Podelili tipendije Sklada Dorče Sardoč Razočarana Kocijančič in Gabrovec ne bosta vrgla puške v koruzo Soočenje med Serracchianijevo in Tondom na posvetu deželne sindikalne zveze CGIL ob prisotnosti tajnice Camussove /i 4 V novinarskem krožku v Trstu razprava o novinarstvu ob meji Primorski Konec sveta, začetek novega Martin Brecelj V zgodovini človeštva se od časa do časa pojavljajo napovedi, da se bliža konec sveta. Navadno to sovpada s kako koledarsko mejo. V evropski zgodovini je bila takšna prelomnica leto 1000, ko je velik del krščanskega sveta trepetal pred prerokbo Mille et non plus mille, pa tudi leto 2000, ko so nekateri napovedovali, da se bo Zemlja ustavila zaradi računalniškega hrošča. Podobno je s prerokbo, po kateri naj bi se svet končal ob jutrišnjem zimskem solsticiju: tokrat imamo opraviti s koncem ciklusa starega ma-jevskega koledarja. Tovrstne apokaliptične prerokbe so bile že večkrat upravičeno predmet ironične obravnave. V takšnem duhu je Alojz Rebula ob bližanju leta 2000 napisal roman Maranatha ali Leto 999. S podobnim ironičnim pristopom se je italijanski filozof znanosti Telmo Pie-vani lotil napovedi jutrišnjega konca sveta v nedavno objavljenem eseju, in to z vidika Darwinove razvojne teorije. A postavlja se vprašanje, kako in zakaj se rojevajo takšne apokaliptične napovedi. Večkrat gre za nekritične koledarske projekcije: posebnosti koledarja, kot so okrogle letnice, ljudje kdaj pa kdaj pripisujemo samemu času oziroma dogajanju v njem, pozabljajoč, da je koledar zgolj konvencionalno sredstvo za merjenje časa. Drugače rečeno, lastnosti spoznavnega sredstva postanejo lastnosti spoznavnega predmeta, kar je očitna zmota. Sicer pa apokaliptične napovedi po svoje izražajo temeljno in večkrat vznemirljivo resnico o minljivosti stvari, tudi najtrdnejših, največjih in navidezno večnih. Nekoč bo sveta res konec, in to v različnih pomenih, ki jih pripisujemo izrazu »svet«. Tako je naše vesolje po dosedanjih dognanjih nastalo z velikim pokom pred približno 14,5 milijarde let in ga bo nekoč konec. Sončni sistem se bo predvidoma sesedel čez 5 milijard let, če ga ne bo poprej razdejalo trčenje naše galaksije s sosednjo Andromedo. Človek se je pojavil po petem množičnem izumrtju živih vrst, kolikor so jih paleontologi doslej našteli, in ni izključeno, da bo izginil v šestem množičnem izumrtju, ki bi ga lahko sam sprožil. Danes dominantna evropska civilizacija je, kot vse kaže, že dosegla svoj vrhunec. Prej ali slej bo konec tudi tistih mikrokozmosov, kakršne tvori vsakdo izmed nas ... Seveda pa bi ob vsem tem ne smeli spregledati druge temeljne resnice, in sicer da je konec slehernega sveta praviloma začetek novega. To jamči počelo, kot je energija v fiziki, ki se praviloma ohranja in katerega je vsakokratni svet le ena izmed pojavnih oblik. dnevnik ČETRTEK, 20. DECEMBRA 2012 Št. 298 (20.621) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € ITALIJA - Notranja ministrica Cancellierijeva predlagala kompromisno rešitev Parlamentarne volitve predvidoma 24. februarja Monti bo po vsem sodeč vodil sredinsko koalicijo GORICA - Trgovski dom Dvorani želijo • • v* • vrniti življenje GORICA - Po zaslugi arhitekturnega genija Maksa Fabianija bodo dvorano Trgovskega doma obnovili s sorazmerno majhnim stroškom. Zaradi rešitev, ki jih je arhitekt uvedel pri gradnji goriške palače, in zaradi sprotnih del v obdobju, ko je bila dvorana na voljo le italijanski javnosti, bo imel poseg značilnosti izrednega vzdrževanja, je včeraj dejal ravnatelj arhitekturne fakultete Tržaške univerze Giovanni Fraziano, ki je bil na čelu ekipe do- centov in univerzitetnih raziskovalcev, avtorjev preliminarnega in izvršnega načrta obnove. Fraziano je na goriški prefekturi včeraj izročil načrt županu Ettoreju Romoliju ter ravnatelju državne in mestne knjižnice Marcu Me-natu. S tem dejanjem, opravljenem ob prisotnosti prefektinje Marie Auguste Marrosu, se uradno začenja postopek, ki naj bi privedel do ponovnega odprtja dvorane in kletnih prostorov. Na 14. strani UPLINJEVALNIK Minister Clini je odredil nove študije TRST - Minister za okolje Cor-rado Clini je odredil izdelavo novih študij glede načrta za gradnjo plinskega terminala v Žavljah ter nove poglobljene raziskave glede projekta sredi Tržaškega zaliva. Razlog za to so spremenjene razmere in regulacijski načrti ter povečan promet v tržaškem pristanišču, kot je na to opozorila predsednica Pristaniške oblasti Marina Monassi. Podatke, ki se nanašajo tudi na napovedani 20-odstoten porast prometa družbe SIOT v letu 2013 je Monassijeva uradno posredovala ministru pred nedavnim. Clini je na to odgovoril s krajšo uradno noto, ki jo je naslovil tudi na predsednika Dežele FJK Renza Tonda, na predsednico Pokrajine Trst Mario Tereso Basso Poropat, na tržaškega župana Roberta Cosolinija in seveda na predsednico Pristaniške oblasti. Na 5. strani RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano se je včeraj ostro odzval na namige bivšega premierja Silvia Berlusconi-ja, češ da sili z razpisom predčasnih volitev. Notranja ministrica Annamaria Can-cellieri pa je naposled predlagala, naj bi volitve potekale 24. februarja. Kaže, da ta kompromis sprejemajo vse strani. Medtem vse več znamenj kaže, da bo dosedanji premier Mario Monti na volitvah vodil sredinsko koalicijo. Včeraj se je sestal z voditeljem UDC Pierferdinan-dom Casinijem in s podjetnikom Lucom Corderom di Montezemolom, ki snuje svojo kandidatno listo. Na 21. strani Nadškof Uran v Trstu po novem letu Na 5. strani Nabrežina: skrb za štivansko papirnico Na 6. strani V Krminu prijeli serijska vlomilca Na 14. strani Černetova nagrada centru Lojze Bratuž Na 15. strani Gorica: opozicija podpira Romolijev protestni odstop Na 16. strani SLOVENIJA Referenduma o slabi banki in holdingu ne bo LJUBLJANA - Ustavno sodišče je presodilo, da bi bila referenduma o zakonu o Slovenskem državnem holdingu in zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank protiustavna. Nemoteno zagotavljanje funkcij države ima namreč prednost pred pravico zahtevati razpis zakonodajnega referenduma. Predsednik vlade Janša je odločitev označil za branik slovenski suverenosti. Ustavno sodišče je presodilo, da bi z odložitvijo uveljavitve in z zavrnitvijo obeh zakonov na referendumu nastale protiustavne posledice. Odločbo je sprejelo z osmimi glasovi proti enemu. áant'Anna Impresa Trasprti Funebri Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 Več kot stoletje nudimo pogrebne storitve in prevoze na tržaškem območju, v Italiji kot tudi v inozemstvu. Devin-Nabrežina 166 - Trst Ul. Torrebianca 34 Ul. delNstria 129 Prosek 154 - Trst tel. 040 630696 Usluge na domu 2 AGENCIJI V TRSTU: tU AG.1 Ulica GiuUa, 25/A ^SSSwS AG.2 Ulica Dell'lstria, 17 www.studio18karati.net 2 Četrtek, 20. decembra 2012 ALPE-JADRAN / DEŽELA - Igor Gabrovec in Igor Kocijančič dan po zavrnitvi ukrepov za slovenske ustanove »Slovenski manjšini so hoteli posoditi denar, ki ga že ima« TRST - Razočaranje, a tudi občutek, da sta naredila vse, kar se je v ne-lahkih pogojih dalo narediti. Igor Gabrovec in Igor Kocijančič sta od štirih zahtev, ki sta jih postavila deželni vladi »prinesla domov« le eno (denar za SSG), dva predloga (posojilo slovenskim ustanovam in »vrnitev« 400 tisoč evrov Slovencem) sta padla v vodo, usoda četrtega ukrepa (financiranje čez-mejne TV) pa je negotova. Slaba bera, je zadevo ocenil predstavnik Mavrične levice, ki se bo s kolegom iz stranke Slovenske skupnosti še naprej prizadeval, da bo Dežela tako ali drugače krila letošnjo proračunsko «luknjo« (1,3 milijona evrov) slovenskih kulturnih ustanov in organizacij. Zelena luč za posojilo je bila dejansko prevara Računovodska deželna služba je pristala na posojilo 900 tisoč evrov slovenskim ustanovam. Gabrovec in Kocijančič sta se že veselila uspeha, na kar sta po natančnejšem pregledu ukrepa ugotovila prevaro. Dejansko bi Dežela denar za posojilo črpala iz milijona evrov, ki ga posvetovalna komisija za Slovence še ni razdelila primarnim ustanovam za tekoče leto. »Dovolj, da bi iz računovodstva poklicali službo za jezikovne manjšine in bi ugotovili, da so omenjena sredstva že oddana Slovencev, čeprav če niso bila razdeljena,« je »zaplet« komentiral Kocijančič. Odbornik Elio De Anna mu je jasno povedal, da brez pristanka finančne od-bornice Sandre Savino ne more pomagati Slovencem, odbornica pa ne naredi nič brez političnega pristanka predsednika Renza Tonda. »Deželni vladi sva ponudila proceduralne in finančne rešitve za posojilo. Naju niso poslušali, ker za Tonda in desno sredino Slovenci nismo politično ter volilno zanimivi,« je dodal Ga-brovec. De Anna mu je v deželnem svetu javno obljubil, da bo poskrbel vsaj za vrnitev 400 tisoč evrov, obljube ni izpolnil, ker je očitno prišlo do politične blokade v odnosu do slovenske manjšine. »Postavili smo lestev, a le do določene višine, navzgor nismo zmogli, ker gre za stavbo s preveč nadstropji,« je stvar slikovito ocenil predstavnik SSk. Bitka za manjkajoče prispevke sicer še ni povsem izgubljena. Deželna uprava se je na prigovarjanje slovenskih svetnikov obvezala, da bo po novem letu poiskala možnosti za rešitev problema. Če jih ni do sedaj, ni razlogov, zakaj bi te možnosti sploh dobila do volitev, saj - kot trdi Tondo - Slovenci za desno sredino nismo ravno zanimivi. Popolno nezaupanje med Rimom in Deželo Za velike težave pri rednem izplačevanju državnih prispevkov Slovencem je krivo tudi popolno nezaupanje v odnosih med državno in deželno administracijo, je podčrtal Kocijančič. Za rešitev odprtih vprašanj manjšine v FJK ni politične volje, Dežela pa tudi ne zaupa rimskim ministrstvom. Npr. za izplačila predujmov slovenskim ustanovam niso več dovolj državni zakoni in uradne pismene obveze iz Rima, deželna uprava zaupa le pravnomočnim vladnim ali ministrskim dekretom. Že v normalnih okoliščinah predstavlja to velik problem, kaj šele v tej splošni gospodarski in finančni krizi, je dodal deželni svetnik Mavrične levice. Kocijančič in Gabrovec sta Tonda in kolege večkrat opozorila tudi na bližnjo zapadlostjo konvencije za Radio Trst A in za slovensko televizijo RAI. Od pristojnih sta dobila le meglene in splošne obveze. To velja tudi za 115 tisoč evrov, ki jih je predsedstvo Dežele v prejšnjih letih namenjalo slovenski televiziji za izvajanje projekta čezmejne televizije. V finančnem zakonu 2013 tega denarja ni več, kar postavlja pod vprašaj slovenske televizijske oddaje RAI v sklopu čezmejne TV, ki je sad sodelovanja med RAI in TV Koper-Ca-podistria. S.T. Deželna svetnika Igor Kocijančič in Igor Gabrovec nimata razlogov za dobro voljo kroma DEŽELA - Stališča Kocijančiča in Gabrovca Prispevek za SSG ni bil samoumeven Ne »kanibalizmu« (tudi med Slovenci) TRST - Prispevek 307.500 evrov za prihodnje leto (članarina in redna letna dotacija) Slovenskemu stalnemu gledališču ni bil samoumeven ukrep deželnega sveta, pravita Igor Gabro-vec in Igor Kocijančič. Boriti sta se morala tako za poravnavo članarine, kot za redni deželni prispevek v sklopu t.i. gledališke proračunske tabele. S tem v zvezi je bila Gabrovec, tako pravi, priča neke vrste zakulisnemu »kanibalizmu« med deželnimi gledališkimi ustanovami. Med mrzličnimi pogajanji za prispevke je slišal tudi očitek SSG-ju, da ne potrebuje rednega deželnega prispevka, češ da itak dobiva finančno pomoč iz sklada zaščitnega zakona za slovensko manjšino. »Upam, da se takšni in podobni prizori ne bodo dogajali tudi med slovenskimi kulturnimi ustanovami, med katerimi je doslej sicer prevladovala solidarnost. Nekateri znaki pomanjkanja solidarnosti so sicer že zaznavni, v krizi je skoraj naravno, da vsakdo skrbi zase, brez skupnih naporov pa ne bomo prišli nikamor,« je poudaril deželni svetnik Slovenske skupnosti. Skupaj s Kocijančičem sta od deželnega odbora oziroma sveta izborila prispevek 15 tisoč evrov za Kraški pust, ki je bil do zadnjega trenutka pod vprašajem. Gabrovec je še enkrat izrazil zadovoljstvo, da je deželni svet odpravil stroge hidrogeološke omejitve na tržaškem Krasu, kar bo koristilo predvsem vinogradništvu. Deželna svetnika sta nasprotovala tretjemu županskemu mandatu v vseh občinah, z izjemo Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona, ki je v nasprotju s potrebo po prevetritvi politične in upravne scene. Gabrovec bo na aprilskih deželnih volitvah znova kandidiral, Kocijančič pa najbrž ne. Njegova odločitev bo odvisna tudi od razvoja političnih dogajanj na državni in deželni ravni. LJUBLJANA - Novoletni sprejem in nagrade Ministrstva za Slovence v zamejstvu in po svetu Priznanje Igorju Malalanu in Mirjam Muženič Voditelj Športela in dopisnica RTV Slovenija iz Furlanije-Julijske krajine zaslužna za izkazano skrb rojakom v zamejstvu in po svetu LJUBLJANA - Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak je včeraj na sedežu ministrstva v Ljubljani priredila novoletni sprejem, na katerem podelila priznanja posameznikom, ki so zaslužni za pomembno delo na področju ohranjanja slovenstva ter za izkazano skrb slovenskim rojakom v zamejstvu in po svetu. Priznanja so prejeli predsednik Svetovnega slovenskega kongresa Boris Pleskovič, glavni tajnik Slovenske izseljenske matice Janez Rogelj, generalni tajnik Izseljenskega društva Slovenija v svetu in ravnatelj Rafaelove družbe Janez Rihar. Prejeli pa so jih tudi dopisnika RTV Slovenije iz Furlanije - Julijske krajine Mirjam Muženič in avstrijske Koroške Lojze Kos, voditelj oddaj za Slovence v Italiji na TV Koper Igor Malalan (znan in poznan je posebno po športni oddaji Športel), sodelavec Radia Slovenija Ivan Merljak ter urednik oddaje Slovencem po svetu in v domovini na Radiu Ognjišče Matjaž Merljak. Srečanja so se poleg osebja urada in funkcionarjev raznih resorjev, ki redno sodelujejo s slovenskimi ustanovami v zamejstvu in po svetu, udeležili tudi predstavniki medijev in manjšinskih organizacij. To je bila priložnost za prijateljsko neformalno, prijateljsko druženje in izmenjavo mnenj ob iztekajočem se letu. Dobitniki priznanj z ministrico Ljudmilo Novak včeraj v Ljubljani Novakova je ob podelitvi dejala, da je biti Slovenec v Sloveniji povsem logično, ohranjanje slovenstva daleč od domovine pa ni tako enostavno. »Ko jih obiskujem, vidim, kako se trudijo, da govorijo slovensko, se pogosto opravičijo, ker več ne znajo, kako jim je hudo, ker njihovi otroci ne znajo več slovenskega jezika in si želijo slovenski del prenesti na svoje potomce,« je dejala ministrica. Velikega pomena so zato organizacije v Sloveniji, ki skrbijo za stik z rojaki po svetu in za to, da so ti v domovini dobrodošli. Zasluge pa imajo tudi predstavniki medijev, ki skrbijo, da so rojaki po svetu in v zamejstvu seznanjeni z dogajanjem v domovini, na drugi strani pa tudi mediji, ki prenašajo informacije o življenju in delovanju izseljenskih narodnih skupnosti in manjšin v zamejstvu. Ministrica je ob tem poudarila temeljno vlogo, ki jo imajo pri dejavnosti Slovencev izven meja njihove organizacije. Za poročanje se je zahvalila medijem in vsem tistim, ki so prispevali, da je bila tudi v letošnji sezoni uspešno izpeljana organizacija prireditve Dobrodošli doma. Zbranim je izrekla prisrčna voščila ob bližnjih božičnih in novoletnih praznikih. POKOJNINE Svetniki FJK po novem enako kot poslanci TRST - Deželni svet je s »prečnim» glasovanjem za svetnike na novo uvedel t.z. preživnino (v it. vitalizio), ki jo je prejšnje leto ukinil. Pokojninski sistem deželnih poslancev bo po novem enak tratmanu državnih poslancev, le da bodo deželni svetniki uživali preživnino-pokojnino, ki so jo dozoreli med mandatom, uživali po dopolnitvi 66. leta starosti. Proti sklepu sta glasovala le deželna svetnika stranke Italija vrednot. Predstavnika te svetniške skupine sta prepričana, da so se kolegi odločili za ponovno uvedbo privilegijev t.z. politične kaste, zastopniki desne in leve sredine pa ocenjujejo, da ni tako. Gre za prehod iz retribucijskega v plačilni pokojninski sistem, pravijo njegovi zagovorniki. Pričakovati je vsekakor polemike in negativne odzive na sklep deželne skupščine. BOŽIČNE UGODNOSTI Centro Pelletterie ulica Lamarmora 14 - blizu tržaškega sejmišča CARRARO SKRINJICI1] popust 30% usnjene torbice -30% ODPRTO OD 3.30 DO 19.00 ODPRTO VSE NEDELJE V DECEMBRU OD 10.00 DO 19.00 4 Četrtek, 20. decembra 2012 ALPE-JADRAN, DEŽELA POSVET CGIL - Tondo odšel pred govorom Serracchianijeve in Camussove V FJK je bilo delo doslej zapostavljeno TRST - Zmanjšanje javnega dolga, ki naj bi bil cvet v gumbnici deželne vlade, je bil v resnici le stvar sreče. Država je namreč leta 2009 izplačala deželni upravi milijon evrov v zvezi z davkom Irpef glede upokojencev, do katerega je imela pravico, deželni predsednik Renzo Tondo pa je ta denar uporabil za kritje deželnega dolga. Zmanjšanje dolga ni bilo torej sad dobrega upravljanja, kot to zatrjuje Tondova des-nosredinska uprava, ampak gola sreča. To je povedala deželna tajnica in evropska poslanka Demokratske stranke Debora Serracchiani na posvetu, ki ga je priredil sindikat Cgil včeraj dopoldne na tržaški Pomorski postaji. Srečanje je bilo posvečeno prihodnosti oziroma perspektivam za razvoj dežele Furlanije-Julijske krajine v luči prihodnjih deželnih volitev. Na posvet so povabili kandidata desne sredine in zdajšnjega deželnega predsednika Renza Tonda ter kandidatko leve sredine Deboro Serracchiani. Na Serracchianijine besede sta popoldne odgovorila deželna odbornica Sandra Savino in deželni koordinator Ljudstva svobode Isidoro Gottardo, oglasila se je tudi deželna odbornica Angela Brandi. Škoda, da tega ni storil Tondo. Deželni predsednik je namreč zapustil natrpano dvorano na Pomorski postaji takoj po končanem govoru. Takoj za njim je bila na vrsti Serracchianijeva. To je bilo namreč prvo uradno srečanje, ki sta se ga skupaj udeležila oba kandidata za deželnega predsednika. Toda Tonda ni najbrž zanimalo, kaj bo povedala njegova tekmica in je zapustil dvorano in občinstvo. Lahko bi ostala vsaj Savinova, ki ga je spremljala, pa je tudi ona odšla. Namen posveta je bilo pač prisluhniti odgovorom dveh kandidatov na predloge, ki jih je iznesel sindikat Cgil za izhod iz krize in preporod gospodarstva ter sploh rasti dežele FJK. Glavni poudarek mora biti na delu in na sociali, kot je to povedal v uvodnem poročilu deželni tajnik sindikata Cgil Franco Belci. Sindikat je v bistvu predlagal pravo reformo javnih institucij, ker je nujno na novo napisati normative na socialnem področju. Med Bel-cijevim poročilom so nekateri člani sindi- kata protestirali in razobesili transparent z geslom »manj politike, več sindikata«. Uvodnemu poročilu so sledili govori štirih pokrajinskih tajnikov, ki so prikazali stanje in glavne probleme v štirih pokrajinah. Do besede so prišli tudi predstavniki sindikata upokojencev in drugih panožnih sindikatov. Za mikrofon je nato stopil Tondo, ki je poudaril, da se bo morala Dežela FJK v prihodnosti odreči marsičemu. Navedel je vsa krčenja, ki jih je opravil in odločno branil lastno zdravstveno reformo, ki je bila sprejeta pred kratkim. Takoj za njim je v njegovi odsotnosti govorila Serracchianijeva. Ta je poudarila, da bo pod njenim predsedovanjem v FJK na prvem mestu delo, ki je bilo v tej deže- Kandidata za mesto deželnega predsednika Renzo Tondo in Debora Serracchiani. Desno: državna tajnica sindikata Cgil Susanna Camusso kroma li preveč časa zapostavljeno. To je predpostavka za razvoj in za nova delovna mesta, ki bodo nastala, če bo postala dežela FJK privlačnejša in konkurenčnejša. V ta namen bo potrebno olajšati birokratske postopke, podjetjem pa bo treba pomagati, da izvažajo, ne pa, da delokalizirajo. Posvet je zaključila državna tajnica sindikata Cgil Susanna Camusso. Poudarila je, da ni bilo delo v deželi FJK zaščiteno oziroma ni bilo storjeno, kar bi morali storiti. Včasih prevladuje miselnost, da se mora z industrijsko politiko ukvarjati Rim in ne lokalne uprave, je dejala Camussova: v resnici je razvoj države vedno bolj vezan na lokalne naložbe kot pa na državne prispevke. Dežela FJK ni znala v zadnjih letih izkoristiti lastne avtonomije, je še povedala vodja CGIL. Zato so nujne reforme, ki bodo omogočile, da bo načelo avtonomije dodana vrednost in ne dodatno breme, ki zavira razvoj. Glede omenjenega protesta je ocenila, da sindikat potrebuje dobro politiko. Kar pa zadeva škedenjsko železarno, se mora italijanska vlada po njenem mnenju vprašati, ali in koliko so potrebne produktivne dejavnosti oz. proizvajanje jekla in železa v Italiji. Potrebni so vsekakor učinkoviti normativi glede zaščite okolja, je dodala Camussova in še poudarila, da ni mogoče zapirati tovarn brez predhodnih načrtov oz. perspektiv glede njihove proizvodne preobrazbe. Aljoša Gašperlin STAR PAPIR ZA NOVO UPANJE - Uspeh tabornikov Rodu modrega vala 5230 kg papirja in nagrada TRST - Taborniki Rodu modrega vala iz Trsta in Gorice so konec novembra uspešno zaključili akcijo zbiranja starega papirja Star papir za novo upanje, ki ga je tudi letos razpisalo Društvo ekologov brez meja iz Slovenije. V mesecu dni so nabrali kar 5230 kilogramov starega papirja in tako prispevali k zbiranju sredstev za Humanitarno društvo Adra Slovenija za projekt Napolnimo Slovenijo s srečnimi otroki. Ves trud so organizatorji zelo cenili in jih nagradili z izletom v Krško, kjer si bodo spomladi ogledali papirnico Vi-pap Videm Krško, popoldne pa se zabavali v njeni okolici. Taborniki so z ostalimi 112 vzgoj-no-izobraževalnimi ustanovami, kolektivi 146 slovenskih podjetij in javnih organizacij zbrali 192 ton papirja in tako društvu podarili 10.000 evrov. Društvo Adra Slovenija zbira denar za šolske sklade tistih slovenskih šol, ki jih obiskuje največ otrok iz socialno ogroženih družin, otrok, ki izhajajo iz družin, v katerih je vladalo nasilje, otrok iz materinskih domov, varnih hiš in mladinskih domov ter namenja denar tudi za počitnice otrok iz socialno ogroženih družin. Zbiranje papirja je na tržaškem in goriškem potekalo v mesecu novembru. V akcijo so bili vključeni vsi člani, k sodelovanju pa so taborniki privabili tudi številne organizacije in slovenske ustanove v Italiji s Tržaškega in Goriškega, ki so se vabilu številno odzvale. Sodelovali so: NŠK, ZSKD, Lovci Doberdob, SKGZ, Primorski dnevnik, Stranka komunistične prenove Trst, Kulturni Dom Gorica, ŠZ Dom, občinska knjižnica v Saležu, Licej France Prešeren, društvo Tabor, podjetje Agraria Zavadlav in Gostilna Guštin. Akcija zbiranja starega papirja je potekala tudi pred koncertom TPPZ Pinko Tomažič v Zgoniku. Ves zbrani papir so taborniki sami odnesli na lokacije podjetja Dinos. Največ starega papirja na število učencev je letos zbral Zavod za slepo in slabovidno mladino Ljubljana, kjer je 15 učencev zbralo 2200 kg starega papirja, torej vsak posameznik okoli 146 kg papirja. Taborniki so ves zbrani papir sami odnesli na lokacije podjetja Dinos Pepina zgodba v Sežani SEŽANA - Jutri ob 18.00 bo v Kosovelovem domu v Sežani premiera televizijske dokumentarne oddaje televizije Slovenija Pepina zgodba. S tem se bo tudi končal projekt Pepine zgodbe, s katerim je hortikulturist Borut Benedej-čič na londonski hortokultur-ni razstavi Chelsea Flower Show 2012 predstavil kraški vrt in prejel pomembno in ugledno priznanje. Pri projektu so sodelovale štiri kraško-brkinske občine (Sežana, Komen, Kozina in Divača) ter Občina Zgonik. Slednja že dalj časa uspešno sodeluje s sosednjimi kraškimi občinami v Sloveniji, še posebej pa s Sežano. V Londonu pa sta Be-nedejčiču pri postavitvi pastirske hiške pomagala Boris Čok iz Lokve in Vojko Ražem iz Bazovice. MANJŠINA - Mnenje o poteku vladnega omizja »SSO in SSk sta ravnala v nasprotju z dogovorjenimi stališči v predstavništvu« Prejeli smo: Nekateri člani skupnega predstavništva Slovencev v Italiji želimo javno izpostaviti svoje razočaranje nad dejstvom, da sta dve komponenti slednjega zavestno nastopili v nasprotju z dogovorjenimi izhodišči, kar kaže na nespoštljiv odnos do ostalih članov zastopstva in do kakršnekoli potrebe po skupnem dogovarjanju. Sprožili sta nevaren precedens, ki je prišel konkretno do izraza z nenapovedano odločitvijo predsednika Sveta slovenskih organizacij, Draga Štoke (to je sam pisno potrdil po elektronski pošti), da samovoljno predlaga v svojstvu izvedenca za volilna vprašanja člana skupnega predstavništva in deželnega tajnika stranke Slovenska skupnost Damijana Terpina, ki se je v tej vlogi udeležil seje delovnega omizja, ki mu predseduje podtajnik Saverio Ruperto. Svojo strankarsko opredeljenost je Terpin na samem omizju tudi jasno in uradno izrazil. Toliko bolj je bila ta poteza presenetljiva, v kolikor bi o tem ali drugih predlogih o dodatnih članih de- legacije dveh krovnih organizacij lahko umirjeno razpravljali na seji predstavništva, ki je bila namenoma sklicana za pripravo rimskega omizja. V tem smislu gre tolmačiti tudi odsotnost v Rimu predsednika SKGZ Rudija Pavšiča, kot izraz velike nelagodnosti zaradi dogodka, ki posledično postavlja v velike težave tudi dogovarjanje med krovnima organizacijama na vseh nivojih. Če se tehnično vladno omizje, ki ima v svoji uradni sestavi vladne predstavnike in krovni organizaciji, ob zastopnikih Dežele FJK in Paritetnega odbora, sprevrže v strankarsko-politično areno, lahko takoj domnevamo, katere bodo negativne posledice in učinki. Podpisani se povsem ogradimo od takega pristopa in ne sprejemamo dejstva, da tovrstna vsiljivost in pretirani protagonizem nekaterih posameznikov postavlja pod vprašaj sam obstoj predstavništva in občutno niža raven prepo-trebnega medsebojnega zaupanja, na katerem sloni delo vsake organizirane družbe. Tovrstne nedogovorjene poteze so toliko hujše, v trenut- ku zelo občutene krize, ki je prizadela naše ustanove in naše ljudi. V času ko bi bila nadvse potrebna zvrhana mera strpnosti in dogovarjanja znotraj naše skupnosti, so taka dejanja toliko bolj nesprejemljiva, ker kažejo na veliko brezbrižnost in ne-spoštovanje do ostalih sogovornikov. Če nekatere manjšinske komponente menijo, da je v tem času bolj primerno in učinkovito samostojno kot dogovorjeno odločanje, naj se o tem izrečejo jasno in javno, drugače pa mora veljati enostavno pravilo doslednega spoštovanja dogovorov. V tem specifičnem primeru tokratne seje rimskega vladnega omizje je dogovor bil, da predsednika krovnih imata ob sebi še vsak po enega strokovnjaka o problematiki šolstva, vsaka druga prisotnost pa je bila le sad osebnih nedogovorjenih pobud, ki seveda postavljajo pod vprašaj smisel kakršnegakoli nadaljnjega soočanja na nivoju dveh krovnih oziroma petčlanskega skupnega predstavništva. Tamara Blažina, Igor Kocijančič in Rudi Pavšič Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu 5 Petek, 21. decembra 2012 ALPE-JADRAN / APrimorski ~ dnevnik PLINSKI TERMINAL - Minister za okolje uradno odgovoril na pismo Pristaniške oblasti Clini: Za uplinjevalnik nujne dodatne študije Minister za okolje Corrado Clini je odredil izdelavo novih študij glede načrta za gradnjo plinskega terminala v Žavljah ter nove poglobljene raziskave glede projekta sredi Tržaškega zaliva. Razlog za to so spremenjene razmere, spremenjeni regulacijski načrti in povečan promet v tržaškem pristanišču, kot je na to opozorila predsednica Pristaniške oblasti Marina Monassi. Točne podatke, ki se nanašajo tudi na napovedani 20-odstoten porast prometa družbe SIOT v letu 2013 je Mo-nassijeva uradno posredovala ministru za okolje pred nedavnim . Clini je v bistvu odgovoril na Mo-nassijino pismo s krajšo uradno noto, ki jo je naslovil tudi na deželnega predsednika Renza Tonda, na predsednico Pokrajine Trst Mario Tereso Basso Poropat, na tržaškega župana Roberta Cosolinija in seveda na predsednico Pristaniške oblasti. Minister Clini je v pismu poudaril, da je odredil dodatno študijo za okoljsko presojo glede uplinjevalnikov v Žavljah in sredi Tržaškega zaliva, tudi upoštevajoč strateško okoljsko presojo, vezano na pristani- Minister Corrado Clini ški regulacijski načrt, ter normative in vin-kulacije, ki jih predvideva glede varnosti mednarodna pomorska organizacija IMO. Spomnimo naj, da je Marina Monassi v svojem pismu med drugim poudarila, da se je promet v tržaškem pristanišču povečal in se bo po predvidevanjih še krepil v prihodnjih letih. To je nez- družljivo z gradnjo uplinjevalnika, ker bi bil promet zaradi številnih plinskih tankerjev dejansko nemogoč. Poleg že letos povečanega pretovora kontejnerjev se bo npr. povečal promet na terminalu za ro-ro dejavnosti, promet ladij za križarjenje, še predvsem pa bi morebitna gradnja upli-njevalnika oškodovala, če že ne onemogočila dejavnosti družbe SIOT. V tem primeru je za leto 2013 predviden kar 20-od-stoten porast prometa surove nafte, ki se pretaka prek družbe SIOT v srednjo Evropo. To bo pomenilo seveda tudi 20-od-stoten porast števila tankerjev: letos je priplulo v Trst približno 430 ladij, prihodnje leto jih bo po predvidevanjih več kot 500. Clinijevo pismo je v bistvu potrdilo nedavne izjave slovenskega ministra za kmetijstvo in okolje Franca Bogoviča. Ta je povedal, da se je o vprašanju terminalov pogovarjal s Clinijem v ponedeljek ob robu zasedanja okoljskih ministrov EU v Bruslju. Bogovič se je veselil Clinijevih zagotovil, da Italija ne bo izdala gradbenega dovoljenja za terminal v Žavljah, dokler se celovito ne preuči vplivov vseh treh načr- tovanih energetskih objektov v Tržaškem zalivu, se pravi žaveljskega terminala, plinovoda in uplinjevalnika sredi morja. Na italijanski strani je torej zaveza, da se vsa tri okoljska poročila odprejo, da se ponovno obdela poglavje, vezano na vplive teh energetskih objektov iz vidika varnosti in prometa, ter tako celovito preuči problem umeščanja teh objektov v plitek Tržaški zaliv. Slovenija je vseskozi zavzemala stališče, da je treba v enem poročilu celovito preučiti skupne vplive vseh treh objektov, ne le vsakega posebej. V Ljubljani so se 19. oktobra na zadnjem dvostranskem srečanju odločili za temu namenjeno srečanje med Slovenijo, Italijo in Hrvaško. To srečanje bo v januarju ob udeležbi predstavnikov Evropske komisije, je dodal Clini. Danes demonstracija Deželna koordinacija gasilcev Uil in odbor Trieste Gasata pa bosta danes priredila demonstracijo proti plinskemu terminalu. Protest bo ob 18. uri na Ul. Teatro Romano ob udeležbi igralca in imita-torja Flavia Furiana. A.G. PRISTANIŠKA OBLAST Sporazum za varnost pri delu Na sedežu Pristaniške oblasti so včeraj popoldne obnovili sporazum, katerega namen je krepitev varnosti pri delu v tržaškem pristanišču. Dogovor sta podpisala predsednica Pristaniške oblasti Marina Monassi in pokrajinska direktorica zavoda Inail Carmen La Bella, sodeluje pa tudi Inštitut za pomorsko in pristaniško kulturo iz Trsta (ICMP). Sporazum so sklenili 16. aprila leta 2008 in urejuje načrtovanje ukrepov in posegov, ki so potrebni za zagotavljanje varnosti na območju tržaškega pristanišča. Dokument vsebuje v bistvu dva dogovora. Prvi predvideva projekt za izobraževanje in usposabljanje na področju varnosti in preventive, namenjen za podjetja, ki delujejo v okviru pristanišča. Tem podjetjem bodo na voljo dodatni izobraževalni paketi (poleg obveznih) s pomočjo izvedencev ICMP. Drugi predvideva izdelavo izobraževalnega tečaja prek spleta in zadeva simulacije nesreč, do katerih lahko pride v pristanišču. Značilnosti projekta bodo objavili tudi na spletni strani Pristaniške oblasti. (ag) NŠK - Dopolnilna blagajna najbrž še do 30. junija Delni priliv sredstev V • V I • ne rešuje finančne krize Pri Narodni in študijski knjižnici (NŠK) se načrti niso spremenili, saj je bil delni priliv sredstev izpred nekaj dni pričakovan in predviden v vseh ekonomskih evidencah upraviteljev. »Večjih novosti ni. Stari skupni znesek je država zmanjšala za dvajset odstotkov in zdaj smo prejeli prvi priliv. Ne vemo pa, kdaj bo saldo. Zdaj imamo pač nekaj denarja na računu in torej lahko poravnamo stare dolgove in zagotovimo plače zaposlenim. Ekonomski rezultat pa se ni spremenil,« je po telefonu razložila predsednica NŠK Martina Strain. Prejšnji teden je bil na sporedu občni zbor, vsebina proračuna z varčevalnimi ukrepi, o katerih smo že večkrat poročali, pa ostaja nespremenjena. Za uslužbence Odseka za zgodovino se 31. decembra letos izteče dopolnilna blagajna, uprava pa je zaprosila za podaljšanje tega ukrepa za nadaljnjih šest mesecev -do 30. junija 2013. NŠK in vse ustanove v Fur- Martina Strain arhiv pd laniji-Julijski krajini, ki so v tem položaju, čakajo v teh dneh na zeleno luč Dežele. Medtem se upoštevajo razne ideje in predlogi za posodobitev dejavnosti NŠK. Namigov, da bi Odsek za zgodovino naposled lahko dali v upravljanje kaki drugi ustanovi, Strainova ni potrdila, upravni odbor pa o tem zaenkrat ni sklepal. (af) AKTUALNO - Sodeč po poročanju ljubljanskega Dela Uran v Trstu po novem letu Upokojeni nadškof si je že ogledal svoje novo domovanje - Deloval bo pod vodstvom nadškofa Crepaldija Upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran, ki je letos poleti v pokorščini moral sprejeti navodilo vatikanske kongregacije za škofe, da naj se začasno umakne iz Slovenije, se bo v Trst preselil predvidoma prihodnji mesec. Stanovanje zanj je že prenovljeno, ni pa še opremljeno, piše ljubljansko Delo. Neuradno smo izvedeli naj bi Uran prebival v zavodu slovenskih sester pri Svetem Ivanu. Ljudje blizu upokojenega nadškofa, ki trenutno živi v Zavodu svetega Stanislava, so novinarju Dejanu Kar-bi povedali, da si je nekdanji ljubljanski metropolit svoje bodoče domovanje v Trstu že ogledal. Tam je, pravijo, naletel na zelo topel sprejem ljudi, »dobil je novo zaupanje«. Med ljudmi zelo priljubljeni nekdanji ljubljanski metropolit se po poletnih zdravstvenih težavah trenutno, pravijo njegovi najbližji, dobro počuti. Sploh naj bi ga navdajalo zadovoljstvo, da bo v tržaških slovenskih župnijah kot duhovnik spet lahko deloval aktivno, in ne v tišini, kot mu je odredila nunciatura, da naj se ravna v Sloveniji: obred svete evharistije Uran trenutno lahko opravlja le zasebno, v svoji sobici, poroča Delo. »Bolje zanj, da gre v Trst. Tam se bo lahko pojavljal z vsemi insignijami, tam bo svoboden,« je za slovenski časnik izjavil od Uranovih podpornikov. Povedal je še, da bo gibanje v podporo Uranu po njegovem odhodu sklicalo tiskovno konferenco, na kateri bodo predstavili Uranovo potovanje iz Ljubljane prek Pulja v Trst, rdeča nit njihovega Upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran arhiv poziva javnosti pa bo ta, »da se take stvari v slovenski Cerkvi v prihodnje preprosto več ne smejo dogajati«. Za uradno pojasnilo o Uranovi poti iz domovine so na Delu poprosili tudi Slovensko škofovsko konferenco (SŠK). Ker da »zadeve upokojenega ljubljanskega nadškofa ureja Sveti sedež«, jim na vprašanja niso odgovorili.Od-govorov prav tako niso prejeli od apostolske nunciature. Ker se je monsinjor Uran pred kratkim v ljubljanskem Ignacijevem domu duhovnosti udeležil duhovnih vaj za slovenske škofe, ki jih je vodil sarajevski kardinal Vinko Puljic - na duhovne vaje naj bi Urana povabil sam apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz - , so na SŠK in na sedež apostolske nunciature naslovili vprašanje, zakaj potem Urana kot enega izmed bolj priljubljenih ljubljanskih škofov niso videli tudi na nedavni slovesnosti v ljubljanski stolnici svetega Nikolaja, ki je bila dan pred začetkom zgoraj omenjenih duhovnih vaj. Nekateri kle-riki ljubljanske nadškofije menijo, da so verniki na sklepni slovesnosti jubilejnega leta ob 550-letnici ljubljanske nadškofije Urana pogrešali preprosto zato, ker ga tam ni hotel videti »glavni gost« ljubljanske cerkvene kurije, slavnostni pridigar Franc Rode, ki ga je papež Benedikt XVI. prav za to slovesnost imenoval za svojega posebnega odposlanca. Nekdanji nadškof, pravijo Delovi viri, na slovesnost niti ni bil povabljen. Upokojeni nadškof Uran, ki ga je stroga vatikanska kazen doletela zaradi domnevnega očetovstva (čeprav Vatikan kljub pozivom nekaterih Uranu naklonjenih klerikov še ni pojasnil, kakšne dokaze ima), bo v Trstu očitno končno našel zasluženi mir. Tam bo deloval pod vodstvom škofa Giampaola Crepaldija, ki do Urana zaradi njegove velike priljubljenosti med verniki, goji globoko spoštovanje, piše Dejan Karba v Delu. Knjiga o vodi v Glinščici Občina Dolina prireja danes ob 19. uri v Sprejemnem centru Naravnega rezervata doline Glin-ščice v Boljuncu predstavitev knjige Voda in življenje v jamah doline Glinščice, ki so jo uredili Franco Cucchi, Rodolfo Riccam-boni in Elena Bandi. Srečno v Šempolaju SKD Vigred vabi drevi ob 20.uri v Štalco v Šempolaj na koncert Srečno, zadnjo prireditev v sklopu Veselega decembra. To bo tudi priložnost za božična in novoletna voščila ter za nakup društvenih koledarjev. Dokumentarec RAI o Skladu Luchetta Ota DAngelo Hrovatin Včasih lahko iz smrti vzklije cvet, ki sili v življenje. Ravno to se je dogodilo leta 1994: 28. januarja so trije člani tržaške novinarske ekipe RAI izgubili življenje v Mostarju. Snemali so prispevek o mostarskih otrocih. Deset let kasneje je iz takratne bolečine vzklil cvet, ustanovljen je bil humanitarni sklad, poimenovan po treh članih ekipe ter snemalcu Miranu Hrovatinu, ki je ravno tako med snemanjem izgubil življenje v Somaliji. Sklad skrbi za hudo obolele otroke, ki jih v rodnih državah ne morejo zdraviti. Vida Valenčič iz deželnega sedeža RAI v Trstu je izdelala televizijski dokumentarec, ki predstavlja dvojno dušo Sklada: veliko zadoščenje, ki ga občutijo njegovi prostovoljci, pričevanja nekaterih mam ozdravljenih otrok ter otrok samih. Dokumentarec bo premierno predstavljen danes ob 16.uri v avditoriju Rai v Ul. Fa-bio Severo 7. Režija in scenarij Vida Valenčič, kamera Aleksander Purič, ton Vasja Križmančič, producent Martina Repinc. Dokumentarec je bil izdelan v slovenski in italijanski verziji. RAI 3 ga bo predvajal v nedeljo, 23. decembra ob 9.30 v italijanščini ter okrog 20.50 v slovenščini (kanal 103), naknadno pa ga bosta predvajala tudi TV Koper-Capodistria (v obeh jezikih) ter 1.kanal slovenske nacionalne televizije. Sms sporočila o plimi Trgovce, ki imajo svoje obrate v bližini morja, nameravajo obveščati o možnosti plimovanja morja preko sms sporočil. O tem je bil govor na včerajšnjem sestanku na tržaškem županstvu med podžupanjo Fabiano Martini, odbornico za trgovino Eleno Pellaschiar ter predstavniki Civilne zaščite in krajevne policije s podpredsednikom združenja Confcommercio Francom Rigut-tijem. Trgovci in lastniki obratov bodo imeli možnost preko sms sporočil na mobilni telefon prejemati informacije o vremenskih napovedih oz. napovedih plimovanja, kar bi jim omogočilo izvesti preventivne ukrepe za čim boljšo zaščito svojih obratov in skladišč. Renata Kodilja vodi tržaško Italia Futura Univerzitetna docentka Renata Kodilja je bila izvoljena za predsednico novoustanovljene tržaške sekcije združenja Italia Futura, ki ga vodi Luca Cordero di Monte-zemolo. Tržaška sekcija šteje približno sto članov in simpatizer-jev, v volilni kampanji pa bo podpirala kandidaturo Maria Montija za predsednika vlade. 6 Četrtek, 20. decembra 2012 ŠPORT DEVIN-NABREŽINA - Odbornik Andrej Cunja »Občane bo treba boljše obveščati o snežnih metežih« Občinski svet obnovil konvencijo o socialni službi z Zgonikom in Repentabrom Občina Devin-Nabrežina je naredila vse, kar je bilo v njeni moči za odpravo posledic snežnega meteža 8. decembra, je na včerajšnji seji občinskega sveta izjavil odbornik Andrej Cunja. Več pozornosti bo v prihodnosti ob takšnih primerih potrebno nameniti obveščanju občanov in si skupaj z njimi prizadevati za uveljavitev »kulture izrednega stanja«, ki je očitno še precej pomanjkljiva. Občinska uprava bo naredila svoje, občani in lastniki trgovskih obratov pa so dolžni, da pred hišnim pragom in vhodi v obrate očistijo sneg. Cunja je na občinski seji odgovoril vodji opozicije Massimu Romi-ti, ki je očital upravi, da ni naredila dovolj ob priložnosti snežnega zameta. Odbornik je povedal, da je Občina izkoristila vse delovne sile in razpoložljive službe. V težavo so jo spravili odgovorni avtocestne družbe, ki so zaprli avtocesto med Moščeni-cami in Zgonikom ter s tem vse tovornjake preusmerili na lokalne ceste v devinsko-nabrežinski občini. To je povzročilo dodatne zastoje. Vrh vsega so morali člani prostovoljne občinske službe za civilno zaščito obvezno na avtocesto Trst-Benetke ter tam pomagati kolegom pri pluženju cestišča in oskrbi blokiranih avto-mobilistov in šoferjev tovornjakov. Cunja se je ob takšnih primerih zavzel za večje sodelovanje z jusarji in srenjami ter s kmetovalci. Devinsko-nabrežinski občinski svetniki so obnovili konvencijo z Zgonikom in Repentabrom za skupno socialno službo. O tem je poročala pristojna odbornica Tatjana Kobau, medtem ko je Cunja odgovoril še svetniku občanske liste Walterju Ul-cigraiu glede vprašanja ločenega zbiranja odpadkov. Občinska uprava glede tega problema čaka na pojasnila servisnega podjetja Acegas. Cunja je tudi zagotovil svetniku Romiti, da bo Občina poskrbela za srčne defibrila-torje na športnih igriščih in telovadnicah. Od športnih društev mora pred nakupom dobiti jamstva, da bodo te zelo dragocene medicinske naprave, ki lahko rešijo življenja, uporabljali za to usposobljeni ljudje. Prizor na fotografiji sicer ni iz devinsko-nabrežinske občine, temveč iz Rojana, ki mu je snežni metež 8.decembra spremenil podobo kroma DEVIN-NABREŽINA - Občinski svet Spet ne plinskemu terminalu Zaskrbljenost za usodo papirnice Devinsko-nabrežinski svet se je spet soglasno opredelil proti gradnji plinskega terminala pri Ža-vljah. Svetniki so s tem v zvezi odobrili stališči zastopnika SEL in predsednika občinske okoljske komisije Maurizia Rozze in nekdanjega župana Giorgia Reta. Slednji je predlagal, naj se Občina Devin-Nabrežina pridruži pozivu proti uplinjevalniku, ki ga je vsem pristojnim dejavnikov pred nekaj tedni naslovila miljska občinska uprava. Devinsko-nabrežinska uprava je tudi z Retom in desnosredinsko koalicijo vedno odločno nasprotovala žaveljskemu uplinjevalniku in tudi tistemu, ki ga načrtujejo v Tržaškem zalivu. Slednji bi še naj- Župan Vladimir Kukanja bolj prizadel prav Devin-Nabrežino in prejudiciral turistični razvoj občinske stvarnosti. Župan Vlado Kukanja je izrazil veliko zaskrbljenost nad dogajanji v štivanski papirnici Burgo v upanju, da bodo sogovorniki našli rešitev za nastale probleme. Občinska uprava se ne bo direktno vpletala v probleme obrata, izpostavlja pa njegovo veliko vlogo v devinsko-nabrežinski stvarnosti, tudi zato, ker je precej zaposlenih doma iz te občine. Kukanja se zaveda, da se soočamo z zelo hudo krizo, če obstaja pripravljenost za dialog in sodelovanje pa se tudi v težkem obdobju lahko najde primerne rešitve za nastale težave. Župan je ugotovil, da je pri sogovornikih (predstavnikih podjetja in sindikatih) opazil voljo do dialoga in dogovarjanja. Občina Devin-Nabrežina podpira takšen pristop v upanju, da bo obrodil konkretne sadove. Razvoj pošte v Trstu / V poštnem muzeju na Trgu Vitto-rio Veneto 1 bodo danes ob 11. uri odprli razstavo Poštne zgodbe, ki prikazuje razvoj pošte na Tržaškem od razglasitve proste luke leta 1719 do konca prve svetovne vojne leta 1918. Razstavo, ki bo zadnja pobuda v letošnjem letu, prireja vodstvo muzeja ob podpori deželne uprave Furlanije Julijske krajine in v sodelovanju s Tržaškim numizmatičnim krožkom. Sv. Ivan: krašenje božičnega drevesa Božično drevo, ki stoji na Trgu Gioberti blizu cerkve pri Sv. Ivanu, bodo danes ob 10. uri okrasili otroci slovenskih in italijanskih otroških vrtcev in osnovnih šol, ki jih bo ob tej priložnosti obiskal Božiček oz. Dedek mraz. Pobudo prireja združenje Proloco od Sv. Ivana in Kolonje ob podpori rajonskih svetov za Sv. Ivan, Kjadin in Rocol ter za Rojan, Greto, Bar-kovlje, Kolonjo in Škorkljo. V Miljah o območnem načrtu V gledališču Verdi v Miljah (Ul. San Giovanni 4) bodo danes ob 15. uri predstavili rezultate postopka za oblikovanje območnega načrta za obdobje 2013-2015 in letnega izvedbenega načrta socialne službe občin Milje in Dolina. Srečanje o vlogi kristjana Kulturno združenje Time to change prireja danes v avli A na glavnem sedežu Univerze v Trstu na Trgu Europa 1 ob 18. uri srečanje na temo Z vsemi ljudmi dobre volje. Kot kristjani v službi človeškosti, na katerem bodo poglobili vlogo kristjana v skupnosti. O tem bosta govorila raziskovalec Giovanni Grandi in publicist Giorgio Pilastro, medtem ko bo zaključke podal duhovnik Mario Vatta. Srečanje bo vodil predstavnik združenja Open Your Mind Luca Salvati, uvodoma pa bo v imenu rektorja univerze pozdravil prof. Paolo Pittaro. Razstava Adriana Bona V občinski razstavni dvorani na Velikem trgu 4 bodo danes ob 18. uri odprli razstavo slikarja Adriana Bona Arrivano segnali, o kateri bo govorila kritičarka Elisabetta Bacci. Sedemnajst razstavljenih del bo na ogled do 6. januarja 2013 z urnikom od 10. do 13. ter od 17. do 20. ure. KVESTURA Na voljo je koledar policije za leto 2013 Tržaška kvestura sporoča, da je na voljo novi koledar policije za leto 2013. Kdor ga je naročil, ga lahko dvigne v uradu za stike z javnostjo na kvesturi od ponedeljka do sobote med 9. in 12. uro. Izkupiček prodaje bo namenjen Unicef-ovemu projektu v Tanzaniji, za informacije pa je na voljo številka 040-3790502. Avto zajeli plameni Prejšnjo noč so morali gasilci poseči v tržaškem predmestju, kjer so plameni zajeli avtomobil znamke volkswagen polo. Preden jim je uspelo ga pogasiti, je ogenj uničil ves prednji del avta, na prizorišče pa je prišla tudi izvidnica letečega oddelka tržaške kvesture, ki preiskuje dogodek, saj ni izključeno, da je šlo za nameren zažig. Sumljiv obisk Karabinjerji pokrajinskega poveljstva so v torek dopoldne okoli 11. ure prišli v Ul. Cave pri Sv. Ivanu, kjer je eden od tamkajšnjih prebivalcev prejel obisk, ki se mu je zazdel sumljiv: pojavil se je namreč kakih 25 star moški temne polti, ki se je predstavil kot uslužbenec podjetja za oskrbo s plinom in prosil za vstop. Karabinjerjem ni uspelo izslediti mladeniča, vsekakor občane pozivajo, naj v takih primerih pokličejo sile javnega reda na telefonski številki 112 oz. 113. NOVINARSKI KROŽEK - Srečanje na pobudo koprske Medijske kooperative in Assostampa Za novinarstvo na obmejnih območjih ostaja še veliko izzivov in priložnosti O vlogi medijev v obmejnem prostoru je bil sinoči govor na srečanju, za katerega sta v dvorani časnikarske zbornice v Trstu dala pobudo novoustanovljena Medijska kooperativa iz Kopra in časnikarski sindikat Assostampa iz dežele FJK. Srečanje sta koordinirala Franco Juri in Maurizio Bekar, sodelovali pa so novinar in generalni sekretar Assostampa Alessandro Martegani, zgodovinar in urednik Radia Koper-Capodistria Stefano Lusa, odgovorni urednik Primorskega dnevnika Dušan Udovič, voditelj radia Onde Furlane, Mauro Missana, direktor Libera TV Iacopo Venier in predsednica koprske Medijske kooperative Barbara Verdnik. Izhodišče za razpravo je bilo razmišljanje o tem, kakšna naj bo v širšem obmejnem prostoru vloga neodvisnega novinarstva v času gospodarske krize in njenih posledic. Te namreč lahko zelo škodujejo evropskim integracijskim procesom, socialni državi, večkulturnemu sožitju, razvoju demokracije in človekovih pravic. Obenem je čas krize lahko tudi priložnost in izziv za aktiven pristop in ustvarjanje novih oblik upravljanja gospodarskih in političnih procesov. Kot je bilo poudarjeno v razpravi, imajo mediji v tem okviru posebej pomembno vlogo. Predvsem gre za to, da njihovo upravljanje ne izhaja le iz ozko pri-dobitniških interesov, kar medije lahko oddalji od njihove poglavitne funkcije, ki bi morala biti osnovana na neodvisnosti in profesionalnosti. Novinarstvo v službi javnih in ne parcialnih interesov torej, to je tisto, k čemur bi morali težiti. Z leve Franco Juri, Maurizio Bekar in Dušan Udovič kroma Diskutanti so v razpravi posredovali vsak svoje izkušnje, pri čemer je prišel do izraza pomen lastništva medijev, kot izhodiščno vprašanje, ki pogojuje vsa ostala. Pri založniških podjetjih, kjer je logika zgolj profit, se zlasti ob stalnih finančnih krčenjih položaj neodvisnega novinarstva šibi, z njim pa tudi njegova vloga v družbi. V razpravi je prišla do izraza tudi potreba po aktivnejši čezmejni in medkulturni povezavi, kajti stvari se kljub padcu meje na našem območju v ne- kaj letih niso kaj prida spremenile. Čeprav nekdanjih predsodkov in izrazito konfliktnih situaciji ni več v tolikšni meri, še vedno obstaja občutek dokaj ločenih svetov, kar bi lahko mediji učinkovito pomagali pre-moščati. K temu ima z usmeritvijo v mediteranski prostor namen prispevati pilotni projekt Medijskega kooperativa, ki je prva tovrstna pobuda v Sloveniji. Načrt predvideva izdajanje tednika v tiskani in spletni obliki, sestavljen pa naj bi bil iz prispevkov v treh jezikih (slovenščini, italijanščini in hrvaščini). / TRST Četrtek, 20. decembra 2012 7 TRŽAŠKA KNJIGARNA - Včeraj priložnost za voščilo in obračun Srečanja ob kavi s knjigo so vse bolj priljubljena Letos 30 matinej - Največ zanimanja za domače avtorje V Tržaški knjigarni je bila včeraj na sporedu zadnja kava s knjigo v iztekajočem se letu. Na odlično obiskani matineji, ki jo poznamo pod imenom Na kavi s knjigo, pa tokrat beseda ni tekla o knjigah ali o drugih podobnih temah, ampak se je le klepetalo; zvesti obiskovalci so namreč poklepetali in si izmenjali praznična voščila. Prijetno druženje pa je potekalo ob slastnih dobrotah, ki so jih spekle obiskovalke, vse skupaj pa je lepo dopolnila kavica. Upraviteljico Tržaške knjigarne Ilde Košuta smo vprašali, koliko srečanj je bilo na sporedu v tem koledarskem letu. Obiskovalci in obiskovalke so se lahko udeležili 30 srečanj in enega izleta v Ljubljano, kjer so prisostvovali tradicionalnemu knjižnemu sejmu. Organizatorji jutranjih kavic, založba Mladika, ZTT in Tržaška knjigarna, so pripravili kar nekaj odmevnih matinej, na katerih so svoje najnovejše knjižne novosti predstavili slovenski avtorji. Najbolj obiskana so bila tista srečanja, na katerih so govorili zamejski avtorji, nam je razložila upraviteljica knjigarne in dodala, da razlog za to tiči predvsem v dejstvu, da Tržačani te avtorje dobro poznajo. V iztekajočem se letu smo lahko spoznali veliko novih proznih del, posebno pozornost pa so organizatorji namenili tudi poeziji, še posebej poeziji avtorjev mlajše generacije. Daleč najbolj obiskano srečanje pa so v knjigarni zabeležili pred kratkim, ko so predstavili Galebov šolski dnevnik. Te predstavitve so se poleg zvestih slušateljev udeležili številni osnovnošolci, ki so nas ob koncu srečanja razveselili tudi z venč-kom pesmic. Sicer pa so se tržaški šolarji udeležili še nekaterih drugih srečanj, na katerih so pobliže predstavili svoje šolske dejavnosti in obenem izmenjali izkušnje z drugimi sovrstniki. In kaj si lahko obetamo v novem letu? Kavica s knjigo nas bo še vedno razveseljevala ob sredah dopoldne, organziatorji srečanj pa bodo tudi v novem letu pripravili pester in raznolik program, ki bo zadovoljil še tako zahtevne obiskovalce. Novo srečanje Na kavi s knjigo bo tako na sporedu že sredi januarja. (sč) Kava ni manjkala, knjige pa so tokrat nadomestile slaščice kroma Nagradili tri ozaveščene ljubiteljice živali V poplavi nagrad, ki jih različne ustanove podeljujejo za izjemne dosežke na različnih področjih družbenega udejstvovanja, je posebne pozornosti bržkone vredna nagrada Miranda Rotteri, s katero v Trstu že 28 let želijo počastiti osebe, ki so s svojimi dejanji pomagale različnim živalim. Letos so nagrado podelili kar trem ozaveščenim in dobrosrčnim damam, podelitev nagrad pa je včeraj zjutraj potekala v muzeju Gopčevič. V imenu Občine, glavne pobudnice podeljevanja nagrade Miranda Rotteri, je odbornik Emiliano Edera uvodoma predstavil lik neumorne novinarke in borke za pravice živali, ki je dolga leta opozarjala na problem zapuščenih živali. Dobitnice letošnje nagrade, ki je znana tudi pod imenom I Buoni della strada, sta dve ljubiteljici živali in veterinarka, ki živali rešuje v svojem vsakodnevnem poklicu, vse tri pa so zaslužne, da se je kar nekaj živali izognilo poginu. Veterinarka Alice Victoria Marass je organizacijo OIPA in Nadzorništvo za kulturne dobrine opozorila na resno stanje, v katerem so se znašle sladkovodne ribe v mira-marskem parku. Veliko krapov so po zaslugi dr. Marassove rešili, kar nekaj rib pa je poginilo, saj je bilo njihovo stanje kritično. Na včerajšnji podelitvi nagrad smo tudi slišali, da je Marassova zaslužna tudi za rešitev in premestitev želv, ki so bolj kot ne životarile v miramarskem parku. Druga nagrajenka je Gloria Riserbato, ki je povoženega mucka odpeljala k veterinarju, pri katerem je bil mucek deležen resne operacije, ki mu je rešila življenje, čeprav za ceno amputacije ene tačke. Kot prava dobrotni-ca je Riserbatova mačka posvojila in z nami včeraj delila ljubezen do pohabljenega mucka. Letošnja dobitnica nagrade Miranda Rotteri pa je še stara znanka društev za pomoč živalim, Daniela Colarich, ki v sklopu svojega poslanstva rešuje trpeče živali, ptice, ki so padle iz gnezda, kunce, lastovke in druga bitja, ki imajo pravico do življenja. Gostitelj srečanja Emiliano Edera je pohvalil prizadevnost nagrajenk, katerim poguma vsekakor ne manjka. S priznanji pa so bile zadovoljne tudi nagrajenke, ki so povedale, da jim tovrstne nagrade predstavljajo le še dodaten izziv in potrdilo, da so na pravi poti. (sč) KONCERT - Ob 150-letnici C. Debussyja Gojenci GM jutri v Verdiju Plodno sodelovanje z opernim teatrom Posnetek s Chopinovega večera leta 2010 v mali dvorani Verdija gm Jutri ob 20.30 bo Glasbena matica v Mali dvorani gledališča Verdi v Trstu počastila dvojno, praznično priložnost: 150. obletnico rojstva skladatelja Clauda Debussyja in začetek tesnejšega sodelovanja z deželnim hramom operne kulture. Pred kratkim je prišlo namreč do pomembnih stikov, ki podpirajo naravno povezavo med gledališčem in glasbenim šolstvom, predvsem pa ovrednotijo vlogo in potencial slovenske ustanove v našem mestu. Vodstvo gledališča je namreč predlagalo podpis protokola, s katerim naj bi Glasbena matica prevzela aktivno vlogo kot posrednica med tržaškim gledališčem in slovenskimi državnimi, glasbenimi in opernimi ustanovami. Poleg dogovorov vodstev, se vezi z gledališčem utrjujejo tudi pri mladih glasbenikih, saj je Glasbena matica letos odkupila nekaj abonmajev za jesensko koncertno sezono za svoje učence, ki so v prejšnjih letih zahajali v tržaško gledališče na redne predstave s pomočjo sponzorske podpore. Sadove teh dobrih odnosov bo potrdil jutrišnji koncert v enem od naj-prestižnejših mestnih salonov. Prisluhnil mu bo tudi intendant gledališča Claudio Orazi. Šola je imela v načrtu izvedbo tega monografskega koncerta pred koncem leta, prijazno sodelovanje gledališča Verdi pa predstavlja prijeten božični dar. Celotno izvedbo koncerta so s tankočutno podporo omogočili tudi Zadružna kraška banka, Sklad Libero in Zora Polojaz in Slovenska prosvetna matica. Da bi koncert lahko izpolnil pričakovanja, so profesorji šole opravili strogo selekcijo pri izbiri nastopajočih, med katerimi bodo tudi nekateri bivši, že diplomirani učenci. Izbrane Debus-syjeve skladbe, ki jih bodo zaigrali pianisti in flavtisti šole, zaobjamejo širok razpon tehničnih in umetniških zahtev, kar omogoča tudi prikaz vseh stopenj glasbenega študija z učenci različnih starosti iz tržaškega, goriškega in špetr-skega sedeža šole. Večer bo posvečen spominu na dolgoletnega docenta Glasbene matice, dirigenta in violinista Oskarja Kjudra, ki bi se verjetno veselil tega okvira, saj si je vedno prizadeval za uveljavitev mladih glasbenikov, za vrednotenje slovenskih umetnikov v našem mestu in je pogosto sodeloval z glasbeniki opernega gledališča. Koncert bo s prostim vstopom. Nocoj ob 20. uri pa bodo gojenci GM nastopili na božičnici v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Rojanu. KONZULTA ZA PRISELJENCE Gospodarska kriza udarila po priseljencih Zbrani na predsinočnjem zasedanju konzulte priseljencev kroma Ob svetovnem dnevu migrantov je predsinoči tržaška konzulta priseljencev predstavila javnosti probleme, s katerimi se srečujejo v Trstu. Konzulta povezuje ljudi 13 narodnosti in jim nudi pomoč pri reševanju vrste težav. V desetih letih je opravila pomembno delo in nova občinska uprava ji to priznava, saj ji bo v kratkem dodelila nov sedež na Trgu Tor Cucherna 15/A. Predsednik Hector Sommerkamp in podpredsednica Lidija Radovanovič sta med drugim omenila kampanjo za državljanstvo v Italiji rojenih otrok priseljencev, pa tudi krizo, ki je priseljence prizadela še bolj kot druge državljane. TRŽAŠKA OBČINA - V poročni dvorani in županovi pisarni Umetnine v mestni hiši Slike in fotografije sodbnih tržaških avtorjev na ogled tudi izven klasičnih razstavnih prostorov Županovo pisarno in občinsko poročno dvorano po novem krasijo dela tržaških sodobnih umetnikov. Več o tej pridobitvi sta nam včeraj povedala direktorica muzeja Revoltella Maria Ma-sau Dan in župan Roberto Cosolini, ki je nad olepšanjem svoje pisarne navdušen. Slišali smo, da je projekt, poimenovan Arte in comune, nastal vzporedno z razstavo Corrispondenze d'arte, ki jo je lani gostil muzej Revoltella. V sklopu te razstave se je predstavilo 14 umetnikov naše regije, posebnost postavitve pa je bila, da slike niso bile na ogled v klasičnih razstavnih prostorih, temveč v običajnem kontekstu, kot je na primer neka pisarna. Direktorica Masau Danova nam je zaupala, da so si takrat zastavili vprašanje, zakaj ne bi podobnega projekta izpeljali tudi v simboličnih prostorih, kot jih denimo ima mestna hiša. In prav iz tega izhodišča je nastala zamisel, da bi z deli sodobne umetnosti opremili županovo pisarno in poročno dvorano, v katero zahaja kar nekaj ljudi. Stene te dvorane po novem krasijo fotografije tržaškega fotografa Massima Gar-doneja, ki je za motiv svojih slik izbral cvetove, ki pa imajo prav posebno sporočilo; izražajo namreč ljubezen, srečo in veselje, ki so ob porokah zelo prisotni, je včeraj razložil avtor slik. Župan z umetniki, ki so občini posodili svoja dela kroma Čisto drugačen svet pa najdemo v županovi pisarni, ki jo vsekakor edinstvena in čudovita že zaradi razgleda na Veliki trg in tržaški zaliv. Za prijetnejše vzdušje in večjo motivacijo v pisarni bodo poskrbele še čudovite slike, ki so jih ustvarili Serse Roma, Mario Suillani in Antonio Sofianopulo. Zadovoljen nad izbiro umetniških del je bil tudi župan, ki je dejal, da ga je v torek popoldne v pisarni pričakalo lepo presenečenje. To se ne zgodi pogosto, saj me v pisarni običajno čakajo le kupi obveznosti, ki jih je treba čimprej rešiti, je potarnal Roberto Cosolini in sprejel predlog direktorice Revoltelle, da bi s sodobno umetnostjo v prihodnje obogatili še sejno sobo (Sala Giunta). (sč) 8 Četrtek, 20. decembra 2012 ŠPORT / KATINARA-OPČINE - Božičnici osnovnih šol Milčinski in Bevk Božično voščilo učencev Na Katinari presenetil nastop zborčka staršev - Prireditvi tudi na Proseku in pri Sv. Jakobu - Danes božičnici na liceju Prešeren in OŠ Šček Med številnimi božičnicami, ki jih v tem času prirejajo slovenske šole in vrtci na Tržaškem, gre omeniti tudi tisti, ki sta ju včeraj popoldne priredili osnovni šoli Frana Milčinskega na Katinari in Franceta Bevka na Opčinah. Na Katinari zapeli tudi starši Učenci, učiteljice in starši so se zbrali na šolskem dvorišču, kjer je potekal prisrčen spored v znamenju pesmi in besede. Tako je šolski zborček pod vodstvom Lučke Križmančič zapel niz starih slovenskih božičnih pesmi, učenci petega razreda pa so voščili vesele božične praznike. Prisotni so bili deležni tudi presenečenja, ko se je občinstvu predstavil zborček staršev, za oblikovanje katerega nosi glavno zaslugo pobudnica Nada Rojc. Na včerajšnji božičnici so starši svojim otrokom zapeli ob klavirski spremljavi Marte Golel, nasploh pa so se na šolskem dvorišču pevske točke prepletale s priložnostnimi mislimi, ki so jih na temo prihajajočih božičnih in novoletnih praznikov ter miru podali učenci, ki so na koncu skupaj s svojimi starši zapeli še Sveto noč v slovenščini, italijanščini in angleščini. Na Opčinah recitacije in petje Učenci OŠ Bevk pa so se zgodaj popoldne zbrali v openski župnijski cerkvi Sv. Jerneja, kjer so staršem in sorodnikom postregli s krajšo, a prisrčno božičnico, na katero so se pripravljali v zadnjih tednih pod mentorstvom svojih učiteljic. Spored je ob- Tako so se na božičnicah predstavili učenci openske šole Bevk (desno) in katinarske šole Milčinski (spodaj) kroma segal tako recitacije kot petje, kar so izvedli mali recitatorji in šolski zbor pod vodstvom učiteljice Alenke Devetti, skupina učencev pa je prav tako poskrbela za instrumentalno spremljavo. Učenci so tudi povezovali spored in na koncu številnim prisotnim voščili ob prihajajočih božičnih in novoletnih praznikih, udeležence pa sta nagovorila tudi učiteljica Xenia Cante in openski župnik Franc Pohajač. Naj omenimo, da sta včeraj božičnici priredili tudi OŠ Avgusta Černigo-ja na Proseku in OŠ Josipa Ribičiča-Kar-la Široka pri Sv. Jakobu, o katerih bomo še poročali. Danes božičnici na liceju Prešeren in OŠ Šček Božičnico bodo danes imeli tudi na Liceju Franceta Prešerna, kjer bo med drugo (8.52-9.45) in četrto (10.50-11.40) učno uro stekel bogat kulturni spored v znamenju glasbe, petja, plesa in recitacij, ki jih bodo izvajali dijaki, ki bodo ob tej priložnosti izrekli tudi voščila ob bližajočih se praznikih. Pobuda bo potekala v okviru projekta Comenius Believing in humanity, v sklopu katerega od včeraj deluje na šoli bolšji sejem, ki bo potekal še danes in jutri med dvema glavnima odmoroma (9.45-10.00 in 11.40-11.55). Vedno v okviru omenjenega projekta bodo jutri med 12. in 12.30 dijaki liceja Prešeren obiskali oskrbovance Doma šolskih sester pri Sv. Ivanu. Ob 17. uri pa bo v prostorih OŠ Vir-gila Ščeka v Nabrežini božičnica, na katero vabijo učenci in učiteljice. Popravka V nadnaslov članka o nastopu folklorne skupine katinarske Osnovne šole Frana Milčinskega na Melari, ki smo ga ob- SV. IVAN - Predbožična prireditev društva Marij Kogoj Vabilo k odprtosti src Predavanje o romanju v Sveto deželo in kulturni spored učencev Večstopenjske šole Vladimirja Bartola « ■ i lig »Božič prihaja - Odprimo naša srca!«: tako se je glasil naslov pobude, ki jo je v nedeljo popoldne v Marijinem domu pri Sv. Ivanu priredilo domače društvo Marij Kogoj. Pri društvu so želeli adventni čas in pričakovanje božiča obogatiti s srečanjem, ki bi udeležencem nudilo duhovno in kulturno obogatitev, pri tem pa so se odločili za predavanje o letošnjem septembrskem tržaškem škofijskem romanju v Sveto deželo, ki se ga je udeležilo približno petdeset vernikov, od tega petina Slovencev, na čelu z nadškofom Giampaolom Crepaldijem. Med njimi je bilo tudi nekaj Svetoivančank oz. Svetoivančanov in ena od teh, Ida Klarič, je s sliko in besedo prisotnim pričarala enkratno doživetje krščanskega vernika ob obisku krajev, kjer se je zanj vse začelo, od Kristusovega rojstva in odraščanja pa do javnega delovanja, trpljenja, smrti in vstajenja. Vzdušje prihajajočega božične- Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 20. decembra 2012 JULIJ Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.23 - Dolžina dneva 8.41 - Luna vzide ob 11.49 in zatone ob 24.00 Jutri, PETEK, 21. decembra 2012 TOMAŽ VREME VČERAJ: temperatura zraka 12 stopinj C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 75-odstotna, veter 5 km na uro vzhodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 12 stopinj C. d] Lekarne Pri Sv. Ivanu se pripravljajo na prihajajoče božične in novoletne praznike kroma ga časa pa je priklical nastop učencev in dijakov Večstopenjske šole Vladimirja Bartola, ki so s primernimi melodijami in recitacijami še dodatno obogatili prisrčno popoldne. Slednje se je končalo s pokušnjo toplega čaja in piškotov, ki so jih preskrbeli mali udeleženci četrtkove delavnice peke piškotov, ki je potekala pri šolskih sestrah. Takih delavnic bo v teku sezone še nekaj, je v svojem pozdravnem nagovoru dejal predsednik društva Kogoj Franc Biancuzzi, saj v prihodnje načrtujejo delavnice priprave oljčnih vejic, barvanja velikonočnih pirhov in izdelovanja svetoivanskih venčkov. Če se vrnemo v prihajajoči božični čas, pa naj omenimo, da se pri društvu Marij Kogoj niti tokrat ne bodo izneverili tradiciji prirejanja koncertov: tako bo 12. januarja 2013 v prenovljeni domači cerkvi pela priznana Dekliška vokalna skupina Bodeča neža z Vrha sv. Mihaela. Helga in Alessandro sta starša postala; rodila se je mala Gaia Staršema čestitamo, novorojenki pa želimo veliko zdravja in sreče vodstvo in kolegi Servisa, SDGZ-ja in Servisa Koper am Kino javili v včerajšnji številki na 6. strani, se je vrinila napaka. Nadnaslov se namreč glasi »OŠ Frana Milčinskega na proslavi 10-letnice OŠ Sandro Pertini«, medtem ko je v resnici šlo za 30-letnico šole Pertini. Pravilno se torej nadnaslov glasi »OŠ Frana Milčinskega na proslavi 30-letnice OŠ Sandro Pertini«. Vedno glede sodelovanja med šolama Milčinski in Pertini, vendar v poročilu o skupnem virtualnem časopisu, ki smo ga objavili v nedeljo na 14. in 15. strani, je napačno zapisan priimek ene od učiteljic šole Pertini: v poročilu je zapisano ime Ne-rina Pecorari, medtem ko v resnici gre za Nerino Maccori. Bralcem in prizadetim se opravičujemo. Do sobote, 22. decembra 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Liberta' 6 - 040 421125, Škedenjska ul. 44 - 040 816296, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Liberta' 6, Škedenjska ul. 44, Istrska ul. 18/B, Bazovica - 040 9221294 -samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ul. 18/B - 040 7606477. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. AMBASCIATORI - 15.30, 18.15, 21.00 »Lo Hobbit - Un viaggio inaspettato«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »La parte degli angeli«. CINECITY - 15.40, 17.50, 20.05, 22.15 »I 2 soliti idioti«; 15.25, 17.45, 20.00 »Ralph spaccatutto«; 22.15 »Ralph spaccatutto 3D«; 17.30, 20.50, 21.40 »Lo Hobbit - Un viaggio inaspettato«; 15.20, 18.40, 22.00 »Lo Hobbit - Un viaggio inaspettato 3D«; 15.40, 17.55, 20.10, 22.15 »Tutto tutto niente nien-te«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Colpi di fulmine«; 15.25, 19.30 »Sammy 2 -La grande fuga«; 15.20, 17.25 »Le 5 leggende«. FELLINI - 15.30, 17.00 »Le 5 leggende«; 18.45, 20.30, 22.15 »Moonrise kingdom - Una fuga d'amore«. GIOTTO MULTISALA 1 - 15.30 »Sammy 2 - La grande fuga«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Tutto tutto niente nien-te«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Love is all you need«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »La regola del silenzio«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.05, 16.00 »Božičkov vajenec«; 16.20, 21.25 »Čudovit načrt«; 17.00, 19.00, 21.00 »Ho-bit: Nepričakovano potovanje«; 16.15, 20.00 »Hobit: Nepričakovano potovanje 3D«; 16.50 »Pet legend«; 15.30 »Pet legend 3D«; 17.40, 20.15 »Pije-vo življenje 3D«; 18.25 »Skyfall«; 17.50, 20.30 »To so 40«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.15, 17.00, 20.30, 22.15 »I 2 soliti idioti«; Dvorana 2: 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Vita di pi«; Dvorana 3: 16.00, 18.50, 21.45 »Lo Hobbit - Un viaggio inaspettato 3D«; Dvorana 4: 15.15, 17.00, 18.45, 20.30 »Ralph spaccatutto«; 18.45, 22.15 »Colpi di fulmine«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 21.30 »Lo Hobbit: Un viaggio ina-spettato«; Dvorana 2: 16.45, 18.45 »Ralph spaccatutto«; 20.45 Lo Hobbit: Un viaggio inaspettato 3D; Dvorana 3: 17.40, 20.10, 22.10 »I 2 soliti idioti«; Dvorana 4: 17.20, 19.50, 22.00 »Tutto tutto niente niente«; Dvorana 5: 19.50, 22.00 »Colpi di fulmine«; 17.30 »Sammy 2 - La grande fuga«. H Šolske vesti NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo šolski uradi zaprti v ponedeljek, 24. decembra in v ponedeljek 31. decembra. UČENCI IN UČITELJICE OŠ V. Šček iz Nabrežine vljudno vabijo na boži-čnico, ki bo danes, 20. decembra, ob 17. uri v šolskih prostorih. M Izleti DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira silvestrsko novoletni izlet na Slovaško od 30. decembra do 1. januarja. Ogledali si bomo Bratislavo in njene znamenitosti ter okolico. Ob povratku se bomo ustavili na Dunaju ali pa bi šli preko Madžarske in se ustavili v Szombathely-ju. Informacije: Dušan (+386) 70407923 ali dusan.pavlica@siol.net. POHOD BREZ MEJA, TE SKUPNE STEZICE... se bo odvijal v nedeljo, 23. decembra. Zbirališče ob 9.30 v prebeneškem parku. Po toplem čaju in svežemu pecivu, ob 10.00 odhod v smer Kastelec, kjer nas bo čakal prigrizek. Nadaljujemo do Var-de, Socerba in Maganjevca. Povratek zopet v prebeneški park, kjer se bomo okrepčali z lovskim goulashem in razveselil z veselo muziko. Vabljeni v polnem številu. / TRST Četrtek, 20. decembra 2012 9 OSMICO je v Mavhinjah št. 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-2907049. OSMICO je odprl Sergio Giovannini v Ul. Modiano št. 2. Tel. 335-6045771. OSMICO v novih prostorih je odprla družina Debelis, Ul. Ventura 31/1 (Campanelle). Tel. 347-3648603. Vabljeni! SILVANO FERLUGA vabi na osmico pri Piščancih. V LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 348-8435444. Ei Turistične kmetije AGRITURIZEM RADETIČ SIDO- NJA - Medja vas 10 - je odprt vsak dan od 20. do 30. decembra. Tel.040-208987 AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt do 23. decembra. Tel.040-229439 5 Poslovni oglasi KMETIJA OTA V BOLJUNCU nudi vino, ekstra deviško oljčno olje in darilne pakete. Urnik do 31/12: delavniki 10.0012.00 in 16.00-18.00 0 Mali oglasi IŠČEM DELO kot varuška otrok ter pomagam pri pisanju šolskih nalog. Tel. 340-2762765. OPČINE CENTER: dajem v najem stanovanje s samostojnim ogrevanjem, spalni sobi, dnevna soba z balkonom, opremljena kuhinja, kopalnica, klet in parkirno mesto. Tel. št.: 040-214309 ali 333-2130947. PRODAM nabrežinski kamen (bunja) raznih velikosti primeren za zid ali prevleko. Tel. št.: 349-8524631 ob večernih urah. PRODAM peč na drva nordica, za ambient 50 kv.m., rjave barve za 100,00 evrov. Tel. št.: 349-2968720. PRODAM GORILNIK (bruciatore) na kurilno olje znamke lamborghini za 250,00 evrov. Tel. št.: 338-5098764. ZIMSKE PNEVMATIKE s platišči 155/70 R13 goodyear in pnevmatike 155/65 R13 sava prodam. Tel.: 329-4762467. □ Obvestila AŠD SK BRDI NA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 na Opči-nah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. št.: 340-5814566 (Valentina). TREBENCI, BOG VAS ŽIVI! Osnovnošolski koledniki Vas bomo obiskali danes, 20. decembra, med 13. in 15. uro. PIKAPOLONICA WINTER TIME: ŠC Melanie Klein prireja zimski center za otroke od 3. do 10. leta, od 27. decembra do 5. januarja: kvalificirano varstvo družinam med božičnimi prazniki, otrokom pa originalne, zabavne in vzgojne izkušnje. Zimski center se bo odvijal na sedežu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3. Vpisovanja do 21. decembra, omejeno število mest. Info: www.melanieklein.org, info@melanie-klein.org; 345-7733569. Urnik urada: pon in čet 9.00-13.00; sre 12.30-15.00. KD PRIMAVERA-POMLAD vabi na delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje - zimski solsticij«, ki bo v soboto, 22. decembra, od 15. do 19. ure v prostorih SKD Igo Gruden v Nabreži-ni št. 89. Delavnico bo vodila psihologinja in psihoterapevtka dr. Lucia Lo-renzi. Informacije in prijave na tel. št. 334-7520208 ali 347-4437922, r.jura-da@gmail.com. KLAPA LETNIK '36 iz Brega organizira veselo Silvestrovanje v društvu V. Vodnik v Dolini. Rezervacije sprejemamo do sobote, 22. decembra, na tel. št. 040-228896 (Nerina) in na 040228254 (Just). Pridružite se nam, lepo vam bo! OBČINE OKRAJA 1.1 Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor in Zadruga LAl-bero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure, sobota od 10. do 12. ure. Delavnice v decembru: Nakiti in Kreativni okraski. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote, 8.00-13.00. ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da bo v soboto, 22. decembra, v nakupovalnem centru v Miljah pravljica »Rudy, severni jelen z rdečim noskom«. Pravljica bo na vrsti vsako uro od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. ZSKD obvešča, da bodo tržaški uradi ZSKD zaprti v božičnih počitnicah od ponedeljka, 24. decembra, do petka, 4. januarja. ŽEGNANJE KONJ bo v sredo, 26. decembra, ob 12.30 v Štivanu pri cerkvi Sv. Ivana. Obred prireja konjeniško društvo Skuadra Uoo. Vabljeni konjeniki, ljubitelji konj in slovenskih običajev. JUS NABREŽINA vabi člane, vaščane in prijatelje na veselo srečanje in družabnost, ki se bo vršila v četrtek, 27. decembra, od 17.00 ure dalje na na-brežinskem trgu. V prijateljskem vzdušju bomo nazdravili na staro in na novo leto 2013 ter si bomo izmenjali srčna in iskrena voščila. Za veselo in praznično vzdušje bo poskrbela na-brežinska godba. KRU.T vabi na tradicionalno »Srečanje ob koncu leta«, ki bo v petek, 28. decembra, v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel, Ul. Ginnastica 72 - Trst. Začetek ob 18. uri. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. OBČINA ZGONIK prireja v sodelovanju s krajevnimi društvi v nedeljo, 6. januarja 2013, v prostorih KRD Dom Bri-ščiki (v Briščikih, 77) z začetkom ob 17. uri »Tradicionalno novoletno družabno srečanje«, namenjeno občanom starejšim od sedemdeset let. Udeleženci naj potrdijo svojo prisotnost v občinskem tajništvu (tel.: 040-229101) do petka, 28. decembra. ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je na spletni strani www.zpzp.si aktivna povezava do spletne prijavnice za 44. revijo Primorska poje. Rok prijave zapade v ponedeljek, 31. decembra 2012. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - Prosvetni dom Opčine obvešča, da bo zaprta od 24. decembra 2012 do 6. januarja 2013. Veseli december 2012 Letošnji december bo za marsikoga manj prazničen, saj so izguba službe, dopolnilna blagajna, zamude pri izplačevanju honorarjev in podobni »varčevalni ukrepi« žal neprijetna stalnica tudi pri nas. In vendar je zadnji mesec v letu tudi čas, ko nas obiščeta Miklavž in božiček, mesec prazničnih jelk, jaslic, osvetljenih ulic in trgov. Za najsrečnejše pa tudi mesec potovanj, smučanja in silvestrovanj v evropskih prestolnicah. Dragi prijatelji Primorskega dnevnika! Vabimo vas, da kanček »veselega decembra« ujamete v svoje fotoaparate in svoje fotografije (s Primorskim ali brez njega) pošljete naši spletni strani www.primorski.eu. AŠD MLADINA organizira tečaj smučanja z začetkom v soboto, 12. januarja. Informacije in vpisovanje na: in-fo@mladina.it ali tel. št. 347-0473606 ali 392-2303152. 0 Prireditve BOŽIČNICA Glasbene šole Godbenega društva Prosek bo danes, 20. decembra, ob 18.30 v Kulturnem domu na Prose-ku. Nastopajo solisti, komorne skupine in mladinski pihalni orkester pod vodstvom Irine Perosa. DRUŠTVENA GOSTILNA V GABROV-CU vabi danes, 20. decembra, ob 18. uri na božični večer. Otroci otroškega vrtca in harmonikaš nas bodo z glasbenimi utrinki prepeljali v božično vzdušje. Sledila bodo medsebojna voščila. Toplo vabljeni! GLASBENA MATICA - ŠOLA MARIJ KOGOJ IN DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM prirejata koncert »Božično pričakovanje« danes, 20. decembra, ob 20. uri v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Rojanu. Vabljeni! GODBENIŠKA ŠOLA GD VIKTOR PARMA prireja božičnico, ki bo danes, 20. decembra, ob 18. uri v Ljudskem Domu v Trebčah. Toplo vabljeni. OBČINA DOLINA prireja danes, 20. decembra, ob 19.00 uri v Sprejemnem centru Naravnega Rezervata doline Glinščice v Boljuncu, predstavitev knjige »Voda in življenje v jamah doline Glinščice«. V foyerju gledališča pa je še vedno v teku razstava fotografij Branke Sulčič o dolini Glinščice. SKD VIGRED vabi danes, 20. decembra, ob 20. uri v Štalco v Šempolaju na koncert »Srečno«. Sodelujejo skupine: Mladinska Vigred, To smo mi, Uopen-ska mularija, Turbo Polka, Domači zvoki, Zauberschwung Quintett, Kraški muzikanti, Blue Krass, zborček iz Med-je vasi Stara Cingl'ca in Martina Feri, Laura Budal, Keko. V GALERIJI ARTESETTE, Ul. Rossetti 7/1, razstavljajo njihove slike: Eugenio Pancrazi, Maria Pancrazi in Nives Vocchi. Na ogled bo do danes, 20. decembra. Urnik: od 10.30 do 12.30 in od 17.00 do 19.30. ANTROPOZOFSKO ZDRUŽENJE SKUPINA »FORTUNATO PAVISI« Ul. Mazzini 30 v Trstu priredi v petek, 21. decembra, ob 20. uri konferenco na temo: »Božič 2012 - Zimski solsticij vstane v osrčju zodiaka, da poživi vesolje.« Predava Dario Anderle. Informacije: 040-280533 ali 339-7809778. GLASBENA MATICA - Šola »Marij Kogoj« prireja v počastitev pred kratkim preminulega prof. Oskarja Kjudra ter ob 150-letnici rojstva francoskega skladatelja Claudeja Debussyja slavnostni koncert najboljših učencev in bivših di-plomirancev v petek, 21. decembra, ob 20.30, v Mali dvorani Gledališča Verdi v Trstu. Vabljeni! MARKO MANIN v sodelovanju z deželnim sedežem RAI in kulturnim društvom »J. Pangerc«, vabi na snemanje TV oddaje, ki bo potekala v Dolini v petek, 21. decembra, ob 17.00 uri v cerkvi sv. Urha. Število sedežev je zelo omejeno, zato naprošamo vse zainteresirane, da dvignejo vabilo za vstop v cerkev v mesnici v Dolini in v trafiki v Dolini, ali pa na tel. št. 339-7926704. Poleg Marka Manina in simfoničnega orkestra in drugih znanih gostov bo nastopil najbolj znani slovenski pevec Oto Pestner. OBČINA DOLINA prireja v petek, 21. decembra, ob 20.30 koncert »Božične melodije kot... praznik solidarnosti« v občinskem gledališču F. Prešeren v Bo-ljuncu. Sodelujejo Pihalni orkester Ricmanje, Otroški pevski zbor Fran Venturini, solisti in zbor Operne Akademije iz Križa, Zbor upokojencev z Brega in zbor 'Pod Latnikom'. Prostovoljni prispevki bodo šli v dobrodelne namene. SOUL DIESIS & BAND vabijo na koncert, ki bo v petek, 21. decembra, ob 20.30 v Ul. Locchi 22 (cerkev sv. Andreja). Vodi Paolo Voltolini. MLADINSKI KROŽEK DOLINA vabi na božični koncert Malih kitaristov iz Brega »Božič je že tu« v soboto, 22. decembra, ob 17. uri v prostorih Mladinskega krožka v Dolini. Vodi Lorenzo Buono. SPD KRASJE IN GD V. PARMA prirejata »Božični glasbeni preplet« v soboto, 22. decembra: ob 18. uri otvoritev Božičnega sejma v Hiški u'd Ljenčkice, ob 20. uri skupni Božični koncert, ki bo v cerkvi sv. Andreja v Trebčah, na katerem bodo nastopali otroški zbor Kra- WM9 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE SILVESTRSKI VEČER v SLOVENSKEM STALNEM GLEDALIŠČU stopajmo naš program: Narodni dom Maribor Pierre Palmade, Christophe Duthuron UBEŽNICI režija in priredba: Nenni Delmestre niz komičnih situacij, dogodkov in avantur dveh žensk na begu! igrata: Maja Biagovič, Vladimir Jure Sledi ples z ansamblom PLATANA za pogostitev naših obiskovalcev bo poskrbel Catering VIV0 predstava + ples + catering = 40 evrov! Za informacije in rezervacije je blagajna gledališča odprta vsak delavnik od 10. do 15. ure (tel. +39 040 362542/ brezplačna številka 800214302) sje, združeni dekliški zbor Kraški slav-ček - Krasje in godba. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na tradicionalni božični koncert v nedeljo, 23. decembra, ob 17. uri v na-brežinski občinski telovadnici. Sodelujejo gojenci glasbene šole godbe. TRADICIONALNA RAZSTAVA JASLIC z vsega sveta v župnijski dvorani v Na-brežini, jaslice so na ogled tudi v cerkvi. Urnik: od 23. decembra do 6. januarja, ob sobotah in praznikih od 16. do 19. ure. BOŽIČNI KONCERT NA OPČINAH -Župnija sv. Jerneja ap. in MeCPZ Sv. Jernej vabita na tradicionalni »Božični koncert«, ki bo na sam božični dan, 25. decembra, ob 18. uri v župnijski cerkvi na Opčinah. Oblikovali ga bodo: OPZ Vesela pomlad - vodi Goran Ruzzier, MlVS Vesela pomlad - vodi Andreja Štucin, MoPZ Tabor - vodi David Žer-jal, MoPZ Sv. Jernej - vodi Mirko Fer-lan in MeCPZ Sv. Jernej - vodi Janko Ban. Božično misel bo podal dr. Drago Štoka. GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na tradicionalni koncert na Štefanovo, ki bo v sredo, 26. decembra, ob 17.00 v Športnem centru Ervatti pri Briščikih. Gost večera tubist Rok Vilhar. Godbo vodi prof. Ivo Bašič. SKD FRANCE PREŠEREN IN DEKLIŠKA BOLJUNEC, pod pokroviteljstvom Občine Dolina, vabita v sredo, 26. decembra, na praznovanje sv. Štefana: ob 14.30, po blagoslovu v vaški Cerkvi, lu-čanje boljunskih ledih stan deklet na G'rici; ob 18.30 v občinskem gledališču v Boljuncu nastop tamburaškega ansambla SKD France Prešeren pod vodstvom Ervina Žerjala ter Dramske skupine SKPD F. B. Sedej iz Števerjana z igro Vinka M derndorferja »Limonada Slovenica« v režiji Franka Žerjala. ZSKD IN USCI vabita tudi letos na pobudo Nativitas, Božična pesem in tradicija v prostoru Alpe Jadran. Letošnji koncerti bodo potekali po sledečih terminih: 28. decembra, ob 20.30 v cerkvi sv. Hieronima na Kontovelu; 29. decembra, ob 19.00 v župnijski cerkvi na Solbici in ob 20.30 v cerkvi sv. Lenarta v Vidmu; 5. januarja, ob 20.30 v Lan-darski jami v Sv. Ivanu v Čele-Podbo-nescu; 9. januarja, ob 20.30 v cerkvi sv. Trojice na Katinari ter 13. januarja, ob 15.00 v Stolnici v Miljah, ob 15.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah in ob 17.00 v cerkvi sv. Roka v Nabrežini. Prispevki V spomin na Pepija Žigona darujeta Toni in Pepka 15,00 evrov in Igor in Darja 25,00 evrov za MoPZ RZ. V spomin na Stano Milič Lazar daruje Marija Pirc 20,00 evrov za MoPZ RZ. Ob božičnih praznikih, v spomin na ljubljena starša, g. Zora Štoklja in g. Re-gino Durcik darujeta Sonja in Drago Ukmar 60,00 evrov za društvo Marijin dom v Rojanu. V spomin na dragega nepozabnega tovariša Oskarja Kjudra daruje Sveto Kralj z družino 30,00 evrov za Zvezo vojnih invalidov in 30,00 evrov za partizanski pevski zbor Pinko Tomažič. V spomin drage matere in pokojnih sorodnikov darujeta Majda in Andrea Tence 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. Ob prvi obletnici smrti Ljubota Grudna darujeta sestri Marica in Vanda z družinama 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Sonjino mamo Stano Mi-lič Lazar darujejo kolegi OŠ A. Černi-goj s Proseka 95,00 evrov za istoimensko šolo. V spomin na Sandra Sulinija daruje Silva Tretiach z družino 25,00 evrov za Združenje staršev Križ. V spomin na Stano Milič Lazar in Pepi-ja Žigona darujeta Mimica in Peter Mi-lič 15,00 evrov za A.I.L. Trst in 15,00 evrov za osnovno šolo Alojz Gradnik, Repentabor. V spomin na Stano Milič-Lazar in na Leandra Stocca daruje Jožica Guštin 30,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Stano Milič daruje brat Stanko z družino 50,00 evrov za AŠK Kras in 50,00 evrov za SKD Rdeča zvezda. V spomin na Pepija Žigona daruje Sta-no Milič 30,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Pepija Žigona daruje Igor Milič z družino 30,00 evrov za AŠK Kras. Namesto cvetja na grob Stane Milič - por. Lazar daruje sestrična Marta Ostrou-ška 50,00 evrov za AŠK Kras in 50,00 evrov za SKD Rdeča zvezda. V spomin na Milkota Budina, Pepija Ži-gona in Stano Milič daruje Mara Mi-lič 50,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Stano Milič Lazar darujeta Pino in Maria Natural 20,00 evrov za balinarsko sekcijo Kraški dom. Marta Sedmach vd. Glavic Sporočamo, da bo pogreb v ponedeljek, 24. decembra, ob 11.00 iz mrtvašnice v ulici Costalunga. Družina Trst, 20. decembra 2012 Pogrebno podjetje Zimolo Ob smrti drage Marte Sedmach vd. Glavic izrekamo hčerkama Nadji in Silvani ter Alenki z možem iskreno sožalje. Družini Race - Cepar Ob izgubi drage mame Marte Sedmach vd. Glavic sočustvujemo s kolegico Silvano in njenimi najdražjimi vsi na večstopenjski šoli Vladimirja Bartola 20.12.2003 20.12.2012 V Albina Cerne Toplina tvojega srca in tvoja ljubezen ostajata vedno z mano. Sestra Marčela / KONCERT - Jutri ob 21.30 v Mieli Nobraino Niz SSG in Bonawentura Dve gledališči v sozvočju Cinični avtorski rock italijanske skupine Nobraino bo jutri, 21. decembra, uradno odprl koncertno sezono, ki jo Bonawentura in Slovensko stalno gledališče prirejata v sklopu skupne pobude Dve gledališči v sozvočju. Po slavnostnem uvodu s koncertom Vinicia Capossele, bo rock-folk glasba Nobraino zaživela v dvorani gledališča Miela z adrenalinskim nastopom benda, ki predstavlja pravo odkritje na neodvisni italijanski glasbeni sceni. Televizijski nastopi v oddaji Serene Dandini Parla con me na tretjem programu RAI, nagrada dnevnika La Repubblica »Nuova Musica Italiana«, nastop na odru gledališča Ariston v Sanremu kot gost- je Nagrade Tenco 2011 so samo nekatera od najnovejših priznanj za originalnost živahnega stilnega pečata skupine, ki bo pričela svoj tržaški koncert ob 21.30. Vstopnica stane 12 evrov in ista cena velja tudi za naslednji koncert sklopa Dve gledališči v sozvočju, ki bo na sporedu 12. januarja v gledališču Miela. Takrat bosta nastopila Francoza Stéfane & Iza Mellino, nekdanja člana skupine Négresses Vertes, ki v eklektičnem stilu združita francoski šanson, latinske ritme, cigansko tradicijo, rock, ska, reggae in arabsko glasbo. Predprodaja vstopnic poteka pri blagajni gledališča Miela vsak dan od 17. do 19. ure in na spletni strani www.vivaticket.it MESNICA PRUNK ...naša TRADICIJA vam je na RAZPOLAGO TRIESTE Largo Barriera 1 TRIESTE Ulica San Cilino 40/d ROJAN (TS) Via di Roiano,6 Posebne božične ★ fa ponudbe © VAS IN VAM V V VOŠČIMO VESELE PRAZNIKE! / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 20. decembra 2012 1 1 GLOSA Ljudstvo zahteva novo politično kulturo Jo2e Pirjevec_ V mehiški zvezni državi Tabasco je kraj, imenovan El Tortuguero, kjer so arheologi pred leti odkrili fragmente civilizacije Maya, na katerih je zapisano, da se bo doba, v kateri živimo - trinajsta po vrsti - sklenila 21. decembra 2012. To napoved potrjuje še drug zapis, ki so ga pred kratkim našli v tropskih džunglah Guatemale. Gre za hieroglife, ki so nastali ob obisku kralja Juknuma leta 696 po Kr. v templju, imenovanem danes La Corona. Tudi v njih je leto 2012 navedeno kot tisti trenutek, ko bo trinajsti »Bak'tun«, se pravi majevski časovni ciklus, dosegel svoj konec. Starodavni astrologi s tem niso napovedovali propada sveta, temveč le zaključek neke ere in začetek nove. Tudi niso omenjali nekakšne kataklizme, v katero marsikdo danes verjame. Pravijo mi, da je na Kitajskem izbruhnila v tem smislu prava psihoza in da so v Franciji vraževerni ljudje zgradili bunkarje, v katere se bodo zatekli čez nekaj ur. Slišal sem celo pripoved o neki tržaški ženici, ki si je nakupila veliko zalogo hrane »za vsak sklučaj«. V Apokalipse, Nostradamuse in druge napo-vedolce vesoljnih katastrof ne verjamem. Ko so me nekoč Jehovci skušali prepričati, da bo kmalu konec sveta, sem jim odgovoril, da o tem ne more biti dvoma. Ko bom umrl, bo zame sveta konec. Od takrat se niso več pojavili na vratih mojega doma. Moram pa reči, da mi prerokba starodavnih Mayev daje misliti, kajti slepo bi bilo trditi, da naša generacija ne doživlja epohalne revolucije, kakršne še ni nobena. Ta revolucija je predvsem tehnološka. Ko sem se pred več kot sedemdesetimi leti rodil, je bil svet povsem drugačen od današnjega. Znanstveniki so sicer že začeli odkrivati računalniško tehnologijo, nihče pa si ni mogel predstavljati, da bo slednja prinesla takšen razcvet komunikacij med ljudmi, kakršnega uživamo danes. In pri tem ne gre pozabiti, da smo šele na začetku razvojne poti, o kateri si je težko predstavljati, kam nas bo popeljala. Kakor vedno v zgodovini je razmah tehnologije prinesel s sabo tudi spremembo človekovega pogleda na svet, na družbo, na lastno eksistenco. Ljudje so vedno bolj ozaveščeni, vedno bolj se zavedajo svo- jega dostojanstva in pravic, kar prinaša s sabo ogromne ideološke premike. Ker se Sovjetska zveza ni znala prilagoditi razvojnemu tempu sodobnega sveta, je zato propadla njena različica socializma (kar seveda ne pomeni, da je propadel socializem). Ko je bil porušen berlinski zid, ta simbol komunistične diktature, je zgle-dalo, da se na svetu ne more nič več spremeniti. Spomnili se boste japonsko-ameriškega politologa Francisa Fukuyame, ki je razglašal, da je s tem konec zgodovine, kajti, kaj naj še ogroža zmagoviti li-beralno-demokratični red? Niti ena generacija ni minila in že se je izkazalo, da je kapitalizem kot grški bog Kronos, ki žre svoje lastne otroke. Marxova ugotovitev, da bodo, če kapitalizma nihče ne bo zaustavil, maloštevilni vedno bogatejši, široke množice pa vedno revnejše, je danes aktualnejša kot v 19. stoletju. Jasno je, da razbrzdani kapitalizem, kakršen se je razmahnil v zadnjih dvajsetih letih, ne pelje nikamor in da se mu bodo prej ali slej množice uprle. To se dogaja celo v ZDA, čeprav smo tam šele na začetku političnega zorenja, ki so ga Američani že poznali, a so ga zapravili v času hladne vojne in ga morajo na novo odkriti. V Evropi smo na srečo v tem smislu na boljšem, ker socializma in njegovih dosežkov, kar zadeva varstvo človeka in družbe, nismo povsem demonizirali, čeprav smo ga tudi mi v zadnjih letih marsikje zanemarili. To se je dogajalo in se še dogaja celo v Skandinaviji, kjer je demokratična verzija socializma preoblikovala družbo na zgleden način. Če se je manija neo-li-berizma lahko uveljavila tam, se ni čuditi, da se je tudi drugod, začenši z našo Slovenijo. Pred kratkim mi je znanec, ki je sodeloval v vrhu Liberalne demokracije (LDS) pripovedoval, da o kakšni socialni pobudi v njenih vrstah nisi smel govoriti, ker so te takoj ožigosali za levičarja. Tudi zaradi panike pred tisto dediščino stare Jugoslavije, ki je bila pozitivna, smo danes v precepu, v kakršnem že dolgo nismo bili. Dejstvo, da se ljudstvo upira, da zahteva uveljavitev nove, poštene politične kulture, mi daje upati, da tudi Slovenci sodelujemo pri oblikovanju nove ere, ki je na pohodu. VREME OB OKONCU TEDNA Delno poslabšanje, nato anticiklon Darko Bradassi Vremenska slika se je ob prehodni okrepitvi šibkega anticiklonskega grebena za krajši čas umirila. Anticiklon nam bo še danes prinesel stanovitno in precej sončno vreme, prevladovali bodo severovzhodni tokovi. Temperature pa bodo zlasti v nočnih urah razmeroma nizke. Jutri bo na vrsti poslabšanje, prav tako le prehodno in kratkotrajno, za njim pa novo večdnevno anticikonsko obdobje. Do jutrišnjega poslabšanja bo prišlo ob novemu dotoku atlantskega zraka, zaradi česar bo tokratni anticiklon povsem oslabel. Nad južnimi predeli Italije bo nastalo novo ciklonsko območje, ki pa bo le obrobno segalo do naših krajev. V preteklih dneh je kazalo, da bo ciklon bližji in da bi lahko tudi pri nas povzročil rahlo sneženje. Zadnje analize ga postavljajo občutno dlje, zato gre jutri pričakovati komaj omembe vredne padavine, in še to le ponekod. V vsakem primeru, če bo res prišlo do padavin, bi lahko rahlo naletaval sneg. Od sobote se bo nad našim širšim območjem krepil zelo soliden anticiklon, ki ga bo v višjih plasteh ozračja spremljal za ta čas topel zrak in bo prinesel nekajdnevno stanovitnost. Vsa pozornost je nato usmerjena v praznike. Naj takoj zapišemo, da je tokratna srednjeročna evolucija še nedorečena. Dogaja se namreč, da na zahodu nastaja obsežno in globoko ciklonsko omočje z vlažnim severnoatlantskim zrakom, na vzhodu pa se utrjuje mrzel celinski anticiklon. Med njima poteka neko merjenje moči in trenutno nam še ni dano vedeti, kje bo pravzaprav težišče vremenske slike za praznike. Možnosti je več. Zaenkrat kaže, da se bo ravno za božič približala našim krajem globoka atlantska višinska dolina. Če se bo uresničila ta evolucija, bi moralo v ponedeljek še prevladovati stanovitno, toda postopno že nekoliko bolj vlažno vreme. Božični večer bi moral potekati brez padavin, toda že s povečano vlago. Za božič pa bi morala - vedno po sedanji najverjetnejši evoluciji - zajeti naše kraje atlantska fronta. Potemtakem na božični dan, v torek, sprva kaže na oblačnost, čez dan pa bi se že morale pojavljati rahle padavine, ki se bodo v popoldanskih urah okrepile. Razmeroma toplo bo, pihali bodo južni vetrovi. Snežilo bo le v gorah. Podobno vreme naj bi se nadaljevalo tudi za Štefanovo. Trenutno je ta najverjetnejša evolucija, možne alternative so zaenkrat le bledo zarisane, presenečenja pa niso nemogoča. V primeru, ki ga navajamo, bi se težišče vremenske slike pomaknilo nad Atlantik, ki bi nam nato lahko tudi več dni prinašal vlažen, razmeroma topel in vsaj občasno nestanoviten zrak. Vendar je tudi res, da sta nad severnim Atlantikom in skrajnimi severnimi evropskimi predeli ter na celinskem severovzhodu obsežni območji zelo mrzlega zraka. Naši kraji pa bi se nekako znašli, sicer precej odmaknjeno, vmes. Zaenkrat kaže, da bo pospešen atlantski tok onemogočal izmenjavo preko poldevnikov. Vendar bi bila kakršnakoli upočasnitev atlantskega toka lahko odločilna za morebitne nadaljnje severne vdore. Na sliki: Nad nami se prehodno zadržuje anticikon PISMA UREDNIŠTVU Odgovor na razmišljanja Aceta Mermolje Spoštovano uredništvo, odgovarjam na razmišljanja, ki jih je pod naslovom "Kriza, uslužbenci in možnost reform" 12. decembra v vašem denvniku objavil Ace Mermolja. Mermolja pravilno sklepa, da so bila vprašanja, ki so bila postavljena na javnem srečanju 3.12.2012 v Nabrežini, stvar širše skupine ljudi. To je bilo jasno rečeno v vabilu na šrečanje, ki ga je priredila skupina zaposlenih v slovenskih primarnih ustanovah, Paljk in Dolharjeva pa sta bila kot novinarja najbolj prikladna za to, da sta vprašanja posredovala vprašancem. Nekatera vprašanja so lahko Mer-molji zvenela nekoliko naivno, ampak namen je bil ta, da prisotni slišijo, kako bodo predsednika krovnih in politični predstavniki odgovorili nanje. Kar so slišali pa je bilo, milo rečeno, nezadovoljivo. Glede Odseka za zgodovino NŠK obstajajo dejstva: da so vsi trije zaposleni na Odseku v dopolnilni blagajni pomeni, da je postal Odsek neke vrste skladišče, ki lahko v skrajno omejeni meri nudi gradivo, ki ga hrani. Ni pa seveda govora o obdelavi, pripravi in vrednotenju obstoječega in pridobivanju novega gradiva ter vseh drugih dejavnostih, ki jih je Odsek opravljal. Mar ni to enakovredno ukinitvi? Nihče pa ni nikjer napisal, da bi ukinitev Odseka pomenila, da smo v fašizmu. Pač, šlo bi le za "reformo", kot smo jih v manjšinskih ustanovah že videli. Dopolnilna blagajna ni ricinusovo olje (čeprav se mi zdi malce neokusno, da se o zadevi, ki številnim ljudem povzroča tudi hude stiske, in ne le duševne bolečine, piše na tako omaluvažujoč način), se pa sprašujem, če še vedno veljajo besede, ki jih je 9.4.2010 v pismu Primorskemu dnevniku zapisal glede NŠK predsednik SKGZ Pavšič, da "mora vodstvo knjižnice iskati tehnične in strokovne rešitve, ki niso le v odpuščanju osebja"? Vprašanje o komisiji je vsebovalo podv-prašanje o kriterjih imenovanja njenih članov. Ni se šlo za to, da bi nam razlagali, kaj določa zakon, ampak za to, po kakšnih kriterijih se izbira ljudi, ki naj v njej sedijo. Nihče, predvsem predsednika krovnih organizaij, ki sami določata 6 članov komisije, ni na to odgovoril. Prav tako ni bilo odgovora na vprašanje o kriterjih razdeljevanja sredstev. Zadeva z najemninami ni dobila prav nobene neprimerne razsežnosti, prav nasprotno. Stvar se mi zdi zelo pomembna in tudi preprosta: stavbe, v katerih imajo sedež številne manjšinske primarne ustanove so bile pridobljene pred dolgim časom prav za to, da se zagotovi ustanovam prostore za njihov obstoj in delovanje. Če pa so lastniki teh stavb postala zasebna podjetja, ki zasledujejo le lastni zaslužek, naj si prosim ne nadevajo "manjšinskega" predznaka. Po mojem bi moralo namreč biti tako, da "slovensko" gospodarstvo materialno podpira obstoj ustanov, ne pa, kot se to dogaja danes, da primarne ustanove z delom javnih sredstev, ki jih dobivajo od slovenske in italijanske države, preko najemnin (in drugače) finansirajo "manjšinske" gospodarske ustanove. Kar se pa tiče upravnih odborov ni problem v tem, da v njih delujejo prostovoljci. Problem je v tem, da so se v teku dolgih let naše ustanove razvile in dosegle visoko strokovno in tudi znanstveno raven. V njih delajo kvalificirani, tudi zelo visoko kvalificirani ljudje, pomen teh ustanov pa je presegel zgolj manjšinsko raven. Vse delujejo na podlagi stotisočih evrov javnih sredstev. Njihova pravna in lastniška struktura pa je večrat ostala na ravni navadnega društva. To ni krivda prostovoljcev, je pa problem, ki ga verjetno čutijo kot takega tudi številni člani upravnih odborov. Za katerega pa ni honoriranje predsednikov nobena rešitev. Obstaja pa še drugi vidik, ki ne zadeva samo UO. Kot zapisano, so številne ustanove dobile razsežnosti in pomen, ki presegajo manjšinsko stvarnost. Njihova vloga ni več samo v tem, da ohranjajo in krepijo manjšinsko kulturno bogatstvo, ampak so postale pomembne za celotno skupnost in dobile tudi mednarodne razsežnosti. To bi morali znati ovrednotiti in tudi izkoristiti. Zdi se mi, da se zavest o tem dejstvu ni udomačila med manjšinci. V tem smislu se mi zdi značilno, da je celotno Mermoljevo razmišljanje uklenjeno v ozke manjšinske okvire, "mi" proti nekim "onim", ki nam strežejo po življenju (čeprav je neizpodbitno, da je italijanska država tista, ki je probleme povzročila). Med "onimi" pa so številni taki, ki so redni uporabniki storitev "naših" ustanov in ki so zelo zainteresirani za njihov obstoj in razvoj. Da je in bo prostovljno delo bistveno ni potrebno, da bi kdo razlagal nobenemu zaposlenemu pri manjšinskih ustanovah, saj ga redno opravljamo tudi zaposleni (res ne prav vsi), ne le "prostovoljci". Sklicevanje na to, da o sestavi UO odločajo statuti se mi pa zdi golo sprenevedanje. Da so zaposleni pri primarnih ustanovah hrbtenica manjšine je nesporno. Te ustanove so namreč vidni izraz obstoja manjšine, sredstva njenega utrjevanja ter posrednik preko katerega sodeželani drugih pripadnosti stopajo v stik z organizirano manjšino. Brez njih bi manjšina seveda obstajala, a zgolj kot skupek posameznikov. Brez zaposlenih pa teh ustanov preprosto ni oz. so le skladišča knjig, glasbil, računalnikov, raznega gradiva.... O kriterijih za ocenjevanje uspešnosti bi se dalo dolgo razpravljati. Na vsak način pa bi se z ocenjvanjem moralo začeti pri najpomembnejših, krovnih ustanovah. Glavna misel Mermoljevega spisa pa je, da je v težkih časih, ki jih preživljamo, potrebno strniti vrste manjšine, ki je pod udarom zunanjih dejavnikov. Vsekakor se strinjam, da gre sedaj glavna skrb temu, da se zagotovi ustanovam prepotrebna sredstva. In v tem smislu tudi delujem, tako osebno kot z drugimi zaposlenimi. To pa še ne pomeni, da je vse v redu, da ni "notranjih" problemov. Eden od teh - vendar le kot odraz globljih problemov - je prav v tem, da smo "reforme", ki jih zagovarja Mermolja, že videli na delu, plačujejo pa jih številni zaposleni, drugi, mnogo manj številni in ne nujno najbolj gospodarsko uspešni in strokovno izobraženi, pa so od njih imeli lepe koristi (da ne omenjam bolj kočljivih in neprijetnih zadev, ki jih je žal na pretek). Naj pa Mermoljo nikakor ne skrbi, tudi sam (a ne edini) sem za to, da se marsikaj spremeni v manjšinskih ustanovah. Lep pozdrav Sandi Volk LIPICA - Priznanje za upeh Kobilarni Lipica podelili osnovni certifikat Družini prijazno podjetje 'vi . ■ • .■ "flr . . Lipicanci v kobilarni Javni zavod Kobilarna Lipica in Lipica turizem d.o.o. sta se pridružila ugledni skupini več kot stotih slovenskih podjetij, ki so pridobila osnovni certifikat Družini prijazno podjetje. V.d. direktorja Kobilarne Lipica in Lipice turizem d.o.o. Boštjan Bizjak je certifikat prevzel 12. decembra na svečani podelitvi v Mestnem muzeju v Ljubljani. »V Kobilarni Lipica in Lipici turizem d.o.o. smo se za pridobitev certifikata Družini prijazno podjetje odločili ob zavedanju, da uspešnost kobilarne in podjetja leži v rokah vseh zaposlenih. Pomembno je, da zaposleni občutijo, da so soustvarjalci skupnega uspeha, kar v primeru Lipice pomeni priznanje in povsem novo vrednotenje dela vseh skupin zaposlenih, ki skrbijo za 350 konj, 311 hektarov posestva in gostinsko-turisti-čno ponudbo,« je po podelitvi certifikata dejal Bizjak. Med zaposlenimi različnih profilov so jahači, učitelji jahanja, vozniki vpreg in konjarji, ki skrbijo za delo s konji, obenem pa tudi turistični vodniki ter zaposleni v gostinstvu, hotelu in upravi. Delo zaposlenih v Lipici je vezano na izrazito visoko sezono od aprila do konca oktobra ter nizko zimsko sezono, kar se odraža v sezonskih nihanjih delovnih obremenitev. Pridobitev osnovnega certifikata Družini prijazno podjetje pomeni zavezo, da bosta Kobilarna Lipica in Lipica turizem d.o.o. tudi v teh razmerah podpirali prizadevanja zaposlenih za kakovostno usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. To lahko zmanjšala stres med zaposlenimi ter izboljša njihovo motivacijo in produktivnost. »Z implementacijo ukrepov vodstvo sporoča, da je pripravljeno na spremembe, inovacije in nove načine delovanja; da podpira dodatno izobraževanje in vseži-vljenjsko učenje zaposlenih,« je pojasnil Bizjak. 12 Četrtek, 20. decembra 2012 KULTURA / TRST - Baletni ansambel kijevske opere v opernem gledališču Verdi Trnjulčica na višini Praznično obdobje je na področju uprizoritvenih umetnosti tradicionalno zapisano baletu. Predvsem klasičnemu s pridihom romantike. V tržaški operni hiši so že v lanski sezoni, ki je sovpadala s koledarskim letom, predvideli pravljično Trnjulčico. V goste so povabili baletni ansambel kijevske opere, ki po zasnovi in plesni pripravi pripada čislani ruski baletni šoli. Tudi glede repertoarja, če naj sodimo po tem, kar je soliden ansambel pokazal v Trstu, goji rusko romantično baletno tradicijo. Trnjulčico, ki jo odlikuje glasba P. I. Čajkovskega, so namreč mladi plesalci izvedli po izvirni koreografiji M. Petipaja, v katero so bili vneseni manjši »dodatki« Lo-puhova in Grigoroviča. Zgodba, točneje pravljica o Trnjulčici je splošno znana. Kot La Belle au bois dormant je leta 1697 izšla v zbirki Charlesa Perraulta in je v stoletjih doživela nešteto priredb. Za novo baletno uprizoritev, ki naj bi vsestransko dala leska tedanjemu ruskemu cesarskemu gledališču v Sank Pe-terburgu, jo je izbral ravnatelj Ivan Aleksandrovič Vsevolovžki, ki je tudi avtor libreta. Najbolj posrečena pa je bila poteza, da so povezali dva priznana ustvarjalca: glasbenika P. I. Čaj-kovskega in koreografa Mariusa Peti-paja, ki je bil tudi direktor baletnega ansambla gledališča Marinski. Čajkovski, ki je napisal glasbo na osnovi libreta, je naknadno upošteval vse ko-reografove pripombe in vnesel zahtevane spremembe. Nastala je tako baletna predstava, o kateri pravijo, da pomeni »višek umetnosti koreografiranja v 19. stoletju« in je najbolj izpopolnjeno Petipajevo delo. Balet je krst doživel 15. januarja 1890 v Sank Peter-burgu, od takrat pa Trnjulčica tudi v plesu pada v svoje začarano spanje in se redno zbuja po prinčevem poljubu. Veliko koreografov je plesno Trnjulčico uskladilo z novimi pogledi in doživljanji, številni ansambli, predvsem z območja nekdanje Sovjetske zveze, pa jo radi interpretirajo tako, kot sta si jo zamislila avtorja libreta in koreografije. Za današnji okus je se- veda zgodovinski okvir zgodbe, ki neposredno poveličuje imenitnost dvora carja Aleksandra III., preživel in neatraktiven, kot je tudi ritem plesnega pripovedovanja o zaročeni usodi lepe kraljične Aurore nekoliko počasen. Baletni ansambel kijevske opere je vlogo zvestega interpreta ruskega romantičnega baleta opravil več kot solidno. Sestavlja ga veliko mladih talentiranih plesalcev, ki so se izobrazili na plesno-koreografski šoli v Kijevu. Odplesali so Trnjulčico skoraj tako, kot so jo uprizoritveno zastavili pred več kot stoletjem. Pod taktirko dirigenta Mykole Diadure jih je v živo spremljal orkester tržaškega opernega gledališča Verdi. Kot se rado dogaja, je bilo odobravanje občinstva večje na zadnjih ponovitvah kot na prvi predstavi, namenjeni premiernemu občinstvu. Z gostovanjem baleta ki-jevske opere se je v sredo zaključila sezona 2012 tržaške opere, januarja se bo z Verdijem začela nova. (bip) LJUBLJANA Drugi Red X-mas Party v Stožicah Ljubljanska dvorana Stoži-ce se je minulo soboto tresla, a tokrat ni šlo za odločilni koš ali kak drug športni dogodek. Več-tisočglava množica je večnamenski center preplavila, da bi lahko plesala ob divjih ritmih svetovno znanih dj-jev z Armi-nom Van Buurenom na čelu. Drugi Red X-mas Party je popolnoma izpolnil pričakovanja, saj je veliko število mladih iz cele Slovenije z veseljem odgovorilo na povabilo, da se udeležijo najpomembnejšega tovrstnega dogodka v Sloveniji, in so do zgodnjih jutranjih ur plesali ob elektronskih zvokih. Brezhibna organizacija je bila res na nivoju tako pomembnega dogodka. Do prometnih zastojev ni prišlo, številni redarji tako znotraj objekta kot okoli njega pa so preprečili katerokoli pretiravanje. Vendar na razprodanem parterju in nabito polnih tribunah je veselo razpoloženje marsikomu vlilo dodatne energije, tako da so se tudi razni dj-ji, ki so se vrstili na odru, izkazali. Plesalke in razna presenečenja, ki so jih organizatorji priravili za popoln glasbeni dogodek, so bila češnja na torti zabave, ki bo s takimi značilnostmi lahko v prihodnjih letih celo presegla meje Slovenije in postala eden izmed dogodkov, ki jih ljubitelji elektronske glasbe ne bodo mogli nikakor zamuditi. (I.F.) MESNI CENTER KOPER Ulica 15. maja 19 | 6000 Koper NAJBOLJŠE MESO IN MESNI IZDELKI NA ENEM MESTU V Kopru smo odprli MESNI CENTER AVE z bogato ponudbo mesa in mesnih izdelkov. Skupina Panvita združuje 13 podjetij, ki nadzirajo celotno reprodukcijsko verigo, od pridelave žit, reje živali do končnega mesnega izdelka. 90-letna tradicija se odraža tudi v certifikatih višje kakovosti za rejo piščančjega in svinjskega mesa. MARIBOR - 90-letnica kulturnega ljubiteljstva Na srečanju kulturnih zvez Slovenije tudi ZSKD Predsednik ZSKD Igor Tuta izroča direktorju Javnega sklada za kulturne dejavnosti Slovenije Igorju Teršarju knjižno darilo Pred nedavnim je v Mariboru potekalo srečanje kulturnih delavcev iz vse Slovenije, ki so tako ali drugače povezani z Javnim skladom za kulturne dejavnosti in Zvezo kulturnih društev Slovenije. Namen posveta je bil v prvi vrsti pregledati stanje na področju kulturnih dejavnosti, obenem pa počastiti 90-letnico organiziranega kulturnega ljubiteljstva na Slovenskem. Celodnevni posvet je soupadal tudi z raznimi prireditvami, ki jih letos pripravlja Maribor kot evropska prestolnica kulture, številna predstavništva raznih kulturnih sredin iz vse Slovenije in zamejstva pa so v tem sklopu obdelala tematiko, ki pobliže zadeva ljubiteljske dejavnosti. Poseben poudarek so namenili sodelovanju med zvezama in območnimi enotami, zlasti še pri iskanju možnosti, kako okrepiti njihovo vlogo, ki v tem kriznem obdobju dobiva ključni pomen. Iz-nesene so bile številne teze, ki slonijo zlasti na uvajanju novih in inovativnih programov, pa sodelovanju s šolskimi strukturami, turističnimi društvi in drugimi sorodnimi sredinami. Predvsem je bil izpostavljen pomen, ki ga kultura ima v sleherni družbi, saj je prav kultura tista, ki v marsičem daje spodbudo in tudi ugled političnim pa tudi gospodarskim krogom. Posvet sta vodila mag. Igor Teršar, direktor Javnega sklada za kulturne dejavnosti, in mag. Jože Osterman, predsednik Zveze kulturnih društev Slovenije. Mariborskega srečanja se je udeležilo tudi predstavništvo Zveze slovenskih kulturnih društev iz Italije in sorodne zveze iz avstrijske Koroške. V imenu ZSKD je prisotne pozdravil in orisal stanje v kulturnih sredinah v zamejstvu Igor Tuta, njegov kolega Janko Malle pa je poročal o kulturnem utripu na Celovškem. Prisotne je obiskal tudi Mitja Čander, ki je programski direktor dogodkov v sklopu Evropske prestolnice kulture - Maribor 2012 ter jim izrekel priznanje za dragoceno delo, ki ga vsakodnevno opravljajo. V večernih urah so udeleženci seminarja bili na slavnosti ob 90-letnici Janeza Karlina, enega najbolj zaslužnih kulturnih in družbenih delavcev v tem delu Slovenije. Proslava je potekala v Unionski dvorani sredi mesta ob Dravi, oblikovali pa so jo nastopi zborov, folklornih skupin, humoristov in recitatorjev raznih štajerskih društev. Ob priložnosti so tudi podelili priznanja krajevnim kulturnikom, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s to pomembno vejo človekovega udejstvovanja. VIP www.panvita.si Panvita MIR d.d., Ljutomerska cesta 28a, 9250 Gornja Radgona. Cene so z DDV. m äü SURGELATI 1 / vli - « /Bi f < Male hobntn očiščene Velika sipa/ očiščena, Francijal Kožice, zamrznjene na m V Ocvrta zelenjava v pivskem testu I TE > Jurcki v kockah V raika orada, irle J X I Nordijska polen ovha, file T r Školjke v pallupini Polenovka v koščkih Dodrote Lz vrta Solata morskih sadežev r - 3 4/1 Trst Opensko križišče IMÜi Od predjedi do sladice, več kot 500 postrežnih produktov • i 9Büfi 1 4 Četrtek, 20. decembra 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu GORICA - Šest mesecev dela za oživitev dvorane Trgovskega doma Fabianijev genij in »low-cost« obnova Po zaslugi arhitekturnega genija Maksa Fabianija bodo dvorano Trgovskega doma obnovili s sorazmerno majhnim stroškom. Zaradi rešitev, ki jih je arhitekt uvedel pri gradnji palače na vogalu med Verdijevim korzom in Petrarcovo ulico, in zaradi sprotnih del v obdobju, ko je bila dvorana na voljo le italijanski javnosti, bo imel poseg značilnosti izrednega vzdrževanja, je včeraj dejal ravnatelj arhitekturne fakultete Tržaške univerze Giovanni Fraziano, ki je bil na čelu ekipe docentov in univerzitetnih raziskovalcev, avtorjev preliminarnega in izvršnega načrta obnove. Fraziano je včeraj dopoldne na goriški prefekturi izročil načrt županu Ettoreju Romoliju ter ravnatelju državne in mestne knjižnice Marcu Menatu. S tem dejanjem, opravljenem ob prisotnosti prefektinje Marie Auguste Marrosu, se uradno začenja postopek, ki bo po Frazianovem prepričanju v sorazmerno kratkem času privedel do ponovnega odprtja dvorane in kletnih prostorov. »Sanje smo pripeljali na realna tla. Nismo izhajali iz faraonskega načrta obnove, ki je bil izdelan v preteklosti, a mu preveliko finančno breme ni omogočilo vzleta. Perspektivo smo obrnili na glavo. Izhajali smo iz dokaj skromnega zneska, ki ga je državna knjižnica prejela v ta namen. Uspelo nam je doseči več kot zadovoljiv rezultat, čeprav je sprva kazalo, da se bodo računi težko izšli,« je opozoril ravnatelj fakultete in povzel značilnosti investicije: »Obnova bo potekala v dveh fazah. V prvi fazi bodo obnovljeni kletni prostori in večji del strehe, ki je zaradi infiltracij vode iz vseh vidikov najbolj zahteven poseg, obnovljeni bodo pod, okna in vrata ter inštalacije v dvorani. Druga faza bo prinesla napravo za ogrevanje in zračenje ter opremo. Strošek za obe fazi znaša 560 tisoč evrov. To je zelo skromen strošek. Prisila je v nas spodbudila ustvarjalnost in eksperimentiranje, kar je pomemben izziv za arhitekturo v kriznih časih. Prepričan sem, da bo na teh osnovah delo izpeljano.« Romoli je naglasil aktivno vlogo prefektinje pri reševanju problema in povedal, da je bila ob njegovem prihodu v Gorico leta 1953 »Petrarcova dvorana skoraj edino središče kulturnega in političnega dogajanja v mestu, zato vračamo življenje delčku goriške zgodovine in oživljamo palačo, ki je bila doslej zapisana propadu«. S tem v zvezi je izpostavil pridobitev, ki jo za Gorico predstavlja priselitev arhitekturne fakultete. Dodal je, da bo občina poskrbela za vse, kar je v njenih pristojnostih, začenši z izdajo dovoljenj, edino denarja ne more prispevati. Glede tega je bilo včeraj pojasnjeno, da strošek za prvo fazo del znaša 300 tisoč evrov, ki so že bili nakazani državni knjižnici, 260 tisoč evrov za drugo fazo pa danes še ni in jih bo treba poiskati. Že po koncu prve faze del bo Prikaz obnovljene dvorane: pogled z odra (zgoraj) in na oder knjižnica lahko v kletnih prostorih uredila skladišča za knjige, dvorana pa bo uporabna ob posebnih priložnostih. Glede tega je ravnatelj Menato izrazil pričakovanje, da bi v teku februarja na podlagi javnega razpisa izbrali izvajalca del, ki naj bi poseg izvedel v roku 90 dni, kolikor naj bi po Frazia-novi presoji trajala prva faza del. Optimi- stično so še ocenili, da bi lahko dvorano odprli dogodkom majskega festivala eStoria. Po časovnem planu, ki je priložen k načrtu, naj bi tudi druga faza trajala 90 dni. »Za dela je potrebnih šest mesecev in nič več,« je zagotovil arhitekt. Pomemben je še županov poudarek, da bo obnova dvorane nadgradila poseg, ki GORICA Preteklost ponuja poklice Zaposlitvene priložnosti za prihodnost prihajajo iz preteklosti, pravzaprav iz nekdanjih poslov. V to je prepričana goriška občinska uprava, ki si prizadeva, da bi mladini v nelahkem kriznem obdobju postregla s čim širšo paleto zaposlitvenih priložnosti. S finančno podporo Dežele FJK in Trgovinske zbornice je tako poskrbela za projekt, naslovljen »Arti e mestieri a Gori-zia - innovare il futuro attraverso il pas-sato« (Umetnosti in poklici v Gorici), ki naj bi mladino uvedel v svet dela. Razpis bodo predstavili sredi januarja, nanj pa se bodo lahko prijavili mladostniki med 18. in 35. letom starosti. Od teh bodo naposled izbrali le osemnajst, ki se jih bo lahko udeležilo izobraževalnega tečaja in se naučilo osnov dela z blagom, z usnjem oz. kožo ter s kovinami. Vsak tečajnik bo lahko izbral le eno od treh smeri in se v njej primerno izobrazil, kar naj bi mu nato ponudilo nekaj več zaposlitvenih priložnosti. Prednost pri selekciji bodo imeli tisti mladi, ki imajo že izkušnje v enem izmed zgoraj omenjenih sektorjev. Tečaj se bo začel predvidoma marca in se zaključil junija leta 2014. Udeleženci bodo porazdeljeni v tri razrede, na podlagi izbrane smeri seveda. Po opravljenem tečaju bodo pobudniki iz vsakega razreda izbrali po dva tečajnika, se pravi skupno šest, ki bo nato lahko svoje znanje še okrepilo v obrtniških delavnicah ob strani pravih mojstrov. Ob samih smernicah dela bodo tečajniki izvedeli marsikaj o davčnih in zakonodajnih pravilih, o varnostnih predpisih na delu in o vsem, kar je treba vedeti pred morebitnim odprtjem samostojne delavnice. Po enoletnem tečaju bodo najboljši trije tečajniki (eden na razred) lahko začeli svojo samostojno pot. se zaključuje v pritličju Trgovskega doma, kjer po načrtu arhitekta Dimitrija Wal-tritscha in na pobudo slovenskih organizacij nastaja večnamenska dvorana. S tem v zvezi je Fraziano dejal, da je projekt obnove dvorane nastajal v dialogu z Waltritsc-hem, zato gre iskati skupne cilje pri izrabi prostorov. (ide) GLASBENA MATICA Možnost dopolnilne blagajne ni izključena Če ne bo drugih rešitev, se bo morala tudi goriška Glasbena matica odločiti za dopolnilno blagajno. Ravnateljica Nataša Paulin spremlja z veliko zaskrbljenostjo razvoj dogajanj v zvezi s finančno stisko, ki tare našo skupnost. »Prihodnji teden bom sklicala sejo upravnega odbora, da bi dejansko proučili, kako ukrepati v prihodnje. O dopolnilni blagajni smo se pred časom že pogovarjali, vendar ni bila doslej potrebna, sedaj pa se bomo morali najbrž zanjo odločiti tudi mi.« Paulinova nam je pri tem pojasnila, da so na Glasbeni matici zaposlene različne kategorije uslužbencev, se pravi učno osebje in pa administrativno osebje, tako da si bo treba zamisliti tudi neko rotacijo zaposlenih. »Že v letošnji bilanci smo sicer predvidevali, da bi lahko bili prispevki nižji, naša predvidevanja pa se sedaj žal uresničujejo. Sicer pa res nismo pričakovali, da bomo ob 20 odstotkov prispevkov, kar za nas pomeni 160 tisoč evrov manj.« Ob začetku šolskega leta so že poskrbeli za zmanjšanje števila sodelavcev, kjer se je pač dalo, kaže pa, da bodo pri-morani po tej poti nadaljevati. »Kaj pa, če se finančno stanje dolgo ne bo izboljšalo in se bomo morali tudi leta 2013 soočati še z dodatnim nižanjem prispevkov? Razmišljali smo o reformi dela oz. poučevanja, ki naj bi imela dvojno usmeritev, se pravi ljubiteljsko in profesionalno, učne ure pa bi skrajšali na 45 minut,« nam je povedala Paulinova in dodala, da so te ukrepe nameravali speljati šele jeseni, današnje razmere pa bi lahko njihovo udejanjanje pospešile. Likvidnost tare tudi blagajno Glasbene matice, ki je letos že dvakrat zaprosila za posojilo - junija in pa sedaj. Doslej so vnaprej izdali že 700 tisoč evrov predvsem za kritje stroškov za plače in glasbeno dejavnost (tekmovanja in projektno delo). Pred nekaj dnevi so sicer na račun prejeli 60 odstotkov zneska, ki so ga pričakovali in s katerim so poravnali septembrsko, oktobrsko, novembrsko in trinajsto plačo zaposlenin. »Prispevek nam je vlil nekaj kisika, vendar je ta kratkotrajen, tako da bo marca znova hudo. Napovedi namreč niso rožnate, saj se obeta dodatno 20-od-stotno znižanje prejemkov.« Paulinova je ogorčena nad početjem javnih uprav, ki bi morale takoj opozoriti na težave in ne to storiti šele ob koncu finančnega leta. »Težave moramo sedaj reševati sami, tej zgodbi pa ni videti konca.« (sas) Nataša Paulin ŠTARANCAN Čistilna akcija na otoku Cona Družba Rogos v sodelovanju z občino Štarancan in družbo Newco Ambiente bo v soboto, 22. decembra, organizirala čistilno akcijo na otoku Cona (Isola della Cona) v deželnem naravnem rezervatu izliva Soče. Zbirališče bo ob 9.30 pred tamkajšnjim sprejemnim centrom, ki ga upravlja Rogos. Prostovoljci bodo pomagali pri odstranjevanju odpadkov, ki jih je reka naplavila ob zadnjih poplavah. Vsem, ki se bodo udeležili akcije, bo družba Rogos dala na razpolago rokavice in jim postregla s kosilom. Organizatorji akcije priporočajo obute škornje ali nepropustne čevlje. K udeležbi vabijo vse tiste, ki bi radi preživeli različen, a vendar koristen dan v naravi. KRMIN - Dvakrat uspešno vlomila, trikrat jima je spodletelo Ujeli serijska vlomilca Izgovarjala sta se, da sta prišla na zmenek s krminskim dekletom, ki sta ga spoznala preko facebooka. Karabinjerji pa so pri prvem našli zvijača, ki sta ju uporabila pri vlamljanju v stanovanja, v spodnjicah drugega pa celotni plen dveh pravkar opravljenih tatvin (trije poskusi se jima niso obnesli): zlata je bilo za 5.000 evrov, denarja pa 250 evrov. Srbska državljana - 25-letnega Bojana Usiljanina in 26-letnega Nikolo Rakočevič - so prijeli krminski karabinjerji, ki so ojačili kontrole zaradi zaskrbljujočega porasta tatvin, kateremu smo priča v zadnjem času. Moška so zalotili v torek okrog 19.15 v Ulici Ara Pacis v Krminu, neda- leč od ulic Gramsci in Filanda, kjer sta dvakrat uspešno vlomila v stanovanja, trikrat pa jima je spodletelo. Alarm je sprožil stanovalec, ki je opazil moška v temnih oblačilih, medtem ko sta sestopala z garaže ene izmed sosednjih hiš, ki sta jo pred tem že »obiskala«. Na kraj so prihitele karabinjerske izvidnice in se spustile v lov na domnevna lopova. Našli so ju v bližini, bila sta živčna, zaman sta skušala prelisičiti agente z izgovorom. Med osebno preiskavo so pri enem našli orodje, pri drugem pa plen, ki ga je bil skril v spodnjice. Na sebi sta imela tatinsko »uniformo«: temna in tesna oblačila, vrtnarske rokavice in žepne svetilke. V Nikola Rakočevič njunem avtomobilu, ki sta ga parkirala kilometer stran od kraja tatvin, so našli čevlje in oblačila, s katerimi naj bi se pre-oblekla po koncu tatinskega pohoda. Po arestu so moška pridržali v var- Bojan Usiljanin nostnih sobah in ju nato včeraj pripeljali pred sodnika. Glede na dejstvo, da sta bila »poklicno« opremljena, karabinjerji preiskujejo, če so številne tatvine, ki jih beležimo na Goriškem, njuno maslo. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 20. decembra 2012 15 DOBERDOB - Štipendije Sklada Dorče Sardoč »Voščilo mladim: bodite radovedni in željni znanja« V občinski sejni dvorani v Doberdobu so člani upravnega odbora Sklada Dorče Sardoč sinoči podelili vsakoletne štipendije zaslužnim in manj premožnim študentom, ki pripadajo slovenski narodni skupnosti v Italiji. Dobrodošlico je nagrajencem izrekel domači župan Paolo Vizintin, ki jim je voščil naj vztrajajo in naj se trudijo pri študiju, naj bodo radovedni in željni spoznavanja, svoje spoznanje pa naj širijo na vsa področja in dojete informacije naj ne sprejemajo hladno, pač pa s kritičnim pristopom. »Učite se, naučite se in znajte čim več! Znanje vam bo koristilo tako na službenem kot življenjskem področju, vlivalo vam bo gotovost in zadoščenje, pri tem pa boste tudi uživali.« Predsednik Sklada Dorče Sardoč Boris Peric je uvodoma spregovoril o pomenu združevanja in osvetlil lik rodoljuba, tigrovca in antifašista Dorčeta Sar-doča ter vlogo Sklada, ki temelji na nepremičninski zapuščini njegove družine. Sklad je nepridobitna usta- nova, ki že več kot 17 let podeljuje štipendije v spomin na Sardoča: za šolsko leto 2012-2013 je dodelil dvanajst štipendij za skupnih 20 tisoč evrov, kar je v tem nelahkem kriznem obdobju precejšnja vsota. Pomemben znesek sta omogočili predvsem dve postavki, je ugotavljal Peric. Tako kot vsako leto so med najbolj hvaležnimi ravno davkoplačevalci, ki so se v letu 2011 odločili, da 5 tisočink svoje davčne prijave namenijo Skladu. Za to dobrodelno davčno donaci-jo se je letos odločilo 300 posameznikov in tako prispevalo skoraj 12 tisoč evrov. Za pomemben dar pa je poskrbela tudi pokojna učiteljica Ana Vizin, ki je v svoji oporoki Skladu namenila kar 15 tisoč evrov. Prejemniki štipendij pa so letos prejeli še dodatno darilo, in sicer zajetno knjigo o zgodovini druge svetovne vojne na Slovenskem v italijanskem jeziku - La Slovenia durante la seconda guerra mondiale, ki sta jo izdala Sklad Dorče Sardoč in Inštitut za zgodovino odporniškega gibanja iz Vidma. Peric Nagrajenci so se na koncu nastavili tudi našemu fotografu bumbaca je opozoril, da si Sklad na tak način prizadeva, da bi približal slovensko zgodovino oz. čas, ko je živel Dorče Sardoč, tudi italijanskim bralcem. Pet štipendij po 800 evrov so prejeli učenci Dvojezične osnovne šole v Špetru Marko Blasutig, Simone Blasutig, Arianna Cedron, Kristina Filipov in Morgana Petrin. Šest štipendij po 2000 evrov so si zaslužili univerzitetni študentje Ester Gaggi Slokar, Manja Košuta, Sanja Mikac, Matej Skerk, Jernej Šček in David Škorjanc, medtem ko je Alenka Di Battista prejela štipendijo v znesku 4.000 evrov za podiplomski študij. Podeljevanja so se med drugimi udeležili člani do-berdobskega občinskega odbora, Karlo Černic in Jožko Prinčič. (sas) GORICA - Sklad Dušana Černeta Nagrada centru Bratuž Ob 50-letnici plodnega dela - Podelitev bo januarja, ko bo tudi predstavitev zbornika o Dušanu Černetu Kulturni center Lojze Bratuž iz Gorice, ki letos praznuje 50-letnico izredno plodnega dela, je prejemnik oživljene, sicer pa že 24. Nagrade Dušana Černeta. Gre za nagrado, ki jo je v letih 19762000 podeljeval Sklad Dušana Černeta v spomin na časnikarja, kulturnega in političnega delavca Dušana Černeta (191675). Že pred časom so se Knjižnica Dušana Černeta iz Trsta in člani Sklada dogovorili, da se Sklad sicer razpusti, vendar prevzame in poživi nagrado knjižnica, ki je poimenovana po isti osebnosti. Po možnosti vsako leto naj bi v skladu z uveljavljeno tradicijo še naprej podeljevala Nagrado Dušana Černeta, in sicer Slovencu oz. Slovenki ali slovenski organizaciji ali ustanovi kot priznanje za prizadevanje za vrednote, za katere se je boril Dušan Černe: slovenstvo, demokracija, krščanstvo. Nagrado podeljuje tri-čanska komisija, v katero je upravni odbor knjižnice imenoval iz svojih vrst predsednika Iva Jevnikarja in tajnika Tomaža Simčiča, na predlog starih članov Sklada pa Sašo Martelanca. Komisija je sklenila, da ob oživitvi v kratkem zaporedju podeli tri nagrade, ki naj gredo v vse tri pokrajine FJK, v katerih avtohtono živimo Slovenci. Prvo nagrado bo prejel center Lojze Bratuž; po- Nagrajenec delitev bo januarja v Gorici, povezana pa bo s krstno predstavitvijo knjige iz zbirke Krožka za družbena vprašanja Virgil Šček, ki nosi naslov »Zvestoba vrednotam - Podoba Dušana Černeta in po njem poimenovanih pobud«. Gre za pravi zbornik več avtorjev, ki ga je uredil Ivo Jevnikar, predstavlja pa življenje in delo Dušana Černeta, zlasti na časnikarskem in političnem področju, saj je bil Černe med utemeljitelji samostojnega političnega nastopanja Slovencev v Italiji, prinaša nekaj pričevanj in dokumentov o njem ter opisuje poslanstvo Knjižnice Dušana Černeta, delo Sklada Dušana Černeta in dosedanje nagrajence. GORICA - Bogata ponudba sladic in toplih napitkov Sladki Travnik GORICA - Posodobljen vodnik Soprisotnost kultur in jezikov Pred približno dvanajstimi leti je izšla knjiga z naslovom »Gorizia e dintorni«. Napisala jo je Lucia Pillon, krajevna zgodovinarka in arhivarka ter sodelavka časopisa Isonzo Soča. V knjigarni LEG na Verdijevem korzu je v nedeljo predstavila posodobljen ponatis. Z njo se je pogovarjal avtor zgodovinskih in filozofskih knjig Fabrizio Meroi, medtem ko so se na zidnem ekranu vrstili diapozitivi s krajinskimi motivi goriške okolice in posnetki mestnih stavb, skupin navadnih ljudi, godbenikov, mestnih redarjev, ulic ... Udeleženci smo zvedeli za več ali manj poznane podatke, poglede in značilnosti. Nekaj sporočil in obrazložitev pa je bilo prav zanimivih. Pri urejanju so se na primer odločili, da zapišejo vsa imena v Sloveniji zgolj v izvirni obliki, ne pa v poitalijančenih spakedrankah, ki so pogosto smešna, včasih povsem nemogoča. Med osemindvajsetimi opisi poti oziroma smeri jih je točno polovica namenjena mestu, druga polovica pa okolici: v sedanji posodobljeni izdaji je avtorica uravnovesila obseg besedil, zato ni več neravno-vesja med središčem in okolico. Knjigo beremo v glavnem skozi dva pogleda: zemljepisnega in zgodovinskega. Prvi pogled se širi z mestne ravnice v Brda, na Kras, v zadnje »zalive« Furlanske ravnine in v Vipavsko dolino. Pristop je naslednji: kar je mogoče videti z gradu, to je v knjigi zaobjeto. Tu pa tam je tudi kakšna izjema, na primer v smeri Vipave. Drugi pogled je podatkovno boljši od prve izdaje, saj je bilo v zadnjem desetletju opravljenih kar nekaj raziskav in na dan so prišle nove listine, ki dopolnjujejo ali v posameznih točkah spreminjajo kalupe, ki so se usidrali v zavest večinskega prebivalstva že v šolskih klopeh. V knjigi poteka opis soprisotnosti več kultur in jezikov; objektivneje postavlja na pravo mesto nekatere pretekle dogodke - bližnje in daljne. Upoštevana sta zlasti zgodovinarja Sergio Tavano in Silvano Cavazza. Glede zgodovinskih dogajanj ni nič več toge miselnosti v slogu »ipse dixit« (tako je zapisano in pika!), vse je postalo gibčnejše, bolj prilagodljivo drugačnim spoznanjem in doprinosom. V knjigi je čutiti napor, da bi presegli dve travmi: rušenje teritorija v prvi svetovni vojni in ločitev ter posledično nepoznavanje ozemlja čez mejo po razmejitvi leta 1947. Prostor si je koristno ponovno usvojiti. Sicer pa nam eno poglavje pomaga tudi prepoznati krajevno gastronomijo, spet drugje prepoznamo, katera so bila tista obdobja, ki jih lahko opredelimo kot zlate priložnosti in jih je mesto znalo izkoristiti. Vsekakor pa je v ljudskem in uradnem izročilu še precej retorične navlake. Na koncu knjige so »nasveti« za dodatno izpopolnjevanje, se pravi, da je objavljena bogata bibliografija. Izven predstavitvene kronike svetujemo slovenskim bralcem naslednje gradivo (seznam ni popoln) z isto ali zelo podobno vsebino: «Krajevni leksikon Slovencev v Italiji - Goriška pokrajina«, »Goriza 1001-2001«, »Gorica - Vodnik po mestu in po sledovih slovenske prisotnosti«, »Skice Gorice«, »Gorica - njene zanimivosti in njen čas«. (ar) Podoba iz knjige: Raštel Travnik se je čez noč spremenil v sladko praznično vas. Na trgu so ob okrašeni božični jelki in z lučkami razsvetljenimi pročelji stavb namreč sinoči slovesno odprli praznični sejem Slaščice na meji. Iz dvaindvajsetih lesenih hišic bo vsak dan do 24. decembra omamen vonj po sladicah vabil mimoidoče k pokušnji raznoraznih specialitet srednjeevropskega prostora. Na svoj račun bodo prišli ljubitelji slaščic, ki bodo izbirali med bogato ponudbo čokoladnih bombonov, avstrijskih Mozartovih kroglic, goriških potic, štrukljev, palačink ali češpljevih njokov, ogreli pa se bodo lahko s skodelico kuhanega vina, tople čokolade, božičnega čaja ali kozarčkom žgane pijače. Z domačimi marmeladami, medom, piškoti in penastim pecivom pa jih bo razveselila tudi Vrhovka Sara Devetak. Župan Ettore Romoli - ob njem sta bila še prefektinja in odbornik za kulturo - je sinoči poudaril, da želijo s prazničnim sejmom nekoliko oživeti obnovljeni Travnik, ki še ni povsem samostojno zadihal. Ob sami kulinarični ponudbi pa so predvidene tudi animacijske pobude, koncerti in predstave. (sas) Z odprtja travniške tržnice bumbaca KONZORCIJ ZA RAZVOJ UNIVERZITETNEGA SREDISCA V GORICI V SKL S- h C. riK-SNA 37 Q6J*tft JAMO PODiCKF O RSf PfUftMJ ?X L FHO fCli iN O 7AK.JI>ChFM SffUKi.Pn i I FTO Jill I lŽDAHil P05TAWE " 1 T f. 1 J~ Jm bHi> MlJ rw■ir uln .XII 1 Pij STAVK n ^■■AMrii j-ii uin L-:n.- {nn.i/Ln Jn UU JD1 ■ PWlAMje 1 Piit{KnV>4i i'>■:■- prerod T ili.ini (Wnlt,-i pfrfHTi •jlUtiZr/ lufh i TIIIT.^ rt,'Lj. :in .i * lErvi DflZutt 'T* TTTJTT (•CJČIl AVJI ■ TH^H. itjii ■<>:";i AV..M ■ I'.'I ifl&n kJf-IrtlJ 7« 5«ec IDO.OMj» (TJ i».« vasm tWQLAvjf II RKJAVfl [VftKh «prod** 363 iCftOO lUMClU »1 «M M liJMftM 5**ipm n «G rfi «HAN K» «».m W1W.» mmut xt SroU rt pwp(Jo puKj* «MlAVJE rt) SroVhl U MOlfh WOOTOJM n » UIMU flZW&DO ■ Mi ocori L.Kil MOM i iB-i .DM* i »i oatDd Hj-.Lj-.VlILTfllll^ h<:nu,i'i ,Li|kHlii,iLT,Ki AMAd . PbUbvii iHiiiiff-iMiil E-K UPAJ OOHQWt MB1j0«L