List 37.
Veliki zbor c. k. krajnske kmetijske družbe.
2. dan t. m. je bil v Ljubljani letošnji veliki zbor c. k. kmetijske družbe, ki ga je, ker je slav. gospod deželni poglavar tačas na Dunaji bil, njegov namestnik visokorodni c. k. dvorni in pogla-varstvini svotovavec gosp. grof A. Ho he n wart s svojo nazočnostjo poslavil. Snidilo se je 57 udov. Vse kmetijske družbe našega cesarstva so bile na-domestovane po od njih izvoljenih poročnikih. Na ogled postavljene so bile nektere mašine in nekteri domači pridelki, ktere bomo omenili na koncu tega popisa.
Gospod predsednik F. Terpinc je s prijazno besedo pozdravil zbrane gosp. družbinike in se po-družnicam serčno zahvalil za pripomoč, s ktero so skozi celo leto podpirale glavni odbor, da je mogel v mnozih zadevah, zlasti v nekterih imenitnih vprašanjih slav. deželnega poglavarstva, dostojne odgovore dajati. Omenil je gosp. predsednik tudi, da razun Teržiške podružnice, kjer je do-sihmal še premalo udov^ so osnovane vse druge, ker je poslednji čas tudi podružnica v Ložu ustanovila odbor zvedenih mož. Potem je naznanil imena gosp. poročnikov, ki so jih si. kmetijske družbe druzih austrijanskih dežel za svoje namestnike pri tem zboru izvolile in je veselje razodel zastran serčne prijaznosti, ktera veže krajnsko družbo z vsimi kmetijskimi družbami našega cesarstva.
Po končanem ogovoru gosp. predsednika je začel družbini tajnik dr.Bleivveis razlagati ime-nitniši opravila kmetijske družbe, ki jih je do-veršila od poslednjega lanskega zbora do današnjega, in ktere po družtvinih postavah se imajo vediti dati občnemu zboru.    Naznanjal je sledeče:
Slavno c. k. ministerstvo notranjih oprav je poterdilo predlog lanskega zbora: naj bo pervo leto kmetijskih učilnic vprihodnje v Ljubljani, da se poduče učenci v tako imenovanih pripravljajočih naukih, ki so podlaga umnega kmetovanja in h kterimi se šteje naravoslovje, kmetijska kemija, natoroznanstvo domače živine, živinoreja itd., kteri nauki se razlagajo učencom v živi nozdravilski učilnici po dr.Bleiweis-u in dr. Strup i-u; zraven teh naukov naj se uče tudi rastlinoznanstva, sadjo- in murvoreje na druž-tvinem in licealnem vertupo razlaganju gosp. Fleišmana.
Bukve v vsih razdelkih kmetijstva, ki jih je v gladkem domačem jeziku družbi spisal častiti gosp. fajmošter J. Zalokar in zavolj kterih je bilo v lanskem zboru sklenjeno, da naj se jih natisne 2000, se že natiskujejo tako pridno, da sta dva oddelka že gotova, ktera je dr. Bleivveis že pokazal zboru; druga polovicabo gotova to poletje.
Odbor kmetijske družbe je naprosil senože-škega inženirja gosp. Prajšna: da je učencom kmetijske učilnice pozimi razkladal obdelovanje se-
nožet, kako močirne na suho devati z dre-nažo in brez drenaže, in kako vodo na nje napeljevati. Gosp. Prajšen je radovoljen prevzel ta nauk, in je tudi ob nedeljah razlagal enaki nauk kmetovavcom, gosp. bogoslovcom in šolskim pripravnikom.
Perva drenaža v Ljubljani na magistrat-nem močirnem travniku je končana. Mnoge overe, ki so pri vsakem novem početju, posebno z mašino, ki je mogla večkrat popravljana biti, preden je začela dobre cevi izdelovati, in pa poznojesenski čas, v kterem se je drenažiti začelo, je podražilo to pervo delo tako, da stroški presežejo pervi prevdark. Delo pa je tako dobro dogotovljeno , da je veselje viditi, koliko moče se izteka iz podzemeljskih studencov tega močirnega travnika, — prerajtano je, da noč in dan izteka več kakor 40.000 bokalov vode, čeravno je velika suša bila takrat, ko se je voda merila, ki izteka izpod travnika. Ker v taki obilni moči raste le slaba kisla trava, je lahko zapopasti, da ta trava, izrejena iz moče, bo poginiti mogla, kadar v moči ne bo več živeža dobivala, in namesto nje se bo izcimovala druga boljša trava, kar se popolnoma na še le v 2 ali 3 letih zgoditi zamore. — Ker zdaj vemo ceno lončenih cevi, ki jih izdeluje gosp. Baumgartner, se zamore že za gotovo povedati: po čim pride pri nas drenaža enega orala, akogre delo urno izpod rok — namreč okoli 30 gold. Gosp. Baumgartner si je naročil že drugo mašino, da bo zamogel hitro cevi izdelovati, kterih se bo letos že dosto potrebovalo, ker se je že več kme-tovavcov za drenažo oglasilo.
Ker se v lanskem zboru ni mogla osnovati postava za tergatev (bendimo) na Krajnskem, in je bilo sklenjeno: naj družbini odbor skusi tudi iz druzih imenitnih vinskih dežel zvediti: kako tam ravnajo, da se kar je dobrega drugod in pripravnega tudi za naše kraje odloči, je odbor popraše-val po taki postavi po vsih vinskih deželah našega cesarstva in po okrajnah Rajna, kjer tolikanj sloveče vino raste. Iz austrianskih dežela je le malo zvedel od dunajske okolice, — drugod nimajo o tergatvi nobenega reda. Kar pavinorejo na Kajnu zadeva, smo prejeli iz Darmstadt-a vse rajnske postave o tergatvi, v kterih bode marsiktero dobro zernice tudi za naše kraje najti. Odbor bo izbral, kar bi utegnilo primerno biti naši deželi, in bo so-stavek ta poslal dotičnim pod ružnicam v pretres. Kar bojo te poterdile, bo predložil odbor potem c. k. deželnemu poglavarstvu, od kterega je nalogo prejel izdelati osnovo za postavo tergatve.
Na želje, ki so se razodelovale kmetijski družbi že od več strani: naj bi nakupovala od malih svi-lorejcov pridelane ko k dne, da vejo kam s svojo trohico, je nakupila lani s pridelkom na družbinem vertu vred 65 V4 funtov galete, ktero je gospa O r-lova v tako lično svilo spredla, da zbor ni dosto prehvaliti mogel na ogled postavljene.
Odgovor c. k. ministerstva notranjih oprav: da vlada ne more prisiljene asekuracijeza ogenj in točo prevzeti, je bil zboru na znanje dan. („Novicea so lani že naznanile ta vis. sklep).
Veliko delo, ki gaje kmetijska družba opravila o osnovi nove postave za z lož bo (arondiranje) zemljiš, je bilo v posebnem odstavku zboru na znanje dano.
C. k. deželno poglavarstvo je vprašalo kmetijsko družbo: ali je za vspešno obdelovanje ljubljanskega močvirja potreba, da se kakor zdaj brez konca in kraja požiga? Družtvini odbor je po posvetu z mnogimi posestniki in posebno z gosp. dr. Orlom, ki ljubljansko močvirje čez in čez natanko pozna, slav. poglavarstvu odgovoril, dapervo obdelovanje vsacega mahovitega zemljiša se koristno začne s požigom, da pa je to zadostno, ako posestnik potem zemljiše gnoji z mešanim gnojem, z napeljevanjem parsti, laporja, šute itd.
Kmetijska družba je ene leta imela na pristavi na Poljanah štajarskega bika za pleme. Ker pa seje skor cela Ljubljana zanašala le natoživinče, je bilo tako presiljeno, da ni moglo vsim zadostiti. Tem napakom v okom priti, je povabil odbor posestnike goveje živine: naj popišejo: koliko vkrav da imajo; za vsako se plača 40 kr. na leto. Ce se popiše 150 krav, bo družba le za te imela bika, in če se jih naznani 300, bo kupila še enega. Al naznanilo se jih je le 120 — kar je odboru očitno znamnje, da nočejo. — In odsihmal ni več bika na Poljanah.
Vsaki podružnici se je poslalo letos za posku-šnjo pol mernika jeruzalemskega ječmena, ki ga je pridelal lani gosp. predsednik kmetijske družbe na svojem polju poleg Fužinskega grada; ta ječmen je dal \i zern in mernik (pol vagana) vaga 45 funtov; s polovico reži zmešan je kaj dober za kruh; za prid kmetijstva vedno skerbni gosp. predsednik žele, da bi se ta izverstni ječmen za-plodil po deželi j in pričakujejo naznanil: kako se bo drugod obnašal. — Ravno tako radovedni smo, kako bo storilo pri nas tisto toliko čislano veliko korenje, kterega pa odbor letos ni mogel veliko razdeliti, ker ga ni veliko imel.
Kaj je odbor zavolj živinske soli storil, da smo jo dobili v Ljubljano, je bilo zboru oznanjeno, bravcom „Novica je tudi že znano.
Lani je podal odbor kmetijske družbe naši kup-čijski zbornici na njeno prošnjo popis kmetijstva na Krajnskem, letos pa popis kmetijske družbe od njenega začetka noter do letos, oboje izdelano od dr. Bieiweis-a. Ker je oboje važno za gosp. družbinike kmetijske družbe, je zbor sklenil: naj se 800 posebnih iztisov v nem-* škem in slovenskem jeziku napravi in brez plačila razdeli med družbinike.
Da bi se tudi na Krajnskem letos nakupovali konji za cesarsko službo, je kmetijska družba prosila dotično gosposko, ki je obljubila, se potegniti za to rečr
Presvitli cesar so 30. marca poterditi blagovolili predložene postave kmetijske družbe pod naslovom ces. kralj, kmetijske družbe naKrajn-skem.
Poterjene so tudi postave obertnijske družbe krajnske.
Poterjenje družtvinih postav za obdelovanje Krasa še ni došlo družbi.  —
To so bile važniši oprave glavnega odbora preteklo leto.    (Dalje eledi.)
—    146    —
List 38.
Veliki zbor c. k, krajnske kmetijske družbe.
(Dalje.)
Tretji oddelk pomenkov je bilo vse to, česar so podružnice in posamezni druž beni ki želeli, zboru v posvet in sklep predložiti ali mu le na znanje dati.    Bile so pa sledeče reči tega zapopadka:
Gospod Koren ^predstojnik Planinske podružnice, je zboru nasvetoval: naj bi kmetijska družba prosila, da pri obravnavi tistih servitutov, kteri v gojzdih zadevajo les, pašo in druge gojzdne pri-pridelke, in ktere \ ravice imajo vsled naj višjega ces. patenta od 5. julia 1853 kmali v obravnavo pr>ti, naj bi visoka vlada ure d orna (ex ofiicio) postavila zastopnike za tiste, ki imajo pravico se posluževati gojzdnega lesa, paše ali druzih gojzdnih pridelkov, ker veči del vpravičenih nima v teh zadevah potrebne vednosti, da bi žamogli sami svoje pravice zagovarjati in so tudi dostikrat preokorni potrebne izvcdenja dajati. — Sklep zbora je bil: ta predlog glavnemu odboru prepustiti: ali naj se predloži' vladi Je kot posamna reč za okrajno Planinsko podružnico, ali kot občinska zadeva.
Gospod Trene, predstojnik podružnice Ko-stanjevško-Kerške, je zboru svet predložil: naj bi se napravila družba za vpeljan je toliko koristne drenaže na Krajnskem, in sicer tako, da namen te družbe naj bo: dnarno zalogo napraviti, iz ktere bi nepremožni posestniki, ki želijo svoje zemljiša drenažiti, za drenažo potrebni dnar na posodo dobivali, dolg pa bi se potem na drenaženo zemljiše vpisal (intabuliral), dokler se v postavljenih obrokih (brištih) ne izplača. Na to vižo bi se pomagalo manj premožnim kmetom, ki žele svoje mokre zemljišča po drenaži zboljšati.
Dr. Bleivveis je, naznanivši zboru ta predlog, besedo poprijel in poterdil veliko dobroto takih družb, ktere so tudi na Anglež kem tako osnovane, da družbiniki vložijo po 250 fl. za eno delnico (akcijo); nabrani dnar, kterega oskerbuje izvoljeni odbor, se posojuje drenažnikom, in je tako naložen v ti družbi, da vlastniku nese po 4 ali 5 od sto na leto. Čeravno je korist take družbe očitna, je rekel dr. Bleiweis, in zahvalo zasluži, da je gosp. Trene tudi za naše kraje to misel sprožil, bi utegnila vendar zdaj še pri nas prezgodnja biti. Kjer koli se kakošna nova reč vpelje, jo morajo premožniši posestniki vpeljati, ki ne iščejo dnarja na posodo; od malih nepremožnih kmetov ne smemo pričakovati, da bi se nove reči po-pred poprijeli, dokler z lastnimi očmi ne vidijo, daje res dobra; izgledi še le spodbadajo k posnemanju. Še le potem tedaj, ko se bodrenaža tudi pri nas tako, kakor povsod drugod, razširila, bo prišel čas za omenjeno družbo. — Na to je gospod odbornik Ambrož besedo poprijel in rekel, da po njegovi misli naj bi se ne odlašala naprava omenjenega družtva,  ker koristnost drenaže je že
tako gotova, da ni treba, da bi še le od nas po-terjena bila, in ker se je nadjati, da bi marsikdo svoje močirne zemljišča rad drenažiti dal, ako bi imel dnarja zato, je nasvetoval zboru: naj kmetijska družba brez odlašanja prosi si. deželno poglavarstvo, da bi dovoliti blagovolilo priprave za osnovo omenjene družbe. Na to je gosp. dvorni svetovavec grof Hohenvvart, kot namestnik gosp. deželnega poglavarja, besedo poprijel rekoč: da on v imenu gosp. deželnega poglavarja brez vložbe ravno imenovane prošnje kmetijski družbi dovoli, osnove omenjenega družtva se lotiti, ako zbor sklene vpeljavo takega družtva, in kadar je osnova gotova , naj jo predloži odbor si. deželnemu poglavarstvu. — Zbor je sklenil: naj se skusi vpeljava nasvetovane družbe, in je spodobno zahvalil gospoda grofa za blagovoljno dovoljenje osnovavnega pričetja.
Gospod prost Arko, predstojnik podružnice Novomeške, je prošnjo vložil: da kmetijska družba podeli podružnici kmetijskih bukev in kmetijskega orodja. Sklep zbora je bil: naj se ji pošlje 50 iz-tisov Pircovega „vertna rja"in 50iztisov);murvo-in sviloreje". Burgarjevo sejavnico za koruzo ji bo odbor za poskušnjo prihodnje leto tudi poslal
Gosp. Bevk, predstojnik Ložke podružnice je predložil sledeče nasvete:
„Naj bi, ker vse priporočila, vse prošnje in izgledi, da bi se ljudje sadjoreje bolj poprijeli, premalo izdajo, nečimernim posestnikom vlada zapo-vedala sadno drevje saditi in ga pridno gleštati, in naj bi se tisti nasveti, ki so bili v 61. listu od leta 1852 v „Novicah" zastran ženinov razloženi, na poti postave izpeljevali, — Zbor je enoglasno spoznal, da bi res treba bilo nemarne gospodarje k lastnemu pridu siliti, ali vendar po poti postav se kmetovavci ne morejo siliti, če jih njih lastni dobiček ne sili. Omenjeno je bilo pri ti priliki, da za sadjorejo so že nastopili veseliši časi, ker se zdaj v mnozih krajih že mladina v šolah pod-učuje v sadjoreji in večina duhovnih gospodov po deželi in tudi mnogi učitelji spodbadajo k pridni f sadjoreji in sami dajejo lepe izglede. V malo letih bo vse drugač tudi pri nas, ker se je že več let prav veselo vnela ljubezen do koristne sadjoreje.^
Drugi predlog te podružnice je bil: naj bi se mlinarji primorali, da bi mlevšino jemali po postavi, ne pa kakor sami hočejo, ker zlasti sedanji čas, ko je žito že samo po sebi tako drago, se še bolj podražuje vsakemu gospodarju, kadar ga v mlin mleti da, in zoper postavo premalo iz mlina dobiva, ker si mlinar preobilno mlevšino jemlje. — Sklep o tem predlogu je bil: naj se si. deželno poglavarstvo prosi, da se c. k. mlinarska postava od leta 1814 mlinarjem vnovič razglasi in potem pa ostro pazi, da se zvesto ravnajo po zapovedi. Gosp. grof Hohenwart je rekel, da bo deželno poglavarstvo to rado storilo, ker take samopašnosti
ne more vlada terpeti; le čudno je to—je rekel — da ljudje godernjajo od vsih strani čez mlinarje, da jemljejo preobilno mlevšino, čez mesarje in peke, daje vaga premajhna, — da bi pa tak, ki se poškodovanega misli, šel in tožil pri gosposki,kadar se mu kaj tacega primeri, tega pa ni slišati, in to ravno je vzrok, da se take napake ne odpravijo.
Predlog zastran živinske soli je bil s tem rešen, da je ni ravno treba v Ljubljani po 4 fl. kupovati, ampak, komur bolj kaže, jo zamore kupiti po 2 fl. 20 kr. v Pirani ali Kopru v Istrii; prosto iz morja se pa ne more nikjer dobivati, ker sol spada med samosteržtva cesarske.
Zastran nadlog, ki jih delajo večkratne po-vodnje v Ložki dolini, se bo podružnici nasve-tovalo, da naj, ker ta zadeva je le soseskina zadeva, se Ložka podružnica združi s Planinsko, ktera se ravno pripravlja milostljivemu cesarju prošnjo predložiti, da bi se na kakošno vižo s pripo-močjo visoke vlade odpravili vzroki teh povodinj, ki na Notrajnskem toliko škodo delajo.
(Dalje sledi.)
—    150    —
List 39.
Veliki zbor c. k. krajnske kmetijske družbe.
(Dalje.)
V imenu podružnice Radolške je gospod predstojnik tehant Vovk željo razodel: naj bi se kmetovavci po deželi na kakošno vižo primorali, da bi si pridniši ohranovali gnojnico, ki se kmetijstvu v zgubo razteka po dvoriših in ulicah, in da bi skerbeli za napravo pametnih gnojnišč, ki so podlaga dobrega gospodarstva. — Gospod predsednik Terpinc je poterdil to nemarnost,, po kteri tak gospodar sam naj manj dve desetini lenobi daruje, al — kakor se ljudje ne morejo siliti k sad-joreji, se tudi ne morejo siliti k umnemu gospodarstvu z gnojnico in gnojem, če sami svojega lastnega dobička zapopasti nočejo. Kar kmetijska družba o tem storiti zamore, je ljudstvo podučiti. Po „Novicahc; in po „Pratiki" je bilo že podukov toliko, da so morebiti že nekterim presedali, pa kaj? če so vsi poduki le bob v steno! — Tudi gospod dvorni svetovavec grof Hohenvvart je o tem besedo poprijel rekoč: da bi naj bolje bilo, ako bi naši umni kmetovavci napravili dobre gnojnišča, ki bi bile izgled družim, in da bi pri zidanju novih hiš pametni gospodarji posebno tudi na to gledali, da bo gnojnišče tako napravljeno kakor ima biti v prid kmetijstvu. Zbor je spoznal resnico tega nasveta, ker to bi veliko veliko pomagalo, ako bi saj v vsaki vasi eno gnojnišče tako bilo, da bi bilo izgled družim. — Da pa na poti poduka kmetijska družba še kaj stori, je nasvetoval dr. Bleiweis: naj zbor sklene napraviti lOOOiztisov tistega izverstnega kratkega poduka, ki je bil lani v „Novicah" pod naslovom „kmeta zlati rudnik" po nemškem poslovenjen, in naj ga razdeli povpodružni-cah po deželi med kmete brez plačila. Če s temi 1000 bukvicami pripomoremo, da se le 50 pametnih gnojnišč napravi, bo teh 50 dober izgled za druzih 50, in tako se bo sčasoma že odpravila tista strašna nemarnost, po kteri se gnoj — prava zlata ruda — še dandanašnji zametuje in gnojnica razliva po ulicah le s tem nasledkom, da zablatuje pota, njivam pa rodovitnost krade. — Zbor je sklenil: naj se natisne 1000 bukvic omenjenega poduka in zastonj raz dele kmetom.
Potem je dr. Bleivveis sopet besedo poprijel in rekel, da o tem, kar smo ravno očitovali deželanom, se huje ravnajo Ljubljančanje, ki celi deželi da-jajo žalostni izgled naj večje potrate s človeškim gnojem, kterega po svojih kanalih naravnost stekati puste v Ljubi] anico, da gre po nji — v čer no morje, namest na naše polja. Gospod Ambrož je o tem dobro omenil: da kakor tratijo po deželi gnoj poverh zemlje, ga tratijo Ljubljančanje pod zemljo. In'ta potrata — je govoril dr. Bleiweis na dalje — je toliko gerja, ker zraven zgube naj boljega gnoja še okužuje Ljubljanico , s ktero  kuhamo in v kteri  peremo.   Res
je, da sedanji Ljubljančanje morajo le terpeti pregreške svojih prednikov. Naši stari očetje so bili, kar to zadeva, slabi gospodarji: namest de-vati gnoj, kamor gnoj gre, so napravili kanale, ki peljejo vse blato tje, kjer bi ga ravno ne smelo nič biti. Naši stari očaki pa so tudi smeli nečimerni biti, zakaj takrat je bilo še malo ljudi v Ljubljani in okoli Ljubljane, niso potrebovali toliko rodovitnih njiv, ne toliko kruha. Sedaj pa je vse to drugač. Zdaj vpije celi svet: „žita žita več!" in ni dosto, da si prizadevajo ljudje več gnoja doma napravljati, vozijo celo tičjeka (guano) iz daljne Amerike, in duhtajo kako bi doma umetno napravljali gnoj. Po več mestih, kjer je gnoj po kanalih tekel v reke, ga spravljajo sedaj v nalaš napravljene posode, da ga nič ne zgube. In res je sila velika škoda, ako se v mestih straniša (sekreti) iztekajo v kanale in po kanalih splavajo v vodo. Ako postavimo, da le od 10.000 Ljubljančanov se zgublja gnoj v Ljubljanico, znese zguba na leto gotovo naj manj 12.000 fl., ki splavajo v černo morje. Že v letu 1823 je kmetijska družba to reč prevdarjala; profesor Vest je takrat le 6000 Ljubljančanov šte\^ kterih blato splava po vodi, in očitno prerajtal, da se zgubi čez leto 66.384 centov človečjeka, ki toliko zaleže kakor 199.153 centov naj boljega živinskega gnoja, s kterim bi se dalo 2655 oralov ljubljanskega močirja dobro gnojiti.
Kako pa bi se dalo — je dr. Bleivveis dalje govoril — ti potrati naj boljega gnoja v okom priti? Zapovedati se na vrat na nos ne more to, da bi se stari kanali zamašili, da bi se človečjek več ne iztekal v Ljubljanico. Kaj bi bilo tedaj storiti, da se sčasoma konec stori tolikšni pogubi naj tečne-jega gnoja? To, kar so storili drugod, kjer so nekdaj s človečjekom ravno tako ravnali, kakor večidel že zdaj v Ljubljani. Napravijo naj se, kjer podlezin (Senkgruben) ni, v vsaki hiši premakljive posode, v ktere se vjemajo gnjuski cele hiše. Take naprave se dajo po gotovih skušnjah druzih mest (ne po praznih domišlijah) v vsaki hiši napraviti, kjer je podlezina, ali kanal ali klet (kelder), zakaj le toliko prostora je potreba, da zamoreta 2 sodca v njem stati; en sodeč (ki derži 2 do 5 veder) je postavljen pod lesenim žlebom, po kterim pritekajo človeški gnjuski va-nj, drugi sodeč je zato, da se podstavi, kadar je pervi poln. Če je ta shramba 4 do 6 čevljev kvadratnih čevljev velika in ravno toliko visoka, je prostora do-velj. Da ni nič smradu, se verze mervica navadnega železnega vitriola v sodeč; tako se ohrani tudi vsa gnojna moč. Napolnjene sodce izpelujejo iz hiš tisti, ki so nabero gnoja v najem (štant) vzeli; v ta namen jih stopi vec v'družbo, ktera iz celega mesta pobera človeške gnjuske, ali pa jo kupujejo p o sanmi kmetovavci, ki delajo ž njim kupe mešanega gnoja (Compost).
Naj bi  se ta naprava začela — kakor  dober
izgled za druge hiše — naj popreji v vsih cesarskih in druzih javnih hišah (in offentlichen Ge-bauden), in naj bi se, ako se nova hiša zida, vprihodnje več ne pripušalo, hišni gnoj po kanalih v Ljubljanico napeljevati. V dosego tega je govornik nasvetoval zboru: naj sklene, da se ta reč predloži si. mestnemu magistratu, da on poskusi to imenitno prenaredbo vpeljati, in da pošlje zvedenega moža v Gradec, da ogleda, kako so tam napravljene te shrambe, ktere bi se potem tudi v Ljubljani in povsod napravljale, kjer se spozna, da je neznana škoda, ako vsako leto tolikšna zguba splava po vodi. — Zbor je sklenil: naj se predloži ta važna zadeva slav.mestnemu magistratu.    CDaUe »ledi.)
—    154    —
List 40.
Veliki zbor c. k. krajnske kmetijske družbe.
(Dalje.)
Gosp. dr. Orel je zboru naznaniti dal
besedico o sviloreji na Krajmkem,
Iz ktere povzamemo sledeče, kar ni le važno za trajnsko, temuč za vsako slovenskih dežela zavolj zlo enacih podnebnih razmer. Gosp. dr. Orel pravi: ce bi se sviloreja prav prav razširila po deželi, bo to tak dobiček za njo, da se zdaj celo prerajtati ne da. Da se pa z a more razširiti, ako se gospodarji le prav živo murvoreje poprimejo, je jasno kot beli dan, zakaj murva, naj se izreja na visoko ali bolj pritlično, naj bo murva bela ali mo-retianova, kaj veselo raste po dolinah in višavah, v vsaki zemlji, le v trški ilovci ne; ona ne potrebuje posebnega oskerbovanja in je sploh močno, ne mehkužno drevo. Ako se ji veje pred kresom (pred 24. junijom) porežejo, bo pognala vnovič take mladike, ki so dosto močne čez zimo dobro prestati. Svilodi (zidni červičij, ki se izležejo, kakor murva, prej ali poznej poganja, med i. in 15. majom, potrebujejo i zper v a noter do tistega časa, da so se vdrugič izievili, več gor-kote, kakor sploh vsaka mlada stvar; morajo tedaj bolj na gorkem biti — 18 stopinj po Romer. gor-komeru se jim naj bolje prileze; kakor pa bolj do-rašajo in močneje prihajajo, naj se zmanjšuje gor-kota do 15 stopinj; pozneje pa jim naj bolj tekne, ako ponoči in podnevi, naj je vreme kakoršno koli, prosti hladni zrak čez-nje vleče. Ce pa sonce na nje pripeka, jih umori. Posebno takrat, kadar se svilni červiči v mešičke zapredovati začnejo, potrebujejo hlada, scer bo galeta, ki so jo izpredli, vsa zmešana, vozlata , malovredna. — Kar klajo za murvo vtiče, naj se miajim — v pervih 4 dobah — perje od tistih murb poklada, ki rastejo naravnem in so bolj pritlične, — v zadnji dobi naj se pa poklada le perje od starih dreves in tacih, ki stoje bolj na visokem (se ve da, ako so okoljšine take, da ima gospodar v dolini in na visokem murve). Zlo mokro perje jim škodje, vsahnjeno pa še bolj; vlažno (fajhtno) vživajo brez škode.
Po teh vodilih so poslednje leta v Ljubljani taki kokoni izrejeni bili, da so fabrikanti na Dunaji svilo, ki se je pridelala iz njih, k naj lepši laški prištevali in tudi tako plačevali: 10 funtov dobrih kokonov je namreč dalo 1 funt čiste svile.
Zmiraj bolj se razširjuje murvo- in sviloreja po Dolenskem, Gorenskem in Notrajnskem, in povsod se hvalijo ž njo, kjer ravnajo umno ž njo. Čez 300 funtov lanskih kokonov je prejela sama gospa Orlov a za izmotanje, morebiti ravno toliko jih je šlo v Gorico. Gosp. dr. Orel pa nakupuje tudi kokone na debelo in drobno, ter plačuje funt živih, kakor so manj  ali  bolj  dobri,  po 36 do 45
kraje, funt do  dobrega umorjenih pa po 50 kraje, do goldinarja.
Potem je gospod odbornik Malic besedo poprijel in v prepričavnem govoru priporočal: naj bi naši kmetovavci več sočivja sadili! „Prava nesreča je vselej — je rekel gosp. govornik — ako se kmetovavec zanaša le na en sad; ako mu ta spodleti, potem jepajoj. Taka je s krompirjem^ Krompir, izpervega zaničevan, da so se ljudje sem JI tertje mogli z briči siliti, da so ga sadili, jekmalo spodrinii nektere druge sadeže, zlasti sočivje, tako, da je glavar postal za človeški živež in živinsko pičo. Opustili so kmetovavci druge sadeže ali jih saj premalo sadili — kar začne leta 1846 krompir gnjiti in gnjije še do današnjega dne. „Ne, da bi dobrotijivosti ljubega krompirja krajšati hotel — reče gosp. Malic na dalje — želim le, da bi ga sadili v pravi meri, ne preveč,— zraven njega pa se lotili spet bolj sočivja: fižola, leče, boba, graha. Sočivje je dobra in zdrava jed, ki delavnega človeka močnega dela. Bob in fižol redita človeka dobro, ki sine more mesa kupovati; očivje je naj boJji nadomestovavec mesa. Krompir nabaše scer človeka, naredi živini velik vamp, jo spita in molžo pomnoži — ali prave, stanovitne moči ne daje; zato so ljudje, ki samo od krompirja žive, bolj leni in se pri delu kmalo utrudijo. Konj s krompirjem pitan se koj potiti začne, ako le malo dela. V južni Ameriki, kjer imajo krompirja več kot mi, ne morejo delavci, ki teško delajo v rudnikih, brez boba biti. Sočivje ima take redivne dele v sebi, da k rep čaj o človeka, in posebno pa šef možgane; toraj bi sočivje tudi tisti možaki pridno vživati mogli, ki se ukvarjajo z vednostmi in učenostmi, da izdelani možgani dobivajo po fosfornem sočivjeku spet nove moči. Pa še od druge strani je sočivje za kme-tovavca dobro. Ker sočivje s koreninami svojimi globoko v zemljo seže, se redi bolj od spodnjih zemeljnih delov, ne spiva tedaj zgornji zemlji preveč moči, — ostanjki korenin v zemlji gnojijo parst bolj, kot sterniša žitne, — sočivje dela več sence zemlji, da ostane bolj vlažna in rahla, in zatira plevel. Vse to spričuje mnogoverstno dobroto sočivja. Naj bi se ga tedaj naši kmetovavci spet bolj poprijeli! Naj bi sočivje s turšico in krompirjem vred nas branilo slabih letin!    (Konec sledi.)
List 41.
Veliki zbor c. k. krajnske kmetijske družbe.
(Konec.)
Da bi se reja goveje živine čedalje bolj zboljševala —je svetoval gosp. predsednik Ter-pinC — je treba, da so po kmetih dobri in lepi biki za pleme. Ker si kmetijska družba prizadeva močirne zemljiša po deželi odpraviti in po vec potih klajo za živino pomnožiti, ker si prizadeva tudi kmetovavce podučiti v umni živinoreji in jim podaja lepe bukve, ki vse to natanko uče: je le se to treba, da se jim pomaga k dobrim in lepim bikom. To se pa zamore zgoditi, ako takim podružnicam kmetijske družbe, kjer ni dobre plemenske živine, bike kupi, ki so za tisti kraj pripravni. Podružnica, ki se je za-nj oglasila, kakor lani Radelj š k a, prevzame bika, skerbi da pride za občno rabo tiste okolice v dobre roke skoz kake 3 leta, in kadar ni za pleme več, se proda in skupljeni dnar poverne družbi, ki ga je kupila. Ker pa se samo po sebi razume, da za celo deželo bi se ne mogh* na enkrat lepi biki dobiti^ ampak vsako leto le S ali 4, bi prišle tiste podružnice na versto, ki plemenskih bikov bolj potrebujejo.
Zbor je poterdil gosp. predsednikov nasvet: naj kmetijska družba tako ravna.
Gosp. predsednik je pri ti priliki omenil, da gosp. baron Anton Zois je ponudil družbi tako lepega bika žlahnega plemena, da tacega še nismo imeli na Krajnskem in za kterega zamore kmetijska družba gosp. baronu prav hvaležna biti, da ga je dobila. Ob enem je bilo zboru tudi pismo Radolj-škega gosp. grofaThurn-a brano, iz kterega smo zvedili, da tisti bik Pincgauskega plemena, ki ga je lani družba Bohincem poslala, ki pa njim prevelik, je prišel potem vRadoljco v hlev gosp. grofa za rabo Radoljške okolice, se prav dobro obnaša; gosp. grot pišejo, da tisti kmetje v Bistrici, ki so teleta po tem biku dobili, jih bojo vse za rejo ohranili, ker se sme prav dober zarod od njega pričakovati; če bi se jim ne bil pretežek za njih planinsko živino zdel, težko, da bi ga bili pustili v Radoljco iti, kjer sedaj tukajšnji okolici dobro služi. Memo grede omenimo le, da je res treba, da živinorejec gleda, da premajhne živine ne pariš preveliko, — ali če se hoče majhna živina prenarediti sčasoma v boljšo večjo se mora že segati po večjih bikih, da le preveliki niso.
Dr. Bleiweis je naznanil zboru, da je si. deželno poglavarstvo družbi ukazalo, po razmerah krajnske dežele osnovo izdelati za postavo: kako naj bi se zlajšala zložba zemljiš (Aron-dirung), ker je gotovo, da vsak grunt, kteregaf deli lepo skupej leže, je več vreden in se lože z večim pridom obdeluje, kakor raztreseno zemljišče. Za dokaz, v kterem duhu je glavni odbor, na podlagi podružničnih nasvetov in po posvetovanji z Losp. dr. Orlom, izdelal to važno osnovo, je  dr.
Bleiweis bral 1. §., v kterem je bitstvo zemljišne zložbe izrečeno, po tem pa je dokazal, da ravno kmetijstvu krajnske dežele bi utegnila biti v velik prid taka postava, ktera ne zapoveduje, ampak le izpeluje, če posestniki sami žele, da se zemljiša bolj vkup spravijo (arondirajo). Razun Primorskega niso zemljiša nikjer na take male kosce razdeljene kakor pri nas; temu nezmernemurazko-sevanju se naj bolj stanovitno v okom pride, ako so zemljiša lepo arondirane. Gospodar arondira-nega zemljiša ne bo rad kos za kosom od svojega grunta prodajal, ako mu ni že naj večja sila;(lru-gač pa je, če je njegovega grunta tii en kos, tam en kos; če je le v majhni zadregi, proda dalje od hiše ali večjega dela ležečo njivo ali senožet; kmalo pride kak drug bolj raztresen kos na versto, in to gre tako naprej, da mu nazadnje ne ostane dru-zega kot revna kajža s tako majhnim zemljišem, da ne more živeti od njega. Res je, da tudi arondirane zemljiša se včasih kos za kosom prodajajo,
—  pa s težjim sercom se vendar vselej znebi kme-tovavec arondiranega kakor raztresenega posestva.
—  Bitstvo take postave kmetovavcem bolj razjasniti, bojo „Novice'' podale svojim bravcem omenjeno osnovo, kakor jo je kmetijska družba podala sL deželnemu poglavarstvu.
Ker se imajo po družbinih postavah dohodki in stroški pretečenega leta, zraven pa tudi prevdark dohodkov in stroškov tekočega leta zboru na znanje dati, je odbornik in dnarničar gosp. Mihael Pre-gel naj poprej od gosp. preglednikov odobrojni račun leta 1853, potem pa prevdarek dohodkov in stroškov za leto 1854 razglasil, iz kterega se je zvedilo, da v letu 1853 so dohodki znesli 83i 5 fl. 21V4 kr., stroški pa 8060 fl. 15 kr., za leto 1854 so dohodki prerajtani na 6141 fl. 1572 kr., stroški pa na 4377 fl. 44V^ kr.
Poslednjič je gosp. Pregel opomnil, da ba dnarnica konec leta le tadaj zamogla omenjeni presežek odveč imeti, ako gosp. družbeniki zvesto poplačajo svoj letni donesek; je tedaj naprosil predstojnike podružnic: naj blagovolijo pridno naberati navadne plačila.
Na nasvet podružnic so bile sreberne svetinje sledečim pridnim sadjorejcom spoznane: Antonu Vovku iz Brega v Brezniški fari, Tomažu Božiču iz Nove Vasi v Leski fari; Filipu Zad-neku in učitelju Haleku iz Verhnike.
Vnovič za odbornike kmetijske družbe so bili izvoljeni gosp. Ferdinand Schmidt, gosp. Mihael Ambrož in gosp. Andrej Malic.
Novih družbinikov je bilo izvoljenih 40. Pred volltvijo od glavnega odbora in podružnic na-svetovanih družbinikov je gosp. predsednik naznanil, da gotovo le enoglasno misel celega zbora izgovori, ako reče: da družba Njih eksc. visoko-rodnega gospoda ministra notranjih oprav barona
jAIeksandra Bach-a, v kteregaopravilstvo sedaj tudi kmetijske zadeve spadajo, za svojega častnega družbinika izvoli. Zbor je z enoglasnim klicom poterdil to volitev.
In s tem so bile obravnave letošnjega zbora končane. Gospod predsednik Terpinc je sedaj še enkrat besedo poprijel in zahvalivši se visoko-rodnemu gosp. grofu Hohenwart-u za slavno na-zočnost njegovo, In prošnjo ponovivši do častitih podružnic za prihodnjo marljivo podporo, je z iskrenim „živio'' posvečenim presvitlemu cesarju in bla-gomiii cesarici in ponovljenim od vsih zbranih druž-binikov, sklenil zbor.
Na ogled razpostavljene so bile pri tem zboru od prečastitega gosp. predsednika Terpinc-a, ki si je za napredek domačega kmetijstva že tolikšne zasluge pridobil, spet nektere nove mašine; med temi je bila posebno izverstna gasivnica, in pa nova reporeznica (RubenwolQ, ktera repo za živinsko pičo reže sila hitro in kakor kdo hoče ali v ploščah ali v koscih, kakor se mašina suče od desne na levo, ali od leve na desno, Gosp, Skale, učenik podkovstva, je na ogled postavil zboljšano Cugmajerjevo drevo, ktero poterjeno po mno-zih skušnjah berž ko ne prekosi vse druge  pluge.
162