ISSN 0350-5561 9 , IUJJU za konec tedna Petek bo deževen (8/15 0C), sobota manj (7/17 0C), v nedeljo bo delno oblačno (6/19 0C). rV o številka 15 četrtek, 11. aprila 2013 1,80 EVR IIAIMO VELENJE Upanje uprto v novo vlado Mira Zakošek Uspehi športnikov so tudi uspehi Velenja Velenje, 9. aprila - Ko je strelec Fran-ček Gorazd Tiršek, ki je na lanskih paraolimpijskih igrah v Londonu postal olimpijski podprvak, postal najboljši športnik -invalid velenjske občine za leto 2012, je polni dvorani doma kulture pokazal olimpijsko srebro. In dodal, da je njegov uspeh tudi uspeh mesta Velenje, ki močno podpira šport. S tem so se zagotovo strinjali tudi ostali nagrajenci na tudi letos zabavni in dinamični (torkovi) prireditvi Športnik leta, katere rdeča nitje bil doping. Športnica leta 2012 je postala plavalka Nastja Govejšek, športnik leta nordijski kombinatorec Marjan Jelenko, ekipa leta pa Rokometni klub Gorenje (na sliki). To so le glavne nagrade, več o njih, nagrajencih in prireditvi pa prihodnjič. ■ bš Mladi raziskovalci so se izkazali V jubilejnem 30. gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline so srednješolci izdelali 17 raziskovanih nalog. Med njimi so člani ocenjevalne komisije namenili zlato priznanje avtorjem naloge Prevmatski simulator vožnje 2, dijakov Elektro in računalniške šole Šolskega centra Velenje. Njim so se na zaključni slovesnosti pridružili tudi avtorji ter mentorji nalog, ki so prejele srebrno in bronasto priznanje (na sliki). Več na strani 19. Kriza nas je že močno utrudila, a očitno je, da smo marsikaj delali tako, da seje morala zgoditi. Videti je, da je bila to edina pot, da so se razkrile številne nepravilnosti, ki so in še dušijo naš razvoj, odstirajo slabo moralno podobo družbe, marsikatero brezobzirnost in velik pohlep. To pa so pogosto še podžigale neeksaktne ekonomske zamisli in pomanjkljivo vključevanje drugih družbenih ved, kar bi celoviteje odstrlo možnosti in posledice potovanj po različnih poteh iz zapletene krize. Tako pa je šele ljudska vstaja razkrila mnoge nečednosti preteklih dejanj, opozorila, da smo vsi talci slabega poslovanja bank in sprožila drznejši pregon gospodarskih kaznivih dejanj. Nova vlada je bila zato skrpana tudi iz strahu, da bo plaz z ulic odnesel ustaljene politične obrazce. Očitno pa, kljub vsem pomislekom, ljudem vendar prinaša upanje, čeprav se vsi zelo dobro zavedamo, da nimajo čarobne palice (in tudi želje), da bi razrešila vse nakopičene probleme. Pa ni treba narediti tako zelo veliko. Večina ljudi in gospodarstva si želi od države predvsem pregledno in preprosto delovanje, ki pa ga doslej politiki niso želeli ali znali vzpostaviti. Nove vlade so namreč klobčič vedno bolj zapletale z novimi in novimi zakoni. Najbrž ni nikogar, ki bi znal prešteti koliko zakonov in odlokov določa in omejuje življenje zgolj dvema milijonoma Slovencev. Na enem nedavnih sestankov na Gospodarski zbornici sem slišala, da jih je samo na področju prostorskega urejanja okoli 300. Se potem čudite, če čakate na odgovore po leto in več. Se čudite, da odgovorni ne ukrepajo v primeru velikih črnih gradenj, ki so kljub vsem predpisom v zadnjih letih zrasle kot gobe po dežju. Pravzaprav so jih začeli odkrivati in nanje opozarjati mediji, inšpektorji pa ob tem predrzno izjavljajo, da niso dolžni ukrepati. Seveda, ker so tudi sami pomagali zaplesti zakone tako, da je odgovornost nekam izpuhtela. Le plača za vse takšne in podobne neumnosti ne. Pa moram priznati, da sem mislila, da smo s črnograditelji že zdavnaj opravili. Gremo dalje. Gospodarstvo pričakuje bolj ugodno poslovno okolje. Zanj samo na pristojnem ministrstvu skrbi več kot 600 ljudi (se mi je zdelo, da je bil minister Stepišnik še sam začuden, da jih je toliko - kar za eno lepo tovarno). Najbrž je realno pričakovanje, da ta skupina, večinoma vrhunsko izobraženih ljudi, odlično vodi voz iz blata, če je že slučajno zdrsnil vanj. Imate morda drugačno asociacijo? Podobnih zgodbic je še veliko, upanje pa, vendar enostavno in preprosto. Želimo si pošteno in pregledno državo, želimo si vlado in politike, ki bodo skrbeli predvsem zanjo (ne zase), ki bodo ukrepali tako, da bomo imeli delo in dostojno življenje, v državi, kjer je naš dom in v času, ki ga živimo. Podzemna pustolovščina, kot je še ni bilo Popolnoma prenovljeni podzemni del Muzeja premogovništva Slovenije nikoli sami 107,8; Znova je na ogled popolnoma prenovljeni podzemni del Muzeja premogovništva Slovenije. Nove scene in lutke ponujajo še bolj vznemirljivo potovanje po skrivnostnih rovih opuščenega rudnika in obiskovalcem razkrivajo pravi utrip podzemlja. Obiskovalci lahko podoživljajo izkušnjo rudarjev, ki so se desetletja spuščali 160 metrov globoko pod zemljo, da bi na površje spravili »črno zlato«. Različna prizorišča iz življenja in dela rudarjev, ki jih upodablja 20 scen in 15 zanimivih lutk, oživijo s pomočjo sodobne avdiovizualne opreme. Ura in pol vznemirljivega potovanja, v katerem je moč spoznati mehanizacijo jamskih prostorov iz zadnjih desetletij razvoja velenjskega Premogovnika, je sklenjena z vožnjo z vlakom po podzemni železnici. Muzej bogatijo še zunanje zbirke, na ogled je bivališče iz tridesetih let minulega stoletja, ki prikazuje skromno življenje rudarjev v tistem času. Natančna podoba razvoja slovenskega premogovništva pa je prikazana v desetih tematskih sklopih. V muzejskem parku so nameščene nove scene: predstavitev lesene podgradnje, zgodovina premogovništva v Šaleški dolini v primerjavi s svetovnimi dosežki in dogodki, predstavitev podgradnje z jeklenim ločnim podporjem, predstavitev zgodovine in razvoja jaškov ter pregled jamskih voznih enot ob starem rudniškem jašku. Muzej premogovništva Slovenije je možno obiskati tudi virtualno. 360-stopinjske prostorske slike omogočajo interaktivni vpogled v posamezne prostore muzeja. V Razstavišču Barbara so vse leto na ogled priložnostne razstave. Ravno danes ob 13. uri bodo odprli razstavo z naslovom Avtoportreti 2. Razstavljali bodo člani Društva likovnih umetnikov Celje, ki združuje slikarje iz celjske regije. ■ 9770350556014 OD SREDE DO TORKA "»«t AS 11. aprila 2013 lokalne novice Za kmetijstvo 26.000 evrov Šoštanj - Občina Šoštanj bo letos za subvencije v kmetijstvu iz proračuna namenila 26.000 evrov. Rok za oddajo vlog je 19. april, razpis pa je podoben lanskemu. mkp Tretje vplačilno okence v mestni blagajni Velenje, 4. aprila - Mestna občina Velenje od 1. julija 2010 omogoča občankam in občanom gotovinsko plačevanje položnic za različne storitve na enem mestu v mestni blagajni, in to brez provizije. Že od odprtja je zelo dobro obiskana, saj je mesečno poravnanih več kot 15 tisoč položnic. V povprečju blagajno mesečno uporabi 3.450 oseb. Zaradi vse večjega obiska mestne blagajne so se odločili, da odprejo dodatno okence za vplačilo položnic. Tretje vplačilno mesto bo delovalo v času, ko je obseg vplačil največji, to je predvidoma od 15. do 23. dne v mesecu in od 29. v mesecu do 2. dne v naslednjem mesecu. Položnice, ki jih izda Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., lahko v mestni blagajni plačujejo tudi občanke in občani Šmartnega ob Paki ter Šoštanja, vse ostale pa le občani MO Velenje. V ponedeljek seznam dolžnikov Velenje, Ljubljana - 15. aprila bo prvič javno objavljen seznam davčnih dolžnikov. Na njem je skoraj 16.000 pravnih in fizičnih oseb, ki so imele na presečni dan, 25. marca, davčni dolg večji od 5.000 evrov in starejši od 90 dni. Njihove obveznosti so skupaj znašale 929 milijonov evrov. ■ mkp + SOUTH EAST EUROPE Transnational Cooperation Programme GeoSEE Zavod KSSENA in mednarodni projekt GeoSEE Zavod Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško (KSSENA) je kot vodilni partner uspešno prijavil projekt GeoSEE na programu Cilj 3: Jugovzhodna Evropa. Vrednost projekta, katerega uradni začetek je 14. december 2012, znaša 2.045.625 €, od tega je namenjeno za aktivnosti Zavoda KSSENA 250.880 €. Delež sofinanciranja na programu pa je 85 %. Osnovni namen projekta je raziskati možnosti izkoriščanja nizkotemperaturnih geotermalnih virov za proizvodnjo električne energije v kombinaciji z drugimi obnovljivimi viri (OVE), ki so v posamezni državi oziroma regiji na razpolago. Na področju OVE ima Slovenija velik potencial pri izkoriščanju geotermalne energije, lesne biomase in sončne energije. Na projektu sodeluje 16 projektnih partnerjev iz osmih držav (Slovenije, Bolgarije, Madžarske, Romunije, Italije, Hrvaške, Makedonije in Srbije). V prvi fazi projekta se izvajajo analize stanja izkoriščanja geotermalne energije v posameznih državah, v nadaljevanju pa se bodo izvedle študije izvedljivosti za izkoriščanje le-te. Več informacij lahko najdete na spletni strani projekta GeoSEE www.geosee.eu, na kateri bodo objavljene vse aktualne informacije in dogajanja na projektu. Zavod KSSENA V&AZjC 6AT|ce PRODAJNI SALON Cesta Simona Blatnika 16, Velenje 3320, Slovenija Tel: (0)3 898 40 13 Delovni čas: (pon-pet) 07.00 - 15.00 Sobota in nedelja zaprto. .vrazjegate. Mladi bodo krojili prihodnost, zato je prav, da jim tisti, ki odločajo, večkrat prisluhnejo. V Velenju so jim. Mladi želijo svoj »glas« Velenjska občina je s predstavniki mladih že podpisala zavezo, da jih bodo še bolj vključili v postopke odločanja - Sledili jim bodo tudi v drugih mestih - Tudi o tem so govorili na nacionalnem zaključku projekta »Mladi o okolju« Velenje, 5. aprila - Projekt »Mladi o okolju«, ki je vse od pozne jeseni lani potekal v sodelovanju z mladinskimi organizacijami (ob podpori Nacionalne agencije programa Mladi v akciji in Urada Republike Slovenije za mladino), izvajal pa ga je Mladinski svet Slovenije, je svoj epilog doživel v Velenju. V petek so se predstavniki vseh 12 v projektu sodelujočih mest zbrali v velenjskem mladinskem centru, kjer so predstavili svoje ugotovitve in predloge, kaj želijo izboljšati tako v svojih lokalnih okoljih kot na nacionalni ravni. Tudi tokrat tega niso predstavljali samim sebi, ampak tistim, ki imajo pri odločanju v rokah škarje in platno. Prisluhnili so jim nekateri župani sodelujočih mest, tudi gostitelj Bojan Kontič, pet poslancev v državnem zboru, minister za okolje in prostor mag. Dejan Židan, predstavniki ministrstva za izobraževanje, Urada za mladino, ter evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič. Ob koncu predstavitve so tudi razpravljali, kako ugotovitve čim hitreje uresničiti. Oblikovali 6 nacionalnih ukrepov Vodja projekta Ana Tomšič nam je povedala, da je bil projekt v vseh 12 sodelujočih mestih Srečanje mladih, ki so razpravljali o tem, kaj si želijo spremeniti v okolju svojih občin in tudi Sloveniji kot celoti, se je končalo s podpisom velenjskega župana Bojana Kon-tiča s podpredsednico Mladinskega sveta Velenje Barbaro Kelher, v katerem se je župan obvezal, da bodo v Velenju mlade še bolj vključili v procese odločanja. uspešen. »Kar nekaj je bilo v vseh mestih podobnih iniciativ, kar je dobra usmeritev za naprej. Na osnovi teh soblikovali 6 nacionalnih ukrepov, ki smo jih predstavili odločevalcem. Ugotovitev, da si mladi želijo sodelovati na občinski ravni pri urejanju prostora in infrastrukture, je bila izražena v vseh mestih. Le tako lahko tudi povedo, kaj bi potrebovali za bolj uspešno življenje,« nam je povedala. V nacionalni program so zapisali tudi njihovo pobudo, da bi država več naredila za promocijo slovenskega lesa. Med drugim so po zgledu Hrvatov predlagali, da bi za embalažo, ki bi jo vrnili v obtok, izplačevali manjšo kavcijo. ■ bš Velenjski župan Bojan Kontič: »Velikokrat govorimo o tem, kako je potrebno različne skupine prebivalcev vključiti v načrtovanje naše skupne prihodnosti. Mi smo pred časom na posvetu v Velenju ugotovili, da mladi marsikaj od tega, kar se v občini že dogaja, ne vedo dovolj. Hitro pa smo ugotovili, da imamo veliko stičnih točk, zato se bomo po- trudili, da jih bomo še bolj vključili v postopke odločanja, saj si želimo, da soodločajo o naši skupni prihodnosti. S tem selimo dialog iz ulice tja, kjer se odločitve sprejemajo. Primer dobre prakse pri tem je že bil projekt »Promenada«, za katerega so mladi sami povedali, kaj si želijo, mi pa smo to pri načrtih obnove tega dela mesta tudi upoštevali.« Minister za okolje in prostor mag. Dejan Ži- dan: »Druženje z mladimi iz vse Slovenije je prijetno, poučno in nujno potrebno. Zelo me je razveselilo, da se mladi, torej generacija, ki nas bo zamenjala, ukvarjajo s stvarmi, ki so za to državo najpomembnješe - kako varovati okolje, da ga zanamcem zapustimo v čim boljšem stanju. Na tem področju je ogromno odprtih vprašanj in težav, zato je takšno sodelovanje nujno potrebno.« Se Slovenija res utaplja? Nam že teče voda v grlo? - Trojka niso trije dobri možje - Zasoljene cene zelenjave, razcvetene ceste - Knezi in tlačani praznujejo, Celje poje! Se Slovenija res utaplja? Tako se mnogi pri nas zadnje dni niso spraševali le zaradi tega, ker je bil dobršen del naše deželice na južni strani Alp pod vodo, ampak so se spraševali tudi mnogi tuji analitiki. A ne zaradi visokih voda, ki so nas prizadele, ampak zaradi gospodarskih in drugih kazalcev. In čeprav nismo otoška država, so nas nekateri že primerjali s Ciprom. Take napovedi pa so imele negativne posledice na bonitetne ocene in naš rejting je vse bolj padal. Zadolževanje pa se je dražilo in to kljub temu, da so bili po svetu tudi taki, ki so zagotavljali, da Slovenija niti ne stoji tako slabo. Ampak so pač presojevalci, ki včasih delajo tudi malo čez prst in vidijo tudi nekaj drugega v ozadju. Ali pa jim godi, da se naša posojila dražijo. Še posebno, ker vedo, da smo v stanju, ko se bomo kmalu res morali zadolžiti. Tako zadnje dni skoraj stalno slišimo koga iz tujine, kako nam napoveduje skorajšnji obisk evropske trojke. To seveda niso kakšni trije dobri možje, ki bi nam kot Miklavž, Božiček in dedek Mraz prinesli dobra darila. Ce bi bili taki, naša nova mlada vlada ne bi tako vneto zagotavljala, da jih ne potrebujemo. Tako pa vemo, da če nas bi obiskala ta trojka, nam ne bi prinesla nič dobrega. A da se jih ubranimo, bo pač treba postoriti še kaj, da bomo prepričali stroge tuje ocenjevalce, da mislimo resno. Morda pa jih bo razprava o viziji Slovenije, ki jo v kratkem sklicuje predsednik Pahor. In kot da ne bi imeli dovolj drugih težav, nas je udarila še dolga zima. Občinske proračune sta izpraznila pluženje in posipavanje, saj smo letos porabili rekordno količino soli. Nekateri sicer malo zajedljivo pravijo, da bodo zato gotovo imele tudi poljščine bolj zasoljene cene; pa še res bo tako, saj bo domača zelenjava prišla k nam mnogo kasneje. Tako od večjih pridelovalcev kot z naših vrtov. Tudi tistih mestnih velenjskih, kijih je kmetijski minister tako pohvalil. Še v večji zagati so kmetje v Prekmurju, saj ne vedo, kaj sejati ali saditi, ki bo voda končno le odtekla oziroma usahnila. Zagotovo je le, da bodo povsod veselo zacvetele ceste. Vsi komaj čakamo, kdaj bo bolj zacvetelo tudi naše gospodarstvo. Krivulja še kar pada, podjetja (po napovedi tudi KIV) še kar tonejo v stečaje, pa čeprav si vsaj nekateri prizadevajo, da bi po svoje le pomagali pri razvoju. Kot na primer Slovenska investicijska banka, ki podjetjem pomaga z ugodnimi krediti, predvsem za tehnološkorazvojne projekte. Ob tem velja omeniti, da so doslej največ tovrstnih kreditov dobila podjetja iz Savinjske regije, kar 45 milijonov evrov. O razvoju, uspehih in težavah govorijo te dni tudi v mestni občini Celje. Ta občina prav danes praznuje. Slavijo pa kar precej razko-pano. Na Savinji prav na območju mesta prav zdaj opravljajo obsežna protipoplavna dela, Celje bo ob tem dobilo ob tej glavni reki novo »promenado«in nov sodoben most preko Savinje. Razkopano je tudi središče mesta, saj še niso končali njegovega urejanja. Vsaj na Krekovem trgu so opravili toliko del, da je tu za nedeljo napovedan množični koncert združenih pevskih zborov iz več tujih držav in Slovenije. V Celju namreč od petka poteka mednarodni pevski festival, prireditev, ki vedno privabi veliko pevcev iz več evropskih držav. Najboljši iz osnovnih ekošol pa se bodo 19. aprila pomerili na državnem prvenstvu v Ljubljani. Celjsko regijo bosta zastopali osnovni šoli Ob Dravinji iz Slovenskih Konjic in OŠ Frankolovo. Ti sta se na regijskem tekmovanju najbolje izkazali. ■ k NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (8,5 % DDV 0,14 €, cena izvoda brez DDV 1,66 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. ■ AKTUALNO Navdušen nad mestnimi vrtički Minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan bo obisk v Velenju v kratkem ponovil - S sabo pripelje sodelavce - Prisluhnil tudi mladim, ki so razmišljali o okolju Velenje, 5. aprila - V petek se je na uradnem obisku v Mestni občini Velenje mudil minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan. Dopoldne ga je v občinski hiši sprejel velenjski župan Bojan Kontič s sodelavci. Ministru se je zahvalil za obisk in obenem izrazil zadovoljstvo, da je novi minister za kmetijstvo in okolje že ob začetku mandata obiskal peto največje slovensko mesto. Izpostavil je težave pri umeščanju tretje razvojne osi v prostor, ministru pa je predstavil tudi projekta urejanja vrtičkov v mestni občini Velenje ter sadnega gozda na območju ob Velenjskem jezeru. Minister je oba predstavljena projekta ocenil kot primera dobre prakse, ki bi ju bilo vredno prenesti tudi v druge lokalne skupnosti, še posebej pa je bil navdušen nad ureditvijo mestnih vrtov. Povedal nam je: »Odprli smo vse teme, ki so aktualne za mestno občino Velenje in naše ministrstvo. S tem začenjamo krog pogovorov z župani slovenskih mest, ker želimo, da skupaj delujemo v korist Slovenije. Dogovorili smo se, da se v kratkem, mesecu ali dveh spet dobimo. Takrat me Minister mag. Dejan Židan je ob koncu obiska v mestni hiši v zlati knjigi Mestne občine Velenje zapisal:»Koristen pogovor, inovativen projekt mestnih vrtov.« bodo spremljali tudi najožji sodelavci, da bomo lahko v pogovorih še bolj konkretni.« Potrdil nam je, da so govorili tudi o tretji razvojni osi in trasi hitre ceste do Velenja, pri čemer je minister poudaril, da njegovo ministrstvo ni tisto, ki bo določalo traso. »Ministrstvo za okolje je le dajalec soglasov, moram pa reči, da razumemo, da ta regija potrebuje dobro cestno pove- zavo, če se hoče razvijati. Pri tem je soglasje popolno,« nam je povedal. To vprašanje je zagotovo pomembno tudi zato, ker je ministrstvo v času, ko ga je mag. Židan vodil prvič, zaradi varovanja kmetijskih zemljišč dalo negativno mnenje za traso Velenje-Šentrupert. Župan je ministra seznanil tudi s potekom dveh velikih kohezijskih projektov, ki sta za Velenje izjemno pomembna: Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini in Odvajanje in čiščenje odpadne vode v Šaleški dolini. Župan nam je še povedal, da bodo pred ponovnim obiskom ministra v Velenju poslali natančna vprašanja, da bodo lahko na ponovnem srečanju čim bolj konkretni. ■ bš Gerbičevo priznanje mag. Zapuškovi Cerknica - Zveza slovenskih glasbenih šol je sredi prejšnjega tedna desetič podelila nagrade in priznanja Frana Gerbi-ča. Med dobitniki petih priznaj je bila tudi mag. Ema Zapušek, vodja strokovnega aktiva za orgle in čembalo na velenjski glasbeni šoli. Zapuškova je pobudnica in začetnica orgelskega izobraževanja v Sloveniji, med drugim tudi avtorica prvih učnih načrtov na tem področju, vodja seminarjev za učitelje orgel, pobudnica in prva predsednica Slovenskega orgelskega društva. Jutri vendarle začetek čistilnih akcij? Velenje, 12. aprila - Muhasto vreme letos prestavlja številne načrte. V mestni občini Velenje so želeli že zadnji konec tedna v marcu začeti spomladanske čistilne akcije, pa so jih zaradi neugodnega vremena prestavili v april. Žal se minuli teden še niso začele, na občini pa upajo, da se bodo jutri. Bojan Prelovšek iz Mestne občine Velenje nam je povedal: »Če bo vreme tokrat zdržalo, bodo jutri planinci očistili Koželj, v soboto pa bodo čistilne akcije tekle v vseh mestnih četrtih in tudi kar nekaj primestnih krajevnih skupnostih. Poleg tega bo potekalo čiščenje okolice jezer in tudi alg v njih, za kar bodo poskrbeli klubi, ki se ukvarjajo z vodnimi športi. Delavci muzeja, Turističnega društva in smučarsko skakalnega kluba bodo čistili grajski grič, akciji pa se bo pridružila tudi stranka SD.« A to bo le prvi vikend čistilne akcije, ki bo v Velenju potekala najmanj do konca aprila, če ne tudi v mesecu maju. Poskušali bodo očistiti tudi nekaj novo evidentiranih divjih odlagališč. V lanskem letu je v prav tako skoraj mesec dni dolgi spomladanski očiščevalni akciji okolja sodelovalo skoraj 2.000 prostovoljcev. Zbrali so 18,5 ton odpadkov in v celoti očistili 4 divja odlagališča. Šoštanj bodo čistili 20. aprila Šoštanj - V Šoštanju bo spomladanska očiščevalna akcija v soboto, 20. aprila. Podrobnosti še usklajujejo, v glavnem pa bodo aktivnosti potekale po že ustaljenem redu. Čeprav se v Šoštanju stanje, odkar so stekle čistilne akcije in se jim pridružuje vedno več občanov in krajanov - akcije organizirajo tudi krajevne skupnosti, izboljšuje, pa z očiščenostjo območja še niso zadovoljni. Ljudje še vedno puščajo v naravi stvari, ki sodijo drugam. ■ bš, mkp Dobra polovica izračunov pri zavezancih Preveč plačana dohodnina bo vrnjena 31. maja, premalo plačano bodo zavezanci morali vrniti do 3. junija Milena Krstič - Planinc Velenje, 2. aprila - Davčna uprava Republike Slovenije je v torek skoraj 510 tisočim davčnim zavezancem poslala informativni izračun dohodnine za leto 2012, med njimi je v prvem svežnju te prejelo tudi 16.742 zavezancev z območja v pristojnosti Davčnega urada Velenje. To je približno toliko kot lani. Ker pa so davčni delavci natančni do decimalke, je direktor Davčnega urada Velenje Franc Peperko povedal natančno število. »Razlika je 188 zavezancev.« Če zavezanci podatkom v 30-dneh ne ugovarjajo, postane informativni izračun odločba Od približno 31.000 davčnih zavezancev Davčnega urada Velenje jih je 16.742 informativne izračune že prejelo dati ugovor,« pravi Peperko. S tem svežnjem je najbrž informativni izračun prejel tudi kdo, ki je pozabil prijaviti vzdrževane družinske člane. Tudi tak lahko poda ugovor, na DURS-u pa bodo poskrbeli, da bodo ugovor upoštevali. Ugovore je treba podati do 3. maja. »Včasih lahko zaradi zaokroževanja pride do razlike, ki je manj kot en evro. V teh primerih ugovor ni potreben.« Dohodnina bo zavezancem z vračilom, na njihov transakcijski račun vrnjena 31. maja. Če bo dovolj, se lahko že veselijo poletnih počitnic. Skrajni rok za premalo plačano dohodnino pa je 3. junij. Ker kupujemo in živimo na obroke, smo se pozanimali še, če je možno tudi premalo plačano dohodnino vrniti na obroke? »Je. Za to imamo ustrezen obrazec, vlogo, ki jo davčni zavezanec izpolni, mi pa jo brez kakšnih posebnih ugotovitvenih postopkov rešimo tako, da plačilo zavezancu omogočimo s tremi obroki.« Drugi sveženj dohodnine bo, kot že rečeno, pri davčnih zavezancih v prvih dneh po 31. maju. Franc Peperko: »Informativne izračune je s prvim svežnjem prejelo približno toliko zavezancev kot lani.« V prvem svežnju so izračun prejeli tisti, ki ne uveljavljajo olajšave za vzdrževane družinske člane in nimajo dohodkov od opravljanja dejavnosti, oddajanja premoženja v najem in tisti, ki nimajo katastrskega dohodka. Vsi drugi bodo informativni izračun prejeli z drugim svežnjem, ki ga bo DURS odpremil 31. maja. »Pomembno je, da zavezanci preverijo podatke. Primerjajo naj jih s podatki, ki so jih prejeli od izplačevalca. Če ugotovijo, da podatki niso pravilni, so pomanjkljivi ali pa ugotavljajo, da je davčna obveznost prenizka ali previsoka, morajo po- Od 15. junija do 31. julija pa bodo morali zavezanci, ki informativnega izračuna ne bodo prejeli, ker davčna uprava od izplačevalcev dohodkov ni prejela podatkov o izplačanih dohodkih, napoved vložiti sami. Sicer pa lahko tudi letos zavezanci informacijo o morebitni izdaji njihovega informativnega izračuna dobijo pri VIDI (virtualna davčna asistentka). Dostopna je na spletni strani http: //www.durs.gov.si ali telefonski številki 01/4000 100. VIDA bo na to vprašanje odgovorila, če ji zavezanec sporoči davčno številko. Za 70.000 milijonov evrov vračil Od tistih, ki so informativne izračune prejeli v prvem svežnju, jih bo 44 odstotkov moralo dohodnino doplačati, polovica dobi akontacijo vrnjeno, 6 odstotkov pa jih je brez vračila ali doplačila. Skupen znesek doplačil iz prvega svežnja je 49.700.000 evrov in 70.000.000 vračil. Poprečen znesek doplačila znaša 224 evrov, poprečen znesek vračila pa 276 evrov. Podatek velja za celotno Slovenijo. "»«t AS 11. aprila 2013 Narediti najboljše komunalno podjetje v Sloveniji! Novi direktor Komunalnega podjetja Velenje dr. Uroš Rotnik postavlja pred ta kolektiv visoke cilje - Kohezijski projekt bo zagotovil dobro komunalno oskrbo za naslednja desetletja Mira Zakošek V TESU smo bili izvrstna ekipa, imeli smo dobre načrte Pred slabimi tremi meseci je prevzel vodenje Komunalnega podjetja Velenje dr. Uroš Rotnik, eden najpomembnejših slovenskih ener-getikov, ki je z dušo in srcem pravzaprav še vedno pri bloku 6 Termoelektrarne Šoštanj, ki jo je moral zapustiti pred dobrima dvema letoma. Temu kolektivu je bil zvest vse od svojih študentskih let, ko je spoznaval delovne procese v tem našem velikem energetskem objektu. Tam je opravljal tudi pripravništvo, potem pa se hitro vzpenjal. Za direktorja je bil imenovan leta 2001. Takrat je dozorela ideja o bloku šest, ki jo je skupaj s svojo ekipo začel udejanjati. Toda projekt je doživljal nenehne pretrese in nasprotovanja in ta so ga tudi odnesla z vrha TEŠ. Mimo tega seveda nismo mogli, ko smo se z njim pogovarjali o njegovi novi delovni dolžnosti. Kako se danes, z dveletno časovno distanco spominjate svojega odhoda iz Termoelektrarne? »Se mi zdi, kot da je bilo to včeraj. Pa je minilo dejansko dve leti in pol. Da, odhod ni bil prijeten, ampak kaj hočeš, dopovedati sem si moral, da je vsak človek nadome-stljiv. Priznam, ni bilo lahko, a je šlo. Občutek je vsekakor grenak še danes, saj mi nihče od mojih »od-stavljavcev« ni upal pogledati v oči in povedati, zakaj izvršujejo »oranžni ukaz«. Odstavili so me brez moje prisotnosti. Še danes se mi izmikajo, če pa se že srečamo, vedno iščejo z očmi nekaj po tleh. Vse skupaj je prišlo kot strela iz jasnega. Sredi priprave nove dokumentacije, novih utemeljevanj, sredi velikega dela, ki je včasih trajalo tudi tri dni skupaj, ne da bi vmes pošteno zatisnili oči ... Potem pa znali smo jih uresničevati. V elektrarni je bilo enkratno vzdušje, velika zagnanost za delo, nič nam ni bilo težko. Vedeli smo, kaj hočemo in zavedali smo se, da z blokom 6 lahko Šaleška dolina zanesljivo »živi« še vsaj do leta 2050. Ponosen sem na te naše zastavljene načrte. Edino kar bi spremenil, je to, da bi poskušal prepričati »odločevalce« postavitve Boruta Meha za direktorja HSE, naj tega ne storijo. Glavna si kar naenkrat odveč, vrata so ti zaprta, prepovedan vstop v elektrarno, dokumentacija nedosegljiva, vse se postavlja na glavo ... in kar je bilo najhuje, bal sem se, da bi jim blok šest dejansko uspelo ustaviti.« V javnosti, v mnogih medijih je letelo veliko pikrih na vaš račun, podanih je bilo tudi več kazenskih ovadb, pa se niti niste skušali braniti? »Pritožil pa sem se na »Reviz-jo PWC«, ki je bila izdelana z namenom opravičevanja, zakaj so odstavili mene in celotno zelo dobro ekipo strokovnjakov, ki smo delali na projektu bloka 6. Pri izdelavi revizije so imeli izdelovalci navodilo, da me ne smejo nič vprašati. Zelo čudno, kajne? V njej je mnogo nepravilnosti, zato sem vložil tožbo zoper izdelovalce. Tožbo sem vložil oktobra 2011, prva obravnava na sodišču pa bo šele konec maja 2013. Kdaj bo zaključek procesa, se niti ne upam napovedati. Želim si, da bi bilo to čim prej. V normalnem svetu velja, da tako dolgo nisi kriv, dokler nisi pravnomočno obsojen. V našem primeru pa so nas mediji že obsodili za krive, čeprav se še sploh nismo zagovarjali. Prepričan sem, da nismo storili prav nič narobe. Delali smo zavzeto, gospodarno in pošteno.« In kako gledate danes na vse dogajanje, bi kaj naredili drugače kot ste takrat? Prav nič drugače. Bili smo izvrstna ekipa, imeli smo dobre načrte, Za vse zna prijeti Dr. Uroš Rotnik je, preden je postal doktor znanosti, delal marsikaj. Že kot osnovnošolec si je znal prislužiti kakšen dinar. Takrat je pomagal v mizarski delavnici. Kot dijak je bil priljubljen poštar, kot študent pa inštruktor v avtošoli in profesor matematike. dročje energetike. Obstaja pa verjetnost, da lahko vse zavoziš. Močno si želim, da bo HSE preživel, če že nista Mura in Prevent.« Kajpa sta delali potem, ko ste odšli iz Termoelektrarne? »Vedno si želim delati v stroki. Šel sem »s trebuhom za kruhom«. Še isti dan, ko so me odstavili, sta me poklicala direktorja elektrarn iz Tuzle in Obrenovca. Še danes sem jima hvaležen, saj sem s svetova- Dr. Uroš Rotnik: »Vsak dober direktor si želi, da bi bilo podjetje, ki ga vodi, čim boljše.« odločevalca sta bila žal tudi iz Šaleške doline. Z Mehovim prihodom, septembra 2009, v slovensko energetiko, so se začele težave, prerekanja, polnjenje medijev s čvekami in neresnicami. Res ni vsak za vse. Če »obvladaš« tekstilno industrijo, je težko, da obvladaš potem tudi po- Kontiču, Menihu in Kopušarju za zaupanje in potrditev. In sedaj sem »komunalc«. To je za vas nov izziv, sicer pa ste Komunalno podjetje že prej dobro poznali, vsaj kot uporabnik storitev tako v kolektivu kot doma, temu podjetju pa ste vsa leta tudi prodajali toplotno energijo. Kako vidite to podjetje danes? »Moram priznati, da ravno tako kot sem ga videl prej. Podjetje je v dobri kondiciji, ob sebi imam dovolj dobrih strokovnjakov, ki se spoznajo na posel, tako da sem prepričan, da bomo kos vsem izzivom, ki so pred nami. Seveda pa sem v to okolje prišel v času krize, zato so in bodo še potrebni organizacijski in drugi ukrepi, da se čim bolj pri- tudi za kanalizacijsko omrežje. Z najnovejšo tehnologijo bomo praktično preprečili, da bi v naše tekoče vode spuščali kakršne koli onesnažene odplake. Ta novi sistem bi moral zdržati naslednjih 40 do 50 let. Nad izgradnjo bom vsekakor skrbno bdel in storil vse, da izpolnim pričakovanja občin, ki so lastnice Komunalnega podjetja.« Tukajšnje prebivalce seveda zelo zanima tudi, kakšna bo cenovna politika. Povsod po Sloveniji govorijo o velikih podražitvah komunalnih storitev. Kako pa bo pri nas? »Mislim, da večjih pretresov ob ukrepih, ki jih načrtujemo ne bo. Seveda pa bodo znosne prilagoditve cen potrebne. Predvsem moramo z njimi v prihodnje zagotoviti 42 milijonov vredna kohezijska projekta Vse do leta 2016 bosta v ospredju kohezijska projekta »Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini« in »Odvajanje in čiščenje odpadne vode v Šaleški dolini«. Skupaj sta »težka« skoraj 42 milijonov evrov, sta pa tehnološko zahtevna, še posebej, ker ju bo treba izvesti v tako kratkem času. njem po »jugoslovanskih« elektrarnah, delal to, kar najraje in najbolj znam. Inženiring in svetovanje v termoelektrarnah. Res pa je tudi to, da sem v teh dveh letih prevozil več kot 150.000 km. Veliko časa sem bil sam v avtu in premleval stvari. Lepe in žal tudi slabe. Nisem se sprijaznil z dejstvom, da me je Slovenija izobraževala več kot 20 let, sedaj pa znanje prodajam v tujini. Preveč sem »lokal patriot«, da bi zavrgel misel o delu v domačem okolju. Lepo mi je ustvarjati tam, kjer živim. Zato sem se prijavil na razpis za direktorja komunalnega podjetja Velenje. Hvala županom lagodimo novim razmeram. Sicer pa si vsekakor želim, da bi bilo to podjetje pod mojim vodstvom še uspešnejše.« Poseben izziv je gotovo kohezijski projekt, ki ga že udejanjate? »Vsekakor. Dejstvo je, da imamo v tem okolju dobro komunalno oskrbo, dejstvo pa je tudi, da je obstoječi sistem zastarel. Iz cene komunalnih storitev ga v takšnem obsegu nikakor ne bi bili sposobni obnoviti. Tako pa bomo dobili sodoben vodovodni in kanalizacijski sistem, ki bo nadgradnja vsemu, kar že imamo. To preprosto pomeni, da bo oskrba z vodo še bolj zanesljiva in da bo voda še bolj zdrava, še bolj čista, saj bomo vodovodni sistem opremili z vrhunsko čistilno tehnologijo. Povsem enako velja tudi celovito obnovo in vzdrževanje sistema, ki ga bomo zgradili zdaj s pomočjo nepovratnih evropskih in državnih sredstev.« Kako torej gledate na izzive, ki so pred vami? »Ko si zastavim cilj, mu grem naproti in storim vse, da ga uresničim. Življenje zadnjih nekaj let me je izučilo, da moram včasih stopiti tudi kakšen korak nazaj, da si bolje in ponovno pogledam stanje. To je približno tako kot da prideš do potoka, ki ga lahko preskočiš, če ne z mesta, pa z zaletom. Če kaj, je moja lastnost vztrajnost, ki me vodi proti cilju. Tokrat je moj in naš skupni cilj najuspešnejše in uporabnikom prijazno komunalno podjetje v Sloveniji.« ■ erme (yyottolsica SONČNA pomladna razvajanja v Termah Topolšica in Wellness centru Zala! Novo! Shujševalni ayurvedski programi! Nepozabni svet savn z gratis programi. Čudoviti zasebni prostori le za vaju. Ne zamudite priložnosti in ugodnih paketov. Več informacij' na www.terme-topolsica.si ali 03/896 3 170 AKTUALNO Radi bi delali in mirno živeli, vlada nam naj to omogoči Z gospodarstveniki, župani in poslanci o pričakovanjih nove vlade Mira Zakošek Pogovorov o krizi, ki nas duši in tudi hromi našo ustvarjalnost, imamo dovolj, zato pa je naše upanje usmerjeno v novo vlado. Želimo si ukrepov, ki bi omogočili večji razcvet gospodarstva in odpiranje novih delovnih mest. V tem okolju pa si seveda želimo tudi boljšo cestno povezavo, z načrtovanjem katere smo spet povsem na začetku. Kaj pričakujejo od nove vlade na omenjenih dveh področjih, smo povprašali poslance državnega zbora, nekatere župane in gospodarstvenike. Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja »Vlada mora s programom dela in svojimi dejanji zagotoviti stabilizacijo finančnih in gospodarskih razmer. To je pomembno tudi z vidika umiritve slike o Sloveniji v tujini, predvsem v finančni tuji javnosti. Med drugim pričakujemo sanacijo bančnega sistema, izboljšanje učinkovitosti javne uprave ter postavitev okvirjev za dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in spodbujanje gospodarske rasti. Vnovični »padec« hitre ceste je za nas velik problem. Gorenje odpremi iz Velenja približno 150 kamionskih prevozov dnevno. Če zraven prištejmo še vse druge prevoze (npr. naših dobaviteljev) je število prevozov, ki jih zabeležimo v Gorenju, lahko tudi do trikrat višje. Ustrezna prometna povezava je torej nujna za naše poslovanje, poslovanje vseh ostalih gospodarskih družb v dolini in s tem zagotavljanje delovnih mest. Odločitev o hitri cesta mora zato biti sprejeta čim prej, predvsem pa čim prej implementirana.« Dr. Milan Medved, predsednik uprave Premogovnika Velenje »Pričakujemo predvsem spodbude. Premogovnik Velenje ima kar nekaj razvojnih aktivnosti, ki so povezane z našim prodorom na tuje trge, in tudi za to bi potrebovali spodbude. Predvsem pa si želim, da bi v Sloveniji ponovno vzpostavili stabilne gospodarske pogoje. Prepričan sem, da znamo dobro in trdo delati in omogočiti je treba, da imamo za to priložnosti. Za gospodarstvo v tej regiji in za sosednjo Koroško je ključnega pomena čim hitrejša izgradnja hitre ceste s sodobno avtocestno povezavo na glavni slovenski cestni križ. Težko razumemo zadnje odločitve, pri katerih niso upoštevani argumenti tukajšnjega okolja. Gospodarstvo nujno potrebuje sodobne prometne povezave, saj trenutna prometna infrastruktura ne zagotavlja več ustreznih logističnih poti. Dolina ima močno dnevno migracijo, v kateri se ustvarjajo pomembni deleži slovenske električne energije in slovenske industrijskopredelovalne proizvodnje s pomembnimi razvojnimi potenciali. Obstoječa prometna infrastruktura je kritična in zato blokira gospodarski razvoj s številnimi ozkimi grli in zastoji ter nesrečami. Za Šaleško dolino, še bolj pa za Koroško, je ne-zgrajena hitra cesta velika razvojna ovira tako za industrijo kot za razvoj storitvenih dejavnosti in turizma.« Boštjan Gorjup, direktor področja gospodarjenja, BSH Hišni aparati »Predvsem si želimo neki stabilen okvir, v katerem se da uspešno poslovati. Od države pričakujemo normalno davčno okolje, zagotavljanje plačilne discipline in učinkovit pravni sistem, infrastrukturo, ki omogoča normalno poslovanje in izobraževalni sistem s ponudbo ustrezno usposobljenega kadra. Konsolidacija javnih financ je seveda pomemben signal vsem družbam, da lahko pričakujemo v prihodnosti stabilen temelj za poslovanje naših družb, in tudi signal našim lastnikom, da se splača še naprej investirati v to okolje. Če ne upoštevam obdavčitev dela in dolgotrajnih postopkov pri umeščanju objektov v prostor, mislim, da je okolje v Sloveniji dovolj spodbudno za naložbe. Pri obdavčitvi visokokvalificiranega dela in pri urejanju prostora pa bo vsekakor potrebno narediti izboljšave. Naše stališče v zvezi z izgradnjo hitre ceste 3. razvojne osi je znano. Ne gre namreč le za povezavo do avtoceste, temveč mora biti poudarek na razvoju, ki ga ta os prinaša. Optimalno traso naj določi stroka, o čemer smo že pred časom sprejeli stališče tudi na upravnem odboru Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice. Želimo si, da se v skladu z napovedmi postopki umeščanja čim prej zaključijo.« Marko Škoberne, predsednik uprave Esotecha »Nova vlada mora v prvi vrsti zagotoviti učinkovito črpanje evropskih sredstev za infrastruk-turne in druge projekte, ki so pomembni predvsem za mala in srednje velika podjetja, saj je zagotavljanje novih delovnih mest in gospodarske rasti odvisno prav od tega sektorja. Teh priložnosti je veliko, ključno pa je, ali bodo pravočasno pripravljeni projekti za črpanje sredstev. Nemudoma naj začne ukrepati proti plačilni nedisciplini in davčnim malverzacijam. Želimo si učinkovito delovanje pravosodja in državne administracije. Dokler namreč ni popolnoma jasno, da je mogoče v tej državi biti uspešen samo s trdim in dobrim delom, bodo tudi vsi ostali ukrepi zaman. Spremeniti bi bilo treba zakon o javnih naročilih, z namenom preprečitve oddajanja ponudb nad in pod realno ceno, ter oddajo del popolnoma nestabilnim in ne-kredibilnim podjetjem. Vsekakor pa od vlade pričakujemo tudi, da bo svoje delo opravljala učinkovito in kvalitetno. Hitra cesta je za gospodarstvo in ljudi izjemno pomembna. Mobilnost je ena ključnih predpostavk uspešnega delovanja skupnega trga EU, zato nedokončana prometna infrastruktura pomeni manj konkurenčnosti in manj priložnosti. Pravne in fizične osebe, ki ovirajo izgradnjo, naj za svoja dejanja prevzamejo odgovornost! Cestno povezavo preprosto potrebujemo, zato naj bo v ospredju cilj skupnosti in ne zasebni interes.« Mag. Franci Kotnik, direktor SZGZ Boljše poslovno okolje bomo dosegli z ohranitvijo sedanjih prispevnih stopenj, preprečiti je treba molk organa, očistiti košarico pravic zdravstvenega zavarovanja, spremeniti uredbe o predelavi nenevarnih odpadkov v trda goriva, ki bo omogočila uporabo lesnih ostankov v energetske namene, razbremeniti gospodarstvo pri okoljskih davkih, znova pa bo treba odpreti tudi vprašanje sprejete reforme trga dela, saj sedanja ne bo prinesla novih zaposlitev. Seveda je treba sprejeti tudi vrsto ukrepov za nov razvojni zagon in podpreti izvoz. Tretja razvojna os, ki ni le cesta ampak dejansko razvojna os, mora biti nemudoma udejanjena, in sicer tako, da zagotovi ustrezno povezavo tudi za Zgornjo Savinjsko dolino.« Jožef Kavtičnik, poslanec državnega zbora (Pozitivna Slovenija) »Vesel sem, da je vlada nekaj svojih obljub že udejanjila. Ponovno je ustanovila Ministrstvo za kulturo, kar pomeni, da prepoznava moč in dinamičnost tistega la slovenske družbe, ki zna dati duha celotnemu razvoju, kakor je to že storil v osemdesetih letih 20. stoletja pred odločitvijo za samostojnost in neodvisnost. Pomembne so tudi druge reorganizacije in vzpostavljen dialog s civilno družbo, za kar bo zadolžen državni sekretar v kabinetu predsednice vlade. Osebno od nove vlade pričakujem tudi umiritev političnih strasti, zagon gospodarstva, konsolidacijo javnih financ, učinkovito koriščenje sredstev iz nove finančne perspektive, v SDH zagotovitev neodvisnega strokovnega nadzora, povrnitev zaupanja v pravno državo, debirokrati-zacijo ter spremembe nekaterih zakonov. Seveda pričakujem tudi razrešitev tretje razvojne osi, na katero glasno opozarjamo že od leta 2000. Zaradi nje smo v močno nepriviligiranem položaju v primerjavi z ostalimi deli Slovenije. Imam občutek, da tega problema ni želela rešiti nobena vlada. Varianta, ki jo je v zadnjem času ponudila vlada Janeza Janše, Velenje-Arja vas, pa je korak v smer »nikoli zgrajene ceste.« Srečko Meh, poslanec SD »Predvsem mora vlada ustvariti zaupanje in upanje. Poslanci moramo pomagati po svojih močeh. V Sloveniji je treba vzpostaviti pogoje, da bomo verjeli v državo, da bomo zaupali sistemu, da bomo znali držati skupaj. Tako se bo spremenilo tudi razpoloženje, ki trenutno ni dobro. Kar pa se hitre ceste tiče, v SD menimo, da naj traso ponovno izbere stroka, vlada pa potem sprejme potrebne načrte. Civilne iniciative se bodo tako in tako pojavljale vsepovsod. Vsekakor pa hitra cesta v no- benem primeru ne more potekati po obstoječi trasi Velenje-Arja vas, ki je prometno preobremenjena.« Janja Napast, la poslanka SDS »Od vladne koalicije, ki jo druži zgolj želja po zamenjavi Janeza Janše in ki nima programa, vseeno pričakujem bolj konkretne ukrepe. Želim si, da bi čim prej sprejeli opevano zlato fiskalno pravilo v Ustavo. Pri tem se vidi, kako se nekatere stvari v Sloveniji odvijajo grozljivo počasi. Upam da nova vlada ne bo zavozila države in s svojo odsotnostjo ekonomske politike pripeljala v Slovenijo evropsko trojko. Z odločitvijo o tretji razvojni osi nisem zadovoljna, saj si vsi Zgornjesavinjčani želimo bližje povezave v bližini Šentruper-ta oziroma Braslovč. Možnost priključka na Al pri Polzeli bi se mi zdela nadalje najbolj smiselna. Rešitev 'Arja vas' se mi zdi absolutno preveč oddaljena od prvotne variante.- Jakob Presečnik, poslanec SLS »Gospodarstvo potrebuje predvsem spodbude za oživljanje in razvoj. To se mi zdi najpomemb nejše, seveda ob hkratnem reševanju problematike zadolženosti tako gospodarstva kot bank. Zagotovo so to najnujnejši ukrepi, ki se jih je treba lotiti, ob tem pa nadaljevati tudi že sprejete. Ko sem bil minister za promet, smo odsek hitre ceste vnesli v nacionalni program že pred desetimi leti, od takrat pa ni bilo narejenega praktično nič. Jaz vedno poudarjam, da se bodo vedno in povsod pojavljale civilne iniciative, zato se mora država odločiti, kako bo uredila to problematiko. Res mi je žal, da smo spet na začetku. Kot Zgornjesavinjčan pa obžalujem tudi, da ni ostala tista varianta proti Šentrupertu, ki bi bila tudi za nas najbolj sprejemljiva.« Bojan Kontič, župan Mestne občine Velenje »Z nastopom novih vlad se pojavijo tudi velika pričakovanja. Od vlade, ki je prevzela vladanje v teh nehvaležnih časih, pričakujem, da nadaljuje reforme, ki so nujne. Trdno sem prepričan, da smo sposobni sami urejati svoje finance in razrešiti zagate, v katerih smo se znašli. Brez spodbujanja gospodarstva vsekakor ne bo šlo. Prihodnost moramo graditi na novih delovnih mestih, v tem trenutku pa je pomembno tudi ohranjanje obstoječih. V tem okolju vidimo svoje priložnosti znotraj tretje razvojne osi, ne zgolj ceste, ki pa je nedvomno prvi pogoj, da bodo investitorji sploh razmišljali o naložbah pri nas. Ko govorimo o spodbudah gospodarstvu, je vsekakor treba razmisliti o ukrepih, ki jih imajo naši sosedi (na primer Avstrijci), in jih s številnimi ugodnostmi (davčnimi, zemljišča za gradnjo ...) ponujajo investitorjem. Če tega ne bomo storili, bodo investitorji iskali priložnosti drugje, ne pa tukaj, kjer si želimo novih delovnih mest. Ta so za Mestno občino Velenje, ki ima veliko stopnjo brezposelnosti, še kako pomembna. In od kod bi dobili denar - mislim, da je treba razmisliti, da se obdavči tistega, ki je odtekel iz naše države. Kar pa se ceste tiče, smo zelo zelo nezadovoljni, saj je trenuten predlog (proti Arji vasi) najslabša možna varianta, dejstvo pa je tudi, da je vsaka varianta boljša od nobene. Razočarani smo še toliko bolj, ker smo v prvi fazi vse prepustili stroki, saj smo se s tem želeli izogniti političnim in lokalnim pritiskom. To, da se bodo prav povsod pojavljale civilne iniciative, pa nam je tako jasno. Upam, da bo zdaj vendarle prevladal razum, da bo prevladalo mnenje stroke, ki je bila naklonjena trasi Velenje-Šentrupert. Vsekakor se je treba vrniti k izvorni zamisli. Oba ministra, ki sta bila prejšnji teden na obisku v Velenju, sta razumela naše potrebe, zato upam, da jih bomo vendarle kmalu udejanjili.« Ivan Suhovešnik, župan Občine Mozirje Pričakujem trdo delo in hitro ukrepanje. Po mojem mnenju morajo nadaljevati, kar je bilo začeto. V zvezi s tretjo razvojno osjo pa naj vendarle ohranijo zahodno varianto, ki je optimalna za vse.« Darko Menih, župan Občine Šoštanj »Vlada mora začeti takoj resno ukrepati za reševanje gospodarske in finančne krize; občinam naj pomaga pri odpravi posledic poplav in zagotovi denar za odpravo plazov in preventivno urejanje vodotokov; občinam mora omogočiti sprejem OPN, saj je nedopustno, da ti postopki trajajo že več let in posledično zavirajo naš razvoj; upam, da bo nehala politično vplivati na gradnjo VI. bloka TEŠ, saj naj bi bila to stvar širše lokalne skupnosti, ki je pri tej gradnji najbolj prizadeta. Pričakujem torej hitre, konkretne odločitve v korist vseh državljanov in ne samo obljube in zavajanja brez kazenskih posledic. Vsaka nova trasa hitre ceste razburi ljudi, posledično ustanavljajo civilne iniciative, ki ugovarjajo novim predlogom. Enaki postopki trajajo že leta, gospodarstvu v Šaleški dolini pa že pojenjajo moči. Zato bi morala biti hitra cesta tu že včeraj in ne šele jutri. Mislim, da je od vseh predlaganih tras najprimernejša varianta Velenje-Šentrupert.« DOMA IN NA TUJEM "»«t AS 11. aprila 2013 M Od srede do torka - svet in domovina Sreda, 3. aprila Vlada je delovala in kadrovala. Predstavniki opozicije pa so obljubili, da bodo konstruktivni, ob tem pa dodali, da želijo od premierke čim prej slišati konkreten program. Predsednik DZ Janko Veber je sklical posvet o neposredni demokraciji. Udeleženci so od poslancev zahtevali, da ustavijo postopek spreminjanja referendumskih določil v ustavi. Vlada je Gašparja Gašparja Miši-ča in Tamaro Vonta imenovala za državna sekretarja v kabinetu predsednice vlade, njuni mesti v parlamentu pa sta tako pripadli Mirjam Bon Klanjšček in Jožefu Kuniču. Mediji so razkrili, da se mora nekdanji mariborski nadškofijski ekonom Mirko Krašovec po nalogu Vatikana začasno preseliti v bene- da je Francija najboljši prijatelj Srbije na zahodu. Stopnjevala se je retorika Severne Koreje do ZDA. In slednje so sklenile, da bodo na otoku Guam namestile napredni sistem protizračne obrambe, saj po besedah ameriškega obrambnega sekretarja Chucka Hagla Severna Koreja predstavlja »neposredno nevarnost«. Nekdanji ekonom mariborske nadškofije mora v samostan v Avstrijo. diktinski samostan Šentpavel na avstrijskem Koroškem. Portugalska desnosredinska vlada je uspešno prestala glasovanje o nezaupnici, ki so jo v parlamentu vložili opozicijski socialisti zaradi nasprotovanja strogim varčevalnim ukrepom vlade. Podobno kot pri nas v Pomurju so se tudi na Hrvaškem soočali s poplavami in zemeljskimi plazovi. Generalna skupščina Združenih narodov je potrdila zgodovinsko pogodbo za ureditev trgovine in drugih transferjev konvencionalne-ga orožja. Četrtek, 4. aprila Vodje poslanskih skupin so se mudili pri predsedniku države Borutu Pahorju. Posvetovali so se o kandidatih za predsednika Računskega sodišča. Sindikati javnega sektorja so prejeli izhodišča za pogajanja, v katerih naj bi se dogovorili o ukrepih za znižanje obsega sredstev za plače v višini 158 milijonov evrov. Vlada se je odločila, da bo Evropsko sodišče za človekove pravice zaprosila za enoletni odlog izvršitve sodbe o izbrisanih. In ker je bilo očitno, da popolnega zadovoljstva s politično ponudbo pri nas pač ni, se je znani tržaški zgodovinar doktor Jože Pirjevec odločil ustanoviti novo stranko. Napovedal je, da se bo imenovala Solidarnost - Za pravično družbo, izvajala pa bo program Odbora za pravično in solidarno družbo. Srbski premier Ivica Dačič se je mudil v Parizu. Svojemu kolegu Je-anu-Marcomu Ayraultomu je dejal, Severna Koreja v svoji retoriki ni popuščala. Petek, 5. aprila Bil se je boj za plače. Sindikalisti javnega sektorja so poudarili, da v dodatna znižanja plač ne bodo privolili. Minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant pa je dejal, da niso potrebni radikalni ukrepi, »a bodo določeni linearni ukrepi potrebni v vsakem primeru«. Predstavniki romske skupnosti so predsedniku DZ predali pobudo za spremembo ustave, po kateri bi njihova skupnost dobila status manjšine in svojega poslanca. Kriminalisti so preiskovali. Najbolj medijsko izpostavljeno je bilo prijetje Mira Senice in njegove hčere, ki so ju oba še istega dne tudi izpustili. Avstrijsko sodišče je odločilo, da je Wolfgang Riedl kriv podkupovanja slovenskih politikov pri poslu s finskimi oklepniki Patria, in ga tako obsodilo na triletno zaporno kazen. Avstrijsko sodišče je odločilo, da je Riedl kriv podkupovanja slovenskih politikov. V Nemčiji se je odvijala drama v enem od tamkajšnjih vrtcev. Z nožem oborožen moški je zajel vodjo v vrtcu v Kölnu in od policije zahteval gotovino ter vozilo. Končalo se je zvečer, ko so policisti ugrabitelja onesposobili in ga aretirali. Severnokorejska vlada je vsa tuja veleposlaništva v državi obvestila, da jim po 10. aprilu ne morejo več zagotavljati varnosti, in pozvala, naj se pripravijo na evakuacijo diplomatov. Sobota, 6. aprila Novinarji so še mleli zgodbo o črni gradnji Vitoslava Türka. Poskušali so celo pritisniti na pristojni inšpektorat, a so tam dejali, da ne delujejo na osnovi medijske izpostavljenosti nekega primera. 3 Nadaljevali so se protesti - tokrat so se protestniki z vstajniškim avtobusom odpravili na Štajersko. Ustavili so se pred mariborsko nadškofi-jo in silosi Žita. Italijanski minister za okolje v odstopu Corrado Clini je za šest mesecev zamrznil okoljevarstveni postopek v povezavi z načrtovano gradnjo plinskega terminala v Žavljah pri Trstu. vljanja domnevnega plagiatorstva magistrske naloge predsednice vlade Alenke Bratušek. Še se je bil boj med SDS in Gora-nom Klemenčičem. Poslanka SDS Sonja Ramšak je tako zavrnila trditve predsednika KPK, da je nezakonito pridobivala dokumentacijo o njem in njegovi družini. Kazensko je bil ovaden direktor Stanovanjskega sklada Žiga Andolj-šek. In sicer zato, ker mu očitajo zlorabo položaja pri imenovanju direktorja Stanovanjskega podjetja Ravne. Predstavniki sindikatov in vlade so začeli pogajanja o stavkovnem sporazumu. Sindikati so bili razburjeni, ker vladni predlog po njihovi oceni sploh ne obravnava stavkovnih zahtev. Srbska vlada je soglasno zavrnila bruseljski predlog glede Kosova. Na Kitajskem se znova ukvarjajo s ptičjo gripo. Na Kitajskem so se ukvarjali z novo različico virusa ptičje gripe, ki je terjala že šest življenj. V mestu Han-gzhou so zato začeli izvajati zakol perutnine, zaprte pa so ostale tržnice v Šanghaju. Predstavniki EU so se pogajali o spornem jedrskem programu z Iranom. Pa niso bili uspešni. Dejali so, da ostajajo »daleč stran, vsak na svojem bregu.« Indonezijsko pokrajino Papuo na otoku Nova Gvineja je stresel potres z močjo 7,2 magnitude. Nedelja, 7. aprila V spomin na dogodek, ko je pred 165 leti v Ljubljani prvič zaplapola-la belo-modro-rdeča zastava, ki jo je Slovenija tudi po osamosvojitvi vzela za svojo, je bila slovesnost. Govornik na njej je bil Borut Pahor, ki je poudaril, da je zastava simbol naše identitete in pripadnosti domovini, ter se ob tem zavzel za večjo vlogo državnih simbolov Slovenije. Minilo je 165 let, odkar je prvič zaplapolala zastava, iz katere je izšla današnja državna. Izvedeli smo, da sta na predsedniških volitvah v Črni gori oba kandidata - tako dozdajšnji predsednik Filip Vujanovič kot njegov tekmec Miodrag Lekič - razglasila zmago. Nekaj nenavadnega se je zgodilo tudi v Ukrajini. Tamkajšnji predsednik Viktor Janukovič je namreč pomilostil Jurija Lucenka in Ge-orgija Filipčuka, notranjega oziroma okoljskega ministra v vladi nekdanje premierke Julije Timošenko. Na Hrvaškem pa so pripravili množični protestni shod proti vrnitvi cirilskih napisov. Ponedeljek, 8. aprila Senat fakultete za družbene vede je potrdil začetek postopka ugota- Umrla je »železna lady«. Za posledicami možganske kapi je v 88. letu starosti umrla nekdanja britanska premierka Margaret Thatcher. Torek, 9. aprila Posijalo je sonce in zdelo se je, da poleg dejanske svetlobe prinaša tudi luč na koncu predora težav naše države. Premierka Bratuškova je v Bruslju govorila o prioritetah njene vlade, pri čemer je izpostavila banke, privatizacijo in javne finance. Očitno je prepričala prvega moža Evropske komisije, ki je po pogovoru dejal, da Slovenija ne bo potrebovala finančne pomoči. Nekaj podobnega so ugotovili tudi predstavniki OECD, ki so se mudili pri Slovenija vendarle ne bo potrebovala finančne pomoči iz tujine? nas. V poročilu za Slovenijo so poudarili, da Slovenija pomoči še ne potrebuje, da pa je smiselno največ dela vložiti v »hudo krizo« v bančnem sistemu. Poslance PS v državnem zboru je obiskal Zoran Jankovič, ki je s tem dvignil kar nekaj prahu. Prah je dvignila tudi objava starih depeš na spletni strani wikileaksa. Ena od njih med drugim razkriva mnenje, da naj bi v stranki SDS prejeli pol milijonsko podkupnino pri nakupi Patrij. V stranki so to zanikali. Srbijo je prestresel strelski pokol. V kraju Velika Ivanča južno od Beograda je šestdesetletni moški zjutraj ustrelil 13 ljudi. Skušal je ubiti tudi sebe in ženo, a sta preživela. In kako se lahko naročite na Naš čas? press@nascas.si Za naročnike do 8 številk zastonj! 03/8981751 Izkoristite ugodnosti, ki jih imajo naročniki tednika Naš čas: dostava na dom, nižja cena, do osem številk zastonj, ugodnejše tudi cene malih oglasov In zahval! žabjor perspektiva Riba smrdi pri glavi! Kaja Avberšek V preddverju velike dvorane Državnega zbora Republike Slovenije je freska, ki v pasu višine 140 cm obteka celoten prostor. Naslov tega tnonumentalnega tnuralnega (tudi moralnega, tako je) dela je Zgodovina Slovencev od naselitve do danes. Leta 1958je fresko ustvaril Slavko Pengov, eden najvidnejših predstavnikov realističnega monumentalnega slikarstva na Slovenskem. Pred vojno je bil gospod Pengov zelo uspešen cerkveni freskant, po vojni pa, glej ga zlomka, se je uveljavil kot menda najpomembnejši predstavnik socrealizma. Freska, ki krasi parlament drage nam očetnjave, pregledno in zgoščeno niza prizore, ki si časovno sledijo od razvalin Emone ter naselitve Južnih Slovanov do povojne izgradnje domovine - elektrifikacije, industrializacije, agrarne reforme itd. Avtorjeva kompozicijska rešitev tega ambiciozno zastavljenega dela temelji na domiselni narativnosti, omeji se na ključne zgodovinske dogodke in akterje ter jih poveže v neprekinjen časovni trak. Preddverje velike dvorane so se leta 2000 odločili adaptirati. Prvotni, reliefni kasetiran strop so zamenjali z novim, knauf stropom. Ne samo, da so ga zamenjali, tudi spustili so ga. Tako seje lepi novi beli strop za nekaj centimetrov zajedel v zgornji rob freske po vsej njeni dolžini. Najbrž nič hudega misleč, so tako prirezali glavo prenekaterega pomembnega Slovenca. Tako so brez najvitalnejšega koščka glave ostali nekateri kmečki puntaj in predstavniki delovnega ljudstva, pa intelektualni vršaci, kot so Ivan Cankar, France Prešeren, Matija Cop, Andrej Smole, Primož Trubar, Valentin Vodnik, Fran Levstik in še kdo. Nad skupino partizanov je Pengov izpisal geslo "Narod si bo pisal sodbo sam". Tudi to je prisekano, takole po dolgem, da štrclji razpolo-vljenih črk žalostno molijo v zrak. Leta 2010 je slovenski Restavratorski center na freski izvajal konser-vatorsko-restavratorska dela. Zanimivo, nihče od strokovnjakov se ni obregnil ob približno dva odstotka dela, skrita pod knaufom. Verjetno ne zahajata, draga in spoštovani, v parlamentarno zgradbo prav pogosto. Zatorej verjetno tudi ne poznata marmorne plastike Ruvajoča se dečka, dela Franceta Kralja iz leta 1942, ki stoji ob podpornem stebru v središču zgoraj opisane avle. Gre za kipec dveh golih, rahlo zašpehanih fantičev, skoraj še dojenčkov, v rokoborskem, malone homoerotičnem položaju. Zanimivo: nekega dne je neki politični pomembnež prišel na idejo, da bi na osnovi plastike oblikovali prepoznavni znak državnega zbora, ki bi, jasno kot beli dan, ponazarjal politični boj. Briljantna zamisel je bila celo tik pred tem, da se udejanji. Uf! Najprej odrežejo glave tistim, ki so z njimi segli nad sivo miselno povprečje, potem pa bi za simbol vrhovne politične institucije izbrali nič kaj pacifistično podobico otroškega ruvanja z očitnimi znaki pede-rastije. Uf in še enkrat uf! Kako močna simbolika in kako žalostno resnično je vse skupaj! Levi in desni (ki pravzaprav nista ne eno in ne drugo) se bockata, namesto da bi skrbela za narodov blagor. In prav vseeno jima je, da, še celo dobro se jima zdi, da se glave ljudstva medtem prirezuje povsod, kjer štrlijo ven. Imejmo vendar, v duhu egalitar-nosti, vsi enako velike in enako polne (kar je isto kot enako majhne in enako prazne) možgane. Razmišljanje je naporno, predvsem pa nevarno, saj poznata rek, ki pravi, da riba pri glavi smrdi! Za konec vama, draga bralka in spoštovani bralec, povem pesem. Poglejta na spodnje besedilo v dveh kiticah iz drugega zornega kota, to ni le recept! Takole gre: MOŽGANI Z JAJCI jajca 1 prašičji ali telečji možgani 1 sveža šalotka sol in poper olje ali mast na olju ali masti popražimo čebulo in dodamo možgane ki smo jim odstranili mreno ter jih razrezali na koščke kuhamo na majhnem ognju približno deset minut in solimo dodamo jajca in poper previdno mešamo dokler jajca ne zakrknejo ne smejo pa se izsušiti. Jajca so jajca in možgani so možgani. Menda prašičji smrdijo, telečji pa so manj aromatični. Pazita na možgane, pesem že ve, nikar ne pustita, da se vama izsušijo... P. S.: Na osnovi dejstev iz avle Državnega zbora je nastal umetniški projekt Glave preč!, katerega idejni vodja je umetnostni zgodovinar Matija Plevnik. Ce bi v skupno dobro želela košček glave prispevati tudi vidva, zavedna bralca, le obiščita galerijo Plevnik - Kronkowska v Celju, do konca tega meseca. Več nas bo, prej bomo na cilju! n sociala Krizo pozna vse bolj tudi RK Pooblastila DA, denarja NE, pravijo na Območnem združenju RK Velenje - Lani vrednost razdeljene hrane presegla 100 tisoč evrov - Letos v ospredju tudi skrb za podmladek in organizacije RK, kjer te ne delujejo Tatjana Podgoršek Na nedavni skupščini Območnega združenja RK Velenje so predstavniki 22 krajevnih organizacij in 3 aktivov RK v Šaleški dolini ugotavljali, da je združenje lani kljub poglabljanju krize delalo dobro. Manj krvodajalcev, manj tečajnikov Ali bodo lahko tudi letos v tolikšni meri izpolnili začrtan program, kot so ga lani, predsednik združenja Jože Kožar ne ve. Posledice krize namreč vse bolj očitno vplivajo tudi na dejavnost humanitarne organizacije, sploh na njenem prednostnem področju, kot so javna pooblastila. RK je ta pooblastila kot edinemu dala država, denarja za to pa ne. Kar daje, je le za socialo in je strogo namensko. Več kot 50 odstotkov potrebnega denarja za delovanje mora združenje - po besedah Kožarja - pridobiti iz javnih pooblastil. Pridobi jih lahko predvsem s krvodajalstvom in izvedbo tečajev prve pomoči za kandidate za voznike motornih vozil. »Ti dejavnosti nam veliko pomenita, ker sta - poleg pomoči, ki nam jo dajejo občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki - edini vir financiranja. Žal sta dejavnosti v upadanju.« Območno združenje šteje 2189 članov, ki so plačali članarino, sicer pa je vseh 3959. 233 prostovoljcev je lani opravilo pri izvajanju programa združenja 9947 prostovoljnih ur. Na 15 rednih in 3 izrednih krvodajalskih akcijah so lani zabeležili 4557 odvzemov krvi, zaradi domicilnega principa ima združenje priznanih 4108 odvzemov krvi. S šolskimi potrebščinami v vrednosti po 50 evrov na učenca so v začetku tekočega šolskega leta pomagali 155 otrokom, ki so jih predlagale šolske svetovalne službe. Na dobrodelni akciji Drobtinica so s prodajo darovanega kruha in prispevki občanov zbrali dobrih 1917 evrov in s tem zagotovili socialno ogroženim učencem približno 750 toplih obrokov hrane. Kožar je pojasnil, da za vsak odvzem krvi Zavod za transfuzijo RS da združenju približno 4 evre. To sicer zadošča za plačilo nastalih stroškov, a kaj, ko tudi v Šaleški dolini, ki je že več kot 10 let v vrhu krvodajalstva v Sloveniji, beležijo v zadnjem času 20 odstotkov manj darovalcev krvi v primerjavi s prejšnjimi leti. Razlogov za to je več: prehod na domicilni princip, kar pomeni Jože Kožar občino stalnega bivališča krvodajalca. Vse pogosteje se dogaja, da ekipe na krvodajalskih akcijah odklanjajo ljudi s krvno skupino, ki je je preveč, največji razlog za upad krvodajalcev pa pripisujejo nezadovoljstvu ljudi. Ti se vse glasneje sprašujejo, pravi Kožar, zakaj bi bili solidarni do drugih, če od tega nimajo nič. Zaposleni v podjetjih imajo vsaj en dan, ostali pa ničesar. Pri tečajih prve pomoči za kandidate za voznike motornih vozil pa zaznavajo manj udeležencev zaradi krize. Na mesec organizira združenje dva tečaja, na njih usposabljajo približno 500 bodočih voznikov. Ker je manj denarja, je vse manj tečajnikov, temu primerno je manj prihodkov. »Bivši minister Zvonko Černač je poslancem v državnem zboru celo predlagal, da bi ukinili izpite za bodoče voznike motornih vozil. Na srečo je prevladal razum in se to ni zgodilo. Ne vem, zakaj država poskuša uničiti, kar je dobro zanjo, predvsem pa za ljudi.« Poleg že omenjenih sodi med javna pooblastila še spodbujanje ljudi za darovanje organov ter pripravljenost in ukrepanje v primeru naravnih nesreč. »Praktičnost« tega ukrepa so občutili ob lanskih novembrskih poplavah. Kar nekaj dni so - tako Kožar - preverjali stanje na terenu. Pomagali so 82 družinam, za odpravljanje posledic pa so jim razdelili več kot 120 tisoč evrov v obliki bonov in naročilnic. Nekaj je za to primaknila država, nekaj RK Slovenije s pomočjo akcije Stopimo skupaj. Socialno ogroženim hrane za več kot 100 tisoč evrov Čeprav je pomoč socialno ogroženim družinam in posameznikom za RK drugotnega pomena, je lani vidno zaznamovala dejavnost Območnega združenja Velenje. Vrednost paketov hrane in pralnega praška, ki so ga razdelili med več kot 600 družin oziroma 1300 upravičencev iz občin Šaleške doline, so ocenili na več kot 100 tisoč evrov. Pri tem je Kožar izpostavil predvsem omenjene lokalne skupnostjo, s pomočjo katerih delijo pakete hrane in pralnega praška trikrat na leto, ter prostovoljce RK. Brez njih vse te hrane ne bi mogli razdeliti. Kjer ni RK, so težave večje Poleg »tradicionalnih« nalog bodo letos poskušali rešiti tudi nekaj svojih težav. Med drugim Kožar upa, da bo aktivnosti, ki jo načrtujejo za pridobitev večjega števila mladih članov RK na osnovnih šolah, vendarle dala želene rezultate. Večjo podporo lokalnih skupnosti pričakujejo pri delovanju krajevnih organizacij RK. V Občini Šoštanj imajo dve krajevni skupnosti, v katerih RK ne deluje, v Mestni občini Velenje pa imajo takih 6 mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Prav v lanskih novembrskih poplavah se je pokazalo, da so tam, kjer RK ne deluje, težave večje kot v okoljih, kjer ta je. »Območna združenja RK moramo urediti tudi odnos s krovno organizacijo v Ljubljani. Ta stremi k centralizaciji, prav tako poskuša vplivati na kadre in dejavnost na terenu. Hoče omejiti mandate funkcionarjem, čeprav je to v nasprotju z zakonodajo RK. V našem združenju smo se odločili, da bomo sprejeli statut brez »urgence« iz Ljubljane. Mi vemo, kaj moramo delati, in to bomo poskušali narediti po najboljših močeh. Upam, da bomo v tem duhu zaznamovali letošnjo 150-letnico RK,« je sklenil pogovor Jože Kožar. Sadila je maline Sajenju jagodičevja v Sadnem gozdu se je v petek pridružila evropska poslanka Zofija Mazej - Kukovič Milena Krstič - Planine Velenje, 5. aprila - Deževalo je, zemlja je bila razmočena, sadilne jame ob tematski poti Sadni gozd do polovice polne vode. Če je kdo pričakoval, da bodo petkovo akcijo, ki so jo na Ljudski univerzi Velenje kot ustanovitelji Fundacije Sadni gozd pripravili na pobudo evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič, prestavili, se je zmotil. Posadili so toliko jagodičevja, kot so si zamislili in kot so dan prej, tudi s pomočjo tabornikov, za ta namen skopali lukenj. V Bruslju so dežja vajeni, je povedala poslanka. »Tale akcija pa je lahko dokaz, da se da, tudi če nebo ni modro in sonce ni rumeno, narediti kaj dobrega.« Zadnje čase se veliko govori o zdravi prehrani, samooskrbi. V zadnjem času je vzklilo kar nekaj poli- tičnih gibanj in ljudskih iniciativ - tako v Sloveniji kot Evropi, ki se trudijo ljudi osvestiti o tem. »Dejansko želimo nekaj spremeniti, zato smo si rekli - prenehajmo tarnati in ner-gati, napravimo raje nekaj dobrega za ljudi. Zakaj bi po slovensko vsak obdeloval svojo njivico? Naredimo nekaj skupaj! Zato smo na pobudo evropske poslanke pripravili skupno sadilno akcijo,« je razlagala direktorica Ljudske univerze, ki je tudi ustanoviteljica Fundacije Sadni gozd, Brigita Kropušek Razinger. Sadni gozd med Velenjskim in Škalskim jezerom je bil posajen lani, v njem pa danes uspeva že preko 800 dreves. »Saditi užitne rastline, ki imajo neskončen donos, je osnovni smisel tega projekta,« je poudarila Kro-pušek - Razingerjeva. Evropska poslanka pa je aktivna v projektu Hrana za zdravje in za delovna mesta. Zavzema se za to, da bi se bolj zaveda- Evropska poslanka Mazej - Kukovičeva je odločno zgrabila za lopato. Nasvet ji daje Brigita Kropušek Razinger, ki je že velikokrat sadila. li tega, kako odvisna sta življenje in zdravje od hrane. »Če se znamo obremenjevati z vsem drugim, bi se morali tudi s tem, kaj zaužijemo. To je izjemnega pomena. Toliko bolezni, kot jih je v Evropi, nas ne reši noben zdravnik, zmanjšamo pa jih lahko mi s svojim načinom življenja.« V Sadnem gozdu so v petek sadili jagodičevje, maline. Za lopato je prijela tudi Mazej Kukovičeva. Želeti si je, da se bodo sadike prijele. Da ni bilo premokro. Maline imajo sicer rade vlažna tla, a morajo biti ta odcedna. Dodatek za veliko družino v drugi polovici leta Pogoj tudi velika družina - Izplačila šele septembra Tatjana Podgoršek V občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki je lani - po podatkih Centra za socialno delo Velenje - prejemalo dodatek za veliko družino 557 družin. Te, tako kot drugod po Sloveniji, še niso dobile izplačane omenjene pravice. Darinka Špacapan, strokovna delavka na Centru, je povedala, da je razlog za to sprememba, ki jo je prinesel maja lani uveljavljeni Zakon o uravnoteženju javnih financ. Po njem je do dodatka upravičena družina s 3 in več otroki, v kateri povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 64 odstotkov neto povprečne plače, ki znaša v tem trenut- Dodatek za družino s tremi otroki je lani znašal 393,46 evra, za družino s štirimi ali več otroki pa 479,83 evra Darinka Špacapan: »Koliko staršev bo zaradi dodatnega pogoja izgubilo dodatek za veliko družino, v tem trenutku na centrih še ne vemo.« ku nekaj manj kot 632 evrov. Pred uveljavitvijo zakona pa so bile do te pravice upravičene vse velike družine ne glede na višino dohodka na družinskega člana. »Ker pa je pristojno ministrstvo ocenilo, da je zaradi omenjenega dodatnega pogoja odločanje o pravici do dodatka za veliko družino vsebinsko bolj zahtevno, je izdajo odločb o upravičenosti premaknilo na kasnejši čas. Predvidoma naj bi tistim, ki prejemajo otroški dodatek, izdalo odločbo septembra letos, po izdaji slednje pa naj bi upravičencem denar tudi nakazali. » Dodatek za veliko družino s tremi otroki za zdaj znaša dobrih 393 evrov, za družino s štirimi ali več otroki pa slabih 480 evrov. V Šaleški dolini je lani dodatek prejemalo 557 družin, od tega jih je bilo s tremi otroki 473, s 4 ali več pa 80 Kdo je upravičenec? Dodatek za veliko družino prejme družina enkrat na leto, prejme pa ga za otroke, ki so mlajši od 18. leta starosti oziroma 26. leta, če se šolajo in imajo status učenca, dijaka, vajenca ali študenta. Pravico do dodatka ima eden od staršev, ki mora imeti, tako kot otroci, stalno prebivališče v RS in izpolnjuje že omenjeni premoženjski cenzus. Pravico do dodatka ima lahko eden od polnoletnih otrok, če trije ali več otrok iz iste družine živijo brez staršev. Špacapanova je še povedala, da staršem, ki so že upravičenci pravice do otroškega dodatka, vloge o povečanem številu otrok v družini ni potrebno vlagati posebej, ker bo o pravici do dodatka za veliko družino odločal Center za socialno delo po uradni dolžnosti. Tisti, ki pa pravice do otroškega dodatka niso uveljavljali ali jim ta pravica ne pripada, pa morajo vložiti vlogo za uveljavitev dodatka za veliko družino v tekočem letu za tekoče leto. Največ otrok v družini je 7, družina pa živi naobmočju občine Šoštanj MESTNA OBČINA VELENJE objavlja OBVESTILO o zbiranju pobud za podelitev priznanj Mestne občine Velenje v letu 2013. V celoti je obvestilo objavljeno na spletnih straneh Mestne občine Velenje (www.velenje.si - V središču). Pobude zbiramo do vključno ponedeljka, 6. maja 2013. ■ ""«Cas 11. aprila 2013 Vi - :. - "TT i: i |U 1 V današnji prilogi smo zbrali nekaj nasvetov, kako se lotiti nakupa, gradnje, prenove in urejanja hiše ali stanovanja. Kar vsepovprek graditi nove hiše ni najboljša ideja, če dom že imate, denar raje naložite kam drugam. Če pa imate veliko prihrankov, je čas za gradnjo trenutno vseeno odličen. Finančna konstrukcija je osnova, zato najprej preverite možnosti najugodnejšega kredita. Oglaševalci se v prilogi predstavljajo s svojo ponudbo in podrobnostmi o gradnji, materialih in opremi. Kako se znajti med množico materialov in izdelkov na trgu, lahko preberete tudi v člankih, ki bogatijo prilogo. Danes je kakovost eden najpomembnejših dejavnikov v gradnji. Ne pozabite preveriti spletne strani www.eko- ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV Novost letošnjega leta v Šaleški dolini je odvoz kosovnih odpadkov na naročilnico. Odvoz kosovnih odpadkov (pohištvo, jogiji, sanitarna oprema, radiatorji, gospodinjski aparati, hladilniki, televizorji, računalniki, luči, večji kosi igrač...) je javna gospodarska služba in je za gospodinjstva enkrat letno brezplačna. Prosimo vas, da novost sprejmete in ne oddajate kosovnih odpadkov (tudi železne, bakrene, aluminijaste odpadne predmete) nepooblaščenim prevzemnikom. Odvoz bo organiziran na podlagi zbranih in podpisanih naročilnic, ki so bile priložene k računom za zbiranje in odvoz odpadkov v mesecu februarju. Naročilnica je objavljena tudi na spletni strani www.pup-saubermacher.si Gospodinjstva, ki potrebujejo odvoz kosovnih odpadkov, naj čimprej pošljejo izpolnjeno in podpisano naročilnico na naslov PUP-Saubermacher d.o.o., Koroška cesta 46, Velenje ali na e-naslov: podjetje@pup-saubermacher.si zaradi optimalne organizacije prevozov. Za gospodinjstva v blokih prevzame naročilo upravljalec bloka. Naročnik bo telefonsko obveščen o datumu prevzema kosovnih odpadkov. Prevzem kosovnih odpadkov bo izveden ob prisotnosti naročnika. S tem se želimo izogniti reklamacijam in raznim nepooblaščenim prevzemnikom, ki so kosovne odpadke (tiste, ki so bili tržno zanimivi za prodajo) zbirali pred našim prihodom, za sabo pa puščali razdejanje na prevzemnih mestih. Odvoz je terminsko določen zaradi vodenja evidenc o količinah odpadkov po občinah. Seveda je možno vse kosovne odpadke brezplačno pripeljati v zbirne centre v Šaleški dolini. Pred vstopom v zbirni center je potrebno uslužbencu pokazati položnico PUP-Saubermacher d.o.o. in osebni dokument. Delovni čas zbirnih centrov: CENTRALNI ZBIRNI CENTER VELENJE 1 (ob Škalskem jezeru) od novembra do februarja: ponedeljek, sreda, petek od 7. do 15. ure, torek in četrtek od 7. od 17. ure, sobota od 8. do 13. ure, nedelja in prazniki zaprto; od marca do oktobra: od ponedeljka do petka od 7. do 18. ure, v soboto od 8. do 13. ure, nedelja in prazniki zaprto. Dan pred praznikom je ZC Velenje 1 odprt do 14. ure. ZBIRNI CENTER VELENJE 2 (bivše skladišče gradbenega materiala Era) vsako soboto od 8. do 10. ure, ob praznikih zaprto. ZBIRNI CENTER ŠOŠTANJ (bivša trgovina gradbenega materiala Era za gasilskim domom Šoštanj) vsako soboto od 10.30 do 12.30 ure, ob praznikih zaprto. ZBIRNI CENTER ŠMARTNO OB PAKI (ob pokopališču Šmartno ob Paki) prva in tretja sobota v mesecu od 8. do 12. ure, ob praznikih zaprto. .PUP. Brezplačen odvoz kosovnih odpadkov za gospodinjstva po predhodnem naročilu Mestna občina Občina Velenje Šoštanj 15. 3. do 31. 5. ■ 1. 6. do 31. 6. Občina Šmartno/Paki 1. 9. do 17. 9. Več informacij: www.pup-saubermacher.si • 03 896 87 11 • 03 896 87 18 PREKLOPI NA ZELENO! POSTANI NOV UPORABNIK ZELENE JEKLENKE IN DO 30.6.2013 UNOVČI KUPON S POPUSTOM!* BREZHIBNA, VARNA, ČISTA. IN VEDNO PRI ROKI. Prodajna mesta Zelene jeklenke v vaši bližini Velenje: • OSMICA D.O.O. Šoštanj: • OSMICA D.O.O. Nazarje: • ERA KOPLAS, D.O.O. * Kupon s popustom velja do 30.6.2013 na navedenih prodajnih mestih, in sicer izključno ob prvem nakupu plina v Zeleni jeklenki (novi uporabniki). Ostali popusti in ugodnosti se ne sestevajo. r sklad.si, si ogledati možnosti posojil za različne okoljske naložbe in nepovratnih finančnih spodbud občanom za naložbe v večjo energetsko učinkovitost in rabo obnovljivih virov. Čas, ko se lotevamo večjih posegov v stanovanju ali hiši, je običajno povezan z nujo, za izbiro pohištva in ostalih detajlov, ki vdahnejo našemu domu piko na i, si vzemite malo več časa. Naj vas ne zavedejo le zadnji oblikovalski trendi, raje prisluhnite občutkom, da boste z izbranim zadovoljni. Bolje, da smo bolj impulzivnih občutkov pri izbiri dodatkov, kosov, ki zbujajo pozornost, saj jih po določenem času lažje zamenjamo. Verjamemo, da vas bo predstavljena ponudba spodbudila in vam zanetila iskrice zamisli za vaš dom. Sončna elektrarna za lastne potrebe Sonce kot neusahljiv vir energije, ki je hkrati brezplačna, predstavlja velik izziv za pridobivanje električne energije. Poleg najbolj razširjenih sončnih elektrarn, pri katerih vso proizvedeno električno energijo oddamo v omrežje in prodamo najboljšemu ponudniku, se v Evropi in svetu čedalje bolj uveljavljajo sončne elektrarne za lastno oskrbo objekta, na katerem so postavljene. Osnovno pravilo energetike je, da mora proizvodnja slediti porabi. Sam režim proizvodnje električne energije iz sončnih elektrarn je za porabo povprečnega gospodinjstva zelo neugoden. Največja proizvodnja energije sredi dneva se ne ujema s porabo, ki je največja zjutraj in zvečer. Električno energijo, proizvedeno iz domače sončne elektrarne, skladiščimo/shranimo v akumulatorjih. Porabo te energije pa določa pametni sistem za upravljanje porabe tako, da čim manj posega v življenjske navade uporabnika. Sončna elektrarna, nadgrajena s takšnim sistemom, omogoča, da do 80 % porabe gospodinjstva pokrijemo iz lastne sončne elektrarne. Naložba v tovrstno elektrarno je predvsem zaradi cene akumulatorjev in nizke cene energije iz omrežja še visoka. Na drugi strani pa so prihranki na račun zmanjšanega odvzema električ- ne energije iz omrežja toliko višji. V podjetju HTZ Velenje ocenjujemo, da se bo trend gradnje sončnih elektrarn z velikim razmahom nadaljeval ravno v to smer. Vsem potencialnim investitorjem, ki razmišljajo o postavitvi sončne elektrarne, svetujemo, da že danes resno razmislijo o postavitvi takšnega sistema, saj je to investicija, ki z leti zaradi naraščajočih cen električne energije še toliko bolj pridobiva veljavo. Z vsakodnevnim naraščanjem cen osnovnih življenjskih dobrin, med katere sodi tudi električna energija, si lahko že danes zagotovite svojo električno energijo. Če je do sedaj prevladovalo mnenje, da smo sončne elektrarne gradili zaradi zaslužka, bo zaradi hitrega zmanjševanja državnih podpor treba takšno filozofijo spremeniti. Razmišljati bo treba predvsem, koliko bomo prihranili. ht; OVE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE 5VETLA PHHDD5T 5 5DNCEM r t X ^m^^m i \ a s * ENERGIJA IZ SONCA POSTAVITEV SONČNIH ELEKTRARN "NA KLJUČ" (instalirali smo jih preko 8 MWp). ... IZDELAVA PROJEKTNE IN OSTALE DOKUMENTACIJE. ^mBt DOBAVA RAZLIČNIH KOMPONENT ZA SONČNE elektrarne (PV moduli, razsmerniki, podkonstrukcija, komunikacijska in merilna oprema,...). vzdrževanje sončnih elektrarn. svetujemo pri financiranju sončnih elektrarn. ---■—. zagotavljamo garancije na delovanje SONČNIH ELEKTRARN. KONTAKT: HTZ Velenje, I. P., d.o.o., Partizanska cesta 78, 3320 Velenje, Telefon: +386 3 899 6586, e-pošta: izidor.merkac@rlv.si www.sonelex.si Biološke čistilne naprave < Zbiranje in uporaba deževnice Biorock in ClearFox sta čistilni napravi, ki za svoje delovanje ne potrebujeta elektrike, niti ni potrebno dodajati nobenih kemikalij Obe, namesto kompresorja uporabljata sistem naravnega vleka ter gravitacijo. Pridružite se 50.000 zadovoljnim kupcem po celem svetu. Biološke čistilne naprave, ki delujejo brez elektrike ali s pomočjo elektrike Rezervoarji za podzemno vgradnjo (povozni), filtri za deževnico, črpalke, dodatna oprema za deževnico. Vse na enem mestu. 1000 L do 26000 L ARMEX ARMATURE d.o.o., Ivančna Gorica Ljubljanska cesta 2A info@armex-armature.si, 01/78 69 270 www.cistilnenaprave-dezevnica.si Namesto kompresorja naravni vlek Biološka čistilna naprava BIOROCK deluje brez elektrike Naprava Biorock je prva biološka čistilna naprava, ki deluje brez elektrike in povsem samodejno, čeprav je voda, ki jo izpustimo v okolje, primerno čista. Postopek in princip delovanja združuje predčiščenje in aerobno biološko čiščenje. Na izstopni strani tako izteka čista voda, da jo lahko brez pomislekov izpustimo nazaj v okolje, potok, reko ali jezero. Čistost iztočne vode ustreza najvišjim zahtevam standardov in normativov. Stopnja čiščenja je od 96 % do 99 %. Bioreaktorska enota deluje popolnoma samodejno. Zrak se dovaja po principu naravnega vleka. Naprava nima nobenih gibljivih delov, čistilna sposobnost pa se ne zmanjša kljub daljšim obdobjem brez dotoka odplak. Stroški delovanja in vzdrževanja so zelo nizki, zanesljivost delovanja pa visoka. Vgradnja je enostavna. Naprava deluje neslišno in izpolnjuje vse zahteve standarda EN 12566-3. Vzdrževanje in prednosti. S čistilno napravo Biorock boste dolgoročno prihranili. Vsi njeni deli so praktično nepokvarljivi, ne potrebuje servisiranja, ni porabe elektrike, ne bo potrebno menjati kompresorja, odvozi gošče iz primarnega rezervoarja so med tremi in petimi leti, popolnoma tiho deluje, kvaliteta očiščene vode je vrhunska, odlična je za vikende oz. objekte s samo občasnimi obremenitvami. Testirana in odobrena je na vseh evropskih institucijah. Naprava je na seznamu odobrenih napravna Komunalni zbornici Slovenije. Pridružite se več kot 50.000 zadovoljnim uporabnikom v več kot 70 državah po vsem svetu. PRILOGA DOM Za varno odstranjevanje azbestnih kritin - Krov Petrovče V podjetju KROV, d. o. o., ki ima sedež v Kasazah pri Petrovčah, se ukvarjamo s celo paleto dejavnosti, in sicer: s kleparstvom, krovstvom, tesarstvom, izvajanjem termo in hidro izolacij, montažo strelovodov, barvanjem napuščev, vgrajevanjem strešnih oken ter izdelavo estetskih, funkcionalnih balkonov z ustrezno kovinsko konstrukcijo. Pri svojem delu uporabljamo sodobne naprave, kot so: stroj za upogibanje pločevine (PF 7200 mm dolžine), škarje za vzdolžni in prečni razrez pločevine, odvijalec za odvijanje pločevine, stroj za neskončno vlečenje cevi (dimenzije 100 mm in 120 mm preseka), HIAB dvigalo (nosilnosti 1,8 tone, s katerim se doseže višina do 31 m), viličarje, kombije, teleskopska dvigala (18 in 28 metrov delovne višine), dvižno košaro in še mnogo manjše opreme, ki omogoča hitro in kakovostno izvedbo del. Odvoz odpadnega materiala opravljamo s prekucnikom nosilnosti do 33 ton. V podjetju KROV se zavedamo, da je vpliv azbesta in njegovo odstranjevanje zahtevno in odgovorno delo ne www.krou.si le za delavce, temveč tudi za okolico, zato smo za delo usposobili zaposlene in pridobili okoljevarstveno dovoljenje za odstranjevanje azbestnih kritin in fasadnih plošč. Dela izvajamo po celotni Sloveniji, prednosti podjetja pa so kakovostno opravljeno delo, upoštevanje dogovorjenih rokov in konkurenčne cene, vse to pa je sad več kot 34-le-tne tradicije pri izvajanju krovsko-kleparskih in tesarskih del. Med našimi referencami so številni objekti, npr.: cerkve Zagorje ob Savi, Tinjsko, Rifengozd; poslovno-stanovanjski objekti hala Saspro Gomilsko, poslovni objekt Mikropis Žalec, tiskarna Golc v Vrbju, skladiščna hala in poslovni objekt Wafra Company Griže, zdravilišče Thiermana Laško, Sofijin dvor in Zdraviliški dom Rimske Toplice, grad Betnava Maribor, grad Rajhenburg Brestanica, bolnici Sežana in Brežice, OŠ Glazija Celje; večstanovanjski objekti po Sloveniji, celotno naselje Gabrče pri Vrhniki (45 hiš)... Več si lahko ogledate na spletni strani www.krov.si Krov, d. o. o., Dolores Gominšek pohištvo® ±glin Lesarska cesta 10, 3331 Nazarje t: 03 8398 600, 03 8398 607 e: prodaja@glin.si subvencionira nakup lesenih oken Glin Nazarje Zakaj izbrati lesena okna? KROV d o. o. KROV STORITVE, d. o. o, Kasaze 36 c 3301Petrovče T: 03 714 03 20 GSM: 041 220 238 E: info@krov.si Nekoč so bila vsa okna lesena, potem so jih zamenjali drugi modernejši materiali. Toda sedaj se ponovno vračajo. Vrednost lesa raste in lesena okna v segmentu nižjih stroškov vzdrževanja ne morejo tekmovati z umetnimi materiali, kot so pvc okna, toda zagotovo se lahko strinjamo, da je naravno bolj zdravo in bolj prijazno do človeka. Sodobna lesena okna so izredno kakovostna in izdelana po najnovejših standardih. Kvalitetna lesena okna preprečujejo vstop hladnemu zraku v prostor in so dober izolator. To pa še ni vse, lesena okna so že od nekdaj dobra izbira, ker dihajo in dajejo prostoru lep videz. Z lesenimi okni bo vaš prostor pridobil optimal-nio osvetljenost in energetsko učinkovitost. Podjetje GLIN NAZARJE ponuja širok program stavbnega pohištva (okna, vrata, polkna, strešna okna, podstrešne stopnice), montažnih hiš ter storitve strokovnega svetovanja in montaže svojih izdelkov. Izbira okolju prijaznih materialov ter maksimalno prilagajanje željam svojih strank so vrednote, ki so si jih zadali v podjetju kot največjo skrb in s katero želijo prepričati potencialnega naročnika, da so zaupanja vreden partner. V januarju je Eko sklad Republike Slovenije za leto 2013 razpisal sredstva za dodeljevanje nepovratnih finančnih sredstev za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb. Energijsko varčna lesena okna GLIN ustrezajo vsem zahtevam za pridobitev nepovratnih finančnih sredstev za nakup oken. Lesena okna GLIN Nazarje odlikujejo številne prednosti in lastnosti. In sicer: uporaba kakovostnih naravnih materialov, sodobna konstrukcija, izdelava po meri, energetska varčnost, dobra zvočna izolacija (dodatno tesnilo, steklo), različne oblike: pravokotna, poševna, polkrožna, ločna, okrogla; pestra izbira dodatkov za okna (polkna, senčila, rolete, križi, stekla, pololive ...). Torej, ne oklevajte in izberite kvalitetna lesena okna. Skupaj postavljamo temelje PRIHODNOSTI Zaradi boljšega izkoristka premoga bo tega namesto do 2015 dovolj do leta 2054 Blok 6 bo obratoval 40 let, njegova moč pa bo 545,5 MGW. Uporabno dovoljenje naj bi pridobili februarja 2016. Skupina TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ Blok 6 bo ekološko sprejemljiv Vrednosti se bodo znižale na: :: SO2 iz 400 na 100 mg/Nm3 :: NOx iz 500 na 150 mg/Nm3 :: CO2 za 35%/ MWh, :: manj hrupa in prahu. "»«t AS 11. aprila 2013 Nekaj o ENOSTAVNIH objektih in Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje Redko se zgodi, da kakšen tehnični podzakonski predpis dvigne toliko prahu, kot ga je v medijskem prostoru dvignila Uredba o spremembah Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Buren odziv javnosti je povzročil, da je bila omenjena uredba po uveljavitvi 9. marca 2013 že dvakrat spremenjena (Uradni list RS št. 24/2013 in 26/2013). Le ugibamo lahko, zakaj je bivši minister Černač, očitno v časovni stiski zadnje redne seje odhajajoče vlade, vztrajal pri slabo pripravljeni uredbi. V času formiranja nove vlade pa je stara vlada vendarle še imela toliko časa, da je omenjeni minister po samo 12 dneh (21. marca 2013) objavil že prvi popravek uredbe. Nova vlada Alenke Bratušek pa je v prvih dneh svojega delovanja, ko je odstopil že novi, za urejanje prostora pristojni minister, poskrbela za drugo spremembo sporne uredbe ter hkrati napovedala temeljitejšo spremembo gradbenih predpisov. Zdi se, da je zmeda res popolna. Presenečene upravne enote, ki so zadolžene za izdajo gradbenih dovoljenj, so zasute z novimi vlogami za izdajo gradbenih dovoljenj za nezahtevne objekte (preko 3.000 jih je bilo v dveh tednih), gradbeni inšpektorji preverjajo odprte postopke kaznovanja nelegalnih gradenj, občine pa presenečeno ugotavljajo, kako bo s komunalnim prispevkom in kakšne informacije podati občanom. V preteklih dneh je bilo v medijih zapisanih in izrečenih veliko bolj ali manj posrečenih informacij, ki so prenekaterega lastnika že izvedenih pomožnih objektov spodbudile, da je z vlogo na upravni organ poskusil legalizirati svoj objekt. Vsi smo bili presenečeni nad obsegom tega vprašanja, zlasti v obalnih občinah in na Dolenjskem, kjer je bilo v kratkem času vloženo več sto vlog. Pa je bila neke vrste »panika« investitorjev upravičena? Niti ne. Najprej je treba pojasniti, da Zakon o gradnji objektov, ki je tudi podlaga za sprejeto uredbo, sploh ne pozna postopka legalizacije. Da, prav ste prebrali, dovoljenje se vedno izda za gradnjo novega objekta. Gradbeno dovoljenje se namreč izda na osovi ustrezne projektne dokumentacije (za zahtevne in manj zahtevne objekte) ali na osnovi predložene skice (za nezahtevne objekte). Če potem izdano gradbeno dovoljenje ustreza že zgrajenemu objektu, pa to dejansko lahko predstavlja pogojno rečeno »legalizacijo«. Pri tem je treba vedeti, da je upravni organ v primeru obravnave nelegalno zgrajenega objekta dolžan odmeriti tudi nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora, ki ga je treba poravnati pred izdajo grad- benega dovoljenja. Nadomestilo je treba poravnati tudi v primeru, če se vloga investitorja zavrne ali zavrže. Pri enostavnih objektih pa upravnega postopka sploh ni. Zato vlogo za enostavni objekt, ki bi jo morebiti vseeno vložili, upravni organ v vsebinskem smislu sploh ne bo obravnaval in jo bo s sklepom zavrgel. Naloga obravnavane uredbe torej ni »mini legalizacija«, kot je nerodno razlagala tudi bivša vlada, ampak predvsem razvrščanje objektov po zahtevnosti gradnje takega objekta. beni inženirski objekt (nima prostorov in strehe). Enostavne stavbe pa se v grobem delijo na majhne stavbe v pritlični enoetažni izvedbi, ki so v funkciji osnovnega objekta (na primer uta, ki dopolnjuje stanovanjsko hišo), na pomožne objekte, ki so v funkciji kmetijsko gozdarske dejavnosti, ter številne druge objekte, kot so ograje do 2 m, oporni zidovi do pol metra in podobno. Na pristojnem ministrstvu trdijo, da je bilo pri določanju nabora enostavnih objektov upoštevano, da je Kakšni so pogoji za gradnjo enostavnih objektov in kako jih preveriti? Že Zakon o graditvi objektov določa, da se enostavni objekti ne smejo postavljati v nasprotju s prostorskim aktom. Prvotna uredba, objavljena v Uradnem listu RS št.18/2013, je poskušala zaobiti zapletena določila prostorskih aktov, ki jih sprejemajo občinski svetniki, a je nova vlada, kot sem že omenil, razveljavila določila umeščanja enostavnih Že sam zakon pa določa, da poznamo štiri vrste objektov: zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne. Za prve tri velja, da je pred začetkom gradnje treba pridobiti gradbeno dovoljenje, izpolnjevanje predpisanih pogojev pa po predpisanem upravnem postopku preverja krajevno pristojna upravna enota. Četrta skupina objektov, ki se imenujejo ENOSTAVNI, pa se lahko gradijo brez poprej pridobljenega gradbenega dovoljenja. Podobno velja tudi za vzdrževalna dela na obstoječih objektih, ki so prav tako navedena v uredbi. Ker pa morajo tudi enostavni objekti izpolnjevati kopico pogojev, izpolnjevanje le-teh pa so dolžni preveriti kar investitorji sami, se bomo v nadaljevanju posvetili prav enostavnim objektom. Katere objekte lahko razvrstimo med enostavne (GD ni potrebno)? Definicija enostavnega objekta, ki jo vsebuje že 2. člen Zakona o gradnji objektov, povzema tudi 6. člen uredbe in pravi, da je enostavni objekt konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ki ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje. Za objekt se šteje s tlemi povezana stavba (s pokritim prostorom, v katerega lahko osebe vstopijo) ali grad- zaradi lastnosti objekta upoštevanje izpolnjevanja bistvenih zahtev brezpredmetno ali nepomembno, kar je treba preveriti z vidika vsake od bistvenih zahtev (mehanska odpornost in stabilnost, varnost pred požarom, higienska in zdravstvena zaščita in zaščita okolice varnost pri uporabi, zaščita pred hrupom, varčevanje z energijo in ohranjanje toplote). Glede na navedeno že sama uvrstitev določene vrste objekta določenih dimenzij ali drugih značilnosti v prilogo uredbe (PRILOGA 2) predpostavlja, da gre za enostavni objekt. Poleg objektov v omenjeni prilogi uredbe se za enostavne objekte štejejo tudi proizvodi, ki so dani na trg skladno z Zakonom o tehničnih zahtevah za proizvode in ugotavljanju skladnosti (Uradni list RS, št. 101/03) ter izpolnjujejo pogoje za objekt (povezanost s tlemi). Pri tem so mišljeni prefabrikati, kot so bazeni, šotori, hale, skladišča, čistilne naprave, montažne ute, lope, ograje, rastlinjaki/steklenjaki, garaže in podobni predizdelani proizvodi, ki jih investitor kupi in jih sam poveže s tlemi v skladu z navodili proizvajalca. Ti proizvodi se zgradijo po navodilih proizvajalca, bistvene zahteve pa so upoštevane že pri izdelavi proizvoda v tovarni. Seveda pa to ne velja za prefabrikatem, namenjene prebivanju (montažne hiše, bivalni zabojniki ipd.), saj enostavni objekti ne smejo biti namenjeni za bivanje. VGRAJEVANJE LESNIH IN GIPS ELEMENTOV OCVIRK ALES, s.p., Cesta III/2, Velenje Tel.: 03 586 39 31, 031 394 666 ales ocvirk@t-2.net • montaža ■ stropov-predelrnh sten • izdelava mansard in napuščev 10 letna tradicija - porok kakovosti in zanesljivosti! KNAUF AMF RIGIPS ARMSTRONG lahko razberemo iz omenjene lokacijske informacije ali pa na ustreznih spletnih straneh. Seveda je eden od obveznih pogojev za začetek gradnje enostavnega objekta tudi pravica graditi, kot to velja za vse ostale objekte. To zna biti toliko bolj aktualno zdaj, ko je enostavne objekte možno priključiti na javno gospodarsko infrastrukturo (vodo, elektriko, cesto ...), kar pomeni, da bo včasih potrebna tudi pogodba za izgradnjo priključka na ustrezno komunalno, telekomunikacijsko ali energetsko omrežje preko sosedovega zemljišča. Za vsak enostavni objekt je treba tudi pozorno prebrati vse omejitve glede velikosti, višine, površine, zato je dobro, da pozorno preberete tudi uvodna določila uredbe, ki pojasnjujejo način, kako se določi velikost, višina, etažnost ipd. Skratka, vsi investitorji, ki boste želeli postaviti enostavni objekt, boste morali preveriti dopustnost gradnje sami. Čeprav gre za gradnjo enostavnih objektov, pa preverjanje vseh pogojev za gradnjo takega objekta ni vedno preprosto. Za nasvet se lahko obrnete tudi na po- oblaščene projektante, ki so bolj vešči preverjanja skladnosti s prostorskimi akti in ostalimi gradbenimi predpisi. Podobno preverjanje bodo izvajale upravne enote v primeru gradnje nezahtevnih objektov. Nadzor nad izvajanjem uredbe, še posebej pri enostavnih objektih, pa je v celoti v pristojnosti gradbene inšpekcije. A ko pride vaš enostavni objekt preverit gradbeni inšpektor, zna biti že prepozno, vsaj kar se sankcij tiče. Zato previdnost res ni odveč. PRILOGO 2 (veljavno) boste našli v Uradnem listu RS št. 24, stran 3133 (http://www.uradni-list. si/_pdf/2013/Ur/u2013024.pdf#!/ u2013024-pdf) Seznam soglasodajalcev je na spletni strani MZIP: http://www. mzip.gov.si/si/delovna_podrocja/ prostor/graditev/seznam_soglaso-dajalcev/ Zanimiva so tudi pojasnila v zvezi z uredbo, namenjena UE in občinam: http://www.mzip.gov.si/nc/ si/medijsko_sredisce/novica/arti-cle/771/7376/ zapisal: Edi Vučina in nezahtevnih objektov v prostor, tako da so za umeščanje enostavnih objektov spet pristojni občinski prostorski akti. To pomeni, da bomo enostavni objekt lahko postavili le, če ni v nasprotju s številnimi, včasih težko razumljivimi pogoji iz prostorskega akta. Glede na zapleteno dostopnost prostorskih aktov se priporoča, da si na krajevno pristojni občini pridobite dokument, v katerem so zbrana vsa pomembna določila prostorskega akta, ki velja na določenem zemljišču, to pa je LOKACIJSKA INFORMACIJA. Omenjeni dokument, za katerega je treba plačati tudi upravno takso, sicer ni obvezen, za tiste, ki se med številnimi odloki znajdejo sami, pa je tudi nepotreben. A za večino investitorjev bo to koristen dokument, ki ga lahko uporabijo ob morebitnem obisku gradbenega inšpektorja. Tudi potreben odmik od parcelne meje in morebitno soglasje soseda sta določila, ki jih določajo prostorski akti. Drug pomemben podatek, ki ga mora investitor preveriti, pa je morebitna obveznost, da se pred postavitvijo enostavnega objekta pridobi ustrezno soglasje. Uredba pravi, da se objekti, za katere je predpisana pridobitev soglasja v varovalnem pasu ali varovanem območju, štejejo za enostavne samo pod pogojem, da je tako soglasje pridobljeno. Podatke o varovalnih pasovih in varovanem območju pa NLB Stanovanjski kredit Nekatera doživetja so nepozabna. Začnejo se v pravi banki s kreditom za nakup stanovanja - z nespremenljivo, spremenljivo ali kombinirano obrestno mero. Vaša mesečna obveznost je lahko celotno obdobje odplačevanja kredita nespremenjena, če se odločite za kredit z nespremenljivo obrestno mero, ki ga lahko odplačujete tudi do 30 let. Možnosti pri najemu kredita je veliko. Posvetujte se s svetovalcem za osebne finance v NLB Poslovalnicah. nlb9 www.stanovanjskikredit.si 01 477 20 00 Prihranek prostora -pregradne stene Suhomontažne mavčne plošče sodijo med zdrave gradbene materiale. Pri zračni, toplotni in protipožarni zaščiti so te stene odlična rešitev. Zelo pomembna lastnost plošč je, da uravnavajo zračno vlago v prostoru, ustvarjajo prijetno klimo in zadržujejo toploto. Prihranek energije je precej večji kot pri klasični gradnji. S pregradnimi stenami lahko idealno razdelimo stanovanjski prostor na manjše enote. Montažne predelne stene so namenjene za enostavno, čisto in hitro izvedbo pregrajevanja prostorov. Suhomontažni sistem se veliko uporablja tudi pri podstrešnih mansardah, spuščenih stropih in obloženih stenah. PRILOGA DOM #FAKRO ® 041 949 496 WWW.FAKRO.SI edina strešna okna na tržišču z TOP SAFE in TUF SUD certifikatom :: 20 letna garancija na steklo ob nakupu XDK izolacijskega seta :: prodajamo najdaljša okna na tržišču :: nudimo brezplačne oglede in svetovanja na objektih certifikat za kakovost nemškega inštituta strešna okna s protivlomno zaščito TopSafe zelo izolativna okna s trikomorno zasteklitvijo Najdaljša strešna okna Ustvarite si svoj dom na odlični lokaciji v Savinjski dolini 1. Nove hiše »Pondorski Log« (tip B - VESTA ), oddaljenost od avtoceste Lj-Mb le 2 km 2. Nove hiše »Savinjski Log« (na prodaj je le še ena enota samostojne hiše tip A-AURORA), oddaljenost od avtoceste Lj-Mb le 1,5 km. V Savinjski dolini, na meji z občino Vransko v kraju Pondor, v prelepi naravi ob obronku gozda gradimo dve samostojni hiši (P+M), na parceli 630 m2 in 640 m2, z neto bivalno površino 157,12 m2. Gradnja je klasične zidane izvedbe, z etažnimi armiranobetonskimi ploščami in lesenim simetričnim dvokapnim ostrešjem. Poudarek gradnje je na energetski in trajnostni usmeritvi; to je izolacijska fasada 15 cm, predvideno talno ogrevanje na toplotno črpalko zrak-voda, ki po toplotnoi-zolacijskih karakteristikah presega PURES za cca 15 %. Hiša nudi sodobno arhitekturo, racionalno razporeditev in energijsko varčnost. Hiši sta za prodajo dograjeni v III. podaljšano gradbeno fazo, v dogovoru s kupcem pa lahko investitor dogradi hišo v V. gradbeno fazo. Na Bregu pri Polzeli v novozgrajenem zaselku »Savinjski log«, kjer se že odvija življenje novih stanovalcev po ustaljenem vsakdanjem ritmu, je na prodaj samo še ena samostojna hiška (P+M), na parceli velikosti 496,00 m2, z neto bivalno površino 153 m2. Hiša je dograjena v V. gradbeno fazo, kar pomeni, da je mora kupec samo še finalizirati notranjost po svoji želji in okusu (parket, ploščice, oplesk ... ). Nepremičnine so vpisane v zemljiško knjigo in so proste vseh bremen. Kjer dom v soncu žari - tam sreča pušča sledi, zato dobrodošli v sončnem naselju »Pondorski log« in »Savinjski log«. Za podrobnejše informacije obiščite spletno strani www.kolenc.in-formacija.net ali pokličite na gsm 041 697 486. Za vašo kakovost bivanja Ponudba novogradenj - stanovanjskih hiš v osrčju narave in neposredni bližini urbanega, na odlični lokaciji v zaselku »PONDORSKI LOG« -PONDOR, VRANSKO (v bližini gostišča Grof, bližina AC 1,5 km - Celje 15 min, Lj 30 min, Mb 40 min) V naravnem, a hkrati urbanem okolju, smo za Vas zgradili samostojne stanovanjske hiše v III. pod. gr. fazi (možnost dokončanja v V. gr. fazo). Več na spletni strani: www.kolenc.informaciia.net Tel.: 03 4254-305, GSM: 041 697 486, 041 622 834 E-mail: fanika@kolenc.si V »Savinjskem logu« Breg pri Polzeli je na voljo samo še ena enota stanovanjske hiše, dograjene v V. gradb. fazo. Po meri visokih družinskih standardov -dom za srečne družine Strešne kritine GERARD in strešna okna VELUX v gradbenih trgovinah MAREX - ugodne cene, celoten prodajni program, dogovor za montažo. Pomlad in Agrokoš Dočakali smo ga - april in z njim pomlad. To pomeni, da je prišel čas, ko bo zopet vse zacvetelo in zaživelo. Tega se dobro zavedamo tudi v trgovini Agrokoš (prenovljeni trgovini Košarici), trgovini s kmetijskim in gradbenim materialom. Čeprav je zima čas mirovanja in počitka, mi nismo počivali. Skrbno smo načrtovali in delali, da smo vas na začetku pomladi lahko sprejeli v prenovljeni trgovini s še pestrejšo in bogatejšo ponudbo. Na naših policah vas že čaka bogata izbira vrtnih semen, bio semena Amarant, semenski krompir, mineralna in organska gnojila, vse vrste zemlje za rože in vrtnine ... Pri nakupu vam bodo pomagali prijazni prodajalci. Prav tako lahko pri nas dobite vsa krmila in vitaminske dodatke za prehrano vaših živali, proizvajalca Jata Emona. Če pa vas sonce v teh mesecih še ne bo grelo s polno močjo, še vedno lahko poskrbite za nakup kuriv, ki vam jih tudi pripeljemo na dom. Nudimo vam pelete, brikete, drva, črni premog, rjavi premog, trske ... Sedaj pa je tudi pravi čas za nakup drv za naslednjo kurilno sezono. Pričakujemo vas in se veselimo vašega obiska. ft^ ■ ■ vi w Alvancic Ti 03 586 30 03 F: 03 586 30 03 M: 041 20 53 30 E: info@ivancic.si I: www.ivancic.si 1 gradbeništvo GRADBENIŠTVO IVANCIC, d.o.o. Ulica Dušana Kvedra 5a, Velenje Splošna gradbena dejavnost L izkopi, najem gradbene opreme in strojev, zunanje ureditve, novogradnje, adaptacije... Zakaj izbrati GRADBENIŠTVO IVANCIČ, d. o. o.? Zaradi 18-letne tradicije pri izvajanju različnih gradbenih del. Ker smo cenovno ugodni, dela bomo izvedli kvalitetno in v dogovorjenih rokih, ker imamo izkušene zaposlene in svojo gradbeno mehanizacijo in prevoze. Ali so vaši delavci domačini ali tujci? Vsi naši delavci so zaposleni za nedoločen čas in državljani RS. So zaupanja vredne osebe, ki so pozitivno prestale preverjanje državnih organov, preden smo lahko pričeli izvajati gradbena dela v vojašnici in drugih objektih, ki so pod posebnim varstvom. Kaj pa njihova izobrazba? Med zaposlenimi najdemo tri delavce s srednješolsko izobrazbo ter tudi magistra znanosti. Ostali imajo poklicno izobrazbo tehnične smeri ali pa so z izkušnjami in prakso pridobili znanje kvalificiranega delavca. Zato smo sposobni izvesti večino gradbenih del: zidarska, tesarska, železokrivska, betonerska dela. V sodelovanju s stalnimi podi-zvajalci pa tudi ostala z gradnjo povezana obrtniška dela. Poiščite našo trgovino MAREX, z veseljem vam bomo strokovno svetovali! PE Ljubljana, Šmartinska cesta 32, PELjubljana@marex.si, 01 5611 094, 031 235 418 PE Grosuplje, Gasilska cesta 27, PEGrosuplje@marex.si, 01 7888 350, 041 331 775 PE Kranj, Sejmišče 5, PEKranj@marex.si, 04 2011 295, 051 681 236 PE Brežice, Dobovska cesta 6, PEBrezice@marex.si, 07 4962 064, 051 601 664 PE Slovenj Gradec, Gmajna 55, PESlovenjGradec@marex.si, 02 8845 723, 051 681 230 111 VTi'Xi VSE ZA KROVSKA IN KLEPARSKA DELA www.marex.si "»«t AS 11. aprila 2013 Sodobna garažna vrata Hörmann Želje in potrebe sodobnega človeka zahtevajo, da so vrata obenem arhitekturni, varnostni in funkcionalni del objekta. Z današnjim napredkom tehnologije je izbira garažnih vrat za vašo hišo lahko kljub morebitnemu začetnemu neprijetnemu občutku prav prijetno opravilo. Še posebej to velja, če se obrnete na kvalitetnega, strokovno usposobljenega in pri mnogih zadovoljnih strankah preizkušenega ponudnika. Samo takšen ponudnik vam bo lahko s svojimi nasveti in kasnejšo izvedbo ponudil tisto, kar mogoče od garažnih vrat niti niste pričakovali, ampak ste šele v teku izbire ugotovili, da je ustrezno za vas. Vrsta oziroma sistem odpiranja vrat Prodajni asortiman podjetja Matjaž iz Petrovč, ki zastopa vodilnega nemškega proizvajalca vrat Hörmann, zajema vse vrste vrat, v individualni gradnji pa predvsem sek-cijska dvižna, sekcijska stranska, navojna rolo, kovinska dvižna in dvokrilna garažna vrata Hörmann. Sekcijska vrata veljajo za najbolj razširjeno izbiro. Sestavljena so iz lamel oziroma sekcij, ki se po vodilih zapeljejo pod strop. Lahko so neizolirana ali pa izolirana do debeline lamele 42 mm. Potrebujejo minimalen prostor pod stropom, omogočajo pa maksimalno svetlo mero prehoda. Lahko imajo integrirana tudi vrata za osebni prehod s patentiranim Hörmann najnižjim pragom višine 5-10 mm. Sekcijska stranska drsna vrata, ki so prav tako sestavljena iz izoliranih lamel, se namesto pod strop zapeljejo ob steni. Potrebni so minimalni prostori. Sekcijska vrata ponujajo tudi najboljše tesnjenje. Navojna rolo vrata so sestavljena iz cca. 100 mm visokih polnjenih lamelic, ki se nad odprtino navijejo v rolo, kar pomeni, da potrebujejo več prostora nad odprtino. Lahko imajo zunanje ali notranje navijanje. Dvižna kovinska vrata se v enem kosu dvignejo pod strop. Običajno so neizolirana in ne tesnijo tako dobro kot sekcijska vrata. Ponavadi jih vidimo v vrstnih garažah oz. prostorih, kjer ni potrebna posebna izolacija ali tesnjenje. Dvokrilna garažna vrata, ki so polnjena z enakim polnilom kot sekcijska, pa pridejo v poštev pri specifičnih zahtevah ali lastnostih objekta. Zunanja podoba Lahko bi rekli, da je zunanjih podob vrat lahko skoraj toliko, kot je različnih ljudi. Pri podjetju Matjaž imamo na voljo več različnih motivov in površin lamel, med katerimi izstopa woodgrain površina z vtisnjeno strukturo lesa, do profili-rane površine micrograin ali gladke površine new silkgrain. Nadalje je tu široka barvna paleta barv po RAL lestvici ali kot novost pri Hörmannu - površina duragrain, ki ponuja 24 posebnih imitacij, ki so lasersko nanesene na površino (ta površina bo na voljo od sredine leta 2013). Varnost Glede varnosti garažnih vrat velja poudariti, da imamo pri ročnih garažnih vratih vedno opraviti s sistemom kljuke, ki se odpira s ključem in pri tem sprosti mehanski zapah. Pri vratih s pogonom pa imamo poleg varnostnega protivlo-mnega zapaha na vodilu motornega pogona možnost nadgradnje z dodatnimi ročnimi zapahi ob daljši odsotnosti. Dvižna vrata lahko opremimo s setom za dodatno zapiranje. Vrata za osebni prehod pri sekcijskih vratih pa lahko zaklenemo večtočkovno. Tudi stranska www.drva.info • T: 051 359 555 110€/paleta m 180€/tona 200€/tona peleti drsna vrata imajo na vodilu pogona protivlomni zapah, zaklepamo pa jih lahko trotočkovno. Zelo aktualen je najnovejši Hörmannov sistem Bisecur, ki na daljavo stalno omogoča kontrolo stanja vrat, Za mrzle dni - www.drva.info Podjetje Ingles iz Celja vam nudi odlično izbiro različne kurjave: drva na paletah, pelete, brikete in premog. Drva na paletah - so bukova, zložena na paleti dimenzije 100x100x180 cm. Razrezana so na 25, 33 ali 50 cm dolžine, debeline od 8 do 20 cm in so tesno zložena. Drva so iz dreves, ki rastejo na višjih legah; s tem je rast počasnejša, bolj gosta in zato je les bolj kaloričen. Drva vam dostavijo zložena, po potrebi jih premaknejo z ročnim viličarjem na želeno mesto. Peleti so uveljavljajo kot enostavno, udobno in čisto gorivo v modernih avtomatskih kotlih. Pakirani so v 15 kg vreče. 2 kg peletov nadomesti 1 liter kurilnega olja. Briketi so naravno stiskani (ti. bio briketi), brez dodanih veziv in so dober nadomestek drvam. Enostavni so za skladiščenje. Ena tona briketov nadomesti cca 4,5 metrov drv. Na voljo so z luknjo ali brez. Premog je visoko kvalitetno gorivo. Ena tona premoga je enakovredna 6 do 8 prostorskim metrom bukovih drv. Na zalogi je češki rjavi in črni premog. Iz podjetja Ingles vam svetujejo, da naročite drva pri njih že pomladi, saj se bodo čez poletne mesece dobro izsušila in bodo tako na jesen in zimo čimbolj suha. Pokličite na GSM 051 359 555. obenem pa radijsko vodene kode ni mogoče kopirati. Poleg tega bo pogone možno krmiliti tudi preko pametnega telefona. Vse pogone je možno poleg daljinskega krmiljenja upravljati tudi s široko paleto drugin načinov odpiranja: od ključnih stikal, kodnih stikal z daljinskim delovanjem, či-talcev prstnih odtisov pa do notra- HORM ANN garažna in industrijska vrata Vrata za vašo hišo Odlična kakovost po neverjetni ceni njih tasteijev in podobno. Za še večjo varnost lahko vrata opremimo še z dodatnimi fotocelicami. Seveda pa ima varnost pomen tudi za samega uporabnika pri uporabi vrat. Lamele imajo pri Hörman-nu zaščito pred vkleščenjem prstov, pri vodenju vrat pa za zaščito skrbi izklopna avtomatika, ki vrata zaustavi pri naletu na morebitno ovi- Garažna sekcijska vrata M-vodoravni motiv, površina Woodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hörmann ProMatic, montaža in 8,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah: 2375 x 2000 mm, 2375 x 2125 mm, 2500 x 2000 mm, 2500 x 2125 mm. 888 € matjciž Ustvarjamo pozdrave Generalni zastopnik za vrata Hörmann v Sloveniji: Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 www.matjaz.si • info@matjaz.si 925 € ro. Tako smo kljub različnim hitrostim pogonov v vsakem primeru enako varni. Storitev Pravilno svetovanje pri samem nakupu vam lahko zelo izboljša kasnejšo funkcionalnost vrat. Pri prodaji je pomembno, da se vsi detajli natančno dogovorijo, da se vrata kar najhitreje dobavijo, obenem pa mora biti tudi vgradnja izvedena znotraj tekočega dneva, da odprtina ne ostane odprta čez noč. Na voljo so izkušene in strokovno usposobljene monterske ekipe, ki vam vrata ustrezno vgradijo in po potrebi izvedejo tudi dodatna dela. Glede vzdrževanja vrat velja poudariti, da so garažna vrata s pogonom delovni stroj, za katerega je priporočljiv letni servisni pregled pri pooblaščenem in strokovno usposobljenem serviserju. V podjetju Matjaž na željo strank le-tega strokovno tudi izvedemo. Želimo vam obilo užitkov pri svoji odločitvi za nova garažna vrata -užitkov, ki vamjih s svojimi prijaznimi pozdravi in pomočjo koncer-na Hörmann lahko ustvari podjetje Matjaž. Vprašajte naše stranke! Zvone Jazbinšek, samostojni komercialist, Matjaž, d. o. o. M marles4 w w w . m a r I MEGA PASIV 92-P PASSIV HAUS INSTITUT Dr. Wolfgang Feist Najtanjše leseno pasivno certificirano okno Zakaj okno Mega Pasiv 92-P? Je najnovejši tehnološki dosežek in plod sodelovanja s priznanim gradbenim inštitutom ZRMK in podjetjem Viva Les. ^ Tako, kot za vsa Marlesova okna, lahko tudi za Mega Pasiv 92-P uveljavljate EKO subvencijo. Dosega in presega najsodobnejše standarde energijske varčnosti. Prvo leseno pasivno okno na tržišču, ki dopušča različne načine odpiranja in konstrukcijske rešitve. ^ |<[institut] Gradbeni Inštitut ZRIVtK d.o.o. Buiiding and CM1 Engineering Institute OKNA Marles! Marlesova okna zagotavljajo najvišjo kakovost in obstojnost, ter naravne klimatske bivalne razmere. Širok izbor tipov oken ustreza najrazličnejšim zahtevam kupcev. Izkoristite poseben do 47-odstotni popust. STROŠKI NAM n vam vrata LPU z debelino lamel 42 mm PRILOGA DOM Nasveti za boljšo izkoriščenost pri prenovi mansarde V današnjem času, ko je pot do lastnega doma še posebej težavna, predstavlja preureditev mansarde vedno bolj pogosto rešitev stanovanjske problematike. Včasih pusti in neizkoriščeni prostori lahko ob ustrezni zasnovi ponudijo vse udobje in toplino doma, po katerem hrepeni vsak mladi par ali mlada družina. Vendar pa mansarda zaradi svoje posebne zasnove, ki lahko ustvari čisto drugačno občutenje prostora kot klasična etaža, zahteva tudi nekoliko bolj premišljeno in natančno načrtovanje, da dosežemo dobro izkoriščenost prostora. Odprta zasnova prostora Velika prednost in posebnost mansarde je njena zasnova, ki omogoča ureditev velikih in odprtih prostorov. Razlog za to je konstrukcija ostrešja mansarde, ki je večinoma na obodu objekta in tako dopušča večjo svobodo pri prostorski zasno- vi v primerjavi s klasično etažo, kjer prostore večinoma definira postavitev nosilnih sten. Ta prednost naj bo izkoriščena tudi pri ureditvi prostora, ki naj bo zasnovan čim bolj odprto. S tem bo omogočena večja prilagodljivost in tudi funkcionalnost prostora, hkrati pa nam omogoča tudi možnost kasnejših delitev prostorov, odvisno od potreb (npr. izvedba dodatne otroške sobe, delovnega kabineta ...). Programsko delitev pa lahko v prostoru ustvarimo tudi s pohištvom, ki ga lahko po potrebi hitro prestavimo in s tem poljubno kreiramo prostor in ga prilagajamo svojim potrebam. Prostor odprt do slemena Tako kot odprta zasnova prostora nam mansarda omogoča tudi odpiranje prostora proti slemenu, kar je zopet ena od prednosti mansarde, ki jo velja izkoristiti. S takšno zasnovo bo omogočena večja prostor- nost in zračnost, vidni konstrukcijski elementi pa bodo dajali poseben poudarek v prostoru in s tem večali njegovo atraktivnost. V primeru ustrezne višine mansarde pa se z odprtjem do slemena lahko pridobi tudi dodatne bivalne površine, ki so v dnevnih prostorih velikokrat urejeni kot galerije z bralnim ali delovnim kotičkom, v otroških sobah pa so ti prostori namenjeni spalnemu delu. Se pa z izvedbo odprtega prostora do slemena poveča tudi možnost postavitve dodatnih strešnih okenskih odprtin, ki omogočajo večjo globinsko in bolj enakomerno osvetljenost prostora. Ustrezna izkoriščenost prostora Lega mansarde pod poševnino strehe zahteva bolj premišljeno načrtovanje kot v klasični etaži, kjer je višina prostora povsod enaka. To je še posebej pomembno v starejših mansardah, ki imajo velikokrat nizek kolenčni zid, saj ti prostori niso bili namenjeni bivanju, temveč shranjevanju odsluženih in odvečnih stvari. Zelo pomembno v teh primerih je, da nižje predele pod po-ševnino strehe, kljub nižji stojni višini in navidezni neuporabnosti, ne zazidamo z notranjim kolenčnim zidom. S tem namreč prostor fizič- v klasični etaži, tudi pri mansardi pomembna višina vgradnje okna. Pomembno vlogo pri tem ima višina kolenčnega zidu, ki naj bo tako visok, da bo višina vgradnje strešnega okna v mansardi med 90 in 110 cm na spodnjem robu in med 190 in 210 cm na zgornjem robu okna. S tem bo omogočen pogled iz mansarde tudi v sedečem polo- Večino osvetlitve dobiva mansarda preko okenskih odprtin v strehi, ki jo zato lahko imenujemo tudi peta fasada objekta. Poševna lega strešnih oken omogoča, da je vpadni kot svetlobe, ki prihaja v prostor, večji v primerjavi z etažami z vertikalnimi okenskimi odprtinami. Zaradi večje površine, v katero se lahko vgradijo strešna okna, so tudi Velika prednost in posebnost mansarde je njena zasnova, ki omogoča ureditev velikih in odprtih prostorov. Razlog za to je konstrukcija ostrešja mansarde, ki je večinoma na obodu objekta in tako dopušča večjo svobodo pri prostorski zasnovi v primerjavi s klasično etažo, kjer prostore večinoma definira postavitev nosilnih sten. Zaradi večje površine, v katero se lahko vgradijo strešna okna, so tudi manjše omejitve pri postavitvi strešnih oken v primerjavi z vertikalnimi okni v klasični etaži. V primeru odprtja prostora do slemena je možnost postavitve dodatnih okenskih odprtin, ki osvetljujejo sredino prostora. Mansarda tako ponuja neskončno možnosti načrtovanja naravne osvetlitve prostora, ki je rezultat ustreznega števila, velikosti in razporeditve fasadnih in strešnih oken. no zmanjšamo ter izgubimo dragoceno površino, ki tako postane neuporabna. Namesto tega lahko te predele veliko bolje izkoristimo, če vanje namestimo vgradne omare, police, posteljo ali kakšen drug kos pohištva. S tem zapolnimo nižji, manj uporaben del prostora, hkrati pa prostor, kjer je stojna višina ustrezna, razbremenimo pohištva ter ga s tem naredimo bolj odprtega in prehodnega. Pravilna vgradna višina okna Prednost mansarde predstavlja tudi položaj na vrhu objekta, ki ponuja razglede na okolico, saj je zaradi višje lege kot pri klasičnih etažah manj motečih elementov, ki bi zastirali pogled. Zato je, tako kot žaju. Poleg razgleda, pa so okna na dosegu roke tudi enostavnejša za uporabo in vzdrževanje. V primerih, ko je obstoječi kolenčni zid previsok, pa se lahko v delu mansarde naredi podkonstrukcija, ki dvigne nivo tal na ustrezno višino in tako vsaj v enem delu (npr. dnevna soba) omogoča razglede iz prostora. Z zasnovo različnih nivojev v prostoru se lahko poveča atraktivnost le-tega, hkrati pa lahko v dvignjenih tleh zasnujemo tudi vgradne omare, ki nam lahko služijo za shranjevanje stvari. Ustrezna naravna osvetlitev Poleg dobre tlorisne zasnove je bistvenega pomena za dobro mansar-do tudi ustrezna naravna svetloba. manjše omejitve pri postavitvi strešnih oken v primerjavi z vertikalnimi okni v klasični etaži. V primeru odprtja prostora do slemena pa se možnost postavitve dodatnih okenskih odprtin še poveča. Mansarda tako ponuja neskončno možnosti načrtovanja naravne osvetlitve prostora, ki je rezultat ustreznega števila, velikosti in razporeditve fasadnih in strešnih oken. Poleg dejstva, da z ustrezno naravno osvetlitvijo prihranimo pri porabi električne energije za umetno razsvetljavo, ta pomembno vpliva tudi na človekovo zdravje in počutje, zato naj bo načrtovanje naravne svetlobe sestavni del načrtovanja mansarde. Domen Pogorevc, u. d. i. a. Skupi»/BO RGP HiEEZEEC^ V naši betonarni, ki se nahaja na območju NOP (poleg Premogovnika Velenje) lahko dobite širok spekter mokrih betonskih mešanic, ki jih na vašo željo pripravimo tudi po posebnih recepturah. Za vse dodatne informacije pokličite: 03 896 63 61 ornima oa^u^ Izgradnja podzemnih prostorov, statične ojačitve objektov, geotehnična dela, sanacije plazov, urejanje vodotokov, pilotiranje, jet grouting, minerska dela, vrtanje, projektiranje in tehnično svetovanje,... Za vse dodatne informacije pokličite: 03 898 2170 ISO 9001 Q-411 ISO 14001 E-074 OHSAS 18001 H-003 RGP d.o.o., rudarski gradbeni programi Rudarska 6, 3320 Velenje Tel.: + 386 (0)3 898 21 70 Fax: + 386 (0)3 5 e-pošta: info@rgp.si www.rgp.si •J »J J H7l\l IVl^l u I ^ J11 ■ ^ ^ej^ |(») V kamnolomu Paka vam nudimo pisano paleto kamenih agregatov, ki bodo zadostili vsem vašim potrebam. Za vse dodatne informacije pokličite: 03 898 6786 Gradite Za VAS smo pripravili kakovostne in cenovno ugodne cementne in podaljšano cementne malte pod blagovno znamko TORMALT, katerim pred uporabo dodate le vodol Izdelke TORMALT (kontaktna malta, omet PCM, estrih 30) poiščite v vseh bolje založenih trgovinah z gradbenim materialom. Za vse dodatne informacije pokličite: 03 896 63 61 Lesna industrija d.o.o. Partizanska cesta 78 3320 Velenje www.plp.si * iiifo-plp@rlv.si Info: 03 898 13 50 Prodaja: 03 898 13 52, 041 846 544 S tradicijo in kakovostjo razvijamo ponudbo žaganega lesa, gradbenih opažev in konstrukcijskega lesa. sp v Les je lep. Naj bo takšna tudi vaša okolica, brežina, vrt, nasip ... azmislite o uporabi naravnih i . , / 'V 'V »"H: AS 11. aprila 2013 i» Naložba v vašo prihodnost Operacijo delno financira evropska unija Kohezijski sklad V Šaleški dolini so na voljo omejene količine vode. Reka Paka je zelo malo vodnata, poleg tega pa je s svojimi pritoki edini vodni vir v tem območju. Človekova raba in obremenjevanje voda v Šaleški dolini sta glede na majhno vodnatost rek dosti preveč intenzivna. CILJI OPERACIJE Cilj operacije je izgradnja manjkajoče kanalizacije na območjih, ki so v državnem programu opredeljena kot območja, ki morajo biti opremljena s kanalizacijo po evropskih direktivah na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Okoljski in gospodarski cilji operacije »Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v Šaleški dolini« so: • izboljšanje kakovosti površinskih voda; • izboljšanje varnosti pred onesnaževanjem voda; • izboljšanje življenjskih pogojev prebivalstva; • izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalcev na območjih, kjer se bo zgradila javna kanalizacija. Operacija bo v celoti prispevala k doseganju kazalcev, opredeljenih v Operativnem programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI) za obdobje 20072013 za področje varstva okolja - področje voda, in sicer: • izgradnja 8 km kanalizacije in enega črpališča; • povečanje števila prebivalcev za 616, ki bodo priključeni na javni kanalizacijski sistem v mestni občini Velenje in občini Šoštanj, • povišanje odstotka opremljenosti aglomeracij ID 20709 Velenje in ID 20791 Šoštanj, • zmanjšanje emisij v vode. OBSEG OPERACIJE Operacija se izvaja na območju mestne občine Velenje in občine Šoštanj, koordinatorstvo pri izvedbi operacije, ki bo predvidoma trajala do 2014, izvaja Komunalno podjetje Velenje. Izvedba operacije zajema izgradnjo osmih manjkajočih kanalizacijskih odsekov in črpališča v Florjanu, s čemer bomo obstoječe omrežje dopolnili v celovit sistem. Štirje kanalizacijski odseki so na območju mestne občine Velenje, preostali štirje pa v občini Šoštanj. V Velenju bomo zgradili kanalizacijske odseke Šalek-Paka levi breg, Gorica-Zgornji Šalek, kanalizacijo Straža (pod Jakcem na levem bregu Pake) in del manjkajoče kanalizacije v Podkraju. V občini Šoštanj bomo zgradili dva nova odseka kanalizacije na območju Florjana (Skorno Florjan in Florjan Mlakar), manjkajoči del kanalizacije v Metlečah in kanalizacijo na Koroški cesti, ki je najkrajši, a zato nič manj pomemben odsek. FINANČNA STRUKTURA OPERACIJE Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko je dne 28.10. 2011 izdala odločbo o dodelitvi sredstev za operacijo CELOVITA OSKRBA S PITNO VODO V LESKI DOLINI Oskrba prebivalcev s kakovostno pitno vodo kot temeljnega živila predstavlja skrb, ki zahteva veliko pozornosti. Zaradi tega je operacija »Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini« izrednega pomena. CILJI OPERACIJE • zagotavljanje varne, zanesljive in trajnostne oskrbe s pitno vodo za približno 45.000 prebivalcev; • povečanje števila priključenih prebivalcev na omrežje oskrbe s pitno vodo za 1730; • zmanjšanje vodnih izgub s 30 % na 25 %; • zmanjšanje števila prebivalcev, ki so neposredno izpostavljeni neustrezni pitni vodi; • medsebojna povezava treh obstoječih sistemov oskrbe z vodo v en sam integrirani sistem, ki bo obratoval varneje, učinkoviteje in bo cenejši za vzdrževanje, kot je obstoječi; OBSEG OPERACIJE Operacija Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini obsega: • izgradnjo treh čistilnih naprav za pitno vodo; • izgradnjo 43,5 km magistralnega in primarnega vodovodnega omrežja in • izvedbo daljinskega nadzora s hidravlično analizo ter zasnovo daljinskega odčitavanja števcev. Izgradnja čistilnih naprav zajema rekonstrukcijo obstoječe naprave za pripravo pitne vode Grmov vrh, rekonstrukcijo obstoječega zajetja Ljubija in izgradnjo dveh manjših ultrafiltracijskih naprav za pripravo pitne vode na vodnih virih Mazej, Dolič, Čujež in Toplice. V dograditvi vodooskrbnega sistema Šaleške doline z magistralnimi in primarnimi vodovodi v skupni dolžini 43,5 km so vključene vse najpomembnejše vodovodne povezave, od lokacije zajema pitne vode do končnih uporabnikov. Sistem daljinskega nadzora bo omogočal optimalno upravljanje vodovodnega omrežja in hitro zaznavanje eventualno nastalih vodnih izgub. Nadgrajen bo s sistemom daljinskega odčitavanja števcev pri uporabnikih. FINANČNA STRUKTURA OPERACIJE Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Varstvo okolja - področje voda, prednostne usmeritve: Oskrba s pitno vodo. Po odločbi Evropske komisije Potrebujete kvalitetne asfalfe? Po posebej ugodnih cenah od aprila do avgusta 2013 ponujamo kvalitetna asfaltne zmesi. Poleg ponudbe asfaltnih zmesi izvajamo tudi storitve asfaltiranja dvorišč, poti, cest, parkirišč in pločnikov. Gradite ali obnavljate hišo? Kvalitetne betone vseh vrst vam pripeljemo na vaše gradbišče in jih vgradimo: • podložni betoni • betoni za plošče, nosilce, stebre,... • betoni za estrihe • betoni odporni proti solem in zmrzali • prevoz betonov • črpanje betonov Pri nas lahko dobite tudi vse vrste • tamponov za izvedbo nasipov, gradnjo cest, poti, bankin, (0-45 mm, 0-125 mm in sejani odpad) • lomljenec za oblaganje, gradnjo opo rn ih zidov, regulacijo strug • kameno moko za uporabo v kmetijstvu - zmanjšuje kislost tal • pesek vseh granulacij (0-4 mm, 4-8 mm, 8-16mm, 16-32 mm) KAMTEH Wk KAMNOLOM IN BETONARNA Pokličite za ogled in izdelavo ponudbe! Kamnolom Podgora Podgora 16 • 3327 Šmartno ob Paki GSM: 051 627 243 • T: 03 588 50 79 F: 03 588 50 99 E: info@kamteh.si • kakovost@kamteh.si »Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v Šaleški dolini«. Odločba določa, da bo dobre 3 milijone evrov vredno operacijo, ki je del Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013 (OP ROPI), sofinancirana iz Kohezij-skega sklada EU v višini 1,68 milijona evrov. Nacionalni javni vir oziroma proračun Republike Slovenije bo po odločbi prispeval 297 tisoč evrov, lokalni občinski viri pa manjkajočo razliko v predvideni višini 1,05 milijona evrov, vključno z DDV, ki se bo lahko poračunal, kar pomeni, da bo dejanski investicij- ski vložek občin znašal nekaj več kot 551 tisoč evrov. SKLEP Z dograditvijo navedenih kanalizacijskih odsekov se bo odpadna voda odvajala preko že obstoječega kanalizacijskega sistema na Centralno čistilno napravo Šaleške doline v Šoštanju. Z izgradnjo celovitega kanalizacijskega sistema se bo izboljšala kakovost površinskih voda in življenjski ter zdravstveni pogoji bivanja na omenjenih območjih. n? ts Naložba v vašo prihodnost ~ Operacijo delno financira Evropskaunija Kohezijski sklad z dne 9. 2. 2011 je zagotovljeno sofinanciranje operacije »Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini« iz Kohezijskega sklada EU v višini do 23,93 milijona evrov. Nacionalni javni vir oziroma proračun RS bo po odločbi prispeval do 4,22 milijona evrov, lokalni občinski viri pa manjkajočo razliko v predvideni višini 6,14 milijona evrov, vključno z DDV. SKLEP Z izvedbo vseh predvidenih investicij na vodooskrbnem sistemu v okviru operacije »Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini« bo prebivalcem zagotovljena dolgoročno varna, zdrava in zanesljiva oskrba s pitno vodo. podjetje za projektiranje Ä gradbeni inženiring 5831 727 • 041 764 315 Projektivno podjetje PRINTS, d. o. o, je bilo ustanovljeno leta 1992 in registrirano pri IZS (Inženirska Zbornica Slovenije). Nahajamo se v lastniških prostorih na Aškerčevi ulici 28 v Mozirju. Naša osnovna dejavnost je arhitekturno projektiranje, ki v prvi vrsti poleg celostnega projektiranje stanovanjskih hiš in drugih objektov, predvsem v fazah PGD in PZI zajema tudi pridobitev uporabnega dovoljenja. V podjetju redno delujemo gradbeniki in arhitekti, kar predstavlja odlično kombinacijo na področju reševanja konstrukcij in detajlov. Projektno dokumentacijo izdelamo za sledeče gradbene posege v prostor: novogradnje, nadomestne gradnje (po novem: rušitev in novogradnja), rekonstrukcije, prizidave, nadzidave, spremembe namembnosti in rušitve. Lahko pa vam izdelamo tudi arhitekturni posnetek obstoječega stanja objekta. Skupaj z Vami vas vodimo skozi upravni postopek pridobitve ustrezne dokumentacije; zastopamo Vas pri državni upravi in njenih organih, kakor tudi pri lokalnih skupnostih. Tako prihranite čas in denar. •••••• • • • • PV I IN V EST j3 _d.o.o. Nepremičnine, naložbe, urejanje okolja in geodetske storitve Za nove naložbene ritme NAŠI PROGRAMI • naložbe • nepremičnine • jamomerstvo in geodezija • urejanje okolja in gradbeni inženiring • gradbeno in komunalno vzdrževanje Koroška cesta 62b, 3320 Velenje, tel.: 03/899 66 40, fax: 03/899 66 35, e-mail: info@pvinvest.si; www.pvinvest.si PRILOGA DOM Kakovostna, varčna in lahka streha Pri sanaciji streh želimo slediti različnim zahtevam. Nekaterim je pomembnejši videz, drugim pa funkcionalnost strehe. Vašemu strokovnjaku za strehe in fasade je pomembno oboje. Funkcionalnost strehe je odvisna predvsem od izbire materialov, razporejenih od znotraj navzven, ki služijo kot parna ovira in izolacija. Parna ovira Bauder PIR Select ima s pomočjo odstranljivih lepilnih trakov dvojno funkcionalnost. V kritičnih predelih škarnikov je paropropustna pri SD-vrednosti > 0,1 m, v predelu toplotne izolacije pa deluje kot parna ovira pri SD-vrednosti > 4,6 m, s čimer tudi špirovci postanejo izolatorji. Naslednja plast je toplotna izolacija med špirovci: povprečna višina le-teh je 14-16 cm in jo lahko zapolnimo z eno od toplotnih izolacij (mineralna steklena ali kamena volna). Če želite dodatno izolacijo in manj toplotnih mostov v predelih špirovcev in sten, se odločite za Bauder PIR visoko zmogljive toplotno izolacijske plošče, ki ob izolacijski funkciji služijo tudi kot nadomestni leseni opaž. Na zgornji strani so opremljene s posebno samolepilno paro propustno folijo, pri debelini 8 cm pa tehtajo samo 2,2 kg/m2. Toplotna prevodnost Bauder PIR plošč je A = 0,026 W/mK, kar v končni fazi za zgoraj naveden sistem pomeni U vrednost = 0,164 W/m€K. Ne glede na to, ali pokrivate novogradnjo ali obnavljate staro streho, vam tudi teža predstavlja poseben izziv. Gerard strešna kritina je ena najlažjih, saj tehta zgolj 7 kg/m2 je prijetnega videza in ima dolgo življenjsko dobo v praktično vsakem bivalnem okolju. Vsaka plošča je izdelana iz visokokavostnega jekla, prevlečena s pocinkanim aluminijem, ki ji daje trdnost, za lepši videz pa je posuta s tanko plastjo naravnih kamnitih delcev. Široka paleta barv vam omogoča ustvarjalnost pri izbiri barvnih kombinacij. Izdelki Bauder in Gerard jamčijo visoko kakovost, varčno in lahko streho, vaš strokovnjak za strehe in fasade podjetje Oben-Auf pa vam je z veseljem na voljo za dodatne informacije in ponudbo v prodajno-razstavnem salonu v Črnučah in na www.obenauf.si. Bolje vrabec v ro Izkušnja in spodbuda Glasbene šole Velenje ne uvrščajo kar tako v enega pomembnih in kakovostnih glasbenih centrov v Sloveniji. Načrtno delo v glasbi in glasbenem izobraževanju že nekaj let daje zavidanja vredne rezultate. Njeni učenci in dijaki znova in znova dokazujejo svoje mojstrstvo v igranju na različne instrumente v različnih sestavih. Pred nedavnim so se izkazali na 42. tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije, na katerem so nastopili najboljši s predhodnih tekmovanj. Osvojili so sedem prestižnih lovorik. Zlati s tega tekmovanja so o nastopu in uspehih povedali. Laura Felicijan: »Zlata plaketa in 3. nagrada v igranju na flavto me je presenetila. Nisem pričakovala takšnega uspeha v konkurenci 18 tekmecev. Že preizkušnje pred nastopom na državnem tekmovanju sem uvrščala med uspeh. Trud se mi je obrestoval, zlata plaketa pa je potrdila, da sva z mentorico Katarino Šantl Zupan dobro delali. Najprej sem dve leti igrala kljunasto flavto, sedaj pa devet let igram flav- KULTURA "»«t AS 11. aprila 2013 žirije, ki mi je podelila še priznanje za najbolj obetavnega tekmovalca v najnižji kategoriji. Skupaj z mentorico Moniko Vehovec sem veliko vadil, sicer pa sem nastopil v konkurenci kar 40 pianistov. Še z večjim veseljem bom sedal igral na klavir in verjamem, da bom prihodnjič znova med udeleženci najzahtevnejšega tekmovanja v igranju na klavir. Takrat bom imel najbrž manj strahu kot na letošnjem.« Neža Tovšak: »V tem šolskem letu sta za mano dve težki preizkušnji. Oktobra lani sem nastopila na prvem mednarodnem klavirskem tekmovanju Acija Bertonclja, pred nedavnim pa prvič na državnem tekmovanju ter dosegla odličen uspeh. Delim ga skupaj z mentorico Ma-njo Gošnik Vovk. Kar veliko truda sem vložila v pripravah nanj, a mi ni žal. Čeprav sem po nastopu imela igrati najbolje. Izteklo se je po željah: zlata plaketa in 1. nagrada. Na tekmovanje sta me pripravljali dve mentorici: Tanja Mršnjak Petrej, ob njenem odhodu v porodniško pa Nina Tafi. Za nagrado sem dobila snemanje na RTV Slovenija. Nova izkušnja in priznanje sta dodatni spodbudi pri načrtovanju nadaljnje poti. Razmišljam o vpisu na gimnazijo - umetniška smer.« Jona Zamernik: »Eno leto sem igrala flavto, pred 3 leti pa sem jo zamenjala za oboo. Sem že sodelovala na tekmovanju, a me ni bilo tako strah kot tokrat. Šele ko sem se peljala na tekmovanje, sem se zavedla, da sem nekaj dosegla že na regijski preizkušnji. Ko sem slišala: zlata plaketa, 2. nagrada, sem se stopila kot čokolada. Razveselila sem mentorico Urško Rener in starše. Oče mi je pred tekmovanjem obljubil, da tor je Gorazd Topolovec in zanj osvojeno priznanje ni bilo presenečenje. Verjel je vame, sam vase pa po napaki na regijskem in nato še na državnem tekmovanju ne preveč. Zato sem bil uspeha še toliko bolj vesel, doumel sem ga šele teden dni po nastopu. Za zgled mi je brat, ki tudi igra saksofon. Nekoč bi bil rad učitelj saksofona. Bo treba še vaditi in vaditi.« Lara Oblak: »Letošnje državno tekmovanje v igranju na flavto mi bo ostalo v prijetnem spominu zato, ker sem prejela zlato plaketo, osvojila sem vseh 100 točk in prejela posebno priznanje žirije, ki me je nagradila še s priznanjem za najbolj obetavno tekmovalko v najnižji kategoriji. Kaj bi si lahko z mentorico Alenko Goršič Ernst želeli še več. Tekmovanje je bilo naporno tudi zato, ker sem bila prva na vrsti. to. Uspeh na državnem tekmovanju je zame izkušnja več, predvsem pa spodbuda, da bom instrument igrala še bolj zavzeto.« Rok Tadej Brunšek: »Že na regijskem tekmovanju sem se veselil svojega uspešnega nastopa. Sem razmišljal, da se državnega tekmovanja v igranju na klavir ne bi udeležil, a sem pravočasno spoznal, da bi bila to velika napaka. Na 42. tekmovanje me bodo spominjali zlata plaketa in 2. nagrada ter posebno priznanje dober občutek, je bilo zlato priznanje presenečenje. Zame je velika spodbuda za vztrajanje na tej poti. Obiskujem še osnovno šolo, pred mano je še veliko trdega dela, a bi si nekoč rada z igranjem na klavir služila kruh.« Karin Plazl: »Na državnem tekmovanju v igranju na oboo sem že nastopila in vsakokrat odlično. Letošnje je bilo kar naporno, ker sem nastopila zrelejša, z nekaterimi izkušnjami, predvsem pa z željo za- če bom igrala dobro, bom dobila za nagrado fotoaparat. O tem na tekmovanju kasneje nisem razmišljala. Hotela sem narediti nekaj zase in tudi sem. Izziv je bil velik, izkušnja pomembna, nagrada pa spodbuda za nadaljnje glasbeno izobraževanje.« Urban Vesel: »Dobro leto igram saksofon in sem se že uvrstil na državno tekmovanje, kjer me je komisija za nastop nagradila z zlato plaketo in 2. nagrado. Rad igram, veliko vadim in uspeh je tu. Moj men- Imela sem tremo, občutek po nastopu pa je bil dober. Nova izkušnja in nova spodbuda v igranju na flavto, na katero igram 3 leta. Zanjo sem se odločila zato, ker vsi v družini igrajo na klavir, sama pa sem hotela biti nekaj posebnega. Starši so me za uspeh nagradili z zgoščenkami, RTV Slovenija pa s snemanjem. Komisija me je povabila na poletno šolo in na seminar.« ■ PRENOVLJENI PODZEMNI DEL MUZEJA Muzej je odprt od 8.30 do 17.00 (15.00 vstop zadnje skupine). OB PONEDELJKIH JE MUZEJ ZAPRT. Priporočljive so predhodne najave ogleda. ALTIERHATOR Politično gledališče Matjaž Salej Pod takšnim naslovom bi morda lahko kdo mislil, da bo tekla beseda o teatru, ki ga zganjajo naši politiki. Ena sama komedija z dramatičnimi posledicami, od poslanskih klopi, do sodišč, korupcije, nepotizma, klien-telizma ... Zato se zdi, da o naši politiki, kakršni koli, ni vredno izgubljati besed. Problem politike je danes problem krize in izgube vrednot, je problem etičnih norm, ki ji razjeda neoliberalizem in gospodarski problemi, povezani ne nazadnje tudi z globalizacijo. Bolj me navdihuje v teh vrsticah teater dobesedno, predvsem politično gledališče, ki ga je z vso silo v naše kraje prinesel bosanski režiser Oliver Frljic. Prav teater kot živa fiktivna umetnost ima večji učinek na gledalca in poslušalca kot posneta fikcija. In če to povežemo s tematikami, ki nas v teh težkih političnih in ekonomskih časih ne morejo zaobiti, je jasno, da ima lahko politično gledališče izjemen učinek. Frljic je Bosanec mešanih korenin. Izšolal se je na Hrvaškem, pa vendar je veliko (morda največ) prahu dvignil z obnovljenim političnim gledališčem, kot ga avtorsko razume sam. Če ne doživiš njegove predstave, so lahko odlični članki, mnogi zapisi o njem ali tudi razgovori (kot je bil intervju pred 14 dnevi v Delovih Pogledih, 27. 3. 2013), samo odlično branje. Živeti moraš gledališče in ga razumeti tudi v smislu, da napreduje in se razvija kot vsaka druga veja umetnosti in kulture. Če ne razumeš novih iskanj v gledališču, ostane gledališka muza samo še preigravanje odrskih klišejev na bolj ali manj estetski način. Politično gledališče se je v našem prostoru zgodilo pred tremi desetletji, ko je Slovensko mladinsko gledališče v osemdesetih letih celotni Evropi in svetu pokazalo, kaj vse lahko predstavlja gledališka umetnost. V zadnjih letih, posebej še ob gospodarski krizi, krizi vrednot v EU, pa se je po nekaj desetletjih v Sloveniji zopet zgodilo politično gledališče. Doma je povsod, duh Mladinskega se je razširil. Takšno gledališče provocira ter individualizira odnos posameznika do družbe in njenih vprašanj, tako na odru samem, med igralci, ki v teater vnašajo svoje zgodbe in svoje refleksije razumevanja aktualne stvarnosti, kot tudi med gledalci. Občinstvo je aktivni del predstave in z igralci ustvarjajo »transfer« družbene refleksije na vprašanja družbe, ki jih dojemajo obiskovalci gledališča. Proces je nekako vzajemen. Danes je pravzaprav vseeno, ali nas ta nori svet okoli nas prevzame celoti ali delno, na nas lahko deluje tudi posredno, skozi umetnost, šport, vzgojo ... Kar se tiče te vrste gledališča, kulture in umetnost nasploh, sem namreč ugotovil, da čeravno mi je za politiko »precej ravno«, smo na drugi strani od njihovih poti in zablod vsi posredno močno odvisni. Frljic je že pred več kot poldrugim letom v Mladinskem gledališču ustvaril predstavo »Preklet naj bo izdajalec svoje domovine«. Naslov je dobesedni prevod zaključnega verza nekdanje jugoslovanske himne v vseh jezikih. Samo slovenska verzija je imela drugačen prevod. Tekst za predstavo je ustvaril skozi avtorski projekt režiser z igralsko ekipo in v njem prepletel fiktivne dogodke, ki se mešajo z dokumentarnim materialom, življenjskimi zgodbami in življenjskimi izkušnjami igralcev. Predstava pokaže, da napetost, konfliktnost, celo nestrpnost medsebojnih odnosov v ansamblu, ki je metafora predvsem za slovensko družbo in družbo nasploh, lahko privede do resnih družbenih konfliktov. V predstavi, ki je gostovala že po vsem svetu, so se v njej našle težave mnogih narodov, ki težko sobivajo, od frankofonskih Quebečanov, Kanadčanov, do Rusov in Švedov na Finskem. V Sloveniji razen v matičnem gledališču skorajda ni gostovala. In predstava res strese in šokira gledalca, da se mu v glavi mota še mesece po ogledu. In komaj čakam, da vidim še naslednjo njegovo - »izbrisane«. Trenutno aktualna Frliceva predstava, ki je pred dnevi ugledala luč sveta v kranjskem Prešernovem gledališču, govori o izbrisanih in ima naslov »25.671«. Režiser na politični način skozi igro razmišlja o tem, kako Slovenija niti po 21 letih ni sprejela nobene sistemske rešitve o izbrisanih. Dramaturginja Marinka Poštrak iz Prešernovega gledališča je o predstavi izbrisanih zapisala: » ... Gre za absurden birokratski začarani krog, v katerem so se znašli tisti, ki jim je bilo odvzeto stalno prebivališče in s tem posledično tudi identiteta ter vse pravice; je, na grozo in osuplost, identičen tistemu, v katerem se znajdeta junaka Kafkovih romanov Proces in Grad ... Zemljemerec K. v romanu Grad si prizadeva priti v nedostopni Grad, ki bi osmislil njegovo eksistenco, enako neuspešno, kot si Josef K. v Procesu (z enakim namenom) prizadeva priti do višjega sodišča in pravice . Višek absurdnosti zgodbe o izbrisanih je ta, da so do višjega sodišča celo prišli, a se njihova zgodba s tem nikakor še ni končala. Vsaj za večino od njih ne!« Se bo morda kdaj za tiste, ki so nam okradli državo, kaj spremenilo. Prostor gledališča kot ogledala družbe, v katerem naj bi videli resničnost, je s političnim gledališčem pripeljano do skrajne točke. Je nasprotje estetizacije gledališča, ki prinaša samo zunanji blišč. V resnico moramo tudi gledalci med predstavo pomočiti glavo, pa čeprav jo na nek način pomočimo v gnojevko. V predstavo smo potisnjeni, do nje se moramo opredeliti, se celo angažirati, pa če to hočemo ali ne. Režiser nam sporoča, da smo državljani vedno del tega, kar se v državi dogaja. Če smo pasivni ali aktivni. Zato moramo imeti državo vselej pod kontrolo. Naše oči morajo biti odprte v politike. Tako, da v našem imenu ne kršijo zakonov. 107,8 Mhz \ADUmQKU I DO CASOPDSDDl Aktualne informacije v aktualnem trenutku Simon Ogrizek, vodja Pupove-ga Vrtnarstva in cvetličarstva, je že kar nekaj časa tudi sodelavec Radia Velenje. Vsak drugi torek v mesecu ob 9. uri je gost v radijskem studiu. Ne kar tako. Kot cenjen strokovnjak s področja cvetličarstva in vrtnarstva seznanja naše poslušalce in poslušalke z informacijami s »svojega« področja. »Z aktualnimi informacijami v aktualnem trenutku,« dodaja Simon in nadaljuje: »Zanimivosti, novosti so s celotnega področja hortikulture, torej govorimo o dekoraciji prostorov, posegih na vr- tu, zelenicah, primernih za tisti trenutek. Nasveti so strokovni in praktični.« Glede na odziv poslušalcev nekateri kar upoštevajo njegove nasvete. Tudi če ne v celoti, je namen dosežen, še meni predsednik Sekcije cvetličarjev in vrtnarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije in prvi Slovenec v 5-članskem upravnem odboru evropske cvetličarske asociacije Florint. Zadovoljen ugotavlja, da je okolje Šaleške doline v zadnjih 15, 20 letih namenilo kulturi cvetja posebno mesto, kar pomeni, da imajo tukajšnji ljudje radi cvetje, urejene vrtove in zelenice in da jih koristno uporabljajo. 15 minut, kolikor jih ima na voljo, je res malo časa, a kljub temu razmišlja o popestritvi rubrike. Tako bo oddaja odslej kontaktna. Vabljeni torej k sodelovanju. Simona lahko vprašate vse, kar vas v zvezi z vrtnarstvom in cvetličarstvom zanima. Obljubil pa je tudi presenečenje, kakšno nagradico za tiste, ki boste sodelovali. ■ Tp ... na kratko... GIBONNI Z veliko naglico se približuje prvi velenjski nastop tega velikega hrvaškega zvezdnika. 44-letni Splitčan, avtor številnih uspešnic, ki je 27. marca izdal svoj novi album z naslovom 20th Century Man (prvi v angleškem jeziku), bo v velenjski Rdeči dvorani nastopil v soboto, 20. aprila. MAX CLUB JAZZ FESTIVAL Naslednji v seriji koncertov letošnjega festivala bo na sporedu prihodnji četrtek, 18. aprila, ko bo v Max klubu nastopil Daniel Noesig/Jure Pukl kvintet, katerega član je tudi znani velenjski saksofonist Jure Pukl. Poleg njega in trobentača Daniela Noesiga so v zasedbi še Sava Miletic (klavir), Josh Ginsburg (bas) in Howard Curtis (bobni). KINGSTON JN PERO LOVŠIN Skupina Kingston, ki vsako leto postreže z najmanj eno uspešnico, tokrat obljublja nekaj prav posebnega. K sodelovanju so povabili legendo slovenske glasbe Pera Lovšina in skupaj posneli skladbo z naslovom Dekleta. Avtor glasbe in besedila je Pero Lovšin, aranžma pa delo klaviaturi-sta skupine Kingston Zvoneta Tomca. ELVIS JACKSON Letos beležijo 15. obletnico delovanja. Vtem času so izdali štiri uspešne albume, na poti pa je že peti, ki ga bodo kmalu predstavili na odrih večjih festivalov in veliki balkanski turneji, na katero se bodo podali še letos. Trenutno aktualni single te naše uspešne punk-rock zasedbe je skladba Window. FLIRRT Skupina Flirrt, ki deluje že 16 let, je v ponedeljek, 8. aprila, izdala svoj novi album z naslovom Lajf. Gre za njihov peti studijski album, ki je po besedah članov skupine takšen, kot je njegov naslov -življenjski, iskren in prepleten z zgodbami, ki jih piše njihovo življenje. REGINA Naša nekdanja evrovizijska predstavnica (1996) po skladbi Ritem ulice nadaljuje v elektro dance ritmih. Tokrat predstavlja svojo novo pesem Pokliči ljubezen. Razgibane poletne vibracije bo kmalu mogoče videti tudi v videospotu, saj priprave na snemanje že potekajo. PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. KELLY CLARKSON - People Like Us 2. TEXAS - The Conversation 3. RECYCLEMAN - Cekini padajo z neba Ameriška pop pevka Kelly Clarskon je v svoji desetletni karieri izdala pet studijskih albumov, v pripravi pa je že njen šesti. Lani je izšel tudi kompila-cijski album največjih uspešnic te 31-letne pevke (Greatest Hits: Chapter One), na katerem so bile tudi tri nove skladbe. Med njimi je trenutni aktualni single People Like Us, tokratna zmagovalna pesem izbora pesmi tedna na Radiu Velenje. LESTVICA DOMAČE ®MBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Vesele Štajerke - Štajerke se ne damo 2. Okrogli muzikanti - Francoski poljubček 3. Ans. Roka Žlindre - Honey Bunny 4. Navihanke - Na mojem licu 5. Biseri & Narcis - Fermentin 6. Vrisk - Moja lepa Belokranjka 7. Mama Manka & Pogum - Kuretna 8. Špica - Nikoli več 9. Slovenski zvoki - Pozno v noč 10. Nemir - Oj, ta Fani ... več na www.radiovelenje.com Glasbene novičke Radi bi ponovili uspeh Trio Hanson, ki ga sestavljajo bratje Hanson, je leta 1997 zabeležil planetarno slavo s pesmijo Mmm bop. Pesem je postala velika uspešnica in doslej bratom podobnega uspeha niti približno ni uspelo ponoviti z nobeno drugo skladbo. Toda obupali niso. 16 let po izidu njihove največje uspešnice še vedno poskušajo. Tokrat s skladbo Get The Girl Back, s katero napovedujejo novi studijski album Anthem, že deveti po vrsti, ki bo izšel 18. junija. V pesmih, ki se bodo znašle na albumu, je več poudarka na kitarskih zvokih in nekoliko trših rock-ovskih ritmih. 32-letni Isaac, 30-le-tni Taylor in 27-letni Zac so zadnji album Shout It Out izdali leta 2010. Prihaja Jessie J Po nastopu Nelly Furtado se slovenskemu glasbenemu občinstvu v kratkem obeta še en nastop pop zvezdnice svetovnega formata. 25-letna Britanka Jessie J, ki je zaslovela s skladbo Price Tag, se bo namreč v sklopu svoje turneje Nice To Meet You 27. junija ustavila tudi v Ljubljani, kjer bo nastopila v Areni Stožice. Zvezdnici je v le treh letih uspešne kariere uspelo prodati več kot enajst milijonov sin-glov. Pohvali se lahko tudi z dvema britanskima glasbenima nagradama, zapomnili pa smo si jo tudi po nastopu na zaključni prireditvi olimpijskih iger v Londonu, ki jo je spremljala več kot milijarda televizijskih gledalcev. Poleg že omenjene Price Tag so njene najbolj znane uspešnice še Domino, Who Are You in Nobody's Perfect, še pred začetkom evropske turneje pa bo izšel njen drugi studijski album, ki ga bo predstavila tudi slovenskemu občinstvu. 33. festival MMS 6. julija bo v Portorožu potekal že 33. festival Melodije morja in son- la tudi nagrade za najboljšo glasbo, besedilo, aranžma in izvedbo ter nagrado za najbolj obetavnega avtorja oziroma izvajalca. Nina ima nov videospot Nina Pušlar po slabem letu predstavlja nov videospot za skladbo Saj sva skupaj. Spot je nastal zanimivo, saj vsebuje posnetke z Nininih živih nastopov. Del teh so prispevali kar njeni občudovalci, ki so nastope snemali s svojimi mobilnimi telefo- ca. Avditorij Portorož je na svoji spletni strani že objavil razpis za sodelovanje na festivalu. Avtorji lahko prijavijo največ dve avtorski deli - skladbo, besedilo in aranžma, pri čemer skladba ne sme biti daljša od štirih minut, izvajalci pa morajo biti starejši od 16 let. Rok za prijavo je 3. maj. Prijave bo ocenjevala strokovna komisija, ki bo med prijavljenimi deli izbrala najmanj sedem skladb, ki se bodo predstavile v tekmovalnem večeru. Na festivalu bo sicer sodelovalo štirinajst skladb, poleg sedmih, izbranih z razpisom, še sedem po izboru organizacijskega odbora festivala. Zmagovalno skladbo bo dal seštevek glasov občinstva na prireditvi, izbranih radijskih postaj, glasovalcev prek telefonov ter članov strokovne komisije. Lani je tako največ točk zbrala Nuša Derenda s skladbo Za stare čase in prejela veliko nagrado festivala. Komisija bo podeli- ni, nato pa pevki pošiljali posnetke. Del posnetkov pa je profesionalnih, nastali pa so med Nininim koncertom na Polzeli marca letos, ko je snemalna ekipa na čelu z Andrejem Pratnemerjem s kamero zabeležila njen nastop. Skladba Saj sva skupaj je ena Nininih najljubših na njenem aktualnem albumu Med vrsticami, na koncertih pa jo izvaja ob klavirju. Pesem je plod dolgoletnega sodelovanja s producentom in avtorjem Martinom Štibernikom, avtor besedila pa je Peter Novljan. Avtorski dvojec Štibernik/Novljan je sicer z Nino sodeloval že pri prvem albumu. Po 44 letih spet v Parku Hyde Britanska zasedba Rolling Stones bo 6. julija nastopila v Hyde Parku. To bo prvi nastop skupine v londonskem parku po njihovem legendarnem brezplačnem koncertu leta 1969, na katerem se je zbralo kar 250.000 ljudi. Stonesi so v Hyde Parku nastopili julija 1969, dva dni po smrti njihovega nekdanjega kitarista Briana Jonesa. Mick Jagger je bil na koncertu oblečen v belo obleko, Jonesu pa se je poklonil s tem, da je na odru prebral poezijo Percyja Byssheja Shelleyja. Za razliko od koncerta pred več kot 40 leti pa tokratni ne bo brezplačen. Cene vstopnic sicer še niso znane. Rolling Stones bodo v Hyde Parku nastopili le teden zatem, ko bodo zasedli glavni oder festivala Glaston-bury. Glasbeniki so že napovedali, da se bodo maja podali na severnoameriško turnejo. "»«t AS 11. aprila 2013 ^ Da jabolko težko pade daleč od drevesa, dokazuje Tomaž Hu-domalj, sin VTV-jeve urednice Tatjane Hudomalj. Lokalne medije je sicer zamenjal z nacionalnim. Šport in taborniki pa so mu bili od nekdaj blizu. Tokrat je na drugi strani mikrofona. Za »mamino oddajo« je dal izjavo kot tabornik - gotovo ima pri njih kakšno funkcijo, ko se je udeležil nove sadilne akcije v Sadnem gozdu. ^ Steblovnikova iz Šmartnega ob Paki - Tinca (pred leti lastnica Radia Bakla, sodelavka VTV--ja, ljubiteljica lepe pisane besede) in mož Jože (zavzet modelar, nekdanji mentor mladim raziskovalcem, samostojni podjetnik, direktor Gorenjeve Informatike in telekomunikacij) sta se lani »opremila« še z motorjem. Kaj je botrovalo temu, Čvek samo ugiba. Sta pa s tem nekatere kar presenetila, saj ju niso uvrščali med ljubitelje adrenalinskih pustolovščin. Jože Tinci: »No, sedaj ko so šli firbci mimo, pa lahko pogledava v »kuferang,« če je v njem še kakšen čisto najin zaklad.« ^ Združili so moči: fundacija Sadni gozd v podobi Robija Šipka ter Tadeja Operčkala in Hrana za zdravje in delovna mesta v podobi dr. Nataše Ko-pušar. Vsi trije so nudili tehnično in strokovno podporo petkovi akciji sajenja jagodičevja med jezeroma. Povezuje pa jih tudi usklajenost. Že navzven. Kar poglejte, črna bunda - črn dežnik, rdeča bun-da - rdeč dežnik, rumena bunda - rumen dežnik. Oboževana zaradi fotografije aretacije Meagan Simmons s Floride so policisti prijeli zaradi vožnje pod vplivom substanc. Sledila je aretacija, ob kateri so jo - kot je to običajno -fotografirali. Ko so nato fotografijo iz leta 2010 objavili na spletu, pa so se vrstili nepričakovani odzivi. Me-agan je dobila precej oboževalcev, nekateri med njimi so jo celo prosili za roko. Njena fotografija z aretacije je tako postala spletna senzacija. Ženitni oglas za 17 tisočakov Indijski milijonar Dinšah Vima-dalal se je po smrti žene odločil, da je čas, da si poišče novo partnerico. A ni šlo tako zlahka, kot si je predstavljal, zato je po neuspešnem iskanju sklenil, da bo objavil oglas. Za celostranski oglas v obliki članka je odštel 17 tisoč evrov, v njem pa je 69-letnik opisal samega sebe in navedel, kaj pričakuje od svoje priho- dnje partnerice. Dinšah si želi suho žensko, ki ni starejša od 40 let, govori angleško in ima vsaj osnovno izobrazbo, ne sme imeti otrok in ne sme biti vegetarijanka. Vimadalal je še pripisal, da za partnerico ni potrebno, da je premožna, ne želi pa, da bi bila ena izmed »kupa idiotk«, na katere je naletel, ko je srečo poskusil s spletnim iskanjem ljubezni. Od objave ženitnega oglasa se je milijonar srečal že z 20 potencialnimi kandidatkami, vendar mu nobena ni ustrezala. Milijoni za skodelico V Hongkongu so na dražbi prodali redko skodelico, ki so jo izdelali v času dinastije Čing. Za majhno umetnino, imenovano Dva lokvanja, je najvišji ponudnik odštel rekordnih 7,3 milijona evrov. Kupec je priznani trgovec s porcelanom William Chak. »Zelo je redka, zelo težko jo je dobiti, zato smo naredili vse, da ponudimo največ in zmagamo,« je povedal Chak in pojasnil, da je na skodelici podoba lokvanja. Skodelica, ki so jo izdela- li v času vladavine cesarja Kangšija med letoma 1662 in 1722, je edina tovrstna na svetu, ki je poslikana s podobo lokvanjev, hkrati pa ena prvih, ki so jo okrasili s takrat novo tehniko emajliranja. »Če želite izvedeti več, zakaj smo jo kupili, potem bi moral začeti naštevati podrobnosti o izdelavi, barvah ...« je še dodal. Tudi vodja kitajske organizacije za umetniške izdelke Nicolas Chow se je strinjal, da je kupljena skodelica nekaj posebnega. »Zadnja dva, trije kosi, ki so se pojavili, niso bili v najboljšem stanju. Ta je odlično ohranjena, kar je zelo nenavadno za ta tip skodelice,« je dejal Chow. V Indiji odkrili staro mesto Raziskovalci so v Indiji odkrili približno 2500 let staro mesto. Našli so dokaze, ki pričajo, da gre za starodavno mesto, ki je pokopano v Chhattisgarhu. Mesto vključuje ceste, vodne zbiralnike in kovance, ki se raztezajo 5 akrov vzdolž redko poseljene pokrajine zraven reke. Če so predvidevanja resnična, je to zelo velika najdba za Indijo - ena izmed bolj pomembnih najdb v obdobju zadnjih 50 let. »Trenutno smo odkrili štiri visoke griče, kjer smo našli glinene posode, zlatnike in glinaste figure,« je povedal arheolog J. R. Bhagat, in razložil, da lahko celotno kopanje traja od 5 do 10 let. Želi si postati sirena Nenavadnih želja sodobne mladine smo vajeni, a 22-letnik iz Velike Britanije vendarle preseneča. Eric Duchrame namreč zatrjuje, da si že devet let na vso moč želi postati sirena. Želja se mu je torej porodila pri trinajstih, ko je ustanovil svoje podjetje in pričel iz recikliranega materiala proizvajati repe siren. Njegove sanje tako postopoma postajajo resničnost, ko se s pridelanimi repi poda na večurno raziskovanje podmorskega sveta. »Gre za življenjski slog,« pravi Eric in doda- ja, da diha, je in spi kot sirena. »To pot sem si izbral,« pravi ponosno in še pove, da ima - ko si nadene rep, občutek, da vstopa v popolnoma nov svet, še posebej, ko se potopi na dno morja, kjer plava ure in ure. Z repi pa, seveda, tudi zasluži. Prodaja jih tudi velikim zvezdam (npr. Lady Gaga), ki jih uporabljajo na svojih koncertih. Slike so simbolične Lažje je Zdaj, ko je zagotovljen denar za nadaljevanje gradnje bloka 6, je za vodenje Teša veliko zanimanje. Nazaj domov Nekateri starejši že zapuščajo domove za starejše in se vračajo na svoje domove ali domove svojih otrok. Pa ne zato, ker bi jim bilo tam lepše, ker je tam ceneje. Tudi za otroke. Malo lažje Velenjska občina je v času največjega navala uvedla na mestni blagajni še eno plačilno okence. S tem so olajšali plačevanje položnic. A jih mnogi še vedno težko plačujejo. Naša stranka? Slovenija naj bi dobila novo stranko z imenom Solidarnost. Po tem, po solidarnosti, smo na srečo pri nas ob raznih nesrečah še vedno znani. Upajmo, da stranka takega vtisa ne bo spremenila. Nova enota V Šoštanju zadnji čas uporabljajo novo enoto za ovrednotenje lanske novembrske poplave. En vrtec. Vsak po svoje Mednarodni dan za spremembe si vsak razlaga po svoje. Nekateri bi radi spremembe tudi tako, da bi ostalo, kot je. Vsi so prihajali ... Velenje sta v kratkem času obiskala že dva za Šaleško dolino ključna ministra nove vlade. Stepi-šnik, ki podpira razvoj gospodarstva in s tem tudi čimprejšnjo gradnjo nove hitre ceste, ter Ži-dan, minister za kmetijstvo, ki varuje kmetijska zemljišča. Zaenkrat sta se še oba najbolj neposredno seznanila s traso Arja vas-Velenje. Drugih še na papirju ni več. Nečisto Zaradi akcij, kot je »čista lopata«, ostajajo tudi žlice mnogih nekdanjih delavcev vse bolj čiste. Največja Celjska mlekarna je postala največja v Sloveniji. Ljubljanska z delom Zgornje Savinjske doline je odtekla v Francijo. MED VAMI 19 Maraton z ovirami Med 44 izdelanimi raziskovalnimi nalogami 30 nagrajenih - Skulptura Bergmandeljc dr. Konradu Steblovniku Tatjana Podgoršek Velenje, 4. aprila - Programski svet gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline, ki deluje pod okriljem Šolskega centra Velenje, je pred tednom dni pripravil svečanost ob zaključku jubilejnega, 30. gibanja. Popestrili so jo člani Šaleškega študentskega okteta. V nagovoru zbranim v Domu kulture v Velenju je mag. Marjan Penšek, predsednik programskega sveta, med drugim dejal, da je glavna vrednost gibanja ta, »... da mla- dočakalo še veliko jubilejev, več raziskovalcev in da bo znanje tisto, ki bo postalo glavno gonilo razvoja ter ključni element kapitala. Penškovo mnenje je potrdil tudi župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. Rezultati gibanja po njegovem mnenju obetajo boljšo prihodnost. »To je življenjski maraton z ovirami. Prvo oviro so mladi raziskovalci z izdelavo naloge že preskočili, a so še vedno na začetku. Prepričan sem, da bodo uspešno premagali tudi ostale ovire na življenjski poti. »Rad prihajam v to doline,« je dejal njen predsednik dr. Mitja Slavinec. Pozval je mlade, naj čim bolje izkoristijo privilegij, ki ga imajo v okolju, kajti to ceni znanje in vanj veliko vlaga. Nagrajenih kar 30 nalog V jubilejnem gibanju so mladi izdelali 44 nalog, od tega je 27 osnovnošolskih, 17 pa so jih izdelali srednješolci. Ti prihajajo iz 5 šol Šolskega centra Velenje, učenci pa Avtorji in mentorji nagrajenih raziskovalnih nalog iz osnovnih šol. di raziskovalci poleg raziskovalne naloge pridobijo tudi metodološka znanja. Posebna pridobitev je preizkušnja lastnih meja in zmožnosti.« Izrazil je prepričanje, da bo gibanje okolje, ker je ustvarjalno. Veliko je dalo širši Sloveniji. Pri Zvezi za tehnično kulturo smo se pri mnogih stvareh zgledovali po gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške Zlato priznanje so prejele raziskovalne naloge: osnovne šole: Ali znamo varno uporabljati krožišča?, avtor: Andrej Kronovšek, mentorica Mojca A. Juras z Osnovne šole bratov Letonja Šmartno ob Paki; Hitrost gibanja mehurčkov v različnih kapljevinah, avtor: Luka Jevšenak, mentor: Dejan Zupanc z Osnovne šole Mihe Pintarja Toleda Velenje; Lončarstvo v Kokarjah, avtorica: Barbara Venek, mentorici: Branka Nareks, Karla Jeromel Rednak z Osnovne šole Nazarje; Prihodnost mladih?, avtorja: Tim Vučina, Žiga Volk, mentorica: Maja Ahtik Požegar z Osnovne šole Karla Destovnika Kajuha Šoštanj; srednješolska naloga; Pnevmatski simulator vožnje 2, avtorji: Aleksander Turnšek, Blaž Sitar, Samo Železnik, mentorji: Uroš Remenih, Vlado Seitl, Jernej Hudoklin iz Elektro in računalniške šole Šolskega centra Velenje. iz 11 osnovnih šol Šaleške in Zgornje Savinjske doline ter Osnovne šole Polzela. Pod naloge se je podpisalo 76 avtorjev, na poti do cilja jim je pomagalo 51 mentorjev in somentoijev. O kakovosti nalog zgovorno priča podatek, da so recenzenti kar 30 nalog nagradili z žlahtnim priznanjem. Katero - bronasto, srebrno ali zlato - so prejeli avtorji posameznih nalog, »... je bilo odvisno od upoštevanja navodil, sistematičnega pristopa, izbire raziskovane metode, načina razmišljanja ter povezovanja znanja v konkretne zaključke,« nam je med drugim dejala predsednica ene od ocenjevalnih komisij dr. Nives Vrbič Kugonič. Na 47. državno srečanje mladih raziskovalcev Slovenije se je Ponosen sem Programski svet gibanje je med prispelimi predlogi za podelitev pete skulpture Bergmandeljca - zaščitnika gibanja - soglasno izbral dr. Konrada Steblovnika iz Šmartnega ob Paki. Kipec je prejel za 15-letno uspešno in zavzeto delo v gibanju. S svojo strokovnostjo in kritičnostjo (pri čemer je posebno skrb namenjal tudi pravilni rabi slovenskega jezika, citiranju virov in videzu izdelkov) ter hkrati pozitivno naravnanostjo je neposredno vplival na rast gibanja, na delo z mladimi avtorji, njihovimi mentorji in recenzenti. »Počutim se, kot da sem nekaj posebnega. To je zame čast in ponosen sem nanj,« ni skrival zadovoljstva Steblovnik. Kot je še povedal, ima pri delu z mladimi lepe izkušnje. Kljub temu da je priznan strokovnjak, tudi z dolgoletnimi raziskovalnimi izkušnjami, se je z mladimi učil, rasel. »Treba jim je povedati, pri čem delajo morebiti napake, kaj morajo upoštevati pri delu in podobno. Tudi kritika, ne glede na to, da je raziskovalno delo trdo, je včasih potrebna.« Mladim, željnim znanja, novih izkušenj pa sporo- Peta skulptura Bergmandeljca za dr. Konrada Steblovnika ča: »Poslušajte mentorje, učite se na svojih napakah, poglobite se v temo, ki jo obdelujete. Delo odraslih raziskovalcev ni bistveno drugačno, kot je vaše. Le več znanja imajo in tudi vi ga boste imeli, če boste vztrajni in delavoljni.« uvrstilo 30 nalog, od tega 17 osnovnošolskih. Izziv in želja dati učencem nekaj več V 30 letih je mlade raziskovalce pri delu usmerjalo in jim pomagalo 1139 mentorjev. Med njimi tudi Mateja Tevž Srčič z Osnovne šole Nazarje. »V gibanje sem se kot mentorica vključila iz dveh razlogov: da dam učencem nekaj več, zame osebno pa je bil to na začetku izziv. Sedaj se vsako leto najdejo učenci, ki želijo pridobiti več znanja, in prav je, da jim osnovne šole to tudi omogočimo,« je povedala. Islam Mušic z Elektro in računalniške šole Šolskega centra Velenje že nekaj let sodeluje v gibanju kot uspešen mentor. Pridružil se mu je, ker je želel pomagati mladim. Ti imajo, pravi, ogromno inovativnih idej, jih znajo lepo predstaviti in jih tudi uresničiti. »Pri raziskovalnem delu z mladimi sem se morda našel še toliko bolj zato, ker lahko dijaki pri tem delajo stvari, ki jih pri pouku ne morejo ali pa ne najdejo predmeta, pri katerem bi lahko to počeli. Ne učijo se le oni, tudi sam Katarina Remic, Monika Praznik ter mentorici Mateja Tevž Srčič in Jožica Bezovnik so v letošnje gibanje »prispevale« nalogo: Prihranek časa pri pripravi hrane s kuhinjskim robotom. pridobivam uporabno znanje,« je še povedal Islam Mušic. Želeli sta preizkusiti nekaj novega V gibanju je doslej sodelovalo 2217 mladih raziskovalcev, izdelali pa so 1116 raziskovanih nalog. Katarina Remic in Monika Praznik iz nazarske osnovne šole sta se gibanju pridružili v tem šolskem letu prvič. »Želeli sva preizkusiti nekaj novega. Želeli sva tisto, kar radi počneva, vnesti tudi v raziskovalno nalogo. Ker radi kuhava, sva raziskovali, kakšen je prihranek časa pri pripravi hrane s kuhinjskim robotom,« sta pojasnili razloge za izdelavo raziskovalne naloge. Na trenutke je bilo kar naporno, sta še priznali, a sta se volja in trud obrestovala. Predvsem pa je pomoč mentorice naredila svoje. Znanje bosta še nadgradili, sta obljubili Monika in Katarina. ■ Lokalc na pametnih telefonih Uporabniki nove spletne aplikacije, ki je inovativen in edinstven primer v Sloveniji, bodo natančno obveščeni, kdaj bodo pripeljali avtobusi na postajališče, preverili pa bodo lahko tudi, če je za izposojo na voljo kakšno kolo Novo pridobitev so na novinarski konferenci predstavili Marko Govek iz Službe za razvojne projekte in gospodarstvo, Anton Brodnik, vodja Urada za komunalne dejavnosti, ž upan Bojan Kontič, komercialni direktor podjetja izletnik Celje Boštjan Čokl in Zoran Zager, direktor podjetja APS. Kaj morajo storiti uporabniki? Uporabniki, ki želijo uporabljati aplikacijo Lokalc GUTS, morajo imeti pametni telefon z operacijskim sistemom android. Obiskati morajo »google play« trgovino, tam odtipkati besedo 'lokalc', nato pa jih bo spletna stran vodila do podatkov o aplikaciji in do namestitve. Za samo uporabo aplikacije bo moral imeti uporabnik vključen še prenos podatkov na svojem telefonu. Mira Zakošek Mestna občina Velenje že od septembra leta 2008 financira in spodbuja uporabo mestnega potniškega prometa. Uvedli so ga zato, da bi razbremenili promet v mestu in tako zmanjšali škodljive vplive na okolje, občanom pa omogočili varno, udobno in okolju prijazno mobilnost. Župan Bojan Kontič pravi, da uporabo Lokalca skrbno spremljajo in analizirajo. Ugotavljajo, da ga uporabljajo številni šolarji, študentje in upokojenci, manj pa delovno aktivno prebivalstvo. Ti se za uporabo ne odločajo predvsem zato, ker ne vedo točno, kdaj ta pripelje na posamezno postajališče. Takšni izgovori bodo v bodoče preteklost. V Mestni občini Velenje so namreč razvili aplikacijo za pametne telefone; ta bo točno napovedovala čas prihodov avtobusov na posamezna postajališča (30 sekund natančno). Uporabnikom pa bo omogočila tudi, da si bodo nastavili alarm, ki jih bo opomnil, kdaj morajo na postajališče. Aplikacija pa bo omogočala tudi preverbo razpoložljivosti koles na petih postajah sistema BICY. Gre za prvi tovrstni sistem pri nas. »To ni nič neobičajnega za Velenje, kjer skušamo biti inovativni, se približati občankam in občanom, tako da potem tudi storitev, ki jo pripravimo za njih in seveda tudi zase, sprejmejo in potem tudi uporabljajo. Tale nadgradnja sistema brezplačnega mestnega potniškega prometa z uporabo androidne tehnologije omogoča, da bodo predvsem tisti, ki te telefone uporabljajo, to so mlajši uporabniki, v vsakem trenutku ugotovili, kje je avtobus oziroma kdaj pripelje na postajališče,« pravi župan Kontič. Mestna občina je s pametnimi telefoni opremila vse avtobuse, koncesionarja Izletnik Celje in APS pa sta to z navdušenjem sprejela in bosta tudi poplačala strošek prenosa podatkov na pametne telefone. ■ Aplikacija je sofinancirana Aplikacija je nastala v okviru projekta GUTS, ki je sofinanciran iz programa Srednja Evropa. Cilj projekta je promovirati zelena mesta v srednji Evropi, ki uvajajo inovativne rešitve javnega transporta ter optimizirati javni mestni prevoz z ekonomskega in okolj-skega vidika. Z lokalcem že 195.000 prevozov Za lokalca namenja Mestna občina Velenje skupaj s partnerji letno 352.200 evrov. V obdobju september 2012-februar 2013, odkar je sklenjena nova koncesijska pogodba, je bilo na mesec prevoženih povprečno 25.530 kilometrov. NASI KRAJI IN LJUDJE "»«t AS 11. aprila 2013 Kontroliraj svoj krvni tlak Svetovni dan zdravja praznujemo od leta 1948 dalje. Letošnji je posvečen krvnemu tlaku (KT). Srč-nožilne bolezni (SŽB) so v Evropi razlog za 41 % smrti. Arterijska hipertenzija (AH) poveča tveganje za srčni infarkt, možgansko kap ali odpoved ledvic in letno na svetu povzroči smrt pri devetih milijonih ljudi. Bolezen prva leta poteka brez simptomov, zato je pogosto nepre-poznana. O AH govorimo, kadar je KT visok 140/90 mmHg ali več. Bolnikom s sladkorno boleznijo ali prebolelim srčnim infarktom oz. možgansko kapjo pa svetujemo KT pod 130/85 mmHg. Danes ima vsak tretji zemljan AH, pogostost pa narašča s starostjo. Pri 95 % bolnikov vzroka za AH ne poznamo in govorimo o primarni AH. V ostalih 5 % je vzrok v obolenju ledvic, žlez z notranjim izločanjem, srčnožilnih in sistemskih boleznih ter boleznih živčevja. KT preko 160/95 mm Hg poveča tveganje za srčnožilni dogodek za 5- do 30-krat. Bolniki z visokim KT 7-krat pogosteje utrpijo možgansko kap, 6-krat pogosteje zbolijo zaradi srčne odpovedi, 4-krat pogosteje dobijo srčni infarkt in 2-krat pogosteje razvijejo hude pretočne motnje na okončinah kot posamezniki z normalnim KT. Nekontrolirana AH lahko povzro- či tudi slepoto, motnje srčnega ritma ali srčno popuščanje. Bolezen lahko preprečimo in zdravimo. V številnih razvitih državah so uspeli s preventivo in zdravljenjem AH ter odpravljanjem srčnožilnih dejavnikov tveganja zmanjšati smrtnost zaradi SŽB. Tveganje za razvoj AH lahko zmanjšamo z zmanjšanjem vnosa soli, uživanjem uravnotežene diete, zmanjšanjem uživanja alkohola, redno telesno aktivnostjo, ustrezno telesno težo in nekajenjem. starostniku tako zmanjša verjetnost možganske kapi za 36 % in srčnega infarkta za 27 %. Cilj Svetovnega dneva zdravja 2013 je dobro kontrolirana AH in zmanjšanje pogostosti srčnega infarkta in možganske kapi. Rešitev je v zgodnjem odkrivanju in takojšnjem ukrepanju. Za mnoge ljudi je dovolj že sprememba življenjskega sloga z ustrezno redno telesno aktivnostjo, uravnoteženo dieto, ustrezno telesno težo, omejitvijo vnosa alkohola na 1 enoto dnevno, nekajenjem, ustreznim nadzorom krvnih maščob in krvnega sladkorja. Svetujejo vsakodnevno Zelo pomembno je zdraviti tudi blago povišan KT, ko spodnji tlak niha med 90-100 mm Hg. Zmanjšanje KT za 6 mm Hg zmanjša verjetnost možganske kapi za 35-40 % ter srčnega infarkta za 15 %. Med mlajšimi in srednje starimi ljudmi je pomembnejši diastolični KT, v starosti pa je sistolični KT pomembnejši dejavnik tveganja. Zdravljenje pri aerobno telesno aktivnost v trajanju 30 minut, v okviru mej priporočene frekvence srčnega utripa. Zmanjševanje vnosa soli je pri zdravljenju ključnega pomena. Vnos soli je eden glavnih razlogov za nastanek neinfekcijskih bolezni in še posebej SŽB. Zmanjšanje vnosa na polovico (na 5 g dnevno) kar za 24 % zmanjša pogostost mož- Veterinar svetuje Tudi vrtni strupi ubijajo Letos nekoliko poznejša pomlad končno kliče k spomladanskim vrtnim opravilom. Pri tem bi opozoril na nevarnost zastrupitve vaših štirinožnih prijateljev s strupi, ki jih na vrtu, sadovnjaku, polju ali vinogradu uporabljamo za zatiranje različnih škodljivcev. Za pse in muce so zelo nevarni nekateri preparati za zatiranje polžev, ki lahko povzročajo hude nevrološke znake, mišične krče, paralizo in pogin. Zelo nevarna je tudi zastrupitev s strupom za zatiranje miši in podgan, ki povzroča notranje krvavitve. Te so, če niso pravočasno odkrite, lahko tudi usodne. Prav tako so lahko ob zaužitju toksični za živali še številni drugi pesticidi, zato je prav, da smo z njihovo rabo previdni. Z doslednim upoštevanjem navodil in tako, da preprečimo dostop živali do mest, kjer je bil strup uporabljen, lahko preprečimo njihovo zastrupitev. Če do zaužitja strupa kljub vsemu pride, moramo psa ali muco nemudoma odpeljati k veterinarju, ki bo glede na vrsto strupa primerno ukrepal. Pomoč veterinarja moramo čim hitreje poiskati tudi, če opazimo znake, kot so močno slinjenje, bruhanje, drgetanje mišic, iLearn projekt Na CVIU Velenje že drugo šolsko leto izvajamo iLearn projekt, v katerem sodelujemo z različnimi državami znotraj Evropske unije in zunaj nje. Projekt je sofinancirala Evropske komisije v okviru programa vseživljenjskega učenja. Cilj projekta je spodbujanje socialnega vključevanja, vseživljenjskega učenja ter prostovoljnega dela. Znotraj projekta smo v Sloveniji izdelali spletno stran (www.iLearn-project. eu), ki je v prvi vrsti namenjena organizacijam in ustanovam, v katere so vključene osebe s posebnimi potrebami, prostovoljcem, interesnim skupinam in staršem oseb s posebnimi potrebami pa tudi vsem, ki jih tovrstno področje zanima. Stran je zaradi tega dostopna vsem, ki se želijo seznaniti z značilnostmi oseb s posebnimi potrebami, obenem pa na njej najdete koristne informacije, priročnik, različne video materiale in druge vrste gradiv. V mesecu januarju smo v okviru projekta na CVIU Velenje skupaj s ŠCV izpeljali projektni teden z naslovom »Ali je drugačnost res tako drugačna?«, v katerem so se prostovoljci prvič srečali z osebami s posebnimi potrebami. V projektnem tednu so se tako izpeljale delavnice, v katerih so bile predstavljene osnovne značilnosti oseb s posebnimi potrebami in kako poteka delo z njimi, kot del tega tedna pa sta bili izpeljani tudi delavnici Medkulturno povezovanje in Festival prostovoljstva. Ob koncu tedna so bili vsi mnenja, da je tovrstnih povezovanj premalo in da bi se lahko podobni dogodki odvijali večkrat, saj se na ta način osebe s posebnimi potrebami vključujejo v širše družbeno okolje, obenem pa se tudi družba spoznava s skupino, ki je pogosto odrinjena na rob zaradi svoje drugačnosti. ■ Petra Gostečnik zdravnik svetuje ganske kapi in za 18 % pogostost koronarne bolezni. Pogosto pa ne bo šlo brez zdravil. Na voljo imamo številna zdravila z različnim načinom delovanja. Bolnik bo zdravila jemal redno, ob tem pa si bo kontroliral tudi KT in telesno težo. Sestavni del zdravljenja je tudi sproščanje. Z vajami relaksacije dosežemo manjši padec krvnega tlaka, močno pa izboljšamo splošno počutje ter zmanjšamo vplive različnih stresov. Uspešnost zdravljenja AH je v veliki meri odvisna od nas samih, poznavanja bolezni in njenih pasti ter dobrega sodelovanja z osebnim zdravnikom. Zavedati se moramo, da na bolezen in njene posledice lahko vplivamo sami. Potrebujemo le veliko dobre volje, vztrajnosti in kanček samospoštovanja. ■ Janez Poles Pomlad in vrtne nevarnosti za naše štirinožne prijatelje nekoordinirana hoja, zaspanost in neodzivnost. Osnovno pravilo po zaužitju strupa je, da čim prej preprečimo prehod strupa iz črevesja v kri. To pa je seveda najuspešneje ob takojšnjem posredovanju s sprožitvijo bruhanja, izpiranjem želodca in uporabo aktivnega oglja. S tem so posledice zastrupitve manjše in zdravljenje uspešnejše, saj za večino strupov ustreznega protistrupa nimamo. Pri zastrupitvah se zatorej držimo pravila, da je "Preventiva veliko boljša kot kurativa". Če pa do zastrupitve že pride, potem bo o uspešnosti zdravljenja vašega ljubljenca odločal tudi čas. ■ Marko Pipan, dr. vet. med. Dipl. ACVECC Spletna stran ni ugasnila Ko seje rodil, svetovnega spleta še nismo poznali; ko je postal polnoleten, je že imel svojo domačo stran - www.blatnik.net; trinajst let kasneje je odšel za vedno. Toda leto dni po njegovem odhodu je spletna stran še odprta - bilo bi škoda, da svojih razmišljanj, fotografskih zapisov, izkušenj ne bi naprej delil z drugimi. Tako bo na nevidnih valovih še dolgo obstajala njegova misel, slika in beseda. V prvem od svojih razmišljanj, kijih je poimenoval za teorije in jih začel objavljati na svoji spletni strani, seje komaj osemnajstletni Oki že spraševal o smislu življenja in ugotovil, da je vsak posameznik na tej Zemlji Nič -ko umre, se to na števcu življenj sploh ne opazi. V naslednjih trinajstih letih, ki mu jih je usoda še namenila, je zapisal kakšne tri ducate teorij, in pošteno priznal, da o nekaterih zadevah zdaj misli drugače, kot prej »ko sem bil še mlajši« (!). Pisal je o vsem: ekologiji, fiziki, ekonomiji, vesolju, bogu, živalih, sreči, denarju ... Materialnih dobrin mu v življenju ni manjkalo, a se je zavedal, da sreča ni (samo) v tem, da poseduješ, temveč da so največkrat pomembnejše »tiste najbolj drobne in neopazne stvari in dogodki, ki jih prezremo v toku hitrega tempa življenja, ki ga narekuje«. Ko je izgubil prvo službo, je zapisal teorijo o socialnem kapitalizmu, ko seje zgodil 11. september, je pisal o terorizmu. Kot da bi čutil, da se mu čas na »prečudoviti Zemlji« izteka, je pred štirimi leti pisal o pomenu igre za človeka in svetoval, da nam bo lažje, če bomo življenje jemali kot igro. Tega pravila seje na nek način držal tudi sam. Na zunaj je sicer živel življenje, podobno večini njegovim sovrstnikom: vrtec, šola, študij, služba, doktorat, družina, toda v svoji glavi je hotel več kot samo dobro službo in udobno življenje. Hotel je razumeti, hotel je odgovore na mnoga vprašanja, hotel je drugim pomagati razumevati, hotel je svet spreminjati, ga narediti prijaznega ljudem in živalim. Navdušen je bil nad letalstvom in letali, če se je le dalo, se je pognal v nebo, ne stran od težav, ampak bliže rešitvam. Na nebesu misli same plavajo, nekako zbrane in čiste so, pljuča pa polna svobode. Hotel je loviti življenje, lepe trenutke - s čutili, z letalom, z radijsko postajo, s fotografskim aparatom. Mož z doktoratom iz strojništva v žepu je prostodušno zapisal, da še vedno rad igra videoigrice. Na videz čisto enostavne stvari, mimo katerih gremo običajni smrtniki brez razmišljanja, z zamahom roke, so v njem že sprožile številna vprašanja, ugibanja, razmišljanja in odgovore. Je vedel, da ima malo časa spoznati čim več, odgovoriti na vsa vprašanja, povezana s človekovim bivanjem na zemlji...? Se ima sploh smisel vprašati, kaj bi bilo, če bi ubežal bolezni? Najbrž ne. Kot znanstvenik še ni imel časa, da se razvije, kot teoretik še zdaleč ni povedal vsega, kot letalec še ni prejadral vsega neba, kot fotograf je mnoge posnetke prepustil naravi, kot sin še ni utegnil vrniti vsega, kot možje ostal dolžan za pol življenja ljubezni... Preden je odšel, je dočakal novo obliko svojega ugašajočega življenja, hčerko, ki se ga bo spominjala skozi spomine drugih - kot je zapisal slovenski pisatelj: »Mrtvi smo vedno samo del življenja tistih, ki so nas poznali. Nič drugega. Neoprijemljivi smo. Vse in hkrati nič . Nimam več obraza, ampak še samo spomin na obraz. Fotografije, na katerih je moja podoba, so samo sled, lupina, kateri je odtekla vsebina. Formula sem. Skupek lastnosti, za katere so mislili, da sem jaz (...) Vsakdo je imel drugačno predstavo o meni. V vsakem spominu sem drugačen.« ■ v. UTRIP Pozabljene Marionete navdušile V produkciji Šolskega centra Velenje je že tretjič izzvenela rock opera Pozabljene marionete. Na Šolskem centru namreč že šesto leto deluje Plesno-glasbeno gledališče. Mentorji Maša Kolšek, Katja Ranzinger Čater, Ksenija Lidija Veniger, Bojana Urbanc, Sebastjan Kukovec, Peter Rezman in vodja projekta ravnateljica Šole za storitvene dejavnosti Mateja Klemenčič pravijo, da imajo tovrstne aktivnosti čarobno moč pri razvoju mladostnikov. Pa ne le na njih. Prenesli so jo tudi na navdušene obiskovalce v dvorani. Skoraj vsi imamo radi praznovanja, zato se tudi na OŠ Gustava Šiliha letos veselimo 50. rojstnega dneva naše šole. Ob takem jubileju se seveda spodobi družiti s slavljen-ko - Gustavko, zato smo soboto, 6. aprila 2013, preživeli v šoli. Pridružili so se nam mnogi, ki jih na našo šolo vežejo spomini ali pa z nami še vedno tkejo različne vezi. Praznovali smo ustvarjalno, raznolike delavnice pa so nas družile po interesih. S svojo prisotnostjo ali pomočjo pri izvedbi so jih obogatili tudi zunanji gostje, ki so se prijazno odzvali našemu vabilu. Sklepni del projektnega dne se je odvil v šolski telovadnici. Pridružilo se nam je tudi nekaj staršev, vsi pa smo bili navdušeni nad pevsko--plesno-glasbenimi točkami, ki so jih duhovito povezovali voditelja ter naša maskota Gusti. Gostje in mentorji smo se nato zbrali v zbornici šole ter povzeli svoje vtise in občutke preživetega dne, nekateri pa so spregovorili o svojih spominih na našo šolo. Ta naj bi bila svoj čas moškega spola, saj se je govorilo, da hodiš na Šiliha, v zadnjih letih pa je postala ženska - Gustavka. Prav tako zanimivo je bilo slišati tenkočutne pripovedi o tremi in vznemirjenju ob obisku šolske zgradbe po mnogih letih, saj so ta občutek omenjali skoraj vsi gostje - nekdanji ali učenci ali učitelji naše šole, prav vsak izmed njih pa je izrazil veselje in zahvalo za druženje na projektnem dnevu. Skupno kosilo je bila priložnost za nadaljevanje klepeta, saj zgodb in spominov petdesetih let nikoli ne zmanjka. Ob prazničnem dogodku ter druženju slavljencev s povabljenimi seveda ne sme manjkati najpomembnejše -voščilo. Našemu drugemu domu zato želiva: Vse najboljše za pol stoletja! Blanka Lesjak in Metka Fendre, Velenjski Romi ob »svojem« dnevu Velenje, 8. aprila - V ponedeljek so svetovni dan Romov simbolično obeležili tudi velenjski Romi, ki se združujejo v društvo Romano Vozo. Letos je bila njihova prireditev, ki je potekala pod geslom »So.bivamo, med-kulturami« skromnejša, kot prejšnja leta, saj pravijo, da je kriza zarezala tudi v njihovo delo. Na razpisih so dobili občutno manj denarja, kot prejšnja leta, vseeno pa upajo, da bodo tudi letos nadaljevali. Vsaj z založniško dejavnostjo in izdali kakšno knjigo, izvedli pa bodo tudi jezikovno delavnico. Predsednik društva Slobodan Nezirovič nam je v ponedeljek popoldne v velenjskem Mladinskem centru, kjer so pripravili dogodek, povedal: »Nismo želeli, da gre naš dan mimo, zato bomo to popoldne predstavili romski jezik in kulturo, romsko poezijo in ples naše folklorne skupine. Poleg tega si bomo ogledali film o slovenskih Romih in njihovem življenju.« tako so, skromno in v krogu nekaj članov društva, obeležili svoj dan. bš Biseri maturantskega plesa Imamo zmagovalce! Čez teden dni v Vili Bianca razglasitev Biserov maturantskega plesa 2013 V torek smo v škatlo, v kateri hranimo vse kupončke, ki ste nam jih se v štirih krogih glasovanja za Bisere maturantskega plesa 2013, zložili še zadnje. Prej smo jih seveda prešteli in zadovoljno ugotovili, da je bil vaš odziv več kot lep. Tedensko smo prejeli po več kot 100 kupončkov za vaše favorite. Seveda mi že vemo, kdo je zbral največ glasov, a vam tega še ne bomo izdali. Boj je bil čisto do konca napet med fanti, kjer je razlika med zmagovalcem in njegovim prvim tekmecem majhna, dekle, ki je vodilo že prejšnji teden, pa je svoj položaj ta teden še utrdilo. In s tem zmagalo. Poleg zmagovalcev po vašem izboru bomo na zaključni prireditvi, ki jo pripravljamo v četrtek, 18. aprila, v dvorani vile Bianca, razglasili tudi bisere po izboru modnih kreatork Petre Meh in Jelene Stevančevič. Tudi njihova odločitev bo znana šele v Vili Bianci, kamor zato vabimo tako vse finaliste kot njihove družinske člane in prijatelje. Za pester kulturni program bodo poskrbeli ustvarjalni dijaki Šolskega centra Velenje, finalisti pa bodo zagotovo veseli, ker bomo organizatorji poskrbeli tudi za lepe nagrade. Zaključna prireditev, ki se bo začela ob 18. uri, bo odprta za vse, zato vabljeni, da se nam na njej pridružite tudi vi. »Pozdrav pomladi 2013« se nadaljuje Velenje, 13. aprila - V soboto in nedeljo bo pomladi v pozdrav v velenjski glasbeni šoli zapelo 21 odraslih pevskih zborov, malih vokalnih skupin in oktetov iz Šaleške doline. Morda bodo odrasli pevci bolj uspešni pri »klicanju« pomladi kot njihovi mlajši kolegi, ki so območno revijo otroških in mladinskih skupin izvedli že sredi marca. Na velenjski območni izpostavi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti so se odločili, da tudi letos koncert razdelijo na dva dela, saj število sodelujočih ne upada, kar je razveseljivo. Oba večera se bosta koncerta začela ob 19. uri, strokovni spremljevalec, ki bo izbral pevske sestave za regijsko srečanje, pa bo Marko Vatovec. bš M ŠALEŠKI ŠTUDENTSKI KLUB www.ssk-klub.si Tradicionalen vikend Zgodovina Šaleškega študentskega kluba sega v leto 1952 in Akademski ples je eden prvih projektov kluba. Letos je organiziran že več kot 50. zapored in vsekakor zanimanja za svečano prireditev ne primanjkuje, temveč iz leta v leto narašča. V soboto, 13. aprila, bo ob 20. uri v restavraciji Jezero več kot dvesto obiskovalcev, ki bodo ob programu in večerji zaplesali dolgo v noč s skupino Farty Animals. Namen dogodka je druženje vseh generacij študentov in sprejem brucev v akademsko druščino. Poleg vsakoletne gala prireditve, vas tudi v mesecu aprilu vabimo na družabne večere v eMCe plac, kjer bo danes ob 21. uri na sporedu dokumentarni film Sama Dunna, ki govori o koreninah metala. Ogled filma je namreč dobra popotnica za petek, 12. aprila, ko bo prav tako ob 21. uri metal koncert. V eMCe plac prihajata Paragoria in Gonoba. Slednji so letos izdali demo album Endless Cycles, ki ga bodo tokrat predstavili tudi velenjski publiki. Prejšnji konec tedna smo v petek, 5. aprila, preživljali večer ob glasbi legendarne skupine Guns n' roses. Hard rockerji, ki so bili glavni na sceni v poznih 80. in zgodnjih 90. letih, so pritegnili pozornost tudi mlajših generacij, ki so se udeležili Guns n' roses večera v eMCe placu. Dan kasneje, 6. aprila, pa smo za vse ljubitelje reggae glasbe priredili dogodek Raggae taking over. Za nami je glasbeno obarvan vikend, kateremu pa sledijo plesni ritmi. Vas kaj srbijo pete? zf 50 let OŠ Gustava Šiliha Velenje Vabilo Prijazno vabljeni vsi nekdanji učenci, učitelji in vsi, ki čutite pripadnost naši šoli v petek, 19. 4 ob 18. uri v Dom kulture Velenje. Kolektiv OŠ Gustava Šiliha Velenje in ravnateljica Ulj ana Lihteneker rkontakrj IZOBRAŽEVALNI CENTER JEZIKOVNI TEČAJI INŠTRUKCIJE Več informacij 041 679 348 Igor Centrih s.p., Stanetova 2 a, 3320 Velenje CITY CENTER, VSE NAJBOLJŠE "»«t AS 11. aprila 2013 «K Otroški park džungla Kulinarična raznolikost Desetak Otroški park Džungla kot del najboljše ponudbe Citycentra Celje je s svojo adrenalinsko in moderno zasnovo kraj, kjer se zbirajo naši najmlajši. Na skoraj 300 m2 igralnih površin so številni tobogani, plezala, labirint in skrivnostno drevo z živalmi, ki kar vabijo, da jih obiščete. Vaši otroci lahko v njem praznujejo rojstni dan, kjer pod vodstvom izkušenih animatork preživijo prijetne in nagajive urice. Pokličite nas na telefonsko številko 03 425 12 54 ali se oglasite na naši info točki, da se dogovorimo o podrobnostih. Otrokom so na voljo posebej njim prilagojene otroške sanitarije, ki so novost v našem nakupovalnem centru. Sodobni ambienti in vrhunska kulina-rika sta glavna razloga, da nas obiščete v naših gostinskih lokalih. Speciali-tete mednarodne kuhinje, zbrane na enem mestu, vabijo, da jih preizkusite. Za ljubitelje sladkih razvad imamo na voljo vrsto lokalov, kjer se boste lahko razvajali z izborom dobrot. Morda se vam zahoče le kakšne kave in sproščujočega pogovora s svojimi najbližjimi, v lokalih in barih vam omogočamo prijetno sprostitev. Vabijo vas Restavracija Interspar, Oštarija, Pomaranča, Rustika, Špica Pizza, Čo-koladnica Dobnik, Bar Guarana, Coffe Republic, Gala Cafe in Santana. I!1H!M!IIJ CoffeeRepublc KOPITARNA® arterija ^p --------- obuje tudi vas I I I C E I I I I LR'MRNS ******** CALZEDONIA COmma» 'EN©RC3IE anffi »Qfluy*^ O Samsoni« ■ transport Kolikokrat se vam je že zgodilo, da preprosto niste vedeli, kaj nekomu podariti ob posebni priložnosti? Kaj izbrati, ko preprosto zmanjka časa in idej za izbiro primernega darila? Vaše priljubljene darilne bone je sedaj zamenjal zares magičen bon, ki zmore še več: Desetak v vrednosti 10 EUR lahko unovčite v našem nakupovalnem središču v vseh prodajalnah, gostinskih in storitvenih lokalih. Tako je Desetak zmeraj pravo darilo in zagotovo bo vsakomur pričaral nasmeh na obraz. Oglasite se pri info točki Citycentra, kjer vam jih bomo izročili v darilni embalaži, pripravljene, da razveselijo vaše najbližje. Dormeo'" I na«1'" I fUUa, eEOX diha * i B Bershka čtam i n ti m i ss i m i Jones LISCA MURA oKaidi Optika^ciaim CITY CENTER, VSE NAJBOLJŠE 23 MEGAMARKET 1 P Megamarket Interspar GOSTINSTVO 4 P Čokoladnica Dobnik 52 P Bar Guarana |19 II N ||coffe Republic 40 P Gala Cafe 2 N Oštarija 4 N Pomaranča 1 N Restavracija Interspar 3 N Rustika 28 P Santana 60 P Špica Pizza VSE ZA DOM 59 P Dormeo 1 33 II P Salon Creatina ČEVLJI - USNJE 11 P Bata 7 N Geox 18 II N Humanic 38 P Kopitarna 58 P La Mans 37 P Mass 8 P Samsonite 31 P Transport DROGERIIE - PARFUMERIIE 29 P DM - Drogerie Markt 7 N L'Occitane 10 N Limoni 18 P Manikira 14/20 P/N Müller MODA IN SPORT 7 Camicie N I And by Andraž Baby center N Bershka Calzedonia Comma N Energie/Desigual N Etam P/N H&M Hervis N Iana Intimissimi N ||ones Levi's N Lisca Modiana Mura Okaidi Optika Clarus Orsay OVS N I Prenavljamo za vas Promod s.Oliver s.Oliver Junior N Salsa N Smash Socks Sportina N Stradivarius Street One Tally Weijl N Tom Tailor Tomas sport 2 Zara ELEKTRONIKA - HIFI - FOTO DO|ILNICA PREVI|ALNICA [jl] GARDEROBA IZPOSOJA 3? OTROŠKIH VOZIČKOV BREZPLAČNA ELEKTRO NAPAJALNA POSTAJA ^gl AVTOBUSNA POSTAJA OTROŠKI PARK DŽUNGLA PAPIRNICA - KNJIGARNA 51 P ART AC Ljubljana 43 46 49 22 P Big Bang P Comshop P Od A-Ž N Simobil N Telekom Slovenije ZLATARNA - URARNA Kleo Sten Time Swarovski Zlatarstvo Kragolnik 30 p Leonardo 57 p Mladinska knjiga OSTALE PRODAJALNE 50 p Accessorize 23 N Biotopic 41 P Direndaj 25 P Gardenia 62 P Loterija Slovenije 39 P Nold 3 P Pek Matjaž 2 P Trafika Interspar 12 N Zootic STORITVE 13 P Banka Celje 17 P Eventim 35 P Frizerstvo Dok 45 P Izdelava ključev 44 P Kemična čistilnica 5 N Otroški park Džungla 8 N Turistična agencija Sonček Rogaška Slatina HR Laško Zidani most Nakupovalno središče CITYCENTER CELJE Mariborska cesta 100, 3000 Celje, Slovenija Kontakti: INFO Telefon: +386 3 425 12 50 Faks: +386 3 490 12 60 E-naslov: info@city-center.si Splet: www.city-center.si Delovni čas: Od ponedeljka do petka: od 9. do 21. ure Sobota: od 8. do 21. ure Nedelja: od 9. do 15. ure orsoy QWQ promod cQ^tg, S.OCüM M,lift smash! SOCKS 3PCR[\m »kiVM w v ^ junior [nogmicc] J ..... Street One TAftftV WEiJl BIG DRnG comshop »OD ot-!Ž« Kleö STEN © TIME' IwsKi Leonardo M ©Mladinska knjiga IßJOTERUA SLOVENIJE nold 200TIG O banka celje Gventim m -h- SWAROVSKI BI OTOPI C it narave za zdravje CittEiMEinropunu IIUCIL \/ SONČEK www.city-center.si 61 16 42 15 10 22 6 27 16 21 15 25 9 23 21 19 12 5 11 47 28 55 20 24 26 24/29 36 13 56 6 34 17 9 N 14 26 53 27 '"'«t AS 11. aprila 2013 Štejejo le zadetki V dokaj dinamični tekmi Rudar z 11 prvenstvenim golom Mateja Eterovica premagal Gorico in jo zamenjal na šestem mestu - V soboto v Velenju Mura Ljubitelji prvoligaškega nogometa si bodo vsaj za nekaj dni zapomnili 27. prvenstveni krog po več zanimivostih. Na petih obračunih so vse točke pobrala kar tri gostujoča moštva. Nogometaši Triglava so na svojem igrišču kljub vodstvu z 1 : 0 po prvem polčasu izgubili z Olimpijo visoko, z 1 : 4. Po četrtem zaporednem porazu je domači trener Siniša Brkič pomahal domačim navijačem v slovo, saj je s te dolžnosti odstopil. Vodilni Maribor si je nove tri točke v Kidričevem proti predzadnjemu Aluminiju zagotovil šele v zadnji akciji, tako rekoč v zadnji sekundi, in zmagal z 2 : 1. Celjani so z 1 : 0 premagali Koper na njegovi Bonifiki. Po mnenju domačih srečno, saj naj bi jih večkrat oškodoval sodnik, med drugim tudi za najstrožjo kazen. Manj sreče so imeli Novogoričani v Velenju, kjer so z golom Mateja Eteroviča na začetku drugega polčasa izgubili z 0 : 1. Če bi štele priložnosti, so si zaslužili vsaj točko. S tem porazom so izgubili tudi šesto mesto. Na njem jih je zamenjal prav Rudar. Med razočaranci tega kroga so bili gotovo tudi nogometaši Domžal, ki so na svojem igrišču z zadnjo Muro igrali le 1 : 1. Novogoričani so gotovo prišli v Velenje odločeni, da ob jezeru v tej tekmovalni sezoni vendarle premagajo gostitelje. Jeseni so odšli domov s točko, a so jim rudarji na njihovem igrišču v drugi jesenki tekmi vzeli vse tri (zmagali so s 4 : 0). V sobotnem 27. krogu sta bila tekmeca enakovredna. Po priložnostih bi si gostje zaslužili ugodnejši izid. Zlasti so bili za domača vrata nevarni trenutno peti strelec lige Dejan Žigon, Nejc Praprotnik in Saša Aleksander Živec. Slednji se je sredi prvega celo znašel sam pred vratarjem Matjažem Rozmanom, ki pa je pravočasno zapustil vrata in mu s tem preprečil natančen strel proti svoji mreži. Potem ko so se domači otresli začetnega nekajminutnega naleta gostov, so si tudi sami začeli priigravati pri- REKLI SD ... Miran Srebrnič, trener gostov: »Igrali smo zelo dobro. Pred tekmo nismo pričakovali, da si bomo ustvarili toliko priložnosti. Žal danes nismo imeli sreče.« Jernej Javornik, domači tre- ložnosti za zadetek. Najživahnejši je bil branilec Aleš Jeseničnik, ki je gotovo največ pretekel na tekmi in z natančnimi podajami in tudi neposrednimi streli ogrožal vrata gostov. Bil je tudi najbolj zaslužen za edini zadetek na tekmi. V 51. minuti je z levega boka kot na krožniku podal žogo v gostujoči kazenski prostor, v bližino druge vranice, kjer jo je s sijajnim udarcem z glavo 'pospravil' v mrežo Mate Eterovic. Dobrih deset minut pred koncem so imeli domači najlepšo priložnost za podvojitev vodstva. Žogo, ki jo je Senad Jahic poslal poti mreži, je gostujoči vratar odbil do Denisa Klinarja, ta jo je z glavo poslal nazaj, na sami golovi črti pa je z izbijanjem preprečil njeno pot v mrežo gostujoči branilec. Nekateri gledalci, ki so bili v bližini dogajanja, so po tekmi celo trdili, da je žoga debelo prešla golo-vo črto. Sodnikova odločitev je pač edina veljavna. Po teh zapravljenih priložnostih so domači trepetali za zmago,saj so si gostje priigrali več priložnosti za izenačitev, na Rudarjevo srečo pa niso zadeli niti z nekaj metrov, pa tudi Pašagič je bil vedno na pravem mestu. Ker pač točke prinašajo zadetki, je bila Rudarjeva zmaga sladka. Z njo pa so se še za korak oddaljili od mest, na katerih se trepeta za obstanek v ligi. Novo priložnost, da se še utrdijo v sredini lestvice, bodo imeli že v soboto, ko bo v Velenju gostovala Mura. Ta postaja spet vse bolj 'deroča', če sodimo po osvojeni točki proti v pomladanskem delu odličnim Domžalam. Začetek tekme bo ob 16.30. Na sobotni tekmi najbrž ne bo v vratih prvega vratarja Matjaža Rozmana. Ob koncu prvega polčasa si je poškodoval koleno. Na začetku drugega ga je na golu zamenjal Alen Pašagic, ki se je takoj po vstopu med vratnici izkazal s sijajno obrambo. Zaradi rumenih kartonov pa bosta morala počivati Rajko Rot-man in Senad Jahič. vos ner: »Želeli smo igrati bolje, vendar nismo mogli, ker je bil nasprotnik zelo dober. Čestitam fantom, ki so pokazali veliko psihično trdnost, za veliko požrtvovalnost in zmago. Tudi v soboto pričakujem z Muro težak dvoboj, toda točke morajo ostati doma.« Nesrečni poraz Velenjčank v Žalcu Po hudem boju ter predvsem dramatični končnici so se zmage veselile Žalčanke, ki so v derbiju 22. kroga ugnale Velenjčanke. Sosedski derbi je bil, kot se spodobi. Hitra igra in borbenost na obeh straneh. Tekma je bila večji del zelo izenačena, saj se nobeni od ekip ni uspelo odlepiti. Gol za golom do 46. minute, nato pa so pobudo prevzele Velenjčanke, ki so dosegle delni izid 5 : 0 in tako v 53. minuti vodile že 28 : 23. Nato je sledil pritisk domačink s številno podporo bučnega žalskega občinstva. Velenjske rokometašice so prehitro zaključevale akcije v napadu, izkazala se je tudi domača vratarka, ki je ubranila kar nekaj odločilnih strelov Velenjčank, tako da je Žalčankam v zadnjih minutah uspelo skoraj nemogoče, to je izničiti prednost Velenjčank in na koncu celo iztržiti obe točki. Res smola za rokometašice Veplasa, ki so v 2. polčasu nadigrale Žalčanke, a žal niso uspele zadržati prednosti. G. T. Visok poraz Elektre proti Rogaški Košarkarji Rogaške Crystala so v Šoštanju dokazali, da niso le po naključju na vrhu lige za obstanek - Kadeti na turnirju v Franciji drugi Šoštanjskim košarkarjem se Sla-tenčanom niti v 3. letošnji prvenstveni tekmi ni uspelo oddolžiti za dva nepričakovana poraza, in to le s točko razlike. Po najnižjem liga-škem izidu 41 : 42 so tokrat domači doživeli celo najvišji poraz na letošnjem prvenstvu. Ekipa Rogaške Crystala je zmagala kar s 25 točka- Elektre le dvakrat uspelo postaviti po robu bojevitim nasprotnikom: enakovreden je bil sam začetek tekme, izenačenje na 19 : 19 pa je Šoštanjčanom uspelo še na začetku druge četrtine. Vse ostalo je pripadalo gostom. Tekmo vodilnih ekip lige za obstanek so odločneje začeli Rogačani. S in sta Šoštanjčanom povzročala veliko težav. Pričakovanja, da bodo domači v nadaljevanju le strli odlične goste, so se izjalovila tudi po treh četrtinah igre. Košarkarji Rogaške Crystala so s trojkami ob izteku napada dokončno načeli samozavest domačih. Ob šoštanjskem strelskem mrku je gostom v teh minutah Francoski gostitelji so ekipo odpeljali do obale Atlantskega oceana. mi razlike. Gostje tako nadaljujejo uspešno serijo proti Šoštanjčanom; za nameček je Rogaška Elektro izločila tudi v 4. krogu letošnjega pokala Spar. S tretjo zaporedno zmago v ligi za obstanek so si gostje že pet krogov pred koncem zagotovili 7. mesto v ligi Telemach. Elektra je v tem delu tekmovanja že tretjič izgubila, kljub temu pa lahko Šoštanj-čani mirno nadaljujejo prvenstvo, saj imajo pred zadnjimi petimi tekmami štiri točke prednosti pred zadnjim Grosupljim. V tej tekmi se je košarkarjem čvrsto in trdo obrambo so povzročali domačim preveč težav v napadih, tako da so že po desetih minutah vodili z 19 : 10. Sledile so tri minute Šoštanjčanov, ki so uspeli rezultat poravnati, do vodstva ali do popolnega preobrata pa ni prišlo. Gostje so hitro prevzeli pobudo in z razigranimi Smajlovičem, Milj-kovičem, Tomičem in Horvatom že do glavnega odmora vodili za enajst točk. Horvat in še posebno Milj-kovič, ki sta bila nekdanja igralca Elektre, sta bila na tej kot na vseh prejšnjih tekmah zelo motivirana uspevalo vse. 20 točk prednosti v 36. minuti je pomenilo, da je tekma za goste dobljena. Brez pravega odpora so do konca tekme gostje razliko povišali na visokih 25 točk, rezultat pa je bil 50 : 75. Garaška igra v obrambi, predvsem Smajlovi-ča in Miljkoviča, ki sta zbrala kar 20 skokov, ter strelsko razpoloženih Kitanoviča in Tomiča je bila glavni vzrok za nepričakovano visok poraz Šoštanjčanov, pri katerih ni nihče dosegel več kot deset točk. Rajmond Rituper, trener Elektre Šoštanja: »Žal smo odpovedali na celi črti. Tudi tekma ni bila niti približno tako napeta, kot sem si želel. Želja po zmagi je bila večja pri naših nasprotnikih. Mi bomo nove zmage iskali na naslednjih tekmah.« Sinoči so košarkarji Elektre gostovali na Kodeljevem pri Slovanu, v soboto pa v Šoštanj prihaja Grosuplje. Srečanje v športni dvorani v Šoštanju se bo začelo ob 19. uri. Izjemen uspeh kadetov Odličen vtis so na močnem mednarodnem turnirju v Franciji pustili kadeti šoštanjske Elektre - ekipa U16. V francoskem La Roche Sur Yonu so varovanci Rajka Rituperja, ki so državno prvenstvo zaključili na izvrstnem petem mestu, pustili izjemen vtis in v konkurenci ekip iz Francije, Španije, Belgije, Litve in Nemčije osvojili izvrstno drugo mesto. V napetem finalu so izgubili z belgijsko ekipo BAVI Vilvoorde z rezultatom 68 : 70. Kadeti Elektre so prejeli priznanje za najbolj napadalno ekipo, Aljaža Sluteja pa so proglasili za najbolj koristnega igralca (MVP) turnirja. Elektra je igrala v naslednji postavi: Aljaž Šlutej, Jan Kosi, Tadej Kosi, Grega Bukovič, Kaj Špegel, Roman Mevc, Edvin Babajič, Borut Lenko, Timotej Plamberger, Domen Omladič, Nik Purnat in Andraž Praunseis. V štirih dneh - od 29. marca do 1. aprila - so odigrali kar sedem tekem, Šoštanjčani pa so navdušili tako na igrišču kot tudi zunaj njega. Mladi košarkarji in njihovo vodstvo so izjemno hvaležni vsem, ki so jim pomagali in jim omogočili pot na ta turnir v Francijo, kjer so si nabrali veliko zelo pomembnih izkušenj za prihodnje Tako so igrali 1. Liga Telekom Slovenije Rudar: Gorica 1:0 (0:0) Strelec: 1:0 Mate Eterovič (51). Rudar: Rozman (do 46. Pašagic), Jesenič-nik, Kašnik, Bubalovic, Jahic, Črnčič (od 74. Bolha), Radujko, Firer (od 85. Podlogar), Rotman, Klinar, Eterovic. Trener: Jernej Javornik. Drugi izidi: Luka Koper - Celje 0:1 (0:0), Domžale - Mura 05 1:1 (0:0), Triglav - Olimpija 1:4 (1:0), Aluminij - Maribor 1:2 (1:1). Vrstni red: 1. Maribor 26 tekem - 61 točk, Olimpija 50 - 55-27, 3. Domžale 25 - 43, 4. Celje 26 - 37, 5. Luka Koper 26 - 37, 6. Rudar 26 - 31, 7. Gorica 26 - 28, 8. Triglav 25 - 24, 9. Aluminij 26 - 23, 10. Mura 05 26 - 22. Najboljši strelci: 1. Tavares (Maribor 12, 2. Eterovic, Nikezic (Olimpija), Djurkoic (Triglav) po 11. 28. krog: Rudar - Mura (13. 4. ob 16:30) 2. SNL, 18. krog: Šmartno 1928 - Krško 0:1 Strelec: Derviševič (78 - 11 m) Šmartno: Pusovnik, Bezovnik (od 82. Čiric), Vidmajer, Dragosaas, Mijatovic, Bolha, Kolar, Lenošek (od 75. Malis), Tisaj, J. Bizjak, Muharemovič (od 69. L. Bizjak) Bela krajina - Šmartno 1928 2:1 (0:1), Krka - Kalcer Radomlje 3:0 (0:0), Šampion - Zavrč 1:6 (1:3), Garmin Šenčur - Dravinja Kostroj 2:1 (1:0), Roltek Dob - Krško 1:2 (1:0), Bela krajina - Krka 0:2 (0:1). Vrstni red: 1. Zavrč 18 tekem - 44 točk, 2. Krka 18 - 37, 3. Roltek Dob 18 - 36, 4. Garmin Šenčur 18 - 24, 5. Šmartno 1928 18 - 23, 6. Krško 18 - 20, 7. Šampion 18 - 20, 8. Kalcer Radomlje 18 - 19, 9. Bela krajina 18 - 18, 10. Dravinja Kostroj 18 - 9. 19. krog: Šmartno - Krško (14. 4.). Članice, 1. A državna rokometna liga -ženske, 22. krog Zelena doline Žalec : Veplas Velenje 30:29 (15:15) Osnovna šola Žalec, 5. Aprila - 200 gledalcev. Sodnika: Branko in Iztok Pirc. Veplas Velenje: Zec (15 obramb), Simic, Vajdl 2, Naglič 2, Nakič 3, Hrnčič 9, Fatkic 5 (4), Čečkova 4, Sivka 4, Oblak -, Mičic -, Tomic -, Ferenc, Pajic. Trener: Snežana Rodic. Sedemmetrovke: Žalec 3 (3), Velenje 4 (5). Izključitve: Žalec 8 minut, Velenje 10 minut. Državno prvenstvo, 1. A DRL - 23. krog: VEPLAS VELENJE - Esercito Figh Futura ROMA (ITA) Velenje, Rdeča dvorana: Nedelja, 14. aprila ob 11.00 uri. Liga Telemach, liga za obstanek, 5. krog Elektra Šoštanj - Rogaška Crystal 50 : 75 (39 : 48, 27 : 38, 10 : 19) Elektra Šoštanj: Collins 4, Rizman 6 (3-3), Podvršnik 7 (2-2), Zagorc 9 (3-4), Julevič 7 (2-2), Brčina, Lekič 4 (0-2), Pajevič, Bajramlič 8 (4-6), Atanackovič 5 (1-3) Vrstni red: 1. Rogaška Crystal 38, 2. Slovan, 3. Elektra Šoštanj oba 33, 4. Hopsi Polzela 31, LTH Castings Mercator 30, 6. Grosuplje 29 19. aprila 2013, ob 19. uri bomo v Kavarni Šoštanj ob kozarčku rujnega in dobri glasbi zavrteli čas nazaj in se prepustili Šoštanju nekoč. V lokalu, ki nadaljuje tradicijo stare dobre gostilne Pibernik-Cerovšek, boste lahko ob harmoniki in kitari Tomaža in Luke iz zasedbe Farty animals sproščeno poklepetali s prijatelji, sosedi, znanci ter obujali spomine na svojo mladost in doživeli čar našega kraja. Vljudno vabljeni! SPORT 25 Konovo bo dobilo športni park, v njem bo tudi drsališče S celovito izgradnjo športnega parka, ki naj bi se začela že to poletje, bodo krajani Konovega in vseh bližnjih naselij pridobili več igrišč -Naložba bo v prvi fazi veljala okoli 400 tisoč evrov, v celoti pa naj bi jo uresničili do konca prihodnjega leta Mira Zakošek »Takoj, ko smo lani pridobili od Kmetijske zadruge lastništvo zemljišča, so stekli postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja za projekt Športnega parka, ki je bil že prej idejno zasnovan in potreben,« pravi vodja Urada za družbene dejavnosti Mestne občine Velenje Drago Martinšek, ki ta projekt tudi koordinira. S projektom so kandidirali tudi za nepovratna sredstva Fundacije za šport in jih tudi pridobili 89.800 evrov. Finančna konstrukcija je za prvo fazo pokrita, saj je Mestna občina Velenje za te namene zagotovila v občinskem proračunu 300 tisoč evrov. To območje je bilo zadnja leta precej neurejeno, dolga leta so tam propadali ostanki zapuščenega gostinskega objekta, ki ga je Mestna občina odstranila, nekoč aktivno igrišče samo pa je bilo brez pravega upravljalca. »Gradbeno dovoljenje smo pridobili januarja letos, tu pa načrtujemo izgradnjo več igrišč: večnamenskega asfaltnega igrišča za nogomet, košarko in druge rekreativne aktivnosti ter vzgojne vsebine za mladino na ravni podlagi; otroško igrišče, igrišče za odbojko na mivki in manjše rusko kegljišče. Ne želimo pa si, da bi tu postal prostor za zasebne piknike, saj je igrišče preblizu naselja. Predvsem Vodja Urada za družbene dejavnosti Drago Martinšek: »Dela bi morala steči še to poletje.« Nastja Govejšek - dve zmagi v Ukrajini V soboto, 6., in v nedeljo, 7. aprila, je v ukrajinskem glavnem mestu Kijevu potekalo mednarodno tekmovanje za mladince "Multination cup 2013". Na tekmovanju so nastopili plavalci iz Brazilije, Cipra, Češke, Grčije, Izraela, Portugalske, Poljske, Slovenije, Švice in Ukrajine. V petčlanski slovenski reprezentanci je zelo uspešno nastopila plavalka Plavalnega kluba Velenje Nastja Govejšek. Dosegla je dve prepričljivi zmagi na 50 m (26,04) in 100 m (56,97) prosto. Na 100 m delfin je z novim klubskim rekordom (1:01,53) osvojila drugo mesto. Z Nastjino pomočjo sta zmagali tudi štafeti Slovenije 4 x 100 m prosto in 4 x 200 m prosto. Slovenke so si priplavale kar sedem zmag in ekipno za Češko osvojile drugo mesto. Gostovanje v Sarajevu - 19 medalj V soboto, 6. aprila, so se plavalci Plavalnega kluba Velenje (29) udeležili 12. mednarodnega mitinga »Sarajevo s ljubavlju«. Za nekatere plavalce je bilo to prvo tekmovanje v tujini. V glavnem mestu Bosne in Hercegovine je v petih starostnih kategorijah nastopilo 579 plavalcev iz Bosne in Hercegovine, Črne Dom za varstvo odraslih Velenje Hišo s srcem, izkušnjomi, znonjem in energijo! Kidričeva 23, 3320 Velenje 03 89 88 401 | dom@dvov.si gore, Nemčije, Kosova, Srbije in Slovenije. Od slovenskih klubov so nastopili še plavalci Ribnice in Triglava. Brez nekaterih najboljših so se velenjski plavalci z osvojitvijo 19 medalj (7 zlatih, 4 srebrnih in 8 bronastih) zelo izkazali. Po številu osvojenih medalj so bili med 32 klubi četrti najuspešnejši. V posameznih disciplinah so zmagali Matija Pohorec (50 m hrbtno), Kaja Breznik (100 m prsno in 200 m mešano), Kristjan Meža (100 m prsno in 200 m mešano), Jože Bla-žina (100 m prosto) in Žiga Suzič (100 m hrbtno). Med dobitnike odličij so se uvrstili še Jaša Gradi-šek, Aida Jusic, Tine Praprotnik, Luka Geršak, Aljoša Gradišek in tri štafete. Vse tri klubske štafete 4 x 50 m prosto so osvojile bronaste medalje. V štafetah mlajših dečkov, dečkov in deklic so nastopili Jaša Gradišek, Matija Pohorec, Jaša Jernej Rakun Kokalj, Dani Mata-novic, Luka Geršak, Val Špegel, Tine Praprotnik, Miha Sušec, Nika Geršak, Aida Jusic, Ana Katarina Fidler in Tamara Logar. V seštevku FINA točk iz treh disciplin je Kaja Breznik zmagala med članicami in Kristjan Meža med mladinci. Žiga Suzič med člani in Aljoša Gradišek med mladinci sta osvojila drugo ter Luka Geršak med dečki tretje mesto. ■ Marko Primožič pa sem vesel, da bo tu v zimskem času tudi umetno drsališče, ki si ga želijo mnogi občani našega mesta, pa tudi zato, ker je tu nekoč že bilo naravno drsališče in ker je za drsališče tudi izjemno ugodna senčna lega. Predvidena je še izgradnja pomožnega servisnega objekta, v katerem bodo garderobe za športnike, sanitarije, manjša dvorana Naložba bo letos zahtevala 400 tisoč evrov in gostinski del,« pravi Martinšek, ki dodaja, da je imel projekt ves čas podporo sveta Krajevne skupnosti Konovo, ki je že pred leti na občino naslovila zahtevo po ureditvi tega območja. Že lani so svetu krajevne skupnosti predstavili idejni projekt, s katerim so se v celoti strinjali, prostorsko pa je projekt že bil usklajen z veljavnimi prostorskimi akti, tako da zato ni bilo potrebno spreminjati nobenih prostorskih dokumentov. No, čisto brez težav ni šlo. Ko so iskali soglasja »sosedov« športnega parka, le-tega od enega niso dobili, zato trenutno kaže, da bo moralo biti nogometno igrišče dva metra ožje, kot so si želeli. »To je povzročilo med nogometnimi rekre-ativci precej slabe volje, saj tukaj ne bodo mogli imeti svojih ligaških tekem. A je igrišče, kjer te tekme lahko potekajo blizu, pri osnovni šoli v Šaleku, tako da s tem ne bi smelo biti težav. Se pa bomo pa v naslednjih dneh še potrudili in skušali pridobiti od lastnika sosednjega zemljišča potrebno soglasje,« dodaja Drago Martinšek. Računa, da bodo vse potrebne projekte zagotovili v pomladanskem času in da bo gradnja lahko stekla v poletnih mesecih. Bo pa kar zahtevna, saj bo najprej potrebno urediti vso potrebno komunalno infrastrukturo. Tu je bilo nekoč močvirje, zato je treba celovito urediti meteorno kanalizacijo, napeljati je treba vodovod, elektriko, toplovod, kanalizacijsko omrežje, pločnik ... Servisni objekt naj bi zgradili v javno-zasebnem partnerstvu, kar pomeni, da bi potencialni soinvestitor vložil v objekt določena Velenje bo dobilo tudi umetno drsališče sredstva, s tem pa bi dobil tudi za daljše obdobje upravljalske pravice za celotni športni park. Poiskali ga bodo z javnim razpisom, seveda pa bodo pred tem v občinskem svetu oblikovali pogoje za vzpostavitev takšnega partnerstva. Upajo, da bodo igrišča zgrajena še letos, da bodo vzpostavljeni tudi pogoji za ureditev drsališča v zimskem času, v celoti pa naj bi park s servisnim objektom zgradili do konca prihodnjega poletja. Šoštanjske odbojkarice navdušile Sobota je bila nadvse uspešen dan za šoštanjsko odbojko, saj je članska ekipa ŽOK Kajuh Šoštanj prepričljivo zasedla prvo mesto v 3. državni odbojkarski ligi - vzhod. S tem si je zagotovila neposreden prehod v 2. ligo. Varovanke trenerja Maksa Kotnika so celo leto prepričljivo vodile na lestvici, v celi sezoni so izgubile samo eno tekmo. Z zbranimi 68 točkami je tako drugouvrščena ekipa zaostala za štiri točke, tretje-uvrščene pa kar za 18 točk. Zadnja tekma v Braslovčah je bila tako le še potrditev prevlade in lep zaključek uspešne sezone. ■ M. F. VISOKA ŠOLA Trg mladosti 2 | Velenje t: 03 898 64 10 | info@vsvo.si www.vsvo.si Malo stvari je pomempnejših skrbi za okolje, zaupajte se nam razvajati. - diplomirani ekotehnolog - magister ekotehnolog ■ »"Has 11. aprila 2013 Pomlad je, kot kaže, končno prispela. Poskrbite za varno vožnjo in pripravite svoje konjičke na prijetna potepanja. Zamenjajte pnevamatike, opravite notranje in zunanje čiščenje, preverite klimatsko napravo, filtre, svetila, preverite optiko podvozja, ne pozabite na akumulator in izpušni sitem. Z rednim vzdrževanjem ohranjamo vrednost vozila! Upamo, boste v današnji prilogi Svet oktanov našli kaj zanimivega! Na cestah vam želimo čimveč varnosti, sproščenosti, strpnosti in ne nazadnje tudi sreče. Odstranjevanje rje in manjših poškodb na avtomobilu Kako popravimo manjše poškodbe, ki sta jih naredila zima in kamenje - Odprava še nikoli ni bila tako enostavna Zima se poslavlja. Z njo pa se na avtomobilih pojavlja rja, ki so jo povzročili sol, mraz in nizke temperature. Rja nam počasi razjeda pločevino, in če je pravočasno ne odstranimo, sčasoma nastanejo luknje v njej. Danes je marsikaj bolj enostavno, kot se nam morda dozdeva. Svetovali vam bomo, kako se z rjo lahko spopadete sami ter s pomočjo pravih nasvetov enostavno odpravite posledice in popravite napake. Vse bolj se uveljavlja polnjenje barv v razpršila. S pomočjo sprejev je vaše delo enostavno, posamezni deli avtomobila pa laže dosegljivi. Pri nas zmešamo prav vse barve za vse znamke avtomobilov in jih napolnimo v spreje. Podroben nasvet za uspešno odpravo rje in obnovo barve vam bomo podali ob nakupu sprejev, obenem pa vam priložimo tudi navodila, ki opišejo osnovne korake za izvedbo odprave. Cene polnjenih sprejev se gibljejo od 10 do 13 evrov za 400 ml embalažo. S to količino lahko prebarvamo okoli 1 m2, kar pomeni, da lahko prebarvamo površino enega blatnika ali enega odbijača. Treba je vedeti, da so materiali v sprejih enakovredni barvam, ki jih uporabljamo pri brizganju s pištolo, res pa je, da so redkejši, zato je treba postopek večkrat ponoviti. V horizontalni in vertikalni smeri morate brizgati na razdalji 10 cm. Občutek, da ste delo opravili sami in prihranili veliko denarja, pa je neprecenljiv. Obiščite nas v Levcu ali nas pokličite na telefon 03/547 1718. Z veseljem vam bomo pomagali pri rešitvi. [MOB1HEL] sikkEns DINITROLt? HELIOS O □JOB SIGMA E3ARREGHINI ffc&r d.o.o. TRGOVINA - BARVE - LAKI MESALNICA BARV za vsa področja uporabe! Avto lake od 1 dl dalje v vseh možnih odtenkih, polnimo jih tudi v spreje. Avtoličarski materiali Orodja za avtoličarje Pribor in orodja za slikopleskarska dela NOVO - Sanacija kapilarne vlage na stenah s postopkom injektiranja Visokokvalitetne fasadne barve in zaključni ometi Obislčite svet sanjskih barv www.ara-barve.si Nagradna križanka »Avtohiša Čepin« Tel.: 03 5471 718,051 612 240 * E-pošta: ara@ara-barve.si Cepin ■ avtohiša www.cepin.si Vaš pooblaščeni prodajalec in serviser Mercedes-Benz Celjska 49, Vojnik • 03 828 01 44 Celjska 49, Vojnik • 03 828 01 53 HONDA Celjska 49, Vojnik • 03 780 00 50 ŠKODA Pot v Lešje 1, Vojnik • 03 828 01 63 * SUZUKI Pot v Lešje 1, Vojnik • 03 828 01 63 Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 22. aprila 2013 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka AH Čepin«. Izžrebali bomo 3 praktične nagrade. SVET OKTANOV 27 Opel ADAM: Najbolj individualiziran urbani avtomobil Za Oplovim modnim, urbanim, majhnim avtomobilom, prvakom individualizacije se bodo obračale glave v naših mestih. To zagotavlja moderna, izstopajoča in barvita podoba kakor tudi skorajda neomejen potencial individualnih izvedb, ki virtualno sleherni ADAM naredi izvirno edinstven. Poskočen trivratni avtomobil z le 3,7 metra v dolžino in 1,72 v širino (brez vzvratnih zunanjih ogledal) je pravšen za urbani prostor. Z veliko dinamiko, ki mu jo zagotavljajo podvozje in natančen ter odziven volan, iz česar izhaja tudi veliko zabave in okretnosti, je pravšnji tudi za vožnjo zunaj mesta. Ta urbani malček se ponaša tudi z voznimi lastnostmi, ki so primerne za sodobni tehnološko napredni svet. Navznoter ponuja Opel ADAM udobno namestitev štirim potnikom, ki so deležni vzdušja v premijskem slogu; potniki spredaj pa uživajo v nenavadno veliki prostornosti za majhen avtomobil. Tudi voznikov delovni prostor je mogoče individualizirati po osebnem okusu s številnimi barvami, dekorji, slogovnimi poudarki in efekti osvetlitve. Opel ADAM se postavlja tudi s premijskimi tehnologijami višjih avtomobilskih razredov. Z novim IntelliLink informativno zabavnim sistemom, ki uporabnike pametnih telefonov (Android in Apple iOS) povezuje z avtomobilom, ga spreminja v najbolje povezan mali avtomobil. Sistemi za pomoč pri parkiranju, preprosto upravljanje volana, ultrazvočno zaznavanje sistema nadzora bočnega mrtvega kota in posebna programska oprema za aktivno uravnavanje sile, ki deluje na volan, krmili navor krmilnega droga, s katerim blaži posledice neravnega cestišča ali močnega bočnega vetra pa že tako sproščeno vožnjo napravijo še prijetnejšo in varnejšo. ADAM je edini avtomobil v segmentu zasnovan in izdelan ekskluzivno v Nemčiji. ADAM ne zagotavlja le več individualnosti kot tekmeci, z izjemno ravnijo serijske opremljenosti namreč ponuja tudi občutno ugodnejše razmerje med vsebino in zneskom denarja, ki ga je potrebno odšteti zanj. NOVI CITROEN C-ELYSEE TESTIRAN NAH.nnn.nnn KH AVTO CENTER CELEIA, Mariborska 107,3000 Celje AVTO CENTER CELEIA, PE JAKOPEC, Kosovelova 16,3320 Velenje I tel.: 03 425 46 001 info@celeia.si I www.ac-celeia.si I tel.: 03 89714 601 avtohisajakopec@siol.net CITROEN C-ELYSEE - ZASNOVAN ZA VAS Zapeljive linije novega Citroena C-Elysee pod seboj skrivajo vozilo, razvito z mislijo na kupce - tiste, ki si želijo p prostorno in obenem dostopno limuzino, deležno vsega znanja in izkušenj znamke Citroen. Ker je nakup dri vozila dolgoročna naložba, smo naredili takšnega, ki kljubuje času in kilometrom. V dokaz smo ga testirali r 4 milijone kilometrov dolgi poti po svetu, v vseh voznih razmerah. Rezultat je vozilo, ki ima ne glede na desti sam cilj: vaše zadovoljstvo. CREATIVE TECHNOLOGIE CiTRoin Poraba goriva: kombinirana vožnja 4,3 do 7,3 l/100 km. Emisija COr od 112 do 168 g/km. llšlt^ T.: 03 898 54 80 Citroenova tehnološka ofenziva v službi varovanja okolja Na Ženevskem salonu predstavlja Citroen nove izume, s čimer ponovno potrjuje svojo dinamičnost in skrb za stranke. Citroen je pionir razvoja filtra trdih delcev, prvi ponudnik sistema Stop & Start, pobudnik hibridnega dizelskega motorja s tehnologijo Hybrid4 in ponudnik električnega avtomobila. Sedaj predstavlja nov tehnološki preboj, to je sistem Hybrid air, predstavljen na novem vozilu C3. Tehnologija Hybrid air ne potrebuje dodatnih akumulatorjev. To je hibridna tehnologija, pri kateri se uporablja stisnjen zrak v kombinaciji s hidravliko. Skratka, pri Citroe-nu sta prenovljena dva vodilna modela blagovne znamke C (novi C 3 in Tehnoscape, konceptno vozilo, ki naznanja prenovo vozila C 4 Picasso). Blagovna znamka Citroen nadaljuje osvajalski pohod tudi v razredu prestižnih avtomobilov. Med drugimi pa se pri citroenu ponašajo z novim zelo všečnim Citroenom C-Elysee, ki izpolnjuje vse zahteve tistih kupcev, ki želijo privlačno in dostopno triprostorsko limuzino. Elysee se ponaša z majhno porabo goriva in veliko vzdržljivostjo. Njegove linije so skladne in zapeljive. Potniki v vozilu prav tako občutijo eleganco in trpežnost avtomobila. Citroen Elysee je zasnovan za premagovanje časa in razdalj. "»«t AS 11. aprila 2013 a v t o m o b i l s k e n o v i č k e Novi Superb še sodobnejši Škoda bo ta mesec na avtomobilskem salonu v Šan-ghaju predstavila osveženega paradnega konja. Superb je bil deležen tehnoloških in kozmetičnih osvežitev, ki bodo največjemu Škodinemu modelu poskušale zagotoviti še večjo privlačnost na trgu. Osvežitve sta bili deležni obe različici, limuzina in karavan, pri obeh je najopaznejša kozmetika na prednjem delu, vključno s ponudbo modnih svetilnih teles s tehnologijo LED. Od neposrednih predhodnikov se bodo mlajši superbi razlikovali še po spremembah na zadku in popestritvi materialov opreme v potniški kabini. Med pomembnejše tehnološke izboljšave pa sodijo posodobitve pogonskih agregatov, ki bodo porabili tudi do 19 % manj goriva. V državah EU bodo vse dizelske motorje kombinirali s sistemoma start/stop in regeneracijo zavorne energije. Najvarčnejši pa bo superb greenline, ki naj bi porabil le 4,2 litra goriva na 100 kilometrov in v zrak izpuhal 109 gramov ogljikovega dioksida na kilometer. tivnejše. Grandtouijeva zunanja podoba seveda sledi oblikovalskemu slogu manjšega brata. Grandtour je 204 milimetre daljši od kombilimuzine in zato v prtljažniku zagotavlja 443 litrov prostornine, namenjene prtljagi. Prostor je mogoče razdeliti z dvojnim dnom, ki ustvari ravno nakladalno površino, s podiranjem zadnjih sedežev pa je mogoče razpoložljivi prostor za prtljago ali že kar tovor povečati na 1.380 kubičnih decimetrov, podiranje naslonjala sovoznikovega sedeža pa omogoča tudi prevoz predmetov, dolgih do 2.480 milimetrov. Ponudba pogonskih agregatov trenutno predstavlja dva bencinska in dva dizelska motorja, ki ju je mogoče kombinirati s sistemom stop & start. Bencinski par zajema motorja z močjo 75 KM i90 KM, dizelski pa z močjo 75 KM in 90 KM. Visoko prilagodljiv Picasso Junija letos bo Citroen na trg pripeljal svoj novi eno-prostorec C4 picasso. Kompaktni enoprostorec je dolg 4,43 metra, širok 1,83 in visok 1,61 metra. Oblikovno zanimiv avtomobil ponuja precej tehnoloških novosti. Francoski izdelovalec omenja v povezavi s tem kreativno tehnologijo, ki se nanaša tako na pogonske agregate kot tudi drugo tehnično zasnovo in opremo vozila. Za Clio z več prostora Renault je v svojo ponudbo na slovenskem trgu dodal še različico grandtour, ki ponuja več udobja na zadnji klopi, zagotavlja več prostora v podaljšanem prtljažniku, oblikovno pa deluje bolj odraslo in atrak- zdaj napovedujejo dva bencinska in dva dizelska motorja, prvi par sestavljata štirivaljnika VTI 120 z močjo 120 KM in THP 155 s 156 KM, drugi pa štirivaljnika HDi 90 z 92 KM in HDi 115 s 115 KM. Značaju vozila ustreza tudi zasnova potniškega prostora z visoko stopnjo prilagodljivosti in uporabnih podrobnosti, od odlagalnih oziroma shranjevalnih površin in predalov do priključkov za različne elektronske naprave, brez katerih večina ne zdrži več. Petsedežnik z vzdolžno pomičnimi zadnjimi sedeži pa ponuja tudi izdaten prtljažnik s prostornino kar 537 litrov. Janez Janze s.p. NZE AVTO SERVIS Letuš 81, 3327 Šmartno ob Poki, tel.: 03/891-50-61, fax: 891-50-60 GSM: 041/707-287 Najdete nas ob glavni cesti, med Letušem in Mozirjem, pred gostiščem Pirnat. ODKUPUJEMO IN RESTAVRIRAMO STARODOBNIKE! AVTO SERVIS, DIAGNOSTIKA, SERVISIRANJE KLIMATSKIH NAPRAV, KLEPARSTVO in LKARSTVO, MENJAVA IN PRODAJA VETROBRANSKIH STEKEL, ZAVAROVALNIŠTVO (AdriaticSlovenica), POSREDNIŠTVO, TRGOVINA (rezervni deli), VULKANIZERSTVO, AVTOOPTIKA, AVTOPRALNICA, PRIPRAVA VOZIL NA TEHNIČNI PREGLED ZA VSE VRSTE VOZIL, IZVENGARANCIJSKA POPRAVILA (na zalogi imamo zavore, sklopke, krmilne mehanizme, podvozja, blažilce, svečke, brisalce, metlice, svetilne enote, filtre za različne tipe vozil) ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO RABUENA VOZILA, KI SO NA OGLED V SALONU SVET OKTANOV 29 S kakšnimi avtomobili se vozimo? Bencin proti dizlu V Sloveniji je bilo ob koncu lanskega leta registriranih 1.078.511 osebnih avtomobilov. Največ med njimi je bilo renaultov: 204.228 ali 18,94 odstotka, kar pomeni, da je skoraj vsak peti avto renault. Na drugem mestu so volkswagni s desetimi leti, torej konec leta 2002. Takrat je bilo v Sloveniji registriranih 876.405 osebnih avtomobilov oziroma 202.106 manj kot konec lanskega leta. Na prvih treh mestih so tudi takrat bile iste znamke: Renault, VW in Opel, na četrtem mestu je bil Fiat, na petem Škoda, 145.532 avtomobili, kar pomeni 13,49 odstotka vseh registriranih vozil. Na tretjem mestu so opli, sledijo citroeni, peugeoti, fordi, fiati in - na osmem mestu - audiji. Deseterico zaokrožujejo hyundaiji in škode, ki se jih po naših cestah vozi 34.291. Zanimivo, da med deseterico ni japonskih vozil, najboljši korejski proizvajalec (Hyundai) pa se je uvrstil na deveto mesto. Število registriranih avtomobilov v Sloveniji je v zadnjem letu nekoliko upadlo, kar je gotovo posledica gospodarske krize, smo pa v Sloveniji že dosegli zgornjo mejo opremljenosti z osebnimi avtomobili, saj imamo en osebno avto na manj kot dva prebivalca. Zanimiva je tudi primerjava stanja osebnih avtomobilov pred na šestem pa Zastava in Lada. Ob koncu lanskega leta je bilo v Sloveniji registriranih le še 2260 zastav in vsega 937 lad, podatek izpred petih let pa je postregel s številkama 4711 (zastava) in 2910 (lada). Tudi trabanti in wartburgi še niso izginili z naših cest, saj je bilo ob koncu lanskega leta registriranih še 36 trabantov in 34 wartburgov. Regirstrianih je bilo tudi 43 ferrarijev, 44 maseratijev, 24 Rolls Roycev, 12 aston martinov, 5 lamborghinijev in en sam maybach. Najbolj pogost avto na slovenskih cestah je Renault Clio, saj je bilo 31. decembra lani registriranih 76.665 cliov. Na drugem mestu je Volkswagnov golf s 61.622 avtomobili, na tretjem mestu pa Renault Megane s 45.204 avtomobili. Kaj pa pogonski agregati? 666.663 avtomobilov je imelo konec lanskega leta bencinski motor, 406.881 dizelski motor, pogon na plin je imelo 4485 vozil. Kombiniran pogon, kar v glavnem pomeni kombinacijo bencinskega in hibridnega pogona, je imelo zaenkrat le 397 vozil. Kaj pa starost? Kako star je vozni park Slovencev? Največ je osem let starih avtov, torej tistih, ki so bili izdelani leta 2004 - teh je kar 82.010. Na drugem mestu so pet let stari avtomobili - teh je 73.961. Štiri leta starih je 72.606, skoraj toliko pa je tudi 9 let starih, torej tistih, ki so bili izdelani leta 2003 - teh je 72.193. Sledijo avtomobili izdelani v letih 2005, 2006, 1999, 2000, 2002, 2001, 2009, 2010, 1998, šele potem sledijo novejši, ki so bili registrirani v letu 2011 - teh je 49.779, tistih v letu 2012 pa 39.972. Več moških kot žensk Slovenci kljub številnim drugim možnostim prisegamo na lastništvo. Tako imajo fizične osebe v lasti kar 930.956 vozil. Med avtomobili, ki so v lasti fizičnih oseb, jih je 576.278 v lasti moških, 354.649 pa v lasti žensk. Med uporabniki avtomobilov je 630.836 moških in 388.997 žensk. ■ gt virmotorevija Sodelujte v Karbonovi akciji prevzema in uničenja odsluženih vozil Če ste med tistimi, ki jim je avto odslužil, imate rešitev na dlani, saj v podjetju Karbon teče zanimiva akcija »CAR BON«, ki se zaključi 15. maja letos. Kot verjetno veste, je neuporabno vozilo oziroma vozilo, ki se mu je doba obratovanja že iztekla zaradi poškodb ali drugih razlogov, nevaren odpadek. Tako kot je urejeno zbiranje komunalnih odpadkov v vaših domovih, obstajajo tudi predpisi za ravnanje z odsluženimi vozili, ki jih ne moremo zapustiti kjerkoli, temveč jih moramo pripeljati na za to točno določena mesta, kjer jih bomo strokovno uničili. Eno takšnih mest je podjetje Karbon, d. o. o., v Velenju, kjer po zakonskih določilih poskrbijo za vaše izrabljeno vozilo in vam izdajo potrdilo o uničenju. Potrdilo o uničenju je veljaven dokument na območju celotne Evropske unije in na osnovi tega lahko vozilo odjavite iz prometa. Prav tako lahko s potrdilom o uničenju na DARS oddate zahtevek za nadomestno vinjeto, če pa je vozilo še registrirano, lahko oddate tudi zahtevek za povračilo še neizkoriščenega dela dajatve za uporabo cest ter avtomobilskega zavarovanja. Poleg potrdila o razgradnji boste med trajanjem akcije prejeli tudi kupnino v višini 46 evr in bon avtomobilskih ugodnosti »CAR BON«, s katerim boste deležni številnih ugodnosti na pooblaščenih servisnih mestih različnih avtomobilskih znamk na območju Velenja. V akcijo so vključeni: Mazda AS Skornšek, Citroen Muršič, Tehnični pregledi AM Miklavc, PSC Škoda Praprotnik, Opel Jakopec, Avto shop Podgoršek, Peugeot Avto Igor in Rudi Vrčkovnik Šoštanj. Kljub nenehnemu ozaveščanju žal še vedno veliko vozil konča na divjih odla- A2S d.o.o. Mariborska cesta 140, 3000 Celje Tel.: 03 425 40 00 W: info@a2s.sl W: www.a2s.sl Delovni čas: Prodaja: pon-pet., 8-17h, sobota 9-13h Servis: pon-pet., 7-17h, sobota 9-13h Nadomestni deli: pon-pet., 8-12h, 13-17h, sobota 9-13h Avtocenter A2S Celje Ce hočemo postati uspešni, se moramo ne glede na to, kaj izdelujemo ali prodajamo, najprej zavedati, da delamo z ljudmi. To je tudi eden izmed vodilnih razlogov za našo rast in uspeh že od leta 1993. Korak po korak, od samostojnega podjetnika do podjetja s petdeset zaposlenimi usposobljenimi delavci, od najemniških prostorov do sodobnega poslovnega objekta (4.700 m2) v Celju z vso sodobno servisno opremo, od nepomembnega samostojnega podjetnika do uglednega podjetja, je preteklo dobrih dvajset let. Da imamo radi svoje delo in da ga dobro opravljamo, dokazujejo številne zadovoljne stranke in dosežena priznanja. www.facebook.com/a2scelje V poslovnem objektu A2S vam nudimo: - široko paleto novih vozil znamk Volkswagen in Audi, - gospodarska vozila Volkswagen, - bogato izbiro dodatne opreme, - številna rabljena vozila, - strokovno servisiranje vašega vozila v sodobni servisni delavnici, kjer opravljamo mehanične, kleparske in ličarske storitve za vse zavarovalnice. Vemo, ljudje so na prvem mestu - strokovni, prijazni in ustrežljivi sodelavci A2S bomo poskrbeli za vaše dobro počutje. S prijaznim in korektnim poslovnim pristopom bomo ob tem seveda poskrbeli, da se boste radi vračali k nam in nas priporočali svojim znancem in prijateljem. Vljudno vabljeni v naš salon! gališčih in tako predstavljajo veliko nevarnost za okolje, namesto da bi služili kot surovina pri izdelavi novih vozil ali pa bi se še uporabni deli ponovno uporabili. Karbon torej z različnimi akcijami spodbuja lastnike, da izrabljena vozila pripeljejo v razgradnjo. V lanskem letu so razgradili približno 800 vozil. Evropska zakonodaja določa, da se do leta 2015 ponovno uporabi 85 % materialov, ki nastanejo z uničenjem izrabljenih vozil, po letu 2015 pa bo ta odstotek še višji, in sicer 95 %. Torej, lastniki izrabljenih vozil lahko občutno pripomorete pri ohranjanju narave, saj bolj kot recikliramo, manjše so potrebe industrije po novih surovinah in s tem izkoriščanju naravnih virov. Če želite svoje izrabljeno vozilo dobro unovčiti, je akcija CAR BON za vas prava priložnost, a ne pozabite, da traja le še do 15. maja. ■ auto glinšeh Stanko Glinšek, s.p., Škale 35 b, 3320 Velenje Z več kot 25 - letno tradicijo Smo družinsko podjetje. Podjetje vodi avtoličarski mojster Stanko Glinšek. Od leta 2000 smo ponosni na pridobljeni certifikat SQ-slovenska kakovost proizvodov in storitev. Popravila izvajamo v ekološko neoporečni delavnici. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije nam je podelila priznanje Obrtniški vzor 2010. Kje: Skale 35B, Velenje Kdaj: od ponedeljka do petka od 7.00 do 16.00, dosegljivi tudi izven delovnega časa Tel.: 03 891 30 30 Mbt.: 041 776 059 Internet: www.avto-glinsek.si Nudimo: avtokleparstvo, avtoličarstvo, menjava stekel na motornih vozilih, nabava rezervnih delov, poliranje vozil, polnjenje klima naprav,montaža in centriranje pnevmatik, kasko internet cenitve za zavarovalnice, nadomestno vozilo, svetovanje. Popravila vozil izvajamo za vse zavarovalnice. MODROBELA KRONIKA "»«t AS 11. aprila 2013 Med dobitniki priznanj tudi Velenjčani Javna agencija za varnost prometa nagradila zaslužne Ljubljana, Velenje, 4. aprila - V dvorani državnega sveta je potekalo posvetovanje o delu svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v lokalnih skupnostih. Glavni poudarek posveta je bil, da naj aktivnosti organizirano potekajo pod okriljem ene organizacije, ki bi nudila podporo občinskim svetom in programom, ki bi se ujemal z delom na tem področju v EU. Obenem so podelili priznanja. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Velenje pod vodstvom Draga Semeta je predlagal tri dobitnike značke AVP (Javne agencije za varnost prometa) za minulo delo. Bronasti znak je prejel Jože Pečeč- Nagrajenci: Jože Pečečnik, Jože Melanšek, Rado Jeromel nik kot predstavnik ZŠAM v SPV v cestnem prometu MO Velenje, srebrni znak Rado Jeromel, predsednik Izpitnega centra Velenje, ki je s svojim delom veliko prispeval k izobraževanju starejših voznikov s predavanji in svetovalnimi vožnjami. Zlati znak pa je prejel Jože Melanšek za dolgoletno delo v SPV in dobre ideje, s katerimi se da delo še izboljšati. Njihova skrb za čim večjo varnost in čim bolj varno mobilnost v prometu naj ostane še vnaprej njihova življenjska prioriteta. Pozivamo tudi civilno javnost, da pomaga pri izpolnitvi vizije Nič mrtvih na naših cestah. ■ J. Odar Dve nesreči s pobegom Šmartno ob Paki, 2. aprila - V torek zjutraj je na regionalni cesti Paška vas-Šmartno ob Paki neznani voznik neznanega vozila zaradi vožnje po levi strani oplazil nasproti vozečega voznika osebnega avtomobila. Po nesreči je odpeljal s kraja v smeri Šmartnega ob Paki. Policisti so pri ogledu našli odpadne plastične dele vzvratnega ogledala, za povzročiteljem pa še poizvedujejo. Velenje, 4. aprila - V četrtek popoldne je počilo na Šaleški cesti v sema-foriziranem križišču Kidričeve in Kopališke. Neznani voznik temnejšega vozila je zaradi nepravilnega prehitevanja oplazil voznico osebnega avtomobila in po trčenju odpeljal s kraja v smeri Kidričeve ceste in nato proti Kardeljevemu trgu. Povzročitelja še iščejo. Gasilce obiskali vlomilci Nazarje, 2. aprila - Med torkom in četrtkom prejšnji teden so bili okradeni nazarski gasilci. Po vlomu v njihove prostore gasilci pogrešajo prenosni računalnik, svetilko in nekaj gotovine. V društvu ocenjujejo, da so z dejanjem oškodovani za okoli 1.200 evrov. V četrtek je vlomilec udaril ponovno. Iz trgovine z lovsko in ribiško opremo je ukradel zračno pištolo, vredno 140 evrov. Vsaj toliko škode je povzročil tudi s poškodovanjem vhodnih vrat. Istega dne pa je bilo vlomljeno tudi v avtomat za sveče na pokopališču v Nazarjah. Tatovom ni nič sveto Velenje, 2. aprila - S kapelice ob regionalni cesti v Plešivcu je neznanec ukradel 20 kvadratnih metrov bakrenih plošč. Lastnika je oškodoval za vsaj 1.000 evrov. Iz ograjenega skladišča gradbenega materiala, last podjetja v stečaju v naselju Gorenje, pa je storilec odnesel več pocinkanih podpornikov, dolgih 3 metre. Bil je požigalec Velenje, 2. aprila - Poročali smo že, da je v torek zgorel eden od dveh kozolcev ob rekreacijski poti pri Škal-skem jezeru. Ogledna skupina SKP Celje je ugotovila, da je šlo za požig. Kozolec je popolnoma uničen. Vlomilec v Balkan rock caffeju Velenje, 3. aprila - V noči na sredo je bilo vlomljeno v lokal Balkan rock caffe na Starem trgu. Vlomilec je odnesel prenosni računalnik, ovojnico z dnevnim izkupičkom, menjalni denar, več pločevink energijske pijače in več steklenic žganih pijač. Okraden med pregledom Velenje, 3. aprila - V sredo dopoldan je v čakalnici medicine dela v Zdravstvenem domu Velenje obiskovalec na obešalnik odložil jakno. Medtem mu je neznanec iz žepa vzel mobilni telefon znamke Apple Ipho-ne 4 in denarnico z vsebino. Priložnost je bila premikavna Velenje, 3. aprila - V sredo je policistom Velenjčanka prijavila, da je pet dni prej v avli stanovanjskega bloka Šalek 93 pozabila denarnico, ki jo je odložila na poštne nabiralnike. Ko se je v nedeljo spomnila nanjo, je ugotovila, da jo je nekdo že vzel. Policisti za storilcem kaznivega dejanja zatajitev še poizvedujejo. V kletni etaži nakupovalnega centra Velenje pa je neznanec z mizice pri avtomatu za športne stave vzel odložen, še zapakiran mobilni telefon znamke Nokia 113. Zagorel avtobus Žalec, 4. aprila - V četrtek malo po 14. uri je med vožnjo na redni avtobusni liniji v bližini Liboj zagorel avtobus. Med potniki so bili večinoma dijaki, ki so se vračali iz šole. Vsi potniki in voznik so se varno rešili iz gorečega avtobusa. Tuja krivda za požar, v katerem je nastalo za okoli 40.000 evrov gmotne škode, je izključena. Vlomilcem ne uspe vedno Šoštanj, 7. aprila - Neznanec je v noči na nedeljo poskusil vlomiti v Mini bar v Metlečah. V notranjost je sicer prišel, vzel menjalni denar, potem pa zaradi sproženega alarma pobegnil pred prihodom varnostnika. Dopoldan pa je neznanec na več mestih skušal priti v notranjost objekta Smučarsko skakalnega kluba Velenje nad Starim trgom. To mu ni uspelo. Posnela ga je varnostna kamera Velenje, 7. aprila - V nedeljo zvečer je na bencinskem servisu OMV na Selu neznani voznik osebnega avtomobila znamke Audi A4, temno sive barve, z registrskega območja CE, natočil diesel gorivo v vrednosti 72 evrov, potem pa ga »pozabil« plačati. Za storilcem, ki ga je posnela kamera video nadzora, poizvedujejo. Hlod zadel traktor Šoštanj, 8. aprila - V ponedeljek popoldan se je v gozdu v Skornem pri Šoštanju pri spravilu lesa iz gozda zgodila nesreča. Eden od hlodov, ki je zdrsel po pobočju, je zadel traktor, na katerem je sedel domačin. Ta je pri tem utrpel hude telesne poškodbe. Z reševalnim vozilom so ga prepeljali v Bolnišnico Celje. Vlomilca v trafiko pregnal alarm Velenje, 8. februarja - V noči na torek se je vlomilec lotil trafike na Trgu mladosti. Vzel je več škatlic različnih cigaret, zaradi sproženega alarma pa je s kraja pobegnil pred prihodom lastnice. Med begom je nekaj škatlic cigaret izgubil, z vlomom pa je na kiosku povzročil večjo škodo. Srečanja naj bi se po ocenah tokrat udeležilo blizu 300 ljubiteljev motorjev. Šmartno ob Paki - Motoklub Packenstein iz Šmartnega ob Paki je minulo nedeljo pripravil pri tamkajšnji Hiši mladih 4. srečanje ljubiteljev motorjev in blagoslov njih in njihovih konjičkov. S srečanjem uradno naznanijo začetek motoristične sezone, hkrati pa priložnost izkoristijo za izmenjavo informacij, izkušenj, pa tudi za pogovor o tem, kako se izogniti morebitnim pastem na cestah, da bi bili sami in ostali udeleženci v cestnem prometu čim bolj varni. Blagoslovitveni obred je opravil šmarški župnik in dekan dekanije Braslovče Ivan Napret. Po oceni predsednika kluba Petra Podgorška se je letošnjega srečanja udeležilo blizu 300 motoristov, predvsem iz bližnje okolice. Slabo vreme je nekatere odvrnilo od udeležbe, čeprav »bajkerji« ne sodijo med mehkužce. Podgoršek je še povedal, da klub združuje ljubitelje motociklizma Šaleške in Savinjske doline. Medse radi sprejmejo vsakega, ki uživa na svojem motorju, ne glede na vrsto in tip, v daljših in krajših izletih ter mu je sproščanje adrenalina na cesti drugotnega pomena. »Seveda nam tudi vožnja preko dovoljenih omejitev ni tuja, saj želja po hitrosti velikokrat tudi narekuje nakup motocikla, a po pameti, z veliko rezerve! Klub smo leta 2008 ustanovili z željo po druženju, pa tudi zaradi skrbi za več preventive, varne vožnje motoristov in drugih udeležencev v prometu.« Članica kluba Sandra Verdev je »bajkerica« dobra 4 leta. Takrat je tudi naredila izpit. »Uživam v vožnji z motorjem. Zaradi tega, novih ljudi, novih možnosti pogleda na svet, novega načina razmišljanja sem se pridružila ostalim v klubu. Kristi mi, ker izvem marsikaj zanimivega, ker skupaj potujemo. Najdlje sem doslej z motorjem potovala v Makedonijo. Bilo je nepozabno.« Sandra je priznala, da je od takrat, ko vozi motor, pazljivejša udeleženka v cestnem prometu tudi kot voznica osebnega avtomobila. Udeležila se je tudi preverjanja znanja in vožnje z motorjem Sandra Verdev: »Odkar vozim motor, sem pazljivejša v prometu tudi kot voznica osebnega avtomobila.« na preventivni akciji na poligonu v Ločici pri Polzeli in ugotovila, »da potrebujem še veliko izkušenj,« je dodala Sandra Verdev. ■ Lani na Celjskem umrli štirje kolesarji Policisti bodo pozorni tudi na to, kako vozijo kolesarji Celje, 8. aprila - Lani se je varnost kolesarjev na območju Policijske uprave Celje zelo poslabšala. V prometnih nesrečah so štirje kolesarji umrli. Dva od umrlih kolesarjev sta bila povzročitelja nesreč. Sicer pa so bili lani kolesarji udeleženi v kar 214 nesrečah. Natanko polovica jih je nesrečo povzročila sama. Na novinarski konferenci v Celju v ponedeljek so predstavili aktivnosti za večjo varnost kolesarjev in povedali, da so najpogostejši razlogi, ki privedejo do nesreč z udeležbo kole- sarjev, vožnja preblizu desnega roba vozišča, vožnja po nasprotni strani, neupoštevanje pravil o prednosti in postavljene cestnoprometne signalizacije, hitrost vožnje, kot posredni vzrok pa tudi alkohol. Pomočnik komandirja Postaje prometne policije Celje Marko Prevolčič pa je poudaril, da bodo policisti letos strogo nadzirali vožnjo kolesarjev, posebej na mestih, kjer so v zadnjih letih beležili več kršitev cestnoprome-tnih predpisov. V mestnih središčih pa bodo pri tem sodelovali tudi policisti kolesarji. ■ V torek popoldan se je Galiciji pri padcu po vozišču huje poškodoval 32-letni kolesar. Iz policijske beležke Brez razloga so ga tepli Velenje, 2. aprila - V torek je mladenič policistom prijavil, da so ga v soboto ponoči pri Rdeči dvorani brez razloga napadli štirje neznani moški. Pri tem je utrpel telesne poškodbe, zaradi česar je poiskal zdravniško pomoč. Za storilci kaznivega dejanja policisti še poizvedujejo. Branil mamo Velenje, 2. aprila - V torek je na cesti Na Lipi 34-letni mož fizično napadel ženo, potem pa se je lotil še polnoletnega pastorka, ki je branil mamo. Tega je tudi lažje poškodoval. Nasilnežu so policisti izrekli varnostni ukrep prepoved približevanja, podali pa bodo tudi kazensko ovadbo. Marihuana v Škalah Velenje, 3. aprila - V sredo zvečer so v Škalah pri postopku mlajšemu moškemu zasegli alu zavitek s prepovedano drogo marihuana. Glasno v stanovanju Šoštanj, 3. aprila - V sredo ponoči so policisti zaradi predvajanja glasne glasbe posredovali v stanovanjskem bloku na Kajuhovi cesti. Stanovalki, ki je drugim kratila nočni mir, so napisali plačilni nalog. Pljunek tudi v znanko Velenje, 4. aprila - V četrtek zvečer se je v Mercator Centru na Šaleški cesti kršitelj žaljivo in nesramno vedel do znanke. Vanjo je tudi pljunil. Gre za istega kršitelja, ki je teden pred tem v trgovini Hipermarket Mercator enako kršil javni red in mir. Bivši spet nasilen Velenje, 4. aprila - Bivši mož je med obiskom bivše žene - pri njej v stanovanju - na Cesti Simona Blatnika nad njo ponovno izvajal nasilje. Zoper 37-letnega osumljenca, ki so ga že zaslišali, bodo podali kazensko ovadbo. Samca sta izzivala Velenje, 7. aprila - V nedeljo popoldan sta se v samskem domu na Cesti Simona Blatnika prepirala stanovalca, drug drugega pa izzivala k pretepu. Policisti, ki so posredovali, so jima napisali plačilna naloga. Vredno pohvale V sredo, 3. aprila, je Velenjčanka policistom izročila ključ od vozila, ki ga je našla pred nakupovalnim centrom. Lastnici, ki se je pri njih že zanimala zanj, so ga vrnili. V četrtek, 4. aprila, si pohvalo zaslužijo trije: občanka, ki je v mestu naša registrsko tablico. Policisti jo bodo vrnili odgovorni osebi podjetja, ki je lastnik vozila. Drug občan je policistom prav tako izročil registrsko tablico. Našel pa jo je pred Deželno banko. Izkazalo se je, da gre za tablico, ki je bila nekaj dni prej ukradena. Pohvala pa gre tudi občanu, ki jim je prinesel bančno kartico in izkaznico knjižnice. Policisti so oboje lastnici iz Velenja že vrnili. V soboto, 6. aprila, je Velenjčan policistom izročil šop ključev cilindrične ključavnice, ki so pritrjeni na traku za okoli vratu. Ključe je našel na avtobusnem postajališču na Tomšičevi v Velenju. Lastnik lahko pride ponje k policistom. Drug občan pa jim je istega dne izročil korekcijska očala z debelejšimi stekli s sivo--črnim okvirjem. Očala je našel na Cesti IX na Gorici. Lastnik lahko pride ponje na PP Velenje. utrip Manj kršitev javnega reda, več prometnih nesreč Šmartno ob Paki - Policisti Policijske postaje Velenje so lani na območju občine Šmartno ob Paki obravnavali 18 zadev s področja javnega reda, kar je občutno manj kot predhodno leto, ko so jih obravnavali 49. Pri tem so zabeležili 17 kršitev Zakona o varstvu javnega reda in miru (leta 2011 45) ter 1 kršitev Zakona o zaščiti živali, kar je toliko kot predhodno leto. So pa lani na območju občine zaznali več prometnih nesreč - 22, predlani 19. V 11 prometnih nesrečah (predlani v 15) so se udeleženci telesno poškodovali, v 11 (predlani 4) prometnih nesrečah pa je nastala materialna škoda. V prometnih nesrečah se je 1 (predlani 4) oseba hudo telesno poškodovala, poškodbe 14 oseb so bile lažje. Največ prometnih nesreč se je zgodilo v naselju Šmartno ob Paki ter na regionalni cesti II. reda Pesje-Gorenje-Letuš, kjer je gostota prometa tudi največja. Med najpogostejši vzroki za nastanek nesreč je bila neprilagojena hitrost, v po 3 prometnih nesrečah pa tudi neustrezna varnostna razdalja in nepravilni premiki z vozilom. Povzročitelja dveh prometnih nesreč sta vozila pod vplivom alkohola. Njuna povprečna stopnja alkoholiziranosti je znašala 0,92 g/kg (1,55g/kg) izdihanega zraka, zato bodo policisti povečali število odrejenih poskusov alkoholiziranosti vsem udeležencem prometnih nesreč ter kršiteljem prekoračitve hitrosti ali drugih hujših prekrškov. Šmarški svetniki, ki so se na seji občinskega sveta sredi prejšnjega meseca seznanili z delom policistov velenjske policijske postaje na območju lokalne skupnosti lani, pa so k predlaganim ukrepom za izboljšanje prometne varnosti dodali še reševanje vprašanj na cesti Rečica ob Paki-Podgora ter preverjanje hitrosti znotraj naselij. tp Novosti pri opravljanju strokovnega izpita iz upravnega postopka Strokovni izpit iz upravnega postopka so dolžne opraviti uradne osebe, zaposlene pri državnih organih, organih lokalnih skupnosti in nosilcih javnih pooblastil, kadar v upravnih zadevah odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank. Opraviti ga morajo tudi izvajalci javnih služb, ki odločajo o pravicah ali obveznostih uporabnikov njihovih storitev. Strokovni izpit iz upravnega postopka se opravlja za prvo ali drugo stopnjo. Z izpitom se preverja sposobnost kandidata za samostojno vodenje postopka oziroma za odločanje v upravnih zadevah. Izpit obsega pisni in ustni del in poteka pred tričlansko komisijo, ki jo sestavljajo z Ministrstva za javno upravo pooblaščeni izpraševalci. NOVOST: V skladu z Uredbo o izobrazbi in strokovnem izpitu za vodenje in odločanje v upravnem postopku se stopnja, na kateri oseba opravlja izpit, določi glede na stopnjo izobrazbe in glede na naloge, ki jih bo oseba opravljala na svojem delovnem mestu. Kandidatom za izpit priporočamo, da se pred pričetkom izvajanja izpita udeležijo priprav, na katerih bodo predstavljena temeljna poglavja Zakona o splošnem upravnem postopku, podprta s praktičnimi primeri in vajami. M N D RAG O S KI ZAVOD LJUDSKA UNIVERZA VELENJE PRIPRAVE: 23. in 24. maj; IZPIT: 12.junij; PRIJAVE do 10. maja! Ljudska univerza Velenje, Titov trg 2,3320 Velenje Info: 03 898 54 50, info@lu-velenje.si, www.lu-velenje.si Po poteh znanja do ciljev prihodnosti. Zgodilo se je ... od 12. do 18. aprila - 12. aprila 1978 je bil namesto Nestla Žganka za predsednika Skupščine občine Velenje izvoljen Franjo Korun; - 13. malega travna 1919 ob 4. popoldne je »Pevsko in bralno društvo Šaleški zvon« iz Velenja v gledališki dvorani hotela gospe Vasle v Šoštanju v prid Sokolske-ga doma v Šoštanju zadnjič ponovilo nadvse uspelo ljudsko igro s petjem v štirih dejanjih »Naša kri«, ki jo je spisal Fran Saleški Finžgar; - leta 1995 je 13. aprila v Šoštanju izšla prva številka Šoštanjskega lista; - po trčenju z ledeno goro je 14. aprila 1912 na svoji prvi plovbi na severnem Atlantiku potonila za tiste čase najlepša, najmodernejša in najhitrejša potniška ladja Titanic; ladja je zelo naglo potonila, zato je v nesreči umrlo preko 1500 potnikov, le nekaj sto pa se jih je uspelo rešiti; leta 1985 so v globini okoli 4.000 m končno odkrili potopljeni Titanic; ■ v času deklaracijskega gibanja je prišlo tudi do raznih incidentov; 14. aprila 1918 je skupina slovenskih fantov in deklet pred odhodom vlaka iz Šoštanja proti Celju zapela pesem »Hej, Slovani« in še nekaj slovenskih pesmi, kar je razburilo skupino nasprotnikov Slovencev; po besednem spopadu so Nemci in nemčurji s kame- Cerkev sv. Jurija v Skalah (Foto Arhiv Muzeja Velenje) njem obmetavali vlak, ko je ta že odhajal s šoštanjskega kolodvora, ter razbili več šip in eno potnico ranili; - 14. aprila 1958 so v Velenje začeli s prostovoljnim delom; očistili in uredili so okolico stanovanjskih poslopij, uredili tri manjša otroška igrišča, regulirali del Pake, začeli so urejati Sončni park in graditi dom kulture, načrtovali pa so tudi gradnjo zimskega bazena; - 14. aprila 1982 so novoizvoljeni delegati vseh treh zborov velenjske občinske skupščine za novega predsednika skupščine izvolili Janeza Basleta, za predsednika izvršnega sveta pa Boža Lednika; - 14. aprila 1986 so na seji vseh treh zborov velenjske občinske skupščine za predsednika skupščine izvolili Draga Šuleka, za predsednika izvršnega sveta pa Mirana Arzenška; - v noči s 14. na 15. april 1895 je 14 potresnih sunkov prestrašilo tudi prebivalce Šaleške doline; v Slovenskem narodu so potres takole opisali: »Grozen strah in trepet. Ljudstvo se je v najboljšem spanju vzbudilo in večinoma šlo na prosto. Na večjih hišah podrli so se dimniki, rudokopske hiše zrušile so se toliko, da ni moč stanovati v njih. Obupano ljudstvo se boji iti v hiše. Na Škalski cerkvi poškodovan je stolp«. Damijan Kljajič Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50 KROV STORITVE, d. o. o. Kasaze 36 c, 3301Petrovče T: 03 714 03 20 GSM: 041 220 238 E: info@krov.si AVTO MURSIC d.o.o. Zarova cesta 7 3320 Velenje -SERVIS IN PRODAJA - REZERVNI DELI -AVTOKLEPARSTVO -AVTOLIČARSTVO - VULKANIZERSTVO -RABLJENA VOZI LA Tel. 03 898 54 80 GP PIRC Gradbeništvo in druge storitve d.o.o 041 606 376 franc.brlec@siol.net hU oroskon Oven od 21. 3. do 20. 4. Precej stvari v vašem življenju se je zadnje čase že, precej pa se jih bo še spremenilo. Nekoliko lažje vam bo, ker boste vse to pričakovali, zato ne boste mogli nič pomagati. Poslušajte svoj notranji glas, pa boste videli, da se bo vse izteklo tako, kot je prav. Četudi morda ne bo šlo zelo na hitro. Še najbolj zadovoljni boste z zdravjem. Medlem, ko se bodo vsi okoli vas pritoževali, se boste vi počutili vsak dan bolje. Tudi zato, ker boste zato naredili več kot v zimskih mesecih. Spali sicer ne boste tako dobro, kot ste doslej, a bo vaša vest povsem mirna. Ulovili boste vse roke. Bik od 21. 4. do 21. 5. V Tokrat vam prav nihče ne bo zameril, ko boste rekli ne. Skoraj vedno ugodite vsem prošnjam, ko pa se zgodi, da čutite, da ste si na glavo nakopali preveč obveznosti, je prav, da ste pošteni do sebe in naravnost poveste, da česa ne boste mogli narediti. Vseeno pa boste imeli slabo vest. Zato znate že v naslednjih dneh narediti napako in spet obljubiti nekaj, kar vas bo morilo še naslednjih nekaj dni. Očitno preveč mislite na druge in šele potem na sebe. Veliko veselja vam bo naredil bližnji družinski član, partner pa v teh dneh ne bo najbolj na vaši strani. Prepad med vama bo iz dneva v dan večji. Ni pa še rečeno, da je to začetek konca. Zelo verjetno je, da boste najprej silno jezni, sledilo bo razočaranje in potem celo velika žalost. Ker ste dovolj prepričani v svoj prav, boste kljub temu trmasto vztrajali pri svojih odločitvah. Dogodki preteklih tednov se bodo še vedno vlekli za vami. Srce vas bo vleklo drugam, kot vsi pričakujejo. Poguma vam bo sicer precej primanjkovalo, saj si ne želite popolnoma porušiti ugodja svojega življenja. Dobro pa veste, da se bo to zgodilo, če boste poslušali srce in mu sledili. Tudi, če tega ne naredite, bo partner vedel, kaj se dogaja z vami. In to za vajin odnos ne bo dobro. Sploh, ker vam ne zaupa več 100 %. Kaj bo šele, ko pride maj? Rak od 22. 6. do 22. 7. Zaplet bo pravzaprav smešen, a posledice bodo kar nekaj dni zelo naporne za vas. Tako zelo, da si boste na trenutke na glas brili norca iz samega sebe. S humorjem boste poskušali rešiti, kar se bo rešiti dalo. Tega pa ne bo malo, kar bo pokazal šele čas. Ko se stvar zakuha, je vedno bolj vroča, kot takrat, ko je čas, da požanjete sadove. V resnici pa vas bo vse skupaj tako močno morilo, da se zna zgoditi, da vam jo bo zagodlo zdravje. Kaj, ko bi tudi vi raje malo popustili in si priznali, da ste pretiravali. Finančno stanje boste uspeli spraviti v okvire, ki vam bodo dali spati. Na čustvenem področju pa bo zmeda še trajala. Lev od 23. 7. do 22. 8. Čeprav se boste trudili, da svoje življenje spravite v red, vam bo začelo primanjkovati moči in volje. Zaostanek pri nekem delu, ki je vezano na rok, bo vsak dan večji, a kaj, ko si ne boste znali pomagati. Izkušnje so bile že doslej marsikdaj krute, zato se tega bolj zavedajte, ko boste delali načrte za prihodnje dni. Dobro opravljeno delo je sicer vedno v zadovoljstvo, v še večje pa je, če ob tem znate poskrbeti tudi zase in za svoje počutje. S partnerjem bosta uskladila tudi različna mnenja, ki so vaju zadnje čase kar malce razdvajala. In kaže, da si bosta spet znala vzeti čas za pogovor in drug za drugega. Pomlad vas bo letos res razvajala. Devica od 23. 8. do 22. 9. V teh dneh ste spet zelo zadovoljni sami s seboj in svojim življenjem. Dobra volja pa žal ne bo dolgo trajala. Čeprav si tega ne boste želeli, boste morali v naslednjih dneh prenašati ljudi, ki jih nimate radi. To bo seveda vplivalo tudi na vaše počutje. Žal boste svoje počutje in slabo voljo prenašali tudi v domače prostore, česar pa družina ne bo vesela. Zato lahko pride ob koncu tedna do krepkega besednega spopada, ki ne bo nikomur godil. Veliko boste razmišljali o spremembah, ki si jih želite v svojem življenju. Začnite skromno, po korakih, sicer iz lepih načrtov spet ne bo nič. Veselite se vsakega uspeha na poti do cilja. In naredite še več, da čim prej pridete tja. V teh dneh boste polni želja in načrtov. Zavedali se boste, da niso realni, a boste sanjali in upali še naprej. Dogodki bodo obrnili tok, ki bo šel na vaš mlin. Ko boste že skoraj obupali, se vam bo izpolnila velika želja. In to bo dalo vašemu življenju nov smisel in nov zagon. Končno boste spet bolj zadovoljni sami s sabo, tudi počutili se boste iz dneva v dan bolje. To, da ne boste več le čakali na boljše čase, ampak jih boste začeli tudi aktivno ustvarjati, pa vam bodo v dobro šteli tudi domači. Pri poslovnih odločitvah previdno, tu vam zvezde še nekaj dni ne bodo naklonjene. Predvsem pazite, kaj podpisujete. Preberite vse, tudi droben tisk. Ves čas govorite, da si želite drugačnega življenja, ko pa so spremembe na vidiku, se po navadi umaknete. Strah je pač močan gospod, ni kaj, najlažje pa je skozi življenje iti tako, da ni treba preveč spreminjati sebe in svojih navad. Tudi v tem leži ključ do rešitve vaše trenutne življenjske situacije. Ko boste opravili s svojo slabo vestjo, ki jo imate že preden se je karkoli sploh zgodilo, bo sicer vsak dan boljše tudi vaše počutje. Čaka vas še nekaj dni, ko bodo misli zmedene, dejanja pa precej neučinkovita. Najbolje jih bodo prebrodili tisti, ki bodo prosti. Če imate možnost, za nekaj dni zbežite od doma. Ali pa se vsaj potuhnite. Strelec od 23.11. do 21.12. Še nekaj dni ne boste v takšni kondiciji, kot ste vajeni. Imeli boste občutek, da lahko zdaj, zdaj zbolite. Če se boste v to še dodatno prepričevali in zganjali paniko, tudi boste. Odrezavi in tečni boste, čeprav ne prav vsak dan. Najmanj lep dan v tednu bo ponedeljek, ko se bo na vas zgrnilo nekaj novih obveznosti, starih pa še ne boste opravili. Če se le da, si ta dan nikar ne dajte na urnih pomembnih sestankov in dogodkov. Počakajte, da mine, potem vam bodo zvezde spet bolj naklonjene. Če ne boste dobre volje, ko boste prejeli mamljivo vabilo za dneve med prvomajskimi prazniki, ne odgovarjajte nanj še isti dan. Raje počakajte, saj še ne veste, ali bo šlo. Kozorogodi22i12idoi20i1i Pred vami je velika obremenitev, ki se jo kar malo bojite. Čeprav ste naredili vse, da bi moralo biti vse dobro, vas bo prekleto strah. Ne skrbite, kajti izšlo se bo še bolje, kot si lahko želite. Vsi vas bodo trepljali po rami, le partner veselja ne bo delil z vami. Med vama je vsak dan večji prepad, dobro pa veste, da je večji del krivde na vaši strani. Mika vas, da se spustite v avanturo, hkrati pa v svojem življenju ne bi kaj veliko spreminjali. Tako pa ne bo šlo. Sploh, ker partner nima več jeklenih živcev in ni neumen. Imate srečo, da ima v teh dneh veliko dela, sicer bi že počilo. Časa, da se odločite, ali boste tvegali, nimate veliko. Vodnar od 21.1. do 19.2. Pomlad bo v teh dneh dvakrat pokazala svojo moč. Malo z vremenom, ki bo končno po vaših željah, pa čeprav bo še aprilsko. Še bolj pa z vašim počutjem, ki bo prav tako kot vreme. Spremenljivo in to iz popolnega navdušenja do hude žalosti le v nekaj minutah. Na vprašanja, kaj bi bilo, če bi se stvari odvile drugače kot so se, odgovora ne boste našli. Ker ga ni mogoče najti. Zato raje pustite preteklost in se začnite bolj posvečati prihodnosti. Bo več koristi od tega. Največ težav boste v naslednjih dneh imeli zaradi pomanjkanja časa in zdravja. To pa bo posledica prvega, saj vam nenehen stres jemlje moči. Vrnite se k rekreaciji, pomaga. Ribi od 20. 2. do 20. 3. Ta teden bo tako lep, da si ga boste še dolgo klicali v spomin. Po dolgem času vas čaka sreča na kvadrat, delili pa jo boste le s tistimi, ki jih imate resnično radi. Dogodek, ki vas bo tako razveselil, bo prav poseben, zato ne bo nič čudno, če bo sreča tako velika. Počutje bo še nekaj dni odlično, kar razganjalo vas bo od energije in dobre volje. Razlog za vse to bo tudi ljubezen, ki bo vsak dan bolj trdna in sladka. Včasih vam bo tako lepo, da se boste kar ustrašili, kaj se bo sedaj zgodilo. Čer boste klicali slabo, ga boste tudi priklicali, zato prenehajte s takim početjem! 107,B HHi, gm Radio Velenje "»«t AS 11. aprila 2013 Četrtek, Petek, Sobota, Nedelja, Ponedeljek, Torek, Sreda, 11. aprila 1 12. aprila 1 13. aprila 1 14. aprila 1 15. aprila 1 16. aprila 1 17. aprila tvsloT TVSLOT TVSLOT TVSLOT TVSLOT TVSLOT TVSLOT 06.10 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Kljukčeve dogodivščine, lutke 10.50 Male sive celice, kviz 11.35 Moja soba: Maša in Urša 12.05 O živalih in ljudeh 12.30 Na vrtu, tv Maribor 13.00 Prvi dnevnik 13.20 Vreme, šport 13.30 Odkrito, pog. odd. 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.50 Roli, Poli, Oli, ris. 15.55 Mladi znanstvenik Janko 16.10 Firbcologi, otr. odd. 16.45 Dobra ura z Andrejem 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Dobra ura z Andrejem 18.00 Infodrom 18.05 Dobra ura z Andrejem 18.35 Ezopovo gledališče, ris. 18.45 Dobra ura z Andrejem 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Osmi dan 23.35 Panoptikum 00.30 Ugriznimo znanost 00.45 Dnevnik, vreme, šport 01.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Infokanall 06.05 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Martina in ptičje strašilo 10.20 Bisergora, nan. 10.35 Potujoči škrat, nan. 11.00 Firbcologi, odd. za otroke 11.25 Mi znamo: Čebulna torta s paradižnikovo sekanico 11.55 Panoptikum 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Pogledi Slovenije 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.50 Aleks v vodi, ris. 15.55 Policaj Črt, ris. 16.05 Mladi Leonardo, 16/26 16.45 Dobra ura z Akijem 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Dobra ura z Akijem 18.00 Infodrom 18.05 Moja soba: Tajda 18.35 Leonardo, ris. 18.50 Dobra ura z Akijem 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 60-let Mladi - slovesna prireditev ob 60-letnici Zveze prijateljev mladine Slovenije 21.30 Na lepše 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Polnočni klub: Prosti čas 00.15 Dnevnik, vreme, šport 01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Infokanal 01.25 Infokanal TV SLO I fvSLOr 07.00 Ozi bu, ris. I V OLU L 07 m Mnnonorlnn innrlhn rlo ____ _ . . 07.00 Ozi bu, ris 07.02 Nenavadne zgodbe, ris 07.05 Pokukajmo na zemljo, ris. 07.10 Prihaja Nodi, ris. 07.15 Metka in Zverinko Zver, ris. 07.25 Bacek Jon, ris. 07.35 Medo Popi in prijatelji, ris. 07.40 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.45 Dragi domek, ris. 07.50 Ezopovo gledališče, ris. 07.55 Gospodič Jakob, ris. 08.00 Otroški infokanal 08.50 Infodrom 09.30 Zabavni infokanal 10.00 Dobra ura z Milico 11.20 Dobro jutro 14.10 Kdo si upa na večerjo? 15.05 Slovenski vodni krog: Trebuščica15.30 IMuzikajeto: Americana 16.10 Zdravje Slovencev: Parkinsonova bolezen 16.40 Mostovi Hidak 17.20 Z Bruceem Parryjem po Arktiki: Sibirija, 1/5 18.15 Žrebanje Deteljice 18.25 Odbojka, dp, finale (M), 2. tekma, Calcit Volleybal : ACH Volley, prenos iz Kamnika 20.25 Športni izziv 21.00 Nogomet, evropska liga, Basel : Tottenham, četrtfinale, prenos 22.55 Jose in Pilar, dok. film 01.05 Točka, glas. odd. 01.50 Zabavni infokanal pop 06.00 Zajčje uganke, ris. 06.10 Raziskovalka Dora, ris. 06.35 Gasilske zgodbe, ris. 07.00 Tv prodaja 07.30 Biser, nad. 08.15 Biser, nad. 09.00 Tv prodaja 09.15 Larina izbira, nan. 10.10 Tv prodaja 10.40 Kot ukaže srce, nad. 11.35 Tv prodaja 12.05 Mentalist, nan. 13.00 24ur ob enih 14.00 Naša mala klinika, nan. 15.00 Vzgoja za začetnike, nan. 15.40 Srčna strast, nad. 16.40 Kot ukaže srce, nad. 24ur,p 17 17.10 Kot ukaže srce, nad. 17.45 Misli zdravo 17.50 Larina izbira, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Nevestin oče 2, am. film 24ur zvečer Modra naveza, nan. 23.25 Policijska družina, nan. 00.20 Chuck, nan. 01.15 Preobrazba doma, dok. ser. 02.15 24ur, ponovitev 03.15 Zvoki noči 22. 22.30 © 07.00 Ozi bu, ris. 07.02 Nenavadne zgodbe, ris. 07.05 Pokukajmo na zemljo, ris. 07.10 Prihaja Nodi,ris. 07.15 Metka in Zverinko Zver, ris. 07.25 Bacek Jon, ris. 07.35 Medo Popi in prijatelji, ris. 07.40 Pokukajmo na zemljo, ris. 07.45 Dragi domek, ris. 07.50 Ezopovo gledališče, ris. 07.55 Gospodič Jakob, ris. 08.00 Otroški infokanal 08.50 Infodrom 09.30 Zabavni infokanal 10.00 Dobra ura z Andrejem 11.20 Dobro jutro 13.55 Iz noči klavirjev: Pianist Jure Goručan 14.25 Na obisku, tv Koper 14.55 Alpe, Donava, Jadran 15.25 Rad igram nogomet 15.50 Nogomet, vrhunci evropske lige 16.50 Mostovi Hidak 17.20 V guantanamski pasti, dok. odd. 18.20 Osmi dan 18.50 Knjiga mene briga 19.10 Točka, glas. odd. 20.00 Skrivnosti muzejskih zakladov, 2/6 20.45 Miranda (II.), 2/6 21.20 Samohranilec, 4/4 22.15 Trg, avstralski film 23.55 Točka, glas. odd. 00.45 Zabavni infokanal POP 06.00 Zajčje uganke, ris. 06.10 Raziskovalka Dora, ris. ser. 06.35 Gasilske zgodbe, ris. 07.00 Tv prodaja 07.30 Biser, nad. 08.15 Biser, nad. 09.00 Tv prodaja 09.15 Larina izbira, nad. 10.10 Tv prodaja 10.40 Kot ukaže srce, nad. 11.35 Tv prodaja 12.05 Policijska družina, nan. 13.00 24ur ob enih 14.00 Naša mala klinika, nan. 15.00 Vzgoja za začetnike, nan. 15.40 Srčna strast, nad. 16.40 Kot ukaže srce, nad. 24ur p sli zdravo 17.50 Larina izbira 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Kot v nebesih, am. film 21.50 24ur zvečer 22.20 Nebo nad Montano, am. film 23.00 Eurojackpot 23.05 Nebo nad Montano, nad. filma 00.15 Za fante, am. film 03.00 24ur, ponovitev 04.00 Zvoki noči 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Pop corn, glasbena oddaja - skupina BRO 11.35 Vabimo k ogledu 11.40 Skrbimo za zdravje: Zdravljenje malignih bolezni v SB Slovenj Gradec 12.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.05 Videospot dneva 13.10 Prodajno TV okno 13.20 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek jaka: reciklirajmo 18.40 Oglasi 18.45 Regionalne novice 2 18.50 Vabimo k ogledu 18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: ans. Narcis, nas. Jelša 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Oglasi 21.25 Kmetijski razgledi 21.55 Vabimo k ogledu 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.30 Prodajno TV okno 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila © 09.00 Dobro jutro, informativna 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Naj viža: ans. Narcis, nas. Jelša 11.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.15 Videospot dneva 12.20 Prodajno TV okno 12.35 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš: Slovenski učni krog 18.40 Oglasi 18.45 Regionalne novice 2 18.50 Vabimo k ogledu 18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Zgornje Savinjske doline 20.55 Oglasi 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Vabimo k ogledu 21.10 Gostilna pr Francet (27), zabavno glasbena oddaja 22.10 Iz oddajetlobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.40 Prodajno TV okno 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila 06.00 Kultura 06.10 Odmevi 07.00 Ribič Pepe 07.25 Zgodbe iz školjke: Jaz sem poletni dan na kmetiji 07.30 Radovedni Taček 07.45 Biba se giba, ris. nan. 08.05 Studio Kriškraš 08.30 Kulturni brlog 08.35 Opravila: Isis in Jort 08.40 Pri babici: Verižica 08.45 Bine: Mesto 09.05 Firbcologi, odd. za otroke 09.30 Male sive celice, kviz 10.10 Infodrom 10.20 Hiša eksperimentov: Mešanjelogija 10.45 V boju s časom, 4/13 11.20 Lovci na pošasti, dans. film 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Tednik 14.20 Prava ideja! 14.50 Na lepše 15.15 Slovenski magazin 15.50 Drevesa pripovedujejo: Kostanj, 16.20 O živalih in ljudeh 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Na vrtu 17.40 Grenlandija, 2/5 18.35 Ozare 18.40 Pri Slonovih, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Moja Slovenija 21.30 Babilon, koprod. film 23.55 Poročila, šport, vreme 00.25 Sinovi anarhije (III.), 2/13 01.10 Ozare, ponov. 01.15 Dnevnik, vreme, šport 02.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.30 Infokanal TV SLO T 07.15 Skozi čas 07.55 Formula 1: Velika nagrada Kitajske, kvalif., prenos 09.30 Posebna ponudba 09.50 Pogledi Slovenije 11.10 Slovenci v Italiji 11.45 Opus 12.15 Osmi dan 12.50 Generacije znanosti ZRC SAZU, posn. 13.20 Nogomet, evrop. liga, četrtfinale, Basel : Tottenham, posn. 15.15 Športni izziv 16.00 V dolini tihi, dok. o Lojzetu 16.55 Košarka, dp (M), Helios : Krka, prenos 18.45 Nogomet, vrhunci evrop. lige, ponov. 19.55 Nogomet, prva liga Telekom, Domžale : Olimpija, prenos 21.50 33/45, sobotna glasbena noč 22.50 Bleščica, odd. o modi 23.20 Na lepše 23.50 Zabavni infokanal pop 06.30 Tv prodaja 07.00 Medved Rupert, ris. ser. 07.10 Kopalčki, ris. 07.25 Medvedek Benjamin, ris. 07.40 Mumu, ris. 07.45 Medved Rupert, ris. 07.55 Chuck in prijatelji, ris. 08.20 Čebelica Maja, ris. 08.30 Dežela konjičkov, ris. 08.55 Perla, ris. 09.20 Neobičajna šola, ris. 09.25 Lazytown, ris. 09.50 Lego Ninjago, ris. 10.15 Zapleši z nami, ris. 10.25 Igra laži, nan. 11.20 Kuharski dvoboj tortic, res. ser. 12.20 Opremljevalci vrtov v zasedi, am. odd. 12.45 Zvezda dizajna, am. ser. 13.45 Ženske v akciji, am. film 15.30 Castle, nan. 16.25 Nova družina, am. film 18.20 Pozor, priden pes! 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Vid in Pero šov 21.00 Draga, počakaj, sem na poti, am. film 22.45 Nekoč v aprilu, am. film 01.25 Serijski morilec, am. film 03.10 24ur, ponov. 04.10 Zvoki noči © 09.00 Miš maš: slovenski učni krog 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Ustvarjalne iskrice (55): obesek za ključe 10.05 Kmetijski razgledi 10.35 Strokovnjak svetuje: Učenje s pozitivno disciplino 11.35 Oglasi 11.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.05 Videospot dneva 12.10 Prodajno TV okno 12.25 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka: reciklirajmo 18.40 Vabimo k ogledu 18.45 Mura Raba TV 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2106. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Oglasi 20.30 Dobrodelni koncert odprtih src za Anžeta in Eneja, 2. del 21.50 Vabimo k ogledu 21.55 Jutranji pogovori 23.25 Prodajno TV okno 23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila 07.00 Aleks in glasba, ris. 07.05 Karli, ris 07.10 Tinček, ris. 07.15 Krtek, ris. 07.20 Eli in Fani, ris. 07.25 Metka in Zverinko Zver, ris. 07.30 Žanov svet, ris. 07.40 Lokomotivček Tomaž, ris. 07.45 Ava, Riko, Teo, ris. 07.55 Biba se giba, ris. 08.15 Pokukajmo na Zemljo, ris. 08.20 Mladi znanstvenik Janko, ris. 08.30 Neli in Cezar, ris. 08.40 Dinko pod krinko, ris. 08.45 Timi gre, ris. 08.55 Nodi v Deželi igrač, ris. 09.10 Ezopovo gledališče, ris. 09.20 Moj prijatelj Zajec, ris. 09.40 Pokukajmo na Zemljo, ris. 09.45 Pujsa Pepa, ris. 09.50 Fralhu dol, ris. 10.10 V gozdu, ris. 10.15 Dedek v mojem žepu, 17/66 10.30 Dedek v mojem žepu, 18/66 10.45 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 60 let Mladi - slovesna prired. ob 60-letnici Zveze prijat. mladine Slovenije 15.05 Mi nismo angeli, am. film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Igralci brez maske: Studio bratov Vajevec 18.40 Nodi v Deželi igrač, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Kdo si upa na večerjo? 21.00 Intervju: Franc Sever - Franta 21.55 Drevesa pripovedujejo: Oljka, 22.25 Poročila, vreme, šport 23.00 Luther (I.), 6/6 23.55 Slovenski magazin 00.20 Dnevnik, ponovitev 00.45 Zrcalo tedna, vreme, šport 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Infokanal TV SLO T 08.15 Skozi čas 08.50 Formula 1, Velika nagrada Kitajske, prenos 10.50 Globus 11.20 Slovenski magazin 11.50 Turbulenca 12.30 Rad igram nogomet 13.00 24. tekmovanje za veliko zborovsko nagrado Evrope, 2. del 14.10 Iz noči klavirjev: Pianistka Ana Šinkovec 14.50 Košarka - dp (M), Helios : Krka, posn. 16.55 Odbojka, dp, finale (M), 3. tekma, ACH Volley : Calcit Volleyball, prenos 18.55 Cape Epic 2012 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Mali širni svet (III.), 12/12 20.50 City folk: Barcelona 21.20 Vojna proti demokraciji, dok. odd. 22.55 igrani film Agrft 23.20 Agape, igrani film Agrtf 23.40 Zabavni infokanal POP 06.30 Tv prodaja 07.00 Medved Rupert, ris. ser. 07.10 Kopalčki, ris. 07.25 Medvedek Benjamin, ris. 07.40 Mumu, ris. 07.45 Medved Rupert, ris. 07.55 Chuck in prijatelji, ris. 08.20 Čebelica Maja, ris. ser. 08.30 Lego prijateljice, ris. 08.55 Perla, ris. 09.20 Neobičajna šola, ris. 09.25 Lazytown, ris. 09.50 Carlie Brown in Snoopy, ris. 09.55 Lego Ninjago, ris. 10.20 Zapleši z nami, ris. 10.30 Igra laži, nan. 11.25 Kuharski dvoboj tortic, res. ser. 12.25 Opremljevalci vrtov v zasedi, dok. ser. 12.50 Zvezda dizajna, am. ser. 13.50 Usodno zaupanje, kanad. film 15.35 Castle, nan. 16.30 Varuške d.o.o., am. film 18.20 Ana kuha 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Slovenija ima talent 21.45 Prevzetnost in pristranost, ang. film 00.10 Hallam Foe, ang. film 02.00 24ur, ponov. 03.00 Zvoki noči © PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 09.00 Miš maš: slovenski učni krog 09.40 2105. VTV magazin 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Vabimo k ogledu 10.10 Športni torek, športna oddaja 10.20 2106. VTV magazin 10.40 Kultura, informativna oddaja 10.45 Županova torta: Bojan Šrot, župan MO Celje 11.45 Dotiki gora: Blejski Vintgar 12.00 Vabimo k ogledu 12.05 Naj viža: ans. Narcis, nas. Jelša 13.20 Kuhinjica, tedenski izbor 14.15 Prodajno TV okno 14.30 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Modri Jan: na kmetiji 18.25 Lahko noč, otroci! 18.45 Ustvarjalne iskrice(54): pikapolonica 19.05 Oglasi 19.10 Pop corn, glasbena oddaja - skupina BRO 20.10 Vabimo k ogledu 20.15 Dobrodelni koncert odprtih src za Anžeta in Eneja, 2. del 21.35 Jutranji pogovori 22.50 Gostilna Pr Francet 23.50 Vabimo k ogledu 23.55 Prodajno TV okno 00.10 Videostrani, obvestila 06.25 Utrip 06.40 Zrcalo tedna 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.15 Radovedni Taček, otr. odd. 10.25 Iz popotne torbe: Mačka, pouč. odd. 10.45 Palček, otr. ser. 11.00 Megabiti energije: Ekopomnik, 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.15 Studio Kriškraš 10.40 Kulturni brlog 10.45 Ribič Pepe 11.10 Ali me poznaš: Jaz sem mladica v gozdu 11.15 Hiša eksperimentov: Mešanjelogija 11.40 Pod klobukom: Zamejska .20 Potepanja: Po letališču 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.35 Polnočni klub: Prosti čas 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Fračji dol, ris. nan. 16.05 Studio Kriškraš, otr. odd. 16.30 Kulturni brlog 16.45 Dobra ura z Bernardo 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Dobra ura z Bernardo 18.00 Infodrom 18.05 Dobra ura z Bernardo 18.35 Franček, ris. 18.45 Dobra ura z Bernardo 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Umetnost igre 23.35 Knjiga mene briga 23.55 Slovenska jazz scena 00.35 Dnevnik, vreme, šport 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Infokanal 12.20 Umetnost igre, ponov. 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Studio city 14.20 Obzorja duha 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.50 Metka in Zverinko Zver, ris. 16.00 Dinko pod krinko, ris. 16.05 Eli in Fani, ris. 16.10 Bine: Mesto 16.45 Dobra ura z Jasno 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Dobra ura z Jasno 18.00 Infodrom 18.05 Dobra ura z Jasno 18.30 Vse o Rozi, ris. 18.40 Dobra ura z Jasno 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Odkrito, pog. odd. 21.00 Med spoloma, dok. film 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Globus 23.35 Intervju: Franc Sever - Franta 00.25 Posebna ponudba 00.45 Dnevnik, ponov. 01.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.00 Infokanal TV SLO T TV SLO T 07.00 Ozi Bu, ris. 07.02 Nenavadne zgodbice, ris. 07.05 Pokukajmo na zemljo, ris. 07.10 Prihaja Nodi, ris. 07.20 Metka in Zverinko Zver, ris. 07.25 Bacek Jon, ris. 07.35 Medo Popi in prijatelji, ris. 07.40 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.45 Dragi domek, ris. 07.50 Ezopovo gledališče, ris. 07.55 Gospodič Jakob, ris. 08.00 Otroški infokanal 08.50 Infodrom 09.00 Zabavni infokanal 10.00 Dobra ura z Akijem 11.20 Dobro jutro 14.25 Točka, glas. odd. 15.10 Na lepše 15.35 Intervju: Franc Sever -Franta 16.35 Skrivnosti muzejskih zakladov, 2/6 17.30 Dober dan, Koroška 18.00 Prava ideja 18.25 To bo moj poklic: Gastronom holetil in turistični tehnik, 1/30 19.00 Točka, glas. odd. 19.50 Žrebanje 3 x 3 plus 6 20.00 Dediščina Evrope: Usodna leta, 1/2 Varl 21.40 Varljiv splet, 2/6 23.10 Razred zase: Dramski krožek 23.35 Točka, glas. odd. 00.20 Zabavni infokanal POP 06.00 Raziskovalka Dora, ris. 06.25 Gasilske zgodbe, ris. 06.50 Tv prodaja 07.20 Biser, nad. 08.05 Biser, nad. 09.00 Tv prodaja 09.15 Larina izbira, nad. 10.10 Tv prodaja 10.40 Kot ukaže srce, nad. 11.35 Tv prodaja 12.05 Igra laži, nan. 13.00 24ur ob enih 14.00 Naša mala klinika, nan. 15.00 Vzgoja za začetnike, nan. 15.40 Srčna strast, nan. 16.40 Kot ukaže srce, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Kot ukaže srce, nad. 17.50 Larina izbira, nad. 18.55 24ur, vreme 19.00 24ur 20.00 Čista desetka, nan. Sužnja ljubezni, am. film 24ur zvečer Sužnja ljubezni, nad. filma Zdravnikova vest, nan. 00.20 Chuck, nan. 01.15 Preobrazba doma, avstr. ser. 02.15 24ur, ponov. 03.15 Zvoki noči 21 22 22.30 23.25 07.00 Ozi bu, ris. 07.02 Nenavadne zgodbice, ris. 07.05 Pokukajmo na zemljo, ris. 07.10 Prihaja Nodi, ris. 07.20 Metka in Zverinko Zver, ris. 07.25 Bacek Jon, ris. 07.35 Medo Popi in prijatelji, ris. 07.40 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.45 Dragi domek, ris. 07.50 Ezopovo gledališče, ris. 07.55 Gospodič Jakob, ris. 08.00 Otroški infokanal 08.50 Infodrom 09.00 Zabavni infokanal 10.00 Dobra ura z Bernardo 11.20 Dobro jutro 14.20 Točka, glas. odd. 15.15 Moja Slovenija 16.55 Glasnik 17.20 Mostovi Hidak 17.55 Drevesa pripovedujejo: Olka, 4/4 18.25 Slovenski vodni krog: Pišnica 19.00 Točka, glasb. odd. 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Muzikajeto, glas. odd. 20.30 Na utrip srca 21.30 Gustav Mahler, ponov. 21.45 Tujina poroka, kit. film 23.15 Točka, glasb. odd. 00.05 Zabavni infokanal POP 06.00 Raziskovalka Dora, ris. 06.25 Florjan, gasilski avtor, ris. 06.50 Tv prodaja 07.20 Biser, nad. 08.15 Biser, nad. 09.00 Tv prodaja 09.15 Larina izbira, nad. 10.10 Tv prodaja 10.40 Kot ukaže srce, nad. 11.35 Tv prodaja 12.05 Nepremagljiv dvojec, nan. 13.00 24u ob enih 14.00 Naša mala klinika, nan. 15.00 Vzgoja za začetnike, nan. 15.40 Srčna strast, nad. 16.40 Kot ukaže srce, nad. 24ur p uk i zdravo, nad. 17.50 Larina izbira, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Preverjeno 21.05 Mentalist, nan. 22.00 24ur zvečer 22.30 Modra naveza, nan. 23.25 Zdravnikova vest, nan. 00.20 Dexter, nan. 01.25 Preobrazba doma, avstr. ser. 02.25 24ur, ponovitev 03.25 Zvoki nočii © © 09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Oglasi 10.35 2106. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.55 Vabimo k ogledu 12.00 Videospot dneva 12.05 Prodajno TV okno 12.20 Videostrani, obvestila 17.20 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Gostilna pr Francet (27), zabavno glasbena oddaja 19.00 Regionalne novice 2 19.05 Vabimo k ogledu 19.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.35 Videospot dneva 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Zgornje Savinjske doline 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Oglasi 21.10 Trisul, dokumentarni film 22.50 Vabimo k ogledu 22.55 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.25 Prodajno TV okno 00.40 Videospot dneva 00.45 Videostrani, obvestila 06.05 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.15 Bine: Mesto 10.35 Zlatko Zakladko 10.55 Slovenski vodni krog: Nevljica 11.20 Impro TV: Boštjan Gomča in Goro Osojnik 12.00 Med spoloma, dok. film 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Tednik 14.20 Globus 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Pujsa Pepa, ris. 15.50 Male sive celice, kviz 16.45 Dobra ura z Milico 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Dobra ura z 18.00 Infodrom 18.05 Dobra ura z 18.40 Neli in Cezar, ris. 18.45 Dobra ura z Milico 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Šola za življenje, ang. film 21.40 Obisk, igrani film 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Glasbeni večer 23.50 Turbulenca, ponov. 00.20 Dnevnik, vreme, šport 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Infokanal TV SLO T 07.00 Ozi bu, ris. 07.02 Nenavadne zgodbice, ris. 07.05 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.10 Prihaja Nodi, ris. 07.20 Metka in Zverinko Zver, ris. 07.25 Bacek Jon, ris. 07.35 Medo Popi in prijatelji, ris. 07.40 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.45 Dragi domek, ris. 07.50 Ezopovo gledališče, ris. 07.55 Gospodič Jakob, ris. 08.00 Otroški infokanal 08.50 Infodrom 09.00 Zabavni infokanal 10.00 Dobra ura z Jasno 11.20 Dobro jutro 14.20 Točka, glas. odd. 15.15 Igralci brez maske: Studio bratov Vajevec 16.15 To bo moj poklic: Gastronom, hotelir in turistični tehnik, 1/30 16.45 Glasnik 17.15 Evropski magazin, tv Maribor 17.40 Mostovi Hidak 18.10 O živalih in ljudeh 18.35 Na vrtu, tv Maribor 19.00 Točka, glas. odd. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Športni izziv 20.25 Nogomet, prva liga Telekom: Celje - Maribor, prenos iz Celja 22.20 Bleščica, odd. o modi 22.50 Jesenski vrtovi, franc. film 00.50 Točka, glasb. odd. 01.35 Zabavni infokanal pop 06.00 Raziskovalka Dora, ris. ser. 06.25 Florjan, gasilski avto, ris. 06.50 Tv prodaja 07.20 Biser, ris. ser. 08.05 Biser, ris. ser. 09.00 Tv prodaja 09.15 Larina izbira, hr. nad. 10.10 Tv prodaja 10.40 Kot ukaže srce, nad. 11.35 Tv prodaja 12.05 Kaos, nan. 13.00 24ur ob enih 14.00 Naša mala klinika, nan. 15.00 Vzgoja za začetnike, nan. 15.40 Srčna strast, nad. 16.40 Kot ukaže srce, nad. 24ur p uk sli zdravo 17.50 Larina izbira, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Prstan zaobljube, am. film 22.10 24ur zvečer 22.40 Modra naveza, nan. 23.35 Zdravnikova vest, nan. 00.30 Dexter, nan. 01.30 Sočna strast, nad. 02.30 24ur, pon. 03.30 Zvoki noči © 09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Lokalni utrip Zgornje Savinjske doline 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Videospot dneva 12.05 Vabimo k ogledu 12.10 Prodajno TV okno 12.25 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas- tabornike: na obisku v Vinski Gori 18.40 Oglasi 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Vabimo k ogledu 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2107. VTV magazin 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Športni torek, športna oddaja 20.35 Oglasi 20.40 Športnik leta 2012 v Občini Žalec 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.45 Prodajno TV okno 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila 09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 2107. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Vabimo k ogledu 11.05 Športni torek, športna oddaja 11.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.40 Videospot dneva 11.45 Prodajno TV okno 12.00 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Ustvarjalne iskrice (56): poživimo keramični lonček 18.20 Žogarija (14), otroška šp. odd. 18.40 Oglasi 18.45 Regionalne novice 2 18.50 Vabimo k ogledu 18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami: Marko Diaci, župan Občine Šentjur 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Oglasi 21.10 Pop corn, glas. oddaja - Flirrt 22.10 Vabimo k ogledu 22.15 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.45 Prodajno TV okno 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila PRIREDITVE 33 Knjižne novosti Tagore, Rabindranath: Moje življenje, o njem vam pripovedujem od - Odrasli / 929 - Biografije Eden večjih mislecev preteklega stoletja je prav gotovo indijski pesnik in pisatelj Rabindranath Tagore. Bil je prvi Neevropejec, ki je leta 1913 prejel Nobelovo nagrado za književnost in dal Indiji prepoznavni pečat. Velika poznavalka njegovega dela Uma Das Gupta je zbrala njegove zapise, govore, eseje, predavanja, pesmi (in še kaj) in jih povezala v podobo enega največjih osebnosti moderne Indije. Neprestano se trudi za humanitaren pristop k politiki, za zbližanje Vzhoda in Zahoda ter si prizadeva za družbene reforme. Njegov notranji boj, družina, svetniki, pesniki in skladatelji - vse to zaznamuje njegovo življenjsko delo. A kljub vsemu sam sebe skromno prepoznava le kot pesnika. Ob njegovi skromnosti in veličini se lahko zgledujemo vedno znova: »Spal sem in sanjal, da je življenje radost. Prebudil sem se in videl, da je življenje dolžnost. Delal sem in glej: dolžnost je bila radost!« (R. Tagore) Nadj Abonji, Melinda: Golobi vzletijo od - Odrasli / 821-311.2 -Romani ostalih narodov Švicarska pisateljica Melinda Nadj Abonji se je rodila v madžarski družini v Vojvodini. Njen roman Golobi vzletijo je njen deloma avtobiografski roman in je v Nemčiji in Švici avtorici prinesel nagrado za najboljši roman leta in najboljšo knjigo leta. Skozi oči Ildike nam pisateljica naslika podobo izseljenske družine, ki gre iskat boljšo prihodnost v Švico. Kljub vsemu trudu za čim boljšo integracijo v švicarsko družbo še zmeraj ostajajo tujci. Iz urejenega in pogosto hladnega mesta v Švici se Ildika vedno znova vrača v toplo naročje babice v Vojvodino in išče svoj dom, ki ga ne najde nikjer. S smrtjo babice in izbruhom vojne je izletov konec. Hrepenenje pa ostane in Ildika išče potešitev drugje ... Pod vsakdanjim videzom ljudi se marsikdaj skrivajo težke resnice, hrepenenja in slikanja rešitev, ki nas dvigujejo. Lepa in čuteča pripoved je vsekakor vredna našega časa. McDonnell, Patrick: Jaz ... Jana ml - Mladina / C-S - Cicibani-Slikanice Zgodba o mali Jani nas popelje v čarobni svet sanj, ki jih živimo v otroštvu. A te sanje lahko postanejo tudi resničnost, če si to le dovolj želimo in prav je, da to našim malčkom povemo. Jana ima namreč neskončno rada svojo plišasto opico, s katero raziskujeta male čudeže v naravi. Vedoželjna deklica ob prebiranju Tarzana sanjari o svojem potovanju v Afriko, kjer bo v afriški džungli pomagala živalim. In ta majhna Jana je zrasla v Jane Goodall -znano primatologinjo, ki se že vse življenje bori za varstvo narave, človekovih pravic in za mir. Njene sanje so se uresničile in z dovolj vztrajnosti in upanja dajmo priložnost tudi svojim sanjam in sanjam naših otrok ... Pištanek, Peter: Rivers of Babylon od - Odrasli / 821-311.2 -Romani ostalih narodov Roman Rivers of Babylon je prvi del trilogije enega uspešnejših književnikov, ki v slovaški književnosti zaključuje 20. stoletje. Roman je prvič izdan leta 1991, navdih pa avtor dobi v žametni revoluciji in na prehodu iz socializma v kapitalizem. Zgodba je cinična, satirična in kar nekoliko groteskna pripoved o nekontroliranem bogatenju, kjer kriminalci, intelektualci in nekdanja tajna policija v Evropi ustvarjajo novo »demokracijo«. To je pripoved o povzpetniškem, neizobraženem in primitivnem kmetu Raczu, ki se odloči zaslužiti nekaj denarja, da se bo lahko spodobno poročil. Zato odide v Bratislavo, kjer se mu ponudi priložnost, da prevzame delo kurjača v prestižnem hotelu. A kmalu ugotovi, da ne greje le hotela, ampak celo vrsto luksuznih trgovin na ulici in da lahko z nadzorom nad kurjavo pride do denarja in moči. Za toploto so ljudje (od prostitutke do družbenih veljakov) pripravljeni storiti marsikaj. Kmalu ima nadzor ne le nad ulico, ampak nad celim mestom . Branje je zanimivo, humorno in aktualno, saj bomo v romanu našli nemalo odsevov tudi naše družbe. Melling, David: Oliver hoče objem ml - Mladina / C-Sz - Cicibani-Slikanice zaboji Medvedek Oliver se je zbudil iz zimskega spanja in se po dolgi zimi zaželel topel objem. Zato se takoj odpravi na pot. Dolgo išče in raziskuje najrazličnejše objeme: objame skalo, drevo, grm, zajčka ... Ko zajček vidi, kako si Oliver želi malo topline, mu v glavo pade krasna ideja. Prime ga za roko in ga odpelje do velike votline, kjer se pravkar nekdo prebuja ... Na koncu prejme najljubši objem nekoga, ki ga ima rad. In nadvse srečen se stisne med največje in najtoplejše roke, kar jih pozna. ■ Pripravila: DS velenje Četrtek, 11. april 13.00 Muzej premogovništva, Bela garderoba Odprtje razstave Avtoportreti 2 - Razstava z intervencijami v prostor 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 18.30 Gostišče Kavčič v Šaleku Bridge turnir 19.00 Galerija Velenje Odprtje fotografske razstave: Uroš Abram: Telo. Made in Me 19.00 Kulturnica Velenje Pogovor o knjigi Česar nas niso naučili v šolah 19.19 Knjižnica Velenje Pogovor s Hermanom Vernikom 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert Klavirski trio Amarilis 19.30 Dom kulture Velenje Komedija Misterio Bufo (Zeleni abonma in izven) 21.00 eMCe plac Filmski večer Metal; Headbangers journey Petek, 12. april 18.00 Knjižnica Velenje Bralni krožek za najstnike Cool knjiga 18.00 Krščanska adventistična cerkev, Efenkova 61 Predavanje Zloraba tablet -sodobna oblika odtujenosti 19.00 Glasbena šola Velenje Koncert in razstava umetniških del: Večer 2. U 19.19 Knjižnica Velenje Glasbena in folklorna prireditev Medimurske šege in običaji 21.00 eMCe plac Metal koncert Gonoba & Paragoria Sobota, 13. april 8.00 Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica 8.00 Cankarjeva ulica Bolšji sejem 10.30 Dom kulture Velenje Sovica Oka, premiera predstave za otroke Gledališča Velenje 10.00-12.00 Mercator center Velenje Čarobno ogledalce, ustvarjalna delavnica s pravljico 19.00 Glasbena šola Velenje Pozdrav pomladi 2013, Območna revija odraslih pevskih zborov, malih vokalnih skupin in oktetov 19.00 Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma RK Gorenje Velenje : RK Krka 19.00 Dom krajanov Šentilj Salamiada 20.00 Dvorana Centra Nova Kdaj - kje - kaj Koncert Tom & The Twisters (Abonma Klub n izven) 20.00 Restavracija Jezero Akademski ples 21.00 eMCe plac Navadna sobota Nedelja, 14. april 17.00 Krščanska adventistična cerkev, Efenkova 61 Predavanje Čas v katerem živimo 19.00 Glasbena šola Velenje Pozdrav pomladi 2013, Območna revija odraslih pevskih zborov, malih vokalnih skupin in oktetov Ponedeljek, 15. april 10.00 Knjižnica Velenje Bralni krožek za odrasle 50+ 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 17.00 Glasbena šola Velenje Kviz Nauk o glasbi 1 17.00 Knjižnica Velenje Delavnica ustvarjalna delavnica Origami - presenečenje 18.30 Ribiški dom ob Škalskem jezeru Redni tedenski bridge turnir 19.00 Glasbena šola Velenje Kviz Nauk o glasbi 2 19.00 Glasbena šola Velenje Koncert Sozvočje orgel, čembala in komorne glasbe 20.00 Kino Velenje Filmsko gledališče: drama Lov Torek, 16. april 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku 17.00 Galerija Velenje Predavanje Prenos izjave volje 18.00 Velenjski grad Klepet pod arkadami - gost Borut Jenko 19.00 Glasbena šola Velenje Kviz Nauk o glasbi 3 19.19 Knjižnica Velenje Rodoslovci, redno mesečno srečanje Sreda, 17. april 13.30 Dom za varstvo odraslih Velenje Bralne urice 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic 18.00 Glasbena šola Velenje Letni koncert Pihalnega orkestra in Mlajšega pihalnega orkestra Glasbene šole Velenje 19.19 Knjižnica Velenje Predavanje: Refleksologija -zdravje je v naših rokah in nogah 19.30 Dom kulture Velenje Romantična drama Proti severnemu vetru (Beli abonma in izven) šoštanj Petek, 12. aprila 17.00 Igrišče stare OŠ Bibe Röcka Lokostrelstvo Sobota, 13. aprila X Odhod iz AP Šoštanj 1. Donačka gora (izlet, lahka pot) 2. Po poteh Janeza Jalna: Žirovnica - Begunje (tura, lahka do zahtevna pot) 18.00 REKS, Ravne Ravne se predstavijo - kult. zabavna prireditev 19.00 Športna dvorana Šoštanj Elektra Šoštanj - Grosuplje (7. krog 1.SKL Lige Telemach - liga za obstanek) Nedelja, 14. aprila 10.00 Športna dvorana Šoštanj Elektra Šoštanj - Zlatorog (5. krog 1.SKL za starejše pionirje U14) Ponedeljek, 15. aprila 9.00 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravje Sreda, 17. aprila od 12.00 do 17.00 Središče za samostojno učenje Šoštanj Osnove Word-a 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Elektrifikacija Šaleške doline šmartno ob paki Četrtek, 11. aprila: 19.15 Dvorana Marof Vodena vadba koronarnega kluba 19.30 Hiša mladih Šiviljski tečaj Sobota, 13. aprila: 10.30 Hiša mladih Ustvarjalna delavnica Ponedeljek, 15. aprila: 16. 45 do 18. 45 Dvorana Marof Plesno gibalne delavnice (predšolska, mlajša šolska in starejša šolska skupina) 19.00 Dvorana Marof Pilates Torek, 16. aprila: 18.00 Dvorana Marof Joga 20.00 Kulturni dom Gorenje Zumba Koledar imen April/mali traven 1« Četrtek -Leon 12« Petek - Lazar 13 « Sobota - Ida 14 « Nedelja - Valerij 15 « Ponedeljek - Helena 16. Torek - Bernarda 17 « Sreda - Rudi KINO VELENJE • SPORED LINCOLN Zgodovinska biografska drama, 150 minut. Režija: Steven Spielberg Igrajo: Daniel Day-Lewis, Joseph Gordon-Levitt, Jared Harris, Tommy Lee Jones, Michael Stuhlbarg, Adam Driver, James Spader, Jackie Earle Haley, Sally Field, Lee Paceidr. Petek, 12. 4., ob 18.00 Sobota, 13. 4., ob 20.00 Nedelja, 14. 4., ob 19.00 -mala dvorana To je zgodba o človeku, ki je spremenil svet in potek zgodovine, zgodba velikega borca za človekove pravice in ameriškega predsednika, Abrahama Lincol-na. Ko izbruhne državljanska vojna se predsednik ZDA Abraham Lincoln bori s prelivanjem krvi na bojišču in z nesoglasji v svojem kabinetu zaradi njegove namere, da osvobodi vse sužnje. Njegov pogum, odločnost, trdna moralna prepričanja in njegove odločitve bodo spremenile usodo generacij, ki prihajajo. SREČEN ZA UMRET Komična drama, 100 minut. Režija: Matevž Luzar. Igrajo: Evgen Car, Milena Zupancic, Vladimir Vlaskalic, Ivo Ban, Janja Majzelj, Juta Kremzar, Dare Valic, Ivo Barisic, Dusan Jovanovic, Jette Ostan Vejrup, Janez Skof idr. Petek, 12. 4., ob 20.30 -mala dvorana Sobota, 13. 4., ob 18.30 -mala dvorana Nedelja, 14. 4., ob 20.15 Srečen za umret je grenko--sladka komedija o upokojencu, ki se odloči, da bo srečen, preden umre. Je grenko-sladka pripoved o staranju, ki najprej postreže z vsemi stereotipnimi predstavami, da bi jih nato obrnila na glavo. Je zgodba o tem, da za življenje nikoli ni prepozno. Ivan je 76-letni upokojeni učitelj glasbe. Verjame, da je njegovo življenje končano, zato si kupi parcelo za grob s prekrasnim pogledom na Alpe in gre v dom za starejše, kjer želi v miru dočakati svoj konec. Ampak zgodi se ravno nasprotno: na tečaju računalništva odkrije strast za življenjem in končno začne živeti. MEA MAXIMA CULPA: MOLK V BOŽJI HIŠI (Mea Maxima Culpa: Silence in the House of God) Dokumentarec, 107 minut- Režija: Alex Gibney Petek, 12. 4., ob 18.30 -mala dvorana Sobota, 13. 4., ob 20.30 -mala dvorana Nedelja, 14. 4., ob 18.00 Dokumenti v vatikanskih arhivih naj bi dokazovali, da so se spolne zlorabe v katoliški cerkvi dogajale že v četrtem stoletju, škandali, ki so privedli do velikih finančnih poravnav, pa so prišli na dan šele v zadnjih desetletjih. Film se osredotoča na karizma-tičnega duhovnika, ki je med svojim službovanjem zlorabil več kot 200 gluhih otrok ter na štiri pogumne mladeniče, ki so sprožili prvi znani primer javnega protesta proti duhovniški pedofiliji v ZDA. Njihova več kot tri desetletja dolga bitka je razkrila zlorabe in prikrivanja svetovnih razsežnosti ter nazadnje pripeljala do tožbe proti samemu papežu. Priznani dokumentarist in oskarjev nagrajenec Alex Gibney (Casino Jack, Združene države denarja,...) z detektivsko vnemo raziskuje občutljivo temo pedofilije v katoliški cerkvi. Film ni kritika katoliške vere, ampak ostra obsodba institucije, ki je izoblikovala mehanizme sistematičnega prikrivanja teh zločinov. Svetovna premiera - Toronto 2012, najboljši dokumentarec - London 2012, Hamptons 2012 Chicago 2012...... Lunine mene 18 « aprila, prvi krajec, ob 14. 31 10. aprila je bila prazna luna (mlaj), ob 11.38 CITY CENTER Celje • četrtek, 11.4., od 14.0019.00, Biotržnica • nedelja, 14.4. ob 11.00 Pravljične urice v Džungli, Mrožek, mrožek • Neuveljavljene glasbene skupine se do 13. maja lahko prijavijo na natečaj CITYBAND 2013. MAMA (Mama) Grozljivka, 100 minut. Režija: Andres Muschietti. Igrajo: Jessica Chastain, Nikolaj Coster-Waldau, Megan Charpentier, Isabelle Nelisse, Daniel Kash, idr. Petek, 12. 4., ob 21.00 Sobota, 13. 4., ob 18.00 HOTEL TRANSILVANIJA (Hotel Transylvania ) - sinhro-niziran. Družinska animirana komedija, 90 minut, Režija: Genndy Tartakovsky. Slovenski glasovi: Dani Bavec, Zala Djuric, Miha Rodman, Jan Bučar, Alenka Tetičkovič,Jernej Kuntner,idr. Nedelja, 14. 4., ob 16.00 -otroška matineja LOV (Jagten) Drama, 115 minut. Režija: Thomas Vinterberg. Igrajo: Mads Mikkelsen, Thomas Bo Larsen, Annika Wedderkopp, Lasse Fogelstrom, Susse Wold, Anne Louise Hassing, Lars Ranthe, Alexandra Rapaport, Ole Dupont, Rikke Bergmann, Katrine Brygmannidr. Ponedeljek, 15. 4., ob 20.00 - filmsko gledališče Lov, ki ga številni kritiki opevajo kot najboljši film Thomasa Vinterberga, je napeta psihološka drama o moči laži ter uničujočih posledicah krive obtožbe. Cannes 2013 - nagrada za najboljšega igralca (Mads Mikkelsen). Dansko podeželje v mesecih pred božičem. Lucas, nedavno ločeni štiridesetletnik, je vzgojitelj v vrtcu, kjer ga otroci obožujejo. Prosti čas preživlja v družbi dobrih prijateljev v krajevnem lovskem klubu. Nekega dne pa hči njegovega najboljšega prijatelja ravnateljici vrtca pove nekaj, kar bi lahko nakazovalo spolno zlorabo. Nepremišljene besede majhne deklice Lucasovo življenje v trenutku obrnejo na glavo. Laž se širi kot virus, panika in nezaupanje kmalu uideta izpod nadzora, Lucas pa se je prisiljen podati v samoten boj za svoje življenje in dostojanstvo. Naslednji vikend, od 19. 4. do 22. 4. napovedujemo: akcijsko kriminalko GANGSTERSKA ENOTA, mladinski film KAUWBOY, biografsko dramo HITCHCOCK, dramo LOV ter v filmskem gledališču komedijo, dramo RESNIČNOST. "»«tAS 11. aprila 2013 Za finančno varnost je treba začeti skrbeti zgodaj. Banka Celje vam pri tem pomaga že od samega začetka vaše poklicne poti. ** ugodno postopno varčevanje (že od 10 €/mesec) ^ kredit za mlade, ki ga lahko dobite tudi zaposleni za določen čas (najvišji znesek 5.000 €) Več na www.banka-celje.si f| banka celje www.banka-celje.si Nagrajenci nagradne križanke BUTAN PLIN, objavljene v tedniku Naš čas, 28.marca: 1. nagrado - polletna naročnina na revijo Anja: Matic Jezeršek, Aškerčeva 8, Velenje 2. nagrado - 3-delni kuharski set Butan plin: Cvetka Šporn, Parižlje 27, Braslovče 3. nagrado - skodelico za kavo z žličko in 200 gr. kave Butan plin: Danica Hudournik, Ravne 29, Šoštanj Nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. POVEČAJTE SI DOBIČEK z oglaševanjem v naših medijih! časopis/videostrani/radio 038981750 898 17 50 VIDEO TVKAI Nagradna križanka »Železnina Hudovernik« ^^ železnina _ hudovernik d o o Želenina Hudovenik d.o.o. Partizanska 2 Velenje Tel.: 03/ 898 23 50 www.zeleznina-hudovernik.si info@zeleznina.si Vabljeni v prenovljeno in povečano prodajalno, kjer vam na 2.000 m2 nudimo: keramiko in sanitarno opremo barve in lake z mešalnico barv orodje in zeleni program okovje in vijake elektro material in svetila ogrevanje in vodovodni material železo in pohištvene cevi NOVO!!! * dekorativne tapete * laminati * parketi Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 22. aprila 2013 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Hudovernik«. Izžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 10 evr). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporočeno po pošti. ČETRTEK, 11. aprila 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 12. aprila 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 13. aprila 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 14. aprila 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 15. aprila 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 16. aprila 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 17. aprila 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. M SREDNJA ZDRAVSTVENA SOLA CEUE Ipavčeva 10,3000 CELJE VABIMO K VPISU v programe formalnega izobraževanja za šolsko leto 2013/2014: • zdravstvena nega (SSI, štiriletni program), • zdravstvena nega (PTI, 3+2), • bolničar/negovalec (SPI, triletni program), • kozmetični tehnik (SSI, štiriletni program). Prijave za vpis zbiramo do 21. junija 2013. Več informacij najdete na spletni strani šole www.szsce.si Opravite tečaj in si pridobite poklic: • maser/maserka, • pediker/pedikerka, • vizažist/vizažistka, • maniker/manikerka. Vpis poteka vsak petek, od 10.00 do 11.00, na sedežu šole. Izvajamo tudi postopke za preverjanje in potrjevanje NPK. Se želite naučiti ličenja ter pravilne nege rok in nohtov? Pridružite se nam v enodnevnih delavnicah: • Učenje za vsak dan, • Urejene in zdrave roke. Delavnice in tečaji potekajo skozi vse šolsko leto. Dodatne informacije: 03 428 69 00, zdravstvena-sola-celje@guest.arnes.si www.szsce.si OBVESCEVALEC 35 Optika Paka Velenje d.o.o. Hotel Paka - pri vhodu v kinodvorano Tel.: 03/ 588 50 91 • Akcijska prodaja sončnih očal 2013 • Na zalogi več kot 1.000 modelov • Modeli očal Carrera že za 50 € • Direktna prodaja n Optika Paka KEMIČNO ČIŠČENJE Pplak Marijana, s. p.. Koroška cesta 44, Velenje, tel.: 587 50 00 Delovni čas: pon., čet.: 8. - 17. h, tor., sre., pet.: 8. - 15. h, sobota zaprto ji« , / \ Dolgoletneizkusiye \ akovostno čiščenje vseh vrst OBLAČIL, ODEJ ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 1. aprila 2013 do 7. aprila 2013 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 1. aprila 2013 do 7. aprila 2013 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka nikoli sami 107,8 DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA) mali OGLASI 30-LETNA simpatična ženska, lepe postave, želi spoznati prijatelja starega do 46 let za športno ali resno zvezo. Ag. Alan, gsm: 041 248 647 ATOMINVESTdoo Ulica Janka Vrabiča 10a, Velenje • OBNOVA STANOVANJ IN KOPALNIC NA KIJUč, STANOVANJSKI SERVIS S 031 290 127 NEPREMIČNINE NUDiMiggg SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. OZnan- SEM privlačna 59-letna ženska (165/56). Všeč mi je ples, hoja v naravi in osebnostna rast človeka. Želim si spoznati izobraženega, vernega vdovca starega do 65 let za gradnjo čudovitega medsebojnega odnosa v zvestobi in poroko. Gsm: 070 230 792 ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za vse generacije. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031_ 836 378 PREMOŽEN in simpatičen 51-letni poslovnež, Slovenec, želi spoznati urejeno žensko staro do 49 let za resno zvezo. Lahko si slovenka ali nesloven-ka, lahko tudi brez službe. Ag. Alan, gsm: 041 248 647 ODDAM delno opremljeno 2-sobno stanovanje v Šoštanju. Ni namenjeno sezonskim delavcem. Gsm: 031 370 779 3-SOBNO stanovanje, 89 m2, na Gorici, zgrajeno 1981, P/6. nad., delno opremljeno, v mirnem in zelenem okolju, prodam. Primerno za starejše in družine. Gsm: 040 290 230 1-SOBNO stanovanje oddamo za pomoč pri hišnih delih. Gsm: 041 683 580 3-SOBNO stanovanje, 90 m2, 2. nadstropje, na Koroški 8 c v Velenju, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041 342 671 pR!DELKI]HH KOCKE sena (Vinska Gora) prodam. Tel: 03 891 00 54 DOMAČO svinjsko mast z ocvirki (25 kg) prodam. Tel.: 03 5893 578 KORUZO prodam. Gsm: 041 946 944 SADIKE vrtnic, ciprese, solate, domača vzgoja, prodamo. /Prodaja Dolinšek/ gsm: 041 354 575 ULEŽAN hlevski gnoj, listnati, prodam. Gsm: 041 942 898 PRIMORSKA VINA iz kleti Čehovin -Štanjel, prodam. Gsm 031 749 671 JABOLČNIK, domači kis, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371 kUPIMjH■ RABLJENE tlakovce kupim. Gsm: 040 202 181 SMREKOVO hlodovino kupim. Plačilo takoj. Gsm: 041 893 992 PODARIMjHI POMIVALNI stroj bsh, z manjšo okvaro, podarim. Tel.: 03 5893 279 OMARO za predsobo in obod za šivalni stroj podarim. Gsm: 041 858 309 IŽIVALI ČEBELE prodam. Gsm: 031 763 214 PRAŠIČE najboljše mesnate pasme z dostavo na dom prodam. Fišar, Tabor, Gsm: 041 619 372 raznohh OKRASNI vrtni kozolec prodam. Gsm:_041 525 410 OPAŽ, ladijski pod in bruno, prodamo. Gsm: 040 202 181 SEDEŽNO garnituro prodam. Gsm: 040 202 181 PIANINO, klasični, August Forster. Gsm: 051 336 077 PRILOŽNOST Iščemo partnerja za program kovinskih ograj za stanovanjske in industrijske objekte in za program garažnih vrat. Več informacij na GSM 031 630 545 habit nepremičnine HablL d.ao, Koroflu 48, Vblenjs tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223 2-sobno stanovanje, desni breg, Velenje, 64 m2, 2/5 nad. Adaptirano 2006. Cena 75.000 evr. Garsonjero v novem bloku na Cesti talcev v Velenju , 40 m2, 2/7 nad., v gradnji. Cena 56.542 evr. vec na www.habit.si KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj Tel.: 03 898 49 70, wwwJt^sa]eskadolma.si VRTNA KOSILNICA McCULLOCH 199,00 € motor BRIGGS sEKQJAR, ^zdravju in tu*»» Prodaja, servis, P^ rezervni deli! TDMJRAVNM^glr^O^ TDM'TRAVNIK,^i0]kg;ifŽ0,20 € TRAVNO SEME ZA OKRASNE ZELENICE, 1 kg 4/70l€| Tonsubstrat ZEMLJA ZA ROZE KLASMANN, 70 L 8,20 € lir, I POKLIČITE ZA CENE PROGRAMA BSC IN SIP! Branko - 041 8lf 949 vami in za vas! DEŽURSTVA jZDRAVSTVENI I DOM WELENJEI OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. jEKARBjiVijŽNjf Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. BOBOZDRAVN^ 13. do 14. 4. - Jernej Dobelšek, (v zasebni zobni ambulanti ZD Velenje od 8. do 12. ure). ^VETERINARSKA^ POSTAJA ŠOŠTANJ Tel.: 03 8911 146, dežurni veterinar - gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje POROKEl Žiga Melanšek, Velenje, Šalek 23 a in Ana Kralj, Velenje, Laze 25 a. [SMRZLlIRIiim Marija Gracun, roj. 1933, Luče, Pod-veža 51; Egidij Petretič, roj. 1931, Velenje, Stanetova cesta 30; Anton Bombač, roj. 1929, Celje, Tumova ulica 6; Marija Vrčkovnik, roj. 1933, Šoštanj, Topolšica 128; Viktorija Brezovšek, roj. 1930, Velenje, Šalek 108; Zofija Ovnik, roj. 1947, Velenje, Prešernova cesta 7 a; Martin Javor-nik, roj .1944, Šentjur, Dolga Gora 53; Terezija Rosenstein, roj. 1931, Mozirje, Brezje 9 a; Vincenc Miholač, roj. 1928, Radlje ob Dravi, Spodnja Vižinga 54; Ivan Podhraški, roj. 1929, Rogaška Slatina, Plečnikova ulica 4; Feliks Črešnar, roj . 1934, Zreče, Osredek pri Zrečah 21; Ana Marija Peperko, roj. 1942, Celje, Ulica bratov Vošnjakov 2; Karel Kržan, roj. 1927, Radeče, Vrhovo 33. POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939 • POGREBNE STORITVE V CELOTI • PREVOZI • UREDITEV DOKUMENTACIJE • NABAVA CVETJA | MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV \ POSLUJEMO 24 UR DNEVNO V SPOMIN Boleč je spomin na 12. april, ko si za vedno zaspal. Zbudila te ni naša bolečina, žalost niti solze. Osala je le praznina, ki zelo boli. FERDU LAURETU Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si... Iskrena hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, prižgete svečko, mu podarite cvetje in se ga kakorkoli spomnite. Tvoji najdražji V tihem pomladnem večeru, ko sonce škrlatno zahaja za goro, poslednjič ti milo Jakobški zvon zazvoni zapoje v slovo, v slovo . (Majda Novak) ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče in dedi FRANC LEMEŽ 3. 6. 1948 - 4. 4. 2013 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, rudarjem, govorniku, godbi, pevcem in gospodu duhovniku za opravljen obred. Hvala za darovano cvetje, sveče, izraženo sožalje ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Bomba »stresla« Šentilj V soboto so v zaselku Silova v Krajevni skupnosti Šentilj našli 250 kilogramsko neeksplodirano ameriško bombo - Zaradi nevarnosti so jo umaknili od naselja - V nedeljo so jo uničili - Strah tokrat ni imel le velikih oči, bomba je bila res nevarna Silova pri Velenju, 6. aprila - V soboto zjutraj so pripadniki državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (NUS) začeli s posebnimi napravami iskati neeksplodirana eksplozivna sredstva. Po pričanju starejših domačinom naj bi namreč proti koncu vojne ameriško zavezniško letalo, ki naj bi bilo zadeto in je zato izgubljalo višino, med Ponikvo in Šentiljem odvrglo najmanj tri letalske bombe. Domačini so trdili da vse niso eksplodirale. V soboto, dobrih 70 let po dogodku, se je pokazalo, da so bile govorice o odvrženih letalskih bombah resnica. Pripadniki enote NUS so namreč po nekaj urah preiskovanja terena s pomočjo posebnih naprav tri metre pod zemljo našli ameriško letalsko bombo. In to le okoli 40 metrov stran od prve hiše v naselju Silova. Silovo odrezali od sveta Igor Boh, vodja intervencije ter vodja programov izobraževanja in usposabljanja pripadnikov enote za varstvo pred NUS, nam je v soboto popoldne, ko smo na nevarnost v Silovi z njegovo pomočjo obvestili tudi poslušalce radia Velenje, povedal, da gre za pravo velikanko. »Bomba je res ameriške izdelave, v njej je veliko razstreliva, saj je težka kar 250 kilogramov. Sedem pripadnikov naše enote jo bo s pomočjo posebnega vozila zvečer prepeljalo na mesto, kjer jo bomo jutri varno razstrelili,« nam je povedal. In še, da so prebivalce hiše, ki je bila najbliž- je nevarni najdbi, začasno izselili. Zvečer okoli 22. ure so izpraznili še nekaj hiš v okolici. Bombo, ki je bila po besedah Igorja Boha prenevarna za transport iz občine Velenje, so takrat prepeljali v grapo, ki je bila od najbližje hiše oddaljena okoli 400 metrov. Pri tem so pot zavarovali tudi policisti in gasilci, saj si v bližini nevarne velikanke niso želeli radovednežev. Zaključna faza uničenja Poseg so nadaljevali v nedeljo zjutraj. Čeprav so v soboto predvidevali, da jo bodo lahko razstrelili okoli 11. ure dopoldne, so jo nekaj po 13. uri. »Da bi preprečili potresni učinek in razmet delčkov bombe v okolico, jo bomo pokrili z okoli 35 kubičnih metrov prekrivnega materiala, predvsem peska. Razstrelili jo bomo s pomočjo posebnega razstreliva, ki je že na poti iz Ljubljane,« nam je v nedeljo malo pred 9. uro dopoldne povedal vodja intervencije pri deaktiviranju bombe. Poleg tega so na hiši, ki je bila najbližje mestu razstrelitve - vseeno pa varno oddaljena - namestili naprave za merjenje seizmoloških učinkov ob razstrelitvi bombe. »Vedno v takem primeru izmerimo tudi stopnjo tresenja tal in vplive na okolico,« je še pojasnil Igor Boh. Že ob 11. uri dopoldne so zavarovali vse poti v zaselek Silova, saj je bila nevarnost ob razstrelitvi bombe kljub vsemu velika, predvsem pa nepredvidljiva. »Zavarovali bomo celotno območje, policisti in gasilci nam bodo pomagali zapreti vse dostope v Silovo,« smo še izvedeli. Tudi zaključna faza uničenja bombe je potekala tako, kot so si lahko pripadniki državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi le želeli. Nevarnost je bila sredi nedeljskega dne uničena, najbolj pa so si zagotovo oddahnili prebivalci zaselka Silova in Šentilja v celoti. V upanju, da je bila najdena bomba zadnji spominek iz druge svetovne vojne na njihovih tleh. Bojana Špegel W nrnKs Naselje je staro že dobrih petintrideset ■ let -Ste vedeli, da je rudnik zaposlenim prve obdelovalne površine dal v najem že leta 1914? me rasös Milena Krstič - Planinc Velenje, 4. aprila - Četrtek je bil edini »suh« dan po nešteto dnevih moče in snega. Suh toliko, da ni padalo. Vlago pa je bilo čutiti povsod. Kako željni smo že pomladi, kako težko čakamo sonca, se je videlo v vrtičkarskem naselju, med Velenjčani znanem kot Kun-ta-Kinte. V času, ko je nastajalo, je bila uspešnica TV nadaljevanka Korenine. Od tod ime. Če bi nastajalo danes, bi verjetno imelo drugačnega. Mehiškega? Ljudje hlepimo po soncu, zima pa se obotavlja. Tak čas je na vrtičkih že dobrih petintrideset let rasla solata. Letos je ni še nikjer. Seme- Zavod za urbanizem Velenje je leta 1977 za naselje izdelal ureditveni načrt. Področje zahodno od sedanjega »avtoparka« je predstavljalo približno 260 metrov dolg in 110 metrov širok prostor. Izdelali so poti, parcele razdelili na pravoko-tnike približne površine 200 kvadratnih metrov, in najemnikom dodelili 127 prvih enot. Predpisano je bilo, da se lahko izdela na vsaki parceli le majhne lesene ute, velike 3 x 3 metre, namenjene orodju in temu, da so se ljudje, ki so obdelovali vrt, ob kakšni nevihti lahko umaknili pod streho. Strogo so bili določeni gabariti, streha, gradbeni material, celo barva objekta ... Kasneje so objekti dobivali nove oblike, širili so gabarite. Danes so hiške velike 4 x 4 metre, objekti so lahko tudi podkleteni, lahko imajo nadstrešek. na bi utonila, sadike zgnile. Zlatka Raukoviča srečam z zavihanimi rokavi. »Nikoli mi zima ni bila tako dolga, kot je letošnja,« je rekel. Ne samo pri sebi, tudi sosedi je pomagal popraviti vhod do njene parcele. Sploh ne šteje, kako dolgo je že najemnik. »Gotovo pa bo že več kot dvajset let,« je pripovedoval in hitel popravljati spomladansko rez na grmičevju. »Tukaj uživamo. Poleti si tudi skuhamo, sedemo, pridejo vnuki ...«. Živi v bloku in brez tega koščka zemlje in neba nad njim si življenja sploh ne zna več predstavljati. »Rad sem tukaj. Pridem skoraj vsak dan. Tudi po dvakrat, če je treba.« Vrtičakarstvo ima v Šaleški dolini dolgo tradicijo. Prvi zaposleni v premogovniku so že leta 1914 dobili v najem obdelovalno zemljo, da so si pridelali zelenjavo. »Med najbolj priljubljenimi je bil seveda krompir,« je segel v preteklost Drago Potočnik, tehnični vodja pridobival- nega prostora Premogovnika Velenje. S pridelki so si delno izboljšali družinski standard. »Tudi v času velike gospodarske krize, med leti 1930 in 1935 in po drugi svetovni vojni, se je pokazala izrazita potreba po takih vrtičkarskih predelih.« Za današnjo podobo naselja je bilo prelomno leto 1974, ko so zaprli Glinškov jašek in izvedli eno prvih rekultivacij zemljišč v okolici premogovnika. »Zemljišče okoli jaška se je umirilo, grbine na zemljišču so izravnali, nevarne razpoke zasuli, pripeljali plodno zemljo z njiv in travnikov z območij, kjer je rudarjenje še potekalo, zemljo pa ponudili svojim zaposlenim za potrebe vrtič-karstva,« pripoveduje Potočnik. Na tem območju je bilo sprva 127 parcel, danes stoji tukaj 250 tipskih hišic. »Naselje je edinstveno v Sloveniji, verjetno pa tudi širše. Njegova površina je že preko pet hektarjev.« Najemniki že dolgo niso več le zaposleni v Premogovniku. Nepremičnine lastniki prodajajo prosto na trgu. Mimogrede, na oglasni deski pred vhodom smo zadnjič Velenje je poznano tudi po tem vrtičkarskem naselju. Marsikakšen turist, ki pride sem, izrazi željo, da bi si ga ogledal. Precejšen »naval« pa je bil na začetku. Že zaradi imena Kunta Kinte, povzetega po Afričanu iz nadaljevanke Korenine. Hiške so namreč spominjale na hišice v kakšnem afriškem naselju. Danes pa pravijo nekateri, da so bolj podobne tistim iz Smrkcev. Drago Potočnik: »Naselje je danes veliko preko pet hektarjev.« Ne samo hišica, najemnikom sta »zgorela« tudi prijazna pomlad in poletje. videli, da so trenutno na prodaj dve ali tri? Najemne pogodbe pa so z uporabniki in lastniki hišic sklenjene za nedoločen čas. Stanko Tajnšek ima Kinto, kot pravijo tipskim hišicam, sedem let. »Kupil sem jo dobesedno čez noč,« pravi in doda: »Prek glave imam že zime. Vse sem že obrezal, očistil Zlatko Raukovič je spomladansko rez še malo popravil. Stanko Tanjšek je prinesel vse potrebno za rastlinjak. vse veje,« je pripovedoval in odložil veliko škatlo. »V njem je rastlinjak, ki ga bom postavil.« Najmanj trikrat, štirikrat na teden je tukaj. »Kdaj pa kdaj tukaj tudi prespimo.« Včasih kdo reče, da so hišice pregosto 'posejane'. »Mene pa ne moti. Kljub temu je tukaj tak mir. Kdaj pa kdaj je tudi prekršek, a kje pa ni?« Bernarda Lain-šček že deset let prihaja na Kunta Kinte poleti sleherni dan, pozimi manj. »Letos komaj čakam lepšega vremena, da bomo lahko začeli grabiti, štihati, sejati ... Drevje smo porezali, danes pobiram in pospravljam ostanke vej,« je rekla. Živi v bloku, med štirimi stenami. »Tukaj ni nikoli dolgčas. Vedno se kaj dogaja.« V naselju vlada strog hišni red. V celoti je ograjeno, ima upravljalca, celo hišnika, urejeno komunalno infrastrukturo, sanitarije, ločeno zbiranje odpadkov, skorajda vse, razen električnega omrežja. »A so si ljudje danes s sodobno tehnologijo priskrbeli tudi svoj vir elektrike preko sončne energije, tako da je pri marsikateri hiški že tudi kakšna žarnica,« pravi Drago Potočnik. Bivanje tu in tam zmoti kakšen vandal. Žal so vlomi pogosti. Zadnjič je ena od hišic zagorela. »Vsi smo bili šokirani nad tem,« pravijo na Kunta Kinte. A dejstvo je, da razen najemnikov, nekateri od njih kakšno noč v hišici tudi prespi-jo, posebnega varovanja preko noči ni. Zato je možnosti za vandale, da vstopajo vanj, velika. Gotovo bodo na odboru najemnikov v prihodnje rekli kakšno tudi o tem. Bernarda Lainšček je čistila veje.