Poštnina plačana v gotovini
Strokovno glasilo „Zveze združeni gostilniških obrti dravske banovine v Ljubljani"
člani Zveze prejemajo list brezplačno, za nečlane stane letno din 36’—. Oglasi se račnnajo v oglasnem deln din 0*75 od mm in stolpa, v tekstnem deln in na zadnji strani pa din 1*— od mm in stolpa.
Telefon 39—14	Izhaja	okoli	20.	vsakega	meseca	ček.	rač.	št. 11.430
Leto VII.	Ljubljana,	20.	oktobra	1938.	Štev.	9*
Zanimivosti iz boja za spremembo obrtnega zakona
koristi. Nočemo razpravljati danes o hudem boju, ki ga bijejo n. pr. gostilničarji zasužnjeni v trgovskih združenjih na področju zbornice v Osijeku, kjer jim zbornica ne pusti ustanovitev lastnega združenja, iz bojazni, da ne bi bila trgovska združenja s tem oslabljena. Iste pojave imamo v novosadski ter na področju beograjske zbornice. Značilno je, da so vse zbornice v pogledu njihovega razmerja napram stanovskim organizacijam enake. Niti ena zbornica ni, pa naj se nahaja kjerkoli, prijazno j razpoložena napram močnim stanov- J skim organizacijam, ker jih smatra za j svoje konkurentinje. To naziranje pa razgali tudi silno naivnost, ki vlada v krogih zborničnega uradništva. Ce bi se zbornice morale bati konkurence od strani stanovskih organizacij, potem bi bile že davno pokopane v totalitarnih državah, kjer so obvezno organizirani gospodarski stanovi v svojih lastnih tudi najožjih organizacijah. Iz tega izhaja, da izgubljajo skupne zbornice v naši državi po lastni krivdi svoj pomen, ker identificirajo njihovo delo z delom, ki ga imajo vršiti stanovske organizacije. Če se hočejo zbornice rešiti, potem je treba, da preusmerijo temeljito svoja naziranja in preprečijo nadaljnji razkol, ki je stalno na dnevnem redu. Odpraviti je treba nadvlado enega stanu nad drugim. Iz naštetih dejstev izhaja tedaj v dovolj jasni obliki vzrok, zakaj se zbornice branijo dati gostilničarjem isti položaj, kakor ga n. pr. imajo trgovci, obrtniki in industrije!. Boje se pač njihove moči in vpliva.
Poglejmo si nekoliko naše glavne zahteve k spremembi obrtnega zakona, ki se deli na sedem vrst.
1. Zahtevamo samostojnost gostilničarskega stanu.
2. Ureditev posebne strokovne izobrazbe oziraje se na pomočniške in mojstrske izpite.
3. Ureditev vprašanja hišnega dela (t. j. privatne izkuhe in oddaje prenočišč) v kolikor posega v gostinsko obrt.
4. Ureditev vprašanja izdaje gostilniških koncesij, da se izloči prevelika | svoboda presoje upravnih oblasti.
5. Omilitev predpisov o delovnem času.
6. Odprava točenja alkoholnih pijač iz trgovin.
7. Zaščita naših stanovskih organizacij.
V	teh 7 točkah je zapopaden tedaj obseg naših predlogov k spremembi obrtnega zakona.
Zbornice ne priznavajo samostojnosti gostinskega stanu, temveč ga v svojih predlogih mečejo v neko posebno skupino, kjer so natrpani razni stanovi, ki ne spadajo med obrtnike, trgovce in industrijce. Sicer so stavile še neko drugo alternativo, kjer je gostilničarski stan sicer izrecno omenjen, omenjenih pa je istočasno še cela vrsta drugih stanov, tako da ga trgovinsko ministrstvo ne bo niti razmotrivalo, ker se mu bo zdela našteta litanija brezdvomno predolgovezna. V tem tiči ravno hudomušnost zborničnih referentov, ki so na videz pristali na našo zahtevo, na drugi strani pa so hoteli istočasno onemogočiti že v naprej sprejem takega nemogočega predloga, ki ne dela zbornicam posebno čast. Zbornice smatrajo, da če se lahko prizna samostojnost gostilničarskemu stanu, ki šteje ca 40.000 oseb in veliko število uslužben-stva, da imajo potem isto pravico do samostojnosti prevozniki, ki jih je komaj par sto v naši državi! V svoji miselnosti odrekajo zbornice gostilničarskemu stanu potemtakem posebno gospodarsko važnost, ker ga vzporejajo z važnostjo prevozništa itd.
Zbornice so nadalje izdelale svoje pripombe tudi glede strokovne izobrazbe. Ker pa so bili na tej konferenci samo zastopniki trgovskih krogov, je jasno, da so dali gostilničarjem isto strokovno izobrazbo, kakor jo hočejo trgovci. Zato ne čitamo v njihovih predlogih o kakem pomočniškem in mojstrskem izpitu, ker ni v interesu trgovskega stanu, iz česar izhaja zopet neopravičen vpliv trgovstva na razvoj gostilničarske obrti. Zbornice niti ne vedo, da je nemška država v zadnjem času strokovno šolstvo za gostilničarstvo popolnoma preuredila ter se ta preustrojitev v polnem obsegu sklada z našimi že dolgo-
Stojimo pred spremembo obrtnega zakona, ki se bo hajbrže takoj po proračunski debati vzel v novem parlamentu v razpravo. Ni odveč, če seznanimo po svoji dolžnosti članstvo z nekaterimi zanimivostmi boja, ki ga vodijo gostilničarske organizacije, saj se gre vendar za pripombe, ki so za naš stan življenjskega pomena. Hočemo istočasno posvetiti nekoliko vrstic tudi onim krogom, ki kažejo od vsega početka napram našemu stanu nerazpoloženje.
Kot po navadi je tudi v tej tako delikatni zadevi, kakor je sprememba obrtnega zakona, sestavila zveza svoje predloge v popolnem sporazumu z združenji ter jih dostavila na pristojna mesta. Te predloge je Državna zveza osvojila kot svoje, nakar so jih dobesedno predložile članice centralne organizacije pristojnim zbornicam. Seveda niso naše organizacije predložile predlogov morda zaradi lepšega, temveč zaradi tega, da jih zbornice upoštevajo in da nas v našem boju podprejo. Vsakdo ve, kolikega pomena so za gostilničarski stan spremembe obrtnega zakona, ker vsebuje toliko nejasnosti, da povzročajo stalno raznovrstna in nasprotujoča si tolmačenja od strani upravnega uradništva. Potrebno je, da so tedaj spremembe, ki se tičejo našega obrta točne in jasne, da se izbegnejo v bodoče nepotrebni spori.
Zbornice so dobile v pretres naše predloge ter smo z gotovostjo pričakovali, da jih bodo osvojile v kolikor se izrecno tičejo gostilničarskega obratovanja. Ugotoviti moramo, kar smo do-sedaj stalno izbegavali, da zbornice ne štejejo gostilničarje ravno med svoje miljence. Gostilničarji tudi kaj takega ne pričakujejo, pač pa zahtevajo, da se obravnavajo njihove zadeve z isto vnemo, kakor n. pr. zadeve, ki se tičejo kakega drugega v zborničnem sestavu nahajajočega se stanu. Mi želimo tedaj le enakopravnost z ostalimi sta-
Vinska modrost
Pisatelj Janez Trdina nam v svojih »Bajkah in povestih o Gorjanci h«* razlaga vinsko modrost, kaj je vino, kaka svojstva ima in zakaj je tako, kakršno je.
(Konec.)
Čuvaj je hotel še enkrat poskusiti. Kadar so prišli fantje pit s svojimi dekleti, so ga podirali tako hlastno, da jim je moral krčmar neprenehoma po drugo hoditi in so bili vsi tako srečni in veseli, da bi bili najrajši ves dan in vso noč tako skupaj ostali. Ni mogoče, da bi jih ogrel in oduševil kak cviček. Čuvaj je bil uverjen, da dobi vino v slast, ako se pije z ljubico. Sel je po sosedovo Kodrico, svojo milico, pa sedel z njo za mizo in jej začel nazdravljati. Zaman! Tudi ta poskušnja mu je izpodletela; niti pri Kodriči ni bilo vino ne za sled boljše nego druge-krati. Dejal je: »Ljudem se je zmešalo, da se jim ljubi taka zelnica.« Povzdignil je visoko sprednjo desno šapo in se svečano zaklel, da ne bo vina nikoli več pokusil in ga niti pogledal. Ali zgodovina nam je ohranila resnično poročilo, da Čuvaj ni ostal zvest svoji prisegi. Se tisti teden ga je zaželel in šel srkat
* Z dovoljenjem g. Lavoslava Schwentnerja, knjigarnarja v Ljubljani, ki ima avtorske pravice spisov po pokoj. pisatelju Janezu Trdini.
novi ter si hočemo to enakopravnost tudi bodisi zlepa ali zgrda priboriti.
Kljub temu pričakovanju smo bili precej razočarani, ko smo pregledali predloge sestavljene na skupni konferenci zbornic, ki se je vršila od 9. do 14. maja v Beogradu. Na tej konferenci smo ugotovili nekaj, kar bije v obraz celokupnemu gostilničarskemu stanu v državi in izziva največji odpor. Zbornice so namreč z edino izjemo ljubljanske zbornice poslale na to konferenco samo zastopnike trgovskih zborničnih odsekov, niso pa čutile potrebe, da pošljejo tudi zastopnike gostinskih zborničnih odsekov. Iz tega izhaja, da so se predlogi k novelaciji obrtnega zakona mesto gostilničarskih zastopnikov delali z zastopniki trgovskega stanu, ter se potem ne čudimo, če so pomanjkljivi in nesprejemljivi. Razumljivo je, da sta bila zastopnika edinega na tej konferenci zastopanega gostinskega odseka Zbornice TOI v Ljubljani, in sicer predsednik gostinskega odseka g. Majcen Ciril ter referent za gostinsko obrt g. dr. Koce, stalno preglasovana. Lahko si mislimo v kakšnem položaju sta se nahajala, ker sta vedno z vsemi svojimi izvajanji in dokazili podlegla glasovanju številčno nadmočnega zastopništva trgovcev.
Članstvo si bo gotovo postavilo vprašanje, kako so mogle zbornice, ki imajo v svojem sestavu tudi gostinske odseke dopustiti, da zastopajo gostilničarske interese trgovci. Odgovor na to dobimo takoj, kakor hitro ugotovimo nadvlado trgovskega stanu v zbornicah, kjer so ostali odseki več ali manj vzporednega pomena. Še bolj bo jasno članstvu postopanje zbornic, če povdarimo dosedaj gotovo še nepoznano ugotovitev, da v nekaterih banovinah zbornice gostilničarjem sploh ne pustijo ustanavljati lastnih združenj, temveč so jih prisilile, da se včlanijo v trgovska združenja, od katerih nimajo, nikakih
pod pipo. Pokušaje ga, bil se mu je privadil, da ni mogel več prebiti brez njega. Vsak mesec ga je več popil, zdelo se mu je čimdalje boljše in preden je preteklo leto, se je čudil in smejal sam sebi, da je imenoval to žlahtno pijačo kislico in zelnico. Modri možje trdijo, da se ga nauči tudi človek pokušaje in polagoma piti, dokler postane s Čuvajem vred pijanec in izgubljenec.
10.	Sivka je zagodrnjala na gospodinjo: »Jaz ti dajem vsak dan pet majo-lik mleka, ti pa si tako nehvaležna, da mi nikoli ne prineseš druge pijače nego prazno vodo. Vina, ki ga vedno sama tako rada čivkaš, se ti zdi škoda.« Zena se zasmeje: »Kdo pa je vedel, da hodi tudi tebi na misel. Da ne boš huda, grem ti precej ponj, Bog ti ga blagoslovi!« Natočila ji ga je polno skledico in postavila v jasli. Krava se pa zadere: »Ce ga nisem več vredna, odnesi še ta požirek! Vodo dobivam v keblu, tudi vina mi daj poln kebel ali pa nič!« Gospodinja je zmajala z glavo, ali da ne bi Sivke razžalila, izpolni ji voljo. Krava se nagne in izprazni kebel. Nasledki so se kmalu pokazali. Jela je strašno brcati, rogoviliti in blazneti. Odtrgala se je od jasel in divjala na plan. Tam je pobodla vsako živo in mrtvo stvar, potem pa se zvrnila vznak, ] pomolila jezik iz gobca in vse štiri noge od sebe in začela, izbulivši zakrvav-Ijene oči, na vso moč mukati, ruliti, tuliti in rigati. Ljudje in živali so plju-
vali nanjo, gledaje tako nakazano grdobo. Takrat se je porodil pregovor: Pijan kakor krava. Ali vsi ljudje niso imeli pravico rogati se Sivki. Ona se je osramotila samo enkrat, pozneje ni vina nikoli več zaželela in prosila. O pijancu pa so trdili z dobrim razlogom modrijani vseh vekov in narodov: da se takrat izpreobme, kada se v jamo zvrne.
11. Vranec je bil razumen in isker konj, ljubimec svojega gospodarja, ki mu je vsipal rad najlepšega ovsa, kolikor ga je pozobati mogel. Na hrano se ni nikdar nič potožil, domislil se pa je, da dobiva premalo vina. Kadar je ostal doma, se je moral zadovoljiti s samo vodo. Na dolgem potu ali ob težkem delu mu je prinesel gospodar kdaj tudi merico vina, da si je komaj grlo zmočil. Vranca je to jezilo, začel mu je očitati skopost in nehvaležnost. Dejal je: »Ljudje so tako veseli, se ga nasrkajo! Tudi jaz bi bil rad vsaj enkrat v svojem življenju popolnoma srečen. Prinesi mi ga toliko, da ga bom dosti imel, saj te ne bom nikoli več nadlegoval.« Gospodar, dober mož, veli: »Ker mi služiš zmerom zvesto in po volji, bi bilo zame prav grdo, da ti te male prošnje ne uslišim. Prinesel je polno vedro in ga postavil prednj. Vranec ga hlastno požre in se upijani. JCakor drugim pijancem, zmešalo se je tudi njemu. Zarezgetal je veselo: »Zdaj vidim, da me imaš res rad, ali še veliko bolj očitno bi mi dokazal
svojo ljubezen, da me vzameš k sebi na voz. Krasno bi bilo videti dva taka korenjaka, kakor sva midva, drugega poleg drugega. Pa tudi to bi mi neizreč-no dobro delo, da bi mi zavidali vsi moji tovariši sreči in slavi.« Gospodar je ljubil šale in mu izpolnil tudi to željo. Z njegovo pomočjo se je skobacal k njemu na voz in dva čila in močna Belca sta zdrdrala z njima na sprehod. Kmalu so ju začeli srečavati razni konji iz vasi, ki so peljali poljske pridelke domov. Vsi so se zgrozili, zagledav-ši Vranca na vozu in se jeli rogati: »Fej te bodi, kaka gnusna crkovina! Velik bahač je bil mlinarjev Vranec. Gospodar ga je krmil bolje nego sebe, zdaj ga pa vleče na pogreb h konjedercu! Te besede niso Vranca nič razžalile, še veselil se jih je in se režal zadovoljno: »Znanci zabavljajo, ker so mi nevoščljivi.« Voz dojde tudi Mesarjev Šarec, njegov najboljši prijatelj. Tudi on si je mislil, da pelje gospodar crknenega Vranca h konjedercu in je začel bridko jokati in žalovati. Vranec se zagrohota in veli: »Prismoda! Le poglej, da sem živ. Z gospodarjem se peljem zato, da pokažem sosednim klju-sam, kako me ljubi in časti in da sem več vreden, nego vse one skupaj s tabo vred.« Modri Šarec globoko vzdihne: »Bog se usmili, da sem moral učakati tako sramoto. Dozdaj so nas imeli ljudje za najbolj bistroumne živali na svetu. Dostikrat sem slišal, da smo pametnejši od marsikaterega človeka.
Sestanek na turizmu zainteresiranih gostinskih podjetnikov
Državna zveza gostinskih združenj kraljevine Jugoslavije, sklicuje na naš predlog dne 23., 24. in 25. novembra na Sušaku zborovanje hotelirjev', kavar-narjev, restavraterjev, lastnikov' penzi-onatov onih gostilničarjev, ki se zanimajo za tujski promet.
Na tem sestanku se bodo razpravljala prvenstveno vsa vprašanja, ki morajo zanimati vsakega na turizmu zainteresiranega gostinskega podjetnika.
Udeleženci bodo imeli najbrže polovično voznino po železnici. Brzovlak III. razred stane od Ljubljane do Sušaka 178 din.
Po sestanku se bo priredil, če bo zadosti prijavljencev s parnikom izlet na otok Krk ali pa do Novi.
Podrobnejša pojasnila dobe interesenti v pisarni pristojnega združenja.
DNEVNI RED
I. turistične konference na Sušaku
1. Novelacija obrtnega zakona
2. Regulacija cen v gostinskih obratih
3. Davki in ostale dajatve
4. Sanacije in gostinski krediti
5. Odnošaji med gostiln, podjetniki in nameščenci
6. Prometna politika,_ pošta in telefon
7. Turistična propaganda in odnošaji s turističnimi pisarnami
8. Strokovno šolstvo
9. Poročila o pretekli sezoni
10. Predpriprave za prihodnjo sezono
11. Slučajnosti
letnimi zahtevami po uvedbi pomočniškega in mojstrskega izpita.
Ves naš boj gre po večini za tem, da se omeji šušmarstvo glede oddaje prehrane in prenočišč. Zaradi tega je go-stilničarstvo zahtevalo posebno določilo k § 76., kar pa so zbornice spregledale, ker ga najbrž smatrajo za manj važnega. Edino, kar so osvojile je bil predlog gostilničarstva o omejitvi izdaje gostilniških koncesij.
Istotako se niti besede ne omenja o delovnem času, ker ne dela n. pr. trgovcem, zaradi neprekinjenega dela posebnih sitnosti. Istotako se zbornice niso ozirale na predloge, da bi ostala strokovna združenja, ki so obstojala obvezno že pred sedanjim obrtnim zakonom — neokrnjena.
S tem smo v kratkem podali rezultat zbornične konference v Beogradu, v kolikor se je nanašala na gostilničarska vprašanja. Članstvo naj tedaj samo presodi, v koliko so nam zbornice še potrebne, če smatrajo gostilničarstvo za nekaj manj vrednega. Ce se navedene spremembe ne vnesejo v novelo obrtnega zakona, potem se lahko bijemo še 10 letja proti nemogočim stvarem, ki se dogajajo v gostilničarskem obrtu. Sedaj je čas, da se uredi poslovanje gostinstva z zakonom, ne pa morda kasneje z raznimi ministrskimi uredbami, ki se jih upravne oblasti poslužujejo ali pa ne. Ravno v tem oziru imamo silno slabe izkušnje, da je trgovinsko ministrstvo izdalo določene odredbe k posameznim zahtevam gostilničarskega stanu, katerih pa upravne oblasti ne izvajajo, kar je prišlo tudi do izraza v resoluciji gostinskega kongresa.
Mi bi o tej stvari tudi danes ne govorili, ker nočemo, da bi sa nam pred-bacivala nestrpljivost, če se ne bi bali, da bo sprememba obrtnega zakona vsled tega izpadla v našo škodo. Dokler so bili naši zastopniki krotka jagnjeta, toliko časa so bili deležni milosti zbor-
nic. Ko pa so se gostilničarske vrste začele strnjevati in ko so se pojavile v borbi za svoje pravice, tedaj je gostilničarski stan padel v nemilost privilegiranih zborničnih stanov. Treba bi bilo pisati mnogo in mnogo o onih borbah, ki so jih naši predstavniki vodili zadnja leta proti miselnosti zborničnih krogov v pogledu gostilničarskega zastopstva v zbornicah. Ravno pred kratkim smo imeli slučaj, da je moralo beograjsko združenje dati beograjski zbornici oster protest, ker se jim ni hotelo dati tolikšnega števila zastopnikov v zbornici, kakor ga je gostilniško združenje zahtevalo. Ozračje je bilo tako napeto, da je prav malo manjkalo in bi vsi dosedanji predstavniki gostilničarstva v beograjski zbornici odložili svoje mandate.
Tudi pri nas ni odpravljena miselnost zapostavljanja. Gostilničarstvu dravske banovine pač ne more iti v glavo, zakaj bi morali imeti gostilničarji 10 zastopnikov, trgovci in industrijci pa 16, obrtniki pa celo 22 zastopnikov. Ce povdari-mo našo zahtevo, da se nam poveča število članov gostinskega odseka in prizna enakopravnost z ostalimi stanovi, dobimo odgovor, da nas je napram drugim stanovom premalo, čeprav nas je 5.000 gostilničarjev z 10 zborničnimi člani, industrijcev pa komaj 400 s 16 člani. Drugič se nam odgovori, da plačajo n. pr. ostali stanovi več zborničnih doklad kakor gostilničarji itd. itd. Vsak odgovor je dober, samo da odlaša enakopravnost našega stanu v Zbornici TOI v Ljubljani.
Da še bolj pokažemo neenakopravnost gostilničarstva v zbornici, naj omenimo, da se nam noče pripoznati niti podpredsedniškega mesta kakor ga imajo ostali trije zbornični odseki. Tako vidimo, da ima trgovski odsek v zborničnem predsedstvu kar 3 zastopnike, in sicer zborničnega predsednika, zborničnega podpredsednika in pred-
sednika trgovskega odseka, dočim ima gostinski odsek le eno zastopstvo potom predsednika gostinskega odseka.
Vse to je bilo treba iznesti v javnost še v pravem času, da ne bo morda pozneje nepotrebnega predbacivanja, češ da smo proti skupnim zbornicam. Zapomniti si je treba, da so ponovno padle zahteve gostilničarstva v državi, da se ustanovijo posebne gostilničarske zbornice, kakor jih imajo inženerji, zdravniki, advokati, apotekarji, nadalje obrtniki itd. Soglasnot tega predloga se ni mogla doseči zaradi odpora zvezne organizacije za dravsko banovino, ter smo morali vsled tega slišati od naših tovarišev v državi mnogo grenkih očitkov, ki so cikali celo na stanovsko nesoli-darnost. Seveda se gostilničarstvo dravske banovine ne bo ustrašilo niti pred spremembo svojega dosedanjega nazi-ranja glede koristi skupnih zbornic, če se takoj ne popravijo krivice, ki so nam bile prizadejane.
Naša zahteva je tedaj sprejem gostilničarskih predlogov, ki se tičejo revizije obrtnega zakona in popolna enakopravnost v zbornici v pogledu števila gostilniških mandatov, zborničnega pod-predsedništva in avtonomnega odločanja v vseh gostilniških vprašanjih ter
o	upravljanju proračuna gostinskega odseka. Naša dolžnost je bila, da o vsem tem pravočasno obvestimo članstvo in da pokažemo, kje bo treba iskati krivca, če se nam naš trud za pravilno upoštevanje pri spremembah obtr-nega zakona ponesreči.
V	tolažbo gostilničarjem v državi, ker niso bili zastopani na zadnji kon-j ferenci trgovskih zbornic v Beogradu, je zagrebška zbornica skladno z našim predlogom sklicala konferenco gostinskih zborničnih odsekov v Beogradu. Konferenca bi morala biti sklicana 2. oktobra, nato je bila preložena na 14. oktober, ki pa je bila zopet tako pozno preložena, da so gostilničarski zastopniki prispeli po nepotrebnem v Beograd.
Konferenca gostinskih odsekov pa naj izpade tako ali tako, nikoli pa ne bo mogla omiliti poraza, ki ga je gostilničarstvo zaradi netaktnega postopanja zbornic doživelo od 9. do 14. maja, ko se je vršila konferenca zbornic v Beogradu.
daje, zamenjave ali obnovitve. V 10 letu je imetnik poslovne knjižice dolžan zahtevati, da se mu naj knjižica zamenja. Za izdajo in zamenjavo poslovne knjižice se pobira 10 din. Poslovna knjižica se sme izdati le na podlagi točno določenih in dokazanih podatkov, ki označujejo kraj in čas rojstva, državljanstvo, šolsko in strokovno izobrazbo, zakonski stan, ime očeta, ime in dekliški priimek matere, število otrok in leto njih rojstva, če pa prosilec ni polnoleten, je potrebna tudi učna pogodba ali pismena odobritev očeta ali varuha, da vstopi na delo. Prošnji je priložiti 2 istovetni fotografiji, na katerih mora
o..*'
A /'j
i / • - v / /h.
2*V'-
Prijateljem dobre vinske kapljice!
Ako ljubite dobro kapljico in želite imeti nemoten užitek, pridajte vinu približno tretjino Rogaške slatine »Tempel«. Okus bo popolnejši in — — —
Rogaška slatina ima še to prijetno lastnost, da prepreči neprijetne posledice kakor glavobol, zgago, želodčno kislino itd.
Vzemite torej k vinu vedno Rogaško slatino »TEMPEL«!
, PRAVILNIK O POSLOVNIH KNJIŽI-
! CAH DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV
I Po tem pravilniku morajo poslovati j vsa združenja obrtnikov, trgovcev (go-| stilničarjev) ter sploh vsi delodajalci. | Brez poslovne knjižice ne sme biti no-: bena oseba zaposlena razen komerciel-j nih in tehničnih ravnateljev, upravni-| kov in prokuristov. Knjižica služi kot I javni dokument za ugotovitev identitete i zaposlenca, nadalje kot dokaz vrste in j časa zaposlitve, za vpisovanje podatkov
I	pri upravah za posredovanje dela in kot j kontrola ter potniška legitimacija. Po-■ slovna knjižica velja 10 let od dne iz-
biti upodobljen ves obraz. Glava ne sme biti pokrita in mora biti na sliki najmanj 1.5 cm velika.
Delodajalec ne sme vpisati v poslovno knjižico druge pripombe, razen tistih, ki so v obrazcu poslovne knjižice predvidene, niti kakih drugih znakov. Zlasti ne sme delodajalec vpisovati v poslovno knjižico ne povoljne, ne nepo-voljne ocene ali pripombe o sposobnostih in kakovostih dela, delavca ali nameščenca.
Poslovno knjižico izda praviloma vaška ali mestna občina prosilčevega domovališča. V krajih, kjer so prisilne
Odslej pa vem, da jim bomo rabili za sramoten pregovor. Kadar bodo hoteli očitati komu kako prav veliko buda-lost ‘ in nesmiselnost, poreko brez dvoj-be: »Poglejte ga no, ta brglez je neumen kakor konj.« Prerokovanje prebrisanega Šarca se je izpolnilo.
12. Ko je prebil Kristus svoj štiride-setdanski post, je hotel zapustiti puščavo, ali dolgo stradanje ga je tako oslabilo, da se je komaj premikal in začel že omedlevati. Trta, ki je rasla v samotnem skalovju, je videla to trpljenje in Kristus se ji je smilil. Ponudila mu je svoje grozdje, da se okrepča. Kristus si je potolažil z njim žejo in lakoto, blagoslovil trto in ji obljubil večnost.
V	nebeškem raju ne bo nobenega po-zemeljskega drevesa in zelišča, za edino vinsko trto se ve, da bo zelenela, rasla in rodila svoj žlahtni sad tudi na onem svetu v spomin in nagrado, da je otela božjega sina iz smrtnih težav in bolečin.
13. Kristus in sv. Peter sta prišla v poletni soparici k ubogemu kmetiču in prosila daru. Usmiljeni mož jima veli: »Kruha ali kakega drugega založka vama ne morem dati, ker ga sam nimam, ali prinesel vama bom kozarec dobre vode iz domačega vodnjaka, da si ugasita žejo, ki je hujša od lakote.« Za povračilo mu blagoslovi Kristus vodnjak in izpremenil vodo v najboljše vino. Revež je začel krčmariti in bogateti. Kristus in sv. Peter prideta zopet k njemu v podobi starih romarjev in ga
prosita požirka vina. Krčmarja pa je bil denar napuhnil in ga tako utrdil proti siromakom, da se zadere nanju: »Ako sta žejna, napijta se onele mlake, ce tekne koristnim kravam, bo dobra tudi za tako malopridne vlačugarje, kakor sta vidva.« Kristus vzame rupi svoj blagoslov, vino v nji se izpremeni v mlakužasto vodo, ki se je gnusila ljudem in živalim. Trdosrčnemu kmetiču ni zalegel dosti strženi denar, kmalu je bil bolj siroten nego prej, ker ni imel na svojem zemljišču niti zdrave vode. Takrat je izustil Kristus ostro besedo, da bo zapustila sreča vsako krčmo, ki ne bo usmiljena proti ubogim. Za slabotnega starca in bolnega reveža ni noben dar toliko vreden kakor kupica dobrega vina. Kdor jima z njim postreže, se sme nadejati božje milosti na tem in na onem svetu.
14.	Potikaje se po svetu je prišel hudiček h kmetu, ki ga ni poznal in ga pogostil prav dobro z jedjo in vinom. Hudič ga vpraša, koliko mu je dolžan. Kmet pravi: »Nič. Ce sem storil kaj dobrega, mi bo že Bog povrnil«. Hudič se namrdne in veli: »Takih besed ne morem slišati, povračilo ti bom dal jaz sam. Na, tu imaš patent za krčmo. Ce boš pivce sleparil, obogatiš gotovo v desetih letih in morebiti še prej«. Kmet vzame patent in naredi krčmo. Jier te pravice ni imel nobeden drug kakor on, so dohajali pit od vseh strani: podnevi •in tudi ponoči se je vse trlo veselih gostov. Odkraja je krčmaril pošteno,
ko pa je videl, da mu ostaja le malo dobička, je začel vlivati v vino vodo. Zdaj si je hitro opomogel. Preden je preteklo deset let, so ga šteli za prvega bogatina v vsej deželi, hudiči pa za najboljšega svojega prijatelja na zemlji Po smrti so prišli po njegovo dušo vsi s svojim Luciferom vred in jo odnesli z veliko slavnostjo na dno pekla. Ista čast je doletela pozneje vsakega krčmarja, ki je prodajal vodo za vino.
15.	Jako priden kmetič je delal in delal, da bi se izkopal iz revščine, ali ves trud mu je ostal jalov in brezuspešen.
V	tej stiski je poklical hudiča, da bi mu pomogel. Hudič pride in veli: »Priskrbel ti bom sod žlahtnega vina, ki se ne bo nikoli izpraznil. Tekel bo brez presledka do tvoje smrti. Napravi si krčmo in toči vsakemu pivcu pol vina pol vode. Moja pijača je tako močna, da ne bo nihče zapazil, da jo krščuješ. Obogatel boš prav hitro. Ali to se ve, da ti čarobnega soda ne morem darovati. Za plačo mi boš dal po smrti svojo dušo. Verjemi mi, da ti jo bom položil v naj-gorkejšo posteljo, ki se dobi v našem preljubem peklu. Povej, če si zadovoljen?« Kmet odgovori ves ginjen: »Kako bi mi prelepa tvoja ponudba ne bila všeč! Na tako dobrega in resničnega prijatelja, kakor si mi ti, nisem se še nikoli nameril, kar sem na svetu. Ali, bratec dragi, moraš mi vsekako obljubiti, da boš hodil tudi ti k meni pit, ker bi se mi prehudo tožilo brez tebe. Hudič mu to zadovoljno obljubi. Opom-
ni ga še enkrat, da ne sme prinesti nikomur vina brez vode, odide in mu privali še tisti večer svoj čudoviti, neizčrpni sod vina. Drugi dan je jel kmetič krčmariti. Pivci so hvalili v en glas njegovo vino, dasi je prilil vsakemu polovico vode. Vino jim je računal, vodo pa dajal zastonj. Po takem se je pilo pri njem ne le bolje, ampak tudi mnogo ceneje nego v drugih krčmah. Imel je zmerom toliko gostov, da ni mogel vsem postreči. Kadar je prišel hudič, mu je natočil čistega vina, v katerem ni bilo ne kaplje vode. Hudič ga je srkal v slast, ne sluteč krčmarjeve zvijače. Kmetič je kmalu silno obogatel in živel veselo in brez skrbi za svojo dušo. " svoji obilnosti ni pozabil cerkve in revežev in je ostal vedno ponižen, kro-tak in prijazen proti vsakemu človeku, da ni imel nobenega sovražnika, ki bi mu bil zavidal in želel kake nesreče. Po prav lahki smrti je stopila pred sv. Mihela, ki težka grehe in dobra dela in sodi duše, ter mu je razložil vse natanko kako je živel in krčmaril. Sv. Mihel ne najde v njem nikakega smrtnega greha in mu poda svojo mogočno roko. Takrat se oglasi hudič in zahteva poleg dogovora krčmarjevo dušo. Sv. Mihel pa ga zavrne srdito: »Ne blebetaj tako neumno! Mož ni točil vsakemu pivcu pol vina pol vode, kakor sta se bila zmenila. Ti si pil pri njem vselej čisto kapljico. Ce si hotel, da bi mešal vino samo ljudem, tebi pa nosil nepopačenega, moral bi to razločno povedati, ko
združbe obrtnikov ali trgovcev odnosno gostilničarjev, izdajajo poslovne knjižice prisilne združbe, katerim pripada delodajalec. Nadzorna oblastva so upravičena preizkušati pravilnost poslovanja s poslovnimi knjižicami.
Sedanje poslovne knjižice se morajo zamenjati najdalj do 31. decembra 1939. Po tem roku izgubijo poslovne knjižice, delavske knjižice in druge podobne listine, ki so bile izdane do vštetega 27. septembra 1938 značaj poslovnih knjižic.
Zamenjavo takih poslovnih knjižic, ki so bile izdane do 27. septembra 1938 vrši, kjer posluje drž. krajevno policijsko oblastvo, policija (n. pr. v Ljubljani, Mariboru, Celju itd.), v ostalih krajih pa pristojno občinsko oblastvo, odnosno prisilno združenje.
Poslovne knjižice, katere združenja še niso izdala, zamenja osrednja uprava za posredovanje dela v Beogradu, Miloša Pocrca 14, samo do 31. decembra 1938. Po tem roku ne sprejme osrednja uprava za posredovanje dela teh knjižic nič več v zamenjavo.
Odlikovanja
Na predlog ministra trgovine in industrije so bili v imenu Nj. Vel. kralja z ukazom • kr. namestnikov odlikovani z redom Sv. Save V. razr., v dravski banovini sledeči tovariši:
Gg. Ciril Majcen, zvezni predsednik, član uprave Državne zveze in predsednik gostinskega odseka Zbornice TOI, Miro Peterlin, zvezni odbornik in zbornični svetnik, VVindischer Josip, zvezni odbornik in zbornični svetnik, Joško Berlič, zvezni odbornik in zbornični svetnik, ter že drugič Geza Vezer, zvezni odbornik in zbornični svetnik.
Čestitamo odlikovancem k zaslužnemu odlikovanju, ki so si ga pridobili kot zadružni delavci na gostilničarskem polju.
So le vrstice skromne...
(Tov. Škrlu za življenjski praznik.)
Gostilničarski stan, kot eden najvidnejših in najbolj izrazitih predstavnikov našega narodnega gospodarstva, obenem kot skoro najjačji davkoplačevalec, se lahko ponaša s celo vrsto odličnih pripadnikov, ki so si bodisi za koristi svojega stanu, bodisi za narod in državo stekli velikih zaslug. Upravičeno se pa ponaša z njimi podeželje,
Iščem gostinski lokal v najem
(hotel, restavracijo, kavarno ali boljšo gostilno). Ponudbe je poslati pod šifro »Možna eksistenca« na upravo lista.
sta se pogajala, česar pa nisi storil. Vajin dogovor si tedaj sam prestopil in mu vzel veljavo. Drugim gostom je dajal krčmar res da pijačo, v kateri je bilo komaj pol vina, ali jim ni zaračunal nikoli ne krajcarja za vodo. S tem ni škodil ne svoji duši ne pivcem. Njim je še prav veliko koristil, ker jih je obvaroval greha, da se niso mogli upijaniti. Kdor hoče ugrabiti . človeku dušo, mora biti pametnejši od njega, kar pa ti nisi. Poberi se in dokler ne boš imel boljše pravice nego danes, ne hodi me več nadlegovat!«
16.	Krčmar je umrl in potrkal na nebeška vrata. Sv. Peter pride gledat kdo je, in ga zapodi. Dejal je, da Bog ni ustvaril nebes za take posvetnjake in burkeže. Mož, ki v pekel ni hotel iti, na svet pa se ni smel vrniti, postavi pred nebesa krčmo in začne točiti. Svetniki so ga kmalu zapazili in jeli k njemu zahajati. Krčmar je znal svoje goste izvrstno kratkočasiti, pa ni čudo, da se je zbiralo pri njem vsak dan več ne-beščanov. Mnogo jih je sedelo, še veliko več pa jih je moralo stoje piti, ker je bilo za toliko množico premalo klopi in stolov. Sv. Peter naznani Bogu strašansko pohujšanje, ki se godi pred nebeškimi vrati. Bog mu zagrozi s prstom in ga pokara smehljaje se: »Peter, Peter! kaj tožiš druge, ko si napako zakrivil ti sam. Da si dovolil krčmarju priti v nebesa, ne bi bilo nič tega pohujšanja. Le hitro pojdi in popravi svojo neumnost!« — K. D.
kjer jih najdemo zdaj kot župane, občinske svetovalce, ubožne očete in skrb-stvenike, načelnike gospodarskih zadrug itd., ki vsi s svojo že nekako prirojeno jim inteligenco veljajo od nekdaj kot najboljši poznavalci in sledilci krajevnih razmer, kot dobri psihologi in umni svetovalci.
V	vrsto teh podeželskih odličnikov smemo upravičeno in s ponosom šteti današnjega slavljenca, markantnega notranjca, vrlega tovariša Ivana Škrlja, gostilničarja, vinskega trgovca in posestnika v Dolenjem Logatcu. Vemo, da smo se mu zamerili s tem razkrivanjem njegovih osebnih odlik, res pa je tudi, da ta jubilej ne sme iti neopaženo mimo nas že z ozirom na številne slavljenčeve zasluge, ki si jih je tekom plodnih let ustvarjanja in polnih samih načrtov pridobil kot podpredsednik trgovskega gremija za logaški okraj, kot odbornik posojilnice, član davčnega odbora, član občinskega sveta, načelnik vodovodnega odbora za občini Dol. in Gor. Logatec (te slednje funkcije je bil baš za petdesetletnico razrešen...), ko je ravno mogočno razširjenje vodovodnega omrežja in naprava novega rezervoarja z majhnimi stroški eno najvidnejših del njegovega razumevanja in skrbi za osnovne krajevne potrebe. Če omenjamo že to, potem je še večja naša dolžnost osvetliti vso njegovo skrb in prizadevanje za dobro gostilničarskega stanu.
Takoj po smrti pok. Riharja je prevzel današnji naš slavljenec tolikokrat nehvaležne in odgovorne posle predsednika združenja, ki jih je vestno upravljal prav čedno vrsto let. Z vso avtoriteto se je zavzemal za pravice gostilničarjev, se boril zoper pretirano in visoko obdavčbo in se trudil prepričati merodajne činitelje, da je gostilničarski stan močan in vpoštevanja vreden gospodarski faktor in dober dajatvenik, da pa ne gre s pretirano in včasih že celo i „ obdavčbo smatrati ga kot predmet edinstvene eksploatacije. Ravno gostilničarski in trgovski stan logaškega okraja, ki je izrazito lesni produk-tant in izvoznik, je moral dolga, dolga leta prebolevati najhujšo krizo in je zaradi sankcij, nizkih cen in splošne stagnacije na lesnem tržišču občutil tolikšno zgubo, da je bil zapisan popolnemu ruinu. To so občutili vsi in z njimi je v obilni meri participiral dobričina Škrl. Kdo pa prešteje vse njegove stvarno izdelane in zamišljene predloge, vloge, peticije in zagovore v tej borbi, bodisi da jih je iznesel kot zadružni predsednik, zbornični svetnik, član davčnega odbora in kot nosilec številnih zaupnih funkcij, ki so mu bile poverjene kot najbolj sposobnemu, preračunljivemu in dalekovidnemu gospodarstveniku. Gostilničarski stan mu v tem pogledu, zlasti še za nevenljive zasluge pri organizaciji in reorganizaciji gostilničar-stva dolguje zasebno hvalo. Je človek prirojene visoke naobrazbe in uglajenih manir in ni čuda, da ga zaradi teh vrlin, med katerimi se kot srebrna nit odraža zlasti njegova naravnost nepojmljiva srčna dobrota in plemenitost, visoko spoštujejo vsi, ki so kdajkoli imeli z njim stik in da ga celo nasprotniki čislajo. Dobrota ga je veljala težke žrtve, da je bridko občutil on in njegova družina, toda dobričina Škrl — prava poosebljena Dobrota — je optimist, ki gleda z vedrim obrazom lepšim in boljšim časom nasproti. V veri in zaupanju v samega sebe in svest si svoje mravljične pridnosti črpa polno garancijo, da mu bo in mu mora biti bodočnost lepša, jasnejša in srečnejša. Bog ga po-
živi v tej trdni veri! Tista, naravnost vzgledna pravljična ljubezen s katero se oklepa svoje družine in vseh revnih, ki jim je prijatelj in velik dobrotnik, ga ohranjuj še dolga leta zdravega, čilega in zadovoljnega, da bi v pričakovanju lepših in gospodarsko srečnejših let mogel tako zdaj kakor še v bodoče storiti prav mnogo ne le za svoj stan, ampak tudi za blagor in dobro rojakov in za srečnejšo bodočnost logaškega okraja.
Kaj bi govorili in naštevali dalje? Beseda, čeprav bi izzvenela v mogočni hvalnici človekoljublja, bi bila le drobcen odtenek vsega. On pozna le delo in delo in se ravna po diktatu svojega srca in uma.
Dragi naš prijatelj in tovariš! Te skromne vrstice, ki Ti jih posvečamo za Tvoj življenjski praznik so le medel odsev tiste naše globoke hvaležnosti in spoštovanja, ki jo krijemo v naših srcih. Z zagotovili neomajne zvestobe in tovarištva pa Ti iskreno kličemo — še mnoga, mnoga in srečnejša leta! J. G.
POLICIJSKA URA V ZIMSKEM ČASU
S 1. oktobrom se zapirajo gostinski obrati — razen okrepčevalnic — ob 23. uri, kavarne pa ob 1. uri v sledečih občinah :
Bled, Boh. Bistrica, Boh. Srednja vas, Dovje - Mojstrana, Gor. Radgona, Kranjska gora, Rateče - Planica, Jesenice, Lesce, Jezersko, Tržič, Vrhnika, Dobrna, Ribnica, Rog. Slatina, Rogatec, Rim. Toplice, Slatina Radenci, Slov. Bistrica, Ormož, Žalec, Braslovče, Solčava, Mozirje, Marenberg, Ribnica na Pohorju in v Rimskem vrelcu.
Gostinske obratovalnice — razen okrepčevalnic — se ne smejo v zimskem času odpirati pred 6. uro.
Okrepčevalnice smejo obratovati ob delavnikih od 7. do 21. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 7. do 14. ure.
Gostinske obratovalnice na železniških postajah in gostinske obratovalnice s prenočišči smejo gostom, ki prispejo z vlakom postreči tudi po času gori določenem in sicer največ pol ure po prihodu vlaka.
Po policijski uri se ne sme postreči niti z jedjo, niti s pijačo, niti z igrami, v kolikor ni to posebno dovoljena izjema. Ne sme se postreči z večjo količino hrane ali pijače, pred nastopom policijske ure z namenom, da bi se gost dalj časa zadrževal v lokalu. Najkasneje pol ure po določenem času je obratne prostore izprazniti in zapreti. Postrežno osobje mora policijsko uro napovedovati.
POSREBRENJE ~ POPRAVILA
jedilnega pribora in posode restavracijskih podjetij izvršuje v moderno opremljeni galvanizaciji domača tvrdka
ANTON LEČNIK, Celje
Za novi pribor in posodo zahtevajte prospekt!
Novi grobovi
t JANKO cmic
Po daljšem mukapolnem trpljenju je zatisnil svoje oči, po vsej dravski ba-rovini poznani kavarnar g. Janko Čirič iz Gornje Radgone. Obvestilo o njegovi smrti je težko vplivalo na vse njegove innogošievilne prijatelje, tovariše in znance, kajti ni je bilo osebe, ki bi bila dragemu pokojniku sovražno razpoložena. Vse njegovo življenje je bilo povezano z vedelo narodno pesmijo in ni čuda, če ga je vsakdo na prvi mah vzljubil. Naše gostilničar, vrste je pri-zadjala ta smrt še posebno hudo. Kot zvest pobornik zadružne ideje in dolgoletni načelnik Združenja gostilniških podjetij v Gor. Radgoni, je z vso vnemo in požrtvovalnostjo zbiral okrog sebe tovariše in tovarišice, ki so mu ves čas njegovega predsednikovanja tudi zvesto stali ob strani.
Težko bomo pogrešali dragega Janka ter si nikakor ne moremo predstavljati, da nas je ta dobričina tako kmalu zapustila. Naj bo plemenitemu možu, zavednemu Slovencu in stanovskemu tovarišu ob vznožju Slovenskih goric lahka zemljica, kjer je preživel najlepše trenutke svojega življenja.
Dragi Janko, počivaj v miru! Ti nam ostaneš trajno v spominu, kar Ti naj bo le malenkostna oddolžitev za vse
Vpis v višjo gostinsko šolo v Beogradu
Pri zaključku lista smo prejeli obvestilo, da se prične vpisovanje v višjo gostinsko šolo v Beogradu dne 1., 2. in 3. novembra v Gostilničarskem domu
Višja gostilničarska šola v Beogradu
v Beogradu, Jug Bogdanova 28. Šola traja dve leti za učence z dovršeno nižjo srednjo šolo in tri leta za absolvente triletnih gostilničarsko - nadaljevalnih šol. Pouk se prične dne 5. novembra.
Tvoje delo, ki si ga nesebično poklonil tovarišem in tovarišicam gomjerad-gonskega združenja!
t VALENTIN ŠUPERGER
Znani in ugledni gostilničar in posestnik g. Valentin Šuperger na Lopati pri Celju se je pred dnevi težko ponesrečil. Padel je doma po stopnicah in si pretresel možgane. V petek 14. t. m. okrog 14. je zadela g. Supergerja kap. Ker se je njegovo stanje zvečer poslabšalo, so pozvali okrog 21. celjsko reševalno postajo. Reševalci so prepeljali g. Šupergerja z reševalnim avtomobilom okrog 21.30 v celjsko bolnišnico, vendar pa je g. Šuperger že med prevozom izdihnil. Truplo so takoj prepeljali na pokojnikov dom. Pogreb se je vršil v nedeljo 16. oktobra popoldne izpred pokojnikovega doma na Lopati na celjsko okoliško pokopališče ob obilnem spremstvu pokojnikovih stanovskih tovarišev, prijateljev in znancev. Pokojni je dosegel 63 let starosti. Bil je skrben gospodar in vzoren družinski oče. Več let je bil tudi član občinskega odbora bivše celjske okoliške občine. Med prebivalstvom je bil splošno priljubljen in spoštovan. Bodi mu ohranjen časten spomin, težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje!
Razglasi
Sresko načelstvo v Kočevju razglaša razsodbo okrajnega sodišča v Kočevju glasom katere se je prepovedalo Bartolu Francu, hlapcu iz Mahovnika, občina Kočevje - mesto, roj. 11. XII. 1910., zahajati v krčme do 12. VIII. 1939.
Sresko načelstvo v Kranju objavlja, da je sresko sodišče v Kranju prepovedalo Koritniku Andreju, roj. 30. novembra 1910. v Cerkljah, po poklicu delavec, bivajočemu v Dvorjah, zahajati v krčme do 21. septembra 1939.
Sresko načelstvo Šmarje pri Jelšah razglaša razsodbo sreskega sodišča v Kozjem, glasom katere je prepovedano Kosteveu Ivanu, roj. 28. decembra 1902. v Zagorju, obč. Pilštanj, stanujočemu v Veterniku št. 9, občina Kozje, zahajati v krčme do 19. septembra 1940.
Gostilničarji, restavraterji,
slaščičarji, mesarji, industrije!
„WITT“ hladilni stroji
že nad 40 let v obratu, za vse s vrhe in za vse kapacitete do 1 milijon kalorij. Večletno jamstvo I Zahtevajte ponudbe! Zastopstvo:
„Specia“, trg. kom. dr., Ljubljana
Mestni trg, 5/11.
Iz organizacij
Poročila občnih zborov priobčujemo po vrstnem reda in po razpoložljivosti prostora.
Združenje Sevnica. Ob 10. uri dop. se je dne 10. februarja 1938 vršil v gostilni g. Rudolfa Cimperška redni občni zbor, katerega je vodil predsednik g. Ernest Krulej. Udeležba je bila na-pram preteklemu poslovnemu letu bolj zadovoljiva. Skupščine se je udeležil v zastopstvu zveze in zbornice zbornični svetnik g. Vojko Šribar. Iz poročila uprave posnemamo, da se je vsestransko brigala za zboljšanje prilik gostilni-čarstva vobče in nudila svojemu članstvu po potrebi zaželjeno zaščito. Uprava je imela v preteklem letu 2 seji in je rešila 353 dopisov. Vajencev šteje združenje 8. Iz blagajniškega poročila pa izhaja, da je imelo združenje 6.942.50 d:n dohodkov, izdatkov pa 6.697 din. Proračun izkazuje 5.910 din dohodkov in istotoliko izdatkov. Predlogi uprave so bili soglasno sprejeti. Nato se je oglasil k besedi še g. Vojko Sribar, ki je razpravljal obširno o stanovskih zadevah, za kar je žel od navzočega članstva veliko odobravanje. G. Krulej omenja pri slučajnostih potrebo, da dobe tudi gostilničarji-vinograd-niki za vinogradniške delavce potrebno količino trošarine prostega vina. Najprimernejše bi bilo, če bi banska uprava priznala gostilničarjem - vinogradnikom trošarine prosto vino po kata-stralni meri vinograda. Po debati, ki so ne je udeležili vsi člani, je zaključil g. pre ednik uspelo zborovanje.
Združenje gostilniških podjetij v Ptuju. V gostilni g. VVeisensteina v Ptuju, se je dne 21. II. vršil pod predsedstvom g. Franca Mahoriča, redni občni zbor, katerega so se poleg drugih udeležili tudi narodni poslanec g. Brenčič, zbor. svetnik g. Berlič in ravnatelj g. Peteln. Takoj po pozdravu g. predsednika je omenjal g. nar. poslanec njegovo zavzemanje skupno z zvezno organizacijo za pravilno rešitev nekaterih vprašanj, ki so se pojavila z izdajo novega trošarinskega pravilnika. Združenje je imelo 6 sej ter je rešilo veliko število spisov. V preteklem poslovnem letu se je število članov povečalo na 165 ter se je z vso vnemo brigalo za pobijanje šušmarstva. Končno je bil obračun in proračun soglasno sprejet, nakar se je izcimila obširna debata pri raznih vprašanjih. Po poročilu zveznega ravnatelja in zbor. svetnika g. Berliča je g. predsednik zaključil zborovanje.
Združenje Braslovče. Redna letna skupščina, ki jo je vodil predsednik g. Rossner Viktor, se je vršila dne 28. februarja 1938 ob 10. uri dop. v Braslovčah v gostilni g. predsednika. Za overovatelja sta bila izvoljena gg. Plavšak Ludvik in Krašovec Milan. Po otvoritvi občnega zbora se je prečital zapisnik zadnjega občnega zbora, ki je bil soglasno odobren, nakar se je podalo obširno predsedniško in tajniško poročilo. Temu je sledilo poročilo g. blagajnika, ki je bilo soglasno sprejeto. Proračun za leto 1938 izkazuje 5.665 din izdatkov in 5.470 din dohodkov ter se bo primanjkljaj, če se bo kljub največji štednji pokazal, kril iz naložbe pri hranilnici. Na koncu so bili sprejeti še razni predlogi tičoči se kaznovanja članov, ki se občnega zbora niso udeležili, znižanja avtorskih taks i. t. d.
Združenje Radovljica. Pod predsedstvom g. Pavla Olipa se je ob slabi udeležbi članstva vršila dne 12. marca v prostorih gostilne Kunstelj v Radovljici redna skupščina združenja v Radovljici. To malomarnost članstva, ki deluje v enem izmed najbolj tujsko-prometnih področij banovine, je g. predsednik z ostrimi besedami takoj uvodoma ožigosal, kar so navzoči vzeli z odobravanjem na znanje. Predsedniško in tajniško poročilo sta obravnavala razna podvzemanja, ki jih je to združenje tekom leta vršilo, posebno se je povdarila ozka vez, z zvezno organizacijo, ki je pravzaprav nositeljica vsega gostilniškega gibanja in nenadomestljiva varuhinja gostinskih pravic. Iz blagajniškega poročila posnemamo, da je imelo združenje v preteklem letu 4.250 din dohodkov in istotoliko izdatkov. Celokupno premoženje znaša 12.753 din. Proračun za leto 1938 izka-
zuje 4.800 din na dohodkih in istotoliko na izdatkih. Na koncu zborovanja sta podala navzoči zbornični svetnik g. Peterlin svoja poročila, nakar je bila skupščina zaključena.
Združenje Jesenice. Dne 24. marca t. 1. se je vršila redna skupščina gost. združenja na Jesenicah, ki jo je vodil g. predsednik Božidar Malešič. Udeležba je bila jako lepa ter priča o visoko razvitem stanovskem čutu. Te skupščine se je udeležil tudi zbornični svetnik g. Peterlin, nadalje odposlanec blejskega združenja g. Rus in zvezni ravnatelj g. Peteln. Po čitanju zapisnika, ki se je soglasno odobril, je podal obširno poročilo g .Malešič, iz katerega posnemamo sledeče: Združenje je pretresalo načrt zbornice o zavarovanju elanov, katerega pa je zavrnilo s pripombo, da je zavarovalnina previsoka in da jo članstvo odklanja. Poleg tega se je predložila posebna spomenica banski upravi, da se uvedejo pomočniški in mojstrski izpiti za gostilniški naraščaj, ker je skrajni čas, da se gostilniški stan dvigne na ono višino, kakor je v drugih državah. Združenje je nadalje sodelovalo pri različnih anketah, ki jih je sklicala zvezna organizacija ter z vso vnemo proučila predvideno spremembo obrtnega zakona. Zahvaljuje se tudi občinski upravi, ki je imela razumevanje za ustanovitev me-roizkusnega urada. G. predsednik opominja posebno na predvideno revizijo po uredbi klasifikacije gostinskih obratov.
Iz tajniškega poročila je posneti, da je imelo združenje 93 članov in da je bilo na novo registriranih 10 obratov, odjavljenih pa 7. Zadružna uprava je prejela, rešila in odposlala 1115 dopisov, ter imela 6 sej.
Blagajnik g. Mesar navaja obračun za leto 1937, ki izkazuje 8.194 din dohodkov, izdatkov pa 5.731 din. Nadzorni odbor je dal predsedniku, blagajniku in ostalemu odboru laskavo priznanje za njihovo poslovanje. Nato sta obširno obravnavala razna aktuelna stanovska vprašanja zbor. svetnik g. Peterlin in zvezni ravnatelj Peteln. Na koncu je sledilo še glasovanje članstva za zdru žitev jeseniškega združenja z blejskim združenjem, ki pa je izpadlo negativno. Članstvo želi imeti sedež združenja na Jesenicah.
Pri zaključku je zvezni odbornik in zbornični svetnik g. Miro Peterlin podelil na predlog združenja zvezno diplomo g. Lovru Noču iz Slov. Javornika, za priznanje za njegovo nad 30 letno agilno, požrtvovalno in vzgledno delo. G. Noč se je za izrečeno mu priznanje ganljivo zahvalil. Članstvo bo slavljenca obdržalo v trajnem spominu.
Združenje Vrhnika. Ob nadpolovični udeležbi se je dne 25 aprila t. 1. vršila v prostorih predsednika g. Franca Kočevarja redna skupščina, pri kateri se je imenovalo za overovatelja g. Antona Drašlerja in Ivana Drašlerja.
Iz tajniškega poročila je posneti, da šteje združenje 72 članov, ker je izgubilo med letom člana g. Andreja Petelina, kateremu so navzoči zaklicali trikratni »Slava!«. Uprava je imela 6 sej. Pisarna je imela jako mnogo posla s preganjanjem raznovrstnega šušmarstva. Iz blagajniškega poročila je posneti, da so znašali dohodki 5.285 din, izdatki pa 3.114 din. Premoženje združenja je znašalo koncem poslovnega leta 14.774 din, računajoč 20 delnic gostilniške pivovarne po nominalni ceni. Proračun izkazuje 4.100 din dohodkov in 3.800 din izdatkov. Nato je sledilo predavanje zveznega ravnatelja, ki ga je članstvo pazno poslušalo in vzelo z odobravanjem na znanje. Končno so bili sprejeti še razni sklepi, ki se tičejo administracije združenja.
Združenje gostilniških podjetij v Mariboru je imelo dne 3. maja t. 1. svojo 56, redno letno skupščino pod predsedstvom predsednika g. Aleksandra Klešiča, ki je bila po članstvu dobro obiskana. Mestno občino je zastopal podpredsednik Franjo Zebot, obrtni oddelek referent dr. Milan Senkovič, Zbor_ nico TOI v Ljubljani svetnik Serec Josip in tajnik dr. Jure Koce, zvezo nje predsednik Ciril Majcen, policijo komisar J. Srebot, turistični odbor mestne občine tajnik F. Zorzut in TPZ podrav-natelj J. Pfeifer.
Iz poročila, ki ga je podal predsednik Klešič sledi, da se je vodila v pretekli poslovni dobi vedna borba za očuvanje
VSAK
nima toliko denarja, da more potovati v kopališče
TOD A. VSAKDO
bi moral dati za zdravje letno 100 do 150 dinarjev in piti mesec dni mesto druge vode
RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC
onega z rdečimi srci na etiketi iz RADENSKEGA ZDRAVILNEGA KOPALIŠČA SLATINA RADENCI (pri Mariboru)
pridobljenih pravic itd., ter je uprava polagala veliko pažnjo na vsa aktuelna vprašanja in zadeve, ki se tičejo članstva v splošnem. Priredili so se jezikovni tečaji, ravnotako se je že v letošnjem letu priredila velika kuharska razstava, ki je nadvse odlično uspela ter je bila edina te vrste dosedaj v takem obsegu in odlični izpeljavi v naši državi sploh. Doseglo se je pri mestni občini, da so ostale tudi za letos cene električnemu toku na isti višini kot lansko leto. Letos praznuje Maribor 20-letnico osvo-bojenja ter se je pri tej priliki počastil spomin blagopokojnega kralja Nj. Vel. Petra I. Osvoboditelja in blagopokojnega kralja Nj. Vel. Aleksandra I. Zedini-telja, ravno tako pa je članstvo spontano pozdravilo in želelo mlademu kralju Nj. Vel. Petru n. vse najboljše z živahnimi »Živijo!« klici.
Predsednik Klešič se je osvrnil tudi na trošarinsko vprašanje v katerem je treba podvzeti akcijo za pavšalacijo. Občina je predpisala maksimalni cenik jedil in pijač ter sob v gostinskih podjetjih vseh vrst. Predvidena organizacija nameščencev se še ni izpeljala, ker se ni hotelo prejudicirati banske uprave do rešitve mezdnega in ostalih vprašanj. Posmrtninski fond, ki se je ustanovil ob priliki 55-letnice združenja, dobro posluje ter priporoča članstvu, da se tega povsod in ob vsaki priliki spomni. Obravnaval je nadalje avtorske takse za koncertne ter ostale prireditve, kakor tudi radio aparate, reorganizacijo strokovne šole, pokrenitev uvedbe novih jezikovnih kurzov, kuharsko servirnih tečajev, ter skorajšnjo ustanovitev hotelirske šole v Mariboru. Zahvalil se je Zbornici TOI v Ljubljani, mestni občini, upravi zdravilišča Rog. Slatina in Slatina Radenci in pivovarnama »Union« in »Tscheligi« za podpore in subvencije, ki so bile naklonjene naši strokovni šoli. Glede »Mariborskega tedna« je mnenja, da naj od te prireditve imajo vsi gostilničarji Maribora koristi in ne samo dotičniki z veseličnega prostora. O tem slede še predlogi pravočasno.
Kot program za bodoče leto navaja akcijo za znižanje avtorskih, banovinskih, občinskih in policijskih taks, ki so v vsakem pogledu absolutno previsoke. Ureditev pavšalacije trošarine, znižanje občinske trošarine na šampanjec, priporoča pristop kot delničar k »Pohorski vzpenjači« ter ostalih zadev tičočih se gostinstva sploh.
Tako poročilo prošlega leta kot program bodočega leta je vzelo članstvo z odobravanjem na znanje.
K besedi se je oglasil predsednik zveze g. Ciril Majcen, ki je tolmačil trošarinsko vprašanje in borbo okoli istega sploh. Obravnaval je nadalje no-velizacijo obrtnega zakona, v katerem zahteva gostinstvo popolno samostojnost in izločitev od ostalih obrtnikov, ker so naše potrebe absolutno drugačne, kot ostalih. Osvrnil se je na ustanovitev turističnih odborov, kategorizacijo gostinskih obratov, koncertnih in plesnih ter ostalih taks, ki jih plačuje gostinstvo, davčnih bremen, sanacijo gostinstva, ustanovitve hotelirske šole v Mariboru, ter ostalih aktuelnih zadev. Iskreno čestita k veliki kuharski razstavi oziroma nje odlični izvedbi.
Svetnik Zbornice TOI g. Serec Josip je v glavnem podal delo v zborničnem svetu ter apeliral na čim večjo skupno delovanje. Obrtni referent občine g. dr. Senkovič je v glavnem tolmačil izdajo maksimalnih cenikov jedil, pijač in sob,
ter pozdravil skupščino. Tajnik Zbornice TOI nar. poslanec g. dr. Jure Koce je tolmačil borbo okoli dosege lastnih davčnih odborov, odprave računskih listkov, preureditve točilne takse, ki jo bo treba na vsak način s časom odpraviti, kakor tudi sanacijo gostinstva. Vsa poročila so bila z odobravanjem po skupščini sprejeta.
Tajnik združenja g. Jenko je podal splošno poročilo dela in intervencij, nadalje je obravnaval občinske in ostale davščine, telefonsko in cestno mize-rijo ter zadeve tičoče se dela upravne pisarne. Splošna statistika navaja 5 hotelov, 14 restavracij, 89 gostiln, 13 kavarn, 16 buffetov, 1 avtomatski buf-fet, 1 brezalkoholni buffet, 2 bara, 3 ljudske kuhinje, 2 krčmi in 16 prenočišč v gostilnah. Ukinile so se lansko leto 2 gostilni, na novo pa se je dovolil 1 buffet. Članstvo zaposluje 7 poslovodij oz. poslovodkinj, 27 blagajničark, 72 natakarjev, 85 natakaric, 3 kuharje, 42 kuharic, 20 pomožnih kuharic, 2 slaščičarja, 4 portirje, 18 sobaric, 7 slug, 14 točajev in 172 ostale služinčadi, nadalje 27 vajencev, 6 vajenk in 1 volonterja. Članov je 138. Pijač se je potočilo: 15.102 hi vina in vinskega mošta, 807.72 hi žganja, likerjev itd., 5.051.66 hi pive in 1.307.05 hi sadjevca. Okrožnic je bilo poslanih članstvu 59, delovodnik izkazuje 5.491 številk, sej uprave je bilo 14 in 2 konferenci, na upravno sodišče je bilo vloženih 21 tožb, izvršila pa je upravna pisarna nešteto intervencij, prizivov itd. Knjižnica izkazuje 216 knjig strokovne in poljudne vsebine ter se stalno izpopolnjuje. Vrhu tega ima preko 100 izvodov raznih revij itd., v vrednosti okoli 6.000 din. Na koncu poročila se je zahvalil predsedniku g. Klešiču, obrtnemu referentu dr. Senkoviču, predsedniku zveze g. Majcenu ter vsem ostalim za podporo s prošnjo, da mu ohranijo naklonjenost v tem smislu tudi v bodoče.
Poročila nadzorstva je podal g. Majcen Alojzij, in sicer izkazuje proračun za leto 1938 din 109.121.12 na prejemkih in din 97.900.— na izdatkih. Preuredile so se tudi višine vpisnin za gostinske obrate ter predložile Zbornici v odobritev. Poročilo strokovne šole je podal za tem ravnatelj g. Modic, obravnavala so se še nekatera vprašanja bistveno nevažna, na kar je predsednik g. Klešič z zahvalo vsem navzočim za ključil discipliniran in vzoren potek redne letne skupščine.
Združenje v Murski Soboti. Pod predsedstvom g. Baca Ludvika, se je dne 4. maja vršil v njegovi gostilni redni občni zbor, katerega se je udeležilo veliko število članstva. V pozdravnem nagovoru je podal g. predsednik Bac jako obširno poročilo, kjer se je iznašalo vse delo združenja v preteklem poslovnem letu. Iz tega poročila izhaja intenzivno sodelovanje združenja v Murski Soboti z zvezno organizacijo, saj se je udeležilo potom svojih odposlancev vseh sej zveznega ožjega in širšega odbora ter raznih sestankov, ki jih je zvezna organizacija tekom leta sklicala. Omenjale so se tudi razne olajšave, ki so se tekom leta dosegle. V preteklem letu je imelo združenje 5 sej, ter
2	širša članska sestanka. Združenje šteje 150 članov. Pisarna je rešila nad 1000 dopisov. Blagajniški izkaz izkazuje v preteklem letu 21.344 din dohodkov in istotoliko izdatkov. Združenje ima 7.343 din gotovine, dočim znaša vrednost inventarja 4.300 din. Proračun izkazuje 13.300 din dohodkov in
Dolenjska, štajerska,
dalmatinska in druga
VINA
odličnih kakovosti pri
Centralni vinarni d. d.
Ljubljana
Frankopanska ul. 11.	Telefon	25-73
istotoliko izdatkov. Nato je sledilo poročilo zveznega ravnatelja, ki je razpravljal o obšrinem delu zvezne organizacije ter o raznih zavzemanjih in ukrepih, ki jih je podvzela zveza.
Združenje Ormož. Dne 23. maja se je vršil pod predsedstvom g. Antona Go-lenka v prostorih gostilne g. Julijane Skorčičeve v Ormožu, občni zbor tega združenja, katerega sta se udeležila tudi zbor. svetnik g. J. Berlič in g. zvezni ravnatelj Peteln. Iz predsedniškega in tajniškega poročila je posneti, da je bilo združenje v preteklem poslovnem letu jako delavno, ter je imelo 5 sej in obširno dopisovanje. Proračun izkazuje pri dohodkih 3415 din, pri izdatkih pa 4090 din, ter se bo primanjkljaj kril iz naložb pri Poštni hranilnici. Pri volitvah sta bila na predlog g. Ivana Štuhca ponovno izvoljena za predsednika g. Anton Golenko, za podpredsednika pa g. Jakob Grivec. Za odbornike gg. Anton Kosi, Julijana Skorčičeva, Anton Alt. Za namestnike gg. Marija Horvatova, Ivan Štuhec, Franc Stanič. V nadzorstvo gg. Kalchbrener Marija, Barto-lomej Hojnik in Rau Katica. Za namestnike nadzorstva pa gg. Vipavec Marija, Lepšina Marija, Rajh Hedvika. Po soglasni izvolitvi je nato podal zvezni ravnatelj obširno poročilo o delovanju zvezne organizacije, dočim je g. zbornični svetnik Berlič poročal o delovanju gostinskega odseka.
Združenje v Laškem. V navzočnosti zveznega predsednika g. Cirila Majcena in ravnatelja g. Petelna je predsednik g. Ognjeslav Trop otvoril ob skromni udeležbi redno letno skupščino. G. predsednik je podal kratek pregled zadružnega dela v preteklem letu ter se dotaknil vseh bistvenih vprašanj. Iz tajniškega poročila posnemamo, da je imelo združenje 160 dopisov in da so se stanovska vprašanja razpravljala v
3	rednih sejah. Članov šteje združenje 84. Po tajniškem poročilu je pozdravil zborovalce zvezni predsednik ter v obširnem govoru pojasnil plodonosno delo zvezne organizacije. Blagajniško poročilo izkazuje iz leta 1937	10.081	din
dohodkov, izdatkov pa 9.948 din. Proračun pa predvideva 7.840 din dohodkov in istotoliko izdatkov. Obračun in proračun sta bila soglasno sprejeta. Na koncu se je vršila še obširna debata o predlogih, ki so se na skupščini iznesli, nakar je g. predsednik zaključil zborovanje.
Raznoterosti
Višja gostinska šola v Beogradu. Glasom razpisa uprave fonda strokovne šole združenja hotelirjev, restavrater-jev, kavarnarjev in gostilničarjev za mesto Beograd, se bo predvidoma 1. novembra 1938. otvorila v lastni 4 nadstropni palači v Jug Bogdanovi ul. 28, dvorazredna strokovna šola pod naslovom »Višja gostinska šola v Beogradu«.
V to šolo se bodo sprejemali prvenstveno učenci z dovršenimi 4 razredi srednje šole in sicer iz področja vse kraljevine. V šoli se bodo predavali sledeči predmeti: srbohrvaški jezik in književnost, francoski jezik, nemški jezik, trgovski prometni in turistični zemljepis, računanje in strokovna kalkulacija, kemija s tehnilogijo in poznavanje živil, nauk o prehrani in o higieni lokalov, gostinsko poslovanje, gospodarstvo in organizacija obrata, zakonodajstvo, lepopis in strojepisje ter praktično serviranje in delo v kuhinji in restavraciji.
V letošnjem letu še ne bo šolskega internata.
Petdesetletnica gostilniškega združenja v Ptuju. V novih zadružnih prostorih, zakar si je stekel posebne zasluge zbornični svetnik g. Joško Berlič, se je vršila dne 7. septembra slavnostna seja upravnega odbora, ki jo je vodil za-
družni podpredsednik g. Miha Brenčič. G. Berlič je v zbranih besedah orisal zgodovino gostilniškega združenja v Ptuju ter povdarjal posebne zasluge predsednika g. Franca Mahoriča in podpredsednika g. Brenčiča. K proslavi je čestital tudi zvezni odposlanec, nakar se je v gostilni g. Brenčiča servirala zakuska. Združenje je ob petdesetletnici dobilo svetle in lepo opremljene prostore v Panonski ulici 5-1., kjer uraduje novi zadružni tajnik in poznani javni delavec g. Jakob Muhič. Uradne ure so za stranke določene ob petkih od 9—12. dopoldne.
Združenje v Ptuju prireja servirni
tečaj. Združenje namerava prirediti meseca decembra ali januarja za svoje vajence in vajenke obvezen servirni tečaj po programu, ki ga je izdelala zvezna uprava in potrdila banska uprava.
V	ta tečaj se sprejemajo tudi sinovi in hčerke gostilničarjev, odnosno člani tega združenja. Zato pozivamo vse zainteresirane, da se čimpreje v uradnih urah priglasijo za tečaj v zadružni pisarni.
Povečanje števila zborničnih svetnikov gostinskega odseka v beograjski zbornici. Naši tovariši na področju beograjske zbornice so imeli dosedaj 7 zborničnih svetnikov, dočim so jih po dolgih, deloma zelo ostrih pogajanjih dobili sedaj 12. Na ta način bo naš gostinski odsek v najkrajšem času najmanjši v državi, to pa zato, ker prihajajo druge zbornice, čeprav po trdih bojih vendarle do drugega naziranja o gostinskem stanu, kakor pa je to slučaj pri naši zbornici v Ljubljani.
Kako se razdeljuje dotacija banovinam iz banovinskega fonda prometnega davka in iz fonda skupnih banovinskih trošarin. Zanimiva je razdelitev onih 215 milijonov dinarjev na leto, ki se izplača iz navedenega fonda med posamezne banovine. S temi dotacijami pokrivajo nekatere banovine več kot polovico svojih izdatkov. Za boljši pregled naj navedemo to razdelitev v številkah: Dravska banovina ima proračun od 177.4 mil. din, za dotacijo pa dobi 12.4 mil. din, torej 7%; savska banovina ima proračun 214.5 mil. din, za dotacijo pa dobi 29.3 mil. din, torej 9.5%, dunavska banovina ima proračun 184.1 mil. din, za dotacijo pa dobi 25.8 mil. din, torej 14%; vardarska banovina ima proračun 54 mil. din, za dotacijo pa dobi 17 mil. din, torej 31.5%; moravska banovina ima proračun 57.4 mil. din, za dotacijo pa dobi 20.9 mil. din, torej 36.5%; drinska banovina ima proračun od 73.2 mil. din, za dotacijo pa dobi 27.7 mil. din, torej 38%; primorska banovina ima proračun <65.9 mil. din, za dotacijo pa dobi 25.2 mil. din, torej 45%; zetska banovina ima proračun 58.2 mil. din, za dotacijo pa dobi 29.4 mil. din, torej 50%; vrbaska banovina ima proračun 40.3 mil. din, za dotacijo dobi 24.5 mil. din, torej 61%. Iz navedenega se očitno vidi nesorazmerje med posameznimi banovinami v pogledu kritja izdatkov. Naravno, da so gospodarski sloji, n. pr. v banovinah, ki dobijo 40, 50 in celo 60% ban. proračunov dotacij od strani države, temu primerno tudi manj obdavčeni, vsled česar so njihovi konkurenčni pogoji mnogo lažji, kakor pa pri poslovnem človeku v dravski banovini, ki mora pokriti preko 165,000.000 din ban. proračuna iz svojega žepa. Sedaj nam je tudi jasno, da gre razvoj n. pr. banskih uprav v Banja Luki, na Cetinju, v Splitu, Sarajevu, Nišu in v Skoplju na račun dravske, savske in dunavske banovine.
Letošnja tujskoprometna sezona. Po dosedaj objavljeni statistiki je bilo v prvih sedmih mesecih leta 1938 v Jugoslaviji 557.740, torej za 47.131 turistov več kot pa v letu 1937. Finančni efekt turizma v letu 1937 je po uradni statistiki znašal 961.746.020 din, v letošnjem letu pa bo zaradi porasta števila inozemskih turistov presegal gotovo eno milijardo.
Uprava Državne zveze pri ministru inž. Kabalinu. Ob priliki seje upravnega odbora Državne zveze, katere se je udeležil tudi zvezni predsednik g. Ciril Majcen se je celokupna uprava poklonila novemu trgovinskemu ministru. Predsednik Državne zveze g. Vladan Bogdanovič je iznesel g. ministru Kabalinu želje in potrebe gostinskega stanu naše kraljevine. Zaprosil je g. ministra, da naj posveti že preje iznešenim predlogom k spremembi obrtnega zakona svo-
jo pažnjo. Istotako ga je opozoril na važnost vprašanja sanacije našega gostinstva v duhu iznešenih predlogov Državne zveze kot edine zakonite predstavnice celokupnega gostilničarstva Jugoslavije. G. minister Kabalin je obljubil, da bo posvetil vso pozornost iznešenim vprašanjem in da bo tudi udo-voljil vse upravičene zahteve. Ceneč gostinstvo kot enega najjačjih činite-ljev v razvoju turizma, je g. minister izjavil, da bo osebno prisostvoval konferencam Državne zveze, ker se hoče osebno uveriti o potrebah gostinskega stanu.
Priznanje gubitka ob popisu zalog novega vina na dan 12. novembra. Kr.
banska uprava je izdala vsem oddelkom finančne kontrole ter mestnim trošarin-skim uradom pod št. VII. No. 25.851-1 z dne 15. oktobra 1938 naredbo, s katero dovoljuje, da se ob popisu zalog novega vina na dan 12. novembra odbija na račun izgube 5%. Ako je novo vino na dan popisa že pretočeno (prečiščeno), taki primeri bodo zlasti pri dalmatinskem vinu, se 5% gubitek ne prizna, temveč samo toliko, v kolikor dopušča 'to čl. 14. pravilnika ter na-redba banske uprave z dne 22. I. št. vn. 2040-1, to se pravi pri točilcih na drobno 3%, na debelo pa 0.5% mesečno.
V	primeru, da bi kdo novo vino, za katerega bi moral na dan 12. XI. plačati banovinsko trošarino, skušal prikriti, pa bi finančna kontrola prišla na sled njegovemu početju, se 5% gubitek ne prizna, pač pa se uvede kazensko postopanje. Kr. banska uprava je to naredbo izdala na prošnjo zvezne organizacije in po predhodnem posvetovanju z vinarskimi strokovnjaki.
Kaj se smatra za služinčad po troša-rinskem pravilniku? Kr. banska uprava ie izdala po Vn. No. 25.648-1 z dne 26. IX. 1938 v pogledu izdajanja odobril za trošarine prosto vino in žganje po čl. 16. pravilnika, tolmačenje glede oseb, ki jih je šteti med služinčad. Za služinčad se smatrajo osebe, ki so s proizvodnikom vina ali žganja, ki je hkrati točilec na debelo ali drobno v pogodbenem službenem razmerju s popolno oskrbo (hrano in stanovanje) za opravljanje del v hišnem ali poljskem gospodarstvu. V služinčad spadajo tedaj hlapci, dekle ter uslužbenci v gostinskih obratih. Ne morejo in smejo pa se k služinčadi prištevati rokodelski ali trgovski pomočniki in vajenci, čeprav imajo pri vinogradniku - točilcu popolno oskrbo.
Sporazumno ugotavljanje osnove za prometni davek. Sporazumno ugotavljanje osnove za prometni davek je bilo lani v jeseni ustavljeno. Sedaj je davčni oddelek fin. ministrstva obvestil davčne uprave, da lahko ponovno sklepajo sporazume o davčni osnovi za plačevanje poslovnega davka. Po razpisu fin. ministrstva se sme sporazumno določiti ta osnova na 3 leta. Prošnja pa se vloži pri pristojni davčni upravi, in sicer istočasno z letno prijavo za odmero pridobnine in prometnega davka, ki se predlaga običajno v januarju. Osnovo za odmero poslovnega davka bo torej mogoče sporazumno ugotoviti za leto 1939. in za naslednja leta.
Volitve v narodno skupščino. Z ukazom je bila skupščina razpuščena in bodo volitve za novo skupščino dne 11. decembra t. 1.
Hotelirski tečaji v Franciji. V sredini meseca januarja se prične nadaljni trimesečni hotelirski tečaj v Aix-u, nakar bodo tečajniki razmeščeni po francoskih hotelih v prakso. V Franciji na-
Že 30 let vodeča po vsem svetu!
nezlomljiv!
Vidni prostor za črnilo!
m
normalna cena din 180
Osmi-Irldium-konlca s 25 letno garancijo!
Ob priliki 30-letnega jubileja tovarne razpošilja Goldmichel 1000 garnitur, sestoječih iz 1 orig. polnilnega peresa 25 let g.
1 moderne patentne pisalke brezplačno samo proti povračilu stroškov. Lastni izdatki za carino, luksuzni in prometni davek, poštnino itd. znašajo
din 58.— za t garnituro » 155,— za 3 garniture, kateri znesek se povzame. Izkoristite ugodno priliko I Pri naročilu je treba navesti vrsto pisave: ozka, srednja ali široka.
Jugosl. generalno zastopstvo
Goldmichelengel, Maribor
pošt. predal št. 91
stopita prakso v velikih restavracijah tudi dva kuharja, seveda po dovršenem tečaju. Vsa pojasnila daje Zvezna pisarna. Priložiti je znamko za odgovor.
Kaj se smatra za lasten proizvod? Po tolmačenju kr. banske uprave se smatra za lasten proizvod ono vino, ki je naprešano iz lastnega, t. j. v lastnem ali v najem vzetem vinogradu pridelanega grozdja.
Obrtništvo v Beogradu. Državno obrtno razstavo v Beogradu so posetili obrtniki včlanjeni v Zvezi slovenskih obrtnikov in Zvezi obrtnih društev. Ob tej priliki se je proslavila tudi 50-letni-ca obstoja Zveze srbskih zadrug.
Turistična marka. Narodna banka je obvesti’a vse denarne zavode, da se od 1. oktobra računa nemška turistična marka po 14.5 din.
Letošnji izvoz vina. Letošnje leto se je do sedaj izvozilo iz naše države 255 tisoč hi vina.
Nesolidna konkurenca. Neko gostilniško podjetje oglaša v časopisih: kosilo obstoječe iz zakuhane juhe, govejega mesa in 2 prikuh po izbiri, za 5 do 6 din. Porcijo jeter, ledvic itd. ponuja po 3 din. Pri tem še povdarja, da ni nihče prisiljen v tej gostilni konzumirati alkoholnih pijač, da se prehrana donaša celo na dom po tej ceni in da imajo abonenti na te cene še popuste. Značilno za našo stroko.
Pivovarna
Jos. Tstheligi t Mariboru
Koroška c. 2 - Telefon 2335
priporoča svoje izborno
PIVO HAJBOLJŠE KVALITETE
*
Istočasno učenje več obrti. Trgovinsko ministrstvo pojasnjuje na vprašanje, če se lahko učenec in vajenec izobražujeta istočasno za dve obrti, da to ni mogoče, tudi če bi se te obrti izvrševale v istem prostoru. Ravno tako, zaposlitev osobja v 2 obrtih istočasno ni dovoljena, če zato ni kvalificirane sposobnosti.
Železniške investicije. Iz 4 milijardnega notranjega posojila za javno delo je predvidenih 1500 milijonov za gradnjo novih železniških prog. Ta svota je razdeljena na sledeče proge: Cačak— Banja Luka 1100 milijonov, Karlovac— Bihač 260 milijonov ter Črnomelj—Vr-bosko 140 milijonov.
Na razstavišču Mariborskega tedna so vzbujali veliko pozornost in zanimanje ročni brzopletilni stroji »Anos«, ki so bili letos prvič razstavljeni. »Anos« brzopletilni stroj je na ročni pogon zato jih lahko kupi vsaka oseba in vsaka družina v mestu in na deželi in sploh tudi v vsakem kraju, kjer še ni elektrike. Na ta ročni pletilni stroj se lahko izdelujejo nogavice, šali, dokolenke, kolenice, sviterji, jopice, kopalne in otroške obleke, rokavice, žem-perji, zapestnice, čepice, telovniki, puloverji, oprsniki, životniki, ovratnice itd. Tvrdka »Anos« v Mariboru, Orož-va ulica 6, ki je domača tvrdka, nauči vsakega kupca stroja brezplačno plesti vse vrste pletenine in daje tudi volno in drug material vsakemu kupcu v izdelavo ter na ta način nudi stalen zaslužek doma v vsakem vremenu, pozimi in poleti. Brezposelnim in družinam s pomanjkanjem zadostnega dela in zaslužka, se nudi eksistenca in dober postranski zaslužek. Opozarjamo na oglase v našem listu.
Vlaki s kuharsko šolo. V Gornjem domu je angleški dvorni zdravnik lord Dawson stavil predlog, da naj se nekaj železniških vagonov predela v kuhinje, kjer bi kuharji poučevali angleške gospodinje o pravilni predelavi prehrane.
Po njegovem zatrdilu nastajajo nekatere bolezni samo zaradi slabe predelave živil, vsled česar se morajo angleške gospodinje učiti kuhati. Na kontinentih znajo gospodinje boljše kuhati kakor pa na Angleškem, kjer se pou-žije preveč konzervirane hrane, ker so ženske kuhanja nevešče. Zato naj vlada v vse kraje države razpošlje take kuhinje, v katerih naj se angleške gospodinje poučujejo v kuhi.
Oddajanje sladkorja za slajenje vinskega mošta, brez plačila državne trošarine. Za slajenje vinskega mošta letnika 1938, se sme oddajati sladkor brez plačila drž. trošarine, zato da se ojači sladkorna vsebina mošta, samo v krajih, kjer grozdje zaradi neugodnih vremenskih razmer ni moglo dozoreti. Te pogoje morajo ugotoviti krajevni kmetijski referenti. Sladkor mora biti dena-turiran in oproščen tudi banovinske in občinske trošarine. Po predpisih zakona o vinu se sme dovoliti največ 4 kg sladkorja na 100 litrov vinskega mošta. Dovolitve za oddajo sladkorja brez plačila državne banovinske in občinske trošarine izdajo pristojne finančne direkcije na podlagi prošenj, katerim se mora priložiti potrdilo občine o količini pridelanega mošta v litrih, izjava koliko sladkorja želi nabaviti vinogradnik in od katere drž. sladkorne tvorni-ce, kakor tudi zaveza, da bo mešal samo vpričo pristojnih kontrolnih organov
Restavraterji v Novem Sadu odpravljajo menuje. Restavraterji največjih novosadskih restavracij so sklenili, da ukinejo od 24. septembra dalje v svojih obratih sistem »menuja«.
Starostno zavarovanje za nemške rokodelce. V Nemčiji je sestavljen zakonski načrt, ki predvideva v toč. 15. narodno socialističnega programa naznačeno starostno zavarovanje. To zavarovanje bo izvedel državni zavarovalni zavod.
Dopisujte v Vaš strokovni list!
Pozivamo članstvo, da sodeluje pri svojem stanovskem listu in da mu poroča vse važnejše dogodke, ki so n. pr. v kvar gostilničarskemu stanu ali ki nastanejo v stanovskih združenjih. V teh dopisih naj se naslika življenje gostilničarja in njegovo poslovanje v o-bratu. Narišejo naj se na podlagi res-nijnih dogodkov nedostatki, težkoče, ovire itd. Stanovski list naj bo tedaj ogledalo vseh teženj, ki jih zasleduje gostilničarski stan. Glede dopisnikov je naravno tajnost zajamčena in bo uredništvo rade volje vse dopise za tisk) primerno prikrojilo, V vsakem združenju naj bo končno po en dopisnik tako, da bo celotna slika o gostilničar-stvu naše banovine podana.
Odda se mesto restavraterja
v večjem letoviščarskem mestu v Sloveniji. Informacije pri Josipini Lobe, Slovenjgradec.
2.500.- din
potrebujete, da zaslužite mesečno 1.000.— din doma. — Postranski zaslužek za gostilniško osobje. Lepo, lahko delo. — Dopisi:
„AN0S“ — Maribor, Orožnova 6
DOLŽNOST VSAKEGA ČLANA JE, DA SE ZANIMA PRI UPRAVI SVOJEGA ZDRUŽENJA, ČE JE ŽE PLAČANA ZVEZNA ČLANARINA.
Oglašujte
v
GOSTILNIČARSKEM
VESTNIKU
3
CELO LETO	v
pripravite
MOST (siru)
iz grozdja kakor tudi vse sadne sokove Brez strokovnih priprav	Brez	izgube	časa
Brez kakršnihkoli aparatov
S POMOČJO NIPAKOMBINA A li.
Odlična iznajdba današnje znanosti! Enostavno! Poceni! Higijeničnol Odobreno od ministrstva za poljedelstvo! Navodilain cenik pošjje brezplačno:
RADIOSAN, Zagreb, Dukljaninova ul. I
Ljubi!ana, Laško In Maribor
priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni iežak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu „HERKULES“, „P0RTER“ in „BOCK“ vsem cenj. gostilničarjem in gostom
Z odličnim spoštovanjem
OMi pivovarna ..UNION"
== Ljubljana, baška in Maribor
n
■
BRBI
Za uredništvo In Zvezno tiskarno v Celju: Cetina Milan. — Za lastnika: »Zveza združ. gostil, obrti Drav. banovine v Ljubljani«: Perc Karol. — Oba v Celju.