J lev. 102« __ Izh?ja vsak lian, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. LVdniSvo: U ca Sv. Frančiški Asišfcega SL 20, L nadstr. — Vsi dfp.: r»j s* pošiljajo uredr-: tvu Usta. Nefrankiraru pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo, i--'?:] irf odgovorni urednik Štefan Cicdina. lastnik konsorcii ! .Fdinc^Ii*. — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge t < rrejeriia pcrtiivocn v Trstu, ulica Sv. FrančiSka Asiškega SL 20. Telefon uredništva in upra\e Stev. 11-57. Naročnina znaii: Za celo leto.......K 24'— za pel leta................. za tri mesece............. • • • • «~ Za nedeljsko izdajo za celo leto....... 520 za pel ..................- ¥ Trstu, ¥ torek 13. apriSa 1915. Letnik KI. Posamezne številke .Edinosti" se podajajo po 6 vinarjer zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone Cene Oglasi trgovccv in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5.— vsaka nadaljna vrsta............ . 2" — Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj p.: I vinarjev. Oglase sprejema In se rat ni oddelek .Edi Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plači ', ^e izključno 1« upravi .EdinostiV — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški Asiškega št. 20. — Poštnohranilnlčnl račun št. 841.652. 9 Karpatske«! lesu vzhodno od UžoSkega prelaza r 0 ruski Poljski In zapadni Galiciji mestoma,«Jugovzhodni Galiciji in Bukovini posamezni srditi arttljertlskl boji. - nemški uspeh pri Narjampolu. Ruske bombe z zaduiUMml pBnL - Med Kozo in Mozelo razmeroma mirno. Francoski notni napadi odbiti. Shupna dolgost bolnih front znaša 2S68 Kilom. ■ Turki hotelo Kavkaz za tnelo ter zasedenle Odese, Seteiopola In rilHolšleue^, DUNAJ, 12. (KorJ Uradno se razglaša: I nalna knjižnica, umetnostni dom, InvaJid- 12. aprila, opoldne. ! ski dom, Louvre itd. opremljeni z vojaški- Splo>ni položaj ie neizpreuteujen. mi pripravami, kakor metalci svetlobe, z Na karpatski fronti ie bilo v Karpatskem brezžičenimi postajami itd. Ie>ii, posebno v odsekih vzhodno od Užo-i Vrhovno arrnadno vodstvo. Skega prelazazavrnjen*.več Poročilo o bojih med Mozo in Mozelo. dov ob vtiikui sovraznkovih ,/gubah. — ... ' x ... 1ff \*eh skupaj je b.lo ujetih 830 mož. I BEROLIN, 12. (Kor) Wolffoyemu ura; m; - - . . . ......„ »..L«. :«: ™ d" se poroča z dne 10. t. m. iz velikega V |U7a.>vzhodni Oalicui m Bukov,n. PO- , ^ stana; Boji med Mozo jn Moze. .ame^i srdit, topovsk, bo„. J lo. Glede bojev do 7. aprila se je poročalo Ndi-iestnik načelnika generalnega štaba: že prej v nasiedlIjih ^eh do 10. t. m. so pl. rfocier, fml. se nadaljevali. Medtem ko so bili franco- LiLNAJ. 12. Iz \ojnega tiskovnega sta- ski napadi do 7. aprila naperjeni izključne na se poroča: Na vsej karpatski fronti je proti obema nemškima kriloma, je začel posulo bistveno mirneje. V zapadnem od- pozneje sovražnik napadati tudi proti sre- seku >e odtedaj, kar so Rusi v Ondavski dini, ko je v okrožju St. Mihiela zbral no- in Laborški dolini z močnimi silami skušali prodreti našo fronto in je bitka velikonočni dan dosegla vrhunec ter se je predoru, poizkus popolnoma izjalovil ob velikih sovražnikovih izgubah, že več dni ne vrše boji. V odseku med Viravo in Užoškiin prelazom stoječe čete so tekom zadnjiii dni na črti Telepoc—Zelloe—Juhaslak—Patako-falu odbile vse napade. Tudi tu so popustili ruski napadi. Užoški prelaz proti severu krifoče višine so naše čete vzdržale v tridnevnem srditem boju. Včeraj so bili tu samo topovski boji. Severno od Tucholke in Slavskcga se je oosrečilo nemškim in našim četam o-svojiti vet po&ioiapk in zajeti več sovražnikov. Od padca Przemysla sem trajajoča ru-:ka ofenziva se je torej ustavila ne vsej karpatski fronti in je bila občutno prizadeta po proti sunkih naših čet. Z Rsmšlio-rusKe^ Wm. BEROLIN, 12. (Kor.) \Volifov urad poroča: Veliki glavni stan. 12. aprila 1915. Vzhodno bojišče. — Pri posunku od Mariampoia v vzhodni smeri smo vzeli Rusom 9 častnikov, 1350 mož in štiri strojne puške. Severozapadno od Lomže so Rusi z metalnimi stroji metali bombe, ki se niso razletele, temveč počasi izgorevale in razvijale zadušujoč plin. Pred kratkim v časopisju javljeno po-habljenje nekega ruskega podčastnika v navzočnosti nemških častnikov ne potrebuje kot debela in nesmiselna laž nadalj-nega razpravljanja. Vrhovno armadno vodstvo. Z znpadneso bojišču BEROLIN, 12. (Kor.) \Voltfov urad poroča: Veliki glavni stan, 12. aprila 1915. Zapadno bojišče. — V Argonih so se izjalovili manjši francoski delni napadi. Med Mozo in Mozelo je bila nedelja razmeroma mirna. Sele v večernih urah so Francozi naskočili corabeške postojanke. Po dveurnem boju je bil napad odbit. V odgovor na metanje bomb. Izvršeno ve močne čete. Pozno popoldne dne 7. aprila se je izvršil prvi napad na goz;? La Solouse, 9 kilometrov severno od St. Mihiela proti našim postojankam v približni črti Seuzey Lamorviile. Prišlo je do hudih bojev, pri katerih je umikajoči sovražnik pustil na bojišču mnogo inrtvih in ranjerin. Zajeii smo 2 častnika in 80 mož. V noči med 7. in 8. aprilom je bil na različnih mestih fronte v kratkih presledkih artiljerijski boj, posebno na višini Combres in med Regnievillom in Fcy en Haye. Deloma je napadala tudi pehota. Južnovzhodno od Verduna in pri Marche-ville sta se izjalovila dva napada že 100 metrov pred našimi postojankami. V I3oi-su d'Aiily se je posrečilo Francozom prisvojiti si zopet del njihovih jarkov, katere so nekaj dni prej izgubili. Pri Boisu Bruel rano zjutraj začeti napadi so bili ravno tako kakor nočna prodiranja v zapadnem delu Pricsterwaida odbiti. Dne 8. aprila popoldne in zvečer je razvil sovražnik istočasno na različnih mestih fronte živo delovanje. Iz gozda La Selouse započeti napad se je izjalovil, ravno tako napad na istem mestu prejšnjega dne. Istočasno se je razvil več ur trajajoči boj v Boisu de Mort Mare, kjer smo sovražnika slednjič vrgli nazaj z golim orožjem. Ravno tako je končal napad v okolici Reguievilla, v Priesterwaldu in južno od Orne. Dne 8. aprila in v noči na 9. aprila so se bili hudi boji na visočini Combres. Zdi se, da so Francozi pritegnili na to mesto ojačenja iz gori omenjenih novih moči. Dne 8. aprila predpoldne so zasedli jarke, katere smo mi morali zapustiti vsled premočnega artiljerijskega ognja in za katere se je potem bil vroč boj tekom celega dne. V noči na 9. aprila se je posrečilo našim četam pregnati sovražnika iz vseh delov jarkov. Glavno postojanko smo vzdržali. Nov, ob jutranji zori s premočjo izvršen napad pa nas je prisilil. da smo morali zopet izprazniti nekaj jarkov. Proti tem dogodkom na višini Combres stopajo dogodki na ostali fronti v ozadje. Izvzeniši male praske, je potekla noč med 8. in 9. aprilom v obče mirno. Samo v Boisu de Mort Mare. kjer so bili Francozi popoldne po večurnem boju ob hudih izgubah vrženi nazaj, so zvečer zopet napa-5. t m."po francoskih letalcih na odprto, dali. a ni se jim posrečilo doseči boljše- izven operacijskega ozemlja ležeče mesto Mtihlheim, pri čemer so bile ubite tri ženske, smo izdatno obmetavali z raz str e-Ijiviml in užigalnimi bombami Nancy, glavno mesto trdnjavske skupine istega imena. Po poizvedbah francoskih častnikov ste katedrali Notredame v Parizu in Troyesu ter znamenitejša državna poslopja, nacijo- PODLISTEK ga uspeha. Obratno pa se je posrečilo našim proti francoskim postojankam prodr-lim četam vzeti dve strojni puški. Kljub temu neuspehu se je odločil sovražnik zjutraj 9. aprila za ponovni napad, ki se je pa zopet pod težkimi izgubami izjalovil. Dne 9. aprila so Francozi preložili težišče svojih napadov na severno krilo med Orno in višino Combres. Tako so na- padali na ravani \V.>evre med Parfon-druptoni in MarcheviAom od poldne do polnoči štirikrat in sicer vsakikrat v razsežnosti 6 kilometrov, a bili so vsakokrat ob težkih izgubah vrženi nazaj. Ponoči so potem njihovi metalci min, katerim je pomagala artiljerija, razvili živo delavnost. Popoldne se je vrgel sovražnik na celi črti višine Combres iz svojih jarkov, potem ko je dopoldne držal naše postojanke pod ljutim artiljerijskim ognjem. Posrečilo se inu je na enem mestu prodreti do kotline na južni strani višine, predno je napad izkrvavel v ognju naših dveh postojank v ozadju. Naše čete ne samo, da so obdržale višino, temveč ie poveljnik nekega polka začel celo s protinapadom, ki nam je priboril zopet deloma naše sprednje postojanke. Zdi se, da so nameravali Francozi izvesti tudi še drugi napad, a učinkujoči ogenj naše artiljerije ga je preprečil. Sovražnik se ie ponoči omejil samo na obstreljevanje višine in za njo ležeče vasi Combres. Naslednjega dne so se vršili resni a brezuspešni sovražni napadi na o-stali fronti na črti Seuzey-Spadu. Ujeli smo 71 mož. Napad siabejših sil v gozdu Ailly je bil z lahkoto zavrnjen in tudi prodiranje preko črte Regnieville-Fey en Ha-ve ie končal pod izven redno težkimi izgubami v našem artiljerijskem ognju. Severno od Regnievilla je ostalo na enem inestu nad 500 mrliče v na bojišču. Večer 9. aprila je prinesel v Croisu des Carmes v Priesterw?.ldu nemški napad, kateremu se ie posrečilo odvzeti sovražniku tri strelnice in dva zvezna jarka ter sta padli v naše roke dve strojni puški in 59 ujetnikov. Dne 10. aprila so se vršili na vsej fronti artiljerijski boji. Lahko se je opazovalo, da Francozi pridno delajo utrdbe, da svoje vrzeli v sprednjih črtah maše z novimi četami in to posebno na severnem krilu južne Arne, v sredini nasproti črti Seu-zey-Spada. Zbiranje čet smo vzeli pod močan ogenj in vsled tega nastale izgube so morda vzrok, da so sovražnik ni mogel odločiti za napad. Tudi pri Epargesu ob vznožju višine Combres so držali Francozi močne sile pripravljene, katere je zamogel doseči naš artiljerijski ogenj. Ta dan je prišlo do francoskega napada samo v Priestcrvval-du; napad smo z lahkoto zavrnili. Tako je končal tudi 10. april, kakor vsi prejšnji dnevi, s popolnim nemškim vspehom na vseh napadalnih frontah. Ta dan se ie francoski vrhovni poveljnik Joffre zahvalil prvi armadi za to, da ie odvzela Nemcem postojanko pri Les Epargesu. to je višino Combres. Za to postojanko se vrše boji žc nekaj tednov z malimi presledki. Francozi so večkrat poročali, da so postojanko zavzeli in da jo drže trdno. Zadnji boji za to postojanko so bili opisani zgoraj. V resnici so bili Francozi začasno zavzeli nekaj jarkov postojanke, a vse te jarke, razven nekega neznatnega dela, srno si zopet priborili nazaj. Nemški ujetniki pobegnili iz francoskega ujetništva. CURIM, 12. (Kor.) Kakor poroča »Neue Ziiricher Zeitung: so štirje v trdnjavi Ci-staron (okraj Basses Alpes) internirani nemški vojni ujetniki s pomočjo konopne lestvice pobegnili. Med njimi sta se nahajala neki inženir in neki učitelj. Kakor se zd. so pobegnili v smeri proti Italiji. Davčni dohodki na Francoskem. PARIZ, 11. (Kor.) »Tempss poroča, da so vrgli davki za mesec marec t. 1. 234 milijonov 42 tisoč 500 frankov, kar je 58.884 tisoč 300 frankov manje napram istemu mesecu lanjskega leta. V prvih treh mesecih leta so se napram istim mesecem lanjskega leta zmanjšali davčni dohodki za 222,872.200 frankov. Belgijsko mnenje o koncu vojne. ŽENEVA. 11. (Kor.) Neki Belgijec, ki je v ozkih stikih z belgijsko in angleško vlado, je izjavil poročevalcu lista »Journal de Geneve* v Rimu. da so belgijski in angleški krogi prepričani, da bo vojna končana meseca oktobra. Vojujoče se države da nimajo poguma, naprtiti četam in prebivalstvu nove zimske vojne. Mir se sklene. četudi bi mir ne odgovarjal željam Belgijcev, ki so računali na veliko vojno odškodnino od Nemčije. Od ofenzive zaveznikov da je odvisno, ali se bo mogla zahtevati taka odškodnina. — Belgijec je nadaljeval, da se boji, da bi Francoska in Angleška samo da bi se ne podaljšala vojna, se zadovoljili z relativnim uspehom. Zadostovalo bi jima morda, da se preženo Nernci iz Francoske in Belgije. Z belgijskega stališča bi se moglo želeti več. Dolgost bojnih front. PARIZ, 12. (Kor.) »Matin^ je zračunal po zanesljivih podatkih dolgost bojnih front zaveznikov na 2668 kilometrov. Od teh Gdpada na francoske fronte 870, ra angleške 50, na belgijske 28, na ruske 1370 in na srbsko-črnogorske 350 kilometrov. Nemška letala bombardirala angleški parnik. ROTTERDAM, 12. (Kor.) »Nieuwe Rot-terdamsehe Courant« poroča: Angleški parnik Serula« iz Corka, ki je včeraj ponoči. prihajajoč iz Manchestra, prispel semkaj po novi vodni poti, poroča, da so včeraj popoldne pri Noord Mindern nemška letala obmetavala ladjo z bombami, ne da bi bila zadeta. Proti angleškemu ravnanju z nemškimi poilmorniškimi posadkami. BEROLIN, 12. (\Volrrov urad.) Po angleški vladi odrejeno kaznovanje v naj-zvestejšem izpolnjevanju svojih dolžnosti v njihovo oblast zašlih podmorniških po-sadek, katerim odrekajo častno vojno u-jetništvo ali jih zapirajo v mornariške jet-niške barake, je dalo nemški vladi povod za protiodredbe. da se za vsakega ujetnika podmorniških posadek za čas njegovega protinarodnopravnega zapora in ravnanja ž njim na enak način postopa z ujetim angleškim častnikom brez ozira na njegovo osebo. Glede na to so danes, 12. aprila, prepeljali 39 angleških častnikov \7 častniškega ujetniškega taborišča v zapor v vojaške jetnišnice. Zaplenjeni parnik »Fenix« prodan HAMBURG, 12. (Kor.) Parnik »Fenix«, ki ga je zaplenilo konfiskacijsko sodišče, imajoč 1207 tonelat, je kupil Avgust Bol-ten za 280.000 mark. Nemška pomožna križarka »Kronprinz \Vilhelm« v Nevvportnewsu. LONDON. 12. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Newportnevvsa: Nemška pomožna križarka -Kronprinz NVilhelm« je včeraj zjutraj priplula v tukajšnje pristanišče in javila, da jej zelo primanjkuje premoga in živil. GREŠNICE. Roman. — Francoski spisal Xa\ier de Montćpin Vkljub največji pazljivosti pa je policija vendarle izvohala to njeno prepovedano kupčijo in par dni pred pravkar opisanim dogodkom je Pamela z mnogoštevilno družbo vred sedela na zatožni klopi P red policijskim kazenskim sodiščem. Zal pa so morali sodniki obtoženko zopet izpustiti v svobodo, ker ni bilo dovoli dokazov za njeno krivdo. Pamela pa si je dobro zapomnila ta dogodek in si je prisegla na tihem, da bo v prihodnje — še bolj previdna. Z veseljem je torej pograbila ugodno priliko, da bi pred policijskim komisarijatorn svojega o-kraja v najsijajnejši luči pokazala svojo { čednost in svoje brezmadežno poštenje t in to z očividnim dokazom, da rajši izgu- | bi izboren zaslužek, kot pa da bi tudi Ie j za pičico prekršila policijske predpise. Pivoine naj bi bila nedolžna žrtev, ki bi jo naj gospa Carcanova žrtvovala za svoj dobri glas. Zato je še enkrat še srditeje zakričala nad njo: — Hajd in jezik za zobmi, drugače dobiš kaj! Toda ko je ravno hotela poriniti ubogo deklico skozi vrata na ulico, ie stopil nekdo v prodajalno. XI. Gospod in gospa Carcanova. Skoraj bi bilo težko verjeti, a vendar je bil ta človek skoraj še grši kot pa lastnica prodajalne. Bil ie nekak pohabljenec, ki je imel na kratkih, krevljastih nogah čokato truplo in silno veliko glavo. Glavni okras te glave, za katero se je zdelo, da jo je določila narava za kakega velikana, je bilo najprej stekleno oko, ki je seveda popolnoma nepremično tičalo v svoji globoki duplini, in potem dolg rumen zob, ki ga je polovica gledala iz ust, da mu je gornja ustnica tamkaj daleč molela v stran. Ta pokveka je nosil široko Čelo čepico, bel suknjič in ravno tak predpasnik, ki ga je do polovice imel zataknjenega za pasom — AH si vendar enkrat prišel, Carcan? — je rekla starinarica, ko ga je zagledala. — Da, prav jaz sem, ljubezniva soproga. — je odgovoril pohabljenec z zelo prijaznim licem, kar pa ga je delalo silno smešnega; — hotel sem ti mimogrede le voščiti dobro jutro, Pamela. — Ravno prav mi prihajaš. — Tem bolje. — Ostani toliko časa v prodajalni, da se odkrižam tega-le dekleta. Pivoine je jokala iu vzdihovala vedno huje. Carcan je uprl vanjo svoje edino oko, ki se je kmalu začelo lesketati. — Glej, glej! — je vzkliknil; — kai pa je vendar pregrešila malica? — To ti ni nič inar! — Prosim tisočkrat oproščeuja, velece-njena moja soproga, toda ker sem tvoj gospod in soprog, si priznavam pavico, da te vprašam, in ti pač veš, kako znam uveljavljati svoje pravice. Na to grožnjo je ubogala gospa Carcanova in je povedala svojemu soprogu, kar V Ne\vportnewsu se nahaja tudi nemška pomožna križarka »Prircz Eitel Frie-drich«. ki je bila pred par dnevi internirana. — Prip. uredništva. Volna Turčija proti trosporazumu. Bombardiranje Yenikiija. CARIGRAD, U. (Kor.) »Agence Tel. Milli« poroča: Zavezniki se maščujejo radi svojih neuspehov na obstreljevanju Dardanel s tem, da obstreljujejo obljudene in nebranjene vasi. Brodovje zaveznikov je obstreljevalo dne 7. aprila kraj Yenikoj v Fgejskem morju. Pri tem je bila neka grška žena ubita, dve deklici in dva moška pa ranjena. Predlagamo to dejstvo civinzirnaemu svetu, ki naj sodi o tem. Nameni Turčije. CARIGRAD, 11. (Kor.) V vrsti člankov o namenih Turčije v sedanji vojni prihaja »Tanin« do zaključka, da Turčija ne sme prej ustaviti boja, dokler ni gotova, da jej sklep miru prinese kot mejo Kavka-ško pogorje ter zlomi moč Rusije v Črnem morju z zasedenjem pristanišč Odese, Se-bastopola in Nikolajevskega. Le potem bi Turčija po sklepu miru mogla ostati mirna. Čestitka avstrijskega »Flottenvereina c turškemu brodovju. CARIGRAD, 11. (Kor.) Avstrijsko mornariško društvo je doposlalo povodom junaške hrambe Dardanel turškemu mornariškemu odboru prisrčno čestitno pismo. Turški moratorij. CARIGRAD, 11. (Kor.) Uradni list objavlja zakon o podaljšanju moratorija do 13. julija. Dolžniki so dolžni plačati 5% zapadlih dolgov 14. aprila in nadaljnih 5% pa 28. majnika. Nemškc-nizozemski spor zaradi parnika »Medea«. HAAG. 12. (Kor.) »Nieu\ve Courant« poroča: Pritožbe nizozemske vlade pri nemški vladi zaradi potopitve parnika »Medea« so šle najbrž nato, da se po njenih mislih postopanje nemškega podvod-nika proti nevtralni ladji s takim tovorom. kakor ga je imela «Medea», ne strinja z veljavnimi mednarodnopravnimi načeli, naj londonska deklaracija veže Nemčijo ali pa ne. Kakor se zdi, je nemška vlada odgovorila na to nizozemskemu poslaniku v Be-rolinu, da je po njeni misli zakonitost postopanja nesporna, kot bi bilo pojasnilo v noti, ki jo poda nemška vlada v odgovor na podane pomisleke. Sploh pa bo odločevalo o > Medeji« nemško zaplembno sodišče. Hudo vreme na Portugalskem. PARIZ, 11. (Kor.) »Journal« poroča iz Lizbone: Trajno slabo vreme v zadnjih šestih mesecih je provzročilo na poljih veliko škodo. Sodi se, da bo leto 1915. leto lakote. Krajina Santifron tvori velikansko jezero. V dolini reke Tajo je mnogo milj obdelane zemlje in trtnih nasadov pod vodo. ____ Predsedništvo avstrijskega vdovskega pomožnega zaklada pri nemški cesarici. BEROLIN, 12. (Kor.) Cesarica je sprejela danes popoldne predsedništvo avstrijskega vdovskega in sirotinskega pomožnega zaklada pod vodstvom kneza Die-j trichsteina in grofa Mari acha. že vemo. Svojo povest je zabelila s celo vrsto psovk proti ubogi Pivoini, katero je Carcan neprestano motril s svojim žare-čim očesom. š — To ie vse, — je vprašal, ko je končala. — Kaj ti še ni dovolj? — Priznati moram, da ti je ta vestnost sicer v veliko čast, toda mene pa ne veseli posebno. Vsa stvar pač ni vredna, da bi človek izgubljal besedi zaradi nje. — Misliš? — Da, mislim . . . Torej plačaj malo srčkano punčko in naj gre, kamor hoče. — Ali res misliš tako? — Prav res. — Ne. ne. ne bo tako! Popeljem jo h komisarju in to storim. — Tako?! — Da, in sicer takoj! Pojdive, dekle! — 2ena, žena, pazi ... Ostani tu, zapovedujem ti! — Ti? — Da, jaz! — Ne bodi nor! — Pravim ti še enkrat: pazi! Govoreč te besede, je Carcan pograbil metlišče, ki je stalo v kotu, in ga zavihtel preteče. Carcanova častitliva zakonska polovica je najbrž že dostikrat okusila učinke tega domačega kaznovalnega orodja, kajti sključila se je nehote in začela ie kleti, da se je skoraj delal ogenj, in je končala: — Ti silovitež! Ti sirovež! Smrtni greh in sramota je, da moram vedno storiti, kar hočeš ti . . Naj bo po tvojem, toda bodi prepričan, da pride čas, ko te zadušim! — Tako je prav, samo stori, kar misliš, če se upaš . . . Ker si pa sedaj zopet pametna, naj zopet miruje moje žezlo. Zezlo ie bilo metlišče, ki ga je Carcan zopet postavil v kot. Starinarica je z veliko težavo potlačila svojo jezo, potegnila izpod mize predal ter je naštela Pivoini tri franke v bakru na mizo. — Sedaj pa glel, da se izgubiš, potepu-hinja' - je zaklicala potem, pokazavši jej obe pesti, — in varuj se. da te ne ulovim v drugo! (Dalie.> D .EDINOST" štev. 102. V Trstu, dne 13. aprila 1915. E; fploziia v železarni. VKVTI5LAVA. 12. (Kor.) Kakor po- r ja »Schlesische Zeitung« iz Katovic. se jc zgodila \ železarni kleophas pri Za-lenzah efc-plozija smodnika. Vzrok je bila rcprevid iust. Tri csebt' so bile mrtve in tri težko ranjene. Nemška odreciiia fclede uravnave trfco\ine $ krompirjem. BfiROLIN. 12. (Kor.) V današnji seii zveznima sveta ie bil odcrbren osnutek naredbe iclede uravnave trgovine s krompirjem. Nad**;]\oda Iran Salva tor na severnem Ogrskem. L1NAJ, II. (Kor.) tjeneralni inšpektor dobrovoljnega sanitetstva. nadvojvoda Fran Sahator. odpotuje danes popoldne na dvatcikitsko inspekcijsko potovanje po Severnem Ogrskem. Ministrska konferenca v Budimpešti. Bf IiIMPEŠTA. 12. (Kor.) Konference v ministrskem predsedništvu sta se udeležila oba ministrska predsednika, grof Tisza m gn»i Stiirgkh ter oba poljedelska ministra. dr. Zenker in baron Oliillanvi. Konferenca je trajala do popoldne m se ie nadalievala po«\ratkeni premoru. BUDIMPESTA. 12. (Kor.i Konferenca v ogrskem poljedelskem ministrstvu ie trajala dve uri. nakar sta si šla ministrski predsednik grof Stiirgkh in poljedelski minister dr. Zenker ogledat vojno- in Ijud-skohigijenično razstavo. Prisostvovala tsal o povic 37. domobranskega pešpolka, Si-1 Jauku Lebanovilr cerkvenih pesmih: »Iz j mon Bertelič 97. pešpolka, Josip Margon j njih nam veje nekaj čudovito naivnega, j 37. domobranskega pešpolka. Josip Chia- naravnega----nekaj novega, kakor hi | selotti 37. domobranskega pešpolka in An- pomladm jug pihal čez zaspana zimska X(m Kodrič 97. pešpolka. Odpuščen je pa ravno narobe: polcija je ujela tatu, a ne ve še, kdo je oni, ki ga je ta tat okradel. Bilo je dne 20. februarja t. 1., ko je bil nekdo na ulici della Barriera vecchia, iu sicer blizu Goldonijevega trga okraden. Neki redar je slišal vpiti: j Primite tatu! Primite tatu!«, a obenem je ravnoisti isti redar videl mladega človeka bežati proti CM. Šole na Acquedottu, je nabrala 13 K 75 v. Za denar se je nabavila obleka nekaterim revnim učenkam. ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosškova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod Goldonijevemu trgu. Prestrigel je beže-j* u!,ci (?ior^io Ga,aftl* ^aven glavne pošte, čemu pot ter ga aretial in odvedel na re- a;ovensfca postrežba in slovenski jedilni listi. • {K)lja in prinašal s seboj dišave cvetočih kraiev. Kdor je še prihranil posebno mero naivnega shvatanja, se bo čutil ob teh prisrčnih, ljubkih zvokih prestavljenega v i liho bek) cerkvico na samotnem holmcu, pozlačeno po neovirano tekočih solnčnih žarkih, sredi Boga hvaleče narave, in lako milo mu postane pri srcu, kakor bi nad vse dobrotljiva roka božala težko, inuka-; polno njegovo glavo-. — Človek bi mislil, bil iz te pomožne bolnišnice Anton Briščik 97. pešpolka. Iz pomožne bolnišnice v prostorih nemškega telovadnega dsuštva »Eintracht« so bili odpuščeni in poslani nazaj k svojim četau Jakob Ukmar S7. pešpolka, Ivan Nask 12. trenskega oddelka, Viktor Trtnik 97. pešpolka. Karel Grill 8. poljskega top-ničarskega polka, Alojzij Sušteršič 5. domobranskega pešpolka in Rudolf Kraus, ,da ie vsestransko, plodno delovanje Leba-j tudi 5 doniobranskega pešpolka ter Pe-nov(> našlo zasluzenega priznanja in pla- j ter Fetronio 97. pešpolka. ki je ibl poslan cila. Kaj se! Ko je moz 1. 1911. ležal viv hniniStm-n v l inhliano Domače vesti. „VEČERNA EDINOST- izide danes ob 5 in pol popoldne. Ad multos felices annos kliče našemu lubilarju Antonu Trobcu tudi praska »Union Nabiranje kovin za vojno. C. kr. namestitveni svetnik rnzg* ša : Po vsem cesarstvu uvedeno nabiranje kovin za vojne namene, ki j..' bilo potom časopisja in lepakov občinstvu že naznanjeno, bo v Trstu in okolici prihodnjo soboto, 17. aprila. Ta dan bodo učenci vseh javn h in zasebnih, ljudskih in meščanskih šol pouka prosti in izroče med 9. in 10. uro dopoldne svojemu učitelju v nahrbtnikih, šolskih torbah ali ovo,ih vse one kovinske predmete (zlasti baker, med, broni, kositar, cink, mkel, svinec, aluminij, itd. — železo j^ izključeno), katere so daroval? člani družine, sorodniki n sosedje. Vabijo se družine, katere nimaj» lastnih Šolsk h otrok, da odpošljejo svoje darove ravno isti dan, 17. aprila, najbližji S' li, kjer jih bo sprejemal od šolskega vodstva pooblaščtni učite'j od 9. do 12. ure d poldne in od 2. do 4. ure popoldne. Družine. katere ne morejo izročiti svojih kovinskih darov kar raravnost šob, pa se vabijo, da obvestijo mjbl ž e vodstvo deške šole ki otip šje k n,im tekom prihodnjega tedna (od 19. do 24. aprila) ob času, ki ga darovatelj označi, starejše učence z izkaznicami v svrho, da sprejmej • proti potrdilu darovane predmete. — Dr. F a b r i z i I. r. r a'višje cene za meso v Trstu. C. kr. mmestnistvo je z ukazom z dne 9. 4. 1915 št. O 111-217 6-15 določilo za mesec april 191 \ na podlagi § 5». obrtnega reda. da veljajo za mesto Trst in okolico sledeče na;-v^jf? cene /a pro. ajo govejega mesa na dro! no. Sveže govej meso: Sprednji de i: I. vrsra z doklado K 2.64 za 1 k_*. II. vrsta z doklado K 2 40 za 1 kg. Zadnji deli: I. v sta z doklado K 304 za 1 kg. U. vrs*a z doklado K 2 88 ?a 1 kg S tem odlok -m se razveljavlja namestništveni razglas z dne 28. 3. 1915 Št. G. M-217/5-15. Prestopki tega ukaza se kaznujejo v s ni-s!*j § 131 obrtnega reda z globami do 1000 kron a i z zaporom do 3 mesecev. - Dr. h a b r i z i, I. r. Jubilej. Vpokojeni šolski voditelj, pesnik. pisatelj in skladatelj slovenski, Janko Leban. praznuje 21. t. m. 60-letnico svojega rojstva in 45-Jetnico svojega slovstvenega delovanja. Porojen 21. aprila 1*55. I. v Kanalu na Goriškem, se je šolal v (iorici in v Kopru, in ie maturiral na koprskem učiteljišču julija meseca 1877. 1. Potem je učiteljeval v Komnu, Lokvi in A v beru na Krasu ter odšel na to kot nad-učitelj na Kranjsko, kjer je služboval po raznih krajih, dokler ni bil oktobra meseca 1911. I. upokojen na Bukovici pri £kofji Loki na Gorenjskem, kjer živi še danes. Janko Leban ie kazal že v dijaških letih nadarjenost pesništva in za glasbo. Prva njegova pesmica »Tožba ptice«, je bila natisnjena L Ib70. v »Jadranski Zarji« v Trstu. Še kot dijak je bil Leban organist v Gorici. Že 1. 1871. je priobčil pri Paternol-liiu v (iorici knjižico Pesni in povesti 11a poskušnjo« Od tedaj pa je sodeloval po ma! ne vseh slovenskih časopisih z različnimi psevdonimi. Tudi pri našem listu je sodeloval mnogo let s podpisom Gradi-mir. Tehomil itd. V teku 45 let je Leban napisal in priobčil obilo kniig, posebno mladinskih. Velika njegova zasluga je, da je s slovensko in nemško knjigi► pokazal Javnosti, k Jo in kaj je bil naš junak Au- ! ijubljanski bolnišnici bolan na očeh, je bil j I predčasno upokojen ter je v 14 dneh moral izprazniti stanovanje! Seveda je bil vsled tega gmotno silno oškodovan! O-zdravivši je Leban pisal rekurze in prošnje. a zaman: saj je znano, kako se dandanes K" KJi učitljstvu na Kranjskem! Janko Leban deluje še danes na literarnem polju in želimo mu iz srca, da bi čez 5 let zdrav in vesel mogel v veselejših razmerah praznovati petdesetletnico svojega slovstvenega delovanja! — V to pomozi Bog! Z več strani nam prihajajo pritožbe, da mlekarice, ki raznašaio mleko strankam po hišah, rade primeševajo mleku vodo in še razne druge stvari, ki zmanjšujejo vrednost mleka ali pa ga naravnost kvarijo. Mleko se je itak že silno podražilo, zato so pa odjemalci tega najvažnejšega živila gotovo še tem bolj upravičeni. da smejo zahtevati za svoj dragi de-i nar vsaj pošteno blago. Opozarjamo torej mlekarice. naj nikari ne potvarjajo mleka, kajti zna se jim zgoditi, da jih stranke naznanijo tržni oblasti, in konec po-1 tem je občutna kazen in tudi celo zapor. Torej poštenje tudi pri mleku! Vojne zaobljube. Urad za vojno oskrbo ;nam javlja: Vsi, ki v težki skrbi pričakujejo srečnega povratka svojih dragih z bo-ijišča, naj bi — ko se mi povrnejo, ievršivši i sveto dolžnost do domovine — obljubili kak dar, bodi mal ali velik, v pomoč njim, ki jim vojna je trajno odvzela branitelja, ali pa I popolno zdravle, torej vdovam in sirotam ; po padljih ali invalidov (amputiranih, v voj-i ni oslepel h in drugih). Zaobljubo je položiti ali pri uradu za vojno oskrbo (Dunaj, 'IX. Berggasse 19), ali v roke gospoda notarja dra. Wil iga (Dunaj I. Petersplatz 7), in sicer ali pismeno, ali ustmeno, na kar bo obljubljeno žrtev položiti po izpolnitvi zaže-ljenega pogoja, ali pa v kakem pezrejem času. Ta gospod notar zbira vse zaobljube za urad za vojno oskrbo c. in kr. vojnega ministrstva, ki mu je kakor znano, naloga, da vse sedanje darove dovaja prej označenim, plemenitim namenom. Vsi torej polagajte v tem velikem časa „vojne zaobljube", ! vsak po najustvarneji želji svojega srca v ; našo veliko, gotovo končno zmago, za bodoči mir, v lastno ali ljubih svojcev sre-j -,en povratek iz vojne. Poštno-nakaznični promet z nemško državo. Z dnem 10. aprila se je zopet pričel poštno-nakaznični promet z nem-omejenem obsegu. V spreje- v bolnišnico v Ljubljano. Okradel ca le in potem še ranil. V nedeljo popoldne se je med drugimi, ki so gledali razne barake in razne igre v ta-kozvanem »fondo Madonnina«, nahajal tudi Friderik Zuperti, ki stanuje v ulici Ma-iolica štev. 12. Poleg njega je stal neki mlad človek, in če je šel Zuperti od ene barake k drugi, mu je bil kmalu za petami tudi oni mladi človek. Zato je Zuperti sklenil, da bo pazil. In res je kmalu začutil. ko mu je oni mladič segel z roko v žep. v katerem je imel petkronski srebrnjak kar na golem. Segel je še sam z roko v žep in konstatiral, da je prazen. Nato je takoj stopil za uzmovičem in začel klicati redarja, a preden je redar prišel, je tat pobral kamen in ž njim udaril Zu-pertija po nosu ter ga ranil do krvi. V tem je pa prihitel redar, ki je tatu aretiral in ga odvedel na policijski komisarijat v ulici dei Bachi, kjer je aretirani, ki je 181et-ni podajač Humbert Tognon, stanujoč v ulici Maiolica štev. 17, na vse kriplje tajil nele, da bi bi! okradel Zupertija, temveč tudi trdil, da ni on tisti, ki je Zupertija u-daril s kamnom. Dve preprogi, ki se ne ve, čigavi ste, je imela pri sebi 38ietna Frančiška Slav-čeva, ko je šla v nedeljo popoldne po ulici delal Barriera vecchia. To se je pa zdelo čudno nekemu redarju, ki pozna Slav-Čevo, ker je ta poslednja, ki je doma iz Logatca in nima tu v Trstu sploh nobenega bivališča in nobenega posla, izgnana iz Trsta radi prejšnjih grehov proti tuji lastnini. Zato je pa redar pristopil k Sfavčevi in jo vljudno povabil, naj bi blagovolila ž njim na redarstveno stražnico v ulici G. Parini. SlavČeva se je sicer izgovarjala, da nima Časa, da bo prišla že kasneje, a vsi njeni izgovori so bili bob ob steno. Redar je vztrajal pri svojem vabilu, kateremu sc je morala SlavČeva slednjič vdati. Seveda so Slavčevo pridržali v zaporu. Glede preprog je pa SlavČeva rekla, da ju je našla. Čigav je voziček? Neki občinski redar je v nedeljo zvečer okoli šestih videl v ulici del Farneto nekega mladeniča, ki je pred seboj porival dvokolesni voziček. Ce bi bil redar to videl kak drug dan v tednu, bi se najbrže ne bil niti zmenil zato, ker pa je bila nedelja in ker ob nedeljah delo večinoma počiva, je pristopil k onemu mladeniču in ga vprašal: — Kam pa? — Domov! — mu je odvrnil oni. A re- sko državo v v>>iwi^»viu . . "("»j- , . — , v . .. manje poštnih nakamic v nemško državo dar ga je vprašal se dalje: so pooblaščeni vsi erarični poštni uradi, kakor tudi posamezni razredni poštni uradi, 1 kjer je posebna potreba za tak promet. Naj-j višji znesek ene poštne nakaznice je določen do nadaljnjega na 500 mark. Isti odpo-išiljatelj more v istem dnevu cdposlati le po I eno poštno nakaznico. Razun tega si pri-1 držuje poštni urad pravico, da tudi po sprejetju nakaznice odkloni pošiljavo, ne da bi navajal kake vzroke za to, ter da nakazani znesek povrne odpošiljatelju. „Delavsko konsumno društvo" pri Sv. iJakobu v Trstu naznanja svojim članom, i da se je včerajšnji občni zbor radi nezadostne udeležbe prenesel na 25. t. m ob ! 10 predp Idne z istim dnevnim redom in 1 popolnitvijo odbora. — Odbor. Odbora NDO in ZJ2, kakor tudi nad-i zorstvo poslednje, imata jutri, v sredo, ob 18 zvečer skupno odborovo sejo v gostilni NDO, ulica Commerciale štev. 7. Ker je i seja velike važnosti, prosimo tovariše odbornike. da se je udeleže polnoštevilno. Po množite v vlakov na progah Jesenice—Ljubljana gl. kolodvor in Kranj—Tr- 'žič. C. kr. ravnateljstvo državne želez-inicc naznanja: S 1. dnem majnika 1915. L ! sc uvedeta iznova na progi Jesenice— Ljubljana glavni kolodvor vlaka št. 1724 (odhod iz Ljubljane gl. kol. ob 9.09 dopoldne. prihod na Jesenice ob 11.05 dopoldne) in v obratni smeri št. 1715 (odhod z Jesenic ob 2.32 popoldne, prihod v Ljubljano gl. kol. ob 4.33 popoldne) po voznem redu, ki se jc objavil 1. majnika 1914. Vlak štev. 1724 ima na Jesenicah točno zvezo na podnevni brzovlak v Monakovo in na Dunaj juž. kol.; z vlakom štev. 1715 je pa — Kje ste pa bil z vozičkom? — Nikjer! — se je glasil odgovor. — Čigav pa je ta voziček? — Tega pa še sam ne vem! — je odgovoril mladenič in povedla dalje: — Ta voziček sem videl že dva dni zaporedoma v ulici delle Zudecche. Prvi dan sem ga pustil na svojem mestu, drugi dan sem-ga našel zopet tam in sem ga premaknil za par korakov, a tretji da«, to je danes, sem ga našel ravno tam, kjer sem ga bil pustil včeraj in zato sem ga vzel s seboj. Redar je nato mladeniča aretiral in mu velel peljati voziček na redarstveno stražnico v ulici N. Machiavelli, kjer je mladenič povedal, da je 191etni pomorščak Orest Segulin, stanujoč v ulici Chianchia-ra štev. 5. Na policiji so pa nato pridržali oba, Segulina in voziček. Segulina so sicer oddali v zapore v ulici del Coroneo, a voziček je še vedno na redarstveni stažr-nici v ulici N. Machiavelli. na razpolago svojemu lastniku. Nespreten žepni tat je 191etni Rudolf Franković, ki trdi, da je mehanik. Bilo je predsnočnjim okoli polisedmih: pred blaga jno v veži gledališča »Eden* je bilo mnogo liudi in med temi tudi vojak Karel Pirove. Naenkrat je Pirove začutil, kakor bi mu kdo brskal po hlačnem žepu. Ozrl se je in v tem je videl, da je nekemu poleg njega stoječemu človeku, ki je bil ravno Franković, padla iz roke novčarka, katero je Pirove takoj spoznal za svojo. V novčarki je Pirove hranil še 17 kron denarja m zato je dal Frankoviča takoj a-retirati. Na policiji je pa Franković sicer priznal, da je stal tik potge Pirovca, a tajil je, da bi bil segel z roko v Pirovčev ustvarjena ugodna zveza na vlak štev. žep in mu vzel novčarko. Rekel je, da sam 715 iz Solnograda. na vlak štev. 915-15 ne razume, kako je padla novčarka na ! darstveno stražnico v ulici G. Parini, mi-! ! sleč. da bo tudi okradenec prišel tja. Are-1 ; tiranemu. ki je rekel, da je 181etni Konrad !Vidali, a je bil v resnici 181etni Konrad j Kraljeto, so na stražnici preiskali žepe in j našli so pri njem ročno torbico, v kateri je bila žepna ura in pa K 12.12 denarja. O-j kradenca so pa zaman čakali: ni ga bilo. Ker jc Kraljeto imel že parkrat opraviti s; policijo zaradi tatvine, ni bilo dvoma, da j je ono tobico ukradel in zato so ga izročili okrajnemu sodišču. Sodnik okrajnega sodišča pa ne more Kraljeta obsoditi, ker nima dokazov, da ie Kraljeto res koga okradel. In zato išče policija sedaj onega, ki je bil okraden. Požar. Predsnočnjim ob devetih so bili gasilci telefoničnim potom obveščeni, da gori v neki hiši v ulici della Rotonda. Podali so se takoj z dvema brigalnicama na označeno mesto in tam so našli, da je bil nastal požar v stanovanju duhovnika Bernarda Mahisa. Neka 151etna duhovnikova nečakinja je namreč pretakala petrolej iz večje v manjšo posodo. Pri tem si je pa svetila s petrolejsko svetilko. Naenkrat ji je pa posoda s petrolejem padla na tla in prevrnila svetiljko, vsled česar je nastal ogenj. Gasilci so imeli dobro poldrugo uro dela, preden so mogli pogasiti. Zgorelo je mnogo pohištva in mnogo jestvin: vsega skupaj je za 2000 kron škode , Samomorilni poizkus. Rozalija Camer-lova, ki jej je komaj IS let, stanuje v ulici di Donota štev. 20, a je hodila opravljat hišna dela v neko družino, ki stanuje v hiši štev. 5 v ulici della Zonta. Minulo nedeljo je bila dobila neko pismo, ki jej je bilo naslovljeno v ,!ico delto i.On:S."" Kd6 ji je pisal in kaj je bilo v onem pismu, to ni znano. Sklepati se da, da vest, ki jej jo je prineslo ono pismo, ni b 'a vesela, temveč nasprotno, kajti od onega hipa, ko je pre-čitala ono pismo, je prej še precej vesela ■ Rozalija postala žalostna: videli "so So' tu-j'" di jokati. Ta njena žalost je pa postajala vedno hujša in očitnejša. Včeraj opoldne je imela Rozalija hud živčni napad, ki je trajal dobro uro časa: moral je k njei zdravnik z zdravniške postaje, da ji je pomiril živce, nakar jo je njena gospodinja poslala domov, da si odpočije. A že ob po-litreh popoldne je bil zdravnik z zdravniške postaje pozvan na pomoč na sv. Karla pomol, češ, d aje tam neka deklina skočila v morje, a da so jo še pravočasno rešili, da pa potrebuje zdravniške pomoči. Zdravnik se je nemudoma podal na rečeni pomol in tam je našel med gnječo ljudi na tleh ležečo Rozalijo čemerlovo: bila je ravno ona, ki je, namesto domov, šla na pomol in skočila v morje. To pot jo pa zdravnik ni hotel več pustiti same. temveč jo je, potem ko ji je podelil potrebno pomoč, dal prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so jo zaprli v opazovalnico umobolnih. Umrli so: Prijavljeni dne 11. t. m. na mestnem fizikatu: Canone Ida, 70 let, ulica sv. Marka štev. 24: Reslusny Magdalena, 77 let, ulica del Solitario štev. 11; Kriščak Marija, 49 let. Kolonjska cesta štev. 12; Kranzenček Viljem, 70 let, ulica Geppa štev. 4; Koller Frančiška, 62 let, ulica sv. Mihaela štev. 13; Zanier Marij, 5 mesecev, ulica del Farneto štev. 46; Fp-stein Oton, 48 let, ulica G. Rossini štev. 10. — Prijavljeni dne 12. t. m. na mestnem fizikatu: Semerak Josip, 54 let, ulica T. Vecellio štev. 4; 2idnik Doroteja, 2 meseca, ulica del Rivo štev 5; Čeh Anton, 58 let, Kjadin na hribu štev. 155; Taron Ivanka, 67 let, ulica G. Parini štev. 11: Čakič Marija, 19 let, ulica delle Scuole Israelitiche štev. Venier Josip, 65 let, ulica Giulia štev. 13. — V mestni bolnišnici dne 8. t. m.: Maffezzoleta Renat, 4 leta; Fantini Gvidon, 4 leta; Marčešić Marija, 25 let; Gropavec Josip, 39 let: Bati-stič Marija, 49 let. — V mestni bolnišnici dne 9. t. m.: Turko Frančiška. 65 let; Zi-gon Josip, 70 let; Bibulič Maijra. 39 let; Kavčič Atej, 2 meseca. — V bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni dne 9. t. m.: Gerbec Amelija. __ U MALI OCsLUi I 8 C i mm □□ □□ ■e računajo po 4 itot. be-.ado. Mastno tiskane besede se raftu-najo enkrat vef. — Najmaujša : pristojbina znaSa 40 stotiok. : □□ □□ □□ Fotograf a. JerKlč ulica, št Trst, Via deli* Posto 10. Gorica: Gosponk^ Izvršuje \ sa fotografska delu. (2130 tVlrihfl flllAO t*koj v tiskarni .Edinost" alUIlili JIU3G izvežbani mehanik ali kovač.— Ponudbe sprejme Todstvo tiskarne. fllrfhfi !,®nz'j°n'st kot iztiijevalec ali kot allublHS skladiščnik, blagajaični sluga itd. Zrno-žen je slovenskega, nemškega iu nekoliko italijanskega jezika. Naslov pove Ins. odd. Edinosti. (200 Sledilne družinske peči K 7-20, medena obešala za zavese K 3*50, prodaju CESCA, Trst, ul. Casenna štev. 14. 29 7fllft6n .i^'*14 'D mda, dnevno 150 K do- LUIU3U liodicov, proda se radi odhoda za kron 15.0 0. Pojasnila: E. Collartich, kavarna Corso. 403 Iščeta se čevljarja za delati škornje. Dobre Sv. Ivan 701. Peter 104 Men baker in ivrplo proda inirodiinica Cillia, ul. Poste 6. 197 Službo išče vdova za dvakrat na dan. Naslov pove Ins odd. Edinosti. 400 NffVitHfflffin slav. občinstvu, da sein prevzel IlU£IIUlIJUIII 10. t. m. na moj račun dobro znano gostilno Mahorčič v Sežani. — Uljudno se priporoča: JOSIP ADAMIČ, 182 Službo Edinosti. kod postrežnica za par ur na dan i3£<* uboga ženska. Naslov pove Ins. odd. '.»00 li uradnfka-začet-nika veši**« < PMSReaa iifca ... jepi.^a iite nov* piissinoud ponudbe rod .Pisirua- na Ins. odd. Edinosti. 193 Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem prežalostno vest, da je na£a edina ljubljena hčerka Silvija Bric v nežni mladosti 71/, let v trpečih mukah v Gospodu zaspala. Pogreb predrage hčerke se bo vršil v sredo H. t. m. ob 4.30 iz mrtvašnice mestne bolnišnice na-ravnost na pokopališče pri Sv. Ani. TRST, 12. aprila 1915. Žalujoči storiti in sorodnik!. Noro Pogrebno podjetje, Trst-Corso 47. ^ ZOBOZDRAVNIK ^ 'V Dr. J. Cermak se ie preselil in ordinira seda] v Trstu, ulica G. Rossini Št. 12, vogal ulice delle Poste. Izdiranje zoliav Csrezbolsčine. PEom&iranl&. t % i Zaloga dalmatinskega ulna ^ lastnega pridelka iz Jesenic pri OiniŠu i Filip Ivanišević g ulica Torre hianca 18, Telefon 14-05 g Prodaja na drobno in na debelo. H Gostilna-Buffct v ul. Nuova St. 9, v ka- £ teri toči svoja vina prve vrste. Vesti iz floiBkt Dr. PtCNIK Dr. PETSCHNIUG TRST, VSA S. CflTERIMA STEV. i. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — Z in špecijsHst kožne in vodne (sDo'ne) h*' ' 1 in 7—7Vi •91 Oslepeli JVtorkič iz Podgore, za katerega se je nabraio, kakor znano, 4000 K, je odšel na Dunaj v košarsko šolo, da se nauči pletenja košev itd. Markič ie bil zidar. Sreča v nesreči. V soboto popoldne je j vzletel na Velikih Rojah pri Gorici v ac- { roplanu nadporočnik O. Med letom mu je ^^ močan veter osuknil aeroplan in naapo- fcrejM ročnik je padel z višine okoli 120 m na tla. j J^r J« Aeroplan je skoro ves razbit, nadporoč-j TR^T COHSO $T -hik pa ie k sreči ostal nepoškodovan. j Jpee|jBl|sl „ kOŽMe ln Ponesrečil ie v Gorici pekovski mojster iibkost in ME^vozhos? Grbec. Peljal se je na biciklju, ko se je ho- za bolezni v NOGAH in tel umekniti vozu, je zapeljal preveč v jprejCma od 11 - t pop. in * - .> av-s^aa-.stran in se zaletel v drevo. Padel je na, ob n«d«i|ah od ta - •