(Posamezna itevffln 8 vinarjey.) V Trstu, f soccta 6« outcpra 191? I aUJJ. VI M « I- 3 3 Ir^afn v s? v r* . ob nedeljah in praznikih, ob 3 zjutraj l L::.i S\ Fra::,i;šK.i As;škega št_ 20, I. naristr. — Vsi d -raj se po5f,"ajo urcd.iišlv.i iisia. Nefrankirana pis-na * ne sp ej^rruijo ir rJ. p:, i se ne \račajo. Iz li^dj in c^go- • urcč.^ itcfan GudJni. Lastnik konsorcij lis." .Edinost". Tisk tisnirnc .Edinosti , vpisane zadruge z CT.iejenim porodi voin v Trstu, ulica Sv. Frančiška AtJce^ št 20. Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 3 i 20 Za pol leta................. 15 60 2a tri mesece................7 80 za nedeljsko Izdajo za celo leto....... 620 za pol leta.................3-tiO Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po S vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širrkosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, ogiasi denarnih zavodov ..................mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nad al j na vrsta............ • 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inse ratni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se IzkljMČno le upravi ,Edinosti" — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AsISkega it. 20. — Poštnohranllnični račun 3t. 841.652. Pir'u m\ — ljadsHl scdiik. (Od našega posebnega poročevalca). Dunaj, 3. oktobra. Danes je doživela zbornica avstrijskih uarodov lep, žalostno-veHčasten ian: pokazala je, da se zaveda svoje velike misi-ki bi Jo morala imeti ves čas te grozo-. I:e vojne v veliko sr^eo narodov, — države in dinastije. V ponedelj ek zvečer je neki nadporočnik zab'del in umeril na vshodnem dunajskem kolodvoru dras-onca. ki se je odpravljal prostovoljno četrtič na bojno polje.'' Češki poslanec Tomašek je podal danes popoldne v tej zadevi interpelacijo na ministra deželne brambe; po novem poslovniku more poslanec, ako zbornica sklene, iterpelaciio usnneno utemeljiti in minister mora potem v zbornici odgovoriti — in ne le razdeliti tiskani odgovor. Zbornica je sprejela tak predlog in seja je bila pretrgana, dokler ne pride v zbornico minister Czapp. Ob 2 popoldne se je seja pričela ob polni UGcležbi. Tudi galerije so bile dobro zasedene. — Poslanec Tomašek je stal na tribuni, pod njim daleč okoli poslanci; minister Czapp navzoč in drži v roki kos papirja. Poslanec Tomasek: Dne 1. t. m. zvečer se ie odpravljalo 35 mož dragonskega polka št. 3. na bojno polje. Ž njimi je došlo mnogo svojcev iti prijateljev, da se zad-niič pozdrav ijo, iz nekega voza je izstopil tudi dragonec Matiric (Mavric?!) in se jrid;-už!l skupini, ki se je pogovarjala med seboj. Prišel ie tje tudi neki nadporočnik, ki ;e začel .V.turica kloiu.ati. Ta se je branil in pri tem zadel nadporočnika v prsi. Tt ie potegnH sabljo In dragc?*ca zabodel, ki je Še izrekel besede: Teh habe mich nicht ... - eč al rekel L: Izdihnil. Nadporočnik je zapovedal, dragonca odvesti na stražnico. Vojak je odgovoril: On se ne da več odnesti, mrtev je, vi ste ga umorili. . . (Poslanei so ves čas divjali, kričali! Fuj-klici! Nadporočnik bo za to še povišan!) In ta dragoneč se je prostovoljno oglasil za fronto, kjer je bil že trikrat in mu diči prsa več hrabrostnih odlikovanj — a K ) bi bil mož tudi kaj zakri vil, ali m drugih disciplinarnih sredstev za to? — Takt; zločinstvo ne sme ostati brez kazni. (Klici: Se odlikovan bo!) Zato predlaga, naj se takoj prične prečkava in uspeli sporoči zbornici. — V tem slučaju se nam zopet kaže tisti stari duh, ki smo ga že tolik rat postavljali na sramotni oder. Nedavno je odsek sklenil, da se mora odpraviti* oni vojnonadzorovalni urad. Ali zbornica mora iti še daLje in ustanoviti drugačne vrste Kriegsuberwachungsamt, ki bo nadzoroval, da se podobne grozovi-tosti ne bodo več dogajale. (Viharno, več m uut trajajoče odobravanje.) Minister dež. br. Czaap je izjavil, da v tako kratkem času še nima točnih podat-k( v\ da bi mogel podati zbornici zaželjeno pojasnilo. Naložil je telefonskim potom na. tnčno preiskavo. Zagotavlja pa zbornico. da se bo postopalo strogo po zakonu in pravičnosti v pouk, da se take reči ne me:o nikdar več ponoviti. (Odobravanje). Poslanec Stanjek: Minister deželne brambe nam je govoril od srca. Ali treba b< čuti še vse drugačen odgovor, ta nam -k zadošča. Naši vojaki na fronti in povsod m ur a jo biti poučeni, da so tudi oni držav-da imajo pravice, ki se morajo spo-st< ati tudi od častnikov. Ako ne pomore to. ?>o treba, da stopi zbonrca pred naj-vi^ga vojnega gospoda in mu razloži to gn--.no stanje--------- \ato je podal formalni predlog: razprava -e zaključi, seja se prekine in bo na-« Sevala šele potem, ko se preiskava dovrši, da nani bo mogel minister sporočiti, i>tJ- ^e ie s tem častnikom zgodilo. Predlog viharno sprejet. Prihodnja seja to šele prihodnji teden v četrtek. Politični položaj. Dunaj, 4. okt. "•nistrski predsednik se bo pogajal s P '.iki jutri ob 4 popoldne; k njemu poj-dcio vsi predsedniki posamičnih skupin, ki PODLI STE K Ki3Uonar9 ki le izginil. K'.iiuii. Francoski spisal Evicen Cbavttts- — O. bogastvo, moje življenje! Sedaj te ve Jarle imam, ljubljeni moj zaklad! Moj si ... samo moj----z nikomer te mi ni treba deliti, kakor so hoteli, da bi te bil de,:i pred kratkim tule na tejle mizi! I o je ozrl po mizi, je ugledal kozarec Čre^njevca, ki ga mu je de Lozeril prej tol rrkrat zaman ponujal. Posmejal se je na ves glas: - Ha. na! Giej, črcšnjevec! Ali ni rekel Je Lozeril, da bi ta pijača obudila celo mr "a? i'riiel ie za kozarec, ga dvigml, režeč se, in adaHeval: Pa. ;>rav čudno si mi ga natočil, ma-1 i Jnež! Skoraj pol steklenice! Si pač mi> f. da me ubije ta kapljica! Bedak! tvorbo zdaj — predsedstvo. Tako sta se domenila včeraj dr. Seidler in Daszynski. Jutri bodo pri ministrskem predsedniku tudi Ukrajinci. — Obojih ne bo mogoče zadovoljiti. Poljaki zahtevajo enotnost Galicije in v njej polisko gospodstvo, Ukrajinci pa se hočejo odcepiti v avtonomno pokrajino in se tako iznebiti nadvladja bratov Poljakov. Poljaki hočejo imeti v rokah tudi vse gospodarske naprave za celo deželo. N. pr. vojnokreditni zavod in tistih 800 milijonov za vojne dajatve. — Ukrajinci pa trde, da oni dobe malo ali nič, ako imajo take reči v rokah bratje Poljaki; raje bi videli, da bi imeli vse take reči Nemci v krempljih. — Evo tudi sličico o slovanski ljubezni! Tik pred odhodom pošte je došlo poročilo, da so šanse dr. Seidlerja zelo poskočile, kajti pričakuje se že z neko gotovostjo, da bodo Poljaki glasovali — za proračun. Ponudbe, ki jih ima dr. Seidler pripravljene z višjim odobrenjem, so tako izdatne, da Poljaki ne bodo upali onemogočiti izvršitev s tem, da ne dovole prora^ čuna. — Ako je to res, potem seveda za zdaj odpadejo vsi strahovi, ki so že strašili v ozračju nad tem parlamentom. Kdaj bo, če sploh bo, pogovor dr. Seidlerja z zastopniki Jugoslovanskega kluba, danes še ni določeno. Sicer dr. Seidler natančno ve, kakšen odgovor dobi od Jugoslovanov. — Naše stališče je zelo podobno poljskemu. Poleg državnopravne načelne politike imamo tudi mi velike upravičene zahteve do države. Tudi mi na jugu imamo milijonske zahteve za vojne dajatve, za rekvizicije, za odškodnine; država ima tudi nekaj za nas, namreč — nič denarja. Političnih in narodnih zahtev, ki kričijo do neba, niti omenjam. — Torej gradiva dovolj za morebitna pogajanja, ako se sploh izplača, izgubljati Čas in besede. * • • Zaradi znanega razgovora pravosodnega ministra pl. Schauerja z urednikom madžarskega poluradnega lista »Deli Mir-lap« so bile podane tri interpelacije: dr. Korošca, dr. Witta in posl. Čeeha. — Včeraj je minister govoril z vsemi tremi in jim zatrjeval, da ni govoril tako, kakor sloji v večernem listu. Nato je posl. Cech svoio interpelacijo odtegnil. — Dr. Korošec in dr. Witt pa nista hotela odtegniti interpelacij, kajti iz besed ministrovih zveni, da je marsikaj podobnega vendar Ie rekel. Naj torej odgovori v zbornici, da bomo mogli soditi, kaj je na vsej tej stvari. — To je tudi edino pravilno. Besede se dajejo zavijati. — Sprožena zadeva pa je tako važna, da je popolna jasnost neobhodno potrebna. Ne moremo se zadovoljiti, da bi nas minister puščal v temi! Zmag mino poročim. AVSTRIJSKO. DUNAJ. 5. (Kor.) Uradno se razglaša: 5. oktobra 1917. Nobenih večjih bolnih delani. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN, 5. (Kor.) Veliki glavni stan, 5. oktobra 1917. Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Izredno težaven bojni dan so prebili voditelji in čete četrte ar-made. Bil je zmagovit. Od ranega jutra do pozne noči je trajala borba, ki se je v sled ponovnih ang!eških napadov iz okolice severoza patino Langeniarka do južno ceste Menin—Ypem (15 km) vnela vedno znova. Neprestano so delovale topovske mase proti ozemlju, kjer so se vršili skrajno srditi in semtertja valoveči pehotni boH. Torišče bitke so bili Poelcapelle. posamezne višine 3 km zapadno Paschen-daeie. križišča cest vzhodno in jugovzhodno Zonnebeke, deli gozdov zapadno Bezeiaere in vas GI!2T!rve!d. SOvražnTS Je sicer začasno prodrl preko te črte, m se vsled srditosti naših protirapadr»v ni mogel vzdržati, akoprav |e poš?lfn! do večera vedno sveže rezerve v btj. Dobiček Angležev obstoja torej v 1—lili km globokem pasu od Poelcapelle preko vzhodnih izrastkov Zonnebeke in ob cestah, vode- ćih od tamkaj v Bezeiaere. Ta vas, kakor t tudi Gheluve&d, za katerega so se vršili1 tako hudi boji, sta trdno v naših rokah. Krvave izgube angleških divizij — najmanj H jih je bilo zastavljenih že pri jutranjem napadu — so po soglasnih poročilih zelo velike. Izvrstno skupno delovanje našega orožja vseh vrst je tudi ta ogromni sunek Angležev razbilo pred ciljem, ki tokrat — kakor se poroča — ni bil majhen, ampak nedvomno zelo velik. Junaštvo nemških čet v Flandriji le ne-prekosljlvo. — Armada nemškega cesarje v iča: Na vzhodnem bregu Moze so Izvršili Francozi zvečer nov močen napad, dvanajsti tekom treh dni, na severnem pobočju višine 344 vzhodno S»""®«ie«ixa. Tekom dneva le srdit ogenj, ki je narastel končno v bobnajoč ogenj, pripravljal naval francoskih sil, ki so bile od hrabrih Virtemberzanov skoro povsod odbite. Na posameznih točkah so bili potrebni proti-sunki, ki so nam prinesli številne ujetnike. Vzhodno bojišče. — Nobenih večjih bomih dejan). Macedooska fronta. — V bitolj-skl kotlini in v kolenu Černe le bilo bojno delovanje živahnejše kakor v zadnjih dneh. BEROLIN. 8. (Kor.) Veliki glavni stan, S. oktobra 1917, zvečer. V Flandriji živahen topovski boj med Ysero in Lysom. — Sicer nobenih bistvenih dogodkov. Prvi genersitnT leva rttr mojster a pl. LudendorH. BOLOARSKO. SOFIJA, 4. (Kor.) Generalni štab poroča: Macedonska fronta: Na vsej fronti slaboten topovski ogenj, ki je bil v mraku v okolišu izliva Strume nekoliko živahnejši. DOQODX1 NA MORJU. BEROLIN, 5. (Kor.) Wolfiov urad poroča: Ob portugalski obali in pred gibraltarskim prelivom so uničili naši pedvodni-ki zopet 13 sovražnih prevoznih parnikov in trgov-skih ladij, skupno okoli 29.0ik) ion. ANGLEŠKA OKLOPNICA »DRAKE« TORPEDIRANA. AMSTERDAM, 5, (Kor.) Angleška ad--tiir3l?teta naznanja, da le bfla oklopna križar ka »Drake« v torek ziutral ob severni obali Irske„ torpedirana. Prispela je še v pristanišče in se potopila nato v plitvi vodi. En cficir in 18 mož le ubitih, ortanek pc*a<*?:-2 rešen. Oklopna kržaika »Drake« (14.100 ton) je bila zgrajena 1. 1901. Imela je 43 topov in 900 mož posadke. Dolgost 152, širok ost 22 in višina 7'9 m. Ves« iz SSuslJa. DEMOKRATIČNA KONFERENCA. PETROGRAD, 4. (Kor.) Na današnii seji demokratične konference je naznanil predsednik, da je iz zastopnikov raznih frakcij sestavljeno predsedstvo izpolnilo svojo nalogo, ker je bilo * i enotnost demokratične volje oddano največje število Klasov. Sprejeta je bila sledeča resolucija: Neobhodno potrebno je, da se sestavi močna revolucijonarna oblast, ki se bo ravnala po programu moskovske konference z dne 27. avgusta in vodila aktivno politiko, ki stremi po dosegi splošnega miru; dalje je treba začasno do sestanka ustavodajne skupščine določiti odgovornost vlade napram reprezentativnemu organu, ki bo izražal narodno voljo, dalje ustanoviti iz demokratične konference stalen organ, ki bo imel nalogo, podpirati ustanovitev oblasti na gori označenih temeljih. Ako stopijo meščanski elementi zopet v vlado, je potrebno. da se reprezentativni organ izpopolni tudi z meščanskimi elementi, ki smejo tvoriti le mamjšino. Vlada bo odgovorna gori omenjenemu organu. Na predlog predsednika je skupšč'na soglasno ;Hdenila. da se odpoveduje debaii o resoluciji. Resolucija je bila nato sprejeta z 829 proti 106 glasovom. PETROGRAD, 4. (Kor.) Včerajšnji večerni listi poročajo, da predparlament, katerega ustanovitev je bila sklenjena na zadnji seji demokratične konference, ne bo nikaka zakonodajna, ampak le posveto- Dvignil je nato kozarec k ustnicam iai dejal: — Na mojo srečno pot! Pil je počasi, z velikim užitkom, z zaprtimi očmi. Ko pa je posrkal zadnje kapljice in zopet odpr! oči, je ugledal nepričakovano prikazen. Zdrznil se je, in kozarec mu je zdrknil iz tresoče se roke ter se razletel na tleh. Pred njim je stal Golard, ki ga je molče mrko opazoval. Polastila se ga je strahovita groza. Z nakremženim obrazom in zmedenim pogledom ie odskočil Bnchet in vprašal s prepad!:m glaisom: — Ali prihajaš, da me umoriš? Colard je skomizgnil z ramami. — Čemu? — je de;a! m se z mračnim smeškom ozrl po črepinjah razbitega kozarca na tleh. Ob tem smešku. ob tem pogledu se je nekaj groznega zasvitaio Brichetu. Vztre- valna, provizorična korporacija. Preizkusiti bo zamogel v slučajih potrebe tudi vprašanja vnanje politike. Predparlament bo štel 231 članov, med njimi 110 zastopnikov mestnih zemstev. Vlada bo morala predparlament perijodično obveščati o položaju dežele. PETROGRAD, 5. (Kor.) Tekom razprav demokratične konference je prišel včeraj zvečer na zborovanje tudi ministrski predsednik Kerenskij, ki je v svojem govoru opozarjul na nevarnosti, ki bi jih povzročilo čisto socijalistično ministrstvo v notranji in vnanji politiki. Naglašal je, d^ zamore rešiti deželo le koalicijsko ministrstvo. Ako bi bil sklenjen kak drugačen sklep, bi se mu sicer podvrgel, a bi zahteval svoj odpust. Volitve na Finskem. HELS1NGFORS. 4. (Kor.) Pri volitvah v finski deželni zbor je bilo oddanih: 30.705 glasov za blok združenih meščanskih strank, 30.106 za socijaliste, 6.304 za švedsko stranko kmetovalcev in 1591 za krščansko delavsko stranko. V Turkestanu zopet red. PETROGRAD, 4. (Kor.) Po zadnjih poročilih sta bila vsled energičnih odredb Ke-renskega, posebno vsled odposlania kazenske ekspedicije in zvestobe muslimanskega prebivalstva, mir in red naglo vzpostavljena. V Turkestanu in v T^išken-tu je skoro povsod zavladalo zopet normalno življenje. TAŠKENT, 4. (Kor.) Včeraj dopoldne se je položaj nenadoma zopet poslabšal, ker je delavsko-vojaški svet, da protestira proti kazenski ekspediciji, proglasil splošno stav;ko. Ulične železnice, elektrarna in tiskarne počivajo. Vlada je proglasila obsedno stanje. ___ FRANCOSKA ZBORNICA. PARIZ, 4. (Kor.) V zbornici je prečital predsednik Deschanel interpelacijo Pouce-ta o z uk\ i Bok> h je pripomnil, da je vložil tudi p^sl. MaIoy podobno interpelacijo o isti stvari. Zbornica se ie odločila za takojšnjo razpravo. Maloy je naglašal, ua hoče opozarjati zbornico na neko resno dejstvo. Predsednik Poincare je dobil pismo glavnega urednika »Action Francaise« Daudcta z naipodleišimi obrekovanji proti njemu "(Ma!oyju). To pismo je bilo izročeno ministrskemu predsedniku, ki me je takoj obvestil o njegovi vsebini. Maloy je naznanil, da se nikakor ne more zadovoljiti z molčairjean o tem pismu. Ministrski predsednik Painleve je izjavil, da so sum-niče-nia proti Maloyju faktično jako težka. MaIoyja se sumniči, da je tri leta izdajal Nemčiji vse tajnosti. Očita se mu, da bi moral priti v vojni odbor, da izda nemškemu armadnemu vodstvu načrt napada na Chemin des Dames. Zbornica je zahtevala p reči t?, nje pisma, v kar ie minister-ski predsednik Painleve privolil. V pismu zagotavlja Daudet. da je glede Maloyja in Leynaiesa, ravnatelja snlošnega varstva, polno dokazov o veleizdaji in pravi, da }e neobhodno potrebno, da se jMaloy takoj izroči vojaškemu sodišču. Nato se je oglasil Ma!:>y k besedi in izjavil, da hoče na podlagi nekega uradnega spisa povedati popolno resnico. Razlagal je obširno o svoji vlogi v stvari Almereyde m odnošajih napram Bonnet Rougu in priznal, da je izročil Briandu svoje podatke o Bonnet Rougu. Briand je r?ato naglašal, da je poveril MaIoyju nadziranje in da se MaIoy ni čisto nič obotavlja!, ampak pričel nastopati takoj skrajno energično. Več poslancev, ki so poprej sodelovali v Bonnet Rougu, je podalo nato razbremenilne podatke. Viviani ie končno izjavil, da pripisuje vso krivcJo drugemu uradu generalnega štaba, ki ni informiral svojega načelnika. Maioy je odgovoril, da so se zgo-dtle napake tudi v vojnem ministrstvu, toda vso krivdo so hoteli zvaliti na mojo ,p->fjtiko in delovanje. Seja je bila ob 6 zvečer nreldnjena. Zbornica je po rešitvi interpelacije Poucet-xVlaloy o stvari Bolo s 315 proti 3 glasovom sprejela dnevni red. ki izreka vladi zaupnico. cija največjega pomena, ki jo ie s stališča nevtra'cev pozdraviti kot mogočen korak za dosego miru na podlagi sprave. Pri&nlfcv nsuslrjsr.iS ernovejallisu k i/Gjcškemu slalliotanju. DUNAJ, 5. (Kor.) Dežtlno-brambno ministrstvo razglaša: V raznih vojaških možnih službah U še vedno mnogo vojakov, ki prihajajo po svoji u^posobMenostni stop«ii v poštev za službovanje na fret-ii aH vsaj pri eiap.iih črtah. Da se izvedb izmenjava tega moštva, ki pri naborih niso fciii spoznani za sposobne za orožje, v smislu določb § 26 predpisov glede organizacije črncvojnlštva, bodo poklicani v večjon obsegu v službovanje. Tozadevno prihajajo v poštev letniki 1891 1868, predvsem l.ni, ki se priglase prostovoljno, in dalie one osebe in pok!?cl, ki ali ne izvršujejo svojega pokiica ali pa opravljajo poklice, na katerih popolno izvrševanje v sedanjem času se zamore še naipiej reskmirati. V javnih službah nastavljene osebe kakor tudi osebe, ki so zaposlene v vojaškim svrham služečih obratih, ne prihajajo tu v poštev. Dalje se bo tudi vsem drugim poklicnim panogam, ki so važne ravno v sedanjih okoliščinah, kolikor mogoče prizanašalo pri odvzemanju delovnih sil. Končno se pripominja, da so bo pri vpokliceva-nju prav posebno ozira!o tudi na ozenilh, ki so neposredno prizadeta po vojnih č >-godkih. Ogrski ministrski svet. BUDIMPEŠTA. 4. (Kor.) Danes dopoldne se ie vršila pod predsedstvom ministrskega predsednika dr. Wekerle seja odrskega ministrskega svetil. Predmet razprave je tvorilo zvišanje vojne podpore javnih uradnikov. Pripravljeni zakonski načrt, ki bo predložen v prvi seji poslanske zbornice, je zgrajen na temelju, da dobe javni uradniki nainizjlh Či-novnih razredov 100% svoje temeljne plače za vojno podporo. Vojna podpora najvišjih činovnih razredov znaša 50% temcli^e plače. Ministri ne dobe nobene vojne podpore. Novi zakon stopi v veljavo due 21. novembra t 1. Rajhstag. BEROLIN, 4. (Kor.) Državni zbor je sprejel zakonski načrt glede zoperne zgradil je nemške trgovske mornarice tudi v drugem čitanju. Zakon dovoljuje državne podpore brodolastnikom za zopetne vzpostavitev trgovske plovbe. Sklicanje italijanske zbornice. LUGANO, 4. (Kor.) Italijanska zbornica je sklicana za 16. t. m. Železniška stavka v Argentiniji. BUENOS AYRES, 4. (Kor.) Zćlezničar-ska stavka še ni poravnana. Vojni minister je odklonil vsako podporo družbam. Vsi nastavljenci državnih železnic so so pridružili stavki. peta! je in le z veliko težavo so se mu izvile iz grla besede: — Izgubljen sem! Ta pitača je bila zastrupljena! Kaj ne? V blaznem smrtnem strahu se je zgrudil pred ravnodušno tamkaj stoječega hišnika. Objel ga je za kolena, mu polju-boval roke in krčevito ihteč ponavljal redno zopet: — Reši me, Colard! Reši me! — Ceinu? — je odgovoril hišnik. Brichet je potegnil listnico z mize, jo pomolil hišniku in zajeoljal proseče: — Vzemi to imetje, pusti mi samo življenje. Namesto da bi pomagal svojemu gospodarju, ki se mu je zvijal pred nogami, se Olard m zgenil. Hipoma pa mu je zaigral sinešek okoli ustnic, kot da bi se bil •spomnit nečesa. Položil je Brichetu reko | na ramo in dejal: , — Cujte! 2ivel boste samo še eno uro, : če vam ne pomagam jaz. Nov napad na Pulo. DUNAJ, 4. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Nov letalski napad na Pulo in okolico, ki je bil izvršen v noči od 2. na 3. t. m., ni povzročil niti stvarne škode niti izgub. V Poreču je bila poškodovana ena privatna hiša; ena žensKa in en otrok sta ranjena. Vojaške oproste iu intervencije poslancev. DUNAJ, 5. (Kor.) Iz vcujnega poročevalskega stana se javlja: V krogih občinstva je že nekai časa razširjeno mnenje, da je na ukaz cesarja prošnji za oprostitev mogoče ugoditi !e potom interveneje kakega poslanca. Vsled tega dobivajo poslanci polno takih prošenj. Ta vest je samoob-sebi umljrvo brez vsake podlage. Mcrotiaj-ne oblasti se pri dovolitvi oprostitev ravnajo izključno po predstoječih predpisih. Švicarsko časopisje o Czornlrtovem govoru. BERN, 4. (Kor.) V kolikor komentira že sedaj govor grofa Czernma, naglasa vse švicarsko časopisje, da je Czerninov govor svetovno-zgodovinska manifesta- Kam pluiismo ? V torek je praznoval nemški vrhovni poveljnik, generalni vojni maršal pl. h;n-denburg, svoj sedemdeseti rojstni dan. Za nemško državo ponienja Hindenburg gotovo veliko in Nemci so mu pač res dolžni hvale za nepretrgano vrsto uspehov na bojnem polja. Kakor kaže včeraj objavljeno brzojavno poročilo, se je H;ndenburgov sedemdeseti rojstni dan tudi res slovesno praznoval po vsej Nemčiji. Popolnoma umljivo je tudi, da so ob tej priliki tudi naši oficijelni, posebno vojaški krogi storili ono, kar zahteva že sama vljudnost, da .-o namreč jubilantu izrekli svoje čestitke, iti s tem je gotovo v po'ni meri zadoščeno tudi onim ožjim stikom, ki vladajo med oberna zavezniškima armadama, naš> in nemško. So pa pri nas v Avstriji krogi, katerim ni nikdar nobena mera prevelika, kedar gre za proslavljanje neinštva na oni strani avstrijskih meja, dočim pa se malo čisto nič ne menijo za ono, kar je naše, oziroma še več: skušajo celo z neizmernim poveličevanjem zaveznikov le še bolj poniževati, kar je našega. Tako smo čitali v nedeljskih graških listih poziv graškega vsenemškega društva »SchOnerer« »An die Deutschen in Graz«, v katerem se pravi dobesedno: »Generalni vojni maršal pl. Kindenburg, branitelj in varlh nemške domovine, da, vse srednje Evrope, bo slavil v torek. 2. oktobra, svoj sedemdeseti rojstni dan. Dolžni smo temu mogočnemu možu tako veliko hvaležnost, da pornenja pač samo čisto mp.jhen del zahvale, če ob sedemdesetletnici njegovega rojstva iz-obesimo zastave. Kateri narodu in domovini zvesti mož, katera nemški čuteča žena se hoče danes odtegniti dolžnosti, da izkaže rešitelju srednje Evrope dolžno hvaležnost? Naj tujci in nemštvu sovražni krogi prezirno presojajo Hindenburgova dejanja in besede, mi mu zaupamo; kajti vemo: Ta mož ni nikdar obetal več, kot je mogel izpolniti. Zato pa, ti nemški Gradec, pokaži 2. oktobra, da sta nemška hvaležnost in nemško češčenje junakov, kot v časih prade-Jov, vedno še doma v tvojih zidovih. Vun z zastavami in naj se glasi od h še do hiše: Hindenburg, tebi sledimo, Hindenburg, tei>i zaupamo!« I Torej »ncinsKa domovina«! In vun z .—./sir r*. STCV. r. ;/■-.< . v L* -nemške d tj v......df.iiK vi:ie avstrijskih Nemcev, J.. 1 je A\si; iij ie del »srednje Evro-r inovina pa ilindcufctirgava Nemfi-1 ' /J:ito pa tud': »Hindeaburg, tebi sleJi-j . tebi zaupamo! — Pri iras v Avstriji l ienda iv nikogar, kateremu bi sledili, ka-Kmnn bi zaupali! Ko ie naš mladi cesar c!ne 17. avgusta t. 1. prvikrat praznoval svoj rojstni dan kot vladar nase monarhije. gotovo velepomemben dan zanj in za v-e narode monarhije, tedaj ni biio v nobenem nemškonacijonalnent listu čitati vsenemškega poziv a, o^ naj se ta dan pro-sl<*i z izvešenjem zastav! Popolnoma j umliivo: saj cesar Karel I. ni »der Schutz-und Schirmherr des deutschen Vaterlan-j des«; kajti to je nemški vojskovodja, kateremu gre »deutsche Dank bark eit<- in »deutsche Heldenverehrung«. V vseh treh letih vojne niso avstrijski vsenemci izdali oklica, s katerim bi biii na podoben način pozivali na proslavo kakega za Avstrijo znamenitega dcg(xika. in s takim navdušenjem so pozdravljali edino le— nemškega cesarja na avstr. tleh. In potem šele napovedujejo avstrijski Nemci svoje — irredent-stvo! Ali ga ni v onern oklicu že več kot preveč? AH ni tu jasno povedana, kam in kaj hočejo? Ne našemu vladarju, ne naši; avstrijski domovini, ne naši armadi, ne:; liubezen avstrijskih vsc-nemcev velja »r?emški domovini«, njihovo zaupanje; reniške nu vojskovodji, in slediti hočejo ?c«.biirgu! in ti ljudje se še drznejo poten5. kot oni zloglasni \Volr. očitati vele-izdnjstvo drugim ljudem, katerih edina krivda je, da so se vedno z vsemi svojimi močmi upirali vsenemškim stremljenjem v k r'st Nemčije.« Da. res, daleč smo nrisii, pa kam šele pridemo? Kain plove-mo?! I "isne politične vost?* Ncii. '.ii Nat'or.alverband se maje. V sreči ie National verband razpravljal o predlogu nemških radikalcev, da naj člani Ver-banda cdlože vsa iiačelniška in poročevalska mesta v odsekih. Predlog je utemeljeval posl. TeuM pc ebno s poudarjanjem, da |e vsled postopanja socijainodeinokrat-.\'e in slovanske večine v zbornici položaj Nemec v postal neznosen. Nationalverband da ne m .vre še nadalje nositi odgovornosti za dc '. nasprotniki Slovan* v vzdržavali ■ s nu : ii položaj na razcepijenosti Slo-i .. ker Slov—i nrso nastopali kot edin- j Stvena poKdfaa skupina in so raz.ne s'o-. narodnosti imele različne politične! ci.it- : i metode. V nekem razgovoru s so-' trudnik(«n niaJjarskega lista »Pesti Na-; plo - je posianec Klofač označil sedanji? ■•n^rain slovanskih strank tako-le: Ako ima biri sedanja vojna zares zadnja in1 a;.o ima trajen mir osrečiti Evropo, potem mora go>; • iujoča ide'a novega časa. narodni pri; eip. v čegar znamenju sie se ujedinili Nemčija in Italija, zmagati tako,j da ne bo več zatiranih narodov. To na-j čelo so vrgli Slovani na tehtnico kot težek i meč. To načelo je danes žalitev a novega časa: p. .z..jvajo je najveći oržavni«i s\e-ta. \ Avstriji ni še prišel na vlado nov < človek, ki bi bil zadojen z dtiiioin iK)-vega časa. Vse to so stari ljudje, prežeti i de :. sti s starim zistemom m starimi po-j fitičniHU metodami, ter so v svoji daši na- j :]eat načelu nemške licgenaj/.ile v Av-I striji. Ti poskušajo potolažiti seda »jo krizo' s staro politično taktiko a vstri.sk i ii vlad. Dajati hočejo koneesiie poedincem, ali celoti ne. Podkupiti to ali ono Slovan, nar« d-1 nost, da se na ta način daje mnogo manje, nego se mora dati, in se vendar ohrani! nemška hegemonija, ki je danes omajena. da bi se — rešena — s Časom zopet ojači-, la. In tu sc najbolje pokazuje dvorezna politika današnje avstrijske vlade. Med tem, I ko se na eni strani obljubljalo dalekosežne konees je. si železi iš\ i minister prizadeva. da razširja nemški jezik na železnrca'i. — Ž:?!, da je >e polna resnica. kar jc re .el» Klofač. da smo Slovani v državi Ie preradi hodili na nastavljene limaaicc. da sinoj se puščali cepili z — ma'enkostmi za roed:-1 ne. da nismo nikdar nastopali kot celcia. ki bi imponirala, k. kor nam lasno pri." i|o se-( danji do-godki všied deklaracij s!<. a L p le- i men. Danes je jasr.o po>> ilaoma. da bomo! imponira'7, da nas bodo respektirali, da1 nas ne bojo več bagatelizirali, da se nas bodo tu Ji bali, ako ostanemo ml in uaša' zastopstva, kakršnii smo danes, ko imamo prc. j kj:r je tako ljuto prese te::fo vlado in na-1 sprotnike. da s^aii ne vtdo. kaj Li in kako« bi. ifedaj groze, da potlačijo in iKrguItne'o i vse, seda; zc^et mažejo z medom okolo i jst — poedinini slovanskim plemenom. 1 Ps'ho nemških politikov je razodela te i dni graška »Tagespost«, ko je vabila .lu- goslrvaic. naj postanejo — zavezniki Nemcev. Razcepiti bi nas hoteli zopet, da bi potem še nadalje gospodovali — nad vsemi. To omahovanje v nemški taktiki zahteva od nas imperativno, da ostanemo | trdni, da za nobeno TJOmijano specfMno korist nobeno s!ova?;sko p!?me ne oško-1 ^'ijc niti najmanjega interesa drugih plemen. Minolost naša je žalostna po našwi grehih. Bodi nam učiteljica za bodočnost! j Potem ne bo več možna tista stara metoda iz ovsom v eni in bičem v drugi roki. če-i mnr je bila posledica, da ovsa ni dobival v resnici nikdo, bič pa — vsi! Ko se je v zadnji svoji seji železniški odsek bavil z onim prosluHm jezikovnim odlokom, ki ga jc izdal bivši stiirgkhovski železniški minister Forster in ki je z vsn strogostjo odrejal nemščino kot službeni jezik pri državnih železnicah, je govoril tudi železniški minister Banhans. Po poročilu nemških listov je minister izvajal, da je že od leta 1884. nemški državni jezik proglašen za službeni jezik uprave državnih železnic, v katerem se mora vršiti posebno vsa notranja služba, vštevši občevanje vseh organov uprave državnih železnic med seboj .... Zahteva znanja službenega jezika s strani vseh definitivnih uslužbencev državne železnice tvori neobhodno potrebni predpogoj za varnost ?n enotnost obratovanja. — Tako gospod nemškonacijonalni minister, ki je predvsem izrekel veliko neresnico, namreč. da ie bil nemški državni jezik kedaj proglašen za službeni Jezik državnih ž_e-Icznic. Odkar poznamo ustavo v Avstriji, še ni bila nemščina nH.dar in nikoli proglašena za državni jezik, ker bi ravno ta proglasitev kršila najvažnejšo tsčko naše u-stave, namreč določbo o en*Uspravnosti vseli narodnih jezikov v Avstriji. Nemščina kot državni jezik je vendar eden onih nemškonaciionalnih bekmgovc, katerih protiustavno vtiln taj ljenje je prekrižala letošnja vzposiavrtev ustavnega življenja v Avstriji. Kako je torej mogel železniški minister govoriti o proglasitvi nemškega državnega Jezika za službeni jezik državnih železnic?! I Za varnost službe I da. je najno potrebno znanje nemščine s stranih vseli definitivnih uslužbencev državne železnice? Tisoče deflnitivnh uslužbencev državnih železnic ni bilo zmožnih nemščine, a vendar je bila Avstrija tista država, v kateri je bilo razmeroma zelo malo železniških nesreč; irnmanj pa jih ?e b!!">, kot kažejo statistike, ravno v tistih ezerljin, kie» uslužbenci niso zn?li »icmi-šlii! In pa samo za de^^iiUv»»e uslužbence je tako neobhodno potrebno znanje »dinst-Š4>raheiškTni osotiem it e definitivnih i: jžbencev? Dandanes se Tjporabljajo na vseh mogočih »deiinitivr-ih < mestih nede-f'nrtivni uslužbenci, železni? ki Jelavci brez str« :ovnih izpitov in brez znanja nemščine; in vendar je MiH|e iRiffdl /e:eznic za svoie izborno ;!• nešf.?-| t j priznanja z najvišjih Hitst. Ali jih je dobilo zato. ker je znal.) in ker ni znalo; : dinstsprahe*. ali pa morda zato. ker ie, vkljub znanju in neznanja netiiščine kar najt čneje in naipc-žrtvo\ / 'noje. z naporem vseh svojih duš^nlii n telesnih iinoč i j opravljalo svojo težav;:"> službo? in ti ljudje, ti avstrijski dr/:-.v!jaru, nerretrgo-ma z eno nogo v grehu, 7, drago pa v ječi, ki na tak odlično hvalevreden način vrše : svojo d» Ižnost. naj bi v zahvalo za vse toj vsled nesramne nem? :r. ae!) nalne sa;?io-! pašn«>;i ne smel? iii-^ar pvh-tati defini.iv-j ni u^Ia/beaci državnih želeralc, ker nior-da ne znr:o nemščine, katere niti naj nan.e ne poirebnjejo za službovanje na svol'ii rodri'i neneniškili tleh. in na? bi m -rda plačevali mastne globe, če bi se drznrl? »v ^l'/.bi« izpregovoriti med seboj bese vio v ' m nal i je ku! Železniški minister je le se te:n krepkeie po- trdi! dejstvo, da ie on' For^erjev jezi kovni odio!< Lako gorostasno kršenje nstavnih pravic nenemškili a^'strijskih državljan % da bi moral na obtož-ao k!o]i ti*:i ć^ove'v. i ki se ga je drznM spraviti v svet. In to } i se tudi moralo zgoditi! - ; Prddsia lu kg na izkaauiico. Sv. \'i(: rdeče izkaznice štev. —S "S (okrajna štev. ii dne 7. 10. pri Kupen! Mariji. U'. rabbri 3 (cena 54 vin. Barijera mu-va: rdeče izkaznice šte-\r. 1115—MU (okrajna štev. 2) in štev. ii>15—1/54 (okrajna štev. 2) u^e 7. 10. pri' Tavčarju, ul. S Zaccaria .5. (ce la 48 v kg). Prodaja ci^v za kurjavo. 20 kg nv izkaznico. Pr-r?c-a ir>ov»: izkazn'ce z niodro bar-: vo štev. 1—94 (okrajna štev. 1) dne 7.\ 10. pri Ribaricu Andreju, uL Media 8, fccna j 2S vin. kg). ----------—--— t v ^ei.fr'S. »fi- Nakupovanje krompirh na drobno prepovedano. Urad za ljudsko prehrano nami javlja: Nasproti vsem poročilom in vestem ! se vnovič opozarja na to, da ie tudi kupovanje krompirja na drobno (promet porom! nahrbtnikov) sleikoprei strogo prepove-! dano. Šolska refekcija. Oni učenci, ki so se v smislu razglasa, objavljenega zadnji ti>rek, zgtasiii včeraj za izkaznico šolske refek-C'je, pa se jim je pri tej priliki pomotosna naroČilo, da se povrnejo prihodnji teden. se morejo ponovno zglasiti danes, v soboto, ob popoldanskih urah v evidenčnem uradu za šolsko refekcijo (ulica Bosclietto št 8 — vogal ulice dei Gelsi), tudi ako niso ! v posesti numeriranih listkov, ki so se razdelili včeraj. Tržaška cenzura je res nepojmljiva možganom navadnega avstrijskega državljana. Nekaj časa sem se je še dalo izhajati žnjo, toda, odkar zopet zboruje državni zbor, pa igra zopet cenzorjev svinčnik svojo ulogo tako temeljito, da so listi pobeljeni danzadnetn. Včeraj nam je pobelil tako velik del dr. Ravntfiarjevega govora, katerega je ljubljanski »Slovenski Nfarod« mogel objaviti, sicer tudi z belimi lisami, a vendar veliko obširneje kot mi. Crtali so nam potem tudi izvleček iz govora posl. Daszynskega, ki so ga objavili vsi dunajski listi in celo tudi — tržaški »Lavoratore« ter smo ga dobesedno posrne li iz dunajske »Zeit«. Nemci torej sinejo vedeti, kam gredo živila iz Galicije, tudi čitatelji »Lavoratora« smejo to vedeti, Ie čitatelji »E.d« ne. Ker pa mislimo, da smo vsi državljani v Avstriji enakopravni pred Bogom in pred ljudmi in tudi pred — cenzuro, naj povemo, da je poslanec Daszyn-ski, kakor poročajo dunajski listi, povedal v državnem zboru, da v Galiciji Zidjc s pooblastilom nekega »Fekldivisionsamta« nakupujejo živila in jih izvažajo v — Nemčijo. Pred osmimi dnevi so v Krakovem odprli osem plombiranih nemških železniških voz, poinih petkilogramskih zavojev, ki so bili določeni, da se s prve nemške železniške postaje razpošljejo po vsej Nemčiji. Govornik je dejai, da dve armadi živite od gališke. dežele, da se rublji re-kvirirajo iz žepov, da se rekvirirajo gla-sovirji, uničujejo gozdi in zaplema vse, kar sc da jesti, prebivalstvo pa da umira laho-te. (»To je osvobojevanje!« je zakl;cal tu posl. Reger-} Z odporom ugotavLjamo, je dejal govornik, da so se živila izvažala v Nemčijo. — Vse to sta brez črtanja objavila tudi ljubljanska lista »Slovenec« in »Slovenski Narod«, nam pa je cenzura črtala vsa izvajanja poslanca Daszyns':ega. Upamo, da ram jih danes ne prečna. Narodni kataster. Poslanec dr. Bugatto in tovariši so podali v poslanski zbornici i>.-c.-log. naj sklene zakon, s katerim se ! uvede obligatoričn« ugotavljanje narodnosti državljanov. Ta zakon naj bi določal: 1. V rojstnih in krstnih maticah je 0'Js:ej vi i^ati tudi narodnost otroka. 2. \ šo'skih spričeralih in maticah mora biti pripisana tudi narodnost. 3. Enako v črnovojniških in naboTPiJi imenikih in v vseh vojaških (>r-jhaih li>ti;ia-h. 4. lstoiako v ka-krs:>ihko4i izkaznicah. pt>tuili listih, delavskih knjiži-ca;i, nazjiafiriricah itd. 5. V občinskih volilnih imenikih nn ra biti označena ludi narodno :. 0. V vsaki občiiii morajo bili na-rejeni nerodni katastri, v katerih so občani razvrščeni i?o narodnosti. 7. Prvo ljudsko štetje naj se izvrši najdalje dne 1. maja Ivi M. Podoben predlog so jx>Jaili že leta 19i4. it« 'jaaiski. rojnurski in češki rarii-k ' ii po tcL Tisti predlog je bil ieročea »odseku za narodnostne stvari«, a ni pri-| el več v razpravo. Zdaj so ga Italijani iz-: popi Inili in vložili sznr-va. Dr. Bugatto pra-v? da bi bilo obligatorično ugotovljen je i nt '*rinosti vsakega človeka temeljni ka- | men za vsako zgradbo ustave. — Nekdaj,; ko smo strasino segli po vsakem sred-j stvu. ki se naiii je zdelo pripravno, da1 ohrš:; ju-znosei nemški :..ritisk. bi bili tudi mi Shrvenci z obenia rokama podpisali Bugattov, v principu go:ovo pravilen predlog. L>anes S;iio bclj kritični in zavedamo nl nevarnosti, ki tiči za nas v sistemu narodnih matrik, tako dolgo, dokler se se sta-j va tak*', marrk izvede i;od sedanjim nem-| skmr režimom. G- spodarsko reodvisorr, narr.ino za\ . len naš človek, se seveda i \f::,še za Slovenca. Toda na tisoče je naši!:-"t ji. ki so p:T^aveL-nr in gospodarsko od-, vi-rii od narodnega nasprotnika, in redke j so i- jeme mel onimi oh'astmi na naši' i. • , Id bi rri sestavi matrik sc ne rav-nc*c po pre /kušenem vzorcu ljudskih š:c-, čiJ. Sc pozabimo, da st) c^le pokrene, kjer je »biti Slovenec« ne le ponos, temveč tu-1 di tnrtfeaje. gospodarsko in d a še mn. Z m^rrikami bi nas na Kr ro^kem še: j d^ci-; |m:rn!i — ne te za desetletja, kakor se to j gc pri Ijpdskih štetjih, temveč za vedno. 1 L;';krer sir ) Jirg<^slovani v naših de .elah ie misera plebs, dc!:!cr od nas ni vzet pritisk nemškega gospodstva, tako; d< !go se zan <■>!> raiše. na notranjo ne-uk -mo s lit svoiega naroda ra ne na jrotrkcle raznih komisarjev, ki bi nam z m;-, rri kami radi pobral: i:a mejali še to. kar, n^Tii z ljudskim štetjem niso mogn nkrastLJ In končno: O Aigattovert predijgu fci >e J.iio gov oriti, atfco bi lito na dnevnem redni vprašanje peršorođne a e tono m i je. kateri J je Biii wli« ffTt iirrt irahia iK-JiaS^« toda ča-| ii so Sedaj u'ii, da držimo oin nc: pJo5 ?/». — »^i v. S.^rr.-d . V n»KOvi.;i f.ir-.L'}^;-. z s-t: 1.) za n -vađai pisemski poštni promei poštni urad) L:! zkovvka. i.) z.; pisemski in de"ar:;» • 1 r» 11 i e t p-štni uradi: ls\v.#r, jMo Baailla in -.>sl-C:>.:ierale in 3.) za de-, i.: ral proklet ix.štni urad Wizr;tz ob Sze-renii'su. Redek skieai iz sodne dvorane. Sodišče | v t lijeku ie obsodilo slu/kiajo Milko Sav-i 'tč v kazen snrti na vesalah. Po proglašenju razsodbe je branitelj obsojenke prijavil | pritožbo ničnosti. No, Savlovičeva se je hii.ro premislila in Izjaviia. da sprejema kazen, ter da zeli, da se obsodba izvrši, j Srečriai*i- obveznic deželnega posojila-geriškeg^. Fri stirna;stLiii sr.i»aiijn e')-vezui: deželnega p:»oji'a iz leta 1 lM)J v zne \u l,(XfO.OOO kron, ki se je vršilo danes 1. oktobra 1917 ob 10 nri predpoldne v provizoričnem sedežu na Dunaju so se izžrebale nasledjije obveznice: št. 71 za 2000 K, št. 265 za 2000 K. št 43 za 1000 K. št. 187 za 1000 K, ŠL 25 za 200 K. št. 47 za 2'M> K. št. 201 za 2<»o K. št. 83 za 200 K. ... < ■) za 200 K. Deželna bi aga: na izpiačai te obveznica oct 1. iaim . a ja 191» tialie v aomkiaiiriii zneskih prcii povrnitvi do-j t'Čnili obveznic in li.-tih o^irezkov, ki Te ra: i zapadejo 1. jamivarja 191 N. Obvešča s. tem p? tem. da se obveznic; št. 9 in 115 za 200 kron. ki ste se izžrebali dne 2. oktobra 1916 in ste plačljivi -niste predložili za izplačilo. — Od goriškega deželnega odbora, setlaj na Dunaju. Deželni glavar: dr. Faidntti.. Mestna zastavljalnica. Danes, v soboto. 6. t. m., od 9 in pol dop. do 1 pon. sc bodo prodajali na dražbi predmeti raznih prejšnjih številk, od 3 in pol do 6 pop. pa ne dragoceni predmeti seri-je 140, zastavljeni meseca novembra 1916 na zelene listke, in sicer cd štev. 41.201 do štev. 4S.400. Z^meniena zavoja. Tista gospa, ki je predsinočnjim, iz stop i v ši iz vagona na kolodvoru v Postojni, vzela pomotoma seboj drug zavoi mesto svojega, se opozarja, da more — proti povrnitvi zgrešeno vzetega zavoja — dobili svoje stvari pri g. inženirja Sturmu v Trnu, ulica Istinito št. 46, 1. nadstropje« vrata št. 3. Slovenska Matica. Gospod A nt. Jaki! tovarnar na Rupi pri Gorici in v Karlovcu na Hrvatskem, je podaril Slovenski Matici povodom njenega oživljenja po g. magistralnem višjem komisarju Franu Gove-karju 1006 kron. Hvaležno oznanjujoč ta čin velikodušnega rodoljuba, ž^li Slovenska Matica, da bi mu sledili m-no^f movatci. Razdeljevanje tobaka v srjc^nji okolic!. C. kr. finančno ravnateljsh-o javlja: Danes, dne 6. t. n?. se prične osma izdata tobaka za spodnjo okolico Trsta. Vsak po sestnfk tobačne izkaznice dobi za 4 K oj> vin. tobačnih izdelkov. Posestniki tobn; n;'^ izkaznic so prideljeni posameznim trvba-karnam v sledečem redu: I_. predme^tnr OAiaj: Ča~boia in Š! od^nj. To- bačna" izkaznica št. 1 do Vštevši 88 Skedenj 640, 89 do 218 Skedenj 416. 219 do 348 Skedenj 372, 340 do 47«^ skedenj 1216, 479 do 608 Skedenj 132, 609 do 738 Zgor-liia Ćarbrla 330, 739 do SS2 in 897 do 92S Skedenj 227, 929 do 1025 Zgornja Carbola 211. ii. predmestni okra-: Sv. M. Msgrf. Zgornia in Spodnja. Tobačna tzkaznicn št. 1 do vštev?i 176 Bi vio 3, 1// do 264 Sv. M. Magd. Spodma 1038, 265 do 352 Sv. M. Magd. Spodnja 305, 353 do 440 Sv. Sobota 287, 441 do 528 Bivio 24, 529 do 616 Piano S. An na 1, 617 do 704 Campanelle 505. 705 do 792 Piano S. Anna 154, /93 do 880 Vari: della Maddalena 432, 881 do 968 Piano S. Anna 95, 969 do 1031 Piano S. Anna 7. — JU. predmestni okraj: Kja^n, Rocol in Lcroer. Tobačna izkaznica št. 1 do vštevš? 88 Ćampi delle Corse 342, 89 do 176 Sv. Alojzij 748, 177 do 2M K>adin v hribu 17o. 265 do 352 Rocol v dolu 683, 353 do 440 Rocol - Molin a vemo 9. 441 do 528 Lor.jer 75, 529 do 616 Rocol v hribu 1071, 61/ do 704 Rocol v dolu 512. 705 do 792 Sv. Alojzij 538, 793 do 924 Se tre Fontane 48, 025 do 1056 Via P. Paolo Vergerio 228, 1057 do 1188 Sette Fontane 196. — IV. predmestni okraj: Knl-nJa in Vrdeln. Tobačna izkaznica št. 1 do vštevši 205 Sjiodnir Sv. Ivan 508, 206 do 307 Nova cesta 22, 308 do 409 Sv. C!b:i Spod. 404. 410 do 511 Farne to 1374, 512 do 613 Spodnji Sv. Jvar 631, 614 do 766 Bra- dežija 75?^. 76/_do Spodnji Sv. Ivan 556. 92n do 1072 Sco-glietto 16S. — V. predmestni okraj: Skor-klja in Rejan. Tobačna izkaznica št. 1 do vštevši 174 Gornja (ireia 35/. 175 do 347 Skalasanta 200, do 52:) Pendice di Seoieola 603, 521 do 693 Skorklja Sv. Peter i 99. 694 do 866 Sp. Greta 164. — VI. predmestni oi;rai: Greia Bur!:ov!*e. Tobačna izkaznica št. 1 do všteti J13 Kontoveljska ce:-tn /65. ' dfl kovije Bovedo 43, 226 c!o 337 Barkovlje nabrežje 125. 338 do 449 LSi.Bovedo 52r>. 450 do Bar !je nabrežje 151, 562 do 7.VI Harkov je nabrežje 82. — Tokrat se ^eilcee vrste tobaka: £\nc£ke: virži:»kv po 16 r in., viržin:oze po 12 vin., n .šanc i ze ?is .e po 9 vin., crga-rltos po- 9 vin., mujiiiie tuzčrnske ;h> 6 vin.; cigarete: egiptovske po 10 vin., prrncessas f>o 10 vin., memphi> po 9 vin., divia po 8 vin.; cigaretni tohrk: fini hercegovski po 1 K 20 \in.. dn .i^ki po 60 vin.. najT ejši odrski cigaretni o bi-k e-o 40 vin.: za pipo: domači tobak po 13 vin., srednje lini oger po 18 vin. — Pri tej iz iaji tobaka se nt izdaio ^posebne tobačne izkaznice-. DAROVI. r>r-7 j saj Zveze Jrg. žel. sc je med odborniki K 18*50 za C M O. Par.; ali so po 2 K: Poljša-k .VJhacL Ljubic .los., Trampuš Kad., Božič Franc. Med veš če k Ivan. Pavšič Ivan. Kosmač Štefan. Skrabnt Jernej, \elkavrh Anton; (loinizcl? Iv. 50 vin. V gostHni >pri vljolicafia nabrali v veseli družbi pri treh okroglih mizah 22 K z:; moško podružnico CMD. Denar hrani uprava. —--—i!m »šuaii.u ; K.eh. ' ■ L/L J K.*.* ..i L- , ,o raia- fc ^ t J*t. ? uijo »nk r. c ; - - n a ja 1• IDL-M: pristnitr4j rlau---. m^lfr? 7 rr'rnTVir : n s -J-1'čna 7, 23 ti ;i.UU* p.caioženja i d: premaJega 7n nja /lop sov un j a svrlio ionitve z dobro n.vnrcjččuiin -ospt) lem. črt :i l rei prenio/.enja. I\esu*»ptinu ibo na trm. o lil. Kdmo«ti -pod .Poznejša sreča"*. 1."il7 --^tKfJ^r.l?^ s plačo sprejme tu c i va - nca liiUUCUllU tovarna sodov v Tr-lu. — lil lov po\e Ins odd. Kd uosti. 1416 pošteno služkinjo, veščo slovenske^ t in laVulil neuiš tega je/.lka. Xasi iv pove Ins. odd. Kdino&tt. t 't vozovna volt, plemensko >vm o in 2fiU4«44ul marjasca. Na4ov pove iiideratm oddelek 1-ldiuost 1 pod št 1-^'L 1501 Jlffft vinske kupujem, piučam v KO»e cene. — iUUS Eolle. gostila a. Rt jan ±_ltCl fft ml:jša postrt-žnica za r.oknj ur po; d-uan. TI. Galileo št. 8/1V. (Nad ljudskim vrtom). ^ ^ in kmetovalcem naznanjam, da Vl&nUljKUi imam nu prodaj tudi letos -el ko množino s»«lik beie iu rud -če čebulo — .r.te Aljino^ie, av. Ivau u!ic» Rraode/.ija š . 94? n.j^^M«; Anton Jerkiov«-<» uje v svojem ateljeju rUlL' jluI v Trstu. Via'delle Po>te št 10. 407 ZDRAVNIK mi Dr. M PernlriC j stanuje v Trstu, al. GiulLi 7G ni. n. (zraven 5 Dteherjeve pivovarne) in ordinira j v ulici Caiintia 39, i. od 3 do 4 pop. la notranje, nc?vazne otroSk? bo-1 Lsnl (blizu %.er!ivc sv. Antona novega-) iJAĐRAhSatfi InifRfl Trst, V šil Cassa cSi R Iz^rmlo 5 (Lsstao posl ) ! Kse!!al In rezerv K 13,103.105.- jnLIJALSE: Dunsj Te^eth »fsrrn .s? 7 9. Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Op.ii.i Split, Ši ^en i k. Zada-. VLOGE NA K VjfŽICE 3"» © ===__ 1 O - od dn?va vloge do du-iva vzdihi. Kentni davek p'aeu e banki svoj epa O-sreatovanj® vlo» na tekočem in lirora.čunu p> letnega ! čudovito bolečine tolažeče vtirgava: : > sredstvo zoper trganje v udih, 4 pollitrsl.e • steklenice K 48. Vino (>d 50 litrov naprej. I ^.fdi rtin rdeči hurgunder per I. K 4'- K HrSTl, velejsose? nik I graščina Golice pri Konjicah, Štajersko. ZOBGZD3AVN2% Dr« J. Cermik v Trstu, u!. Posle vacchie vogal ulice detle Posto. ssfeov brez s-s bolelir^, . =-2 Plombiranje. s°s UMETNI ZOBJE ■h j Br*.z posebnega obvestiia. Sorofinikom, prijateljem in znanrem naznanjamo, da je danes zjutraj po dolgi in mučni bolezni v starosti 73 let, previđena s sv. zakramenii Katarina Rac© roj. Dujc mirno v Gospodu zaspala. — Pogreb predrage pokojnice se vrši dne 6. oktobra ob 4 V, pop. RODNI K, dne 5. oktobra 1917. Rodbina Race. j Venci se hvaležno odklanjajo.