Posebna izdaja ob S. uri zjutraj.
Posamezna številka 30 vinarjev.
Slev. 235 a.	v umu
v nedeljo, dne 13. oktobra m.
s Velja po pošti: 5
sa oelo leto oapral .. K 60- -sa ea meseo „ .. „ 4.50 la Nemčijo oeloletno . „ 55-— ■a ostalo Inozemstvo. „ 60 -
V	Ljubljani na dom Za oelo leto naprej.. K 48-— sa en meseo „ .. K
V	spravi prefeman meseCno „ 3-50
b Sobotna izdaja: =s
Za oelo leto.....K 10 —
sa Nemčijo oeloletno. „ IV— sa ostalo Inozemstvo. „ 15 —
Enostolpna petltvrata (50 mm Široka In 3 mm visoka ali n|e
prostor) ■a enkrat . . . . po 50 v sa dva- ln večkrat . „ 45 „ pri večjih naročilih prlmerea popnst po dogovora. Ob sobotah dvojni tarlL
i i Poslano: i
___ Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/II1.
Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pismi se ne sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 50- =•
'im Sisf za slovenski narod.
Enostolpna petitvrsta K 1-izhaja vsak dan isvssmšl nedelje ln praznike, ob 3. url pop. Redna letna priloga vosnl red
Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol it 6. — Račnn poštne hranllnloe avstrijske št. 24.787, ogrske 26.511, bosn.-haro. št. 7563. — Upravnlškega teleiona ŠL 60.
Wl H	vi a
Nemški
ovor
Slovanske zahteve
Besedilo nemške note.
Berlin, 12. oktobra. (K, u.) Predsedniku Zedi-njenih držav poslana nota kot odgovor na Wilsonova vprašanja se glasi:
Odgovarjajoč na vprašanja predsednika Zedinje-nih držav ameriških izjavlja nemška vlada:
Nemška vlada je sprejela stavke, ki jih je postavil predsednik Wilson v svojem nagovoru z dne 8. januarja in v svojih poznejših nagovorih kot podlago trajnega pravnega uiiru. Namen razgovorov, ki naj se uvedejo, bi bil torej samo ta, sporazumeti se glede praktičnih podrobnosti njih uporabe. Nemška vlada domneva, da se postavljajo tudi vlade z Zedi-njenimi državami zvezanih držav na stališče izjav predsednika Wilsona.
Nemška vlada se izjavlja v sporazumu z avstro-ogrsko vlado pripravljeno ugoditi, preden se doseže premirje, zahtevam predsednika glede izpraznitev. Vlada da predsedniku na prosto, izposlovati sestanek mešane komisije, ki bi imela nalogo skleniti za iz-praznjenje potrebne dogovore.
Sedanja nemška vlada, ki nosi odgovornost za mirovni korak, je sestavljena potom pogajanj in v sporazumu z veliko večino državnega zbora. Pri vsakem svojem dejanju oprta na voljo te večine, govori državni kancler v imenu nemške vlade in nemškega naroda.
Berlin, 12. oktobra 1918.
Podpis:
Dr. SoBf,
državni tajnik za zunanje zadeve.
Mir na obzorju.
Ni je tako dolge zime, da ne bi ji sledila pomlad, ni je tako temne in viharne noči, da ne bi izza nje vstal dan. Tako se bliža tudi svetovna vojna svojemu zatonu. Odgovor nemške vlade predsedniku Wil-sonu, ki ga priobčujemo na drugem mestu,> je tak, da bi bil neopravičen vsak strah, da bi ae utegnil mir končno ob volji Nemčije le še razbiti. Vsekakor se nemški odgovor kolikor mogoče izogiba videzu kapitulacije — in kdo bi tega ne hotel umetif — vendar dejansko sprejem Wilsonovih zahtev ne moremo imenovati drugače nego kapitulacijo Nemčije. Bodimo pravični: Nemčije ni treba biti sram, da je končno omagala pred silovito premočjo. Svojo duševno in materialno moč je nemški narod v tej vojni tako nedvomno dokazal, da bi njegov končni poraz, da bi sedanja kapitulacija Nemčije v drugačnih raz-
merah in z drugimi predpogoji vplivala globoko tragično.
Pa pustimo ta razmišljanja zgodovinarjem in oglejmo si posamezne točke nemškega odgovora.
Prva in druga točka sta tako jasni, da je izključen vsak dvom in vsako nadaljno vprašanje: Nemška vlada izjavlja, da sprejema vse Wilsonove točke in da imajo razgovori samo ta namen, da se pogovore »o praktičnih podrobnostih njih uporabe«. To je popolnoma točen odgovor na tozadevno Wilsonovo vprašanje. Ravno tako brez pridržka in točno se glasi odgovor glede izpraznitve zasedenih ozemelj: »Nemška vlada izjavlja v sporazumu z avstrijsko-ogrsko vlado, da je pripravljena ugoditi, preden se doseže premirje, zahtevam predsednika glede izpraznitev.«
Edino le tretja točka dopušča nekak dvom. Nemški odgovor poudarja, da je govoril kancler v mirovni ponudbi tako v
imenu »konstitucionalnih oblasti, ki so doslej vodile vojno,« kot se je izrazil Wilson, kakor v imenu nemškega naroda. Wilson govori o »konstitucionalnih oblastih«, kancler o »vladi«. Ob tem se pa človeku vrivajo te-le misli: Predsednik Wilson pač ni mogel dvomiti, da je mirovna ponudba izšla z vednostjo in sodelovanjem nemške vlade. Zakaj je zahteval v tem oziru izrecnega pojasnila? Ali se je hotel zagotoviti, da je želja po miru v Nemčiji splošna, da v tem oziru popolnoma soglašajo vsaj vsi merodajni činitelji in se ni bati v tem oziru kakih poznejših zmed ali ovir? Ali pa morda hoče Wilson slišati nekaj čisto drugega? ... Tekom vojne smo opetovano slišali, da se zavezniki s Hohenzollerncem sploh ne bodo pogajali za mir; tudi predsednik Wilson je bil nekoč rekel, da s Hohenzollerncem ne bo sedel za eno mizo. Še iz odmevov na zadnjo mirovno ponudbo Nemčije je iz vsega nasprotnega časopisja odmevalo globoko nezaupanje do od-kristosrčnosti mirovne volje Nemčije/ kjer se demokratizacija kljub izpremembi vlade še nikakor ni izvršila v tisti meri, kakor bi želela ententa. Torej: ali ne bi
morda predsednik Wilson rad slišal odločno besedo nemškega naroda, da o miru odloča sam, ker o tem sploh nihče drugi ne more odločati? . . . No, čemu bi ugibali: Odgovor na to dojde kmalu. Vsekakor smemo biti gotovi, da danes tudi ta točka ne more več tvoriti resne ovire miru.
Sedaj se končno uresničijo besede: »Preden odpade listje z dreves, bodo vojaki doma«. Upajmo, da se prehod v nove razmere povsod izvrši brez težjih kriz, da jutra nove dobe ne bodo kalile in omadeževale viharne socialnc borbe. Nikjer, najmanj pa v naši novi domovini, naši, s tolikimi žrtvami odkupljeni Jugoslaviji !
WšIsonu zaupa.
Dunaj, 12. oktobra, »Allg. Zeitung« poroča iz Berlina: Odgovor Nemčije na Wilsonovo noto se toliko bliža Wilsonu, kolikor je to sploh mogoče in se hoče ogniti zgolj popolni kapitulaciji. Nemška vlada zaupa Wilsonovi miroljubnosti in njegovim besedam.
Za samostoi
V trenotku, ko stojimo pred premirjem in mirom na bojiščih, je monarh sklical avstrijske parlamentarce k sebi, da čuje njih mnenje o bodoči usodi države. Če kdaj, smemo sedaj reči, da so te ure zgodovinske.
Odgovor, ki ga je cesar dobil od zastopnikov avstrijskih slovanskih narodov, je popolnoma jasen, se ne more več krivo razumeti. Poljaki so mu lahko naznanili, da je na Poljskem osnovan nov kabinet, v katerem so zastopane vse tri nekdanje poljske pokrajine: ruska, pruska in avstrijska. S tem je ne v papirnatih programih, ne v besedah, marveč v dejanju ifražen vsepoljski program. V hipu, ko se nemška armada umika s tal kongresne Poljske, so Poljaki osnovali svojo vlado, ki zanikuje dosedanje meje, ki je že z značajem svoje sestave napravila križ preko vseb doseda-nijh poizkusov rešitve poljskega vprašanja in na najpreprostejši način končala dolga pogajanja med monarhijo in Nemčijo, kako naj se uredi prihodnja poljska država. V novem kabinetu živi virtualno Velika Poljska, kakor si je doslej niso predstavljali ne na Dunaju, ne v Berlinu,
Poljaki so govorili z dejanjem, a nič manj jasna ni bila beseda Čehov. Kot predpogoj miru v Srednji Ervopi so Čehi označili ustanovitev češko-slovaške vlade. Ne mogli bi več sprejeti obljube, da se ustanovi češko-slovaška država, Čehi hočejo garancij, da se njih program izpolni. Taka garancija jim je samostojna, od Dunaja neodvisna vlada, ki bi že na prihodnjem mirovnem kongresu enakopravna drugim vladam zastopala češko-slovaške koristi. Poseben poudarek dobi češka zahteva, če se spomnimo, da hkrati žele, naj bi se vrnili češki regimenti v češke zemlje, Ne le suverenost, ampak tudi možnost, da svojo suverenost branijo, tirjajo pred prestolom.
Načelnik Jugoslovanskega kluba, dr. Korošec, je vladarju pojasnil, da so se
Jugoslovani glede svoje države sporazumeli med seboj ob priliki ljubljanskih slavnosti. Tiste dni so v razgovorih s Poljaki in Čehi določili tudi svoje razmerje do prihodnjih sosednih držav. Tako je imel monarh priliko, cla je nedvoumno spoznal naše cilje.
Ta dejanja, ki so se včeraj zgodila, so sama po sebi dovolj pomembna, da bi ne bilo mogoče iti preko njih na dnevni red. Tem večjo važnost pa dobe slovanske izjave še vsled okoliščine, da so bile podane pred prestolom. Učinek včerajšnje avdi-jence ni mogel izostati. Sprejem v Badenu je pokazal, da centrifugalnih sil ni več mogoče strniti, in prva, dasi nc najpomembnejša posledica avdijence je bila, Ha je Ilussarekovo ministrstvo vložilo demisijo. To je le simptom, nikakor pa ne sklep važnih dogodkov, kajti ti šele prihajajo, če nas znamenja ne varajo.
Slabo pripravljena avdienca.
Dunaj, 12. oktobra. Današnja avdienca parlamentarcev pri cesarju je bila kol političen korak premalo pripravljena. Sprva so namerjali uvesti povabljene poslance k cesarju skupno, pozneje so sklenili, da pojdejo poslanci posamezno. Zato je bila avdienca določena že za 10. uro dopoldne. Končno so se odločili, da gredo poslanci k avdienci v skupinah.
SPREJEM PARLAMENTARCEV PRI CESARJU.
Dunaj, 12. oktobra. (K. u.) »Deutsch bohmisehe Korrespondenc« poroča: Cesar je sprejel danes v bivališču vrhovnega poveljstva armade poslancc. V prvi skupini so bili sprejeti zastopniki »Češkega Svaza« Fiedlcr, Tusar, Hruban, Stanek. Sprejem je trajal približno pol ure. V drugi skupini je sprejel cesar zastopnike štirih strank gosposke zbornice, namreč kneza Fiirsten-berga, barona pl. Czedika, princa I.obko-witza in barona pl. Ruberja. Nadaljna vrsta avdienc je bila sledeča: nemški nacionalci
Wolf, Waldner, Stcinwender, Lodgmann, Pacher, Stolzel, Urban in Teufel kakor tudi posl. Friedmann, kršč. socialca Hauser, Mataja, nemški socialni demokrati Adler, Seitz, Ellenbogen, Poljaki Tertil, Lowenstein, grof Baworowski; Jugoslovan dr. Korošec, Ukrajinca Petruszewycz in Lewickyj, Italijan dr. Faidutti, Rumun Isopescul-Grecul; poljski radikalec Rei-zes. Sprejemi so bili ob 2. uri popoldne najbrže končani.
Dr. Korošec pri cesarju.
Dunaj, 12. oktobra. Načelnik »Jugoslovanskega kluba«, dr. Korošec, je v av-dienci pri cesarju omenil nastop grofa Tisze v Sarajevu. Glede jugoslovanske države je izjavil, da so bile konfiguracija in konture te države določene ob ljubljanskih dnevih.
Cehi pri cesarju.
Dunaj, 12. oktobra. Predsedstvo Češkega svaza je izdalo naslednji komunike:
Cesar je sprejel danes v avdienci načelnika Češkega svaza Slaneka ter poslance dr. Fiedlerja, dr. Hrubana in Tušarja. Češka delegacija je bila sprejeta zjutraj kot prva. Avdienca je trajala približno eno uro. Cesar je zelo živahno poslušal izvajanja poslancev, je izpraševal o posameznostih in se zanje zanimal. Češki
poslanci so poudarjali, da je rešitev srednjeevropskega vprašanja mogoča le tedaj, če se ustanovi v Pragi takoj češko-slova-ška vlada, katera bi se udeležila tudi splošne mirovne konference. Dalje so odposlanci zahtevali, da se češki polki prestavijo v češke zemlje nazaj.
Poročila večernih listov v tem zmislu, da se je Stanek izrazil, da je naloga češke države, sporazumeti se najprej z ostalimi deli monarhije o skupnih zadevah, so napačna. Te vesti so se širile iz zgolj teden-cioznih namenov.
Hussarekovo ministrstvo pred demisijo.
Dunaj, 12. oktobra. Ob 4. uri popoldne so se zbrali ministri k ministrski konferenci, pri kateri so razmotrivali sedanji politični položaj. Sklenili so, da podajo demisijo celokupnega kabineta,
Andrassy v Švici.
Dunaj, 12. oktobra. »N. W. Abend-blatt« poroča, da je grof Andrassy odpotoval v Švico.
Gosposka zbornica.
Dunaj, 12. oktobra. Gosposka zbornica se snide 21. oktobra.
Nemci zapustili dietni! des
Datnes.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 12. oktobra. (K. u.) Uradno:
Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a.
Iz postojank zahodno od Douaija smo se umaknili v zadaj ležeče črte. Sovražnik
je počasi sledil in je stal zvečer v črti Stari Vendin (Vendin le Vieilj-Harnes-Henin Ličtard — vzhodno od železnice Beau-mont-St. Vaast. Smoter napadov v ozki fronti nastavljenih angleških divizij je bil predor proti Valenciennesu. Njegov namen smo preprečili. Sovražniku se je samo posrečilo, da se je vstalil v Quieryju in na
višinah vzhodno in jugovzhodno od tega kraja. Naši protisunki, katere so učinkujoče podpirali oklopni vozovi, so tu ustavili sovražnikov napad.
Na ostali fronti smo odbili sovražnika pred našimi črtami in zadajali njegovim gostim naskakovalnim valovom težke izgube.
Bojna skupina nemškega cesarjeviča.
Silne delne napade angleških, ameriških in francoskih divizij smo odbili pred našimi postojankami na obeh straneh Bo-haina.
Ob Oisi poizvedovalni boji.
Južno od Laona smo izpraznili Che-min des Dames.
Nove postojanke smo zasedli ob Aisni med Berryjem au Bac in južno od Vou-ziersa. Premikanja, ki smo jih uvedli pred dnevi, smo sovražniku prikrili in jih izpeljali nemoteno po načrtu. Sovražnik je tudi v Champagni le previdno sledil. Zmagoviti izid velike bitke v Champagni, katero je priborila armada generala pl. Einema s primeroma slabimi močmi proti silni premoči francoskih in ameriških vojev v 14 dnevni trdi borbi, ter utrujenost, ki se je pojavila pri sovražniku v Champagni vsled nenavadno visokih izgub, je omogočila, da smo izvedli težavna premikanja brez mo-titve.	. i.. . il-.i.)
Vojna skupina generala pl.
G a 11 w i t z a.
Delni boji na obeh straneh Aire/ S težkimi izgubami za sovražnika so omagali silni napadi, ki jih je sovražnik izvajal v zadnjih dneh na obeh bregovih Moze. Saški bataljoni so zopet vzeli Cunel in Orneski gozd, ki smo ga začasno bili izgubili. Alzaško-lorenška lt5. pehotna divizija pod generalnim majorjem Kundtom, ki stoji 15 dni v žarišču bitke pri Romagni v težkih obrambnih bojih, je držala tudi včeraj vse poverjene ji postojanke proti vsem sovražnikovim napadom,
pl. Ludendorff,
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Italijanski napadi odbiti.
Dunaj, 12. oktobra. Uradnoi
Visoka planota Sedmih občin je bila včeraj prizorišče silnih, za nas uspešnih bojev. Po kratkem ognju so se pričeli ob 4 .uri popoldne med dolino Asso in Monte di Val bella italijanski napadi. Medtem, ko so se vsled našega obrambnega ognja sunki pri Asiagu izjalovili, se je posrečilo Francozom in Italijanom, da so začasno na Monte Sisemolu vdrli v naše jarke, a nemudoma izvedeni protisunek naših bataljonskih rezerev je precej vrgel sovražnika zopet iž njih. Sovražnikovi napadi so omagali tudi v vzhodnem delu visoke planote deloma v našem ognju, deloma v po-bližnjem boju ali v protisunku. Sovražnik je pustil veliko mrtvih in težko ranjenih pred našimi postojankami. Za uspeh gre ravnotako zasluga četam, kalkor vodstvu. Med požrtvovalnimi hrabrimi borilci so bili v nezlomljeni slogi zastopani sinovi vseh dežel monarhije. Posebno pripoznanje gre južnim Avstrijcem (Nemcem, Slovencem in Italijanom] pešpolka št. 117 in ogrskima honvedPima polkoma št. 23 in 24.

............
LjSrtoi zasedli M&4r©vlc©.
V Albaniji smo v zvezi z neoviranim odstopanjanjem naših glavnih sil umaknili naše varnostne straže od Skurabija.
Sovražnik je zasedel Mitrovico. Med Nišom in Leskovcem trajajo boji.
---- .itaBfflrC.fr
Avstri jsko»Qgrski.. polkilna zaBiodu.
Pri avstrijskih ogrskih bojnih silah na zahodu nobenih posebnih dogodkov. Čete podmaršala Metzgerja so se odlično udeleževale zadnjih obrambnih uspehov pred Verdunom. Ogrska pešpolka št. 5 in 112 sta v obrambi tekmovala z bataljoni poljskih lovcev št. 17 (Judenburg), št. 25 (Brno) in št. 31 (Zagreb).
Načelnik generalnega štaba.
Izdan konzorcij »Slovenca«.
Odgovorni urednik: Josip Gostinčar, državni in deželni poslanec v Ljubljani.
Katoliška tiskarna v Ljubljani.