Leto LXXm, It. 80 WM«» plačan« * K»l0Ttel — ou PoafgebBkr Sat fiezallt UrodnUtvo l> upravai Ljubljana Kopitarjeva i. relefon a.ei-23 64 Mesečna naročnina 11 Ur. — Cek rgA LJubljana 10.650 ea naročnin« In 10.894 ta tnaerate. Izključno ta-«top«t*u ta oglase ti Italije ia tnoxem»tŠan Fiasko«, Mololova od)>oved itd., vse to je povzročilo mrzio zono. Konec vojne, tako menijo, ne bo prinesel dneva radosti. Anglija pa ima tudi dovolj razloga, da že danes vihti črno zastavo narodne žalosti. Kajti Winston Churchill je zapravil vse ono, kar je imela Anglija. Severnoameriški viceadmiral Russel Wilson je izjavit, da bosta po vojni po njegovem mnenju obstajali le dve velesili: Sovjetska zveza (ki jo imenujejo n^ prvem mestu) in Združene države. Anglija je v tej vojni izgubila preveč svoje moči, da bi lahko po vojni še igrala kako odločilno vlogo. Zdi se. da tudi na Britanskem otoku počasi slutijo, kaj bo prišlo, 'loda tamkaj so preslabotni in preveč ohromljeni, da bi lahko zagrabili iniciativo. Oni so v zagati ter so v neprijetnem položaju predvsem spričo razprostrtja boljševiške-ga kolosa- ki so ga prvotno hoteli vpreči kot pomoč v lastno vojno, ki pa je nasprotno napravil Angleže za svojo pomoč. Churchill naravnost pričakuje, da ga^glas njegovega gospoda v Moskvi pokliče k novim poveljem. Konec, vojno, tako poroča nek španski dopisnik o londonkem mnenju, ki se je pred enim ietom jx>javil kot krasna jutranja zarja, se kaže danes kot stra5en znak skrivnostnih moskovskih namenov od lakote spačenim obrazom evropskih narodov. Kako brez moči pa je Anglija napram temu razvoju, pa izdaja »Spectator«, ki pravi, da mora Anglija poskušati, da si pridobi zopet zaupanje narodov. Velika Britanija se obnaša kakor kaka balkanska država in je na najboljši poti, da postane sania balkanska država. K bojem na Balkanu Berlin. Mednarodni informacijski urad javlja k bojem na Balkanu: Po večteden-skeni težkem boju so nemške čete spričo razvoja na nemški meji pri Dunaju izpraznile svoje položaje pri Sarajevu ter so v ogorčenih pouličnih bojih v mestu samem zadržale močne tolpe, ki so sunile za njimi. Izgube tolp v teh bojih znašajo preko 5000 mož. Tito v Moskvi Stockholm. 9. aprila. Kakor pravi sovjetska poročevalska agencija »Tass«, je inoral srbski vodja tolp Tito po povelju obiskati Stalina. Ob tej priliki in pri nadaljnjih pogovorih z Molotovim je dobil točna navodila Kremlja o vladi nad jugovzhodnim evropskim področjem, lo po; novno Titovo pojavljanje pred svojimi moskovskimi gospodarji je simptom za boljševiške namene na jugovzhodu. Kratka poročila Madrid, časopis »Alcazar« piše k izginotju 15 poljskih osebnosti, ki se niso vrnile s konference s polkovnikom Pi-menovom, da je Stalin dobro napredoval na področju odstranjevanja neljubih osebnosti. Medtem ko GPU sama išče svoje žrtve, postopa organizacija NKVVD mnogo enostavneje ter pošilja svojim amrtnim kandidatom pova.bilo na čajanko. Časopis prestavlja NKWD z »Nokeda vivo denguno«, kar pomeni: »Nihče ne bo ostal pri življenju«. Amsterdam. Kakor javlja angleška poročevalska služba, so v merodajnih britanskih krogih danes izjavili, da ne odgovarjajo resnici v londonskem nedeljskem časopisu objavljene vesti, da je sovjetska vlada obvestila britansko vlado o navzočnosti poljske misije v Moskvi, ki se bo tamkaj pogajala s sovjet- sko vlado. Informacije sovjetske vlade o kraju bivanja vodij poljskih političnih strank in zastopnikov poljskega podtalnega gibanja, ki jih po podatkih poljske vlade pogrešajo od petka ponoči, niso dospele. Ženeva. Severnoameriški nameščen-ski vodja Antonini obdolžuje italijanskega boljševiškega vodjo Togliatti ja da je dobival denarne podpore od moskovske vlade. Togliatti je pod vplivom Moskve izjavil, da je pripravljen izročiti italijanska mesta Trst, Reko, Zader in Gorico Jugoslaviji. Stockholm. Kakor poroča časopis >Svenska Dagbladet«, bo francoski posla-niški svetnik Daniel Levy v prihodnjih dneh dospei v Slockholm, od koder bo odpotoval v Helsinke, kjer bo nastopil svoje mesto diplomatskega zastopnika. Levy je bil prej pri francoskem poslaništvu v Moskvi in med zimsko finsko vojno v finskem oddelku francoskega zunanjega ministrstva. Stockholm. 9. aprila. Neka vest agencije >United Press« v »Expressenu« pravi, da doslej v turško-sovjetakih odnoša-jiIi Se ni prišlo do zmanjšanja trenj. Brez dvoma je, da bodo Sovjeti zahtevali nadzorstvo nad Dardanelami in po možnosti tudi regulacije mejo v Kavkazu. Boru, 9. aprila. Narod«, svetnik Oeri piše v »Basler Nacbrichten« v uvodnem članku ob priliki odpoveda eovjetsko-japonske pogodbe, da bodo zavezniki zelo neprijetno prizadeti, če se bo sovjetska medvedja šapa iztegnila tudi po Kitajski. Oni so namreč slovesno obljubili zopetno osvojitev vseh področij, ki jih je zasedla Japonska ter so posebno omenili Mandžurijo. Amsterdam. Kakor javlja britanska poročevalska elužba, je Fayez el Khoury osnoval novo eirijsko vlado. Novo vlado sestavlja 6 ministrov, od katerih so trije Ce bili v prejšnji vladi. ral Rupnik, vodja nemškega konzulata g. Liesenberg. hrvatski generalni konzul g. Salih-Baljič in drugi zastopniki našega javnega življenja. Potem ko je godba nemškega policijskega zbora odigrala nokaj uvodnih koračnic, je stopil na govorniški oder Leiter des Amtes fiir Propaganda, Pres-se und Kultur g. VVerhouz, ki je uvodoma omenil, da se milijonom Nemcev v njihovi najvišji uri požrtvovalnosti in napora priključujejo tudi nemško zasta-vitvene sile v Ljubljani. Navodila za sedanji trenutek bo podal SS Obergrup-penfiihrer und General der NVaffon SS und Polizei g. Rosener, kateremu je takoj podal besedo. SS Obergruppeuftlh-rer je izvajal: SS Obergruppenfiihrer govori Nemške ženo in možje! Tovarišice in tovariši v stranki I Spoštovani gostjel Če imamo pred očmi neposredni vzrok te vojne, revizijo statuta »svobodnega mesta Gdansku« in »poljskega koridorja« in si ogledamo posledice, ki so iz tega nastale, potem pač ni j*>trebno. da bi bil človek baš politik posebnpga formata, da lahko ugotovi, da povod ni istoveten s pravim vzrokom, ki jo dove-del do vojne. Če kateri koli narod v sedanjem stadiju vojne obžaluje, da je nekoč, iz gole velesilske domišljavosti, posogol po orožju, potem je to poljski narod. Opirajoč se na angleška jamstva je poljska vlada odklonila miroljubno ponudbo nemške državne vlade, danes pa — po šestih letih — jo Poljska prepuščena totalni boljševizaciji in izpostavljena biološkemu izdesetkanju. To je dejstvo iu tega ne nioro nihče tajiti ali zavijali, kajti ta razvoj se je odigral pred forumom evropskih narodov in vsakomur, ki je hotel in hoče videti, dokazujeta Anglija in Amerika vsakodnevno svojo nesramnost, »-katero mečeta ti dve državi od njih samih tako hvalisana demokratična načela v žrelo boljševiške pošasti. Pravi vzrok pa, zaradi katerega je bila krvavo uprizorjena ta druga svetovna vojna, je, izločiti Evropo kot prevladujočo, gospodarsko in duhovno osnovo pri razdelitvi sveta. Ta cilja pa je mogoče doseči le tedaj, če se uniči osrčje Evrope, nemški Reich kot nositelj reda. To je tudi razlog militaristične dirke med angloameriškimi in sovjetskimi armadami, kajti tisti, ki si bo prilastil več te Evrope, bo močnejši v bodočnosti. Ze danes stopajo na plan vedno številnejša nasprotja med zavezniškimi silami. Medtem ko pretresa evropsko narode vojna mrzlica in stotisoči krvavo n:i bojnih poljanah, govore v taboru zaveznikov že o tretji svetovni vojni, ki bo neizprosno nastala med današnjimi zavezniki. Vodstvu nemškega naroda pa tudi vsemu nemškemu narodu samemu je bil in jo uničevalni namen sovražnih sil ►nan in zato nismo šli v to vojno « kakšnim hura-patriotizmoni, marveč s trdno odločnostjo, boriti se za svoje življenje in za svojo bodočnost. Nikdar nismo govoričili o >veseli vojni«, tudi ne o »sprehodu v sovražno deželo«, marveč smo vedeli, da pomeni beseda vojna tudi uničenje, razdejanje in nepopisno trpljenje pri nas in pri onih na drugi strani. Narod, ki je s to zavestjo in s takšnim spoznanjem nastopil trdno pot, ne bo nikdar posta! pohlevna žrtev hinavske eovrnSni rcitaoije. marveč se bo boril, zmagal ali umrl, toda nikdar kapituliral. Dogodki zadnjih tednov in dni, prodiranja Angloameričanov na zahodu Reicha in vdor boljševikov na jugovzhodu državnega področja — na področju Dunaja — so zadali živcem in zadržanju nemškega naroda trdo udarce in zahtevali napore, ki presegajo vsako mero. K lomu pride še ojačeni letalski teror, ki v svoji strahotni brezprimer-nosti bosni kot miiožinski umor otrok in žena. A kljub temu ni nikjer nastopila utrujenost ali izčrpanost, no pri nemškem narodu ne pri nemških vojakih. Volja do borbe, volja do zmage, pa tudi volja do maščevanja, je ustvarila iz vsega naroda ono samo strnjeno obrambno fronto, ki je prekaljena v skupni sili in v skupno doprinešenih žrtvah. Vsak drug narod bi se bil pod tnko hudimi udarci zrušil in bi bil v obupu kapituliral in s tem napravil samomor, ne pa nemški narod, ki se zaveda ob friomiiiii na leto 191.8. dn j? tudi najtežja borba še vedno boljša, kakor pa izgubljena vojna. Urnebesno (»ošilja sovražnik svoj preuranjeni zmagoslavni krik v svet in poizkuša svoje, vojne žo naveličane narode predramiti za zaključno kolo. Z najbolj norim potvarjanjem si prizadeva s pomočjo divje agitacije zavesti nemški narod, da bi opustil nadaljno borbo. Jo to prav enaka preizkušnja živcev kakor leta 1918. Takrat je v»4r?!ada nem5ka fronta kljub največji, materialni premoči se- kala na izpolnitev obljub ameriškega prezidenta, ki — dasi je bil profesor zeinljepisja — ni Imel nobenega pojma o evropski stvarnosti. Takrat je imela ista demokratska klika, ki nam sloji tudi danes nasproti kot nov sovražnik, možnost delili pravico in pokloniti narodom svela resničen mir ler si tako postaviti spomenik za večno čase. Toda v zaslepljenem sovraštvu so to možnost poteptali 7. nogami iu zasejati lo drugo svetovno vojno. Svetovna zgodovina bo nekoč iz.rokla svojo sodl» in ugotovila, da so mogli biti lo le norci ali pn zločinci, ki so odločali o usodi narodov in ljudstev za cele generacije. Okrnili so Reich, izročili milijone nemških ljudi tujemu gospodstvu, morili in onečaščali nemško ženo in olro-ke, ko so ko-ti že zadnje žrtve to vojno že davno zbledele in strohnele. Na oslabljenem nemškem narodnem telesu so uprizorili sadističen ples, kakršnega svetovna zgodovina ni šo nikdar zabeležila. Nikdar ne bomo pozabili črncev ob Renu, ki so po naročilu »svobodnih narodove zapadno kulture in civilizacijo onečaščali nemške žene in dekleta, ki so za vodno vkapljali strup brezrasnosli v nemški narod. Več. ko 50.000 bastardov je produkt teh hudičevih »mirovnih dejanj«. Zaradi toga nas prav nič no čudi in lie preseneča, če tudi danes iz zasedenih nemških pokrajin na zahodu slišimo no le slične, marveč Se mnogo bolj strašne vesti o zadržanju Američanov. Povsod, kamor so prišli Angleži in Amerikanci kot »osvoboditelji« in kjer jih je prebivalstvo kot take pozdravilo, ni bila njihova skrb, prinesti mir in svobodo, marveč nemir, desorganizarijo, bodo in pomanjkanje, da bi na koncu konrov pospešili boljševiizacijo. Ce žo torej »osvobojeni« narodi trpe pod pritiskom zavezniških zasedbenili oblasti, koliko bolj divja potem brezobzirnost. brutalnost in nesramnost an-gloameriške soldatosko na nemških tleh proti nemškemu prehivalstvu! Iz nekoga ameriškega armadnega povelja 7. dne 10. decembra 1913 posnemamo naslednje navodilo: »Ni nobeno tenkočutne razlike, če je govora o »Nemcih«, o »nemški vojski« ali o >na-cistih«- ali »hitlerjancib«. Ta ugotovitev v armadnem povelju, ki naj služi za smernico četam, zadošča za dokaz, da sovražniku 110 gre za to, da bi zadel ali uničil narodni socializem, marveč ves nemški narod. Iz istega povelja posnemamo, da so maščevalni ukrepi morda primerni za civiliste, ne pa za vojake. Po načelu starega testamenta »oko za oko« se lahko danes v novem testamentu vojne glasi samo: »Ustreli sovražnika v glavo, če ti je preslrelil prst na nogi.« V »navodilih« za inržnjo sc pravi izrecno, da je mržnja v prvi vrsti zadeva praktične vzgoje in v drugi vrsti moralično sporno vprašanje. Zaradi tega je smatrati ubijanje za glavno sredstvo. Kako brezmejno globoko se vsaja ob- čutek mržuje proli nam, se da posneti iz primerjavo, da ta vojna ni nikaka športna veselica, pri kateri gro za lo, da so poraženemu nasprotniku nudi prilika za revanžo, kajti v loj vojni lahko gre samo za popolno uničenje nemškega naroda. Zalo ni bila polrehnn šolo zarota v Jalti, da bi nemški narod izvedel, da jo bilo sklenjeno njegovo uničenje in iztrebljenje pod skupnim židovskim poveljem. Primeri iz vse Evropo, na Finskem, v Rumtmiji, na Poljskem, v Bolgariji, Srbiji, Grčiji, Bonomijevi Italiji, na Madžarskem in v Fruiieiji, vsi so preveč zgovorni, du bi se mogli Se udajatl takim iluzijam. Čim bolj ogorčena postaja borba, lom bolj se bliža odločitev. V tej dobi |K>večanc nevarnosti nastopujo pojavi, ki naj bi na eui strnni lastne sile zazibali v največja pričakovanja in ki jih na drugi strani pospešuje tudi sovražnik v domnevi, da bo postni nemški narod zaradi nastalega razočaranja bolj sprejemljiv za kapitulacljsko predlogo. Ta pojav nastopa tudi v innogo obravnavanem vprašanju: »Zgoditi bi se moral čudež.« V »čudež« no moremo verjeli, ker je to nenaravni dogodek. Zato pa ludi ne čakamo z rokami v žepu, dokler so ne bi zgodil čudež, marveč gremo z žilovo marljivostjo in snmopožrtvoval-110 predanostjo na delo. Kajti le v borbeni veri in v zavesti svoje mo&i vidimo nalogo in možnost, ki morata edini končno dovesti do zmago. V zvozi s skoraj nadčloveškim napo-rom vseh naših sil in z brezpritnernimi žrtvami, ki jih dopranaša nciuAko ljudstvo, da hi premagalo borbo, ki jo vodi sovražnik na satanski način, da bi dosegli boljšo bodočnost, so hočem obrnili prav na tiste, ki sicer uvidevajo. da 1110. rejo živeti le v eni novi Evropi, pa nočejo nič storiti za to. V spoznanju, dn v Evropi ni nobeno ljudstvo toliko žrtvovalo kakor nemško, jo pravično in prav. da morejo tisti narodi, ki bodo po naravni nujnosti v novi Evropi živeli in prospovali z nemškim narodom, dobili zasluženo plačilo lo s pomočjo skupno borbe. Neizpodbiten zakon človeško družbo ostane, da je mogočo poslavljali zahteve šele po ustreznih storjenih dob'b in no obratno. Snmo v tem smislu vidim nnstop narodov kot prisprvrk za dosego čim prejšnjega preobrata v vojni. Orozovlfosli boljševikov v zasedenih vihddnin pokrajinah, za katere smo zvedeli in o katerih moremo vsak dan slišati, prekašajo vsakršno človeško fantazijo. Nimam besed, b katerimi bi mogel ožigosati vso posameznosli. Tukaj se iz-divja vso, kar sla mogli iznajti judovska perverznost in azijatska krvoločnost. Kdor je bil tam tako drzen, da je veroval, da so bodo pri nadaljujem prodiranju Sovjetov proli zahodu spremenile ludi njihove metode, ta je moral spoznati svojo zmoto v strahotni grozi, tn je pod vtisom bestialnih doživetij zaigral svoje lastno življenje. Naj mi Im> dovoljeno podali poročilo o dejstvih zadnjih dni, ki so se dogodila v nekem kraju v južnem Burgenlan-du: Sovjeti so vdrli v več burgenland-.skih krajev. Z rednimi četami so prišli tudi njihovi politruki, ki so lakoj sklicali prebivalstvo na trg. Politruki so v ne-popačenem dialektu vzhodne Marke prl- (Niiduljevanjn na 2. strani.) Poročila z vzhodnega bojišča Berlin, 9. aprila. V nasprotju z zapad-nim bojiščem so bili boji na vzhodnem bojišču krajevno omejeni. V ospredju je še vedno stala borba na nemško-madžar-skem obmejnem področju, kakor tudi v dunajski kotlarni. Med Muro in Rabom so Sovjeti pri prvem navalu pred nekaj dnevi povzročili vrzel v bojni črti, skozi katero 60 dovedli ojačenja v smeri proti Grazu. Močni protinapadi pa eo vrgli sovražnika v večdnevnih hudih napadalnih liojih zopot nazaj. Po osvoboditvi Feld-bacha in Fehriinga je bila v soboto sklenjena vrzel v bojni črli, tako da Sovjetom ni uspel njihov načrt, da bi prodrli do Gra-za. Na področju zapadno od Szomba-thelyja so se izjalovili ogorčeni sovražni napadi. Severoza.padno od Neukirchna in \Viener Neustadta so Sovjeti z uporabo cest, ki vodijo v pogorje, napadli z močnimi oklepnižrkilnii silami, vendar so so sovražno oklepmi&ke skupine zaustavilo, pred nemskimd žilavo 6e boročinii oporišči, potem ko so doživele občutne izgube. Nasprotno pa je boljševikom uspelo, da so prodrli dalje v Dunajskem gozdu proti zapadn in severu, vendar pa so so izjalovili njihovi napadi prod nemškim pred-mostnim položajem Tullnu. Močne sovražne sile so 6e z zapada vrgle proti obrambnemu področju Dunaja. Nadaljevale so s svojimi napadi s težiščem na jugozapad-u in jugu proti obmestju. Ogorčeni boni so v teku v južnih predmestjih. Nemške čote so očistile južni kolodvor. kakor tudi Margarelenring. Nasprotno pa je uspelo moč noj šini sovražnim sitemu prodreti do zapadnega kolodvora. Ob Moravi so poskušali Sovjeti prekoračiti roko tor so uspeli le na nekaterih mestih, čete, ki so prekoračile reko, «0 bile izpostavljeno osredotočenemu ognju, kier ao doživele visoke Izgube. Južno od Malih Karpatov eo Sovjeti nadaljevali 110le Ia na dvnh poneme^ilih mestih med Moravo ira Vahom pfoti so vem. Vsi drugi napadi pa 60 so zlomili pod občutnimi izgubami. Na celotnem bojišču ob Odri, med Zapadnimi Boskidi in Stettinskim llalfom ni prišlo do bistvenih nastopov. Odbiti so bili posamezni sovražni napadi posebno tudi proti Breslau. Tem bolj trdi pa so bili boji na področju pri Konigsbergu, kjer je sovražnik razširil svojo napade tudi na področje bojišča Samland. Posamezno sovjetsko bojne skupine so prodrlo do Progla in glavnega kolodvora. Tamkaj so v teku ogorčene borbe z nemškimi četami, ki so pričelo s protinapadom. Tini i « severozapada je uspelo boljševikom nekaj vdorov. Nasprotno pu so bili v bistvu odbiti sovražni nnpadi proli bojišču Samland. Čete vojsko so v težki obrambni bitki konigBborške posadk« in na obmejnem samlandskoii) področju ponovno uničile 31 sovjetskih oklepnikov. V Kurlandiji boljševiki po izredno visokih izgubah zadnjih tednov niso pričeli s svojim napadalnim delovanjem. Milan. Po neki vesti rimskega dnevnika »Giornale dol Maltino« poudarjajo v francoskih novinurskih krogih, da ni potovanje lidvvarda Flynna v Moskvo do-vedlo do nikake spremembe v vatikansko-sovjetekili odnošajih in dn so Sovjeti * ponovnimi napadi na Vatikan hoteli razširiti govorice o sporazumu, Amsterdam. Po neki vesli iz Wa-shingtona je predsednik Roosevelt imenoval zunanjega ministra Stettiniusn zn provizoričnega predsednika konference v San F"ranciecu. Stockholm. Londonska poljska begua skn vlada je sklenila, kakor pravi poročilo »Aftonbladeta«. da bo na konferenc« v Sau Franciscu odposlala dva »pasiva lc a. »SLOVENEC«, torek, 10. aprita 1045 — št. SO Pomen 10. aprila za hrvatski narod r Datumi eo zelo važni v zgodovini naroda. Nekateri noisijo e seboj polom in tragedijo, drugi pa vstajenje in veselje. Tudi hrvatski narod je imel v evoji preteklosti tako težke kakor žalostne datume, da omenimo samo izgubo kraljev narodne krvi. Tudi to zgodovinsko dejstvo je v življenju raznih rodov doživljalo razno politične in državne (aze, ne da bi hrvatski narod kdaj popustil svoj boj za narodno iin državno samobitnost. Ne zdi se nam potrebno listati po preteklosti, ni treba nam olepšavaiti ali izkvarjati te zgodovinsko borbo hrvatskega naroda, kajti njo kakor tudi viso etnično in državno staro-davnost pozna ves pošteni, objektivni in kulturni evet. Ko je vereajski diiktat »sani oopredelitvi narodov« v znamenju doktrine »velikih demokracij« hrvatskemu narodu ustvarjal usodo, je bil ta narod poslan na svoj poslednji križev pot. Hrvatsko vprašanje, kakor tudi druga narodnostna vprašanja v svetu so ostala še vedno odprla, da, še več, eo 6« celo kom-pUdirala. Zmagovalci prve svetovne vojne ko na prepirih malih narodov gradili svoje jerobeke, militarietične in imperialistično načrte ter s tem pripravljali šo strafinejšo drugo svetovno vojno. Vsi eksperimenti, začenši od »Lige narodov« do rasnih mednarodnih antant in paktov, kakor tudi umetno ustvarjanje »nacij«, so bili samo pesek v oči. To,la »narodi« 60 postali žrtve, trpeč muke in san »žrtvovanja, brezpravnost in ponižanja v obrambi svojih pravic za ceno neštevilmih irtev, celo »a glave svojih političnih prvakov, kakor jo je ravno hrvatski narod položil v tej borbi. Tako hrvatski narod ni mogel živ pridati na to, da zataji 6ebe, da se ««Jrcče svoji zgodovini io samobitnosti, svojega prabitnega narodnega imena, da se prizna za rejenčka. da, še več, za tuje dete na svoji rodni grudi, še manj pa, da preboli delitve in zasužnjenje poedrnih delov svojega narodnega prostora. Odločil so je, da postane končno svoj io naroden, da obnovi svojo 6taraslavno in nezavisno državo, zato je krenil v danem trenutku kot evropski in zapadni narod na pot obrambe svojih kulturnih in zgodovinskih vrednot obenem z nem&kim narodom, bra-nlteljem evropske kulture in civilizacije. Navajen, da je zvest dani besedi, ni hrvatski narod tudi pozneje poznal v svojem političnem leksikonu besede: nezvestoba, predaja in kapitulacija. Ni se hotel odreči sebi, temveč je pod vodstvom velikega narodnega Genija in Boga Pravice pretrpel svojo Golgoto ter vstal od mrtvih kakor Krifitus. Desetega aprila 1041 je vstala njegova Nezavisna Država Hrvatska. Ta dan je važen zgodovinski datum. Od tedaj je začela Hrvatska pisati svojo samostojno zgodovino. Osnovala jc svojo državno vlado, ustvarila svojo narodno vojsko, kateri so temeljne kamne položili Ustaški osvobodilni bataljoni. Vpeljala je svoj narodni denar, uredila svojo državno uprajp. postavila svoja diplomatska predstavništva ter poskrbela za priznanje države od strani prijateljskih in zavezniških qar^dC|V- Sklicala je državni sabor, ki je nadaljeval z delom, pretrganim 29. X. 1018 lota. Ta je kot zakoniti predstavnik suverenosti hrvatskega naroda v svojem polnem zgodovinskem in državnem obsegu uničil in za nepravomočna proglasil vsa državnopravna dejanja, ki so bila storjena od 1. decembra 1018 pa do ustanovitve Nezavisne Države Hrvatske 10. aprila 1941 in se tičejo državnega položaja hrvatskega naroda. Obenem je sabor svečano sprejel in odobril za vse področje hrvatskega naroda vsa državnopravna dejanja, storjena ob osnovanju Nezavisne Države Hrvatske, in vsa dejanja, storjena po teim dnevu. Tako je Hrvatska Država postala stvarnost. Zavidanja vreden od Boga dani geopolitični in po naravi lepi položaj Hrvatsko Države, ki ves as na dal mira velikemu sosedu in včerajšnjemu neiskrenemu savojsko-badoglijevekemu zavezniku, je otežaval ureditev Hrvatske Držaive, ustvarjal razne odpadniike, ki 60 ubijali in paldii hrvatsko ozemlje. Toda Hrvatska in njene mlado vojaške sile niso klonile, temveč so z ramo ob rami velikega nemškega Reiicba vodile borbe daleč na bojnih poljanah Evrope za svojo samostojnost in za novi red proti židovsko-framasonsko-boljševižikeniu molohu. Tudi danes še sloji Hrvatska pok on cu in upravlja e puško tako, da nevtralci kakor tudi sovražniki priznavajo, da ima edino ona še na jugovzhodu disciplinirano in hrabro vojsko. Medtem ko so »zavezniki« uspeli zapeljati posamezne narode, da v znaku »demokracije« sami klecnejo, niso mogli zapeljati in strmoglaviti Poglavnikove Nezavisne Hrvatske Države. Hrvatski narod veruje v sebe in svojo pravično borbo ter z o-boroženo silo in s tisoči padlih žrtev poudarja svojo pravico narodne svobode in državne nezavisnosti ter uporno brani vsako ped narodnega in državnega ozemlja. Po svoji naravi ter po znani hrvatski eliki: Bram-i svoje a spoštuj tuje! hrvatski vojak ne vpada na tuja ognjižča iin jih ne požiga, temveč 6amo brani sebe in svoj dom! In Čeprarv ee nad njim in njegovo državo vijejo orli im krokarji, da mu prinesejo »svobodo«, odgovarja ves hrvatski narod s 6vojo vojsko neustrašeno: »Ne potrebujemo od nikogar druge svobode kakor svojo, katero smo hrabro izvojevali im katero krvavo branimo!« Vsak narod ima pravico, biti svoboden io svoj na svojem, pa tudi hrvatski. Hrvatskemu narodu ni potreben ne očim, ne jerob. On ima svojega očeta, 6voj kreini list in svoj grunt. Ko dožiivlja svojo peto obletnico Vstajenja, se je vee hrvatski narod zedinil v edinstvenem vzkliku svojemu Poglavni-ku, državni vladi in hrvatskim oboroženim silam ler dal dostojen odgovor Jalti in sedanjnm dnem: Samo za svojega Po" glavnika, samo za svojo narodno republiko — Nezavisno Državo Hrvatsko ter pro-ti vsakemu jerobetvu in proti vsaki špa-noviji! S to odločnostjo in to vero stopa z 10. aprilom t. 1. v svoje peto leto obnovljenega državnega življenja. To zgodovinsko pomembnost iima ta datum, za katerega z enako ljubeznijo bijejo 6rca vseh Hrvatov. In dokler bo še kaj takih src. bo — Croalia! Dr. Jože Pogačnik — novi kanonik stolnega kapitlja VSeraj Je pre. vzvišeni ljubljanski vladika slovesno umestil novega stolnega kanonika gospoda dr. Jožefa Pogačnika, ravnatelja Marijauišča. Slovesnosti so prisostvovati razen barona Codellija, patrona kanoni-kata, na kntoroga jo bil umeščen g. dr. Pogačnik, poleg stolnoga kapitlja zastopniki vodstva Vincencijove druž. be. Številni prijatelji, bivSi učenci in učenke ter marijauiška družina. Novi gospod kanonik se je rodil dne 28. septembra 11)02 v Kovor.iu. Kot murija-niSki gojenoc je z odliko dovrSil gimnazijo. potem pa Študiral modroslovje ln bogoslovje v Iunsbrucku. V duhovnika je bil posvečen 25. julija 1927. Po odlično dovršenih izpitih je bil v Innsbrucku 1.1929 promoviran za doktorja bogoslovja. Služboval je najprej kot kaplan v Kranju, nato pa v Trnovem v Ljubljani, kjer je postal Finžgarjev sodelavec in pozneje naslednik v uredništvu »Mladike« in Mohorjevih knjig. L. 1937 jo prevzel vodstvo velikega vzgojnega zavoda Marljauišča, istočasno Pa jo le naproj poučeval verouk na učili&ču in zadnja lota na trgovski akademiji. Gospodu kanonika, ki jo na vsem Slovenskem znan kot lirični pesnik (»Sinje ozareO in skrben urednik (»Mladike«), kot rogilio-zni pisatelj (»Veliki teden«, »Praznik sv. Rcš-njega Telesa«. Verouk VI., VIII. itd.) ln prevajalec (»Sin dveh očetov«. »Slehernik«, »Prva legija«), kateliet in voditelj kongre-gaclj (»Vodilo Marijinih družb« in razni priročniki), iz srca čestitamo in želimo, da bi mogel svoje velike sposobnosti z uspehom uveljaviti tudi v novem delokrogn. Iz Spodnje Štajerske Zvezni vodja Stelndl padel Prvi teden v sprilu je na čelu svojih vojakov nem&ke ljudsko vojske padel zvezni vodja'Štajerske domovinske zveze SA brigadnl vodja Franz Steindl. V protinapada, ki je bil izveden vzhodno od Štajerske moje pri Rechnltzu nad Szombaithelyjem, je zveznega vodja doletela častna smrt, da je padel za domovino. Raj-noga so pokopali v Gradcu in so je ob nje. govem grobu poslovil sum Gauleiter, ki je poudaril, da bodo vsi sledili zglodu padlega ter položil na grob Fiihrerjev venec. Padli zvozni vodja se je rodil v Eisenertzu na Gornjem Štajerskem in je že v mladosti bil član stranko in kot tak Ml pregBnjan. V SA organizaciji je hitro napredoval, prav tako je bil v stranki večkrat poviSan. Aprila lot* 1941 je bil poklican na del« v Spodnjo Štajersko. kj«r Je kot vodja Štajerske domovinske zveze vodil njeno organizacijo. Obvestila Prevoda Nakazila moke za april dvignojo trgovci in zadruge v Ljubljani pri »Provodu« takole: B do Z 10. t. m., Kr do P 11. t. m. in A do Ko 12. t. m. Nakazila izdajamo od 7. do ValO. ure. Razdeljevanje semenskega krompirja V zvezi z objavo v nedeljskih časopisih glede razdeljevanja semenskest krompirja dajemo naslednja podrobna navodila: Semenski krompir dobijo le obdelovalci majhnih parcol. Na osebo v družini odpado največ po 15 kg pod pogojem, ds v jeseni ne dobi kart za pridelano količino krompirja. Zanimanoi dobijo nakazila na Prevodn, Novi trg 4 pritličje po naslednjem vrstnem redu: s 16. t. m. stranke z začetno črko A—C 12. t. m., D-G, H-K, 14. L-O, 1«. P-S, 17. T—Z in dne 18. Z in zamudniki. Stranke sprejemamo od W8. ure do 10. in 16. do 19. ure. S seboj nai prinesejo osebno izkaznico ter kakšno potrdilo, da imajo lastno ali v najem vzeto zemljo. Zavodi in uelanove dobe nakazila v sobi Stev. 20(111. Zanimanoi iz občin Ježica in Polje dobijo nakazila pri svoji občini. Krompir bo delila Glavna kmetijska blagovna zadruga. Novi trg 3 (Kmetijska družba) in Dunajska cesta 29 (Gospodarska zveza). Vsaka stranka bo dobda polovico krompirja rane vrste, polovioo pozne vrste. Krompir je popolnoma zdrav ln najboljših vrst. Nova cena za riž Rižarna sporoča svojim odjemalcem, da je komisar za cene pri Pokrajinski upravi, z odlokom St. 477/1 z dne 23. marn t. 1. določil novo ceno zs rlž. in sicer v rižarni .'>05 lir in pri dete.ilistih 570 Ur is 100 kg. DRŽAVNI GLEDALIŠČI Dramsko gledališče Torek, II. aprila: Zaprto. Sreds. 11. aprila ob 17.: F Grlllpsrzer: Ljubezni In morja valovi. Rod Sreda. Četrtek, 1!. sprlla ob 17. uri: S Lagerlof. . B. Begovč: G8sis Berlin* Red A. Operno gledališče Torek. II. aprila: Zaprto. Sreda. 11. aprila: F. Lehar: Paganlnl. Red C. Četrtek, II. aprtla ob 17.: W. A. Mozart: Ca. robna pličal. Rod Četrtek. Naknpovalnlca Socialne pomo21 v Gradišču 4 (nasproti dramskega gledališča - tel. a 30-39) kupuje obleke, obutev, perilo, posteljnino itd. po dnevnih cenah. SS-Obergruppenfiihrer o položaju (Nadaljevanje s 1. strani.) povedovali kmečkemu prebivalstvu, da prihajajo v deželo ne kot osvojevalci, temveč kot osvoboditelji in da mu jamčijo za lepo ravnanje. Že uporaba domače govorice naj bi prebivalstvo na rafiniran način zavedla, da bi temu verjelo. Neki kmet, ki se mu je posrečilo zbe-žati iz Reschitza in je zdaj stal pred liolitnikom, je hotel v svoji preprostosti poročati o strašnih dogodkih v Reschitzu. Nato je politruk potegnil samokres, ustrelil kmeta in dejal: »To je dokaz; da se tudi v Reschitzu ni nič zgodilo!« S tem prehajam k predmetu, za katerega se mi zdi, da je prav, če o njem enkrat javno govorimo: Avstrija! Ko je pred 27 leti stara donavska monarhija razpadla in so prejšnji v njej združeni narodi s pomočjo zmagovalcev dobili svojo narodno samostojnost, je kot ostanek nekdanje avstro-ogrske velesile preostal spaček, v katerem so stanovali izključno Nemci in je imel za življenje premalo za smrt pa preveč. Narodni svet. ki ee jo sestal po rojstvu te pritlikave države, je objavil kot prvo izjiavo resolucijo, v kateri je bilo ugotovljeno, da je nemško-avstrijska republika sestavni del Nemčije. Vzlic v takratnem parlamentu zastopanim številnim demokratskim strankam je bil ta sklep soglasen. Po demokratskih načelih je bilo torej s tem sklepom izraženo mnenje ljudstva. Mednarodna mirovna komisija je ta sklep zavrgla, takoj prepovedala označbo »Nemška Avstrija« in je zahtevala za priključitev k Nemčiji soglasen sklep Zveze narodov. Poznejša ljudska glasovanja na Tirolskem in Salzburškem so — čeprav je 05% glasovalo za priključitev k Nemčiji — proglasili za nična. To so dejstva, izvršena dolgo pred narodnim socializmom, torej pod demokratskimi zakoni in pogoji. Označiti ponovno združitev Vzhodne Marke z Nemčijo kot posilstvo se pravi postaviti zgodovinsko dejstvo na glavo. Nemci v Vzhodni Marki so enodušno sklenili, da bodo znova zapečatili tisočletno pripadnost k Nemčiji, in ta sklep je bil potrjen v ljudskem glasovanju dne 10. aprila 1938. Več let pred tem so skušali reakcionarni krogi motiti la normalni razvoj z zlorabo državne oblasti. Tudi borba ilegalnih narodnih socialistov se je zdela kot brezizgledna, ker je bila oblastna in gmotna premoč reakcije tako očitna, da bi človek verjel, da je mogoče ljudstvo prisiliti k molku proti njegovi volji. • — *• v i___V-------* vmaU r aaaucna ourutnin vuivn-cnvoi s-ratrijskih narodnih socialistov pa ie dovodni do 12. in 18. marea 1968. Ta zmaga Je bila dosežena, čeprav ja bil vsakdo prepričan o porazu in zlomu nacijev. To je analogija k letu 1902, ko konec tega leta nikdo ni več verjel v uspoh narodnih socialistov, pa je bilo vendar uvod v prelom in k prevzemu oblasti dne 30. januarja 1933. Tudi po svoji dramatiki se da primerjati s sedanjim časom, ko bo usoda podelila plačilo zmage le tistemu, ki je v divji fanatični odločenosti pripravljen vzeti nase zadnjo, najsi še tako žrtev polno borbo. Sovražniki so že v začetku te vojne poskušali narediti Vzhodno Marko — in posebno Dunaj — s pomočjo judovske in reakcionarne emigracije za žarišče svoje agitacije. Če isti ljudje, ki so nekoč razbili vsekakor na tradiciji bogato donavsko monarhijo, danes obljubljajo neko »svobodno Avstrijo« in neko novo izdajo stare monarhije, potem je to lov na kmete brez realne ali verodostojne podlage. Nemški vojaki iz vseh pokrajin Vzhodne Marke so se v tej vojni, največji od vseh vojn, ramo ob rami borili s svojimi tovariši v vseh edinicah nemške vojske, orožja SS in policije, oni so znali kot Nemci zmagovati in umirati ter so s svojo krvjo v boju pred vsem svetom in pred sovražnikom izpovedali svojo voljo za enotnost z Nemčijo. Zato je smešno in absurdno, če sovražni tabor verjame, da sc bo lahko v Vzhodni Marki poceni |>odal na lov na kaline. Čo naj mi bo na koncu dovoljeno spregovoriti na kratko še o sedanjem političnem in vojaškem položaju, polem bi ga označil z naslednjimi besedami: Sovražnikom — Angloamerikancem in prav tako boljševikom — se je po strnitvi vseh njihovih sil in njihovega materiala posrečilo doseči sunek na zahodu in vdor na vzhodu in jugovzhodu Nemčije. Ti velikanski vojaški nastopi so bili združeni s ciljem, doseči s skupnim koncentričnim napadom v najkrajšem času tisti strateški prostor, iz katerega nemško vojaško vodstvo ne bi moglo s svoje strani izvršiti defenzivne ali ofenzivne protiukrep in tako doseči neizogiben zlom. Istočasno naj bi ustvaril živčni sunek pri nemškem ljudstvu paniko, ki bi omajala zaupanje v vodstvo in dovedta do splošnega kaosa. Nemško politično in vojaško vodstvo je dokazalo svojo absolutno nadmoč in je s tem ustvarilo pogoj za točno začrtano delo na vseh področjih. Ne da bi se spuščal v preroške fraze, hočem zatrditi, da bodo 6e obstoječe krize prav tako obvladane in na kancu tudi premagane. S tem pa je premagan tudi cilj sovražne strategije. Gotovo je boleče, ko moramo izgubljati ozemlje iin Se bolj nas M* k tlom, da mora prebivalstvo — Stenske in otroci Rusija proti Sovjetiji V Ljubljani je bil izobešen nov učinkovit lepak z gornjim naslovom. Z živo barvo in pestrimi 9likami, ki prikazujejo delo in življenje dobrovoljske vojske generala Vlasova, učinkuje ta lepak na slehernega. Dokazuje, da ruski narod Kinematografi KINO SLOGA - »Velealarm«. - Ob 17 in 19. KINO UNION - »Vzorni soprog« • Heinz Rilh- mann, Leni Mareobach. . Ob 17 ia 19. KINO MATICA - »Ob zvokih glasbe«. - Predstave ob 17 in 19. _Tel. 23-41. Več serij pokrajinskih ZNAMK kupim. - Po-uudbe upravi »Slov.« pod »Dobrodelne« 2511 I Službe I j dobe I SPRETNO MOČ, po-polnoraa samostojno ■ neoporečno delujočo ter izvežbano v tipkanju na pisslnem stroju. —.......O .-.■-. . ot • I 1 iščemo kot prevajalca odklanja prav tako kakor mi Slovenci in (prevajalko). Naslov v drugi pošteni evropski narodi komuni- | oglasnem oddelku Slo-zem in njegove izrodke. Hkrati budi v vseh trdno prepričanje, da se 6edaj, ko se tudi ruski vojak bije za rešitev svoje domovine izpod židovsko komunističnega jarm®. obetajo vsej Evropi lepši časi venca St. 2328._ ŠIVILJO, ki zna živali za otroke sprejmem za nekaj dni na dom. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 2497._ — na zasedenem ozemlju trpeti strahovite muke in nasilstva. Če pa je mogoče za to ceno dobiti bodočnost, potem odloča borba do skrajnosti. Na današnjem zborovanju pa hočepi zlasti uporabiti priložnost, da vseui 6VO' jim nemškim vojakom, ki na tem prostoru izpolnjujejo svojo dolžnost v boju proti zvitemu in zahrbtnemu sovražniku, izrečem svoje priznanje in svojo odkrito zahvalo. Poznam vaše skrbi in vem, kje vas žuli čevelj, četudi bi bila skrb za dobro naše družine upravičena, se vendar kljub temu ne smemo predati duševnim depresijam, ampak se še za-grizeneje boriti naprej, ker vsak posameznik ve. da bi bila s porazom Nemčije usoda naših dragih dokončno zapečatena. Če vedno znova zatrjujemo, da je borba nemškega ljudstva tudi eksistenca borba vseh evropskih narodov, potem je boj na nemških tleh lo zopet dokazal Iz te svetovne borbe, iz tega neprimerljivega spopada družbe, ki 6e je za (Službe I Ujelo B DIJAK, s polletno prakso v tipkanju na pisalnem stroja in znanjem nemščine i S č e primerno službo. Naslov v npravi »Slov.« pod St. 2515. 1 Prodamo j RADIO 5 + 1 ugodno prodam. Povšetova ul. št. 71-11.___ LIMONO t čajn in limonado dobro nadomešča limonin ekstrakt »Citrol«. . Stekleničko prinesite s seboj. Dro-gerija Ant. Kane, židovska ulica I.__ ČEVLJE, damske, visoke, krom, primerne za delovno službo, nove št. 40. moške, športne polčcvlje št. 43-44, prodam. Društvena 23. TKupimo. Moški DEŽNI PLAŠČ, nov, z kapuco in rjav. kasto zelen športen suknjič, vse za manjšo postavo, prodam ali zamenjam. Florjanska ulica 13-111., desno, zadnja vrata. |Zamenjamt| LUŽNI KAMEN v za meno za maslo, oves, dobite v drogeriji Iv Kane, Nebotičnik. »Pe- tronnfta«, ... ----- Ljubljana, Clril-Meto-dova 35 a. vinaste, kupuje »re-A. Ilmelak, SLIKE naših »tareiSih in mlajših mojstrov kupim. Pridem na dom. STEKLENICE vseh vrst . . - pletcnke. Šiviljske od- rolila k uničenju — in to je cilj zavez- padke - pločevinaste ništva naših sovražnikov — s silami živ- sode. P" ljenjske volje nemškega ljudstva, ki ho- ^bno in nerabno iZ če vedno graditi, bo nastala revolucija iezo j„ tehnične pred-narodnega in socialnega preloma svo- "to",'™ kurjem hodnih evropskih narodov. Gosposveisks cesta 16, Niti materialistični zahod s svojini te| ,2 68i nasproti De. eruptivnim namenom na novo poživiti lavskega doma preteklo stoletje, niti imperialistični | kante iročkc), ploče-boljševizem s svojimi masovnimi metodami ne bosta mogla za vedno pokopati mogočne ljudske reakcije evropske ce line. Zmaga ali poraz sta le epohi v razvoju človeštva, nad katerima zmaguje vočno življenje narodov. Mi Nemci verujemo v svojega Fiihrerja, ki je že dolgo gledajoč naprej spoznal razvoj na evropski celini in hoče ne le kot Nemec, temveč tudi kot Evropec vreči vse na tehtnico zadnje odločitve za življenje in bodočnost Nemčije in s tem za Evropo. Mi neomajno zaupamo našemu Fiih rerju, mi verujemo vanj in povsod iz polnjujeino njegova povelja. Po govoru, ki je bil sprejet z velikim odobravanjem, je Leiter g. Wer-!lOW. izkazal čast Ftthrerj" Vzkliku za pozdrav so se odzvali vsi navzoči stoje in zapeli himni nemSkega naroda. Nato je zborovanje zaključil. Nnslove pustiti v op' »Slov.« pod »Slike« St. 1317._ _ _ NOVA TRGOVINA -»Hitrost« knpi razne umetnine — in razne boljše predmete. Plača takoj. Stritarjeva 2. NOVA TRGOVINA -»Hitrost« kupi jedilne, vinske servise, pribore in razne steklene predmete Plača tako). — Stritarjeva 2. I do 3 m predvojnega rjavega BI.AGA za krilo in t.20 m blaga rnnšlre nnmnarlee -Icupim sli dam proti vrednost. . Naslov v npravi »Slovenca« pod St. 2517. Zamenjam JESENSKI JEČMEN za spomladanskega — 25 kg — ter nekaj doplačam. Sehwal, Grablovičeva št. 26. Kdor religijo uničuje, razdira temelje človeške družbe in ruši državo. (Platon.) ROLEDARt Torek, II. malega travna: Ezeklel, prerok; Apolonij, mučenec; Marko, spo-znavalec; Afrikan, mučeneo. Sreda, 11. malega travna: Leon I. Vel., puSčavnik in cerkveni učeni k; Anti-pa, mučenica; Filip, Skof; Izak, spo-znavalec. LEKARNISKA SLUŽBA. Nočno službo Imajo lekarne: mr. Leustek, Resi jeva o. 1; Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar. Vič, Tržaftka eesta. ZATEMNITEV od ZI.J5 do MS 2)te Jtovice Slovesna črna sv. maia za pokojnim Prs-protnlkom Edom bo v sredo 11. aprila ot> ~ uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja. I. ženska realna «rlninr»t.'a v Ljubljani bo imela od 10. aprila (torek) dalje rodni pouk na Šolski poiiklin ki , ^ A. ,! 7.30 do 8.30. za II. teča od 8.4., do 9.45; v Lichtenturnovem zavod-i do 18: za II. tečaj od IS 1j do 19.15 ure. Vse po doslej veljavnem urniku. — Ravna, teljstvo. Učite se strojepisja, praktično znanje potrebno In koristno vsakomur! Novi eno-, dvo.. trimesečni tečaji se pričenjajo 10. IL. 12. aprila — Uro iloKo\orno Chrlstofov učni zavod, Domobrsnska 15. Namesto venca na grob blagopok. gdč. Marije Mladič je daroval g. lvnn Ua sek Vincencijovi konforenoi pri Sv. Petru lir. Bog povrnil Zahvala. Slovenskemu Rdo^emu križu so darovali: Croeon Merila iz Ljubljano 50 lir: rodbina inž. Ferllne Bogdana iz Ljubljano pa mesto venca na grob pok. gdč. Mire Mladičeve 300 lir. Prisrčna hvalal t Umrl nam je v 73. letu starosti naš dobri oče. stsri oče » tast. gospod Prelcc Miha upokojenec direkelje drž. žel. Pogreb bo v sredo, dne 11 i. m. '.'<10 dep. z Žal, kapele sv. Petra, na pokop, k Sv. Križu. Žalujoči: Josip, Marjan in Boris, sinovi 7, ostalim sorodstvom. _ • Preminul Je v 47 leto starosti, naš dragi oče. stari oče in tast. gospod Iiombardo Peter strokovni tajnik Pokrajinske delavske zveze Pogreb pokojnika bo dne 11. aprila t. I. izpred župne cerkve sv. Antona na \ iču na viiko pokopališče oo 5. uri popoldne. 2alujoče rodbine: Lombardo, Pavllf, Makovec in Krušie. PARHENT, rožnat vzorec (4 m), predvojno blago in več komadov perila za dojenčke ter 2 deški obleki primerni za obhajilo, zamenjam za živila. Naslov upravi »Slov.« pod št. 2495 ČEVLJE št. 36, damske. modre, skoraj nove zamenjam za iste črne. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 2492. + Za vedno nas je zopusiila aaš« ljubljena hčerka, sestra io teta S t raj ii ar Marija K večnemu počitku jo položimo na domifem pokopališču na Polici. /,*. Duplice, Polica, Ljubljana, dne 9. aprila 1943. ŽALUJOČI OSTALI. + Umrla je naša nadvse dobra šefinj«, gospodična Marija Drofenig lastnica tvrdke R. Mlklauc Pogreb bo v sredo II. april« ob '/i9 z 2al. kapele sv. Nikol«ja, k «v. Križu. Sv. maša zsdušnie« bo brana v četrtek, 12. aprila ob 7 v stolnici. Nenadomestljivo Šefinjo bomo ohranili v hv»-ležnem spominu. OSOBJE TVRDKE R. M1KI.AUC. t Z« vedno nas je zapustila v 69. letu pre-videna s tolažili sv. vere naša prrdobr« sestra, teta hi svakinj«, gospodična Marija Drofcnig Pogreb naše drage pokojnice bo v aredo, dne 11. t. m., ob '/19 z Žal, kapele sv. Nikolaja k sv. Križu. Prosimo tihega sožalja, cvetje se hvaležno odklanja. Sv. maša zadulnica bo brana v četrtek, 12. aprila ob 7 v stolnici. Ljobljana, Celje, Graz, 8. aprila 1945. ŽALUJOČI OSTAU. POKRAJINSKA DELAVSKA ZVEZA objavlja, da je umrl dolgoletni strokovni tajnik Peter Lombardo referent P. D. Z. Zaslužnega pokojnika bomo ohranili v trajnem spominu. MOŠKE ČEVLJE, goj-zerje, galoše in snežke St. 43 ter stensko nrn zamenjam za natura-lije. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 2493. OTROŠKI VOZIČEK -globok, prodam ali zamenjam za športnega. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 2491. I Poizvedbe I NALIVNO PERO, zlato se je našlo v okolici Sv. Petra. Dobi se v pisarni na realki. NALIVNO PERO »Wal-termann« sem izgubil. Najditelju dam lepo nagrado. Lojk, Tobač- na tovarna._ OČALA, navadna, je izgubil reven dijak 6. aprila od Poljanskega nasipa proti Večni poti. Oddati proti nagr