PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 3 (84)5) TRST, četrtek, 4 januarja 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. MEDICI V POSLANSKI KOMISIJI Zfl ZUNANJE ZADEVE Vietnamska vojna, odnosi s Hanoiem in Nemško demokratično republiko Zunanji minister poudaril važnost predhodnih razgovorov o evropski konferenci in razvoja odnosov z LR Kitajsko - Kritične pripombe komunističnih in socialističnih poslancev RIM, 3. — Na zahtevo komunističnih poslancev je bila danes seja poslanske komisije za zunanje zadeve, na kateri je zunanji minister Medici poročal o najvažnejših mednarodnih dogodkih, v glavnem Pa o vojni v Vietnamu in odnosih Italije s Severnim Vietnamom, Vzhodno Nemčijo in Severno Korejo. Minister Medici je poudaril, da l'e glede Vietnama Italija že mnogokrat posredovala pri prizadetih strankah «vztrajno in diskretno«, da bi se našla pot za dosego mirne rešitve, v prepričanju, da s silo ni mogoče doseči nobene rešitve. Medici je obžaloval, da se je položaj v Vietnamu zadnje čase zaostril in izjavil, da je italijanska vlada ob prekinitvi pogajanj in obnovitvi ameriškega bombardiranja ponovno poudarila, da je treba Poiskati častni mir za vse. Potem ko je izrazil zadovoljstvo 2aradii prekinitve bombardiranja nad Hanoiem in možnosti obnovitve Pogajanj, je obravnaval vprašanje diplomatskega priznanja Severnega Vietnama. Zagotovil je, da če se bodo napori za združitev obeh Uiuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiviimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiii Vietnamov preveč zavlekli, bo italijanska vlada začela postopek za priznanje Severnega Vietnama. Zatem je,dejal, da je italijanska vlada zainteresirana za izboljšanje poiožaja v Koreji ter dla si prizadeva za okrepitev trgovinskih odnosov s Severno Korejo. Poudaril je, da ne izključuje možnosti, da bi lahko prišlo še do pagajanj drugačne narave. Zunanji minister je zatem prešel na diplomatske odnose med Italijo in Nemško demokratično republiko ter poudaril, «da italijanska vlada nima nobenega namena zavlačevati in zato želi ponoviti, da resno misli vzpostaviti normalne diplomatske odnose z Vzhodno Nemčijo«. Povedal je, da je Italija, SPOROČILO VSEDRŽAVNE SINDIKALNE FEDERACIJE Priprave za splošno stavko IZ januarja Vsedržavna stavka bo v znamenju boja za delovne pogodbe, reforme in proti gospodarski politiki Andreottijeve vlade RIM, 3. — Vsedržavna sindikalna | tedniku «Espresso», v katerem pou-federacija CGIL, CISL in UIL se! darja, da se mora ustanovitev nove Pripravlja na splošno stavko, ki jo je napovedala za 12. januar za delovne pogodbe, socialne reforme in Proti gospodarski politiki Andreottijeve vlade. V teh dneh so po vseh italijanskih pokrajinah v teku skupščine delavcev, na katerih odločajo o poteku in udeležbi v splošni stavki. Medtem pa so nekatere delavske kategorije že sporočile svojo udeležbo in sklenile kako se bodo stavke udeležili. Pri tem je treba še Posebno omeniti sindikat elektriških delavcev, ki je sklenil, da bodo delavci stavkali 12. januarja po štiri Ure ob vsaki izmeni. Hkrati pa je sindikat že zagotovil posebne delovne skupine, ki bodo skrbele za nuj-Uo delo, da ne bodo prebivalstvo Uli naprave trpeli škodo. Tako so na primer določili posebne skupine delavcev v jedrskih električnih centralah v Latini, Turinu in Gariglianu. Tudi federacije poljskih delavcev ja povabila vse svoje člane naj stavkajo in naj se udeležijo raznih delavskih shodov, ki bodo 12. t.m. Sindikalna federacija v Rimu pa je Izjavila, da bodo v glavnem mestu Vse kategorije stavkale 24 ur, da še Posebno opozorijo vlado in javnost na izreden položaj, ki vlada na raznih delovnih področjih v Rimu. V tej zvezi je sindikalna federacija rimske pokrajine sprejela resolucijo, v kateri pravi, da se bodo delavci borili za obrambo in razvoj zaposlitve, za stanovanja, za ostale socialne reforme ter za novo politiko Prevozov in cen. večine izražati v srečanju treh zgodovinskih komponent italijanskega ljudskega gibanja in da sporazum med socialisti in komunisti predstavlja predhodni pogoj za širšo enotnost vseh sil laične in katoliške levice. Amendola med drugim poudarja, da gre pri tem za ustanovitev nove večine na osnovi programa, ki bo omogočil, da se uresniči trdno zavezništvo med delavskim razredom in izobraženci, med kmeti in srednjim slojem proizvajalcev, se pravi med silami, ki jih najbolj zanima demokratični razvoj države. Pri tem je Amendola še posebno poudaril nujnost zavezništva ne samo s kmeti, temveč tudi s srednjim slojem proizvajalcev, «ki predstavlja dragoceno in nenadomestljivo pogonsko silo italijanskega gospodarstva«. Zanimiva intervjuja Mora in Amendole RIM, 3. — Poslanec Aldo Moro je dal katoliškemu tedniku «Famiglia cristiana« intervju, v katerem ocenjuje pretekle izkušnje leve sredine in pripominja, da je bil namen te vladne oblike združiti demokratične in socialistično usmerjene sile v ''odstvu države, da se okrepi ljudski žnačaj vlade. Moro nato ugotavlja, da je leva sredina dosegla nekate-re cilje, da pa zaradi težav ni mo-8la uresničiti dosledne politike gospodarske obnove. Bivši predsednik vlade pravi, da So konservativne sile pahnile levo sredino v krizo in nato ugotavlja, da je treba ponovno razširiti osnovo demokratične države z resno ljudsko Politiko, v kateri bodo sodelovali tudi socialisti. Po njegovem mnenju sedanja sredinska vlada nima pogojev za življenje, ker je izven italijanske politične realnosti, kakor tudi ni možna petstranska vlada s sodelovanjem socialistov in liberalcev. Moro meni, da je prišel čas za resne izbire in da je treba vključiti v vladne odgovornosti razpoložljive leve in demokratične sile, ki jih predstavlja socialistična stranka. po njegovem mnenju bi morala komunistična partija ostati v opoziciji, ker predstavlja resnično in dejansko opozicijo. Moro zaključuje, da je treba čimprej obnoviti sodelovanje s socialisti, ki so že izjavili, da so pripravljeni na dialog. Član osrednjega vodstva KPI Gior-Sio Amendola pa je dal intervju RIM, 3. — Prvi veleposlanik Bangladeša v Italiji Iqbal Ather je danes prispel v Rim. Novi veleposlanik bo prihodnji teden izročil predsedniku republike poverilna pisma. takoj po podpisani pogodbi med Vzhodno in Zahodno Nemčijo, navezala stike z vzhodnonemškimi oblastmi in da so se prav v teh dneh začeli pogovori o dvostranskih vprašanjih. Medici je zatem govori o odnosih med Vzhodom in Zahodom in o zasedanju v Helsinkih, kjer so se 22. novembra začela posvetovanja o sklicanju konference za evropsko varnost in sodelovanje. Ta posvetovanja se bodo v Helsinkih nadaljevala 15. januarja na zasedanju ki bo trajalo približno tri tedne. Zunanji minister je pri tem dodal, da so ti prvi pogovori prepričali italijansko, vlado, da se. je treba predvsem dobro pripraviti, da bi ne prišlo do nesoglasij, ki bi lahko prejudicirala uspeh bodoče konference. Ob zaključku je Medici omenil tudi svoj skorajšnji obisk v LR Kitajski in pri tem izjavil: «Zdi se mi, da je treba temu našemu bodočemu neposrednemu stiku z voditelji kitajske zunanje politike dati primerno važnost. Zadovoljivi rezultati prvih dveh let diplomatskih odnosov med našima deželama nam nudijo možnost, da poiščemo nadaljnje poti obojestranskega spoznavanja in sodelovanja tako na dvostranskem področju kot v mednarodnem življenju.« Po ministrovih izjavah se je začela razprava, med katero je prvi govoril tajnik KPI Beriinguer, ki je opozoril, da je treba biti previden glede prekinitve ameriškega bombardiranja na Hanoi. Beriinguer je nato pozitivno ocenil posredovanje italijanskega veleposlanika v Washingtonu po obnovitvi bombardiranja, čeprav je ugotovil, da je vlada ta korak storila s precejšnjo zamudo. Zato je Beriinguer zahteval od vlade, naj obsodi ameriško izsiljevanje, češ da bodo obnovili bombardiranja, če se pogajanja ne bodo razvijala kot si ZDA želijo; da se vlada ne sme omejiti samo na splošne želje po uspešnih pogajanjih, temveč, da se mora odločno zavzeti za samoodločbo vietnamskega ljudstva in da naj takoj prizna hanoisko vlado. Socialist Craxi je dejal, da je dvanajstdnevno teroristično bombardiranje Sev. Vietnama pretreslo vso svetovno javnost in da je bila zato prekinitev bombardiranja sprejeta z zadovoljstvom, toda obenem tudi z nezaupanjem. Zato je zahteval, naj se italijanska vlada odločno zavzame za dosego miru in za zagotovitev pravic in neodvisnosti vietnamskega ljudstva. Za njim je demokristjan Gianantonio izjavil, da soglaša s poročilom zunanjega ministra, nakar je socialist Žagani obrazložil resolucijo, ki jo bo PSI predložila v poslanski zbornici in ki praživa vlado, naj uradno napravi prve stvarne korake za čimprejšnje priznanje Severnega Vietnama. Potem ko so govo- rili še nekateri poslanci opozicije in KD je Medici izjavil, da je na razpolago za razpravo v parlamentu o vprašanju priznanja Severnega Vietnama ih o evropski konferenci za varnost in sodelovanje. Medici odpotoval v LR Kitajsko RIM, 3. — Zunanji minister Medici je nocoj odpotoval z letalom iz Rima v Hongkong, od koder bo 6. januarja odletel v Peking, kjer se bo ustavil na šestdnevnem uradnem obisku, Z ministrom potujejo tudi razni funkcionarji Farnesine in predsednik združenja Italija - Kitajska poslanec Vittorino Colombo. Med pristankom v Hongkongu bo Medici j predsedoval konferenci italijanskih | dilbmatskih predstavnikov na Japonskem, v Vietnamu, Južni Koreji in [ Hongkongu. Odstranjevanje ruševin pred sedežem kubanskega poslaništva v središču Hanoia iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiil|||||,||„n,|lni ni, nm |in mm, m mmim mmmmmmnmiuimumn munm imiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiimmiimmiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimmuiiiiiiiiiimimiiimimiiiii PRED PONEDELJKOVIM SREČANJEM MED KISSINGERJEM IN THOJEM Demantirane govorice o domnevnem kompromisu med vvashingtonskimi in hanojskimi pogajalci V vladnih krogih v ZDA opozarjajo pred pretiranim optimizmom - Danes seja štiristranske pariške konference V. Britanija proslavlja vstop v EGS LONDON, 3. — Tukaj so se danes začele uradne proslave o vstopu Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost. Proslave bodo trajale dva tedna z raznimi kulturnimi, športnimi in drugimi prireditvami. Na prireditvah bodo sodelovale tudi kulturne in športne skupine ostalih držav evropske skupnosti. Danes je bila v Londonu operna predstava z navzočnostjo kraljice Elizabete. V Londonu je napravil precejšen vtis govor, ki ga je imel sinoči dosedanji predsednik EGS Marns-holt, v katerem je podčrtal, da bi morala vladati v gospodarski skupnosti večja demokracija, da v dvajsetih letih evropske združitve ni opaziti večjega izboljšanja stanja ljudskih množic. Mansholt je izjavil, da je dosedanji proces evropske integracije pripeljal do velike socialne napetosti in da so se socialne razlike med prebivalci raznih področij EGS še bolj zaostrile. Tito obiskal Ulcinj BEOGRAD, 3. — Predsednik republike Josip Broz Tito je danes s soprogo, v spremstvu predsednika skupščine Črne gore Vidoje Žar-koviča, predsednika centralnega komiteja CK Črne gore Veselina Dju-ranoviča in drugih zveznih in republiških funkcionarjev obiskal Ulcinj. Neposredno po prihodu si je Tito s spremstvom krajevnih funkcionarjev ogledal turistične objekte, se zanimal za dosedanji razvoj turizma na tem področju in za načrte za še večje izkoriščanje tega izredno ugodnega turističnega področja. Tajnik občinskega komiteja CK Zveze komunistov Djakanovič je poleg tega seznanil predsednika s političnim položajem in pri tem poudaril, da je tradicionalno bratstvo in enotnost ljudstva tega področja, kjer živi 65 odst. prebivalcev albanske narodnosti, največje jamstvo trdnega političnega položaja tega področja. Na poti nazaj v Miločer se je Tito za kratek čas zadržal v Baru. PARIZ, 3. — «Superpogajalca» Kissinger in Le Duc Tho se pripravljata na ponovno srečanja, ki bo v Parizu prihodnji ponedeljek. Nixonov odposlanec se je danes ponovno pogovarjal s šefom Bele hiše ter prejel še zadnja navodila. Tho pa je že zaključil posvetovanja s svojo vlado ter odpotoval iz Hanoia proti francoski prestolnici. Kot je že običaj, se je • med potjo ustavil v Pekingu, kjer ga je. takoj, sprejel premier Čuenlaj, nakar mu je kitajsko zunanje ministrstvo priredilo sprejem. Po vsej verjetnosti se bo sovernovietnamski predstavnik pred Drihodom v Pariz ustavil še v Moskvi. V francoski prestolnici se medtem nadaljujejo «tehnični pogovori« med ameriškimi in severnoviet-namskimi izvedenci. Današnji sestanek v Sain - Nom - de -Bretechu, kakih 40 kilometrov od pariškega središča, je trajal celih šest ur in pol. medtem ko je bilo včerajšnje zasedanje v Choisy-le-Royu za dve uri krajše. Jutri se bodo izvedenci ponovno sestali, tokrat v Gif sur Yvetti v vili, ki je last fran- liiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VAL SLAREGA VREMENA V JUŽNI ITALIJI cojke komunistične partije in v kateri so delno potekli tudi zadnji pogovori med Kissingerjem in tee Duc Thojem. Vzrokov teh nenehnih sprememb sedežev pogovorov niso pojasnili. Tudi o samem poteku pogovorov ni vesti, prevladuje pa mnenje, da izvedenci pripravljajo dokončna besedila sporazumov o že dogovorjenih točkah, medtem ko se bosta o še odprtih vprašanjih pogajala Kissinger in Tho Jutri bodo medtem obnovili tudi štiristransko konferenco na Aveniji Kleber, ki so (jo prav tako prekinili zaradi zadnje ameriške letalske ofenzive. To bo že 172. seja konference, iz katere ni pričakovati posebnih rezultatov, ki pa vendarle daje sliko različnih stališč. Med drugim pričakujejo, da bodo na jutrišnji seji pojasnili, iz kakšnih razlogov je Nixon ukazal prekinitev bombardiranja Severnega Vietnama. V tej zvezi je treba omeniti sporočilo severnovietnam-ske tiskovne agencije, da so Američani poleg bombnih napadov prekinili tudi zanimiranje pristanišč. Danes so z več strani demantirali vesti, ki so krožile v Saigonu, po katerih naj bi Washington in Hanoi že dosegla kompromisni sporazum, ki bi ga lahko podpisali že čez dva tedna. Po tem sporazumu naj bi severni Vietnamci opustili zahtevo, da naj bi besedilo sporazuma izrecno poudarjalo, da je Vietnam ena sama začasno deljena država, Američani pa naj bi se odrekli zahtevi po umiku severno-vietnamskih čet iz Južnega Vietnama. Glasnik hanojske delegacije na pariških pogajanjih Ngujen Thanh Le je poudaril, da ■ je sporazum iz 20. oktobra jasno jamčil «enotnost in ozemeljsko nedotakljivost • Vietnama« ter da se hanojska vlada ne namerava odpovedati temu načelu. Tudi radio Hanoi je poudaril, da se stališče Severnega Vietnama po dvanajstdnevnem ameriškem- bombardiranju nikakor -ni spremenilo. Pa tudi visoki funkcionarji Nixo-nove administracije so danes opozorili, da- bi bil pretirani optimizem v tem trenutku brez osnove, ker še ni dogovora med Wa-shingtonom in Hanoiem. , Obstaja samo zagotovilo, trdijo omenjeni funkcionarji, da se bodo severni Vietnamci resno pogajali ni pa nikakršnih kompromisov glede enotnosti Vietnama in umika har.ojskih čet z Juga. Iz Severnega Vietnama prihajajo medtem nove informacije o posledicah ameriške letalske ofenzive. Tako je radio Hanoi danes sporočil, da se v vsej državt veliko mladih prijavlja v nabornih centrih, medtem ko se nadaljuje evakuacija Hanoia in Haiphonga. Evakuacija zadeva tudi tovarne, šole, industrije in zadruge, v mestih pa ostajajo samo tisti, ki so nujno potrebni ali za vojaško obrambo ali za proizvodnjo. Na tisoče prebivalcev Hanoia je ostalo brez strehe, med njimi je tudi več uglednih osebnosti. Eden teh je prej omenjeni glasnik sever-novietnaimske delegacije na pariških pogajanjih Thanh Le. čigar stanovanje je bilo popolnoma porušeno med letalskim napadom na hanojsko železniško postajo. Porušeno je bilo tudi stanovanje najbolj uglednega severnovietnamske-ga zgodovinarja, univerzitetnega profesorja Thuong Kieta. Pod ruševinami so ostali tudi njegovi arhivi, rezultat tridesetletnih raziskav Ameriški bombniki pa še vedno bombardirajo severnovietnarnsko o-zemlje čeprav so letalski napadi omejeni samo na pas med 17. področju so večja mesta, kot na primer Trieu Son, ki so ga bombardirali prav na Silvestrovo. Kot poroča hanojska tiskovna agencija, je bilo pri napadu ubitih 82 oseb, po večini starcev, žensk in otrok. Iz Južnega Vietnama poročajo o zaostritvi kopenskih bojev ter o oživitvi dejavnosti partizanskih oddelkov. Ti so na področju delte reke Mekong razstrelili dva mostova ter prekinili cesto, ki s tega predela pelje v Saigon. Ponovno je prekinjena tudi važna cesta med Pleikujem in Kontumom, ki so jo vladne čete šele pretekli teden po dolgi prekinitvi odprle civilnemu prometu. Tudi v Kambodži so v teku siloviti spopadi okrog Tram-khanarja, kakih 40 km od Phnom Penha, kjer so partizani v zadnjih dneh zavzeli več vladnih postojank. Jugoslovansko-francoski sindikalni pogovori BEOGRAD, 3. — Tajnik zveznega sveta sindikatov Marjan Rožič je danes odpotoval v Pariz na redno izmenjavo mišljenj z zastopniki dveh največjih francoskih sindikalnih organizacij: osrednjo konfederacijo dela (CGT) in demokratičnimi sindikati (CFDT). Med obiskom bo Rožič navezal stike tudi z organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) zaradi proučevanja nekaterih akcij te organizacije na gospodarskem in socialnem področju. Marjan Rožič se bo med bivanjem v Parizu sestal tudi z zastopniki španskih sindikatov. PARIZ, 3. — Francoska vlada je sklenila nameniti dva milijona frankov za modernizacijo stavbe in naprav stare hanojske bolnišnice Saint Paul. Sporočilo je dal uradni glasnik in 29. vzporednikom. Tudi na tem * Lecat po današnji vladni seji. BEOGRAD, 3. — Predsednik republike maršal Tito je odgovoril papežu Pavlu VI. na njegovo poslanico v zvezi s proslavo dneva svetovnega miru 1973. Predsednik Tito v svojem odgovoru podpira zavzemanje papeža v korist miru in mednarodnega sodelovanja. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mm iiiiiiiiiiiiiiiiiiirriiiiiiiiimiiiiiiiiu DEMOKRATSKA OPOZICIJA POSTAJA ČEDALJE BOLJ BOJEVITA Vojna napoved kongresa ZDA Nixonovi vietnamski politiki Senatorja Mansfield in Fulbright napovedujeta zakonske ukrepe za ukinitev fondov za vietnamsko vojno Petnajst smrtnih žrtev je tragičen obračun vala slabega vremena, ki je v zadnjih dneh zajelp južno Italijo. Včeraj je na Siciliji umrlo še pet ljudi. V mestecu Piazza Armerina je usad porušil hišo, v kateri je spala štiričlanska družina, v Mazzarinu pa je 9-letna deklica umrla, ko se je pod njeno težo zrušil balkon njenega stanovanja. Vsedržavno tajništvo sindikata poljskih delavcev CGIL je objavilo dokument, v katerem obtožuje vlado zaradi zgrešene hidrogeološke politike. Na sliki: poplavljena ' glavna ulica v Catanzaru. Članek berite na 6. strani. lllllllll■■l■ll■l■llllllll||||||||||ll■lllllllllllllllllIll!lIImIIIlllUIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlllllllllllllllIllllllllillllll■lll■ll1Rlllllll»llll'lmlIllllllllllllllllllll| Medtem ko se nadaljujejo ameriško - severnovietnamski pogovori na ravni izvedencev, bodo danes obnovili tudi štiristransko konferenco o Vietnamu na Aveniji Kleber. Do konkretnih rezultatov pa bo lahko prišlo šele na pogovorih med «superpogajalce-ma Kissingerjem in Le Duc Thojem, ki se bodo začeli v ponedeljek. Pričakovanja so za sedaj precej pesimistična, posebno potem ko so demantirali vest, da sta \/Vashington in Hanoi že dosegla kompromis ter da bi lahko v dveh tednih podpisala mirovni sporazum. Na pobudo komunističnih poslancev je zunanji minister Medici poročal v poslanski komisiji za zunanje zadeve o vojni v Vietnamu, odnosih Italije s Severnim Vietnamom, Vzhpdno Nemčijo in Severno Korejo. Medici je izjavil, da si Italija prizadeva za dosego miru v Vietnamu, da proučuje vzpostavitev odnosov s Hanojem, da so v teku pogajanja za obnovitev diplomatskih odnosov z Vzhodno Nemčijo in da si prizadeva za dobre stike s Severno Korejo. Poleg tega je poudaril važnost predhodnih pogovorov v Helsinkih o sklicanju evropske konference. Vsedržavna sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL se pripravlja na vsedržavno splošno stavko, ki je bila napovedana za 12. t.m. za delovne pogodbe, socialne reforme in proti vladni gospodarski politiki. V teh dneh delavci na skupščinah razpravljajo o poteku in udeležbi na tej veliki vsedržavni delavski demonstraciji. WASHINGTON. 3. — Po več kot dvomesečnem premoru zaradi volitev se je dianes ponovno sestal ameriški kongres, ki je že takoj na začetku svojega delovanja na- | ki povedal vojno predsedniku Nixonu j v in predvsem njegovi vietnamski politiki. V novem kongresu se je na novembrskih volitvah demokratična opozicija še okrepila, številčni o-krepitvi pa je treba prišteti še politično okrepitev po zadnjih pustolovskih pobudah Bele hiše v Indo-kini, tako da je opozicija sedaj še bolj bojevita. Vendar ne gre samo za opozicijo:, dejstvo je, da je ameriški parlament posebno med Nixo-novo administracijo postopoma zgubljal vpliv ter je bil povsem potisnjen ob stran pri oblikovanju politike ZDA. Zato so tudi predstavniki Nixonove republikanske stranke zainteresirani v iskanju novih oblik delovanja, ki naj vrnejo kongresu nekdanji ugled in tudi dejansko možnost vplivanja na politiko Bele hiše. Vojno napoved je že na prvem zasedanju kongresa dal vodja demokratične skupine v senatu Mike Mansfield. ki je silovito napadel Nixonovo politiko ter se zavzel za čimprejšnji sprejem zakonskih ukrepov. ki naj privedejo do konca ameriškega vmešavanja v Indo j kini. | Prizadevanja, da bi v tej nesmi selni vojni rešili vsaj čast — je ' dejal Mansfield — so doslej ro- dila samo nova in še bolj kruta razdejanja ter so zatemnila ugled naše države v: svetu. Vojna v Vietnamu, je še poudaril, bo argument bo bolj kot vsi drugi prisoten delovanju kongresa. Toda že včeraj je bilo jasno, da se pripravlja prava vojna med izvršno in zakonodajno oblastjo, ko je demokratična skupina v predstavniškem domu odobrila resolucijo, ki je pozivala kongres, naj čimprej z zakonom ukine vladi fonde, ki so potrebni za nadaljevanje financiranja vojne. Zaskrbljujoče za Nixona je, da so za resolucijo glasovali tudi taki, ki niso doslej veljali za «golobe», kot na primer predsednik predstavniškega doma Carl Albert. Istočasno je zunanjepolitična komisija senata ki ji predseduje eden najbolj odločnih kritikov vojne v Vietnamu, senator William Fulbright, napovedala sprejem zakonskih ukrepov za prenehanje vmešavanja Američanov v Indokini, če ne bo Nixon napravil konca vojni do 20. januarja, ko bo ponovno formalno ustoličen v Beli hiši. Ti koncentrični napadi iz parla mentamih vrst seveda zaskrbljajo Nixona, še bolj pa ga razburjajo, saj je znano, da ameriški predsednik ne prenaša kritik. Zato ni čudno, da je uradni glasnik Bele hiše Ziegler odgovoril na napade obtožbami «defetizma» in «pod-piranja sovražnika«. Po izjavah glasnika bi namreč morebitne parlamentarne pobude proti vladi «v trenutku delikatnih pogajanj« lahko rodile v nasprotnikih dvome o resničnih namenih ameriške vlade, kar bi imelo za posledico, da bi se pogajanja zavlekla. Sicer pa je Bela hiša z očitnim namenom da nekoliko pomiri kongresne kroge dovolila Henryju Kis-singerju, da bi poročal skupini republikanskih poslancev o poteku mirovnih pogajanj in o vzrokih nedavne letalske ofenzive proti Severnemu Vietnamu. Srečanje med Nixonovim svetovalcem in predstavniki kongresa bo v petek. Kongres je sicer zahteval, naj bi Kissinger poročal na skupni seji obeh domov parlamenta, ali pa vsaj pred zunanjepolitično komisijo senata, vendar pa se Nixon očitno boji konfrontacije z opozicijo ter se je zato raje odločil za drugačno obliko poročanja. Doslej se je Bela hiša venomer izogibala takih konfrontacij na osnovi tradicionalnega načela, da člani vlade odgovarjajo samo pred predsednikom, ne pa tudi pred kongresom. Parlamentarci pa sedaj odgovarjajo, da Kissinger ni član vlade, čeprav je dejansko bolj vpliven kot zunanji minister Rogers, poleg tega pa oporekajo budi samemu omenjenemu načelu češ da je postal le pretveza da bi se vlada izognila kakršnemukoli parlamentarnemu nadzorstvu. TRŽAŠKI DNEVNIK DEŽELNI ZAKON 0 KRAŠKIH REZERVATIH KAJ BO POVEDAL NOVI DRŽAVNI PRAVDNIK? Predlagani številni popravki !Prihodnjo soboto slavnostno . i>| 1 1 odprtje novega sodnega leta v izvirno besedilo osnutka STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SAŠA ŠKUFCA Komisija bo predložila deželnemu odboru dokončno besedilo - Izjavi predsednika pokrajine in prof. Poldinija - V vodstvu bodoče ustanove morajo biti zastopane kraške občine more biti rešeno na podlagi tehničnih in globoko demokratičnih kriterijev. Prof. Poldini izraža željo in pričakovanje, da ne bo nova ustanova za kraške rezervate ponavljala napak drugih nacionalnih parkov v Italiji in da bo vnesla nove oblike v odnosih med ustanovo in prizadetim prebivalstvom. O pripravah za izdelavo zadevnega osnutka deželnega zakona in o komisiji kateri je dežela poverila to nalogo smo že pisali moramo pa ponovno poudariti naše nezadovoljstvo, ker v omenjeni komisiji ni nobenega slovenskega strokovnjaka, niti predstavnika slovenskih ustanov in organizacij, kakor tudi ne kraških občin. Ponovno tudi poudarjamo, da si nikakor ne moremo zamisliti učinkovite zaščite Krasa in njegovih značilnosti, niti pravilnega in uspešnega delovanja posebne ustanove, brez sodelovanja krajevnih uprav in samega prebivalstva. Prav tako bomo lahko govorili le o zaščiti nekaterih redkih kraških cvetlic in živalic, ne pa o zaščiti in ohranitvi Krasa, če pristojni organi in oblasti ne bodo upoštevali ter s primernimi ukrepi podpirali predvsem kraškega OBMEJNI PROMET V LETU 1972 Na sedežu tržaške pokrajinske u-prave se je včeraj dopoldne sestala deželna posvetovalna komisija, ki pripravlja pod vodstvom dr. Pade osnutek pravilnika za zaščito naravnih rezervatov na tržaškem in goričkem Krasu. Sestanka sta se udeležila tudi deželni odbornik za kmetijstvo Comelli in predsednik pokrajinske uprave dr. Zanetti. Dr. Pacia je predstavil predlog zakonskega osnutka, ki ga je deželni odbor že obravnaval na eni izmed zadnjih sej. Komisija je pregledala uvodno poročilo k zakonskemu besedilu in posamezne določbe ter se zadržala zlasti ob nekaterih strokovno-znan-stvenih vprašanjih in upravnih zadevah tako v zvezi z zaščito kra-skih področij kakor tudi v zvezi s predstavništvom zainteresiranih skupnosti v okviru Zavoda za zaščito kraških rezervatov, ki bo ustanovljen na podlagi Belcijevega zakona (štev. 442 z dne 1. junija 1971) in ustrezne deželne norme. Posamezni člani komisije so med razpravo predlagali vrsto popravkov v izvirno besedilo in več variant za sestavo vodilnega odbora bodočega zavoda. Na podlagi predlogov in popravkov bo dr. Pacia poskrbel za sestavo dokončnega besedila. ki ga bodo predložili v odobritev deželnemu odboru. Ob zaključku sestanka je predsednik pokrajinske uprave dr. Zanetti izrazil svoje zadovoljstvo ker bo nova ustanova za zaščito Krasa zajemala vse pristojnosti na tem sektorju, na podlagi normativa, ki ga je ugotovil deželni legalni urad. Predsednik pokrajine je poudaril potrebo, da se omenjeni ustanovi dodelijo primerna finančna sredstva in da so v njej pravično zastopani tako strokovnjaki prirodoslovnih ved, kot prizadete krajevne ustanove. V zvezi s pripravljanjem osnutka deželnega zakona o kraških rezervatih nam je prof. L. Poldini, predsednik deželne sekcije Svetovnega sklada za naravo, poslal pismo, v katerem pravi, dla je z velikim zadoščenjem izvedel, da bo ustanova za zaščito Krasa začela delovati. prihodnjo pomlad. Pri tem omenja poziv za zbiranje podpisov, da bi se pospešila odobritev zadevnega deželnega zakona in pravi, da ta pobuda nima toliko polemičnega značaja, pač pa naj bi bila izraz vseh tistih, ki si želijo ohranitev Krasa. Zaradi tega naj bi se zbiranje podpisov nadaljevalo, čeprav zagotavljajo, da bo osnutek deželnega zakona v kratkem odobren. Dosedanji potek zbiranja podpisov in velik odziv, pripominja prof. Poldini, pričata kako naše prebivalstvo čuti problem Krasa in kako je zaradi tega potrebna resna proučitev tega vprašanja, ki ...................iiimmiiiiiimiiiiiiiimiimiuiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiii PO ZASLEDOVANJU PRI ŠTIVANU človeka. Zato pozitivno ocenjujemo izjavo predsednika pokrajine glede zastopstva krajevnih ustanov kakor tudi izjavo prof. Poldinija glede odnosov bodoče ustanove s kraškim prebivalstvom. Nalezljiv« bolezni v tržaški občini V tržaški občini so v obdobju od 25. dio 31. decembra 1972 zabeležili 43 nalezljivih obolenj. Občinski zdravstveni urad je namreč sporočil, da je bilo v tem obdobju 21 primerov rdečic, po šest primerov škrlatinke in srbečice, 4 primeri nalezljivega vnetja priušesne slinavke, tri primeri noric in en primer ošpic. Poleg tega sta dve osebi zboleli za nalezljivo vnetje jeter. ® Tržaški župan je odredil enosmerni promet za vsa vozila v Ulici Capodistria, v predelu in smeri od Ul. Roncheto do Ul. Pirano. Obenem bodo namestili nov parkirni prostor v Ul. Fabio Severo, v predelu od poslopja s hišno številko 103 do poslopja št. 105. Slovesnosti bo prisostvoval član višjega sodnega sveta dr. Giulio Gavarotti v veliki dvorani porotnega sodišča v Trstu uradno odprtje sodnega leta, kateremu bo prisostvoval član višjega sodnega sveta dr. Giulio Gavarotti. Slovesnost se bo pričela ob 10.30, ko bo v notranjosti sodne palače in po dvorišču sprevod sodnikov in drugih funkcionarjev v črnih oblačilih, belih hermelinovih ovratnikih in dolgih črnih plaščih. Pozdravili jih bodo častni oddelki karabinjerjev. policistov in finančnih stražnikov v tipičnih paradnih uniformah iz prejšnjega stoletja. Na čelu sprevoda, ki bo krenil iz uradov v nadstropjih sodne palače, bo — kot vedno — prvi predsednik prizivnega sodišča dr. Renzi, za njim pa bo korakal državni pravdnik dr. An-tonino Pontrelli, ki bo nato, v veliki dvorani porotnega sodišča, prebral svoje poročilo. V vsej Italiji pišejo časopisi o teh ceremonijah, pa ne zato, ker bi bile slikovite, temveč zato, ker nakazujejo državni pravdniki v svojih govorih oceno dogajanja, socialnih in političnih premikov v določenem področju. Poročila so zato veren prikaz odnosa, ki ga tisti del sodstva ima do najbolj perečih vprašanj družbenega življenja, čeprav jih ocenjujejo skozi prizmo kazen-* skega prava. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHDiiiKiin S potnimi listi in prepustnicami na Tržaškem 58 milijonov prehodov V primerjavi z letom 1971 je bil promet manjši za 5 milijonov prehodov - Med gosti kar 9.684.444 Jugoslovanov Po podatkih obmejne policije je v preteklem decembru na Tržaškem prestopilo mejo z Jugoslavijo skupno 4,889.350 ljudi, od tega 2,358.029 s potnim listom in 2,531.321 z obmejno prepustnico. V istem mesecu lani je stopilo čez mejo 4,721.041 ljudi, od tega 2,288.947 s potnim listom in 2,432.094 z obmejnim dokumentom. Iz primerjave skupnih podatkov je razvidno, da se je promet v letošnjem decembru povečal za 168.309 enot. • • t i •- ■ ' V mednarodnem prometu (s potnimi listi) je v decembru letos stopilo čez mejo' 1,322.205 (lani 1 milijon 240.184) italijanskih državljanov in 1,035.824 (lani 1,048.763) tujcev. Najštevilnejši so bili potniki in turisti iz Jugoslavije, katerih so na meji našteli 906.692, sledili pa so Nemci (18.054), Francozi (11.256), Avstrijci (10.633), Grki (9.002), Angleži (8.571), Švicarji (8.415), Američani (7.351), itd. Aretirani trije cigani: osumljeni so dveh ropov v Agenti so jih opazili že v Skednju - Preiskava tudi zaradi novoletnega napada na nekega Tržačana Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so včeraj aretirali in zaprli v koronejske zapore tri cigane, ki so osumljeni raznih hudih prekrškov. V zgodnjih jutranjih urah so jih opazili v Skednju in so obvestili vse izvidnice, naj ustavijo ford z milansko evidenčno tablico, v ka terem so tri mlajše osebe, ki so že večkrat imele opraviti z zakonom zaradi tatvin in pretepov. Za enega sumijo, da se je udeležil tudi nekega ropa. Avto so zagledali a-genti tržiške prometne policije v bližini Štivana, kljub njihovim znamenjem pa voznik ni ustavil vozila. Zato so agenti pohiteli za avtom in ga dohiteli po skero pol kilometra divje vožnje. Za volanom je sedel 21-letni Claudio Caris iz Trsta, ob njem pa brat 34-letni Be-nito Caris, prav tako iz Trsta, na zadnjem sedežu pa 38-letni Enrico Helt, po rodu iz Kopra. Vsi trije so brez stalnega bivališča. Claudio Caris se je najprej izgpvarjal, da ni opazil agentov in da se je ustavil samo, ker se mu je pokvarila sklopka. Toda po pregledu dokumentov, ki niso ustrezali tistim, ki so bili v avtomobilu, so naložili Carisu globo in odpeljali vse tri v Trst, v urade letečega oddelka v Fnrico Helt, ki so ga priprli skupno z dvema pajdašema Claudio Caris, osumljen, med drugim, ropa pri Proseku Ul. Torbandena, kjer se je začelo galgo zasliševanje. Preskovalci domnevajo, da je Claudio Caris soudeležen pri ropu, ki je bil prejšnjega marca pri Proseku, ko so neznanci napadli uslužbenca tržaške kvesture Arduina Stocco in mu ukradli 100.000 lir. Popoldne so se oglasili tudi karabinjerji iz Latisane, ki so sporočili, da bi se opis treh priprtih utegnil ujemati z opisom treh roparjev, ki so pred kratkim oropali neko banko v tistem kraju. Tem domnevam se je zvečer še pridružila možnost, da je eden izmed treh bil soudeležen pri skrivnostnem napadu na Tržačana Luigija Quin-ta, ki ga je neki «Lino* ranil v novoletni noči pri Čedadu. «Lina» je namreč spremljala trojica, ki bi utegnila biti ista. Preiskava na račun osumljene trojice se bo nadaljeval? v prihodnjih dneh pod vodstvom načelnika letečega oddelka dr. Petrosina in preiskovalnega sodnika dr. Brenci-ja, ki je že marca začel neuspešno preiskavo, da bi odkril napadalce na agenta Stocco. Kaže, da bo delo preiskovalcev težko, saj se morajo kretati v ambientu, v katerem je zelo težko dobiti točne in verodostojne informacije. V maloobmejnem prometu pa je v decembru, stopilo na sosedna področja 1,862.279 (lani v istem času 1,767.227) italijanskih in 669.042 (lani 664.867) jugoslovanskih državljanov. Na posameznih mejnih prehodih so zabeležili naslednji promet: Op- čine (železniška postaja) 4.734, Fernetiči 446.993, Pesek 210.979. Škofije 707.081, Lazaret 236.556, Repentabor 200.296, Lipica 188.930 in Plavje 234 tisoč 786 potnikov. Iž primerjave podatkov za celo leto je razvidno, da se je število prehodov v pravkar preteklem 1972 zmanjšalo, za nekaj nad 5,000.000 e-not v primeri s prometom v letu 1971. V lanskem letu je namreč stopilo čez mejo skupno 57,967.068 ljudi. medtem ko so jih v letu 1871 našteli 63,258.366. Oglejmo si nekoliko podrobneje, kako je potekal mednarodni in maloobmejni promet in kje so nastale največje razlike v primeri z letom 1971. V mednarodnem prometu s potnimi j listi je lani prekoračilo mejo 29 milijonov 794.129 ljudi (leto poprej so jih našteli 34,153.278). Lani se je I število italijanskih državljanov skrči-i lo (in sicer s 17,137.740 v letu 1971 j na 15,532.820 v letu 1972), število j tujcev pa je nazadovalo še v večji meri, in sicer s 17,015.538 v letu 1971 na 14,261.309 v letu 1972. V tej zvezi naj omenimo, da se je promet že v predlanskem letu zmanjšal v primeri s prejšnjim, in sicer za približno 4,000.000 enot. Med neitalijan-skimi državljani, ki so lani prekoračili mejo v mednarodnem prometu, je bilo 9,684.444 Jugoslovanov (leto poprej 10,711.079). Sledili so Nemci (1,186.452), Avstrijci (739.648), Francozi (516.889), Angleži (344.681), Švicarji (273.964), Američani 204.907), Grki (107.696), itd. V maloobmejnem prometu je v letu 1972 stopilo čez mejo na Tržaškem 20,538.190 (leto poprej 21 milijonov 189.045) italijanskih državljanov in 7,639.749 (leto poprej 7 milijonov 916.043) jugoslovanskih državljanov. V obeh primerih se je število potnikov zmanjšalo, čez posamezne mejne prehode pa je s prepustnico stopilo na sosednja področja naslednje število potnikov: škofije 7,144.236, Fernetiči 5,558.869, fca-zaret 3,495.055. Plavje 2,910.291, Pesek 2,462.032, Lipica 2,110.009, Repentabor 1,445.173 in Opčine (železniška postaja) 49.158 potnikov. zionale delle comunicazicmi*. Plačilni roki. ki so tega dne zapadli, so bili podaljšani za isto obdobje z načetkom 22. decembra. Isto velja tudi za roke, ki so zapadli v naslednjih petih dneh. V podružnici bančnega zavoda «Credito italiano* je osebje stavkalo tri dni in sicer 20. 21. in 22. decembra. Petnajstdnevno podaljšanje plačilnih rokov je prešlo v tek s 27 decembrom, dnem, ko je bančni zavca začel normalno obratovati. Vsem svojim članom, podpornikom in študirajoči mladini želi DIJAŠKA MATICA obilo sreče in uspehov v novem letu 1973. Za Trst je važno, kar bo v svojem poročilu rekel državni pravdnik dr. Pontrelli, kakor bo tudi važno to, čemur se bo izognil. Iz tega bo namreč javno mnenje lahko sodilo o premikih in občutljivosti v tržaškem sodstvu. Perečih vprašanj, o katerih bi sodstvo moralo izreči svoje mnenje, je brez dvoma veliko. Naj omenimo samo vprašanje nasilja, ki ga ne moremo obravnavati samo v luči mladinskega kriminria ali vandalizma družbeno zapostavljenih, temveč tudi v luči objektivne politične presoje. Trst dobro ve, kaj pomeni pri nas politično - zločinska dejavnost tržaških fašističnih pretepačev. Sodne dvorane jih že poznajo, enega po enega, niso pa se še seznanili z zapori v sosedni palači v Ul. Coroneo... Mnogo je fašističnih dejanj, ki niso bila kaznovana, in med njimi moramo prav gotovo v prvi vrsti opozoriti na mazanje slovenskih napisov in spomenikov padlim partizanom. Kazenski zakonik te zločine izrecno kaznuje. Nekaznovani so še vedno zločinci, ki so spremenili, zadnja leta druge svetovne vojne, tržaško Rižarno v uničevalno taborišče. V predalih tržaških sodniksv ležijo, že zaprašene listine kazenske preiskave, manjka pa dokazov, da bo do procesa tudi prišlo. Vemo, kako to čutijo predvsem preživeli in svojci onih, ki so umrli v Rižarni. Naj spomnimo tudi na besede ministra rimske vlade, ki je pozval sodstvo, naj učinkovito in hitro ukrepa? Trst je bil prizorišče hudih dejanj v letu atentatov 1969. Vemo, da je tudi v sodnih dvoranah odmevalo spoznanje, da je treba izslediti krivce neuspelega atentata na slovensko šolo pri Sv. Ivanu. O teh in drugih stvareh nismo bili vajeni slišati v poročilih državnih pravdnikov, če izvzamemo dr. Mayerja, ki je v tem pogledu dokazal izjemen pogum. Koliko še veljajo njegove besede, odkar je zapustil sodno palačo? Pred meseci smo pisali, da je na pobudo mladega javnega tožilca, ki se je pozneje preselil v drugo italijansko mesto, bilo prijavljenih 14 fašistov zaradi obnavljanja prepovedane stranke. Gfe za znana imena, zato pa se tembolj čudimo, da se — po odhodu omenjenega tožilca — vse molči o tej kazenski preiskavi. O tem in drugem pričakuje javnost jasnega odgovora, zelo od blizu zadeva prav delo v tržaški sodni palači, ki ni samo tržaška, temveč deželna, za vso Furlanijo-Ju-lijsko krajino, kjer smo bili priča eksploziji in smrti treh karabinjerjev v Petovljah in preusmeritvi letala s smrtnim epilogom v Ronkah To je le nekaj najbolj kričečih primerov o katerih se sodstvo pri nas ni izreklo. Se bo o njih izrekel vsaj tokrat državni pravdnik? SINDIKALNA KRONIKA JANKO IN METKA Otroška spevoigra v treh dejanjih Razpored predstav glej pod rubriko «Gledališča». STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom GOSTOVANJE SNG iz Maribora ROGER VITRAC VIKTOR ALI OTROCI NA OBLASTI prevod BRUNO HARTMAN dramaturško in jezikovno vodstvo BRUNO HARTMAN scena DRAGO TURINA kostumi VLASTA HEGEDUŠIč glasba ALBERT KRAMER režija DINO RADOJEVIČ Razpored predstav glej pod rubriko «Gledališča». Šolske vesti «Ravnatedjstvo Državnega učiteljišča A. M. Slomšek s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča svojim abiturientom, da bodo tudi letos posebni dopolnilni tečaji namesto petega letnika, ki bodo trajali od 15. januarja do 15. junija 1973. Zaključni kolokvij bo od 1. do 19. septembra 1973». Napovedane nove stavke pekovskih delavcev Podaljšanje plačilnih rokov v bančnih zavodih Prefekt Abbrescia je s posebnim dekretom odredil podaljšanje plačilnih rokov v vseh tistih bančnih zavodih, kjer je osebje prejšnji mesec stavkalo. V zvezi s stavko uslužbencev, ki je bila 14. decembra v bančnih zavodih «Cassa di ri-sparmio di Trieste» ter v podružnicah zavodov «Banco di Roma* j in «Banca cattolica del Veneto* bo- i do plačilne roke podaljšali za petnajst dni, in sicer od dne 15. decembra, ko so bančni zavodi spet začeli normalno obratovati, To podaljšanje velja tudi za vse tiste plačilne roke, ki so zapadli v naslednjih petih dneh po 14. decembru. Za petnajstdni so podaljšali tudi plačilne roke, ki so zapadli 20. in 21. decembra zaradi stavke uslužbencev v prvih dveh že omenjenih bančnih zavodih ter v «Tržaški kreditni banki» ter v «Istituto banca-rio italiano». 21. decembra so stavkale tudi podružnice bančnih zavodov «Banca cattolica del Veneto», «Banca d’A-merica e dTtalia* ter «Banca na- V torek so se spet sestali sindikalni predstavniki pekovskih delavcev in proučili posledice predbožične stavke. Ugotovili so, da se stališče delodajalcev ni v ničemer spremenilo in da vztrajajo pri zahtevi, naj sindikati predhodno privolijo v podražitev kruha, nato pa stopijo za mizo pogajanj. Tega izsiljevanja pa pekovski delavci in njihovi sindikati nočejo sprejeti, zato so sklenili, da še zaostrijo svoj nastop in so v ta namen napovedali za prihodnji teden novo stavkovno akcijo. Datum stavke bo, kot zadnjič, določen v zadnjem trenutku, na sindikalnem zborovanju, ki bo v torek ob 17.30 na sedežu delavske zbornice v Ul. Pondares 8. * * * Zaradi razbitja pogajanj za delovno pogodbo opekamarjev, so včeraj ves dan stavkali v opekarni «Vaildadige». # * # Nadaljujejo se razčlenjene stavke kovinarskih delavcev. Predvčerajšnjim so dve uri stavkali v posameznih obratih holjunške tovarne «Grandi motori», če se omejimo zgolj na največje tovarne, včeraj pa so prekinili za dve uri delo v obratih arzenala in ladjedelnice «Sv. Mainka». Po eno ali dve uri so stavkal tudi v večini drugih, manjših kovinarskih tovarnah, kakor tudi v miljski ladjedelnici «Alto Adriatico*. Sicer se pa kovinarji, kakor tudi delavci drugi strok, pripravljajo na splošno poldnevno stavko, ki bo v petek, 12. januarja.. Nočni vandali v občinskem otroškem zabavišču «E. Toti» Včeraj zjutraj so v občinskem rekreatoriju «E. Toti» odkrili pravo vandalstvo, ki so ga izvedli neznanci v dneh, ko je bil zaprt zaradi počitnic. Neznanci so najprej preskočili zid, nato so razbil steklena vrata in vdrli v oddelek za dečke. Tu so ukradli kronometer, usnjeno žogo in tri namizne igre, največ šode pa niso povzročili s tatvino temveč z razbijanjem oken in pohištva. Uničevalna strast se :e še najbolj razživela v rav-natelv.-vem uradu, kjer so razbili vsa stekla in pohištvo, razmetali in raztrgali dokumente ter pomazali stene in tla. Vrednost ukra- denih predmetov ne presega 30.000 Ir, po mnenju ravnatelja učitelja Alfiera Modene pa gmotna škoda presega 400 tisoč lir. Smrtne notranje poškodbe za pristaniškega delavca Pristaniški delavec Silvano D’Agostino Nesrečni pristaniški delavec Šivano D’Agostino, ki se je močno poškodoval pri delu prejšnji petek, je včeraj zjutraj umrl. Nesreča, ki je terjala življenje komaj 27-letnega dela/vca iz Ul. ded Papave-ri na Opčinah, se je pripetila na grški ladji «Alexandra* 29. decembra zjutraj. D’Agostino je bi v podpalubju ladje, ki so jo nalkladali ob pomolih novega dela pristanišča. Z žerjavom so spuščali na dno ladje tovor zabojev, ko je ta zanihal zaradi močnega sunka burje. D’Agostina je tovor stisni ob steno podpalubja s tako slo, da mu je zlomilo rebra in poškodovalo pljuča. Še preden so ga prepeljali v bolnišnico, je začel bljuvati kri. Kljub temu pa niso zdravniki obupali in so izrekli prognozo 30 dni. Sprejeli so ga v oddelku za oživljanje, kjer pa je kljub vsem negam umrl včeraj ob 8.05 Kmalu po 13. uri so sprejeli v glavni bolnišnici 561etnega delavca Giuseppa Zaccario iz Ul. Baia-monti, ki se je močno udaril in ranil po nosu med delom v tovarni DILFI v industrijski coni. Zac-caria je prešteval kovinske izdelke, ko se je prehitro sklonil in si poškodoval nos. Okreval bo v dveh tednih. i—2»— le ANDEMO A SERVOLA Clapa del dopio Demoghela Magari col monopatino Cameval. no sta ’ndar via Michez e Iachez E su per ’sti scalini Bionda petenite Andemo a Servola Magnaremo suf La canzon de la guardia La vita del solda Antonio Freno Staierza Pioneer/Stereo ZLATI ZVOKI Ansambel bratov Avsenik Zlati zvoki Nikar domov Ob slapu Gremo na Pokljuko Valček s harmoniko Shujševalna kura Rana ura, huda ura Cvetoče tulpe Na avtocesti Zinka, Zefka, Zofka...in še 14 drugih! stKReo H ELI 1)0 \ Prijetne misli ob prijetni glasbi! tbžad&a kvat&aina TRSI lil sv. Frančiška 20 Tel 61-792 Hudo posledice padcev štirih priletnih žensk Dve priletni ženski sta včeraj umrli zaradi posledic nerodnih padcev, dve pa so sprejeli v ortopedskem cddelku bolnišnice. Umrli sta 89-letna Teresa Skočir vd. Mljac iz Ul. S. Marco 57, ki si je 22. decembra pri padcu v svojem stanovanju zlomila desno stegnenico in 77-letna Emilija Bellinzona, bolnica psihiatrične bolnišnice, ki si je 2. novembra zlomila prav tako desno stegnenico. S pridržano prognozo so sprejeli 92-letno Anno Mihich vd. Zonto iz Ul. Romagna 89/1, ki si je predvčerajšnjim zlomila desno stegnenico pri padcu v spalni sobi, s prognozo 40 dni pa so sprejeli 79-letno Irmo Carloni vd. Cozzi, ki si je poškodovala stegnenico pri padcu v občinskem inštitutu ECA v Ul. Pa-scoli. NAROČITE SE NA Primorski dnevnik! STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Vojmil Rabadan KADAR SE ŽENSKI JEZIK NE SUČE farsa v dveh dejanjih Ljudski oder danes, 4. januarja 1973 ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. V NEDELJO, 7. JANUARJA 1973 OB 17. URI bo v Kulturnem domu v Trstu slovesna proslava 20-letnice smrti uglednega slovenskega skladatelja in zborovodje FRANA VENTURINIJA Vljudno vabljeni! Kino Nazionale 15.30 «Biancaneve e i sette nani». VValt Disney. Fenice 15.30 «... piu forte, ragazzi!* Barvni film. Terence Hill in Bud Spencer, Cyril Cusack. Eden 15.30 «La piu bella serata della mia vita*. Barvni film. Alberto Sor-di, Michael Simon, Claude Dauphjn. Grattacielo 16.00 «Notte sulla citta*. Barvni film. Alain Delon jn Cathe-rine Denevue. Excelsior 15.30 «L’uomo dai sette ca-pestri», Paul Newman, Anthony Per-kins in Ava Gardner. Ritz 16.00 «Professione: assassino*. Barvni film. Charles Bronson nastopa kot Art Bishop. Aurora 16.30 «Lo chiameremo Andreas. Barvni film. Impero 16.30 «Gli ordini sono ordini», barvni film. Monica Vitti. Prepovedano mladini pod 14. letom. Capitol 15.30 «Pomi d’ottone e manici di scopa*. Barvni film. Walt Disney. Cristallo 16.30 «11 generale dorme in piedi». Barvni film. Filodrammatico 16.30 «Conoscenze carnali di Christa ragazza danese». Bet Terry. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «2000 la fine delTuo-mo». Jean Wallace. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Vittorio Venet« 16.00 «All’onorevole piacciono le donne». Barvni film. Lando Buzzanca. Prepovedano mladini pod 18. letom. Abbazia 16.00 «Testa di sbarco per 8 implacabilp, Peter Lee Lawrence in Guy Madison. Ideale 16.00 «La nave dei dannati*, Emanuel Petrut in Marga Barbo. Barvni film. Astra 16.30 «Gli argonauti*, Todd Armstrong in Nancy Kovack. Barvni film. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 4. januarja ANGELA Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.34 — Dolžina dneva 8.48 — Luna vzide ob 7.40 in zatone ob 16.26. Jutri, PETEK, 5. januarja SIMEON Vreme včeraj: najvišja temperatura 11,1 stopinje, najnižja 7, ob 19. uri 10,4 stopinje, zračni pritisk 1023,4 mb. stanoviten, veter 3 km na uro. jugovzhodni, vlaga 76-od-stotna, nebo 8/10 pooblačeno. padavine 0,2 mm dežja, morje mimo temperatura morja 9.6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 3. januarja 1973 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo je 21 oseb. Umrli so: 66-letni Marcello Požar, 62-letna Maria Skočir, 68-letni Giovanni Ge-ri, 89-letna Maria Apollnnio, 70-letna Antonia Cocitto vd. Grim, 71-letna Giovanna Scoria, 59-letni Fer-ruccio Nessi, 41-letni Guido Gi-nepri, 59-letoi Emilio Vouk, 86-letna Rosa Battaglia vd. Bertosch, 81-letni Francesco Leghissa, 83-let-ni Giovanni Del Conte. 43-letna Olga Crismancich por. Metlica, 59-letni B”uno Mihalič, 67-letna Lud-milla Babuder vd. Dececco, 89-letna Teresa Scocir, 64-letna Celestina Antonini vd. Mengossi, 86-let-na Caterina Purich vd. Surdich, 69-letni Matteo Zanevra, 72-letni Francesco Franceschini, 69-letna Zora Ivančič. Gledališča KULTURNI DOM V torek, 9. t. m. ob 15.30 S. Škufca «Janko in Metka». V sredo, 10. L m. ob 15.30 R. Vi-trae «Viktor ali otroci na oblasti* za abonma red G in H. Ponovitve: v sredo, 10. t. m. ob 20.30 za abonma red D — mladinski v sredo in red E — mladinski v četrtek; v petek, 12. t. m. ob 16. uri za abonma red I in J; v petek, 12. t. m. ob 21. uri za abonma red A — Premierski; v soboto, 13. t. m. ob 20.30 za red B — prva sobota po premieri in v nedeljo, 14. t m. ob 16. uri za abonma red C — prva nedelja po premieri in red F — okoliški. Prodaja vstopnic vsak delavnik od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma (tel. 734-265). VERDI Prihodnji torek ob 20.30 bo pod taktirko Femanda Previtalija premiera Verdijeve opere «Moč usode*. Scene so po zamisli Mishe Scan-delle pripravili pod vodstvom Maria Rossija v delavnicah gledališča Verdi. Koreografsko je opero pripravila An-na Brillarelli, režira pa jo Carlo Mae-strini. Zbor se pripravlja pod vodstvom Gaetana Riccitellija. V glavnih vlogah bodo nastopili Vito Susca (Marchese di Calatrava) Rita Orlandi Malaspina (Donna Leonora), Giampiero Mastromei (Don Carlo di Vargas), Karlo Košuta (Don Alvaro), Franca Mattiucci (Preziosilla), Raf-faele Arie, Alfredo Mariotti, Anna Fonda, Enzo Viaro, Piero De Palma in Eno Mocchiutti- Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni (tel. 31948). STOLNICA SV. JUSTA V stolnici sv. Justa bo danes, 4. t. m. ob 19.30 koncert stare božične glasbe. Izvajajo: Hannelore Ludewig (sopran), Hans W. Koeneke (kljunasta flavta, dude in ukrivljeni rog), Miloš Pahor (kljunasta in prečna flavta), Dina Slama (čembalo), Alojz Mordej (viola da gamba). Razna obvestila Iz Narodne in študijske knjižnice v Trstu sporočajo: prihodnja seja odbora NŠK bo v ponedeljek, 8. januarja 1973, s sledečim dnevnim redom: L Poslovanje knjižnice: 2. Priprava rednega občnega zbora, ki bo predvidoma konec januarja 1973; 3. Razno. Vsi odborniki so naprošeni, naj se seje zagotovo udeležijo. Izleti Športno društvo Breg obvešča, da je vpisovanje za izlet v Kranjsko goro zaključeno. Odhod avtobusa bo v soboto, 6. januarja ob 6. uri pri Križcu pod Dolino. V primeru, da ne bi bilo snega v Kranjski gori, bo izlet v Sello Neveo. Prispevki KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELJ VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST TEL. 196-301 Viale XX Settembre št. 16/Ul V počastitev spomina Zore Ivanči-čeve daruje Tatjana šmuc Koren 2000 lir za doprsni kip Ivana Cankarja v slovenski nižji srednji šoli «1. Cankar* pri Sv. Jakobu. V počastitev spomina pok. Zore Ivančič daruje Gracijela Gregorič 1000 lir za PD Ivan Cankar. V spomin pok. Zore Ivančič daruje Ugo Margon 3000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob pok. Zore Ivančič daruje Franc Berginc 3000 lir za šolo spomenik v Cerknem. Namesto cvetja na grob prijateljice Zore Ivančič daruje Mara Ferjančič 5000 lir za Dijaško matico. V počastitev tov. Zore Ivančičeve darujeta Minka in Drago Pahor 2000 lir za spomenik padlim v NOB v Skednju. V počastitev spomina pok. Zore Ivančič daruje Ema Tomažič 5000 lir za PD «škamperle». V isti namen daruje Ivanka Colja 1000 lir za Planinsko društvo. V spomin pok. Zore Ivančič daru jeta Just in Sonja Colja 2000 lir za ŠZ Bor. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Dott. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Mai zoni. Largo Sonnino 4; INAM - Al Ci dro, Trg Oberdan 2; Ai Gemeffi, U Zorutti 19/c. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlTAngelo d’Oro, Trg Goldoni ? Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Ai Due Lu< cj. Ul. Ginnastica 44: Miani, Min marski drevored 117 (Barkovlje). Ob nedeljah in praznikih so od 8.S do 19.30 dežurne vse lekarne dnevn in nočne izmene. SOŽALJA Ob smrti odbornice Olge Križni! čič por. Metlika izraža Združen staršev na Državnem trgovskem : vodu «žiga Zois» v Trstu svoje kieno sožalje hudo prizadeti družin Sošolci jn sošolke V. razreda 1 govskega tehničnega zavoda «žij Zois» izrekajo Mirjani Metliki, s stri in družini, iskreno sožalje izgubi mame in žene Olge. Globoko potrti sporočamo žalostno vest, da nas je po kratki in mučni bolezni za vedno zapustila naša draga OLGA KRIŽMANČIČ por. METLIKA Pogreb nepozabne bo danes, v četrtek, ob 15. uri iz hiše žalosti, Bazovica 102, na domače pokopališče. Žalujoči mož Srečko, hčerki Mirjana in Saška, oče in mati, brat z družino, nečakinja Ana, tast in ostalo sorodstvo. Bazovica, Chiasso, 4. januarja 1973 ./a tE ORISKI DNEVNIK Olajšave za manjše podjetnike OB VSTOPU V VELJAVO NOVEGA ZAKONA PO VOLILNIH IZIDIH V RONKAH Dekret določa v čl. 31, 32, 33 in 34 vsa vprašanja manjših davčnih zavezancev, ki so po teh členih razdeljeni v štiri glavne kategorije: oproščeni, pavšalisti, olajšani in normalni zavezanci. Opozarjamo, da bomo v tem članku vselej, ko bo govor brez vsake pripombe o letnem poslovnem prometu, obdavčljivi osnovi, cenah, znesku skupne letne nabave in letni marži (kosmatem dobičku), predpostavljali samo čiste zneske brez IVA ker vsi pogoji zakona so vedno postavljeni na osnovi čistega zneska. V prvo kategorijo spadajo podjetniki, katerih letni poslovni promet (giro d’affari) ne presega 5 milijonov lir (kosmati promet pa gre lahko do 5.300.000 po alikvoti 6%, do 5.600.000 po alikvoti 12%). Oproščeni so vseh glavnih obvez tega davka, niso dolžni izdajati faktur in voditi registre, ni jim treba ničesar pripravljati in ničesar plačevati. Ne zna se še, če in kdaj hodo morali napraviti prvo prijavo o svoji kategoriji. Vendar opozarjamo vse one male podjetnike, ki so že dobro obveščeni o vsem tem in ki so prav zaradi tega ob letošnjem silvestrovanju lagodno stresli z ramen vsako skrb in se prešerno zabavali, da je novi davčni režim tudi njim naprti! najmanj tri nove obveznosti. Prva je določena v čl. 32 in je ta, da morajo skrbno čuvati in oštevilčiti po progresivni številki prejema vse prejete fakture o nabavah blaga, storitev in stroškov, ki jih rabijo v svojem poslovanju (register ni potreben, vendar zelo koristen). Pravzaprav ni nič novega v primeri z obveznostmi prejšnjega režima IGE, vendar je obveza mnogo bolj kategorična in oovezana z večjo nevarnostjo, ker bodo morali njihovi dobavitelji ob letni prijavi izročiti davčni upravi IVA seznam vseh svojih odjemalcev s skupno letno dobavo in je Potemtakem možnost križne kontrole na dlani. Druga obveza je ta, da morajo skrbno čuvati vse kopije avtofak-■ur, ki jih bodo pre;eli od svojih kupcev za storitve ali blago, ki so jih odstopili drugim podjetnikom, ki za te posle rabijo in moralo i-meti fakturo. Tega nikakor ne morejo utajiti, ker bo soodnosna stranka avtofakturo registrirala v svoje knjige nabave. Končno še tretja obveza, ki je skrita v zadnjem odstavku čl. 22, dobesedno določa, da morajo podjetniki kupci, ki nabavljajo blago ali storitve za opravljanje svojih poslov v trgovini na drobno, zahtevati fakturo. Ta predpis, ob katerem so se vsi kritiki hrupno razkrajali, bo vzbudil precejšnjo zbeganost bodisi pri trgovcih na drobno kot pri samih podjetnikih kupcih, ker bo povzročil silno potratnost, nagomila-vanje faktur in fakturic in kaos v Pisarniškem delu. Zamislite si, da bi si moral na primer krojač nabaviti po fakturi recimo par gumbov za posebno obleko odjemalca, ali pleskarja, ki bi moral imeti fakturo za škatlico posebnega redkega barvila, ki ga bo uporabil samo enkrat, itd. čeprav je vse to videti kot pravi absurd, vendar smo mnenja, da teži zakonodajalec za tem, da kanalizira male podjetnike od nadrobne nabave h grosistu, ki je po zakonu obvezan izdati fakturo, čeprav podjetnik lahko obide zakon in utaji nabave s tem da izjavi, da je odjemalec sam nabavil blago za delo, vendar smo mnenja, da je zelo malo verjetno, da bo o-stal krojač do konca leta brez ene same fakture za podloge za obleke ali pleskar brez ene same fakture za čopiče, ker tak izdelavni in obratni material nabavlja po navadi podjetnik sam. Opozarjamo torej vse male podjetnike in posebno obrtnike naj absurde, ki smo jih poprej omenili, raje do neke mere sprejmejo in ne zaidejo v druge nemogoče absurde. Naj se držijo logike in ravnotežja, ki jim omogoča lažji dialog in zaupanje v davčnem uradu. Načelno svetujemo vsem malim, pa tudi velikim davčnim zavezancem, da se dokončno znebijo vseh starih pojmovanj, predsodkov in načinov prejšnjega režima in da se postopoma prilagajajo in usklajajo z novimi nazori davčne reforme, ki so v glavnem usmerjeni ne samo v korist države, ampak tudi, in to je zelo važno, v korist njih samih. V prejšnjem odstavku smo omenili dialog z davčno upravo in to je pravzaprav že eden od starih načinov prejšnjega režima, ker po reformi bo morala davčna uprava prijavo za čisti dobiček, na katerega se bo obračunal novi neposredni davek, sprejeti, če bo prijava utemeljena s podatki redno držanih registrov oziroma za male podjetnike oproščene IVA na osnovi rednih in samo rednih faktur. Nasprotno bo morala davčna uprava dokazati morebitne utaje, in ne dav1""?'-' >c. R. Jagodic članica «Schering Corporation USA». Glavni argument seminarja, s katerim bodo seznanili vse delegate severne Italije, ki so se srečanja udeležili, bo predstavitev izredno učinkovitega antibiotika, ki je zadnje čase zaslovel po vsem svetu z znanstvenim imenom «Gempanid-na» in ga bodo v kratkem uporabljali tudi pri nas v novi konfekciji za pediatrično rabo. To zdravilo je namreč posebno priporočljivo pri zdravljenju otrok v prvem letu starosti. V popoldanskih urah bodo udeleženci srečanja, na povabilo Leto-viščarske ustanove iz Sesliana. obiskali naše znamenitejše turistične kraje. Ustavno sodišče in naša dežela Študijski seminar v motelu AGIP v Devinu Ustavno sodišče ce je te dni ukvarjalo z vrsto vprašanj, med temi tudi z vprašanjem, kdo je pristojen za to, da sproži postopek za morebitno škodo, ki jo povzroča osebje zaposleno pri deželni upravi Furlanije - Julijske krajine. Sodišče je izdalo razsodbo, po kateri je za omenjeni postopek pristojna glavna prokura računskega dvora. Isti forum je pristojen tudi za postopek proti deželnemu odboru, v primerih da slednji ne najavi nastale skodle. V kongresni dvorani motela AGIP pri Devinu se je začel seminar, ki ga je priredila «Essex dTtalia*, mn................................................... NA POBUDO DEŽELNEGA ODBORA Strokovnjaki bodo preučili stopnjo onesnaženja v morju V ospredju industrijski področji v Trstu in Miljah Podrobnejše preučitve tudi glede Soče in pritokov Deželna uprava ie leta 1971 spre- jela poseben zakon (štev. 21), na ^ Občina sporoča, da bo seznam katerega se v r urlamii - • , JSB W -"j** ^ onesnaženja voda. zraka m sploh 1 oo j----- naravnega okolja. V okviru omenjenega zakona je dežela dala na razpolago za potrebna dela in raziskave 100 milijonov lir, od tega polovico v poslovnem letu 1972 in polovico v okviru proračuna za leto 1973. Deželno odborništvo za higieno in zdravstvo, ki ga vodi dr. Deve-tag, je svoj čas pripravilo tri predloge za -poseganje na tem področju in jih predložilo v odobritev deželnemu odboru. Odborništvo je predvsem predlagalo, naj bi strokovnjaki analizirali vodo Soče in njenih pritokov na italijanskem ozemlju (Nadiže, Judria, Maline in Tera). Na podlagi ustreznega sklepa deželnega odbora so strokovnjaki doslej proučili reko in pritoke v luči splošne porabe njihovih voda in upoštevajoč deželni razvojni in urbanistični načrt ter zlasti upoštevajoč zahtevke javnega zdravstva in gospodarskih dejavnosti, zlasti pa industrijskih con v Furlaniji - Julijski krajini. Strokovnjaki bodo sedaj razširili svoje raziskovalno delo na Soči in njenih pritokih, in sicer z namenom, da bi ugotovili njihove zoološke komponente in vpliv posameznih virov onesnaženja. Tretji predlog odborništva za higieno in zdravstvo pa se nanaša na raziskavo virov onesnaženja morske vode pred industrijskima področjema Trsta m Milj. Uresničenje obeh novih pobud je dežela poverila tržaški univerzi. S 1. JANUARJEM PREUSTROJ CARINSKE SLUŽBE V veljavi odlok o razčlenitvi tržaškega carinskega ravnateljstva 2 odtokom predsednika republike štev. 424, ki je bil objavljen v u-fadnem listu že 17.8. preteklega leta, je bila določena upravna in teritorialna preureditev nekaterih carinskih ravnateljstev. Za tržaško Pokrajino je odlok predvideval ustanovitev samostojnih carin pri Fernetičih in na Opčinah (železniška postaja). Ta ukrep je izredne trgovske važnosti in bo naravno o- toogočil hitrejšo opravljanje carinskih formalnosti. Do sedaj je namreč obstojalo v Pokrajini le tržaško carinsko ravnateljstvo, saj je miljska carina imela- le malo vpliva na ustrezne trgovske posle. Zaradi tega je moralo Vse blago namenjeno izvozu ali Uvozu, ki naj bi se carinilo v Trstu, prispeti do starega pristanišča, kjer obstojajo vsi pristojni uradi. Le na podlagi posebnih pooblasti! glavnega ravnatelja so smeli operaterji opravljati carinske formalnosti ua meji. Ta pooblastila so pa bila zelo omejena in so se nanašala na masovno in torej manjvredno blago. Pri uvozu je bila ureje-Qa na Proseku veterinarska služba, kljub temu pa je morala biti ysa ostala dokumentacija predložena v Trstu. Tak postopek je naravno zaviral Promet posebno s tovornjaki, ki so morali napraviti veliki ovinek okoli mesta ter tik ob industrijskem Pristanišču zaviti proti središču Ujesta. Ta obvoz je pa lahko pome-ul izgubo enega dneva, saj je carina lelala le do 17. ure in v izjemnih Primerih malo čez omenjeni umik. Tega problema niso obučutili goriš-ki izvozniki, saj obstaja generalno ravnateljstvo prav na meji Omenjeni odlok predvideva torej, da bodo od prvega januarja da- lje poslovala sledeča ravnateljstva: ravnateljstvo v Trstu, ki bo zadolženo za novo in staro pristanišče, za železniško postajo ter za pristanišči v Sesljanu in v Štivanu. Tu se bodo sedaj lahko opravljale vse formalnosti za štivansko papirnico (uvoz hlodovine in celuloze ter izvoz končnih izdelkov); ravnateljstvo v Miljah pod katerega spadajo miljsko pristanišče ter obmejna prehoda pri Škofija-h in Lazaretu. Trenutno se čez ta prehod odvija le malo trgovskega prometa, saj gre čez Škofije v glavnem blago namenjeno v Istro ali v koprsko pristanišče. Bistvene važnosti je pa novo ravnateljstvo na Fernetičih, pod katerega spada tudi Pesek. Vsem je znano, da prav čez dva prehoda gre danes glavni tovorni promet. Ta upravni akt je bil tudi predpogoj za obstoj in razvoj tovornega postajališča na Fernetičih, o katerem se že dalj časa govori. Deželna uprava je dala na razpolago tudi del potrebnih sredstev in zaradi tega bi bilo umestno, da se čim prej pristopi k izgradnji te'"' nujno potrebnega objekta. V pristojnost četrtega carinskega ravnateljstva na Opčinah spadata železniški progi za Sežano in Dutovlje ter železniška postaja na Proseku. Ne smemo pozabiti, da je ta železniški prehod eden od največjih v Italiji, saj znaša promet v konicah tudi nad 900 vagonov dnevno v obe smeri. Trenutno ravnateljstva ne poslujejo še popolnoma zaradi pomanjkanja primernih prostorov ter pristojnih uradnikov, a vendar je u-pati, da bodo te pomanjkljivosti odpravljene v najkrajšem času. O. K. občinski odbor sprejel 29. decembra 1972, na vpogled na občinski oglasni deski od danes naprej za osem dni zaporedoma. Morebitne prizive proti temu seznamu je treba nasloviti na občinski svet v roku tridesetih dni od objave seznama. VELIKO NEJASNOSTI PRI UVAJANJU “ “aspaeh V trgovinah Jestvin so za sedaj cene nespremenjene * Znatno povečanje cen v nekaterih hotelih - Precejšen porast pri cenah avtomobilov: povečane cene tudi za nadomestne dele ■ Jutri spet na razpolago registri IVA O novem davku na dodatno vred- , vrste 200.000 lir, za večje avtomobile ! tega hotela so cene ostale nespre- nost IVA teče pogovor v vsaki trgo- pa precej več. To je zaradi tega vini. Marsikateri trgovec se je že ker je prejšnji 4-odstotni davek v torek zvečer doma, po prvem de- IGE zamenjal 12-odstotni IVA za lovnem dnevu, spoprijel s pisanjem \ manjše in srednje avtomobile, za v nove registre. Marsikdo še čaka, večje od 2000 kubikov pa 18-odst. kajti trgovci in obrtniki imajo po zakonu petnajst dni časa za vpis dohodkov in izdatkov v posebne registre. Včeraj popoldne so imeli na Zvezi trgovcev sestanek, na katerem so trgovce obvestili o pisanju v registre, obrtniki pa so tak sestanek imeli prejšnji teden v dvorani pokrajinskega sveta. Vsekakor vlada na tem področju precejšnja zmeda, ker nihče od uradnih oseb, ki bodo imele opravek z nadzorstvom nad izvajanjem tega zakona, nima iz Rima uradnih in jasnih navodil. davek. Kdor dobi avtomobil po L januarju, čeprav ga je naročil pred mesecem ali več dni, t.j. lani. mora odšteti za avto več denarja, kajti velja kupna cena avtu tisti dan ko si ga dejansko dobil. Pri Fiatovem zastopniku Comolli-ju so zvišali cene tudi nadomest- menjene, na račune pa beležijo 12-odst. povišek davka IVA. Zxišanje cen je torej v praksi dvanajstodstot-no, nam je povedal vratar. V motelu Nanut na Tržaški cesti niso še zvišali cen. Za enoposteljno udobno sobo s kopalnico je treba še vedno odšteti 2.500 lir, za dvoposteljno, prav tako s kopalnico, pa 3.850 lir. Povprašali smo po cenah tudi v hotelu Evropa, kjer imajo sobe brez lastnih kopalnic. Tu so ceno zvišali za 100 lir. Za enoposteljno nim delom za avtomobile, in sicer ; ^ ** dV°P°’ za 12 odst. V nekaterih primerih safssstvr Sffr \ *»£?*?* **** j? radi novega davka višja od prejšnje. steljno pa 2.400 lir. Tudi cena mleku je ostala Vodstvi PSI in KPI se bosta pogovoriti o programu sodelovanja 10. januarja , , . . Zvišale so se cene za prenoče- Pogledali smo v nekaterih trgovi- | vanje v hotelih. Hotelirji so že ko-nab jestvin, kako je s cenami. To nec ianskega leta obvestili pokrajin-so zasedaj ostale v glavnem ne- ] sko turistično ustanovo o podražitvi spremenjene, ker trgovci imajo še ' hotelskih storitev v letu 1973, to stare zaloge, ki niso bile obtežene i bodjsi zaradi davka IVA, ki je ne-z novim davkom. Cene prehrambe- koliko vjšji od. prejšnjega IGE, kot V zvezi z izidom upravnih volitev 26. in 27. novembra lani v občini Ronke so se sestali pokrajinski vodstvi PSI in KPI ter tajnika sekcij obeh strank v R.onkah. Okrepitev obeh strank na volitvah je potrdila dosedanjo politiko v tem okrožju. Usmeritev volivcev narekuje reševanje obstoječih vprašanj na podlagi sodelovanja levičarskih sil. Volilni izidi v Ronkah odpirajo pozitivne rešitve levičarskih sil za vsa še nerešena vprašanja ronskega okrožja. Iz teh razlogov so pooblastili sek-cijski tajništvi obeh strank, naj z dogovarjanjem in sodelovanjem nakažejo rešitve odprtih vprašanj. Prvi sestanek bo v sredo, 10. januarja v Ronkah. nim izdelkom se niso niti zvišale niti znižale vzporedno z novimi tudi zaradi višanja cen. V hotelu Transalpina so nam povedali, da odstotki davka IVA; Telefonično j veljajo od letošnjega 1. januarja smo se pogovarjali z vodjo oddel- j nove cene. bodisi zaradi davka IVA ka jestvin v veleblagovnici Standa. j kot zaradi povečanih plač osebju Ta nam je dejal, da teče vse po | (te veliajo že od lanskega julija). Za starem. Ni prišlo do zvišanja, ne j enoposteljno sobo s kopalnico je do znižanja, niti pri mesu, kjer bi I treba v tem hotelu odšteti 2.350 moralo priti do določenega znižanja, j lir (prej 2.000 lir), za dvoposteljno niti pri olju (kjer se bo cena litru : sobo s kopalnico pa 4.500 lir (prej Stališče sindikata SNLOP-CGIL glede umetnih ledvic na tisoč, sedaj pa je eden na sto. V Milanu skušajo ta davek zvaliti na proizvajalce-kmete. pri tvrdki SILP pa so nam včeraj povedali, da za sedaj ni sprememb ne v nabavni ne v prodajni ceni. Za zaključek še pozitivno vest za tiste, ki si niso nabavili registrov. V teh dneh ni bilo v knjigarnah in papirnicah, kot smo že pisali, registrov IVA.. V Katoliški knjigarni so nam včeraj popoldne povedali, da jih bodo gotovo imeli jutri. ..................................i.....,ii.miiiliil"ii" Okoli centra za hemodializo, ki služi za čiščenje krvi ledvičnih bolnikov, prihaja v Gorici do vse večjega javnega zanimanja, ki je na naših straneh vedno dobilo primeren poudarek. Včeraj smo prejeli pismo sindi- PO ŠTEVILNIH SESTANKIH olivnega olja verjetno znižala za 10 ali celo za 20 lir) Culi pa smo vesti, da so nekateri mesarji v središču mesta za kakih 50 ali 100 lir znižali ceno določenim vrstam V trgovinah s tekstilom, čevlji in drugimi takšnimi izdelki vlada določen mir. Kupcev sicer tu ni veliko, ker so ljudje svoje nakupe opravili pred prazniki; treba pa je omeniti, da je posebno na področju oblačil prišlo do občutnih podražitev že lani, bodisi v zvezi z uvedbo novih delovnih pogodb kot v predvidevanju novega davka. Poskočile so cene avtomobilov. Tu so skoki cen kar precejšnji. Za avto s 1000 kub. cm. je treba odšteti kar sto tisoč lir več kot pred 31. decembrom, za avto srednje 3.800 lir). Za enoposteljno sobo se je cena torej zvišala za 17,50 odst., za dvoposteljno pa za 18 odst. V restavraciji Transalpina so ohraniti stare cene. Sinoči v Gorici verjetno dosežen sporazum za pokrajino Do sedaj niso zvišali cen v hotelu Intemazionale-ACI na Tržaški cesti. Tu je treba za enoposteljno sobo s kopalnico odšteti 2.900 lir, za dvoposteljno prav tako s kopalnico pa 5.400 lir. Vratar nam ni znal povedati, v prihodnjih dneh. Tehnični zastopniki strank so se sestali v torek - Prihodnji teden seja pokrajinskega sveta Sinoči so se v Gorici sestali zastopniki levosredinskih strank, da bi ^ hd1 cene Zvišali uredili odprta vprašanja med krce bodo cene povišali ; ščanskjmi demokrati jn socialisti v pokrajinski upravi. Ko pišemo ne V Palače hotelu na Korzu pa so vemo za rezultat sestanka, ki se je dvignili cene tako za nočitve kot zavlekel pozno v noč, vendarle se v restavraciji. Za enoposteljno sobo , zdjf da go vodstva strank podpisala s kopalnico je treba sedaj odšteti 3.900 lir (prej 3.500, podražitev znaša torej 11,5 odst), za dvoposteljno pa 6.600 lir (prej 6.000. povečanje je torej 10-odst). V restavraciji BENEŠKI DNEVNIK PRED DNEVOM EMIGRANTA V SOBOTO V ČEDADU Shodi v Vidmu, Špetru in Čedadu odpirajo resna vprašanja Benečije Kapitalistični razvoj zmanjšuje število delovnih mestr sili ljudi v tujino in narodnostno ogroža celotno področje Srečanje emigrantov, ki bo v soboto, 6. januarja ob 15. uri v gledališki dvorani «Ristori» v Čedadu in ki ga prirejajo slovenska beneška društva, bo nudilo dovolj priložnosti, da se ugotovijo izredno slabe gospodarske razmere v Beneški Sloveniji, zaradi katerih se vasi praznijo. Predstavniki kulturnega društva «Ivan Trinko», Društva slovenskih emigrantov ter domači duhovniki, ki se zbirajo okoli lista «Dom», bodo seznanili emigrante, ki so se za praznike vrnili v svoje rojstne kraje, kako malo ali nič je bilo storjenega, da bi beneške doline premagale tradicionalno zaostalost in da bi z deželno pomočjo odprle nova delovna mesta. Dva pomembna dogodka sta prejšnje dni postavila v ospredje vprašanje gospodarskega razvoja naše dežele in še zlasti beneških dolin. V Vidmu je bil kongres organizacije emigrantov AI.EF, v Špetru Slovenov pa so se sestali predstavniki nadiških dolin. Organizacija ALEF je obsodila deželno politiko, ki prezira demokratično načrtovanje in dovoljuje kapitalistom, da s preusmerjanjem industrijske proizvodnje zmanjšujejo število delovnih mest in s tem še večajo množico emigrantov. Sprejeli so dokument, v katerem izražajo nezadovoljstvo z deželnim načrtom za gospodarski razvoj, ter poudarjajo, da se morajo emigranti boriti v deželi in skupno z vsem delavskim razredom Italije za demokratični razvoj, ki bo zagotavljal reforme in s tem zaposlitev doma. Na shodu v Špetru, ki ga je sklical odbor za preporod nadiških dolin, pa so odobrili resolucijo, ki so jo poslali vsem beneškim občinskim upravam, strankam, sindikatom in kulturnim organizacijam, naj zahtevajo sklicanje shoda na katerem naj razpravljajo o ukrepih za zaščito in razvoj gorskega področja in za narodnostno zaščito prebivalstva. Na sestanku v špetru so se tudi domenili, da bodo na sestankih po vaseh pojasnjevali zakon o gorskih področjih. Zborovanja v Vidmu, v Špetru jn v Čedadu, ki se prirejajo ob obratu leta, bodo torej postavila v žarišče nekatere izredno pekoče probleme gospodarskega in narodnostnega značaja, ki neposredno za-dpvajo naš živelj v Beneški Sloveniji Upamo, da bodo ob. tolikšni javni zavzetosti pomembnih dejav nikov tudi oblastvena telesa spo znala, kako nujno je, da pričnejo ukrepati, še preden se izpraznijo nekateri predeli, med njimi zlasti Beneška Slovenija, ki je vsa povojna leta pod najbolj hudim gospodarskim in narodnostnim pritiskom. Izšla je prva številka «MisIi» Dijaki slovenskega klasičnega liceja in gimnazije v Gorici nadaljujejo s svojo literarno tradicijo, ter so začeli tudi v letošnjem šolskem letu z izdajo svojega mesečnika «Miseh. Pred nekaj dnevi je namreč izšla prva številka, ki nosi št. 4. Letošnji uredniški odbor sestavljajo: Harjet Dornik, llecma Sirk, Nataša Sirk, Loredana Antoni in Marko Marinčič. Za ilustracije pa je poskrbela Marta Rener. Iz te prve številke smo izvedeli, da so imeli dijaki teh dveh šol dne 23. oktobra svoje prvo zborovanje, kjer so izbrali svoje predstavnike za posamezne razrede. Za 4. gimnazijo so določili Gorana Rustjo, za 5. gimnazijo Marka Pete jeni ja, za 1. licej Viljema Ger-goleta, za 11. Marjana Cijana in za III. Diega Mamina. Za predstavnika vseh dijakov pa so izbrali Fabija Čevdeka, ki je takoj prevzel vodstvo zborovanja. Kar se tiče dijaškega glasila «Mi-sel» so sklenili, da se list ne bo omejeval samo na literarne prispevke, ampak bo sprejemal in objavljal vsakovrstne članke pod pogojem, da ne bodo žaljivi. Sodelovanje s članki so razširili tudi na profesorje. Med prispevki naj omenimo «Raz-iskovanja», ki govorijo o Trubarjevem obisku na Goriškem, zlasti v Gorici in v Rubijah, Kratek opis zgodovine Gorice, članek o Korotanu v zvezi z odstranjevanjem dvojezičnih napisov, v katerem Marijan navaja izvleček iz govora ki ga je imel koroški predstavnik Kokot m protestnem zborovanju v Sovodnjah ter zaključuje s pozivom k sodelovanju tudi pri nas, da z združenimi močmi nastopimo proti podobnim krivicam. Omenimo naj nadalje članek AK z naslovom «Strahovi», ki obravnava pretiran strah nekaterih naših ljudi ko se bojijo tudi na zunaj prikazati, da so Slovenci. Omenimo naj nadalje članek o kavarniških «Doživetjih», Marijanov piens «0 psu». Med članki so razporejeni tudi številni pesniški prispevki, med katerimi prevladujejo občutene pesmi Marijana. List se zaključuje s stranjo «Za dobro vo-ljo», kjer je več smešnic. Splošen vtis, ki smo ga dobili pri pregledu te prve številke je, da se naši dijaki skušajo seznaniti z aktualnimi problemi naše družbe, da skušajo poiskati odgovor na številna vprašanja in probleme da se zavedajo poslanstva slovenskega intelektualca v obrambi pravic naše skupnosti v zamejstvu in da hočejo tudi sami pri tem sodelovati. L M. sporazum, ki ga morajo sedaj seveda odobriti širša vodstva strank, posebno socialistično, ki je pred več kot mesecem dni krizo tudi povzročilo. V torek zvečer so se namreč sestali tehnični zastopniki strank in načelniki skupin v pokrajinskem svetu (vedno na ravni levosredinskih strank). Prisoten je bil tudi predsednik pokrajine dr. Chientaroli. Baje so v torek zvečer na tehnični ravni dosegli sporazum. Zdravljenje v umobolnici se bo nadaljevalo po sistemu odprte bolnišnice, ustanovili bodo zunanje centre in to čimprej (ni še jasno če bodo zunanji centri delovali samostojno ali bodo podrejeni vodstvu umobolnice), na mesto prof. Rasaolie, ki je odstopil, pa bodo to 'Ji novega člana izpitne komisfje -a imenovanje novega ravnatelja (to naj bi bil prof. Sacer-doti, ravnatelj umobolnice v Benetkah, ki so ga predlagali socialisti) in čim'''-ej izvedli tudi omenjeni natečaj. Ustanovili bodo komisijo pokrajinskega sveta, ki bo nadzorovala vse delo v umobolnici, prav tako tehnično komisijo, ki bo delovala pod nadzorstvom deželne uprave in mednarodne zdravstvene organizacije. Seja pokrajinskega sveta, na kateri bodo razpravljali o vseh teh vprašanjih. bo konec prihodnjega tedna. Če bodo podpisali sporazum, bo podpredsednik pokrajine Waltritsch pre-kilcal svojo ostavko- je prečkala cesto. Gre za Elisabe-to Kovic iz Podgore, ki so jo takoj z rešilnim avtom prepeljali v splošno bolnišnico, kjer os ji zdravniki ugotovili odrgnine in udarce po vsem telesu zaradi katerih se bo morala zdraviti 8 dni. Druga nesreča se je pripetila na cesti, ki iz Vileš pelje na avto cesto, kjer je avtomobil trčil v tovornjak. V avtomobilu sta se vozila 23-letni Savio Degano iz Vidma in njegov prijatelj Arrigo Za-bai iz Bertiola pri Vidmu. Iz goriške bolnišnice Na glavni cesti v Podgpri je avtomobilist podrl 11 letno deklico, ki BULDOŽER SE JE PREVRNIL Zaradi nesreč tri ure zaprta cesta pri Foglianu V dveh nesrečah je bilo poškodovanih več avtomobilov - Potniki so bili le lažje ranjeni Cele tri ure je bil sinoči najprej blokiran potem pa zelo otežkočen avtomobilski promet na državni cesti pri Zagraju. Na ovinku med Zagrajena in Foglianom se je okrog 17. ure prevrnil tovornjak, na katerem je bil buldožer za kopanje obcestnih kanalov. Tovornjak, ld je vozil v snteri od Fogliana proti Zagraju, je šofiral 51-letni Umberto Brumatti iz Fare. Vozil je kamion fiat 642 z registracijo TS 44521 last gradbenega podjetja CESIA iz Trsta. Na prikolici je bil pritrjen buldožer za kopanje obcestnih kanalov. Na ovinku je izgubil ravnotežje, ker so se baje verige, s katerimi je bil privezan buldožer, pretrgale. Prikolica se je zaradi tega prevrnila na cesto, poškodovala tri avtomobile, ki so medtem vozili v nasprotni smeri, to je iz Zagraja proti Foglianu. Buldožer je delno poškodoval avto fiat 125 z registracijo GO 51815, ki ga je šofiral 43-letni trgovec Vitto-rio Carli iz Fogliana. Prav tako so se pri tem poškodovala avtomobila renault 4 z registracijo UD 228220, ki ga je upravljal trgovski potnik 52-letni Ferruecio Dorigo iz Vidma in fiat 1100 z registracijo GO 58853, ki ga je vozil 26-letni Alfio Parmisan, ______________________ _ elektrikar iz Šempetra ob Soči. Vsi spomin na umrlega prijatelja «Kap- trije avtomobili so poškodovani, pot- 7 • n. -7 t o „ i_________no Ima io lo la^ip nnškndhp. lje» članek I. S. o kvarnih posle- < niki pa imajo le lažje poškodbe. dicah uporabe mamil za mladino Na mesto nesrečo so takoj prihiteli ter zanimiv prispevek Homa Sa-! karabinjerji iz Gradišča, iz Gorice pa so prihiteli gasilci, ki so s svojim žerjavom odstranili poškodovane avtomobile malo pred 20. uro. Promet je bil precej časa popolnoma onemogočen, zato so morali avtomobilisti napraviti širok krog čez Kras, pozneje pa se je odvijal enosmerno. Težave v prometu so bile tem večje, ker je do nesreče prišlo ob uri, ko se številni ljudje vračajo iz tržiških tovarn domov. V Foglianu je sinoči, okrog 19. ure prišlo do trčenja štirih avtomobilov. 22-letni Sergio Calligaris iz Romansa je s svojim fiatom 850 GO 29247 trčil v spredaj vozeči avto. Z njim se je vozil 24-letni Eligio Cumin prav tako iz Romansa. Oba sta ranjena in sta v go-riški bolnišnici. Calligaris bo ozdravel v 10 dneh, Cumin pa v 8. V Štandrežu pogreb Antona Rusjana V Štandrežu so včeraj zjutraj pokopali Antona Rusjana, zidarskega mojstra, po rodu iz Renč, ki je že dolga leta živel v štandrežu na Pilošču. Pokojni Rusjan je bil zelo znan med našimi rojaki zaradi svojega delovanja, več let je bil na delu tudi v tujini. Pogreba se je udeležilo veliko ljudi. Prizadeti hčerki Dragici, ki je poročena z domačim gostilničarjem Turrijem in ostalim sorodnikom naše iskreno sožalje. V Pevmi so pokopali Jožkota Uršiča kata zdravstvenih delavcev, včlanjenih v delavsko zbornico (SNLOP — CGIL), ki deluje v sanatoriju. Tajnik sindikata Giorgio Nardini, ki je podpisal stališče sindikata, paudarja zahtevo po odprtju centra za hemodializo s svojim družinskim primerom. Njegov oče, ki je ledvični bolnik, se je moral zateči v Verono, ker v Gorici takšnega aparata nimamo in sta mu to omogočila deželni odbornik Devetag in prof. Pierluigi Sussi. Samo na takšen način se je izognil gotovi smrti. Predstavnik sindikata se sprašuje, zakaj ne izvajajo deželnega zakona in v Gorici ne odprejo središča za hemodializo. Zakaj hočejo o tem vprašanju še razpravljati, se sprašuje podpisnik pisma, če ga je soglasno odobril deželni svet, v katerem so zastopane vse politične sile. Ob koncu zavrača trditvi, da nimamo kvalificiranega osebja in da središče preveč stane. V pogovoru z Nardini jem smo izvedeli, da je v pokrajini Gorica okoli 30 ledvičnih bolnikov, ki se zdravijo v različnih bolnišnicah in se tudi trudijo, da bi dobili ledvice sorodnikov in jih po možnosti presadili, zakaj samo presaditev more trajno odpraviti življenjske nevarnosti. prihodnji tedlen bo v splošni bolnišnici okrogla miza o ustanovitvi središča za hemodializo v Gorici, za katerega je dežela že določila 50 milijonov Mr. Ne glede na sklepe tega srečanja pa smo mnenja, da odpiranje središča v Gorici in v ostalih pokrajinskih središčih naše dežele in tudi manjših mestih ne more zadostiti vsem potrebam, ki nujno terjajo visoko specializacijo, prostore, aparate itd. Zato bi kazalo poleg nakupa aparatov za potrebe bolnišnic zagotoviti sredstva za ustanovitev dobro organiziranega središča v Vidmu ter poskrbeti za hitre prevoze bolnikov do tja. Upoštevati je nadalje treba, da tehnika hitro napreduje in da že izdelujejo aparate, ki omogočajo hemodializo na domu, vrh tega pa kirurgi težijo k ustanavljanju posebnih «bank», kjeT bi hranili ledvice in jih z računalniki izbirali za posamezne paciente. Strokovnjaki bodo nujno morali upoštevati ta razvoj, ko se bodo odločili, kako učinkovito poseči v boj proti ledvičnim boleznim. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU — SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice GOSTOVANJE SNG iz Maribora ROGER VITRAC VIKTOR AU otroci NA OBLASTI V četrtek, 11. t m. ob 20.30 v gledališču «G. Verdi* v GORICI za abonma red A, B jn C. Razna obvestila Posojilnica v Sovodnjah obvešča, da bo njen urad odprt jutri, 5. januarja, od 9. do 12. ure namesto v soboto, ker bo « praznik. — 1 ram1 J. Korono—i MfriTkfliirB h ‘-^'Vr5 Pri nesreči so bili poškodovani še drugi avtomobili. Pred Calliga-risovim avtomobilom je vozil fiat 128, ki ga je upravljal 42-letni Vi-nicio Gratton iz Romansa, pred njim še en fiat 128, ki ga je vozil 24-letni Sergio Tomimasih iz Gradišča. Pred vsemi pa je \»zil volks-w*gen, v katerem je bil 45-letni Licio Braizotti iz Manzana. Nesreča se je pripetila pred avstrijskim vojaškim pokopališčem v Foglianu prav v času, ko je bil kilometer daleč, promet ustavljen zaradi zgoraj omenjene nesreče pri Zagraju. Jožkota Uršiča ni več med nami! Huda bolezen mu je uničila življenje, življenje, ki ga Jožko ni še okusil, saj je svoja najboljša leta preživel po raznih bolnišnicah, kjer so mu zdravniki skušali na vse načine rešiti bolne ledvice. Komaj 24 let star, rodil se je namreč 22. decembra 1948, je mladi fant z vsemi svojimi močmi premagoval bolezen, kar mu je pomagalo, da se je prijateljem in sorodnikom pokazal vedno nasmejan. Jožko pa je vedel, da je njegova življenjska pot začrtana in da ne bo nikoli več, kot večina njegovih sovrstnikov, razposajen in poln življenjske sile. Kljub temu ni nikoli obupal in se je skušal angažirati, kolikor mu je zdravje dopuščalo. Že več let je sodeloval kot član raznih ansamblov, ki so nastopali na raznih plesiščih. Zadnje čase pa se je njegovo zdravstveno stanje tako poslabšalo, da je moral zapustiti svoje prijatelje in oditi v bolnišnico. Nekaj časa je ostal v Vidmu, nato so ga prepeljali v rimsko zasebno kliniko, kjer so zdravniki izrazili veliko upanje za njegovo zdravje. Kot mrzla prha pa je prišla vest iz glavnega mesta, da je v soboto, 30. decembra, Jožko Uršič umrl. Jožko je živel z družino v Pevmi, kjer je tudi dokončal osnovno šoto. Po tej je obiskoval slovensko srednjo šoto v Gorici, kot gojenec v slovenskem Dijaškem domu. Vsi, ki so mu bili prijatelji so ga poznali kot resnega fanta. Zadnje čase je bil zaposlen v trgovini na Korzu, kjer je prodajal radijske in televizijske aparate. Pogreba, ki je bil včeraj popoldne v Pevmi, se je udeležilo veliko ljudi. Hudo prizadeti družini naše iskreno sožalje. R. P. Na sedežu prosvetnega društva «Bri ški grič* v števerjanu bo danes 4. januarja ob 19.30 predavanje Krneč ke zveze o specifičnih problemih bri škjh vin. Predaval bo direktor kleti v Dobrovem inž. Zvonimir Simčič. Kino Gorica VERDI 17.15—22.00 «Lo scopone scien-tificov, A. Sordi in B. Devis. Barvni film. CORSO 17.15—22.00 «La prima notte di quiete», A. Delon jn S. Petrova. Barvni film. CENTRALE 16.00 - 20.00 «Via col v en tov, C. Gable, V. Leigh, L. Ho-vart jn O. De HaviUand. Barvni ni film. MODERNISSIMO 16.45-21.30 c...e continuavano a chiamarlo il gatto con gli stivalb. Barvna risanka. IITTORIA 17.15-22.00 «Un apprez-zato profesionista di sicuro avve-nire». L. Capolicchio in R. Cu-ciolla. Barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan. / rsič AZZURRO 17.30-22.00 . Prvi, Gyorgyja Szomjsa «Naszutak» (Viaggi di nozze) prikazuje intervjuje z madžarskimi deklet:, ki imajo odnose ali ki se nameravajo poročiti z Italijani. Drugi, Pola Schiffer ja «F ekete venat* (Treno nero) pa intervjuja madžarske delavce, ki se vračajo na dom v dolgoumi vožnji z vlakom. Obe deli sta zanimiva dokumenta o madžarski družbi morda ne presegata nivoja sociološkega študija, a že to je v konkretnih | revolucionarji Fidela Castra napa-okoliščinah dovolj. 1 dli vojašnico «Moncada» v Santia- S. G. * gu in s tem začeli svojo revolu- .............................imiiiimiiiiiiiiiiiHiiijM...immilimiiiillliiiilinin Dr. Vladimir Turusov je znan medicinski strokovnjak. Sicer de-, luje kot eksperimentalni patolog na onkološkem zavodu «Blokin» v Moskvi, že pet let pa je v Lyo-nu, kjer v okviru agencije svetovne zdravstvene organizacije (SZO) vedi raziskovanja na področju rakastih obolenj. Preverja tezo, da DDT lahko povzroči raka. Ko so slovitega ruskega strokovnjaka vprašali, ali je DDT zares zdravju škodljiv in če obstaja dejanska zveza med uporabo DDT in rakom, je dr. Turusov odgovoril, da so obsežna raziskovanja na miših neizpodbitno dokazala, da DDT povzroča rakasto obolenje na jetrih. Za enkrat pa je bilo to ugotovljeno le na miših, to se pravi, da to še ne pomeni, da velja-isto tudi za druga živa bit-: ja... Dotze, ki so jih uporabljali v poizkusih, ki jih vodi dr. Turusov, so znatno večje od tistih, s katerimi se človek srečuje v svojem običajnem okolju, razen morda v posebnih primerih, kot je n.pr. v tovarnah, kjer se izdeluje DDT, kjer je delavec v neposrednem in stalnem stiku s tem sredstvom za uničevanje mrčesa. Majhne doze DDT ne povzročajo raka na miših. Dr. Turusov nadalje meni, da DDT ne škoduje človekovemu zdravju, če gre za majhne doze. V tem primeru tu di ne moremo še govoriti o nevarnosti raka. Rak na jetrih, ki ga povzroča DDT pri miših, pa je v splošnem bolj redek primer. Ko smo tako prišli do zaključka, da navzočnost DDT v človekovem okolju in seveda v majhnih razmerjih ni nevarna, se postavlja vprašanje, zakaj SZO financira to proučevanje. Na to vprašanje dr. Vladimir Turosov pravi, da DDT koristi človeku, da smo se s pomočjo tega sredstva rešili mnogega mrčesa, da smo se rešili tudi nekaterih nevšečnih bolezni, kot na primer malarije. Nadalje dr. Turosov meni, da se DDT še vedno uporablja v velikih količinah, skratka je dr. Turusov pohvalil DDT. In vendar je prav tu postavil tudi svojo negativno oceno. Pogosto se to sredstvo, ki v večjih količinah vendarle povzroča hudo bolezen na poskusnih živalih, uporablja po nepotrebnem in nekritično, uporablja se v količinah, ki so za potrebe nesorazmerne in od tod nevarnost sredstva, ki bi sicer lahko človeštvu samo koristilo. Zaradi tega danes že ni več koščka zemeljske površine, kjer bi ne bilo DDT. DDT so odkrili v snegu na vrhovih Himalaje, v ledu na Južnem in Severnem tečaju, DDT so odkrili že ribah, pa naj so jih lovili tudi na Tihem oceanu. DDT pa se nabira v človeškem organizmu in bolj prehajamo v «dobo DDT», bolj se količine tega sredstva sesedajo in kopičijo v človekovem organizmu. Že dojenček -začenja dobivati prve doze DDT od svoje matere že v sami posteljici, v sami placenti, nato dobiva nove količine DDT iz materinega mleka, pozneje, ko začenja uživati drugo hrano dobiva DDT iz najrazličnejših virov, iz živalske in rastlinske hrane, tako da se v njegovem organizmu količine DDT neprestano večajo, tako da je človek skupno s svojim ambien-tom z DDT že zastrupljen. Od tod, po mnenju dr. Turusova, u-pravičenost vprašanja ,ali je DDT škodljiv, kajti začnemo se z njim srečavati že ob rojstvu in še celo pred njim in ne bomo se od njega ločili nikoli, vse do smrti. Razen tega so se pojavila tudi poročila o kancerogenosti DDT, o čemer se je že veliko govorilo in kar so potrdili tudi konkretni poskusi. Od tod se logično vsiljuje vprašanje, ali bi SZO, pri kateri dr. Turusov vodi ekipo znanstvenikov, ki proučuje ta problem, prepovedala uporabo DDT. Dr. Turosov sicer ni pooblaščen dajati odgovore na takšna vprašanja, vendar meni, da svetovna zdravstvena organizacija tega ne bo storila, ker da je korist od DDT veliko večja kot je nevarnost, ki jo uporaba tega sredstva predstavlja. To se še posebno nanaša na dežele v razvoju. Ko že govorimo o raku, pa čeprav le posredno v zvezi z enim izmed morebitnih povzročiteljev iiiiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiifiii IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Preveč se zaganjate in to bi vam znalo škodovati. Ne podcenjujte tekmecev v ljubezni. BIK (od 21.4. do 20.5.) Posvetite vso skrb delu, da ne občepite sredi poti. Prijetno presenečenje v družini. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Kar lepo se vam vse obeta in vendar ne boste zadovoljni. Neki problem boste rešili drugače kot ste računali. RAK (od 22.6. do 22.7.) Vsi vaši načrti so dobri, toda ne boste jih izpeljali, ker se nekdo temu upira. Ljubosumni boste. LEV (od 23.7. do 22.8.) Kljub temu, da boste pesimistično razpoloženi, se bo vse prav izteklo. Bolj odločni bodite z osebo, ki se vam prilizuje. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Delo si organizirajte tako, da bo ostalo nekaj časa tudi za zabavo. V družini razčiščevanje problemov. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Če vam bo uspelo zamisel uveljaviti, boste na konju. Neprijetna zadeva v družini. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Nekoliko površni boste in to vam bo škodovalo. Vest, pismo ali obisk. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Po-voljne razmere za utrditev gmotnega položaja. Prijetno presenečenje s strani ljubljene osebe. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Čeprav se predstojniki upirajo, vztrajajte pri svojem načrtu. Pazite na svoje zdravje. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Perspektive so dobre, celo odlične. Zavihajte rokave in krepko na delo. Uspeh ne bo izostal. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Poverili vam bodo nalogo, ki vam bo prijala. Dobili boste nepričakovan obisk. Giovanni Doglia je razstavil v «La Boheme V galeriji «La Boheme» se zaključuje razstava del tržaškega slikarja Giovannija Doglie, na kateri je prav v dneh na prehodu iz enega leta v drugo dal na ogled občinstvu nič manj kot osemindvajset olj, v katerih na zares svojevrsten način prikazuje pokrajine. Odkar se je bil Giovanni Doglia pred leti prvič pojavil pred občinstvom s svojo razstavo v galeriji Barisi na Akvedotu, o-hranja ta slikar samouk svoj način pesniško - pravljičnega prikazovanja prirode. Giovanni Doglia prikazuje pokrajine in morja, ki so že na meji fantastičnosti, kot bi šlo za kraje na kakem v vesolju izgubljenjem planetu ah za planet kakega tujega osončja. In vendar so še vedno podobne pokrajinam na naši zemlji, ker njegov planet vendarle obdajata voda in zrak in je na njem pognalo in se razraslo bujno rastlinstvo-. Čeprav je tu vrsta olj, ki bi jih mogli smatrati tudi kot stilizirane kraške razglede, so vendarle ta olja, te pokrajine bolj plod njegove domišljije, ker su- hi nizki zidovi okroglih ograd tako rekoč prirodno rastejo iz njih, kot prav «prirodno» raste okoli njih jesensko obarvano drevje neke neznane botanične vrste rastlin. Med vsemi razstavljenimi deli so prav gotovo odlično izpeljana olja. med katerimi so tudi tri olja, ki so po našem najlepša v svoji skromnejši barvnosti. Kakor se slikarju iz bujne domišljije razraščajo oblike pokrajin, se mu prav tako iz te bujne domišljije porajajo tudi pestre barve, ki ponekod dosežejo učinek ognjemeta in preidejo do svojega vrhunca v slikah cvetja in tistih nekakšnih zatonov z odsevi nevidnega sonca, na katerih se o-blaki grmadijo kot nekakšne težke ognjene gmote. Barva in globoke perspektive rek in dolin, to so značilnost nenavadnega krajinarstva Giovannija Doglie. Zato preseneča vrsta morij, kjer je vse uglašeno na odtenke modre barve in so njih obzorja čudno zakrivljena, kakor bi to bili razgledi z zelo majhnega planeta. M. B. te hude bolezni, bomo povzeli še članek, ki govori o tej bolezni iz hamburške revije «Stern». Hamburška revija piše naslednje: Zaradi posebne tehnike snemanja je dvema znanstvenikoma z zavoda za raziskovanje virusov «Max Planck* v Tibingenu nedavno uspelo zelo podrobno posneti virus raka. Virus s premerom ene desettisočinke milimetra sta najprej zamrznila, nato sta napravila njegov odtis in ta odtis postavila pod elektronski mikroskop. Vrhu tega sta Tibingen-ski raziskovalec dr. Frank in njegov sodelavec dr. Nermut, »pogledala* celo v njegovo notranjost, v strukturo virusa. Zamrzle bloke, ki so vsebovali na milijone virusov raka, sta razbila in s tem razcepila tudi posamezne viruse. Prvič v zgodovini raziskovanja raka je bila na ta način fotografirana tudi sama struktura virusa. Do tedaj brezuspešno raziskovanje in iskanje povzročiteljev raka je doživelo prelomnico pred dvema letoma, ko so povzročitelja raka odkrili v neki kokošji farmi. Pred svetovno znanstveno javnost je tedaj stopil mlad ameriški znanstvenik iz Wisconsina Hovvard Temin s koncepcijo, ki se je na prvi pogled zdela avanturistična. Ameriški znastvenik je praktično rekel naslednje: »Povzročitelji raka so virusi, ki se v svojem delovanju poslužujejo z nam doslej še neznanim trikom*. Kakšen je ta krik, je Temin pokazal na svojem poskusu s kokošjim virusom levkemije. Virus raka po Teminovi danes že splošno sprejeti teoriji ne uničuje napadene celice, pač pa vnaša povzročitelja nereda v njeno dedno maso. Zato se motnje ne kažejo. takoj, pač pa ostanejo latentne tedne, mesece, leta, celo desetletja, praktično vse do tedaj, dokler iz kdo ve kakšnih razlogov odporna moč celice ne oslabi, ne odpove. Doslej so že večkrat namenoma povzročili rakasto obolenje pri živalih s tem, da so jim vbrizgali viruse. Na človeku, logično, teh poskusov ne moremo delati. Toda že danes je gotovo, da so virusi povzročitelji vrste rakastih obolenj na človeku. Ti virusi prav gotovo imajo važno vlogo na primer pri levkemiji, pri raku sečnega mehurja, pri kostnem raku, pri raku vezivnega tkiva itd. Eden izmed virusov, za katerega danes že ni več nobenega dvoma, da povzroča rakasto o-bolenje, je virus raka na dojki. Odkrili so ga v materinem mleku že davno prej, preden so se pojavili simptomi bolezni. Pozneje so njegovo dedno maso odkrili v o-bolenem tkivu dojke. V obsežni študiji je grupa ameriških znanstvenikov z dr. Solom Spiegelmannom na čelu analizirala materino mleko več sto žensk. Izkazalo se je, da je bil virus raka dojke navzoč v mleku 60 odstotkov žensk, od katerih je nekdo v družini bolehal za rakom dojke, pa čeprav pri teh ženskah ni bilo še nikakršnih znakov bolezni. Pri raziskovanju mleka žensk, pri katerih pa ni bilo v družini nobenega primera raka, so znake te bolezni odkrili le v petih odstotkih primerov. Doslej še ni pojasnjeno, ali o-trok podeduje viruse raka po materi. Neki poskusi, ki so jih izvršili na živalih, so pokazali, da obstajata dva načina prenašanja virusa: pri miših je bilo zagotovo ugotovljeno, da se virus raka na dojki z materinim mlekom prenaša na mladiče, nadalje se pri miših more zgoditi celo to, da se takšen virus najde že v materinem jajčecu ali v semenu. Čeprav so ta odkritja dokaj neprijetna, so za znanstvenike pomembna, ker usmerjajo v novo možnost obrambe. Če se nekoč dokončno zve in dokaže, da je virus povzročitelj raka na dojki, je možna tudi borba proti takšnemu virusu in sicer s — cepivom. In v nekaterih laboratorijih že pripravljajo takšno cepivo, pa čeprav bo treba na rezultate še dolgo čakati. Sloviti znanstvenik Albert Sabin, kateremu se moremo zahvaliti tudi za cepivo proti otroški paralizi, tudi deluje na tem področju. Nedavno je izjavil naslednje: «Prišli smo do razburljivega rezultata, ki je prelep, da bi bil resničen*. Mnogi so to izjavo tolmačili kot vest, da je že napravljeno cepivo, toda eden od njegovih sodelavcev, dr. Taro, je ko j opozoril, da so ti upi preuranjeni. Dva nova romana o lepi Marianne Gre za drugo in tretjo knjigo iz zbirke lahkega čtiva znane avtorico Poleg koprske založbe Lipa tudi Pomurska založba v Murski Soboti izdaja svojo serijo zabavnih romanov. Gre za romane francoske pisateljice Juliette Benzo-ni ,posvečene lepi Marianne. Ti zabavno zgodovinski romani so namenjeni predvsem zabavi in privajanju na branje tistih, ki teže vzamejo knjige v roke. Niso torej nikakršne umetniško dognana dela in tega od njih tudi ne pričakujemo. Neglede na to, da so ti romani skrbno opremljeni in lepo prevedeni, jim niti založbe, niti kritiki ne odrekajo posebnega mesta med zabavnimi teksti. Zato knjige vsekakor zaslužijo, da jih vsaj zabeležimo med novostmi našega knjižnega trga. Prvi roman Juliette Benzoni je izšel že pred letom ali še več. Zdaj pa smo v kratkem razdobju dobili dva nadaljnja romana te serije. Drugi roman nosi naslov Marianne in neznanec v Toskani. Pripoveduje nam o lepi Marianne, in njenem možu, ki se nenadoma pojavi v Parizu, čeprav je bila žena prepričana, da ga je ubila v poročni noči. Marianne pa je noseča s samim Napoleonom in da bi svojemu otroku zagotovila dobro prihodnost, pristane na poroko z neznanim princem iz Toskane. Medtem pa je prišlo v Parizu do pomembnih sprememb in Marianne se nemudoma vrne v Pariz, v vrtinec razburljivih dogodkov. Pri tem pa spozna nove sovražnike in nove prijatelje, med katerim je Američan Jason Beautfort, pomorščak in pustolovec, ki Marianne že od prvega snidenja iskreno ljubi. To pa je že vsebina tretje knjige, ki nosi naslov Marianne, Ja-šon s štirih morij. V obeh novih romanih pisateljica spretno prepleta zgodovinske dogodke Napoleonovega Pariza z domišljijo in ljubezenskimi ter družbenimi pustolovščinami, opisuje pri tem razne spletke, ljubezenska srečanja in pustolovske ljudi, kar dela knjigi mikavni.’ predvsem za nezahtevnega bralca. Kaj več pisati o tovrstnih romanih pa bi bilo že odveč, kajti prav gotovo bi s tem storili krivico vsem tistim umetniško dognanim delom, katerih izhajanja na slovenskem knjižnem trgu spremljajo v naših poročilih. Romane o lepi in ljubezni željni Ma-riemne sprejemamo torej kot zabavne romane brez umetniških pretenzij, ker so si pač pridobili svoje mesto med knjigami slovenskega knjižnega trga. Sl. Ru. Siromaštvo v prebogati Ameriki Ena izmed uličic starih Pompejev WASHINGTON, 3. — Da bi neko ameriško družino smatrali za siromašno, ne sme imeti več kot dva milijona in pol lir dohodkov na leto. Ker so dohodki 2.500.000 lir pri nas že čedni dohodki, iz gornjega izhajata dva zaključka: predvsem da je pojem siromaštva različen, kajti ponekod siromaštvo pomeni laKoto, mraz, pomanjkanje oblačila in slabo stanovanje, drugod, npr. v ZDA pa je nekdo siromak, če ne more imeti življenjske ravni, o kateri nekdo drugod po svetu komajda sanja, Druga ugotovitev, ki izhaja iz gornjega. je ta, da so življenjski stroški v ZDA neprimerno višji kot so pri nas in da je zato povsem zgrešeno meriti bogastvo ali siromaštvo po tem, koliko lir nanese dolarska plača nekega Američana. Ko smo tako določili ti dve razliki se vrnimo k stvari: Zvezno ministrstvo za delo je za letošnje leto določilo za «najnižjo raven* dohodkov, ki so na meji siromaštva, 4.200 dolarjev za štiričlansko družino v mestu, na podeželju pa raven 3.575 dolarjev, Zvezno ministrstvo za delo izda vsako leto poseben «dekret», s katerim določi «najnižje raven*, na osnovi katere imajo siromašne družine pravico do raznih podpor. Da je v sicer bogatih ZDA takih družin veliko, je že pred leti poudaril pok. predsednik John Kenne-dy, ---------- Davek ekonomskemu razvoju MEXICO CIUDAD, 3. — Za o-nesnaženi zrak, vodo in okolje nasploh, pravijo, da je to znak ali merilo razvitosti neke dežele. Če to do neke meje drži, ker ima industrializacija tudi svoje tovrstne posledice, ni nujno, da je visoka raven onesnaženja okolja dejansko tudi znak razvitosti neke dežele. O tem nam drastično priča primer Mehike. Mehika je razmeroma siromašna ali vsaj nerazvita dežela, ki je šele na poti k industrializaciji. In vendar so v Mehiki področja, kjer je tisto malo industrije, kar je je nastalo doslej, napravilo že velikansko škodo. V nekaterih predelih Mehike so izumrle številne vrste metuljev, ptic in drugih živali, tudi znana «puma». Študija, ki jo je napravila direkcija za floro in favno na ministrstvu za kmetijstvo in živinorejo, pravi, da v dolino Mehike se sesede na dan do 8.000 ton «trdih» odpadkov iz raznih dejavnosti, od industrijskih, do trgovskih in gospodinjskih, «smog» pa, prihaja iz dimnikov tovarn, zasebnih stanovanj ter izpušnih cevi avtomobilov, pa je skrčil vidljivost od nekdanjih 12 na sedanja dva kilometra*. Morda bo kdo pri vsem tem dodal, da je marsikje veliko huje. O tem ni nikakršnega dvoma, toda v razmeroma slabo razviti Mehiki je že samo to vzbudilo tolikšno zaskrbljenost, da so za dneve od 15. do 19. januarja sklicali v prestolnici vsedržavno konferenco, na kateri nameravajo razpravljati o nujnih ukrepih, ki jih bo treba podvzeti. da se preprečijo še hujše posledice. Posebno velja to za mestna področja ter za področja, koder nastaja industrija. ČETRTEK, 4. JANUARJA 1973 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slovenski razgledi; 18.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Nove plošče resne glasbe; 19.10 Ikonografski motiv sv. treh kraljev; 19.25 Pisani balončki; 20.00 Šport; 20.35 Radijska igra: «Napoleon na kosilu in večerji*; 21.30 Zabavni orkester, 21.45 Skladbe davnih dob; 22.05 Zabavna glasba. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 8.00 Popevke; 8.40 Oddaja za otroke; 9.00 Stare skladbe; 10.00 Od melodije do melodije; 11.15 Ansambel Mescoli; 11.30 Orkester La Vera Roma-gna; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Turistične beležke; 14.15 Plošče; 14.35 Juke box; 15.00 Radijska šola; 15.20 Plošče; 16.40 Vrstijo se pevci lahke glasbe; 17.00 Mladinski klub; 17.45 Primorski kulturni ustvarjalci; 18.00 Juke box; 19.00 Male skladbe; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Orkester v noči; 21.00 Radijski oder; 22.00 V domači diskoteki; 22.35 Slovenski trio. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Plošče; 14.10 Četrti program; 15.10 Glasba za mladino; 17.05 Pisan spored; 19.10 Ekonomsko - sindi- kalna panorama; 20.20 Prisluhnimo spet; 21.15 Operetni program; 21.45 Doba katedral; 23.10 Koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Orkestri; 8.59 Pred nakupi; 9.50 Radijska nadaljevanka; 10.05 Nove ital. pesmi; 12.40 Alto gradimento; 13.35 Sprehod med notami; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Telefonski pozivi; 22.43 Merimee: Colomba; 23.05 Francoske popevke. 9.30 Mozartove skladbe; 10.00 Rahmaninov in Dvorak; 11.00 Co-rellijeve skladbe; 11.40 Sodobna ital. glasba; 14.30 Koncert; 17.20 Strani iz albuma; 17.35 Orkester lahke glasbe; 18.15 Gospodarska rubrika; 19.15 Večerni koncert; 20.00 Mussorgski. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na danšnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Čarobna noč v prodajalni instrumentov; 9.35 Mali pevski sestavi; 10.20 Pri vas doma; 11.00 Aktualnosti; 12.10 Koncertni drobiž; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe: 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 «Mladina poje»; 14.30 Sestanek instrumentov; 14.40 Med šolo, družino in delom; 15.40 Suita in burleska; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 Naš podlistek H. Borgman: Ukaži, Karolina; 17.10 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Orkester Raimondo; 18.30 Iz ka setne produkcije; 18.45 Kulturna kronika; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel Latinos; 20.00 Večer domačih pesmi; 21.00 Literarni večer — Pesnik Sandor Pe-tofi; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Paleta popevk; 23.05 Literarni nokturno — E. Pound; Blizu Perigorda; 23.15 Glasba ameriških skladateljev. ITAL TELEVIZIJA 12.30 Poljudna znanost; 13.00 Sever kliče Jug; 13.30 Dnevnik; 14.00 Ital. kronike: 17.00 Program za mladino; 17.30 Dnevnik; 17.45 Od božiča do Novega leta; 18.45 Sindikalno - ekonomski priblemi; 19.15 O Charlieju Chaplinu; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 H. de Balzac: «11 gi-glio nella valle*; 22.00 Obljubljena dežela; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 18.30 Protestantizem; 18.45 Te denska oddaja o judovski kulturi; 21.00 Dnevnik; 21.20 Rischiatut to; 22.35 Kulturni pregled. JUG. TELEVIZIJA 18.15 Obzornik; 18.30 Druščina Jehu . film; 18.55 Sedem morij; 19.45 Risanka; 20.00, 23.25 TV dnevnik; 20.35 Četrtkovi razgledi; 21.25 V. Petrovič; Popje z ožganega grma; 22.15 W. A. Mozart: Cosi fan tutte. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanke; 20.15 Poročila; 20.30 Angel v ringu - film; 22.00 Ski Amerika, športni film. PRIMORSKI dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 4. januarja 1973 TRETJA PRIREDITEV NOVOLETNE SKAKALNE TURNEJE Bočkov: presenečenje v Innsbrucku Kljub drugemu mestu je vzhodni Nemec Rainer Schmidt na skupni lestvici trdno v vodstvu - Jugoslovani poprečni - Norčič na 33. mestu DnWBRUCK'. 3' ~ ™ “ *e-1MH i ,S€n Rainera Schmidta je pro-e ze na tretji preizkušnji novo-ck(je sk^kaine turneje: v Innsbru-km, ga '*e namreč povsem nepriča-nro!*110! Premagal mladi sovjetski re-entant Sergej Bočkov, ki je ta-ciin da bo tudi letos tradi- re- °oveljala. še vedno se je nam-v„ zg0^R°’ _ da je en skakalec po-vo P^ksšal ostale (in Schmidto-ni ni v dvomu), da pa mu sk*Eh.zmagati na vseh štirih tret"0*1 ^ ie ^ vrstni red na tej s Jl kekmi zelo čuden in navzkriž kini>ret*V1t*eVanii' Vzhodnonemška e-fioel ^okrat ni dosegla takega zma-dohfVJa kot v Prejšnjih preizkušnjah, jeti °. P3 so s® tokrat obnesli Sov-in predvsem Japonci, med ka-olim - ^ znova zablestela lanski e , .P1JSM zmagovalec Kasaja in Ita- da je tekmovanje potekalo v zelo slabih snežnih in sploh vremenskih razmerah. V gosti megli in v drugi polovici tekmovanja pod močnim dežjem je bilo 10.000 gledalcev priv ča precej nepravilnemu poteku, v katerem se je stanje skakalnice precejkrat spremenilo in tako vplivalo na rezultate posameznikov. Vsi najmočnejši so bili na vsak način v drugi polovici vrstnega reda in so skakali v majhnih časovnih presledkih, kar je torej nekoliko izenačilo tekmovalne razmere, predvsem pa prispevalo k napetosti tekmovanja, saj se je v zadnjem delu lestvica tudi na prvih mestih stalno menjavala. Poljak Pawlušiak je bil dalj časa v vodstvu, nato pa ga je dohitel Wolf. Oba sta zabeležila do tedaj najdaljši skok v drugi seriji, to je 86 m. Prvi, ki ju je prehitel, je bil Švicar Steiner, ki je skočil 89 Saki č- “"“suvtuec .nasaja in ua- i ou svicar Steiner, Ki je skočil Sicer pa je treba poudariti, j m daleč, nato pa je Rainer Schmidt ""»mi ‘■Hmiimiii„i„,l„niIllillIllllllllllllllIllnIllmimllll|II|1|1II||III||||||I1II||1|1HI|1|IIIimmiHin|i|iH|i| Nogomet SINOČI V LONDONU Enkrat toliko «trije» boljši od «šestili» 4t^?NDON, 3. — Reprezentanca wieh» (v. Britanije, Irske in Dan-sin’--*0 novih članov EGS) je la, °°l Y. Prijateljski tetami odpravi-sy, s čistim 2:0 (0:0) ekipo «še-s * J-0 je starih članov evropske ^spodarske skupnosti. Kljub temu, hitr S^a kili obe ekipi zbrani na ni °- roko ih torej precej neuigra-v ’ l® bilo videti predvsem v pr-g, . Pojčasu številno lepih potez. „ to® šestih, katere temeljno o-čje je prispevala Nemčija, je Ro 7 Prvem delu preko Netzerja, vtis enkaueria ™ MUUerja dala Sa > da se lahko enakovredno ko-pa z. na|Sprotnikom, v nadaljevanju , Je bila premoč «treh» tolikšna, pjl® samo izredni belgijski vratar Eki tobko obdržal rezultat pri 0:0. gjJ?a «treh» (v glavnem sicer An-jJr1!, pa je sadove svoje premoči kj ra,to v drugem delu, ko je Zoff, ipjl® nadomestil Piota, že v drugi Bohh • toonil po lepem prodoru Ju- . J'a Charltona, katerega pred-J® z glavo preusmeril v vrata ni ^i60- 'tonssen, V 69’ pa je ob skup-ijj, krivdi obrambe Stein zaključil , ki sta ga izvedla Bell ih Prc^e ® s kotnaj metra razdalje nem°čnega Zoffa. Ekipa konc * lahko le minuto pred Mttli? tanjšala razlikd, toda ie »^jeY strel iz dobrega položaja (jj ^rignil meter od vratnice. To stj.Je bil konkretno edini nevaren turni to ekipe, z izjemo izrednega tega strela, s katerim je v 32. m u« Netzer zadel drog. Pred sa-Aodi »gledalci je tekmo sodil )i 5 , Buirtenshaw. Postavi sta bi- a naslednji: S(^ja ,5Treh»: Jennings (Irska), R. J’ (po 75. min. Olsen, Dan.), Ukv tor (VB), Moore (VB), Lori-(sT (Škot.), Giles (Eir), Stein (rj °t-), B. Charlton (VB), Jenssen an-)» (po 55. min. Bali, VB). ^„®kipa «šestih»: Piot (Bel.), (po (n toim. Zoff, It.), Tresor (Fr.), (Nb, ™' mto- Suurbier, Niz.), Vogts chTu^’ Blankenbung (Niz.), Be-auer (Nem.), (po 46. min. bo« iz'), Neeskens (Niz.), Gra-(Dn aI (Nem.), Van Hanegen (Bel.), (Nent^' mto- Pilot, Luks.), Miiller ta (p' ’ Netzer (Nem.) in Berre- ZARADI nevarne proge Veleslaloma včeraj v Mariboru ni bilo I^ARIBOR,, 3. _ ženski veleslalom 7 Mariboru, veljaven za sve- j Ži«:;1 P°kal, so danes odpovedali, j tem^\3e sPrejela to odločitev, po-ko so reprezentance Avstrije,' Italije, Švice, ZDA in Kanade sklenile, da zaradi nevarne proge ne bodo sodelovale na tem tekmovanju Sklep o odpovedi veleslaloma je sporočil Avstrijec Karl Senger, tehnični delegat mednarodne smučarske zveze z obrazložitvijo, da je proga zaradi pomanjkanja snega preveč nevarna. Njegov sklep je povzročil val protestov v francoskem in zahodno-nemškem taboru, kjer so Avstrijce obtožili, da so namerno onemogočili to tekmovanje, da bi preprečili svojim najnevarnejšim tekmicam osvajanje točk za SP. «Sode-lovali smo že na precej nevarnejših progah* je pribil Gaston Perrot, trener francoske ekipe. V avstrijskem taboru samem so bila mnenja deljena. «Prisiliti dekleta k tekmovanju bi bil zločin* je dejal športni vodja Avstrije Oskar Breandle. Toni Sailer, kot član žirije. pa je dejal, da je bila proga v zadovoljivem stanju. Pravilom vsekakor v nobenem primeru ne bi bilo zadoščeno, saj zahtevajo za veleslalom' 30 m široko progo. Mariborska proga, ki je stala organizatorje 150 milijonov lir, Pa je bila široka le 10 metrov in je bila torej res nevarna. z znamko 91 metrov postavil svojo kandidaturo za prvo mesto. Kasaja in Aschenbach sta mu sledila s krajšima, toda tehnično popolnejšima skokoma, ki pa jima nista zadostovala, da bi nadoknadila zaostanek iz prve serije. Bočkov pa, ki je bil po prvem skoku v vodstvu, je dosegel meter manj, bil pa še enkrat brezhiben, kar je prepričalo sodnike, da so mu vseeno pripisati večje število točk in s tem zmago. Jugoslovani so bili tudi tokrat precej poprečni, kot je že bil predvidel po televiziji Mesec, ki je napovedal dobre rezultate le v Bischofshofnu. Najboljši je bil tokrat ' Norčič, ki se je po neuradnih računih uvrstil na 33. mesto, Štefančič pa je bil po teh vesteh 37. Pudgar in predvsem Mesec sta močno zaostala, mladi Loštrek pa je kljub slabi uvrstitvi zelo zadovoljil z drugim skokom, ko je zabeležil znamko 84 metrov. Vrstni red skokov v Innsbrucku: 1. Bočkov (SZ) (89,90) 231,1 točke 2. R. Schmidt (NDR) (88,91) 228 3. Aschenbach (NDR) (86,88) 224,4 4. Steiner (Švi.), 5. Schmide (Švi.), 6. Kasaya (Jap.), 7. Kaeyhkoe (Fin.), 8. Paivlusiak (Pol.) in Wolf (NDR), 10. Itagaki (Jap.). Vrstni red po treh preizkušnjah: 1. R. Schmidt 649,1 2. Aschenbach 665,7 j 3. Wolf 642,3 4. Bočkov 640,8 5. Glass 636 6. W. Steiner 631,5 7. Kampf 630,6 V ekipni lestvici vodi še naprej NDR, druga pa je sedaj Švica. Tako je prispel na cilj zmagovalec letošnjega polnočnega Silvestrovega teka v Sao Paulu manj znani kolumbijski atlet Victor Mora PODATKI Z 2. DEŽELNEGA ZASEDANJA 0 ŠPORTU IN REKREACIJI Naloge športne medicine so danes zelo zahtevne Športni zdravnik se srečuje danes z vrsto najrazličnejših vprašanj iz raznih zdravstvenih ved Videmski predstavnik združenja i zanimati tudi medicina. športnih zdravnikov dr. Celso de Carli je govoril o medicini in športu. Njegov referat je bil najkrajši na vsem zasedanju, krajši celo od mnogih posegov v diskusijo, vseboval pa je vse podatke, ki jasno ponazarjajo naloge, ki jih ima medicina v športu. Podatke o športni medicini imamo že od starih Egipčanov. Na Kitajskem, v Grčiji in v Indiji so poznali naloge medicine pri športu že pred več tisočletji. Za to se je zanimal Pitagora; Hipokrat je navedel načela za zdravo življenje; stari Rimljani so potrošili ogromno denarja za gradnje telovadnic in toplic. Šele po prvi svetovni vojni pa je postal šport tudi družbena dejavnost in zanj se je začela resno KOŠARKA TEDENSKI PREGLED NOGOMET LONDON, 3. — Mlada angleška nogometna reprezentanca je premagala enako nizozemsko ekipo s 3:1. BARLETTA, 3. — Pietiro Mennea, italijanski prvak v teku na 200 m in bronasta kolajna z letošnjih o-limpijskih iger, ne bo več nastopal za svoje domače društvo Avis Bar-le-ttei. Verjetno bo odslej nastopal za ekipo karabinjerjev v Bologni ali pa za Fiamroe Gialle v Rimu. OBVESTILA SPDT sporoča, da v nedeljo, 7. januarja zaradi pomanjkanja snega ne bo smučarskega tečaja. * * * Športno društvo Breg obvešča, da je vpisovanje za izlet v Kranjsko goro zaključeno. Odhod avtobusa bo v soboto, 6. januarja ob 6. uri pri Križcu pod Dolino. V primeru, da ne bi bilo snega v Kranjski gori, bodo izletniki odšli na Nevejsko sedlo. ELJ0 SE BODO ZOPET ZAČELA RAZNA KOŠARKARSKA TEKMOVANJA V preteklih dneh so naši košarkarji odigrali le nekaj tekem slovenskega naraščajniškega prvenstva Dejavnost v okviru federacije je I moštvo. Prvič: ekipa je zelo mla- , LESTVICA bila prekinjena zaradi praznikov. V I da in zato neizkušena; drugič: pr- Bor teku je bilo le slovensko prvenstvo. D liga Borovci so v tem prvenstvu še vedno brez točk. Igralci so te dni zaradi praznikov prekinili treninge. Vseeno pa so tj-rejšnjo soboto izkoristili priložnost, da so se udeležili turnirja na Anhovem, kjer so se tudi zadovoljivo izkazali. S trenerjem Marijem smo pokramljali: «Mislite, da je zadovoljiv nastop v Anhovem znak dobre forme moštva in je zato mogoče upati na uspešnejše izide tudi v prvenstvu?* Mari: «Upam, da je tako. Na tem turnirju smo res igrali tako, kot bi jaz hotel, in sicer: sproščeno v napadu, odločno v obrambi. Predvsem pa smo izkoristili tudi protinapad, kar se prej ni tako I pogosto dogodilo*. Kako bi lahko ocenili dosedanji nastop ekipe v D ligi? «Pri oceni naših nastopov v D ligi moramo upoštevati dva faktorja, ki sta nekativno vplivala na vensivo smo začeli praktično brez j Polet predprvenstvenih nastopov. Torej, ; Dom GO ekipa šele sedaj bolj razumno '■ Kontovel igra*. «Je še kakšna možnost za rešitev pred izpadom?* «Gotovo se ne bomo predali usodi. Skušali bomo izkoristiti vsako priložnost. V primeru, da ne bomo uspeli, pač to pomeni, da so drugi boljši od nas*. LESTVICA Crick VE in Šanson VE 10, Vir-tus PD, Hannibal in Don Bosco 8, Pro Pace PD in Cianoeolori 6, Treviso, CUS PD, Jesolo VE in Fiamma 4, Bor TŠ 0. PRIHODNJE KOLO (7. 1. 73) Hannibal — Treviso, Bor — Don Bosco (17.00), Cianoeolori — CUS Padova, Crick VE — Pro Pace PD, Fiamma PD — Šanson VE, Jesolo — Virtus PD. Mladinci Košarkarska zveza je končno objavita uradno lestvico mladinskega prvenstva. Bor je, žal. na zadnjem mestu brez točke. Tudi v zadnjem kolu so namreč «plavi» zgubili in sicer proti ekipi Ferroviaria. 3 3 0 203 3 3 0 148 4 2 2 150 181 82 6 73 6 3 0 3 3 0 3 90 86 4 170 0 171 0 LESTVICA PO 6. KOLU Lloyd Adriatico 6 6 0 520 355 12 POM 6 5 1 440 401 10 Spiiigen 6 4 2 499 407 8 Ardita 6 4 2 447 405 8 Radiči Arte B 6 4 2 384 366 8 Italsider 6 3 3 411 386 6 Tigers 6 2 4 419 430 4 Ferroviario 6 1 5 351 441 2 Itala Gradišče 6 1 5 284 428 2 BOR 6 0 5 367 503 0 Zmagovalec smučarskih skokov v Innsbrucku je bil Sovjet Sergej Bočkov PRIHODNJE KOLO (7. 1. 73) Italsider — Itala, Ferroviario — Tigers, Radiči Arte B — POM, Spiiigen — Ardita, Bor — Lloyd Adriaticu (sobota 6. 1. 73 ob 11.00). Slovensko prvenstvo Še eno kolo in zaključil se bo prvi del slovenskega naraščajniške-ga prvenstva, ki ga prireja Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Po predvidevanju je borba za o-svojitev prvega mesta stvar Bora in Poleta, ki se bosta prav v zadnjem kolu spoprijela v odločilni tekmi. Tudi za določitev zadnjega v lestvici bomo morali čakati na zadnje kolo, ko se bosta pomerila Sokol in Kontovel. V lestvici najboljših strelcev je prevzel prvo mesto Karel Ražem. ki je v zadnji tekmi proti Sokolu dosegel 37 točk, kar je rekord v tem prvenstvu. Sokol PRIHODNJE KOLO Kontovel — Sokol Bor — Polet Počitek: Dom GO. NAJBOLJŠI STRELCI Ražem (B) 66. Mučič (D) 52, Ši-belja (S) 40, Kalin (P) 37, Ger mani (S) 36, Siega (B) in V. Sosič (P) 32, Lukša (K) in Tabaj (D) 24, Ferluga (P) in Žerjal (B) 23. Dornik (D) 22, B. Furlan (B) 21, Daneu (P), Marinčič (Dl in K Starc (K) 20 itd, b. 1. Zanimanje za šport pa ni le naloga športnega zdravnika. Tudi šolski zdravnik, splošno zdraivnik in zdravnik v tovarni morajo biti seznanjeni z razvojem športa. Športna medicina ni zato veda zase, ampak je praktična uporaba medicinske vede. Glede na pomen, ki ga ima šport pri današnjem človeku, so naloge medicine v telovadnici in tudi v šoli zelo zahtevne. Ne smemo zamenjati telesne vzgoje s športno medicino. Namen telesne vzgoje je, da skrbi za zdravje in za ohranjevanje dobre forme telesa, športna medicina pa mora usmeriti mladega človeka k tisti športni panogi, ki je zanj najprimernejša. Skupen namen obeh pa je, da izboljšata človekovo zdravstveno stanje. Športna medicina stalno napreduje po vsem svetu in ni več le sredstvo za telesno pripravo, temveč je zelo važen družbeni dejavnik. Treba je zato pripomoči k strokovnemu izpopolnjevanju šport-nega zdravnika; on pa se mora stalno povezovati z drugimi medicinskim vedami, da bi lahko uspešno reševal vse pomanjkljivosti in poškodbe, ki lahko nastanejo s športnim udejstvovanjem. Stalno izpopolnjevanje je predpogoj za vsakega zdravnika, ki se želi posvetiti športni medicini. Športni zdravnik se mora pri svojem delu spoprijeti z najrazličnejšimi vprašanji, ki zajemajo druge medicinske vede. Za to mu ne zadostuje strokovna priprava, ampak mora biti tudi psihološko pripravljen. Njegov poklic mu nalaga veliko odgovornost, saj mora usmerjati mladino, predvsem pubertetnike, k taki športni panogi, ki bo najprimernejša za njihovo starost, spol, postavo in tudi duševnost. Zelo važno je, da zdravnik ugotovi, ali je mlad človek, ki stoji pred njim primernejši za gojenje ekipnega športa, ali pa za udejstvovanje posameznikov. Da bo to ugotovil, mu mora slediti na treningih in na tekmah, mora pa tudi slediti njegovemu obnašanju v družbi itd. Posluževati se mora najrazličnejših pripomočkov, predvsem specializiranih medicinskih središč. Ni res, da trening vedno pravilno razvija iiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiuiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NOGOMET TEDENSKI PREGLED 2. AL Zopet skromen dobiček slovenskih enajsteric Vesna je remizirala doma, Primorje zgubilo, Breg in Zarja pa zaradi slabega vremena nista igrala 2. AMATERSKA LIGA V nedeljo so odigrali predzadnje kolo zimskega dela prvenstva. Kljub vetru in mrazu so redno odigrali vse tekme, medtem ko sta obe sobotni srečanji, Breg — Flaminio in ni že po 25 minutah vodili z 1:0. Vratar Vesne Rado Tenze pa je po 521 minutah nepremagljivosti klonil zaradi enajstmetrovke. Vesna pa je kmalu nato zastreljala enako priložnost (četrta neizkoriščena 11 človeka. S treniranjem se pri človeku lahko stopnjujejo napake in pomanjkljivosti in tedaj je nujno potrebna prisotnost športnega zdravnika. Športni zdravnik mora tudi pomagati tekmovalcu, da doseže večje uspehe, predvsem s tem, da sledi njegovemu duševnemu stanju med treningom. Za zdravje je nevarno, če prevlada tekmpvalčeva trdna volja. Ko tekmovalec občuti utrujenost, želi kljub vsemu doseči večji uspeh in ne preneha. To lahko povzroči v njegovem telesu nesorazmerje in v tistem trenutku mu mora priskočiti na pomoč prav športni zdravnik. Šport ni le urjenje mišic, ampak tudi tekma volje, misli in uma. Športni zdravnik torej ne sme skrbeti le za telo, ampak mora koordinirati delo vseh teh dejavnikov ter preprečiti, da preutrujenost ali «divistiona* miselnost ali želja po takojšnjih rezultatih povzročijo nepredviden neuspeh, ki bi lahko resno pogojeval nadaljnje življenje športnika. Država in dežele morajo torej pomagati tej tako važni družbeni vedi; pomagajo pa ji lahko s tem, da prirejajo izpopolnjevalne tečaje za športne zdravnike in da ustanovijo več medicinsko - športnih središč, opremljenih z vsemi najnovejšimi znanstvenimi pripomočki. Pregled športa v letu 1972 močne burje. Po nedeljskem kolu je spet prišlo do sprememb na vrhu lestivce, kjer vodi sedaj popolnoma osamljena e-kipa In ter SS, ki je v napetem dvoboju premagala Muggesano. Tržačanom sledi na lestvici ekipa I-sonza, ki je po enem mesecu zopet prišla do zmage, in to na račun Portualeja. Na tretjem mestu sta Muggesana in Sagrado, ki je s čistim izidom premagal ekipo Auri-sine. Tudi na dnu se je položaj nekoliko razjasnil, čeprav ekipe, ki so na sredini lestvice, še ne morejo nastopati brez skrbi, saj bi jih en sam spodrsljaj znova potisnil na dno razpredelnice. Nedeljski zavrtljaj ni bil uspešen za naše enajsterice. Breg in Zarja sta bili prisiljeni k počitku, Vesna pa je na domačem igrišču tudi proti Libertasu s Proseka osvojila le eno točko, čeprav so Križa- TOMAZ PAVŠIČ I KULTURNO mo KLUBA STARIH GORIŠKIH ŠTUDENTOV „ 8. s Spomenik, doprsni kip — delo akademskega kiparja , kanskega. rojaka Borisa Kalina je v imenu Slovenske ^riademije znanosti in umetnosti odkril dr. Lavo Čermelj, varstvo pa ga je sprejel predsednik sveta krajevne ^Pnosti Janko Pefejam. Glavni govor o Erjavcu in po-enu njegovega pisateljskega dela je govoril akademik °f- dr. Anton Slodnjak, medtem ko je slavljenca kot pri-°dosiovca orisal dr. Anton Polenec Pozdrave zamejskih Slo-etlcev je prinesel prof. Rado Bednarik. Recitirali so novo-®°riški dijaki iz Vrtojbe, pel pa je mladinski zbor osnovne °le Milojke štrukelj iz Nove Gorice pod vodstvom Almire boinar. Slovesnost so počastili številni predstavniki politič-kulturnega in javnega življenja Goriške in Primorske, tofid njimi so nekateri prišli s proslave prvega primorskega Partizanskega bataljona, ki se je bila tik pred tem končala 7 Ozeljanu. Navzočih je bilo tudi precej ljudi in predstav-kov iz Gorice in Trsta. Neverjetno jasen in topel jesenski Na podstavku doprsnega kipa je kratek napis z vreza-ltn okraskom v oblaki triperesne vejice. FRAN ERJAVEC 1834 - 1887 PRIRODOSLOVEC IN PISATELJ KLUB STARIH GORIŠKIH ŠTUDENTOV 1972 To je splošen in seveda ne do kraja dosleden popis 15 spominskih obeležij (od tega 13 spominskih plošč, 1 spominskega zidka s ploščo, 1 spomenika z doprsnim kiipom in podstavkom) in z odkritji le-teh zvezanih slovesnosti. K temu pa je treba dodati še tisto drugo delo starih goriških študentov, ki ima poleg kulturnega in vzgojnega pomena predvsem lep pieteten značaj. Tako je jeseni leta 1967 klub poskrbel, da je bil nagrobna spomenik pesnika Simona Gregorčiča na gričku pri Sv. Lovrencu očiščen in pomlajen njegov napis, skrbno urejen pa tudi sam pesnikov grob. Naslednje leto so grob še prekrili s ploščo. Poleti 1968. sta F. Gorkič in J. Žigon v družbi Justa Vižintina in Žigonovega sina Janka obiskala grob dr. Karla Lavriča v Gorici. Prvotni daljši slovenski napis je bil na nagrobniku prevlečen z neko cementno maso, vidno je bilo samo Lavričevo ime. Klub je poskrbel, da je izvirni napis spet zablestel, pri goriški občini pa so s pomočjo tedanjih slovenskih odbornikov dosegli, da ni bilo treba več plačevati grobnine za grob javnega in političnega delavca, voditelja goriških Slovencev v prejšnjem stoletju. Podobno je bilo z nagrobnikom Frana Erjavca na istem pokopališču. V dobi fašizma so namreč z nagrobnika zbrisali Gregorčičeve po-svetilne verze in tudi tu so jih dali študentje na novo vklesati. Na istem spomeniku so tudi dopolnili besedilo Fer-filovih, zavedne družine, od katere je izhajala Erjavčeva žena. študentje so menili, da mora tudi na grobu Andreja Gabrščka na viškem pokopališču v Ljubljani stati znamenje, ki bo ljudem sporočalo, kdo je mož, ki tam počiva in kakšne zasluge ima za narod. Zato so sklenili, da se mu napravi nagrobni spomenik. V torek 27. oktobra 1971 je bil nagrobnik z napisom že postavljen; ob 15.30 so klubovci priredili spominsko žalno svečanost. Prišla je tudi Gabrščkova hčerka Nada z drugimi sorodniki in prijatelji. Zbranim je spregovoril France Gorkič, ki je pokojnega Gabrščka osebno poznal in mu bil prijatelj; v daljšem govoru je orisal veliko in plemenito delo Andreja Gabrščka publicist Albert Jutri: NOVA NADALJEVANKA KAKO JE MUSSOLINI PRIŠEL NA OBLAST POHOD NA RIM 1922 Po lanski petdesetletnici - Starejšim bralcem: da ne pozabijo, mlajšim pa v pouk in opomin. Rejc, tolminski rojak. Prebral je tudi govor dr. Frana Vatovca, ki pa se svečanosti ni mogel udeležiti. Klub starih goriških študentov bo šel v zgodovino kot nenavaden in spontan kulturni dejavnik; s svojim že doslej opravljenim delom si je zagotovil neminljiv spomenik. KONEC Zarja - Fogliano, odpadli zaradi metrovka v tem prvenstvu) in si s tem zapravila zmago. Primorje je klonilo na domačih tleh proti Li-bertaisu. Prosečani so v tej tekmi povsem razočarali in zato nimajo opravičila za poraz. Lestvica je sicer po tem kolu še bolj nepopolna kot prej. Flaminio, Breg in Libertas Prosek morajo odigrati po dve zaostali tekmi, Fogliano, Zarja, Primorje in Libertas Trst pa po eno. IZIDI: Inter SS — Muggesana 2:0, Isonzo — Portuale 1:0, Vesna — Libertas P. 1:1, S. Canciano — Campanelie 1:0, Breg — Flaminio neod., Zarja — Fogliano neod., Primorje — Libertas T 0:1, Sagrado — Aurisina 4:2. LESTVICA: Inter SS 19, Isonzo 18, Muggesana in Sagrado 17, S. Canciano 16, Fogliano in Campanelie 15, Primorje in Vesna 14, Zarja 12, Breg in Portuale 11, Flaminio 10, Libertas T. in Aurisina 9, Libertas P. 7. PRIHODNJE KOLO: Libertas T. — Isonzo, Muggesana — Vesna, Libertas P. — Breg, Fogliano — Inter SS, Aurisina — S. Canciano, Portuale — Sagrado, Flaminio — Zarja, Campanelie — Primorje. V skupini «D» je nedeljski zavrtljaj potekal v znamenju premoči vodečih enajsteric, saj so vse štiri ekipe, ki se potegujejo za naslov zimskega prvaka, zmagale. Štan-dreška Juventina pa je spet okusila grenkobo poraza na domačih tleh. Za moštvo je to peti poraz v prvenstvu, ki ga je sicer začela dobro in v njem precej obetala. Sedaj je očitno, da je ekipa v krizi, saj postaja njen položaj na lestvici vedno bolj vznemirljiv. IZIDI: San Rocco — Toireanese 0:1, Juventina — Ziracco 1:2, Estu-dine — Pro Farra 0:1, ViUanpva — Aurara 1:1, Vetroresina — Valnaiti-sone 0:2, Cividalese — Natisone 1:0, Audax — Lucinicco 0:1, San Marco — Piedimonte 2:1. LESTVICA: Pro Farra in San Marco 21, Torreanese in Cividalese 19, Lucinicco 17, San Rocco 15, Natisone in Ziracco 14, Piedimonte in Estudine 13, Juventina 12, Au-dax in Valnatisone 11, Aurora 9, Villanova 8, Vetroresina 5. PRIHODNJE KOLO: Lucinicco — Juventina, Torreanese — Estudine, Pio Farra — Vetroresina, Natisone — San Rocco, Piedimonte — Villanova, Ziracco — San Marco, Valnatisone — Cividalese, Aurora — Audax. B. R. KONJSKI ŠPORT V tem športu sta izstopala Nelson Pessoa, zmagovalec na 11 tekmovanjih za veliko nagrado, in konj Askan, izredni premagovalec ovir. Rezultati, ki sta jih dosegla ta dva v teku sezone, pa niso izpolnili pričakovanj na olimpijskih i-grah, kjer je bil med zmagovalci tudi Italijan Mancinelli. Ekipno so se najbolje odrezali Nemci. Na splošno pa so rezultati miinchenskih olimpijskih iger povsem spremenili lestvico z mehiških iger. Svet konjskega športa je močno pretresla vest, ki grozi, da bo povsem spremenila potek športnih dogajanj v tej panogi: ustanovili so namreč skupino poklicnih tekmovalcev, med katere so, baje, pristopila že mnoga znana imena, katerim naj bi v kratkem sledila še druga, saj ponujajo za podpis organizatorji visoke nagrade (do 6 milijonov lir). VESLANJE Vzhodna Nemčija je v samem vrhu svetovnega veslaškega športa že odkar je vstopila v mednarodno veslaško zvezo. Letos je svoj ugled na olimpijskih igrah še povečala, saj je svoje vodstvo še utrdila. Svoje posadke je imela v vseh sedmih olimpijskih finalih in je odnesla kar tri zlate kolajne, poleg štirih drugih. Noben vzhodnonemški veslač se torej lani ni vrnil domov brez kolajne. Italija je v Miinchnu povsem razočarala, saj ni imela nobenega vesla v finalu. Ta neuspeh le potrjuje krizo, ki vlada že več časa v italijanskem veslaškem športu. DVIGANJE UTEŽI V tem športu je lani prišlo do majhne revolucije: olimpijski triatlon so namreč zmanjšali le na dva dviga. Velik napredek je pokazala lani Bolgarija, ki je, poleg drugih, pomagala rušiti dosedanjo sovjetsko premoč v tej panogi. Mtinchenske igre so prinesle mnogo novih imen. Dobro so se odrezali tudi italijanski dvigalci, ki so dosegli boljše rezultate, kot je bilo od njih pričakovati. SABLJANJE Olimpijske igre so potrdile vrednost Sovjetske zveze, kot velesile v tej panogi. Iz njene sence pa sta vstali tudi Italija in Madžarska. Italija je osvojila dve zlati kolajni in le za las ji je ušla še ena bronasta. Najboljši ekipni uspeh pa so izbojevali Madžari, ki so pobrali kar osem odličij, od teh dve zlati. Sovjeti so se morali tokrat zadovoljiti z drugim mestom (s sedmimi kolajnami, od teh dve zlati). Med državami, ki so v Miinchnu presenetile, je bila tudi Poljska Negativno presenečenje pa je svojim navijačem pripravila francoska sabl jaška vrsta. TELOVADBA Tukaj ni prišlo do bistvenih sprememb na svetovni lestvici in do nepredvidenih presenečenj. Med moškimi so prevladovali Japonci (kot doslej že 12 let zaporedoma), med ženskami pa je SZ zopet odbila na pad Vzhodne Nemčije. Jugoslovani so tokrat startali brez svojega «konjenika» Cerarja in so seveda pristali dokaj nizko. Podobno tudi Italijani, ki niso ravno blesteli, proti pričakovanju pa so tokrat boljše rezultate dosegla dekleta. Italijani so se ob neuspehu tolažili s tem, da so imeli na olimpijskih igrah najmlajšo reprezentanco. (Nadaljevanje sledi) Montecchi 6/11 Telefon 24 Maggio 1/1 Telefon 795 823 33 82 Uredništvo TRST Ul. Podružnica GORICA Ul. Uprava TRST Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/II PP 559 Telefon 793 808 794 638 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 4. januarja 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi. 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst ZARADI RASTOČEGA ŠTEVILA ŽRTEV V VRSTAH «KATOLIŠKEGA» DELAVSTVA Severnoirski sindikati pripravljajo enoten nastop delavcev proti nasilju Lord Whitelaw je nastopil proti protestantskim polvojaškim organizacijam: možen odpoklic vojske iz katoliških četrti BELFAST, 3. - Med zadnjimi dogodki v Ulstru izstopata diva. ki sta po svojih značilnostih zelo pomembna. Na eni strani gre za nekoliko drugačen prijem angleških oblasti pri izvajanju politike v Severni Irski, na drugi strani pa za razredno angažiranost severnoirskih sindikatov. Stališče londonske vlade je bilo v preteklosti precej jasno. London je podpiral severnoirske protestante, ki so izkazovali svojo lojalnost do angleške države skozi vsa zadnja stoletja. Močan porast gverile, ki jo vodi IRA (republikanska vojska za osvoboditev Severne Irske in njene priključitve k Irski republiki), kateri avtonomna vlada Severne Irske (pretežno protestanti), ni bila kos, je prisilila londonsko vlado, da je prevzela direktno kontrolo nad deželo. Proti koncu lanskega leta je angleški minister za severnoirske zadeve lord Whitelaw skušal osamiti gverilsko organizacijo IRA s tem, da je sklical politična posvetovanja, katerih naj bi se udeležili tudi predstavniki «katoliških» strank. Tu pride v poštev predvsem socialdemokratska laburistična stranka. Ta je zahtevala kot predpogoj svojega sodelovanja prenehanje internacij brez procesov, ki hudo prizadevajo katoliške četrti v Belfastu, Londonderryju in nekaterih drugih mest v Ulstru. Internacije v taborišča je vpeljala avtonomna vlada Ulstra, se pravi predstavnikov protestantske večine. London ni sprejel socialdemokratskih zahtev, temveč se je omejil le na ustanovitev nekih posebnih sodišč, ki naj bi obravnavala vprašanja internacij. Hkrati pa je angleška vojska vila v katoliške četrti ter skušala zatreti vsako »katoliško* gibanje. Od takrat se je položaj zelo spremenil. Aktivnost gverilcev skupine «provisionals» je začela pojenjava-ti, toda istočasno se je povečal terorizem, ki ga izvajajo protestantske ekstremistične skupine, kot so «Ulster defence association», «U1-stre volunteer force» in druge. Najbolj nevarna je UDA, ki šteje morda kakih 20.000 aktivnih članov. V zadnjih dneh so se vrstili drug za drugim individualni umori katoličanov, medtem ko skoraj ni bilo opaziti množičnega terorja «katoli-ških» gverilcev. Zato je bila londonska vlada prisiljena, da zavzame drugačno stališče do protestantskih gibanj Prav danes je lord Whitelaw prvič obtožil protestantske skrajneže zaradi vrste umorov ljudi iz katoliških krogov. Predstavnik angleške vlade je izkoristil za svoj nastop srečanje z voditelji protestantskega združenja «Orange order» ki je nosilec tradicionalne lojalistične po litike ulstrskih protestantov da angleške krone. Whitelaw. ki je bil doslej zelo obziren do protestantske večine v Severni Irski, je to pot uporabil zelo trde izraze. Svoj nagovor je naslovil preko predstavnikov «0-range order» vsem protestantskim polvojaškim organizacijam ter obsodil njihovo dejavnost. Vendar pa je bil kljub ostrim besedam, ko je obsojal umore katoličanov, pre- cej taktičen, saj je skušal prepričati protestante, da se jim ne izplača sedanja gonja proti katoliškemu delu prebivalstva. Zagrozil je namreč, da bo angleška vlada prisiljena, da odpokliče svoje oborožene sile iz katoliških četrti ter jih namestili v protestantskih, kjer sediaj beležijo največ umorov katoličanov. Ta premik oboroženih sil pa bi nedvomno vplival na poživljeno dejavnost gverilcev IRA, ki bodo lahko v večji meri pripravljali in izvajali svoje akcije in atentate. V tem smislu je pisal tudi znani angleški dnevnik «Times». Tu je treba spregovoriti nekaj besed o ulstrskem sindikalnem gibanju. Velika sindikalna organizacija kovinarskih in ladjedelniških delavcev «Northem Ireland confe deration of shipbuilding and engi-neering* je priredila v Belfastu tiskovno konferenco na kateri je izrazila svojo zaskrbljenost zaradi rastočega števila žrtev v delavskih vrstah. Med 120 žrtvami protestantskega individualnega terorja je namreč veliko delavcev. Zadnja žrtev je bil neki delavec tovarne Roli Royce, ki je bil ubit pred kratkim, ko je šel na delo. Sindikalni voditelji so sporočili, da pri- pravljajo obsežno delavsko akdjo ki naj bi prisila oblasti in lastnike podjetij, da ukrenejo kaj pozitivnega za varnost delavcev. Pripomniti je treba, da ta organizacija združuje delavce vseh veroizpovedi (oziroma brez vsakršne veroizpovedi). Edina sindikalna organizacija, ki je politično angažirana, je «Loyalist Workers» (protestantska), ki pa ne izvaja gverilske dejavnosti. Iz vsega tega sledi, da so severnoirski delavci začeli nastopati kot razredna organizacija, kateri so tuje vse pobude gverile na eni in na drugi strani. Ta nastop je brez dvoma razveseljiv, ker dokazuje. da je mogoče sožitje med »protestantsko* in «katoliško» manjšino le če se upoštevajo interesi delavnih ljudi. Danes so predstavniki štirih glavnih veroizpovedi v Severni Irski naslovili na oblasti poziv, naj napravijo konec individualnemu ubijanju ljudi v Ulstru. Poziv so podpisali irski primas kaird. Gonway ter predstavniki metodistične, prez-biterijanske in anglikanske Cerkve. Lord Whitelaw je odgovoril na poziv s prošnjo, naj Cerkve aktivno pomagajo oblastem pri preganjanju teroristov. V znanem turističnem naselju na Krku so včeraj izbrali za «Jasminko 73» Silvano Kanazir (na sredi), na drugo mesto se je uvrstila Rosvita Sirar (desno) na tretje pa Medina Husič (levo) iiiiiiiiiiliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimliiiiiilitiliiitiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.. HIDROGEOLOŠKfl POLITIKA VLADE Nfl ZATOŽNI KLOPI Val slabega vremena na Siciliji terjal še pet človeških žrtev Štiri osebe so izgubile življenje v mestecu Piazza Armerina, 9-letna deklica pa je umrla v Mazzarinu - Protestni dokument vsedržavnega tajništva sindikata poljskih delavcev CGIL HUDA KRIZA V EGIPTOVSKEM POLITIČNEM ŽIVLJENJU Srditi spopadi med 3000 študenti in policijskimi silami v Kairu Ministrstvo za visokošolsko izobrazbo je odredilo predčasen začetek zimskih počitnic - Libija je odpoklicala prostovoljce s palestinske fronte PIAZZA ARMERINA (Ernia), 3. — Slabo vreme, ki že več dni razsaja na italijanskem jugu je terjalo še pet človeških žrtev. V mestecu Piazza Armerina pri Enni je usad porušil hišo, v kateri je živel brivec Cono Interliggi z ženo in dvema otrokoma. Gasilci in orožniki, ki so prihiteli na kraj nesreče na poziv sosedov, so izkopaii iz ruševin trupla nesrečnega brivca in ostalih članov družine. Hiša, 1 v kateri je stanoval Inter-liggi je bila v predmestju malega mesteca ravno pod nekim hribom. Zgodaj zjutraj, ko so vsi še spali, se je od hriba utrgala velika gmota zemlje in kamenja ter je zasula hišo. Sosede je prebudilo močno bobnenje in takoj so poklicali karabinjerje in gasilce, ki so kmalu po tragediji začeli kopati med ruševinami, a za nesrečneže ni bilo več Domoči. Armerinski pretor dr. Marletta je odredil preiskavo, da w ugotovil vzrok nesreče in morebitne odgovornosti. Preiskovalci hočejo ugotoviti, ali so strokovnjaki občinskega tehničnega zavoda včeraj pregledali področje, da bi ugotovili, če hišam pod hribom preti PRI VASI BRUSSA Dl CAORLE Vojaško letalo strmoglavilo Mlad pilot umrl v nesreči Vzroka nesreče niso še povsem pojasnili Vojaško poveljstvo je odredilo preiskavo BENETKE, 3.— Vojaško letalo vrste «G-91» je strmoglavilo danes pri vasi Brussa di Caorle na beneškem nabrežju. Pilot letala, 24-letni podporočnik Carlo Petrelli je izgubil živ Ijenje v nesreči. Vzroki strmoglavljenja še niso pojasnjeni. Danes zjutraj sta s treviš-kega vojaškega letališča «San Giu-seppe» vzleteli dve letali «G-91», ki sta jih upravljala dva častnika. Pilota sta preletela področje Caorla. ko se je poveljnik nenadoma zavedel, da tovariša ni več za njim. Večkrat je preletel področje in je končno med letoviščarskim krajem in Tilmentom opazil brazdo, ki jo je na terenu pustilo Petrellijevo letalo, ko je strmoglavilo. Ko je pilot dal alarm so na kraj nesreče prihiteli portogruarski pretor, agenti komisariata javne varnosti, karabinjerji in gasilci. Kmalu pozneje so s helikopterjem prispeli tudi nekateri častniki italijanskega letalstva, ki so odredili preiskavo, da bi ugotovili vzroke nesreče. Pred strmoglavljenjem ni podporočnik Petrelli opozoril svojega poveljnika na kakšno okvaro in vidljivost je bila precej dobra. Preiskovalci menijo, da je Petrellijevo letalo strmoglavilo zaradi kakšne okvare na motorju. Nesrečo je videl 37-letni kmet Ren-zo Pecoraro iz vasi Brussa di Caorle. vojaški letali, ki sta večkrat preleteli naše področje — je povedal kmet karabinjerjem — prvo letalo je opravilo neko akrobatsko figuro in ko je pilot drugega letala hotel posnemati tovariša, je letalo strmoglavilo*. Pecoraro je dejal, da je z drugimi očividci stekel do gorečega letala. Zmetali so precej zemlje na goreči trup, da bi pogasili požar, a zaman, šele gasilci so «ukrotili» ognjene zublje in so izvlekli truplo nesrečnega pilota iz razbitin «G-91*. Po dovoljenju sodnika so Petrellijevo truplo odpeljali v Treviso, kjer bo pokopan. Truplo bodo vso noč stražili častniki treviškega letalskega oddelka. 625 mrtvih v ZDA ob novoletnih praznikih NEW YORK, 3. — Šeststo petindvajset ljudi je izgubilo življenje v ZDA med novoletnimi prazniki. Po podatkih državnega sveta za varnost je v prometnih nesrečah umrlo 451 ljudi, v požarih 24, v letalskih nesrečah 108 in v raznih drugih nesrečah 42. Med božičnimi prazniki je na a-meriških cestah umrlo 565 ljudi, lani je bilo v istem času 614 mrtvih, »Danes zjutraj sem opazil dve i leta 1967 pa kar 720 mrtvih. v zadnjih letih borili, da bi dosegli hidrogeološko ureditev vsega italijanskega ozemlja, kar bi omogočilo razvoj poljedelstva v državi. «Ta tragedija — nadaljuje dokument — poudarja pravilnost naše borbe in utemeljenost predloga vsedržavne enodnevne stavke poljskih delavcev*. Sindikat v zaključku svoj‘ega dokumenta poziva vse pripadnike, naj se udeležijo 12. januarja protestne manifestacije, ki so jo sindikati napovedali v vseh južnih pokrajinah. Ugotovitve sindikatov Dotrjuje dejstvo, da si je državno pravdništvo v Enni prisvojilo preiskavo o tragičnem usadu v mestecu Piazza Armerina. Namestnik državnega pravdnika dr. Mariano Lombardi, ki je pregledal kraj nesreče, je ugotovil, da so temelji hiše popustili, ker so jih poškodovale slabo zgrajene greznične napeljave bližnjih poslopij. Danes je ustanova za vodovode na Siciliji izdala dokument, v katerem je vodstvo podjetja naredilo obračun škode, ki so jo utrpeli vodovodi. Kaže, da je precej vodovodov neuporabnih, vendar vodstvo ustanove je odredilo začetek popra-vilnih del in upa, da bodo delavci v nekaj dneh popravili poškodbe, čeprav povzročajo narasle reke precej težav. V Palermu se je sestal deželni sicilski odbor, ki je razpravljal o položaju na otoku. Odbor se je Obvezal, da bo čimprej pripravil načrt za pomoč prizadetemu prebivalstvu in je začasno ukinil izterjevanje davkov v občinah, ki jih je slabo vreme najbolj prizadelo. Predsednik dežele poslanec Giumarra bo posredoval pri pristojnih vladnih organih, da bi izposloval pomoč za prizadeto prebivalstvo. Neodločen zračni gusar GLEN BURNIE (Maryland), 3. — Sedemintridesetletni Charles Au-gust Venige se je včeraj polastil letala družbe «Piedmont airlines», ko je to pristalo na letališču na poti do Atlante v Baltimoro. Gre za moškega, ki ni duševno uravnovešen. Moški se je po pristanku letala skril v stranišče ter nekoliko pozneje stopil na hodnik, kjer sta bili samo dve stevardesi. V roki je imel pištolo ter je zahteval, naj ga prepeljejo v Toronto v Kanado. Pozneje je zahteval razgovor s kardinalom Sheenanom ter lastnim zdravnikom. Oba sta se odzvala. Po večurnem pogajanju sta prepričala «gusarja», da se preda oblastem. MOSKVA, 3. — Sovjetska tiskovna agencija TASS je danes sporočila, da je v Moskvi umrl podpredsednik sovjetske akademije znanosti Andrej Bielozerski. KAIRO, 3. — Vrenje v vrstah e-giptovskih študentov traja že pet dni. Danes je prišlo na glavnih vseučiliščih v prestolnici ZAR do hudih spopadov med študenti in policijskimi silami. Po večernem sestanku ministra za visokošolsko izobrazbo Samsa Edina Wakila in rektorjev raznih vseučilišč so uradno sporočili, da je minister ukazal, naj se vseučilišča in druge ustanove za visokošolsko izobrazbo zaprejo še preden se bodo 11. januarja začele redne zimske počitnice. Zdi se. da so nemiri prizadeli posebno nekatere od štirih vseučilišč v Kairu, medtem, ko je drugje pouk potekel brez motenj. Davi je bilo na vseučilišču glavne kairske univerze zelo živahno. Večje skupine študentov so zasedle veliko dvorano, a drugi so neprenehoma vstopali in izstopali iz poslopja. Pri vhodu je stal študent, ki je pozival mimoidoče, naj se udeležijo pohoda v središče mesta v znak protesta proti aretacijam številnih študentov. Koliko študentov je bilo aretiranih? Po vesteh nekega libanonskega časnika je v egiptovskih zaporih več kot'sto študentov. r Na drugi strani pa je tudi res, da je državni pravdnik v Kairu ukazal danes, po razgovoru s predstavniki študentov, naj določeno število aretirancev izpustijo iz zapora. Za oblasti pa je posebno nerodno vprašanje šestih a-retiranih palestinskih študentov (vseh je okoli 6000), ker se do sedaj njihova organizacija ni vmešavala v notranje egiptovske probleme. Točno ob 11. uri so močne skupine študentov, odšle proti središču mesta. Policija jih je takoj napadla s pendreki in solzilcem. Prišlo je do srditih spopadov pri katerih so študenti obsuli agente s ploho kamenja. Tudi med policisti je bilo več ranjenih. Malo pozneje so študenti (morda okoli 3000) ponovili poskus, toda ojačane policijske sile so Jih ponovno odbile. Kaj pravzaprav pomenijo te študentske demonstracije v okviru sedanje družbeno - politične ureditve v Egiptu? Študenti, ki demonstrirajo, so izdali proglas, ki ga je objavil v celoti libanonski časopis «A1 Na-har*. V proglasu je rečeno med drugim: «Kri, ki so jo mladi Egipčani prelili 21. februarja 1946, je zgodovinski mejnik v življenju svetovnega mladinskega gibanja. Danes poraženi egiptovski režim za pira te mladince ter se zateka k terorju in fašizmu.* «Mladeniči vsega sveta — je še rečeno v proglasu — mi zahtevamo od vas samo da se pogumno strnete v obrambo egiptovske mladine v trenutku ko skušajo policijske sile zadušiti glas demokracije Egiptu. Prepričani smo. da se bodo klici, ki so veljali za svobodo v Vietnamu in v Palestini, ponovili tudi v prid egiptovske mladine ki danes preživlja najtežje čase svoje zgodovine po februarju 1946 in januarju 1972. Egiptovska mladi- trolni instrumenti v tako imenovani «čmi škatlici* ponesrečenega letala «tristar» ameriške družbe «Eastem airlines*, ki je strmoglavilo v močvirja Everglades pri Miamiju so ugotovili, da je treba nesrečo pripisati verjetno nepazljivosti pilota. Zakaj se je to zgodilo, še ni znano. Domnevajo, da je bila temu kriva zaskrbljenost pilotov zaradi dejstva, da se pri prvem poskusu pristajanja ni prižgal žaromet na letalu. Tedaj je kontrolni stolp u-kaizal letalu, naj napravi ponoven krog okoli letališča ter šele potem skuša ponovno pristati. Prav pri zavoju (torej precej daleč od letališča) je letalo začelo nenadoma izgubljati na višini ter .se je skoraj neopazno približalo zemeljski površini. Zakaj se poloti niso zavedeli tega usodnega drsenja? Morda prav zato, ker so bili preveč zaskrbljeni zaradi nedelovanja žarometa. Po zadnjih vesteh je nesreča terni • j** j • j jalla 99 mrtvih. Tragedija «tnstara»: ------------J ^ 0 i BANGKOK, 3. — Enaindvajset usodna napaka pilota? NEW YORK, 3. — Na podlagi avtobus zadel ob mino, ki so jo po-podatkov, ki so jih zabeležili kon- stavili gverilci. ............umil.......................................iiiiiiiiihiiiiiiiihiiiiiiiuiiim KER SO PROTESTIRALI PROTI UKREPOM VLADE V MANAGUI na hoče izvajati svoje zakonite pravice ter namerava napraviti kraj okupaciji (izraelski), odstraniti terorizem ter zgraditi demokracijo v korist vseh Egipčanov*. Kot je razvidno iz proglasa gre prav gotovo za levičarsko usmerjene študente. Kairska vlada je odgovorila na to akcijo z zaporo vseučilišč, čeprav .ie istočasno izdala pojasnilo v katerem pravi, da gre za dejavnost le peščice študentov. ki pravzaprav ne pomenijo kaj več v življenju egiptovskih vseučilišč. Zdi pa se, da je vlada zelo zaskrbljena, saj je prišlo že do več sestankov predstavnikov vlade. univerz ter uradnega mladinskega gibanja. . Od drugih dogajanj na Bližnjem vzhodu je treba še omeniti da bo Libija odpoklicala svoje prostovoljce s palestinske fronte, ker je ugotovila, dežele, ki mejijo z Izraelom ne prispevajo v ničemer k skupnemu arabskemu boju proti Izraelu. Nasprotniki gen. Somoze pred vojaškim sodiščem Začele so ponovno obratovati večje managujske tovarne - Prebivalstvo nezadovoljno z delitvijo živeža MANAGUA, 3. — Managua je deloma oživela. Po desetih dneh odkar je potres uničil dober del nikaragujskega glavnega mesta, so začele ponovno obratovati tovarne, ki jih potresni sunki niso uničili. Gre predVsem za tovarne piva, tkanin, cementa in mlinov za moko, medtem ko so majhni industrijski obrati popolnoma neuporabni. Središče mesta, ki bo popolnoma zravnano, bo služilo kot skladišče raznih strojev, dokumentov in predmetov, ki jih bodo našli med ruševinami. Vojaki so začeli danes ograjevati središče z bodečo žico, ker so ta center proglasili za «področje nesreče*. Ta del mesta bodo zravnali buldožerji ameriške vojske, ruševine pa bodo zmetali v bližnje jezero. Poveljnik nikaragujske narodne garde in predsednik državnega odbora za pomoč prizadetemu prebivalstvu general Somoza je včeraj nova mošt. Iz varnostnih razlogov je pretor danes ukazal, naj se izselijo stanovalci petih hiš v bližini Interiiggijevega doma. Peta današnja žrtev je 9-letna deklica Giuseppina Gattaduaria iz Mazzarina pri Caltanissetti. Deklica je zjutraj z dvema sorodnicama stopila na balkon svojega stanovanja, ki ni zdržal teže treh žensk in se je zrušil. Mala Giuseppina je bila pri priči mrtva, 57-letna Carmela Bongiovanni in 23-letna Crocifissa Lobartolo pa se bosta morali zdraviti dalj časa zaradi hujših zlomov. Danes zgodaj zjutraj je skupina orožnikov prispela v vas Fonda-chelli Fantina in je pripeljala tovor živeža in zdravil. Popoldne pa so gasilci končno prebili nasip zemlje in blata, ki je preprečeval dostop do vasi. Dva helikopterja karabinjerjev sta danes pristala v bližini vasi ter sta odpeljala v naj-bližnjo bolnišnico tri ranjence, ki so štiri dni ležali v blatu in na mrazu ter čakali na pomoč. Položaj se je nekoliko izboljšal v pokrajini Catanie, kjer so ekipe delavcev začele odstranjevati material, ki so ga nanesle reke in hudourniki, ki so prestopili bregove. Prefekt je sklical za jutri sestanek županov ter policijskih in karabinjerskih poveljnikov, da bi ugotovili škodo in sprejeli prve ukrepe v pomoč prizadetemu prebivalstvu. Danes se je sestalo vsedržavno tajništvo sindikata poljskih delavcev CGIL, ki je izdalo komunike, v katerem izraza svojo solidarnost prizadetim delavcem in prebivalstvu. V svojem dokumentu sindikat ugotavlja, da smrtne žrtve, ranjenci in ogromna materialna škoda niso samo posledica nekaj dni slabega vremena, pač pa sad zgrešene politike italijanskih pristojnih organov, ki se niso zavzeli za hidrogeološko ureditev južne Italije in Sicilije. Tajništvo sindikata poljskih delavcev izjavlja, da so se vsi delavci zlasti pa kmetje ..................................milim......................................................................iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiniiiiiiiii.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZAČEL SE JE PROCES PROTI TATOVOM, KI SO »POČISTILI* LONDONSKO BANKO Sherlock Holmes še enkrat prehitel Scotland Yar d Presenetljiva podobnost med tatvino v «Lloyds Bank» in dogodkom, ki ga je BoyIe opisal v romanu «Zveza rdečeglavcev» Kitajski predsednik Maocetung je predvčerajšnjim sprejel zunanjega ministra revolucionarne južnovietnamske vlade Nguyen Thi Binhovo LONDON, 3. - Tatovi, ki jih je Sherlock Holmes ujel pred 80 leti so ponovno zaživeli in so se morali včeraj zgovarjati pred znanim britanskim kriminalnim sodiščem Old septembra 1971 dobesedno počistili varnostno jekleno blagajno banke in so se polastili poldrugega milijona futov šterlingov, kar znese v italijanski valuti čedno vsotica dveh Bailey v osrčju Londona. Edina milijard in dvesto milijonov lir. __ IM J _ _ „ lnnrlnn //T lmr/J D O n 17 \\ 1 Wl o Pimi 000 07 \ 7 razlika je, da so se morali londonski detektivi pošteno potruditi preden so uklenili tatovom roke v lisice medtem ko je znani preiskovalec zalotil tatove že na kraju samem zločina. Pred sodniki se je moralo šest mož zagovarjati zaradi drzne tatvine v «Lloyds Bank*. Tatovi so «Lloyd Bank* ima svoj sedež v Baker Streetu le nekaj korakov od poslopja štev. 221 B, kjer je imel svoj urad genialni Doylov detektiv. Čeprav je neki radioamater «ujel» pogovor med tatovi, ki so vrtali v jeklene stene blagajne in pajdašem, ki je stražil na strehi bližnjega poslopja, so se zlikovci polastili iz- datnega plena s presenetljivo lahkoto. Radioamater je namreč obvestil policijo o čudnih pogovorih, ki jih je «ujel» s svojim sprejemnikom, ko pa sta se dva agenta pripeljala pred banko in videla, da je v vhodu vse v redu, sta se odpravila k «zasluženemo» počitku. Tatovi pa so medtem mirno nadaljevali z delom in so prebijali dno varnostne blagajne. Tatvino so odkrili šele dva dni pozneje, ko je direktor banke odprl varnostno blagajno in je kar obstal, ko je videl skrbno »počiščene* varnostne predale. Po mnenju javnega tožilca Ro- 1 izkopali do blagajne bližnje banke. n Untirmnnn /»lnnvin umllho PniMplrATinl/il C Ar.ll o a/I V h»i/1a mn nlCA berta Hartmana je glavna razlika med modernimi tatovi in zlikovci, ki jih je Sherlock Holmes prelisičil v romanu «Zveza rdečeglavcev*, da so se resnični zlikovci poslužili vseh modernih tehničnih pripomočkov. Doyle si je v svojem romanu zamislil, da je 'genialni detektiv počakal tatove v veliki kleti skrit med škatlami in zaboji ter nataknil lisico na roke lopovom, komaj so se prikazali iz rova,; ki so si ga Preiskovalci Scotland Yarda pa niso bili tako briljantni. Lopove so ujeli po več kot treh tednih in jih vtaknili v «luknjo». Trije obtoženci so že priznali svojo krivdo. Gre za 37-letnega direktorja neke družbe Samuela Tuckerja, 33-letnega trgovca Thomasa Stephensa in 38-letnega fotografa Anthinyja Gavina, 64-let-ni trgovec Benjamin Wolfe, 67-letni trgovec Abdulah Gangji in njegov vnuk Ali Gangji pa odločno zavračajo vsakršno obtožbo sodelovanja pri tatvini. obnovil posebno vojaško sodišče, ki bo sodilo ljudem, obtoženim, da so motili javni red. Politični opazovalci tolmačijo ta ukrep kot dokaz, da so nasprotniki režima priredili večje protestne manifestacije in so izrabili začasno zmedo, ki jo je povzročil potres. Somoza je tudi izjavil, da bodo pristojni organi razdelili prebivalstvu živilske nakaznice. Po uradnih podatkih kaže, da je v porušeni prestolnici še vedno kakih 200 tisoč ljudi, prav toliko ljudi pa se je naselilo v ostalih nikara-gujskih pokrajinah. Vse kaže, da prebivalstvo ni zadovoljno s sistemom razdeljevanja živeža. Marsikdo med najbolj prizadetimi je izjavil, da bi bilo bolje, če bi hrano delili ' predstavniki mednarodnih organizacij kot je Rdeči križ. Kaže, da živil ne primanjkuje, ker dan za dnem pristajajo na mangujskem letališču letala, ki dovažajo hrano in zdravila. Ni še točno znano, kaj bo ukrenila vlada za obnovo prestolnice. Širijo se nasprotujoče si vesti, kaže pa, da bo odbor za pomoč prizadetemu prebivalstvu v kratkem odločil, kje naj se gradi nova prestolnica. Doslej je gotovo le, da bodo trgovsko središče zgradili kakih deset km daleč od porušenega središča mesta, na področju, ki je bilo doslej rezervirano za sejemske prireditve. POLICIJSKA MODA Ko so se pariški občinski možje odločili, da bodo zamenjali unijorme «flicsov-> si verjetno niso mislili, da bodo tako pospešili poslovanje neke newyorške trgovine, ki je specializirana v prodaji rabljenih oblek. Lastnica «Encoreja» je takrat odkupila vsa ogrinjala pariških policajev, ki so jih imeli v skladiščih vojašnic in jih je razprodala v tako kratkem času, da je morala naročiti druge, da bi zadostila zahtevam svojih klientov. Vse kaže, da je «policijska moda» doživela velik uspeh, zlasti pri ženskah, ker gredo ogrinjala še vedno zelo dobro v prodajo. Sedaj jih proizvajajo v različnih barvah, prodajajo pa jih po 65 dolarjev «midb> model in 75 dolarjev «maxi» model. V «Encoreju» pa poleg ogrinjal pariških «flicsov* lahko kupite tudi ekskluzivne modele najbolj znanih «modnih ustvarjalcev». Gre za oblačila dam tako imenovane «high society», ki se ne morejo prikazati v družbi dvakrat zaporedoma z isto obleko. Dovolj je da se spomnimo kako je tisk kritiziral princeso Grace, ko se je na nekem plesu pojavila z o-bleko, ki jo je imela že enkrat prej, da razumemo zakaj se visoke dame nočejo izpostavljati taki nevarnosti. Tako izročajo obleke newyorški trgovini, s katero si potem delijo izkupiček. Govori se, da je tudi Jacgueline Onassis, ko je bila še «prva ameriška dama», večkrat prodala svoje obleke «Encorejw>.