ukazov. Le noge so bile težke in silile so v kolenih k tlom ...
Dolga in naporna je bila pot v Trplanov hrib. Najdaljša pa skozi vas. Lizi se je zdelo, da se vije v neskončnost in ni hotelo biti ne njiv, ne gozda, ne hriba. Plotovi ob hišah so se vlekli v nedogled, za njim pa zo vstajali obrazi vaščanov. Njih pogledi so v začudenju in posmehu objemali čudno trojico. Besede so padale na cesto in zadevale Lizo kakor ostro kamenje. A ko so jo ljudje spoznali so v hipu utihnili in se vprašujoč in v začudenju spogledali. Potem pa so planili zopet po trojici, posmehoval! se pijanemu sredi žensk, ki je silil vse bolj v tla kakor naprej.
se ji je zarisala črta, dolga in ravna iz katere je proniknila kri, ki je polzela v drobnih kapljicah po gubah in silila k očem. (Tako čudna je bila krvava sraga ob sivih laseh I) In omahnila ji je glava Tonetu na prsi, ki so se dvigala in upadala, sunkovito in bolestno...
V podbojih vrat se je zarisala plečata postava gostilničarja. Rezko so padale besede:
„Kakšen cirkus pa imata? Spravita se že od tod. Kaj vendar še hočeta?"
Marija je preplašeno dvignila glavo, besed ni razumela, a slutila je v njih ukaz, trd kakor iz kamna, nad katerim se upogiba pest večnega gospodarja. Ko je bil že tik nje, se je dvignila, sklenila roke in ga proseče pogledala. Petrač se je izognil njenemu pogledu, stopil h klopi, zgrabil Toneta za suknjo in ga odtrgal od klopi.
„Domov pojdi, tu mi ne boš ležal!" Tone je počasi razklenil veke. Nerazumljive besede so mu vrele iz ust. Iz daljave so besede udarjale v njega. Proniknile so mu v zavest.
In vstalo je v njem dolgo in zateglo; moooraaam.
Kakor švist padajočega biča se mu je vtisnilo: mooraam.
V vodenih očeh, ki so bile nad njim je čital: moram I
Svinčeno telo se mu je zganilo v zgibih, noge so klecnile, a obdržal se je oprt ob mizi. Nekdo mu je potisnil klobuk na glavo, ob sebi je začutil mehko dlan svoje žene. Stisnil je zobe in voljno sledil svojemu vodniku. In zdelu se mu je, da so minule ure, preden mu je zahajajoče sonce zaščemelo v očeh. Od nekod je začul ime : Liza. Koraki, govorenje... Oprijela se ga je še na drugi strani roka in lažje mu je bilo. Potem pa mu je
T7AŠA K F^ A J IT7 A
lom naj dirigent doda še ekviralentna pihala, da bo zasedba številnejša in popolnejša. Tudi ariji „Mignon" in .Carmen," katere je odpela gdč. Ve-dralova sta bili toplo podani, le nekoliko prekoncertno. Manjkalo je zlasti Carmen španskega temperamenta, ker si netemperamentne Carmen ne morem predstavljati. Zakaj ona vžiga, saj je doma iz vročega španskega juga in ne iz hladnega severa. Tako s.i jo je zamislil tudi B zet. Dodala je slovaško narodno pesem ter prejela lep šopek rdečih vrtnic. G, F. Neralič pa je odpel iz svojega opernega programa, Verdijevo arijo Renéja iz opere ,Ples v maskah" in prolog iz Leon-cavallove opere „Bajazzo." Žel je za svoje lepo petje topel aplavz animi-tane publike. Tudi on je moral dodati še eno narodno pesem. Tako je bil v tej koncertni suši, lep prijeten večer, v katerem človeka saj nekoliko dvigne iz te puste vsakdanje realnosti v tisti transcedentaini svet muzike, da prisluhneš pesmi duše in srca. Človek si včasih tako zaželi muzike, toplih akordov, ki zvibrirajo vso njegovo notranjost. prof. Vojteh Štrukelj.
—	Nesreče. Posestnikov sin Ber-njak Štefan iz Radovci je padel tako nesrečno « kolesa, da si je pri tem ilomil ključnico v desni rami. — Devetletni sin posestnika Benkič Jožef iz Topolovci je pasel krave. Po nesreči je krava stopila fantu tako močno na nogo, da mu jo je zlomila.
Med potoma od Kapele do Hrastje Mota so ušli konji posestnikovemu sinu Jožef Horvatu. Pri tem je padel z voza in seje pri padcu prav močno poškodoval po rokah in glavi. — Neki Vigali Jožef iz Bakovci je s kolesom povozil 11 letnega Maučec Štefana sin m. posestnika iz Bakovci. Zlomil mu je desno nogo. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v tukajšnji bolnišn:ci.
—	V bolnišnici so umrli v preteklem mesecu : Sekereš Marija, 30 1. dninarica Radmožanci. Pintarič Karel 15 1. sin malega posestnika Murski Črnci. — Kučan Aleksander 30 1. mlinarski pomočnik Križevci. — Hor-can Janez, 52 1. dninar Bakovci. — Dajč Štefm, 16 1. sin mlinarice Tešanovci.
—	Podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Murski Soboti. Ker se
je prijavilo več članov, ki bi hoteli ustanoviti podružnico naše šolske družbe sv. Cirila in Metoda tudi v M. Soboti, je kr. banska uprava odobrila pravila za podružnico v M. Soboti, pripravljalni odbor pa sklicuje za prih. petek, to je 8 junija ob šestih popoldne ustanovni občni zbor v posebno sobo kavarne Krona. Kdor se še ni prijavil, se more še prijaviti na ustanovnem občnem zboru. Naj ne bo nobenega zavednega človeka, ki bi ne postal rad član in podpornik naše šolske družbe. Ravno ob meji je treba, da pokažemo, da znamo ceniti delo družbe sv. Cirila in Metoda,
ker tudi družba podpira prav posebno še kraje ob meji.
—	Popravi v zadnjem seznamu darovalcev : dr. Šarič J zdravnik Radenci 200 Din ; Jarčec Ivo car. uradnik 20 Din; Ing. Cvetkovič 100 Din; Reinar Alton, Prokurist Beograd 100 D.
—	Sokolsko društvo M. Sobota se zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da je naš javni nastop, dne 3; t. m. tako lepo uspel. Posebna zahvala vsem darovalcem, ki so karkoli prispevali in darovali društvu. Bratska hvala vsem četam in društvom okrožja za sodelovanje.	Zdravo !
Pertoča :
—	Birma. Iz sv. Jurila, odkoder je odnesel naš priljubljeni nadpastir gotovo slab utis zaradi nahujskanih razgrajačev, med katerimi so se zlasti odlikovale nekatere ženske, se je pripeljal naš knezoškof k sv. Jeleni skozi pet krasnih slavolokov, med katerimi je bilo okoli 60 mlajev, okrašenih z zastavicami. Kljub dežju se je zbralo mnogo občinstva, gas. četa in šol. mladina z učiteljstvom. Pozdravi so mu bili izrečeni v 4menu občine, gasilcev, učiteljstva in šol. mladine. Zvečer je gas. godba priredila visokemu gostu serenado. V pondeljek ob 8 uri se je razvila veličastna procesija od župnišča v cerkev, pri kateri je svirala gas. godba. Nato je prezviše-ni bral slovesno službo božjo, pri kateri je obhajal nad 350 birmancev in več sto ostalih vernikov. Med obredom sv. birme je svirala gas. godba in pel cerkveni zbor. Okrog 16 ure je nas prezvišeni moral zapustiti in se odpeljal v sosednjo faro v Cankovo.
—	Kolo v gozdu. V torek 29. maja je našel Obalov hlapec v šumi v jarku ob cesti kolo ev. št. 55925 brez gumijev. Prejšnji dan je neki krojač iz R. pustil kolo v bližnjem jarku. Vrnivši se pa kolesa ni našel. Nekdo ga je odpeljal, snel nove gumije in ga najbrže ponoči postavil nazaj. Lastnik sicer kolo že zopet ima, a njegova lahkomiselnost ga je pa le precej stala, ker bo moral za novo garnituro gumijev odšteti okoli 150 dinarjev.
—	Cankova. V torek dne 29. maja 1934 je prevzvišeni g. knezoškof Dr. Ivan Jožef Tomažič podelil našim birmancem zakrament sv. birme. Sprejem je bil prisrčen in veličasten. Nasproti so mu šli kolesarji do meje naše župnije, kjer ga je pozdravila truma župljanov pri lepem slavoloku. Dospevši na Cankovo je bil sprejet ob zvokih domače godbe s papežko himno. Prevzvišenega je pozdravil g. župan Viktor Vogler in g. uprav. Kočar Karol. Nato so sledili pozdravi šolske mladine, dekliške in mladeniške Marij, družbe ter požarnikov. V iskrenih besedah se je prevžv. zahvalil za sprejem. Zvečer je binrjpodoknica. V slovo se je zbralo pred cerkvijo
mnogo župljanov. Tudi na koncu naše župnije so prevzv. v zahvalo postavili slavolok, kjer se je poslovila od njega množica faranov.
—	Gasilstvo. Gasilske čete Tišina. Tropovcl, Petanjcl In Gradišče bodo imele dne 10. julija ob 2. uri popoldne župne vaje na Tišini in sicer na prostoru poleg šole. Sodeč po vežbah posameznih čet. se pripravlja huda borba za prvenstvo. Prijatelji gasilstva ne zamudite si ogledati te zanimive tekme. Za okrepčila bo preskrbljeno v gostilni Ž0kŠ.
—	Petanjci. V raznih časopisih smo čitali, da je država pa tudi banovina določila za regulacijo rek iz razpoložljivih sredstev znatne denarne podpore. Tako je država nakazala za regulacijo Savinje pri Celju 190.000 Din in banovina 130.000 Din. Ob teh dejstvih se moramo nehpte spomniti na razdiralno delo naše Mure, ki že leta in leta čaka prepotrebne regulacije. Škoda, ki jo povzroča reka, postaja od leta do leta večja, bojazen za katastrofalno poplavo vedno bolj upravičena. Pri vsakem večjem deževju prestopa Mura bregove in poplavlja polja in travnike. Po mili volji si voda dela postranske rokave, zlasti v Srednjih Petanjcih, kjer je predrla nasip in odnesla lep kos rodovitne njive. Naloga občine bi bila, da napravi na merodajno mesto primerno vlogo in da se čimprej začne z regulacijo reke. S tem pa bi se opozorilo tudi oblastva na pretečo nevarnost vedno hujših poplav. Vsako odlašanje v tem, bi se stotero maščevalo nad posestniki, ki živijo ob bregovih Mure-
ZDRAVSTVO
Dr Brandieu S. vodja bolnice.
Boj proti jetiki.
Tuberkuloza ali jetika je znana kot največji sovražnik človeštva, ker ta bolezen napade vsakega brez raz. like na starost in spol. Do 16 leta starosti je okuženih s to boleznijo 90% ljudi. Kljub temu ne umre vsak na tej bolezni, saj je splošno znano, da je jetika ozdravljiva. V naši domovini umre letno na jetiki 50.000 ljudi, t. j. vsaki 6 človek. Ker je to velika izguba za državo, se je država odločila, da vodi sistematičen boj proti jetiki. Zdravniki, ki se bavijo z zdravljenjem, in drugi, ki se interesirajo za ta boj, so imeli od 10. do 13. maja veliko zborovanje — protituberkuloz-ni kongres — kjer so se posvetovali, kako naj bi se organizirala cela država, zdravniki in nezdravniki, da bi dosegli čim večji uspeh. Ta kongres se je začel v sanatoriju Brestovac blizu Zagreba, se nadaljeval v Ljubljani, ter se končal v sanatoriju v Topolščici.
Tudi naša »Murska Krajina" je priobčila lep članek o važnosti tega kongresa. Za nezdravnike je bila najbolj interesantna in poučna razstava, ki jo je organiziral Ljubljanski Hi-gijenski zavod na čelu z direktorjem dr. Petričem.
Dalj časa sem se mudil v paviljonu razstave in lahko rečem, da so napisi in slike pokazale vse tako jasno, kar je treba znati o tuberkulozi, da so bili ne samo zdravniki ampak tudi drugi, ki so videli razstavo, poučeni o veliki važnosti tuberkuloze in tudi o uspešnem boju proti njej. Dab imeli tudi naši čitatelji nekaj od tega, bom poskusil na kratko orisati, kako je bila urejena razstava.
I.	skupina slik in tolmačenje nam kaže, kako se okužimo s tuberkulozo, 2 metra okoli tuberkuloznega bolnika letijo bakcili (ki jih mi ne vidimo kakor čebele v roju. Če govorimo s takim bolnikom bližje od 2 metrov, se lahko okužimo skozi usta in nos tako, da pridejo bakcili v pljuča ali v želodec. Tudi v prahu na cesti so bakcili iz izpljunka tuberkuloznega bolnika. Mati lahko okuži svojega dojenčka s poljubom. Majhni otroci, ki lazijo po vseh štirih po tleh, in poleg tega nosijo vse v usta, se lahko okužijo. Tudi surovo, nekuhano mleko od bolne krave lahko okuži prebavne organe (želodec in črevesa). Okužimo se lahko tudi pri kvartanju, v gostilni, v šoli, pri čitanju knjig iz javnih knjižnic itd. Tudi muhe prena-čajo z nogami bakcile na naše jedi.
II.	skupina nam obrazloži znake bolezni. Obolelo telo se hitro utrudi. Bolnik nima teka, ima majhno vročino, se poti, ter ima v hrbtu in v prsih bolečine. Včasi tudi pluje. Tuberkuloza napade ne samo pljuča, temveč tudi črevesa, kožo, oči, možgane, sklepe, kosti, z eno besedo vse organe našega telesa.
III.	skupina nas pouči, kako naj se varujemo jetlke? Vsak naj ima svoje lastno jedilno orodje ; postrež-nik bolnika si naj pred jedjo umije roke ; telesno perilo, srajce, robčke itd. bolnika se naj prej desinficira in šele potem pere. Kadar bolnik kašlja, naj drži pred usta robček ; tak bolnik naj ne hodi v kuhinjo ; naj pljuva v žepni pljuvalnik. Stanovanje mora biti suho, solnčno in zračno. Čiščenje sob naj se izvrši brez prašenja. Preden si kdo izbere poklic, naj se posvetuje z zdravnikom, isto tudi naj storijo tisti, ki se hočejo ženiti. Alkohol je najboljši prijatelj tuberkuloze, ki drug drugemu pomagata.	(Dalje)
SOKOL
Redna seja uprave Sokolskega društva Murska Sobota bo v sredo 13. VI. 1934 ob 20 uri v Sokolskem Domu.
Prijave za pokr. zlet v Sarajevu sprejema br. tajnik samo do 9. VI. 1934. Obenem s prijavo je vplačati tudi odpadajoči znesek za zletni znak. Na prijave brez plačila se ne bo oziralo.
Dne 17. VI. javni nastop Sokol-ske čete v Brezovcih 1
Zdravo 1
S. d. H. Soboti.
Ne pozabite na VRTNO VESELICO katera bo pri [[{jC-ll tlllB 17 jlHljjfl

S. K. MURA 1924-1934.
Desetletno delovanje Mure bomo prav dobro spoznali, če pogledamo uspehe dosežene v poedinih športnih panogah.
Kakor rečeno Mura v prvih letih svojega obstoja v nogometu ni bila srečnih rok. To je jasno, če pomislimo, da je bai nogomet športna panoga, ki zahteva največ treninga in rutine. Mura je sestavila moštvo večinoma iz samih začetnikov in ti se naravno niso mogli v kratkem času razviti v nogometaše, ki bi uspešno tekmovali z rutiniranimi mariborskimi nasprotniki. In Mura je našla edino pravo pot, ki vodi do napredka. Uvidela je namreč, da postanejo dobri nogometaši le oni, ki se bavijo s to športno panogo že od mladih nog. Vsled tega je odbor posvečal vedno več pažnje naraščaju, priredil je mladinske tekme ter povabil mladinska moštva najbližjih Jclu-bov. Medtem so pa starejši igralci bolj in bolj popuščali, dokler ni končno seniorski nogomet popolnoma zaspal. Toda mladina je že dozorevala in v letu 1931. se je pred soboško športno publiko pojavilo prenovljeno moštvo, sestavljeno iz bivših naraš-čajnikov, ki so dokazali, da je bila odborova pažnja umestna in so pokazali od tekme do tekme viden napredek. Že leta 1932. je zabeležila nogometna sekcija Mure več pomembe-vrednih zmag. Pomerila je svoje moči tudi z moštvi sosednje Avstrije ter je v internacijonalni tekmi zmagala proti Strassu 4:1, proti Murecku pa celo 7 :0. Tudi preteklo leto smo opazili pri moštvu viden napredek in lanskoletna bilanca je že močno aktivna. Soboška športna publika ne bo nikoli pozabila borbe, ko je Mura porazila prvo moštvo mariborskega Rapida z 2:1 in s tem dokazala, da prav nič ne zaostaja za prvorazrednimi klubi. V letošnji sezoni je moštvo zabeležilo več zmag in vse kaže, da bodo letošnji uspehi celo prekašali lanskoletne.
Doslej je Mura odigrala vsega 96 javnih nogometnih tekem, zmagala je 41-krat, 12 tekem je bilo neodločenih, zgubila je 43-krat, razlika golov znaša 277: 316.	Nc.
(Nadaljevanje sledi.)
Mura — Jugoslavija (Celje) 2:1 (0:1).
Pretekli četrtek je gostovala pri nas celjska Jugoslavija v prijateljski tekmi proti Muri. Gosti so igrali lep nogomet ter so kljub porazu zapustili najboljši vtis.
Prvih 10 minut imajo domači znatno več od igre, kmalu se pa znajdejo ludi gosti in izvedejo nekaj lepih napadov. Igra je izenačena, oba napada zastreljata več lepih šans. Proti koncu polčasa izsili Mura več kotov, ki jih pa napad ne more izrabiti. Domači bolj in bolj pritiskajo, toda kljub temu doseže Jugoslavija vodstvo. V 37. minuti spremeni lahen strel leve zveze gostov nepričakovano smer, Kos se vrže, toda na splošno presenečenje občinstva mu žoga izpade iz rok in nasprotnik jo porine v mrežo (0:1). Kljub vehementnim napadom Mure ostanejo Celjani do polčasa v vodstvu.
V drugem polčasu igra Mura znatno boljie. V 21. minuti diktira
sodnik enajstko proti gostom, ki pa ostane neizrabljena. 10 minut kasneje udari branilec gostov v kazenskem prostoru z roko žogo ob tla, enajstko pretvori Schiller v gol (1:1). V 37. m. da Kardoš II. lep predložek Debelaku I, ta centrira in Schiller pošlje žogo neubranljivo v mrežo (2:1). Mura ostane do konca v premoči, toda napadalci zastreljajo vse šanse.
Razlika kotov je bila 10:1 za Muro.
Sodil je g. Türk Josip v splošnem zadovoljivo, le prvo enajstko je diktiral prestrogo.
Po tekmi je vodja gostov izjavil : Jugoslavija že dolgo ni zaigrala tako dobro kot danes. Mura je zmago nad v$e zaslužila, saj je imela mnogo več od igre.	Nc.
Iz delovanja Združbe trgovcev v TTCurski Soboti. Zapisnik
(Nadaljevanje.)
Proračun za leto 1934,
poroča predsednik Čeh Franc.
a)	dohodki:
Pristopnina novih članov in pristojbina za izkaznice nakupovalcev Din 12 000, Članarina trg. z meš. blagom, manufakturnim blagom, železni no, konfekcijo, materijalnim blagom in drogerije v Murski Soboti ä Din 175 — Din 10 500, Član. trg. z mešanim blagom v Puconcih, Petrovcih, Križevcih in Gornji Lendavi k Din 100
—	Din 3 500, Članarina vseh ostalih trgovcev z meš, blag. k Din 80 — Din 4.200, Članarina trg. z živino, deželnimi pridelki in sadjem k Din 100
—	Din 20 000, Članarina trg. s perutnino in jajci ä Din 40 — Din 4.000, Razni dohodki Din 800, skupaj Din 55 000.
b)	Izdatki :
Pisarniške potrebščine Din 4 000, Objave Din 9 000, Plača tajniku in nagrade Din 18 000, Potnine Din 5.000, Članarina Zvezi trg. združenja (à 18 75) Din 7 875, Pisarniški prostor Din 4 000 Podpora brezposelnim Din 3 000, Podpora trg. nadaljevalni šoli Din 4 000, razni izdatki Din 125, skupaj Din 55 000.
Predlagani proračun se soglasno odobri in se pooblasti upravo, da s predvidenimi zneski razpolaga.
Nato se preide na V. točko dnevnega reda t. j.
Predlogi in sklepanje o službenem
glasilu, nakupovalcih itd.
Na predlog predsednika g. Čeha je bilo sklenjeno, da se naroči za vse člane glasilo „Trgovski list" ako bo tega izdajala Zveza trgovskih združenj kot tednik na štirih straneh. Do časa pa dokler ta list ne bo izhajal, pa prejme vsak član brezplačno kakor doslej tednik Mursko Krajino v katerem bo Združba objavljala naredbe» uredbe, sklepe in okrožnice, ki so za vse člane obvezne.
Stroške za Mursko Krajino bi krila Združba iz svojih rednih dohodkov. Predlog se soglasno odobri.
Sklene se nadalje, da ostane glede izdajanja legitimacij nakupoval-cem kakor je bilo sklenjeno to pri lanskoletni skupščini to je, da za posameznega trgovca lahko izda predsednik legitimacije za največ dva na-kupovalca, dočim je potrebfh za na-daljno izdajo legitimacij sklep uprave na posebno prošnjo interesenta. Prispevki Din 100 za legitimacj'o, ki je veljavna za dobo 6 mesecev ostanejo takisto še nadalje v veljavi.
Pri tem soglasno odobrenem sklepu preide na VI. točko dnevnega reda, to so
Samostojni predlogi,
pri katerih poroča predsednik, da teh ni bilo vloženih, vsled tega ta točka dnevnega reda odpade, nakar preide na VII. točko dnevnega reda
Slučajnosti.
Ker se pri slučajnostih nikdo ne oglasi k besedi, se predsednik še enkrat prav prisrčno zahvali za udeležbo, prav posebno gg. zastopnikom in zaključi skupščino ob 12 30 uri.
FRANC ČEH 1. r. VÖHL M.
predsednik.	zapisnikar.
Da se gornji prepis popolnoma ujema z izvirnivom potrjuje za Združbo trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti
FRANC ČEH
predsednik.
čržne cene:
Mariborski živinski seiem
dne 29. maja 1934. Prignanih je bilo 14 konjev, 11 bikov, 100 volov, 214 krav in 13 telet, skupaj 352 komadov. Povprečne cene so bile sledeče: Debeli voli kg. žive teže Din 3 50 - 4, poldebeli voli 2 2 75, plemenski voli Din 2 25-3, biki za klanje 3-3 25, krave za klanje debele 3 — 3 25, plemenske 2-2 25, za klobasarice 175 do 2, molzne krave 2-2 50. breje kra*e 2 25—3, mlada živina 3.50—4, teleta 4 50-5. Prodanih je bilo 242 komadov.
Mariborski svin|ski sejem dne 1. junija 1934 Prignanih je bHo 474 svinj. Cene so bile sledeče : mladi prašiči 5-6 tednov Din. 70 95 kom. 7- 9 tednov stari Din. 120-140 kom., 3 4 mesece 150-200, 5 7 mesecev 320-400, 1 leto stari 420-520 Di a. 1 kg. žive teže Din 6 7. I kg. mrtve teže Din 9-10. Prodanih je bilo 151 kom.
Žitni trg.
Položaj za pšenico je negotov. Vse čaka na žetev in prve rezultate mlačve Po dosedanjih vesteh kaže da se bo začela žetev ječmena že ta mesec in da nam je do konca meseca že pričakovati novo blago. V pšenici se bo žetev začela okoli 15. v mesecu in bo novo blago prispelo že okoli 10. julija. Za staro blago se imenujejo neizpremenjene cene: Bačka 80 kg 1% Din. 130 Banst 77 78 kg. 2% Din. 122 50 in Bačka 78 kg. 2°/0 Din 125, vse naloženo v šlep ali vagon.
Koruza notira danes 78 85 Din. franko vagon.
ZagrebSka borza z dne 1. Junija 1934. Pšenica: Banatska Din. 120 125, dolnjo Bačka 112 50 do 115, Banatska Tisa 120-125, Gornjo Bačka 113-116, Slavonska 112—116, Sremska 112-116, Bosanska 110-115. Din
Rž Južnosrbska Din. 75 80, Bačka 90- 95, Slavonska 90 -95 Din.
Ječmen: ozimni 61/66 kg. Din. 90 - 95.
Oves: Bačka Din 100 105 Bosanski 105 -110, Slavonski 107 50 do 112-50, Sremski 105-110.
Koruza-. Banatska Din. 78-80. Vse franko naloženo v vagon.
HIIIIIIIIIUIIIIUIIIIIIIIIIIIIIlllllllllinilllllllllllllllllHIflllllllllllllllll
OBČINSKA HRANILNICA V MURSKI SOBOTI
razpisuje
mesto
blagajnika-pomoinega knjigovodje.
Reflektanti s kvalifikacijo in potrebno prakso naj vlože svoje prošnje na UPRAVNI ODBOR OBČINSKE HRANILNICE v Murski Soboti do 20. junija 1934. Kasneje dospele vloge se
ne bodo vpoštevale. V Murski Soboti, dne 9 junija 1934.
RAVNATELJSTVO. IIIHlIlllllllllllllllinillllllHlIllllllllIlilllllllllllllHItlllllHIllllllllllll
a
J. 758/33
Dražbeni oklic

Dne 9. avgusta 1934 ob 1/2 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18. dražba nepremičnin hiše, njiv, travnikov ild.
Zemljiška knjiga Ženavlie 10/32 vi. št 159 19/96 in vi. št 102 5132 vi. št. 8, 35, 155, 156, 157, 164
Cenilna vredncst: 14 020 Din.
Vrednost pritikiine: 550 Din.
Najmanjši ponudek : 7346 D. 50 p.
Pravice, katere bi ne pripuščale dr?žbe, je oglasiti pri sodišču naf-J pozneje pri dražbenem nareku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne ! moglo več uveljaviti glede nepremičnine v škt do zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na ursdni deski sodišča.
Sresiio sodišče v M. Soboti,
dne 17./5. 1934.
Proda se
hiša z vsemi pritiklinami v Cvetni ulici št. 3. Podrobnejša pojasnila daje DITTRICHl GUSTAV v M. Soboti.
J. 871/34—a
Dražbeni oklic
Dne 7. avgusta 1934 ob i/2 9. Uril bo pri podpisanem sodšču v sobi št. i 18 dražba nepremičnin hiše, stavbišče.
Zemljiška knjiga M. Sobota Vaj vi. št. 781
Cenilna vrednost: 20 570 Din.
Najmanjši ponudek: 13 912 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpo-; zneje pri dražbenem naroku pred za-i četkom dražbe, sicer bi se j:h ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Sresiio sodišče v M. Soboti»
dne 17/5. 1934.