■trt'
s*«» 1.
«Ss*® 5. januarja 1.
>ilagen
a>>iv » > i-v
Ust ljudstvu v pouk in zabavo.
IcSaJa vsak četrtek In velja s poštnino vred In v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K ln za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge lzveaavsirf]«Vr ifeZeta 8 K. Kdor ho<fl sam ponj, plača na leto samo 8 K, Naročnina se pošilja na: UpravniStvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katel, ttskevnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine* i— Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta Stev. 5. — Rokopisi se ne vračajo, — Upravnižtvo: KoroSks
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Sla Inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. InseratI se sprejemaj do srede zjutraj, — Ne«
zaprte reklamacije so poštnine proste,
Par besed.
S to 'Številko stopamo v 45. leto svojega obstanka. Naše ime je znano po slovenski domovini. Priljubljeno pri prijateljih, besno sovraženo pri nepnjate-Ijih. Naši neprijatelji so nemškutarji, odkriti in sloga-Ški liberalci ter socialni demokrati. Ž njimi je dovolj jasno izražen naš program.
Mi smo glasilo slovenskih katoliških posestnikov lev njihovih delavcev. Ne glasilo, določeno z glasovanjem na kakem shodu ali v odboru kakega dru-Stra, ampak prosto izbrano od vsega slovenskega iaiečkega ljudstva s tisoči in zopet tisoči naročnin. Mi smo najbolj razširjen časnik na Slov. Stajerju. Kar sloji v našem listu, za to izve vse spodnještajersko Ijmistvo.
Zavedamo se svojega močnega in odličnega sta-liMa med našim slovenskim narodom. Zato se bomo tudi v bodoče držali skrbno poti, jx> kateri smo doslej hodili in katero je ljudstvo z ogromno večino o-tlofirilo. Branili bomo vero, jezik in zemljo slov. ljudstva. Branili bomo vestno, odločno in navdušeno.
V	verskih rečeh bomo zvesto sledili katoliški četkvi ter se z vsemi svojimi organizacijami oklepali naSih nadpastirjev. Čimbolj se ravno v današnjih ča-sik zaganjajo nasprotniki v katoliško cerkev, njene nadpastirje in zvesto jim vernike; čim bolj si prizadevajo, zabraniti mladini vsak verski pouk v šolah in organizacijah; čim bolj hočejo onemogočiti stik in u-pliv katoliške cerkve s posameznimi družinami in vso družbo; čim bolj hočejo s knjigami in časopisjem zastrupiti vse sloje človeške družbe, osobito pa mladino: tem trdneje, odločneje in zvesteje moramo stati mi na braniku za najdražjo svojo svetinjo, za sv. vere. Vsako polovičarstvo mora biti izključeno. Na eni strani mežikati z liboralnimi društvi, zadrugann \n listi, na drugi strani pa se prištevati vkljub temu h katoliški struji, to je nepoštenost v javnem življenju, za katero tičijo navadno osebni, nikdar vzvišeni na-apbi.
V	političnih zadevah se bomo držali naše edine katoliško-narodne politične organizacije za Slov. Šta-jer, Slovenske kmečke zveze. Podpirali jo bomo in ji pomagali pri njenih poštenih prizadevanjih. Z njenim delovanjem med našim ljudstvom se je čudovito razširilo in poglobilo razumevanje vsega javnega delovanja. To dejstvo ostane njena večna zasluga, katere ji tudi vsi združeni nasprotniki ne morejo utajiti. Seveda rodi politično delovanje, ki je zvezano vsled razmer s hudim bojem proti drugim strankam, tudi po-iave, ki mehkim in miroljubnim dušam niso ljube. To-
da ti pojavi spremljajo vsak strankarski boj in ga morajo spremljati, dokler boj ni končan. Zato pa treba odločnosti in brezobzirnosti v boju, da je tem prej končan in da pridemo zopet v mirne razmere. V vseslovenskih zadevah, kjer in kadar je treba skupnega nastopa celega naroda, bomo sledili Vsoslovenski ljudski stranki, ki stoji sedaj pod izbornim vodstvom dr. SusteršiČa.
Narodnost pa je našla itak v nas od nekdaj najboljše zagovornike. Ako bi si dovolil kdo trditi, da smo brezdomovinci, mlačneži, mrzli narodnjaki, bi se mu vsakdo smejal. V našem taboru je slovenska zavest, in mi smo, ki s svojimi izobraževalnimi, mlade-niškimi, denarnimi, gospodarskimi in političnimi organizacijami klubujemo nasprotnim valovom. Pri vseh volitvah smo odklanjali vsako zvezo z narodnimi nasprotniki, dočim smo videli na liberalni strani tužno prikazen, da so se vezali v dosego trenotnih uspehov proti nam, svojim rodnim bratom, tudi s tujci in narodnimi odpadniki.
Obetamo, da bomo tudi v ravno nastoplem letu stali istotako junaško na braniku za vero, jezik in zemljo slovensko. Kdor hoče vršiti isto nalogo, naj pojde z nami. Pri nas je moč in zmaga!
Pogled nazaj.
Preteklo leto ni bilo tako, da bi ga bil kmečki stan lahko vesel, čepra\ se je prikazal velik komet in 530 babjeverneži prerokovali i/, njega srečo.
Nojprej poljedelstvo. Vt^ed ^eupodnega vremena
se je prirtelkio v Avstriji giifc iififštirii» vrst žita skupaj 8'55 milijonov kvinlalov (meterski stot), in sicer pšenice 0'24, rži 1*40, ječmena 2'5G in ovsa 4'35 milijonov kvintalov. Na Ogrskem je bila žetev precej boljša, tam 237'55 milijonov kvintalov, vračunši turšico. Žetev je tolika, da ima država za kruh dovolj žita doma.
Cene za pšenico so vsled poročil, da je splošna svetovna žetev ugodna, od junija naprej padale. Junija se je Še na Dunaju plačevalo za ogrsko pšenico za kvintal 34'80 K, avgusta že samo 22'80 K. Rž je padla od 20'80 K na 15'60 K. Sele septembra so postale cene zopet stalne.
Tudi živinoreja ni imela lani zlatih časov. Posledice 21etne suše so se močno poznale. Živinorejci so morali skrbeti, da si napolnijo zopet hleve, vsled tega je bila prodaja mogoče nekoliko bolj mlačna. Od državnega zbora dovoljenih 6 milijonov kron za po-vzdigo živinoreje Še ni prišlo med ljudstvo. Deželni odbori, pred vsem naš Štajerski, delajo izredno poča-
si. V poletju se je pojavila potem slinovka, kar je nenavadno huda Šiba za živinorejce. Kljub vsemu temn bi bilo Še dovolj živine, toda mesarji in meščanski krogi so delali z velikim krikom za uvoz tujega mesa. Vlada se je udala in dovolila najprej za poskušnjo uvoz argentinskega mesa. Potem se ji je posrečilo dobiti tudi v državnem ztioru večino, s katero se je dovolilo naši vladi uvažati v neomejeni meri argentinsko meso, dokler ga ne bo doma dovolj. Seveda je navezana naša vlada tudi na dovoljenje ogrske vlade, ki pa skrbi v tem oziru mnogo bolj za kmečki stan. To je ena izmed onih dobrih strani, vsled katere s® naši poslanci svojedobno glasovali za nagodbo z 0-grsko. Ogrska vlada noče dovoliti čez 2000 ton (1 tona — 1000 kg) argentinskega mesa.
Vinogradniki so imeli slabo letino. Trgatev je bila slaba, ne tako z ozirom na kakovost, kakor z ozi-rom na količino. V državnem zboru je Še vedno vladni predlog, da se vpelje novi vinski davek, na dnevnem redu.
Hmelj je imel srednje cene, samo, da so pri naš mejkupci krivi velike nestalnosti na cenah in tudi večkratnega neutemeljenega pritiskanja na cene. Trgovina s hmeljem potrebuje nujno korenite spremembe.
Lesna trgovina je cvetela. Na jugu jo Šel les v balkanske dežele, pred vsem pa v Italijo in preko morja. Na Spodnjem Štajerskem je lesna trgovina še večinoma v tujih rokah. Lesne cene so se smatrale kot ugodne.
Končujemo ta kratek pregled nazaj o najvažnejših naših gospodarskih panogah z željo, da bi bilo novo leto za kmečki stan ugodnejše.
Politični ogled.
— Cesar obolel. Naš presvitli cesar stoji že v 81. letu svoje starosti, zato nas vznemiri vsaka vest iz Dunaja, ki nam poroča neugodno o njegovem zdravju. Na novega leta dan se je razglasilo, da je cesar nalahno obolel na nahodu, vsled česar isti dan ni nikogar sprejel, in je moral odkloniti celo navadno skupno čestitanje nadvojvod. Cesar je prehlajen na sapniku in ga vsako jutro muči kašljanje. Vročica ni nastopila, nobena, kar je znamenje, da je prehlajenje zares lahko. A ker je imel cesar pred tremi leti hudo vnetje sopil, se mora sedaj močno varovati vsled nastoplega prehlajenja na sapniku. Vsi narodi zato s strahom gledajo proti Dunaju in prosijo Boga, da obvaruje sivolasega starčka na cesarskem prestolu vsake nevarnosti.
PODLISTEK.
Trpin.
(Resnična dogodba iz iivljevjt).
I.
Okički Mirko j? bil prav čeden in vrl iant, veselje svojih starišev. Že v nežnih letih ga je jemala mati rada seboj k božji službi, oče mu je pa razkazo-ral vrt, njive, travnike, hosto, posebno pa ga je rad učil, kako se obdelujejo gorice. Na ta način vcepil se je mlademu otroku v srce nežni verski Čut in neizrečena ljubezen do rodne zemlje, katere Čute je gojil in čuval kot skrbna vrtnarica svoje rožice, in katerih mu ne bi bil izdrl tudi najhujši vihar življenja.
Veliko nedolžnega veselja je preživel naš Mirko v družbi svojega brata in sester, katere je zvesto spremljal pri njihovih poslih, bodisi na paši, bodisi pri poljskih opravkih.
Prišel pa je čas Šolskih let; moral je dejati torej torbico čez ramo, v katero mu je bila nadevala skrbna mati potice, in katero je med potom gredoč z očetom v Šolo pridno Ščipal. Prišedši v Šolo, izroči ga oče učitelju in se poslovi. Prvič v njegovem življenju polotil se ga jo neki neprijetni čut in s solzami v o-čeh je gledal za odhajajočim očetom, nezaupno pa zrl po strani na to novo družbo. Sicer se je pa prav kjnalu privadil novim tovarišem, zvesto poslušal žive nauke svojega učitelja ter postal kmalu eden prvih izmed sošolcev; ljudsko šolo je izvršil izvrstno ter bil od vseh priporočen za nadaljevanje Šol, kar mu je tndi prav ugajalo. Skoro ves Čas je bil tudi strežnik
svojemu katehetu pri sv. maši ter prinesel marsikateri novčič svoji materi domov, da ga shrani. Enkrat pa jo je bil pri svojem učitelju vseeno pošteno skupil; pašel je namreč v prostem času njegovo kravo na pašniku, kjer je stala ČreŠnja, polna lepili, rude-čih plodov, in sline so se mu začele cediti. Ne premišljuje dolgo in — smuk — spleza na drevo ter tlači skrbno kot orehe debele Črešnje v usta in žepe, kravica pa jo popiha med tein v bližnjo koruzo. In joj! bliža se učitelj in od daleč že vpije:
„Mirko! za Boga! Kje pa si? Kaj boš sedaj v koruzi pasel?"
Malo da ni sfrčal iz črešnje na tla, s tresočim glasom odgovarja: „Tukaj sem, pa krave nisem jaz tje nagnal."
„Hitro se mi spravi dol in zavrni kravo, sicer bova pa v Šoli obračunala," se kroga učitelj.
Bolj se krega in bliža učitelj, višje pleza naš Mirko. Končno učitelj sam kravo odžene, Mirko pa zleze iz drovesa ter se s strahom poda. v šolo, kjer se jih je par prav gorklh nalezel.
Vendar jo dobil izvrstno spričevalo ter se pripravljal za odhod v mesto, da se še bolj izobrazi.
II.
Pregovor pravi: Komur Bog kaj posebnega prisodi, tega skuša. Mirko, ali kakor so ga pozneje vedno nazivali, Okički študent, se je hrabro vedel, in dokončal vse nižje razrede z odliko. Pa začela se je tu-ga njegovega življenja. V višjih razredih umreta mu zaporedoma oče in mati in stal jo med tujimi ljudmi brez pomoči, brez strehe, brez tolažbe. V tej grozni tugi se obrne s polno zaupnostjo do Najvišjega, z gorečo prošnjo za odpomoč. In glej! Kmalu se mu ponudi par bogatih meščanov, naj prevzeme njih otroke v
pouk. Z veseljem se je lotil dela, zahajal naprej v Šolo, čeravno je moral mesto zajuterka izvrševati naloge in se za dan pripravljati, 0{X)ldan krompir ali pa fižol vživati, za večerjo pa poučevati otroke, Slo je le. Ko pridejo vojaški nabori, uvrstijo ga med vojake ln mu s tem prerežejo daljno pot. Ves potrt, osamljen, vendar z zaupanjem v Boga, se vrže v vojaško suknjo ter si pribori z dobrim vedenjem naklonjenost svojih poveljnikov.
Bližal se mu je konec vojaške službe, in zopet se ga loti nepopisna obupnost, v kateri mu je že vseeno, živeti ali ne živeti.
Ko tava po glavnem mestu, sliši klicati zvon v cerkev. Prebudi se iz svojih sanj ter stopi zaupno v bližnjo cerkev. V samotnem kotu poklekne ter Vsemogočnemu z gorečo prošnjo potoži svoje gorje, naj ga vendar ne zapusti in mu pokaže pot v bodočnost. Gi-njen in miren zapusti cerkev ter se poda v vojašnico. Ko bi bil prezrl glas zvona, postal bi bil grozna žrt-va umora in ne bi bil doživel radosti, katera ga je čakala v vojašnici.
K njemu stopi desetnik z večjo denarno nakaznico in z listkom od prijatelja, kateri mu naroča, naj lakoj po odpustu pride \ trg N. za uradnika.
„Hvala Bogu!" jo vzdilinil, „rešen sem."
III.
Nekoliko dni pozneje vidimo našega prijatelja v civilni obleki korakati zadovoljno in z vso pogumnost-jo mladega moža v svoj urad, v katerem jo vestno in uspešno posloval, si pridobil naklonjenost okolice ter si ustanovil lastni dom, v katerem je v blagostanju z žono in z otroci srečno živel. Mladi otroci, bili so njegov ponos, čuval jih je do skrajnosti ter vzgojil prav. v krščanskem in narodnem duhu.
—	Baron Bicnerth bo zopet ministrski predsednik. Na Silvestrovo je dobil od cesarja pismo, v katerem mu naroča, naj sestavi novo vlado. Dunajski listi pišejo, da se je Bienerth vsled tega že začel posvetovati z načelniki velikih strank. Grof Stiirkh baje se bo več naučni minister, ampak notranji minister. Nemci silno želijo, da bi ostal Hochenburger Se nada-ije pravosodni minister. Naučni minister bo baje Poljak dr. Glombinski. Tudi Cehi pridejo v novo ministrstvo. Kako bo s S!ovenci in Hrvati, o tem ni še ni4 slišati.
—	Zopet upor. Iz Portugalskega prihajajo vesti, da preti tej deželi iopet upor. Ljudstvo je nezadovoljno s sedanjo vlado, ki je nagnala kralja in naredila iz kraljevine Iji dovlado. Prekucuhi so obetali ijudstvu prej kruh, sedaj pa mu dajejo kamen. Se slabše je ko prej, ker sedaj samo sorodniki in prili-zovalci mogotcev dobhsjo boljše službe. Med nižjim ljudstvom je nastalo vsled takega postopanja vznemirjenje, ki se je polastilo tudi velikega dela vojaštva. Seveda upa odstavljeni kralj Manuel, ki živi v Londonu, da bo potoni takiu novih uporov prišel zopet do izgubljenega prestola.
Mala politična naznanila.
Dne 31. decembra: Listi poročajo, da v kratkem odstopi naš zunanji minister grof Aehenthal. Njegovim naslednikom je določen grof Berchthold, dosedanji poslanik v Petrogradu, kateremu se je posrečilo, zbližati v zadnjem času Avstro-Ogrsko z Rusijo.
—	Srbska skupščina je odobrila z 88 proti 15 glasovom trgovinsko pogodbo z Avstro-Ogrsko. — Italija izstopi baje iz trozveze. V rimskih političnih krogih se govori, da so pripravlja preobrat v zunanji politiki. Italija sklene baje zvezo s Francosko.
Dne 1. januarja: Iz Belgrada se poroča, ^a se sklene štiri nove pogodbe med Srbijo in Avstro-Ogrsko glede na 1. konzulate, 2. pravosodje, 3. zapuščine in 4. na izročitev hudodelcev. — Nemcem so se uprli prebivalci Karolinških otokov v Tihem morju. Pobili so več Evropejcev. — V Perziji se vrše sedaj hudi boji med Angleži in Perzi. Ob Perzijskem zalivu so prebivalci zelo živahno utihotapljali orožje. To so hoteli Angleži preprečiti in so poslali tja svojo vojno ladjo, ki je izkrcala večjo četo vojakov. Nastal je boj, v katerem so izgubili Angleži 14 mož, Perzi 40. V celi Perziji vre. Ministrski predsednik je odstopil, vladar pa se mudi v dunajski okolici m počitnicah in se mu prav nič ne ljubi domov, kjer* ga Čaka le strah pred uporom.
Dne 2. januarja: S Kreto prihajajo vznemirljiva poročila. Iz Kaneje se poroča, da moro izbruhniti vsak čas vstaja. Skoro vsak dan se vrše velika ljudska zborovanja, na katerih se zahteva, da se naj združi Kreta z Grško. Bojevitost v Kaneji je tolika, da hočejo poslati varstvene oblasti skupno grozilno pismo Krečanom. — V Arabiji se Turki še vedno bijejo z Arabci in. v Siriji z Druži. — V Južni Afriki so se uprli Angležem Kafri, Vršilo se je več bojev, v katerih so bili domačini večinomapobiti od Angležev.
Dne 3. januarja: Včeraj ob 11. uri dop. so se zbrali v deželnem dvorcu v Pragi zastopniki vseh deželnozborskili klubov, da določijo predpogoje, pod katerimi bi bilo mogoče zasedanje Češkega deželnega zbora. — Špansko ministrstvo jo podalo ostavko, kralj pa je zopet poveril sestavo novega ministrstva Canalejasu, čegar politični program je odobril.
—	Revolucija v Mehiki traja še sedaj. Revolucionarji sicer doživljajo vedno novih porazov od strani vladnih vojaških Čet, a kakor je videti, ne bo Še tako kmalu miru v deželo.
Razne novice.
* Pri knezoškofu. Na novega leta dan so se poklonili zastopniki mariborskih katoliških društev, za njimi mnogo odi. svetnih gosp. in marib. duhovščina prevzvišenemu gospodu knezoškofu, da jim izrazijo najspoštljivejša novoletna voščila. V imenu duhovnikov, katerih se je zbralo nad 30, je stolni prošt prelat K. Hribovšek ponovil Obljubo vdanosti in
Pa tudi ta sreča ni hotela ostati stanovitna. Živel je v soseski bogat, pa strasten krivovernik, kateri mu je grozno zavidal srečo in začel liki* lisica lovit! obitelj Okičkega v svoje mreže. Ker je bil tudi zagrizen nasprotnik nahoda, med katerim je živel, mu je oče Okički v verskih in narodnih nazorih marsikatero resno, pa odkrito zasolil, kar je Judeža — tarifo so ga imenovali sosedje — napotilo na tihem k maščevanju.
Neko pomlad bila je v trgu birma in vse jo hitelo, pripraviti miloslljivemu nadpastirju dostojen sprejem.
Tudi oče Okički postavlja ob cesti stebre za slavolok. Mimo pa pride Judež in porogljivo namigne: „Pod tem slavolokom so vaš nadpastir ne bo vozil, ker ga bom dal jaz podreti."
Nato Okički zardi, stopi k stebru in ogorčen zar žuga: „Predrzni se žaliti celo faro> nesramnež!"
In sedaj je bil ogenj v strehi.
Boječ se, da bi si nakopal sovraštvo celega prebivalstva na glavo, odkimal je tiho in se zarotil z vsemi silami, se maščevati nad našim junakom.
Kakor pajk, ki prede muham mreže, začel je nastavljati mreže nedolžni obitelji, katero je z najhujšimi zvijačami odtujil lastnemu reditelju; ker je imel Okički še dolg na svoji posesti, vtihotapil se je kot
pokorščine do nadpastirja, od Boga postavljenega, ki so v svojem odgovoru vsem navzočim in ob enem duhovnikom vse Škofije želeli srečo in blagoslov pri izpolnjevanju težavnih stanovskih dolžnosti. Ob enem so napovedali za nastopno leto 1911 škofijski zbor, ki naj dosedanje škofijske določbe spravi v soglasje z odloki provincijalne sinode solnograške leta 1906, in ki naj z ozirom na krajevne razmere uredi izvrševanje najriTHejSih papežkih ukazov o svetem obhajilu, o starosti prvoobhajancev itd. Kot zastavo božjega blagoslova za nove leto so podelili zbranim pred odšlo-vitvijo svoj višjepastirski blagoslov.
*	Duhovska vest. C. g. Alojzij Zamuda je bil dne 1. t. m. inštaliran na župnijo Crešnjevec pri SI. Bistrici.
*	Iz pošte. Poštna oficijala Rudolf Ernstberger in Ludovik Jossek, oba v Mariboru, sta imenovana poštnim kontrolorjem. Poštni pristav Franc Rumpf v Mariboru je imenovan za poštarja v Muti.
Častno občanstvo. Povodom zlate svete maše mil. gospoda opata Fr. Ogradija ga je občinski odbor celjske okolice soglasno imenoval častnim občanom celjske okolice. Te dni je občinsko svetovalstvo z županom GlinŠekom na čelu izročilo gospodu jubilantu krasno izdelan diplom (delo gospoda Benčana), ki v svojih dekoracijah kaže insignije jubilantovega dostojanstva kot infuliranega opata in simbole njegovih čednosti.
*	Še enkrat prosimo vse naše prijatelje, da nam pridobe mnogo naročnikov. Naš list bi ne smel manjkati v nobeni slovenski hiši. Listi so tihi, a najboljši agitatorji. Kakšni listi, taki kraji!
*	Mladeniči! Ko so vas lani zmerjali nemško-liberalni učitelji po posebnih letakih za svinje, obljubila je tudi Narodna stranka in Zveza slovenskih u-čiteljev, da bo ta surov napad javno ožigosala. Do danes nobena Še ni izpolnila svoje obljube. Le Kmečka zveza in njeni listi so se potegovali za vas. Zato pa pridobivajte sedaj ob novem letu svojemu prijateljskemu listu „Slov. Gospodar" novih naročnikov in izpodrinite vso nasprotno! Zob za zob, a tudi prijateljstvo za prijateljstvo!
*	Cesarjevo zdravje. Iz Dunaja poročajo dne 3. t. m.: Cesarju je danes zopet mnogo bolje. Noč je bila mirna, dopoldne je cesar izvrševal navadno državno opravilo. Lahek nahod, ki povzroča lahko draženje grla, bo, kakor se nadeja cesarjev zdravnik, v par dneh izginil in že izgineva,
*	Častiti duhovščini! V smislu okrožnice preč. kn. lav. konzistorija z dne 20. decembra 1910, Št. 5833, so bodo počenši s 1. januarjem 1. 1911 izplačale potom c. kr. poštne hranilnice samo od c. kr. namestni-je nakazane vsote, torej kongrua in remuneracije, obresti od obligacij pa se bodo dobivale kakor dosedaj pri c. kr, davčnih i	_ . ..
*	Nemški nastop. Ce pridejo Nemci med naše slovensko ljudstvo ter ga hujskajo proti lastni veri in maternemu jeziku, se naše ljudstvo zadrži mirno. Ce pa se na nemških tleh zbirajo tamkaj stanujoči, torej domači Slovenci, med seboj, takrat pa pokažejo Nemci vso svojo omiko proti slovenskim sokrajanom. Kočevski Slovenci so imeli na novega leta dan predavanje v izobraževalnem društvu. To pa je kočevsko Nemce tako razjarilo, da so nastopali kot divjaki. Ko so šli slovenski ljudje k predavanju, so jih Nemci suvali in brcali, ostudno jim pljuvali v braz, obmetavali jih z gnilimi jajci, s snegom in z do pol kg težkimi ledeniki in kamni. Mnogo nemške svojati se je preje ojunačilo s Šnopsom, da je lažje pokazalo Slovencem svojo omiko. Slovenci pa so rekli: Vse potrpimo, da zmaga naša pravična stvar! Istina! Mi moramo in bodemo zmagali!
*	Ne bo šlo. Koroški Slovenci se pod vodstvom krščansko-socialnih slovenskih voditeljev krepko gibljejo. Nemci in vlada jim odreka Šole in s tem vsako pravico do izobrazbe. A Slovenci si znajo sami pomagati z živahnim delovanjem v društvih. Seveda jih tudi tukaj preganja ljubezniva vlada, večkrat seveda na naravnost smešen račin. Krščansko-socialna zveza za Koroško je naredila koncem minulega leta poučni tečaj v Svečah. Ko vlada za to izve, pa pride ta-le moder ukaz: C» kr, okrajno glavarstvo v Celovcu razpušča tečaj v Svečah zaradi kuge-slinovke pri
upnik, spravil ljubečo ženo in nedolžne otroke z vsemi grdimi sredstvi v svojo odvisnost, moža pa na kant.
Ko je ta obupno gledal porušeno srečo svoje o-bitelji, svojega imetja, polotila se ga je nepopisna razburjenost, že je zgrabil za smrtonosno orodje, spraviti pa se je hotel poprej z Bogom ter poklekne k zadnji molitvi. Ko pogleda razpelo, strese se, neka nenavadna nadzemeljska moč ga prešine, pogubno orodje vrže od sebe in ginjen moli: „Oče večni, nad oblaki! Odpusti mi, da sem bil omahljiv! Velikokrat si me rešil tug in težav, bodi tudi sedaj zahvaljen za rešitev; spoznam, da je samoumor najgrši čin človeštva, ker v njem izraža človek popolno nesposobnost, boriti se zoper krivice sveta."
Mirno je Okički vstal in iskal novega življenja.
IV.
In našel je Okički Mirko v starosti svoj mir. Okoliščine so hotele, da se mu je vrnila storjena Škoda in krivica popravila, obitelj se ga je zopet oklenila z odkritosrčno ljubeznijo — živel je srečno. Rešila ga je stanovitnost in zaupanje v Boga. Tebi, dra-gi bralec, služi pa naj ta resnična dogodba v pouk, da je dobra odgoja otrok temelj celega življenja, v katerem je pot do prave sreče s trnjem posut,
——* *	;	»M
govedi! Tečaj se je sicer moral razpustiti, a viada si lahko zapomni, da kuga-slinovka ne bo zadrževala koroških Slovencev v napredovanju. Mi gremo naprej, in Nemcev je strah!
*	Vedno odločno. Vsled propadanja liberalnih struj na Slovenskem Stajerju, se dogaja, da se celjski in slogaški liberalci radi primuzajo k našim prireditvam. Proti temu ni posebej ugovarjati. Toda vsega obsojanja bi bilo vredno, če bi se mi glede vsebine naših prireditev ozirali na liberalne goste. Nastopajmo vedno odločno katoliško! Naši nazori in naša naštela naj se prosto in brez strahu razglašajo, in sicer ravno tem bolj, čim bolj nas obiskujejo liberalci, N« liberalce nobenih ozirov! Voditelj francoskih katolikov, Piu3 je pred kratkim izustil te-le besede: Imajo aae za zmernega. Zato si dajte od mene povedati. Predolgo stojim v javnem življenju, da bi še kaj držal na uspehe polovičarskega postopanja. Nič ne pridobimo z molčanjem, nič z bolj ali manj prikritim udaja^-njem, nič s takozvanim taktičnim in spretnim postopanjem, vedno obtičimo pri tem v močvirju. — Rav-najmo se po teh krasnih besedah in bodimo vedne odločni pristaši katoliško-narodne stvari!
*	Kako kmet dela draginjo. V „Slovenca" čita-mo: Natančno dne 22. m. m. se je zgodil nekje na Gorenjskem ta-le slučaj: Mesar je kmetici, ki je prodala prašiče, katere so plačali Še nedavno povprečno po 34 kr. funt žive vage, ponudil 23 kr., in take za njim vsi drugi, češ, če nočeš tako prodati, pa jih obdrži, nam se ni treba zadnje puliti. Zidaj pa pomisli človek, da prodajajo ti mesarji slanino po 95 kr. kilo, meso po 1 goldinar, stane jih p^ funt žive vage 23 krajcarjev. Ce računamo vso stroške, imajo najmanj 50% dobička! Zdaj pa kdo povej, kdaj ima kmet §9% dobička od svojih prodanih pridelkov! — Očividec.
s Socialni demokratje nastavljajo najrazličnejše pasti, da bi vjeli nezavedno delavstvo. Po svojih listih in na shodih se kažejo zaslepljencem kot edini osrečevalci ljudstva, v resnici se jim gre pa le za to, da bi jim napolnilo delavstvo nikdar polne žep«. Kaj si je izmislil nedavno socialno-demokraški mestni svet v Parizu! Sklenil je obdavčiti obisk pokopališča. Vsakdo, ki se pripelje z enim konjem na precej oddaljeno pokopališče, bo moral plačati 2 franka, tisti pa, ki se pripelje z avtomobilom, 3 franke. Letni listki za obisk raznih pokopališč bodo stali po 20, oziroma 30 frankov. — Tako odirajo rdeči osrečevalci ljudstvo tam, kjer imajo večino in moč. Zato proč od rdeče bande!
*	Liberalna stranka v Celju doživlja zadnji čas hude udarce. „Narodni Dnevnik," je zmrznil. Pristaši so izginili. Zadružna zveza je v Škripcih za denar. Zveza slovenskih posojilnic je do vratu v dolgovih. Na vseh koncih in krajih poka in se podira.
Od celjske Zadružne zveze v ljubljansko je prestopila dne 20. decembra 1. 1910 posojilnica t Rimskih toplicah.
*	Argentinsko meso, te dve besedi sta bili preteklo leto bojni klic vseh neprijateljev kmeta. Zahtevali so uvoz tujega mesa, v prvi vrsti argentinskega, ne oziraje so na hude Čase, V katerih se raveokar nahaja naš avstrijski kmet. Toda tudi z argentinskim mesom ne bodo mogli dolgo ugonabljati našega kmeta. Poroča se namreč, da cene argentinskemu mesu ne bodo padale, ampak Šle kvišku. Po cenitvi leta 1908 se je v zadnjih desetih letih zvišala cena z» argentinsko govedo za 50 odstotkov. To vspenjanje cen na kvišku še ne nazaduje. Vrhu tega pa trgovci, ki izvažajo argentinsko meso, ustvarjajo med seboj kar-tele (zveze) in tako umetno dvigajo cene.
*	Slinovka. Kakor poroča poljedelsko ministrstvo, je v Avstriji po slinovki (kuga v gobcu in na parkljih) okuženih že 3316 krajev, na Ogrskem pa 5019 krajev. Skoda, ki doleti vsled tega živinorejce, utegnila bi znašati 50—75 milijonov kron. Za one živinorejce, katerim je živina poginila, ali so jo «orali zaklali, bo neobhodno potrebna državna podpora.
*	Tečajj za izobrazbo revizorjev za živinorejske zadruge. Deželni odbor kranjski priredi na mlekarski šoli na Vrhniki od L do konca februarja 1911 štiritedenski tečaj za izobrazbo revizorjev za živinorejske zadruge. Sprejme se 10 gojencev, ki bodo za časa tečaja dobivali brezplačno hrano in stanovanje. Prosilci morajo imeti nekoliko znanja o živinoreji, fcar naj po možnosti dokažejo s potrdili živinorejskih zadrug, občinskih uradov in morebitnimi drugimi izpričevali. Prošnjam je priložiti tudi domovnico i« šolska izpričevala. Prošnje je vlagati do 10. januarja 1911 na deželni odbor, in sicer, kjer so živinorejske zadruge, potom poslednjih. Tudi Štajerci se sprejmejo.
*	Vlnlčarski tečaj prirodi Kmetijska Šola na Grmu za mladeniče iz vinorodnih krajev, ki se hočejo praktično izvežbati v vseh potrebnih vinogradniških in trtičnih delih. Tečaj bo trajal od 15. februarja do 31, oktobra t. 1. Sprejme se Šest učencev v starosti od 16 let naprej. Viničarski učenci dobe brezplačno hrano in stanovanje in v denarju po 10 K na mesec. Prošnje, katerim je priložiti krstni list ali pa domovnico, je vložiti pri ravnateljstvu Kmetijske Šole na Grmu, poŠta Kandija na Kranjskem do 15. jantarja 1911. Sprejmejo se tudi mladeniči iz Štajerskega.
*	KletarskI tečal se bo vršil na deželni sadjarski in vinarski Šoli v Mariboru od 6, do 11, svečana t. 1. Pogoji za vsprejem so razvidni iz inserata.
*	Podporno društvo organistov naznanja vsem onim udom, ki Se niso prejeli knjižic, da so knjižice že došle in jih bodo v kratkem udje prejeli. Ako bi kateri ud po pomoti knjižice ne dobil, naj se ot>rne na predsedništvo podpornega društva.
*	Slov. kat. Izobraževalno društvo „Straža" vabi na občni lbor, ki se vrši v nedeljo dne 8 januarja 1911, ob pol 7. uri zvečer v društvenem lokalu (VI. Wallgasse 2") Po končanem sporedu »ledi prosta zabava. Člani labko poravnajo droštveno članarino; vse Bomiš-Ijtnike, ki še niso člani, pa uljndoo vabimo, da pristopijo — Z ozi-rom n» tesne društvene prostore imajo prUtop k občnemu zboru pred-vB«m člani; v kolikor je mogoče, se«e tudi vsi prijatelji društva. Z društvenim pozdravil	Odbor.
•	Za „Slov. Stražo" je Marica Travnerjeva iz Braslovč kct novoletno darilo dar. vala ilOOO znamk Večje število zoamk s a darovala tudi mariborska gimnazijca Anton Radanovič in Alojz Vimpolšek. Hvala lepa I
Strašen umor.
.J aren i n a, dne 3. januarja 1910.
Danes zjutraj so našli na okrajni cesti v bližini 'Jarenine mrtvega zvestega našega somišljenika posestnika Jakoba Danko z razklano glavo. Nesrečnež je imel odpet telovnik: oropan mu je bil denar, okrog 300 K in žepna ura. Truplo je bilo vse krvavo. Glava je bila očividno razklana od sekire na dva dela,
Umorjeni Jakob Danko je prodal mesarju Cel-cerju v St. Ilju v Slov. gor. telico. V ponedeljek, dne 2. t. m. je gnal prodano živinče v St. Ilj. Ko se je vračal proti večeru domov, se je v Očkerlovi gostilni blizu Jarenine oglasil in spil merico vina. Trezen kot vedno je nadaljeval ob 8. uri zvečer pot proti domu. Kakih 10 minut nad Jarenino je ob okrajni cesti mal gozdiček v bližini župana gospoda Lorberja, Pod tem gozdičkom je gotovo napadel morilec-ropar ubogega Dankota od vzadi, in ga moral z veliko silo mahniti z ostro sekiro po glavi
Ko je izvedelo ljudstvo za ta živinski čin, se ga je umevno polastilo velikansko razburjenje. Tru-moma so hodili gleaat ljudje umorjenega. A mislimo si šele strah uboge žene umorjenega, ki je zastonj nestrpno pričakovala vrnitve moža.
Orožništvo, ki je bilo o žalostnem dogodku takoj obveščeno, je stražilo umorjenega na licu mesta do danes večera, ko je prišla iz Maribora sodnijska komisija.
Kdo je izvršil ta peklenski čin, o tem se sedaj ne ve še nič gotovega Na novo padli sneg je izbrisal namreč vsako sled. Pač pa se govori, da je slišala neka deklica, kako je neki tuji mož povpraševal Dankota, kam žene telico. Sumi se, da je ta neznani mož v zvezi z umorom. Upati je, da nesrečni morilec ne uide roki pravice.
* * *
Včeraj smo dobili iz St. llja naslednje poročilo:
Morilca, ki je umoril Dankota, so sinoči, dne 3. t. m. prijeli, in sicer v osebi nekega uslužbenca ja-reninskega peka. Uro umorjenega je prinesel k urar-ju, ki jo je spoznal. Našli so tudi denar. Morilca so danes, dne 4. t. m. odvedli orožniki v Maribor,
Mariborski okraj.
„Za pravdo in srce." Telovadni odsek Orel v Mariboru vabi na gledališko predstavo, katero priredi dne 6. januarja 1911 v društvenih prostorih Katoliškega delavskega društva v Mariboru, Flösserg. Štev. 4. Igra se „Za pravdo in srce." Žaloigra v petih dejanjih. Spisal Anton Medved. Začetek ob uri zvečer. Blagajna se odpre ob 547. uri zvečer. Med dejanji svira veteranska godba. Vstopnina: sedeži I. vrste 2 K, 2.-5. vrste 1 K, 6.-10. vrste 60 vin., ostale vrste 40 vin. Stojišča 30 vin. Otroci pod 14 leti nimajo vstopa. V dvorani je prepovedano kaditi. Cenjene dame se opozarjajo, da je prepovedano obdržati med predstavo klobuk na glavi.
Maribor. Mestni vikar častiti gospod Fr. Si-monič je nevarno obolel. Priporoča se v molitev!
m Maribor. V nedeljo,* dne 8. t. m. ob '/28. uri zvečer se uprizori v „Nar. Domu" igra „Svet brez mož".
Okrajni zastop. Vest liberalnih' celjskih listov, da bodo volitve za okrajni zastop mariborski že meseca januarja, je neresnična. Pač pa bodo kmalu razpisane volitve za okrajni zastop slovenjebistriški.
m Hoče pri Mariboru. Na novega leta dan popoldne smo imeli Hočani zabaven popoldan. Po popoldanski službi božji smo se zbrali v prostorih gosp. Jožefa Rojka star., kjer smo imeli priložnost, poučiti se o zadružništvu in o pomenu ljudskega štetja. Udeležba je bila sicer povoljna, a lahko bi bila še večja. Po končanih govorih se je nabralo za „Slov. Stražo" 10 K. Le tako naprej, in videli bomo kmalu, koliko da zmoremo. Glejmo, da stori vsak v tem tako važnem trenotku svoj moški korak, in potem se bodemo zopet v kratkem kaj več pogovorili o naših hočkili izobražencih. Torej na skorajšnje svidenje! — Hočan.
Sodiiijski uradni dnevi za občine Sv. Lovrenc nad Mariborom, Kumen, Rotenberg, Legen pri Ribnici, Recenjak, Cinžat in Grajt so razdeljeni za leto 1911 tako-le 4. januarja, 1. februarja, 1. marca, 5, aprila, 3. maja, 7. junija, 5. julija, 2. avgusta, 6. septembra, 4. oktobra, 2. novembra in 6. decembra. Vršijo se od 12. ure opoldne do 3. ure popoldne v občinski pisarni trga Sv. Lovrenc. — Sodnijski u-radni dnevi za občine: St. Jurij ob Pesnici, Zgornja Sv. Kungota, Plač, Spičnik, Slatinek, Svičina in Vrtički vrh so razdeljeni za leto 1911 tako-le: 12. januarja, 9. februarja, 9. marca, 13. aprila, 11. maja, junija, 13. julija, 10. avgusta, 14. septembra, 12.
oktobra, 9. novembra in 14. decembra. Vršijo se od !'210. ure predpoldne do HI. ure popoldne v občinski pisarni Zgornje Sv. Kungote. Tozadevni razglas, ki je nabit med razglasi pri okrajni sodnfji v Mariboru, je za prve občine dvojezičen, za druge pa samo-nemški. Tako postopajo uradi, ki bi morali biti enako pravični nasproti Slovencem in Nemcem. Daleč smo prišli!
m Sv. Marjeta 11. P. Dne 24. decembra odpravil se je 381etni oženjeni čevljar Matej Ilešič z doma po opravkih v sosednjo župnijo Sv. Ruperta, a se ni več vrnil. Ob 10. uri zvečer istega dne je bil še zadnjič videti v S. gostilni v Močni; od tam se je, ne sprejemši ponudbe, da bi ondi prenočil, odpravil v j.recej temno noč ter izginil brez sledu. Šele za šest dni, dne 31. decembra so našli njegovo mrtvo truplo v — Pesnici. Alkohol je bil zopet ona slepi?na luč, za katere goljufnim svitom grede je nesrečnež zabredel v temni noči v globoko brezno, v naročje smrti!
m Jarenina. Na novega( leta dan vršil se je občni zbor našega Bralnega društva. Prijetno razpoloženje je vladalo med navzočo množico med odboro-vim poročilom o društvenem delovanju, kajti sprevideli smo, da društvo popolnoma ustreza svojemu namenu. Iz poročil posnamemo, da je Štelo društvo v pretečenem letu 109 udov, prebralo se je 884 knjig, dohodkov je bilo 578 K 40 vin., izdatkov pa 504 K 76 vin. Priredila se je o priliki 201etnice Bralnega društva velika veselica, več mladeniških ter en dekliški shod. Tekom leta se je društveno knjižnico vzorno uredilo, nakupilo se je mnogo knjig, najnovejše se pa še takoj naročijo. V novi odbor izvolili so se ob tej priliki pravi stebri naše fare, in sicer kot predsednik g. Franc Sekol, Podpredsednik Franc Roškar, tajnik Franc Spari, njegov namestnik Mihael Sekol, blagajnik Franc Jančič, njegov namestnik Alojz Drozg, knjižničarja M. Flakuš in Jan. Breg; odborniki gg.: Anton Lorber, Leopold Supanič, vlč. g. dekan Cižek, Franc Potrč ter Jurij Kristl. Želimo temu prekoristnemu društvu še nadalje mnogo uspeha,
m Sv. Martin pri Vurbergu. Kot vojak sem šel s „sabljico prepasano" na božične počitnice k svojim ljubim starišem, a med potjo se oglasim v neki gostilni N. N. pri Sv. Martinu. Ko sedim pri krepčilni kapljici, se začudim, ko zagledam utrujene od dolgega pota, koga: Ptujske umazane cunje giftne krote so priromale k temu gostilničarju v mnogih iztisih prosit prenočišča; a gostilničar, poštena duša, jih sprejme hladnokrvno . . , Dobro je vedel, da so prišle kalit mir dobrim in poštenim Šentmartinskim župljanom, ter jih je takoj brez sodnika obsodil, in sicer v luknjo. Torej giftne krote marš v luknjo! Take umazane cunje prebirajo le brezverski, duhovnikom in cerkvi nasprotni ljudje; upamo, da ne bo dolgo, da bo zadnji korundič moral pri nas lakote poginiti, kajti ljudstvo postaja zavedno. List, ki na eni strani piše „sveta noč", na drugi pa goji sovraštvo do cerkve in duhovnikov, tak propali list ne spada v pošteno krščansko družino; zatorej pogumno na delo, proč z giftno kroto ter si naročimo poštene krščanske časopise „Slov. Gospodar", „Straža", „Slovenec", „Bogoljub" itd.
111 Sv. Lenart v Slov. gor. Dne 27. decembra 1910 se je ustanovila tukaj Kmetijska podružnica, ki Šteje že sedaj okrog 80 udov. Za predsednika je bil izvoljen gosp. Korošec Matija iz Spodnjega Porčiča, v odbor pa sledeči gg.: Kraner Franc iz Zamarkove, Pečovnik Vilko iz Gočove, Lorber Franc od Sv. Ruperta v Slov. gor., Skamlec Alojzij iz Zamarkove, Suman Jožef iz G. Žerjave, in France Makso Krarn-bergar iz Sv. Lenarta v Slov. gor. C. kr. kmetijsko družbo sta zastopala višji tajnik gosp. Juvan in tajnik gosp. Franjo Holz. Slednji je v nad poldrugour-nem govoru razložil pomen in potrebo kmetijskih podružnic za kmeta. Podružnica ima že sedaj obljubljenih 8 brizgalk proti peronosperi, dve brizgalki za drevje, ter za polovično ceno travniške brane in čistilnike za zrnje itd. Kmetje, vstopite v kmetijsko podružnico !
m Makole. Neizprosna smrt nam je tukaj dne 20. m. m. pobrala predragega mladeniča Franca L011-čarič, šele v 18. letu njegove starosti. Pokojni je bil ud Marijine družbe, raznih cerkvenih bratovščin, kakor tudi ud tukajšnje vrlo napredujoče narodne godbe. Kako zelo je bil pokojni priljubljen, je kazal njegov pogreb, katerega so storili kolikor mogoče slovesnega gosp. svetnik, tukajšnji župnik Mihael LendovŠek, s liomočjo gosp. kaplana J. Geratič, soudje narodne godbe, pevci in ogromna množica ljudstva. Sploh se lahko reče, da Makole takega pogreba Še niso videle, posebno, ker je tukaj nastopila naša godba, prvič ob taki priliki. Ljubi Bog naj tolaži žalujoče stariše, sestre, brate in sorodnike, vsem pa, ki so pripomogli k slovesnosti pogreba: srčna hvala! Počivaj v miru!
m Studenice pri Poljčanah. Naše Bralno društvo je imelo na Štefanovo svoj občni zbor, ki je bil tako mnogoštevilno obiskan, kakor Še nikdar poprej. Predsednik gosp. I. Pvešern otvori zborovanje, pozdravi došle zborovalce ter želi mnogo božjega blagoslova današnjemu zborovanju. Nato je sledil slavnosten govor gosp. dr, Kovačiča v Mariboru, katerega so ljudje z velikim zanimanjem poslušali. Govoril je o važnosti, koristi in potrebnosti ter nalogah bralnih društev. Spodbujal je k ljubezni do domače
grude. Naša zemlja je bogata, zato si jo hočejo osvojiti lutrovci, kateri že v ta namen k nam sem pošiljajo svoje pastorje. Podpredsednik gosp. župnik I. Cede se je ob koncu g. govorniku primerno zahvalil ter govoril o podrobnem delu domačega bralnega društva. Spodbujal je k štedenju ter krepkemu razvoju „Čebelice". Tajnik g. Kitek S. je v kratkih, a jeder-natih besedah označil razvoj 14 let obstoječega bralnega društva, navduševal zlasti mladino za obilni pristop k istemu. Končno se je izvolil sledeči novi odbor: Kitek S., predsednik, gosp. Cede I. podpredsednik, Kodrič A. blagajnik, Švagan I. tajnik, Tnrln \. tajnikov namestnik, PreŠern 1., Kodrič i., 1'intar i
Žgajner Fr., odborniki.
m Sv. Krit pn ■arlb«ru. Prihodnjo nedeljo, 8 t m. po ve-čemicah prirrdi tukajšnjo bralno društvo v ivezi s podružnico „Slov. StraSe" v hiši Jožefa Maček na Šobru št 8 »eselico z gledališko predstavo „Jeaa nad petelinom in kes" V odmorih poje me-an zber Kri-ževčani in Bosedje kd r se boče zopet enkrat pošteno zabavati in nasmejati, naj ne zamndi te priložnosti in zanesljivo p ide k t*j prireditvi 1 Vstopnina znaša 40 vin. K mnogobrojni o delež »1 vabita uljudne
odbor».
m Kmet. podružnica za St. Anton In Sv. Andraž t Slov. |.
sklicuje svoj tedni onem ztor na nedeljo dne H januarja t. 1. po rani maši v šolo Po letnem piročilu se bo vplačevala udnina, vpisovali novi ndje, sprejemala naročila za razna semena in druge kmetijske potrebščine V ak stari član naj se gotovo udeleži, kakor tudi tisti, ki želijo k podružnic pristopiti. Ako bi bil kdo ia posebnega vzrok» zadržan, naj pošlje ndn no s kakim znrneem, ker se zavolj rednega prejemanja stroko?»-lista število članov mora kolikor mogoče hitro ob nov: m letu doleč ti. Z»to vabi k obilni udeležbi	odbor.
Sv. Jurij t Slo t. gor. Kmeti ska podružnica bo imela svoj redni občni zb r z ob čajnim vsporedom dne 6. januarja 1911, t. j. na Kraljevo po rani službi bo*ji v g stilni g. Fr Krajnca Imeli bomo kot goi omika tudi g. Fr Holca, slov. tajnika c. kr. kmet. d uibe v Gradcu Ued navadnim vspoielom se bo tudi pobirala u-dnina kakor tndi se bodo sprejemala naročila za selena itd. Radi važnosti vsporeda se vabire vsi stari pa tndi no«i ndje in drugI, da se v obilnem številu udele ite tega zborovanja.
m St. Lovrenc nvd Mariborom. Vabimo na veselica, katero prirede sl< venska draStva v nedelj<\ ». januarja 1911 v velikem saloni pri g. Kodrn prej Ratej) v trgu Vspored: 1. „8trahovi". Igra enndejanka za žemke. 2 Deklamaei;e 8. Petje 4 „Rudeči nosovi*. Burk* za moške. B. „Oiveta" Šaljiv prizor. 6. Šaljivi ribji lov. Začetek ob pol 6. ari 'večer. Vstopnina za osebo 60 vin
m slot. Bistrica. V nedeljo, dne 16. januarja ima naše ia-obraževaloo dru*t'o svoj občni »bor v dvorani hotela „Avstrije". Ker je to prepotrebno društvo v ninolrm prvem letu svojega delovanja pal toliko storilo, da lahko a veseljem in nekim opravičenim ponosom daje odgovor javnosti, zato se trdno nadeja, da tudi na občnem zbora ne bo manjkalo nobenega našega prijatelja. Pridite torej dne 16. t a. po večernicah v hotel vsi prijatelji n-še zavedne kmečke mladine, da se tudi vi zopet ogrejete ob njenem ognjiščn, ter z njo navdaftito aa vite, kar je naši rolad ni dobro in sveto. Na občnem zboru gotori dr. Hobnjec iz Maribora.
Ptujski okraj.
p Ptuj. Uradni dnevi c. kr. okrajnega glavarstva v letu 1911: A. Za sodni okraj ormoški: V sredo, dne: 18. jan,; 1. marca; 12. aprila: 31. maja; 19. julija; 13. septembra; 8, novembra, in 20. decembra v občinski pisarni v Ormožu, vsakokrat z začetkom ob 8. uri dopoldne. — B. Za sodni okraj rogaški: I. v četrtek dne: 19. januarja; 2. marca; 13. aprila; 18. maja; 22. junija; 27. julija; 24. avgusta; 28. septembra; 2. novembra in 14. decembra v gostilni „Pri pošti" v Rogatcu, vsakokrat z začetkom ob 9. uri 30 minut dopoldne. — II. V petek dne: 23. junija; 28. julija, in 25. avgusta, v občinski pisarni v zdravilišču Rogatec Slatina, vsakokrat z začetkom ob 9. uri dop. — V Ptuju se vrše uradni dnevi v prostorih c. kr. o-krajnega glavarstva vsako sredo n, vsak petek. Ob drugih delavnikih ter ob nedeljah in praznikih so, iz-vzemši nujne slučaje, ne posluje s strankami.
p Ptujski sejmi so sedaj urejeni tako, da se v r-Ši vsak prvi in tretji torek v mesecu sejem za govejo živino in konje, vsako sredo pa sejem samo za svinje.
p Iz Ptujskega polja se nam piše: Med Sv. Barbaro v Halozah in Ptujem vozi vsak dan pošta, ki zbira, oziroma prevaža pošto pri nabiralnikih v Stojncih, Bukovcih in Markovcih. . Da ne more vsak dan točno prihajati, to Še ne bi toliko zamerili, da je pa poštni voznik iz mesta velikokrat sladko ginjen in potem skozi vasi na kozlu razteguje „Štajerca" in poskuša „buchštabirati", to je naravnost nedopustno. (J. c. kr. poštni vodja pri Sv. Barbari naj spravi takoj tega človeka v red, sicer se bomo pritožili na c. kr. poštno ravnateljstvo.
p Zabovei pri Ptuju. Umrl je dne 27. dec. 1910 Jožef Simenko, odličen kmet naše občine; bil je več ko 12 let župan, odbornik itd.; želodčni rak mu je prejedel nit življenja. N. v m. p.!
p Prvenci pri Ptuju. Na novega leta. dan je v miru zaspala po dolgotrajni bolezni Marjeta Žnidarič, žena pridnega mizarja, kateremu zapušča 4 male otroke. Težko se je ločila od tega sveta pri pogledu na male otročiče, katerih najmlajši je komaj 1% leta, in najstarejši 9 let star. Bog ji daj večni mir!
p Veteransko društvo pri Sv. Miklavžu ima še vedno nemški poveljni jezik, čeravno so njega kolovodje najzagrizenejši narodni naprednjaki. No, pa saj je znano, da je Šiajercijanec in narodni napred-njak ena in ista žalostna figura! Pohvalno moramo omeniti, do so med njimi možje, ki jim to nikakor ne ugaja, Toda poveljnik „slavnoznani" Nemec g. Masten, jih zna kunštno miriti. Pravi se jim, da na zastavi — ki jo bodo baje svoj čas imeli — ne bodo smeli imeli c. kr. orla, če se bo slovenski poveljevalo. Budalost! Kakor da In veteranci-Slovenci ne bili avstrijski državljani! Svetinjskemu veteranskemu dni-
Na kraljevo 6. t. m. vsi k predstavi žaloigre „Za pravdo in srce". Vrši se v dvorani Flossergasse št. 4. Začetek ob pol 8. uri zvečer.
,štvu se ni dolgo blagoslovila zastava. Tedaj se je pa pravilo našim veterancem, Ida to zategadelj ne, ker imajo slovenski poveljni jezik. Ce hočejo torej imeti Miklavževčarji zastavo, morajo korakati po nemški komandi. Zdaj pa imajo Svetinjčani že zdavnaj blagoslovljeno svojo krasno zastavo, čeravno je društvo slovensko in njega poveljnik odločen narodnjak. Mik-lavževsk.o društvo pa je Še nima in bo tako dolgo brez nje, dokler bodo imeli prvo besedo dosedanji voditelji. Sicer pa v društvu močno vre zaradi povelj-nega jezika. Mošt pri vretju vrže nesnago pod sebe ali pa tudi iz soda. Vi miklavževski veteranci pa pokažite pri prihodnjem občnem zboru toliko samozavesti, toliko narodnega poi jsa, da vržete ob tla in iz društva tiste, ki so društvu samo v kvar in. sramoto. Izvolite si v načelstvo može-poštenjake, narodnjake, da ne boste v posmeh vsem pametnim ljudem, in da vas ne bodo sosedna narodna društva bojkotirala! Proč z nemškutarstvom, potem bo pa vsak rad pripomogel, da Čimprej dobite svojo zastavo!
p Sv. Miklavž pri Ormožu. Z novim letom smo dobili pri nas orožniško postajo. Ali je potrebna pri nas ali ne, o tem se da seveda govoriti. Slovesna o-tvoritev postaje je bila na starega leta dan. Ob /410. uri je bila služba božja. Potem je bil nuiogoobiskan skupen obed v čast novodošlim gg. orožnikom v prostorih gospoda. Simoniča. Vse drugo bi nam še ugajalo, Škandal je le to, da nam je slavno c. kr. orožniško poveljstvo poslalo može, ki niti slovenski ne znajo. Proti takemu postopanju pristojne oblasti najodloč-nejše protestujemo ter zahtevamo takojšnje spremembe. Sv. Miklavž ni v „rajhu"! Slavno občinstvo pa pozivamo, da se nasproti gg. orožnikom poslužuje izključno le slovenskega jezika.
p Sv. Trojica \ Halozah. V minolem letu 1910 se je izvršil v tukajšnji župniji sledeči preobrat med farani: Svetlobo sveta jih je zagledalo 149, dolino trpljenja pa jih je ostavdo 89, 24 parov se je izneverilo samskemu, oziroma vdovskemu stanu. - V lanskem letu se je čitalo v naših časnikih, da so se prirejali po naši ožji slovenski domovini mladeniški, oziroma dekliški shodi. Kaj pa je z našo trojiško mladino? Saj sedaj, ko nam je novo leto prijazno pomolilo svoj obraz, se vzbudi in poglej, da. se je luna neotesanosti morala drugod že umakniti svetlim žarkom, solnca izobraženosti in napredovanja v dobrem. Ti pa hočeš še spati? Vstani in začni delati tudi ti po vzgledu drugih! Ce ga Še nimaš, naroČi si „Naš Dom", in beri ga, da bodeš videl, kako napredujejo povsod. Zato ti pa zakličem z mladino Slov. gor.: Zapusti sedanjo pot in ne izpostavljaj se zanjkam hudobnega sveta. Pa preidem od tebe, mladež, in se obračam do tukajšnjih gospodarjev. Kaj, ko bi vaše domove sedaj ob novem letu posetil v večjem številu „Slovenski Gospodar". Opustite objem litra in „frakelca", ter se o-klenite naših katoliško-narodnih časnikov, osobito „Straže". Bojim se ostrih Škarij urednikovih, pa prosim, imejte potrpljenje z menoj, ko se hočem Še spominjati naših haloških mamic. Prav toplo priporočamo vam materam, osobito Še tistim, katere so pred kratkim podale roke v zvezo za življenje, da. si naroče „Krščanski Detoljub". Iz tega, sicer majhnega, pa bogatega lista po vsebini, bodete črpale bisere zlatih naukov, kako vzgajati vaše ljubljenčke. Obilo vspeha temu dopisu želi — trojiški faran.
p 8v. Orbtn pri Ptniu. Tukajšnje gosp. bralno dmštvo priredi dne 15. t. m. poučno preda arije v čitalniški sobi. Na dnevnem reda je predavanje o nekem važnem kmečkem vprašanju. Vsi udje in prijatelji bralnega draštva so iskreno vabljeni.
p Sv. Marko niže Piuja Bralno društvo Sv. Marko niže Ptuja ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 15. januarja po večernicah v šoli z navadnim vsporedom. K obilni udeležbi vabi odbor.
p Št Jani na Drar. polju. Slov. kat. izobraževalno društvo ima dne 16. januarja t. 1. po večernicah občni zbor, volitev norega odbora.
p Vnrbarg. Gosp izobraževalno društvo ima na dan sv. Treh Kraljev popoldne ob pol S uri svoj letni občni zbor t stari Soli. Na dne» nem reda so poročila društvenih fankc'jonarj»v, gorori domačih fantov, deklamacije in petje K najcbilnejši udeležbi vabi odbor,
p St. Balfenk pri Sredličo. Bralno društvo „Lipa" priredi 6. prosinca v šolskih prostorih veselico s prosto zabavo pri g. Galiču. Predstavljali se bodete šaloigri „Ne kliči vraga" in „Matast muzikant". Začetek ob 6. uri zvečer, čisti dobiček je namenjen ubogi Šolski mladini- K obilni udeležb, vabi	odbor.
Ljutomerski okraj.
1 Ivanjci. Zopet je-preteklo eno leto, in moder gospodar je naredil čez to leto račun; morebiti je radoveden tudi kateri čitatelj našega „Slovenskega Gospodarja", kak je račun naše občine. Z njim smo lahko pač vsi zadovoljni. Res, da smo imeli zadnja leta velika plačila, med drugim smo morali staviti tudi novo šolo. Kljub temu pa smo že predlansko leto znižali občinske doklade za 10 odstotkov. Pretečeno leto smo si pa postavili novo občinsko vago in znižali zopet občinske doklade za 10 odstotkov. Iz tega se vidi, da imamo dobrega občinskega predstojnika, kateri nam je obenem kot načelnik okrajnega zastopa gornje-iadgonskega znal pridobiti od več krajev podpore. Veseli nas, da imamo takega predstojnika, ki materinega jezika še ni nikdar zatajil, pa. tudi vere ni izgubil. Na takega se sme zanesti občina in volilci.
1 Cesanjevcl pri Ljutomer«. Naše bralno društvo bode imelo svoj redni občni zbor v nedeljo dne 8. prosinca v šolskih prostorih. Začetek točno ob 2. uri popoldne. K obilni udeležbi vabi uljudno
odbor.
Slovenjjraški okraj.
Slovenjgradec. S. K. Z. priredi v nedeljo dne 22. t. m. pri nas politično zborovanje. \VrSi se ob 10. uri dopoldne v Narodnem domu. Poročat prideta dr. Korošec in dr. VerstovŠek.
s Šoštanj. Tukajšnje Bralno društvo je imelo na novega leta dan svoj letni občni zbor. Predsednik č. g. Krošelj je podal letno poročilo, iz katerega je med drugim razvidno, da šteje Bralno društvo okoli 170 članov, največ članov mladinskih zvez. Navzoč je bil tudi znani govornik F, Zaje iz Skal, ki je pojasnjeval, čemu so bralna in izobraževalna društva, in je navduševal zlasti mladino h krepkemu delovanju. Nikar se ne ustrašite, tako je svaril, nikar se ustrašiti tistih, ki smatrajo organizacije mladih ljudi, izobraževanje v društvih, govorniške vaje, za nepotrebno novotarijo. Časi so taki, da tega ne smemo o-pustiti, treba je braniti vero, braniti narod, treba je skrbeti za gospodarski napredek. Zato pa je treba resnega, vstrajnega in skupnega dela. Potem se je izvolil odbor, in sicer tako-le: Predsednik Val. Kro-pivšek, podpredsednik Fr. Medved, Tajnik Martin Koren, tajnikova namestnica Ivana Medved, blagaj-ničarka Pavlina Ravlen, knjižničarja 'Jernej Turk in Martin Hrastnik, odbornika ,3ožei Zaje in Polona Stropnik. Sklenila se je tudi majhna, času in razmeram primerna sprememba pravil. Končno se je izrekla še zahvala dosedanjemu voditelju in predsedniku č. g. Krošelju, kateri hoče tudi za naprej še po močeh sodelovati v bralnem društvu; ravno prihodnji praznik Sv. Treh Kraljev je namenjen kazati skiop-tične slike iz svete dežele, g. kaplan Luskar iz Skal pa nam bo popisoval svoje romanje po sveti deželi. Upamo pa tudi, da bodo tudi člani, posebno odborniki, pridno sodelovali, kajti le tako more kako društvo prospevati. Z veseljem smo opazili, da so se mladeniči in dekleta udeležili zborovanja v prav obilnem Številu, želeli bi pa, da bi se tudi motje ne odtegovali društvenemu delovanju, saj bo gotovo tudi njim v prid.
s Ribnica. Kdo bi si bil mislil, da se bode veselica tukajšnjega Kmečkega bralnega društva dne 26. decembra tako izvrstno obnesla. Bili so gostje od blizu in daleč, kakor iz Vuhreda, Slov. goric, Celovca, Gradca itd., pogrešali smo pa nekatere, kateri navadno pridejo. Menda je bila zima prehuda, kaj?! Primeren je bil govor o ljudskem štetju in narodnosti. Vso hvalo pa zaslužijo izvrstni igralci. Igrali so kakor vajeni vsakdanji igralci burko „Mutasti mnzikant" in Šaljivi prizor „Zamorec". Presenetil pa nas je začasno sestavljen mešani zbor s svojim lepim petjem. Slava vrlemu predsedniku Bralnega društva in vsem, kateri so k slovesnosti kaj pripomogli!
s Marnberg. MarnberŠke mladenke so dne 26. decembra minolega leta napravile prav lepo veselico s petjem (Oj hišica očetova; Hej Slovenci!); z dvema deklamacijama (Slovenka sem. Oljki); z dvema govoroma in šaljivo igro „Cašica kave". Vse točke so izvršile prav dobro. Najbolj so se odlikovale Terezija Skurnik, lansko lefo še šolarca v nemški šoli, ki je izvršila svoje točke nepričakovano dobro. Terezija Kolar in Justina Virtič, ki sta s svojimi glavnimi vlogami pri igri in svojima govoroma, Terezija Kolar pa Še posebej z izvrstno deklamacijo „Oljki", pokazali navzočim, da marnberške mladenke niso tako nazadnjaške, kakor si misli marsikedo. Gosti iz Vuhreda in menda tudi iz Remšnika, se nismo mogli naču-diti spretnosti in sposobnosti marnberških deklet, ker dobro poznamo njihove težavne razmere, katere je v primernem pozdravu omenila mladenka Terezija Ko- # lar. Skoda, da, se nepoklicani slovenski faktorji na ' eni strani niti ne ganejo, na drugi strani pa bodo menda tako dolgo odlagali, da bo že prepozno. Zato pa, marnberške mladenke, le same se izobražujte 'in navdušujte, držite močno skupaj, ker v združenju je moč, katere se bojijo sovražniki. S svojim lepim vzgledom bodete gotovo vzdramile mladeniče, ki bodo začeli po malem"kobacati na pot izobrazbe. Na svidenje pri skorajšnji mladeniški veselici! Lepa hvala vam, da ste nam napravile tako izvrstno zabavo!
s S Stanj. Bralno dmštvo priredi občni zbor na novega leta dan ob 3. uri popoldne z običajnim vsporedom v cerkveni hiši.
8 Velenja. Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Smart-nem pri Velenja ima drugo nedeljo po sv. Treh Kraljih to je 15. jan. popoldne po večernicah svoj redni občni zbor v društvenem domu. Vabljeni ste vsi ndje društva, pa tudi vsi, ki se zanimate za društveno gibanje v Šaleški dolini.	Odbor društva.
Konjiški okraj.
k Konjice. Pri vlaku na kolodvoru v Konjicah, ki odhaja ob 1. uri popoldne v Poljčane, se je ponesrečil na Silvestrov dan 45-letni zaviraČ Jožef Savič od Sv. Duha, Ko je hotel skočiti med vožnjo z vlaka te ozkotirne deželne železnice, mu je izpodrsnilo, ter mu je Šel vlak preko desne noge. Umrl je v treh minutah vsled izkrvavenja. Truplo so prenesli v konjiško mrtvašnico. Savič je bil oženjen in oče nedoraslih otrok.
k Gornje Zreče. Srne se redkokeclaj zaletijo v naš kraj. Oni dan je pa neki lovec usmrtil dve srni z enim strelom. Ko je bil priobčil izredno zadevo svojim tovarišem, mu niso hoteli verovati, toda neverni-ki so se hitro prepričali o resničnosti.
k Brezje. Tu je umrla vdova Marija Potočnik, dobra mati ubožcev. Kot posestnica je ob času volitev podpirala krščansko stranko.
k Radanaves. Vodstvo tukajšnjega premogovnika je preselilo svojo pisarno od tukaj v Konjice.
k Loška gora. V našem kraju nimamo niti enega rojenega Nemca, in kljub temu so pri ljudskem štetju leta 1900 našteli 23 Nemcev. Ali ni to brezvestno štetje? V sosednji Bchorini so dobili 4 Nemce. Radovedni smo, koliko Slovencev bodo naredili letos za Nemce.
k Stranice. Kakor ni vse zlato, kar se sveti, tako tudi ni vse tako črno, kakor se vidi od daleč.
„Slov. Gospodar" je enkrat pisal, da so Stranice zelo Štajercijanske; je bilo že menda res; pa naj bodo sedaj kake volitve, ne bo kandidat giftne krote imel več večine. Mi Straničani smo pošteni ljudje, in tistega slabega glasu, na katerem smo bili, si ne zaslužimo, in ga ne maramo več. — Giftna krota le še v par izvodih prihaja k nam, pa bomo tiste enkrat objavili imenoma, da se bo potem vedel vsak ravnati. Zavedni Slovenci smo pa vsi — razun mogoče ene družine
—	kar bo pokazalo ljudsko Štetje.
k Stranice. Naši novi zvonovi kaj lepo pojo. Pa ker je še nekaj dolga, smo imeli na Novega leta dan darovanje, pri katerem se je nabralo 124 K 65 v., lepa svota; in če bo Še trikrat tak „ofer", in. izpolni vsak svojo obljubo, pa smo dobri, kar bo v čast Stra-ničanom.
k Stranice. Posestnik Kari Ravnak, p, d, Mrav-Ijak, v Zaborku, je dal postaviti lep križ, delo u-metnika Sojč-a v Vitanju. C. g. župnik ga je blagoslovil na Novega leta praznik in imel na navzoče primeren nagovor. Bila je prav lepa slovesnost.
k Stranice. V naši župniji je bilo preteklo leto rojenih 42, umrlo jih je pa le 15; kaj ne, zdrav kraj; poročeni so bili štirje pari.
k Prihova. Danes hočem „Vsevidelu" zopet dokazati, da njegova vera in vera štajercijancev tako peša, da ni več božja, ampak samo človeška, pa še njihova človeška je nespametna in nemodra. Štajer-cijanci navadno trdijo: „Mi verujemo le Bogu in pa
—	„Štajercu"! Kratek je ta stavek, a pove vso hinav-ščino. Pred vsem ponižujejo te besede globoko Boga samega. Kako pa to? Le pomisli! Kot katoliški kristjan verujem Bogu, ker je neskončno resničen, in ker ne more ne goljufati in ne goljufan biti. Človeku, in tudi knjigam in časnikom pa verujem kot pameten človek le tedaj, Če morejo in tudi hočejo povedati resnico. Skušnja pa uči, da „Štajerc" redkokrat more, še redkeje pa hoče pisati resnico. „Štajerc" torej ni verodostojen, in pameten ter resnicoljuben človek mu ne more verovati. Zato pa je tudi tisti človek, ki veruje „Štajercu", ali že nespameten, ali pa še hoče postati. Drugič je debela laž, da bi takšen človek res veroval Bogu. Zakaj? Kristus-Bog namreč pravi (Mat. 18, 17.): „Ce pa (tvoj brat) cerkve ne posluša, naj ti bo kakor nevernik in očitni grešnik". — Gosp. Vsevi-del, poslušaj, veruj in ubogaj sv. Cerkev, potem boš veren, katoliško veren, drugače pa ne! Pozdrav!
A. Buk.ovŠek.
k Skomer. Govori se, da je zakupnik tukajšnjega lova skupil letos okoli 2000 K za divjačino.
Celjski okraj.
c Celje. Na tukajšnjem kolodvoru je ukradel železniški delavec Gradt trgovcu Geršaku iz došlega zaboja obleke, zimsko suknjo. Potem pa jo je nesel prodajat — lastniku samemu. Predrznega uzmoviča so zaprli.
c Polzela. Občinske volitve so se vršile dne 2. in 3. t. m. popolnoma mirno. Tovarniška nemčurska stranka si ni upala blizu. Izvoljeni so sami naši možje. Ce se spominjamo na zadnje občinske volitve, pri katerih so grozili nemškutarji, da smo zadnjikrat zmagali, smo lahko ponosni. Še ni prišel čas, da bi lepi Polzeli zapovedoval tujec. ¡Starega, leta dan je pripravila domača slovenska Šola krasno božičnico, pri kateri so bili obdarovani vsi otroci; celo priredbo je prešinjal krščansko-narodni duh. Naj merodajni krogi gledajo, da se bo vršila vzgoja naše mladine vsik-dar v tem duhu, potem bomo svoje otroke z veseljem pošiljali v svojo domačo slovensko Šolo. Kakor slišimo, je za božič učitelj tukajšnje nemške šulferajnske šole naznanil izstop svoje družine iz katoliške cerkve. Čedne razmere!
c Žalec. Zaročil se je na sveti večer g. Fr. Žu-ža, c. kr. davčni asistent v Celju, z gdč. Dragico Li-pold, posestnico vi Žalcu. Castitamo!
c Braslovče. Žalostno so peli zvonovi v torek, sredo in četrtek ter naznanjali žalostno vest po širni braslovški župniji, da je preminula deklica v cvetu svoje mladosti, 221etna Micika Omladič, po domače Žagarjeva. Dolga, neozdravljiva bolezen ji je pretrgala Še tako mlado življenje. Kako je bila rajna vsem priljubljena, je pričal njen pogreb, katerega se je u-deležila velika množica vernega ljudstva. Vodili so pogreb preč. g. kaplan v spremstvu preč. g. kanonika ter so govorili rajni v slovo ganljive besede. Poudarjali so, kak'o je bilja rajna pridna in vzgledna deklica, da je zelo ljubila Marijo ter rada sprejemala Jezusa večkrat v življenju. Počivaj v miru, miljena prijateljica! Žalostne stariše, bratce in sestrici pa tolaži Bog!
c St. Jurij ob Taboru. Naše Bralno društvo je imelo dne 27. m. m. letni občni zbor. Iz raznih poročil povzamemo: Plačujočih članov v društvu je bilo 60. Posebna hvala gre gosp. Jakobu Bukovcu, ki je daroval 16 K, in Dekliški zvezi, ki je prepustila ves dohodek svoje slavnosti društvu. Poučni shodi so bili 4. Zanimanje za nje vidno raste. Dekliški predstavi z raznim sporedom ste bili dve. Novih knjig se je nakupilo 26, vseh je sedaj v knjižnici 599, prebranih je bilo 644. Časnikov je bilo naročenih in darovanih do 50 iztisov vsak teden. Denarja je ostalo 45 K 90 vin. V odbor so bili izvoljeni soglasno gg.: Jos. Lon-čarič, kot predsednik; Fr. Zidolšek, namestnik; Al. Culk, tajnik; Fr. Lukman, blagajnik; Fr. Lesjak in Ant. Rančigaj kot odbornika; Mih. Blatnik, Bož. Drolc in Val. Južna, kot računski pregledniki. Hvala vsem prijateljem društva, zlasti Orlom, Dekliški zve-
zi, pevskemu zboru, ki so največ pripomogli k izvrstnemu uspehu naših prireditev! Ljudstvo kaže zaupanje do društva; rado se udeležuje poučnih shodov in raznih društvenih slavnosti, rado prebira časopise in knjige ter tudi gmotno podpira društvene namene. Naj bo tako i v bodoče!
c Sv. Peter na Medvedovem selu. Šaljivi sre-čolov našega Kat. slov. izobr. društva na Štefanovo je nudil udom in prijateljem društva izborno zabavo. Smeha ni bilo konca ne kraja. Vzbujali so ga umestni šaljivi dobitki. Društveni blagajničar je zadovoljen x uspehom: lepa svota ostane kot Čist dobiček za nakup novih knjig. Mnogo lepih dobitkov so darovali naši domači udje. Hvala vam srčna za nje! Posebno hvalo pa izrekamo za krasne naklonjene dobitke iskrenim prijateljem našega društva) gg. podpolkovniku Pušniku ter trgovcu Fr. Ogrizku pri Sv. Križu, in gostilničarju Ant. Smehu na Mestinju. i Bog plačaj stotero! — Na Novega leta dan je zborovala ob jako obilni udeležbi naša Dekliška zveza, v nedeljo, dne 8. januarja po večernicah i pa ima občni zbor naša Mladeniška zveza in telovadni odsek Orel. Gibljemo se živahno pri Sv. Petru. Mladeniči, na veselo svidenje! Tudi gostje dobro došli!
c Sv. Ema. Takega boja Še ni doživela Šentem-ska iara, kakor smo ga opazovali letos za županski stoiec. Že lansko leto so bili nasprotniki prvikrat priseljeni, napeti vse kriplje, uporabiti vsa dovoljena in nedovoljena sredstva, da so Še zmagali. In odgovor na brezbzirno volilno postopanje pristavskih ve-likašev in njihovih do smrti slepih tovarišev, je bil priziv, kateremu se je ugodilo, in ki je povzročil Še hujši volilni boj, kot preteklo leto. Naj navedemo le nekoliko cvetk nepostavnosti, nepravilnosti, in ponižnosti nekaterih volilcev. Takoj, ko se je lansko leto razpisala volitev, smo pregledali imenike in pogrešali v njih celo kopo naših volilcev, katere smo morali počasi potom reklamacij spraviti v imenik. Ko so bile lanske volitve razveljavljene, se je godilo podobno, kot popi-ej. Le s pomočjo odločnega nastopa z reklamacijami smo priborili precejšnjim volilcem volilno pravico z vpisom v volilni imenik. Omenim naj le Še, da nam posebno lansko leto župan sploh ni hotel dati v pogled imenikov, dokler ga ni poučilo glavarstvo o volilnem redu. Torej tu se je pričel prvi boj, m že tu smo spoznali, na kak način si hočejo Pristavljam priboriti zmago. Tu vidite, dragi Sentemčani, svoje pri-stavske in par vonarskih prijateljev, ki so !vas pripravili ob vol. pravico, tu vidite sedaj v vsej nagoti tiste, ki se vam le ob času volitev dobrikajo in obljubujejo zlate gradove, a ko so volitve končane, vam dajo mesto zlatih gradov le blatne ceste in najbrž ne premale procente. Že pri volilnih imenikih niso postopali pravilno, kaj Šele potem. In tisti, kateri enkrat ni delal pravilno, bo li delal drugokrat pravilno? Se li zamo-remo na take ljudi zanesti, zamoremo li pustiti potem takim ljudem gospodariti s celo občino? Tu obstojte, dragi Sentemčani, in dobro premislite, za kaj se borite! Vprašajte se tudi, kdo je bil v prejšnjih časih raz-ven Pristavljanov še izvoljen v odbor! Ali morda ljudje, katere ste poslali vi Sentemčani v odbor? Žalibog, ne! Večinoma le taki, ki so bili izvoljeni od Pristavljanov, in so se gotovo morali za to tudi Pristavlja-nom izkazati hvaležne! Primerjajte sedanje odbornike s prejšnjimi, in odprle se vam bodo, dragi Sentemčani, oči, daboste spoznali svoje prijatelje! Spoznali boste, da mi ne bijemo boj za prazen nič, ampak za našo lastno kožo in za našo lastno čast. In gotovo ne bode pri prihodnjih volitvah našega volilca, ki bi sramotno zapustil naše vrste in prodal svojo in svojih tovarišev kožo! Spoznali bodo tudi oni naši volilci, ki so ostali pri sedanjih volitvah raje za pečjo, nego da bi prišli na volišče in pomagali pravični stvari do zmage. Saj se je šlo sedaj v II. razredu samo za par glasov! In ko bi bili ostali vsi naši volilci zvesti in prišli tudi vsi na volišče, zmaga bi bila naša, in Pristavljanom bi bili lahko prihranili tiste bore strele.
c Izobraževalno drustfo v Celju. Gledalska predstava „Sveti večer" igra v treh dejanjih bo na praznik g». Treh kraljev popoldne ob 3. uri t vrtni dv> rani pri „Belem volu" v Celju. Med odmori bo petje in igranje na gla 'ovir.
c Gotovi]« Prostov. pr i. bramba priredi na norega leta dan v dvorani g. F. Malgai-a veli<o božično drevo z bog»tim sričolo-vom. S^ir» narodna godba. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za osebo 20 vin. K. prav obilni vdeležbi vljudno vabi odbor.
c Sv. Emi. Kat. slov. izobraževalno društvo pri Sv. Emi naznanja, da bode imelo dne 6 januarja, t j. na sv. Treh krajev dan «voj redni občni zbor popoldne po večernicah v prostorih bralnega dru-itva, v kaplaniji pri S/. Emi Poročalo se bode e delovanju društva in bode tudi poročilo odbora Bode tudi podučni govor poslanca S. K. S. Z. in domačega visokošolca g. A. Ogrizeka, in volitev novega odbora. Vsi vrli Šent Emčani ste vabljeni, da se prav obilno udeležite in se vnovič navdušite za iz braževalno delo.	odbor.
c St. Jar b |nž. žel. Tukajšnja okoliška požarna bramba ponovi na splošno željo občinstva igro „Rep<>štev", čarobno burko v petih dejanjih dne 8 januarja takoj po večernicah v gornjih prostorih Katoliškega doma. Po igri bo v spodnjih p, ostorih velik srečolov, z raznimi in bogatimi dobitki. Ker je čisti dobiček namenjen za potrebščine požarne bramhe, ste vabljeni, da se v velikem številu udeležite igre in bogatega grečolova.
Brežiški okraj.
b Globoko. Gospodarstvo našega okrajnega zastopa je zavoženo na zelo čudna pota. Tisočaki so se porabili za v mnogih krajih popolnoma nepotrebno znižanje cest, dočim ni denarja za njih prepotrebno nasipavanje in dostojno plačilo cestarjev. In ne samo z zanemarjanjem cesl, temveč tudi z marsičem drugim od strani okrajnega zastopa se godijo nam kmetom nemale krivice. In kje je pomoč? Z gosp. komisarjem Mosconom, ki po ljudski sodbi že davno ne spada v okrajni zastop, se sploh ni mogoče zmeniti.
Ali se naj pritožimo? Kam? Že spomladi smo odposlali glede okrajnega zastopa iz naše občine dve nujni pritožbi na deželni odbor, pa še sedaj nič odgovora. Mogoče je res, da vrana vrani ne izkljuje oči. Iz tega pač lahko sklepamo o naklonjenosti višjih obla-stev do kmetov in njih pravic. Kje pa ste sedaj vi, liberalno-štajercijanski zavezniki, ki ste hoteli pred par leti povzdigniti gospoda Moscona v deveta nebesa in ga celo na narodno sramoto celega slovenskega okraja spraviti v državno zbornico. Pravili ste, da se tako zaupanje „šika" takemu možu in da vam bo to s svojim delovanjem obilo povrnil in se oziral na vaše želje. Pojdite sedaj, pokorni sluge g. Moscona, k svojemu zaščitniku in ga vendar prosite, naj vendar kaj stori za zboljšanje krajevnih razmer, ali pa vsled nezmožnosti odloži svoj komisariat! Vam, ki ste pri tedanjih volitvah tako zvesto vlekli njegov voz. slušali pokorno njegovo komando, in pri pogrebu Šta-jercijanstva presedlali na njegov „befel" na liberalnega konja, vam bo gotovo storil uslugo in uslišal vaše prošnje! Prosimo naše gg. poslance, prevzemite to nalogo, in naj vam bo sveta stvar, da se reši že skoraj pereče vprašanje brežiškega okrajnega zastopa in se spravi vodstvo tje, kamor spada, to je v slovenske roke. Vsled kričečih razmer se je zavezalo že več Slovencev, da, volijo v prihodnje rajše z Nemci, kakor da si nakopljejo zopet vladnega komisarja.
b Rajlienburg. Z velikim veseljem in požrtvovalnostjo so se pripravljala naša dekleta, da nas presenetijo z lepo predstavo „Nežika iz Bleda", že izkušene igralke so se združile dne 26. dec. minolega leta z novimi močmi v premišljenem, enotnem nastopu, ki je proslavljal otroško ljubezen do matere. Krasnega božičnega drevesca so se veselili mnogobrojni poslušalci z ubogo vdovo Marjeto ¡(Alojzija Pohle), njenima hčerkama Nežko in Lojzko in z botro Rezo (Antonija Rezec). Pa huda gozdarjeva žena gospa Marta (Pavla Radej), jim zmeša vse veselje ter odloči, da mora Nežka v službo, da bo pomagala plačevati zaostalo najemnino. Uboga Nežka (Liza Savli), je odslej prisiljena, skrbeti za sebe, mater in malo sestrico'. Na grajski vrt zaide v mraku, kjer jo najdeta spečo na klopi ljubki hčerkici gospe grofinje (Amalija Un-schuld), Franica in Emica. Z izredno ljubeznijo in otroškim sočutjem se zavzamete deklici za ubogo neznanko, in njuno veselje je tem večje, ko jo sprejme grofinja v grad. Prekrasen otroški nežni nastop Fra-nice .(Nina Kunej), ter Emice (Eiza Rainhofer), je žel burno pohvalo občinstva. Pa Nežikino srečo uničijo zavidne hišne Emilija (Marija Sajevec), Marija (Angela Koritnik), in Zofija, ki jj podtakne briljantno iglo, na kar jo grofinja kot tatico odpusti iz službe. Vsa žalostna pride v svoj domači kraj, kjer jo obsodijo kmečke sovrstnice (Marija Remi h,. Mar. Mešiček, Neža Cvetko, Tereza Fabjančič) in nazadnje Še celo lastna mati. To jo zadene tako britko v srce, da v neznosni bridkosti hiti za svojo ljubo mamo, da se razjoka na njenem srcu. In Nežka, dasi Šele 14 let stara, je pogodila ta nastop tako dobro, da so marsikateremu poslušalcu zaigrale v očeh solze sočutja. Pa žalost se izpremeni v veselje, ko se izve njena nedolžnost, ker jo vsi prejšnji obsojevalci z veselo pozdravno pesmijo odvedejo h gospe] gron.. ji na slavnostni obed. — Žal je lahko vsakomur, ki bi bil prišel lahko gledat, pa ni hotel. Vsem igralkam, zlasti pai Še onim blagohotnim dobrotnikom, ki so pripomogli h krasnemu božičnemu drevescu, dostojni opremi odra in k narodni noši deklet, bodi tem potom izrečeno zasluženo priznanje in zahvaia. Bog daj, da bi se naše izobraževalno delo vedno lepše razvijalo.
b Podsreda. Veselica, katero je priredilo Slov. kat. izobr. društvo na Štefanovo, se je vsestransko dobro obnesla. Udeležba je bila zelo obilna. In to ni čudno. Kdo bi pa z veseljem ne žrtvoval tiste malenkostne vstopnine za tako krasen užitek in zabavo, kakor so nam jo napravili naši vrli fantje in dekleta s svojimi izvrstnimi nastopi v igrah: ..Tri sestre", „Kmet in fotograf" in „Stotnik in njegov sluga". Čast vam, vrli igralci in igralke! Le pogumno naprej! Ne ustrašite se napadov vaših zavistnih nasprotnikov. Pričakujemo, da ob novem letu ne bo nobenega poštenega fanta in deklice, ki bi ne bil ud našega toli koristnega društva. Mi moramo naprej! Vzemimo si vzgled na naših sovrstnikih v drugih krajih, kjer tako marljivo delujejo in se izobražujejo v MladeniŠkih in Dekliških zvezah. SkuŠajmo jih posnemati! Le če si bomo pridobili v mladosti potrebnih znanosti in tako dobro uporabili svoj čas, smemo upati boljše bodočnosti.. Torej kmalu zopet na svidenje pri kakšni prireditvi, mi je željno pričakujemo!
b Sroml|e pri Brežicah. Hranilnica in posojilnica v Artičah je darovala 25 K občinskemu zakladu za tukajšnje reveže. Podpisano županstvo se Hranilnici in posojilnici v Artičah tem potom prisrčno za-hvalj -je in ji želi blag'«lova pri njenem človekoljubnem delavanju. Zu-panit.o Sromlje, dne 31. decembra 1910. Ant.m Petan župan.
b Sevnica >b Savi. Kmečko izobr ž ivalno drušivo v Ser niči ima v nedeljo dne 8. janutria 1911 liutraj po rani m ši v društvenih prostorih ikaplanija svoj redni letni občni zbor s sledeč m sporedom: 1, Poroč ki ta nika in blagajnika 2. Sprej m novi ndov in »pl čevanje udnine. 3 Volitev noveg* odbora in odsekov. 4, Razgovor o nekat rih nujnih stvar h K obilni ude ežbi tega važnega sborovania nujno vabi odbor.
b Z «bukovje pri Sevnici. Tukajšnjemu kmetskemu izobraževalnemu društvu je daroval g. dr. Benkovič, 5 K gospodična Penca Seni-ca, 3 K. g. Fr. Krajnc, šestošolec v Celju pet lepih knjig. Vsem imenovanim dobrotnikom izreka društveni odbor iskreno zahvalo.
Vcsrnlk
mladinske organizacije.
Središče. Naša „Zveza" napreduje. To je pokazal poučni sestanek, na Štefanovo, ki so je vršil v občno zadovoljnost mnogoštevilnih udeležencev. Po-
setili so nas tudi predsednik in dva člana mariborskega Orla. Z vidnim zanimanjem so sledili mladeniči in dekleta izvajanjem domačina-Orla Rudolfa Simo-niča, ki je utemeljeval potrebo prave ljubezni med posameznimi člani. Svoj govor pa, je potrdil tudi z dejanjem, ker je dal Zvezi za celoletno naročnino „Našega Doma". Štamberger Jožefa je v vezani besedi priporočala odločnost v zasebnem in javnem življenju: „Pokažimo neustrašeno, da smo vrli Slovenci in vneti katoličani povsod, posebno pa Še proti liberalnim nasprotnikom." Ploh Micika opisuje, kako lahko članica Dekliške zveze pomaga pri obrambnem delu: „Braniti mora svojo dekliško čast in slovensko domovino {narodni kolek, znamke)". Predsednik izobraževalnega, odseka mariborskega Orla, 'Jože Praprotnic naslikal je v obširnem, poljudnem in prisrčnem govoru čednosti, katere mora imeti naša. mladenka, da bo enkrat dobra mati-vzgojiteljica. — Vsak nastop je spremljalo vidno zanimanje in obilno odobravanje. V novo leto stopamo z zavestjo in veselo nado, da se bo zanimanje za Zvezo Še podvojilo in pokazalo še lepših uspehov!
Zabukovje pri Sevnici, Tukajšnja dekliška zveza se kaj živahno giblje. Vrle tukajšnje mladenke so dne 31. decembra m. 1. imele zopet svoje izvanredno društveno zborovanje. Zbrale so se omenjenega dne takoj po sv. maši pri blagem kmetu g. Fr. Požunu v Bukovju. Zborovanje otvori prec. g. domači župnik. Najprej pozdravi vse došle mladenke gdč. voditeljica tukajšnje Dekliške zveze, Ivanka Gregorčič, katera je v svojem imenitnem in obširnem govoru vneto spodbujala svoje tovarišice k marljivemu katoliško-narod-nemu delovanju ter poudarjala, kako zelo imenitne in važne namene imajo Dekliške zveze in DekHške Marijine družbe. Dalje, kolike važnosti je posebno za našo šentlenartsko faro že davno prepotrebna. Dekliška zveza. Splošno odobravanje je sledilo njenemu govoru. Presenečeni in očarani smo bili nad toliko zavednostjo te vrle mladenke-govornice. Dal Bog več njej enakih posnemovalk. Nato pa v ganljivih besedah jasno in razločno razloži preč. g. župnik pomen in korist katoliške značajnosti ter katoliške omike in olike. Govorila sta tudi gg. tukajšnja rojaka višja gimnazijca Josip Kožuh in PVanc Krajnc. Prvi je s svojim prepričevalnim govorom navzočim zborovalkam imenitno začrtal pot do prave sreče katoliške omike ter jim podal krasna navodila, po katerih je dospeti do nje. Za njim govori g. Fr. Krajnc, ki krasno razvija program Dekliških Marijinih družb in Dekliških zvez ter poudarja, kako zelo potrebno je, da se tudi ženski spol organizira ter zbira v društvih. Končno izreka mladenka-voditeljica tukajšnje Dekliške zveze v imenu vseh pričujočih mladenk iskreno zahvalo preč-g. župniku, kakor tudi ostalima gg. govornikoma za krasne njihove nauke. — J. P., društveni tajnik,
Jarenina. Na praznik sv. Treh Kraljev, pr r^di mlodm ška zveza večji shod, govoril bo med drngimi č. g o. Činč n Lipmre. Vse mladeniče, kot prijatelje pošteneg» napredka, vabimo, da se udeležijo v obilnem številu.	Odbor.
Slivnica pri Maribora. Mladeniška zveza bode uprizorila na sv. Treh kraljev po večernicah v stari šoli krasno igro „Repoštev« ali „Vsega je enkrat konec". Nastopi tndi prvič moški zbor, tudi tambu-raši ne bodo izostali. Ker se čisti dobiček porabi za novo mlad. zastavo, se preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi odbor.
Nesreče.
Zrakoplovec Laflout se je dne 27. decembra m. 1. s svojim spremljevalcem Paulatom pripravljal na nekem letališču za polet Pariz-Bruselj. Ko je letališče trikrat obkrožil, je padel zrakoplov z višine kakih 100 metrov na tla. Oba zrakoplovca sta bila takoj mrtva.
V	bolnišnici v Erfurtu na Nemškem so našli pred kratkim devet oseb vsled zastrupljenja s plinom nezavestnih. Štirih žensk niso mogli več oživiti. Tudi nek 251etni delavec je umrl. Pri dveh osebah upajo, da jih ohranijo pri življenju, ostali dve osebi so rešili.
Iz Joahimstala na Češkem poročajo: Zrakoplovec Dorner je padel s svojim zrakoplovom iz višine 60 metrov na tla. Motor se je naenkrat ustavil, in zrakoplov je jel padati. V višini 15 m pa so se zapletle še neke žice v vijak. Dorner in njegov spremljevalec Sticker sta zadobila samo lahke poškodbe. Zrakoplov pa je močno poškodovan.
Dragonski poročnik de Caumont, eden najboljših vojaških letalcev na Francoskem, je padel s svojega letalnega stroja 80 metrov globoko in se ubil. Predsednik je takoj nato podpisal odlok, s katerim je bil imenovan Caumont vitezom častne legije.
V	New-Orleansu v Ameriki je padel zrakoplovec Moisant iz višine 60 metrov in je ostal na mestu mrtev. Stroj se je pri padcu razdrobil.
Zrakoplovec Piccolo je padel pri poskusu čez mesto Milan v Italiji in se tako poškodoval, da je kmalu nato umrl.
V	Bludencu na Predarlskem se je dne 1. t. m. zgodila velika železniška nesreča. Iz dosedaj Še ne popolnoma pojasnjenega vzroka se je prevrnilo snežno oralo in vrglo pet delavcev, ki so stali na. njem, pod lokomotivo. Trije delavci so bili takoj mrtvi, dva sta umrla drugi dan.
Iz Kristijanije se poroča, da je angleški parnik „Britanic" zavozil na kleči dne 28. m. m. popoldne. Štiri mornarje in kapitana je zagnalo čez\rov in so utonili, med tem ko je ubil krmarja morski val ob krmilu. Ribiči so rešili ostalo moštvo, ki je splezalo na jambore. Nekaj minut pozneje pa se je ladja že potopila.
Iz celega sveta.
Župnik Kneipp o zdravljenju živinske kuge na gobcu in parkljih. O živinski kugi na gobcu in parkljih, ki se je pojavila v hekaterih krajih ter se grozno razširila, je pisal pokojni innogo-zasiužni župnik Kneipp sledeče: „Živali, ki so bile v prvi stopinji te bolezni, sera pustil zdraviti na ta način z vodo: Določil sem dva hlapca ali dekli, ki sta se morala postaviti eden na desno in drugi na levo stran živali. Oba sta imela Škaf mrzle vode in primeroma precej trdi krtači. Začne se pri glavi ter krtači potem hrbet ter strani na desno in levo. Krtačo se mora hitro in pogosto zmočiti v mrzli vodi, tako, da je v teku 4 do 5 minut, največ pa v 10 minutah cela žival umita in okrtačena. Potem se žival dobro pokrije s suhim, debelim suknom (konjsko odejo), ki je 2krat ali 3krat skupaj zgrajena, in v kratkem Času začne žival tako hlapeti, da vstajajo hlapovi kakor dim kvišku. Tako se postopa z vsemi živalmi. Živali se navadno začnejo tudi tako potiti, da jim pot kar stoji na koži. Ako je vročina zelo velika in žival suha, mrzlica pa precejšnja, potem se umivanje ponovi. Žival se sme umivati 2krat ali 3krat na dan. Ako so vse živali umite, potem nastane kmalu v hlevu velika para, ki razširja grozen smrad. Ce so postale živali suhe, potem naj se odpre v hlevu vsa vrata in okna, da se odpravi pokvarjeni zrak. Vsled takega ravnanja poneha vročina kmalu, i in v dveh ali treh dneh izginejo mehurčki, ki so nastali vsled izločevanja raznih bolezenskih snovi , ter so v Šestih do sedmih dneh živali zopet popolnoma zdrave.
Žena mora v šolo! Iz Budimpešte poročajo: Nek poljedelec je z dovoljenjem naučnega ministrstva poročil llletno hčerko svojega soseda. Zdaj je pa prišla šolska oblast na to, da deklica še ni izpolnila svoje šolske obveznosti in je zahtevala od moža, naj vpiše svojo ženo v šolo. Ker tega, ni storil, je bil obsojen v denarno globo.
Najnovejše novice.
Cesarjevo zdravje. Iz Dunaja poročajo dne 4. t. m. Cesar boleha na lahki inîhjenci brez zaplet-ljajev. Včeraj popoldne se je izprehajal po zakurjenem dvorišču in obiskal eno uro nadvojvodinjo Marijo Valerijo in svoje vnuke, nadvojvodinjine otroke. Ob 8. uri zvečer je Šel vladar v posteljo. Ponoči je cesar mirno spal. Zjutraj jo vstal ob navadni rani uri ter celo dopoldne delal. Ima sicer Še nahod, a hripavost je že skoraj popolnoma izginila.
Pogajanja med Nemci in Cehi so se razbila, ker so prišli Nemci v zadnjem trenotku z novimi zahtevami. To bo uplivaJo na sestavo novo vlade na Dunaju. Cehi in Jugoslovani ne bodo spadali k večini.
Gornji Grad. Vsi na gospodarski shod dne 15, t. m. ob 11, uri dopoldne v izobraževalnem društvu. Predava o agrarnih zakonih gosp. komisar Sima iz Celja in nadzornik planinstva gosp. Posch.
Občina Brebrovnik je imenovala vlsp. gosp. majorja Janžeka častnim občanom. Čestitamo!
ŽiCe Br« no društvo bo meto dne 6 prosiac* lu il, popoldne ob uri v posojilnici svoje občno zborovanje z običajnim vspo-redom.
Poročilo o živinskem sejmu v Gradcu dne 29. decembra 1910.
Na sejem se je trignalo 123 volov, 28 bikov, 41 kr.iv iu 6 telet. Prodajali so se dobro rejeni voli, od <J6 do 10 ) K, srednje debeli voli od 86 do 96 K, suhi voli od 78 K do 84 K, dob o rejene kra^e od 74 do 86 K, srednje debele krave od 60 do 72 K, sui e krave po SO K do 56 K, biki po 80 K do 98 K, mlada živina od 80 do 96 K
Ummm- orsdsaii**
Z;če: Brez podpisa v koš! — Gotovlje, Postojna, 8v. Let art pri Vel. Nedelji, Studenice: Za to številko preposnol
Pridobivajte nove naročnike!
Ceise rtež« mi t t« pridelkov.
ime prilika
Pseuiea .
Rž ...	.
Ječmen ,	.
Oves . .	.
Koro za .	.
Proso , ,	.
Aida . .	. Sla j ko stno.
Kislo „	.
81amfi . ,	.
Fižola.....
Grah......I
Leča...... j
Krcmpir ,....§
S.r ......Is,
Surovo maslo . . . j -i
Maslo......j
9peh, svež . ... " Zelje, kislo .... j Repa, kisi* . . . . !
SlieSo . , Smetana, sladka kisla
Zelje 100 gl «v
Jfcjce, 1 kuro
•ts
03 h
CD
S3
a
K|
v O
50
50
10 i 50 8 -8 5
2 ; 2f-
50 ! «0
50
3
-M
Cu
50
O
s ë
S -
i' I 50
8 50
- I 06
Pojasnila o iiseratih daje
apravniâtvo samo tistim, ki priložijo vprašanja znamko n 10 vinarjev.
Loterijske številke,
Une 31 decembra !Mt!
Trst . 52 84 87 8 38 Line . 23 40 88 40 34
Prods se lepo posestvo, v sredi trga zraven ferce cerkve n tik glavne ¡este Vse njv e so v ravnini in v dt-br m stanu. Obstoji iz 4r< h kozolcev in nsd sto sadnih dreves štirih lepi ohraščenih gozdov. Ker sta pri p; s?st>u dve hiši in s Vonj preveA njiv za ene ■ pa posestnika, prodam tudi na dvoj» po želji kupca Več pove J. Jenčič, posesrnik v Loki pri Zidanem mostu	968
Sprejme se pošten, zanesij v in močen hlapec Kje pove uprav-ništvo._____98'i
Lepe posestvo tik železniške postaje Pesnica pri Maribora, ob to-ieče iz 11 oralov zemlje in sicer travnika, sadonosnika, njiv in gozda ter lepe zidane z opeko krite hiše in vinuarije se ceni primerno in jako ugodno takoj proda. Istotam se proda tudi manjše p;>-sestvo, ki meri 5 oralov in sicer obstoji iz travnika, sadonosnika, njive in lesene hiše. Obe posestvi imate krasne lege za vinograde. Natančne.e pri g. ¡?iuauer Sv. Jakob v Slov. gor.	845
Jako lepo posestvo se proda, lepa lega, pripravno za viakega gospoda kot letovišče, ali ta. skrbnega gospodarja itroudir&so 14 */» o-ralov, 20 miuut od kolodvora in trga, 6 minut od glavne teste, 4'/» oralov travnikov, 4 orale njiv, 800 sadnih dreves, brajde, vrt, 800 sežnjes vicogfsda (polovic» novi nassd), vse v najboljšem re dn in do Uro gnojeno. 6 oralov gozda, lepa gosposka hiš», devet prostorov, podstrešje, klet in hram gospodarsko poslopje, hram io lile?, hlevi za prašiče, pralia kuhinja in sušilnica za sadje, listnica vse z opeko krito in v ea/boljštm atanja. Pripravni gospodarski stroji, kakor: centrifuga za mkko, parilnik, slamoreznica, mli-s, rez niča za peso, stroj za pranje pete, krompirja itd. Več se izs« pri Franjo Počkaj. Sitarje pri Jelšsh 8p, Štajerske.	912
Vinorejci pozor 1 Radi odhoda v Ameriko prodam t«*oj svoje posestvo, ki aeri 23 oralov in leži v vinorodnem kraju, a/t ure od Poljčan. 10 m nut od okrajne ce ste. ki peSja iz Poljčan proti 8 a-tini. Posestvo obstoji iz 10 < raiov lepega gozd» z bukovim lesom, bluo 2 orala lepih vinogradov, večinoma rigalaai, kjrr je leta 1909 pr.rastlo vina čez 30 polov-njakov, njive, da s* preživi obširna družina, goveje živine se redi od 5 6 glav in primtr ma od It —20 svinj, Posiopje obstoji iz dveh še skoraj Borih zidauih hiš, 2 obokani kleti, obširno gospodarsko poslopje s svinjskimi hlevi, siovaj vse novo in v dobrem stanu, vso poetstvo se drži skupaj kot vrt in leži «a solčni legi, voda zdrava pri hiši za ljudi in za živino. Zadnja cena 11003 K, «ko mi kupec prspcsti les iz gozd«, kar je debelejši od 12 eol, dobi za 200O K ceneje; ker je niiad g. zd, mu še ostan i v logu gotovo ®/4 lesa. Inventar ima kupec na razpolago, kajti pri stanovanja se najdi vse potrebno, živino, kakor orodje, hišno opralo, vinsko posodo itd. Pistatvo brezvseb breme«; ko pse bi morsl dobro polovico kupnine pri pisnih položiti. Janez Debelak, joaettaik pri Polj-čanab.	20
Žesltna ponudba. Želim se zaročit s pridno in pošteno gospodično, katera bi imela vvselie do gospodarstva, in k*tera želi samostojna gospodinja postati. Moje gospodarstvo in premoženje ima vrednost liOOO kron iu s«m brez dolga Zalun neveste, ki bi i m-ls tudi nekaj premoženja od 3 do 4000 K. Ponndbe s sliko na uredništvo tega lista.	986
Bencin motor 5—6 HP, rabljen, pa kakor nov popravljen, se z jamstvom iu vsemi pripadninami proda. Vprs-ša se pri g. Ernst u Ey!ert, strojno ključavničarstvo, Maribor, 8ch!achthcfgasse 964
Učenec z dobrim šolskim vspehom d polnil H let svoje starosti, se sprojm« tikoj v trgovino mešanega blaga Robert Grasselli v Slivnici pri Št. Jorju ob juž. žel. 977
Knpim deset ali tudi več vagonov letošnjih smerekovih storžev, štroo iz drevja odstrganih po najvišji ce ni. Ponudbe vsprejetns,: Eks..»-tt „Avstrija" v Slovenski Bistrici, otajersko.	983
Žentna poandba. 34 letni nesar sfei pomočnik s premoženj' m zdaj 1G00 K in pozneje ceksj tisi č kron želi se ož- niti z gospodično ali vdovo v starosti ¿¡O 40 les. Naslov v upravnišiva	982
Prodajem posestvo v Opčini, župa-nija Videm, Auovec št ¡.8, Poto če pri 8tarivssi, Spodnji Štajersko k 84 orali zemljišča, obstoji iz njiv, travnika ho te, 4 oralov starega vint gradi, z gospodarskim p islopjem (jliO stotov krme, ceaa 24 000 kron. Več pove in razkaže Poldo Zupančič, pošta Videm. A-nov«c št. 18, Potoče	976
Pridnega o$enoN z dobrim šolskim spričevalom sprejme takoj Andrej Letonia, krojaški mojster v Mariboru, Schw*rzgasse 5.	95 0
Fant, v 21 letu, pošten in ttezea, popolnoma vešč kmetijstva, živinoreje, posebno pa sadje- in vino-reje, »ubegi in xelenega cepljenja amerikanskf ga trsa, kletarstva itd. zmožen slovenščine in nrmščce v govoru in pieavi, iš^e primerne složbe na kalem gradu ali pa pri kakem veleposestniku Nasiov izve v npravništva	3
Halo pssestvo z dvojn m stuno vat jem, kiet, živioski t lev, ške-deai in vse potrebno, stavba še ni stara, zraven lep» njiva in -vge z opeko krito so prd roko proia; cena 2400 K. Jurij Štern, oblina 8v. Marjeta na Drav. polju. 4
Na prodaj je pohištvo in posoda v Mariboru, Farbergasse št. 8, vrata 9	5
Izvrsten in mlad pekar, % denarnim prometom 5 - 60C0 K, usmskegu stanu, kateri želi biti samosUien, se išče za do m~> pekarno. Znabiti tudi oženjeu z rd-nakim denarnim prometom, pa brez otrok. Ponudbe na upravnik-vo teg» lista, št 215, do 1. svečana 1911.	12
V Pivnico v Laškem
vabim aljudco c. g ste na ranogobrojni obisk, ter nudim sveža topla in mrzk jedila, sveže pivo in dobro vino Dober bdard ca razpolago Spoš-ovanjem M h. L ^iornik, njetnnik.	8
Učenec, 14 let star iz boljše hiše se sprejme takoj psi Antona
Verbič, trgovec. Sevnici, ob 8u i.
»
Oženec, poštenih stsrii.-v, ki j« dovršil z d »bnm vspab m Ijuduke šolo. se «prejme takoj pod ugid uimi pogoji eveataelao tudi na 8 leta v ¡¡"enje v trgovin-) Ivsua Traan, Cr.-a g<ra pri Ptuju. 11
1L. H >is, stavb, prakt. v Jar«i>iai se priporoča razn:m društvom t»r drugim kcrporacijsm v izdelovaE-je načrtov in pri r&čon i", ¡ugotavljajoč nasl .njeno mi zaupanj« v vsestranska sadovjljsost ee.). naročnikov izvršiti	18
Proda se v Krškera hiša v gradi meista, s 3 sob«mi, 2 Kuhinji, S kleti, eu vrt NaBiov gdč Josipi oa S men-šek, Koprl-cica Št 11. i 4
Kmetska deklica srednje st»ro ti, katera ima nad dve tisoč kr;io, pa želi samska ostani, s-5 želi naznaniti z drugo deklico enakih; misli v svrbo Bkupn»g» življenja, katera bi imela kakšno pjsest'© v prijaznem kraju, ali se pa p -sudi ?a svoj"- starim s^konskim, katere že težijo gugpoda.--ike skrbi in si želijo zanesljivo poraož. Rsz-nme vss kmečka dela, doma d». p iji in v vidogradifc. Naslov pr pri uprsvništvn.	16
Orgljarska In cerkovniika sl«? b*
se t»žoj odda pri 8v. L ivreuca na Dravskem poiju. Pr«Snjik, e» cilijanec, lepega vedenj* vssj ng. koliko vešč v knjigovodstvu, da, bi pomagal v posojilnici in mlekarni, se naj osebno ogU*i s svojimi spričevali pri tamkajšnjem cerkvenem prrdstojništvu 19
: - , : - iT, ■	- j
:«cK8spîerû-
j>j	g«a«»u£ »	S à
milo i liliiïBifP iilili m
» m m m mm
Dobiva s» poTsodl.
iSS


laznanilo.
Posojilnica v Gornji Radgoni, reg. j&drnga z neomejeno zavedo sklenita je v sej; nsč-lstva dne 4 decembra 1910 da s 1. januarjem 1911 zvita obrestno mero hranilnih vlog od 41/2°/o aa 5%
Obredna mera za postila pa estana isN kskor do sedaj, namreč pri posojilih preti vknjižbi 5'/2%i Ea csibni kredit pa t%
V G: r Radg«;dne 26. decembra 1910.
Posojilnics v Gornji Radgoni,
10	reg. zadrog* z neom. za ezo.
Našim gospodinjam

y.
le edino Pfeiter-jevo milo, ki r le to napravi brez truda snežno belo perilo! Pazite na vtis Pfeifer in znamko :: :: tiger
926
Naznanita.
Vinogradnikom naznanjam, da imam cepljene trte ne prodaj mo-ier silvaner, hnrgnnder-beii, mnškat V. rizlir«; inlander, portdgizer, kapčtsa, žlabtn aa, beli in rodeči traminec, ranfol, vse na ripsrijo portalis cepljeno. Cepljeee trte stanejo ICO komadov 54 kron. Koreajaki ¡00 ko madov 3 krone. Naročil» se sprejemajo, dokler je Se kaj v zalegi.	Janes Verbajak,
879	posestnik in trtnar, Breg pri Ptujn
Izborae brzoparilnike za krmo
ftl E-HU se najbolje na~ IjHLr li^ ročaj o v trgov.
Jos. Cizel na Polzeli
v Savinjski dolini,
kjer je vedno tik brzoparilask na ogled in nt poekuinjer, Prihrauitev na kuriva in na časn je ogromna. — Krma 21	je mnogo boljša!
Dobavlja se tudi izvrstai streSmk zakrivae iz to' arne F. P Vidic & Somp v Ljubljani.
Ženini 3« neveste, svate
k
Janko Artmaviu
v Št. Jup ©te juž. žel.
po svat vsk« obleko
in druge na eoto nabavljene sntois^e 981	potrebščin».
*/m
Vabilo tia redni ebčni zbor Ilrn nilnca in po« junice v Gotovljah, reg zadr z neom, za*., ki se hode >rš l v sobf.to due 14 januarja 1911 i b pel 4. uri popoldne v zadružni pisar.ii v Gotovljuh s sledečim dnevnim r»dott: Po-trd t*v letnega računa 2 8pre memba pravil. 3. Slučajnosti. 18	Načelstvo.
Lep» posestvo. Novo zid>na hiša, d ', je go podarsko poslopje, nov 8'injak, zraven »o njive, travniki in goša, kakor tudi «inograd, pri kateriem je zidaka klet, vse v dobrem sto .u Kdor želi kupiti, naj se iga i pri županstvu u Zbcl,, v-m (Piankeonteia) poitaSr. Duh Loče	91
Z mojo
340
I! umetno moStovo esenco! I
si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi sod isvrstne, obstojne in zdrahe doc-ače pijača
Cena 1 steklenici za 150 litrov 4 kron« Dobi se samo
v drožeriji Maksa Wolfram,
Maribor, Gor. Gosposka ulic*.
i kg lire-
ga, pulja-<»>g»K 2 --, {Kil belega
l?ga K 4'—, priiza perje mehkega kakor ¡ah E 6 —, veleprima rglajecrga najboljše vrsta K b"—, mehkega perja (puha) sivega K 6' , belega 10-—, pratega puha K S2°- cd 6 kg naprej fc84	L pcStn ne prt »to.
Narejene postelje
iz goitonitega, rde/egi, modrega, rumenega ali belega inleta (nank:Bga), pernica, velikost 170X116 em z diema zglavni-etma, te dve 80X56 em, zadosti napolnjene, no t i m, sivim, očiidettim, košatim in stanovitnim ptriern £ 16°—, napel maha K 20 —, maha K 24-—, pernic* s*ma K 12- ,11. —, 16 —, agla< ai«L K 3 —, &°60, 4- , petnice 180 cmx UO cm ieLke K U-—, 18 —, 20—, zglsvnice 90 x 70 sli 60XfcO cm, K i 60, 6—, 560, blazine iz gradla i£0xll6 cm K iS"—, K 15 — razpošilja po povzetja, zsvojeina zastonj, od S 10°— naprej poštnine presto.
Maks Bergsr V Deše&icn stev. 1015, Šumava.
Sar te »gaja, se rameni ali pošlje denar nazej. Ceniki o bla iiaak, odejah, prevlekah in drugem posteijutm blaga zastonj in poštnine prosto.
Serravallovo
železnato kioa-vino
Uigiea. rax£ta\a Duuaj 1906: Državna od-:: hka io časti, i diplom k zlati kolajni. ::
Krepilno sredstvo za siabotne, malo krvne iti rekonvaleaeenie. Poviroda i'olj o do jedi, utjjuje živce in popravi kri. Izboren oko«. Nad 7000 zdravniških spričeval.
p» c. ir. dvorni dobavitelj
Tršeste-Barcola»
¡¡t asi 6* v Ufctnuh v steklenicah po pol 1 i & 2*6Q ia p« 446	1 1 i K 4*80*
s
Izvršne
i
%
«

Naslov za brzojave
Brikettid-Duuaj.
„BRIKETtlD' luč Telefon št
4236.
■ or
953



& »

Najirfe.
Za nastavo t itanovaliačih radi posebne varnosti oblastveno dovoljeno Za razsvetljavo vsake vrste ed 1 d« 30 plamenov najcenejši sistem, ki se je tudi najbolje izkaal. Zahtevajte^ prospekte zastonj.
G;ZiDi Zinauer & Co.
Sv Jakob v Slov gor.
Štefan Kaufmanit
trgovina z želeinin«
23 v H/idgi oi, priporoča
štedilnike
in vsakovrstno posodo
Stampilje
iz kavča k a se dobijo v tis kara: sv Cirila v Maribor ■noHBBniB
KK*»KKKJt«St
Naznanilo

Na dežild sadjarski in vinarski žili v Maribora
se bo vršil od 6. do 11. svečana kletarski tečnj, ki je namenjen za vinogradnike in drage interesente in pri ksterih sc bo obravnavalo o v^eb važnih, tega predmeta se tikajoči vprašanjih
Kratek odlomek iz kemija vina, vaje v preskušanju vina na njegove najvažnejša dele in pojasnitev določb v našega zakona spopolnjo ¿r^davanja o pripravi in ravnanja z vinom in praktičen pcuk v zavoio<i vinski kleti. Število t deleženoay je odmerjeno začasno na 20. Zglasiti se je treba do 30. j*nuar,a na ptdpisano mtsto in mora veak, ki se pripusti k tečaju, pri vstopu plačati 10 K za pokutje stroškov.
Predavanja in poučevanje se vrši v nemškem jezika.
16 Ravnateljstvo dež. sadjarske in vinarske šole.
Kaplice za želodčni krč: stane.ena 8tekl8nica sam »50
r ________vinarjev.
Žganje prati trganju :: *» «aJEViffffe JF*. J^RUJLiu s
¿Kiesats*» lekarna pri s» kr«
MA£ISO$, Glavni trg štev- 15, t*
F p. Korošec,
: trgovina z železom i» i ipacerijo v Gor. Radgoni
769
Priporoča na nova vpeljano svojo veliko zalogo vsakovrstnega železja, kakor tudi okove za, poslopja, orožja, kotle, peči, štedilnike, kuhinjsko posodo, premog, kovaško oglje, koks, teer, karbolineuui, firnis, salonski petrolej na debelo in drobno, vsake vrste barv suhe in oljnate. Posebno pa pr poroča za sedanji čas, veliko izbiro železne pozlačene križe vsake kakovosti in velikosti z zlatimi napisi vred in s kamenitimi podstavkami, po ni «ki eeni.
m
«¿MHM

Našim, rwlblrt>itn priporočamo
Moliüsho cihorijo.
2šG
BrzopariRniki za krmo
LFA
¡ ti l ¡
so vtajbolji!
Velika prihranitev na času, na kurivu in najboljša krma
930	to so največje prednosti istega.
Zahtevajte cenike!	Dop soje še slovensko!
špirit-olove droži
po^iija po nizkih cenah poštnine prosto ca vsako potto ali železniško postajo
Maksa Mayer, 11 DeiniSka družba ALFA SEPARATOR Dunaj III.
prej pl. Dcmreicher-jeva ti.vama sa izdelovanje špiritovih in olovih droži v Savskem Marofa.	2
»wimirCTJmtriaiiyirifmTrTfci^TitiaOTi'r'^nffi

Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
registrovana guidruga z neomejeno zavezo
v la^tsal MM i 9fHotel pri l^lena	(Terschet), Graška ulica 9, I. nadstropja
99
HOTEL
Pri beleinvol®44
priporoča
•vojo veliko gostilno # «
sob za tujce p s jako nizkih cenah
fijakei»ijo v hiai # *
Bctbra in to£na postrežb«.

fcrr isr -swifHErwaeaafcs
obrestuje
hranilna vloge po 4'/«% brez vsakega odbitka. Sprejema hranilne knjižica dregih zavodov kot vioge in jih obrestuje KeprstrgOKC. Sprejem* vlog« roJj r!a tekoči
račnn m ji!; oi»:estajc od dne vložitve do dne radign. V svrho vsrčevanja r malih zneskih d.i;e vložnikom
»a dnj« ifc.nonj, i«i viciM'« pr*«kra? »-(««jABJ 4 K.
posojuje
na ze&iljiSča po 5% do 5V2%. ter na tastavo vrednostnih papirjev in na 03«bni kredit pod ugodnimi pogoji. Dolgove pri drugih zavodih ali osebah prevzame v svojo laat proti povrnitvi malenkostnih gotovih gtrovkov. ProSuje in listin« m vknjižbo dela brezplačno, stranka plača le keiafee.
i
SEavpIafiítapa pefií-i títtjejjc» mbt.orij pošt hi>&nllnlcn* poloini)
liradsii siasi s ^sak	in petek dopoldne
TfrsteiUi m pnsiije n »reieuaja Pi, tovm pzBjte inline cJ 8.—12. ter cd 3—6 w r® '



Največja mizarska in tapetarska trgovina
Karol Wesiak -
551
Tegethofova ulica štev, 19.
Pohištva in posteljne oprave
............ po najnižjih cenah.
Cenik in fsroračun zastonj.
Lastna mizarska in tap» delavnica

^ ¿teto f
• Mta #
je ako je bala«* narodne vele-trgovine
»A
Celje.
eeo»»»o»»oooo«oooooo
Bjagmojster
zdrav in ne fetarejši kakor 45 let, ter lepega vedenja se sprejme takoj. Neoženjen in ki razume nekaj mizarstva, ima prednost.
Naslovi se na!
m>
6 belih
Ivana Pfeifer,
Košnica pri Celju.
Kupim dobro ohranjene
stelaže in pudel za trgovino.
6 Ponudbe na Alojz Šifrer. Laporje pri Slov. Bistrici.
Iščem dobro iiočo pekarijn, na deželi ali pa v maj'nem mesta 8podn;ega Stajer«k< ga v s«jem, do 1. j »mi tir j a ali 16 februarja pi d naslonom : Str. 3 63, poste res-staute, Maribor. Pozneje tudi kupim.	974
rjuh celo debele m po 2 metra 14 kron
po 2'/« m po 16 K, iz domačega Isnecega platna po 2 m 18 K. po 2 •/« ra 20 K razpošilja fraoko narodna tele-trgonka hiša
R. Stermecki t
Skoraj zastonj I
Gramofon
za 15 K
obstoječ iz poli ti rane škatlji-«e v velikosti 23x22x13 cm koncertne nombrane, raz • noha vne tronopete v premeru 47 cm; jako priljubljen in glasen aparat. Velike plošče po 2 50 K, 1000 igl 160 K. Tako po ceni samo pri Zi-naner & Co. Sv. Jakob v Slov gor Oddaja se tudi na obroke. Jako umestno darilo.
883
Meso! Čebein» sttdl Pitone gasi zk B žiči Razp. šiljsm na za-dovoljuoBt 8tk dan pristno pr ma telečje in goveje mero od stegna po 10 fantov zavoj pa 5 K. 1 pri-ma drobna gos, čednj oskubljena po 10 fantov zavoj po K« 20. 10 fantov zajamčeno pristne čiste zUtornmroe ¿ebelne strdi po 6 K. J. Kleiner, Podirolocyska št. 57, Avstrija.	974
Temeljni pogoj
telesnega zdrivja je popolna prebava vseh red lnih snovi Preiskušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli akrbno napravljeno, tok zbujajoče in pre-bavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmer-no4i, slabe diete, prehlajenja in zoprnega aaprtja, n. pr. gorečieo, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balzam za želodec is lekarne B. Fragnerja t Pragi.
QUAD II 111 Vsl deU embalaže, OinniUUi imajo postavno de-j pcnovano varat, snam&o
GLAVNA ZALOGA: LEKARNA
B.Fragner-ja,enih'.žTor, iotoiTttelja,
„Pri črnem orlu" praga, Mala strana 208, vogal Nerudove ulice. 80F" Po polti se razpoSHJa sals d - t. "ifa*} Cela ¿teki. 2 K, pol stekl 1 K. Pro naprej vpo-šilj. K 150 se pošlje mala -steklenic t, za K 2 80 velika steklenica, za K 4 70 2 veliki stokleniei, za K 8'— 4 vel'ke steklenice, za K 22-— 14 vel. steklenic poštnin»- proste za vsa postaje avstr.ogr. monarhije. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogr.	249
Duhovnik — penzijonist
se sprejme pod js-ko ugodnimi pogoji v pojolao oskrbo v žapnišcu Škalskem.
7	Župnijstvo v Škalah pošta Velenje
x\y.x's:s.xy.\\
Spodnještajerska* ljudska posojilnica, v
WMtotumia zadrega i usonejam zaveza
Stolna ulica št. 0 (med glavnim trgom in stolno orkr^je}.
■ÜMMÉ iavih
L1
ftr&niino vlogo
m «^jtBis^f. oš vsakega in se csrartajeje: m-t si na po 4«/„ proti 8 raeeodnj odpovedi pe 41/,. Otastti m pripisujejo h kapitala 1. Jaaaarja Ia ! jrafct»	leta. Hranilne knjižice M tpro-
kot (i-.tov denar, ne da bi m njih obre-MtMraoje kaj prekinilo Za nalagajte pe polti M («fcao kraniine polutaiee na razpolag« (t«jt keato f?.0?8) Rcntai d« rek plač* {sosedini»-
s «a vbúitbe pro* papilarai na Tfc^ttte M«*» pe &% »•
posojila M dajofo
k él snom ia near
varnosti pe 4»/4°/* rkniübe in poroitro pe ft 7« Ys is -'r-sbM kreoH po ft*/,. Nadalje tepcwwjnje m sarta re vre* inoitnih papirjev. Dolgove pri <ibru$ih d^»»rnib **-vodih prevzame poeojUnioa v srqje i ait proti povrnitvi gotovih sirotko?, ki pa aiktíar m presejt*je t kna. — Prcáoj« za vkujiSbu dela pc^ijibit» ^»W^ÍMB«, sÄfiftk« pia^w i« ¡M-hki
Uradno uro
m fsaki« erode in Mrtek od 9. éo tf Íi>¡ ia vsak« «ekjt* od ü do Ii lofUM, praioii« «— V ßradnib urak « plaíuíe ''«»ar.
pojesnl a s* dajt
«javnih r4 9— 3 ¿vf^^Ä	*
•<»	ti-rrjwji'
é«^-i ia« »Ä SS.
«m»	it«t^tfcore^^^ <

"..'v .'^ii^ii. n^«/ vL- c^. ^
ibdujaíríj tn saiofeik; KattJiSko tiskrm-.- draSt»o
•:f».!o'k Fr»« £iko*l£.
TU' t-ftka«»« K Ciril» * Vtt&at*