TRGOVSKI LIST Časopis zen trgovino, ftndiistrlfo In obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za */* leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo ln upravnlštvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. Leto XVII. V Ljubljani, v soboto, dne 24. februarja 1934. štev. 23. VjcoU davčni V »Boirbi«, bolj glasnem, ko tehtnem mariborskem listu, je bila ta mesec, posvečena posebna pažnja našemu listu. In to zaradi njegovega odločnega stališča proti davčnimi privilegijem, ki jih uživajo na škodo gospodarstva in državne blagajne nabavija^ne zadruge iin konzumi. Seveda tudi »Borba« ne polemizira z nami, ker smo proti tam privilegijem, temveč tudi ona osvaja ono bolj komodno stališče, da nas proglaša za nasprotnike zadružništva in potem s lega izmišljenega stališča dela svoje zaključke. Naravno le napačne zaključke, ker je že sama podlaga njenih izvajanj naipačna, Zaito ugotavljamo še enkrat: Gladko izmišljena je trditev, da bi bilo slovensko trgovstvo proti zadružništvu, da bi slovensko trgovstvo vodilo boj proti zadrugam. Ves boj trgovstva je naperjen le proti krivičnimi in neutemeljenim privilegijem nar bavljjailnih zadrug im konzuimov. Samo v tem smislu je tudi vedno nastopal »Trgov-sfci list« in te resnice ne spremeni nobeno zavijanje, nobeno napačno citiranj'© im nobena izmišljotina. Če torej hoče kdo zaradi tega boja slovenskega trgovstva in »Trgovskega lista« z njim polemizirati na lojalen način, petem naj ima Uidi pogum, da odkrito prizna, da je za davčne privilegije, da je zagovornik davčne neenakosti, kajti samo za to gre v vsej debati!. Ce pa kdo te možatosti nima; potem naj tudi ne polemizira, ker bo mahal le v zrak, ko tisti junak, ki se je boril z milini ma veter. 2e smešno pa je, če kdo hoče' tajiti obstoj teh privilegijev. Citirali »mo zakone, ki določajo te privilegije, navedi: dobesedno vse te člene im s tem svojo trditev ve5 ko dokazali. Samo človek, ki mu je objektivnost deveta briga, more še tajiti obstoji teli privilegijev. Dokazali ipa smo tudi, da so ti: privilegiji precej veliki, da znašajo samo pri vagonu moke 15.000 Din in da ogražajo obstoj celih panog trgovine. Vse to smo dokazali in našim dokazom ni mogoče ugovarjati in zato skušajo sedaj vsi ti poklicani in nepoklicani zagovorniki davčnih privilegijev speljati debalto na drugo podlago. Pa tudi v tem pogledu ne bodo imeli več sreče, ker se pač z napačnimi trditvami ne more doseči noben uspeh. Tako je čisto edveč, če se v »Borbi« še tako zavijajo naša izvajanja o ve3 in manj privilegiranih zadrugah in konzumih, ker ta razlika v privilegijih obstoji in te razlike nismo iznašli mi, temveč je bila poudarjena že v delavskih listih. In poudarjena je bila iz istih razlogov ko od nas, ker je pač malo razumljivo, da u-šivaj'" socialno močnejši sloji večje privilegije. Čisto nepotrebno pa je, da bi še posebej zavračali one grde izmišljotine, kakor da bf kdajkoilii nastopili proti uradništvu. Ti očitki so tako nelepa demagogija, ki se sama razgalja tako popolnoma, ida je njena odvratnost kar daleč vidna. Naj vendar vsaj z enim dokazom dokažejo svojo trditev in naj si ne skušajo pomagati z zavijanji, ki samo dokazujejo, da so brez dokaza. Kakor dokazuje obsežnost njih polemike, či-tajo z izredno marljivostjo naš list, im če kljub temu. ne najdejo drugih dokazov, ko napačno citirane stavke, potem je evidentno, da so brez dokaza. 'Popolnoma odveč je tudi: ona nepremodra grožnja, da bodo sedaj mogle nabavljalne zadruge, ker bodo plačevale pridobnimo, prodajati vsem brez ozira na to, če so člani zadruge ali ne in da bo vsled tega njih konkurenca s trgovci še bolj uspešna. Predvsem mora omeniti:, da pridobil ima ni edini privilegij, ki ga uživajo nabavljalne zadruge, temveč da se bodo' moraile posloviti še od drugih, če bodo hotele prodajati komurkoli. Pa mislimo, da jiih bo njih dobra volja minila že takrat, ko bodo pnvič plačali pridobnino in vse doklade, ki so zvezane s tem davkom in potem bodo spoznali, da preveč dobrot mi nikdar dobro dm niti ne preveč privilegijev. Kajti tudi v tem je stvar, da je prvotni uspeh premotil voditelje nabavLjaioih zar drug, da so že čisto pohabili na prvotni namen teh zadrug in na razloge, ki so privedli do privilegijev zadrug. Te hočejo postajati že velepodjetja, ki so sama sebi namen in ki mislijo, da tem bolj zadoste svojemu cilju, čim večjo konkurenco ustvarjajo na vseh poljih. Razvoj nabavljalmih zadrug, zlasti najbolj priviligiranih gre v smer, da vedno bolj izgubljajo svoj zadružni značaj in da postajajo vedno bolj velika pridobitna podjetja, ki se od drugih pridobitnih podjetij razlikujejo le po svojih privilegijih. Ne več v korist celote, temveč le v korist nekaterih poedincev gre razvoj teh novih pridobitnih podjetij. Vsled tega razvoja postajajo tudi vsi davčni privilegiji nabavljalnih zadrug vedno bolj neznosni in zato je odprava teh privilegijev vedno večja gospodarska nujnost. Kar pa' je gospodarsko slabo, to mora pasti in zato bodo tudi na davčni neenakosti sloneči privilegiji nabavljalnih zadrug padli. 2la vauevan fe v {eu/wetn pasfmdaesto/u Predlogi finančnega ministra dr. Gjorgjevica Finančni minister dr. Gjorgjevič je predložil finančnemu odboru nove amamd-mane k finančnemu zakonu, ki imajo ta namen, da povečajo varčevanje v državnem gospodarstvu. 1). Da se ta cilj doseže, se predlaga ministrskemu sivetm, da miore zaradi večjega varčevanja v vsem javnem gospodarstvu izdati posebne ukrepe ter z njimi določiti tudi drugo podlago za državne in samoupravne (izdatke, kakor pa velja po sedanjih ipredpisih. 2. Nadalje maj se izvede revizija vseh postranskih zaslužkov drž. in samoupravnih nameščencev in vseh, ki so zaposleni pri drž. gospodarskih in denarnih zavodih, ko Drž, hip. banki, Poštni hranilnici, razredni loteriji, momopolski upravi, go-ftdarsko-industtrijskrih podjetjih, sladkornih tv.ormicah, drž. tvorniki za »vilo, dri. tvoiv nici preprog, pri dirž. železarnah im rudnikih iltd., bodisi da so člani upravmiih ali nadzornih odborov, bodisi da so komisarji ali podobno. Vsem tem se morejo znižati prejemki za ipodovico, more se pa tudr. znižati število članov upravnih ali nadzornih odlborov. 3. Ministrski svet se pooblašča, da določi, pod katerimi pogoji morejo ženske moči še ostati v jaivmih službah, da bi se s tem zmanjšala brezposelnost intelektualcev, 4 Iasvede maj se revizija posebnih do-ikladi, honorarjev in pcMramskih prejemkov in naj se ti znižajo na polovico. 5. Ministrski! ®vet piaj izvede revtiriijo vsega osebja, ki je v drž. službi in v drl gospodarskih podjetjih ter tudi revizijo uradov. Če bi se iakaza&i kateri kot nepotrebni, naj se odpravijo, oz. združijo z drugimi. 6. Ministrski svet naj končno imemuje tpoSebno komisijo s posvetovalno pravico, ki naj dožene, kako bi se mogli doseči v drž. uprav* novi prihranki. V tej komisiji bi bili tudi člani Narodne skupščine in senata. Fr. Zelenik: iuMUtii etudu Naš finančni minister se pritožuje, da se izmuzajo razni davčni zavezanci in ne plačujejo davkov, čeravno lepo zaslužijo. Predlagal je sedaj, da se mu dovolijo kot novi pripomočki »zunanji znaki«, s katerimi bi inogeil. do živega tudi tem davčnim dezerterjem. Taki zunanji znaki bi bili n. pr. velikost stanovanja, oziroma višina najemnine za zasebno stanovanje in za poslovni prostor, število naslavljencev in služinčadi, avtomobili, domači učitelj in dr. Ko se je zaznalo za ta predilog, so se nekateri jezili, drugi zopet veselili, češ poceni bomo prišli skoz, drugi zopet so skomigali z ramami kot da bi se jih ne tikalo. Predvsem je omeniti, da bo to le nov pripomoček in da vsi do sedaj uzakonjeni pripomočki ostanejo v veljavi še naprej. Zato ne bo pravilna domneva, da se bo ta novi pripomoček splošno uporabljal, kakor smo že čitali izračunano, koliko davka se bo plačevalo na podlagi najemnine, če je lastnik eden sam, če sta dva itd. Tako enostavno to ne bo, kakor tudi ne obdačujejo izključno po tem drugje, kjer se ti zakonski pripomočki že uporabljajo Uporabljali se bodo novi pripomočki v prvi vrsti pri tistih, katerim davčna oblast drugače ne more do živega. Baje imamo precej takih, kateri se z uspehom izmuzajo obdačitvi. Govori se, da so posebno tujci iznajdljivi in izvršujejo pri nas posle v znatnem obsegu in z dobrim dobičkom, oziroma imajo lepe dohodke, pa ne plačujejo davkov aili vsaj ne odgovarjajočih. Na vsak način bodo novi pripomoček lahko uporabljali kvečjem v naših velikih mestih, torej v večjih trgovskih in bančnih središčih, drugje bo pa brez pomena. Tu se najdejo poslovni ljudje po videzu z dobrini dohodki, a ne plačujejo davkov. Dohodke pa morajo imeti, sicer bi ne mogli živeti tako gosposko. Pač znajo prikrivati svoje dohodke, sicer bi jih bistro oko in iznajdljivost davčnih organov gotovo zasledi- la. Resnični brezzaslužkarji in brezposel-neži so primorani živeti drugače, kakor pa žive ti brezposelni v lepih stanovanjih s služinčadjo, avtomobili itd. Novi pripomoček bo zadel občutno tudi tiste davkoplačevalce, kateri žive čez svoje razmere, samo da pokažejo svetu, da so nekaj več, nekaj bolj imenitni kot so v resnici. Nekateri bodo jahali svojega konja še naprej, samo da ne izgube na navideznem ugledu in položaju, drugi pa se bodo vsed-li v pravo sedlo radi davčne nevarnosti. Ti se bodo pač skrčili neglede na manjši ugled in navidezni položaj blagostanja. Posebno se bodo stisnili tisti, kateri ne privoščijo državi davkov. Saj se dobe ljudje, ki se radi videza ne zboje goljufati tudi v cerkvi s tem, da mečejo pri pobiranju namesto dinarjev knofe v puščico. Baje je v drugih državah, kjer že obdačujejo tudi po zunanjih znakih, prinesllo to lepe zneske. Pri nas pač ne moremo pričakovati kaj prida dohodkov, ker takih davkoplačevalcev, katerim bi ne mogli drugače kot z zunanjimi znaki do živega, je jako malo. Takozvanih »buiržujev« pri »as ni, oziroma se opažajo šele začetki. Kar je take gospode, so večinoma tujci. To pa drži, da je pri nas precej premožnih •judi, kateri žive skrajno skromno. INDEKS CEN NA DROBNO Po podatkih Narodne banke se je v Beogradu spremenil v januarju 'indeks cen na drobno v primeri z decembrskim tako-le: za kmetijske proizvode je padel od 72,8 na 71,5, za obtrtno-industrijske od 71,5 na 69,7,' za kolonialne se je dvignil od 76,8 na 81,5. Indeks cen za živila se je dvignil od 73,5 ma 74,2, za obleke od 78,0 na 78,3, za kurjavo in razsvetljavo je padel od 75,7 na 74,1 in. za razne predmete se je dvignil od 80,1 na 80,5. Celotni indeks cen na drobno je padel od 74,2 na 73,6. Vprašanje brezposelnosti v Veliki Britaniji Odbor za raziskovanje razvoja in naseljenosti angleške države predlaga v svojem poročilu z dne 15. februarja novo rešitev brezposelnostnega vprašanja v vsem imperiju. Ustanovi naj se privilegirana družba s finančno podporo vilade, ki bi izvedla načrtno naselitev brezposelnih. Poročilo pravi, da je Anglija najbolj gosto naseljena država na svetu in je zato verjetno, da bo njena brezposelnost trajna, ako se naselitev vseh angleških dežel in kolonij temeljito ne izpremeni. V zadnjih dvajsetih letih je emigriiralo samo 1 milijon 246.000 ljudi, po primerjavi z leti pred vojno pa bi jih moralo emigrirati 3 milijone in zato je znašalo število brezposelnih lansko jesen 2,300.000. Preseljevanje Angležev v Kanado je zelo padlo. Od Al. 1920 do 1930 je bila med priseljenci komaj ena sedmina angleška, vlada pa tega ni opazila, čeprav je od vojne dalje izdala eno milijardo funtov samo za podpore brezposelnim. Tako je nastal paradoks, da ima v času, ko so v zdravih pokrajinah še milijoni akrov zemlje ne-obdeilani, doma milijone brezposelnih delavcev. V letih 1920 do 1932 je vlada izdala 200 milijonov funtov za razme načrte javmih del in za zaposlitev. Ce bi ta denar porabili za naselitev, bi lahko preskrbeli 800 tisoč ljudi in ti bi že povečali državne dohodke. Toda zdaj imajo tudi že domimioni brezposelnost in zato predlaga odbor naj se najprej naseli samo 40 tisoč delavcev, skupaj z rodbinami 160 tisoč duš in posebno v krajih, kjer še hi naselbin, da se tako izognejo sporom z domačini. Najbrže bo treba naselbinam zgraditi tudi železnice. Stioške te naselitve cenijo na 50 milijonov funtov. Denar bi se zbral na delnice z državno garancijo. Družba bi imela posebne privilegije glede zemljiške kontroile, trgovinskih dovolitev, skrbela bi tudi za iz-bero in prosveto naseljencev. ORGANIZACIJA IZVOZA ZA DALJNI VZHOD Na iniciativo nekaterih interesentov za izvoz v Zadnjo Indijo se je ustanovil Jugo-slovansko-siamski odbor, ki je bil v Beogradu tudi že odobren. Med drugimi so člani odbora: dr. Tomičič, predsednik Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, Srečko Kranjc, izvoznik iz Maribora, Arko Vladimir, vedeindustrialec iz Zagreba, inž. Lupša Ferdo, znani poznavalec Siama in Zadnje Indije, Vlašič Vladimir, trgovec iz Maribora in drugi. Jugoslovansko-siamski odbor bo najbrže že v kratkem priredil prvo jugoslovansko razstavo v Bangkoku. MEJE JAPONSKEGA DUMPINGA V LEVANTI V rajhovskih listih se v zadnjem času precej piše o izgledih japonskega dumpin-ga v Levanti. Listi opozarjajo, da je popolnoma napačno mnenje, ko da bi bilo japonsko blago vseskozi manj vredno in samo za najbolj revne sloje. Ves Bližnji vzhod, ki je v gospodarskem dvigu, ne bi vedno bolj kupoval japonsko blago, če bi bilo to malo vredno. Poleg tega se trgovec itak ne odloči rad na nakup japonskega blaga, ker si japonske tvornice medsebojno 'V; cenah zelo konkurirajo in je zato v nevarnosti, da bi moral prodati blago v izgubo. Druga ovira za še večje razširjenje japonskega blaga je v tem, ker dobavljajo japonske tvornice blago samo proti plačilu vnaprej, ne pa na kredit. Nadaljnja ovira razširjenju japonskega blaga je v različnosti okusa med japonskim in levantskim svetom. Tudi označba »Made in Japan« marsikaterega odvrne od nakupa japonskega blaga, ker pač polagajo nekateri važnost na to, da ne kupujejo najcenejše blago. Končno pa tekma v nizkih cenah med japonskimi tvorni-cami marsikaterega trgovca odvrne od nakupa japonskega blaga. Japonsko blago se v Levanti sicer zelo širi, ni pa misliti na to, da bi si pridobilo v Levanti dominanten položaj. »Službene novine« z dne „2Q. februarja t. 1. so objavile zakon o spremembi zakona o neposrednih davkih, zakona o skupnem davku na poslovni promet in zakona o davku na neoženjene osebe. Zakon se glasi: § 1. — Četrti odstavek 51. 3. zakona o neposrednih davkih se spremeni in se glasi: »Začasno oproščeni davek, in idavek, ki se odmerja po nižji stopnji zaradi davčnega olajšanja, se mora odmerjati in vpisati v celotno zadolžitev dotičnega davčnega ob-vezanca in ta del davka se s pozivom na dotično oprostitev obenem odpiše davčnemu zavezancu.« § 2. — V točki 15. čl. 32. se doda nov odstavek, ki se glasi: >V krajih, v katerih uživajo zgradbe kmetovalcev trajno oprostitev, se odmeri zgradarina samo od dejansko prejetega zneska najemnine, če je kmetovalec oddal hišo, v kateri stanuje, samo za časa sezone.« § 3. — V čl. 34, točki 1., se doda prvemu stavku: »Letna najemnina se dokaže z najemninsko pogodbo med lastnikom hiše in stanovalcem.« § 4. — Zadnji stavek v odstavku 6. čl. 37 II. se spremeni in se glasi: »Če se prošnja za davčno olajšavo vloži po tem roku, se računa olajšava od dneva po vloženi prošnji, za čas pa, za katerega je bila prošnja vložena prepozno, se izgubi pravica na olajšavo in se davek odmeri v polnem obsegu.« Za tabelo v čl. 37 III. se dodaja nov odstavek, ki se glasi: »Ta odredba »e velja za zgradbe v vaseh, v katerih je sedež sreza in katere se nahajajo v mejah ozemlja, določenega po čl. 32. zakona o neposrednih davkih.« Na konec čl. 37. se dodaja: »Davčna osnova ne more biti v nobenem primeru nižja od one po točki III. tega člena.« Na zgradbe iz čl. 37 III. se ne smejo nalagati samoupravne doklade v večjem znesku od 100%. § 5. — Po četrtem odstavku čl. 48 se dodaja nov odstavek: »V mestih, za področja katerih obstoji več davčnih uprav, se ne odmerja davek na novo vsled prenosa sedeža obrata v teku davčne periode z ozemlja ene davčne uprave na ozemlje druge.« § 6. — Zadnji odstavek čl. 52 se spremeni in se glasi: »Nezavisno od čistega dohodka plačujejo ta davek pred začetkom poklica obvezanci druge skupine toč. 3. čl. 42., ko tudi potovalni agenti in trgovski potniki, omenjeni v drugi skupini člena 42. ter obvezanci 3. skupine čl. 42. zakona o neposrednih davkih. Prodajalci srečk državne razredne loterije, agenti zavarovalnic in mali obrtniki v krajih, za katere veljajo določila točk III. čl. 37. zakona o neposrednih davkih (toč. 2. b člena 42.) plačujejo davek v stalnem znesku po čl. 59. zakona o neposrednih davkih.« § 7. — Cl. 53. se idoda: »Davčna osnova za vsa industrijska, rudarska, bančna, železniška, ladijska, tramvajska in mednarodna transportna podjetja, če prekaša njih letni promet znesek 500.000 Din, se določi po bilanci, sestavljeni po knjigah, ki se morajo voditi za ta podjetja in obrte. Ocena davčnih osnov tudi za ta podjetja spada v delokrog davčnih odborov. Za pregledovanje knjig in računov veljajo določila družbenega davka-« Davčna osnova za vse zavezance pridob-nine ne more biti v nobenem primeru manjša: od dvakratnega zneska najemnine za stanovanje, če ni najemnina večja od 6.000 Din letno, od dva in polkratnega zneska stanarine, če je ta večja od 6.000 dinarjev in ne prekaša 12.000 Din letno, od: trikratnega zneska stanarine, če je večja od' 12.000 Din in ne prekaša 24.000 dinarjev letno in od tri in polkratnega zneska, če prekaša 24.000 Din letno. Določenemu znesku stanarine se dodaja po mestu in položaju obrta 10 do 30 odstotkov najemnine za lokal. Pri družbenih podjetjih se določi kot minimalna osnova: če sta dva družbenika 75% skupne stanarine obeh družbenikov, če so v družbi trije ali več družbenikov 50% skupne stanarine vseh družbenikov. Najemnina za lokal se določi, kakor je preje navedeno. Za podjetja, katerih lastniki stanujejo v tujini ee določi minimalna osnova po primerjavi s podobnimi podjetji. Določena stanarina se zmanjša za 10% za vsako nedoletno ali nepreskrbljeno dele, toda zmanjšanje ne more prekašati 40% stanarine. Pod stanarino se razume odškodnina, ki je bila določena v preteklem letu za razrez zgradarine za stanovanje ali za lokal. Ce je podjetje v zgradbi, ki ne podleži zgradarini, se določijo minimalne postavke s primerjavo ali oceno stanarine. Minimalne postavke se izračunajo po teh določilih tudi v primeru, če je zgradba oz. stanovanje v posesti žene ali drugega člana rodbine. Reklamacijski odbor more določiti na pritožbo davčnega zavezanca, toda po predhodnem zaslišanju pristojnega davčnega odbora, davčno osnovo tudi izpod gori določenega minimuma, če zavezanec dokaže, da njegovi dohodki ne presegajo predvideni minimum. V tem primeru mora reklamacijski odbor izdati svoj sklep v roku treh mesecev po vložitvi pritožbe. (Dalje prihodnjič.) Ustanovitev osrednje zveze trgovskih združena V dneh od ‘14. do 15. je v3|8>plju| j kongres zveze trgovskih združenj v Beogradu. Ob tej priliki pa naj bi se ustanovila Osrednja zveza vseh 'trgovskih ^druženj Jugoslavije. Ustanovitev te Osrednje zveze naj bi bila mogočna manifestacija vsega trgovstva Jugoslavije za njegovo popolno solidarnost. Beograjska zveza trgovskih združenj je v ta namen izdelala tudi že obsežen program. Udeleženci kongresa naj bi po dvodnevnem bivanju v Skopju obiskali vso južno Srbijo ter nato tudi Solun. Z ladjo bi potem, odpotovali v Pirej, se ustavili v Atenah, na Krfu, v Draču in Dubrovniku, kjer bi se kongres zaključil. Ker bi se dosegle znatne vozne in druge olajšave, bi bili potni stroški zelo nizki. Vse potovanje bi trajalo 10—12 dni. Vsa združenja se že sedaj opozarjajo na ta kongres in naj med svojim članstvom že sedaj agitirajo, da bo tudi iz Slovenije udeležba lepa. Podrobnejši programi bodo še objavljeni. 7xqwU! pAdpicafe domala L*du-stci\o, •zato- MicoiaiiU U ,,SH€&ihka " metni pcalek, ki zaiamcesta n&šUadtiti/ Uc vsefrunad 60* U mila Itdeluje: • v Ljubljana Prijave in odjave obrtov v IV. četrtletju V trgovini je bilo v IV. četrtletju 1933. skupno prijavljenih 166 novih obrtov, odjavljenih pa 482. Bilo je torej 316 obrtov več odjavljenih, ko prijavljenih. Posebno veliko odjav zaznamb j e jo te panoge trgovine: trgovina z lesom: prijav 9, odjav 72, trgovina z deželnimi pridelki 6 prijav in 29 odjav, s semeni 0, 5, z živili 13, 29, z mlekom in mlečnimi izdelki 0, 9, s perutnino 8, 22, branjarije 8, 28, trgovine z mešanim blagom 63, 77, s šolskimi knjigami 0, 4, z vinom 1, 8, avtotaksi 3, 25, izvoščki 0, 17 in sejmarji 0 prijav pa 18 odjav. Prav tako žalostna je slika v obrtu. V IV. četrtletju je bilo prijavljenih 204 obrtniških obrtov, odjavljenih pa 539, vež je torej bilo odjavljenih 335. Zlasti veliko odjav zaznamujejo ti obrti: kovači 8 prijav, 15 odjav, podkovni kovači 4, 9, ključavničarji 2, 9, kolarji 10, 18, žage 11, 24, mizarji 10, 45, sedlarji 2, 6, izdelovalci pletenin 7, 16, krojači 12, 44, šivilje 31, 63, čevljarji 24, 105, mlini 5, 26, peki 20, 24, mesarji 9, 20, prekajevalci 0, 4, zidarji 0, 4, tesarji 0, 5, pleskarji in sobni slikarji 0, 6. Tuldi stanje v gostinskem obrtu se je v IV. četrtletju znatno poslabšalo. Dočim je bilo v vsem letu še 8 prijav več, je bilo v 4. četrtletju 90 prijav in 136 odjav, torej za 46 odjav vež. Najbolj je nazadovalo število gostiln, katerih je bilo 41 več odjavljenih ko prijavljenih. Značilno za pavperizaeijo prebivalstva je, da je naraslo samo število najbolj skromnih gostinskih obrtov, tako je bilo na novo prijavljenih 8 bifejev, nobeden ne odjavljen, 2 novi ljudski kuhinji in 10 krčem. Teh je bilo sicer prav toliko odjavljenih. V industriji je bilo 5 obrtov prijavljenih jp 2 odjavljena. Na novo so bila prijavljena podjetja za izdelovanje na tvprniški način zarezanih strešnikov in zidne opeke, tekstilnega blaga, ščitnikov in uniform-skih potrebščin, perila in konfekcije ter montiranje avtomobilov, odjavljeno pa je bilo izdelovanje brusnih kamnov ter usnja in usnjenih izdelkov. KARTOGRAFSKA RAZSTAVA NA VELESEJMU Za časa XIV. Ljubljanskega velesejma, ki bo od 30. maja do 10. junija, priredi odbor Ljubljanskega velesejma veliko Kartografsko razstavo. Med tem bodo razstavljene tudi geološke karte, ki bodo vzbujale brez dvonja zanimanje obiskovalcev. Kaj so geološke karte, je večinoma znano. To so karte, v katere je vrisano, iz kakšnih kamenin je sestavljena zemeljska podlaga kakega kraja: ali je iz apnenca, laporja, peščenjaka, gline itd. Zaznamovano ima tudi, kako te plasti ležijo, ali so nagubane ali prelomljene in kako potekajo ti prelomi. Kakšno praktično vrednost imajo geološke karte, vam povedo rudarski inženjer-ji in gradbeniki. Geološka karta pove in-ženjerju, kje ima pričakovati premog ali rudo, kako se razprostira plast v globini, kje naj napravi rove in jaške, da bodo bolj trdni in jih ne bo zalivala voda itd. Gradbenik vpraša najprej geološko karto, kod naj spelje cesto, da bo bolj trdna, da jo ne bodo zasipavali plazovi in ne bo nepotrebnih stroškov z vednimi popravili. Iz geološke karte se more približno tudi preračunati, koliko bo stalo delo. Ako je treba kopati vodnjak s podtalno vodo, je treba prej preiskati zemeljske plasti v globini, če imajo dovolj potrebne vode in v kakšni globini; vse to nam pove geološka karta. V nekaterih krajih se ponavljajo od časa do časa silni potresi, tako v Ljubljani, Brežicah, Zagrebu itd. Geološka karta nam pojasni vzrok teh dogodkov: ta mesta ležijo namreč ob velikih zemeljskih prelomih, aili celo na njihovem križišču. Tudi za poljedeica ima geološka karta svoj pomen. Rodovitna prst ali ornica nastaja namreč iz kamenin, (ki ustvarjajo njeno podlago. Kdor pozna te plasti, ve tudi, kakšnih gnojil potrebuje dotična prst. Iz geološke podlage sklepa gozdar, kakšno direvje bo uspevalo na dotičnih tleh itd. Dasiravno nam nudi geološka karta v mnogih primerih velike koristi, je bilo do sedaj vse premalo poznana in upoštevana P. J. CUtotaptaM,#* Minister *a soc. pol. Ivan Pucelj je izjavil v skupščini, da j:i bo v kratkem predložen zakonski načrt o minimalnih delavskih plačah. »Korupcioniste je treba kaznovati s smrtno kaznijo, ker je korupcija atentat proti državi in narodu«, je dejal pos. To-nič ob priliki skupščinske debate o izročitvi posl. Kadiča sodišču. Kralj Boris se bo po povratku iiz Bruslja ustavil za več $ni v Parizu, kjer se bo sestal z vodilnimi francoskimi državniki. Venizelos, ki je vodil nekaj časa precej ostro polemiko proti 'balkanskemu paktu, je to polemiko popolnoma ustavil in zato upajo, da bo balkanski pakt v parlamentu gladko in brez ugovora sprejet. Titulcscu je izjavil, da je računati z oboroženo intervencijo Italije, če bi se hitler-jevci hoteli polastiti Avstrije. V tem primeru tudi Mala antanta ne-bi mogla ostati pasivna. Izjava Titulesca je napravila velik vtis. 0 evropskem kaosu je napisal v »Journal de G ene ve« znani angleški publicist Steed članek, v katerem pravi med drugim: Mussoliniju se počasi jasni, da je bila njegova politika glede Avstrije nespametna in neprevidna ... Bila je ravno tako neumna kakor ona Boncourja in Simona, ko sta prepustila Mussoliniju, da uredi podonavsko vprašanje. »Poljska je s podpisom miru z Nemčijo,« pravi nadalje Steed, »s prstom pokazala, da, nevarnost vojne ni več v koridorju, temveč v srednji Evropi«, 0 diplomatih pa je dejal Steed: »Med tem ko diplomati govoričijo in klepetajo, gre zgodovina naprej mimo njih ter pušča za seboj čredo diplomatov, ki dogodkov ne dohajajo več, kaj šele, da bi jih usmerjali.« »Italija je že preveč izdala za Avstrijo, da bi mogla dopustiti, da bi drugi želi sadove tam, kjer je ona sejala,« piše fašistični »Lavoro Fascista«. Italijanske oblasti so razpustile hitlerjevsko organizacijo v Trstu, ker so prišli na sled, da dela ta organizacija tudi na odcepitev južne Tirolske od Italije. Kakor sc govori v ženevskih krogih, namerava avstrijska vlada zahtevati, da se poveča efektivno stanje avstrijske vojske od 30.000 na 60.000 mož. Madjarska je za ustanovitev carinske zveze med Italijo, Madjarsko in Avstrijo, Avstrija pa se tej zvezi upira vsled svojega visoko razvitega poljedelstva, ki bi trpelo od madjarske konkurence. Za carinsko unijo je samo pod tem pogojem, da se ji zagotovi skoraj monopolni izvoz lesa v Italijo in Madjarsko. Suvich je pri sprejemu na budimpeštan-skem kolodvoru dejal, da je prišel z velikim veseljem na Madjarsko. Toda še z večjim veseljem 'bi prišel, če bi mogel stopiti na tla neokrnjene velike Madjarske. Dollfussova vlada je s takšno silo udarila na socialne demokrate, čeprav so bili ti najzanesljivejša opora za neodvisnost Avstrije, ker so bili soc. demokrati tudi največja ovira obnovi Habsburške monarhije. Ta pa je cilj tjollfussa in hajmverov-cev. Tako poročajo mnogi veliki listi. Na podlagi pravil avstrijske socialno demokratične stranke podeduje 60% njenega premoženja v primeru, da vlada razpusti stranko, belgijska socialistična stranka. Ta se je sedaj že prijavila kot dedič. , Podtajnik v angl. zunanjem ministrstvu Eden (izg. Idn) je bil tri dni v Berlinu ip se raagovarjai tudi s Hitlerjem o raa-orožiltvenem vprašanju. Kakor vse kaže, se mn ni posrečilo najti kompromis med nemškim in francoskim stališčem1. Francoski parlament je sprejel s 469 pirati Ii23 glasovom' proračun, po kaiterem so preračunani izdatki na 48.418, dohodki pa na 48.477 milijonov frankov. Listi pišejo z velikim priznanjem o tej veliki zmagi Doumeirguea. Preiskovalni sodnik v Stavijskijevi aferi je bil umorjen, ker so hoteli morilci na ta način priti do aktov in jih uničiti. Preiskovalni sodnik pa ni imel pri sebi aktov o Stavijskijevi aferi, temveč neke druge. Kljub umoru se torej name,ra zločincev ni posrečila. Umor je seveda nad vse razburil vso javnost. Stavijski je opravljal tudi vohunsko službo v korist Nemčije in Madjarske, kakor se je sedaj ugotovilo. Na iniciativo mehiške vlade se snuje zveza vseh srednje ameriških držav. Ve-jfing držav se je že načelno izjavila za ustanovitev te zveze. Stanje gospodarstva v decembru (Po podatkih SUZOR-a) Od skupnega števila zavarovancev v višini 513.074 je bilo zaposlenih v trgovini 33.619 nameščencev ali 1045%, pri lesnih industrijah in žagah 41-473 ali 8-08%, v tekstilnih industrijah 40508 ali 7-9%, v industriji živil to pijač 34.107 ali 6*65%, v kovinski in isttrojnn (industriji 31.150 ali 6-07%., največ pa jih je bilo zaposlenih v gospodinjstvu, namreč 57.898 ali 11‘29 %. Najmanjše število izkazujeta papirna industrija in kožna. V primeri z decembrom 1932. se je število zavarovancev znižalo za 10.135. To Predvsem zaradi zmanjšane gradbene delavnosti. Število 'moških nameščencev je padlo za 15.133, ženskih pa se je povečalo za 5,698. i .. .. Zaposlitev pri železnicah se je zlasti znižala na področju beograjskega (za 6.205) in skopskega (za 904) okrožnega urada. V lesni industriji zlasti na ozemlju Vrbaske banovine (za 1.188). Napredovanje je največje v tekstilni industriji in to najbolj v Dravski banovini (za 2.284), nato v Savski (za 884). Tudi trgovina izkazuje znatno zvišanje, ki odpada v glavnem na področje zagrebškega okrožnega urada, kjer od celotnega poviška 2.201 odpade celih 1.708. Kako se je gibalo število zavarovancev po posameznih panogah, kažejo te številke: Razlika napram mesecu decembru 1932: absolutno relativno Kmetijstvo + 715 +27'3% Tekstilna industrija + 7.676 +23*4% Industrija papirja + 627 +1Fv9% Gledališča, svob. poklici + 1.442 + 11'7% Ind. kože in kavčuka + 246 + 7 % Industrija oblek -f 1.573 + 6‘8% Higijena + 616 + 4.7% Trgovina + 2.201 + 4-3% jvovin. in stroj, industrija + 1.277 + 4-3% Gospodinjstvo + 2.040 + 3*7% Izdelov. prevoz, sredstev + 152 + 2'7% Grafična industrija + 150 + 2 % Kemična industrija ■+■ 180 -I- 1*9% Predelava kož in njih surogatov + 132 + 0-7% Občinska in javna dela + 103 + 0'4 % Visoke gradnje —10.524 —53 % Gradba železnic, cest in vodnih naprav — 7.939 —33*1% Kamenje in zemlja — 2.923 —19-2% Industrija tobaka — 1.373 —14'1% Denarni zavodi — 1.494 — 8‘5% Ja.y;ii promet — 841 — 6'7% Lesna ind, in Žage _ 1.862 — 4-3% Gostinski obrti _ 793 _ 4.2% Predelovanje lesa — 489 _ 3.3% Elektrarne in vodovodi — 204 — 3-2% Zasebna promet, sredstva — 173 — 2-1% Ind. živil, potrebščin — 420 — 1-2% V primeri z lanskim novembrom je padlo število zavarovancev za 27.616 ali za 5*1%, kar je normalni sezonski padec. Dtnazstva Pripravljalni odbor za ustanovitev društva za zaščito lastnikov Blairovega posojila se je ustanovil v Ljubljani. Kdor ima kaj obveznic Blairovih posojil, naj sporoči ■odboru število in nominalno vrednost svojih perforiranih in neperforiranih obveznic, Prijave je pošiljati na naslov Vladimir Fischer, ravnatelj zavarovalne družbe »Jugoslavija« v Ljubljani, Tyrševa cesta 15. Madjarska narodna banka je odredila^ da dobe odslej tuji l&stmiki vezanih peai-gov tedensko le še 300 pengov in ne več 800, ko preje. Ranca Romaneasca v Bukarešti izkazuje v svoji bilanci za 1. 1933 med drugim te postavke (v milijonih lejev): gilavnica 280, rezerve 331, vloge 1543, 'blagajna 278, vrednostni papirji 234, dolžniki 2041, nepremičnine 1307 in čisti dobiček 15*9 (leta 1932 10*9). Banka izplača 5% 'dividendo. Po zadnjem izkazu Holandske banke se je njena zlata podloga v zadnjem tednu znižala od 833 na 813 milijonov holandskih goldinarjev. Narodno banko ustanove v Afganistanu. Tretjino glavnice prevzame država, ostali dve tretjini pa domači bogataši. Banka bo imela tudi monopol za rudarstvo in industrijo. Cr&lit Commercial de France izkazuje 25*1 (1. 1932 28*6) milijonov čistega dobička. Dividenda v višini 50 frankov je neiz-Premenjena. Skupna zlata zaloga ameriškega zaklada je v preteklem tednu povečala za 100 milijonov in dosegla vsoto 7200 milijonov dolarjev. začne 4. marca 33V3° o poousta v voin j na nemikih železnicah! Vsa obvestila daje: Ing. G. TONNIES, LJUBLJANA. Dvot.kava 3/11. ali Zvaoični biro lajpciškog sajma, Beograd, Knez Mihajlova 33 Jla-zvcecUtateh.je cst. icc&ne Ut naš uu/&z Češkoslovaška vlada je znižala vrednost čsl. krone za eno šestino, da more z nižjo vrednostjo krone in s tem nižjo ceno čsl. izvoznih predmetov povečati svoj izvoz. Na notranjem trgu pa hoče Češkoslovaška ohraniti cene na dosedanji višini in ima pripravljene dalekosežne odredbe, da prepreči vsako dviganje cen. Z drugimi besedami se to pravi, da bodo cene za uvozne predmete ostale na Češkoslovaškem neiz-premenjene in da bodo morali tuji izvozniki dobavljati svoje blago na češkoslovaški trg po starih cenah, kar pomeni dejansko za eno celo šestino ceneje. S tem bodo zelo prizadeta naši izvozniki, ki so doslej vsled visokih komisionalnih in drugih pristojbin itak zaslužili tako malo, da so komaj še izhajali. Vsled sporazuma med Glavnim zadružnim savezom in češkoslovaškimi zadrugarji so sicer te pristojbine znatno znižane, kar pa ne more nadomestiti izgube vsled novega tečaja krone. To tem manj, ker plačuje že sedaj Narodna banka našim izvoznikom za njih valute za najmanj 12% prenizko premijo. Vsled novega tečaja krone bi se ta izguba še pove- čala in zato je nad vse umestno, če je upravnik Glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug Gjorgjevič načel vprašanje znižanja čsl. valute in našega izvoza. Prav tako je pravilno njegovo stališče, da se cene našim izvoznim predmetom ne morejo več znižati, da pa je tudi nemogoče, da bi naši izvozniki še naprej plačevali vsled prenizko plačanih izvoznih valut še ta nov davek. S tem davkom se ves naš izvoz nad vse otežkoča in zato je treba, da se že enkrat zaračunajo valute izvoznikov po dejanski vrednosti in ne po oni oficialtni, ki je mnogo prenizka. To velja ne samo za blago, ki se izvaža na Češkoslovaško, temveč tudi za vsako drugo izvozno blago in predvsem za naš les. Vsled znižanja vrednosti čsl. krone je to vprašanje postalo nad vse pereče, ki zahteva takojšnjo rešitev. Ta rešitev pa naj bo res v korist našemu izvozu in zato naj se že neha s to napačno prakso, da se izvoznikom vsled prenizkega zaračunavanja njih valut znižuje njih že itak več ko nizki zaslužek. 5ss*ma Devizno tržišče Tendenca nestalna; promet Din 2,602.185-95. V primeri s prejšnjim borznim tednom, ki je zaključil s skupnim deviznim prometom 2.088 tisoč dinarjev, izkazuje ta tedenski presežek deviz, prometa nad 514.000 dinarjev. Ker pa znašajo samo klirinški zaključki skoro 2,300.000 dinarjev ali ca °/ii> celotedenskega prometa, gre omenjeni porast prometa izključno na račun zaključkov, perfektuiranih potem avstrijskega privatnega kliringa. Kajti porast skupnih zaključkov v obeh navedenih devizah znaša faktično 705.000 dinarjev, kot je razvidno iz spodnje prometne razpredelnice: (Vse v tisoičih dinarjev): Devize Minuli teden Tekoči teden Amsterdam 2 15 Berlin 2 1 Curih 55 51 London 157 156 Newyork 4 6 Pariš 23 81 Dunaj 1219 1892 Din. de viza 368 400 Trst 258 - Zmanjšanje presežka deviznega prometa v tekočem tednu napram minulem tednu je povzročila predvsem de viza Trst, katere je bilo v zadnjem tednu nabavljene za 258.000 dinarjev, 'medtem ko v tem tednu sploh ni bilo prometa v tej devizi. Kako se je dvigal dnevni devizni promet nam kaže naslednja tabela: Dne 19. febr. Din 461.227-81 Dunaj — Din Dne 20. febr. Din 1,717.005-41 Dunaj — Din Dne pA. febr'. Din lll8/228'18 Dunaj — London Dne 22, febr. Din 101.166-72 London — Din Dne 23. febr. Din 204.557-83 Dunai—Din Iz teh podatkov je razvidno, da izkazuje na j večji dnevni promet v višini nad 1.717 tisoč dinarjev — baš torkov borzni sestanek, na katerem je bilo v avstrijskem privatnem kliringu zaključeno samo avstrijskih šilingov za 1.484 tisoč dinarjev in za Din 162.000 inozemskih dinarjev, dočim je bil na ostalih borznih dnevih srednjevelik devizni pronjet. Na vseh borznih sestankih tekočega tedna so prevladovali zaključki v devizi Dunaj, le deloma v Din. devizi in v Londonu. Narodna banka je še nadalje intervenirala v Londonu ih Parizu, katerih je dala na razpolago skupaj za 200.000 dinarjev. Od tesra odpade na zaključke v devizi London 139.000 dinarjev, a v devizi Pariz 61.000 dinarjev. V bonih, grške Narodne banke tokrat ni bilo prometa; tudi notice so izostale. 19. II 1934. 23. II. 1934. najnižja najviSja najnižja najvišja Amsterdam 2308-18 2319-54 2308-74 2320-10 Berlin 1353-75 1364-55 1359-58 1370-38 Bruselj 799-41 803-35 800-79 804-73 Curih 1108-35 1113-85 1108-35 1113-85 London 175-86 177-46 175-I30 176-90 Newyork 3430-50 3458-76 3427-72 3455-98 Oslo —■— —•— 869-43 899-43 Pariz 225-82 226-94 225-88 227-- Praga —•— —•— 142-34 143-20 Trst 301-13 303-53 299-95 301-75 Avstr, šiling v privatnem kliringu 8-65 8-85 8-965 8-965 Temeljem gornje tečajne razpredelnice je tekom tedna nazadoval tečaj Londona za 0-56 točke, Newyorka za 2-78 točke in Trsta za 1-78 točke, dočim je ostal nespremenjen tečaj Curiha. Nasprotno so v razdobju tekočega tedna okrepile svoj tečaj naslednje devize: Amsterdam (za 0 O - O) <0 ■*=‘c N ® " > J0> N KO ® ato (d-o (0 o > a (0 (0 o Z □ (0 Tl O a «* o m O JC > O OJ Vpisala se je tvrdka: Lečnik Anton in drug, Celje, javna trgovska družba. Družabnika sla Lečnik Anton, urar in Svetlin Ivan, zlatarski mojster. Družbo podpisujeta oba družabnika skupno. Obratni predmet: Izdelovanje predmetov iz srebra in drugih dragocenih kovin, posredovanje takih predmetov in trgovanje z njimi. Vpisale so se te spremembe: Zvezna tiskarna v Celju. Izbrišejo se odborniki: dr. Vekoslav Kukovec, dr. Karel Koderman, Josip Smertnik in Janko Lesničar. Vpišejo pa se novo izvoljeni odborniki: Franc Mravljak, gimn. dir. predsednik, odvetnik dr. Kalan, podpredsednik, odborniki: Drago Kralj, ravn. Celjske posojilnice, odvetnik dr. Juro Hrašovec, posl. Drago Prekoršek, trg. Josip Kramer, šolski ravnatelj Franc Voglar. Pravico zastopanja imajo predsednik ali podpredsednik in en odbornik. »Kočevje«, tekstilna industrijska družba z o. z. v Kočevju. Kot poslovodja se vpiše Jičinski Jiri, uradnik Češke industrijske banke v Pragi, zdaj v Kočevju. Izbrišejo se zaznambe revizijskih rekurzov zoper nekatere sodne sklepe. Izbrisala se je tvrdka: Wfnter Jožef v Zrečah, trgovina z lesom in deželnimi pridelki, zbog opustitve obrata. RAZNO Vedno novi begunci prihajajo iz Avstrije v Jugoslavijo. Pod predsedstvom bivšega ministra dr. Kukovca se je ustanovil v Mariboru odbor, ki bo podpiral avstrijske emigrante. Prva radio-stavka je bila te dni v Parizu, ker so znižali nameščencem pariške radio postaje plače. Avstrijska vlada ne bo več dopustila sežiganja mrličev, kakor se sklepa iz njene (irepovedi društva »Die Flamme«, ki je asinik vseh avstrijskih krematorijev. Numerus clausus je uvedla Madjarska za celo vrsto industrij. Podpredsednik češkoslovaškega senata Klofdč in univ. prof. Milota sta izdelala zakonski osnutek za pobijanje korupcije. Petrolejski monopol uvede Japonska iz vojaških razlogov. 64 ladij s skupno tonažo 89.900 ton se je potopilo v zadnjih treh mesecih. V bližini korejske obale se je ponesrečilo japonsko vojno letalo. Pet potnikov je bilo ubitih, eden pa težko ranjen. Cena radiu je padla od 3-2 milijonov Din za gram na desetino te vsote, ker so se našla v Kanadi velika ležišča rude, iz katere se dobiva radij. Leta 2139 bodo vsi ljudje norci. Tako je izjavil neki njujorški zdravnik na podlagi vedno rastočega števila duševno bolnih. Kllflli v&e/i'Vti4r/io fiajSc KlIiARNAfTDEU Umetniška propaganda je začela izdajati »Trgovsko-ffospodarski leksikon«, ki obeta postati po svoji zasnovi in vestni izdelavi naravnost remek-delo v slovenski književnosti. Prvi zvezek tega velikega dela, ki je pred dnevi izšel, dokazuje da je novi slovenski trgovski leksikon neprimerno boljši, ko podobna tuja dela. Vrhu tega pa ustreza potrebam naših ljudi in odgovarja na vprašanja, ki jih življenje postavlja našim ljudem. Vsakemu našemu trgovcu in gospodarskemu človeku je zato Trgovsko-gospodarski leksikon neobhodno potreben. Posamezna številka velja le 25 Din. OBČNI ZBORI »Union«, hotelska in stavbi nsk a d. dL v Ljubljani ima redni občini zbor v četrtek, dne 22. marca ob 16. v srebrni dvorani Grand hotela Union. Delnice je treba položiti najmanj pet dni pred občnim zborom, to je do 16. marca v pisarni Grand hotela Union. TRŽNA POROČILA DUNAJSKI ŽIVINSKI TRG. Na goveji trg z dne 19. februarja je bilo postavljenih 807 volov, 360 bikov in 504 krave. Iz Jugoslavije je bilo 60 volov, 16 bikov in 18 krav. — Cene so bile te: fabrični voli po 1‘38 do 1'54, navadni voli I. virste po 1*18 do 1-30, II. po 1 do 1*15, III, po 090 do 1, biki po 0-95 do 1 • 15, krave po 0-85 do 1-05 in mršava živina po 0 05 do 0-90 šilinga za kg žive teže. — Tendenca: Ob slabem prometu so se pocenili srednji in slabši vola do 5 grošev, biki za 3 gr., druge cene so ostale neiz-premen jene. Na svinjski trg z dne 20. t. m. je bilo prignanih 3274 Špeharjev in 9029 pršutar-jev. Iz Jugoslavije je bilo samo 871 Špeharjev. Cene so bile te: mamgalica I. vrste po 1‘44 do T48, II. vrste po l-38 do 1’43, jugoslovanske križane I. vrste po 1-42 do 1'50, srednje vrste po 1 '38 do 1-40, slabše vrste pc 1-32 do 1'36, stare po 1-30 do 1-33, pršutarji lahki po l-25 do l-40, težki po 1-13 do 1-25, križani po 1-40 do 1‘52 šilingov za ,kilogram žive teže. — Tendenca: Ob mirnem prometu so se podražile prima madjarske svinje za 5, drugi Špeharji pa za 2 do 4 groše. Cena pršutarjev je nekoliko nazadovala. (Poročilo tvrdke Predo-vič in drug, Dunaj III. — St. Marx ) Program ljubljanske radio postaje Nedelja, dne 25. februarja: 7.30: Premo-vanje govedi v letošnji sezoni (ing. Wen-ko B.). — 8.15: Poročila. — 8.30: Gimnastika (Pustišek Ivko). — 9.00: Versko predavanje (dr. Mihael Opeka). — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 9.45: Plošče. — 10.00: O pomenu dvojčkov in njihovi socialni manjvrednosti (dr. Božo Škerlj). — 10.30: Moški pevski zbor »Svobode« iz Hrastnika. — II.15: Slovanska glasba, izvaja Radio orkester. — 12.00: Cas, ruska instrumentalna in vokalna reproducirana glasba. — 16.00: Izboljševanje zemljišč (ing. Pirc Alfonz). — 16.30: Ljudska igra, izvaja skupina ge. Danilove. — 17.30: Citre in harmonika na ploščah. — 20.00: Prenos operete iz Ljubljane. V odmoru čas in poročila. Ponedeljek, dne 26. februarja: 12.15: Reproducirane Dvorakove kompozicije. — 12.45: Poročila. — 13.00: Cas, filmski zvezdniki pojo (plošče). 18.00: Gospodinjska ura: Snažen je madežev (ga. Prašnikar). — 18.30: O verstvih (Franc Terseglav). 19.00: Reproducirane uverture. — 19.30: Poročila za inozemstvo v esperantu (prof. Modrijan). — 20.00: Kabaretni večer. — 22.30: Čas, poročila, plošče. Torek, dne 27. februarja: 11.00: Šolska ura: Uskoki-čuvarji našega morja (V. Pirnat). — 12.15: Po gorah je ivje, po dolinah je mraz (zima v pesmi in glasbi na ploščah). — 12.45: Poročilla. 13.00: Cas, reproduciran orgelski solistični koncert. — 18.00: Otroški kotiček: Otroci pripovedujejo (Ferdo Delak). — 18.30: Čajkovski: Casse noisette, suita (reprodukcija). 19.00: Francoščina (prof. Prezelj). — 19.30: Stara Ljubljana (Rudolf Dostal). — 20.00: Glasbeno predavanje. — 20.30: Radio orkester. — 21.15: Vokalni koncert gdč. Dolenčeve. — 21.45: Cas, poročila, lahka glasba. — 22.30: Angleške plošče. Narodno gledališče v Ljubljani Drama, začetek ob 20. Sobota, dne 24. februarja: Konec poti. Red A. Nedelja, dne 25. februarja ob 15,: Robinzon ne sme umreti. — Izven. Znižane oene od 5 do 14 Din. Ob 20.: Gospodična. — Izven. Znižane oene. Opera, začetek ob 20. Sobota, dne 24. februarja: Ples v Saroju. • — Izven. Znižane cene. Nedelja, dne 25. februarja: Carmen. — Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja, dne 25. februarja: ob 15.: Trnjul-čica. (Najnižje cene.) Ob 20.: Vijolica z Montmartra. Premijera. Izven. Gostuje Erika Druzovič. Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. M1HALEK. Ljubljana.