■J# 1 Nj 1 IS 3 Bii’ ;SH; cij1’’ el#| unij1'- lVii*| JtrU" pos* ;TI^ TRST, četrtek 25- avgusta 1955 *‘eto XI. - št. 200 (3129) DNEVHIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93-808, 37-338 **• 37-33*^°^U M°NTECCHI it. «, III. nad. — TELEFON »3-*M IN »4-63« — PoStnl predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2* — Tel. NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. upravni ioo 8.-12.30 in od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm vJSine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno- Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJr Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, , * mrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 30 din - Pocfcruž.: GORICA, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel, 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki r Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trsi Brezpogojna podpora arabskih držav zahtevam severnoafriškega prebivalstva e ®Ve*ov»f,/e predstavnikov afriško-azijske skupine in njih posredovanje pri !*Vu!****' vladi - Danes v Aix Les Bainsu razgovor s predstavniki stranke ( W zahteva odstop Ben Arafe - Francoska vlada obvešča špansko vlado f u*i ib ■ ;V0tj v ekf- tefif S cP Bl«f Je«f m A V A B°danjih razgovorih z maroškimi osebnostmi ** ^»ure K *>redsedmk vi* - Vpoklic 60.000 rezervistov dre • ,0 rajo„, e.l® danes eno u-r,Dll).a,rjal s Predsedni->v0* b Ike Cotyjem. Po i “javil % Faure noviniuv v" P»rofal 8 je Predsedm-i boložala ° zadniem razvoji1 o v Severni Afriki ^".U F?°VOrih v Aix Les ^4 sklpUr,e dejal, da je ^ri' Dreri.? informirati se ‘•»de* * av*iikih različnih r*šitev ’ r?H, na7de primerno tem,n°dal jp- da vlada abj y zanemarja vpra- b« * vzdrževanjem Na,/ IVez> N sir “t ! v 2vezi « vpo-^*Ur» j,atei'ih rezervistov !:<‘n°itni *^re 2a Pre" l, 6> je dejal o is... enil .je nato, da bo-trajali do petka bjj so vse osebnoeti, *' vabii0e . povabljene, sprejelo da so razgovori 0 S118' Lodal je, da ni sKie ■ ^niif °l'lenjeno, kdo bo na-n«tau Vidl0vnega poveljnika Boi,., °uvala *rial 2 ne se je Faure razgo-*bo pa n°lfanjim ministrom, r°trt * finančnim mini-.^dt j ^limlinom, z mini-V n01" in ll°cialn0 varnost Ba-{a^tsV, z rninistrom za pre-j 'Min ,ozernlja Teitgenom. V- !*’ da PO razgovoru iz- lii, vlade"lia1jo Slede njegove ak- s predsedni- 1 '4 ^ str**.on in njegovi to- 'ije. fis" odt Faure 2 leta- biš118, t‘red°t0Val v Aix Les , vo, v odhodom je podal 7J0vil t,.at,eri je v glavnem bla,°lratlii 'iSnie 'zjave. de °Ury . 'bister Bourges dn p0! j? aO"*« „JanE1RO, 24. — Slicllsk(tiud°nJutri b°- Klt ln San 10 de Ja' e"ostj Paulu v pri- I? hu^no ;°^tvo Pa bo v°jašnicah. To °b prvi ob-^šega predsed-, 1 se je ustrelil leta. že pristaši včetj''8Hsti,Sa’„ki,se ie ustrelil O . v; ,8" hr.Jstev'lni {?%>eeSpdlllka 2aeeli po- K?pet p°časCnUt Prekinili fiCdl*dh*J° Spomin biv- SS* s^kVoditelji la-San bivši e’ kateri je fcf* kprebiVa,Predsednik, so orga- . ter na, g V zapnih °va ps - n''rno. bšltl ** boj. vedno ni go- %bj0litve jPirale ‘^Vtranlc. Hr-s’ 0 hr\ i P°kojnega in 'aVSka strah- «kuS-ranka SOCialno-Pr°-^ kandidirala , an; -'JasKiV, konservat,iy °dstran'iVOt*ite'jev, ki > *e L,'1 Predsednika za predsednika bivšega guvernerja Jocelina Kubička, ki je član socialno-progresivne stran ke. Kubiček zagovarja program industrializacije in o-hranitve demokratične ureditve ter pridobitev, ki so si jih delavci priborili za časa Var-gasa. Podpredsedniški kandidat na tej listi je voditelj Vargasove delavske stranke Brazilije John Gulard. Kandidate te koalicije podpira tudi KP Brazilije, ki se ji ni posrečilo sestaviti samostojnega levičarskega volilnega bloka. Večina brazilskih strank in časopisov zahteva volitve, na katerih poleg Kubička nastopajo še štirje kandidati, in sicer; voditelj maloštevilnih brazilskih fašistov Plinio Sal-gado, voditelj populistične etranke Adhemar De Barros in general Juarez Tavora, ki je kandidat krščansko-demo-kratske in socialistične stranke Brazilije, General Tavora spada v krog vojaških vodite, ljev, ki so strmoglavili predsednika Vargasa, in je bil do nedavnega šef vojaškega kabi-reta predsedstva republike. Na ta položaj je dal ostavko in začel volilno borbo z izjave, da nov vojaški udar ni rešitev brazilskih socialnih in političnih problemov. Tavoro podpirajo tudi konservativci in druge desne skupine, ker njihov prvotni kandidat ni i-mel upanja na uspeh. Kljub splosni želji po volitvah, izražajo mnogi politični komentatorji zaskrbljenost, ker imajo konservativci in generali, ki so proti volitvam, številne ključne položaje v sedanji vladi. V zvezi s popuščanjem mednarodne napetosti po ženevski konferenci, je vre močnejša zahteva brazilskih gospodarskih in političnih krogov po vzpostavitvi rednih diplomatskih in gospodarskih odnosov s Sovjetsko zvezo, Kitajsko in drugimi vzhodnimi državami. Zahtevo podpira več kot polovica senatorjev, verjetno pa jo bo podprla tudi večina članov predstavniškega doma. Se pred to parlamentarno akcijo sta zahtevali zvezi industrijcev in trgovcev v Sao Paolu in Rio de Janei-ru vzpostavitev gospodarskih odnosov z vsemi državami brez razlike. Gospodarski krogi sodijo, da je sedanja enostranska in izključna usmeritev brazilske zunanje trgovine škodljiva in želijo z razširitvijo tujega tržišča zmanjšati zunanji deficit. Za novo politiko do vzhodnih držav sita se izjavila tudi predsedniška kandidata Kubiček in Adhemar De Barros, vlada pa je še vedno precej rezervirana. (Od našega dopisnika) RIM, 24. — V pomanjkanju drugih važnih dogodkov se komentarji tiska in političnih krogov še vedno ukvarjajo z zasedanjem demokristjanskega Sia.cjfrtptjn&gA sveta. Ni pa mogoče trditi, da bi ti komentarji kazali kako posebno težnjo v globlji analizi. V precej splošnem tonu večinoma ponavljajo, da se je demo-kristjanska stranka v De Ga-sperijevem imenu spet dokopala do enotnosti, da so se nasprotja med notranjimi strujami ublažila in da so njihova stališča manj ostro izražena itd. Govore tudi o izboljšanem ozračju v demo-kristjauski stranki. Agencija »Italia« kategorično zatrjuje, da so bili vsi problemi, ki so se postavljali pred krščansko demokracijo, na zasedanju v Mendoli popolnoma rešeni, tudi skrajni kočljivo vprašanje odnosov med parlamentarno skupino in vodstvom stranke. Kes pa je, da je Marazza to vprašanje žejo jasno postavil, da pa nanj nihče ni odgovoril in da o njem niti niso diskutirali. Vprašanje odnosov med parlamentarno skupino in vodstvom stranke, torej vprašanje večje samostojnosti parlamentarne skupine, je neposredna posledica sistemov, ki jih je uvedel Fanfani, ko je postal politični tajnik stranke. Tako je bil na primer, v nasprotju z Gronchijevim mnenjem, Sprejet večinski sistem za izvolitev raznih vodstvenih funkcij. Politični opazovalci sodijo, da je prav uvedba večinskega sistema namesto proporcionalnega povzročila pojavljanje frakcij izven organov stranke ker se manjšinske struje poskušajo pač uveljaviti na tak način. Na drugi strani je večinski sistem nesorazmerno povečal vpliv Fanfanijeve skupine v vodstvu — skupine, ki je bila že poprej strumno organizirana kot struja kljub temu, da je to po statutu prepovedano Razne opozicijske struje so večkrat pokazale, kolikšna u-tegne bili njihova moč. Naj omenimo le izvolitev predsed nika republike, ko je propadel Fanfanijev uradni kandidat Merzagora in ko je bil proti volji vodstva stranke izvoljen Gronchi. Nadalje naj omenimo nenadno nočno krizo v demokristjaski parlamentarni skupini, ki je povzročila padec Scelbove vlade, pa še volitve novega predsednika demokristjanske poslanske skupine, ko je proti volji tajništva stranke prišel na površje Marazza. V vseh teh primerih se je pokazalo, da se oblast Fanfa-nija in njegove struje praktično omejuje na strankin aparat, kjer se uvaja vedno bolj strumna disciplina, medtem ko se manjšinske skupine uveljavljajo v parlamentarnem in vladnem okviru. To pa je, kot poudarja danes turinska «La Stampa«, osnovno vprašanje, ki ga demokrist-janski nacionalni svet ni rešil, čeprav bi bila njegova rešitev zaželena že zaradi boljšega delovanja vlade in parlamenta. Uradno mnenje tajništva stranke pa izraža danes Fan-fanijev namestnik Humor v uvodniku, ki ga objavlja o-srednje demokrščansko glasilo «11 Popolo«. Rumor obravnava nekatera politična vprašanja, o katerih so razpravljali v Mendoli in pravi med drugim, da je nacionalni svet potrdil, da je krščanska demokracija svoj politični program najlaže izvajala v okviru formule demokratičnega,. centra, »onkraj katerega je tekoči pesek neznanega in dvoumnega«. Za Humorja je »demokratični center« zdaj ((rezultat zgodovine enotne države«, omogočen z ((obnovljeno solidarnostjo med katolišaimi in tradicionalnimi laičnimi silami«. Nato govori Rumor o toliko premlevani temi sklepov neapeljskega kongresa in pravi, da je »razvojna linija, ki jo nakazuje kongres, tista pot, ki vodi k ljudskim slojem, katerih pristanek se očitno pridobi samo s politiko svobode in pravičnosti, dobre uprave in vedno širše solidarnosti«. Po teh besedah, ki ničerar ne povedo, se spravlja Rumor na polemiko. Najprej se obregne ob senatorja KPI Fausta Gulla irt ga poziva, naj dokaže, da komunistična razvojna shema predvideva in sprejema vsa gornja načela Glede Nennija omenja Humor De Gasperijeve besede na neapeljskem kongrevu, da je ((njegovo prilagojevanje bolj-.ševiškim direktivam tako trdovratno in popolno prav v najpomembnejših dejanjih«, la »nima smisla vztrajati pri aznih oblikali zbliževanja, ki je samo jezikovna spretnost, ki ne more prikriti bistvene antiteze«. Rumor pravi, da De Gasperijeve besede še vedno držijo in da je Nennijevo stališče še vedno dvoumno in polno neznank. Medtem je prišel v Bočen podtajnik v predsedstvu vlade Brusa"ca, ki je posebno zadolžen z vprašanji Južne Tirolske. Prisostvoval je seji pokrajinskega izvršnega sveta DC. nato pa je na sedežu vladnega komisariata sprejel mestne oblasti in predstavnike krajevnega gospodarstva Zagotovil je, da bo vlada «še nadalje delovala nn Južnem Tirolskem s pravičnostjo, odločnostjo in konkretnostjo z izvajanjem svojih dolžnosti in svojih pravic«. Veleposlanica Clara Luče, ki se je vrnila s Portugalske v Italijo ,se je dane?., ustavila v Benetkah. A. P. sudanska vlada lahko s svojimi sredstvi vzpostavila red in da ne bo potrebna angle-ško-egiptovska vojaška intervencija. V CSR znižali število oboroženih sil DUNAJ, 24. — Praški radio javlja, da je češkoslovaška vlada danes sklenila zmanjšati število svojih efektivnih oboroženih sil za 34000 mož. Ta ukrep se bo izvedel 28. decembra. Poročilo vlade praVi, da je češkoslovaška vlada «sklenila zmanjšati število efektivnega vojaštva po ženevski konferenci zaradi zmanjšanja svetovne napetosti«. Do 13. novembra umik čet iz Sudana KAIRO, 24. — Predstavnik egiptovskega vrhovnega poveljstva je danes sporočil, da bodo vse čete umaknili iz Kartuma pred 9. novembrom in iz Sudana pred 13. novembrom, to pa v skladu z angie-ško-egiptovskim sporazumom, ki je bil sklenjen februarja 1953. V Foreign Officeu potrjujejo, da se bo umik britanskih in egiptovskih čet iz. Sudana začel 9. novembra in se bo končal 12. novembra, V zvezi z uporom v Južnem Sudanu je generalni guverner v Sudanu, ki se je na poti iz. Londona ustavil v Kairu, imel danes daljši razgovor z egip lovskim ministrskim predsednikom Naserjem ter z ministrom zn sudanske zadeve Salernom, Po razgovoru je guverner izjavil, da upa, da bo Sovielskl znanslveniki v angleškem atomskem cenim LONDON, 24. — Prvič po ustanovitvi je danes angleški center za atomska raziskovanja v llarvvellu sprejel v goste znanstvenike vsega sveta, tudi sovjetske. Približno 120 znanstvenikov, razdeljenih^ v 15 skupin, je obiskalo mogočne naprave angleškega atomskega središča, ki je bilo ustanovljeno leta 1947. Med temi znanstveniki jih je bilo 42 iz Vzhodne Evrope, med njimi 15 iz ZSSR. Znanstveniki so lahko obiskali večino naprav za izdelavo izotopov, za nuklearno fiziko in za splošno fiziko Poleg tega je bilo danes prvič dovoljeno 15 novinarjem, da prisostvujejo ogledu. Britanski strokovnjaki so podrobno razlagali delovanje naprav in reaktorjev, ki že delujejo ali ki jih grade. Vendar pa niso zanemarili varnostnih ukrepov. Pri prehodu iz enega odseka laboratorijev v drugega, ki jih med seboj ločijo železne žične ograje so prešteli člane vsake skupine, ki so morali pokazati svoje propustnice. Vsako skup;-no je spremljalo nekaj tolmačev in spremljevalcev. Med drugim so si obiskova'-ci ogledali reaktor E-443. ki je bil šele nedavno dokončan. Veliko jekleno ogrodje reaktorja ima premer in višino 24 m. Reaktor bo služil raziskovanju izotopov in proučevanju reakcij pri cepljenju atomov. Hlajenje je na težko vodo. Po ogledu reaktorja so zn«n-stveniki obiskali veliki laboratorij za tehnologijo t-azlop ljenih kovin, kjer proučujejo kovine, ki jih lahko upoiabijo, kot nalrij za hlajenje reaktor jev. Najgloblji vtis pa so verjetno napravili laboratoriji za radioaktivno kemijo. Prekinitev pogajanj med Egiptom In Izraelom KAIRO, 24. — Egiptovska vlada je poslala glavnemu tajniku OZN sporočilo, v katerem uradno javlja, da ne namerava nadaljevati razgovorov z Izraelom, ki so se začeli v skladu z odločitvijo Varnostnega sveta od 30. marca 1955 v zvezi z incidenti ob demarkacijski črti na področju Gaze. V uradnem poročilu obraz-laga egiptovska vlada takole vzroke svojega sklepa: »Med razgovori je skušal Izrael doseči politične koristi na tej konferenci ter je zavrnil predlog ministrskega predsednika Naserja, naj bi ustanovili demilitarizirano področje na področju Gaze, ter je vztrajal na svoji zahtevi po neposrednih stikih med obema državama.« Poročilo dodaja, da je napravila egiptovska vlada vse mogoče, da se drži sklepov Varnostnega sveta, »toda kec je Izrael vztrajal na svojem stališču, je konferenca zašla v slepo ulico. Tedaj so se dogodili incidenti v Hamami vzhodno od Gaze, kar dokazuje, da hoče Izrael na vsak način izvajati pritisk na E-glpt. V takih pogojih ne ostane Egiptu drugega, nego da se odtegne od pogajanj#• nistrov. V ameriških uradnih krogih dajejo razumeti da se bo Morchant v Bonnu verjetno razgovarjal tudi s kanclerjem Adenauerjem, ki bi kmalu odpotoval v Moskvo. Sestanek treh zahodnih zunanjih ministrov bo verjetno ob robu zasedanja glavne skupščine Združenih narodov v New Yorku. V govoru, ki ga je imel danes v Filadelfiji na zasedanju združenja ameriških odvetnikov pa je predsednik Eisen-hovver med drugim izjavil, da mora »ženevski duh, če naj ustvari ugodno ozračje za iskanje miru, če naj bo iskren in ne površen, pripraviti vse do tega, da se popravijo krivice, spoštujejo človečanske pravice in da se konča prevratno gibanj*, organizirano v svetovnem okviru«. Predsednik je označil ameriško zunanjo politiko po ženevski konferenci v naslednjih treh točkah: «1. Razdelitve Nemčije ni mogoče opravičevati z argumenti, ki izhajajo iz obmejnih, jezikovnih, ali rasnih vprašanj. 2. Nadvlade nad državami-ujetnicami ni mogoče opravičevati z zatrjevanjem, da je to potrebno iz varnostnih razlogov. 3. Mednarodnega političnega aparata, ki dela znotraj meja suverenih držav, da bi jih politično in ideološko spodkopal, ni mogoče maskirati kot kulturno gibanje.« Predsednik je nadaljeval: »Moramo biti odločni, toda navdahnjeni s prijateljskimi čustvi. Biti moramo strpni, toda ne šibki. Biti moramo pripravljeni razumeti stališče drugih, nikoli pa ne smemo pristati na krivice, ki se gode šibkim in nesrečnim.« Kot poroča romunska agencija Agerpress, je prvi sekretar CK K P ZSSR Nikita Hroščev včeraj ua sprejemu, ki ga je priredila romunska vlada, izjavil, da pomeni nedavni sklep ZSSR, da zmanjša svoje oborožene sile za (140.000 mož, važen prispevek k svetovnemu miru, »ne glede na to, kar govorijo nekateri zahodni novinarji in politiki«. »Mi še nismo rekli svoje zadnje besede«, je dejal Hruščev in nadaljeval: »Ce bodo temu dejanju sledila podobna dejanja zahodnih velesil, bo Sovjetska zveza pripravljena iti še dalje po isti poti.« S sprejemom, na katerem je Hruščev podal to izjavo, so se Jcončale pcpslave, kr so bile organizirane v Bukarešti ob enajsti obletnici osviooditve Romunije. Ameriški demokratični senator, Allen EUender iz Louisiane, ki se mudi v Moskvi, je včeraj povabil pet visokih sovjetskih voditeljev — Kagano-viča, Mikojana, Pervuhina. Malenkova in Suslova naj obiščejo ZDA, zlasti pa Louisiano. EUender je izrekel to vabilo v navzočnosti novinar- Svetozar Vuhmanovič začul razgovore v Ho sini Jugoslovanska gospodarska delegacija se je spotoma ustavila v Budimpešti in se razgovarjala z najvišjimi madžarskimi voditelji - Pogajanja za letalski promet med FLRJ In ZSSR MOSKVA, 24. — Jugoslo- vanska gospodarska delegacija pod vodstvom podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Sve tozara Vukmanoviča-Tempa je pričela danes v Moskvi razgovore s sovjetskimi funkcio narji. Na poti v Moskvo se je jugoslovanska delegacija ustavila v Budimpešti, kjer sta se Svetozar Vukmanovič in Hasan Brkič 24. t. m. sestala /. madžarskimi voditelji Matya-som Rakosijem. Andrasom He-geduesom, Lajosem Aczom in Antonom Aprom. Med sestankom so se razgovarjali o nekaterih, aktualnih vprašanjih s področja odnosov med obema državama. Danes je odpotovala v Sovjetsko zvezo delegacija jugoslovanske vlade, ki se bo v Moskvi pogajala za sklenitev konvencije o letalskem prometu med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Delegacijo vodi o-polnomočeni minister v državnem tajništvu za zunanje zadeve Dragoje Djurič. Danes je odpotovala z letalom v Sovjetsko zvezo delegacija jugoslovanskih prosvetnih delavcev pod vodstvom Milivoja Uro.ševiča, predsedni ka združenja učiteljev Jugoslavije, Med dvajsetdnevnim bivanjem v Sovjetski zvezi bo jugoslovanska delegacija ob- iskala šole in druge kulturne in prosvetne ustanove v Moskvi, Leningradu, Kijevu n.< drugih mestih. Jugoslavija in OEEC BEOGRAD, 24. — Veleposlanik Stanislav Kopčok, vodja jugoslovanske delegacije pri organizaciji za evropsko so delovanje OEEC je pred odhodom v Pariz izjavil Jugo-pressu, da je popolnoma naravno, da se Jugoslavija kot evropska država zanima za delo te organizacije in se zavzema za razvoj in napredek medevropske trgovine in plačilnega prometa. Jugoslavija pripisuje poseben pomen sodelovanju članic organizacije na področju trgovine in plačevanja. Evropsko področje je za Jugoslavijo važno trzisce, zato bo Jugoslavija v razvoju gospodarskih odnosov s temi državami stremela k čim večji stabilnosti izmenjave. jev na sprejemu, ki ga je priredil romunski veleposlanik v Moskvi. Izrazil je mnenje, da lahko pogostejši stiki med ZDA in ZišKR prispevajo k izboljšanju medsebojnih odnosov. EUender je tudi izrazil željo, da bi ameriški parlamentarci obiskali ZSSR in da bi bili ustanovljeni novi ameriški konzulati v. sovjetskih mestih. Današnje «Izvestja» pa piše, da so zahodni poslovni ljudje mnenja, da J* treba odpraviti «nesmiselno trgovinsko diskriminacijo«, ki onemogoča izvoz strateškega blaga v vzhodne dežele. Pomembno je, dodaja list, da je večina tujih trgovinskih delegacij, ki so nedavno obiskale Kitajsko, predstavljala velika podjetja težke industrije. Toda skoraj vsa proizvodnja teh podjetij spada pod prepoved izvoda na Kitajsko. Podjetja pa bi očitno hotela vzpostaviti tesnejše trgovinske stike s Pekingom. List opozarja nadalje, da je sovjetski uvoz iz kapitalističnih dežel leta 1954 znašal 5,5 milijarde rubljev (1375 milijonov dolarjev po uradnem tečaju), kar je za 38 odst. več kot leta 1953. Odhajanje sovjetskih tet iz Avstrije DUNAJ, 24. — informacijski vestnik avstrijske ljudske stranke pravi, da so sovjetske oblasti od 27., julija do danes uporabile za evakuacijo sovjetskih čet iz Avstrije o-koli 40 železniških konvojev s skupno 1800 vagoni ter številne cestne konvoje. Tudi glavnina sovjetskih čet v Sankt Poeltenu je zapustila ta kraj. Ostali so samo še majhni oddelki čet. Zdi se, da sovjetske čete, ki zapuščajo Avstrijo, odhajajo na Madžarsko. BEOGRAD, 24. — Predsednik republike maršal Tito je dal pristanek za imenovanje Enrica Amaya Rodrigueza, dosedanjega mehiškega poslanika v Paragvaju, za novega veleposlanika republike Mehike v Beogradu. JajonsKi ielejmia na Musku v SZ m Kitajski TOKIO, 24. — Japonska parlamentarna delegacija, ki šteje 38 članov (20 socialističnih poslancev in 18 konservativnih), ki potuje na obisk na Kitajsko in v Sovjetsko zvezo, je prišla danes v Hong Kong. predsednik delegacije je izjavil, da ima obisk v Sovjetski zvezi namen vzpostaviti diplomatske odnose med Japonsko in Sovjetsko zvezo ter uvesti kulturne in gospodarske odnose med obema državama. V Kragujevcu Mo izdelovali avlomolKle FIAT Gl) KRAGUJEVAC, 24. — Tovarna «Rdeča zastava« v Kragujevcu bo do konca leta dobavila kupcem okrog 1000 avtomobilov in lahkih tovornikov, sestavljenih iz uvoženih delov tovarne FIAT V Turinu na osnovi kupljene licence. Tovarna montira trenutno vsak dan pet avtomobilov. Zaenkrat izdeluje podjetje avtomobile tipa »1400», terenska vozila «Campagnola» in poltonske lahke tovorna avtomobile. Poleg tega je tovarna doslej montirala nekaj avtomobilov »Fiat 1900», v kratkem pa bo montirala tudi manjšo serijo avtomobilov «Fiat 600». Ce bodo avtomobili «600» pokazali, da so primerni za jugoslovanske razmere. bo tovarna verjetno kupila licenco zanje. Zaenkrat sodeluje tovarna «Rdeča zvezda« v proizvodnji sestavnih delov z 22 odst. Ta delež se bo stalno povečava!, tako da bo tovarna ob sodelovanju drugih jugoslovanskih podjetij pričela leta 1961 s popolnoma samostojno lastno proizvodnjo. Proizvodnja avtomobilov se bo povečala od 1250 v letu 1956 na 10.400 avtomobilov in kamionov v letu 1963. Vročina v Angliji LONDON, 24. — V Angliji je te dni zavladala taka vročina, kakršne sploh ne pomnijo. Zaradi vlažnega zraka in nizkega zračnega pritiska se vročina še bolj čuti. Zaradi vročine in velike suše' je nastalo tudi več požarov. Danes je nastal požar v gozdu v bližini centra za raziskovanja za jedrno orožje v Aldermasto-nu. Na stotine gasilcev je sodelovalo pri gašenju. Sodelovalo je tudi vojaštvo, ki je kopalo jarke okoli poslopij, dn se prepreči širjenje požara. BOMBAy7~24. 1 Na reV1 Krišna se je prevrnil parni čoln, v katerem je bilo 45 ljudi. Od teh se jih j* sam* > 10 rešilo. as. M: IMC »1’ODINMkl IINKVI Na. danainji dan je bil leta 1744 rojen Gottfritd J. Herd»r, nemški pisatelj. Umrt je 18. XII. 1803. Dane*, ČETRTEK 25. %^ \ Patricija. Drajoraa . f Sonce vzide ob 5.15 i" za°n-18.59. Dojžina dneva vzide oh 13.38 in- zatone » Jutri, PETEK 26. av|1* Samuel. Perunika ODHOD LADJE »AURELIA" Z IZSELJENCI IZ TRSTA IN LIGURIJE Zopet na stotine mladih ljudi v negotovost daljne Avstralije 7. septembra odpluje potniftka ladja „Toseanelll" m 5117 tržaškimi izseljenci in kmalu za njo še ladja „Toscaiia" Ponovno je s pomola pomorske postaje včeraj zvečer ob 8.20 odplula lepa motorna 10.000-tont'ka ladja »Aurelia« s skoro tisoč emigranti v Avstralijo. Ta odhod je vsem Tržačanom zbudil mučne občutke, saj iz tržaškega pristanišča ne vozi niti *na prekooceanska potniška ladja na redni progi, temveč vedno več potniških ladij, ki vozijo Tržačane v tujino, da se ne vrnejo v rodno mesto nikoli več. Včeraj so se vkrcali sicer predveem izseljenci iz drugih pokrajin Italije. Avstrijci in le 136 Tržačanov, vendar je tudi ta odhod privabil številno množico na pomorsko postajo. Zopet smo bili priče žalostnim poslovilnim trenutkom, ko so ob 13.30 pričeli hoditi na krov tržaški izseljenci, od katerih so se s solzami v očeh poslavljali njih eorodniki in prijatelji. Med tržaškimi izseljenci tudi tokrat nismo opazili niti e-nega starejšega človeka, saj so odpotovali izključno mladi, sposobni ljudje. Med izseljenci je bila večina bivših pripadnikov civilne policije in številni pripadniki korpusa fnančnih straž. Točno ob napovedani uri je ladja zadnjič s sireno pozdravila množico, zbrano na pomorski pos-taji, nakar je počasi odplula. Vse operacije pri nakladanju prtljage in vkrcavanju izseljencev so bile izvršene v točno predvidenem času. Ze zgodaj zjutraj je na dveh tovornih avtomobilih prispela v Trst prtljaga italijanskih izseljencev iz Ligurije. Ob 8 30 pa so se pripeljali s poeeb-nim vlakom izseljenci iz Avstrije, ki so se pričeli takoj vkrcavati. Ob 11.05 so se s posebnim vlakom pripeljali i-talijanski izseljenci, ki s-o prispeli iz Genove. Del njihove prtljage so pripeljali v železniških vozovih do pomorskega pristanišča Vkrcavanje teh izseljeniških skupin je bilo popoldne že končano, tako da so se tudi Tržačani pričeli vkrcavati ob napovedani uri. »AV.velia« bo v nedeljo^ 28. avgusta priplula v Port Said, 9 septembra bo že v Colom-bu in 18. septembra bo priplula v Avstralijo, kjer bo- 23. septembra izkrcala skoro vse izseljence v Melbournu, ostale pa 25. v SidneyU- Ladja bo potovala točno 32 dni. S tem odhodom pa se val izseljevanja ne bo ustavil. Stalni odhodi izseljencev iz Trsta predstavljajo resno rano tržaškega življenja, saj bo na ta način že letos skupno število vt-eh izseljencev iz Trsta preseglo 10.000 oseb. To je za mesto, ki ima skupno z okolico komaj 300.000 prebivalcev, izredno visoka številka. V resnici pa je ta val izseljevanja še mnogo občutnej-ši, saj se ne izseljujejo za delo nespos-obni ljudje, temveč izključno cvet tržaške mladine. Izseljevanje pa pomeni izredno hud udarec zlasti za slovenski del tržaškega prebivalstva, saj je tako včeraj kot tudi na prejšnjih odhodih bilo med izseljenci izredno visoko število Slovencev, ki so bili prisiljeni zapustiti tvoj dom, da si zagotove obstoj v tuji deželi. Tržaški paviljon na velesejmu v Grazu Na letošnjem mednarodnem velesejmu v Gradcu, ki bo od 1. do 9. oktobra, bo zastopano tudi tržaško gospodarstvo s posebnim paviljonom. Tržaški* paviljon bo prikazal najpomembnejša tržaška industrijska podjetja, pristaniške naprave ter ugodnosti, katere nudi tržaško pristanišče. Tržaški paviljon bo med specializiranimi razstavami, kjer bo tudi kolektivna razstava Jugoslavije. Deseti tradicionalni koncert v Sempolaju Kot vsako leto, bo tudi letos v Sempolaju v priredbi tamkajšnjega pevskega društva koncert pevskih zborov. Letos bo ta prireditev še p osebno svečana, saj bo ie 10. zapovrstjo m bo torej nekako jubilejna. Prireditelji se na vso moč pripravljajo in prizadevajo, da bi cim bolje in čim lepše uspela. K sodelovanju so . povabili številne pevske zbore in upajo, da se bodo kot vsa leta doslej, tudi tokrat odzvali vabilu, tako da bo zagotovljena poleg kvalitete tudi množičnost, kar ima nedvomijo velik pomen za popularizacijo lepe slovenske narodne in umetne pesmi, posebno med našo mladino. roleg tega so prireditelji poskrbeli tudi za zabavo, jedačo in pijačo. Pripravljen je te »brjar« kjer bo rajanje do polnoči ob zvokih, prijetnega orkestra. Prireditelji zato vabijo vse ljubitelje slovenske pesmi in vse. ki si tele prijetne tn zdrave zabave, da prihite v nedeljo 2S. t. m. v Sempolaj in jamčijo že vnaprej, da nikomur ne bo žal. VAŽNO SPOROČILO TISKOVNEGA URADA KVESTURE Urad za izdajanje propustnic deluje v pritličju poslopja kvesture K VČERAJŠNJEMU ROŽNATEMU POROČILU.IL PICCOLA' Manj kreditov in manj zaposlenih po reformi podporne ustanove SEL AD Prej je največje število zaposlenih doseglo 3000 enot, po reformi pa največ 1800 • Prej je bilo okoli 1 milijarde lir kreditov, sedaj pa le 750 milijonov lir Včerajšnji «11 Piccolo« je objavil vest, da bo po reformi SELAD, ki jo določa odlok št. 192, zagotovljena za leto dni zaposlitev 1.800 delavcev, seveda v običajnih izmenah, tej- da je v ta namen določenih 750 milijonov lir kredi- Urad je odprt vsak dan od 8.30 do 13. ure in od 18. do 20.30 - Postopek za izdajanje propustnic bo č/mprej obrazložen v tisku in s plakati Tiskovni urad tržaške kvesture sporoča, da Je v Ul. Tea-tro Romano, in sicer v pritličju poslopja kvesture (sobi 41 in 42), odprt poseben urad za izdajanje propustnic v smislu določb videmskega sporazuma od 20. avg. letos. Omenjeni urad bo odprt vsak dan od 8.30 do 13. ure In od 18. do 20.30. Včeraj je bila pred omenjenim uradom dolga vrsta ljudi, ki so vložili prošnje za prehod na Jugoslovansko pod ročje. Verjetno bo tržaška kvestura že danes dostavila uredni- štvom tržaških dnevnikov po- sebno poročilo, v katerem do navedene norme in postopek za izstavitev omenjenih propustnic. Kvestura bo prav tako dala tiskati posebne lepake, v katerih bodo obrazložene najvažnejše točke videmskega sporazuma in seveda postopek v zvezi z izdajanjem propustnic. Zvedelo se je, da so bili danes dokončani krlačni odtisi za strani, iz katerih bodo sestavljene propustnice. Kot je .... ... ____ znano, bo imela navadna pro- temveč se bo nadaljeval, saj pustnica obliko knjižice s 34 to 7. septembra odplula' iz tr- ‘ ” ne strani seveda, kjer bosta napisa «Repubblica Italiana« oz. »Federativna ljudska republika Jugoslavija«. Ce upoštevamo, da so krtačni odtisi gotovi, tedaj je kaj lahko predvideti, da bodo propustnice dotiskane v nekaj dneh. Tudi na jugoslovanskem obmejnem področju hitijo s pripravami za uveljavitev sklepov) videmskega sporazuma. Iz Gorice in Kopra poročajo, da tam ze urejujejo posebne urade, ki se bodo bavili s sprejemanjem prošenj in izdajanjem propustnic. Zvedelo se je tudi, da bodo prošnje za propustnice sprejemali krajevni ljudski odbori in postaje Narodne milice. Pričakujejo, da bodo začeli sprejemati prošnje v nekaj dneh. Menili parcel pil Domin žaškega pristanišča potniška ladja «Toscanelli», na katero ce ‘bo vkrcalo 537 Tržačanov. Za kasneje pa je že sedaj predviden odhod še številnejše skupine tržaških izseljencev na ladji «Toscana«. stranmi. Včeraj popoldne je baje neki funkcionar tržaške kvesture odpotoval v Koper, kjer so italijanske in jugoslovanske krtačne odtise skupno pregledali, kajti znano je, da morajo biti propustnice povsem enake, z razliko r.aslov- SESTANEK VODILNEGA ODBORA SINDIKATA TEŽAKOV DZ Protest proti diskriminaciji v škodo sindikata težakov DZ Sindikat je proglasil protestno gibanje svojih članov z zahtevo po pravičnem predstavništvu v komisiji, ki nadzoruje težaška dela Včeraj se je v Ul. Zonta it 2 sestal vodilni odbor sindikata težakov in pomožnih delavcev Delavske zveze ter razpravljal o sporočilu ravna-telja urada za delo o dodelitvi tren mest predstavnikom tega sindikata od sedmih mest, ki pritičejo predstavnikom sindikalnih organizacij v komisiji, ki nadzoruje težaška dela in ki jo določa zakon it. 407 z dne 3. maja 1955, ki je bil raztegnjen na naše področje 20. julija 1955 z odlokom št. 220. . Na sestanku so sprejeli resolucijo, ki ugotavlja, da je sindikat težakov edini te vrste v Trstu ter da zato predstavlja izključno interese in težnje delavcev kategorije, ker so včlanjeni v njem skoraj vsi težaki in nosači. Nadalje ugotavljajo v resoluciji. da pravi člen 3 omenjenega zakona, da sindikalne predstavnike v pokrajinsko komisijo imenujejo tiste sindikalne organizacije, ki najbolj predstavljajo kategorijo ter da se mora ta zakon vokviriti v člen 39 ustave, ki določa, da sindikati lahko predstavljajo razne kategorije le sorazmerno s številom članov. Sporočilo ravnatelja urada za delo ne upošteva teh zakonskih in ustavnih določb Zato vodilni odbor protestira proti diskriminaciji v škodo sindikata težakov Delavske zveze ter zahteva, da ravna telj urada za delo spremeni svoj sklep. Od vladnega generalnega komisariata pa zahteva, naj posreduje, da se spremeni sorazmerje med številom predstavnikov obeh sindikalnih organizacij. Hkrati proglaša sindikat protestno gi' banje svojih članov z zahtevo po pravičnem predstavništvu v omenjeni komisiji. To resolucijo so poslali ravnatelju urada za delo dr. Le-vitusu in vladnemu generalnemu komisarju dr. Palamari. s plesom, petjem in govori Sredstavnikov Delavske zveze, a prireditev to vabljeni gradbeni delavci in- njihove družine. Seja upravnega odbora tržaške občine Predvčerajšnjim se je pod predsedstvom župana sestal upravni odbor tržaške občine in na svoji seji sprejel številne sklepe, večinoma upravnega značaja. Med drugim je upravni od- rug bor odobril nakup sadik za otroka, ki bo moral ostati najmanj 20 dni v zdravniški o-skrbi. S stroja je padel Med delom v livarni ILVA je 19-letni mehanik Giorgio Presti iz Ul. Orlandini predvčerajšnjim ponoči nerodno padel z nekega stroja. Pri tem se je močno udaril po kolenu. Z rešilnim avtom se je mladenič nemudoma zatekel v bolnišnico in ker je poškodba razmeroma huda, so g« zdravniki s prognozo okrevanja v 20 dneh sprejeli na ortopedskem oddelku. Zastrupitev s hrano tov, od teh 600 milijonov lir za plaže delavcem in 150 milijonov za nakup materiala. Od te vsote je določenih 490 milijonov lir za tržaško, 76 milijonov za miljsko, 37 milijonov za nabrežinsko, 13 milijonov za zgoniško in 5 milijonov za repentaborsko občino. Največ denarja bodo potrošili za cestna dela, in fi-cer kar 215 milijonov, pri čemer bodo posvetili posebno pozornost turističnim objektom. Medtem ko je poročilo omenjenega lista precej rožnato, pa niso prizadeti delavci, bodisi tisti, ki že delajo pri SKLAD, kakor tudi tisti, ki čakajo, da pridejo na vrsto pri zaposlitvi, optimistično razpoloženi. Delavci predvnem ugotavljajo, da sindikalne organizacije še vedno čakajo odgovor na spomenico, ki so jo izročile vladnemu generalnemu komisariatu takoj potem, ko je izdal odlok št. 192 o preureditvi SBLAD, s katerim niso bili zadovoljni niti delavci niti sindikati, ker vsebuje preveč omejitev in izklju čuje mnoge brezposelne od vsake možnosti zaposlitve pri SELAD. Delavci tudi ugotavljajo, da je maksimalno število zaposlenih pri SELAD, to je v zimskih mesecih, doseglo okoli 3.000 enot, sedaj pa se zniža na 1800 enot.. Tudi krediti to se zmanjštli za četrtino, to jr od okoli ene milijarde na leto na 750 milijonov. Delavci menijo, da bodo s temi krediti lahko zaposlili povprečno le 1400 do 1500 delavcev ter da ne bo zato maksimalno število nikoli doseglo predvidenih 1800 e-not- Zato se bo pač zopet dogajalo, da ne bodo sproti nadomeščali tistih delavcev, ki bodo dosegli 6 mesecev zaposlitve ter bodo zato odpušče-Delavci SELAD in brez- V nedeljo priredi sindikat gradbenih delavcev Delavski; zveze v kulturnem krožku «Stella» v Podlonjerju od 18 ure dalje družabni popoldan razne drevorede v skupni vrednosti 1,050.000 lir, nakup pisalnih strojev za občinske delegacije v vredno“ti 510.000 lir ter material za vzdrževanje raznih občinskih uradov in naprav v skupni vrednosti 2,405.000 lir. Poleg tega je u-pravni odbor odobril nakup pohištva za opremo ordinacij šolskih zdravnikov v vrednosti 2,300.000 lir. Upravni odbor je nadalje sprejel več sklepov v zvezi z obnovitvijo najemnin, odobril 322 ppgodb za plačevanje družinskega davka itd. Poleg tega je odobril tudi nekaj dotacij muzeju Revoltella, občinskim otroškim vrtcem itd. Člani upravnega odbora so tudi zahtevali dovoljenje, da bi se občina lahko sama pogajala z zasebniki v zvezi z nakupom nadomestnih delov in vzdrževanjem voznega parka. Upravni odbor je tudi sprejel več sklepov glede personala, vendar bodo te sklepe predložili v odobritev občinskemu svetu. Zupan je nadalje obvestil odbornike o nekaterih važnih mestnih problemih, kot na pr. o vprašanju Selad. gospodarskih načrtih, glede pogajanj z INPS in INA1L itd. Upravni odbor tržaške občine se bo ponovno sestal v petek 26. t. m. Na tej <«11 bodo razpravljali predvsem o nabavi posojila 3 milijard lir, o napravi za predelavo smeti (200,000.000 lir posojila). o razširitvi tramvajskega parka itd. Pred dnevi smo objavili seznam zemljišč in lastnikov pri Sv. Magdaleni in v Domju, ki jih nameravajo razlastiti za rezidencialno področje industrijskega pristanišča. Navedli smo tudi površino in ponude-no ceno ter ugotovili, da znaša povprečna cena za omenjena zemljišča 80 lir in 38 stotink za kvadratni meter. Objava seznama in takšne cene ter ugotovitev in poudarek, da razlaščanje slovenskih kmetov spada v okvir raznarodovanja našega življa na tukajšnjem ozemlju niso bili všeč nekaterim krogom v Trstu. Po naši objavi seznama lastnikov in njihovih parcel so nekateri kmetje šli po pojasnila na ustanovo za industrijsko pristanišče. Tudi mi smo sli tja, nato pa smo obiskali tudi nekaj kmetov, ter si ogledali zemljišča, ki so bila na seznamu. Najbolj so bili ogorčeni lastniki zemljišč v Trnju, t. j. pri Domju ob levi strani poti, ki pelje proti Logu. Tam so namreč najlepši vinogradi in nasadi, za katere je bil objavljen razglas za razlastitev. Na ustanovi za industrijsko pristanišče so nam odgovorili, da omenjena zemljišča ne pridejo več v poštev za rezidencialno cono. Prvotni načrt da je sicer zajemal tudi omenjeno področje, nato pa da so ga izključili, da ne bi uničili lepih vinogradov. Pri objavi v uradnem listu in pri izdelavi načrta, ki je bil priložen k aktom, kateri so bili v pogled na občinskem uradu, niso torej upoštevali te spremembe, oziroma so pozabili napravili popravek na prvotnem načrtu. Na našo tozadevno opazko nam je zastopnik ustanove prejšnji teden priznal, da gre za pomoto in da bodo zadevo uredili, včeraj pa nam je izjavil, da so te dni poslali lastnikom zemljišč, ki so sicer bili na seznamu a ne pridejo v poštev za razlastitev, priporočeno pismo s zadevnim obvestilom. Na pripombo, da bi morali to spremembo objaviti v Uradnem listu, da bi tako imela uradno veljavo, nam je omenjeni predstavnik izjavil, da tega ne bodo storili, češ da ima priporočeno pismo že uradno veljavo. Koristno bi bilo, da bi ustanova za industrijsko pristanišče priredila sestanek, na katerem bi se njeni predstavniki pogovorili z zastopniki tiska, kmečkih organizacij in tudi s samimi prizadetimi kmeti. 15 minut po 8. uri so 2 rešilnim avtom pripeljali v bolnico štiri ezule, katerim so zdravniki ugotovili znake za-strupljenja s pokvarjeno hra. no. Prva dva, in sicer 55-let-n0 Emmo Carboni por. Deli' se in 88-letnega Giuneppl Car-bonija iz begunskega taborišča v Miramarskem drevore du 109 so morali sprejeti 1 prognozo okrevanja v 3 ali 4 dneh na II. zdravniškem oddelku, medtem ko so 44-lotno Cleonige De Giangiacomo in 23-letno Rito Zamarin iz istega taborišča po nudeni pomoči odslovili. Prva bo okrevala v 3 ali 4 dneh, druga pa že v 1 ali 2 dneh. Vsi štirje so izjavili, da so jih po predvčerajšnji večerji v taboriščni menzi napadli hudi želodčni krči. Vijak avtomobila mu je porezal prste Precejšnjo smolo je včeraj zjutraj imel 44-letni šofer Gracco Stabon.iz Ul. Kolonia. Možu se je namreč «Fiat 500» last generalnega vladnega ko. misariata med vožnjo ustavil in Stabon je takoj izstopil, da bi okvaro popravil. Popravila .pa ni izvršil, ker ga je vijak motorja pošteno pore' zal po prstih leve roke. Od1 šel je v bolnišnico, od koder pa so ga po prvi pomoči odslovili s priporočilom sedemdnevnega počitka. poselni, ki pridejo v poštev za zaposlitev pri tej podporni ustanovi, še vedno vztrajajo pri svoji zahtevi, da se u-kaz št. 192 revidira, kot so v ovoji spomenici zahtevale sindikalne organizacije. V bližini Zadra ubit velik kit V Ninskem zalivu v bližini Zadra so ribiči pred dnevi opazili ogromnega kita, ki je bil dolg najmanj 20 m in težak 50 stotov, in ki se je le s težavo premikal v morju. Neka jugoslovanska vojna ladja je odplula proti kitu ,n iz strojnic izstrelila proti njemu več nabojev, toda brez uspeha. Kit se je vedno pravočasno umaknil, toda uto-den je bil zanj, kot se zdi, top letala «Mosquito», ki je letelo nad nezaželenim gostom. Po nekaj urah so namreč ugotovili na dnu morja veliko črno gmoto, za katero so ribiči in mornarji sklepali, da je ubiti kit. Po stopnicah je padla 2 rešilnim avtom so včeraj okoli 18.30 pripeljali v bolnišnico ranjeno 59-letno Josipino Lavrenčič vd. Gro-pazzi iz Vrdele Skoljeta, ki se ni spominjala kako si je povzročila poškodbe na zatil-niku. Bolničarji Rdečega križa pa so izjavili, kar so pač slišali od očividcev, da je ženska med hojo po stopnicah stavbe v kateri stanuje, spodrsnila in padla. Lavrenčičevo so zdravniki pridržali na II, kirurškem oddelku, kjer menijo, da bo okrevala v 8 dneh. kasneje identificirali za 59-let-nega kurjača Angela D’Amata iz Ul. Battera, so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi rane s pot-pludbo na čelu, verjetnega prebitja lobanje in pretresa možganov pridržali na II. kirurškem oddelku. Njegovo stanje je zelo resno, zaradi česar so si zdravniki pridržali prognozo. Dodič pa bo okreval v 4 ali 6 dneh in so ga po izpranju prask odslovili. POLETNI KINO Arena del flori. 20.00: »Nekdo me ljubi«. B. Hutton. Ariston. 20.15: aPan-dora«. A. Gardner. Garibaldi. 20.15: «Saloma». R. Hayworth. Paradiso. 19 45: «F*nfan la Tull-pitn, C, I-ollobriglda. Parco delle rose. 20.00: »Birmanski tigri«, D. Morgan. Ponzlana. 20.00: «Vam na uslugo,1 gospa«. B. Hope. Rojan. 19.45: «Na krilih sanj«, P. Munsei. Secolo. 20 30: »Pristaniška ženska«, R. Coni e.' ČETRTEK, 25. avgusta 1955 JIlST rObl AJA A 11.30 Lahki orkestri; 12.00 Potovanje po Italiji; 12.10 Za vsa_ kogar nekaj: 12.45 KuKtirni o!>. zornik; 12.55 Hrvgteki motivi: 13.30 Pestra operna glasba; 14.00 Orkester Mantovani; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Wieniaw^ki: Kon- :st Prošnje za vpis v sezname revežev Občina sporoča, da morajo biti prošnje za vpis v sezname revežev za 1. 1956 predložene do 30. sept. t. 1. pri občinskih delegacijah, kamor se zainteresirani lahko obrnejo za izpe^nitev prošenj. Danes prva uprizoritev „Baru([e Chiozzolte" Danes zvečer ob 21. url bo na tržaškem gradu prva predstava Goldonijevih »Baruffe Chiozzot-te». V skupini Cesca Baseggia nastopajo še Elsa Vazzoler, Lui-sa Baseggio, Ave Nmohi, Lauret-ta Masiero, Mario Sailer, Alberto Lioncilo, Cecco Ferro in drugi. Predstavo bodo ponovili še jutri, v soboto in nedeljo. Pri bla- Šajnl gledališča se nadaljuje pro-aja vstopnic. V resni nevarnosti pešec, ki aa je podrl motorist Medtem ko je 29-letni Josip Dodič iz Ul. Molin a vento vozil & svojim skuterjem po tribški cesti proti mestu, v bližini Katinare prepozno opazil pred seboj pešca v katerega se je zaletel. Oba sta se zvrnila. Pešca, ki so ga IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Eden je pretepal ženo drugi pa ni skrbel za družino Y prvem primeru je bil mož obsojen zaradi poviročitve telesnih poškodb, v drugem pa na zapor, plačilo globe in odškodnine ieni Redkokdaj se najde tako surov človek, kot je bil 33-!etni Giorgio Farna iz Ul. Macchia-velli, ki je približno 3 leta slabo ravnal s svojo ženo An-tonietto, katero je na razne načine tudi mučil in tepel ter prišel celo tako daleč, da ji je grozil s smrtjo. Težak je bil njen položaj in žena je živela v stalnem strahu: njen mož je bil sicer dober, spoštljiv in tudi ljubezniv, a seveda ko je bil trezen. Ce je pa napil, se je spremenil v pravgato žival in ni več poznal meje dostojnosti. Meseca aprila letos se je žena zatekla na policijo in zadevo prijavila, pri čemer je dodala, da ji je mož pred letom dni med pretepom celo zlomil roko. Do te prijave je prišlo, ker so Farno zasačili, ko je pretepal ženo na cesti. ■Po zaslišanju so suroveža iz-puetili na začasno svobodo, kar je bil0 zgrešeno. Mož je namreč ob povratku domov URADNO OBVESriLO TISKOVNEGA URADA HVESTURE Kaj je z drugim udeležencem pri umoru prekupčevalca De Tina? Uradno poročilo govori namreč le o morilcu Tu-Ijaku, o že prej imenovanem Kalupki pa niti besede Huda poškodba otroka pri eksploziji detonatorja Včeraj so morali zaradi hudih ran na obeh očesih, obrazu in levi roki pridržati na okulističnem oddelku 7-letne-ga Giuliana Ulcigraia iz Izole, a sedaj stanujočega s star-š* v begunskem taborišču na Opčinah, katerega so pripeljali v materinem spremstvu z rešilnim avtom v bolnico. Njegova mati je povedala, da je otrok našel na polju v bližini taborišča dva detonatorja, po katerih je začel u-darjati s kamnom. Nepričako-a <4a detonatorja eks. Pred tremi dnevi smo poročali o tiskovni konferenci na kateri je kvestor dr. Marza-no osebno sporočil tisku vest o aretaciji zločincev, ki so v noči med 10. in 11. t. m. umorih furlanskega prekupčevalca Valentina De Tina. Policijski organi so sporočili da so Antona Tuljaka in Ivana Kalupko, pod obtožbo umora prijavili sodišču. Včeraj pa so na tiskovnem uradu razdelili uradno obvestilo, ki se glasi: «Državno pravdništvo iz Vidma je z današnjim dnem izdalo zaporni nalog proti Antonu Tuljaku. O nalogu so že popoldne agenti komisariata javne varnosti na sodišču obvestili Tuljaka, ki je v krajevnih zaporih. Z današnjim dnem je tržaška kvestura poslala tukajšnjim sodnim oblastem poročilo s prijavo Tuljaka. Tržaško državno pravdništvo je odredilo takojšnjo izredno premestitev v Videm, kjer ga bodo zaprli v tamkašnjih, zaporih na razpolago videmskemu državnemu pravdništvu«. Do tu obvestilo. Tuljaka so že včeraj proti večeru v močnem spremstvu odpeljali. Zanimivo in presenetljivo pa je dejstvo, da obvestilo ne govo- vano p plodirala in drobci so ranili ri o drugem «zločincu» Ka- lupki. Zakaj? Iz nekaterih krogov smo izvedeli, da ima policija v rokah samo Tuljaka, ki je zločin tudi priznal. Drugega zločinca pa niso ujeli in baje se ta skriva in ker je oborožen-. namerava drago prodati svojo kožo. To je baje izjavil sam Tuljak. /šakaj pa »o pbtemtakein sporočili ime Ka-lupke? Možno je, da je to past, kateri bi moral nasesti drugi zločinec, možno pa je tudi, da je policija mislila da ima tudi drugega v rokah a se je zmotila. Mnenja smo, da bo prvi vzrok verjetnejši. In prav tu je policija napravila veliko napako in nelojalno ravnala s predstavniki tiska. Kratkomalo sta dr Grappone in dr. Corti, ki sta novinarjem dala potrebne podatke, (tudi Tuljakovo sliko medtem ko ni bila Kalupko-va) sporočila neresnično vest o dveh prijavah sodišču, med tem, ko je v resnici obsta jala samo ena. To potrjuj tudi današnje obvestilo. Orne niti moramo tudi, da so nam na kvesturi po vprašanju če je Kalupka izmišljeno ime in če je res, da ima policija rokah samo enegu izmed zlo čincev odgovorili, da zadev ne morejo «niti preklicati nit potrditi«. razjarjen pobral sabljo, ki jo je hranil za spomin in z njo začel, tolči po ženi, ki se je na vse mogoče načine branila. Farno so končno prijavili sodišču in mož se je moral zagovarjati zaradi slabega ravnanja z ženo in zaradi trikratne povzročitve telesnih poškodb. Tako med preiskavo kakor na razpravi je žena potrdila prvotne izjave, medtem ko je mož zanikal. Med razpravo pa jih je nekoliko omilila in tako je sodišče Farno oprostilo obtožbe slabega ravnanja lormulo, da ni dovolj dokazov za obsodbo, medtem ko ga je za telesne poškodbe obsodilo na 9 mesecev zapora. Kljub temu, da ima mož precej u-mazan kazenski list, So mu privolili začasno svobodo in odredili njegovo izpustitev iz zapora. Preds. Ostoich, tož. Amodeo zap. Magliacca, obramba odv Preti. # • « 35-letni Zuillio BovO iz Mi-ramarskega drevoreda pa se je moral zagovarjati pred sodiščem zaradi kršitve obveznosti vzdrževanja družine. Na podlagi prijave njegove žene Biance Benedetti je policija uvedla preiskavo in ugotovila da njene izjave odgovarjajo resnici. Bovova je stanovala skupaj z možem v stavbi, kjer sta stanovala tudi tast in tašča. Zaradi bolezni ni mogla zanositi in kljub temu, da b lahko po ozdravljenju rodila ji mož ni hotel dati potrebnih eredstev, pa čeprav je kot ta-petnik dobro služil, saj je 1-mel celo motorno kolo in tudi avto. Posledica je bila, da je žena dvakrat splavila. La- llosseltt. Zaprto zaradi počitnic. Excelsior. 16.00: »Moje telo pripada tebi«. M. Brando, T. VVrifiht. Fenice. 16.00: «Nagana», B. Laa-ge. R. Ba-ldini. Nazionale. 16.00: »Sedem samu-rajcev«, T S-himura Filodrammatlco. 16.30: «Princesa Nila«, D. Paget. Supercinema. Zaprto zarad-i obnove. Arcobaleno. 16.30: »Satamk. pu- ščica. ki ubija«, J. Payne. Astra Rojan. 16.00: «Lovec na srečo«, J. Derek, J. Evans. Capitol. 16.00: »Uničite tolpo«, C. Mc Grawn. Cristallo. 16.00: «Magdalena», M. Toren Grattacielo. 16.30: «Ni večje ljubezni«, A. Lualdi, F. Inter-lenghi Alabarda. 16.30: »Železna zavesa«, G. Tierney. Ariston. 16.00: »Pandora«, A. Gardner. Armonla. 15.00: »Izredno nevar. no«, M. Lockwood. D. Clark. Aurora. 16.00: »Uničevalec«, L. Tierney, M. Lawren.ce Garibaldi. 15.30: «Saldma». R. Hayworth. S. Granger. Ideale, 16.30: «Streljanje ob zori«, R. Ca-lhoun. Impero. 16.30: »Vrni se moja mala«, M Vitale Italia. 16.30: «Trije Američani v Parizu«, T. Curtis. Marco. 16.00: «Kje Je svoboda«, Tot6. Kino ob morju. 16.00: «Rasputin», P. Brasseur. Mladoletnim prepovedano. Moderno. 16.30: »Pismo za Evo«, J. Carroll. Savona. 16.00: »Diplomatski sebi, T. Power. Viale. 16.00: «Warpath. bojna ste. za«, E. 0’Brien. Vittorio Veneto. Zaprto zaradi obnove naprav. Azzurro. 16.00: «Oktobrski vpoklic«. G. Ford. Belvedere. 16.00: «Zgodba Glen-na Millerja«, J. Allvsori. Marconi. 16.30: «Roman-tična ježa«, C. Marchand Massimo. 16.30: »Jack London«, S. Hayward, Novo cine. 16.00: »Vojvoda in plesalka«, J. Kent. Odeon. 16.00: «Moderna devica«, V. De Sira. Venezia. 16.00: »Zavod se zabava«, V. Mavo. Kino na Opčinah. 18.00: «Mari-juaina«, J. Wayne. N. Olson. cert za violino in orkester; 18.21 Chopin: 24 preludijev; 19.00 Orkester Andre Kostelanetz; 19.15 Radijska univerza; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Vesela glasba: 20.30 Vokalni kvintet; 20.50 Podeželske polke in valčki: 21.00 Dramatizirana zgodba; 21.30 Priljubljene lahke melodije; 22.00 Glasbeno predavanje: 22.30 Stavki iz opere «Woszek» Albana Berga; 22.54 Večegui ples; 23.30 Polnočna glasba. -r it h r 1. 11.30 Operna glasba; 12.30 Pesmi Latinske Ameri-ke; 17.00 Orkester G. Conteja; 17.30 Glasbeno življenje v Ameriki; 18.45 Glasbeno popoldne; 21.00 Italijanska ljudska glasba; 22.45 Koncert dueta Tassinari-Gazzelloni. 14. o r ■>; it Slovenska poročila: 6.30, 7.45, 13.30. 14.30. 19.30 lil 23.30. Hrvatska poročila: vsak dan ob 20.20 Italijanska poročila: 6.15, 12.30. 19.00 in 23.00. 6.40 Jutranja glasba; 7.00 Koledar - vremenska napoved - napoved časa; 7.05 Glasba za dobro jutro; 7.25 »Ob luči srebrnega meseca« - poje Doris Day; 7.30 Za naše žen-e: 12.00 Glasba po željaitu 14.00 Od melodije do melodije: 14.40 Kulturno pismo; 14.50 t.ovenska narodna pesem v klavirski literaturi; 17.15 Ljudske pesmi; 18.30 Iz opernega sveta; 19.15 Šport; 20,00 Parada popularnih plesnih komadov; 20.40 Bosenske sevdalinke v interpretaciji znanih pevcev; 21.30 Slovenske samospeve -pojeta tenorist Polde Polenc in basist Ladko Korošec. N 1.4» V I-'. N I .1 A 327.1 m. 202,1 m. 212.4 m Poročila ob 5.00, 6.00, 7.00 12.30, 15.00. 17.00 in 22.00. 12.00 Melodije iz filmov Iti operet; 13.10 Spored simfonične glasbe; 14.30 Modni kotiček: 14.40 Skladbe slovenskih avtorjev poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška; 16.00 Utrinki iz literature - Ivan Olbracht: Trije kriki iz teme; 16.20 Koncert po želi-ah; 18.10 Popoldanski koncert; 18.50 Ljudsko-prosvetni obzornik; 19.00 Zabavna glasba; 20.00 »Četrtkov večer« domačih pesmi In napevov - sodelujejo priljubljeni ansambli in solisti: 20.45 Literarni večer - Ernot Hemingway: Sta. rec in morje; 21.15 Spored popularnih orkestralnih skladb. l-l-il.KVIElJA 21.00 TV dnevnik: 21.15 Glasbeni variete; 22.30 Po letoviščih 23.15 Ponovijev TV dnevnika. PREDEN GRESTE na DOPUST se naročite na ((PRIMORSKI DNEVNIK« Pošljemo vam ga v katerikoli kraj. 15-dnevna naročnina 200 lir Telefonirajte na št 37338 PROSVETNO DRUŠTVO ((ZARJA V SVOBODI« v SEMPOLAJU priredi v nedeljo 28. t. m. ob 16. uri v Sempolaju deseti tradicionalni nevski knneert Mali ogtos GOSPODIČNA ne, ki je na obisku v £<>Hio Kolonkovou ali na M twjt! ki je bi-la na izletu v ^ praznovanju C -n j e šole je naprošen«, svoj naslov na pod naslovom «BORS‘»; BORSl" . BELJENJE SOB, kuhinj. „ \7l nje stanovanj, barvam -j,! _ kiranie pohištva Po n muh. — Tei. 21-483. Izšli so ((RAZGLEDI* *•* Dobit« jih pf' OLa, IZK 1-L razprodaj*!«111^ ^ noj y Cena '"tn:| ' ‘teto *«r*či us l"1 il V prodaji Je rerlj* 3«, b[ Naša ,^«Uv Cena 7S lir Dni TRST Ul. sv. Fran. čiška 20/H L tel. 37-338 sprejema ln. serate, mat« oglase, osmrtnic* vf ^ od 8. do 12.30 in od 18. ur« ZOBOZDRAVNlS*1 | AMBULATOBU 'n Dr. A. Sonc? w zobozdravnik-kifU,f,jjl Ustne in zobne bol«* , zobne protez*-, j) Sprejema od 10- “ U|( in od 15. do ul Ulica Torrebianca j (vogal z Ul. Caf“" | tel. 37-118 ADRIA pri katerem bo nastopilo več pevskih zborov. Po koncertu bo PLES NA PROSTEM Vljudno vabimo k številni udeležbi. Preskrbljena bo domača kapljica in dober prigrizek. TRST - Ulica Cicef011” tel. 29-243 on P O C I T N I U J. »- OB MORJU, V KB* !|t OB JEZERI11 | D°1 . - »4 Predstavništv® J za zdrav iliščUVi RADENSKA Sl A«) in DOBRNA penzion po 1700 ni so všteti zdrFLJB pregledi in zdraV* >' ureditve) 'b 'tl t» »t V Preskrba trgovsKi11, j vadnih, turistični' f> tranzitnih vizunt0., JUGOSLAVIJA Prodaja voznih f** za avtobusne Pf ' J" TRSTA v PROSVETNO DRUŠTVO »IVAN CANKAR« vabi ^Člane in prijatelje, ki so ljubitelji petja, da se vpišejo v pevski,: odsek društva. Vpisovanje vsak večer od 20. do 22. ure v društvenih prostorih v Ul. Montecchi 6-IV. P vljl l' VRBA (Velden). 'il SKO JEZERO /m# io ther See) - A Ci GRADEC (Gra*'- n ,, hodi v četrtkih 11 j. botah ob 7.45 pAV|J l#( TOLMEZZO - -1 SCLETTO, dneV' 1 hodi ob 6.30 ^/f)i I JEZERO CA V A*- nedeljah ob 7.30 g|, I i„ neaeijan od <-"|c(,ir.. Ml CANAZEI - OR'«’11’,/ i( torkih, četrtkih* -jj;. hi ljah ob 6 l PRIMIERO, COBjO *> MOENO, MEHA1’/' GRADE/ - dnevni dl ob 8.30 .fif MILAN . dnevni °b 91 GENOVA - v kih, sredah tn . °b 21 „«0, £ COMO - CHlAb=V( hudi pb torkih- ^ kih. sobotah in v j ljah ob 21 . j,/ VIDEM (Udine) • UlA. &, udliodi ob 6.30- * » dnev BELLUNO - u— , hodi ob' 6.30 , TREVISO - dnev hodi ob 8.30 Od vderai do danes ni pa je žena rodila in to po ji je pla- zriravljenju, katerega čal njen oče. Tedaj je Bovo izginil z doma in se ni več vrnil. Spočetka je mož dajal za ženo, hčerko in nečaka 1000 lir dnevno, kasneje pa je tudi to izostalo' in se spl.\h ni več brigal za družino. Na razpravi se je Bovo skliceval, da je njegova žetta zapravljiva ženska in da je ves denar «žgala» ter da je še 5-vojo zlatnino nosila v zastavljalnico. Dokazov je bilo proti njemu kar preveč in zaradi tega je bil vsak izgovor brezpomemben. Sodišče ga je zato spoznalo za krivega obtoženega dejanja in ga obsodilo na 2 meseca pripora in na 60 tisoč lir globe. Nadalje bo moral obsojeni Bovo plačati kot povračilo materialne in moralne škode ženi 160.000 lir in poravnati tudi stroške njene- ga odvetnika. Kazen je seveda pogojna, toda le v primeru. da v teku 30 dni izplača vse, na kar je bil obsojen. Sodnik Lugnani, zap. Feola ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 24. avgusta 1955 ae je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo je 5 oseb, porok pa je bilo 7. POROČILI SO SE: šofer Stelio Kjlicek in uradnica Maria Luisa Venni, čevljar Al-do Merieossi in gospodinja Bruna Tomutti, agent CP Angelo Perazza in gospodinja Guerrina Luipidi, pomorščak Giuseppe Trevisani in študentka E-mi-lia De Pol-Melina industrijski izvedenec Matteo Vlo in uradnica Mirella Lenasl, postrešček E-m ari u cit- Carbone in gospodinja Ade-le Trebeč. elektromehanik Angel Starc in gospodinja Angela Danieli. UMRLI SO: 54-letni Dante Lo-ser, 84-letna Ma-ria Antonini, 42-letn a Gluseppina A poli on 10 por. Pizzairvus, 88-1 etni Roberto Emi-lio KreUscitmar, 80-letna Frančiška Furlan vd. Colja. DELAVNICA MEHANIČNIH IZDEL*0 A. Fabiani TRST — IJL. ČOH I I 2 — TEU 361-41 M * specializirana za izdelavo motorjev Diesel, l,Pre'0^' podjetjih, revizije, mehanične izdelke, obdelavo go* avtogeno in električno varjenje. uj«* Popravila na krovu: motorjev Diesel, parnih "'gl# tn kotlov ter vseh pomožnih naprav pri PH8‘’ strojih ln napravah na krovu. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 26.6. najnižja 20.3, ob 17. uri 25.4. zračni tlak 1014.2 v upadanju, veter 5 km Jugozahodnik, vlada 65 odst., nebo 3 desetine oblačno, morje mirno, temperatura morja 23. NOČNA SLUŽBA LEKARN Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul Settefontane 39; Gme:. ner, Ul. Giulia 14; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Signori, Trg Ospe-dale 8; Harabaglia v Barkovljah in Nicoll v Skednju. LEKARNE ZAPRTE ZARADI POCITN1C Ali’Alabarda. Ul. lstria 7, Bia-soletto. Ul. Koma 16. Davanzo, Ul, Bern-lni 4. Godina Enea. Ul. Glnnastica 6, Millo. Ul. Buonar-, . _ , . , roti 11. Mizzan. Trg Venezia 2, odv. zas. stranke Padovam, Zanettl, Ul. Comm-erciale, Testa 1 obramba odv. rilograna, I doro. Ul. f' ZAHVALA Ob bridki izgubi naše drage mame IVANE STARC se vsem prav prisrčno zahvaljujemo. Poseb pohvala g. župniku, pevskemu zboru, godbene111 ^ stvu, darovalcem vencev in cvetja ter vsei*1; ppti- spremljali našo drago mamo na njeni zadn^ žalujoče družine Starc in Kontovel - Prosek 25. avg. 1955. Mazzini 43, Vsem, ki so ga poznali, naznanjamo žalostl?°80 ** da je včeraj po kratki bolezni umrl v staro* . ANTON PERTOT , ,10*“ po domače Gospodič Pogreb bo danes ob 18, uri iz hiše Nabrežini št. 140. „g \ Žalujoče hčere Ema, Erminija, Malka, sinova Danilo in Celo J",j Rjo. zeti Franc, Dušan in Anton, svak' in Micky, nečaki in ostalo * Nabrežina, Stockholm. Rim, 25. avgusta J9S®- 1 S^DALJEVANJE besedila sporazuma finske olajšave za lastnike Jznic za prehod kmetovalcev 42. člen K 1 SKA7k?„ ZA LASTNIKE «• M2NIC ZA PREHOD , Ul kmetovalcev l,tniki izkaz ivi D 0li km.'!'*1 lzKazn>ce za pre-00 Kft**1«'', kakor tudi - >'t°v>lc:;oli<=nia ZH prehod ISfUitj : b°do mogli pre- 'j h en« e)° 'n nos‘" s se" na drugo področ- ''»ega (z *. br(i _ . UVoznpPosiebriega izvoznega to vsa),6811 dov°ljcnja, pro-Ugih jC car>net takse ali «1 v. aviinih bremen: tl tOVOrno in paS’ K 2J r tudi potrebno zadržanja iste na 4rulo>!!!??e'sk°’ Sozdarsko in )*, p,e Je» Poljedelske strojno nZ?a sredstva z neob-"'‘i ž«l„° ri:bhirni pritiklina-ku, „ 1 tudi gorivo v tan- tl'°'ori«m:'re^no Povezanim z po'rebnimi za del; c) Vs«h poljedeljskih 1 ^ z> dah31 nuino potreb-lev»nje r° 'n uspešno vzdr-i| ptitier. zem'jišča, kakor na 1 ‘"»jilj' "aravna in umetna * Sf«jernena* sadike, za- ■jm. v*i« uduihc, * 'no, kolifStVa’ zdravila za žigi 1 h n‘Ptav.Za v'no2rade.klet-Jp j s°de, gradbeni le l? ^»Doh* Vzdrževanje hiše W P»dobno“4‘rskih poslopij in ^ ®z°'tvo*«^4Mski „ *ke e in gozdne in živin-vštevši zarod, o " kak pr°i«VoHmlii*Č > ! °r »uh- * vš'i „°2nj 8rel, embalažo in pre' l)c stVa za omenjene A :. .... se bo moral vina ,rr»r • Dr 1 IB 1°1 i°‘egad mora biti pro' 'n' >> s Vifta všt i' I ^ Dre evsi zarod, mo- S kJ,talnegaPe^ana na P°droč" ■ . >n #(m h blVan)a tak°i p° M. q|: „u imniMi !,aln««-Pel}ana na področ--mu , 'vanja ta I *i7' Mor»u ali ob koncu i ‘«2£i!n posin au pri- j Pi n)e živine zaradi V,. pr>st, gorata biti potrjena Jnega živinozdravnici. n Nje iti Va - 5tr°i'. prevozna 'ebo j Je treba po kon-Vvli.. ha*U prav tako pre' »n tim i 5drivf,neuPorabljeno krmo n'1*! J JP »-»U- ^ V««- /1 Pesti .Hi \ vvn! dl, Področje stalnega . S£Z0; '•i. člen 2iVjJ. °Nska PASA dli0.1' e„*h Vrst' kl Jlh vo' tl* t« Cj* o i na drugo po- i{l' toH^^Pi erem Sovori ta 4' ^fvaJrvSpn^n’ f\ 0. v tok, ' -le da se vrne- , f ,.>lki *u ^stih mesecev. t;v.'ev«ti r*an' bodo mogli l’,‘ a~— (ja se V| >0(jf v'nii4 Pt(j?^aVe |. ,sPji na prejšnjo pod- " i lt»«anii OH«? kater'h govori rt.* 1 t,‘»>li tgjj avek bodo raz- Pileč ,na zarod, kakor 'f K?e ^n' Peoizvode iz Sat; Hg l * Zarod in pro-uit Pj števju 0 0 smeli prese-‘'ty^0lzVod’enO:“rama normal- , ‘teviu količ'ne- UP°-'er ln vrsto ži- PašeranJanje zadržanja C- Pro,drUKem pod-k»s a je ‘ 0(še predelave i% u,a.m°Koče prenesti por* po\-/^ k°' šti-. istimi Vr"‘tvi •tl I **hL **tlmi •:,,uvl živine 'i4 odstavku80il kakor Av '■ H„*!1 tudi « 1 ;e mogoče 45. člen OLAJŠAVE ZA DELAVCE IN NAMEŠČENCE Delavci in nameščenci, stalno bivajoči na enem izmed področij, o katerih govori sporazum in ki so v rednem delovnem odnosu na drugem področju in dokler ta odnos traja, bodo lahko nesli s seboj, brez izvoznih dovoljenj, carine, taks in drugih dajatev prosto, iz področja, kjer stalno delajo na področje stalnega bivališča obleko in osebno perilo, kakor tudi blago, v količinah, ki jih predvideva priloženi seznam (priloga 9), pod pogojem, da jih rabi izključno v zasebne ali družinske namene in ne v trgovske namene, do skupne vrednosti 20 tisoč lir, odnosno 10 tisoč dinarjev na mesec. Osebe, o katerih govori prejšnji odstavek, bodo lahko uživale te olajšave tudi' enkrat na štirinajst dni, v tem primerti pa ne bo smela vrednost blaga presegati polovice vrednosti, ki je določena za mesečni uvoz. Osebam, o katerih govori ta člen, bo dovoljeno, da prenesejo celo ali preostali del mezde v smislu praVil. ki so predvidena v plačilnem sporazumu, ki bo veljal med pogodbenima strankama v času prenosa mezde. 46. člen OLAJŠAVE ZA DRUGE OSEBE Lastniki tranzitnih listin, razen oseb, o katerih govori 45. člen in oseb, ki bi že u-živale olajšave, ki so predvidene v 44- členu, bodo lahko nesli s seboj na drugo področje skupno v enem mesecu v smislu veljavnih pravil in glede na število pre? hodov, iz področja stalnega bivališča valuto od 2.400 do 12.000 lir, odnosno od 1.200 do 6.000 dinarjev. Skupno vsoto valute, ki jo bodo zgoraj omenjene osebe lahko nesle s reboj v enemu mesecu, bo lahko, mešana, komisija, o kateri je govora v členu 62, zvišala. Sklepe, ki jih bo sprejela ta komisija na prvi sej j bedo lahko v bodoče spremenili, kakor bo položaj zahteval. Zgoraj omenjene osebe, v smislu olajšav, ki jih predvideva prvi odstavek, bodo mogle ob povratku nesti s seboj brez izvoznega dbvolje-nja, carine, taks in drugih dajatev, blago v količinah, ki so predvidene v priloženem spisku (priloga 9). le če jim to blago služi za zasebno ali družinsko uporabo, vsekakor pa ne za prekupčevanje in to v skupni vrednosti, ki ne sme presegati vrednosti dovoljene valute. 47. člen CARINSKA KONTROLA Zaradi nadzorstva nad užN vanjem olajšav, ki jih predvidevajo členi 44, 45 in 46, bodo carinski organi na podlagi tekočih cen ocenili vrednost blaga, ki bo izvoženo ali u-voženo in td vrednost zabeležili na za to določenem mestu v prepustnici. b) zdravila, ki se morejo kupiti tudi brez zdravniškega recepta, kadar bo njihova o-znaka zabeležena na ovoju in kadar jih bodo nesli za lastno uporabo, odnosno Za potrebe kakega člana njihove družine, v normalnih količinah, ki jih vsebujejo posamezni zavoji, ki so v prodaji na drobno. 51. člen DRUGE OLAJŠAVE Vsem lastnikom listin za prehod bo hkrati dovoljeno nositi s področja svojega bivališča brez uvoznega odnosno izvoznega dovoljenja in prosto carine ter vseh drugih dajatev tudi naslednje: a) živil;a in pijače za osebno potrebo za dobo 24 ur; b) cvetje in vence za pogrebe. 52. člen IZMENJAVA SANITARNIH INFORMACIJ Pristojne krajevne sanitarne oblasti se bodo med seboj obveščale o primerih nalezljivih bolezni in težjih epidemij, do katerih bi prišlo na področjih, ki jih obsega sporazum. 53. člen C* J 'i r°^a na* ,6ebele z enega •* drug« . W .‘,0' V ,N°Vi 'o. n«.: uso na sezon-bort 1 l0?* in Pr>de- VP°8oie' kiU,Živali "laisa-hr, bi ort— predvideni >°s''0 za ??[avku za zarod, S>e"om,eSe proizv°de; b .. "ev s . aa se omogoči „ vodi °Vetnosti živine, r»le ru8o DnHa sezonsko pašo {Mb. 'stajn. u{,ie' bodo m» 'tev. dih °hlasti obeh r*Wn '4raB7‘“su 0Detl p°-\, dhrcn? P°dvzeti po- b° Poseb 28 morl'bi,nu nega znaka, člen * k pKotvwA kmetijske "sN,VAJALC' *°v0ri bt0h„ Proizvajalci, ki O kateri d Hi % odstavek 1, bo- *tain-,t>0 enkV°2lli’ vsak‘h 15 Ho** 'hvalit* ‘Z podrof'a H J*. bre, ‘a na drugo "PfOšr. ’ UVo>„ f°Sebnib ‘ZVOZ- M.,b> Vs ,lh dovoljenj in lO*. tak! cafinske pri-'iiijj, syoje n?,nal1 drugih da- 6tC kak0rPr.OUvode v Koll- l*>t'*0gae,n Stj - So navedene dS,eZnamu blaga i,r° skuPne vred- 0, »N *b'. o “»iv«” 0dstavkeak,e"h K°vori *' h e o|«i- ’ odo 'ahko & P« * teden ?V? tud' m-a8a n* b0 m prime- dtsti ?resegati mela Vrcdnost ie rioiPilov’ce Vred’ ■N» on'vbi tl Pna za al1- df i,, dlaE. IZv°z. vrrdno!fh, olaižav 'n >1’ 0 kate1?b bodp lahko »Otjj ’ bv0zile b govori odsta-1*lis4 Podr()t drugega pod- I z80r !,t»lo bi« alne«a bi-b. v81 °men R° navedeno "‘d «>kor nj;hfmu sezna- odnosno 3.750 b»tn, or *h*. Pa n® v trgov- 48. člen , SPLOSNO PRAVILO ZA 44, 45 in 46 člen Višina vrednosti do katere »e bo moglo posluževati pravic i* 44. 45; in 46. členh je določana tako v lirah kakor v dinarjih, zato da bi carinskim oblastem obeh pfagodbe-nih strank omogočili izvrševanje ustrezne kontrole na temelju notranjih cen, izraženih v lastni valuti. Hrati pa ugotovitev obeh vrednosti o kateri se govori v omčnjenih členih nima nobene zveze s tečajem obeh valut, niti se more iz te vzpo-reditve zaključiti, da gre za paritetni valuti. 49. člen OLOJSAVE ZA ZDRAVNIKE ZIVINOZDRAVNIKE IN BABICE Zdravnikom, živinozdravni-kom in babicam bo dovoljeno da brez uvoznega in izvoznega dovoljenja in prosto carine in drugih dajatev nesejo s seboj zdravniške instrumente in potrebni sanitarni material za izvrševanje njihovega poklica z obveznostjo, da po izvršenem delu prinesejo instrumente in neporabljeni ma terial s seboj na področje njihovega stalnega bivališču. 50. člen OLAJŠAVE ZA UVOZ IN IZVOZ ZDRAVIL Lastnikom listin veljavnih za prehod bo dovoljeno prinesti iz drugega področja na področje svojega stalnega bi. vanja carine prosto in brez drugig dajatev in taks; a) zdravila nabavljena nn temelju zdravniškega ali veterinarskega recepta; VETERINARSKI IN FITOPATOLOSKI UKREPI 1. Za živino vpisano na listinah za prehod kmetovalcev, ki se prepelje na drugo področje na delo ali pašo, se ne bo zahtevalo veterinarsko potrdilo ali druge sicer predpisane listine, v kolikor se živina istega dne vrača na svoje področje. 2. Za živino, ki ostaja na drugem področju Več kot en dan, je potrebno potrdilo, ki ga izda pristojni živinozdrav-nik, s katerim se potrjuje, da so posamezne glave živine zdrave, da je vsaka žival zdrava in da v kraju, od koder živina prihaja, ni bilo v zadnjih dneh ugotovljena nobena nalezljiva bolezen, za katero je obvezna objava in ki se nanaša na isto vrsto živine. 3. Odredbe iz prejšnjega odstavka se bodo analogno izvajale tudi glede čebel, ki se vodijo na pašo. 4. Zivinozdravniška spričevala navedena v drugem in tretjem odstavku bodo veljala deset dni. 5. Za kontrolo bodo pristojni živinozdravniki od časa do časa. vendar pa bodo najmanj vsakih trideset dni pregledovali vso živino, ki prehaja iz enega področja na drugo. Da bi se ti pregledi olajšali, se bodo lahko vršili tudi na prehodnih mestih. 6. Ce se v enem od področij' pojavi nalezljiva bolezen živine bodo v času, ko traja nevarnost pred okuže-r.jem, pristojne oblasti z drugega področja mogle omejiti ali prepovedati prehod živine na njihovo področje, oziroma prenos živalskih delov, izdelkov, surovin in predmetov ki bi lahko prenesli nalezlji vo bolezen. 7. Zivinozdravniške oblasti obeh področij se bodo stalno medseboj obveščale o pojavih nalezljivih bolezni v odnosnih področjih in o živinozdravniš-kih ukrepih, omejitvah in prepovedih, ki so jih podvzele za njihovo preprečitev, kakor tudi o ukinitvi teh ukrepov. 8. V izrednih primerih si pristojne oblasti obeh pogodbenih strank pridržujejo pravico, da podvzamejo posebne veterinarske in fitopatološke ukrepe. 54. člen A V S T /Z / J F UT/N e 9 j (*! soi-rc ^_________, . V » ■ggg ^ '•n Vvnr (g, VOLM/H ČtDAD • V/Z>£TM 7 ^gj(/ZLJEVO -. , V - Sre i -Mit>AfT£ } 5 Ni 0 S -MtpANA VS?.ižf—rr-VALe*>set_ &OH/CA j ? 'fpfiTšjr iZfHv G/CA ; cAlrjz Selo V ILJE ^ ® kom e h " X rx?srl TicvErA*•’ rrtič C« Seznam občin na področju Trsta in seznam prehodov TA it Afer" Č4 mp£a Kope/e ?ZOl A .. rr / SOCEAS W Pregled obmejnih prehodov, ki jih določa videmski sporazum Seznam občin na področju Trsta, v katerih se izvaja sporazum in seznam prehodov. PRILOGA A Seznam občin na področju Trsta, v katerih se izvajajo določila jugoslovansko - italijanskega sporazuma podpisanega v Vidmu 20. avgusta 1955: 1. občina Tret 2. občina Milje 3. občina Dolina 4. občina Repentabor 5. občina Zgonik 6. občina Devin-Nabrežina PRILOGA B Seznam občin in del občin na sosednjih področjih, ki mejijo s področjem Trsta, v katerih se izvajajo določila ju-goslovansko-italijanskega sporazuma podpisanega v Vidmu 20, avgusta 1955: OKRAJ KOPER 1. občina Koper 2. občina Koper - okolica 3. občina Izola 4. občina Piran 5. občina Portorož 6. občina Sičovlje 7. občina Dekani 8. občina Šmarje 9. občina Marezige (samo katastrska občina Marezige in vas Lopar v katastrski občini Truške) OKRAJ BUJE 1. občina Umag 2. občina Brtonigla, namreč katastrske občine Brfonigla in Nova vas 3. občina Novigrad 4. občina Buje (samo katastrska občina Buje, katastrska občina Nova vas, kataetrska • občina Triban, katastrska obči- na Kaštel in katastrska občina Karšet 5. občina Momjan (samo katastrska občina Momjan in katastrska občina Merišče) OKRAJ SEŽANA 1. občina Komen 2. občina Štanjel 3. občina Dutovlje 4. občina Sežana 5. občina Divača H. občina Herpelje 7. občina Crnl kal 8. občina Senožeče (samo katastrske občine Senožeče, Dolenja vas1, Gabr-če, Potoče in Senedole) 9. občina Materija (samo katastrske občine Brezovica, Gradišče, Ilotična, Markovščina, Materija. Slivje in ArtViže) 10. občina Vreme (samo katastrske občine Barka, Famlje, Gornje Vreme, Misliče, Podgrad, Škofije, Vareje, Vatovljč, Vremski Britof. Favlje) 11. občina Podgorje (samo katastrske občine Crne-tiče, Podgorje, Podpeč. Zazid) 12. občina Gradišče (samo katastrske občine Kubed in Sv. Anton) OKRAJ NOVA GORICA I. občina Kostanjevica PRILOGA I PREHODI PRVE KATEGORIJE: 1. Fernetiči (cestni blok) 2. Pesek - Kozina (cestni blok) 3. Škofije (cestni blok) 4. Opčine - Sežana postaja (železniški blok) 5. Draga - postaja (železniški blok) STALNI PREHODI DRUGE KATEGORIJE 1. Mavhinje-Gorjansko (cestni blok) 2. Prečnik pri Komnu • Gorjansko Sempolaj (cestni blok) 3. Voglje (cestni blok) 4. Repentabor (cestni blok) 5. Gropada (cestni blok) 6. Lipica (certni blok) 7. Draga (cestni blok) 8. Socerb (cestni blok) 9. Prebeneg (cestni blok) 10. Prebeneg - Qsp (cestn:| blok) 11. Sv. Barbara-Kašteljer (cestni blok) 12 Zgornji Cerej-Cerej (cestni blok) 13. Campore (cestni blck) 14. Sv. Jernej-Lazaret (cestni blok) SEZONSKI PREHODI DRUGE KATEGORIJE 1. Gročana (cestni blok) 2. Oreh-Plavje (cestni blok) 3. Botaj (cestni blok) PRILOGA 9 SEZNAM JESTVIN ' (petnajstdnevni) 1. Zelenjava 10 kg; 2. stročnice 2 kg: 3. ječmen 3 kg; 4. ajda 3 kg; 5. sveže meso 1 kg; 6. suhomesni izdelki 1 kg; 7. ribe 1 kg; 8. sir 2 kg; 9. riž 2 kg; 10. testenine 2 kg; U. oranže in limone 8 kg; 12. mleko 2 1; 13. kislo mleko 2 1; 14. vino 2 1; 15. olje 2 1; 16. perutnina 2; 17. jaica 12; 18. dračje in mahovina; 19. cvetje in okrasno zelenje: 20. obrtniški izdelki; 21. gospodinjske potrebščine; 22, poljedelske potrebščine; 23. galanterijsko blago in osebne potrebščine. Izmenjava pisem za vzpostavitev prvih suhozemskih in pomorskih prog Obračuni med ustanovami in stalna mešana komisija SKLEPANJE POSEBNIH DOGOVOROV Spričo dejstva, da sta pogodbeni stranki priznali potrebo, da se rešijo vprašanja dajatev, ki izhajajo iz socialnega zavarovanja, osebam, ki so stalni prebivalci na e-nem od področij iz tega sporazuma, a so. v delovnem odnosu na drugem področju — bodo zainteresirane ustanove socialnega zavarovanja, ki poslujejo na obeh področjih, začele v roku od največ 30 dni od podpisa tega sporazuma z razgovori, da se sklenejo posebni dogovori, ki bodo postali veljavni po odobritvi pristojnih organov o-beh pogodbenih strank. 55. člen OLAJŠAVE Dogovori iz 54. člena morajo omogočiti tako zavarovancem, kakor tudi njihovim družinskim članom, ki jim to zavarovanje daje na področju stalnega bivanja pravico na bolniško, ambulantno in hišno zdravljenje, vštevši nakup zdravil in drugih terapevtskih sredstev, kakor tudi po-vračilo v denarju, a za račun pristojnih ustanov drugega področja, ki so obvezane nuditi te usluge. 56. člen OBRAČUN MED ZAINTERESIRANIMI USTANOVAMI Dogovori iz 54. člena morajo urediti tudi način povračila stroškov, ki jih bodo ustanove enega področja nosile na račun ustanov drugega področja. 57. člen VZAJEMNE OBVEZNOSTI Občina Milje, ki je pod i- talijansko upravo in ki u-pravlja z vodovodnimi napr«y-vami, iz katerih se oskrbuje z vodo področje, ki je po spomenici o soglasju prišlo pod jugoslovansko civilno upravo, bo vzdrževala te naprave v dobrem stanju in dobavljala temu področju one količine vode, ki jih je v preteklosti običajno dobavljala v posameznih letnih časih. Okrajni ljudski odbor Koper bo s svoje strani zagotovil pravilno vzdrževanje in delovanja vodovodnega sistema, ki se nahaja na področju pod jugoslovansko upravo namenom, da se zajamči o-skrbovanje z vodo v količinah, ki so se dobavljale prej tistemu delu področja občine Milje, ki je glede oskrbovanja z vodo odvisen od omenjenega sistema. V kolikor bi se razpoložljive količine vode zmanjšale zaradi naravnih vzrokov, bodo količine vode, ki se bo dobavljala potrošnikom, sorazmerno zmanjšane za obe področji. Morebitne zahteve po dodatni dobavi vode bodo predložene mešani komisiji, ki jo ustanavlja ta sporazum, v kolikor bi bile postavljene pred sklenitvijo dogovora iz 60. člena. 58. člen CENA Ceno, ki jo bo okrajni ljudski odbor Koper plačal za vodo, ki jo dobiva od milj-ske občine, bo določila meša- na komisija, katere člani bodo imenovani čimprej od o-beh vlad. 59. člen PREPOVED ŠKODLJIVIH SPREMEMB Okraj Koper in občina Milje sta dolžna, da, mimo obojestranskega sporazuma, ničesar ne menjata na napravah vodovodnega sistema, o katerem se govori, v kolikor bi to moglo negativno vplivati na stalno in redno oskrbovanje z vodo druge strani. 60. člen POSEBNI DOGOVOR Pogodbeni stranki soglašata, da se V roku 30 dni po podpisu tega sporazuma zač-nejo, po mešani komisiji iz 58. člena, razgovori zaradi sklenitve posebnega dogovora, s katerim se bodo, na temelju gornjih členov, določile odnosne odgovornosti in ugotovili odnosni dolgovi in krediti, kakor tudi način bodočih obračunov in plačevanj. 61. člen ZAČASNI REŽIM V pričakovanju s.klenitve dogovora. o katerem se govori v 60. členu, bosta okraj Koper in občina Milje stopila v neposredni stik zaradi zagotovitve redne in stalne dobave vode, kakor tudi poslovanja na vodovodnih mrežah na odnosnih področjih. SPLOSNA DOLOČILA 62. člen STALNA MEŠANA KOMISIJA Z namenom, da se zajamči pravilno uveljavljanje tege sporazuma, se ustanavlja stalna mešana komisija. Komisijo bo sestavljalo 6 članov in vsaka pogodbena stranka bo imenovala 3 člane. Imena članov bodo čimprej javljena po diplomatski poti, da bi se omogočilo, da bi prvi sestanek komisije bil v roku 30 dni od podpt sa tega sporazuma. Po isti poti se bo obvestilo o morebitnih spremembah članov komisije. Komisija se bo mogla po-služiti sodelovanja strokovnjakov. Poslovnik komisije, kakor tudi način sklicevanja naslednjih sestankov, se bo določil na prvem sestanku. Komisija se bo sestajala izmenično v Ljubljani in v Vidmu. Komisija bo imela nalogo reševati vprašanja, ki bi morda nastala glede tolmačenja in uveljavljenja tega sporazuma, in da vrši vse ostale naloge, ki so ji poverjene po določbah sporazuma samega. Komisija bo prav tako reševala vprašanja, glede katerih ne bi prišlo do sporazuma med pristojnimi krajevnimi oblastmi. Odločbe mešane komisije se bodo sprejemale soglasno in jih bosta morali odobriti obe vladi, katerima bodo predložena tudi vprašanja, glede katerih se mešana komisija ni mogla sporazumeti. 63. člen TRAJANJE SPORAZUMA Ta sporazum bo veljal eno leto in se bo smatral podal-šan za enako dobo po pote-kj tega roka, v kolikor se ne prekliče tri mesece pred njegovim potekom. 64. člen VELJAVNOST SPORAZUMA 1. Ta sporazum velja od dneva podpisa. 2. Narejeno v dveh izvirnih izvodih, od katerih je vsak v srbohrvatskem in italijanskem jeziku, katerih besedili sta obe polnoveljavni, v Vidmu dne 20. avgusta 1955. Za vlado FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE Inž. Miloš BUČAR 1. r. Za vlado REPUBLIKE ITALIJE Dr. Mario CAPON 1. r. Videm 20. avgusta 1955 Gospod predsednik! V potrdilo že doseženega ustnega • dogovora >n ,y. pričakovanju, da bo posebna mešana komisija v smislu 22. člena tega sporazuma določila dokončni program prevoznih zvez med področji, o katerih se govori v danes podpisanem s-porazumu, imam čast sporočiti Vam, da smo se sporazumeli, da imata obe pogodbeni stranki medtem pravico vzpostaviti takoj naslednje pive proge; I. AVTOBUSNE PROGE V pogojih recipročnosti bodo italijanska in jugoslovanska podjetja v dneh in po spodaj označenih tarifah vzdrževala naslednje avtobusne proge; 1. Trst - Škofije - Koper Urnik: dnevno dvakrat tja in nazaj, 2. Trst - Škofije - Koper -Padna - Kaštel - Buje Urnik: 6-krat tedensko tja in nazaj poleg ene nedeljske vožnje, ki jo opravljajo izmenično italijanska in jugoslovanska podjetja. Obratovalni dnevni progi 1 in 2 ITALIJANSKO PODJETJE Nedelja: Trst - Koper Trst Ponedeljek: Trst - Buje - Trst Torek: Trst - Koper - Trst Trst - Koper - Trst Sreda: Trst - Buje - Trst Četrtek: Trst - Koper - Trst Trst - Koper - Trst Petek: Trst - Koper - Trst Trst - Koper - Trst JUGOSLOV. PODJETJE Nedelja: Koper - Trst -Koper Ponedeljek: Koper-Trst-Koper Koper-Trst-Koper Torek: Buje - Trst - Buje Sreda: Koper - Trst - Koper Koper - Trst - Koper Četrtek: Buje - Trst - Buje Petek: Buje - Trst - Buje Sobota: Koper - Trst - Koper Koper - Trst Koper 3. Trst - Fernetiči - Sežana Urnik: štirikrat tedensko tja in nazaj. V torek in soboto bo izmenično eno podjetje izvršilo dve vožnji, v četrtek in nedeljo pa drugo podjetje, z odhodom zjutraj iz Trsta in iz Sežane in s povratkom v popoldanskih urah in s tedensko zamenjavo. 4. Trst - Pesek - Herpelje -Kozina Urnik: dve vožnji tedensko, izmenično v sredo in soboto, kakor pod štev. 3. TARIFE Lir 6.50, odnosno din 5.— za km na potnika. V smislu 25. člena tega sporazuma se bodo vozni listki plačali na odhodni postaji v valuti, ki je zakonito plačilno sredstvo na odnosnem področju in za celotno vožnjo, preračunano na osnovi zgoraj o-menjene tarife. POMORSKE PROGE Dnevna proga Trst-Koper (italijanska ladja) Vsak dan Pristan Vsak dan 00.30 Trst 17.30 09.00 Milje 17.00 10.00 Koper 16.00 Proga Trst~Umag — dvakrat tedensko z dodat- no nedeljsko progo (italijanska ladja) Ponedeljek Ponedeljek Nedelja Petek Pristan Petek Nedelja 08.00 07.00 Trst 19.00 20.00 09.00 08.00 Koper 18.00 19.00 10.00 09.00 Piran 17.00 18-00 11.00 10.00 Umag 16.00 17.00 Tedenska proga Trst-Novigrad (italijanska ladja) Sreda Pristani Sreda 07.00 Trst 19.00 08.00 Koper 18.00 08.30 Izola 17.30 09.00 Piran 17.00 10.00 Umag 16.00 11.00 Novigrad 15.00 Tarife iz Trsta, Milje-Umag » 305 Milj in Sesljana Milje-Novigrad » 430 Sesljan-Koper lir 200 Trst-Koper lir 120 Sesljan-Izola » 230 Trst-Izola a 150 Sesljan-Piran » 280 Trst-Piran » 200 Sesljan-Umag » 400 Trst-Umag » 325 Sesljan-Novigrad » 530 Trst-Novigrad » 450 Tarife bodo lahko večje ali Milje-Koper » 100 manjše ali največ za 5 od- Milje-Izola » 130 stotkov glede na zgoraj ome- Milje-Piran « 180 njene cene. Dneuno proga Koper-Trit s trikratnim tedenskim pristankom v Miljah in Sesljanu (jugoslovanska ladja) Ponedeljek Torek Torek Ponedeljek Sreda Četrtek Pristani Četrtek Sreda Petek Sobota Sobota Petek 08.00 08.00 Koper 18.00 18.30 09.00 — Milje — 17.30 09.30 09.00 Trst 17.00 17.00 10.30 — Sesljan — 15.30 Trikratna tedenska proga (jugoslovanska ladja) Ponedeljek Četrtek Sobota Pristani Tor. Pet. Ned. 18.15 . 18.15 14.45 Piran 08.00 09.00 08.00 19.15 19.13 15.45 Trst' 07.00 08.00 07.00 Tarife iz Kopra, izole, Prejmite gospod predsed- Pirana, Umaga in No-vegagrada Koper-Trst Izola-Trst Umag-Trst Novigrad-Trst Koper-Milie Izola-Milje Piran-Milje Umag-Milje Novigrad-Milje Koper-Sesljan Izola-Sesljan Piran-Sesljan Umag-Sesljan Novigrad-Sesljan dinarjev 60 » 80 » 110 » 216 dinarjev 40 » 60 » 85 » 140 » 210 dinarjev 120 » 140 » 170 » 200 » 250 Tarife se morejo znižati ali zvišati, vendar vedno v mejah 5 odstotkov zgoraj označene osnovne cene. Kakor je dogovorjeno, si bodo pristojne krajevne o-blasti v smislu 40. člena tega sporazuma vzajemno javile i-me podjetij in začetek obratovanja vsake suhozemne in pomorske proge. Prosim Vas. da mi vljudno potrdite, da ste z gornjim sporazumni. nik, izraze mojega globokega spoštovanja. dr. Mario Capon l. r. Videm, 20. avgusta 1955 Dr. MARIO CAPON, predsednik italijanske delegacije VIDEM Gospod predsednik! Cast imam potrditi Vam prejem Vašega pisma z današnjim datumom in sledeče vsebine; glej str. 31, 32, 33 in 34 (od «V potrdilo... do ...z gornjim sporazumni«). Cast mi je potrditi Vam, da z gornjim soglašam. Prejmite, gospod predsednik, izraze mojega globokega spo^ štovanja Miloš Bučar 1. r. Nadaljevanje na 4. strani Besedilo sporazuma za obmejni promet med Jugoslavijo in Italijo (Nadaljevanje s 3. strani) IZMENJAVA PISEM ZA RAZTEGNITEV SPORAZUMA DO TRBIŽA Gospod dr, MARIO CAPON, predsednik italijanske delegacije VIDEM Gospod predsednik! Cast mi je sporočiti Vam, da jugoslovanska vlada sogla-ia z že doseženim sporazumom in da se določbe sporazuma, ki smo ga podpisali v Vidmu v zvezi s 7. členom spomenice o soglasju hkrati raztegnejo in izvajajo v desetkilometrskem pasu vzdolž italijansko-jugoslovanske meje, pasu, ki ga določa prvi člen sporazuma podpisanega v Vidmu dne 3. februarja 1949. Osebe, ki jih omenjata drugi in tretji člen videmskega sporazuma od februarja 1949, se bodo mogle posluževati o-lajžav današnjega sporazuma, medtem ko bodo s 1. januarjem 1956 sedaj veljavne listine zamenjane z onimi, ki jih predvideva novi sporazum. Hkrati se potrjuje obveznost, da se olajša uporaba žičnic, kakor je predvideno v zadnjem obetavku četrtega člena videmskega sporazuma od 3. februarja 1949. Vse druge prilagoditve, ki bi v zvezi s posebnimi krajevnimi razmerami morale postati nujne zaradi raztegnitve današnjega sporazuma, bo določila mešana komisija, o kateri je govora v 62. členu sporazuma samega. V pričakovanju, da v smislu 22. člena današnjega “po-razuma mešana komisija določi dokončni program prevoza in načina prevoza med obmejnimi področji, smo sporazumni, da imata obe pogodbeni stranki pravico, da medtem v pogojih recipročnosti vzpostavita bistveno avtomobilsko službo, o kateri govori Priloga A. Promet oseb in prevoznih sredstev se bo vršil skozi prehode, označene v Prilo^ g, B. Prosim Vas, da ml vljudno potrdite, da ste z gornjim sporazumni. Prejmite. gospod predsednik. izraze mojega globokega spoštovanja. mg. Miloš Bučar, 1. r. Videm, 20. 8. 1955 Gospod ing. Miloš Bučar, predsednik jugoslovanske delegacije Videm Gospod predsednik! Cast mi je potrditi Vam prejem Vašega pisma z današnjim datumom in sledeče vsebine; od »Cast mi je .... do .... z gornjim sporazumni«. Cast mi je potrditi Vam. da moja vlada z gornjim soglaša. Prejmite, gospod predsednik, izraze mojega globokega spoštovanja. dr. Id ar 10 LLapon, 1. r. PRILOGA A AVTOBUSNE PROGE I. Avtobusna „lužba. ki jo vršita obe stranki 1. Gorica — Solkan In nazaj (prehod pri Rdeči hiši ali Solkanu). Urnik; dve dnevni vožnji. S. Gorica — Senpeter — Vrtojba in nazaj (prehod Senpeter). Urnik; tri dnevne vožnje. S. Tolmin — Čedad in nazaj preko Kobarida (prehod Robič). Urnik: ena dnevna vožnia. 4. Kambreško — Čedad in nazaj preko Golega Brda (prehod Miščeu). Urnik: ena dnevna vožnja. 9. Gorica — Opatje selo — Komen in nazaj (prehod Devetaki). Umiki ena dnevna vožnja: 6. Trbiž — Bovec in nazr^ (prehod Robič). Urnik; ena dnevna vožnja. 7. Nova Gorica — Gorica — Trst in nazaj (prehod Rdeča hiša ali Solkan). Urnik: šest tedenskih vo- ženj, ki jih tri izvrši italijansko podjetje in tri jugoslovansko podjetje v izmeničnih dneh s tedensko zamenjavo. Hkrati bosta obe podjetji izvršili izmenično eno vožnjo v nedeljo. II. Avtobusna služba, ki jo bo vršila ena ali druga stranka 1. Medana — Dobrova — Kojsko — Steverjan — Gorica — Nova Gorica in nazaj (prehod Stevprjan — Hum in Solkan ali Rdeča hiša). Umik; tri dnevne vožnje jugoslovanskega podjetja. 2. Gorica — Steverjan — Koj., sko —- Dobrova — Medana in nazaj (prehod Hum — Steverjan). Urnik: tri dnevne vožnje italijanskega podjetja. 3. Trbiž — Bovec — Kobarid —Tolmin — Kanal — Gorica in nazaj (prehod Predli in Solkan ali Rdeča hiša). Urnik; ena dnevna vožnja italijanskega podjetja. 4. Nova Gorica — Kanal — Tolmin — Kobarid — Bovec — Trbiž in nazaj (prehod Predil). Urnik; ena dnevna vožnja jugoslovanskega podjetja. STALNI PREHODI I. KATEGORIJE GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK SPORAZUM NE GOVORI O ŽELEZNIŠKEM PROMETU Upoštevati bi morali najkrajšo železniško zvezo za prevoz blaga iz Soške doline v južne kraje Videmski sporazum o obmejnem prometu obravnava promet z avtobusi, nikjer pa ne govori o železniškem prometu med Italijo in Jugoslavijo. Morda do obravnave tega vprašanja ni prišlo zato, ker se železniški promet urejuje izven tega dogovora. Iz besedila sporazuma je razvidno, da se nikjer ne govori o železniški zvezi med Trstom in Sežano, ker promet na tej železnici presega meje omejenega krajevnega prometa. Iz tega sklepamo, da se delegaciji msia dotaknili vzpostavitve železniškega prometa med Novo Gorico in Gorico, Z obmejnim kretanjem oseb ter z čtvoritVijo bloka na Svetogorski cesti ter baje tudi v Ul. sv. Gabrijela, je izgubila vzpostavitev osebnega železniškega prometa med o-bema postajama skoraj sleherno važnost. Za prevoz potnikov med eno in drugo postajo je veliko bolj pripraven avtobus št. 1 kot pa železniška zveza, ki bi s postavljanjem policijske in finančne kontrole na obeh postajali prevoz samo otežkočala. Ka-. Zaradi tega menimo, da bi kor se govori je med jugo-1 morale oblasti načeti tudi to slovanskimi in italijanskimi predstavniki že prišlo do laz-govorov o možnosti obnovitve železniškega prometa pri Gorici, vendar so obstajali na obeh straneh razni pomisleki, končno pa je temu nasprotovala tudi tržaška bojazen pred konkurenco. Blagovni promet po železnici pa ostaja še vedno nerešeno vprašanje, o katerem se bodo morali odgovorni krogi porazgovoriti, kajti neizpodbitno ostaja dejstvo, da je železniška zveza za prevoz blaga iz Soške doline, zgornje Savske doline in pa Koroške še vedno najkrajša in ima zato prednosti pred .progo čez Videm kakor čes-Trst. Te prednosti ne veljajo le za v Gorico namenjeno blago, ampak tudi za blago, ki je na- menjeno v vso goričko pokrajino pa tudi v notranjost dr- žave. Tak sporazum bi bil za nas velike važnosti, saj je prav skozi Goricč / izredno velik promet tovornikov z lesom; promet na bldku pri Rdeči hiši to najbolje potrjuje. (lRI/KSTII.O KAI/NATHUSm AlllTRAIV.il KllIVIISI.il 1 Rateče (Fužine) cestni blok 2. Predi! cestni blok 3. Robič cestni blok 4. Rdeča hiša cestni blok STALNI PREHODI II. KATEGORIJE 1. Log pod Mangartom pod-vozni blok 2. Učeja cestni blok 3. Most na Nadiži cestni blok 4. Livek cestni blok 5- Pod Klanec cestni blok 6 Mišček cestni blok 7. Golo Brdo cestni blok 8. Skrljevo cestni blok 9. Neblo cestni blok 10. Medana častni blok 11. Vipolže cestni blok 12. Valerišče ceotni blok 13. Steverjan — Hum cestni blok 14. Pod Sabotin cestni blok 13 Solkan cestni blok 10. Šempeter (Gorica) cestni blok 17. Vrtojba cestni blok 18 Miren cestni blok 19. Lokvica (Devetaki) cestni blok 20. Opatje Selo cestni blok 21. Klariči (Jamlje) cestni blok SEZONSKI PREHODI II KATEGORIJE 1. Sturmi cestni blok 2. Robedišče cestni blok 3. Jevšek cestni blok 4. Solarji cestni blok 5 Kolovrat ceetni blok Kuts spet tekmuje MOSKVA, 24. — Po daljšem presledku je pričel svetovni prvak na 5000 m, Rus Vladimir Kute, spet tekmovati, in sicer na tekmovanju za lahkoatletsko prvenstvo sovjetske vojske. Dosegel je čas 14:03.8 na 5000 m in pustil vse ostale za seboj že takoj po startu, nato pa je razliko še vedno večal. (Njegov eve-tcvni rekord je 13:51,2). Na istem tekmovanju je Degta-rev zrušil rekord sovjetske vojske v skoku v višino s skokom 2 m. Dvoboj mea Angležem Donom Cockellom in Valdesom bo 13. septembra na stadionu White City v Londonu. Suspendirani delavci iz CRDA se bodo vrnili na delo tiinprcj iiiornjo »prejeli nit delo v*c Kuapen-dimne delavce, staj ju dela dovolj zn vse! Po končanih letnih počitnicah so se pred dnevi delavci tržiške ladjedelnice ponovno vrnili na delo. V CRDA je prišla tudi skupina suspendiranih delavcev, ki je zahtevala od ravnateljstva pojasnilo glede njihovega nadaljnjega položaja. Ravnateljstvo je predvčerajšnjim sporočilo notranji komisiji, ,da se bodo začenši s ponedeljkom 29. t. m. lahko vrnili ponovno na delo suspendirani delavci. Teh je v vseh oddelkih CRDA nad 1.000, vračali pa se bodo v skupinah. Predstavniki ravnateljstva so izjavili, da se bodo delavci vračali na delo počasi, vendar pa se bo skušalo zaposliti ponovno vse doslej suspendirane delavce. Vest o ponovni vrnitvi na delo je zelo razveselila trži-ško delavstvo in vse prebivalstvo, saj je imela suspenzija več sto delavcev tudi negativen pojav na vse gospodarstvo občine, odnosno pokrajine. Dela ne manjka, saj ladjedelnica od konca vojne še ni imela tako velikega števila naročil kot sedaj in so bile suspenzije delavcev, kakor kaže, napovedane bolj iz političnih kot Iz gospodarskih razlogov. okoli 200 prošenj. Prošnjo se izpolni na nekolkovanem papirju po vzorcu, ki' smo ga včeraj objavili na tržaški strani našega lista. Še nobenih navodil za izdajo izkaznic Do sedaj ni dala goriška kvestura še nobenih pojasnil glede nabave izkaznic za obmejni promet. Predvideva pa se, da bodo v najkrajšem času ustanovili poseben urad, kateremu bodo točno odredili naloge za izdajo dovoljenj. po okoliških občinah bodo prošnje za izdajo potnih dovoljenj pobirali na županstvih ter jih poslali na kvesturo v Gorico, ki bo edina pooblaščena izdajati dovolilnice za o-sebe s stalnim bivališčem v goriški pokrajini. V Trstu je bilo oddanih že Vztrajna borba delavcev cArrigonb zastražena ves dan in ponoči Delavci in delavke tovarne ribjih konserv »Arrigoni« v Gradežu, ki so tovarno zasedli pred dnevi v znak protesta proti odločitvi ravnateljstva, da se 25. avgusta tovarna zapre in proizvodnja ukine, nadaljujejo s-svojo odločno borbo in vztrajajo pri dosedanji zasedbi. Sestavili so posebne skupine, ki izmenoma stražijo poslopja ponoči in cez dan. To je najboljši odgovor, ki so *i ga delodajalci zaslužili od delavstva, ki zahteva redno obratovanje in zaposlitev. Medtem se pogajanja nadaljujejo. V spor so posegle tudi nekatere politične stranke ter ga prikazale svojim parlamentarcem ter vladnim predstavnikom, da bi ga rešili na zadovoljiv način. nr t tr i « 1 y ■ Tekočina v oci •y. V torek zvečer so odpeljali v bojnico k ftjioei hiši 30-letnega Riccerda Fabbra iz Svetogorske ulice 30. Fabbro, ki je zaposlen pri gradbenem podjetju Makuc v Ul. Blaser-na 3, je malo prej odprl vrč, v katerem je bila katranova mešanica, ki mu je po nesreči brizgnila v oči. V bolnici ■•o mu takoj nudili zdravnl ško pomoč. Računajo, da bo okreval v približno 10 dneh. ifiUtG in rUafte PUmolbki dnevniki vprašanje. Seja občinskega upravnega odbora V občinski Beli dvorani ‘e je včeraj ob 18. uri sestal občinski upravni odbor, ki je razpravljal o raznih ukrepih upravnega značaja. Zaradi odsotnosti župana je seji predsedoval podžupan dr. Poter-zio. rnmmmm tei m lini mam |: i :ilt rit’:: ijj l««Kh: ■ ^ ti' lilli!!! ' u tyjll26 TUDI NA SIMULTANKI V ORGANIZACIJI P. O.dVAN CANKAR. 20 NASPROTNIKOV Uarahlajic -17 zmag, 1 remi, 2 poraza S podobnimi prireditvami bi se v Trstu zanimanje za šah še znatno povečalo Mladi Jugoslovanski medna-1 Lawrentz (N.) 3'46”8; 3. Kakko rodni mojster in sedanji dr- (F.) 3’47”; 4. Vuorisald (F.) 3' žavni prvak Nikola Karakla- 47”8 Razburjenje kmetov zaradi nameravane razlastitve Govori se, da nameravajo vojaške oblasti razlastiti kmete iz okolice Romansa in Vil-lesse ter jih oškodovati za kakih 30 ha zemlje. Čeprav nam podrobnosti o namenih vojaške oblasti niso znane, niti nam ni do tega, da bi jih izvedeli, smo vendarle prisiljeni o tem pisati, ker se prizadeti kmetje nad razlastitvijo precej razburjajo. Čeprav bi jim morda dodelili drugo zemljo, se temu upirajo, ker je za razlastitev predvidena zelo dobra zemlja in se ji nočejo pod nobenim pogojem odpovedati. Kakor je znano, so se za stvar zanimali tudi nekater poslanci iz tukajšnjih pokrajin. Prebivatstyo pa zahteva naj bi pristojne oblasti za izvedbo načrtov uporabile zemljišče, ki je oddaljeno kakšen poldrugi kilometer od tistega. ki je predvideno za razlastitev. -Prejšnji torek so bili v zvezi s tem vprašanjem pri pod-prefektu rtudi župan iz Romanja in sindikalni zastopniki, ki »so vladnega predstavnika obvestili o celotnem vprašanju ter nezadovoljstvu prizadetih kmetov. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Korzo Italia 4 - tel. 25-76. Posledica brezposelnosti V trenutku obupa se je ranil Zaradi rane na desni roki so v torek zvečer pripeljali v bolnico Brigata Pavia 35-let-nega Giordana Gregoricha iz Ul- Poligono 11 v Gorici. Gregorich se je okrog 19. ure zaprl v sobo stanovanja in tam v trenutku obupa pričel razbijati šipe in pretiti svojcem, katerim, da bi preprečili hujše posledice, ni o-stalo drugega, kakor da so o zadevi obvestili kvesturo. Ta je na kraj poslala gasilce, ki »o uspeli odpreti vrata sobe i.i ukrotiti Gregoricha ter ranjenega odpeljati v bolnico. Omeniti je treba, da je bil Gregorich pred časom zaposlen v Trstu pri civilni poli. ciji in je skoraj že eno leto brez posla doma, kar je bilo tudi po vsej verjetnosti vzrok njegovega razburjenja. V bolnici so mu rano obvezali in kc se je umiril, je lahko odšel domov. KINO CORSO. 17.00: «Frinc igral- cev«, cinemascop, R. Burton. CENTRALE. 17.00: »Ogenj v žilah«, R. Brazzi. KINO NA ODPRTEM. 21.00: »Zlato, ženske in marakas«, v narvah. VITTOR1A: Zaprto. Jič je včeraj med svojim bivanjem v Trstu odigral drugo simultanko. To pot Je bila prireditev v organizaciji Prosvetnega društva »Ivan Cankar«. Mize s šahovnicami so bile postavljene na terasi stavbe na Ul. Montecchi 6, tako da se noben igralec ni mogel pritoževati zaradi vročine, — če mu ni postaialo vroče ob pogledu na položaj na šahovnici. Gosta Je najprej predstavil Božo Filipovič, nakar ga je še v imenu društva »Ivan Cankar« pozdravil tov. Mesesnel. Takoj zatem je mojster pričel igrati. Čeprav se ni zgodilo kot prejšnji dan, da bi kdo izgubil partijo že po štirih ali petih potezah, se Je vendar simultanka končala nekoliko prej, v slabih tre urah. Po 40 minutah igre Je padla prva žrtev in četrt ure pozneje so bili pokopani že trije. Naslednji se Je pa podal šele čez nadalj njih 50 minut. Potem so kmalu sledili še drugi in šele po rezultatu 10:0 za Karaklajiča Je prišla prva zmaga na nasprotni strani. Zmagovalec Je bil isti kot prejšnji dan: Baša ml. Igral Je dve uri in pol. Deset minut za njim Je zmagal Lakovič. Sledil Je še en remi, nakar se je kmalu po 11. uri kot zadnji podal še Miro Uršič. Tudi na včerajšnji prireditvi Je bilo precej gledalcev, večinoma mladine. Gotovo bi take in podobne prireditve zanimanje za šah v Trstu dvignile. Kot je znano, ima P. d. »Ivan Cankar« v načrtu še nekatere turnirje in želeti bi bilo, da bi imelo pri tem največ uspeha, da bi namreč zbralo okoli šaha čimveč mladine — seveda se pa tudi starejšim ni treba odmikati. Tržaški šahisti in prijatelji šahovske igre so hvaležni prirediteljem za oba večera, posebno pa še simpatičnemu internacionalnemu mojstru, ki jim je dal priložnost za lep užitek. 10.000 m: 1. Taipale (F.) 30’ 06"2; 2. Posti (F.) 30’07"2. 400 m zapreke: 1. Bonah (N.) 53"3; 2. Moeller (N.) 53"6. 4x400 m: 1. Nemčija 3T6”1. Kopje: 1. Kauhanen (F.) 74,88. Troskok: 1. Lehto (F.) 15,33; 2. Rahkamao (F.) 14,87. Cehi vodijo v dvoboju s Francozi PRAGA, 24. — Po prvem dnevu lahkoatletskega dvoboja CSR - Francija vodijo Cehi z 52:43. med ženskami pa Čehinje s 30:24. Pri moških so v posameznih disciplinah zmagali: 100 m: Janeček (CSR) 10,5; 400 m: Degats (F.) 47,3 (izenačen franc, rek.); 1500 m: Cikel (CSR) 3:52; 400 m zapr.: Cury (F.) 52.2; 5000m: Zatopek (CSR) 14:24,4; 4x100 m: CSR 41,3; kopje: Macquet (F.) 70.20 m: troskok: Rehak (CSR) 15,14; kladivo: Maca (CSR) 58.75. Dva Rusa najboliša na 110 m z zaprekami NEMČIJA - FINSKA 111:103 Landstroem 4,50 s palico nov evrospki rekord HELSINKI. 24. — V lahkoatletskem dvoboju je Nemčija premagala Finsko s 111:103. Danes je Finec Landstroem dosegel nov evropski rekord v skoku s palico z višino 4.50 m. Prejšnji rekord je imel cz sam s 4.47 m. Nekateri od ostalih rezultatov: 200 m: 1. Fuetterer (N.) 21”3; 2. Kaufmann (N.) 21”5. 1500 m: Lueg (N.) 3’46"4: 2. V teku na 110 m zapreke so letos Rusi najboljši v Evropi, saj imajo pet svojih tekmovalcev med prvimi desetimi. V ostali Evropi pa je najboljši Jugoslovan Lorger, ki je že v začetku sezone dosegel rezultat 14,3, s katerim je izenačil jugoslovanski državni rekord, ki ga je postavil lani. Zal pa zaradi poškodbe pozneje ni mogel mnogo trenirati in tako seveda ni več ponovil tega uspeha, še manj pa, da bi ga izboljšal. Nedavno je izjavil, da bi računal z udeležbo na olimpiadi v Melbournu samo v primeru, če bi imel izglede. da se plasira v finale. V ta namen si bo do prihodnjega poletja uredil čas za priprave po posebnem načrtu, tako da bo do tedaj popolnoma pripravljen. obenem bo pa videl, pri čem je. Boljši od Lorgerja je letos Stolarov s 14,2, prav te dni pa se mu je z enakim časom pridružil še drugi Rus Petrov. Sicer je trenutno razpredelnica najboljših v Evropi taka: 14.2 Stolarov (SZ) Petrov (SZ) 14.3 Lorger (Jug.) Parker (V.B.) 14.4 Bogatov (SZ) Opris (Rom.) 14.5 Bulančik (SZ) Olsen (Norv.) Johansson (Šved.) 14.6 Litujev (SZ) Steines (Nemč.) Tum na OjtcJtnah predvaja danes 25. t. m. in Jutri 26. t. m. ob 18. uri film: it Igralci: JOHN WAVNE, NANCY OLSON Schotes (Nemč.) Nista vzeta v poštev rezultata dveh Francozov (14.4 irj 14,5), ker jima je na tekmovanju pihal veter v hrbet. * * * Bivši italijanski prvak kategorije welter. Paolo Melis, ki živi sedaj v Kanadi, je premagal po točkah v 10 rundah Američana Rinzija Nocera v Nevv Yorku. V mednarodni nogometni tekmi je Vardar iz Skoplja na domačem terenu premagal bolgarsko ekipo »Setemvrij« iz Sofije s 5:2 (3:0). Teniški dvoboj med Zagrebškim teniškim klubom in Muenchenom se je končal z rezultatom 12:7 v korist Zagrebčanov. V Pulju je košarkarska ekipa Valves, ki je član prve zvezne holandske lige. premagala reprezentanco Pulja s 43:35. Mihalič, Štritof. (< na štaieti v Za štaf'" mednarodno zlati pokal »Mah--. ^ oaii" v •-Mgirano^JJhii 4. septembra na Pegli. so se že pril* raznih držav, mad * znana imena kot Mi tof. Muelter. KberleiO' Mimoun, Mahat. T'11 'z *tc tDNl! 51-33! A Labidi itd. Verjetno s« \ezilo tudi kako SoU**j štvo. Moštvo Fiat (MassJfli scio. Grilz in Peroh(lin' , stavilo nov 'labianSJ(ijl «9 v štafeti 4x100 m 1 4:37.8. Plavali so: |\ , saria 1:07.9, Cre««®. 1:15.8. Grilz metulj*«*, |()^ Nadalje je na >atl ^ d in Perondini prosto is« p'"!! Paliaga preplaval 2:17. 100 m pr-,n° 1:15,6, na 100 m Pr' Nardi dosegla 1:10.2' rosto 'Rjo, n« Spanec I.orono ^ gel nastopiti na d’r ^ tovno prvenstvo * a f i# tu zaradi še nepozdr s krožne dirke po Odgovorni uf' STANISLAV O1 Tiska Tiskarski zavod tdo*1 jN*1 S.r-' "Z)e-iftO*Ue Tketifr Tut VIA R. TIMEUS 12 - Telefon 9 0-27* VELIKA IZBIRA POPOLNIH ŠIVANK IN KVA«t ZA NABIRANJE ZANK TOS« IN STROJI DRI NJE ZANK — ŠIVALNI STROJI ili - , (. — STROJI ZNAMKE « G IH ZNAMK ZA NAB’n '•v tv. 'oS »> a % S, l«nt n vi ,lr* i ljya Coy utad ke Hit »1 v *!ta ®"'k; ti % i; '0v0 '»k! tis ZA Ii,■r,i' NIH ZNAMK — ŠIVANKE, PRITIKLINE IN OBRTNIŠKI STROJI IN INDUSTRIJSKI ST\,*.f^Usi ZNAMKE »PF A FF« IN STROJI DRUGIH DOMESTNI DELI — TKALNI STROJI ZA { A (evrii, TENINE — ŠIVANKE IN PRITIKLINE ZA STROJE ZELO UGODNE CENE ARH O N precizno tr carska R jHt„ O Nemirik« 1, ’ iz berilH* Iv , " »'h Vladimir Bartol« MLADOST PRI SVETEM IVANU (Drugaknjiga) TEZ K A JU POT DO UČENOSTI H Tretje poglavje » INTEBMEZžfl NA GORENJSKEM • DVAKRAT Z GRMEKOVIMI NA POČITNICAH V BIBNEM PRI BLEDU 62 Kajti kako bi nam bil sicer pred našim pohodom in na. sami poti v Bohinj in k slapu Savice vedel toliko pripovedovati o samem »krstua, pripovedovanje, od katerega si siceir nisem bil kaj prida zapomnil, a sem le ohranil neki splošni vtis o Crtomirovi tragediji. 2e sam začetek dneva našega pohoda Je kazal na bodočo pustolovščino. Vrh piramidastega Stola je bil v megli, kar je naznanjalo slabo vreme in morda celo nevihto. Jutro je bilo grozeče temno in teta Tončka, ki Jo je bilo strah neviht. Je bila mnenja, da bi preložil izlet na neki drugi, ugodnejši dan. Toda stric G-rmek, ki Je bil prav toliko optimist kakor Je nerad spreminjal svoje odločitve, je silil k odhodu in teto venomer spodbujal, češ, saj se bo vreme še naredilo. Sli smo do blejskega kolodvora in se od tam peljali z vlakom do Bohinjske Bistrice. Stric nam je bil postregel z uvodnim predavanjem o »Krstu« in nas vso pot od Bohinjske Bistrice do hotela »Zlatorog«, ki smo jo prepešačili, razkazoval in razlagal prirodne in zgodovinske znameni-kosti KršijcL Nebo je bilo temno in pokrito z nizkimi oblaki, ki so se mračno zrcalili, v jezeru, ki Je v meni od takrat zapustilo grozljiv vtis in občutek brezdanjosti. Valovi so se zamolklo odbijali od brega in ves čas Je prihajalo od jezera neko grozeče šumenje. Toda dežja sc ni bilo In tako smo iz hotela »Zlatorog« krenili strle. teta. Stanko Grmekov in Stanko Vreačev, Stana, Boris m Jaz proti slapu, medtem ko Je služ- kinja. ki Ji vreme ni nič kaj dobrega obetalo, rajši ostala v hotelu, kjer bi se pobrigala, da bi imeli pripravljenega kaj za pod zob. ko bi se z izleta vrnili. Zavili smo proti Savici. Pot čeznjo in čez njene vijuge in ovinke je bila takrat še precej divja. Obstajala Je iz majavih lesenih brvi, na katerih si je morala teta Tončka zakrivati oči, ker ni prenesla pogleda v divjo globino. Stric in Stana sta se ukvarjala s teto Tončko, ki Ji je z vsakim korakom bolj upadal pogum in je začela zaostajati, mecRem ko smo fantje hiteli naprej. Iz daljave se začuje grom, nato se nad nami parkrat oslepljujoče zabliska. Iz oblakov se ulije ploha, strele začno udarjati naokrog, medtem ko fantje hitimo naprej, da bi čimprej dosegli znameniti slap. Medtem začne za nami — pozneje smo izvedeli podrobnosti — teta »stavkati« in siliti nazaj. Stric jo potrpežljivo bodri ln spodbuja, da bi nadaljevala pot. Končno se teti vlijejo solze iz oci in stricu ni preostalo drugega, kot da Jo pospremi nazaj v hotel »Zlatorog«, ko je tudi Stanina tolažba, češ da bo še vse dobre, itn njeno podkupovanje z jagodami, ki jih Je spotoma obirala in Jih Ji devala v usta, nista nič zalegla Stric pravi Stani: «Ti pojdi pa kar za ranti, da boš videla, kje se je vršil slavni Prešernov .Kr.U’.» Iz plohe Je medtem nastal pravi naliv. Bliskalo se je in treskalo je okrog nas, vode so vidoma naraščale, novi hudo- urniki so privreli od vseh strani in drveli pod nami z oglušujočim bobnenjem. Stana se je zamar, trudila, da bi nas dohitela. Groza jo je naliva, bliskanja in treskanja, začne nas klicati, rjoveti za nami, toda šumenje voda prebuči vsak človeški glas. Premočena je do kože. ne ve si pomagati, sama je sredi naliva in se začne jokati. Naj ji je bila očetova beseda še tako svet ukaz, dalje m mogla. Obrnila se je in odšla po poti nazaj za staršema. Spotoma se ji je polagoma vračal pristni grmekovski humor, ko je zagledala na tleh jajce, ga pobrala in opazila, da je bilo trdo kuhano. Za njim je našla še eno in nato celo vrsto, ki jih je bila njena mama izgubila iz torbe-Obložena z jajci in premočena do kože se je vrnila k hotelu, kjer jo je oče že čakal na oknu ln jo nahrulil, češ, zakaj ni šla za nami in si ogledala slap. Toda potolažil se je hitro, ko je videl, kako je vse teklo z nje in ko so ga izgubljena in spet najdena jajca spravila v dobro voljo. Toda tudi naš trud. da bi bili dosegli slap pri Savici, je bil zaman. Hudourniki so tako narasli, da so grozili, potrgati brvi. Grmekov in Vrezčev Stanko, ki sta vodila našo skupino, si nista upala prevzeti odgovornosti, da bi narasle vode odnesle Borisa in mene s seboj. Vrnili smo se do kože premočeni in prezebli k hotelu. Tudi nas je stric pričakal na oknu. Komaj nas Je zagledal. nam je z okna hlastno zaklical: »No. ste videli slap? Kakšen je bil?« Stanko mu je odvrnil: »Ni se dalo naprej. Povsod derejo hudourniki. Nismo mogli do slapa.« Stric se je z obema rokama zagrabil za glavo. Z obupanim glasom je zatarnal: »Vsaj vi, fantje, bi bili šli do konca. Vsaj vi bi si bili morali ogledati slap, kjer se je izvršil znameniti krst pri Savici!« Potem Je, za nas vse, da bi nas potolažil in nagradil za našo dobro voljo kljub neuspelemu pohodu, naročil v hotelu imenitno kosilo. Najedli smo se, pogreli in po malem vsaj tud! osušili. Medtem Je bilo neurje ponehalo, oblaki na nebu so se O Pero Ni*® o 17 rubini o Zaščitena p udare et%( timagn® O Jeklen oW° Izredna prodajna 5.50« cena Izključno zastopništvo: Zaloga ur: Longer, * y Lanco, Moeris, Leroan'fl via C. Battisti, 14 zaceli trgati in vmes se je začela svetlikati prv» A % Stric je naročil dvovprežno kočijo, s katero smo ' ,etr W, na pol že v soncu imenitno popeljali do Bistrice, h sedli na vlak. *vj 77. j]0 *ji Ena od najtežjih nalog vzgoje v rodbinah, !!?! več otrok, je vzdrževanje ravnovesja med posamezh’” d* Jku pri podeljevanju prav tako čustvenih kakor drUg ,aif’v '"r Starši, ki očitno dajejo prednost enemu pred dr.,po*', (ej grešijo ne samo krivično dejanje, marveč se tudi 1 V K tveganju, da izmaličijo tako značaj privilegira^"fik rad kaj hitro prevzame, kakor tudi značaj za post I, ki lahko v občutju lastne zapostavljenosti zakrk' In; Absolutna pravičnost je toliko kot nedosegljivi1' !11' individuum ni stroj, marveč neskončno zapleten d«1,«.'1' K1 ./i ki z vsemi čuti spontano reagira na vse odtenke. * nanj in še posebej na take, ki prihajajo od dr'>» tfA; Jh viduuTna. Kljub temu je vzdrževanje enakosti med sfl s starše moralni in praktični postulat. Moji starši j vse. kar so mogli, da bi zadostili takemu zahtev* - Pi Seveda je življenje samo terjalo, da so sem pri nas otrocih do izraza večje ali manjše ij1 jnli ^ i,11 da je kanila v nas kaplja zavisti, ki pa so jo skuS1,njr*! ' 1 - ................................................... čim bi jo bili opazili, takoj zopet izravnati. SP01’1 it J h mešanih občutkov, s katerimi sem poslušal, nisem bil na Gorenjskem. Masenkino pripovedoval^ nitnih novih krajih, ljudeh in dogodivščinah, s * uo' je bila srečala in ki jih je bila doživela z G n?,® Ribnem. V primeri z imenitnostjo njenih dožlve^L takrat v Starem Lazaretu kaj kiavrna in b°rnjs n asa sem, da so se po njenem povratku s prvega Ll; nem vezi z Grmekovimi nekako okrepile in zadobileKOt v, in nov značaj. Zlasti s Stano in Borisom je blI°'i„ v ,t JC' imeli nekakšne skupne skrivnosti, ki so vzbuja'|VVL<' L t radovednost, željo po spoznanju, nehoteno ob l( celo ljubosumnost ali zavist. Vezala jih je cela skUPvjčiiL vrsta novih dog°f‘ ^ imen krajev in ljudi in cela (Nadaljevani*