Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja; Za celo leto predplačila 1« gld., za pol leta 8 gld., za čelrt leta 1 gld., it" jeden
mesec 1 gld 10 kr. V administraciji prejeman velja: celo leto 12 gld., za pol le'a 6 gld., za četrt leta 3 gld., ra jeden mesec 1 gld. V LJubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. ve« na leto. Posamne itevilLe po 7 kr.
Naročnino in oznanila (i n s e r a t e) vsprejema nprnvnlStvo ln ekspedicija v ,,Katol. Tiskarni'1 Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSkili ulieah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, iiviemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vreduištva telefon-štev. 74.
^tev. 31.
V Ljubljani, v sredo 8. februvarija 1899.	Letnil* XXTII,
Stara pesem.
Prigodom proračunske razprave v hrvatskem saboru slišala se je zopet poznata stara pesem, katero tako rado rabijo slovanski protivniki, češ da je tako zvana slovanska solidarnost lc Blepilo za neuke političarje ; če se že govori o kakšnej solidarnosti med slovani, je to mogoče le glede kulturnih vprašanj, nikakor pa ne glede političnih. Tako se je izjavil poslanec dr. Pliverič, ko je pobijal dr. Brestjenskega temeljite prigovore proti dualizmu, kateremu mora čim preje odzvoniti v Avstroogerskej, če se hoče priti kedaj do miru v tej državi. Kar čudili smo se, ko smo čuli o trditvi Pliveričevej glede slovanske solidarnosti. Da se je poprijel tako umen državoslovec takih nazorov, je tudi znamenje časa in očitno znamenje, da dualizem hudo hira, kakor je to dr. Brestjensky dobro razjasnil. Do zdaj so pravi mažaroni slovansko solidarnost vedno prezirali ter niso hoteli o njej nič slišati. To je odgovarjalo popolnoma njihovim nazorom glede zveze z Ogersko. Hrvati po mnenju mažaronov tako nimajo nikjer nič iskati, a posebno še ne kakšnih zvez razun z Mažari ; ž njimi vkup imajo svojo državo, pa ne tre-bajo od Slovanov nič; celo imena slovanskega ne potrebujejo, oni ostanejo le Hrvati in nič drugega. To je nauk pravih starih mažaronov. Takšnih Hrvatov si žele tudi Mažari, ker jim ne morejo biti na potu, da izvrše svojo najmilejo idejo v velikej mažarskej državi. Vsa mažarska politika je na to naperjena, da se s zemljišča ogerskega iztrebi vsak spomin na Slovanstvo, zategadel tudi tolika zatiranja Slovakov, Hrvatov in Srbov. Hrva-
LISTEK.
Laž življenja in resnica življenja.
Spisal I. Joergensen.
(Konec.)
Zakaj tedaj, prijatelj, še vstrajaš kot pagan, ker bi moral tudi ti tako posledice izvajati, kako jaz? Ali mar zaradi resnice? Toda vsaj se niti ne brigaš, najti resnico.
Ali mar zaradi sreče? Toda obožavanje svojega lastnega bitja ne osreči niti posameznika, niti družbe.
Ali mar zaradi znanosti ? Toda ravnokar smo videli, da je to popolno nepotrebno.
Zakaj tedaj?
Zato, ker ti zadostuje to svetno življenje — zato ker (kakor sam pišeš) nikdo ne smo imeti drugih bogov, kakor jednega pravega, svoj lastni jaz, svojega duha . . .
In to je jedini veljavni, pravi vzrok in ta vzrok jo vedno bil od raja sem, ko ie kača skušala Evo rekoč: »Vi dva bodeta kakor bogova«.
Sicer so gotovo splača poskušati to, kar je kača obetala Evi, vendar mi tega ne dosežemo, ako sami sebe obožujemo, ker to jo pot do upora in greha, to dosežemo le na potu trpljenja Kri-stovega — via crucis.
In namen življenja na zemlji je uprav ta, zahtevati od duše, da voli mej to dvojno potjo,
tov na Hrvatskem se niso mogli lotiti v onej meri, kakor to delajo doma, kjer jih straši neprenehoma umišljeni , panslavizem; toda veseli so in zadovoljni s takimi izjavami, kakoršna je bila ona poslednja o navideznej solidarnosti slovanskej. Kdo je srečneji nego oni, ko čujejo take izjave od tako uglednega in uplivnega učenjaka in to še v deželnem zboru, ki pomeni vendar nekaj več, nego kakšna navadna skupščina. Tako izjave morejo biti utešljive za Mažare, nikakor pa ne za Hrvate, ki ne morejo in ne smejo izstopiti iz slovanskega tabora, če se hočejo sploh vzdržati kot političen in sloboden narod, kajti prijateljstvo z Mažari jim more za nekaj časa zagotoviti neko samostalnost, a brez dvoma se bodo Mažari lotili tudi te samo-stalnosti, čim bodo opazili, da so se Hrvati izključili iz velikega Slovanstva. Dobro vedo tudi mažaroni sami, da je ravno Slovanstvo odbilo že marsikateri pohlep od nasprotne strani, a oprav-dano je radi tega, če tudi oni zanikujejo, da to Slovanstvo zadobi še veču moč, ker so hudobni naklepi proti manjim slovanskim narodom vedno huji.
Pa naj poreče g. dr. Pliverič, da ni potrebna slovanska solidarnost za Hrvate same. Kdo jih podpira v njihovej borbi za jedinstvo, če ne Slovani. Kaj bi bilo s Hrvati v Istri, da se niso zanje zavzeli tudi drugi Slovani ? Bili dobili kdaj hrvatske srednje šole brez slovanske večine v državnem zboru ? To je najbolji dokaz, da obstoji slovanska solidarnost tudi v političnih vprašanjih. In kako bi ta slovanska solidarnost imela mnogo veči upliv v političnih vprašanjih, ko bi se njej pridružil tako ugleden in važen zbor, kakor je
deželni zbor hrvatski, čisto drugačna bi bila poli tična situacija v našej državi, ko bi bil hrvatski sabor sprejel že poprej ali pa v zadnjem času predloženi načrt o zedinjenju Dalmacije s Hrvatsko. Vsi avstrijski Slovani bi bili z veseljem pozdravili tak korak hrvatskega sabora, kateremu bi se bil pridružil gotovo nemudoma tudi dalmatinski deželni zbor.
Takemu složnemu sklepu dveh zakonodavnih zborov in splošnemu odobrenju vseh avstrijskih Slovanov ne bi so usodili protiviti niti Nemci ni Mažari. Odločnej volji hrvatskega naroda in ostalega Slovanstva bi se morali upogniti. Cisto napačna je tedaj trditev onih hrvatskih poslancev vladne stranke, ki so glasovali proti omenjenemu predlogu, češ da je zdaj v Avstroogerskej takšna politična situacija, da se ne more niti misliti, da bi se sploh moglo izvesti zedinjenje Dalmacije s Hrvatsko. Take izjave so seveda le na korist Ma-žarom in Nemcem, ki so presrečni, da ne vidijo saborske večine hrvatsko v zvezi z ostalimi Slovani. Dokler bodo vladni Hrvati zagovarjali takšno politiko, tako dolgo je zares dualizem vsaj v oger-skej polovici obvarovan, kajti Hrvatska je ravno ona Arhimedova točka, s katere bi se dal dualizem odstraniti. Hudo se vara dr. Pliverič, če misli, da zato ne obstoji politična solidarnost slovanska, ker se sedanja hrvatska saborska večina nje ogiblje le zato, ker to mora tako biti po višjej zapovedi. V hrvatskem narodu je ta slovanska solidarnost vrlo razširjena, kar svedoči hrvatska zedinjena opozicija z vsem svojim političnim delovanjem, svedoči tudi vse domoljubno časopisje ter ostala hrvatska književnost. Med Hrvati iz Dalmacije,
mej potom, kjer vladata jaz in svet, in mej potom, ki vodi h Kristu, k Bogu. In kakor se kedo odloči, odloči se za večno. Kedor si izvoli Boga, najde Boga in bo po smrti vedno gledal in vžival Večnega. Kedor pa izvoli samega sebe, prepuščen bo celo večnost osamljenosti in praznosti svoje duše. V tem ni nič krivičnega. Bog vsakomu da,
kar je želel, kar je volil.
* *
Gibanje okrog 1. 1870 se je s tem pričelo, da so nam obetali resnico in sročo; potem se je omejilo na to, da so ponujali samo resnico; rekli so : »Srečo treba da resnici žrtvujemo«.
Ker pa človek srečo hoče, iskal jo je na lastno pest, s tem, da je stregel svojim strastem in prav po željah srca vžival življenje. Toda po omami nas je glava zabolela in napočila je doba rodov brez upa. Zdaj jc le še kazalo lajšati bolest, ki je bila življenje.
Vendar v opiju in morfiju ni mnogo resnice — sploh so pa nismo več mnogo brigali za res nico. Sanj izrednih smo hoteli, fantastičnih pri-kaznij, omotice, omamnosti. »Enivrez — vous toujours!«
In nekega lepega dne je dejal llenr. Ibsen: »Sreča je omogočena le po laži življenja.« In takrat jo bila mera polna — resnica zaigrana z bla-ziranim skepticizmom, sreča uničena po dekan-dentnem egoizmu.
To pa vse zato, ker smo takoj spočetka verjeli lažnjivcu — onemu, ki je zavel Evo in njeni rod — oni, ki se je na gori skušnjav bahal, obetajoč vso velečastvo svota — onemu, ki nas je vse slepil z zlatimi sanjami o sreči in luči — onemu, ki je v istini bolj reven in ubožen, nego najbolj siroten, najbolj zapuščen berač — njemu čegar raj je Fata morgana nad nerodovitno, tožno pustinjo.
Toda nikdar še ni nikdo videl, da bi bilo kako bitje potrebovalo laži, da bi moglo živeti. Vsaka rastlina, vsaka žival, vse kar giblje in živi pod nebom, živi in je srečno v moči resnice. Ako bi najmanjša živalica hotela kaj , kar je proti njenemu nagonu, ako bi najmanjše s previdnostjo obdarjeno bitje se strogo ne držalo tega, kar v resnici obstoji, kar je dejstvo, bilo bi s tem obsojeno v smrt, in bi tudi v kratkem poginilo.
Jcdin človek naj bi potreboval lažij kot pogoj za svojo življenje?
Jaz tega ne verjamem. Pač pa verjamem, da potrebujemo resnice ter da brez resnice ne moremo živeti in da brez resnice ne moremo srečni biti.
Ako pa vprašaš, kakor nekdaj Pilat: »Kaj je resnica ?« tedaj veš tudi odgovor: »To je resnica, da vsak, ki vanj veruje, se ne pogubi, temveč ima večno življenje.«
Poslov. A. K.
/
Istre, Slavonije in Hrvatske ne živi samo živa hrvatska solidarnost nego tudi slovanska, ki se v zadnjem času pokazuje posebno v bednej Istri in Trstu dejansko v vsakem pogledu. In ta hrvatska in ob enem slovanska solidarnost je jedina naša rešitev.
To vedo dobro tudi Hrvati, kajti prepričani so, da se zedinenje vseh Hrvatov izvrši še le tedaj, ko se v hrvatskem saboru ne bode nič več zatajevala slovanska politična solidarnost po želji in na radost naših protivnikov, nego kadar se bode priznavala očitno brez vsake bojazljivosti in brez vsakega obzira na naše nam v vsakem pogledu sovražne sosede. Slovanske solidarnosti se boje, pa malodušno med Slovani odbijajo od nje, ker mislijo na ta način vzdržati svoje nepravično go-spodstvo nad njimi. Toda mi mislimo, da ni daleč čas, ko se ta skoz in skoz trhljena zgrada sama od sebe ne zruši ter Slovanstvo pride do svojih pravic.
O kmečkih zadrugah.
Spisal Val. Podgorc.
(Konec.)
Nadalje so se na Bavarskem ustanovila zadružna skladišča v mestih :
Prittriching za 10.500 mark Hohenstadt » 10.000 » Hellmiinz » 5.000 » Schonsee » 1.500 » Oberroslau » 6.500 » Eussenheim » 6.000 » in snuje se še veliko zadrug. Denar so dobivale zadruge ves od vlade, deloma kot donesek, deloma kot posojilo. V takih razmerah je seve lažje kaj začeti, kakor pri nas. Dosedanja izkušnja, ki se je naredila s skladišči, pravi pisatelj, je ugodna. V skladiščih shranjeno žito se lahko proda po dobri ceni, ker je čisto. Zato je želeti, da bi se skladišča ustanavljala povsod, kjer je kak kraj za to.
Tudi Pruska se pripravlja, ustanoviti po deželi veliko število zadružnih skladišč, a večjega obsega, kakor na Bavarskem. Dovolil se je v pruskem deželnem zboru v ta namen kredit 3 milijonov mark. ln sicer za skladišče v Barthu . . 249.900 mark Ogritz . . 136.700 » Stargard . 129.600 » Anklam . . 303.000 » Schivelbein 78.600 » Kolberg . . 104.600 » Stolp . . . 144.900 » Plathe . . 108.200 » Janovvitz . 73.500 » Gramentz . 73.500 » Halle. . . 360.000 » Bettenhausen 86.700 » Hofgeismar 73.500 » Hoheneiche 79.600 »
Ni treba dokazovati, da bi se kaj sličnega tudi na Avstrijskem dalo storiti — in morebiti se bode kaj storilo. Za zadružno skladišče v Pe-klarnu dala je dežela Nižjeavstrijska lani 20000 gl. 2 % posojila, 2000 gl. je darovala, 2000 gl. brezobrestno posodila. Ministerstvo je dalo donesek 2000 gld., 2000 gld. pa je posodilo brezobrestno. Koliko sta dežela in država dali za skladišča v Bilinu, mi ni znano. A po časniških poročilih in po osebnem poizvedovanju smo se prepričali, da je vspeh tudi teh skladišč ravno tako sijajen, kakor na Nemškem. Zato smo sklenili skladišče postaviti slovenskim kmetom koroške podjunske doline in ako Bog da, bode do žetve stalo. Navdušenje med kmeti je veliko — vsaj so pa tudi trgovske razmere neznosne. Kmetje privažajo svoje žito trgovcu, ki jim da, kar hoče, vsaj je takih trgovcev le par, in ti se zgovore med seboj o ceni, pa dado kmetu po svoji volji. K trgovcu A. pripeljal je kmet žita: kupite je, denarja potrebujem. — Toliko ti dam, pravil je trgovec. — Oh, gospod, vsaj nekaj boste pridali, pravi kmet. — Ce ti ni prav, poberi se, pravi trgovec. — Žalosten mu pusti kmet žito in odide, trgovec pa se je nasmejal za njim: der Trottel! — To mi je pravil človek, ki je vse slišal. Drugega dne sta stopila vkup trgovca A. in B. Ti, danes sva sama, dogovoriva se o ceni — in pobotala sta se — kako ? Tudi to mi je pravil človek, ki je to slišal! Zupan občine Z. mi pravi to : Kmet N. pripeljal je deteljo k trgovcu A. Naročil jo je bil;
kmet me je (župana) prosil, naj grem ž njim, tehtala sva deteljno seme, a A. ga nazadnje ni vzel, potem sva šla v Velikovec in deteljno seme je tam 4 kilograme več tehtalo, kakor popred pri trgovcu. — Katera tehtnica je neki bila pravična ?
Tako se ljudje bogate s kmečkim premoženjem in s svojo oblastjo jih potem izprijajo ter silijo v liberalstvo. Trdno upamo, da bo slovenska duhovščina žrtvovala kaj v blagi namen, vsaj bo denar v takem zadružnem zavodu bolje naložen, kakor kjerkoli drugod.
Politični pregled.
V Ljubljani, 8. februvarija.
Zahteve nemške opozicije. Po večdnevnih posvetovanjih so se nemški kolovodje vendar zje-dinili glede zahtev, ki jih predlože v posebni spomenici Thunovi vladi in od katerih izpolnitve je baje odvisno redno parlamentarno delo v prihodnji dobi. Glede narodnostnega vprašanja navaja bojda najbolje informovani list »Salzb. Chro-nik« sledeče točke: člen I. Nemški jezik bodi jedini poslovni in razpravni jezik v državnem za-stopu, pri najvišjem sodišču in pri ministerstvih na Dunaju in občevalni jezik pri vseh c. kr. uradih in oblastvih v notranji službi, člen II. Sklepanje in razprava o uredbi jezikovnega vprašanja v posamnih kraljestvih in deželah naj se odkaže deželnim zastopom. Za sklepanje o teh deželnih zakonih je potrebna prisotnost treh četrtin vseh deželnih poslancev in je potrebna za dotični sklep dvetretjinska večina vseh navzočih članov. Člen III. Z uveljavljenjem teh zakonov postanejo brez veljave vsi pred državnim osnovnim zakonom iz 1. 1867 in vse poznejše ministerijalne naredbe neveljavne. člen IV. Osrednja vlada ni opravičena izdajati nadaljnih jezikovnih naredeb in tudi ne tozadevnih izvršilnih predpisov, deželnih ali drugih zakonov. Člen V. Za spremembo tega zakona v avstrijskem državnem zboru je potrebna dvetretjinska večina vseh državnih poslancev. — Kakor je toraj razvidno, so nemški prvaki z »rešitvijo« narodnostnega vprašanja že gotovi in je že izdelan popoln zakonski načrt. Ostale točke jim ne bodo provzročale posebnih preglavic in tako bo kmalu — mirna Bosna, ako bodo namreč slovanski zastopniki tako kratkovidni, da bodo brezpogojno pritrdili navedenim delom zakonske osnove. Toda nato Nemci menda sami ne računajo, ker slovanskim zastopnikom vendarle ne pripisujejo tolike kratkovidnosti. O posamnih točkah bi bilo odveč govoriti, ker je dovolj jasno, kaj bi se zgodilo z avstrijskimi Slovani, ko bi obveljal tak načrt.
Kako sodi vnanji svet o politiškem položaju v Avstriji. Pariški »L'Univers« piše: Kakor hitro se preosnuje ogersko ministerstvo po odstopu Banffy jevem, ne bo več nobene ovire za nagodbene dogovore mej obema državnima polovicama in konečno se bo moglo priti do odločilnega dogovora. Brez dvojbe ta nagodbeni dogo vor ne bo ugoden za Avstrijo, ker bo prisiljena udati se zahtevam Ogerske. Odgovornost za to nosi opozicija, ker bi sicer imela vlada v avstrijskem parlamentu trdno zaslombo, da bi govorila odločno in zavedno, dočim bo sedaj prisiljena pritrditi leoninskim pogojem in žrtvovati avstrijske koristi pri določevanju kvote. Toda zakaj dela opozicija tako brezvestno? Sklicuje se, da naj raje vse gre v nič, kakor da bi ona odnehala od svojih načel. Toda kaka so ta načela. Ni namreč še vse, peti pesem »Wacht am Rhein« in hrupno agitovati za pangermanizem, pred vsem treba imeti pred očmi dejanjske razmere in konečni namen. Ta konec pa bo nadvlada Ogerske nad Avstrijo. — Toda liberalni Nemci niso pripravljeni žrtovati samo gospodarskih koristij avstrijskega prebivalstva, oni vprizarjajo tudi velikansk boj proti katoliški cerkvi. Vse vprek se čuje iz teh krogov glas: »Proč od Rima! in živahno agitacijo je opazovati za protestantizem. Vzroki za to niso verski, ne koreninijo v prepričanju, marveč so le poli-tiški, ker hočejo s tem nemški liberalci strahovati katoliško ljudsko stranko, ki vztraja pri večini in hoče pravičnost za vse avstrijske državljane. Sploh je položaj v nesrečni Avstriji zelo nevaren. Hladne krvi treba bo dosti mej ljudstvom, da se ne da zvabiti v ta strastni agitacijski vrtinec, sicer bi se bilo bati javnega upora.
O zasedanju deželnih zborov ni dosedaj znanega še nič pozitivnega, le to trdijo večinoma vsi listi, da bodo v drugi polovici meseca marca zborovali večinoma vsi deželni zastopi. Praški »Politiki« poročajo z Dunaja, da se iz mej vseh naj-preje snide gališki deželni zbor in da se prične zasedanje že 20. t. m. Gališki namestnik grof Pi-ninski biva te dni na Dunaju, kjer se je posvetoval z ministerskim predsednikom in poljskimi člani parlamentarne komisije. — Ravno tako sta bila na Dunaju te dni šleški deželni predsednik grof Thun in pa češki deželni odbornik grof Adal-bert Schonborn. Glede ostalih deželnih zborov se tudi približno ne ve, kedaj se prične zasedanje. O poslovnem redu za bližnje zasedanje češkega deželnega zbora so se posvetovali včeraj češki zaupniki z grofom Thunom, toda dneva niso določili.
Gonja nemških radikalcev Schonerer-jeve barve postaja z vsakim dnem bolj intenzivna in silneja. Ko je minule dni neki nemški prvak v Me-ranu govoril svojim zvestim pristašem in z vso silo udrihal po slovanski-klerikalni večini državnega zbora, se je vkljub temu neizrečeno zameril prusofilskim kričačem. Ne morejo mu odpustiti, da je, sicer v največjem ognju za vsenemštvo, venderle govoril in sicer rahlo govoril proti »brez-domovinskim radikalcem« in »katastrofnim politikom« ter se konečno drznil izjaviti, da nima ž njimi nič skupnega. Za to svojo modrost mora čuti naslednje ljubeznjivosti: Tako drznih besedij že davno nismo čuli. On, ki meče nemško celo-kupnost mej staro šaro, si drzne v jedni sapi pozivati vse Nemce k jedinosti! Nikdar še ni nikdo tako denuncijatorično postopal proti svojim narodnim sobratom. Konečno pa izjavlja Schonerer-jansko glasilo, da se treba proti takim izdajicam boriti z vso silo in, ako ne gre drugače, pretrgati ž njimi vsako zvezo. — Pa tudi v Nemčiji bi radi znova vnemali svoje somišljenike za boj proti avstrijskim nasprotnikom nemškega imena. Toda tam so jim znova pristrigli peroti in jim prepovedali nameravani shod.
Cesar Viljem in f Caprivi. Včeraj smo objavili brzojavko nemškega cesarja na sorodnika pokojnega bivšega državnega kanclerja, generala Mullerja, v kateri izraža sožalje nad smrtjo velikega moža. Iz te brzojavke, akoravno je v njej precej priznalnih besed, pa veje precejšnja mrz-lota, izvanredna v takih slučajih, ki kaže, da razmere mej berolinskim dvorom in pokojnikom niso bile ravno posebno prijazne. Nad vse čudno pa je, da hvali cesar posebno Caprivijevo delo v pokoju. To mlačnost si lahko tolmačimo, ako pomislimo, da se v Prusiji loči skoro vsak državni kancler v sovraštvu s svojim gospodom, posebno pa, da se Caprivijevi nazori v marsičem niso strinjali z velikonemško idejo. Caprivi namreč ni bil tako strasten nasprotnik Slovanov, kakor so bili možje pred in za njim, marveč je visoko čislal narodno jednakopravnost. Ako bi ne imel Caprivi nobenih drugih posebnih lastnostij, vsled katerih je prišel v nemilost na dvoru, že to je dovolj za sedanje, v Nemčiji vladajoče razmere.
Italijansko ime in trozveza. V italijanski zbornici se je te dni pritoževal iz Avstrije izbr-cani jud Barzilai nad avstrijskimi vojaki v Pulji, ki so baje v nek dobrodelni namen naročili slik, predstavljajočih avstrijske zmage pri Visu in italijanske poraze v Abesiniji. Barzilai je interpeliral vlado, da bolj skrbi za ugled italijanskega imena v inozemstvu, zlasti v državah, ki so v prijateljski (!) zvezi z Italijo. Kako si zaračuni židovstvo to »dobro delo« juda Barzilaia Italija, se ne ve, gotovo je le, ako bi judje in Italijani sami ne skru-nili bolj »italijanskega imena« tukaj in tam, kakor ga skrunijo avstrijski vojaki, bi to »ime« nc bilo v taki nevarnosti, kakor pa je. O skrunitvah avstrijskega imena na italijanskih in avstrijskih tleh po judih in Italijanih seveda ne govorimo, ker je predolgo, gotovo pa je, da bo ta interpelacija obrcanega Juda Barzilaia Italiji in njenemu imenu prinesla gotovo veliko časti. Značilno za razmere v Italiji pa je, da se tolikanj vlečejo za »čast Italije« judje a la Morpurgo in Barzilai. To bi moralo vender opozoriti prave italijanske domoljube, da pri tem nekaj smrdi. Minister Ca-nevaro, ki je še nedavno temu sam izzival nas avstrijske Slovane, je odgovoril Barzilaju, da stvar sama na sebi nima nobenega političnega pomena, zlasti ne v pogledu trozveze, in dobro je, da se
Priloga 31. štev. „Slo venca" dn6 8. februvarija 1H9V-).
ondi na kapitolu tu in tam malo ptčajo z Avstrijo in nas ne pozabijo. To vsaj znači, da jih je strah in da velja o njih stih Žida Heine - ja, ki pravi: »Kadar so otroci v tami, vpijejo, pojo na glas . . .«
V Franciji je navstala zopet nekaka kriza, ki preti po mnenju Dreyfusovcev strmoglaviti sedanjo Dupuyevo vlado. Kakor znano, odredila je vlada vsled pritiska ministerskega predsednika, da se Dreyfusova afera konečno poravna pred zbornico in so s to zadevo peča posebna parlamentarna komisija. Predložil je minister Dupuy tej komisiji posebno zakonsko osnovo, ki naj bi bila nekako navodilo za poznejšo razsojanje v tej aferi. Toda komisija je vladin načrt vkljub toplemu priporočilu od strani ministerskega predsednika zavrgla z 9 proti 2 glasovoma in naročila posl. Renaultu, naj v današnji seji poroča zbornici. Splošno se je sodilo, da bo ta sklep kratkomalo strmoglavil sedanjo vlado. V tej veri so potrjeni vsi vladni neprijatelji. Toda Dupuy ne mara iti. Izjavil je, da se ne straši takih sklepov ter da bo še z večjo vnemo priporočal svoj načrt in ob jednem zahteval, da se o njem takoj razpravlja in sklepa. Mesto odstopa bo ministerski predsednik stavil v zbornici vprašanje glede zaupanja in s tem bo zbornico presenetil. Minister ve, kako treba postopati s francoskim parlamentom, in toraj ravna z nezadovoljnimi politiki, kakor zaslužijo.
Blaž Potočnik in njegova doba.
(V 100 letni spomin njegovega rojstva spisal J. BenkoviC.)
(Dalje.)
Vodnik je bil kot frančiškanski klerik v najtesnejši zvezi z zavedno-narodnimi avguštinci oo. Markom Pohlinom, Damascenom Devom in Dizmo Zakotnikom, ki je bil njegov rojak. Siskar, in je znan kot nabiratelj slovenskih narodnih pesnij. Ti trije so bili izvrstni narodnjaki-pisatelji, a tudi izvrstni menihi. Marko in Dizma sta šla raje iz domovine, nego da bi se dala sekularizovati, Da-mascen je pa poprej umrl. Ti so mu vcepili v mlado vsprejemljivo srce pravega duha. Kot 23-letni klerik je zapel, da bo »žverglal, dokler ta pišu z drena se. nareskole«. In ostal je mož beseda do smrti! V njegovih verzih, katere je med narodom nabral, je pač marsikaj takega, kar bi ne bilo treba zapisati. A on je bil vesel, da je sploh kaj dobil, in drago se mu je zdelo vse. Imel pa je premalo estetičnega okusa; kar ga je imel, dobil ga je od Zoisa, Pohlin mu tega pač ni znal dati. Sploh je Vodniku nedostojalo do zadnjega družabne oglajenosti iz umevnih razlogov. Na deželi se je pokmetil in to mu je pustilo sledove celo življenje. Zato se mu je mladi oholi Kopitar tako rad posmehoval.
Vodnik je bil pač rad na deželi, kakor uvidimo iz Zoisovih pisem; prišel je v Ljubljano še le na dolgo prigovarjanje. A tu ne zasledimo v njegovem postopanju nikake upornosti ali vsaj apatije do cerkvenih predstojnikov. Pač je hodil svoja pita, držeč se svojega boljšega prepričanja, a do kakih diferenc ni prišlo nikoli Tudi o njegovem tovarišu prof. Richterju pravi Petruzzi, da je bil »ein vortrefflicher Kanzelredner der dama-ligen Richtung entgegen«. Ako v tem pogledu imenujemo Vodnika »svobodomiselnega, liberalnega« : naj bo! As tem ob enem povemo, da je bil bolj katoliški, da se je bolj zavedal svojih duhovskih dolžnostij in pravic nego njegovi predstojniki. Njegovo mišljenje in postopanje moramo torej le odobravati. A v kakem pomenu se je doslej slikal Vodnik kot svobodomiseln ?! To je očitna krivica, ki se je storila njegovemu sijajnemu spominu!
Kaj pa naposled: Je li Vodnik res »rad pel, še raje — pil« ? Menim, da to sumničenje je zvalil na Vodnika jedino le Prešeren s svojo pu-šico : »Preblečen je menišič bil, in rad je pel, še rajše pil.« To je bila »licentia«, a več nego »po-etica« ! Prešeren ga je potegnil iz porednosti na svoje lastno kopito — po krivici! Kakor je Vodnik brez madeža, vkljub temu, da je kuto slekel, tako je gotovo brez krivde v drugi točki. Petruzzi, ki je bil njegov učenec, ga tako le označi: »Vodnik war kein \vankendes Rohr : beseheiden im Glilck , im Ungliick hatte er jenen Frieden, den
das Bevvusstsein einem Lehrer gibt, der eifrig darnach strebt, der ihm anvertrauten Jugend TUchtigkeit der Gesinnung, Festigkeit des Cha-rakters, ungeheuchelte Tugend, Liebe zur VVisscn-schaft und seine Pieliit zum Vaterland einzu-flossen.« Tak mož v duhovski suknji ne moro biti »vinski bratec«. Na stara leta, od vlade tako neusmiljeno in krivično udarjen, je morda res izpil kozarec vina tudi iz tega namena, ker »vtopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi,« kakor poje isti Prešeren. A tega mu živa duša ne more v zlo šteti.
Silovit je bil udarec, katerega mu je zadala vlada na stara leta, kakoršnega je v isti dobi skusil v večji ali manjši meri skoro vsak duhovnik, ki se je značajno držal svojega katoliškega in narodnega prepričanja svetni in cerkveni vladi nasproti. Skusili so to po vrsti za Vodnikom: Baraga. dr. Jak. Zupan, Potočnik, Metelko, Jož. Bur-ger, Ilicinger i dr. O tem ni treba več dalje go voriti; a Vodnik je to krivico junaško nosil, kakor so jo tudi ostali »socii dolorum«. Petruzzi piše, da so mu učenci hoteli nekdaj v šoli nagajati, ko se je že sploh vedelo, kaj ga je zadelo. A Vodnik se je mirno ozrl in slovesna tišina je nastala. Sedaj izgovori Vodnik ravnodušno besede: »Fortuna non mutat genus!« Kakor blisek je zadelo to srca učencev, in niso mu več nagajali Petruzzi dostavi: »Und die ruhige Haltung, die fast verklarten Gesichtszilge und der gemessene Ton, mit dem er das Wort aussprach, lassen nicht den im Leiden standhaften Mann, nicht den zu edler Gesinnung mahnenden Lehrer, nicht den in Gottes Fiigung ergebenen, vvtirdevollen Priester verkennen.«
Tak je bil Vodnik kot duhovnik, res cel da-hovnik ! Kdor ga slika drugače, ta ga sebi in svojim stranskim namenom na ljubo z blatom orne-tava. Iz vsega se jasno vidi, da se je uprav zato doslej tako rado hvalilo in slavilo Vodnikovo prosto gibanje in mišljenje, da je služilo njegovo ime kot kopito po sedanjih »brezdomovinskih« duhovnikih.
Toliko o Vodniku; a to še ni zadnja beseda!
Sovrstniki in somišljeniki Vodnikovi, ki so poprej tudi v javnosti nastopali, so se umaknili nazaj in onemeli. Žalostno so pač gledali, kako se ruši cerkvena in narodna blaginja, ter si mislili z žalostnim prerokom Jeremijo: »Bonum est prae-stolari cum silentio salutare Dei!« Čakali so molče, da se odteče ta silovita povodenj. Le Vodnik ni utihnil; pel je res dotlej, da se mu je »pišu z drena« šiloma razklala : »Ni žvenka, ni cvenka — Pa bati se nič! — Živi se brez plenka o petju ko ptič!« Vlekel je z ielezno vztrajnostjo naprej, in zato je dobil — po prstih! Drugi stari duhovniki imajo to zaslugo, da so cerkvi in narodu vzgojili vsaj nekaj vrlih mož. Zanimivo je, da so uprav oni mladi duhovniki, ki so pri njih nekaj časa služili, lotili se pozneje dela za cerkev in narod.
Metelko je bil kapelan v Gorjah poleg župnika Skrinjarja, ki je svoj čas najkrepkeje podpiral Japlja pri slovenjenju svetega pisma. Bil je prej župnik frančiškanske fare v Ljubljani. Spisal je »veliko lepih nagovorov ali pridig in drugih duhovnih rečij« v pravem cerkvenem duhu, ki pa niso natisnjene. Od tod je bil Metelko premeščen v Ljubljano, kjer sta bila tovariša z Ravnikarjem, poznejšim tržaškim škofom. Le ta se je navzel dobrega duha brez dvoma v onem krogu, ki se je shajal pri baronu Zoisu ; zlasti pa od škofa barona Raigersfelda in od drugih razjezuitov, katerih je bilo okoli leta 1795 še devet v Ljubljani.
Barago je vodil kot jurista na Dunaju bi. Klemen Hofbauer, kot kapelana v Smartinu pa ga je ščitil stari kranjski dekan, razcistercijan Avguštin Sluga. — Dr. Jakob Zupan je bil duhovni pomočnik v Smariji. Župnik mu je bil razcistercijan Kajetan baron Gallenfels, ki je imel pri sebi dalje časa svojega redovnega sobrata Sigismunda Bla gaya, grofa Ursinija. — Andrej Albrecht jo služil kot kapelan na Krki, kjer sta živela razcisterci-jana Štefan Iložanec in Nivard Jančigi; po smrti prvega mu je sledil kot župnik Ign. Poljanec, njegov bivši kapelan. — Jož. Burger je stopil v pa-stirstvo leta 1824. Bil je zvest učenec Ravnikarjev in Metelkov. Prešern ga imenuje kot gorečega
»metelčičarja«: preroka Metelkovega. In vsi ti možje so se odlikovali v oni dobi po duhu in delu.
(Dalje sledi.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 8. februvarija.
(»Narod« in »Ljudska posojilnica«.) Sinočni »Narod« v članku in mej dnevnimi novicami odgovarja na naš članek o neopravičenem napadu »Narodovem« na ljudsko posojilnico. Na napade na osebo dr. S u s t e r š i č a ne odgovarjamo, ker načelnik »Naše straže« v narodnem pogledu ne potrebuje nobenega zagovora. Glede stvari same omenimo, da dr. Tavčar odklanja vsako odgovornost za omenjeni članek »Narodov« rekoč, da ga je šele v »Narodu« čital. — Glede včerajšnjega članka pa za danes omenimo, da se giblje v istem tiru, kakor prvi, da ne poda niti jednega najmanjšega dokaza, ki bi opravičeval njegov napad na »Ljudsko posojilnico« ; samo sumničenje in govoričenje o »slabo stoječih Raiffeisenovih posojilnicah in konsumnih društvih« pa le dokazuje, da »Narod« ni prav nič poučen o delovanju teh društev in da če bi tudi katero teh društev zadel kak polom, bi to »Ljudsko posojilnico« prav nič ne zadelo. Popolno pa pritrdimo »Narodovim« besedam : Kdor pri gospodarsko tako slabo stoječemu narodu, kakor smo Slovenci, zanaša politični boj na gospodarsko polje, ta je pravi izdajalec in zasluži, da se s kolom pobije, s to pri pomnjo, da je uprav »Narod« s tem neosnova-nim napadom zanesel politični boj na gospodarsko polje, česar naša stranka ni storila, ter da njega zadene v onih besedah omenjena kazen. — Dostavimo še resno besedo: Slovencem treba, ako hočemo, da si ohranimo svoj narodni obstanek, gospodarski se osamosvojiti in kapital našega ljudstva združiti v narodnih denarnih zavodih. Zakaj bi ne mogli recimo »Ljubljanska mestna hranilnica« in »Ljudska posojilnica« druga poleg druge mirno in vspešno delovati v ta skupni namen, zakaj bi imeli sami tuji de -narni zavodi to prednost, da s sumničenje m domačih množe zaupanje do njih in se naš narod še nadalje vdinjujo tujcu kot suženj z vlaganjem svojega premoženja v denarne zavode svojih narodnih sovražnikov ! Prepričani smo, da mora to prepričanje z elementarno silo prevladati pri vseh, ki ljubijo svoj narod ne le z besedo, marveč tudi z dejanjem!
(Častno svetinjo) za štiridesetletno zvesto službovanje priznal je deželni predsednik: župniku-dekanu Andr. Drobniču v Šmartinu, nadučitelju Jan. Borštniku ravnotam, učitelju Mart. Potočniku v Sori, nadučitelju Jan. Kogoju na Brezovici, vpok fin. straže nadzorniku Mih. Srimšegu v Kandiji, lovskemu čuvaju Andreju F ur lanu v Bistri, Žagarju Mih. D o br o v o 1 cu, gozdnemu čuvaju Mat. Nagodetu in delavcu Jem. Jerebu ravnotam, služabnici Ani P o ga-čar na Igu in okrajnemu slugi Ant. Podgor-niku v Ljubljani.
(Dar.) Cesar blagovolil je požarnej brambi v Trebnjem darovati 80 gld. za zidanje shrambe za požarno orodje.
(Osebna vest.) Ljubljanskemu okrajnemu glavarstvu prideljeni deželnovladni koncipist dr. Maks Schescharg je pozvan v poljedelsko ministerstvo.
(Iz c. kr. mestnega šolskega sveta ljubljan skega.) Sklene se, občinskemu svetu za zasluge, katere ima radi lepo uspelo šolske jubilejske slav-nosti, izreči pismeno zahvalo. — Vodstvo šol je opozoriti na to, da pospešujejo med mladino varčnost s tem, da jo nagibljejo k vlaganju v poštno hranilnico. — Prošnja nekega mestnega učitelja za podelitev Leopold Filipove ustanove se priporoči deželnemu šolskemu svetu. V svrho nakupa večjega števila slovenskih zemljevidov »Evrope« in »Ziemlje v polutah« za tukajšnje ljudske šole se naprosi kredit pri občinskem svetu. — Vodstvoma mestne dekliške osemrazrednice in prvega mestnega slovenskega otroškega vrtca je izreči za vspešni trud glede priprav za Božičnico na tem vrtcu pismeno priznanje in zahvalo. — Na znanje so vzame poročilo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika profesorja Franca Levca o nadzorovanji šole korigendov v deželni prisilni delavnici v tekočem šolskem letu, sprejmo se vsi s tem poro
čilom združeni nasveti in sklene so poročilo predložiti dežalnemu šolskemu svetu s prošnjo, da je prijavi deželni vladi in deželnemu odboru. Mestnemu katehetu Roku Merčunu se pripoznata prva in druga starostna doklada od novega leta. Začasnim učiteljem na mestnej nemškej deškej pet-razrednici se imenuje Rudolf Vrabl, zdaj pomožni učitelj na I. mestnej deškej petrazrednici.
(Poročil) seje gospod Alojzij Pegan, notarski kandidat v Ljubljani, z gospodičino Zofijo Vaupotičevo iz Novega Mesta.
(Odposlanstvo učiteljev na Dunaju.) Z Dunaja se poroča, da se je te dni predstavilo minister-skemu predsedniku grolu Thunu in naučnemu ministru grofu Bylandtu odposlanstvo hrvatsko-slovenskih učiteljev iz Istre in Goriške. Oba ministra sta prijazno vsprejela odposlanstvo ter priznala, da so želje glede zboljšanja plač opravičene. Ker je bil finančni minister odsoten, je odposlanstvo izročilo spomenico njegovemu tajniku. Odposlanstvo je vodil državni poslanec dr. Anton Gregorčič.
(Zdravje v Ljubljani) od 29. jan. do 4. febr. Novorojencev 15, mrtvorojen 1, vmrlih 25; med njimi za vratico (davico) 1, jetiko 8, za različnimi boleznimi 16; med njimi 6 tujcev in 12 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za tifuzom 2, oslovskim (dušljivim) kašljem 1, vratico 3, ušenom 1, varicello 2, trachom 1.
(Hude bolečine) trpe zopet tržaški Lahoni zaradi imenovanja Hrvata Zukona sodnim prista-vom za deželno sodišče v Trstu. To jim je zopet jedna stopnica višje k »poslovanjenju« tržaških sodišč in radi tega »dogodka« so vzbesnili tako, da jim je moralo minulo soboto državno pravdništvo zapleniti dva najljubša evangelija »Piccola« in »Indipendenteja«. Mej drugim sta pisarila, da je za dotično mesto kompetovalo več Neslovanov, pa da še nobena njih prošenj ni bila rešena dozdaj. Zukon, ki je bil odvetniški kandidat in koncipijent dra. Laginje, pa je tudi kom-petoval za to mesto in njegovi prošnji se je ugodilo takoj in on je dobil to mesto, on »proteži-ranec«. S tem da se je bilo v obraz pravici, ker dasi prosilci niso zmožni nobenega slovanskih jezikov, vender so prosili prej in niso jih upoštevali. Ob jednem so podtikali judje Zukonu. da je nekako falzifikoval preiskovalne akte v kazenski zadevi proti Nabrežincem in Devincem in sicer v prilog poslednjim; vse to da mu je še pripomoglo k imenovanju. To in več tacih lažij je bilo povod konfiskaciji teh listov, o kateri konfiskaciji pa tukaj ni več govora, marveč o vse čem drugem. Iz tega vrišča v lahonskem taboru je pač izpo-znati, kam pes taco moli. Prvo, kar jih grize in bode, je, da pride na tržaško sodišče zopet slo-vanščine zmožen uradnik in da je s tem dana zaušnica njihovi krivičnosti, s katero hočejo tero-rizovati vse tržaške oblasti. Druga pa je, da je baš v imenovanih kazenskih aktih morda kaj notri, kar ne bi radi, da vidi oko Slovana. Saj se še spominjamo, kako so ob obsodbah Nabre-žincev in Devincev bili v silni skrbi, da se te obsodbe ne izvrše — v smislu pravičnosti, in kako so agitirali, da se izvrše tako, kakor bi služilo njihovi krvoločnosti. Ko pa je bil uzorni devinski župan Miroslav Ples obsojen na osem mesecev ječe, so pred vrati čakajoči nestrpneži žalostno zmajevali z glavami in vsklikali: »kaj samo osem mesecev?!« Bodisi torej že kakor hoče, vsa ta zadeva ima neko ozadje, radi katerega se utegne še preliti nekaj črnila in morda celo izvesti par važnih sprememb. Kajti baš to njihovo drezanje v nabrežinsko in devinsko afero ob priliki imenovanja Zukona sodnim pristavom
znači, da tu nekaj — smrdi. ..
*
* *
(»Los von Rom!«) »Proč od Rima!«, to je najnovejši bojni klic nemškoradikalnih petelinov. S to glasilko skušajo možje Wolfove vrste zemljo vzdigniti iz tečajev, češ, da sta papeštvo in katoliška cerkev sovražnika nemškemu ljudstvu, njegovi moči in jedinosti. Tega seveda kričači ne delajo iz trdnega verskega prepričanja, temveč le iz političnih nagibov, ker dobro ved6, kaj je ravno katoliška cerkev storila za omiko in razvoj starih germanskih barbarov. In ravno ti politični nagibi bo toli pomenljivi, da jih merodajni krogi ne smejo in ne morejo prezirati. »Proč od Rima !« si je zadnje dni osvojila tudi vrtoglava nemška mladina na višjih šolah in slaveželjni
agitatorji burijo mlade duhove. Tako je bil minuli teden na »črni deski« graškega vseučilišča z dovoljenjem rektorja Hofmanna nabit poziv: »Podpisani vabi gg. dijake nemškega rodu za soboto, 4. februvarija ob 8. uri zvečer na razgovor o verskih vprašanjih, ki se tičejo nemškega ljudskega življenja, v svojem stanovanju, I. Mehlplatz 1. — Pastor Fritz May. — Torej pod varstvom vseučiliščnega rektorja v popolnem nasprotju z določbami disciplinarnega reda in minist. odlokov si drzne pastor May uganjati svoje burke! To po četje političnih Tevtomanov presega že vse meje.
(Rodbina f grofa Capriv ja,) bivšega nemškega državnega kanclerja, izhaja, kakor listi poročajo, iz naše kranjske dežele in je nje prvotno ime Kopriva. Sinova nekega Andreja Koprive, namreč Andreja in Ivana Frana Koprivo, povzdignil je cesar Ferdinand III. 10. marca 1654 s pridevkom »pl. Reichsberg in NeBselthal« v baronstvo. Drugi imenovanih bratov, Ivan Franc, ki se je naselil najpreje v Koprivniku pri Kočevju, pozneje pa na Ogerskem in Hrvatskem, dosegel je 1. 1657 ogersko baronstvo, ki se je 1. 1666 raztegnilo tudi na njegovega brata Andreja Poslednji, ki je imel večja posestva na Kranjskem in Štajerskem, je ostavil sina Karola Leopolda, ki je umrl 1. 1708 kot avstrijski vojak. Z njegovim 1. 1695 rojenim in 1. 1768 umrlim sinom Julijem Leopoldom, ki se je že posluževal spremenjenega imena C a p r i v i, podala se je ta rodbina v gro-fovino Wernigerode. Mnogi njegovih sinov so vstopili v prusko državno službo. Njegov stričnik, Julij Edvard Leopold pl. Caprivi, rojen 1797, umrl 1865, pruski tajni višji tribunalni svetnik in član gospodske zbornice, se je poročil z Emilijo Kopke in iz tega zakona so izšli trije sinovi, katerih najstarejši je bil sedaj umrli Jurij Leon Caprivi, ki je bil leta 1891 povišan v grofovski stan.
(Šolstvo na Francoskem.) Citiraj mo čisto nepristransko pričo! Taka se nam zdi Alfred Fo-uille, urednik velikega lista »Revue des deux Mondes«, ki piše v letniku 1897, št. 139 : »Dandanes presega število mladoletnih hudodelcev skoro za polovico število doraslih. In vendar je vseh mladoletnikov komaj 7 milijonov, a doraslih ljudij 20 mil. V Parizu je večina zaprtih oseb mlajša od 21 let, in večinoma so zakrivili velika hudodelstva, na primer v samo jednem letu 30 umorov, 39 ubojev, 3 umore sorodnikov, 2 zastrup-ljenji, 114 samoumorov, 4212 ran, 25 zažiganj, 233 nenravnih zločinov, 458 večjih in 11.862 manjših tatvin. Lep račun o nadepolni mladeži! Odkod ta strašna propalost? Fouille ne spada med tiste ljudi, katere imenujejo pri nas »Narodovci« in socijalni demokratje klerikalce, a on sodi tako: Ne slovnica in pravopisje, računstvo in številjenje, zgodovina in zemljepisje bo odvračalo otroka od slabih dejanj. Nauči ga še toliko pravil, nauči ga gorovja holandskega in jezer ameriških, njegove strasti se ne bodo izpremenile. Ce se glava na tlači z dejstvi, imeni in številkami, se s tem niso vzbudile v otročjem duhu misli, ki povzročajo blago mišljenje in brzdajo strasti. Učitelj naj ne izobražuje le spomine, ampak vest!« Pa kako naj 8e izobražuje vest v šoli, ki je brezverska? Iz francoskih šol so odpravili krščanski nauk, imena »Dieu« , »providence« (Bog, previdnost) se v šoli ne smejo izgovoriti, ampak govori se le o napredku, narodu, usodi, omiki. Najhujša sredstva, tako tožijo listi, ne pomagajo več, niti gilo-tina nima več moči do mladih zločincev ; zlo raste brez prenehanja. »Zločinca v starejši dobi, ki je že izkusil boje življenja in bedo velikega mesta, razumemo, dasi ga ne opravičujemo. A mladostni zločinec še ni poskusil, k&ki so boji življenja. Iz-stopivši iz šole, ali še prej se je že odločil za zločinsko življenje, tako nekako, kakor se ta ali oni odloči za mizarski poklic — to je strašno«. Pač policijska statistika jako nežno pravi: >Po-vprečna starost zločincev se je znižala«, a kdo ne vidi, da je ta propad strašnega socijalnega pomena? Svoje akte razkrivajo ti zločinci pred sodiščem z neverjetno ciničnimi in nesramnimi odgovori.
(Zmrznil je) pri Milrzzuschlagu na Štajerskem na svečnico po noči neki hlapec. Do trde noči je pil, potem je šel pijan domov; na poti je obležal in zmrznil.
(Zanikrni stariSi.) V kolinskem predmestju sta šla mož in žena na bal. Doma Bta pustila v
zibelki otroka samega. V kletki v isti sobi je bila bela podlaBica. Po noči se splazi podlasica iz kletke, skoči na zibelko ter obje otroku lice in nos. Ko sta zakonska prišla domov, sta našla otroka vsega v krvi. Zdravniki imajo lo malo upanja, da bi otrok ozdravel.
(Okolu sveta) potujeta peš brata Selan, ki sta menda prva slovanska popotnika okolu zemlje. Včeraj Bta prišla, kakor poroča »Edinost«, v Trst.
(Prvi feljton) Do konca prejšnjega stoletja so imeli francoski listi z večine osminsko obliko. L. 1799 kupita brata Bertin »Journal des Dtbats et Decrets«, neznaten listič, ki je bil že na tem, da zaspi. Listu dasta četrtinsko obliko in za nekaj časa jih obšine misel, list podaljšati in ustanoviti posebno rubriko pod črto za spise, tičoče se znanosti, umetnosti in slovstva. Tako je nastal prvi podlistek, ki pa ni bil namenjen romanom, ker ta navada se je šele pozneje udomačila. Občinstvu so prvi feljtoni tako ugajali, da so morali tudi ostali časopisi uvesti to novost.
(Prebivalstvo v Italiji.) Po izkazih zadnjega ljudskega štetja je štela Italija dne 31. decembra 1897 31,678.790 prebivalcev; pri tem so tudi tujci všteti. Od leta 1881, torej v šestnajstih letih se je v Italiji okotu 5 milijonov več ljudij rodilo, nego umrlo. Francozi, ki se zadnji čas kar nič ne morejo množiti, lahko zavidajo svojemu bratskemu narodu. Bolj žalostni pa so statistični podatki o italijanski kulturi. Mej sto omoženimi ljudmi je bilo v Rimu in Benetkah 41 tacih, ki niso znali podpisati poročnega lista, v Neapelju 49, v Palermu 52, v Kalabriji 77 in v Konsenci celo 81. Za te številke menda laška vlada nima smisla.
(Umor v sodni dvorani.) V Nizzi je stala te dni pred sodiščem vzgojiteljica Bonassi, ker je ustrelila ženina, ki jo je zapeljal in zapustil. Sodišče jo je jednoglasno oprostilo. Ko pa je šla iz dvorane, je skočil proti nji neki prijatelj umorjenega ženina ter ji zabodel nož v srce. Bonassi se je zgrudila mrtva na tla.
(Strah pri nlagarskih slapovih) Pred nekaj dnevi bi se bila kmalu dogodila ob Niagari velika nesreča. Pod slapovi se je napravil velik leden most. Na bregu in tudi na tem mostu je bila zbrana velika množica ljudi. Kar se most utrga ter začne pomikati po vodi. Ljudje so drli na breg. Ostala sta na ledu le še jeden mož in neka žena. A tudi ta dva sta se konečno rešila na breg. Ko se je led premikal, sta skakala čez široke razpoke in prišla do brega, čez nekaj časa se je moBt ustavil in zajezil.
(Zvezdogled) Nikdo ne more v svojem življenju vsega proučiti, kar je vredno znati, razlagal je Izidor svojim prijateljem, zato pa nikdo ne sme misliti, da že vse zna. Jaz na priliko se sedaj bavim z zvezdoslovjem. — Žena tudi posluša moževo modrovanje, potem pa zbadljivo dostavi: Pojdi, pojdi, Izidor, kak bolj pameten izgovor bi pa vender mogel najti za svoje — ponočevanje, nego je ta!
(V čakalnici pri zdravnikn.] Doktor pride domov in pogleda v predsobo, kjer je čakalo nanj več ljudij, ter vpraša: Kedo že najdalje čaka? — Krojač z računom v roki: Jaz, ker je že tri leta, kar sem Vam napravil obleko.
Društva.
(Slovensko katoliško akademično društvo »Danica«) na Dunaju izvolilo je pri svoji zadnji občni seji za podpredsednika g. stud. phil. Antona Vadnala in za tajnika g. stud. med. Ivana Hubada.
Narodno gospodarstvo.
Nekoliko o neposrednih davkih.
Namen temu sestavku je pojasniti nekatere formalne vloge, katere se imajo oddajati finančnim oblastvom pred začetkom izvrševanja oddaje gotovega blaga bodisi zadružnikom gospodarskih društev ali kupcem trgovcev. Pazilo se bode, da bode razprava pisana v kolikor mogoče poljudno in kratko.
Prodaja sladkorja, točenje vina, vinskega in sadnega mošta, prodaja mesa na drobno ali na debelo, klanje drobnice ali izvršitev mesarske obrti mora se štirinajst dnij pred začetkom izvrševanja naznaniti finančni oblasti prve instance, t. j. pri nas finančni direkciji \ Ljubljani. Gospodarska društva na Kranjskem se vsaj dosedaj, v kolikor
je meni znano, še ne pečajo s klanjem drobnice in tudi ne z veliko mesarijo, tedaj odpadeti te dve kategoriji. Naznanila so kolka prosta in morajo natančno obsegati:
1.	Naslov društva, n. pr.: I. del. konsumno društvo;
2.	bivališče društva; ulice in h. št., n. pr. v Ljubljani h. št. 2;
3.	davčni okraj: n. pr. davčni okraj Ljubljana ;
4.	katere nadzorstvu podvržene kategorije se bodo izvrševale : n. pr. prodaja sladkorja na drobno itd. in
5.	kedaj da se bode obrt začela izvrševati.
Da so bode naznanilo formalno prav naredilo, služi naj sledeči vzorec, pisan na celi poli.
Veleslavno c. kr. finančno vodstvo v
Ljubljani.
I. delavsko konsumno društvo v Ljubljani, Kongresni trg št. 2 (davčni okraj Ljubljana) naznani s tem, da bode (čez štirinajst dnij) dne 15. januvarija 1900. leta pričelo: 1. točenje vina na drobno (in na debelo), 2. prodajo sladkorja in 3. prodajo mesnine na drobno, in prosi, da bi se mu blagovolilo dostaviti dopustilni list za točenje vina in dovolilna lista za ostale naznanjene kategorije.
Ljubljana, dne 1. januvarija 1900.
Pečat društva. Podpis načelnikov.
Vloga naj so pod označeno adreso rekoman-dirano vpošlje, da se more društvo izkazati napram nadzorujočim finančnim organom, kateri so po okrajnih glavarstvih o nameravani oddaji navedenega blaga službeno obveščeni in morajo, ako ni bila vloga pravočasno oddana, postavno stranko radi neobjavljenja ali radi prepoznega objavljenja ovaditi predpostavljeni finančni oblasti. Toda tudi tukaj se svetuje društvom ali zasebnikom, trgovcem in gostilničarjem, naj se poslužijo dobrote odpusta od daljnega kazenskega postopanja in naj takoj plačajo najnižjo kazen, za katero plačilo jim bode finančni organ oddal pismeno svoje potrdilo, a poslala se jim bode, oziroma izročila tudi pobotnica dotičnega davčnega urada, pri katerem se bode kazen vplačala. Predno nadaljujemo, ne moremo si kaj, da opozarjamo merodajne činitelje na to, naj se preskrbijo pri davkarijah za vplačane dohodarstvene kazni, kakor tudi za doho-darstvene depozite slovenske, ne pa samo nemške pobotnice, oziroma potrdila. Zahtevajo naj dalje stranke od finančnih nižjih in višjih organov, da naj ne samo ž njimi slovensko občujejo, marveč naj tudi ž njimi zapisnike in ovadbe, takozvane dejanjske spise, slovensko sostavljajo. Dobro znano je pisatelju teh vrstic, da je nebrižnost slovenskega občinstva največ kriva, da stranke dobijo od finančnega ravnateljstva v Ljubljani toliko nemških razsodb in nemških odlokov. Finančno ravnateljstvo v Ljubljani temu samo ni krivo, kajti že večkrat je svojim organom zabičevalo, naj v zapisnikih rabijo isti jezik, s katerim seje s s tr ank ami obra v n a va lo. To naj bode resnici na ljubo konštatirano. Ako so pa prvotne vloge pisane v nemščini, kaj čudo, da so potem tudi konečni odloki nemški in se potem ljudje jezijo, ko dobijo tako obsodbo od občinskega sluge dostavljeno, ki niti sam ne ve, kaj da je dostavil, in zamudijo obrok pritožbe, potem se pa še le čudijo, ko pride eksekutor že rubit in jim pove, da so Jjili obtoženi. Potem letajo od Petra do Pavla, od finančnega komisari-jata do davkarije in do ravnateljstva, konečno pa prime stvar kak zakotni pisač v roke, ki o celi stvari toliko razume, kolikor zajec na boben, in se v pest smeje, ko spravlja v žep težko zaslužen denar trpina. Toda to bodi le mimogrede opomnjeno ; ako se bode od nižjih finančnih organov zahtevala slovenščina, se je bodo isti že navadili pisati; ako si znajo sostavljati nemške »šimeljne«, bodo si znali sostaviti tudi slovenske, tudi oni, ki so Bicer Slovenci po mišljenju, a so prekomodni, da bi s strankami sostavljali prvotne zapisnike slovensko.	(Dalje sledi.)
Gospodarska organizacija.
Hranilnica in posojilnica v Gorjah imela je v mesecu januvarju:
sprejemkov........gld. 4583 49
in izdatkov ...........» 3919 47
tedaj denarnega prometa .... » 8502 96
Hranilnih vlog se je vložilo gld. 183159 vzdignilo pa gld. 1591-25 in je stanje hranilnih vlog gld. 71.166-74.
Posojil se jo dalo gld. 1290 29, vrnilo se pa je gld. 1030 — in je stanje gld. 63.194 53.
Naloženega denarja ima posojilnica gld. 8000'—
Članov ima posojilnica 208. Posojilnica in hranilnica v Polhovemgradcu imela je v mesecu januvarju
sprejemkov........gld. 1907-64
izdatkov pa ........» 1773-50
tedaj denarnega prometa .... gld. 3681 14 Hranilnih vlog se je vložilo gld. 1539.01, vzdignilo pa gld. 222 10 in je stanje gld. 34.532 56.
Posojil se je dalo gld. 825 50, vrnilo pa gld. 100'— in je stanje gld. 8779 29.
Naloženega denarja je gld. 26041-43. Članov je 96.
Hranilnica in posojilnica v Leskovici imela je mesecu januvarju sprejemkov . . gld. 4730-23
izdatkov pa............» 4722 50
tedaj denarnega prometa .... gid. 9452-73 Hranilnih vlog se je uložilo gld. 670-— vzdignilo pa gld. 100'— in je stanje gld. 6907-21.
Posojil se je dalo gld. 4620"— vrnilo pa gld- 680 — in je stanje gld. 8387-— Članov ima posojilnica 38.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 8. februv. Včeraj se je posvetoval minister grof Thun s tukaj bivajočimi cesarskimi namestniki in zastopniki desnice glede sklicanja deželnih zborov.
Dunaj, 8. lebruv. Zastopniki mladočeš-kega kluba in konservativnega veleposestva bivajo na Dunaju, kjer se posvetujejo o sklicanju češkega deželnega zbora in o stvareh, v katerih ta dva kluba lahko složno postopata v deželnem zboru.
Dunaj, 8. februvarija. Govori se, da se vlada dogovarja z raznimi krogi o vprašanju, ali bi ne kazalo, da bi se zopet po deželnih zborih volili poslanci v državni zbor.
Dunaj, 8. februv. Izvrševalni odbor poljskega kluba je imel tri seje, zadnje seje se je vdeležil tudi cesarski namestnik iz Galicije.
Dunaj, 8. februv. Od katoliške ljudske stranke vdeležujejo se posvetovanj z vlado deželni glavar gornjeavstrijski dr. Ebenhoch in dr. Kathrein.
Dunaj, 8. februvarija. Občinski svet je sklenil, da v zvezi z vlado najame pet milijonov gld. za gradnjo cerkva; od tega odpade na Dunaj dva milijona.
BudimpeSta, 8. februvarija. V današnji seji poslanske zbornice se je vsprejel sklep, da se v dneh od 9. do 16. t. m. ne vrše zbornične seje. — V včerajšnji seji je finančni minister predložil načrt zakona glede podržavljenja točarine.
Budimpešta, 8. februvarija. V seji liberalne stranke je baron Banffy pojasnil vspeh dosedanjih kompromisnih pogajanj. Izjavil je, da se je položaj od zadnje seje znatno zboljšal. Govoreč o dosedanjih pogajanjih je naglašal, da je mnogo nade na ugoden vspeh in sicer v smislu predlogov desidentov. Stranka ga je po svojem pred-
sedniku Podmaniczkem navdušeno pozdravljala.
Budimpešta, 8. februvarija. Obstruk-cijonisti so tudi za zadnji čas, ko vlada brezzakonito stanje, potegnili svoje dnine ter s tem sedanje razmere priznali pravnove-ljavne, le desidentje za ta čas niso hoteli dnin — Dogovori se nadaljujejo za sporazumljenje, upanje je, da se še ta teden do-ženejo.
Crossen ob Odri, 8. februvarija. Cesar Fran Josip je doposlal generalu Mullerju nastopno sožaljno brzojavko: Odkrito užaljen vsled smrti generala pehote grofa Caprivija. v katerem cesar Viljem obžaluje izgubo v vojski in miru udanega vojaka in vladarju zvestega patrijota, izrekam svoje sočutje.
Sredeo, 8. februvarija. Danes dopoludne se je vršil pogreb bolgarske kneginje ob prisotnosti kneza, nadvojvode Leopolda Salva-torja, ostalih knezov in odposlanikov. Jutri prepeljejo truplo v Plovdiv.
Kolonija, 8. februvarija. Vse povabljene vlade so pritrdile ruskemu predlogu, da se vrši konferenca v Haagu. Delegatje se snidejo najbrže v mesecu marcu. Program se konečno določi še le pred konferenco.
Madrid, 8. februvarija. Ministerski predsednik Sagasta je izjavil, da takoj predloži kraljici dekret, s katerim se sklicuje parlament. Sagasta se nadja, da dobi v zbornici večino 30 glasov za špansko-ameriško mirovno pogodbo. Istotako prodre v senatu.— Kraljica je podpisala dekret, s katerim je odpravljeno izjemno stanje po vsej Španiji.
Washington, 8. februvarija. Senat je odobril špansko-ameriško mirovno pogodbo z večino treh glasov.
Washington, 8. februvarija. Glasom neke brzojavke iz Manile so izgubili Filipine! v zadnji vojski 2000 mož, 3500 je ranjenih in 5000 vjetih (!)
UTEorHi
3.	februvarija. Jožef Mahorčič, zasebnega uradnika sin, 1 s/4 leta, Marija Terez. cesta 9, davica. — Jožef Jeriha, krojač, 32 let, Florijanske ulice 35. otrpnenje možgan. — Jakob Jarc, prejemnik, 53 let, Marije Terezije cesta 12. jetika.
4.	februvarija. Ivana Kokalj, mizarjeva žena, 37 let, Komenskega ulice 11, jetika.
5.	februvarija. Marija Štefan, delavčeva hči, 4 mes, Krakovske ulice 7, convulsiones.
5.	februvarija. Ana Urbančič, uradnikova hči, 2'/» leta, Vodmat 59. davica,
6.	februvarija. Vincenc Klemens, posestnikov sin, l'/i leta, Krakovski nasip 14. bronchitis chron.
V hiralnici:
2. februvarija. Marija Ojsteršek, delavka, 51 let, kap.
V bolnišnici:
2.	februvarija. Jožef Pirnat, pek. pomočnik, 40 let, tu-berc. pulm.
3.	februvarija. Franica Podrekar, delavka, 57 let, kron. vnetje ledvic.
4.	februvarija. Lucija Ponikvar, posestnikova žena, 30 let, jetika.•
Meteorologično porodilo.
Višina nad morjem 306-2 in., srednji zračni tlak 736'0 mm.
a M C	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celzija	Votrovi	Nsbo	OS .2 * =0 . t a „ „
7	9 zveier	736-8	1*8	si. szab.	| oblačno	
8	7. zjutraj 2. popol.	735 9 7370	4-9 77	sr. jzah. si. jzah.	oblačno pol oblačno	00
Srednja včerajšnja temperatura 0 9". normale: —1-0°.
>co
7si §
— »s "eS ^
"T s
%> >
t« 4}
bDT °
v
O O >M
C M
« 9
® o
i
-o
"3)
C
s
<D
.-O C o
S"*
t o
O r« M
3 >0
I ^
13 C5
ai n S
S 2
> t>
® ® =
® o 5
•■s S "
"n S
O C m eS ti
J* ®
a
e
o •o
3
o
£
m
Od vseh avstrijskih škofov potrjeni in od vls. o. kr. mlnl-sterstva za uk ln bogodastje pripuščenl
mali, srednji in veliki
v slovenskem Jezika, kateri je v rabi po avstrijskih ljudskih šolah od lekočega šolskega leta nadalje, se dobiva
tnali po 15 kr., srednji po 32 kr. in veliki po 40 kr.
v prodajalnici katol. tiskovnega društva v Ljubljani
(H. Ničman) Kopitarjeve ulice. Razprodajalci dobe primeren popust.
m
'	J* %% '
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu usojam si uljudno naznanjati, da sem prevzel
gostilno v ^Rokodelskem lom",
Komeiiskessa ulice št. 10,
kjer bodem točil pristna dolenjska in Istrska vina, ter dobro znano Koslerjevo marčno pivo.
Postregel bodem vsaki čas z okusnimi gor-klmi in mrzlimi jedili.
Za točno, prijazno in solidno postrežbo sem najbolje oskrbel.
Priporočajoč se daljni naklonjenosti
ostajam spoštovanjem
Franjo Koželj,
3-1
gostilničar.

Po ceni ua prodaj
je radi odsotnosti posestnika	145 2—1
1©P© pOSSSPfeTr©
v Podgorju poleg Kamnika.
Posestvo leži v bližini skupno na ravnem, na katerem je hišno in gospodarsko poslopje, ki je bilo pred kratkim novo zgrajeno, pri tem je lep sadni vrt. travnik, zaraščen gozd in do sto mernikov posetve. — Več o tem pove oskrbnik Jernej Vidic, posestnik v Podgorju št. 75 pri Kamniku.

151 3-1
cerkvenik in organist.
Kje, pove upravništvo »Slovenca«. — Prvi pogoj cerkvenega služabniki: dostojno obnašanje.
Zahvala. ;54 1"1
Podpisano gasilno društvo v Škofji Loki si dovoljuje tem potem izreči najiskrenejšo zahvalo vsem p. n. dobrotnikom, so ki z znatnimi prispevki ali z darovanjem krasnih dobitkov pripomogli, da je društvena veselica dne 22. prosinca t. I. vspela v vsakem oziru zares sijajno, ter ob enem prosi, da bi isti tudi v prihodnje prekoristnemu društvu ne odrekli gmotne podpore. Na potno«!
Prstovoljno nasilno društvo v Škofji Loki.
dne 4. svečana 1899. Friderik Kramer,	Ivan Debelak,
tajnik.__načelnik.
Hiša štev. 12
v Kolezijskih ulicah,
lik Gradašice in trnovske cerkve, z vrtom, ki meri 796 □ sežnjev, je takoj na prodaj.
Ta hiša je v popolno dobrem stanji in pripravna za vsakaterega gospodarja, zlasti za kak strojarski obrt.
Vsakojaka pojasnila daje posestnik gori omenjene hiše.	149 2—1
IVAN KORDIK, Ljubljana,
Prešernove ulice št. 10—14,
priporoča svojo veliko zaiogo
jedilnega orodja
za neveste in gostilničarje
kakor tudi
dobitkov za 52 s-e tombolo
in druge igre.
Nizke cene.
C. in kr. dvorni
izdelovalec orgel
Mateja Mauracher sinovi
Št. Florijan pri Lincu, Gor Avstrijsko.
Josip Mauracher, c. in kr. dvorni izdelovalec orgel v St. Florianu, je izvršil častno naročilo ter izdelal orgle trem novim cerkvam na Dunaji. Orgle v Heiligensladt-u (XIX. okraj) in one v Brei-tensee (XIII. okraj) imajo na dveh manualih in pedalu 29, oziroma 24 glasov; v Breitenfeld-u na treh manualih in pedalu 38 registrov. Pri vseh treh se nahaja cevna pnevmatika lastnega sistema, pri kolav-dacijah vselej pohvaljena. Vselej se je izreklo: »Te orgle so izgotovljene natančno po pogodbi, solidno, umetniško, kar potrjujejo podpisani: Rudolf Bibl. c. in kr. dvorni kapelnik in dvorni orglavec, Julij B o h m, kapelnik pri farni cerkvi »am llof«, dr. Karol Hausleithner, vodja šoli dunajskega Cecilijinega društva, in Ludovik Zatzka, arhitekt in mestni svetovalec glavnega in stolnega mesta Dunaja.
Nove orgle se izdelujejo ravnokar za farno cerkev v Komendi na Sorenjskem.	143 3—1

Vabilo
k
II. rednemu občnemu zboru
I. del. konsumnega društva na Jesenicah,
kateri se vrši
v nedeljo, 26. febr. 1899, ob 3. uri popoldne
v prostorih društvene prodajalne na Savi. 153 i-i	Oclbor.
Št. 58. m. š. sv.
141 2-1
Hazpis službe.
Na mestnej nemškej deškej petrazredntci je v stalno popolnitev izpraznjeno
s zakonito določenimi službenimi prejemki.
Prosilci za to službeno mesto naj svoje pravilno opremljene prošnje vlože najpozneje
do 2. marci m 1800. L
pri podpisanem šolskem oblastvu.
Pomanjkljive ali pa zakasnele prošnje se ne bodo jemale v poštev.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani,
dne 2. februvarija 1899.
i*-Ženini in neveste!--*
ne zamudite priliko, ko si omislite potrebne
__stvari za rabi pri skupnem hiševanju, obiščite in
oglejte si veliko zalogo 14 10—10
namizne oprave
iz kina- in pravega srebra.
poročnih in drugih prstanov, uhanov, okraskov, stenskih ln žepnih ur ln verlžio zlatih, srebrnih in nlkelns.3tih, vse po najnižjih cenah.
Vabim na tnnogobrojni obisk vse slav. občinstvo ter pošiljam ilustrovane cenike po pošti zastonj.
Slovenci, segajte po domačem blagu!
Kmetijsko društvo v HoluepoSfali izvaža poleg
pridelkov kmetijstva tudi lepo prekajene
kranjske gnjati in plečeta
ter popolnoma masten in dobro obležan IME*. ^^^ S
150 1
delan po ementhalskem načinu. — Vsa naročila sc izvršujejo točno po pošti ali železnici. — Sir se oddaja tudi v manjših kosih.
p,irlnn urar in trgovec z X JL. UtltJII, biciklji in šivalnimi stroji v Ljubljani, nasproti rotovžu.
pranim
Podružnica za Avstrijo:
Maj,I,,GisiMra«l
Podružnica za Ogersko:
v hiši društva.
št 5 in 6, v hiši društva.
Društvena aktiva dne 31. decembra 1897 .........kron 159,947.578 —
Letni dohodki na premijah in obrestih dne 31. decembra 1897 . . „ 28,823.375'— Mej letom 1897 je društvo izdalo 7468 polie z glavnico .... „ 67,331.352-— Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge, daje brezplačno
glavni zastop v Ljubljani
794 (12-4)	pri
Gvidonu Zeschko-tu,
v vili nasproti Narodnemu domu.
1> u n a J s It a borza.
On6 8. februvarija.
Skopni državni dolg v notah.....101	gld.	55 kr.
Skupni državni dolg v srebru.....101	»	30 »
Avstrijska zlata renta 4°/0......120	»	45 »
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .	102	»	10 »
Ogerska zlata renta 4%.......119	»	85 »
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... .	97	»	90 »
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	909	»	— »
Kreditne delnice, 160 gld..............362	»	60 »
London vista...........120	»	40 »
Nemški drž. bankovci za 100m. nem. drž. velj.	58	»	92'/»'
20 mark............11	»	78 »
30 frankov (napoleondor)............9	»	55",»
Italijanski bankovci........44	»	45 »
t kr. cekini......................5	»	68 »
Dne 7. februvarija.
4°/0 državne srečke 1. 1851, 250 gld. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 1U0 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4°/0 zadolžnice Budolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . »	» južne železnice 3°/0 .
»	» južne železnice 6°/0 .
»	» dolenjskih železnic 4%
				Kreditne srečke, 100 gld.......	198 gld		75
				4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	170	»	—
174 gld.		-	kr.	Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20	»	20
157	»	50	»	Budolfove srečke, 10 gld.......	26	»	25
194	>	50			85	»	75
100	»	—	»	St. Gen6is srečke, 40 gld.......	80	»	—
13!)	»	--	»		60	»	—
130	»	75	»	Ljubljanske srečke.........	24	»	25
108	M	75	»	Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.	159	»	75
112	»	—	»	Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3495	»	—
98	»	25	»	Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. .	437	»	—
98	>	30	»	Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . .	67	»	25
222	>	80	»		116	»	—
180	»	—	»	Montanska družba avstr. plan.....	238	>	75
125	»	50	»	Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	18(5	»	—
99	»	50	»	Papirnih rubljev 100........	127	»	37
j^g- Nakup ln prodaja Ta>» I vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju
najmanjšega dobitka. — Promese za vsako Jrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
Manjarnična delniška družba
„11 K 11 C U
I., VVollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.

*&A~Pojasnila"j»,ts. v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti JU" naloženih g 1 n v n i o. TfcSS