Št. 12 / Leto 72 / Celje, 23. marec 2017 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl LesjakINTERVJU NAŠA TEMA KRONIKA REPORTAŽACELJEŠPORT GOSPODARSTVOAKTUALNOŠt. 7 / Leto 71 / Celje, 18. februar 2016 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak GOSPODARSTVO KULTURA POTOPISŠPORT AKTUALNO KRONIKA str. 32AKCIJA str. 36-37 AKCIJAINTERVJU NAŠA TEMA (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celjestr. 16 str. 12-13 Miran Gracer: Celjan z dvojno veliko začetnicoVizionarstvo ali nasedle naložbeNa Poljskem šokirali tudi celjski rokometaši str. 26-27 Optimizem med čebelarji Slovenci radi posegamo po medu in medenih izdelkih. Medena afera, ki je po novem letu razburkala domačo javnost, se je polegla in za zdaj večjih posledic ni pustila. Tako so ta teden ugotavljali čebelarji v naši regiji. Foto: arhiv NT (SHERPA)str. 7Smeli načrti za razvoj regije V Celju odslej Obi RADEČE Pripravljajo nove turistične projekte Parkiranje, ki lahko vodi v katastrofo Premiera predstave Varovano območje Blišč in beda Dubaja str. 3 str. 4 str. 8 str. 10-1 1 str. 14 str. 34-35str. 18, 30 str. 36-37Preverite prosta delovna mesta!ZAPOSLOVANJE IN KARIERA str. 1 7 Andreja Zakonjšek Krt in Primož KrtCeljanke presenetile košarkarsko javnost Z nagradami v pomlad Minulo sončno Jožefovo nedeljo smo v naši medijski hiši pripravili prvo letošnje srečanje z našimi bralkami in bralci. Veliko se vas je odzvalo našemu povabi- lu in zavrtelo naše kolo sreče. Razdelili smo sto nagrad med Jožice in Jožete, pa tudi med vse tiste, ki so tisti dan sklenili naročnino na Novi tednik. Vsem iskreno čestitamo!Odpadne vode: breme ali priložnost? Smučarska sezona je bila uspešna Nekdanji direktor Papirnice Radeče zahteva »prisilko« Lazaristi obeležujejo 400-letnico Kdaj zamenjati osebnega zdravnika? Kurjenje v naravi vas lahko po žepu udari dvojno S šentjurskimi dijaki na obisku v Gradcu Foto: GrupA str. 26-27 str. 31str. 2-3 str. 3 str. 4 str. 6 str. 12-13 str. 32str. 14 2 Št. 12, 23. marec 2017 AKTUALNO UVODNIK TATJANA CVIRN Misel tedna Če nimaš zdravnika, naj bodo tvoji zdravniki vedra duša, počitek in zmerno življenje. (latinski pregovor)Ko sem tisti dan poklicala v ambu- lanto in razložila zdravstveno težavo, so mi naročili, naj pridem čimprej. Res sem bila v eni uri tam in sledili so podroben pregled, natančno poizve- dovanje o vseh znakih in težavah ter nato odvzem krvi, urina, ultrazvok. Vse, kar se je videlo in dalo razbrati iz analiz, so mi podrobno in poljudno razložili, tako da sem točno vedela, kaj se dogaja. Domov so me poslali z navodili, kako naprej, in z zdravili. Naslednji dan sem prejela klic iz ambulante z vprašanjem, ali se je stanje kaj izboljšalo. Še nekaj naslednjih dni sem morala vsakodnevno poročati, če se ni morda spet kaj poslabšalo. Če mislite, da je šlo za kakšno mojo bolezen in sem ob tem naletela na zdravniško oskrbo, o kakršni lahko vi le sanjate, vas moram razočarati. Zbolel je namreč moj maček in opisano obravnavo sem doživela ob obisku veterinarske ambulante. »Normalno,« bo- ste komentirali, »saj si ven- dar vse to plačala.« Res je, nič ni bilo zastonj. Saj tudi naše zdravstvo ni! Vsak me-sec plačujemo za to, da bi ob obisku doživeli vsaj približno takšen sprejem, kot sem ga jaz z mačkom, da bi se nam posvetili vsaj za nekaj minut, ko potrebujemo pomoč in nas skrbi za svoje zdravje. A je po - gosto tako, da ima zdravnik komaj kaj časa, da pogleda izza računalniškega zaslona, kaj šele, da bi lahko ugotovil, kaj vse muči bolnika. Nekateri morda res pretiravajo z obiski, vrsta drugih pa se prav zaradi omenjenih težav težko odloči, da bi sploh poiskala pomoč, če ni res nujno. Še težji projekt je priti do specialista. Če napotnico dobimo, nam takoj zatem povedo, da bomo čakali vsaj mesec ali več, odvisno, kam so nas napotili. Nas bodo že pravočasno obve- stili, s tem nas odpravijo, in z dolgim nosom gremo domov ter potem čakamo. Ko naj bi napočil obljubljeni dan, povabila pa od nikoder, seveda poizvedujemo, kaj se je zgodilo. Po čudnem naključju se je vabilo s pošto nekje izgubilo in spet je treba čakati na nov datum. Čez kakšen mesec mogoče le bo. Če nimamo potrpljenja ali nas težave silijo, da hitro nekaj ukrenemo, si pregled plačamo sami in smo takoj na vrsti! Pa še v tem primeru se nam ne bo godilo tako dobro, kot se je mojemu mačku. Kakor hitro bomo zaprli vrata or - dinacije, se nas nihče več ne bo spomnil, kaj šele, da bi nas klical domov in spraševal, kako se počutimo. Iskreno, tega niti ne pričakujemo, v času težav in bolezni si želimo le to, da bi nam nekdo prisluhnil in nam dal občutek, da ga naše težave zanimajo in da se bo trudil najti rešitev, ne pa, da nas bo odpravil le s tabletami proti bolečinam. Da bi v takšnih razmerah šli iskat drugega zdravnika, večina niti ne pomisli, čeprav ima to pravico. A kot kaže tokratna Naša tema, je ta bolj na papirju kot izvedljiva. Da se ob propadanju našega zdravstvenega sistema mno- žijo razni »čudežni« terapevti s svojimi metodami in pripo- močki, niti ne preseneča. Kaj pa človeku preostane drugega? Aja, morda bi veljalo vprašati mačjo veterinarko, če bi lahko sprejela še mene. Doktor Gruber je žal že odpotoval domov …Mačkom se godi bolje V času težav in bolezni si želimo le to, da bi nam nekdo prisluhnil in nam dal obču-tek, da ga naše težave zanimajo.Breme ali priložnost? Odpadne vode so lahko vir energije, surovin, hrana za živali … Polnilnice za električna vozila tudi na Celjskem V noči s sobote na nedeljo bomo kazalce premaknili za eno uro naprej, na poletni čas.Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad – bo 69 slovenskim občinam, ki so se prijavile na razpis, v celoti financiral postavitev polnil-nic za električna vozila. Na razpis se je prijavilo tudi več občin iz celjske regije. Razpis Eko sklada za finan - ciranje postavitve polnilnih postaj se je končal februarja. Odločbe o dodelitvi nepo- vratnih sredstev so občine že dobile. Nove polnilne po- staje bodo tako postavljene tudi v občinah Kozje, Na - zarje, Podčetrtek, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Šoštanj, Tabor, Vita- nje, Vojnik, Zreče in Žalec. Namen Eko sklada, ki je po- ziv pripravil v sodelovanju s Sektorjem za ohranjanje na-rave Ministrstva RS za okolje in prostor, je prispevati k za- gotovitvi primerne infrastruk - ture za polnjenje električnih vozil na ključnih strateških mestih, kot so zavarovana območja narave in območja Nature 2000 z močnim go- spodarskim (turističnim) po- tencialom. Na javnem pozivu so lahko občine pridobile pra - vico do subvencij za nakup novih AC- in/ali DC-polnilnih postaj, in sicer v višini do sto odstotkov vrednosti cene za posamezno polnilno postajo. Vrednost posamezne po- staje je največ pet tisoč evrov, pri čemer je odvisna tudi od vrste polnilne postaje, je po- jasnila višja svetovalka Eko sklada Lucija Damič. AC-pol- nilne postaje morajo imeti vsaj eno 7 polno vtičnico in eno šuko vtičnico, kar omo-goča ne le polnjenje električ- nih avtomobilov, temveč tudi električnih koles in predela - nih vozil. DC-polnilne postaje so hitre polnilne postaje, kar pomeni, da omogočajo hitro polnjenje. Predvidoma bo postavljenih 109 AC- in 31 DC-polnilnih po -staj, pri čemer bodo občine na vseh lokacijah zagotovile tudi po dve parkirni mesti za pol-njenje vozil in ustrezne talne označbe ter prometne znake. Vse polnilnice bodo pred- vidoma postavljene do konca letošnjega leta. EPOb letošnjem svetovnem dnevu voda, 22. marcu, je bil poseben poudarek na - menjen ozaveščanju glede zmanjšanja količine odpa- dnih voda in njihovi ponov - ni uporabi. Neočiščena od- padna voda lahko namreč ogrozi tudi vire pitne vode in vpliva na zdravstveno stanje ljudi. Cilj je, da bi do leta 2030 v svetu izboljšali kakovost vode z zmanjšanjem onesna - ževanja, s preprečevanjem odmetavanja odpadkov in z omejitvijo izpustov nevarnih kemikalij ter drugih snovi. Ob tem naj bi prepolovili de- lež neprečiščenih odpadnih voda in povečali njihovo re- cikliranje ter varno ponovno uporabo. Boljše kot nekoč Že otroke v vrtcih učimo, da je treba z vodo skrbno ravnati, saj je nenadomestlji- va naravna dobrina. To velja za vse uporabnike, čeprav je Slovenija med tistimi pri-viligiranimi državami, ki ne morejo trditi, da trpijo zara- di pomanjkanja kakovostne pitne vode. »A to ni samou-mevno,« pravi dr. Marjetka Levstek, predsednica Slo- venskega društva za zaščito voda, nevladne organizacije, katere glavno poslanstvo je v ozaveščanju ljudi o pome- nu zaščite pitne vode kot tudi o pomenu ustreznega ravnanja z odpadno vodo, njenega učinkovitega odva - janja in čiščenja. Slednjega se ljudje vse bolj zavedajo, kar kažejo trendi vlaganj v sisteme čiščenja in načini ravnanja z vodami. »Pred več kot desetletjem so bile naše reke zelo onesnažene, kar pomni, da se je v teh letih marsikaj spremenilo pri od- vajanju in čiščenju odpadnih voda. Veliko smo že naredili, »Bolj občutljivi območji, ko gre za kakovost vodnih virov, sta štajerska in prekmurska regija, in sicer zaradi vpliva kmetijstva. Pitna voda je bolj obremenjena z nitrati in s pesticidi. Bolj občutljiv je tudi kraški svet, ker se neočišče- ne vode neposredno stekajo v podzemlje in pridejo do vira pitne vode.« Doma lahko odpadno vodo iz pralnih stro- jev ponovno uporabimo za splakovanje stranišč. Dežev - nico uporabimo za zalivanje vrtov, namesto da jo speljemo v kanalizacijo.V Sloveniji je bilo po podatkih stati-stičnega urada v letu 2015 iz javne kanalizacije odvedenih 162,5 mi- lijona kubičnih metrov odpadnih voda različnega izvora. Približno 53 odstotkov izpuščene odpadne vode je izviralo iz kmetijstva, industrijskih in drugih dejavnosti ter iz gospo-dinjstev, ostalo so bile padavinske, zaledne in druge vode.a bo treba še marsikaj storiti, kar se tiče nadzora izvajanja čiščenja,« meni predsednica društva. Koristna uporaba Če se komu zdi, da je varčevanje z vodo v gospo- dinjstvih nepomembno, pa Marjetka Levstek opozarja, da pomeni vsak kozarec pi-tne vode, ki jo zavržemo kot odpadno vodo, tudi porabo električne energije, saj je bilo to vodo treba spraviti v sistem. Se pa poraba pitne vode v gospodinjstvih v Slo-veniji zmanjšuje, povprečno porabimo 120 litrov vode na prebivalca na dan. V društvu opozarjajo, da se je treba zavedati, da vsa-ka uporaba vode predstavlja nastanek odpadne vode, ki jo je treba očistiti pred odvajanjem v okolje. »Go - spodinjstva so povezana v kanalizacijsko omrežje in to je nato povezano s čistilno napravo ali pa imajo grezni- co oziroma svojo malo čistil - no napravo. Industrija mora pred odvajanjem v okolje svoje odpadne vode temelji-to očistiti ali jih prečistiti za odvajanje v kanalizacijo. V nasprotnem primeru lahko takšna voda dolgoročno ško - duje okolju in virom pitne vode,« opozarja Marjetka Le-vstek in dodaja, da obstaja še vrsta neizkoriščenih možno - sti za ponovno uporabo od-padnih voda. »Industrija jih lahko ponovno izkoristi, pre- den jih odvede v kanalizaci-jo. V prehrambeni industriji lahko odpadke izločijo in jih uporabijo za prehrano živali. Odpadna voda je vir dušika in fosforja, to so hranila, ki so lahko dobrodošla pri na- makanju zelenih površin, če gre samo za komunalno odpadno vodo. Ta je tudi vir energije, saj lahko s pomočjo toplotnih črpalk ogrevamo in hladimo stavbe.« TATJANA CVIRN 3 Št. 12, 23. marec 2017 AKTUALNO Iztekajoča se smučarska sezona uspešna V Združenju slovenskih žičničarjev so lahko zado- voljni z letošnjo smučarsko sezono, saj so slovenska smučišča ustvarila 18-odsto- tno rast obiska smučarjev. Med smučišči je največjo rast, skoraj 30 odstotkov, do- seglo smučišče v Cerknem, ki je ustvarilo približno 80 tisoč prevozov. Največ smučarjev so sicer na žičniških napra- vah prepeljali v Kranjski Gori, sledita Rogla in Krvavec. Velik napredek je v tej zimski sezo- ni uspel tudi Mariborskemu Pohorju, kjer so prepeljali več kot sto tisoč smučarjev. »Po drugi strani je slabši obisk za-beležil Vogel, kjer so odvisni samo od naravnega snega, ta pa je zapadel precej pozno, je pa res, da tam sezona traja dlje. Kot tudi na Kaninu, kjer je vse, kar je bilo letos nareje-no, boljše kot minuli dve leti, ko naprave niso obratovale, še posebej pa je obisk narasel z vzpostavitvijo povezave z ita- lijanskim delom smučišča,« je povedal Ernest Kovač, pred- sednik Združenja slovenskih žičničarjev. Na Golteh smuka do 2. aprila, naCeljski koči končana sredi marca Število smučarjev na slo- venskih smučiščih tako v za- dnjih letih vztrajno narašča: v lanski sezoni jih je bilo sku- pno za približno 1,05 milijo- na, v letošnji računajo na 1,2. »Upajmo, da se bo ta trend nadaljeval. Tudi lanska in iz- tekajoča se smučarska sezona sta dokaz, da so za delovanje smučišč zelo pomembne na-ložbe v naprave za umetno zasneževanje. Ob pomanjka-nju naravnega snega je ume-tno zasneževanje omogočalo nižje ležečim smučiščem, da so lahko obratovala tudi 50 ali 60 dni,« je še povedal Kovač. Ob novem lastniku še rast števila smučarjev Med smučišči, ki bodo še nekaj časa obratovala tudi po začetku pomladi, so tudi Golte. Po besedah Ernesta Kovača, ki je tudi direktor družbe Golte, so v tej sezoni zabeležili od šest- do osemodstotno rast obi- ska smučarjev. Skupno je sicer Golte do sredine marca obiska- lo približno 60 tisoč smučarjev. To smučišče bo obratovalo do nedelje, 2. aprila, potem bo ho- tel zaradi obnove zaprt predvi- doma do poletja. Tudi v podjetju ZPO, ki upravlja s smučiščem na Celj-ski koči, so po letošnji smučar- ski veliko bolj veseli kot lani. Kot je povedal Ivan Pfeifer, direktor ZPO, kljub temu da naprave na smučišču obratu- jejo, na obisk smučarjev zelo vpliva vreme. Še zlasti je to po- membno ob počitnicah in ob koncih tedna, ko po pričako-vanju na smučišče pride naj- več smučarjev. »Naš prihodek se je v primerjavi s predlansko solidno zimsko sezono pove-čal za približno 30 odstotkov, v primerjavi z lansko mizerno sezono pa sploh, zato smo ob Na Rogli so v osrednjem delu zimske sezone imeli ugodne snežne razmere, zaradi visokih temperatur v zadnjih dneh pa bo morda smučarska sezona krajša od načrtovane.koncu letošnje smučarske se- zone zelo zadovoljni,« je po- udaril Pfeifer. Na Celjski koči se bodo zdaj osredotočili na poletno sezono, ki že nekaj zadnjih let predstavlja osre- dnji del turistične sezone. Na Rogli še niso strnili po- datkov o minuli sezoni. V po-nedeljek bodo odločali o tem, ali bodo obratovali še nekaj prvih pomladanskih dni ali bodo sezono zaradi toplega vremena predčasno končali. ROBERT GORJANC Foto: arhiv NT (GrupA)Odpadne vode kot breme ali priložnost? Ilustracijo je ob svetovnem dnevu vode pripravilo Slovensko društvo za zaščito voda. Od začetka sezone, v prvih dneh decem-bra do prve tretjine marca so na Rogli v 109 smučarskih dneh našteli več kot 184 tisoč smučarjev, kar je 7 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Na Rogli je trenutno še vedno do 55 cm naravnega in tehničnega snega na progah. Obratu-jejo vse žičniške naprave razen vlečnice Jurgovo. Zaradi pomanjkanja snega na Rogli ne morejo več urejati tekaških prog in Fun parka Rogla. Konec sezone, s katero so na Rogli zadovoljni, je bil sicer predviden za 9. april. 4 Št. 12, 23. marec 2017 GOSPODARSTVO Nekdanji direktor zahteva »prisilko« Radeška papirnica posluje dobro, s polno paro izdeluje tudi papir za denar Za skoraj polovico višji dobiček Čeprav so cene pigment titanovega dio- ksida, ki je najpomembnejši izdelek Cin- karne Celje, v prvem lanskem četrtletju dosegle dno, je družba v letu 2016 poslova- la zelo dobro, celo bolje, kot je načrtovala. Ustvarila je malo manj kot 170 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je na predlanski ravni, čisti dobiček pa je bil od predlanskega višji za kar 43 odstotkov in je znašal 9,8 milijona evrov. Prodaja pigment titanovega dioksida je bila lani rekordna in cinkarni je uspelo ohraniti tržne deleže na vseh svojih trgih. V državah Evropske unije jih je celo povečala. V cinkarni so po 120 letih delovanja ukini - li program valjane titan-cinkove pločevine, zaposlene v tem programu so prerazpore- dili na druga delovna mesta. Razlogov za takšno odločitev je več, med drugim tudi izguba največjega kupca. Zaradi ukinitve tega programa se bo vrednost prodaje cin- karne letos znižala za 20 milijonov evrov, na dobičkonosnost pa ta ukrep ne bo vplival, zatrjuje vodstvo podjetja. V cinkarni so že konec lanskega leta napovedali, da naj bi letos njihovi čisti prihodki od prodaje znašali 150 milijonov evrov, kar je za približno 11 odstotkov manj kot lani, čisti dobiček pa naj bi znašal 10 milijonov evrov. Državna pomoč zreškemu podjetju Vlada je podjetju GKN Driveline Slove- nija za novo linijo za izdelavo homokine- tičnih zglobov in montažo polgredi na - menila spodbudo v višini 580 tisoč evrov. Celoten projekt je vreden 4,6 milijona evrov in bo ustvaril 53 novih delovnih mest. Kot je znano, bo tovarna, ki je v an- gleški lasti, proizvodnjo zagnala junija. Za več modelov avtomobilov Mercedes in Volvo bo izdelovala šest različnih tipov homokinetičnih zglobov. Po mnenju vlade se bo spodbuda, ki jo je namenila zreškemu podjetju, večkratno po - vrnila, saj bo v naslednjih štirih letih GKN Driveline Slovenija samo zaradi davkov in prispevkov za plače v državno blagajno pri - speval 1,8 milijona evrov. Celotni zunanji učinki te nove naložbe na Slovenijo pa naj bi znašali malo več kot 15 milijonov evrov. Poleg tega, še navaja vlada, bo imela spod-buda tudi nefinančne učinke. To so pred- vsem prepoznavnost Slovenije kot tujim investitorjem prijazno okolje, zmanjšanje brezposelnosti in povečanje dodane vre - dnosti na zaposlenega. Upniki glasujejo o poravnavi Sodišče je pozvalo upnike celjskega podjetja Simer, naj glasujejo za potrditev prisilne poravnave ali proti njej. Hkrati jih je tudi pozvalo, naj sporočijo, koli - kšen del svojih terjatev bi spremenili v kapital podjetja. Upniki so v prisilni poravnavi, ki se je začela avgusta lani, prijavili za 5,2 milijona evrov terjatev. Navadnim upnikom, katerih terjatve znašajo 2,8 milijona evrov, Simer ponuja 20-odstotno poplačilo v štirih letih, zavarovanim upnikom pa bi 2,2 milijona evrov dolga vrnil čez štiri leta. Največja upnica je Družba za upravljanje terjatev bank, ki je že februarja lani zahtevala stečaj podjetja, zahtevo pa ima tudi ves čas prisil - ne poravnave. V podjetju Voc Ekologija so napovedali, da nameravajo odkupiti terja-tve slabe banke. Ali jim je to tudi uspelo, še ni znano. Prisilna upraviteljica Ermina Bajuk je povedala, da je med upniki uradno še vedno zapisana Družba za upravljanje terjatev bank. Garantove nepremičnine predrage Stečajnemu upravitelju Garanta Toma - žu Kosu tudi v novem poskusu ni uspelo najti kupcev za nekatere nepremičnine, ki sestavljajo tovarniški kompleks tega polzelskega podjetja. Čeprav je zavezujo - če ponudbe zbiral dva meseca, kar je dlje kot običajno, ponudbe ni oddal nihče. Tomaž Kos je skoraj šest hektarjev velik kompleks Garanta, ki je v stečaju od leta 2012, do lani prodajal kot celoto. Po treh neuspešnih dražbah se je odločil za pro - dajo po delih, a je do zdaj našel kupca le za servisni del s skladiščem ter za menzo z jedilnico. Tokrat je zbiral ponudbe za štiri enote. Najvišjo izhodiščno ceno, ki je zna- šala 1,3 milijona evrov, je postavil za skoraj 30 tisoč kvadratnih metrov velik proizvo- dni del. Kos pravi, da bo kmalu pripravil predlog o ponovnem zbiranju zavezujočih ponudb, cene pa bodo, če se bodo s tem strinjali tudi upniki, nekoliko nižje. JIPapirnica Radeče po steča - ju pred približno petimi leti in potem ko so jo prevzeli arabski lastniki, vztrajno po- večuje proizvodnjo in izbolj - šuje poslovanje, prav tako povišuje število zaposlenih. A zadovoljstvo ob dobrem poslovanju kazi sodni spor z nekdanjim direktorjem papirnice Igorjem Rakušo, ki z družbami, s katerimi je lastniško povezan, v Radeče papirju zahteva uvedbo pri-silne poravnave. Leta 2014 so v radeški pa- pirnici in hčerinskem pod - jetju Muflon ustvarili 26 milijonov evrov prihodkov, leto pozneje 30. Leta 2015 je imela papirnica dva milijona evrov izgube in lastniki so za - menjali upravo, ki jo je vodil Igor Rakuša. »Lani je družba naredila ve - lik korak naprej. Podjetje Ra-deče papir nova in hčerinsko podjetje Muflon sta skupaj imela približno 37 milijonov evrov prihodkov, ustvarjamo pozitiven denarni tok. Konč- ni rezultati poslovanja sicer še niso znani, računam, da bomo poslovno leto končali brez izgube ali pa bo ta mi- nimalna,« je povedal Tomaž Režun, član uprave za proi- zvodnjo in nabavo. Ob stečaju je bilo v papir - nici zaposlenih 340 ljudi, pri čemer je delo obdržalo le sto zaposlenih v invalidskem podjetju Muflon. Danes se s številom zaposlenih počasi že približujejo številki pred steča- jem. Za letos Režun pričakuje, da bodo v papirnici še pove- čali prihodke in ustvarili za približno 40 milijonov evrov prometa. Kot je še povedal, papir - nica 95 odstotkov svoje pro - izvodnje izvozi in to skoraj po celem svetu, zelo dobro je zastopana tudi na trgih nekdanje skupne države. »S tiskanjem papirja za denar smo v zadnjem času osvojili tudi nekaj novih trgov, nekaj zanimivih držav, ki ne želijo biti imenovane. K temu me za - vezuje poslovna molčečnost, zato njihovih imen ne smem izdati.« Kot je še dodal, je pro- izvodnja na stroju 5 za ta in prihodnji mesec razprodana. »To je tisto, za kar smo se po stečaju ves čas borili,« je še pristavil Režun. Skaljeno zadovoljstvo ob akciji bivšega Pred časom je imela rade- ška papirnica nekaj časa blo- kirane transakcijske račune, in sicer zaradi vložitve sodne zahteve prejšnjega direktor - ja Igorja Rakuše za poplačilo dveh terjatev v višini pribli - žno 400 tisoč evrov. »Obstoj terjatev spodbijamo v prav - dnem postopku, šlo pa je za časovno omejeno blokado ra-čunov, do poplačila vrednosti terjatve, ki je predmet spora. Ta denar bo na računu Rade-če papirja do konca sodnega postopka, družba pa normal - no posluje,« je povedal Režun sredi minulega tedna. A je spor radeške papirni- ce z nekdanjim direktorjem že čez nekaj dni dobil nove razsežnosti. Tri družbe, pove - zane z Igorjem Rakušo, Inte- rexpo skupina, Strelski center Gaj in Strelski center Central, so na celjsko okrožno sodi - šče vložile predlog za prisilno poravnavo v podjetju Radeče papir nova. Kot so navedle, je družba po javno objavljenih podatkih za poslovno leto 2015 kapitalsko neustrezna in plačilno nesposobna. Sodišče je od predlagateljev sicer zah- tevalo, naj predlog dopolnijo. Terjatve iz Rakuševih spornih poslov? Iz radeške papirnice so v odzivu na predlog o prisilni poravnavi sporočili, da je bil Igor Rakuša zaradi ugotovlje - nih nepravilnosti v poslova- nju matične družbe Radeče papir in hčerinskega podjetja Muflon razrešen z mesta di- rektorja teh družb. Še zlasti zaradi spornega poslovanja z družbami, ki so poveza - ne z njim, zaradi česar so v Radečah sprožili ustrezne sodne postopke. Terjatve, ki naj bi jih družbe, povezane z Rakušo, imele do radeških podjetij, so predmet sodnega spora, saj zadevajo omenje - ne sporne posle. Iz radeške papirnice so še sporočili, da bodo uporabili vsa pravna sredstva za zavarovanje svo-jih pravic in premoženja. Poudarjajo še, da uspešno poslujejo, redno poravnavajo nesporne zapadle obvezno - sti, prav tako zatrjujejo, da je radeška družba kapitalsko ustrezna in da ni plačilno ne-sposobna. ROBERT GORJANC Foto: SHERPATomaž Režun, član uprave Radeče papirja za proizvodnjo in nabavo Blagovna znamka Zelene doline praznujeZakaj je predlagal uvedbo prisilne po - ravnave v podjetju Radeče papir nova, smo vprašali tudi Igorja Rakušo, nekdanjega di-rektorja papirnice. Zanimalo nas je, zakaj se je odločil za ta ko- rak, potem ko so njegova podjetja že vložila izvršbo za poplačilo dveh terjatev v višini pri-bližno 400 tisoč evrov, zaradi česar so Radeče papir imele do poplačila teh terjatev blokirane transakcijske račune. Prav tako smo ga vpra- šali, zakaj se je odločil za takšen predlog na podlagi poslovnih podatkov za leto 2015, če pa je Radeče papir nova lani poslovalo dobro in bo poslovno leto verjetno končalo s pozitivno ničlo ali minimalno izgubo. In zanimalo nas je tudi, kako komentira ne- katere domneve, da gre pri tej potezi za ma - ščevanje zaradi odstavitve z mesta direktorja konec leta 2015 zaradi spornih poslov, ki jih je imel s svojimi povezanimi družbami, ko je bil še direktor Radeče papirja. Ker je bil Igor Rakuša na službeni poti v tujini, nas je po odgovor usmeril k svojemu podjetju Interexpo skupina, ki je eden od treh predla - gateljev prisilne poravnave. »Kot eden večjih upnikov je Interexpo skupina za zaščito intere- sov vseh upnikov in zaposlenih začela postopek prisilne poravnave na podlagi javno dostopnih podatkov o poslovanju družbe Radeče papir nova, iz katerih je razvidno, da družba že dve leti zapovrstjo posluje z izgubo. Ker obstaja ve- liko tveganje glede poplačila njenih obveznosti, so se upniki odločili, da vložijo predlog za prisil - no poravnavo, katerega cilj je sanacija družbe, nemoteno pozitivno poslovanje v prihodnje in tudi poplačilo upnikov,« je v sporočilu zapisal Rok Hribernik, izvršni direktor podjetja Inte- rexpo skupina. RGRakuša na službeni poti, pojasnilo »od doma« Stečajna upraviteljica CM Celje Milena Sisinger je objavila datum nove dražbe, na kateri bo prodajala poslovni kompleks podjetja na Lavi v Celju. Izklicna cena za približno dva hektarja velik kompleks, ki ga sestavljajo poslovne stavbe, skla- dišča, delavnice, garaže ter velik parkirni prostor, bo na drugi dražbi 10. maja malo več kot 3,2 milijona evrov. To je za polovico manj, kot je znašala izklicna cena na prvi dražbi. Sisingerjeva bo nepremičnino spet prodajala kot celoto. Približno polovico kompleksa ima že vse od stečaja CM Celje v najemu podjetje Voc, kjer pa so že pred časom povedali, da jih nakup ne zanima. JIMaja nova dražba kompleksa na LaviMlekarna Celeia, druga največja mlekar - na v Sloveniji, je pred tridesetimi leti na trgo- vske police poslala izdelke blagovne znamke Zelene doline. Okroglo obletnico svoje krov - ne blagovne znamke bo praznovala celo leto s posebno kampanjo, v kateri poudarja svoje vrednote, med katerimi imata najpomemb-nejše mesto kakovost in skrb za ohranjanje in razvoj slovenskega podeželja. Pri tem na prvo mesto postavlja povezo- vanje proizvajalcev mleka in zadružnikov z mlekarno in njenimi partnerji. Vse te je povabila, da se ji pridružijo pri praznova - nju in postanejo ambasadorji njene blagovne znamke. Do konca leta bo na svojem Face-book in Instagram profilu Zelenih dolin ob- javljala sledi, ki so jih pustili v 30-letnem obdobju te blagovne znamke.Mlekarna, ki je v večinski lasti kmetijskih zadrug, mleko odkupuje z več kot 1.100 kmetij in ga na dan sprejme približno 280 tisoč litrov. Kot prva mlekarna v Sloveniji je kupcem omogočila vpogled v izvor surovega mleka. Na digitalni platformi »mlečna cesta« lahko kupci sledijo mleku vse do kmetije, na kateri je bilo pridelano. »Naši izdelki so izključno iz slovenskega mleka in so brez gensko spremenjenih or - ganizmov. Izpolnjujemo najvišje standarde kakovosti in zato ne preseneča, da so med prvimi nosilci znaka Izbrana kakovost,« pra - vi direktor Mlekarne Celeia Marjan Jakob. Mlekarna, ki ima 206 zaposlenih, doma za- seda pomemben tržni delež, svoje izdelke izvaža tudi v devet držav. JI 5 Št. 12, 23. marec 2017 GOSPODARSTVO *NOČNO NAKUPOVANJE NAGRADNA IGRA DARILNI BONI V SKUPNI VREDNOSTI 1500 € POLNA NOČ POPUSTOV LATE NIGHT SHOPPING * PETEK, 24. marca 2017, OD 20. D0 24. UREEuromarkt center d. o. o., Šmartinska cesta 152 g, 1000 LjubljanaZupančeva jahta še ni izplula Prodaja jahte, zasidrane v Zadru, padla v vodo – Veliki načrti novih lastnikov dveh večjih ne- premičnin v središču Celju Potem ko je Radovanu Triplatu, stečajnemu upravitelju celjske fi - nančne skupine PSZ, po štirih ne-uspešnih dražbah šele z zbiranjem nezavezujočih ponudb uspelo najti kupca za 17-metrsko jahto, ki je bila pred približno desetimi leti nareje- na za to družbo oziroma njenega lastnika Darka Zupanca, je posel padel v vodo. Podjetje Op- tima Project iz Beograda, s ka- terim je Triplat sklenil kupo- Podjetje Inversio bo v prenovo stavbe v Prešernovi ulici 7 vložilo približno 1,6 milijona evrov. »Stavbi želimo povrniti podobo in sijaj, ki ju je nekoč že imela,« pravi direktorica Simona Lebar. Nov večinski lastnik družbe Golte, lju- bljansko podjetje Sicom Invest, ima z enim od osrednjih smučarskih središč v naši regiji ambiciozne razvojne načrte. Ob postopkih za prevzem večinskega lastništva je družba opravila tudi analizo obstoječe in zasnovo nove poslovne strategije podjetja Golte. Po besedah Sama Krivca, direktorja družbe Sicom Invest, ekipa novega lastnika meni, da imajo Golte odlične naravne pogoje za delova-nje, zato je pripravljena precej vlagati v razvoj gorskega letovišča. Nova poslovna strategija bo usmerjena v izboljšanje storitev in posodobi-tev infrastrukture, s poudarkom na povečanju prenočitvenih zmogljivosti na smučišču in tudi v dolini. V Sicom Investu napovedujejo tudi nadaljnji razvoj žičničarske infrastrukture, po-večanje obiska tujih gostov, krepitev ponudb na področju kongresnega, dogodkovnega in zabavnega turizma. Dokončanje apartmajskega naselja bo naj- pomembnejša investicija v tem letu, ki bo, kot je še poudaril Samo Krivec, pozitivno vplivala tako na število obiskovalcev kot tudi na ne- posredno poslovanje turističnega središča. Do konca letošnjega leta namerava nov večinski lastnik hotel na Golteh tudi vključiti v eno naj-večjih evropskih združenj Ekohoteli Evrope. Dosedanjo vpetost družbe Golte v Savinjsko in Šaleško dolino želijo po zatrjevanju Sama Krivca še nadgrajevati. Zato so predlagali raz-širitev nadzornega sveta – novega člana je pre-dlagala Občina Mozirje. RGMednarodni gospodarski forum Perspektive, ki deluje na območju bivše Jugoslavije, je predsedniku upravnega odbora družbe Celjski sejem Francu Pangerlu podelil na- grado za življenjsko delo v podjetništvu. Pangerl je nagrado prejel na nedavnem regionalnem vrhu podjetnikov srednje in jugovzhodne Evrope v Dubrovniku in je bil edini nagra-jenec iz Slovenije. Mednarodni gospodarski forum nagrade in priznanja »ustvar- jalci stoletja« podeljuje za več kategorij. Za življenjsko delo jih podeljuje tistim posameznikom, ki so v svoji podjetniški karieri ustvarili posebne rezultate in s svojim delom prispevali tudi k razvoju skupnosti, v kateri delajo in živijo. »Priznanje mi pomeni veliko. Predvsem je pomembno, da sem ga dobil zunaj Slovenije, da torej tudi v tujini opazujejo, kaj se dogaja in so za uspeh pripravljeni dati priznanje,« pravi Franc Pangerl, ki ga v domačem Celju in tudi v Sloveniji za njegovo skoraj 30-letno delo na področju sejemske dejavnosti doslej še niso nagradili. JI, foto: arhiv NT (SHERPA)Priznani ekonomisti in gospodar- stveniki, ki delujejo na območju srednje in jugovzhodne Evrope, so Francu Pangerlu podelili nagrado za življenjsko delo. Novi lastnik na Golteh razkril načrteprodajno pogodbo, namreč ni porav- nalo kupnine. Brez težav pa je stečaj- ni upravitelj v zadnjem času prodal dve veliki nepremičnini v središču Ce- lja. Sklep o prodaji obeh je namreč v teh dneh že postal pravnomočen, kar pomeni, da sta kupca poravnala vse svoje obveznosti. Poslovna stavba v Kocenovi ulici je tako že v lasti podjetja Merkscha, poslovna stavba v Prešer- novi ulici pa ljubljanskega podjetja Inversio. Radovan Triplat je zaradi propa- dle prodaje jahte zelo razočaran in se sprašuje, ali je morda nekdo »iz ozadja« hotel, da posel propade. »Na koncu sta se za nakup jahte potego- vala dva – podjetje Optima Project, ki je v lasti Slovenca Boštjana Peterma- na, in kupec iz Grosupljega. Ta bi za jahto plačal 250 tisoč evrov, a je pred- stavnik beograjskega podjetja ponu-dil tri tisočake več in zmagal. Ko pa bi po sklenitvi kupoprodajne pogod- be Optima Project moral plačati kupnino, se je umaknil.«Trikrat nižja cena Stečajni upravitelj bo zdaj jahto spet dal na dražbo, izklicna cena bo 180 tisoč evrov, kolikor mu je zanjo ponudil eden od novih morebitnih kupcev. To je trikrat manj, kot je zna- šala izklicna cena na prvi dražbi, ki je bila maja 2015, in tudi manj, kot so v svojih nezavezujočih ponudbah bili zanjo pripravljeni plačati mnogi drugi, ki jih nakup jahte, zasidrane v Zadru na Hrvaškem, kljub veliki po-rabi goriva zanima. Ponudbe za na- kup jahte je namreč poleg beograjske družbe oddalo še 45 posameznikov in podjetij iz različnih krajev Sloveni- je, a tudi s Hrvaške in iz Srbije. Kar dva poslovno- stanovanjska kompleksa Več sreče kot z jahto ima Rado- van Triplat s prodajo nepremičnin, ki so jih PSZ in ostala podjetja Dar- ka Zupanca v skoraj dvajsetih letih delovanja s poceni nakupi celjskih trgovskih in gostinskih podjetij vpi- sala na seznam svoje lastnine. Zadnji uspešni sta prodaji poslovnih stavb v Kocenovi in Prešernovi ulici v sredi- šču Celja. Lastnik prve je pred dnevi, potem ko je poravnal vse obveznosti, postalo celjsko podjetje Merkscha furnirnica, lastnica druge pa je že nekaj dni tudi formalno ljubljanska družba Inversio. Podjetje Merkscha furnirnica je nek- danjo upravno stavbo PSZ v Kocenovi ulici kupilo za malo manj kot 400 tisoč evrov. Kot smo že pred časom zapisali, ima podjetje s stavbo in z zemljiščem okrog nje velike načrte. Potem ko je leta 2014 že kupilo hišo na Glavnem trgu 4, želi zdaj obe stavbi povezati in na tem območju urediti sodoben poslovno-stanovanjski kompleks. Za prenovo 1,6 milijona evrov Velike načrte ima tudi nepremič- ninska družba Inversio. Stavbo v Pre- šernovi ulici 7, ki ima v več nadstro- pjih skupaj 1.600 kvadratnih metrov površin, je kupila za milijon evrov. »Stavbo smo kupili kot dolgoročno naložbo. Ker je na odlični lokaciji v strogem središču mesta, se nam je zdela zelo zanimiva. Je pa hiša po- polnoma zanemarjena. Streho, ki je zamakala, smo začasno že sanirali, težavo bomo odpravili z novim ostreš- jem. Z izjemo dveh lokalov v pritli- čju so prostori prazni in zapuščeni in so za bivanje ali opravljanje kakšne dejavnosti neprimerni,« je povedala direktorica družbe Simona Lebar. Dodala je, da bosta sedanja najemni-ka v stavbi ostala tudi po prenovi. Družba Inversio bo stavbo popol- noma obnovila. Trenutno pripravlja tridimenzionalni geodetski posnetek stanja, ki ga potrebuje za pripravo projekta obnove, saj načrti hiše sploh ne obstajajo. Ker gre za spomeniško zaščiteno stavbo, bo prenova, ocenju- je Lebarjeva, stala 1,6 milijona evrov, v najboljšem primeru bo končana do jeseni 2018. »Marsikaj bo odvisno od podpore občinske uprave, prenovo pa bo najverjetneje podaljšalo tudi to, da so v kleti evidentirana najdišča in bodo svoje delo morali opraviti tudi arheologi,« je še povedala direktorica Inversia. JANJA INTIHAR, foto: arhiv NT (SHERPA) Tuji gospodarstveniki nagradili Pangerla 6 Št. 12, 23. marec 2017 IZ NAŠIH KRAJEV Praznovanje na hribu Lazaristi obeležujejo 400-letnico CELJE – Rezultati analize one- snažene zemljine z gradbišča na območju tovorne železniške postaje v Čretu v okviru obno - ve proge Zidani Most–Celje še vedno niso znani. Kot so nam povedali na državni direkciji za infrastrukturo, gre pri izvedbi laboratorijskih preiskav za dokaj dolgotrajen postopek do izdelave končnega poročila. Takšna laboratorijska preiskava, ki jo izvaja podjetje Ikema, traja približno mesec, so še povedali na direkciji. Ta pričakuje, da bo analiza pokazala, da bo del iz- kopnega materiala zagotovo oce- njen kot nevaren odpadek, zato je na gradbišču, kjer se dela sicer nadaljujejo, že izvedla nekatere ukrepe.Tako izvajalec del ves izkopni material nalaga znotraj gradbišča na začasni deponiji in ga ločuje glede na to, ali gre za industrijski odpa - dek, zemeljski ali kamniti material in podobno. Del deponije, kjer so industrijski odpadki, ki jih obravna - vajo kot nevaren odpadek, izvajalec del prekriva s PVC-folijami, zago- tavlja protiprašno zaščito, delavci, ki so v stiku z onesnaženim mate-rialom, morajo uporabljati osebno zaščitno opremo. Zaradi relativno visokih stro - škov nadaljnje predelave nevar - nih odpadkov, ki bodo morali biti v končni fazi urejeni v skladu z zakonodajo, so na direkciji izva - jalcu del naročili tudi zmanjšanje količine izkopov z nadomestnimi tehničnimi ukrepi. S kemično sta-bilizacijo tal z dodajanjem apna oziroma cementa bi bilo mogoče, kot pričakujejo na direkciji, količi-no izkopa in s tem tudi nevarnega odpadka zmanjšati za približno trideset odstotkov. Pri iskanju strokovne rešitve za dokončno ureditev izkopnega ma- teriala v skladu z zakonodajo direk - cija za infrastrukturo sodeluje tudi s strokovnjaki Fakultete za gradbeni- štvo in geodezijo Univerze v Ljublja - ni in Zavoda za gradbeništvo Slove - nije. Končno odločitev o ravnanju z nevarnimi odpadki v izkopnem materialu bo direkcija sprejela, ko bodo znani rezultati laboratorijske preiskave in vsi ostali pomembni podatki. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA CELJE – Na Jožefovem hribu je bila v nedeljo slovesnost v počastitev 400-letnice redovnikov lazaristov. Ti imajo v Celju eno od svojih številnih ustanov, ki so sicer po vsem svetu. La- zariste je v knežje mesto leta 1852 povabil škof Anton Martin Slomšek. Med nedeljsko slovesnostjo so se spominjali tudi 20-letnice Doma sv. Jožefa in 165-letnice Misijonske hiše Celje. Pred slovesnostjo je bil na hribu dvodnevni simpozij o vlogi lazaristov. Somaševanju je sledila krajša akademija. Med njo je na prizadevanja lazaristov in njihovega ustanovitelja opo- zoril tudi njihov generalni predstojnik za ves svet, Slo - venec Tomaž Mavrič. Med Nazaj na Jožefovem hribu. Somaševanje škofov v počastitev 400-letnice lazaristov je vodil lazarist, kardinal dr. Franc Rode iz Vatikana. Na hribu je bil nekoč kaplan in župnijski upravitelj. govorniki je za visoko oble- tnico lazaristom čestital tudi celjski župan Bojan Šrot in med drugim omenil pomen Doma sv. Jožefa za Celje. Praznovanje 400-letnice lazaristov in 20-letnice doma se bo končalo septembra, ko bo uprizoritev srednjeve - škega misterija. Gre za delo z naslovom Veliki oder sve- ta, ki ga je napisal španski klasik Calderon de la Barca. Predvidoma bo uprizorjeno na Starem gradu. Lazariste in njihovo delovanje v Celju bomo podrobneje predstavili v eni prihodnjih številk Nove - ga tednika. BRANE JERANKO Foto: GrupAGre za misijonski red, ki ga je ustanovil sv. Vincencij Pavelski. Po Slomškovem po-vabilu je nad mestom nastala prva postojanka lazaristov v nekdanji veliki avstrijski ce- sarski državi. Po dolgih dese- tletjih delovanja, so redovni- ke nacisti po začetku druge svetovne vojne, z Jožefovega hriba pregnali. Po tej vojni je nova oblast nekatere lazariste zaprla in njihove stavbe podr - žavila. Leta 1990, še pred za- četkom denacionalizacije, jih je občina lazaristom vrnila. Po celoviti prenovi in dozidavi je nastala velika ustanova Dom sv. Jožefa, ki se posveča trem različnim Zemljino z industrijskimi odpadki na začasni deponiji izvajalec del začasno prekriva s PVC-folijo. Rezultatov analize sporne zemljine še niDela se nadaljujejo, izvajalcu naro - čeno zmanjšanje količine izkopov Dan za francoščino CELJE – Mednarodni dan frankofonije, združenja francosko govorečih dežel, vsako leto obeležijo tudi mladi iz slovenskih srednjih šol, kjer se učijo ta tuji jezik. Tradicionalna prireditev je bila letos nekoliko drugačna kot minula leta, ko so skupaj uprizorili gledališko igro v francoščini. Tokrat so tako osnovnošolci kot dijaki in študenti predstavili različne francosko govoreče dežele pod geslom francoščina na različnih celinah. Zavod RS za šolstvo je v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje, s Francoskim inštitutom v Sloveniji in I. gimnazijo v Celju pripravil 19. Fran- kofonski dan. Letos je dogodek povezal 160 mladih iz šestih osnovnih in osmih srednjih šol po Sloveniji ter z Emuni Univerze v Piranu. Številne mlade, ki so napolnili Celjski dom, je pozdravila tudi francoska veleposlanica v Sloveniji Marion Paradas in poudarila pomen učenja tega jezika, ki ga govori več kot 270 milijonov ljudi na petih celinah sveta in je drugi jezik v Evropski uniji. Med šolami iz regije so se predstavile OŠ Ljubečna, Polzela, Vransko-Tabor, Podčetrtek in I. OŠ Celje, kjer je francoščina izbirni predmet, med srednjimi šolami pa I. gimnazija v Celju, Gimnazija Lava in Gimnazija Velenje. Če za francoščino velja, da ni najbolj enostavna, pa je bilo sodelujočim zagotovo lažje pripraviti katero od tipičnih dobrot frankofonskih dežel. Na stojnicah pred začetkom prireditve so jih obiskovalci lahko poskusili in ob tem spoznali še kakšno zanimivost predstavljenih dežel. TC, foto: SHERPA Na letošnjem Frankofonskem dnevu so mladi z različnimi glasbenimi, plesnimi in igranimi točkami predstavili francosko govoreče dežele, na stojnicah pa katero od njihovih zanimivosti in kulinaričnih dobrot.dejavnostim. Tako vključuje duhovno in prosvetno sre - dišče, orglarsko šolo in dom za starejše občane. V domu je trenutno 76 zaposlenih. Lazaristi prav tako skrbijo za Župnijo sv. Jožefa. Nedeljsko praznovanje je bilo v znamenju somaševa - nja slovenskih škofov, ki ga je vodil kardinal dr. Franc Rode iz Vatikana. Kardinal je prav tako član reda lazaristov in je začel svojo duhovniško pot kot kaplan in župnijski upra- vitelj na celjskem Jožefovem hribu. Med nagovorom je med drugim omenil notranjo moč Katoliške cerkve, ki ji je doslej uspelo premagati vse krize. 7 Št. 12, 23. marec 2017 IZ NAŠIH KRAJEV Ministrica pa nič? Meter zemljišča je vreden približno evro, država pa hoče na njem za meter služno- sti 65 evrov – Skregano z resničnostjo LUČE – Načrtovana gradnja nove čistilne naprave za ko- munalne vode v Lučah, ki jo želi postaviti občina, se odda- ljuje. Zapletlo se je namreč zaradi vzpostavitve služnosti za komunalne vode na manj- šem zemljišču, ki je v državni lasti. Gre za približno ar in pol veliko državno zemljišče ob Savinji, ki ga upravlja di- rekcija za vode. Za vzpostavi- tev služnosti zahteva država od občine nezaslišano visok znesek. Gre za zemljišče, ki za kme- tovanje ni primerno in vanj za- radi lege po Zakonu o vodah ni mogoče bistveno posegati. Kvadratni meter tega zemlji- šča je uradno vreden 1,7 evra. Kljub temu zahteva država po svojem pravilniku od Občine Luče za vzpostavitev služnosti nič manj kot 65 evrov za vsak kvadratni meter ze- mljišča. Ob tem, da bodo komunalni vodi seveda pod ze- mljo. Lučani so seve- da začudeni, saj ne gre za dobičkonosno dejavnost, ampak za čistilno napravo, ki bo v korist tako ob- čini kot državi. »Po oddaji vloge za pridobitev slu-žnostne pravice na direkcijo za vode, so nam po- sredovali v podpis pogodbo. V njej so nam za služnost za obdobje tridesetih let zaraču- nali več kot enajst tisoč evrov,« je bil presenečen tajnik luške občine Klavdij Strmčnik. Pri izračunu ne gre za pomoto ka-kšnega raztresenega državne- ga uradnika, ampak za določila državnega Pravilnika o meto- dologiji za določanje nadome- stil za služnosti na vodnih in priobalnih zemljiščih v lasti RS. »Kot lokalna skupnost ne nasprotujemo plačilu nadome- stila za stvarne pravice, ki ima neko sorazmerno vrednost glede na obseg obremenitve zemljišča in vrednost zemlji- šča,« pravi župan Ciril Rosc. V primeru služnosti za komu- Nova čistilna naprava v Lučah bo tik ob obstoječi. V ozadju fotografije državno zemljišče, za katerega želi država zaračunati visoko ceno vzpostavitve služnosti.Kdo bo direktor zdravstvenega doma? CELJE – Na razpis za novega direktorja Zdravstvenega doma Celje so se po neuradnih podatkih prijavili štirje kandidati. Med njimi zanesljivo tudi tista kandidata, ki naj bi v javnosti veljala za favorita za izvolitev: sedanja direktorica mag. Alenka Obrul in dr. Branko Gabrovec. Alenka Obrul je za našo medijsko hišo povedala, da pri- čakuje, da bo njen program podprt, saj verjame, da je v tem mandatu v celjskem zdravstvenem domu z ekipo odličnih sodelavcev opravila kar nekaj pozitivnih premikov v organi- zaciji dela in investicijah. Podrobnosti svojega programa ni razkrila, ampak jih bo tako kot ostali kandidati predstavila komisiji za izbor novega direktorja. Branko Gabrovec, trenutno zaposlen v Nacionalnem in- štitutu za javno zdravje (NIJZ), je povedal, da se je za kan-didaturo odločil predvsem zaradi tega, ker mu kot Celjanu ni vseeno za to, kar se dogaja v zdravstvenem domu. Ta se po njegovem v zadnjem času sooča z nekaterimi težavami, za katere bi odgovorno vodstvo lahko poskrbelo. Kot je še dodal, njegov program temelji na večjem po- vezovanju in oblikovanju pozitivnega vzdušja v javnem zavodu, ki je, kot ugotavlja, trenutno na precej nizki ravni. Vzrok zanj vidi tudi v preveliki preobremenjenosti zdrav- nikov, ki jih je v zdravstvenem domu premalo, zato bo kadrovsko zasedbo poskušal okrepiti. Prav tako bo posku- šal rešiti prostorsko stisko zdravstvenega doma, pri čemer podpira projekt širitve zdravstvene dejavnosti v stavbo v Gregorčičevi ulici 6. RGIn kakšne so okvirne cene zemljišč v občini Luče? Kvadratni meter gozda stane od 30 do 90 centov. Kmetijska zemljiščastanejo od približno evra do 1,80 evra.nalne vode po državni zemlji v Lučah takšne sorazmernosti seveda ni. Kaj dela ministrstvo? Občina je na takšno nesoraz- mernost pisno opozorila mini- strstvo za okolje in prostor. »Ta pravilnik bi moral biti po ve- ljavni zakonodaji spremenjen že do 13. avgusta lani. Gre tudi za obljubo ministrice in zavezo ministrstva, da se bo to zgodi- lo,« opozarja tajnik občine. Do danes se ni. Sprejet je bil nov pravilnik glede stavbne pravi-ce, za nezaslišano visoke slu-žnosti pa ne. Po Zakonu o vo- dah predpiše metodologijo za določanje vrednosti zemljišč in višine nadomestil v postopkih pridobivanja, razpolaganja in obremenjevanja s stvarnimi pravicami minister. Nova čistilna naprava za Luče naj bi stala približno 250 tisoč evrov. Druga soglasja zanjo so pridobljena, denar v občinskem proračunu je zago- tovljen. Z novo čistilno napra- vo za komunalne vode, ki bo v neposredni bližini obstoječe, bo Savinja proti Celju seveda čistejša. Turistična občina si za novo napravo prizadeva že vrsto let. Načrt občine je naj- prej dolgo oviralo pridobivanje vodnega soglasja, ki ga izdaja republiška agencija za okolje. Ta je občini postavila pogoje že spomladi 2011, vendar je Lučam uspelo vodno soglasje pridobiti šele predlani. Zaradi dolgotrajnega čakanja niso bila več veljavna druga soglasja. BRANE JERANKOBranje poezije pred mimoidočimi Ste kavo plačali z verzom? Pred branjem poezije je nastopil Dekliški pevski zbor GCC. Na čelo zdravstvenega doma izvolili Jasno Žerak Na volilni seji Sveta zavoda Zdravstvenega doma v Šmarju pri Jelšah so izvolili novo direktorico. Enajst gla- sov podpore od petnajstih je dobila magistrica poslovnih ved iz Rogaške Slatine Jasna Žerak. Anton Zidar ni dobil nobenega glasu, dosedanja direktorica Irena Nunčič je dobila štiri. Od devetih prijavljenih kandidatov jih je sicer pet izpol- njevalo formalne pogoje, dva sta tik pred zdajci odstopila. Tako so svoj program članom sveta JZ predstavili ome- njeni trije. Programi so imeli več podobnosti kot razlik in posebnega odziva med svetniki niso bili deležni. Po objavi volilnih rezultatov je bila Irena Nunčič vidno razočarana. Kot je dejala, so ji nekateri očitno podporo obljubljali s fi go v žepu. »Glede na rezultate v letu 2016 si upam trditi, da spadamo v sam vrh zdravstvenih domov v Sloveniji,« je med drugim povedala. A njenih argumentov večina v svetu zavoda že dolgo noče več slišati. Za razliko od občin je Nunčičevi svet zavoda podporo odrekel že pred časom. Tudi zaradi tega razhajanja je tokratni razpis za direktorja že peti po vrsti. Glasovanje v svetu zavoda je samo prvi korak. Zdaj so na potezi župani šestih občin ustanoviteljic. Če Žerakovo zavrne samo eden od občinskih svetov, bodo v Šmarju iskali direktorja še šestič. StO Zdaj mora Jasna Žerak dobiti še potrditev šestih ob- činskih svetov.CELJE – 21. marec je svetovni dan poezije, ki ga je Unesco razglasil leta 1999 z namenom, da bi z njim spodbu- dil k branju in ustvarjanju te literarne zvrsti. Na celjskih ulicah so dijaki de-klamirali svoje pesmi in k poslušanju privabili naključne mimoidoče. Zaznamovanje svetovnega dne po- ezije naj bi povrnilo pomen tradicio- nalnemu branju poezije, temu je sledil dijaški pesniški kolektiv Gimnazije Celje – Center, ki je z javnim branjem predsta- vil svoje pesmi. Mladi pesniki pesnijo pod mentorstvom celjskega pesnika Kri- stiana Koželja, ki meni, da se stanje v družbi kaže tudi v od-nosu do pesništva. »Umetnost in pe- snike odrivajo v ozadje, tako v lokalnem kot državnem oko-lju. Žal je stanje takšno. Pred časom sem bral intervju s korejskim pesnikom Ko-jem Unom, ki pravi, da časi so, kakršni so. A vedno ti časi nihajo. Ponavadi so trenutki, ko govorimo o splošni odso- tnosti vrednot, točka koncentracije, od katere se nato stvari odbijejo navzgor. Umetnost in poezija sta po mojem mne- nju edini vzvod, ki lahko premakneta to slabo stanje.« Ob svetovnem dnevu poezije je bil verz v nekaterih kavarnah tudi plačilno sredstvo. Za to gesto so se odločili tudi v kavarni Mestnega kina Metropol, kjer smo opazili številne liste, popisane z ver- zi. V Sloveniji ima po- buda Plačaj z verzom tudi dobrodelno noto. Kultura in poezija bi morali biti dostopni prav vsem družbe- nim skupinam, a sle- pim in slabovidnim je v Sloveniji prilagojene le malo literature. Vsi sodelujoči poeti bodo z akcijo verzzaverz po- magali razširiti nabor knjig v knjižnici za slepe in slabovidne otroke ter mladostnike Centra Iris. BGO Foto: GrupA 8 Št. 12, 23. marec 2017 IZ NAŠIH KRAJEV Bi se spustili po toboganu z najvišje stavbe v Savinjski dolini? Hmezadova stavba – drugačna in privlačna ŽALEC – Februarja se je končal občinski natečaj za rešitev pri pre- novi Hmezadove stavbe. Strokovna komisija je izbrala najboljšega od treh prijavljenih predlogov, avtorji pa so minuli teden predstavili svo-jo idejo in vizijo najvišje stavbe v Savinjski dolini. Zmagovalni predlog za prenovo stavbe je sicer velikopotezen, a naj bi bil izvedljiv. Če bo ta pro - jekt zaživel, prenovljena Hmeza- dova stavba v Žalcu ne bo več le najvišja, temveč bo prva imela tudi tobogan, s katerega bo omogočen panoramski razgled na Savinjsko dolino. To je sicer le del idejne zasnove, kot je na predstavitvi projekta pojasnil eden od članov zmagovalne ekipe iz Arhitekturne - ga biroja Styria iz Maribora David Mišič. Avtorji so obnovljeno stavbo zastavili kot možnost za drugačen doživljaj. Na vrh stolpa, kjer bodo urejeni terasa, prvi umetni vrt v Sloveniji in gostinski obrat, naj bi vodila krožna pot, ki bi omogočala postopno vzpenjanje in razgled na Savinjsko dolino. Na teraso bi vozi - lo tudi panoramsko dvigalo, z vrha 55 metrov visoke stavbe naj bi se obiskovalci lahko na tla spustili po 160 metrov dolgem toboganu. Ob-nova zajema tudi ureditev okolice, kjer naj bi delovala prvi glamping na vagonih in prvi »biergarten« v Sloveniji. David Mišič je povedal, da gre predvsem za uresničevanje ideje o tem, kako biti drugačen, kako biti prvi in kako obnovo smiselno ume- stiti v okolje: »Ne gre za skrivanje Hmezadove stavbe – gre za njeno ohranjanje in poudarjanje hmeljar - ske kulture v Savinjski dolini.«potencialnih vlagateljev, dovoljenj ali dodatnih parkirnih površin in pri ureditvi prometa ter komunalne in-frastrukture,« je pojasnil Kos. Velikopotezno za Žalec? Župan se zaveda, da je idejna za- snova drugačna, neobičajna. Prepri-čan je tudi, da se bodo oglasili dvo-mljivci, kot se je to pokazalo tudi pri predstavitvi ideje o fontani piva. A prepričan je, da jim bodo v dveh ali treh letih dokazali, da so drzne ideje tiste, ki so najboljše, kot so to naredili s fontano. Ta je lani v občino priva-bila več turistov, kot so se nadejali. Iz žalske fontane piva so obiskovalci iztočili več kot 136 tisoč vrčkov piva, kar je bila za občino Žalec, ki si je zastavila cilj šest tisoč popitih vrčkov, spodbudna številka. Sicer želijo v Žalcu z obnovo Hmezadove stavbe razširiti in zao- krožiti turistično ponudbo v Savinj- ski dolini. Fontano Zeleno zlato zato že posodabljajo in pripravljajo na letošnjo sezono. Uradno bo zače - la obratovati 1. aprila, trenutno pa tam urejajo dodatno komunalno opremo in odvodnjavanje, kmalu imajo v fontano namen namestiti še eno točilno napravo, na tržnici pa prestavljajo sanitarije. Želijo si, da bi bili obiskovalci zadovoljni z obiskom Žalca. Teh letos pričaku - jejo kar sto tisoč, ta številka pa bi občino Žalec povzdignila med pet najbolj obiskanih turističnih desti-nacij v Sloveniji. EVA POPOVIČ Prihajajo nove volitve in s tem nove obljube POLZELA – Župan Jože Kužnik je s podporniki ustanovil Gibanje za občino Polzela – Županovo listo. Gre za nestrankarsko gibanje, ki naj bi bilo namenjeno vsem generacijam. Župan Občine Polzela Jože Kužnik bo z novoustanovljenim nestrankarskim gibanjem nastopil na naslednjih volitvah. Ustanovitev nove liste naj ne bi prinesla večjih sprememb pri njegovem delovanju: »Ne gre za spremembo, iz SDS sem izstopil že pred dvema letoma, od takrat sem deloval kot nestrankarski človek. Glede na to, da se bližajo volitve, in glede na to, da imamo vizijo, cilje in nedokončane projekte, je ustanovitev nestrankarskega gibanja logična poteza.« Gibanje za občino Polzela si bo prizadevalo za črpanje evropskih sredstev, dokončanje gradnje kanalizacije, ureditev malih čistilnih naprav predvsem v višinskem delu občine, za energetske obnove stavb, razvoj podeželja, podjetništva, turizma … Sicer naj ne bi šlo za nove ali drugačne cilje, temveč predvsem za dokončanje začetega, kamor spadata obnova lokalnih cest in gradnja kulturnega centra na Polzeli. EP Foto: TT Župan poudarja, da so mnenja in predloge o viziji podali vsi člani gibanja, ki jih je trenutno približno petdeset.VOJNIK – Občina preureja v Novi Cerkvi stanovanjsko stavbo, kjer bodo stanovanja za mlade in invalidsko stanovanje. Stanovanja bodo namenjena za prvo in prehodno rešitev stanovanjskih težav mladih prosilcev.Letos pol milijona evrovDavid Mišič pravi, da projekt predvideva turistično, privlačno, zanimivo in prostočasno program- sko zasnovo, s katero želijo v občini izkoristiti potencial celotnega pro-stora in Hmezadove stavbe, znotraj katere bodo še naprej izvajali go - spodarsko dejavnost. Velikopotezno, a uresničljivo, so prepričani v Žalcu.Bodo potrebovali še en Jackpot? Ureditev žalske fontane piva si je občina lahko privoščila predvsem z denarjem, ki ga je pridobila zaradi glavnega zadetka v igri Jackpot, ki je bil vplačan v občini. Čeprav ponovno na tak denar ne morejo računati, je župan Janko Kos, ki je bil tudi eden od članov komisije, ki je izbrala zmagovalno idejo, prepričan, da je projekt izvedljiv. Obnova stavbe in okolice je zastavljena po delih. Vre- dnost investicije je na splošno oce - njena na tri milijone evrov, občina pa ne bo investitorica: »Občina bo morda sodelovala pri pridobivanju Gre za vsega skupaj deset stanovanj. Letos namerava občina vložiti v stavbo pol milijona evrov. Velika trška poslovno-sta- novanjska stavba v občinski lasti, ki je v središču kraja, je namreč vedno bolj samevala. V stari stavbi so zelo velika prazna stanovanja, ki nujno potrebujejo preureditev in za današnje potrebe ne ustreza-jo več. Stavba je bila zgrajena med drugo svetovno vojno in je spomeniško zaščitena. Za občino bi bilo sicer ugo - dneje, če bi zgradila novo stavbo, vendar stare zaradi stroge spomeniške zaščite ne sme podreti. V preteklih letih je občina v tej stavbi najprej prenovila streho in fasado ter zgradila prizidek. Pravnomočno gradbeno dovoljenje za letošnje urejanje stavbe je že pridobljeno. V ob - činskem proračunu je letos za stavbo v Novi Cerkvi na voljo 470 tisoč evrov. Občina se tre-nutno pogovarja o prodaji šti- rih stanovanj stanovanjskemu skladu, saj bodo lahko tudi ta oddana prosilcem z občinske liste. Ogrevanje stavbe bo iz skupne centralne kotlovnice na lesno biomaso. BJ20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do-govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650-737. 2471KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele-fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591-992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461-158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840-282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. pKUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663-137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393-461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 9 Št. 12, 23. marec 2017 IZ NAŠIH KRAJEV VABLJENI V PRENOVLJENO TRAFIKO V LAŠKO Mestna ulica 4, Laško Pri nas lahko popijete odlično kavico in se posladkate z dišečimi Pečjakovimi dobrotami, ki jih vsak dan pečemo za vas. Sveže pečene izdelke pa seveda lahko odnesete tudi s seboj. V mesecu marcu še posebna ponudba, ob kavici masleni rogljiček samo 0,50 evra.Družabno in upravno središče, kot ga še ni bilo ZREČE – Zaradi različnih zgodovinskih okoliščin se je središče občine obliko- valo povsem nenačrtovano. Kraj zato nima naravnega in enotnega težišča, a tudi izrazite urbane identitete ne. Ob koncu študija ar - hitekture na mariborski fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo je Uroš Špile magistrsko nalogo posve- til prav tej problematiki domačega kraja. Projekt z naslovom Regeneracija novega centra Zreče je pod - prla tudi občina. Občani so povabljeni, da podajo svoje pripombe in stališča.Arhitekt Uroš Špile predstavil idejno zasnovo novegaobčinskega središča Zreče so ena od občin, ki imajo razvito gospodarstvo in turizem, na lestvici kakovosti življenja se uvrščajo visoko, a kljub temu občani pogrešajo boljšo urejenost kraja. Mesto ima glede na zgodovinski ra- zvoj dve naravni središči, z novimi trgovskimi središči se oblikuje že tretje. Pri tem ni jasnih ločnic med javnim in zasebnim, večino površin je zatrpanih s parkirišči, občani pa nimajo prostora, ki bi bil namenjen druženju ali javnim prireditvam. »Gre za vzposta- vitev osnovnih temeljev ur - banistične zasnove kraja in postavitev jasnih konceptov, ki jih doslej nismo imeli. Pro-stor mora biti urejen tako, da je logično zasnovan in udoben za uporabnika. V prvi vrsti za domačine, posledično pa se- veda tudi za turiste in druge obiskovalce,« je dejal arhitekt Uroš Špile. Avtomobile pod zemljo, parke ljudem Načrt v prvi vrsti predvi- deva odstranitev vseh stavb v levem in desnem pasu od hotela. Tam bi bili zelene površine, igrišča za otroke, sprehajalne poti in podobno. Na parkirišču pred hotelom bi zrasla večja stavba, ki bi glede na višino še vedno ostala podrejena hotelu v ozadju. Avtobusna postaja bi ostala približno na istem mestu, večjo trgovino z ogro- mnim parkiriščem bi umestili v klet. Tako bi zunanje povr - šine očistili pločevine, ki bo tudi v prihodnosti nujno zlo osebnega prevoza. Na pribli- žno deset tisoč kvadratnih metrih bi poleg tega v stavbi svoj prostor dobili še občin- ska uprava, knjižnica, muzej, galerija, poslovni prostori, zdravstveni center in še kaj. Projekt je razstavljen na zu- nanji strani stavbe PTC Zreče, v občinskih prostorih je odpr - ta knjiga pripomb za občane. Ne glede kakšna bo končna arhitekturna rešitev, jo mora - jo Zrečani sprejeti za svojo. Pri tokratni idejni zasnovi se arhitektu še ni bilo treba ozi- rati na nobene ekonomske in lastniške omejitve. Da gre v vsakem primeru za večmili - jonski projekt, seveda ni tre-ba poudarjati. »Vsako mesto mora imeti vizijo in Zreče imajo v arhitekturnem smi - slu vsekakor veliko izzivov. Ta konkretna idejna zasnova je dobra podlaga za srednje- ročni razvoj. Razmere so bolj - še kot pred leti in prepričan sem, da bomo sčasoma našli tudi primerne in odgovorne investitorje, ki bodo takšen projekt tudi podprli,« je ob tem dejal zreški župan Boris Podvršnik. SAŠKA T. OCVIRKV razvoj kraja vložili veliko, v zlati kamen niti centa PODČETRTEK – Občina je dobila nagrado za razvojno najbolj prodorno občino leta. Podčetrtek se je izkazal kot zgleden primer razvojnega modela uspešnega manjšega kra - ja. Na jasni identiteti in tradiciji je zgradil močno blagovno znamko, kar se odraža v vseh merljivih kazalnikih uspeha. »Kot vsaka nagrada nam tudi ta po eni strani laska, po drugi pa nalaga še večjo odgovornost za delo,« je po razglasitvi povedal župan Peter Misja. Nagrada ima še toliko večjo težo, ker je bil Podčetrtek še pred pol stoletja odmaknjena kozjanska vas brez prave perspektive. Potem si je skupina vizionarjev omislila »toplice«. Vse ostalo je zgodovina. V zadnjih letih je bila ob-čina na teh temeljih zelo uspešna pri črpanju evropskih sredstev. Tako ji je uspelo, da je v celoti obnovila ali zgradila vso potrebno infra-strukturo. Zaradi nagrade si obetajo še večjo prepoznavnost, ki je za tako majhno turistično destinacijo bistvenega pomena. Lani je zlati kamen prejela Ljubljana. In če je bilo v nekaterih tokrat neopaženih obči- nah mogoče slišati, da je prijavnina previsoka in da je cena te promocije neupravičena, je bil župan Misja odločen: »Na to tekmovanje se nihče ne prijavlja. Organizatorji naredijo analizo 212 občin. Če jo hočeš videti, je ta analiza res plačljiva in spominjam se, da smo v preteklosti v to že investirali nekaj sto evrov. V tem primeru pa težko dovolj poudarim, da nismo imeli zaradi zlatega kamna niti evra stroška. Niti evra.« Regionalne zmagovalke so občine Cerkno, Kamnik in Lendava. Med finaliste za izbor za zlati kamen se je iz naše regije uvrstilo tudi Laško. StO ŠMARJE – Prenovljena trgovina Kašča Šmarje je svoje prve kupce sprejela že nekaj dni pred uradnim odprtjem. A bolj kot slavje ob sobotnem rezanju traku je pomemben nov koncept trgovine v lokalnem okolju, ki smo ga kar predolgo čakali. Kmetijska zadruga Šmarje je v svoji trgovini namreč naredila prostor za pridelke lokalnih kmetij in na ta način vzpostavila most med ozaveščenimi kupci in domačimi po-nudniki, zdaj zbranimi na enem mestu.Kašča uradno odprla vrata Tisto, kar trgovino dela dru- gačno, so lesene police v obliki kozolca. Na njih najdemo žita, moko, testenine, med, čaje, vino, sokove in vse mogoče različice naštetega. Kmetija Vreže na primer v hladilno ci-sterno vsako jutro dostavi sve-že mleko, ki si ga kupci natoči- jo sami. Na enak način si lahko postrežejo tudi z vinom Hiše vin Emino. Kruh, pecivo in dru - gi pekovski izdelki prihajajo iz domače pekarne Resnik iz Koz - jega, del trgovine pa še naprej ostaja tudi priljubljena mesnica Moj mesar Jože, ki že leta pro-pagira izključno slovensko po- reklo mesa in predelavo po kla- sični metodi naših dedov. Kot je dejal direktor šmarske zadruge Vinko But, razmišljajo celo o tem, da bi uvedli znamko 3K ali Trikrat Kozjansko. Na Kozjan-skem skoteno, na Kozjanskem vzgojeno in na Kozjanskem predelano. Obnovljena kašča je sicer letošnja največja naložba Kmetijske zadruga Šmarje in je znašala 150 tisoč evrov. StO 10 Št. 12, 23. marec 2017 KULTURA V Slovenskem ljudskem gledališču Celje se je v so- boto s podelitvijo žlahtnih priznanj in z ogledom mo- nokomedije Jonas končal 26. festival Dnevi komedije. V njegovem tekmovalnem delu se je od začetka mese- ca zvrstilo osem predstav. Strokovna komisija je na- gradila igralko Natašo Ma- tjašec Rošker, igralca Da- ria Vargo, režiserja Igorja Vuka Torbico in predstavo Peter Kušter. Občinstvo je za žlahtno izbralo predsta-vo Pasji dnevnik – Cucki. Nataša Matjašec Rošker je za vlogo Florence Foster Jenkins v predstavi Glorious v izvedbi Drame SNG Mari- bor v sodelovanju z Opero SNG Maribor po mnenju strokovne žirije, ki so jo le- tos sestavljali dramaturginja Nika Leskovšek, režiser Jer - nej Kobal in direktor Pokra-jinskega muzeja Celje Stane Rozman, postala žlahtna komedijantka. Dario Varga je za vlogo Valentinčiča v predstavi Butnskala v izved- bi Prešernovega gledališča Kranj in Slovenskega mla-dinskega gledališča postal žlahtni komedijant. Dario Varga je nagrade zelo vesel, še posebej ker je užival ob nastajanju predstave in tudi kasneje ob igranju. A biti do - ber komik je zahtevno delo. »Vsako stvar je treba narediti pošteno in do konca. Nikoli ne pristajam na zlahka na- rejene stvari. Komedija je zelo zahteven žanr. Ljudi je veliko težje nasmejati kot spraviti v jok. Za to je potre- ben poseben angažma. Ker je gledališče kolektivno delo, morata biti prisotni poseb - na energija in dobra volja. Moraš delati z radostjo, ker komedije ne moreš delati s silo. Kemija se enostavno zgodi, včasih se, včasih pač ne. Nam se je v tej predstavi to pač zgodilo,« je povedal žlahtni komedijant po pre - jemu nagrade. Črni humor navdušil komisijo in občinstvo Žlahtni režiser je postal Igor Vuk Torbica za režijo komedije Žalujoča družina v koprodukciji SLG Celje in Prešernovega gledališča Kranj. Naziv žlahtne ko - medije nosi morbidna črna komedija Peter Kušter v režiji Ivane Djilas in izvedbi Slovenskega narodnega gle-dališča Nova Gorica. Zadnje časa so glasbene predstave žanr, ki se precej razvija. Posebnost nagrajene bizarne operete je črni humor. »Oči-tno nam je precej blizu, saj so odzivi fantastični. Mislili smo, da bo naša predstava bolj za gledališke sladoku - sce, in smo se malce bali od- zivov, a so ti krasni tudi med starejšim občinstvom. Počasi poskušamo navdušiti tudi srednješolsko občinstvo,« je dodala režiserka predstave Ivana Djilas. Občinstvo je z najvišjo oce- no ocenilo predstavo Pasji dnevnik – Cucki v izvedbi Mestnega gledališča Ptuj, ki je postala žlahtna predstava. »Ta nagrada mi pomeni naj - več, saj je občinstvo tisto, za katerega delamo predstave. Mislim, da smo ljudi navdu-šili, ker je predstava takšna, kot je življenje. Ni samo komedija, ampak v nekem trenutku prikliče na obraz solze smeha, v drugem gane do solz. V tej predstavi se lah- ko prepozna vsak od nas,« je povedal direktor ptujskega gledališča Peter Srpčič, ki je nagrado prevzel v imenu celotne ekipe. Dober obisk predstav Upravnica SLG Celje Tina Kosi je z izvedbo festivala, ki je edini gledališki festival v Sloveniji, ki ponuja ogled najboljših komedij pretekle- ga leta in postavlja knežje mesto na kulturni zemljevid, zadovoljna. »Imeli smo sko- raj 2.300 gledalcev. Vse smo izpeljali po načrtih. Še tisto predstavo, ki je zaradi bolezni v igralski ekipi odpadla, smo v pravem času nadomestili. Vesela sem, da je nagrado dobil režiser naše uprizoritve v koprodukciji s Prešernovim gledališčem Kranj. Priprave za naslednje Dneve komedije so začenjajo, nove premiere so pred vrati. Trudili se bomo, da bo festival na takšni ravni, dobro obiskan, saj to delamo v zadovoljno občinstva.« Ob tem je upravnica še dodala, da letos nobena predstava ni bila razprodana, vendar so imele kar vse podobno dober obisk. Posebej je vesela, da so bili uprizorjeni slovenski teksti. BARBARA GRADIČ OSET Foto: Jaka BabnikČe sta bili v antičnih časih komedija in tragedija enako-vredni gledališki vrsti, je ka- sneje komedija izgubila vre - dnost. Da bi se to spremenilo, je leta 1992 upokojeni igralec SLG Celje Marjan Bačko prišel do ideje, da bi v Celje pripelja - li gledališča, ki gojijo kome- dijo. To sta podprla takratni upravnik gledališča Borut Alujevič in umetniški vodja Blaž Lukan. Rodil se je nov gledališki festival v Sloveniji, Dnevi komedije. To je bil in je največji tovrsten dogodek v celjski regiji, ki vsako leto v knežje mesto pripelje najbolj- še komedije preteklega leta in precejšnje število gledalcev. Že šestindvajset let se festival bori za prepoznavnost v slo- venskem prostoru, toliko let se bori za finančna sredstva pri lokalnih podjetjih in ob - čini. Mestna občina Celje vsa leta finančno podpira festival, župan se pogosto pohvali, da so Dnevi komedije največja kulturna prireditev v mestu, ki se lahko pohvali s presežki. S svojim obiskom, letos naj bi bil na vseh predstavah, le na zaključni ne, nekako pritrjuje svojim besedam, da kultura dviguje ugled mesta. Njego - vemu poslanstvu žal ne sle - dijo mestni svetniki, saj jih v gledališču ne vidimo pogosto. Ko sem listala po starih izdajah Novega tednika, sem v prispevkih novinarke zasledila precej večjo vznese-nost ljudi ob festivalu mesta. Nekdanji upravnik in tudi tre - nutna upravnica sta se pred leti hvalila, kako so abonmaji razprodani, kako veliko ljudi se udeleži predstav. Starejši igralci celjskega gledališča se z nostalgijo spominjajo, da so mediji spremljali vsako pred- stavo, da so objavljali velike intervjuje z ustvarjalci, da so po koncu predstav ustvar - jalci še dolgo v noč bedeli in klepetali o marsičem. Da je bilo mogoče čutiti festival na Moški pevski zbor PGD Zreče letos praznuje trideset let neprekinjenega delovanja, ki ga je proslavil na jubi-lejnem koncertu. MPZ PGD Zreče je nastal leta 1987 na pobudo starejših gasilcev, ki niso bili več del operativnih enot in so izrazili željo, da bi pustili svoj pečat tudi na kulturnem področju. »Prva pobudnika ideje sta bila Slavko Burja in Boris Pod - vršnik. Zbor je postal sekcija gasilskega društva in tako je še danes. Od usta - novnih članov je Podvršnik še vedno del našega zbora, žal je Slavko Burja že pokojni,« je povedal predsednik zbora Jože Kokol. Že od začetka zbor vodi Olga Kan - gler iz Slovenskih Konjic. Pod njenim vodstvom je dosegel lepe uspehe. Zelo odmevna je bila njegova petdnevna tur - neja v Angliji leta 2008. Leta 1990 je pevska skupina organizirala tudi sreča -nje gasilskih pevskih zborov Slovenije. Trenutno je v zboru enajst pevcev in na sobotnem koncertu, ki je bil v dvorani Term Zreče, so poleg obvezne gasilske himne zapeli še pesmi v treh sklopih iz treh desetletij delovanja zbora. Še ve- dno so v zboru zreški gasilski veterani, pri čemer predsednik Jože Kokol želi, da bi ga tudi pomladili, a se zaveda, da ni tako enostavno. BGO KOMENTAR Koliko se jih v Celju še smeji? vsakem koraku in v vsakem pogovoru. Letos upravnica priznava, da je bil festival dobro obiskan, a nobena predstava ni bila razprodana. Koliko predstav ste si ogledali? Kolikokrat ste v tem mesecu slišali za festival? Koliko pla-katov in povabil ste zasledili? Težko je promovirati festival, če ima denar le za izvedbo in kakšno manjšo nagrado. In da ne pozabimo, že nekaj let je festival brez državne pomo - či. S tem kaže država odnos do komedije, kajti Teden slo-venske drame in Borštnikovo srečanje državni denar dobi- ta. Še leta 2002 se je upravnik Alujevič hvalil, da so festivalu naklonjeni sponzorji, Mestna občina Celje, ministrstvo za kulturo, predvsem pa obisko- valci. Kot nam je zaupal v intervjuju, je postal občinski svetnik tudi zato, da je bil pri koritu, ko so delili denar. »Razmišljal sem, če bom zra-ven, bosta denar in tudi spo- štovanje gledališča. Vsa vrata so mi bila odprta. Ne bi dobil denarja, če ne bi bil toliko pri županu. Največ denarja sem dobil, če sem osebno stopil k županu,« je dejal. Mogoče bodo morali celjski poslanci močneje lobirati, tudi s pomočjo osebnih po - znanstev, da bodo v mesto pripeljali državni denar za festival. Ministra za kulturo zadnje čase pogosto vidimo na celjskih kulturnih priredi-tvah. Festivala se žal izogiba. Če ni denarja, ni vstopa?BARBARA GRADIČ OSET Trideset let zreškega zboraS podelitve priznanj »Težje je nasmejati kot spraviti v jok« Dnevi komedije nasmejali več kot dva tisoč obiskovalcev 11 Št. 12, 23. marec 2017 KULTURA V likovnem salonu v Celju je na ogled razstava portretnih fotografij fotografa Ti- homirja Pinterja. Na njej je predstavljen izbor portretov sodobne slovenske litera- ture, nagrajenih književnikov od leta 1991 do 2016. Fotograf Tihomir Pinter je v skoraj štirih desetletjih portretiral mnogo umetnikov, književnikov in glasbenikov, ki jih je obi - skoval v ateljejih, delovnih prostorih ali jih je povabil v svoj studio. Na razstavi je predsta- vljen izbor portretov, ki jih je Pinter posnel v preteklih dveh desetletjih. Na razstavi lahko ljubitelji literature tako prvič vidijo fotopor - trete književnikov, ki so prejeli katero od najpomembnejših literarnih nagrad v času samostojne Slovenije. Razstava ponuja edinstven pogled v so - dobno slovensko literaturo in portreti Ti - homirja Pinterja so dragocen dokument slovenskega kulturnega prostora. »Tihomir Pinter je fotografiral že v zgodnjih letih svo - jega življenja in svoj fotografski razcvet je doživel, ko je spoznal nekatere umetnike, ki so mu predlagali, da bi delal njihove por - trete. Tako je nastalo nekaj izjemnih njego - vih fotomonografij, kjer je predstavil zgolj portrete brez besedila. Pred leti ga je Janez Zadnikar kot urednik Književnih listov v časopisu Delo povabil k sodelovanju in ga prosil, da bi za vsako številko pripravil por - tret enega od slovenskih literatov. Nastala je izjemna serija fotoportretov sodobnih slovenskih literatov v črno-beli tehniki,« je povedal prokurist Fit medie Jože Volfand, podjetja, ki bo konec marca izdalo mono- grafijo Portreti sodobne slovenske literature (1991–2016). V monografiji bodo poleg por - tretov predstavljene tudi biografije nagraje - nih literatov. BGO Foto: SHERPATako so naslovili razstavo v Mestni knjižnici Šoštanj ob 90-letnici rojstva in 10-letnici smrti pisatelja, dramatika in režiserja Smi - ljana Rozmana. Na plaka - tih so predstavljeni njegova dela in njegovo življenje. Smiljan Rozman se je ro- dil v Celju, a ker je nekaj časa živel tudi v Šoštanju, so se v Knjižnici Velenje odločili, da pripravijo raz - stavo v Mestni knjižnici Šo - štanj. »Ker je bil njegov oče finančni uradnik, so se Roz- manovi veliko selili. Roz-mana poznajo predvsem bralci starejše generacije, a tudi mlajši. Zadnje čase je bil malce pozabljen in smo sklenili, da se bomo z raz- stavo spet spomnili nanj,« je povedal direktor Knjižni- ce Velenje Vlado Vrbič. S svojimi začetnimi deli spada med začetnike moder - ne povojne proze. Kot pisa-telj je bil zelo plodovit. Pisal je romane, novele, humore- ske, televizijske, radijske in lutkovne igre, scenarije za kratke in risane filme, črtice in povesti, prozo za mladino in besedila za šansone. Roz- man v svojih delih prikazuje malega človeka, ki ga je raz-osebila vojna, in sodobnega mestnega otroka. Smiljan Rozman ni bil samo pisatelj, ampak je bil oseba številnih talentov. »V mladosti si je želel, da bi postal slikar, a mu nekako ni uspelo. Dvakrat je delal sprejemne izpite za likovno Smiljan Rozman, pisatelj, ki bobna in slika Soavtorica razstave Bernarda Lukanc je spregovorila nekaj besed o avtorju in razstavi.»Moja sreča je, da nisem nikoli prenehal biti velik otrok. Človek nosi svoje otroštvo v sebi do smrti. To je čarovnija tega enkratne- ga in neponovljivega življe- nja, ki je največji čudež nad čudeži.« (Smiljan Rozman)akademijo, a ni bil sprejet. Po študiju na filozofski fa- kulteti je postal eden redkih slovenskih poklicnih pisa-teljev. Bil je tudi nadarjen glasbenik, ki je igral klarinet, bobne in saksofon. Lotil se je marsičesa,« je še dodal Vr - bič. Razstava bo na ogled do konca aprila. BGO Foto: Stanka Ledinek Nagrajeni literati na ogledTihomir Pinter pred portreti. Njegove fotografije so sproščene in neposredne. Z uporabo bližnjega kadriranja je poudaril intimo trenutka. 12 Št. 12, 23. marec 2017 NAŠA TEMA Bolniki so danes v primer - javi s preteklostjo bolj osve- ščeni na področju svojih pra - vic. Ne pustijo se več »peljati žejne čez vodo« in to se pri številu pritožb znotraj zdra- vstvenega sistem pozna. Do- volj imajo čakanja pred za - prtimi vrati ambulant, dovolj imajo zvonjenja telefonov v prazno, ko potrebujejo infor - macije. Pričakujejo storitve, do katerih so v zdravstvenem sistemu upravičeni. Največ je pritožb zaradi po njihovem mnenju slabe zdra- vstvene obravnave, čakalnih dob in ravno zaradi zapletov pri menjavi osebnega zdrav - nika. Hoja od vrat do vrat, pri čemer so velikokrat soočeni z izjavami, da imajo nekateri zdravniki bolnikov številčno že dovolj, jih enostavno iz- muči. Počutijo se prepuščeni sami sebi. In ta težava je zelo dobro znana zastopnici bol- nikovih pravic Cvetki Jurak, ki deluje v Celju in na katero se bolniki obračajo s svojimi pritožbami. Tudi ona potrju- je, da je najpogostejši razlog za menjavo zdravnika ravno porušeno zaupanje. Vprašanja o številu zamenjav osebnih zdravnikov, o razlogih zanje in o kadrovski zasedenosti zdravstvenega doma smo poslali tudi v ZD Šmarje pri Jelšah . Do zaključka redakcije odgovorov nismo prejeli kljub temu, da smo jih za odziv prosili dvakrat. Menjava osebnega zdravnika – posledica porušenja zaupanja »Novega zdravnika oziroma zdravnico sem iskal zaradi spora v ambulantni družinske medicine, ki sem jo obiskoval. Moja zdravnica se mi ni posvetila in ji zato nisem mogel zaupati svojih zdravstvenih težav,« nam je pisal Alojz K. iz Celja. Pri iskanju no - vega osebnega zdravnika je kot delni invalid naletel na nemalo težav. Najprej je komaj hodil od vrat do vrat in povsod naletel na zavrnitve, češ da imajo zdravniki bolnikov že preveč. Šele po posredova- nju direktorice celjskega zdravstvenega doma, kot omenja, mu je bila dodeljena medicinska sestra, s katero sta skupaj poiskala novega zdravnika. A do takrat je minilo kar nekaj dni in ta postopek je bil za njega mučen. Čeprav zakonodaja omogoča, da bi lahko osebnega zdravnika zamenjal hitro in brez težav. Zakaj je torej moral čez kalvarijo? Preverili smo, ali je res tako težko zamenjati zdravnika, in ugotovili, da je Alojz imel do neke mere tudi prav.»Tavanje od vrat do vrat je nedopustno!« Zaradi težav pri menjavi osebnega zdravnika največ pritožb pri zastopnici bolnikovih pravic Poleg Jurakove opravlja delo zastopnice bolnikovih pravic tudi Olga Petrak. Njuni prostori so v Ipavčevi ulici 18 v Celju. V velenjskem zdravstvenem domu zame- njav osebnih zdravnikov ni veliko. Tako pravijo v vodstvu. Najpogostejši razlog zamenjave, če do nje pride, je v ne-soglasju ali nestrinjanju bolnika z metodami zdravljenja in osebnim odnosom zdravnika. »Najpogostejši razlogi so, da bolniki ne dobijo vsega, kar so želeli. Nekaj pritožb je bilo zaradi dela nujne medicinske pomoči, ker bolniki ne ocenijo, kaj je urgentno stanje, in pridejo na obravnavo v dežurno službo. Lani so bile štiri takšne pritožbe. Bolnik poda pritožbo pri pomočnici direktorja, ki se z bolnikom pogovori in velikokrat težavo rešimo takoj. Če to ni mogo- če, pomočnica pridobi mnenje zdravnika, ki napiše svoje videnje težave. Nato skličemo sestanek, na katerem so prisotni vsi vpleteni, sledi obravnava pritožbe in zaključek s sklenitvijo kompromisa. V kolikor do kompromisa ne pride, obvestimo varuha pacientovih pravic, ki razpiše obravnavo. Do zdaj smo imeli le eno takšno obravnavo,« so nam odgovorili iz Velenja.Bolniki čutijo obremenjenost zdravnikov Ta posledično poraja občutek, da si zdrav - niki zanje ne vzamejo dovolj časa V Zdravstvenem domu Ce- lje imajo že nekaj časa teža- ve v treh ambulantah dru- žinske medicine, saj nujno potrebujejo tri nove zdrav - nike. Več kot očitno tudi to, da se v ambulantah začasni zdravniki menjujejo, bolni- ke moti in razmišljajo o me- njavi osebnega zdravnika. Vsaj v eni od teh ambulant naj bi zdravnica začela re - dno delati že spomladi, ko bo končala usposabljanje in izobraževanje. Težava je tudi, ker so ne - kateri zdravniki dlje časa od- sotni, delajo tudi na drugih lokacijah, kot so domovi za upokojence, zapor ali center za odvajanje od odvisnosti. Vse to vpliva na primanjkljaj njihovega časa v ambulanti, ki je namenjen bolnikom. Si- cer menjav zdravnikov zaradi nezaupanja bolnikov v celj- skem zdravstvenem domu ni veliko, pravi strokovni direk - tor Milan Rajtmajer in doda - ja, da večjih težav in zapletov pri tem ni. So pa v zadnjem času zdravniki v Celju dobili Kako zamenjati osebnega zdravnika? Vsak bolnik lahko osebnega zdravnika zamenja z drugim enkrat letno. Pri novo izbranem zdravniku izpolni obrazec o novi izbiri, pri čemer ni treba navesti razlogov za zame- njavo. V praksi so tudi izjeme, torej da nekateri zdravnika zamenjajo tudi večkrat, in sicer v primeru, ko je osebni zdravnik več kot tri mesece neprekinjeno odsoten zaradi bolezni, porodniškega dopusta, strokovnega izpopolnjeva - nja ali drugih vzrokov. Razlog je lahko tudi, da zdravnik odide na delovno mesto v drug kraj.Nikjer v zakonodaji ni določeno, koliko starejših ali mlajših bolnikov mora določen zdravnik imeti. Je pa ja-sno, da je večji del starejše populacije vpisan k starejšim zdravnikom in s tem imajo ti zdravniki tudi višji količ - nik, ki je pomemben pri določanju kvote bolnikov na am - bulanto. Vedno je bolnik tisti, ki ima svobodo pri izbiri zdravnika. V Zdravstvenem domu Laško zamenjav osebnih zdravnikov ne beležijo veliko. Kadar se to zgodi, so razlogi največkrat neizpolnjene »zahteve« bolnika. »Gre za to, da nekdo želi imeti nujno napotnico za specialista ali želi biti takoj na vrsti, čeprav ni naročen in je nenujen primer. Nekateri tudi ne upoštevajo zdravnikovih navodil,« so nam odgovorili iz Laškega. Redko se zgodi, da je vmes kakšen nerazrešen spor z zdravnikom ali medicinskimi sestrami, še dodajajo. Navajajo, da prakse, da bi se bolnik, preden si izbere zdravnika, z njim tudi pogovoril, ni. Pritožbe bolnikov obravnavajo tudi znotraj zdravstvenega doma. Vendar jih je malo, dodajajo v Laškem. »Na letni ravni gre za posamezne primere pritožb, ki so večinoma neutemeljene. Imamo izdelan pritožbeni sistem, s katerim so seznanjeni vsi uporabniki. V vseh čakalnicah je razobešen protokol pritožbene poti. Imamo tudi »nabiralnik pritožb in pohval«. Pritožbe obrav - nava tim, v katerem so direktorica, strokovna vodja in pomočnik direktorice za zdravstveno nego. Bolniki so nato o odločitvi pisno obveščeni,« so še odgovorili iz Laškega.zgodi, ker bolnik ne upošteva zdravnikovih navodil, terapije in zdravstvenih nasvetov. Toda če želi bolnik večkrat na leto zamenjati zdravnika, mora razloge za to tudi na - vesti. Lahko pa v odnos med zdravnikom in bolnikom posežeta tudi zdravniška zbornica ali ministrstvo za zdravje na zahtevo bolnika in njegovih svojcev ali tudi delodajalca. To se zgodi ta -krat, ko zdravniška zbornica presodi, da postopki diagno-stike, zdravljenja oziroma re-habilitacije niso bili v skladu z doktrinarnimi in s strokov - nimi usmeritvami, torej da gre za to, da bolnik ne zaupa zdravniku. Je pa zanimivo naslednje. Pogosto se v zdravstvenih domovih dogaja, da zdravnik sam predlaga svojo zamenja-vo zaradi verbalnega ali celo fizičnega nasilja, ki ga izvaja bolnik, pri čemer takšno po- četje ni posledica njegovega zdravstvenega stanja. Vendar posamičen zdravstveni dom hkrati nima možnosti zavrni-tve takšnega bolnika, ampak ga mora prevzeti drug zdrav - nik, če ga takšen nasilen bol- nik poišče v istem zdravstve- nem domu. Kadar ambulanto izbrane- ga zdravnika prevzame drug zdravnik, velja, da prevzame tudi bolnike, ki so do takrat obiskovali to ambulanto. Ven- dar morajo s tem soglašati tudi bolniki. Če v dveh letih bolniki soglasja ne podpišejo, ostane- jo po tem času brez izbranega zdravnika. Tudi zdravnik lah-ko sam predlaga zamenjavo. Takrat mora obvestilo o tem poslati tudi zdravstveni za - varovalnici. Največkrat se to Porušeno zaupanje med zdravnikom in bolnikom »Zdravnik si zame ne vzame veliko časa.« ZD Laško – Družinski zdravnik obrav - nava v povprečju 43 bolnikov dnevno, za vsakega ima na voljo 8 minut.ZD Celje – Osebni zdravnik povprečno na dan obravnava do 80 bolnikov. Vmes ima opravka s pisanjem receptov, z administra- cijo, s pisanjem naročilnic za pripomočke, predlogov za bolniški stalež. Poleg tega mora opraviti tudi obiske na domovih tistih bolnikov, ki ne morejo osebno v ambulan- to. Za bolnika si tako lahko vzame 7 minut, 10 odstotkov tega časa je namenjenega administraciji.Ste zamenjali zdravnika? Vas je pri- čakal takole ali ga pred prvim obi- skom sploh niste videli in spoznali?Vedno več računalniškega dela in vedno manj časa za bolnika …ZD Velenje – V ambulantah splo - šne medicine zdravnik povprečno obravnava 80 bolnikov, lahko tudi do 100. Pediatri obravnavajo pov- prečno 50 otrok dnevno, zoboz - dravniki približno 25. 13 Št. 12, 23. marec 2017 NAŠA TEMA »Tavanje od vrat do vrat je nedopustno!« Zaradi težav pri menjavi osebnega zdravnika največ pritožb pri zastopnici bolnikovih pravic »Bolnik misli, da je resno zbolel. Od zdravnika zato pričakuje, da mu bo dal celo paleto napotnic in ga poslal na celo vrsto preiskav. Če se to ne zgodi, se bolnik počuti ogroženega in ima obču- tek, da mu zdravnik ne omogoči vseh storitev, ki mu pripadajo. Opažam, da je teh pritožb v jav - nem sektorju manj kot na primer pri zasebnikih. Morda zato, ker zasebniki nekoliko racionalneje napotujejo bolnike na preiskave. Bolniki tudi pra - vijo, da imajo občutek, da jih zdravniki ne jemlje - jo dovolj resno, da nimajo dovolj časa zanje in da jim ne prisluhnejo in ne razumejo njihovih težav. Zakaj takšna razlika med zasebniki in zdravniki v zdravstvenih domovih? Neuradno je mogoče slišati, da ravno zasebniki naj ne bi sprejemali preveč starejših bolnikov. Predvsem zato, ker imajo z njimi več dela, kar zahteva več obiskov na domu. Ste kdaj naleteli na to? Tega, da bi zasebniki zavrnili bolnika ali da ga ne bi želeli obiskati na domu, še nisem slišala. Gre za subjektivna opažanja. Pri tem je splošno znano, da zasebni zdravniki ne dosegajo kvote bolnikov glede na navodila zavoda za zdravstveno zavarovanje. Kaj je vzrok za to, mi ni znano. Sem pa imela primer, ko zasebnik bolnika ni poslal na nadaljnje preiskave. Čeprav ga je bolnik, ki se ni dobro počutil, to prosil in mu celo dejal, kakšno diagnozo bi lahko imel. Nato je bolnik odšel na preiskavo samoplačniško in ta je potrdila njegove sume. Torej je bila upravičena. Kaj bi se moral zdravnik iz tega naučiti? Da je bolniku treba prisluhniti. Prepričana sem, da so zdrav - niki dovolj strokovni in usposobljeni, da točno vedo, kdaj nekdo potrebuje katero preiskavo. Treba je vedeti, da tudi bolniki včasih pričakujejo preveč, pogosto tudi različne preiskave. Na primer magnetna resonanca je takšna – že skoraj vsak želi napotnico, da bi mu opravili to preiskavo kar za celo telo, kar ni niti praktično niti potrebno. Kljub temu morajo zdravniki bolniku prisluhniti in če je treba, ga morajo na določeno preiskavo tudi napotiti. Ni čudno, da se potem poruši zaupanje in da bolniki iščejo drugega zdravnika. Teh primerov ni malo. Zelo pogosto kličejo na primer ljudje, ki drugega zdravnika enostavno ne najdejo. Kličejo ne le iz Celja, ampak iz cele Slovenije. Dogaja se, da kljub temu, da so seznami ambulant s še prostimi mesti javno objavljeni, nikakor ne morejo do zdravnikov. Vrata so zaprta, medicinske sestre bolnikom rečejo, da jih ne sprejemajo več. So res bolniki tako prepuščeni sami sebi? Počutijo se izgubljeno. Hodijo od vrat do vrat, ne vedo, kam naj se obrnejo, vozijo se celo v druge kraje, kar ni smotrno zaradi oddaljenosti. In tudi potnih stroškov za obisk zdravnika, če je ta v drugem kraju, zavarovalnica ne vrača. Tudi strah jih je. Ker se bojijo, da bo prvi zdravnik novemu povedal, kakšni bolniki so, da so morda nekoliko »sitni« in podobno. Vendar do zdaj še nisem imela bolnika, ki bi zaradi menjave zdravnika imel ponovne težave. Se vam zdi, da bi se zdravnik, ki sprejme novega bolnika, z njim moral pogovoriti, preden ga vpiše v svojo ambulanto? Moral bi se pogovoriti, vendar v praksi za to ni časa. Morda bi bilo prav, ampak ko podrobneje pogledamo, bi morda potem prišlo do trditev, da si zdravnik izbira bolnike sam in da je nekoga odklo- nil samo na podlagi pogovora. Zdravnik bolnika po zakonodaji ne sme zavrniti, če slednji zaprosi za to, da bi se prestavil v njegovo ambulanto, edino, če je zdravnik predpisano kvoto že presegel. Po zakonodaji bi moral o zavrnitvi bolnika pisno obve - stiti, mu predlagati, katerega zdravnika naj izbere, in o tem obvestiti tudi zdravstveno zavarovalnico. Bolniki se po tavanju od vrat do vrat pogosto obr - nejo na predstojnika zavoda, direktorja in takrat se praviloma zadeve rešijo. Vendar je po mojem mne - nju popolnoma nepotrebno posredovanje nekoga drugega zaradi tega, saj morali zadeve rešiti prej. Ali lahko zdravnik, ki zavrne bolnika, kljub temu da predpisane kvote o številu bolnikov ne presega, torej ima glede na seznam še prosta me-sta, lahko odgovarja oziroma je lahko kaznovan? Ne. Zastopniki bolnikovih pravic možnosti ukrepa nimamo. Zakon o pacientovih pravicah kazni ne določa. S kakšnimi težavami se na vas še obračajo ljudje?Ravno zdaj obravnavam primer pritožbe bolnice, ki trdi, da ji osebna zdravnica večkrat pove, da je prepogosto pri njej, da jemlje njen čas in čas drugim bolnikom … So takšne izjave zdravnikov sploh primerne?Zdravniki so v ordinaciji zato, da sprejemajo bolnike. Vem, da imajo veliko bolnikov in da so preobremenjeni, a sem hkrati pre- pričana, da vsak, ki išče pomoč, jo tudi potrebuje. Ne rečem, da potrebujejo vsi preiskave, a pogovor potrebujejo zagotovo. Če bi si zdravniki vzeli čas in bi bolnikom pomagali razumeti bolezen, stanje, okoliščine, bi bilo bolje. Izjave »zakaj prihajate, jemljete mi čas«, »saj vam ni nič, sem vam že zadnjič povedal« so za zdravnika neprimerne. Druga stvar, zaradi katere bolniki ne zaupajo več zdravni- kom, je, da imajo občutek, da se zdravniki ukvarjajo več z administracijo kot z njimi. Na eni strani računalnik, na drugi bolnik. Očesnega stika z bolnikom skorajda ni več. Cel zdravstveni proces sloni na administrativnih obdelavah, beleženju, spremljanju stanja in evidencah. Te so – kadar pride do zapletov – sicer bistvenega pomena. Pri vsem tem res pozabljajo na osebni stik z bolniki. Ne dobivam samo pritožb zaradi zdravnikov, ampak tudi zaradi medicinskih sester. Vsi so obremenjeni. Čakal- nice so polne, telefonijo zvonijo, ob tem je še administrativnega dela ogromno. Čas, ki je v slovenskem sistemu namenjen bolniku, je res preskopo odmerjen. Sistem je torej urejen tako, da se bo porušil sam vase. Ne glede na vse sem prepričana, če bi zdravstveni delavci pri- sluhnili bolnikom, bi bilo takšnih sporov manj ali jih sploh ne bi bilo. Ko se s pritožbami obrnejo na nas, jih poskušamo soočiti z zdravniki, torej da se pogovorijo tam, kjer je težava nastala. In praviloma na ta način težavo rešimo. Ste zastopnica vseh bolnikov, ne samo tistih na primarni ravni. Zaupanje v zdravnika ali bolnika se kdaj poruši tudi v bolnišnici. Tam je nekoliko drugače. Pogosto mi bolniki povedo, da jih »specialist sploh ni pregledal«. Specialisti v bolnišnicah imajo bolnikovo dokumentacijo, imajo možnost vpogleda vanjo, ampak kljub temu se morajo bolnikom bolje posvetiti in se pogovoriti z njimi. Ljudi moti, da se ob vsakem obisku, če imajo težavo, srečujejo z različnimi specialisti in morajo vsakomur razlagati vse od začetka. Tu je razlika v primerjavi z družinskimi zdravniki, ki bolnika spremljajo dlje časa in njegovo stanje poznajo. Zdravnik specialist je resda strokov - njak, vendar v celoti ta razpršenost ni dobra. Za bolnika bi bilo lažje, če bi ga v poteku zdravljenja ves čas spremljal isti specialist. Bilo bi lažje. Ko govoriva o porušenju zaupanja, ki na primarni ravni vodi v zamenjavo osebnega zdravnika, lahko s tem potegneva vzpo- rednico z zahtevo po drugem mnenju v bolnišnici. Tudi tam je lahko razlog premalo zaupanja v delo zdravnika. Morda ne gre toliko za pomanjkanje zaupanja v zdravnikovo znanje, ampak za upanje bolnika, da bi se njegova zdravstvena težava lahko rešila še kako drugače. Specialisti so namreč tisti, ki odločajo tudi o posegu v bolnikovo telo. Zato ta, ker misli, da bi lahko bila še katera druga rešitev, zahteva drugo mnenje. Tega zdaj pridobi znotraj oddelka bolnišnice, v kateri se zdravi. Če tam ni primernega specialista, ki bi drugo mnenje izdelal, je možno mnenje poiskati v drugi bolnišnici. Če tudi v drugi bolnišnici te možnosti ni, lahko bolnik drugo mnenje poišče v tujini. In zavarovalnica stroške takšnega drugega mnenja povrne. Toda prihaja tudi do sprememb na tem področju. Kakšnih? Predlog novega Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju namreč takšno drugo mnenje ukinja. Kaj to pomeni za bolnike?Da bodo morali drugo mnenje plačati sami.To je velika sprememba za bolnike, čeprav se o njej govori zelo malo. Je takšna sprememba sploh zasnova tako, da upo-števa bolnikove pravice? Ne. Drugega mnenja bolniki ne zahtevajo velikokrat. Zahtevajo ga takrat, ko so v stiski in ko menijo, da ga potrebujejo zaradi skrbi za svoje zdravje. Zato mislim, da bi takšna pravica bolnika do drugega mnenja absolutno morala ostati v zakonodaji. SIMONA ŠOLINIČ, foto: SHERPAZastopnica bolnikovih pravic v Celju Cvetka Jurak: »Izjave ›zakaj prihajate, jemljete mi čas‹, ›saj vam ni nič, sem vam že zadnjič povedal‹ so za zdrav - nika neprimerne.« Bolniki čutijo obremenjenost zdravnikov Ta posledično poraja občutek, da si zdrav - niki zanje ne vzamejo dovolj časa celo več bolnikov tudi zaradi ekonomskih migracij, torej tujcev, ki delajo v Sloveniji in morajo imeti zdravnika. Ne premalo, preveč napotnic! »V zadnjem letu opažamo, da je kar nekaj ljudi, ki si v dalj - šem časovnem obdobju sploh niso izbrali osebnega zdrav - nika. Predvsem zato, ker niso imeli zdravstvenih težav in niso iskali pomoči tudi po dese - tletje ali več,« dodaja Rajt-majer. Na vprašanje, ali pride kdaj do menjave zdravnika tudi zato, ker bolniki po- vedo, da jim zdravniki danes težko napišejo napotnico za na-daljnje zdravljenje, odgovori ravno na - sprotno: »Ves čas nas iz celjske bolni-šnice opozarjajo, da k specialistom preveč napotujemo. In tu pri-znam, da nekoliko celo podležemo pritiskom lju - di. Večina bolnikov se danes ne sprijazni s tem, če jim na napotnico napišemo redno. Ob tem naj povem, da je ta sistem napotnic pravzaprav slab. Če danes pri bolniku odkri - jemo rakavo bolezen, zanj ni nujno, da je pregledan že v 24 urah, torej nuj - no. A je prav, da ves posto- pek do onko- logije ›steče‹ v tednu ali dveh. Toda napotnica z oznako hitro pomeni čaka - nje od dveh do devetdeset dni. In je vprašanje, ali bo bolnik čakal samo nekaj dni ali pa bo res padel v sistem ča-kanja do treh mesecev.« S tem nakaže tudi enega od vzrokov, zakaj so bolniki lahko jezni na zdravnika in ga želijo morda zamenjati, čeprav ta le upo - števa pravila zdravstvenega sistema. Partnerski odnos Po njegovem mnenju bi si moral vsak zdravnik za bol - nika vzeti čas, še preden se ta odloči, ali bo obiskoval nje - govo ambulanto. Toda glavna težava je čas. »Ti bolniki, ki iščejo zdravnika, pridejo med rednim delom ambulante in večina s tem, da samo pove- do, da bi imeli določenega izbranega zdravnika, ker imajo o njem že neke do- ločene podatke, nima te- žav. Nekateri se želijo z zdravnikom prej pogo- voriti. In mislim, da je prav, da bi si zdravnik vzel nekaj minut časa za to. Gre za partnerski odnos, kjer sta zaupanje in poznavanje pomemb- na,« dodaja. In ravno obremenje- nost zdravnikov ter pomanjka - nje časa za bolnike vplivata na bolni-kovo do-jemanje zdravni - ka, posle-dično tudi na bolnikovo odločitev, ali bo iskal zdravni-ka v drugi ambulanti. Ampak tempo dela je takšen in zdravniki so ujeti v sistem. Tudi delo zdravnika je vedno bolj računalniško. Uvedli so že e-naročanje, e-napotnice, kmalu bodo uvedli tudi e - -zdravniški karton. Vse to »So bolniki, ki ves čas menjujejo zdravnike, so problematični bolniki in so tudi problematični zdravniki,« je jasen Milan Rajtmajer. Zanika pa, da bi kdorkoli od zdravnikov v ZD Ce- lje sprejemal bolnike na podlagi njihove starosti ali na pod- lagi mišljenja, da sta- rejši bolnik pomeni več zdravnikovega časa ali več obi- skov na domu, če so bolniki ne- pokretni. pomeni še več dela s papirjem in manj z bolnikom. »Delam za računalni - kom, hkrati je z menoj bolnik. Obrnjen sem k računalniku, to pomeni stran od bolnika. In to čuti. Vidi, da imam ogro - mno dela z administracijo. To ni prav. Vsa ta elektronska teh- nologija zdravnikom nalaga več dela,« opozarja Rajtmajer.V ZD Laško je zaposlenih šest zdravnikov splošne oziro- ma družinske medicine, trije zobozdravniki in en pediater. Trenutno nimajo kadrovskega primanjkljaja. Štirje zdrav - niki še vedno sprejemajo nove paciente v svojih ambulantah.V ZD Velenje je zaposlenih petnajst splo- šnih zdravnikov, dve pediatrinji s polnim delovnim časom, pediatrinja s polovičnim delovnim časom in upokojena pediatrinja. Poleg njih dela tudi devet zo- bozdravnikov za odrasle in štirje za otroke in mladostnike. Na vprašanje glede pomanjka- nja kadra v Velenju dodajajo, da je kadro- vski primanjkljaj na vseh področjih. Od splošne medicine, pediatrije, zobozdra- vstva, dermatologije, rentgenologi - je do ORL, klinične psihologi- je in psihiatrije. V ZD Celje je dvanajst ambulant družinske medicine, v zdravstveni postaji Vojnik so tri, na Dobrni je ena in v Štorah so tri. V okviru celjskega zdravstvenega doma deluje pet ambulant šolske medicine, poleg tega obstajajo tudi štiri predšolske. Kmalu naj bi eno pediatrinjo zaposlili tudi v Vojniku. Prav tako v ZD Celje delujejo tri zobozdravstvene ambulan- te za odrasle in štiri za mladino. Kadrovsko bi se moral celjski zdravstveni dom okrepiti s tremi družinskimi zdravniki ter z enim v Štorah. Na področju ortodontije naj bi kmalu v Celju zaposlili speciali- zantko s tega področja.Začaran krog Eden izmed problemov, ki posredno vpliva tudi na slabo voljo bolnikov, je, da zanima - nja za družinsko medicino med mladimi zdravniki ni veliko. Posledica je menjava- nje zdravnikov v določeni am- bulanti. Bolnik nato meni, da mora vedno vsakemu na novo razlagati svoje stanje. »Veliko specializantov pride v zdra - vstvene domove, kjer jih hitro ›vržemo v vodo, da zaplavajo‹. Takrat vidijo dejanske obre- menitve pri delu, obveznosti v dežurni službi, zato se jih veliko že med časom specia-lizacije odloči za drugo delo in ne za družinsko medicino. Na žalost zdravniška zborni- ca tega ne sankcionira, a bi morala. Zakaj? Ker sta v spe- cializanta, ki dela v družinski medicini, vložena znanje in denar, nato pa se naenkrat odloči, da to ni zanj in gre. In to ni prav. Ampak nista te- žava denar ali plača. Bolj je težava v tem, da so zdravniki preobremenjeni zaradi do - ločenega števila bolnikov, ki jih morajo obravnavati. Če bi bila ta številka manjša, bi bilo več zanimanja za to delo in zdravniki bi imeli za bolnika enostavno več časa. Tako pa je obremenjenost prevelika,« zaključuje Rajtmajer. SŠol Foto: GrupA 14 Št. 12, 23. marec 2017 KRONIKA Pred tremi tedni smo po - ročali o kupu uporabljenih narkomanskih igel nad mestnim parkom v Celju. Nanje nas je opozoril bra-lec in dodal, da so bile igle bile ob priljubljeni spreha- jalni poti. Bralčeve navedbe so dr - žale, saj smo se na teren Letos umrli že trije pešci V torek, nekaj po 15. uri, se je izven Latkove vasi zgodila prometna nesreča, v kateri je umrl pešec. To je letošnja tretja smrtna žrtev prometnih nesreč na območju Policijske uprave Celje. Po do zdaj znanih podatkih je 86-letni voznik osebne - ga vozila, ki je vozil proti Šempetru, v bližini krožišča izven naselja Latkova vas, trčil v 90-letnika, ki je voz-išče prečkal izven prehoda za pešce. 90-letnik je umrl na kraju nesreče. Voznik pa je po trčenju zapeljal na vzporedno makadamsko cesto in nato z vozišča, kjer se je njegovo vozilo prevrnilo. Voznik se je v prometni nesreči hudo poškodoval. Lani v enakem obdobju so na našem območju v pro- metnih nesrečah umrli štirje ljudje. Psiholog odslej tudi za gasilce Kaj pa boljši status? Združenje slovenskih poklicnih gasilcev je imelo v ponedeljek v Velenju občni zbor. Na njem je bila tudi ministrica za obrambo Andreja Katič, poleg nje so ga- silce pozdravili tudi predstavniki Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Tudi tokrat je bilo kar nekaj govora o spremembah Zakona RS o gasilstvu, ki jih pripravljajo na ravni države. S spremembami želi država izboljšati položaj tako poklicnih kot prostovolj- nih gasilcev v naši državi. Združenje je v dogovore o spremembi zakonodaje vključeno skupaj z Gasilsko zvezo Slovenije, saj mora zakon zajeti tudi prostovoljne gasilce, katerih položaj je nekoliko slabši. »Zato si skupno prizadevamo, da bi dr - žava končno uredila nekatere nedorečene stvari, kot je odnos delodajalcev do prostovoljnih gasilcev, ki morajo zaradi posredovanja na terenu oditi iz službe na teren,« pravi predsednik Združenja poklicnih gasilcev Slovenije Miran Korošak. Ena od novosti, ki pa je že urejena, je dosegljivost psi- hološke pomoči za vse gasilce, kadar jo potrebujejo zaradi zahtevnosti posredovanj. Prelomnica je bil ravno dogodek v Celju, ko je pred časom eksplozija plina pod mostom v Čopovi ulici poškodovala štiri gasilce. Tem je bila nato ure - jena ravno psihološka pomoč strokovnjakov. V Združenju slovenskih poklicnih gasilcev je približno 900 poklicnih gasilcev iz vse Slovenije. SŠolZ ostrešja tudi na gozd V noči na pretekli četrtek je zagorelo ostrešje stano- vanjske hiše v naselju Olešče v občini Laško. Ogenj se je z ostrešja hiše razširil tudi na manjši del gozda v neposredni bližini. Požar so pogasili prostovolj- ni gasilci iz Laškega, Šentruperta in z Vrha nad Laškim. Policisti še preiskujejo okoliščine požara. Foto: PGD Laško Pred približno mesecem In tako je danes. Na popravilo zdaj čaka samo še klop.Kurjenje v naravi vas lahko po žepu udari dvojno Prepis, ki ga malokdo pozna, pravzaprav v celoti prepoveduje kurjenje na travnikih V zadnjem tednu ni minil dan, da ne bi na Celjskem kje zagorelo v naravi. Zara-di toplejših dni ljudje že de- lajo po vrtovih in travniških površinah in zaradi čiščenja tudi kurijo. Pretekli teden je v Vezovju na območju Šen- tjurja zaradi nepravilnega požiganja travnika zagorel gozd. Tudi v teh dneh so morali gasilci večkrat po - sredovati zaradi požarov v naravi. Samo te dni v Celju, Braslovčah in Mozirju. Toda kurjenje v naravi ravno ta čas lahko tistega, ki to poč-ne, po žepu udari dvakrat. Uprava za zaščito in reše- vanje ves čas opozarja na ve - čjo previdnost pri kurjenju v naravi, saj sta malomarnost in neustrezna zaščita loka- cije kurjenja najpogostejša vzroka za tovrstne požare. In tako je tudi na Celjskem, kjer imajo v tem času gasilci skorajda v vsaki občini pol-ne roke dela. Požari v naravi niso ravno nedolžna stvar. Ko ogenj, čeprav zakurjen le zato, da uniči odpadno vejevje, uide izpod nadzora, lahko nastane katastrofa. Še posebej če je v bližini stano- vanjska stavba ali gozd. V primeru kurjenja v nara- vi mora biti kurišče urejeno, zavarovano z negorljivimi materiali in ves čas nadzoro- vano. Ob vetrovnem vreme - nu se nevarnost za nastanek požara močno poveča, zato je takrat kurjenje prepovedano. A na to dejstvo, ki je hkrati tudi predpis, se marsikdo požvižga. In to potrjuje tudi Aleksander Podgrajšek iz Sektorja uniformirane po - licije na Policijski upravi Celje: »Ljudje podcenjujejo vremenske razmere, kar po-meni, da lahko nekdo zakuri ogenj v času, ko vetra ni, nato ta zapiha in ogenj se razširi.«Predpis, ki ga ne poznajo vsi! V vsakem takšnem prime- ru morajo na teren gasilci in tudi policisti. Ti vsakič raziščejo, zakaj je do poža- ra prišlo, in tudi ukrepajo. Ukrepi so različni. Glede na Zakon o gozdovih in Ured- bo o varstvu pred požarom Kdo krade sveče z grobov? V zadnjih dneh na celjskem pokopališču več tatvin V zadnjem tednu nas je več bralcev obvestilo o tem, da so se na celjskem me - stnem pokopališču pojavile tatvine z grobov. Neznanci naj bi odnašali sveče, cvetje, pa tudi okrasne elemente. Do vandalizma ni prihajalo, gre le za to, da je marsikdo te dni na grobovih svojih bližnjih opazil, da nekatere stvari, ki so tam v spomin nanje, izginjajo. Da se je v zadnjih dneh resnično povečalo število ta - kšnih primerov, nam je deja- la tudi direktorica Vekinga, ki upravlja s pokopališčem, Angela Kelhar. »Tudi nas je opozorilo nekaj ljudi na to. O tem smo že govorili tudi s Policijsko postajo Celje in se dogovorili za obhode patru - Vredno pohvale!Marsikdo, ki opazi, da je nekdo z groba ukradel svečo, tega sploh ne prijavi na policijo.Značilnost kurjenja na malih kuriščih je, da je potreben le manjši veter, da se požar razširi še na gozd, če je ta v bližini. (Foto: PGD Šoštanj-mesto) 15 Št. 12, 23. marec 2017 KRONIKA Katastrofalno »pijan« konec tedna Eden je napihal tudi tri promile! Minuli konec tedna so policisti na Celjskem pri nad- zoru prometa ustavili več voznikov, ki so vozili pod vplivom alkohola. Med njimi tudi povratnika, ki je že stari znanec policije. Alkotest mu je pokazal kar 1,48 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka oziroma skoraj tri promile. Prijeli so tudi voznika, ki je napihal 1,5 promila alko- hola. Ta sprva ni hotel ustaviti ampak je to storil šele, ko so mu policisti začeli slediti. Dva pijana voznika sta v minulem koncu tedna tudi povzročila prometni nesreči. V prvem primeru traktorist z 1,2 promila alkohola in v drugem voznik osebnega vozila z 1,5 promila alkohola. Poleg tega so policisti kršiteljem na Celjskem zasegli tudi pet vozil. V ponedeljek so policisti prijeli še enega hudega krši- telja. 36-letni voznik, ki mu je preizkus alkoholiziranosti pokazal kar 1,19 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka ali skoraj 2,4 promila, je zaradi neprilagojene hitro - sti trčil v rob krožišča pri izvozu z avtoceste v bližini Arje vasi. Vozilo se je pri tem prevrnilo na streho. Voznik, ki je vozil neregistrirano vozilo z nameščenimi registrskimi tablicami, ki niso pripadale vozilu, in brez vozniškega dovoljenja, se je v prometni nesreči lažje poškodoval. Kljub takšnim zaskrbljujočim podatkom, ki se nanašajo na pretekli konec tedna, je letošnje stanje v prometu v primerjavi z enakim obdobjem leta 2016 bistveno boljše. Letos so policisti obravnavali 35 nesreč, ki so jih povzročili pijani vozniki, kar je skoraj za polovico manj kot v ena-kem obdobju lani. Delež pijanih povzročiteljev nesreč v primerjavi z vsemi povzročitelji znaša 8,3 odstotka, kar je prav tako manj, kot kažejo lanski podatki. Povprečna stopnja alkoholiziranih voznikov se ni bistveno spreme- nila in znaša 1,37 promila. Danes Tako je bilo prej.Kurjenje v naravi vas lahko po žepu udari dvojno Prepis, ki ga malokdo pozna, pravzaprav v celoti prepoveduje kurjenje na travnikih Požiganje v gozdovih, na drugih gozdnih zemljiščih in območjih v oddaljenosti do 100 metrov od gozda in drugih gozdnih zemljišč ni dovoljeno.Najpogostejši vzroki za nastanek požara v naravi so uporaba odprtega ognja, kurjenje in sežiganje, od - metavanje cigaretnih ogor - kov in odlaganje vročega pepela ter gorljivih materi- alov. Več kot 95 odstotkov vseh požarov v naravi pov - zroči človek zaradi malo - marnosti in nevednosti. v naravnem okolju je kazen za posameznika, ki kurišča nima urejenega ali to počne v neposredni bližini gozda in s tem tvega, da bi se ogenj razširil, od 200 do 600 evrov. Toda Podgrajšek opozarja še na nekaj, na kar ljudje ne pomislijo oziroma zakonoda- jo preslabo poznajo. Lahko se zgodi, da je tak posameznik kaznovan še z višjo kaznijo. »Ljudje pozabljajo na Zakon o divjadi in lovstvu. Ta namreč v svojem 75. členu omenja, da je z globo od 420 do 1200 evrov lahko kaznovan tisti, ki seka, požiga ali drugače uničuje žive meje, grmišča in s suho zarastjo porasle po-vršine po pašnikih, travnikih in poljih v času gnezdenja ptic in poleganja mladičev.« Takšna prepoved velja ravno zdaj. Med 1. marcem in 1. av - gustom. In ta predpis le malokdo pozna, saj se sicer neposre - dno nanaša tudi na živali, posredno pa tudi na kurje - nje v naravi. Kazni sicer ne napiše policija, ampak lovski inšpektorji. Lani je bilo vseh požarov na Celjskem 142, kar je sicer nekoliko manj kot leto prej. V teh primerih je skoraj največ ravno požarov v naravi, do katerih pride zaradi malo-marnosti ljudi. In storilci niso kaznovani samo s plačilnimi nalogi, nekateri tudi s kazen- sko ovadbo zaradi povzročitve splošne nevarnosti, za kar je zagrožen tudi zapor. SŠol odpravili skupaj s pomoč- nikom komandirja PP Celje Boštjanom Kavcem, ki si je kraj tudi ogledal. Ni bil le zgrožen nad odvrženimi iglami, ampak tudi nad smetmi, ki so bile odvrže- ne ob sprehajalni poti. O tem je obvestil tudi Mestno občino Celje, ta pa Simbio. Policija je v vmesnem času tudi poostrila nadzor, da bi preprečila zbiranje od - visnikov na tej lokaciji. Pohvale si tokrat zaslužijo vsi, ki so na podlagi članka opravili svoje delo dobro in učinkovito. Smeti na tej lo - kaciji ni več, a tudi igel ne. SŠollje oziroma policistov, ki bodo na pokopališču in na ta način opravljali nadzor.« Vodstvo Vekinga je o tem obvestilo tudi Mestno obči- no Celje. V primeru tatvine sveč ali cvetja gre za kaznivo dejanje male tatvine, kar po - meni, da mora oškodovanec vztrajati pri pregonu. Vendar marsikdo, ki je na ta način oškodovan, takšnega početja sploh ne prijavi. Zato policija svetuje, naj ji ljudje sporoča - jo takšne dogodke, saj več uradnih prijav pomeni tudi, da bo policija zaznala, da gre za problematiko in bo lahko pristopila tudi k sistemskemu reševanju. Če podatkov o pri- merih nima od oškodovancev, nima niti števila, za koliko ta-kšnih primerov gre. Policija je sicer prisotna na območjih pokopališč pred - vsem takrat, ko je tam več ljudi, kar je ob novembrskem dnevu spomina na mrtve, po- veča pa svoje obhode takrat, ko je na takšne tatvine opo-zorjena. Nerealno pa je priča- kovati, da bodo policisti vedno odkrili takšne storilce, ki svoje početje dobro zakrijejo, težko pa je takšno kaznivo dejanje tudi komu dokazati, če ga pri tem ne zasledijo. Celjska po-licija zato opozarja tudi upra- vljavce pokopališč – takšne tatvine se namreč ne dogaja-jo samo na celjskem pokopa- lišču – in lokalne skupnosti, ki lahko nadzor uvedejo skupno z dogovori za več obhodov ob - činskih redarjev, dobro pa bi bilo razmišljati, še dodajajo na celjski policiji, tudi o večji prisotnosti varnostne službe ali o namestitvi videonadzor - nih kamer. »K preiskavi vsake takšne prijave, četudi gre za malo tatvino, policija pristopi resno. Četudi je samo sveča, ki stane le nekaj evrov, je to za svojca, ki jo je postavil na grob, večja vrednost, saj je simbol spomina na nekoga,« še pravijo na policiji. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupALastnikov grobov ne skrbijo samo tatovi oziroma dolgoprstneži, ki odnašajo sveče in cvetje, ampak še vedno tudi srne. Te namreč kljub ograji, ki je postavljena na južnem delu pokopališča, še vedno dosto- pajo do grobov, kjer povzročajo škodo, saj uničujejo cvetje in rože. Tudi o tem je občina obveščena.Največ travniških požarov je sicer v poletnem času, a tudi spomladi se njihovo število strmo poviša. (Foto: PGD Laško) Na zatožni klopi trije priznani kirurgi Na okrožnem sodišču v Celju je bil včeraj predobrav - navni narok zoper tri specialiste abdominalne kirurgije iz Splošne bolnišnice Celje, ki jim Okrožno državno tožilstvo v Celju očita kaznivo dejanje malomarne - ga zdravljenja. Obtoženi so kirurgi, in sicer Branko Breznikar, ki zdaj sicer dela v Slovenj Gradcu, Zlatan Tkalec in Jana Pečovnik. Kaznivo dejanje naj bi se zgodilo marca 2010. Takrat je zdravniško pomoč zaradi težav s črevesjem iskal bolnik, star okoli 35 let. Zaradi zapore črevesja je bil operiran, poseg je opravil Breznikar, ki je sicer priznan kirurg. Po operaciji je prišlo do zapletov, dan po operaciji naj bi bol-nika pregledala tudi Tkalec in Pečovnikova, ki po mnenju tožilstva naj ne bi opravila pregledov tako, kot bi morala. Bolnik je doživel sepso in odpoved organov, zaradi česar je umrl. Breznikarja včeraj zaradi zdravstvenih težav na sodišče ni bilo, a sodišče zdaj zahteva zdravniško opravičilo. Na podlagi tega bo narok zanj izvedlo sredi maja. Prav tako na sodišče ni bilo Tkalca, opravičil se ni, zato je sodišče štelo, da na narok ni želel priti in da krivde ni priznal. Pečovnikova pa se je včeraj izrekla za nedolžno. Njen odvetnik Peter Žnidaršič je predlagal izločitev nekaterih dokazov, predvsem izvedenskega mnenja, ki ga je izdelala komisija za izvedenska mnenja ljubljanske medicinske fakultete. V tej komisiji je bil namreč tudi izvedenec, ki je pred leti sodeloval pri izrednem strokovnem nadzoru v bolnišnici zaradi istega dogodka. 11. maja bo narok za Breznikarja, nato se bo začel sodni proces. 16 Št. 12, 23. marec 2017 Smo podjetje 3MA LES. Ukvarjamo se z izdelovanjem igral, nadstreškov, manjših mobilnih hiš, lesenih šotorov oz. glam- pingov. V lastni proizvodnji delamo z materiali, ki so zdravju neškodljivi in otrokom prijazni, naša vizija je širitev proizvo- dnje in prodaja proizvodov na tujih trgih. Izdelki iz lesa za lepše življenje Si želite urediti vrt ali ga dopolniti in s tem navdušiti svoje majhne nadobudneže ali sami sebe? Kajti tudi za vas najdemo rešitve s postavitvijo zunanjih lesenih garnitur, nad- streškov/uni00A0… Promocijsko besedilo• Naredimo vam senco in zavetje za vašega jeklenega konjička. • Ustvarjamo igrala za raznoliko in varno igro, ki jo potrebujejo vaši otroci. • Ponujamo široko paleto drugih izdelkov, ki bodo vam in vašim otrokom dali nasmeh in veselje. • Poleg igral ponujamo še ostale lesene izdelke, kot so manjše montažne in bivalne hišice, nadstreške, vrtne garniture in še mnogo več. • Vsi izdelki so narejeni iz kako- vostnih materialov in zaščiteni z neškodljivimi zaščitnimi sredstvi. VAM V VESELJE, NAM V IZZIV! 3MA LES Matej Hribernik, s. p. lesarstvo, posredovanje 040 432 041 3males123@gmail.com www.3males.siSLOVENSKEMU LESU DAJEMO OBLIKO.AKTUALNA PONUDBA Izdelki iz lesa • Naredimo vam senco in zavetje za vašega jeklenega konjička. Ko steklo poči, do Novomata skoči. PE V LAŠKEM na novi lokaciji, Trubarjeva ulica 1. DRUŽBA ZA POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI, D.O.O. WWW.STANINVEST.SIPE CELJE, Lava 42, 3000 Celje 031 329 338 051 275 004 17 Št. 12, 23. marec 2017 ZAPOSLOVANJE IN KARIERA MojeDelo.co m MojeDelo.co mNa zaposlitvenih razgovorih želite v prvi vrsti predstaviti svoje izkušnje, spo- sobnosti, znanja in veščine, saj spadajo med najpomembnejše kriterije, da ste na koncu izbrani. Toda na končno odločitev kadrovika vpliva tudi to, kako se odrežete med pogovorom – kakšen prvi vtis dobi o vas, kako se obnašate med razgovorom, kakšne kretnje uporabljate. Vaša govorica telesa lahko pove marsikaj. Prikrivanje nervoze ali prepričljivo laganje sta na razgovorih težko izvedljiva, saj nas izda ne- skladje med kretnjami, drobnimi telesnimi zna - ki in povedanim. Človeški um ima očitno svoj obrambni mehanizem, ki ga je težko pretentati. Nervoza Glavni znaki nervoze so lahko jecljanje, rožljanje z vsebino žepa, pokašljevanje, vitje rok, grizljanje ustnice, nohtov, peresa ali dru - gih predmetov, mencanje z rokami, česanje s prsti, potenje, tleskanje z jezikom, obramb- no sklenjene roke čez prepono, rdečica na obrazu, pomanjkanje sline v ustih … Po nekaj začetnih minutah nervoza ponavadi skoraj povsem popusti in se lahko bolj sproščeno osredotočite na pogovor. Če se napetost po-govora in težavnost vprašanj stopnjujeta, vas lahko živčnost povsem »sesuje«. Da bi se temu uspešno izognili, morate omiliti dejav - nike, ki najpogosteje vplivajo na nervoznost. Nepripravljenost na intervju Dobro proučite podjetje, v katerem imate razgovor. Če je možno, pridobite tudi ka- kšno informacijo o osebi, s katero imate razgovor. Pripravite se na vprašanja, ki jih pričakujete, in si tudi sami poskušajte pri- praviti nekaj premišljenih vprašanj, ki odse - vajo vaše pridobljeno znanje o organizaciji. Na intervju pojdite spočiti.Pomen govorice telesa na zaposlitvenih razgovorih Višji informatik (Velenje) Pričakujemo VII. stopnjo izo - brazbe smeri računalništvo in in- formatika oziroma sorodne smeri, delovne izkušnje na enakem ali podobnem področju z znanji ra - zvoja spletnih storitev (XML/SOAP, JSON/REST), poznavanje XML- ter EDI-standardov, razvoj v NET-oko - lju … Gorenje, d. d., Partizanska cesta 12, 3503 Velenje. Prijave zbi-ramo do 3. 4. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kontrolor na tehničnih pregledih (Žalec) Opis: izvajanje tehničnih pregle- dov motornih vozil, izpolnjevanje in podpisovanje dokumentacije, urejanje in nadzorovanje merilnih naprav, druga sorodna dela. Av - tokontrol, d. o. o., Cesta na Lavo 1, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 13. 4. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Inženir strojništva in inženir gradbeništva (Velenje) Dodatne zahteve za obe razpi- sani delovni mesti: delovne izku- šnje na področju projektiranja, nadzorništva, znanje Autocarda, poznavanje programskih orodij MS Office in Microsoft Project …, pisno in govorno znanje angleške - ga jezika, sposobnost timskega dela, komunikativnost, izpit B - -kategorije, delo se lahko delno opravlja tudi v tujini, občasne službene poti. Gorenje, d. d., Par - tizanska cesta 12, 3503 Velenje. Prijave zbiramo do 29. 3. 2017. Po - drobnosti na www.mojedelo.com. Inženir elektrotehnike – elektronik (Celje) Osnovne zahteve delovnega me- sta: izdelava tehnične dokumentaci - je s področja energetskih postrojev in avtomatizacije tehnoloških procesov, izdelava programov krmiljenja na - prav, avtomatizacije v proizvodnem procesu, vezava razdelilcev, elek - tričnih omar in sklopov po tehnični dokumentaciji … Kompozit Emra, Tkalska ulica 13, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 19. 4. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Elektrikar — merilec specialist (Celje) Osnovne zahteve delovnega me- sta: IV. stopnja za poklic elektri - karja energetika, osnovno znanje projektiranja elektroenergetskih sistemov, poznavanje program- skih orodij MS Office, WSCAD … Kompozit Emra, Tkalska ulica 13, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 19. 4. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Vodja medico wellness centra (Rimske Toplice) Želite postati del ekipe Rimskih term z več kot dva tisoč leti tradi- cije? Začnite z nami pisati zgodbo uspeha, katere vodilo je doživet in zadovoljen gost. V Wellness cen - tru Amalija in Medicinskem cen- tru Valetuda si želimo ustvarjalne, samomotivirane zaposlene, ki so strastni pri tistem, kar počnejo. Rimske terme, Terme Resort, d. o. o., Toplice 10, 3272 Rimske Toplice. Prijave zbiramo do 14. 4. 2017. Po-drobnosti na www.mojedelo.com. Prodajni inženir (Vzhodna Slovenija) Pričakujemo VII. stopnjo izo- brazbe tehnične smeri, vodstve- ne in organizacijske sposobnosti, komunikativnost, fleksibilnost, proaktivnost, timsko naravnanost in ciljno usmerjenost, aktivno znanje angleškega in nemškega jezika, poznavanje zunanjetrgo- vinskega poslovanja. Esal, d. o. o., Anhovo 9, 5210 Deskle. Prijave zbiramo do 30. 3. 2017. Podrobno - sti na www.mojedelo.com. Serviser (Celje) Pričakujemo srednjo izobrazbo tehnične smeri – elektrotehnika, prednost predstavlja aktivno zna - nje nemškega jezika, pričakujemo poznavanje računalništva (MS Of- fice, internet, elektronska pošta), dobre organizacijske in komunika - cijske sposobnosti, usmerjenost k delu v skupini … Weishaupt, d. o. o., Teharje 1, 1000 Celje. Prijave zbiramo do 31. 3. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Sales representative/ prodajni predstavnik (celotna Slovenija) Opis: izvajanje prodajne stra - tegije, usklajene s strategijo po - slovne enote in z marketinškim načrtom, z namenom doseganja prodajnih ciljev znotraj svoje re - gije, zagotavljanje trajnostne ra- sti s pomočjo razvoja strateškega odnosa s kupci, vzpostavitev, raz- vijanje in vzdrževanje poslovnih odnosov z obstoječimi in s poten- cialnimi kupci znotraj lastne regije za ustvarjanje dodane vrednosti. Lafarge cement, d. o. o., Kolodvor - ska cesta 5, 1420 Trbovlje. Prijave zbiramo do 3. 4. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Monter konstrukcij (tudi tujina) Zaželena znanja in izkušnje: poklicna ali srednja strokovna izo- brazba, vozniški izpit B-kategorije, smisel za delo v skupinah in pozi-tiven odnos do sodelavcev, želja po dolgoročni zaposlitvi. Expo biro, d. o. o., Miklavška cesta 57, 2311 Hoče. Prijave zbiramo do 16. 4. 2017. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Višji inženir specialist v razvojnem laboratoriju (Nazarje) Opis: laboratorijsko razvijanje in preizkušanje, novi projekti, tehnična podpora proizvodnji, skrb za racionalizacijo proizvo - dov (iskanje alternativnih mate- rialov in tehnologij), upošteva-nje tehničnih standardov, delo z orodjarji, dobavitelji … BSH Hišni aparati, d. o. o., Nazarje, Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje. Prijave zbiramo do 31. 3. 2017. Po - drobnosti na www.mojedelo.com. Proizvodni delavec (Nazarje) Za naročnika, mednarodno pod- jetje BSH (ukvarja se z malimi go- spodinjskimi in s kavnimi aparati), iščemo več delavcev za delo v pro-izvodnji. Če želite delati v moder - ni, čisti in urejeni proizvodnji ter v stabilnem podjetju, vas vabimo, da se čim prej prijavite in nam po- šljete vaš življenjepis. HSG Kariera, Vošnjakova ulica 3, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 13. 4. 2017. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Referent za oceno tveganja osebnih zavarovanj (Ljubljana) Opis dela: vsebinski in formalni pregled ponudb, ocenjevanje tve- ganja z medicinskega vidika, ob - delovanje ponudb z zdravstveno dokumentacijo, sodelovanje pri oceni trajne invalidnosti. Merkur zavarovalnica, d. d., Dunajska ce-sta 58, 1000 Ljubljana. Prijave zbi- ramo do 27. 3. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Voznik v mednarodnem in notranjem prometu (Celje PE Škofja vas – teren) Pričakujemo izpit C- in E-katego- rije z veljavno kodo 95 in digitalno kartico voznika, zahtevamo eno leto delovnih izkušenj, obvlado - vanje stresnih situacij, prijaznost in ustrežljivost do strank in so - delavcev … KS Logistik, d. o. o., Lesično 26a, 3261 Lesično. Prijave zbiramo do 31. 3. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Voznik tovornih vozil – dostava (Celje) Opis: prevoz blaga po Sloveniji, naklada/razklada blaga, vestno in odgovorno delo z vozilom in s prevozno dokumentacijo, skrb za upoštevanje in spremljanje CPP in zakonodaje s področja mobil - nih delavcev. KS Logistik, d. o. o., Lesično 26a, 3261 Lesično. Prijave zbiramo do 31. 3. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.NE PREZRITE Prihodnjič: Stresni razgovorZamujanje Noben kadrovik ne mara, da kandidat za- mudi, saj ima čas natančno odmerjen, poleg tega s tem izražate še eno lastnost – da niste zanesljivi. Če boste na pogovor prišli z za- mudo, vas bo morda sprejel, vendar boste po vsej verjetnosti deležni manjše pozornosti, kot bi je bili, če bi se držali dogovorjenega. Nihče ne more absolutno predvideti, kaj ga čaka med potjo (kolona, okvara, nesreča …), zato je najbolje, da za posamezen razgovor upoštevate vsaj polurno rezervo, za bolj od-daljene kraje tudi do dve uri. Prenizka samozavest Pristopiti morate s pozitivno energijo in si reči: »Najboljši/a sem. To zmorem narediti.« Tudi drugi niso popolni. Če ste prepričani, da lahko učinkovito opravljate zahtevano delo, potem se vam ni treba ničesar bati.Prevelika želja, da bi dobili službo oziroma naredili dober vtis Če greste na razgovor za službo, ki si jo resnično želite, dajte seveda vse od sebe, vendar pazite, da zaradi prevelike želje ne »izgorite«. Tudi če službe ne dobite, se mora- te zavedati, da ne bo konec sveta. Po nevihti vedno posije sonce. Laganje Ali lahko uspešno lažete na razgovoru? Tež- ko. Težava je v tem, da se podzavest odziva samodejno in neodvisno od povedane laži – izda vas govorica telesa. Izjeme so politiki, odvetniki, igralci, televizijski napovedovalci, skratka ljudje, ki jim je laž na nek način »po-klicna dolžnost«. Najlažje je seveda lagati po telefonu, saj sogovornik ne vidi vašega telesa. Izkušen kadrovik na razgovoru zagotovo pre-pozna kandidata, ki laže, saj ga ima pred seboj in ga nenehno opazuje. Znaki laganja so lahko povešena brada, krčevit nasmeh s stisnjenimi ustnicami, mrščenje, čez prsi prekrižane roke, mežikanje, izmikanje pogleda, dotikanje nosu ali obraza, šviganje s pogledom sem in tja, odsekani udarci ene dlani v drugo, drgnjenje tilnika … Seveda je lahko laganje med razgo- vorom uspešno – potem ste zares pravi igralec. Še vedno pa boste morali paziti, da vas ne bodo razkrinkali kasneje. Kaj lahko pripomore k dobremu nastopu? Naslednji vzorci telesne govorice lahko ve - likokrat pripomorejo k ustvarjanju dobrega začetnega vtisa na razgovoru: • veder prihod• sproščen nasmeh • stik z očmi • čvrst stisk rok • gibi rok, s katerimi pospremimo svoje besede • vzravnana drža• rahla nagnjenost naprej med sedenjem, z njo namreč izrazimo zanimanje. Da boste izboljšali svoj nastop, predhodno vadite telesne kretnje (tudi verbalne) pred ogledalom. Poleg tega prosite prijatelja, naj vam pomaga uprizoriti namišljen razgovor – on igra vlogo spraševalca, vi igrate kandidata za zaposlitev. Z njegovo oceno nastopa boste dobili bolj objektivno sliko in boste na razgo- voru prepričljivejši. Izkušeni kadroviki vedo, da je pojavljanje nervoze pri kandidatih razumljiv pojav, zato poskrbijo, da jih na začetku razgovora spro- stijo, na primer s kakšno šalo o podjetju. Ekipa mojedelo.com 18 Št. 12, 23. marec 2017 ŠPORT Celjske košarkarice so na zaključnem turnirju Jadranske lige v Podgori - ci pometle s konkurenco in se nenadejano okitile z naslovom. V polfinalu so proti bolgarski Montani zaostajale z 2:0, tekmo pa so odigrale več kot odlično in na koncu slavile s 85:74. V velikem finalu jim je na- sproti stala še ena bolgar - ska ekipa. Beroe je v drugem polfina - lu s 66:64 premagal domačo Budućnost. Črnogorci, ki so bili organizatorji sicer zelo dobro izpeljanega zaključne - ga turnirja, se s porazom v polfinalu nikakor niso spri - jaznili. Po tekmi so z grobim prerivanjem in nedopustnim žaljenjem napadli nasprotno ekipo. Budućnost je zatem s 44:41 dobila tekmo za tretje mesto. Otroški vrtec premagal vse Celjanke so tudi na za- četku finalnega obračuna zaostajale z 2:0, nadalje - vale pa na enak način kot v polfinalu. Z odlično igro tako v obrambi kot v napa-du. Ključno prednost so si ustvarile v prvih dveh če- trtinah, ki so ju dobile z 18:9 in 18:12. V zadnji so se Bolgarke že zelo pribli - žale, a so varovanke tre - nerja Damirja Grgiča ostale mirne in so senzacionalno prišle do velikega uspeha. Za najkoristnejšo igralko velikega finala v Podgorici je bila izbrana Annamaria Prezelj. V finalni tekmi je dosegla 15 točk, 16 jih je prispevala Shante Evans. Trener Damir Grgič je intervju po tekmi začel v svojem slogu: »Pa kaj naj rečem …« In zatem nada - ljeval: »Igralkam iskreno čestitam! Niti v sanjah si pred sezono nismo mislili, da se bo zgodilo kaj takšne- ga. Govorili smo o željah, da bi se uvrstili v drugi del Jadranske lige, potem smo celo prišli na sklepni turnir, na katerem smo na koncu celo ›deklasirali‹ nasprotni ekipi. Prikazali smo zelo dobro košarko. Gre za ta - lentirane igralke, na katere sem zelo ponosen. Po vseh čestitkah opažam, da so bili z nami ljudje iz celotne Slovenije,« je ponosno in iskreno kot vedno o svojih košarkaricah razlagal tre - ner Damir Grgič, ki se je v letošnji sezoni razveselil že druge »kante«. Celjanke so namreč pred tem osvojile tudi domače pokalno tek - movanje. »Nimam besed, lahko rečem le, da so otroci premagali vse legende, vse odlične košarkarice, ki so bile tukaj v Podgorici. Mla- dost, volja in znanje stro- kovnega štaba, vse to se je tokrat obrestovalo. Ne sme-mo se ustaviti, gremo na - prej. Dekleta se bodo še na - prej pri nas razvijala. Zelo sem vesel, da se bom proti domovini peljal na veselem avtobusu,« je razlagal pred- sednik kluba Borut Kop. Nepopisno doživetje Celjska članska ekipa je najmlajša v klubski zgo - dovini, a že tako uspešna. Zagotovo se marsikdo ne zaveda, kakšen uspeh so igralke dosegle. A ogromno je tistih, ki so ga prepoznali in ki vedo, kako dobro se dela v mestu ob Savinji. Številni članki, intervjuji v tiskanih medijih, prispev - ki na nacionalni televiziji in radiu ter seveda tudi na spletu »servirajo« uspeh celjskih košarkaric. Res-da so ženski športi manj priljubljeni, a nikakor in nikoli niso manj vredni. V moški klubski košarki slo-venskih ekip že dolgo časa ni med najboljšimi v regio- nalni ligi. Kdor misli, da je uspeh celjskih košarkaric nekaj vsakdanjega, naj se pošteno ugrizne v jezik. »To ni edini turnir, na katerem smo pokazali, da znamo odlično igrati. Z reprezen - tanco Slovenije smo dekleta zmagala v B-diviziji, s čla- nicami smo se prvič uvrsti- le na evropsko prvenstvo, zdaj še ta naslov. In vsepo- V prvi slovenski nogome - tni ligi so moštva pred re - prezentančnim premorom odigrala tekme 25. kroga državnega prvenstva. Ve - lenjski Rudar je s 3:0 iz - gubil na gostovanju pri Aluminiju v Kidričevem. Nogometaši Celja so v do- mači Areni z 1:1 remizirali z Mariborom. Do srede imajo moštva reprezentančni premor. Ce- ljani so pred nadaljevanjem na petem mestu lestvice, Ve - lenjčani so sedmi. Volaš ni slavil Mariborčane je v celjski Areni pred skoraj 2.500 gle- dalci v 6. minuti v vodstvo popeljal Milivoje Novako- vič. Tik pred koncem prvega polčasa je rezultat izenačil nekdanji nogometaš vijoliča- stih Dalibor Volaš. Sprva je kazalo, da bo ob doseženem golu slavil, a si je premislil in le čakal na objeme svojih nogometašev. Celjani bi se lahko proti Mariboru veselili tudi zmage, kajti v 83. minu - ti je Jucie Lupeta zadel preč- ko, zato je bilo po tekmi kar nekaj mešanih občutkov. Po Celjanke presenetile košarkarsko javnost Rajanje sredi Črne gore Točka Celja, polom RudarjaTudi Larisa Ocvirk je bila na zaključnem turnirju v Podgorici odlična. V velikem finalu je dosegla 12 točk in 17 skokov! vsod je trener Damir Grgič. Delamo kakovostno, a ne smemo spati na lovorikah. Treba je dobro delati naprej in morda še kdaj pridemo do kakšnega zgodovinskega uspeha,« je dejala Annama- ria Prezelj. V teh dneh bo celjski klub javnosti sporočil pomembno novico za nadaljnje delova - nje kluba. Predsednik Bo - rut Kop in športni direktor Uroš Krajnc, ki sta skupaj s trboveljskim strokovnjakom Damirjem Grgičem motor kluba, bosta zagotovo lažje zadihala. O tem več v priho-dnji številki. Celjanke so že včeraj zve- čer odigrale tekmo 5. kroga lige za prvaka v Kranju proti Triglavu. Termin tekme je bil sicer najprej izbran za danes, a so ga v Kranju prestavili na včeraj zvečer, potem ko niso dopustili, da bi imele Celjanke po napornem kon- cu tedna dan več za počitek. MITJA KNEZ Foto: GOJKO KUSIĆ NE PREZRITE Reportažo s tekme lahko preberete na strani 30. Dalibor Volaš je zadel proti klubu, kjer je preživel čudovite trenutke. V letošnji sezoni je v dresu Celja dosegel že deset golov. drugi strani bi lahko zma - gali tudi gostje, ki so imeli številne nevarne priložnosti, a je bil odličen vratar Matic Kotnik. Točka je zelo velik uspeh. Tudi zato, ker so go-stitelji od 54. minute igrali z igralcem manj, saj je drugi rumeni karton prejel Tomi-slav Barišić. Remi kot zmaga Trener Igor Jovičević je svoje moštvo zelo dobro pripravil na obračun. Po tekmi se je remija veselil kot zmage. »Ekipi čestitam za fanatično borbenost, željo, taktično disciplino. Takšne tekme ekipi dvignejo samo- zavest. Proti odlični ekipi Maribora je točka z igral - cem manj uspeh. Moramo biti zadovoljni. Za samoza-vest in prihodnje tekme bo to zelo prav prišlo. Zdaj ima - mo premor, ko bo čas, da se dvignemo, da se psihološko pripravimo na nadaljevanje prvenstva in na tekme, ki bodo odločale o naši usodi.« Celjski nogometaši bodo v prihodnjem, 26. krogu go - stovali v Velenju pri Rudarju. Tekma bo v sredo, 29. marca, ob 17. uri. Vse slabši odnos Številni mediji s Celjske- ga smo zelo zaskrbljeni zaradi odnosa s službo za komuniciranje z javnostjo NK Celje. Že daljše obdo- bje namreč ne upoštevajo želj medijskih hiš po opra- vljanju intervjuja z dolo - čenimi nogometaši. Pred obračunom z Mariborom smo želeli objaviti intervju z Daliborjem Volašem ali Goranom Cvijanovičem, ki sta v preteklosti igrala za vijoličaste, a nismo smeli. Že pred tem so bile števil - ne naše želje neuslišane, zavrnjene. Težave niso le pred tekmami, tudi po njih. Javnost se še kako dobro zaveda, kako je tudi naš medij v preteklosti po- magal pri boljši obiskanosti domačih tekem, v zadnjem obdobju pa je očitno doma- ča služba za odnose z jav - nostjo zadovoljna, da se na domačih tekmah na glavni tribuni celjske Arene v pov - prečju zbere okrog 300 ali 400 gledalcev (če odšteje- mo tekmi z Mariborom in Olimpijo). Opomnimo, da so tiskovnega predstavnika pri ljubljanski Olimpiji do- besedno razrešili navijači in ostali privrženci kluba, ki niso bili zadovoljni z nje- govim odnosom do dela. MITJA KNEZ Foto: SHERPA 19 Št. 12, 23. marec 2017 ŠPORT NA KRATKO Vodili na polovici tekme Jesenice: Hokejisti Jesenic so v prvi tekmi polfinala državnega prvenstva premagali ECE Celje z 11:3. Ekipi Jesenic in Celja sta se v polfinalu pomerili že v prejšnji sezoni, ko so Celjani prvo tekmo dobili, naslednji dve pa Jeseničani. Varovanci trenerja Roka Rojška so tokratno prvo tekmo začeli zelo do - bro. Vodili so z 1:0, še na polovici tekme pa z 2:1. Zatem so gostitelji s tremi goli v petih minutah odlo-čili srečanje. Za celjsko moštvo so gole dosegli Matic Zupanc, Aljaž Ribič in Davor Rakanovič. Moštvi igrata na dve zmagi, drugo tekmo v Celju pa so zaradi obveznosti Je- seničanov v alpski ligi prestavili na naslednji teden. Točen termin še ni znan. Po pričakovanjih Škofja Loka: Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v uvodnem krogu domače lige za prvaka s 36:25 zmagali v Škofji Loki. Ti - len Kodrin in Miha Zarabec sta dosegla po šest golov. Velenjsko Gorenje je v uvodni tekmi lige za prvaka v domači Rdeči dvorani premagalo Ribnico. Bilo je 29:25. Za domače je Matjaž Brumen dosegel devet golov. Velenjčani bodo v soboto gostovali pri Krki, medtem ko Celjane že danes čaka domači obračun z Ribnico. Derbi že v polfinalu Maribor: V Mariboru so izžrebali polfinalne pare slovenskega roko- metnega pokala za moške. Ples kroglic je hotel, da se bosta že v polfinalu na večnem rokometnem derbiju pomerila Celje Pivovarna Laško in Gorenje Velenje. Drugi par je Maribor Branik - Riko Ribnica. Finalni turnir bo 15. in 16. aprila gostil Maribor. Celjanke do dvaintridesetega naslova Celje: Končala se je sezona dr - žavnega prvenstva za kegljačice. Celjanke so pričakovano prišle do novega naslova, že 32. v zgodo- vini. Cerkničanke, ki so zasedle drugo mesto so zaostale za devet točk. Varovanke trenerja Lada Gobca se v samostojni Sloveniji naslova državnih prvakinj niso veselile le v letu 2005. V mesecu oktobru bodo Slovenijo zastopale na ekipnem svetovnem pokalu na Češkem. Dobovec na robu izpada Kobarid: Moštva v prvi slovenski futsal ligi so odigrala prve tekme četrtfinala končnice državnega prvenstva. Dobovec je v Kobaridu proti Oplastu izgubil s 5:1. Ob pol-času so varovanci trenerja Andre- ja Dobovičnika zaostajali z 1:0, v nadaljevanju pa so na igrišču pov - sem zagospodarili gostitelji. Pri za - ostanku s 5:0 je za goste edini gol dosegel Jaka Bizjak. Druga tekma bo jutri v Rogatcu. Nogometašice v finalu Celje: Celjske igralke dvoranske - ga nogometa so tudi na drugi tek - mi polfinala končnice državnega prvenstva v domači dvorani pre- magale Cerkvenjak. Bilo je 9:3. Na prvi tekmi so slavile s 6:3. Celjanke se bodo v velikem finalu pomerile z ekipo iz Slovenskih Goric. Prva tekma bo v soboto, ob 16. uri, v dvorani Šolskega centra Celje. MiKNejc Barič: »Sestra Nika me vzpodbuja v dobrem in slabem« Sinoči sta se začeli košarkarska liga za prvaka in liga za obsta - nek. V uvodnem krogu lige za prvaka sta se pomerila Zlatorog in Rogaška, Hopsi so gostovali pri Unionu Olimpiji. V ligi za ob- stanek sta si nasproti stali ekipi Tajfuna in Term Olimia. Tudi v letošnji sezoni si visoko želijo laški košarkarji, ki so v pretekli sezoni v velikem finalu izgubili proti Heliosu iz Domžal. Eden izmed ključnih igralcev zasedbe trenerja Aleša Pipana je tudi trboveljski organizator igre, 19-letni Nejc Barič, s katerim smo se tokrat pogovarjali. Marsikdo še pred dobrim letom ni vedel za vas, potem pa ste se kar naenkrat »izstrelili« med ko-šarkarska imena. Kdaj ste začeli igrati košarko? Moji začetki segajo v tretji razred osnovne šole, ko sem začel v ko - šarkarskem krožku, ki ga je sicer vodil trener Damir Grgič. Eno leto sem sodeloval v krožku, potem pa začel trenirati v KK Rudar Trbovlje. Poleg Damirja sta bila v Trbovljah moja trenerja še Sebastjan Ponjevič in Gašper Ovnik. Zatem me je pot vodila v Laško, kjer sem nadalje- val v kadetski in mladinski ekipi pod taktirko Blaža Berganta. Tretje leto v Laškem pa sem se že začel priključevati članski ekipi, ki jo je vodil trener Predrag Milović. Kaj bi lahko dejal o preskoku iz Trbovelj v Laško? Kako je bilo ob menjavi okolja? Bilo je zahtevno obdobje. Sprva sem moral izbrati šolo, ki mi bo ustrezala ob vseh treningih. Vpisal sem se v celjsko prvo gimnazijo. V šoli so razumeli usklajevanje s športom, ko so mi dali proste roke. Šolo sem vmes uspešno tudi za- ključil. Sicer pa sem pred prihodom v Laško vedel, da se v Treh lilijah dobro dela z mladimi in odločitev, da zamenjam okolje ter uspem v košarki, je bila pravilna. Mislim, da je Zlatorog prava odskočna deska za naprej. Želja vsakega mladega košar - karja je, da zaigra za člansko eki- po. Kako je bilo pri vas? Preskok iz mladinske v člansko ekipo je razumljivo velik in zah - teven, saj se igra hitrejša in agre- sivnejša košarka. V igri moraš biti pametnejši. Trener Predrag Milović mi je ponudil prve minute v članski ekipi, ki jih seveda nikoli ne bom pozabil. Mislim, da sem jih v redu izkoristil. V tisti sezoni smo se uvr -stili v finale pokalnega tekmovanja, ko smo nesrečno izgubili v domači dvorani s Krko. V veselje mi je bilo, da sem lahko bil zraven in takšni spomini ostanejo za vedno. Dokončno ste se ujeli s člansko ekipo po prihodu trenerja Aleša Pipana, ki vam je zaupal ter vam iz tekme v tekmo za dokazovanje ponujal vse več minut. Res je. Po njegovem prihodu sem vse več igral, kar je seveda za mladega košarkarja zelo pomemb- no. S tem sem si iz tekme v tek - mo nabiral prepotrebne izkušnje in pridobival na samozavesti. Ob prihodu Aleša Pipana sem vedel, da je odličen trener, ki daje veliko priložnosti mladim. Po tem je zelo znan. Zavedal sem se, da če se bom potrudil in dal na vsakem treningu vse od sebe, potem ne bo težav z igranjem na tekmah. Zadovoljen sem, da sem ga spoznal in da lahko delam z njim. Pod njegovim vodstvom se je Zlatorog uvrstil v finale držav - nega prvenstva. Za tako mlade - ga košarkarja, kot ste vi, je prav gotovo to nepopisno doživetje, mar ne? Pretekla sezona je bila uspešna, čeprav na koncu grenka, kajti z eki - po smo izgubili na treh tekmah: v finalu državnega prvenstva in lige Alpe Adria ter tudi mladinsko pr - venstveno finale. Sem pa zagotovo iz tega ogromno odnesel. Vse sku-paj me je naredilo še močnejšega. Vsak poraz te naredi še bolj trdnega in v prihodnost gledam z velikim optimizmom. Po vaših zelo dobrih predsta - vah v prejšnji sezoni so vas že »selili« v nove klube. Kaj se je dogajalo? Tudi če bi prišla kakšna zelo ma - mljiva ponudba, se za odhod ni- kakor ne bi odločil. Sezona je bila fantastična, ko sem dobil veliko priložnosti in zaupanje trenerja. Velika škoda bi bila, da bi se raz- šli. Letos sem podpisal pogodbo še za tri leta in videli bomo, kako dolgo bom ostal v Laškem. Seveda si želim stopničke višje v karieri. Želje? Po slovenski ligi bi rad za- igral v Jadranski ligi, na kakšnih drugih evropskih tekmovanjih in počasi naprej. Končni cilj je seveda Evroliga. Kako gledate na končnico le - tošnje sezone? V prvem delu ste »pivovarji« igrali zelo dobro, bili ste v vrhu, liga za prvaka pa je druga zgodba. Kakšne so želje? Moja osebna želja je jasna. Ni- sem še bil državni prvak in to želim postati čim hitreje. Mislim, da je naša ekipa tudi v novi sezoni prava in pripravljena na uspeh. V naspro - tnem primeru lahko izgubimo tudi proti najslabšim. Ko igramo košar - ko, ki nas odlikuje, potem lahko premagamo vsakogar. Kdo bo po vašem občutku v le- tošnji sezoni prvak? Uf. Po mojem mnenju bo laški Zlatorog. Veliko smo že pokazali in veliko še bomo. Zelo sem opti-mističen. Tudi v Laškem se finančni vlož- ki v klub zmanjšujejo. Kaj bi lah- ko sporočili svojim privržencem? Lahko ostanejo optimistični? Vsi si želimo, da bi bilo v priho- dnje vse dobro. Upam na to. Laška košarka ima dolgoletno tradicijo in tako se mora nadaljevati. Naj - pomembneje je, da se mladi košar - karji uspešno razvijajo še v naprej. Vašo sestro Niko Barič košar - karska javnost zelo dobro pozna. Je izjemno kakovostna košarka-rica, ki vam kot mlajšemu bratu verjetno da kakšen nasvet. Je tako? Z Niko sva vseskozi v stiku. Ne glede na to, ali smo poraženi ali zmagamo, pove, kaj sem delal prav in kaj narobe. Vseskozi me vzpod- buja in podpira pri tem, kar delam. Tudi sam jo vseskozi spremljam in ji vedno povem, kaj si mislim o nje- nih predstavah. Navezana? Zelo. Čeprav se ne vidiva veliko, pa se slišiva po telefonu ali na spletu. MITJA KNEZTrboveljčan Nejc Barič (prvi na sliki) je košarko začel trenirati v tretjem razredu OŠ Ivana Cankarja, kjer se je pridružil košarkarskemu krožku. Vodil ga je trener Damir Grgič (v ozadju), sedanji trener celjskih košarkaric in selektor ženske reprezentance Slovenije. Tudi Damir Grgič je zelo zaslužen za razvoj Nejca Bariča, brata najboljše slovenske košarkarice Nike Barič, ki ji je popularni »Grga« pomagal na poti do vr - hunske igralke. (Foto: osebni arhiv)Nejc Barič je v letošnji sezoni prvi organizator igre Zlatoroga. Na praktično vseh tekmah dobro izkorišča ponujene priložnosti, ko je zaradi svoje hitrosti še kako neugoden. (Foto: SHERPA) 20 Št. 12, 23. marec 2017 MALI OGLASI / INFORMACIJE Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo. (T. Pavček) ZAHVALA V 86. letu je sklenil svojo življenjsko pot dragi oče, dedo, brat, stric in svak STANKO CAMLOH Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijate - ljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali sveče in cvetje ter z nami delili žalost. Zahvaljujemo se osebju doma starejših za pomoč v zadnjih mesecih. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku, govorniku gospodu Ivanu Jelencu, pevcem pevskega zbora KD Miklavž in vsem ostalim, ki ste kakorkoli sodelovali pri pogrebnem obredu. Odslej bo živel v naših spominih … V žalosti: vsi njegovi p Na ponedeljkovo jutro, 13. marca 2017, nas je zapustil Od njega smo se poslovili v družinskem krogu na pokopališču v Laškem. Marjeta, Alenka, Irena, Jure in Angelca 570FRANCI TURK ing. elth.MOTORNA VOZILA PRODAM ŠKODO felicio, letnik 1999, dobro ohra- njeno, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 248-025.  425 FIAT punto 1,2, letnik 2001, bele barve, registriran do decembra 2017, prodam za 700 EUR. Telefon 041 609-362, 051 422-721.  530 VW polo 1.2, letnik 2004, prodam za 2.500 EUR. Telefon 031 539-941. 578 1 XXXX Št. 12, 23. marec 2017 Zaposlimo pomožnega delavca v skladišču in za hišniška opravila Vloge in življenjepise pošljite na: Bimex, d. o. o., Gaji 32, 3000 Celje, do 31. 3. 2017. STROJI PRODAM ČELNI nakladalec za traktor Universal, hidravlični dvig za Sip spider 350 ter vile za bale, enojne in dvojne, prodam. Telefon 041 999-910. p TRAKTOR Valpadana 4 x 4, 22 KM, trak - tor Steyr 430, letnik 1974, ljubiteljsko generalno obnovljen in frezo za Tomo Vinkovič, ugodno prodam. Telefon 041 645-898.  390 PREKOPALNIK Honda, 5 voltov, skoraj nov, prodamo. Telefon 041 869-091.  509 KOSILNICO Bcs 127, z vozičkom in traktor Ursus 350, v delovnem stanju, s kabi- no, letnik 1984, prodam ali menjam za mlado kravo s teletom in z doplačilom. Telefon 041 884-956.  540 NOVE brane, samo preizkušene, širina 2m, in 8 vrtavk, prodam. Informacije po telefonu 051 383-987, Boris. 545 TRAKTOR Zetor, starejši, vozen, ugodno prodam. Telefon 070 284-472.  569 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Deutz, Ursus, Štore, Univerzal ali Tomo Vinkovič, s priključ- ki ali brez, kupim. Telefon 031 851- 485.p POSEST PRODAM HIŠO v centru Laškega, tloris 100 m², par - cela 360 m², generalno obnovljena, nova streha, okna, vrata, estrihi, cen- tralna, vodovod, kanalizacija fasada Demit, 12 cm, kopalnica, kuhinja, spal- nica, ugodno prodam. V račun vzamem stanovanje. Telefon 041 645-898. 390 CELJE. Prodamo enostanostanovanjsko moderno zasnovano dobro ohranjeno hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424.  443 GRADBENO parcelo z dovoljenjem, komu- nalno opremljeno, prodam na lepi, sončni legi. Telefon 041 689-748. 468 HIŠO, letnik 1985, Šentvid pri Grobelnem, novo naselje, 127 m² stanovanjske površine, k + p + m, obnovljeno, zemljišče3 839 m², velik vrt, 200 m od glavne ceste, prodam. Telefon 041 560-539.  484HIŠO na Polani pri Jurkloštru prodam ali oddam. Hiša je opremljena, bivalne površine je 50 m². Pripadajoče zemlji- šče je v velikosti 700 m². Hiša je na lepi, sončni lokaciji, 80 m od glavne ceste. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 041 413-368.  544 GRADBENO parcelo v Verpetah, na relaciji Vojnik–Slovenske Konjice, prodam. Te- lefon 031 697-748.  546 PARCELO, 1.651 m², Grobelno, prodam. Telefon 068 626-816.  564 ZELO lepo opremljeno pisarno, 26 m2 (dva prostora), ugodno oddamo od 1. 5. 2017 – prodamo. Vključeni stroški (razen telefona in interneta), pokrita garaža. Tehnopolis, Celje, telefon 041 324-322.  574 KUPIM VSELJIVO manjšo hišo na relaciji Celje– Šempeter z okolico kupim. Telefon 064 132-667.  552 ODDAM BISTRO oddam v najem. Telefon 041 650- 737. 565 STANOVANJE ODDAM ENOSOBNO opremljeno stanovanje v pritličju v Vojkovi ulici v Celju oddam. Telefon (03) 5414-209, 041 213-601.  553 OPREMLJENO stanovanje (pritličje, balkon in parkirni prostor) oddam v najem. Telefon 041 650-737.  565 GARAŽA ODDAM GARAŽO oddam v Celju v garažnem nizu v Pohorski ulici. Telefon 070 410-252.  560 OPREMA PRODAM KUHINJSKO stekleno mizo, 90 x 140 cm, prodamo za 50 EUR. Telefon (03) 5412-592, po 16. uri.  482KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Ob nakupu 10 kokošk podarimo petelina. Živali so redno cepljene in nimajo odščipnjenih kljunov, zato so primerne za kmečko rejo. Na zalogi so tudi beli težki piščan- ci za dopitanje. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 763-800, 051 379-031, (03) 5471- 244.p NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n DVA bika, ls belgijec, težka od 170 do 200 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 121 KOKOŠI nesnice jarkice, rjave barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p KOZO mlekarico z dvema mladičema ugodno prodam. Ostalo po dogovoru. Telefon 041 935-595.  554 KRAVO z mlekom, pašno, staro 8 let, pro- dam. Telefon 041 640-933.  555 KRAVO, pašno, z bikcem, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 725-007.  566 PRAŠIČE, od 30 do 200 kg, domača hra- na in možna dostava, prodam. Telefon 031 311-476.  568 KRAVO, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 031 544-268.  556 TELIČKE simentalke, težke od 130 do 230 kg, prodam. Telefon 031 447-195.  557 BIKCA, starega 5 mesecev, 230 kg, pro- dam. Telefon 040 524-780.  558 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 110 do 140 kg, mesni tip, ugodno prodamo. Možna tudi do-stava. Telefon 041 455-732.  291 DVE mladi ovci z mladiči prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 739-590.  517 PRAŠIČA krško-poljske pasme, težkega 150 kg, samica primerna za nadalj- njo rejo ali zakol, prodam. Telefon 041 552-143.  508KRAVO simentalko, staro pet let, težko 650 kg, za 650 EUR in telico limuzin, staro dve leti, veliko 195 cm, prodam za 950 EUR. Obe hranjeni z domačo hrano. Telefon (03) 5796-188.  561 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, pro- dam. Telefon 031 896-475.  571 KRAVO simentalko, brejo 5 mesecev, dru- go tele, eko reja, prodam. Telefon 040 814-242.  577 BIKA simentalca, težkega 460 in 270 kg ter dve kravi, breji 6 mesecev, drugo tele, prodam. Telefon 051 216-881.  576 KUPIM DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj + davek, kupim. Telefon 041 653-286.  Š150 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p JALOVE krave nujno kupim. Dobro plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM SLADKO seno, tri nakladalke, prodam. Telefon 031 733-965.  434 PŠENICA, tritikala in ječmen naprodaj. Telefon 041 742-334. Š 116 HLEVSKI gnoj z možnostjo dostave z avto- mobilsko prikolico, po okolici Laškega, Rimskih Toplic in Radeč, cena 17 EUR/ prikolica, prodam. Telefon 031 823- 055. 503 VINO jurka, izabela prodam po 0,80 EUR/ liter. Telefon 031 519-341.  532 SVEŽE zamrznjeno aronijo, iz okolice Šen- tjurja, ugodno prodam. Telefon 041 274-719.  Š122DOMAČE rdeče vino kvinton, neškropljeno, prodam. Telefon 031 769-374.  542 BELO vino prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 041 953-636.  543 SENO in otavo v rinfuzi prodam. Telefon (03) 5461-764.  547 SLADKO seno in otavo, ročno spravljeno, v rinfuzi, prodam. Telefon 041 843-716.  562 SENO v kockah in rinfuzi prodam. Telefon 041 681-732.  582 OSTALO PRODAM SLOVENSKA bukova drva na paletah (1 x 1 x 1,8 m) prodamo. Cena za paleto je 115 EUR. Telefon 040 860-200. p ŠTIRI letne rabljene gume za opel corso ugodno prodam. Telefon 031 296-781.  485 NOVE gume, 165-70-13, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 654-944. 533 JARKICE pred nesnostjo, rjave, bele leghorn, susex, črne lahke in težke pasme, sive, grahaste, prodajamo vsak delovni dan na farmi Roje pri Šempetru. Sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenske piščance za dopitanje. V prodaji vse vrste perutnin- ske krme in dnevno sveža jajca z rjavo in belo lupino. Telefon (03) 700-1446.  529 TELICO simentalko, težko 140 kg, silažne bale in seno v rinfuzi prodam. Telefon 041 222-762.  575 GUME za delovni stroj, 440/80 R 28 ind., štiri in gume Kumho 205/60 R 16 za osebno vozilo, prodam. Telefon 041 920-416.  DOMAČO, naravno sušeno koruzo in pšenico, tehtnico, 300 kg, pajek na dve vreteni in tračni obračalnik Sip prodam. Telefon 041 261-676.  580 KUPIM LES na štoru ali ob cesti kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 506-958.  366ZMENKI UREJEN moški, 45 let, bi rad spoznal pre- prosto žensko od 35 do 40 let. Pokliči ali pošlji SMS – telefon 070 543-964.  506Mineva leto dni, kar te ni več z mano. Mirno počivaj ob svojih starših. Vsi trije ste mi bili v veliko oporo, z vami sem bila srečna. Hvala vsem, ki se jih spominjate in jim nosite cvetje in sveče. Žalujoča Marija 495 na ljubo taščo KAROLINO MLINARIČ (7. 11. 1900 – 30. 1. 1976) tasta MARTINA MLINARIČA (7. 10. 1903 – 14. 10. 1982) in moža FRANCA MLINARIČA (1. 12. 1940 – 21. 3. 2016)V SPOMINSo razdalje, kraj in čas, vsak moj korak ima spomin na vas, hvaležno misel, ki se oglaša kot luč, ki ne ugaša. 21 Št. 12, 23. marec 2017 MALI OGLASI / INFORMACIJE Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si. V SPOMIN Mineva leto žalosti, kar nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, tast in dedi MIRAN ZUPANC iz Dola pri Laškem Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče, iskrena hvala. Vsi njegovi L 42 Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen od nas odpotoval. ZAHVALA Zapustil nas je MARTIN ANTON KORDIŠ iz Celja Ob izgubi ljubega očeta, dedija, tasta in brata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijate- ljem, ki ste ga spoštljivo pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi bolnišnici Celje, gospodu župniku in Domu Lipa Štore za izkazano pozornost in skrb. Iskrena hvala vsem, ki boste nanj ohranjali lep spomin. Hči Tatjana, sin Tomaž s Tomico, vnuki Lovro, Tina, Pia, Tea in sestra Jožica ter ostalo sorodstvo 548 Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je … ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka ADOLFA TERŽANA iz Štor se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izraženo sožalje ter darovane sveče in svete maše. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi 551 Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in na veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje … (T. Pavček) ZAHVALA Ob boleči izgubi dobre in skrbne mame, stare mame, prababice, tašče, sestre, tete in svakinje IVANKE OREŠNIK iz Ločice ob Savinji (29. 3. 1922 – 10. 3. 2017) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom, znancem in sodelavcem za izražena ustna in pisna sožalja ter darovane sveče, cvetje, svete maše in darove za cerkev in ostale darove. Hvala dr. Kravosu, sestri Martini, osebju doma Nine Pokorn in vsem, ki ste jo zadnja leta obiskovali in ji na njenem domu kakorkoli pomagali. Iskrena hvala gospodu župniku Mirku Škofleku in cerkvenim pevcem za darovano sveto mašo in lepo opravljen pogrebni obred, praporščakoma, pevcem skupine Eros za ganljivo odpete žalostinke, JKP Žalec ter pogrebni službi Ropotar in gospe Ivanki za lepe besede slovesa. Iskrena hvala vsem neimenovanim, ki ste nam v teh težkih trenutkih na kakršen koli način pomagali in nam stali ob strani ter se od nje poslovili v tako lepem številu. Zelo jo bomo pogrešali. Žalujoči: hčerka Milica s Tonetom ter vnuka Simon in Andreja z družinama n ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, pradedija, brata in strica se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkvene potrebe. Posebna zahvala urgentni službi ZD Laško, gospodu žu- pniku Iztoku za molitve in lepo opravljen obred, govor - niku Stanku za poslovilni govor ter Dolfiju in Bogdanu za nošenje križa in luči. Hvala tudi pevcem za odpete žalo- stinke, trobentaču za odigrano Tišino, pogrebni službi Ko - munale Laško ter sodelavcem kolektiva Inda-CNC Celje. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Ivanka, sinova Branko in Marjan z družinama ter ostalo sorodstvo 559FRANCA LAPORNIKA iz Velikih Grahovš, Laško (1. 2. 1934 – 14. 3. 2017) Utrgal bom cvet, na grob ga položil in tiho potožil, da joče srce … ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice in tete ŠTEFKE ARLIČ iz Nove Cerkve se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Še posebej hvala gospodu dekanu Alojzu Vicma - nu za opravljen obred in molitve, pevcem in trobentaču za zaigrano žalostinko, gospe Mileni Jurgec za besede slovesa ob grobu in pogrebni službi Raj. Iskrena hva - la tudi Špesovemu domu Vojnik in doktorju Marjanu Hrušovarju. Zahvalo izrekam tudi vsem sosedom, posebej sorodni - kom, ki ste svoj čas nesebično delili z mojo pokojno mamo, jo obiskovali in pospremili k večnemu počitku. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Žalujoči sin Vidko z družino 563FRANC TURK inž. el., zaposlen kot vodja strokovno-tehnične službe v takratnem investicijsko-razvojnem sektorju Ohranili ga bomo v lepem spominu. Splošna bolnišnica Celje nUmrl je naš upokojeni sodelavec Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je … ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, dedija in pradedija CIRILA LUBEJA – ILČIJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem ter Domu ob Savinji in Domu Lipa za lajšanje bolečin, izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Še posebej hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in molitve. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Zelo te bomo pogrešali. Žalujoči: žena Frida, sinova Zdravko in Zoran z družinama ter ostalo sorodstvo 572Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in lep spomin na te. ZAHVALA V 79. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi in brat MIRKO KNEZ iz Lažiš 28, Dobje Ob boleči izgubi našega moža in očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate - ljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakor koli pomagali, izrazili sožalja, daro - vali denar za svete maše, cvetje in sveče, ga pospre - mili na zadnji poti ter ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi 573 Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več se glas tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, pradedka in tasta HENRIKA ZUPANCA iz Brodnic pri Rimskih Toplicah (30. 6. 1937 – 26. 2. 2017) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izražena so - žalja, darove v njegov spomin ter darovane sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Klemnu Jagru, gospe Marini za govor ob slovesu, moškemu in cerkvenemu pevske - mu zboru Šmiklavž, Komunali Laško za organizacijo pogreba in za odigrano Tišino. Zahvala tudi Zdravstvenemu domu Laško in internemu oddelku bolnišnice Celje. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči vsi njegovi 579RAZNO MED Celjem in Šentjurjem nudim pašnik ter 1 ali 2 boksa za konja ali druge pašne živali – na voljo tudi manjše parcele za pridelavo zelenjave ali zdravilnih zelišč. Telefon 031 209-011. 584 22 Št. 12, 23. marec 2017 KINO VELENJENAPOVEDNIK TEDENSKI SPORED RADIA CELJE90.6 95.1 95.9 100.3 MHzKino CINEPLEXX Po slovensko s KatrcoTUJA LESTVICA 1. CALVIN HARRIS FT. FRANK OCEAN & MIGOS – SLIDE (2) 2. DEPECHE MODE - WHERE’S THE REVOLUTION (5) 3. LIFE OF DILLON - SEX FOR BREAKFAST (6) 4. JAMES BLUNT - LOVE ME BETTER (4) 5. KATY PERRY - CHAINED TO THE RHYTHM (4) 6. KYGO & SELENA GOMEZ - IT AIN’T ME (2) 7. MEGHAN TRAINOR - I’M A LADY (3) 8. STARGATE FEAT. P!NK & SIA – WATERFALL (1) 9. LINKIN PARK - HEAVY (3) 10. CHAINSMOKERS & COLDPLAY - SOMETHING JUST LIKE THIS (1) DOMAČA LESTVICA 1. NEISHA - MARILYN MONROE (5) 2. OMAR NABER - ON MY WAY (3) 3. BQL - HEART OF GOLD (2) 4. RAIVEN – ZAŽARIM (2) 5. CLEMENS - TOK TI SEDE (4) 6. NIKA ZORJAN – FSE (3) 7. BOHEM - BALADA O NJEJ (6) 8. NIPKE & TRKAJ FEAT. ARTIFEX - VSI SMO NA ISTEM (1) 9. PLIŠ – RAJ (4) 10. SELL OUT - NI PANIKE (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: RIHANNA - LOVE ON THE BRAIN JENNIFER HUDSON - REMEMBER ME PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: NUŠKA DRAŠČEK - FLOWER IN THE SNOWLAMAI - PROTI VETRU Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.20 vročih Radia Celje 1. Akordi: Nekje na pol poti 2. Pvaninski Abuhi: Sedem pegic 3. Novi spomini: V dobrem in slabem 4. Favoriti: Druga izbira 5. Ans. Roka Žlindre: Pogrešam te DOGODK IMED 2 3. 3. in 3 0. 3. 2017 ÈETRTEK, 23. marec, ob 18. uri PONEDELJEK, 27. marec, ob 17. uriKNJIŽNICA VOJNIK Pravljiène dogodivšèinev Knjižnici Vojnik PONEDELJEK, 27. marec, ob 17.30LEVSTIKOVA DVORANAKartuzija Jurklošter Predava dr. Mija Oter GorenèièÈETRTEK, 23. marec, ob 17. uri foto: Rajko Vodišek NE SPREGLEJTE!LEVSTIKOVA DVORANAHospickafePogovor o življenju in odnosu do minljivostiÈETRTEK, 23. marec, ob 10. uri ÈETRTEK 30. marec, ob 10. uri ŠKARJEREZI DOROTEJE HAUSER (1877-1946)Razstava je na ogled v II. nadstropjudo 6. aprila 2017SREDA 29. marec, ob 17. uriKNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKUPravljiène dogodivšèine s pravljièarko MojcoKNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKUPravljièna ura za najmlajšeza otroke do 3. leta starosti KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKUPravljièna ura za najmlajšeza otroke do 3. leta starosti JOHANN GABRIEL SEIDL (1804-1875)Razstava o življenju in delu je na ogled v avli knjižnice do 30. aprila 2017 NE SPREGLEJTE!GLASBA FILMAli lahko danes še sploh kaj poènemo s filozofijoJe znanstveni diskurz prekletstvo ali odrešitev?Predava mag. Tatjana RozmanČETRTEK, 23. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do- mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melo- diji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regij-ske novice, 14.10 Kalejdo- skop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev – pono- vitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop – ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) PETEK, 24. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do-mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji te-dna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kro- nika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Po-glejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljub-nega glasbenega gurma- na, 24.00 SNOP (Radio Slo-venske gorice) SOBOTA, 25. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do- mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji te- dna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novi- ce, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, po- novitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regij- ske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogod- ki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji te-dna (slovenska, tuja),18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) NEDELJA, 26. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do- mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutra- nja kronika RaSlo, 8.00 Po- ročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikro- fonom, Rado Romih, 11.15 Tedenski osir – ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Murski val) PONEDELJEK, 27. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do-mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji te- dna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Pred- stavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno do- poldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbi- ramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in od-mevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (sloven- ska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Rado Romih, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Murski val) TOREK, 28. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do-mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji te- dna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljube- zni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melo-diji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, po- novitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val) SREDA, 29. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do- mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutra-nja kronika RaSlo, 8.00 Po- ročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Po- ročilo PU Celje, 10.00 Novi-ce, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novi- ce, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O – pošta, 13.30 Mali O – klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Do- godki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kro- nika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)Kulturne prireditve ČETRTEK, 23. 3. 8.00 Dvorana I. osnovne šole Celje Oder mladih območno srečanje otroških gledališč in gledaliških skupin Mestne občine Celje ter občin Dobrna, Štore in Vojnik; vstop prost 18.00 Galerija Velenje Na čaju z Zmagom Lenárdičempogovor z akademskim slikarjem in profesorjemSpored od 23. 3. do 29. 3. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe pro- grama. Bostonski heroji – drama, triler četrtek, petek, ponedeljek, to- rek, sreda: 16.15 sobota, nedelja: 13.40 Dan osvoboditve – dokumentar- ni, muzikalod četrtka do srede: 17.45Idomeneo – operasobota: 18.55 Kong: Otok lobanj – pustolo- vski, fantazijskičetrtek, nedelja, ponedeljek, to-rek, sreda: 19.45petek, sobota: 19.45, 22.30 Kong: Otok lobanj – pustolo- vski, fantazijski, 3Dod četrtka do srede: 21.10Lego Batman fi lm – animirani, sinh. sobota, nedelja: 13.30 Lepotica in zver – fantazijski, mjuzikal četrtek, nedelja, ponedeljek, to-rek, sreda: 17.30, 20.00 petek, sobota: 17.30, 20.00, 22.10 Lepotica in zver – fantazijski, mjuzikal, 3D četrtek, petek, ponedeljek, to- rek, sreda: 16.10, 18.40 sobota, nedelja: 13.50, 16.15, 18.40 Logan: Wolverine – akcijski, fantazijskičetrtek, petek, nedelja, ponede-ljek, torek, sreda: 20.20sobota: 21.00 Maša in Medved – animirani, sinh.četrtek, petek: 15.30, 17.00 sobota, nedelja: 14.00, 15.30, 17.00ponedeljek, torek, sreda: 16.40Mesečina – dramaod četrtka do srede: 15.35 Nepričakovano očka – komedi- ja, dramačetrtek, petek, nedelja, ponede-ljek, torek, sreda: 17.50, 21.00sobota: 17.50Petdeset odtenkov teme – dra- ma, erotični od četrtka do srede: 18.30, 20.50 Power Rangers – akcijski, fan- tazijski četrtek, petek, nedelja: 15.40, 18.05, 20.30 sobota, ponedeljek, torek, sreda: 18.05, 20.30 Sledi življenja – fantazijski, triler četrtek, petek, nedelja, ponede-ljek, torek, sreda: 18.10, 20.10sobota: 15.40, 20.10 Smrkci: Skrita vas – animirani, sinh, 3Dsobota, nedelja: 15.00, 16.30ponedeljek, torek, sreda: 16.30Snežna kraljica 3: Ogenj in led – animirani, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, to- rek, sreda: 16.20sobota, nedelja: 14.30, 16.20Udari kot dedec – komedijapetek, sobota: 22.15 Vrabček Richard – animirani, pustolovski, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, to- rek, sreda: 16.00sobota, nedelja: 14.15, 16.00Zbeži – dramaod četrtka do srede: 18.50 ČETRTEK19.00 Mesečina – dramaPETEK18.00 Mirni zaliv – komedija20.00 Dan osvoboditve – doku-mentarniSOBOTA 18.00 Ministrstvo ljubezni – ko- mična drama20.00 Spovedi – dramaNEDELJA18.00 Dan osvoboditve – doku-mentarni20.00 Mirni zaliv – komedija PETEK18.00 Lepotica in zver – fanta-zijski, muzikal18.15 Pernata banda – animira- na pustolovščina, sinh. 20.30 Avtocesta smrti – akcijski triler22.30 Zbeži! – srhljivka, miste- riozni trilerSOBOTA 18.00 Snežna kraljica 3: Ogenj in led – animirana avantura, ko-medija, sinh.18.15 Pernata banda – animira- na pustolovščina, sinh.20.15 Avtocesta smrti – akcijski triler20.00 Lepotica in zver – fanta- zijski, muzikal, 3D 22.15 Zbeži! – srhljivka, miste- riozni trilerNEDELJA16.00 Snežna kraljica 3: Ogenj in led – animirana avantura, ko- medija, sinh. 18.00 Lepotica in zver – fanta- zijski, muzikal, 3D19.00 Avtocesta smrti – akcijski triler 20.15 Samo konec sveta – drama PONEDELJEK17.30 Greben rešenih – biograf- ska vojna drama20.00 Mirni zaliv – komedija19.00 Savinov likovni salon Žalec Stičišča in razhajanja, iz cikla Prostor, Telo in Mediji v prehajanjuodprtje razstave avtorjev Fortunata Berganta in Marka Jakšeta 19.19 Mestna knjižnica Velenje Pa se je to res zgodilo? Sodobne povedke v Slovenijipredstavitev knjige avtorja Ambroža Kvartiča 20.00 Celjski dom Moški so z Marsa, ženske so z Venerekomedija v izvedbi Denisa Avdića 20.30 Max klub Velenje Igor Matković Quintet – State of Ku Max klub jazz festival; koncert PETEK, 24. 3. 17.00 Kulturni center Rogaška Slatina Čuk na palici lutkovni kabaret; za otroški abonma in izven 17.30 Celjski dom V plesnem vrtincuobmočna revija skupin sodobnega plesa Mestne občine Celje ter občin Dobrna, Štore in Vojnik 18.00 Dom kulture Svoboda Griže Ervin Hartman odprtje likovne razstave 19.30 SLG Celje William Shakespeare: Romeo in Julijaabonma Petek večerni in izven 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Čaj za dve KUD Veseli oder; komedija za izven 23 Št. 12, 23. marec 2017 NAPOVEDNIK Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni- ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje,telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot AužnerNaročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med pro-izvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl LesjakNamestnica odg. ur.: Tatjana CvirnOblikovanje: Minja BajagičRačunalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja BaljaFotografija: SHERPA , GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.siE-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.siRADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana AvguštinčičNamestnik odg. ur.: Robert GorjancE-mail: radio@nt-rc.siE-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Eva Popovič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean ŠusterTajnica uredništva: Tea PodpečanLektorica: Tanja DrolecAGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni-ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Eva Javoršek, Vesna Lejič Mlakar, Bojan Pilih, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič Telefon: (03) 42 25 100Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si SOBOTA, 25. 3. 10.00 Otroški muzej Hermanov brlog Za devetimi gorami glasbena sobotnica; abonma in izven 10.00 Pokrajinski muzej Celje Se spomnite Thee?javno vodstvo po razstavi 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Čebelarjeve čebelice otroški abonma Jurček 16.00 Dom sv. Jožefa Celje Proslava ob materinskem dnevusodelujejo domači župnijski in domski pevci, otroci in mladinci 16.00 Večnamenska dvorana Pristava pri Mestinju Materinski dan kulturni program z učenci POŠ Pristava pri Mestinju in Vaškimi pevkami 18.00 Gasilski dom Podčetrtek Materinski in starševski dankulturni program otrok 19.00 Župnijska cerkev sv. Jurija Šentjur Ob 70-letnici MePZ sv. Jakoba in 25-letnici KD sv. Jakoba koncert 19.00 Dom krajanov Polje ob Sotli Dan žena in materinski dan 19.00 Kulturni dom Škofja vas Sreča na kreditkomedija ob materinskem dnevu 19.30 Glasbena šola Velenje Komorni in simfonični orkester Univerze v Durhamukoncert 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Matilda, počak Špas teater; komedija za izven 20.00 Dvorana Centra Nova Velenje Katja Šulc in Projekt Kamlisajlan koncert; Abonma Klub (6), A la carte in izven 22.00 eMCe plac Velenje Zlatko, Nemir Tadija, Mladichhip hop koncert NEDELJA, 26. 3. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjskijavno vodstvo po razstavi 15.00 Kulturni dom Stranice Pozdrav pomladi 16.00 Večnamenska dvorana POŠ Nova Cerkev Čaj za dve komedija; KUD Simon Gregorčič sekcija Veseli oder 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Skupina Klangsmosaik z DunajaCitrarski abonma, koncert za abonma in izven 17.00 Dom kulture Velenje Lumpacij Vagabunduskomedija; DPD Svoboda Žiri19.00 Župnijska cerkev sv. Jurija Šentjur Moški pevski zbor skladateljev Ipavcev Šentjur letni koncert PONEDELJEK, 27. 3. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Pomen kartuzije Jurklošter v evropski kartuzijanski dediščinipredava dr. Mitja Oter Gorenčič 19.30 Dom kulture Velenje Heda Gablerdrama SNG Maribor; Beli abonma (6), A la carte in izven TOREK, 28. 3. 9.00 Kulturni dom pri Termah Zreče Oder mladih območno srečanje otroških gledaliških skupin 16.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop učencev osnovne stopnje 3. in 4. razreda, sledi 1. in 2. razred 18.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Tematski večer oddelka pihal 19.00 Knjižnica Laško Marijagraške freske, umetnostnozgodovinski biserdomoznansko predavanje Viktorja Povšeta 19.30 Narodni dom Celje Vesperae musicae: Robin Vodebkoncert; ob 19.00 predgovor in pogovor s pianistko SREDA, 29. 3. 17.00 Mestna knjižnica Velenje Vesna Radovanovič: Petelinčekpredstavitev knjige; z avtorico se bo pogovarjala Bernarda Lukanc 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Območno srečanje otroških folklornih skupin 18.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Tematski večer oddelka pihal Ostale prireditve ČETRTEK, 23. 3. 17.00 III. OŠ Celje Camino de Santiago, o romarski poti v severni Španiji potopisno predavanje zakoncev Mirjane in Valentina Steblovnika 17.00 Osrednja knjižnica Celje Ali lahko še sploh kaj počnemo s fi lozofi jo?predava: mag. Tatjana Rozman; vstop prost 17.00 Krajevna knjižnica Ponikva Po pravljici dišipravljična ura 17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Po pravljici diši pravljična ura17.00 Osnovna šola Polzela Škratova prireditev ob praznovanju meseca družine in pomladiotroci in kolektiv vrtca Polzela 18.30 Občinska knjižnica Polzela Večer s Tomom Križnarjem, popotnikom, humanitarnim aktivistom, borcem za človekove pravice in avtorjem številnih knjig 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Krščansko oznanilo o družinipredavatelj: upokojeni mariborski nadškof msgr. dr. Marjan Turnšek PETEK, 24. 3. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Predstavitev poklica: vodovodar 17.30 Vila Bianca Velenje Poezije prave Ljubezni – Šepet srcavečer ljubezni; gostja večera: Daria Doreni 18.00 Celjski mladinski center Izobraževanje za mirmultimedijska izobraževalna delavnica, ki jo je zasnoval Prem RawatSOBOTA, 25. 3. 9.00 do 13.00 Mestna knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamoknjižni sejem 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje, Hermanov brlog Glasbena pravljica: Za devetimi gorami pripoveduje pravljičarka Anja Štefan 20.00 Ljudska univerza Celje Trenutek za mamice NEDELJA, 26. 3. 11.00 Citycenter Celje Kako sta Bibi in Gusti udomačila koloura pravljic v otroškem parku Džungla PONEDELJEK, 27. 3. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenjeod ponedeljka do četrtka: učna pomoč, interaktivne, kuharske, ustvarjalne, glasbene delavnice, družabne in športne igre … 16.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic v srbskem jezikunamenjena otrokom, starejšim od treh let; pripovedovala bo Maruška ŠkodaTOREK, 28. 3. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljica pri Mišku Knjižkupravljične dogodivščine z Mojco 17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Po pravljici diši pravljična ura 17.00 Vila Rožle Velenje Torkova peta – Uravnajmo svoj časustvarjalnica za otroke in starše 17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jezikunamenjena otrokom, starejšim od petih let; pripovedovala bo Romana Bonno 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Športnik leta 2016 v Občini Žalecpodelitev priznanj najboljšim športnicam in športnikom 19.00 Dom sv. Jožef Celje Ati, mami, kako sem prišel na svet? predavanje o spolnosti in vzgoji otrok za starše, učitelje, vzgojitelje …; predava Marko Juhant SREDA, 29. 3. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljica pri Mišku Knjižkupravljične dogodivščine z Mojco 18.00 Krajevna knjižnica Griže Po pravljici dišipravljična ura 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Irska – smaragdni otok potopisno predavanje Brede Jančič Dobrodelne prireditve NEDELJA, 26. 3. 17.00 Celjski dom Prebujanje pomladi in upanjadobrodelni koncert; sredstva bodo namenjena učencem OŠ LavaRazstave Stari grad Celje, stolp nad Pe- likanovo potjo: Svetlikanje pre- kletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska posta- vitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del – fragmentacije zgodovine; do preklica Paviljon za prezentacijo arhe- ologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega Zgodovinski arhiv Celje: raz- stava Dekade: Osemdeseta@Celje 1980-1989; do preklica Likovni salon Celje: razstava Tihomirja Pinterja Portreti so- dobne slovenske literature (1991-2016); do 31. 3. Muzej novejše zgodovine Ce- lje: fotografska razstava Korenine avtorja Vinka Skaleta; do 2. 4. Axx. On. M. in Galerija Nika Ignjatiča Celje: razstava Avatar umetnice Jasne Klare Kozar v so- delovanju z MMC Kibla Maribor; do 31. 3. Galerija Kvartirna hiša Celje: slikarska razstava Elisabette Bacci Colour fi elds; do 31. 3. Krekov trg Celje: razstava 30 let Roševih dnevov; do 31. 3. Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Slovenski strip 2003–2016; do 7. 5. Upravna zgradba tovarne Etol Škofja vas: razstava umetniške fo- tografi je Jureta Kravanje; do 30. 4. Celjska kulturnica: razstava likovnih del Slavice Biderman; do 31. 3. Dom sv. Jožefa Celje: fotograf- ska razstava Terra sencata avtorja Marka Freliha; do 30. 4. Osrednja knjižnica Celje: razstava Škarjerezi Vojničanke Doroteje Hauser (1877–1946) in grafi ke po njenih motivih; do 6. 4., razstava o delu in življenju Johan- na Gabriela Seidla; do 30. 4., raz-stava Literarnih glasil slovenskih osnovnošolcev in srednješolcev v okviru Roševih dnevov; do 22. 4. Železarski muzej Teharje: Skupinska fotografska razstava; do 30. 3. Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke: olja na platno različnih avtorjev; do 31. 3. Avla Splošne bolnišnice Celje: razstava Svetovni da ledvic ter Pra- znik žena in materinski dan, gra-divo dijakov Srednje zdravstvene šole Celje; do 31. 3. Medobčinska splošna knji- žnica Žalec: razstava Portreti slovenskega Parnasa; do 31. 3. Mestna galerija Rogaška Sla- tina: slikarska razstava Slike štirih – prijatelji iz Šentjurja; do 1. 4. Anina galerija Rogaška Slati- na: razstava Umetniške povezave; do 8. 4. Galerija Velenje: razstava Zma- ga Lenárdiča, »Don't think art! /Ne misli: Umetnost!«; do 8. 4. 24 Št. 12, 23. marec 2017 ZANIMIVOSTI Foto: GrupAFOTO TEDNAZardel od strasti Največje razkošje je skrivala v sebi Zdenka Serajnik, skromna učiteljica z veliko duhovno širino Ob prevodu knjige Thee Schreiber Gammelin Dvo - je življenj – en cilj je v ospredje spet stopilo na Ko - njiškem dobro znano ime. Zdenka Serajnik je bila ena prvih prevajalk Alme M. Karlin v slovenščino, prevedla je tudi knjigo Al- mine prijateljice Thee. Se- rajnikova, sicer skromna in tiha učiteljica, je bila tudi plodovita pesnica, kar je vedel le malokdo. Pred nedavnim so prvič izvedli njeno kantato. To sta le dva mejnika, ki bosta letos zaznamovala leto Serajni - kove. Na Konjiškem bodo njenemu ustvarjalnemu opusu jeseni namenili tudi znanstveni simpozij. Rodila se je na Prihovi v občini Oplotnica. Njena starša, Lovrenc in Božena Serajnik, sta bila tam osnov - nošolska učitelja, sicer pa ima družina korenine na avstrijskem Koroškem. Gi - mnazijo je Zdenka obisko- vala v Ljubljani, kamor se je preselila k sorodnikom. Leta 1936 je na filozofski fakulteti diplomirala kot profesorica slovenščine in nemščine, poglobila pa se je tudi v zgodovino južnoslovanske književnosti. Po diplomi se je vrnila k staršem, ki so se V letu Zdenke Serajnik bo aprila KUD Vladka Mo- horiča v Skomarski hiši pri - pravilo literarni večer nje-ne poezije. Konjiški skavti bodo organizirali pohod po poteh Zdenke Serajnik iz Konjic v njeno rojstno Prihovo. V Konjicah in na Prihovi bo na njen rojstni dan, 4. avgusta – enako kot na dan smrti, 22. februar - ja – sveta maša. Vrhunec dogajanja bo znanstveni simpozij v oktobru. O Zdenki Serajnik so ob izidu knjige Thee Schreiber Gammelin spregovorili Martin Mrzdovnik, dr. Slavko Krajnc, konjiški župan Miran Gorinšek in direktorica Celjske Mohorjeve družbe Tanja Ozvatič. Zdenka Serajnik medtem preselili v Sloven - ske Konjice. Razen kratkega obdobja na ptujski gimnazi- ji je tam poučevala vse do upokojitve leta 1972. Kot izjemno pobožna ženska, tudi članica Frančiškovega svetega reda, v učiteljskih vrstah v povojnem času ni bila deležna prav posebne - ga razumevanja. Zato se je Konjičani še danes spomi - njajo kot tihe, vase zaprte in nekoliko posebne osebe. Stike je vzdrževala z ozkim krogom ljudi in se zapirala v svoj svet. To pojasnjuje tudi njen življenjski moto, ki se je glasil: »Vse življenje si glo - boko in resnično želim biti čisto neznan kartuzijan.« V Slovenskih Konjicah je umr - la leta 2003. Pokopana je na pokopališču pri sv. Ani. Tihe rože so se proti koncu odprle Zapuščino Zdenke Seraj- nik odkrivamo šele danes. Ustvarila je namreč izjemno obsežen opus, ki ga strokov - njaki doslej niso vzeli pod drobnogled. Ena prvih prilo- žnosti bo na oktobrskem sim - poziju v Slovenskih Konjicah. Takrat bo tudi jasno, kakšna je umetniška teža njenih del. Njene pesmi so večinoma poglobljen dialog z Bogom. To je rdeča nit večine njene- ga ustvarjanja, nekaj pesmi je tudi domoljubnih. Ker je Serajnikova redko objavljala pod svojim lastnim imenom, je malokdo sploh vedel, kako plodovita avtorica je v resni-ci. Eden redkih, ki mu je vsaj delček tega uspelo odkriti še v času njenega življenja, je bil Martin Mrzdovnik. Serajni-kova je bila namreč gostja na enem od skomarskih literar - nih večerov. Ob podpori ko- njiške občine je tako že leta 2011 prišlo do kulturnega projekta Tihe rože Zdenke Serajnik. Sicer pa je večino rokopisov pregledal in uredil župnik s Prihove dr. Slavko Krajnc. »Čutim se odgovor - nega do njene pisne zapušči-ne, saj gre za našo ›faranko‹. Prav bi bilo, da njena dela, ki so prežeta z dragoceno spo- ročilnostjo, pridejo do ljudi,« je dejal. StO Foto: OK Z robotom na Japonsko Sladke rože za mamice Posadili smo nov jagodni nasadKo bom velik, bom …Št. 12 / Leto 72 / Celje, 23. marec 2017 str. ˝35 str. 29 str. 42str. 45 Foto: SHERPA 26 Št. 12, 23. marec 2017 INTERVJU Opera ni nekaj abstraktnega Andreja Zakonjšek Krt in Primož Krt o klasični glasbi in družini, ki jima največ pomeni Sopranistka Andreja Zakonjšek Krt je članica opernega ansambla SNG Maribor. Leta 2016 je za svoje vrhunske umetniške dosežke prejela prestižno nagrado Sama Smrkolja za operne pevce, ki jo podeljuje Slovensko komorno glasbeno gledališče. Njene dosežke v operni umetno- sti v slovenskem in mednarodnem kulturnem prostoru so opazili tudi v Mestni občini Celje, zato ji bodo letos ob občinskem prazniku podelili srebrni celjski grb. Njen mož Primož Krt, ki je po izobrazbi arhitekt, je podobno kot Andreja že od otroških dni zaljubljen v glasbo in je ljubiteljsko vključen v številne glasbene projekte. Oba sta predana glasbi, družini, sta tudi izjemno dopolnjujoča tako v glasbi kot tudi v besedi. Andreja, kar nekaj časa smo se dogo- varjali za skupni intervju z vami in vašim možem, a ste bili zelo zaposleni zaradi premiere Wagnerjeve opere Rensko zlato. Kako ste zadovoljni z njo? Ta vloga sicer ni ena mojih najljubših ali iz- stopajočih, a je bila vseeno svojevrsten izziv. Predstava je bila nekaj posebnega. V SNG Maribor je bila izvedena prvič. V celotnem slovenskem prostoru je pustila močan vtis. Primož, po poklicu ste arhitekt, pri čemer ste dejavni na več področjih: kot pevec, organist, igralec in zborovodja. V prejšnji sezoni ste navdušili v glavni vlogi lažne Charleyeve tetke v Poletnem gleda-lišču Studenec. Primož: V tej vlogi sem nastopil že pred devetnajstimi leti v istem gledališču, kjer sem sodeloval vrsto let. Po daljšem premoru je bila lanska vrnitev res lepa in uspešna, imeli smo kar štirinajst ponovitev. Najin sin Vid je bil tako navdušen nad predstavo, da si je ogledal kar osem ponovitev in se spoprijateljil z vsemi igralci, posebej navdušen je bil nad Juretom Se- škom. Ljudje na Studenec prihajajo iz vse Slo- venije, tudi z avtobusi … V čudovitem prostoru se lahko sprostijo in pozabijo na vsakodnevne skrbi in težave. Ravno v teh dneh sem prejel povabilo režiserja Lojzeta Stražarja – tokrat ne za komično vlogo, kakršnih sem morda bolj va- jen, ampak za vlogo divjega lovca v istoimenski igri F. S. Finžgarja. Andreja: Zelo sva vesela in hvaležna go- spodu Lojzetu Stražarju, da je v letošnjo predstavo vključil tudi najinega Vida in mu dodelil vlogo pastirčka Jurčka. Ko je izvedel za to, je kar vriskal od veselja. Bo torej tudi vajin sin šel po glasbeno- gledališki poti? Andreja: Vidiva, da ima talent, a zaenkrat trdi in vztraja, da bo vlakovodja. Že od ranega otroštva je zelo navdušen nad vlaki. Obiskuje drugi letnik glasbene šole v Celju, izbral si je violončelo. Bomo videli, kaj bo prinesel čas. Silila ga ne bova v nič, česar ne bo tudi sam že- lel. Je pa res, da se na odru zelo dobro znajde. Andreja, kako je, ko stojite na odru opere in na odru znotraj ljubiteljskih gledališč? Profesionalni pevec na obeh odrih deluje enako. V obeh primerih mora biti njegov od- nos profesionalen in spoštljiv. Še pred diplomo v graški visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost sem nastopila v rodnem Žalcu v na- slovni vlogi operete Planinska roža. To je bila moja prva tovrstna izkušnja. Kasneje sem v is-tem kraju nastopila še kot hmeljska princesa v Andreja v operi Črne maske, avtorja Marija Kogoja (Foto: TIBERIU MARTA) Primož v predstavi Charleyeva teta (Foto: UROŠ ZAGOŽEN)Andreja: »Zelo sem počaščena in hvaležna, da so opazili moje delo in me bodo nagradili s srebrnim grbom Mestne občine Celje. Mladost sem sicer preživela v Žalcu, zdaj pa že sedemnajst let živim v Celju, ki sem ga zelo vzljubila.« Foto: SHERPA 27 Št. 12, 23. marec 2017 INTERVJU Opera ni nekaj abstraktnega istoimenski opereti in kot Silva v Melodijah srca. Vse te projekte je glasbeno vodil Franci Rizmal. Kasneje smo pod glasbenim vodstvom Simona Dvoršaka v Žalcu izvedli Kalmanovo Grofi co Marico in pred tem v celjskem gledališču Tehar- ske plemiče Benjamina Ipavca. Ta opera je bila ena najuspešnejših, imeli smo veliko ponovitev, gostovali smo tudi v ljubljanskih Križankah. V celoti jo je v celjskem gledališču posnela RTV Slovenija. Ne tako dolgo nazaj smo pod Dvorša- kovim vodstvom v Šentjurju in Žalcu koncertno izvedli še njegovo spevoigro Tičnik. Torej ste precej povezani z glasbo Ipavcev? Res je. Njihova glasba me spremlja že od začetkov poklicne pevske poti. Kot mlada solistka mariborske opere sem imela čast nastopiti v naslovni vlogi v krstni izvedbi opere Princesa Vrtoglavka Josipa Ipavca. Opera je sicer nastala že 87 let prej, vendar je niso nikoli uprizorili. Po zaslugi ddr. Igor-ja Grdine in Pavla Mihelčiča je zaživela na odru mariborske opere pod taktirko Simona Robinsona. Posneli smo jo tudi za RTV Slo- venija. Z veliko hvaležnostjo se spominjam teh časov in ljudi, ki so bili ključni, da je do te krstne izvedbe sploh prišlo. Pred dnevi so svetniki Mestne občine Celje potrdili kandidate za celjske grbe. Med njimi ste tudi vi. Kaj vam pomeni to priznanje? Andreja: Zelo sem počaščena in hvaležna, da so opazili moje delo in me bodo nagra-dili s srebrnim grbom Mestne občine Celje. Mladost sem sicer preživela v Žalcu, zdaj pa že sedemnajst let živim v Celju, ki sem ga zelo vzljubila. Še kot študentka sem prvič nastopila na novoletnem koncertu Celjskega godalnega orkestra pod vodstvom Nenada Firšta. Potem sem nastopala še vrsto let za-pored. V zadnjih letih večkrat nastopam na novoletnih koncertih orkestra Akord, naza- dnje se mi je kot solist pridružil tudi Primož.Primož: Zelo sem hvaležen dirigentu Matja- žu Brežniku za povabilo in zaupanje, in sicer že na proslavi ob lanskem kulturnem prazni- ku in potem na novoletnem koncertu. Pred tem nisem imel možnosti nastopiti kot solist z orkestrom, zato mi to toliko več pomeni. Poleti smo vaju lahko s Slavkom Derž- kom in z Ivom Umkom občudovali na prav posebnih glasbenih večerih. Kolikor vem, je bil atrij Doma sv. Jožefa popolnoma za-seden. S čim navdušite občinstvo, da vas tako rado pride poslušat? Andreja: Res je zanimiv projekt. Pred petimi leti sva kupila hišo na Jožefovem hribu, ki je nad hišo Slavka Deržka, s katerim sem zelo povezana že od srednje šole, ko sem pod nje-govim in mentorstvom njegove žene Carmen sodelovala v projektu šansonov, s katerim smo uspešno gostovali po vsej Sloveniji in tedanji Jugoslaviji. Od takrat smo zelo povezani. Primož: Ivo Umek stanuje še malo višje. In glavni pobudnik za nastanek naše skupine, duhovnik in direktor Doma sv. Jožef Jože Planinšek, je predlagal, da bi – glede na to, da smo muzikalni ljudje na kupu – naredili kakšen koncert v smislu župljani župljanom. Andreja: V program smo združili vse od narodne pesmi, od operete in muzikala do šansona in slovenske popevke. V prijeten do- godek smo povezali same glasbene »cukrč-ke.« Vmes Slavko Držek šarmantno povezu- je, tako da je res zelo zanimivo. Kasneje smo nastopili tudi v Rogaški Slatini, Šentjurju, Žalcu, Kamniku in ponovno v atriju Doma sv. Jožefa, kamor se bomo vrnili tudi to poletje. To je tudi eden od načinov, da ljudi nav- dušite nad opero, ne? Andreja: Mislim, da res. Včasih sem kar malce žalostna, ko vidim, kako še vedno veli- ko ljudi gleda na opero kot na nekaj abstrak- tnega, kar seveda sploh ni res. S podobnimi koncerti morda uspemo vsaj malo približati tudi operno, operetno zvrst in morda kdo vendarle kasneje prvič zaide v opero. Na- sploh se vedno trudim v programe vključiti tudi dela slovenskih avtorjev, saj menim, da imamo slovenski interpreti moralno dol- žnost, da izvajamo slovenska dela in jim omogočimo, da z nami živijo in se ohranjajo. Posebej radi pojete samospeve, ki so neke vrste uglasbena poezija. Andreja: Res je. Samospev je zahtevna glas- bena oblika. Od interpreta zahteva veliko poglo- bljenosti, muzikalnosti, občutka za podajanje besedila, razpoloženj, paleto raznolikih čustev. Za vse to je potrebna tehnična pevska dovrše-nost. V dveh, treh minutah je treba občuteno podati celo zgodbo z vsemi odtenki. Vesela in hvaležna sem, da sem že na začetku pevske poti spoznala priznano pianistko Natašo Va- lant, s katero sva leta 2004 pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija izdali zgoščenko Slovenski in francoski samospevi, kamor sva uvrstili dela Savina, Lajovica, Faureja, Debussyja. Kasneje sem sodelovala s še dvema čudovitima pianist- kama – z Bredo Zakotnik in Danielo Candillari. In želim si, da bi obnovili sodelovanje. Koliko nastopate v tujini? Ste bili zraven, ko je SNG Maribor potovalo na Japonsko? Da. Z opero Carmen smo gostovali na Ja- ponskem. Takrat je bil najin sin še zadnje leto v vrtcu in v operi mi je vodstvo dovolilo, da je lahko šel tudi Primož zraven kot del zbora, in tako smo vsi trije potovali po deželi vzhajajočega sonca. Mislim, da je bil najbolj neobremenjen in zadovoljen popotnik najin Vid, saj smo se med drugim veliko vozili tudi s tamkajšnjimi vlaki, nad katerimi smo bili vsi navdušeni. A zame je bilo predvsem zelo stresno, saj sem bila ves čas pod pritiskom, da ne bi kdo zbolel, skrbelo me je za glas, ki ga je bilo pod moč- nimi klimami, ki tam pi- hajo povsod, kar težko ohranjati. Na srečo se je vse lepo izšlo in zdaj, s časovno razdaljo, ostajajo le še lepi spomi-ni. Japonska kultura nam je tuja. Kako so tam navdušeni nad opero? Andreja: Njihovo občinstvo je krasno. Zanj je to nekaj zelo redkega, aplavze smo doživeli takšne, kot jih do takrat še nismo. Na gledališke liste smo morali dajati avtograme, nekaj, česar tukaj ne doživimo. Primož: To so bile velike dvorane za več kot dva tisoč ljudi, nekatere celo do štiri tisoč ljudi. Gre za popolnoma drugačno vzdušje. In preču- dovita akustika v čisto vseh dvoranah. Ali ste imeli tudi kaj prostega časa za raziskovanje Japonske? Andreja: Bilo je kar naporno, saj smo imeli dvaindvajset predstav v enem mesecu. Tako da časa ni bilo veliko, a nekaj se ga je tudi našlo. Primož: Poleg tega so bile razdalje med mesti zelo velike, kljub hitrim vlakom. Pre- potovali smo skoraj celo Japonsko od severa do juga. Andreja: Sama sem nastopila v dvanajstih predstavah, druga pevka pa v desetih, tako da sem imela kakšen dan vmes prosto. Kako skrbite za svoj glas? Andreja: Dovolj spim, vsaj trudim se, na dan predstave čim manj govorim. Z leti imam več izkušenj in se ne bojim več vsakega vetrca. A nastopila sta tudi še kje drugje izven Slovenije? Andreja: Pred petimi leti sva s Primožem nastopila za Slovence v Torontu, lani jeseni tudi v Stockholmu, kjer smo bili gostje pri gospe Viki Lindblat, sicer Celjanki. Vid gre povsod z nama in se odlično znajde v vseh situacijah ter hitro naveže stike z ljudmi, kar nama veliko pomeni. Primož, kmalu jo boste mahnili čez lužo … Tako je. Z mladimi iz Župnije sv. Jožefa in gospodom Planinškom bomo odšli v Kanado in ZDA. Tam bodo mladi imeli dve predstavi, prav tako bodo tudi zapeli slovenski sku- pnosti. Spremljam jih kot organist in vodja fantovske pevske skupine. Kako je biti kot par na odru? Je lažje ali težje? Andreja: Kot vsaka stvar v življenju ima tudi ta dobre in malo manj dobre strani. Moja teža- va je, da vse preveč prevzemam nase. Primož: Ona se obremenjuje tudi zame. Andreja: Res je. Tudi zato, ker vem, kako je obremenjen najprej s svojim projektantskim delom, nato še z vsemi drugimi dejavnostmi in mu zato logično velikokrat zmanjka časa. In potem se malce bojim, kako bo speljal, čeprav se na srečo vedno izkaže, da je moj strah odveč. Sem pa hvaležna, da imava mo- Družina Zakonjšek Krt pred hišo.Primož: »Da lahko kot par zapoješ, podaš zgodbo in občutja, je res lepo, prijetno in zanimivo tako za naju kot verjetno tudi za občinstvo. In hvaležen sem za to.«Andreja: »Nasploh se vedno trudim v programe vključiti tudi dela slovenskih avtorjev, saj menim, da imamo slovenski interpreti moralno dolžnost, da izvajamo slovenska dela.«žnost skupaj stati na odru. To je pravzaprav privilegij, ki ni dan vsem. Primož: Da lahko kot par zapoješ, podaš zgodbo in občutja, je res lepo, prijetno in zanimivo tako za naju kot verjetno tudi za občinstvo. In hvaležen sem za to. Opera zadnje čase pogosto stopa tudi na področje popularne glasbe. Imeli smo predstavnico za pesem Evrovizije, na za- dnji Emi je bila skupina Tosca beat. Ste kdaj dobili ponudbo, da bi zapeli kakšno popevko? Andreja: Še nisem dobila. Kombinacije so lahko lepe in zanimive. Je to način, da navdušite ljudi za opero ali opera s tem njo izgublja vrednost? Andreja: Lahko je oboje, ker ljudje, ki ope- re ne poznajo, mislijo, da je takšno petje že operno, kar seveda ni res. To jo lahko širše-mu občinstvu približa ali zamegli. Primož: Če nekdo s šolanim glasom zapoje na primer narodno pesem, zveni popolnoma drugače. Andreja, kdo je bila oseba, ki vas je nav- dušila za petje, in po kom imate pevske gene? Andreja: Pojem, odkar se zavedam, to je del mene. Starši so mi povedali, da sem že kot čisto majhna deklica imela drugačno bar- vo glasu. Moja mama in njena sestra sta lepo peli, prav tako so lepo peli oče- tovi starši. Izgle- da, da sem od vsa- kega pobrala nekaj. Moj oče, sicer raču- novodja po poklicu, je napisal popevko Večerni mrak je pal in se na prvi Slo- venski popevki leta 1962 uvrstil med prvih deset. Moj zlati oče je bil tudi tisti, ki je najbolj začutil moj dar in me je na lep ter nevsiljiv način usmeril v študij solope- tja. Tako sem v tretjem letniku I. gimnazije v Celju začela obiskovati še solopetje v srednji glasbeni šoli v Mariboru, ki sem jo končala med študijem na pedagoški fakulteti – smer glasbena pedagogika – v Mariboru. Po diplo- mi na pedagoški fakulteti sem diplomirala še iz koncertnega petja (oratorij, samospev) v visoki šoli za glasbo in upodabljajočo ume- tnost v Gradcu. In že nekaj mesecev pred to diplomo debitirala v mariborski operi kot Rozina v Seviljskem brivcu. Kmalu zatem so sledila povabila tudi iz ljubljanske opere, kjer sem nastopila v več Mozartovih, Rossinijevih in drugih operah. V zadnjem času večkrat gostujem kot Micaela v Carmen. Ali ste si kdaj želeli nastopiti na popev- ki? Andreja: Sicer to ni moje področje, imam pa željo posneti to očetovo pesem, ki je zelo lepa. Takrat jo je pela Jelka Cvetežar, posnela pa jo je Ivanka Krašovec. Primož naj zaključim z vami. Od kod vam ljubezen do petja? Iz družine in cerkve. Naj razložim: oče je bil celo življenje pevec prvega slovenskega pev- skega društva Lira iz Kamnika in korni pevec v domači župnijski cerkvi, kjer sta z mamo skupaj prepevala. Mama kljub svoji starosti (79 let) še vedno poje v zboru. Zgledoval sem se tudi po mojih starejših bratih. Tudi oni so pred mano peli v cerkvenem zboru in hodili v glasbeno šolo. Sam sem naredil nižjo glas-beno šolo klavir. Med srednjo gradbeno šolo sem igral v pihalnem orkestru Mestna godba Kamnik, med študijem arhitekture pa sem se priključil Prvemu slovenskemu pevskemu društvu Lira iz Kamnika, Primorskemu aka-demskemu zboru Vinka Vodopivca in Dom- žalskemu komornemu zboru, kjer sem se za- čel učiti tudi solopetja. Nadaljeval in zaključil sem ga v srednji glasbeni šoli v Ljubljani pri (žal že pokojni) profesorici Ireni Baar. Kot ljubiteljski igralec sem se vedno nav- duševal bolj nad opernim kot koncertnim petjem, zato sem se pred približno desetimi leti priključil ljubljanskem opernem zboru, kamor me še vedno večkrat povabijo. BARBARA GRADIČ OSET Foto: osebni arhiv 28 Št. 12, 23. marec 2017 PORTRET »Narod, ki izpostavlja dejanja svojih junakov, je zdrav. Ima zdravo samoza- vest in zdravo raste iz svoje preteklosti v prihodnost,« je ob letošnji stoletnici rojstva Izidorja Završnika iz Savinj- ske doline povedal dr. Karel Gržan. Završnika imenuje- jo »slovenski Maksimilijan Kolbe«, saj je v mariborskem nacističnem zaporu svoje življenje daroval namesto mlajšega sojetnika Franca Žvana. Junak ljubezni do bližnjega je bil duhovnik Završnik, star komaj petin- dvajset let. Med odličnimi poznavalci Završnikovega življenja in delovanja so dr. Karel Gržan, Jože Kužnik in dr. Metod Be- nedik. »Podobno kot je Kolbe v koncentracijskem taborišču dal svoje življenje namesto sojetnika, je bil tudi Izidor v Mariboru ustreljen namesto nekega fanta,« primerja Jože Kužnik iz Celja. V maribor-skem nacističnem zaporu, kjer sta bila zaprta mlad du- hovnik Završnik in Žvan, je nacistična oblast nekega dne odločala, kdo bo ustreljen kot talec. To naj bi bil vsak deseti, vendar je Završnik to zločin- sko matematiko s svojim zgle- dom spremenil. Kot deseti naj bi bil ustreljen Žvan, vendar se je mlad duhovnik javil name-sto njega. Duhovnik iz Savinjske do- line je bil pokopan skupaj z drugimi ustreljenimi talci na pokopališču v Gradcu. Franc Žvan je zaradi duhovnikove velike žrtve drugo svetovno vojno preživel. Po vojni je bil najprej zaposlen na milici, to je nekdanji policiji, in postal član zveze komunistov. To, da Ustreljen namesto sojetnika Stoletnica rojstva Izidorja Završnika, junaka ljubezni do bližnjega – Završnik je kandidat celjske škofi je za svetnika Izidor Završnik je bil tudi kulturni ustvar-jalec. Bil je pesnik, med drugim je dra- matiziral Cankarjevo delo Šimen Sirotnik ter ilustriral Finžgarjevo delo Pod svobodnim son-cem ter Jurčičevega Jurija Kozjaka. Izidor Završnik je bil tudi kulturni ustvar- jalec. Bil je pesnik, med drugim je dra- matiziral Cankarjevo delo Šimen Sirotnik ter ilustriral Finžgarjevo delo Pod svobodnim son- cem ter Jurčičevega Jurija Kozjaka. Bodoči svetnik? Izidor Završnik z Gomilskega (iz arhiva Jožeta Kužnika)Dr. Karel Gržan je o junaku lju-bezni do bližnjega napisal nov roman. Kot prvi je v knjigi opisal Završni-kovo življenjsko pot Jože Kužnik. Postopek beatifikacije pripravlja pater dr. Metod Benedik iz Celja. mu je med vojno rešil življenje mlad duhovnik, je naprej za- upal svoji ženi Olgi. Pozneje je o tem pripovedoval svojim prijateljem in drugim. Tudi sedanjemu celjskemu opatu Marjanu Jezerniku, in sicer v času, ko je bil ta župnik v Hočah. Duhovniki med prvimi Življenjsko pot »slovenske- ga Maksimilijana Kolbeja« je v knjižnem delu kot prvi opisal Jože Kužnik. Opisal jo je v knjigi Krvave zvezde Starega piskra, ki je izšla leta 2007. V njej opisuje tri mučeniške zgodbe du-hovnikov iz širše okolice Celja, ki jih imenuje kot »mučence za vero in domo-vino«. Poleg Za- vršnikove tragedije je opisal še mučeništvo Mihaela Grešaka in Ferdinanda Po- tokarja iz okolice Laškega. Potokarja so v Starem piskru gestapovci zverinsko mučili, saj so želeli izvedeti imena so- delavcev OF. Med drugim so ga zverinsko pretepali in mu za nohte vbadali igle. Na Štajerskem so bili naci- stom duhovniki in drugi izobraženci, ki so stali ob stra-ni slovenskemu življu, seveda hud trn v peti. Številne sloven- ske duhovnike so izgnali (iz ta- kratne mariborske škofi je jih je bilo izgnanih 366), saj so želeli Štajersko povsem ponemčiti. Slovenščino so izgnali tudi iz cerkva. Ta- kratni maribor- ski škof Ivan Tomažič je bil, kot kaže, pred začetkom okupacije jasnoviden. Bogoslov- cem je pode- lil mašniško posvečenje že 6. aprila 1941, ko se je začela vojna, namesto običaj-nega julija. Zverinsko mučenje Izidorja Završnika, ki je bil doma z Gomilskega, je zara- di operacije »slepiča« posvetil šele mesec pozneje. Tako se Završnik ni znašel na sezna- mu duhovnikov za izselitev s Štajerskega. Začel je delovati po župnijah Spodnje Savinj- ske doline, ki so ostale brez svojih, slovenskih duhovni- kov. Podobno kot Završnikov sošolec Franc Puncer iz Bra- slovč. »Čeprav sta bila vedno v strahu, kdaj bodo Nemci zaprli tudi njiju, sta z veliko mero požrtvovalnosti neutru- dno delovala in delila ljudem duhovno tolažbo,« opisuje v knjigi Jože Kužnik. Puncer je Završnika opisal kot pravega narodnega duhovnika, ki je trpel skupaj s trpečim ljudstvom. Potem ko je gestapo Završnika aretiral v zakristiji na Gomil- skem, se je duhov- nik znašel v celj- skem zaporu Stari pisker. Tam je bil zverinsko mučen in nekateri svojci jetnikov, ki so smeli vsak teden odnesti umazano perilo, so domov odnaša- li okrvavljeno. Tudi Završnikovi domači. Po nekaj mesecih so ga nacisti iz Starega piskra izpustili in naslednje leto spet zaprli. »Pretepali so ga do nezavesti, za roke obešali pod strop, mu zabijali trske za nohte in ga še na mnoge dru- ge načine mučili,« opisuje Jože Kužnik, ki je raziskoval Zavr- šnikovo življenje in trpljenje. Nato so ga leta 1943 preselili v mariborski zapor. Tam se je nato javil, da želi svoje življe- nje darovati namesto mlajšega fanta iz Hoč. Med svetnike? Med smrtnimi žrtvami na- cistične strahovlade iz naših krajev je bilo še več drugih duhovnikov. Več jih je umrlo tudi v taboriščih Jasenovac in Dachau. V razmerah takoj po drugi svetovni vojni so bili po- samezni štajerski duhovniki, ki so se vrnili iz nacističnih koncentracijskih taborišč, zaprti še v naših povojnih zaporih. »Poljaki so lik Maksimili- jana Kolbeja izpostavili že zdavnaj in to kot veličino svoje zgodovine. Poleg tega je danes pred vso Cerkvijo raz- glašen za svetnika,« poudarja dr. Karel Gržan, ki je napisal ob stoletnici rojstva Izidor-ja Završnika o njem roman Zmagovita ljubezen. Izšel je v začetku marca, v knjigi je o Završniku prav tako zbra- no dokumentarno gradivo. »Mi imamo slovenskega Ma-ksimilijana Kolbeja, ki ga po njegovem izjemnem dejanju prepoznavamo in vrednoti-mo komaj zdaj,« opozarja na savinjskega junaka ljubezni do bližnjega. »Izidorjev zgled nas vabi in izziva, da bi izsto- pali iz sebične samozaverova- nosti,« meni Gržan. Izidor Završnik je tako kan- didat celjske škofi je za svetni- ka, in sicer med kandidati iz več slovenskih škofi j. »Zbra- nega je precej gradiva. Gre za pričevanja, kar je bistvenega pomena. Ta bo treba zbrati in jih nato kot celoto predložiti pooblaščenemu ljubljanske-mu nadškofu,« je obrazložil dr. Metod Benedik iz Celja, ki pripravlja postopek beatifi - kacije. Postopki so zapleteni, med drugim morata slediti odobritev škofov in postopek v rimski kongregaciji za zadeve svetnikov. Kot kaže, je pri mu- čencih postopek beatifi kacije nekoliko hitrejši, saj pri njih dokaz o čudežu ni potreben. Za mučence je namreč treba dokazati, da so umrli zaradi sovraštva do vere. BRANE JERANKO Foto: arhiv NT1 XXXX Št. 12, 23. marec 2017 CELJE d.o.o. PROMETNO IN TURISTIČNO PODJETJE vabi v svoj kolektiv novega sodelavca/ko VODJO KNJIGOVODSKE SLUŽBE – M/Ž Naloge in odgovornosti: načrtovanje, organiziranje, usklajevanje in kontroliranje dela pri knjiženju poslovnih dogodkov, opravljanje najzahtevnejših računovodskih del, kontroliranje in knjiženje vseh vrst poslovnih dogodkov po SRS in drugih predpisih, pripravljanje in kontroliranje podatkov za izdelavo bilanc, davčnih obračunov, sodelovanje pri revidiranju računovodskih izkazov. Prednosti zaposlitve: delo v prijaznem delovnem okolju, dolgoročna zaposlitev, možnost osebnega in profesionalnega razvoja. O pogojih za zasedbo, o načinu in roku prijave lahko preberete na spletni strani http://www.izletnik.si/zaposlujemo/. Dodatne informacije lahko kandidati/-ke pridobijo v kadrovski službi Aškerčeva ulica 20, Celje (avtobusna postaja v Celju) ali po telefonu: 03 425 34 36 oz. 051 362 140.CELJE d.o.o. PROMETNO IN TURISTIČNO PODJETJE vabi v svoj kolektiv nove sodelavce/-ke, in sicer: več voznikov avtobusa avtomehanikaavtoelektrikarja elektronika O pogojih za zasedbo, o načinu in roku prijave lahko preberete na spletni strani http://www.izletnik.si/zaposlujemo/. Dodatne informacije lahko kandidati/-ke pridobijo v kadrovski službi Aškerčeva ulica 20, Celje (avtobusna postaja v Celju) ali po telefonu: 03 425 34 36 oz. 051 362 140.1 XXXX Št. 12, 23. marec 2017 CELJE d.o.o. PROMETNO IN TURISTIČNO PODJETJE vabi v svoj kolektiv novega sodelavca/ko VODJO KNJIGOVODSKE SLUŽBE – M/Ž Naloge in odgovornosti: načrtovanje, organiziranje, usklajevanje in kontroliranje dela pri knjiženju poslovnih dogodkov, opravljanje najzahtevnejših računovodskih del, kontroliranje in knjiženje vseh vrst poslovnih dogodkov po SRS in drugih predpisih, pripravljanje in kontroliranje podatkov za izdelavo bilanc, davčnih obračunov, sodelovanje pri revidiranju računovodskih izkazov. Prednosti zaposlitve: delo v prijaznem delovnem okolju, dolgoročna zaposlitev, možnost osebnega in profesionalnega razvoja. O pogojih za zasedbo, o načinu in roku prijave lahko preberete na spletni strani http://www.izletnik.si/zaposlujemo/. Dodatne informacije lahko kandidati/-ke pridobijo v kadrovski službi Aškerčeva ulica 20, Celje (avtobusna postaja v Celju) ali po telefonu: 03 425 34 36 oz. 051 362 140.CELJE d.o.o. PROMETNO IN TURISTIČNO PODJETJE vabi v svoj kolektiv nove sodelavce/-ke, in sicer: več voznikov avtobusa avtomehanikaavtoelektrikarja elektronika O pogojih za zasedbo, o načinu in roku prijave lahko preberete na spletni strani http://www.izletnik.si/zaposlujemo/. Dodatne informacije lahko kandidati/-ke pridobijo v kadrovski službi Aškerčeva ulica 20, Celje (avtobusna postaja v Celju) ali po telefonu: 03 425 34 36 oz. 051 362 140. 29 Št. 12, 23. marec 2017 REPORTAŽA Poletne počitnice so za mnoge šolarje čas brez - skrbnega lenarjenja – če se seveda vse izide po na - črtih. Lahko pa so tudi čas zanimivih potepanj po sve- tu in preverjanja lastnega znanja ter usposobljenosti. Tako bodo skoraj dva julij- ska tedna preživeli dijaki programa tehnik meha - tronike iz Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije ŠCC. Ekipa šestih dijakov in dveh mentorjev bo namreč odpotovala na Japonsko, kjer se bo ude - ležila svetovnega prvenstva v robotiki. Udeležbo si je prislužila z osvojenim prvim mestom na državnem prvenstvu. To je tekmovalcem šole uspelo po nekaj letih borbe, pravi mentor Robert Ojsteršek, ki z Matejem Vebrom vodi krožek mobilnih robotov. Pri tem ne skrivata zadovoljstva, da so leta truda prinesla ta- kšen uspeh. Dijaki veliko znanja dobijo že pri pouku, najbolj zagnani pa se lah - ko dodatno usposabljajo v krožku in še pri kateri indi- vidualni uri po pouku. Ekipa »Japoncev« je tako zagnana, da preživi v šolskem labora- toriju veliko prostega časa, a tudi doma ob koncu tedna se fantje večkrat dobijo in rešijo kakšen problem. Ali to pomeni, da ni več časa za dekleta? »Kje pa,« odvrnejo. »Za vse se najde čas.« Sodelovanje vseh članov ekipe Ker so vsi dijaki zaključne - ga letnika, jih v prihodnjih dneh čaka tudi veliko šolskih obveznosti, saj morajo naj- prej opraviti poklicno matu- ro. Zaradi možnosti nadalj- njega študija so si izbrali še peti maturitetni predmet in si tako nakopali še dodatno delo. A očitno jim ni nič tež- ko. Ob našem obisku je bil Z robotom na Japonsko Dijaki srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije se bodo julija pomerili na svetovnem prvenstvu v robotiki – Brez pomoči sponzorjev ne bo šlo laboratorij za robotiko poln vedoželjnih dijakov. Neka - teri so izpopolnjevali robota za tekmovanje, drugi so se ukvarjali s šolskim projek - tom – z mobilno komuni - kacijsko anteno, ki jo bodo uporabili, da bodo lahko prenašali šolske TV-oddaje na spletu. V okolju, kjer so na vo- ljo tako tehnična podpora kot dobri mentorji, je lahko napredovati. Dijak Mati-ja Laznik, eden od članov ekipe, ki bo šla na Japon - sko, je povedal, da so ga k sodelovanju pritegnili men- torji, sicer pa ima tudi sam veselje do učenja. »O idejah se pogovarjamo in jih nato poskusimo izvesti ter pri tem vidimo, kaj deluje in kaj ne.« Žan Gornik je do - dal, da nato vsak naredi tisto, kar najbolje zna. Sicer pa bo ekipa razdeljena na dva dela, sam bo med tistimi, ki se bodo preizkusili v novi, bolj zahtevni disciplini, ko bo treba obvladati robota v nepredvidljivih okoliščinah. Vid Černec sicer meni, da je z dobrim programom in s pravim robotom na tekmo- vanju mogoče doseči odlič- ne rezultate, čeprav je treba imeti tudi nekaj sreče. Vedno lahko gre tudi kaj narobe, pri končni preizkušnji bodo di-jaki prepuščeni sami sebi in svoji iznajdljivosti, mentor - ja ne bosta smela pomagati. Luka Tomšič je prepričan, da je ekipa dobra, le da na tako velikem tekmovanju še ni bila. Sicer pa so dijaki že zdaj večino stvari naredili sami, kot pravi Miha Kaj- bič, kar mu ni odveč, saj je to zanj prostočasna dejavnost: »S pomočjo 3D-tiskalnikov izdelamo konstrukcijo ro-bota in vidimo, ali deluje, sicer jo dopolnjujemo.« Žan Kramžar pomaga ekipi v programskem delu in tudi kasneje bi se rad ukvarjal s programiranjem. In kaj pravijo na to doma, jih kaj skrbi pot na drug ko- nec sveta? Enoglasno dijaki odgovorijo, da so doma vese - li in ponosni, zaskrbljeni pa še ne. Sicer pa ne dvomijo, da se ne bi dobro znašli v tujem svetu. Vsaka pomoč bo dobrodošla Takšen projekt je seveda precejšen finančni zalogaj. V šoli računajo, da jim bo del stroškov za potovanje zagotovila republiška agen- cija za razvoj kadrov, ki ji je bilo treba poslati goro papir - jev. Ker ta delež ne bo pokril vseh izdatkov, upajo na po- moč sponzorjev, predvsem podjetij iz regije, kjer bodo mladi kasneje iskali zaposli - tev in kjer že zdaj nabirajo znanje v času praktičnega usposabljanja. »Veseli bomo vsakega prispevka podjetij,« pravita mentorja, ki mlade usmerjata in navdušujeta, da bodo nekoč uspešni na svojem delovnem mestu. Glede na njihovo zagna-nost in vedoželjnost jih bodo lahko veseli v vsakem kolektivu. TATJANA CVIRN Foto: SHERPARobert Ojsteršek: »Dijake je treba nav - dušiti. Nekdo lahko reši test za pet, a čez štirinajst dni ne bo o vsem skupaj nič več vedel. Ti dijaki pa sredi noči vedo vse o projektu.«Ekipa dijakov, ki bo odšla na Japonsko, se skoraj vsak dan dobiva v šolskem laboratoriju in se pripravlja na tekmovanje. Mentorja Robert Ojsteršek (levo) in Matej Veber dijake že nekaj let nav - dušujeta in vodita pri iskanju novih znanj. Nagrada za prizadevno delo vseh bo julijskih odhod na svetovno prvenstvo v Nagojo na Japonskem. Lego robot, s katerim so dijaki zmagali na državnem tekmovanju. Tekmovanje na Japonskem bo podobno, kot je bilo na državnem pr - venstvu. Robot mora čim hitreje prevoziti označeno progo in pri tem uspešno reševati naloge. Tekmovalci imajo na voljo dve vožnji. V konkurenci ekip s celega sveta se bo treba še posebej potruditi, a za uspeh so dijaki pripravljeni žrtvovati številne proste ure. 30 Št. 12, 23. marec 2017 REPORTAŽA Velika glasba za male otr okev otrošk em muzeju muzejnovejšezgodovine|celjemuseumof recenthistory|celjeSobota, 25. 3. 2017, 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Za devetimi goramiAnja ŠtefanBoštjan GombačJanez Dovč Solze sreče sredi Podgorice Celjske košarkarice so v fi nalni tekmi zaključnega turnirja Jadranske lige v Pod- gorici zasluženo premagale bolgarski Be- roe in senzacionalno osvojile prvo mesto. Po petnajstih letih so vrnile pokal za na- slov Jadranske lige v Celje. Osvojile so ga v prvi izvedbi omenjenega tekmovanja leta 2002, ko je bil zaključni turnir v Šibeniku. Sedanji naslov se od prvega zelo razlikuje. Tokratna članska ekipa celjskega kluba je namreč skoraj v celoti sestavljena iz rosno mladih košarkaric, ki se zagotovo v teh dneh še ne zavedajo, kaj so dosegle. Celjski trener- ski štab na čelu z vodstvom kluba si zasluži velik poklon. Šokiral je košarkarsko javnost, a še enkrat dokazal, da se v mestu ob Savinji dela izvrstno. Krmilo članske ekipe še na- prej izvrstno drži Trboveljčan Damir Grgič, pomagata mu Jure Krajnc in Žane Bortek. Za vse uspehe sta zaslužna tudi predsednik Borut Kop in dolgoletni športni direktor Uroš Krajnc. Po fi nalni tekmi sredi Podgorice so večini tekle solze sreče. Zavedali smo se, da je celjskim košarkaricam uspel velik met. Preden se je »veseli« avtobus s šoferjema Ja-nezom in Alešem podal na dolgo pot proti domovini, je sledilo še slavje v tradicionalni črnogorski gostilni Bandići. Celjanke smo v Podgorici spremljali Mitja Knez iz naše me- dijske hiše, Bogdan Rahten s TV Celje in s fotografskim objektivom Gojko Kusić. MITJA KNEZCeljska zasedba je v Podgorici spisala novo klubsko pravljico. Za Celjanke je bila že uvrstitev na zaključni turnir velik uspeh. Naslov je senza-cionalen. (Foto: Mitja Knez) Podgorica bo celjskim košarkaricam ostala v spominu. Varovanke trenerja Damirja Grgiča so se po osvojenem naslovu pošteno poveselile. Tekle so tudi solze sreče in nihče se jih ob takšnem uspehu ni sramoval. Tudi »selfie« je seveda moral nastati. (Foto: Mitja Knez)19-letna Annamaria Prezelj je v Celje prišla iz Domžal. Ob vseh dose- danjih naslovih v dresu ŽKK Athlete je ta v Črni gori tudi zanjo največji doslej. (Foto: Gojko Kusić) Celjski tvorci uspehov. Od leve proti desni: Borut Kop, Jure Krajnc, Žane Bortek, Damir Grgič in Uroš Krajnc.Trboveljčan na celjski klopi Damir Grgič je od domačih poročevalcev v hotelu za nagrado prejel brezovo metlo s podpisi vseh igralk. Razlog? Eden in edini. Še naprej več kot uspešno pometa s konkurenco, zato so mu jo dekleta z zadovoljstvom izročila. (Foto: Mitja Knez) Predsednik ŽKK Athlete Borut Kop je dejal, da si je pred odhodom v Črno goro v Sloveniji kupil novo srajco in kravato. A le za finale. Kot bi slutil, da bo uspel veliki met. Na koncu je dejal, da zlato srajci in kravati zelo pristaja. (Foto: Gojko Kusić) 31 Št. 12, 23. marec 2017 KOLO SREČE NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CELJE Jožice in Jožeti so vrteli kolo sreče Na eni največjih prireditev v Savinjski dolini, Jožefovem sejmu, ki ga Kmetijska zadruga Petrovče pripravlja že od leta 1988, je tudi letos sodelovala naša medijska hiša. Za vse, ki so na ta dan praznovali svoj god, in tudi za vse tiste, ki so sklenili dvomesečno naročnino na Novi tednik, smo pripravili kar sto nagrad. Minulo nedeljo smo na Jožefovem sejmu v Petrovčah marsikomu polepšali danJožeti in Jožice so pripravili svoje osebne izkaznice, da bi dokazali, da res godujejo na ta dan, Tatjana Cvirn pa je preverjala identiteto. Vmes je voditeljica naše prireditve Saška Pukl skrbela za dobro voljo.»En, dva, tri«, kolo sreče se zavrti. Vsi, ki so zavrteli kolo sreče, so na stojnici Novega tednika in Radia Celje pri Kristini Šuhel prevzeli nagrade. Na kateri številki se bo ustavilo kolo sreče?Za glasbeno podlago in ozvočenje sta poskrbela Mitja Tatarevič (de-sno) in Nejc Kelner. Lepo pomladno sončno vreme je v Petrovče tudi letos pripeljalo množico obiskoval- cev, ki so se z veseljem pomu- dili tudi pri naši stojnici. Naj- bolj je pozornost pritegnilo naše kolo sreče, kjer »je vsaka številka zadela«. Ob hmeljarskem domu so bile postavljene številne stojnice, kjer so obiskovalci lahko nakupili vse od se-men do mesnih in mlečnih izdelkov, pekovske dobrote, suho robo in številne druge potrebščine. V domu je bila strokovna razstava Kjer ajda zori, se med cedi. V tamkaj- šnji baziliki sta bili dopoldne tudi dve maši, ki ju je opra- vil duhovnik Izidor Pečovnik Dori, za dobro voljo pa je po- skrbel Kvintet Dori. Foto: GrupA Medijski pokrovitelj: Novi tednik in Radio CeljeDRUŠTVO REJNIC CELJSKE REGIJE vabi na 12. dobrodelni koncert »SRCE, SONCE, MORJE« v nedeljo, 2. APRILA 2017, ob 16. URI v športni dvorani OŠ BRASLOVČE Nastopajo: ADI SMOLAR, ans. VESELI SVATJE, ans. NAVIHANI MUZIKANTJE, ans. MLADI UPI, ans. KRAJCARJI, ans. ME TRI DO POLNOČI, KLAPA SKALA, IVANKA ŽABERL, KULTURNO DRUŠTVO MAVRICA, GLASBENA ŠOLA »RISTO SAVIN« ŽALEC in VRTEC BRASLOVČE. CENA VSTOPNICE 10 EUR Otroci do 10 let - vstop prost Izkupiček od koncerta je namenjen letovanju rejniških otrok. 1 EUR od vstopnice je namenjen šolskemu skladu OŠ Braslovče.Letos je sejem v Petrovčah obiskalo več kot deset tisoč obiskovalcev. 32 Št. 12, 23. marec 2017 REPORTAŽA Za vsako težavo rešitev in za vsak lonec pokrov Z dijaki Šolskega centra Šentjur na obisku pri avstrijskih vrstnikih v Gradcu Prav ta mesec mineva 110 let, odkar je deželni zbor takratne habsburške mo- narhije potrdil ustanovitev kmetijske šole v Šentjurju in za nakup Pisančevega posestva v Bezovju namenil sto tisoč kron. Gradnjo šole so vodili iz Gradca. Tam namreč šola skoraj enake arhitekturne zasnove stoji že 150 let. Kmetijskoekolo- ška šola Alt-Grottenhof je s Šentjurjem ostala pove - zana ves čas. S študentsko izmenjavo, kot je na primer Erasmus+, sodelovanje utr - juje tudi v sodobnem času. Direktor Šolskega centra Šentjur Branko Šket je zelo ponosen na svoje dijake in študente. Ponosen je tudi na šolski center v celoti, saj je ta v zadnjih dveh desetletjih prestal burne čase, preživel številne vzpone in padce ter se oblikoval v pomemben iz-obraževalni zavod z verjetno najbolj pestrim naborom pro- gramov smeri kmetijstva in ži- vilstva. Kolikor je le mogoče, svojim dijakom in študentom odpira tudi okna in vrata v svet. Tokratne izmenjave po evropsko podprtem programu Erasmus+ se je udeležilo de-vet dijakov. V Avstriji so pre-živeli dva nepozabna tedna. Dajte jim žage in kladiva v roke Alt-Grottenhof je triletna kmetijsko-živilska šola z ve- likim poudarkom na ekologi- ji. V šoli je 150 dijakov in 40 zaposlenih. Vse skupaj deluje kot dobro utečeno kmetijsko podjetje, kjer so šolski razredi še najmanj pomembni. Šolsko posestvo ima poleg kmetijskih zemljišč tudi hlev, kokošnjak, mlekarno, mesnopredelovalni obrat, mlin in pekarno. Svo- je ekološke pridelke dvakrat tedensko prodajajo v šolski prodajalni. Letni promet doseže zavidljivih sto tisoč evrov. »Vse, kar je na mizi, je pridelano na naši šolski posesti,« pove ravnatelj Erich Kerngast, ko me povabi na prigrizek. Izjemno prijeten gostitelj deluje po načelu, da se za vsako bolezen naj - de zdravilo, za vsako težavo rešitev in za vsak lonec po - krovka. Le zakaj ne bi tudi v Šentjurju dijaki pljunili v roke in z malo primernega mentor - stva po omenjenem zgledu na primer pod streho spravili kokošnjaka? »Nemogoče!« so bili enotni naši šolniki, ki so jim že ob misli na vse mogoče inšpekcije, pravila in birokrat- ske ovire verjetno šle kocine pokonci. Prav slednje namreč ne botruje pretirani učinkovi- tosti našega gospodarskega poslovanja in pridobivanju praktičnih izkušenj. Prav nad tem so bili slovenski gostje najbolj navdušeni. »Kaj je pri vas tako zelo drugače?« sem povprašala avstrijskega rav - natelja. »Enostavno ne smeš preveč spraševati,« se široko nasmeje Kerngast. Pametno, a za slovenski sistem vseeno nepredstavljivo. Ob Golici zasrbijo pete in dlani Ob podelitvi certifikatov zaključnega programa Era - smus+ so dijaki svojim avstrij - skim vrstnikom pripravili tudi kratek program. V uvodu so zazvenele evropska, avstrijska in slovenska himna. Potem so Šentjurčani v angleščini in nemščini samozavestno predstavili svoj domači kraj in doživetja zadnjih dveh te- dnov. Ob koncu seveda nista Ravnatelj avstrijske kmetijske šole Alt-Grottenhof Erich Kerngast izvrstno govori angleško in francosko, obvlada tudi precej slovenskega besedišča. Ob obisku v Šentjurju – vsako leto se udeleži podelitve diplom študentom šolskega centra – svoje gostitelje obvezno nagovori v slovenščini. manjkala niti ples in pesem ob harmoniki. Kot je povedal Mitja, eden od dveh muzikan- tov, je jezik glasbe resnično univerzalen. »Našo glasbo, predvsem Avsenikovo, znajo ceniti celo bolj kot mi. Se mi je zgodilo, da sem enkrat moral po harmoniko kar med delov - no prakso, tako navdušen je bil učitelj.« Kljub natrpane - mu urniku, ki se je vsak dan začel ob šestih in se končal približno ob osmih zvečer, za druženje in dobro voljo ni zmanjkalo moči. »Tudi dijaki iz njihovega dijaškega doma so bili nad nami zelo navduše - ni in zagotovo bomo nekatere stike ohranili še dolgo.« Nemščina iz risank in angleščina za rezervo V prvem tednu so dijaki večino časa preživeli v graški šoli med tamkajšnjimi dijaki. Bili so sicer tudi pri pouku, a bistvo je bilo praktično delo. Z izjemno vedoželjno - stjo so dijaki presenetili celo svoji profesorici, ki sta jih spremljali. Drugi teden je bil namenjen raziskovanju širše okolice in enkrat so obiskali celo avstrijsko prestolnico. A vsaj toliko kot dunajske znamenitosti so jih navdu - šili kmetije, parki in sejmi. Andrej je s svojo »tekočo« nemščino marsikoga pustil odprtih ust. Kot je dejal, jo je bolj kot ne mimogrede pobral iz risank in z nemških televi- zijskih programov. Uradni je- zik izmenjave je bila sicer an - gleščina, a so dijaki večinoma uporabljali nemščino. Brez lažne skromnosti so ugo - tavljali, da gre njim ta jezik bolje kot gostiteljem anglešči - na. Je pa znanje tujih jezikov zelo pomembno in mnogim je ta izkušnja dala dodaten polet tudi na tem področju. »Presenečen sem bil, kako dobro obvladajo nekatere stvari in kako dobro imajo zasnovan praktični pouk. Že od prvega letnika je to najbolj pomemben del izobraževa- nja,« je bil Andrej navdušen nad drugimi vidiki njihovega znanja. »Brez odlašanja sem se prijavila na razpis in to je bila res dobra odločitev. Upam, da bo še kdaj takšna priložnost. Tokrat je bila rde- ča nit bolj kmetijska, sama bi si želela podobno izkušnjo še s področja živilstva,« je že kovala nove načrte Barbara. In ni bila edina. Se je bilo pa po dveh tednih vseeno lepo vrniti domov. Naravne da - nosti, dobre prakse iz tujine in mladostna zagnanost so vsekakor dobri obeti tudi za domače kraje. SAŠKA T. OCVIRK Foto: POLONA KRAMERNa šolskem posestvu imajo številne hleve in različne predelovalne obrate, vse od mlina, pekarne, mesnice in mlekarne.Kmetijska šola Alt-Grottenhof bo v kratkem slovesno obeležila 150 let delovanja. Svečane podelitve certifikatov ob zaključku izmenjave ste se udeležila tudi ravnatelj Srednje in poklicne strokovne šole Šentjur Janez Vodopivec in direktor Šolskega centra Šentjur Branko Šket. 33 Št. 12, 23. marec 2017 MLADI ZA MLADE Umetnost nima meja Stran Mladi za mlade je pripravila dij akinja Srednje zdravstvene šole Celje.9 Št. 33, 20. avgust 2015 IZ NAŠIH KRAJEV 1 XXXX Št. 33, 20. avgust 2015 Izobraževanje odraslih Ipavčeva 10 3000 CeljeVABIMO K VPISU v programe formalnega izobraževa nja za šolsko leto 2015/2016: • ZDRAVSTVENA NEGA (SSI, štiriletni program); • ZDRAVSTVENA NEGA (PTI, 3+2); • BOLNIČAR/NEGOVALEC (SPI, triletni program); • KOZMETIČNI TEHNIK (SSI, štiriletni program). Informativni dan bo v torek, 25. avgusta 2015, ob 15. uri. Izvajamo tečaje ter postopke preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvali/f_i kacij. Pristopite k preverjanju in potrjevanju NPK in si pridobite poklic: /uni00A0 • ZOBOZDRAVSTVENI ASISTENT / ZOBOZDRAVSTVENA ASISTENTKA; • ZDRAVSTVENI REŠEVALEC / ZDRAVSTVENA REŠEVALKA; • MASER/MASERKA; • PEDIKER/PEDIKERKA; • VIZAŽIST/VIZAŽISTKA; • MANIKER/MANIKERKA. Vpisi v tečaje in postopki preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvali/f_i kacij so na sedežu šole. Se želite naučiti ličenja, pravilne nege rok in nohtov, nege bolnika na domu ali pripravljanja dietne hrane? Pridružite se nam v enodnevnih delavnicah. Tečaji, postopki preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvali/f_i kacij in delavnice so vse šolsko leto. DODATNE INFORMACIJE: 03 428 69 00, 03 428 69 10; info@szsce.siGORNJI GRAD – V tem tednu se bo za- čela obnova planinskega doma na Menini planini. Pred štirimi leti so že prenovili njegovo notranjost in povečali zmogljivost sončne elektrarne, pri čemer so si pomaga - li z evropskimi sredstvi in s prostovoljnim delom. V teh dneh se bo začela še prenova zunanjosti doma. Med obnovitvenimi deli nameravajo med drugim poskrbeti za izolacijsko fasado, pre- noviti stopnišče in obnoviti rastlinsko čistilno napravo, ki so jo uredili pred sedemnajstimi leti. Planinsko društvo Gornji Grad namreč namerava kandidirati za certifikat planinske zveze za okolju prijazno kočo. Če bodo vremenske razmere ugodne, naj bi se dela končala do začetka jeseni. Stala bodo 60 tisoč evrov, pri čemer si društvo pomaga s sredstvi Fundacije za šport. Prav tako si bodo pomagali z veliko prostovolj- nega dela članov društva. Dom na Meni - ni planini ostaja kljub prenovi zunanjosti odprt. V poletnem času je odprt vsak dan in od začetka oktobra do konca maja ob koncih tedna. Pred štirimi leti, ko je društvo prenavljalo notranjščino ter povečalo sončno elektrarno, so med drugim poskrbeli še za ureditev dveh sob za mlade družine. Tako mu je uspelo pridobiti certifikat družinam prijazne koče. Dom na Menini planini je na nadmorski vi- šini 1453 metrov. BJ Foto: arhiv PD Gornji GradPrenova na Menini planiniPogled na planinski dom na Menini planini, ki naj bi postal okolju prijazna koča. V tem tednu se začne obnova njegove zunanjščine.Na Menini planini je bila prva planinska postojanka zgraje- na pred več kot stotimi leti, vendar je pogorela. V času med svetovnima vojnama so v planinsko postojanko preuredili pa- stirsko kočo, ki je po petih letih prav tako pogorela. Leta 1959 je Planinsko društvo Gornji Grad odprlo nov planinski dom. Zbornici pri projektu promocije zdravja Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica in Regionalna gospodarska zbornica Ce- lje sta se vključili v projekt Vseslovenska kampanja za ozaveščanje delodajalcev za ohranjanje in krepitev zdravja zaposlenih na delovnem mestu. Projekt je bil izbran na javnem razpisu Za- voda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja na delovnem mestu v tem in prihodnjem letu. Njegov namen je dvig ozaveščenosti in infor - miranosti slovenskih delodajalcev, zaposle- nih, strokovne in splošne javnosti o pomenu promocije zdravja na delovnem mestu ter ko - ristih, ki jih ta prinaša. Ob obeh gospodarskih zbornicah iz celjske regije v projektu, katerega nosilec je Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS), sodelujejo še Štajerska, Pomurska in Primorska gospodarska zbornica, Gospodar - ska zbornica Dolenjske in Bele krajine ter Sindikat novinarjev Slovenije. V okviru projekta bodo pripravili različ - ne informativno-promocijske aktivnosti, strokovne regijske in nacionalne posvete ter natečaj za delodajalce za izbor inovativnih in učinkovitih dobrih praks s področja pro- mocije zdravja na delovnem mestu. Sodelujoči pričakujejo, da bo projekt prispe - val h krepitvi zdravja zaposlenih na delovnem mestu v slovenskih organizacijah ter posledič- no k izboljšanju zdravja prebivalstva in zmanj - šanju rabe zdravstvenih storitev. RG Zavihali rokave za športne užitke RADEČE – Malonogometno igrišče na Jagnjenici, ki je že desetletja osrednje športno igrišče v tem delu občine, je obnovljeno. Za obnovo je to poletje poskrbela občina s Krajevno skupnostjo Jagnjenica, tamkajšnjim telesno kulturnim društvom in priza-devnimi prostovoljci. Igrišče je bilo zadnja leta v precej slabem stanju, bilo je razpokano, asfaltna podlaga je postala pregroba za igranje malega nogometa ali košarke. V sklopu obnove je ta športna površina dobila novo preplastitev, zamenjana je bila ograja, urejena je bila nova razsvetljava, igralcem sta odslej na voljo nova koša in obnovljena gola. Večino del so opravili prostovoljci oziroma uporabniki igrišča. TS Spodbude za kmetijstvo ROGATEC – Občina je že objavila javni razpis za dodelitev finančnih sredstev za ohranjanje in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini za letošnje leto. Podžupan Anton Roškar je pojasnil, da občina že vrsto let določen del denarja iz pro- računa namenja za spodbujanje kmetijstva. Letos bo za tako imenovani kmetijski razpis namenjenih približno 18 tisoč evrov. Ukrepi so med drugim namenjeni nakupu kmetijske opreme, vključitvi v izobraževanja in dograditvi stavb. Nov predlog, ki ga je na zadnji seji potrdil občinski svet, je usklajen tudi z novo zakonodajo. TSMuzej baroka vabi ŠMARJE PRI JELŠAH – Minuli konec tedna so ob prazniku Marijinega vnebovzetja romarji in turisti lahko obiskali tudi muzej baroka, ki je nedavno odprl vrata. Z muze- jem upravlja šmarska knjižnica, določene so tudi cene vstopnin. Vodja oddelka za gospodarstvo v šmarski občinski upravi mag. Zinka Berk je pojasnila, da je občina z ureditvijo muzeja sicer imela še precejšnje načrte, vendar je morala zaradi neuspeha na enem od razpisov vlaganja prilagoditi glede na razpoložljiv denar. Delovni čas muzeja je prilagojen odprtju turističnoinformacijskega centra, ki je po novem preseljen v prostore muzeja baroka. Vstopnina za odrasle znaša 4 evre, za večje skupine je 3 evre na osebo, upokojenci, dijaki, študentje in osnovnošolci plačajo 2,5 evra, občani šmarske občine za vstop odštejejo en evro. Občina je za gradnjo muzeja baroka namenila malo več kot 900 tisoč evrov, od tega je približno 300 tisoč evrov pridobila na razpisu Evropske unije. S stroški za postavitev zbirke je naložba tako vredna približno milijon evrov. TS Sv. Urban odslej v kapeli ROGAŠKA SLATINA – Društvo vinogradnikov Rogaška Slatina, ki letos obeležuje 20 let, je na Lo - vrenčevo nedeljo blagoslo- vilo novo kapelico. Vanjo so člani postavili sv. Urbana – več kot dvesto let star kip zavetnika grozdja, vina, vi- nogradov in vinogradnikov. Za obnovo kipa in gradnjo kapelice so prispevali botri, ki so tako člani Društva vi- nogradnikov Rogaške Slatine kot tudi člani celjskega omiz- ja Združenja slovenskega reda vitezov vina. Kapelo je blagoslovil celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Po blago- slovu in primopredaji kape- le so člani društva postavili klopotec ob društvenem vi- nogradu, kjer raste 1.500 trt sort traminec in sivi pinot. Dogajanje so popestrili roč- ni možnaristi iz vrst društva vinogradnikov. TSNA KRATKO Otroci, ob koncu poletnih počitnic se nam pridružite na 5-dnevnih počitniških vragolijah M – KOT MUZEJ Od torka do petka bomo raziskovali, ustvarjali in se srečali s posebnimi gosti. Tedenski program bo od 10. do 14. ure. Vragolije bomo zaključili v soboto, ko bo ob 10. uri poseben dogodek, na katerega bomo povabili tudi starše. Termin: 25. do 29. avgust 2015 Število mest je omejeno, zato pohiti s prija- vo. Prijavnico dobiš na spletni strani Muzeja novejše zgodovine Celje.Več info na s: www.muzej-nz-ce.si, e: info@mnzc.si Na desni Iza na levi MelanijaIza Hriberšek je dijakinja tretjega letnika Srednje zdra- vstvene šole Celje in se izobražuje za kozmetičnega tehnika. Veliko ustvarja, a najraje riše. Takrat odplava v svoj svet, ki nima meja in je bogat z domišljijo. Ker je njeno slikanje zanimivo, smo se odločili, da jo bomo predstavili. Kdaj si začela ustvarjati? Že od malih nog rišem, slikam in ustvarjam. To je moja strast in le pri tem se popolnoma sprostim ter odplavam v svoj svet. V vrtcu mi je bilo zelo všeč, saj smo že tam veliko ustvarjali. V osnovni šoli sem nadgrajevala znanje na tem področju, prijavila sem se sem tudi na veliko likovnih natečajev. Ali te je kdo spodbujal na poti ustvarjanja?V osnovni šoli je bila to učiteljica likovne vzgoje. Drugače pa me v življenju spodbuja moja mati in mi stoji ob strani ter mi daje motivacijo, da nikoli ne obupam. Od kod črpaš navdih in kaj najraje rišeš? Navdih črpam iz narave, iz vsakdanjega življenja, veliko brskam tudi po Pinterestu in če vidim kakšno sliko, ki mi je všeč, se odločim, da jo narišem. Najraje rišem živali, saj jih imam zelo rada. Ali slikaš tudi na platno? Da, tudi. Najraje slikam z akrilnimi barvami, saj se hitreje sušijo in tudi cenovno so precej bolj ugodne od oljnih. Lani sem naslikala sliko London, in sicer po na-ročilu razredničarke. Zdaj visi v učilnici za angleščino v naši šoli. Doma sem pred kratkim naslikala tudi sliko Egipta. Ali te prijatelji kdaj prosijo, da jim kaj narišeš?Seveda, velikokrat. Ampak to mi je v veliko veselje, saj je občutek neprecenljiv, ko je človek zadovoljen in vesel, ko mu narišem risbo ali tatu na roko. Največ rišem sošolkam in prijateljem na roko kar s tekočim črnim pisalom, da je videti kot tatu, vendar je edina slaba lastnost pri tem, da je obstojen največ dva dni. Velikokrat pa bi si želeli, da bi ga imeli za vedno. Tudi na sebi kdaj eksperimentiram. Doma pa sta moja najboljša prijatelja svinčnik ter list in komaj čakam, da spet kaj ustvarim. Kakšni so tvoji načrti?Zelo rada bi naredila tečaj za tetovažo, se zaposlila pri do- brem izdelovalcu tetovarju in zaslužila denar, da bi lahko odšla na akademijo za tatuje v Londonu. Nekoč bi rada odprla svoj studio za tetoviranje in tetovirala. Trudila se bom za svoje sanje in upam, da jih bom uresničila. Si že komu narisala skico za tatu?Da, ravno prejšnji teden si je dala prijateljica vtetovirati sliko po skici, ki sem ji jo narisala, in sicer leva in še dve astrološki znamenji. Piše: MELANIJA DEŽELAK (Izina sošolka) Foto: arhiv Iza 34 Št. 12, 23. marec 2017 ZA ZDRAVJE Ko pomanjkanje časa postaneslab izgovor Ko pomanjkanje Profesor športne vzgoje, osebni in kondicijski trener ter zagovornik zdravega načina življenja Lucijan CigaleMinil je mesec, odkar smo v svojo družbo povabili osebnega in kondicijskega tre- nerja ter zagovornika zdravega načina življenja Lucijana Cigaleta. Telovadili smo v pisarni, kuhinji, na stopnicah in domačem kavču ter dokazali, da lahko kaj dobrega za svoje telo naredimo na vsakem koraku. V zadnjem nadaljevanju rubrike »Ko pomanjkanje časa postane slab izgo- vor« bomo poskrbeli za novopečene očke in mamice. Temperature »kliče- jo« na svež zrak, hojo ob otroškem vozičku pa lahko mimogrede začini- te še z nekaj dobrimi vajami. EP, foto: SHERPA Hoja in izpadni koraki S to vajo okrepimo stegenske mišice in mišice zadnjice. Začetni položaj Stojimo vzravnano in z obema rokama držimo ročaj vozička. Gibanje Naredimo korak naprej in se z vzravnanim tru- pom začnemo spuščati k tlom. Stopalo sprednje noge mora biti v celoti v stiku s tlemi (peta naj ne bo dvignjena od tal), koleno sprednje noge naj bo ves čas usmerjeno v isto smer kot stopalo. Med spuščanjem pokrčimo tudi zadnjo nogo. S sprednjo nogo se dvignemo, nato zadnjo nogo priključimo k sprednji, da pridemo v zače- tni položaj. Gibanje ponovimo še z drugo nogo in tako med pomikanjem naprej izmenično delamo izpadne korake. Motivacija tega tedna: John Ruskin, književnik in umetnostni kritik:Namig: ena serija pred- stavlja dvanajst do pet- najst ponovitev na vsaki strani. Naredimo dve ali tri serije, vmes ne poza- bimo na odmor.Bočni upogib trupa stoje Z vajo okrepimo stranske mišice trupa. Začetni položaj Vzravnano stojimo ob vozičku, ki je na naši levi ali desni. Z roko, ki je bliže vozičku, se oprimemo njegovega ročaja, drugo roko pa pokrčimo in dlan približamo glavi tako, da damo prste za ušesa. Gibanje Nogo, ki je od vozička bolj oddalje- na, pokrčeno dvignemo, hkrati začne- mo trup upogibati tako, da komolec pokrčene roke približujemo kolenu dvignjene pokrčene noge. Glava sledi gibu trupa, ves čas gledamo naprej. Med upogibom izdihnemo in med vračanjem v začetni položaj vdihnemo.Namig: ena serija predstavlja dvanajst do petnajst ponovitev s posamezno nogo. Naredimo dve ali tri serije, med njimi si vzamemo minuto odmora. »Slabo vreme ne obstaja. So samo različne vrste dobrega vremena.«Razovka Z vajo okrepimo zadnje stegenske in hrbtne mišice ter mišice zadnjice. Začetni položaj Stojimo vzravnano in z obema roka- ma držimo ročaj vozička. Gibanje Voziček potisnemo naprej, pri čemer ostajamo v stoji na eni nogi, drugo nogo iztegnjeno dvignemo v visoko »zano- ženje«. Trup mora biti ves čas raven. Poskušamo se spustiti tako nizko, da je trup vzporedno s tlemi. Glava naj bo ves čas v podaljšku trupa, pogled naj bo usmerjen naprej. Nato se vrnemo v začetni položaj in gibanje ponavljamo najprej z eno nogo, nato še z drugo.Namig: ena serija predstavlja dvanajst do petnajst ponovitev z vsako nogo. Naredimo dve ali tri serije, vmes si vzamemo minuto odmora. 35 Št. 12, 23. marec 2017 PostrežbaKer sem se odločila za vrtnice, sem jih postregla v cvetličnem lončku, v kate- rega sem dala cvetličarsko gobo, vse skupaj pa nekoliko obtežila z vodo. Preostale okrogle tortice sem le namočila v različne čokolade in jih zapičila v stiropor, oblečen z blagom. Priprava Okuspreprosta peka, medtem ko težavnost krašenja izberemo sami sladki mali grehiKULINARIKA EVINA KUH'NASladke rože za mamice EVINA KUH'NA Sladke rože za mamice Materinski dan, mednarodni praznik mam, je sicer le še eden od praznikov, ki smo jih Slovenci »uvozili« iz tujine. Kljub temu le malokdo 25. marca ne po- misli na svojo mamo in je ne razveseli vsaj s kakšno čokolado ali šopkom rož. Materinski dan je letos star natančno 110 let. Začel naj bi se leta 1907, ko je Anna Jarvis v ZDA pred eno od cerkva razde- lila petsto belih nageljnov v spomin na svojo preminulo mater. Sedem let kasneje se je predsednik Woodraw Wilson podpisal pod zakon, ki je narekoval, da je vsaka druga majska nede- lja državni praznik – praznik vseh mam, ki so v drugi svetovni vojni izgubile svoje sinove. V Sloveniji smo materinski dan praznovali že med obema vojnama, 25. marec pa smo kot dan mater začel obeleževati šele po letu 1991. Danes velik del sveta obeležuje materinski dan. Večinoma je materam namenjen eden od spomladanskih dni. Nekoliko drugače je na primer na Norveškem, kjer ga praznujejo februarja, na Tajskem, kjer ga praznujejo avgusta, medtem ko mamice v Argentini pridejo na svoj ra- čun oktobra, v Rusiji novembra in Indoneziji decembra. Kadar nimate ideje, kaj bi podarili svoji materi ob tem prazniku, a ji želite izkazati pozornost, se verjetno po- gosto odločite za čokolado, bonboniero ali šopek rož. Letos lahko cvet in slaščico združite v eno, le nekaj truda je treba vložiti. A na koncu je trud tisto, kar šteje največ.Okusni cvetovi ob materinskem dnevu Sprehod med trgovskimi policamiTokrat sem pripravila mini tortice na palčkah, ki jih največkrat ime-nujemo kar »cake pops«. Okrogle tortice lahko oblijemo z različni-mi čokoladami (temno, mlečno, belo), jih porišemo ali posujemo z mrvicami oziroma drugimi posipi. Del mase za tortice sem tokrat oblikovala kot solze in slaščice okrasila kot vrtnice. Ker sem se odločila za vrtnice, sem jih postregla v cvetličnem lončku, v kate- rega sem dala cvetličarsko gobo, vse skupaj pa nekoliko obtežila z vodo. Preostale okrogle tortice sem le namočila v različne čokolade in jih zapičila Okus preprosta peka, medtem ko težavnost krašenja izberemo sami sladki mali grehi Peka je zelo enostavna, enako nista zah- tevna oblikovanje in krašenje navadnih okroglih tortic. Nekoliko več dela sem imela z oblikovanjem vrtnic, za foto- gra/uniF001 jo sem uporabila le tiste, ki bi jih tudi sicer »spustila« v javnost. Maslena krema ni preveč po mo- jem okusu, ker je presladka, sicer pa je idealna za oblikovanje. Na nekatere vrtnice sem zaradi pretiranega popravljanja iztisnila preveč maslene kreme, zato so bile pretežke in je gravitacija na- redila svoje. A vaja dela mojstra, prihodnjič bodo silo teže zdržale vse.Za pripravo užitnih sladkih cvetov sem v nakupovalno košarico odložila belo moko, mleko, pecilni prašek, lešnikov namaz, temno, mlečno in belo čokolado, jajca in maslo, potrebovala pa sem tudi sladkor, sol in olje. Za krašenje sem potrebovala še sladkor v prahu, barvilo za hrano, palčke, cvetlični lonček in cvetličarsko gobo.Biskvit Oblikovanje KrašenjeTorticeNajprej sem penasto vmešala 3 jajca, 150 gramov sladkorja in ščepec soli. Po približno desetih minutah mešanja sem vmešala še 1,5 decilitra mleka in deciliter olja. Na koncu sem ročno vmešala še 200 gramov moke in 9 gramov pecilnega praška (tri četrine vrečke). Zmes sem vlila v pekač, ki sem ga zaščitila s papirjem za peko, in biskvit pekla na 180 stopinjah Celzija približno 20 minut.Namig: pri pripravi biskvita vedno najprej penasto vmešamo sladkor in rumenjak, medtem ko moko ročno postopoma vmešamo na koncu. Tako je zmes bolj puhasta, zato je biskvit mehek in ne zbit. Mešamo počasi, dokler ni moka popolnoma vmešana.Namig: recept za dobro pečen biskvit niso nikoli minute, tem- več noževa konica. Zapičimo jo v biskvit – na njej ne sme biti ostanka nepečene zmesi. Pečen biskvit sem ohladila in zdrobila. Iz treh četrtin drobtin sem naredila čokoladne torti- Namig: drobtinam sestavi- ne dodajamo postopoma oziroma v majhnih količi- nah. Vmes preizkušamo, ali je zmes dovolj kom-paktna, da lahko iz nje izdelamo kroglo, ki ne bo razpadla, ko bomo vanjo zapičili palčko.ce, iz ostanka sadne. Ostanku biskvitnih drobtin sem primešala 3 žlice mleka, pol žlice masla in nekaj žlic jagodne marmelade. Četrtini biskvitnih drobtin sem primešala 3 žlice lešnikovega oziroma čokoladnega namaza. Obema mešanicama sem pri- mešala zamašek ruma, lahko pa primešamo tudi drug liker ali kavo (ki jo prej obvezno prece- dimo). Pri tem dodamo le nekaj kapljic tekočine, saj sicer zmes razpada, ko jo želimo oblikovati ali ko vanjo zapičimo palčko. Maso sem oblikovala v kroglice, nekaj pa sem jih oblikovala v obli- ko solzic, da sem iz njih lahko iz- delala vrtnice. Oblikovane sem za nekaj časa postavila na hladno, med tem časom pa sem stopila čokolado. Vanjo sem namočila palčke, ki sem jih zapičila v mini tortice. Ni pomembno, v katero čokolado pomočimo, pomemb- no je, da ta čokolada naredi »čep« pod kroglico, da tako težje pobegne po palčki navzdol. Namig: izbira palčk. Ku-pila sem plastične palčke in želela zeleno uporabiti za steblo vrtnic. Niti ena tortica ni obstala na omenjenih palčkah (ne vem, kaj je šlo narobe, saj so palčke namenjene tudi temu), zato sem uporabila lesene. Za-radi več trenja so tortice obstale na njih. Za krašenje sem porabi- la masleno kremo. Maslu dodamo dvakratno količino sladkorja v prahu in stepemo do kom- paktne kreme. Sama sem zaradi vrtnic primešala še rdeče barvilo za hrano, manjšemu delu kreme pa zeleno. Z vrečko in s primernim tankim ter podolgovatim nastavkom sem začela krasiti na vrhu solzice, na koncu sem z zeleno kremo naredila še liste pod cvetom.OCENA 36 Št. 12, 23. marec 2017 NIŠTVO, MEHATRONIKO IN MEDIJE ŠCC (SŠSMM) GIMNAZIJE LAVA ŠCC (GL) SREDNJE ŠOLE ZA KEMIJO, ELEKTROTEHNIKO IN RAČUNALNIŠTVO ŠCC (SŠKER) SREDNJE ŠOLE ZA STORITVENE DEJAVNOSTI IN LOGISTIKO ŠCC (SŠSDL)AKCIJA V akciji Naj maturantka in naj maturant se bodo ta mesec predstavili kandidati naslednjih šol: 12. Marina Bajić M 4E, SŠSMM13. Luan Haliti M 2F, SŠSMM14. Andraž Čuvan 4 A, GL15. Živa Trunkl 4 A, GL17. Anita Tomič 4 B, GL18. Tim Kavčič 4 C, GL11. Nik Pfeifer M 4E, SŠSMM 21. Lana Kuzman 4 D, GL22. Matija Dolžan 4 E, GL23. Nejc Selič K 4 A, SŠKER24. Mateja Jelić K 4 A, SŠKER4. Primož Ravnak G 4B, SŠGVO1. Žan Kovačič G 3C, SŠGVO5. Taja Žibret G 4B, SŠGVO6. Filip Retuznik S 4A, SŠSMM25. Jure Meglič 24. Mateja Jelić 2. Miha Gunzek G 4A, SŠGVO7. Lara Žibret S 4A, SŠSMM26. Tilen Rauter 3. Jerneja Burger G 4A, SŠGVO8. Andraž Čehovin S 4B, SŠSMM9. Matic Premuš M 4D, SŠSMM 19. Sanja Kodrin 4 C, GL 28. David Borštner R 4 B, SŠKER 38. Blaž Jazbinšek 3 B 2, SŠSDL25. Jure Meglič E 4 A, SŠKER26. Tilen Rauter E 4 B, SŠKER27. Matevž Petan R 4 A, SŠKER 37. Rok Petan 3 B 3, SŠSDL34. Marija Senica 3 C 2, SŠSDL29. Jan Flis 4 P 2, SŠSDL 39. Blaž Javornik 3 B 1, SŠSDL33. Lidija Kosić 3 C 3, SŠSDL31. Sonja Ribič 4 A 1, SŠSDL35. Luka Škvorc 3 C 1, SŠSDL32. Roman Polšak 3 C 3, SŠSDL36. Laura Gradič 3 C 1, SŠSDLSREDNJE ŠOLE ZA GRADBENIŠTVO IN VAROVANJE OKOLJA ŠCC (SŠGVO) SREDNJE ŠOLE ZA STROJ- 16. Gorazd Stolec 4B, GL27. Matevž Petan 28. David Borštner 37 Št. 12, 23. marec 2017 NIŠTVO, MEHATRONIKO IN MEDIJE ŠCC (SŠSMM) GIMNAZIJE LAVA ŠCC (GL) SREDNJE ŠOLE ZA KEMIJO, ELEKTROTEHNIKO IN RAČUNALNIŠTVO ŠCC (SŠKER) SREDNJE ŠOLE ZA STORITVENE DEJAVNOSTI IN LOGISTIKO ŠCC (SŠSDL)AKCIJA 20. Dejan Radaković 4 D, GL29. Jan Flis 30. Sara Loparič 10. Neja Rečnik M 4D, SŠSMM 30. Sara Loparič 4 P 2, SŠSDL 40. Jakob Turnšek 2 B 4, SŠSDLGlasujte za svojega Glasujte za svojega Glasujte kandidata!SREDNJE ŠOLE ZA GRADBENIŠTVO IN VAROVANJE OKOLJA ŠCC (SŠGVO) SREDNJE ŠOLE ZA STROJ- Bralci lahko v vsaki številki glasujete za »svojega« kandidata, ki je predstavljen s portretno fotografi jo, v eni od izdaj časopisa pa bo tudi na večji fotografi ji v maturantski opravi (glede na objavljeni vrstni red kandidatov). Tisti maturant in tista maturantka, ki bosta do konca meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v fi nalni majski krog tekmovanja.Prva dva fi nalista že imamo, marca in aprila boste izbrali še naslednja dva. Vseh šest se bo v končnem obračunu pomerilo maja. Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu!) iz posameznega maturantskega razreda dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Svojo odločitev nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si.V akciji Naj maturantka in naj maturant bralci letos že šestič izbirate dekle in fanta, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Tri mesece bo trajal izbor med kandidati iz različnih srednjih šol s Celjskega za uvrstitev v majski fi nale. Zmagovalca fi nalnega dela se bosta za privlačni nagradi – skuter Suzuki in pametni telefon iPhone – pomerila v začetku junija.Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki so ta mesec ZELENE barve in nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno. NAGRADESto točk učiteljev Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.Letos se bo sodelovanje v akciji še posebej izplačalo, saj bosta glavni nagradi res privlačni, to sta skuter Suzuki in pametni telefon iPhone!Za marčevske kandidate lahko glasujete do vključno torka, 4. aprila. Zmagovalca marčevskega kroga glasovanja bomo objavili 6. aprila.Foto: Nataša Müller, oblikovanje Andreja Balja 31. Sonja Ribič 28. David Borštner 32. Roman Polšak Vsak mesec bomo med pošiljatelji kuponov izžrebali srečnega nagrajenca, ki bo dobil hišno nagrado.Po dobrih dveh tednih glasovanja vodita Lana Kuzman in Matija Dolžan! 38 Št. 12, 23. marec 2017 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica CeljeWolfgang Fürweger: Red bull in Dietrich Mateschitz www.kamra.si ALBUM S CELJSKEGA - OB MATERINSKEM DNEVUNekoč je bilo jezero To je zgodba o pretekli podobi Velenjskega jezera, kasneje so ga preimenova- li v Škalsko jezero, ki je z nekdanjo restavracijo, s ko- pališčem, z letnim kinom, bungalovi, s kampom in z mini golfom ostalo v spo- minu starejših Velenjčanov pod nazivom turistično je-zero. Odprli so ga leta 1953 in je bilo dve desetletji osre- dnji turistični in družabni prostor v Šaleški dolini. Nastanek turističnega jezera Mali Bled, biser Šaleške doline, letovišče Velenjsko jezero in še bi se našlo su- perlativov, s katerimi so označevali nekdanje velenj- sko turistično jezero. Danes ga poznamo pod imenom Škalsko jezero, v tistih časih pa so ga imenovali tudi Ve-Zgodba o Rdečem biku Moja mami Dora se je ro- dila pozimi leta 1925 Dorote- ji (Rotiji) in Jožetu Arzenšku v Bodrežu pri Svetem Vidu, današnjem Šentvidu pri Gro- belnem. Mladost je v času pred in med drugo svetovno vojno V maminem naročju …Dora Žmaher (roj. Arzenšek) s Cvetko Škoflek (roj. Žmaher) leta 1956 in 2006. preživljala še s tremi sestrami: Karlino, Liziko in Julčko. Z mamo sva bili ves čas zelo po- vezani. Bila je moja zaupnica, prijateljica in predvsem dobra mama, ki sem jo vedno spo- štovala. Bila sem njen drugi otrok, pred menoj se je rodil pet let starejši brat Marjan, ki je danes že pokojni. Naše mestno življenje v Ce- lju je bilo kljub skromnosti in odrekanju napolnjeno z mami- no ljubeznijo in njeno vzgojo za življenje. Med šolskimi počitnicami sem kot deklica na celjski tržnici prodajala ze-lenjavo za »juhco«, jajčka, ro- žice … Takrat me je bilo tega zelo sram, a danes sem na ta čas zelo ponosna. Na trgu, če se le da, kupim od otrok, ki po- magajo staršem pri prodaji. In ob tem jim tudi vedno pustim napitnino za kakšen sladoled. Leta so tekla, prišla je ma- mina jesen življenja. Bila je devet let na invalidskem vozič- ku in kljub vsemu je bila zelo pozitivno naravnana, vedno nasmejana. Tiho in mirno je umrla jeseni 2010. Zelo rada je tako kot že v rani mladosti pela in predvsem uživala v vsem lepem. Štiri leta sem s svojo družino skrbela zanjo, nudili smo ji vso ljubezen, spoštovanje in duševni mir. Tri mesece pred smrtjo je do-čakala prvega pravnuka, ime-la ga je srčno rada. Pravijo, da »življenje da življenje«. Hvaležna sem ji za vso lju- bezen in življenjske nasvete, zato bodo spomini nanjo več-no lepi. Prispevala: Cvetka Škofl ek (Celje) Rubriko pripravlja: Do- moznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st.lenjsko jezero. Restavracijo in kopališče so slavnostno odprli leta 1953 in že takoj zatem je jezero zaslovelo. Ne le Šalečani, kmalu so začeli prihajati gostje iz Maribora, Ljubljane, Zagreba in celo iz Beograda. Sledili so jim turi- sti iz tujine, ki so v šestdese- tih letih predstavljali večino obiskovalcev. Ob jezeru je bil sprva letni kino, nato so zgradili bungalove in kamp, sredi petdesetih let nogome- tni štadion in igrišče za ro-komet ter košarko, temu je sledilo igrišče za mini golf. Kot skorajda vse zgodbe o nastanku novega Velenja je tudi zgodba o nastanku nastanek turističnega jezera svojevrstna mešanica dejstev in mitologije, ki jih prežema-ta vizionarstvo očeta Velenja in tedanjega direktorja pre-mogovnika Nestla Žganka ter navdušenje prebivalcev, ki so z udarniškim delom neposredno sodelovali pri nastajanju novega mesta. V biografi ji Rdeči kralj Nestl Žgank obuja spomine na to, kako so iz popolnoma zane- marjenega in z goščavo obda- nega Škalskega jezera nastali restavracija Jezero, naselje počitniških hišic in preosta- la turistična infrastruktura: »Kaj misliš, Čuk (inž. Franc Čuk – op. p.), kaj bi se dalo narediti s temi ›tajhti‹? Če že iz zemlje potegnemo toliko in toliko premoga in s tem na nek način uničujemo površje, ki se ugreza in ga zaliva voda, dajmo vendar nekaj narediti.« ( …) Kmalu sva skupaj prišla do zamisli, da bi lahko ure- dili okolico jezera, postavili prijetno restavracijo in začeli jezero uporabljati v turistične namene. ( …) V mislih sem že videl lepo urejena kopališča, množice kopalcev, restavra- cijo z vrtom in tudi veliko turistov, ki bodo prihajali od vsepovsod. Zadovoljna sva se vrnila v upravo, jaz pa sem še isti dan v Ljubljano poklical arhitekta Otona Gasparija …« SILVO GRMOVŠEK, Knjižnica VelenjeOdprtje kopališčaFoto: Pajk Če je že niste poskusili, ste pa verjetno že vsaj slišali za energijsko pijačo Red bull (Rdeči bik). Pred časom je bila izjemno uspešna oglasna akcija s sloganom »Red bull ti da krila«. Če vas zanima, kako se je rodil ta neverjetno uspešen avstrijski fenomen, je ta knjiga nepogrešljiva literatura. Še zlasti zato, ker ne o ustanovitelju Dietrichu Mateschitzu ne o notranjem delovanju podjetja doslej v javnosti ni bilo prav veliko znanega. Avstrijski razisko- valni novinar Wolfgang Fürweger je tako opravil izjemno mukotrpno delo, ko se je podal na pot zbiranja informa- cij. Knjige Mateschitz ni želel avtorizirati, prav tako je zavrnil vsakršno sodelovanje z avtorjem knjige. Avtor to tudi odkrito prizna. Kljub temu je ob branju jasno, da do njega zaradi zavrnitve ne goji nikakršne zamere. To knjigi daje še večjo verodostojnost. Red bull je v času pisanja knjige, leta 2012, po svetu že prodal več kot štiri milijarde ploče- vink te pijače. In to kljub temu da se je pojavilo že kar ne- kaj drugih znamk energijskih pijač, ki se niti približno ne morejo primerjati z Rdečim bikom. Fürweger sprva opiše, kako se je rodil danes težko pregleden imperij Rdečega bika in kakšni pomisleki so spremljali prve izvirno oblikova- ne pločevinke te vedno bolj prilju- bljene energijske pijače z okusom po gumijastih medvedkih. »Za posamezne sestavine so bili potrebni dolgo- trajni odobritveni postopki … Govorilo se je o prepovedi. V skupinah, ki jih Red bull primarno nagovarja, da ima ravno prepovedano poseben čar.« Zame je bila najbolj osupljiva informacija, da podjetje nima lastne proizvodnje pijače niti voznega parka za njeno dostavo. »Medtem ko številni veliki koncerni drugim pre-puščajo svoje marketinške in oglaševalske aktivnosti in s tem zagotavljajo dober dohodek mnogim profesionalcem ter še več šarlatanom, je Red bull dosledno ubiral obratno pot: tujim rokam je prepustil proizvodnjo in distrubucijo, sam pa skrbi izključno za prodajo in oglaševanje. Koncern Dietricha Mateschitza je torej v bistvu le velik marketinški stroj,« piše avtor. Sedež ima v kraju Fuschl am See blizu Salzburga. V izjemno dodelani zgodbi boste izvedeli še, čigav je prav- zaprav Red bull in kakšna je prepletenost podjetij znotraj celotnega koncerna. Fürweger je vzel pod drobnogled ves Bikov imperij, tudi njegovo športno plat, ki sega od nogome- ta in avto-moto športa do letalstva in hokeja. Mateschitz ima v okviru tega koncerna tudi medije, restavracijo in kavarno. Ob branju izvemo še, kako je nastajalo in raslo Bikovo pre- moženje, kakšne so njegove zasebne investicije in kdo je Bik zasebno. Avtor ne zamolči ničesar. »Družba danes več kot devetdeset odstotkov prometa dosega izven Avstrije. Pri dobičku je razmerje ravno obratno, saj devetdeset odstotkov odpade na Avstrijo. To je po eni strani povezano s tem, da se proizvodnja odvija v Avstriji in da so tam tudi pravice blagovne znamke … Red bull GmbH danes v Avstriji letno plačuje visok dvomestni milijonski znesek davkov. Obenem podjetje dobiva denar za spodbujanje izvoza na področju kmetijstva, ker z energijsko pijačo plemenitijo sladkor.« To pa zato, ker Mateschitz vztraja pri tem, da nikakor ne upo-rabljajo sladkorja, ki bi bil sicer cenejši, a uvožen. »Dietrich Mateschitz je poleg Arnolda Schwarzeneggerja najbrž najslavnejši živeči avstrijski Štajerec. Bolj kot kateri-koli drug avstrijski podjetnik je vplival na svetovno gospo-darstvo. Ustanovitelj Red bulla je klasičen samorastnik in izhaja iz skromnih razmer.« Danes je eden od petih Avstrij-cev, ki so na seznamu najbogatejših ljudi na svetu. MRL O avtorju: Wolfgang Fürweger, letnik 1971, je po študiju političnih ved, novinarstva in ruščine ostal v Salzburgu in delal kot novinar. Od leta 2004 se ukvarja s pisateljevanjem. V tem času je napisal vrsto knjig o vodilnih avstrijskih podjetjih, podjetniških družinah in avstrijskih politikih. Njegove knjige so bile prevedene v več jezikov. 39 Št. 12, 23. marec 2017 BRALCI POROČEVALCI Valentinov pohod na Žusem Letošnji Valentinov pohod, ki si je nadel ime tradicional- ni in ga organizira Društvo Izviri Dobrina s predsedni- co Danico Recko, je imel poseben pomen. Za razliko od prejšnjih je bil letošnji dnevni. Pohodniki so se zbrali pred gasilskim domom v Dobrini, kjer sta jih najprej pozdravi- la Danica Recko, predsedni- ca Društva Izviri, in Srečko Krajnčan, predsednik KS Loka pri Žusmu. Po žusem- skih gričih jih je vodil vodnik Branko Kovač. Letos je bilo pravo presenečenje, saj so se pohodnikom v cerkvi sv. Va- lentina pridružili romarji iz sv. Jožefa iz Celja z župnikom – lazaristom Jožetom Planin- škom in celjskim škofom dr. Stanislavom Lipovškom. Po molitvenem srečanju so sku- paj zapeli ob spremljavi orgel, ki jih je po dolgih letih uglasil organist Primož Krt iz Celja. »Vse, kar povezuje ljudi v tem marsikdaj razosebljenem sve- tu, je še kako dobrodošlo, če pa je povezano še s prošnjo za blagoslov, tokrat na priprošnjo sv. Valentina, je še toliko lep- še,« je pohodnikom položil na srce župnik Jože Planinšek. V cerkvi je s pohodniki zapela vokalna skupina Fantje z Jo- žefovega hriba. Po končanem srečanju so se pohodniki vr- nili v Dobrino, kjer sta sledila zaključek s podelitvijo nagrad in veselo druženje ob glasbi. MILENKA BLAŽEVIĆ Foto: JASMINA ZEME V soboto, 11. marca, so v III. OŠ v Celju gostili kviz gasilske mladine. Tekmovanja se je udeležilo 57 ekip z mentorji iz 12 pro- stovoljnih gasilskih društev Gasilske zveze Celje. Mladi gasilci so tekmovali v treh sta- rostnih kategorijah (pionirji, mladinci in gasilci pripravniki). Zbor tekmovalnih enot, uradno odprtje in nagovor ravnatelja Aleksandra Verhovška so bili v telovadnici šole, kjer so enote dobile tudi navodila za nadaljnji potek kviza. Kviz gasilske mladine je bil sestavljen iz teoretičnega dela, v katerem so se mladi preizkusili v znanju prve pomoči, požarne preventive in gasilstva, in iz praktičnega dela, kjer so morali tekmovalci čim hitreje pravilno zavezati vozle in premagati pro-go z različnimi preprekami. Tekmovanje se je končalo ob 13. uri, ko so bili razglašeni rezultati. V vsaki starostni skupini je zmagala ekipa, ki je v seštevku praktičnega in teoretičnega dela dosegla najvišje število točk. Tokrat so bile naj- boljše ekipe – pionirji (7–11 let): PGD Ljubečna, PGD Škofja vas 1, PGD Štore 1; mladinci (12–15 let): PGD Prožinska vas 1, PGD Ljubečna 1, PGD Prožinska vas 2; pripravniki (16–18 let): PGD Ljubečna, PGD Teharje 1, PGD Teharje 2. Najboljše ekipe so se z doseženimi rezultati uvrstile na tekmovanje v regijskem kvizu gasil- ske mladine v OŠ Zreče. JANJA PESJAK, predsednica Komisije za delo z mladino pri Gasilski zvezi CeljeTekmovanje mladih gasilcev PRAVILA NAGRADNE IGRE • Nagradno igro organizirata Novi tednik in Radio Celje (NT & RC), Preπernova ulica 19, 3000 Celje, v sodelovanju s podjetjem Engrotuπ, d. o. o., Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje, ki zagotovi nagrado. Akontacijo dohodnine za nagrado obraËuna in plaËa Engrotuπ, d. o. o.• Nagradna igra traja od 5. aprila do 31. maja v Hipermarketu Planeta Tuπ Celje.• V nagradni igri sodelujejo vsi pravilno izpolnjeni in frankirani nagradni kuponi, poslani na naslov NT & RC, d. o. o., Preπernova ulica 19, 3000 Celje. • V radijskem ærebanju se izæreba en nagrajenec (v primeru, da ne bo dosegljiv, pa πe rezerva). Za voziËek dobrot se izærebani poteguje le v primeru, da bo v Ëasu klica ekipe NT & RC dosegljiv na telefonski πtevilki, napisani na kuponu. Velja le sodelovanje tistega, ki je napisan na kuponu, prenos na druge osebe ni mogoË. • V radijsko ærebanje je vkljuËen vsak, ki poπlje pravilno izpolnjen kupon (ime, priimek, naslov, telefon - stacionarni ali mobilni, kjer je dosegljiv, davËno πtevilko, Ëlansko πtevilko TU© kluba, naroËniπko πtevilko Novega tednika - v primeru, Ëe je naroËnik, lastnoroËni podpis) v roku, doloËenem vsak teden v Novem tedniku. Brez vseh podatkov na kuponu ni mogoËe sodelovati v nagradni igri.• Vsak nagrajenec lahko v nagradni igri sodeluje samo enkrat.• Nagrajenec po telefonu usmerja »nakupovalko« ekipe NT & RC, ki zanj nabira izdelke na policah trgovine TU©. • Nagrajenec lahko izbira samo med æivili (razen alkoholnih pijaË), in sicer vedno samo po en izdelek (primer: ena moka, ene testenine, ena klobasa). Nakupovanje je Ëasovno omejeno, in sicer na tri minute. • Pri tem »nakupovalka« ekipe NT & RC pomaga izærebancu tako, da mu pove, v katerem delu trgovine je. Izærebanec jo lahko sam usmeri k æivilom, ki jih æeli.• Joker - vsakokrat ima eno od æivil znak jokerja in Ëe ga nagrajenec izbere, prejme tri takπne izdelke.• Po konËanem teku nakljuËno izbran obiskovalec v Hipermarketu Planeta Tuπ Celje izæreba eno od treh kuvert. V eni se skriva dodatna minuta, v drugi joker, tretja kuverta je prazna.• VoziËek z izdelki mora nagrajenec prevzeti v Planetu Tuπ Celje πe isti dan do 21. ure. Pri tem mora imeti s seboj osebni dokument in davËno πtevilko zaradi akontacije dohodnine.• S podpisom kupona sodelujoËi soglaπa, da organizatorja, NT & RC, d. o. o., in Engrotuπ, d. o. o., objavita njegove osebne podatke in fotografije. Nagrajenec se strinja, da dogodek sodelavci NT & RC zabeleæijo s fotografijo in kratkim besedilom v Novem tedniku ter na spletni strani in Facebooku organizatorja.• Zamenjava izdelkov ali njihovo unovËenje ni mogoËe.• Zaposleni pri organizatorju in vsi, ki so povezani z izvedbo nagradne igre, v njej ne smejo sodelovati. VeË informacij najdete na www.tus.si, www.novitednik.com in www.radiocelje.com.• Sodelovanje v tej nagradni igri se πteje za osebno privolitev posameznika v skladu z ZVOP-1, da organizator igre hrani podatke sodelujoËega in jih obdeluje ter uporablja za namene izvajanja te nagradne igre, za obveπËanje nagrajenca o prejetju nagrade ter naËinu prevzema nagrade. SodelujoËi v nagradni igri se strinja, da se zbrani osebni podatki posredujejo Engrotuπu, d. o. o., in NT & RC, d. o. o., ki tako zbrane podatke obdelujeta in uporabljata za namen ciljnega komuniciranja na e-poπtni naslov ali mobilno telefonsko πtevilko sodelujoËega in ga obveπËata o akcijah in ugodnostih podjetja Engrotuπ, d. o. o., in NT & RC, d. o. o, ter uporabljata pridobljene kontakte tudi za druge oblike neposrednega træenja.• Pridobljene osebne podatke bosta organizatorja te nagradne igre skrbno varovala in uporabljala v skladu z ZVOP-1 ter samo za namen, za katerega so pridobljeni, in jih ne bosta posredovala tretjim osebam. Dokumentacija v zvezi z nagrajenci (osebni podatki, potrdilo o izroËitvi nagrade, zapisnik o predaji nagrade) se bo hranila skladno z ZVOP-1 ter z davËnimi in raËunovodskimi predpisi. SodelujoËim v nagradni igri so skladno z ZVOP-1 zagotovljene pravice do vpogleda, prepisa, kopiranja, dopolnitve, popravka, blokiranja in izbrisa osebnih podatkov, ki se nanaπajo nanje. SodelujoËi v nagradni igri lahko kadarkoli pisno zahtevajo, da se njihove podatke zaËasno ali trajno preneha uporabljati za namene neposrednega træenja. Zahtevo je treba poslati pisno na naslov Engrotuπ, d. o. o., Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje in na NT & RC, d. o. o., Preπernova ulica 19, 3000 Celje. Najkasneje v 15 dneh po prejemu zahteve se osebni podatki udeleæenca nehajo uporabljati za namene neposrednega træenja, v nadaljnjih 5 dneh pa bo udeleæenec o tem tudi obveπËen. V zvezi z izvedbo zahteve udeleæenec nima nobenih stroπkov. Ostale dokumentacije v zvezi z izvedbo nagradne igre organizator ne hrani. Ime in priimek: Naslov: Telefon: E-mail:NaroËniπka πtevilka Novega tednika (Ëe ste naroËnik): ©tevilka TU© KLUBA:LastnoroËni podpis: Kupon poπljite na naslov: Novi tednik in Radio Celje, Preπernova 19, 3000 Celje.KUPONJe vaπ hladilnik prazen? Napolnite ga brezplaËno! Vsako sredo ob 12.15 na Radiu Celje ZaËnemo 5. aprila!ZaËnemo 5. aprila! 40 Št. 12, 23. marec 2017 BRALCI POROČEVALCI Rez trte, andraška že rodi V osrednjem delu starega mestnega jedra v Mariboru, na Lentu, pred hišo stare trte še danes domuje najstarejša trta na svetu. Žametovka oziroma modra kavčina je stara več kot štiristo let in zato vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejša trta sveta, ki še vedno rodi. Stara trta simbolizira bogato vinsko kulturo Maribora, Štajerske in Slovenije. Leta 2009 jo je slovesno posadil pri župnijski cerkvi sv. Andreja tedanji mariborski župan Franc Kangler, lani pa sta predsednik savinjskih vinogradnikov Silvo Marič in polzelski župan Jože Kužnik na gradu Komenda prav tako posadila to znamenito in svetovno znano trto. Pred dnevi sta gospodar obeh trt Rudi Cevzar in župan Jože Kužnik obrezala obe trti. Kot je povedal gospodar Rudi, je lanski pridelek v Andražu, kjer trta raste in rodi že osem let, bil 23 grozdov. TT Rudi Cevzar in župan Jože Kužnik pri rezu trte na obzidju gradu KomendaDvakrat srebrni na Nizozemskem 16. marca je bilo v Am- sterdamu na Nizozem-skem prvo tekmovanje Skills Plus. Ta tekmovanja so namenjena delovnim invalidom ter osebam z manj možnostmi na trgu dela. Pilotno tekmovanje je rezultat projekta Para - skills, ki poudarja talente in poklicne spretnosti tistih z manj možnostmi. Tekmovanje sta organizi- rala WorldSkills Netherlan- ds ter nizozemski partner v projektu Paraskills Pro Work. Kot slovenski partner v projektu sodeluje Ljudska univerza Velenje. Slovenijo sta na Nizozemskem zasto - pali dve ekipi. Na področju len, Gašper Oštir in Jernej Pečnik z mentorico Simo - no Pompe, na področju računalništva pa ekipa naj- boljših treh z nacionalnega predizbora: Tanja Kos, Ta- tjana Smuk in Uroš Belovič z mentorjem Tadejem Oprč- kalom. Skupno se je na Nizo- zemskem pomerilo 13 ekip z Nizozemske, iz Bolgarije, s Češke, iz Nemčije, Italije in Slovenije. Obe slovenski ekipi sta se odlično odrezali in prejeli srebrno medaljo. »Skills Plus tekmovanja in evropsko tekmovanje na Nizozemskem poudarjajo pomen družbe vključevanja. Tekmovanja ne pripomorejo le k boljši samopodobi tek - movalcev, ampak poudarjajo predvsem njihove dosežke in pridobljena znanja,« pravi Jos de Goey, direktor WorldSkills Netherlands in član nizozem- skega organizacijskega ko - miteja. »Ekipno tekmovanje poudarja vključevanje in so-delovanje in je dober prikaz, da lahko vsi, tudi tisti z ome- jitvami, na najboljši način prispevamo k družbi.« Projekt Paraskills se izvaja v okviru programa Erasmus+ in traja 3 leta. Projekt vodi ni- zozemski partner Pro Work, v njem pa sodelujejo še par - tnerji s Češke, iz Nemčije, Bolgarije, Italije in Slovenije. Projekt bo končan avgusta, predvidoma pa naj bi tekmo - vanja ostala del rednih Skills tekmovanj tudi v prihodnje. MIHAELA OROZEL, Ljudska univerza Velenjegastronomije so se pomerili dijaki iz Šole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje, ki obiskujejo smer pomočnik v biotehniki in oskrbi, in sicer Martina Je- Ekipa Šole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje Slovenska ekipa, ki je tekmovala na področju računalništva. 1 XXXX Št. 12, 23. marec 2017 Izbrana kakovost Celjske mesnine prve v Sloveniji z znakom izbrana kakovost za goveje meso Izbrana kakovost je slovenski projekt, v katerem sodelujejo država, predelovalne dejavnosti in kmetje. Projekt se je začel najprej pri mleku in govejem mesu, sledila bosta sadje in zelenjava. V Celj-skih mesninah so na področju govejega mesa prvi v Sloveniji dobili znak izbrana kakovost. Veriga sega od rejcev do Celj- skih mesnin in njihovega diskon- ta Mesninček, kjer lahko kupci kupijo goveje meso, vzrejeno po strogih merilih. Kmetje morajo spoštovati stroge zahteve glede pitanja govedi, med drugim pri hrani tudi negativno listo. Veri- ga od prireje do kupca sega le do 200 km, a tudi za zdravljenje živali se upošteva daljša karenca. Živali so trenutno rejene v Slove- niji. Že čez osem let bodo, tako pravi direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec, tudi rojene v Slo- veniji. Tako smo tudi Slovenci po vzoru Avstrijcev storili pomem- ben korak za promocijo hrane iz lokalnega okolja in za ohranjanje slovenskega podeželja. Projekt Izbrana kakovost bo v prihodnje pomembneje pripomogel tudi k nacionalni ekonomiji. Promocijsko besedilo 41 Št. 12, 23. marec 2017 BRALCI POROČEVALCI Uspeh na Kebrovem memorialu in regijskem prvenstvu V soboto, 25. februarja, smo strelci SD bratov Dobrotinškov Vojnik sodelovali na Kebrovem memorialu v Slovenskih Konji- cah, ki je štel tudi za regijsko prvenstvo Koroško-Štajersko- -Zasavske regije. Osem nas je odšlo na tekmo z željo po čim boljših rezultatih. Nismo pa si mislili, da bo to naš dan. Športna sreča se je vendar - le obrnila tudi k nam. Tekmovali smo v telovadnici osnovne šole, in sicer na tridesetih strelskih mestih, opremljenih z elektronskimi tar - čami, ki so za nas samo sanje, saj komplet stane približno dva tisoč evrov. Če bi za trening imeli vsaj eno, bi bili več kot zadovoljni. Dosegli smo presenetljive re- zultate, in sicer ekipno do pet - deset let je naša ekipa v sestavi Matjaž Žgajner, Janez Pintar in Saška Nerat posegla po drugem mestu in prejela čudovit pokal. Naša druga ekipa (starejši) je bila deveta med trinajstimi ekipami. Posamezni rezultati pa so bili sle - deči: Janez Pintar je osvojil drugo mesto, Matjaž Žgajner tretje me-sto v kategoriji do petdeset let, v kategoriji veterank je prvo mesto osvojila Saška Nerat in tretje me-sto naša debitantka ne tekmova- njih Ivanka Mestek. Saška je bila tudi strelka dneva z doseženim rezultatom 183 točk. V kategoriji nad sedemdeset let je bil Dušan Ravnikar tretji. Rezultati pa so šteli tudi za regijsko prvenstvo, tako da smo dvojno zadovoljni. Vsem iskrene čestitke za dosežene rezultate in zahvala za sodelovanje, čeprav v lastni režiji. FRANC LEBIČ, predsednik SD bratov Dobrotinškov Vojnik Foto: Dušan Ravnikar Hiša Neva Mentorica mag. Lucijana Kračun Berc z dijakoma Svitom Podpe-čanom in Nikom Lebanom Uspeli pobegniti iz Sobe pobega Gimnazije Lava Kako se rešiti iz prostora z uporabo številnih zaplete- nih ugank in inovativnih pripomočkov? To so v zadnjih tednih poskušali dijaki Gimnazije Lava in Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja Šolskega centra Celje. Reševali so se iz prostorov hiše Neve - nizko energijske vzorčne arhitekture, ki so jo pred nekaj leti postavili di-jaki gradbenih programov ob šolskem igrišču. V njej so mag. Lucijana Kračun Berc, profesorica matema - tike na Gimnaziji Lava, in dijaka 3.c-razreda Svit Podpečan in Nik Leban zasnovali Sobo pobega (Escape room), ki so jo poimenovali Soba prvošolke Ane. Uganke, miselne igre, kode in druge pripomočke so pripravili v okviru krožka Raz - vedrilna matematika, nekaj idej pa so dobili tudi z obiskom Enigmariumovih sob pobega v Ljubljani. V »otroški sobi«, med množico igrač, slik in didaktičnih iger, so dijaki trideset minut iskali ključ, s pomočjo katerega so se lahko rešili iz hiše. Z namigi iz zunanjosti so jim pred panoramsko steno pomagali voditelji igre, dijaki 3.c- in 4.e- -razreda Gimnazije Lava. Skupine dijakov so se preizkušale v znanju, intuiciji, matematičnih ugankah, spretnostnih vešči- nah in tekmovale v doseganju najboljšega časa pri reševanju iz hiše. Bili so navdušeni. Med zimskimi počitnicami je igro Gimnazija Lava izvajala tudi za osnovnošolce v okviru počitniških delavnic Tehnika te zanima. V Srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja ŠCC so zelo veseli ideje učiteljice in dijakov Gimnazije Lava in podpirajo idejo, da bi igro Soba pobega, ki postaja popularna tudi v Sloveniji, ponudili tudi zunanjim obiskovalcem. Hiša Neva je s svojo inovativno obliko, dvoetažno zasnovo in z ar - hitekturno skritimi prostori idealen prostor za izvedbo igre. IP 42 Št. 12, 23. marec 2017 VRTNARIMO 1 XXXX Št. 12, 23. marec 2017 Vrtnice. S pravilnim sajenjem, obrezo- vanjem in gnojenjem uspevajo najbolje. COMPO SANA Zemlja za vrtnice. COMPO Dolgotrajno gnojilo za vrtnice. S takojšnjim in šestmesečnim učinkom. Plantonic. Za dvig odpornosti in zdravo rast. www.metrob.si Vrtnice. S pravilnim sajenjem, obrezo- vanjem in gnojenjem uspevajo najbolje. COMPO SANA Zemlja za vrtnice. COMPO Dolgotrajno gnojilo za vrtnice. S takojšnjim in šestmesečnim učinkom. Plantonic. Za dvig odpornosti in zdravo rast. www.metrob.si Kraljica cvetlic Sajenje: če vrtnice sadite spomladi, se odločite za že posajene v posode in izberite sončno in zračno mesto. Posodo z vrtnico po- stavite v vodo in jo tam pustite toliko časa, da se prst popolnoma prepoji. Izkopljite sadilno jamo in zmešajte Compo sana zemljo za vrtnice z vrtno zemljo. Mešanica spodbudi rast korenin in osem- tedensko oskrbo rastline s hranili. Rastlino posadite in dodajte preostalo zemljo za vrtnice. Cepilno mesto naj bo pet centimetrov nad površino zemlje. Prst utrdite in rastlino izdatno zalijte. Obrezovanje: obolele in odmrle poganjke v celoti odstranite s škarjami. Enkrat letno cvetočih vrtnic vzpenjavk ne obrezujte. Večkrat letno cvetočim pokrivnim in žlahtnim vrtnicam močno skrajšajte vse šibko rastoče poganjke, močneje rastoče pa manj. Poganjek vedno odrežite poševno navzven. Gnojenje: vrtnice za bujno cvetenje potrebujejo veliko hranil v ravnotežju in ta vsebuje Compo dolgotrajno gnojilo za vrtnice. Tla naj bodo pred gnojenjem vlažna, da bodo rastline lahko sprejele hranila. Dolgotrajno gnojilo uporabite spomladi in vaše vrtnice bodo preskrbljene celo sezono.Promocijsko besediloPosadili smo nov jagodni nasad Ko jagodam v starem nasadu poide ži- vljenjska moč, je čas, da jim najdemo novo mesto v vrtu in da zasadimo povsem nov nasad. Običajno je to vsaka tri leta. »Ko kupujete sadike jagod, bodite pozorni na njihovo bujnost. Marsikateri trgovec nam lahko proda jagodo v sumljivem stanju, s samo dvema listoma in kakšnim cvetom. Ko grem sam v trgovine, moram pogosto marsi- kje kar zamižati – sam si ne bi upal prodajati sadik takšne kakovosti, kot jih opazim. Zato sam še toliko bolj poskrbim za to, da je kako- vost sadik, ki jih vzgojim, boljša kot v trgo- vinah,« o preudarni izbiri sadik pravi Jernej Mazej, predsednik društva Učni sadovnjak iz Ljubije pri Mozirju. Ko kupujemo sadike, je dobro preveriti tudi koreninski sistem, ki je odličen pokazatelj, kakšno sadiko imamo v rokah. Najlepši znak močnega koreninske- ga sistema je, pravi Mazej, da izpod lončka kukajo lepe in zdrave bele koreninice, kar pomeni, da je sadika dobro vraščena. Nega jagod in skrb za bogat pridelek Ob sajenju jagodam dodamo gnojilo, ki naj bo bogato z dušikom in s kalijem. »Jagoda potrebuje na začetku veliko dušika, da bo kasneje bogato obrodila. V trgovini izberite takšno gnojilo, ki bo imelo primerno razmer- je med dušikom in kalijem.« Če boste letos zasadili nov nasad jagod, bo ta zdržal zagotovo vsaj tri leta. »Po dveh letih začne rodnost že upadati. Če želite ka- snejši nasad vzgojiti sami, uporabite živice najlepših in najmočnejših rastlin.« Kot zastirko pri jagodah lahko uporabimo črno folijo, ki je najpogosteje v uporabi v ta namen, izjemno dobro se po Mazejevih besedah obnese tudi volna. »Če pa boste kot zastirko uporabili slamo, jo naložite pribli- žno petindvajset centimetrov visoko, da plevel res ne bo pokukal na plano. Ob tem vas opozarjam, da se v slami rade pojavijo plesnobe.« Največji škodljivci jagod so polži. Letos sicer vrtnarji upajo, da je bila zima vendarle dovolj močna, da bo letos težav z rdečimi nepridipravi manj kot sicer. Z jagodami se radi posladkajo tudi ptiči. Od bolezni pa je najpogostejša siva plesen, ki se rada pojavi, če je ozračje zelo vlažno. Po sajenju se rada pojavi tudi listna pegavost, ki jo lahko, če jo pravočasno opazimo, odpravimo kar z do- mačim kisom, še pravi Jernej Mazej. MRLPametna odločitev Sama sebi se vsako leto najmanj enkrat globoko priklonim in zahvalim. To storim vedno spomladi, in sicer takrat, ko se začnejo prva resna dela na vrtu. Takrat, ko večina vrtičkar-jev vzame v roke lopato in začne globoko prekopavati svoj zeleni kvadrat obdelo- valne zemlje ali celo naroči kakšnemu kmetu, da jim manjšo ali večjo njivo pre- orje (in za to uslugo tudi pošteno plačajo), imam sama bolj malo dela. Že je- seni namreč poskrbim, da je moj vrtiček celo zimo po- krit s slamnato odejo. Tako me spomladi ne pričakajo trde grude zbite zemlje, ki jih je treba mukotrpno razbiti in potem pograbiti v spodobno gredo. Za na-grado, ker zemlje že nekaj let ne prekopavam več, me spomladi, ko odgrnem za- stirko, čaka rahla, vlažna in na prvo setev pripravlje- na rodovitna prst. Jeseni, ko poberem za- dnje pridelke z vrta, na-mreč odstranim plevel, ki mu kljub zastirki uspe pokukati na plano, grede z vilami »prepikam« na razdalji približno petnajst centimetrov, narahlo po-grabim in zatem gredo pokrijem z debelo plastjo slame. Ko sem tako pred nekaj dnevi sadila prve letošnje sadike, pred tem nisem dobila krvavih žuljev na rokah, tudi možu je bila tlaka lopatanja, ki mu je bila dolgo časa zelo odveč, prihranjena. Pri nas sicer ne vrtnarimo na ta način zato, ker bi bili lenuhi, ampak zato, ker so prav v vrhnji plasti prsti mikroor- ganizmi, ki to zemljo de- lajo rodovitno. Vedno me neskončno zabava, ko me prijatelji, znanci ali soro- dniki nejeverno vprašajo, ali sploh kaj pridelam. Seveda pridelam. Obilno. Če so slučajno pri nas na obisku, jim rade volje po- kažem tudi »v živo«, kako se ta način vrtnarjenja odlično obnese. Drugo vprašanje, ki ga zastavi- jo, se običajno nanaša na gnojenje. Odgovor je eno- staven. Zakaj bi vendar gnojila celo gredo z dobro uležanim hlevskim gnojem in s tem plemenitila tudi plevel? Gnojim ciljno. Sadi- ko, ki jo posadim, ali pač vrsto tistega, kar posejem. Seveda ima vsak svoj način vrtnarjenja, kar je prav. Vsem vrtičkarjem ob začetku sezone želim čim manj žuljev in čim več bo-gatih sadov narave! Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorjev iz Setvenega priroč- nika Marije Thun za leto 2017, ki ga v Sloveniji izdaja v ne- skrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/754-07-43. 23. ČE korenina 24. PE korenina 25. SO cvet do 13. ure 26. NE cvet do 8. ure, od 13. ure cvet 27. P O list 28. TO list 29. SR listIzbrali smo sadike sorte irma Jagode sorte irma obrodijo vse do druge slane, celo po dvakrat mesečno. Gnojiti jih je treba enkrat mesečno do avgusta. Vse živice je tre-ba sproti odstranjevati, da matična rastlina ne slabi. Sorta irma bogato obrodi, plodovi so veliki, debeli in okusni. Lepe, zdrave in močne sadike je vzgojil Jernej Mazej, predsednik društva Učni sadovnjak, in jih lahko pri njem tudi kupite. Večina jih že cveti, nekatere pa imajo že tudi plodove. V sadilno jamo sem dodala pest specialnega gnojila, ki ima ustrezno razmerje dušika in kalija. 43 Št. 12, 23. marec 2017 ŽIVALSKI SVET Pomladni dnevi prebuja - jo naravo, kmalu bo povsod okrog nas vse v cvetju. To bo čas, ko bodo svoje pomemb - no delo začele čebele. Brez njih ne bi bilo številnih vrst sadja, saj oprašijo kar 70 do 80 odstotkov cvetov na tem drevju. Zaradi varoze in drugih bolezni so vedno bolj ogrožene in bi brez po- moči čebelarja težko pre - živele. Posebno nevarnost zanje, za okolje in tudi za zdravje ljudi predstavlja ne - pravilna uporaba različnih fitofarmacevtskih sredstev, ki bodo v prihodnjih mese- cih zagotovo spet vzrok za pomore teh marljivih živa- lic, brez katerih bi bilo tudi naše življenje ogroženo. Kako čebelariti v takšnih razmerah, kaj vse mora vedeti tisti, ki se želi lotiti te dejavno - sti in kakšne so razmere pred začetkom letošnje sezone? O tem smo se pogovarjali z Ža- nom Podbregarjem, predse- dnikom Čebelarskega društva Braslovče, do nedavnega tudi članom upravnega odbora Čebelarske zveze Slovenije, ki se je ob vpisu na magistrski študij odpovedal tej funkciji zaradi pomanjkanja časa. A čebelar ostaja z dušo in s sr - cem in svoje znanje prenaša na mlajše. Teh ne manjka v domačem društvu, letos pa je kot učitelj v srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije v Celju zasnoval še čebelarski krožek, h kateremu se je vpisalo kar nekaj dijakov. Na temo čebelarstva je nastala celo raziskovalna naloga. Prvo navdušenje Sam se je s čebelarstvom začel ukvarjati leta 2005. Ljubezen, ki včasih tudi boli Čebelar Žan Podbregar iz Braslovč prenaša veselje in znanje na mlade »Čebelarstvo je postalo nacionalni šport, a ko se začneš s tem ukvarjati, moraš veliko znati, narediti tečaj. Če kar kupiš družino, čebele samo mučiš, ker ne znaš pravilno ravnati z njimi. Prvo leto je do-bro samo gledati pri starejšem čebelarju, nato je dobro imeti mentorja, ki te uvaja, šele tretje leto lahko začneš čebelariti, prej delaš samo škodo. Čebela brez po-moči čebelarja ne preživi zaradi varoze in virusov. Če jo prav usmeriš, prinese nekaj medu, če jo napačno usmeriš, lah-ko uničiš razvoj celega rodu.«Podbregarjevi nakladni panji s čebelami potujejo na pašo tudi v Goriška brda. Žan Podbregar je navdušen čebelar, ki se nenehno izobražuje, saj se zaveda, da ta dejavnost zahteva veliko znanja. Za to aktivnost je navdušil tudi svoje dekle. (Foto: TC) Letos je v Sloveniji umrlo ogromno čebeljih družin, vsaj 30 odstotkov, na nekaterih območjih pa celo do 80 odstotkov. Čebelarji ne javijo svojih izgub čebel pristojnim veterinarjem, zato tudi ni podatkov o tem, kakšno je sploh številčno stanje.»Doma smo imeli kovačnico in eden od kupcev, ki je pri nas kupil stružnico, je bil čebelar. Ko smo končali, me je povabil pogledat čebele. Odprl je panj, bil sem brez zaščite, a me nobena čebe - la ni pičila. Bil sem navdu - šen. Kasneje seveda ni bilo vedno tako. So dnevi, ko se pripravlja na dež ali ko cve- ti kostanj. Takrat so čebele sitne. A pikov se navadiš,« pravi Podbregar, ki si sicer vedno zaščiti glavo zaradi morebitnih pikov v oko. Danes ima v nakladnih panjih 50 čebeljih družin. Po zimskem mirovanju bo kma-lu opravil prvi pregled čebel in jih nato odpeljal v Goriška brda ali Lendavo na akacijevo pašo, nato jih bo prestavil na Dobrovlje. Največ dela je maja, pravi sogovornik, in nato spet po točenju kostanjevega medu. Potem se plodišča ne smeš več dotikati, razlaga staro čebelarsko pravilo. »Takrat začneš krmiti čebele s slad- korno raztopino in nato zatirati varojo, ker takrat matica zalega zimske čebe - le, do 1.500 na dan. Te so pogoj, da družino pripelješ do naslednjega leta. Poleti je sicer veliko čebel, ampak te oktobra umrejo in ostanejo samo zimske,« opisuje mlad čebelar svoje obveznosti. Ne le zaslužek Prvi panj in čebeljo dru- žino mu je kupil oče. »Nov panj stane 130 evrov, dru- žina sto evrov,« pojasnjuje Podbregar in zavrača mišlje- nje, da gre pri tej dejavno - sti samo za zaslužek. Tako mislijo tudi številni novope-čeni čebelarji, ki računajo, da bodo na hitro zaslužili. »Stroškov nihče ne vidi, a jih imamo ves čas, saj je treba skrbeti za zdravje čebel in jih od sredine julija do sre- dine septembra tudi krmiti, da jih je dovolj za novo se- zono. Pri tem porabimo tudi do 20 kilogramov sladkorja na panj. Če je dobra sezona, se vse to povrne,« pravi so - govornik in doda, da je bila zima katastrofalna, podobna tisti leta 2010, ko je društvo v Braslovčah izgubilo polovico od 250 družin.Imeti je treba veliko znanja Glavna težava zadnjih let je varoza. Pri zatiranju te bolezni zaradi dragih zdravil marsik - do varčuje in tako okužene čebele širijo bolezen še med ostale. »Lani je bilo treba bole- zen zatirati vsaj dvakrat poleti in še jeseni in vedno sem imel od 80 do 200 evrov stroškov.« Visoke cene zdravil so tudi krive, da se marsikdo odloči za nakup v tujini, čeprav tega ne bi smel, a so tam enaka zdravila precej cenejša. Pri tem je treba dobro poznati na - čin uporabe vseh teh zdravil, pravi Podbregar in meni, da imajo številni starejši čebelarji težave. Bolezen se tako lahko še bolj širi. Zato bi bilo treba to področje urediti tako, da čebelarji ne bi imeli več razlo - ga za uporabo neregistriranih izdelkov za zdravljenje čebel. Na to je opozorila tudi afera, ki je pred dvema letoma pre-tresla slovensko čebelarstvo. A Podbregar meni, da kljub vsemu ni razloga, da ne bi za - upali slovenskim čebelarjem in njihovemu medu. »Kot če-belar jamčim za svoje čebele in za svoje delo,« poudarja. Čebelarska zveza usmerja čebelarje v naravno zatiranje bolezni, kar upošteva tudi Podbregar, saj so kemijski pripravki škodljivi predvsem za čebelarje, ko z njimi uni-čujejo varojo. A če se že z njo ne spopadajo dovolj uspešno, kako bo šele pri drugih bo- leznih, ki grozijo, da bodo prizadele čebele v prihodnje. A Podbregar je optimističen: »Glede na to, da nas je skoraj deset tisoč čebelarjev in da imamo močno tradicijo, se ne bomo kar vdali.« Kar je za nas, ljubitelje sadja in čebe - ljih pridelkov, spodbudno. TATJANA CVIRN Foto: osebni arhiv 44 Št. 12, 23. marec 2017 PISMA BRALCEV 1 XXXX Št. 12, 23. marec 2017 Na podlagi 50., 60., 61.a in 96. člena Zakona o prostorskem načr - tovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP , 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 - skl. US, 76/14 - odl. US, 14/15 – ZUUJFO) in 32. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13, 93/15) župan Mestne občine Celje s tem JAVNIM NAZNANILOM obvešča javnost o javni razgrnitvi Sprememb in dopolnitev Odloka o zazidalnem načrtu starega mestnega jedra Celje. I. Mestna občina Celje naznanja javno razgrnitev Sprememb in dopolnitev Odloka o zazidalnem načrtu starega mestne - ga jedra Celje. Predmet sprememb in dopolnitev Odloka o zazidalnem načrtu starega mestnega jedra Celje (Uradni list SRS, št. 42/86 in Uradni list RS, št. 76/94, 46/96, 64/96, 96/99, 38/01, 108/01, 30/04, 57/06, 43/08,75/12, 15/16) so dopustne tolerance za namembnost stavbe Gregorčičeva ulica 6. II. Gradivo bo javno razgrnjeno od 31. 3. 2017 do vključno 18. 4. 2017 v prostorih Mestne občine Celje, Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, v Sektorju za prostorsko na- črtovanje in evropske zadeve, sobi za stranke, III. nadstropju, Trg celjskih knezov 9, Celje in na sedežu Mestne četrti Center, Gledališka ulica 2, 3000 Celje. III. Javna obravnava bo 12. 4. 2017 v sejni sobi pod dvora-nami Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje ob 15. uri. IV. (1) V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pri-pombe in predloge za dopolnitev prostorskega akta. Pri-pombe in predlogi lahko do vključno 18. 4. 2017 občani podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko jih pošljejo na naslov Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 9, Celje ali na elektronski naslov pro - stor@celje.si, pri čemer se v rubriki »Zadeva« navedejo ključne besede »ZN SMJ«. (2) Mestna občina Celje bo preučila pripombe in predloge javnosti ter do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na svojih spletnih straneh http://moc.celje.si/moc_planira - nje_stalisca in na mestih javne razgrnitve. (3) Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan prista- nek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na spletnih straneh Mestne občine Celje in na mestih javne razgrnitve. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti. Bojan Šrot župan Prejeli smo RŠS Celje – kako naprej? 32 občin Savinjske stati- stične regije, obe območni gospodarski zbornici (Celje in Velenje) in šest območnih obrtno-podjetniških zbornic je v letu 2002 ustanovilo Za- vod Regijsko študijsko sredi- šče (RŠS) Celje kot višje- in visokošolsko središče. Od leta 2008 ima RŠS Celje 29 občin ustanoviteljic. V poldrugem desetletju delovanja je RŠS ustanovilo visoko šolo za varstvo okolja s sedežem v Velenju, visoko zdravstveno šolo in visoko šolo za proizvodno inženirstvo. Slednji delujeta v Celju. Prva je pridobila koncesijo visoka šola za varstvo okolja v Vele - nju. Vzporedno so bile tudi priprave za ustanovitev akade - mije za glasbo (študijski pro - gram glasbene pedagogike), a projekt zaradi različnih razlo-gov ni zaživel kljub izkazanim potrebam po glasbenih peda- gogih za potrebe osnovnih šol. Pri snovanju strokovnih podlag in programskih usmeritev RŠS je pomembno sodeloval prof. dr. Dane Melavc, nekdanji rek - tor Univerze v Mariboru. K razmisleku o vprašanju, kako naprej, še posebej pozi- vata dve novi okoliščini. Prva je izstop Mestne občine Vele - nje iz vrst ustanoviteljev RŠS. Druga so idejam o ustanovitvi univerze v Celju nenaklonje- ne družbeno gospodarske okoliščine. Slednjim navkljub so vse tri delujoče visoke šole dosegle priznanja vreden ra- zvoj, imele so močan notranji razvojni potencial in tudi zna- tno podporo obeh mestnih občin, tako Celja kot Velenja. In kje se kažejo izzivi ozi- roma perspektive nadaljnje- ga razvoja višjega in visokega šolstva v obeh regijah? Naj jih nekaj samo fragmentarno navedem. - Po petnajstih letih delo - vanja RŠS je čas za ponovno ažuriranje programa kadro - vsko-izobraževalnih potreb v Savinjski statistični regiji glede na razvojne prioritete gospodarstva, potrebe druž- benih dejavnosti in poklice prihodnosti, in sicer ob upo- števanju Evropske strategije pametnih specializacij in izzivov platforme industrija 4.0 (četrte industrijske revo- lucije). - Treba bi bilo ponovno pre- vetriti, obnoviti oziroma ak - tualizirati obstoječe študijske programe z vidika dosežkov novih tehnologij in poslovnih modelov digitalizacije ter po- treb novih specializacij za av - tomatizacijo in robotiko. - Vzpostaviti bi bilo treba tesnejše povezovanje študij - skih programov visokih šol z raziskovalnimi enotami tehnološko visoko razvitih podjetij doma in v svetu ter programirano prepletanje vi-sokošolskega študija s podje-tniško prakso študentov. - Treba bi bilo razmisliti o prihodnji inštitucionalni zasnovi RŠS. Ta je povsem ustrezala dosedanji vlogi »in - kubatorja« višjih in visokih šol. Ne zmore pa v obstoječi organizaciji zavoda zagota - vljati kakovostnih strokovnih, zlasti raziskovalnih podlag za naslednjo razvojno fazo na - ših visokih šol v smeri njiho-vega preraščanja v fakultete, vključno s programi podi - plomskega študija. RŠS naj bi se razvilo v sku- pno strokovno in administra - tivno službo višjih in visokih šol v obeh regijah. Delovalo naj bi kot strokovna služba senata in rektorata vseučili- šča kot strokovne podpore delujočim in prihodnjim vi - sokim šolam ter fakultetam na širšem celjskem območju (za razvojne potrebe Savinj- ske statistične regije). In za konec. Čeprav ni pov - sem jasno, zakaj razlogov za izstop Mestne občine Velenje iz sestave ustanoviteljev RŠS ni bilo mogoče sporazumno odpraviti, bi se bilo koristno temeljito soočiti z dolgoročni- mi posledicami tega dejanja. Žal doslej ni bilo mogoče za- slediti poskusov in naporov za zgladitev nesoglasij ne z ene ne z druge strani. Takšen od- nos med obema mestnima ob- činama daje dobrodošel veter v jadra dejavnikom, ki jim je policentrični razvoj izobraže-vanja v Sloveniji zgolj parola. Dr. EMIL ROJC, Celje Plastika za dober tek Odpadna voda – tako ko - munalna kot industrijska – prinese v okolje ogromno onesnaženja, vidnega in ta - kšnega, ki ni vidno na prvi pogled. So pa zato pozneje vidne posledice, ki se odra- žajo na vseh živih bitjih, tudi ljudeh. Pot komunalne odpadne vode v bivalnem okolju se začne v hišnih odtokih, še zlasti pri straniščni školjki. Že od tu pride v javni kana- lizacijski sistem marsikaj: ostanki hrane (zrezki, kosti), sanitarni odpadki (krpice za enkratno uporabo, vložki, kondomi), tkanine (spodnje perilo, najlonske nogavice), zdravila (farmacevtski od- padki), strupi (ostanki barv, laki) … Vsi ti odpadki pov - zročajo ogromno dodatnega dela komunalnim usluž - bencem, ki vzdržujejo javni kanalizacijski sistem. Poleg tega tudi močno škodujejo našemu okolju. Kanalizacijski sistem je se- stavni del komunalne infra- strukture, s pomočjo katere se zmanjšuje vpliv človeka na okolje. Njegovo delovanje je ključno za zagotavljanje zdravja prebivalcev in kako- vosti bivalnega okolja. Ka - nalizacijsko omrežje odvaja odpadno vodo od vira pri uporabnikih, pri čemer pred - pisi zahtevajo kar najmanjši vpliv na okolje in vsakdanjik urbanih naselij. Pred izpu- stom oziroma vrnitvijo odpa - dne vode v okolje mora biti ta ustrezno prečiščena. Ustrezno čiščenje v komu- nalni čistilni napravi obsega zgolj odstranitev organskega onesnaženja, v večjih čistil - nih napravah oziroma ta - kšnih, ki so v večjih aglome- racijah, pa še hranil (dušika in fosforja). Konvencionalne naprave za čiščenje komu - nalne odpadne vode opravijo dve vrsti čiščenja: mehansko in biološko. Pri mehanskem čiščenju iz odpadne vode odstranijo predvsem odpad- ke, ki v kanalizacijski sistem sploh ne sodijo. A žal ljudje straniščno školjko nemalo - krat zamenjamo s košem za smeti. In ko ti odpadki enkrat pristanejo v odpadni vodi, po sestavi ne sodijo več med ko- munalne odpadke, saj so pre - pojeni z raztopljeno organsko nesnago in imajo zato močno povečan delež oziroma kon- centracijo organskih snovi. Ustrezno ravnanje s takšnimi odpadki je najverjetneje zgolj sežig. Mehanskemu čiščenju sledi biološko. Že ime pove, da je čiščenje odpadne vode po postopkih, kakršni so tudi v naravi, le da so v čistilnih napravah postopki bistveno hitrejši in učinkovitejši za - radi optimalnih pogojev in možnosti uravnavanja razto-pljenega kisika. A ti postopki iz odpadne vode odstranijo zgolj razgradljivo organsko in anorgansko onesnaženje. In vse druge kemične sestavine s prečiščeno odpadno vodo prehajajo v okolje. Mikroplastika kot vir one- snaževanja povzroča po- sebno skrb, saj je danes že jasno, da je vodno okolje na - sičeno z njo. Drobni plastič- ni delci v tkaninah, zobnih pastah, milih, pilingih … so prisotni v našem vsakdanu, a se tega sploh ne zavedamo. Zares ogromne količine mi- kroplastike iz naših kopalnic odtekajo v kanalizacijski sis -tem do čistilne naprave. Ker je mikroplastika tako drobna in lahka, je čistilne naprave v postopkih mehanskega či- ščenja ne morejo odstraniti, zato prehaja v naše vode. Plastika. Povsod jo je mo- goče najti. Še na mestih, kjer je res ne bi pričakovali. Naša morja in oceani so postali odlagališča odpadkov – pla-stičnih odpadkov. Ali se za-vedamo posledic? Plastika v vodi ne zgnije, obdrži se pri- bližno 350 let. Ob delovanju sonca, vetra in vode razpade na majhne, mikroplastične delce. Te drobne delce mor - ski organizmi zamenjujejo za plankton. Zato vsako leto počasi in v velikih bolečinah umirajo podvodne živali in morske ptice. V ribah se akumulira plastika z vsemi svojimi toksini, na koncu pa se kot morska hrana pojavi na naših krožnikih. »Kar bomo danes ›zlili‹, bomo jutri zagotovo popili.« V komunalni čistilni napravi poteka zgolj biološko čišče- nje, s katerim iz odpadne vode ne moremo odstrani - ti nerazgradljivih oziroma težje razgradljivih kemijskih snovi, raztopljenih farma- cevtskih izdelkov, nečistoč, ki poleg patogenih mikroor - ganizmov ostajajo v preči - ščeni odpadni vodi. Pri tem velja opozoriti na zmerno uporabo kemičnih čistilnih sredstev v gospodinjstvih, seveda pa je tudi v straniščno školjko prepovedano zlivati različna kemična sredstva, zdravila, odpadna topila, ostanke barv in raznih stru- pov. Vse te kemijske snovi v prečiščeni odpadni vodi ostanejo in vse to pride v na - ravo. Snovi v naravi krožijo in tudi voda ima svoj krog. Neizpodbitno je, da bomo to, kar danes zlijemo v odpadno vodo, enkrat zagotovo popili. Mag. MOJCA VRBANČIČ, JP Vodovod-Kanalizacija, članica UO Slovenskega društva za zaščito voda 45 Št. 12, 23. marec 2017 OTROŠKI VRTILJAK Če se kaj zanimivega dogaja tudi v vašem vrtcu, v varstvuNa tej strani Novega tednika prostor najdejo pisane aktivnosti predšolskih otrok. pri babici ali na igrišču pred blokom, nam sporočite. Z veseljem vas bomo obiskali.Ko bom velik, bom … Kolektiv Vrtca Rogaška Slatina je zelo bogat in raznolik. Tam namreč lahko »v akciji« zalotite pediatre, ki vsakodnevno izvajajo zahtevne opera- cije dojenčkov, mizarje pri izdelovanju pohištva, celo modne kreatorje, ki skr-bijo za razvoj rogaških modnih smer-nic, zelo razvito pa imajo tudi šiviljsko industrijo. Z igranjem teh vlog namreč otroci Vrtca Rogaška Slatina spoznava- jo različne življenjske vloge in poklice. Najstarejša skupina Vrtca Rogaška Slatina ima svoje prostore v osnovni šoli. Igralnica za predšolske otroke je v šoli že več let, kar pa se vsako leto izkaže za do- bro odločitev vodstva, saj je otrokom tako olajšan prehod iz vrtca v osnovno šolo, razlaga vzgojiteljica Damijana Sisinger. S pomočnico Slavico Novak se trudita spodbujati ustvarjalnost in samoinicia- tivnost pri vseh štiriindvajsetih otrocih. Tako predšolski malčki sami ustvarjajo poklicne kotičke v igralnici in spoznava-jo različne vloge v življenju. Sisingerjeva je prepričana, da se otroci ne učijo le z igro ali s pogovorom o vlogah v družini, temveč je pomemben tudi tretji učitelj – prostor. Malčki tako »polno« opremijo operacijsko sobo, v delavnici po igri skrb- no pospravijo mizarsko orodje, ustvarjal- nost otrok z risanjem modnih kreacij, ki jih v prakso prenašajo s šivanjem oblačil oziroma pritrjevanjem gumbov. Ob napornem delavniku so otroci v prostem času tudi plesalci in pevci. Trenutno se aktivno pripravljajo na pri-hajajočo soboto, ko bodo za mamice in babice pripravili posebno predstavo ob materinskem dnevu. Tudi pri takšnem delu vzgojiteljica in pomočnica otroke predvsem usmerjata in spodbujata ter silita k lastnim idejam in ustvarjalnosti. Otroci bodo tako letos plesali na lastno koreografi jo (da so si plesne pripomočke pripravili sami, je najbrž samoumevno) in zapeli pesem po svoji izbiri. Čeprav mali ljudje obiskujejo šolo za nekoliko večje, tam vsakodnevno najde-jo svoj kotiček, ki dovoljuje vso otroško razigranost in svobodomiselnost, hkrati pa malčke pripravlja na vstop v osnovno šolo, ko se pravo življenjsko in poklicno izobraževanje šele začenjata. EP, foto: SHERPA Sisingerjeva pravi, da ob dobri organizaciji ni bojazni, da bi bila 24-članska skupina prevelik zalogaj. … naj vas ne skrbi za prihodnost slovenskega zdravstva …Čeprav so zdravstvene zmogljivosti skorajda polne …Za mamice malčki pripravljajo kar zahtevno koreografijo, s katero bodo pričarali celo sliko: prelevili se bodo v travnik, travniške cvetice in razigrane otroke, ki se igrajo na travniku igrajo. Užitek je biti vzdrževalec del v osnovni šoli v Rogaški Slatini, saj imaš veš čas podporo usposobljene ekipe mizarjev. Če slučajno izgubite kakšen gumb, je za popravilo poskrbljeno. Le barve bodo nekoliko bolj živahne. … ali za slab modni okus Slovencev. 46 Št. 12, 23. marec 2017 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. REŠITEV SUDOKU 248Povabilo bralcem Na strani Razvedrila bomo objavljali zanimive fotografi je iz pre- teklosti, ki sporočajo kaj zabavnega in so spomin na čase, običaje, ki jih ni več … Morda hranite v svojem arhivu kaj takšnega, kar bi radi delili z bralci? Pošljite nam fotografi jo s svojimi podatki in zraven seveda pripišite, zakaj je tako posebna, kaj prikazuje in kje je bila posneta. Najboljše bomo objavili in nagradili! Fotografi je in podatke nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na spletni naslov tednik@nt-rc.si. Vse slikovne šale vir: spletDružinska Na stari fotografi ji iz poletja leta 1947 je družina Jurc, nam je sporočil naš zvesti bralec Jože Jurc, in takole naštel osebe: »Od leve so moj oče Jurij, ki se je tega leta vrnil iz ruskega uje- tništva in me prvič videl, ko sem bil star dve leti, ob njem je stara mama Frančiška Bizovičar, moja 15 let starejša sestra Pavla z mano v naročju (samo midva od vseh na sliki sva še živa), 18 let starejša sestra Karolina in moja mama Pavla. Stara mama in mama sedita in predeta volno na kolovratu.« Zanimivo je to, piše Jurc, da mu je stara mama februarja 1945, ko se je rodil, izbrala ime Franc-Jožef v spomin na cesarja Franca Jožefa, ker se je njej zdelo, da je bilo življenje v času tega cesarja najlepše. »Tako sem v krstni knjigi vpisan še po nemško kot Franz-Josef Jurz, sam pa vseskozi uporabljam samo ime Jože, le na uradnih dokumentih oba.« Na mestu, kjer je nastala slika, je zdaj avtocesta, blizu je počivališče Zima v spomin na partizansko bolnico, ki so jo leta 1945 našli Nemci, a je bila prazna po zaslugi Levstikove Mice, ki je partizane obvestila pred izdajo. Zapor Večino časa preživiš v prostoru 10x10 m. Dobiš tri obroke brezplačno.Za pridnost dobiš proste dni. Pazniki pred teboj odpirajo in zapirajo vrata. Brez težav gledaš TV in igraš igrice.WC imaš samo zase.Imaš dovoljenje za obisk sorodnikov in pri- jateljev. Vse tvoje potrebe plačajo davčni zavezanci.Delovno mesto Večino časa preživiš v pisarni 6x6 m. Imaš odmor za en obrok, ki ga moraš plačati. Za pridnost dobiš dodatno delo. Sam si moraš odpirati in zapirati vrata.Če gledaš TV in igraš igrice, dobiš odpoved.Deliš si WC, ki ga drugi umažejo. Med delovnim časom se ne smeš pogovarjati s sorodniki in prijatelji.Sam plačaš vse stroške in davke. Dobri delavci Šef me je danes vprašal: »Kako da nisi na svojem delovnem mestu? Dve uri te že iščem!« »Dobre delavce je danes težko najti,« sem mu odgovoril. »Je tvoj bivši imel golfa?« »Da, kako veš?« »Vidim, kako zapiraš vrata mojega BMW.« Pet modrosti življenja 1. Denar ne kupi sreče, a mnogo bolj udobno je jokati v BMW kot na kolesu. 2. Odpusti svojim sovražnikom, a dobro si zapomni njihova imena. 3. Če pomagaš komu v težavah, se te bo gotovo spomnil, ko bo spet v težavah. 4. Veliko ljudi je živih samo zato, ker je ubijati nezakonito. 5. Alkohol ne reši nobenih težav, je pa res, da jih mleko tudi ne.Kava je čudežna pijača. Samo pomislite, koliko ljudi je prišlo na svet zaradi vprašanja: »Greva na kavo?«Spomin Žena se vsega spominja, vse podrobnosti si zapomni. Če je izključila likalnik, pa ne. Katastrofa, vam rečem. Stvar je resna. Ko mi še- fi ca reče, da sem pozabila nekaj narediti, je to kata- strofa. Vsaj zame. Toda, ker mi to reče zadnji trenutek, mi je nekoliko lažje. Zakaj? Ker sklepam, da me je tudi ona pozabila spomniti, da sem neko stvar pozabila. V tem sem našla neke vrste tolažbo. O pozabljivosti sem že velikokrat pisala, naniza-la tudi številne dogodke, ko sem se znašla v nela-godnem položaju zaradi nečesa, kar sem pozabila. To je ena mojih značilnosti, ki se je nikakor ne morem znebiti. Pravzaprav vedno pozabim na to, da bi se pri tem popravila. Zanimivo, pozabljam samo pomembne stvari. Kakšnih neumnosti nikoli. Denimo, ko je treba komu kaj nagajivega ušpičiti, mi to ves čas roji po glavi, ves čas tuhtam in razmišljam na dolgo in široko o tem. Takrat se mi porajajo ideje, od zasnove do izvedbe. Vse potegavščine si natančno predstavljam. Če pa moram na kak se- stanek ali kakšno uradno srečanje, pa pozabim. Da sploh ne govorim o plačilu položnic. Nujna stvar. Zame ne toliko. Na položnice se spomnim vedno zadnji tre-nutek. Oziroma se sploh ne spomnim sama, ampak me spomnijo drugi, ko začnejo govoriti o tem, kje so tokrat plačali stroške brez provizije ali o tem, da so spet dolgo čakali pred okenci. In takrat mi »klikne«, da jih moram plačati tudi jaz. Vrhunec pozabljivosti je bil pred tremi meseci. V službo nikoli ne pozabim priti, da smo si na jasnem. Nikoli ne zamujam. Po- zabim pa ostati doma, ko imam dopust. Tudi takrat pridem v službo, ker pač po- zabim, da bi morala ostati doma. Tudi na zabave ne pozabim priti. Takrat se mi zgodi celo, da pridem ka- kšen dan prej. Večkrat se s kom dogovo- rim za kavo. Z več ljudmi istočasno, kar pomeni, da na dveh koncih ne morem biti ob isti uri. Včasih sem se še nekako izmaknila, ko se mi je to zgodilo. Dokler se z dvema prijateljema nisem dogovorila na istem mestu ob isti uri in na to pozabila. Ko sta se srečala in vprašala drug drugega, kaj tam poč-neta, sta si imela isti odgo-vor: čakata mene, mene pa od nikoder. Se zgodi, sta vsaj kavo skupaj spila. Otrok nimam. Vsaj spo- mnim se ne, da bi jih imela. Gotovo bi jih kje pozabila. V vrtcu, šoli, v parku, pri babici … Moža tudi nimam, bi pozabila priti na poroko. Ko sem tole, kar vi zdaj berete, pisala, sem gotovo pozabila v službi narediti nekaj, kar bi morala, pa se ne morem spomniti, kaj. Dobro, da imamo šefe, da nas spomnijo. POZABLJIVKA 47 Št. 12, 23. marec 2017 RAZVEDRILO Ona: Odločili se boste preži- veti konec tedna v dvoje s par- tnerjem, kar bo znal izredno lepo poplačati. Zadnje čase ste se preveč zakopali v svoje delo, zato je zdaj idealen čas, da te navade vsaj malo spremenite. On: Pazite, da ne boste za- mudili nekega pogovora, ki lahko v veliki meri vpliva na vaše prihodnje poslovno življe- nje in to predvsem v pozitivni luči. Očitno vas drugi cenijo veliko bolj, kot si mislite. Ona: Bolj se boste morali po- truditi, če želite, da vas bodo upoštevali. Preveč ste pohlevni, zato so sodelavci prepričani, da lahko počnejo z vami, kar hočejo. Nikar ne dovolite, da vam drugi upravljajo življenje. On: Izkoristite priložnost, ki se vam bo ponudila, saj nima nobenega smisla še naprej ob- jokovati stare ljubezni. Ne bo vam žal, ravno nasprotno – spo- znali boste, da je na svetu še kdo drug kot le prva ljubezen. Ona: Še vedno se vam ne bo uspelo otresti neprijetnega občutka, da vam nekdo hoče na vsak način škodovati. Kar brez skrbi, zadeve se obračajo na bolje, četudi se še vedno ni- ste uspeli otresti sumničavosti. On: Precej časa boste po- rabili za izboljšanje odnosov s partnerko, vendar vam na koncu ne bo žal časa, ki ste ga vložili. Pred vami je obdobje, ko bo ponovno vse tako, kot si lahko le želite. Ona: Ne obnašajte se preveč neprizadeto do osebe, ki vas ima rada, saj se lahko ta njen odnos kaj hitro spremeni. Vse je odvisno le od trenutne situacije, ki je zdaj kar preveč spremenlji- va. Počakajte raje malo … On: Vse okoli vas se bo doga- jalo presenetljivo v vašo korist, kljub temu da se zadnje čase niste prav veliko naprezali. Oči- tno ste prišli v obdobje, ko vam bodo uspevale tudi tiste zadeve, ki ste se jih nekoč celo izogibali. Ona: Partner zelo pogre- ša vašo nekdanjo pozornost. Če boste tako nadaljevali, se vam lahko zgodi, da boste do- bili rogove. Zato se mu čimbolj posvetite in se skušajte odkrito pogovoriti o nastalih težavah, saj vam lahko to le koristi. On: Izkoristili boste doblje- no informacijo in si ustvarili priložnost za napredovanje, ki si ga že dolgo želite. Finančni učinki bodo sicer prišli neko- liko kasneje, vendar si nikar ne delajte skrbi: to bo veliko hitreje, kot mislite. Ona: Kmalu boste srečali ne- koga, ki ga ne boste mogli hi- tro pozabiti. Toda po neprespa- ni noči se vam bo nasmehnila nepričakovana sreča, ki vam bo dodobra spremenila sedanji potek življenja. Potrudite se in ne bo vam žal. On: Nikar naj vas ne skrbi za okolico, saj vam je le neko- liko nevoščljiva. Nevoščljivost pa je predvsem lastnost ma-lomeščanov, ki se ne uspejo otresti svojih neumnih pred- sodkov. Na koncu se bo izka- zalo, da ste imeli povsem prav.Ona: Kot vedno se boste tudi tokrat brez kompromisov zagnali v reševanje trenutnih poslovnih težav, pri čemer vam bo obilno pomagal nekdo, ki ima podobne interese kot vi. Sodelovanje bo prineslo obilo sadov. On: Obujanje spominov je resda prijetno, vendar ni tre- ba v ničemer pretiravati, kajti kolesa časa se enostavno ne da zavrteti nazaj. Posvetite se raje življenju v sedanjosti, čaka vas prijetno presenečenje. Ona: Kritično obdobje je že zdavnaj za vami, zato se ni- kar ne zapirajte vase. Odidite v družbo, kjer vas že težko pri- čakujejo. Pozornost posvetite predvsem tistim stvarem, ki ste jih doslej zanemarjali. On: Pot do uspeha ste gradili počasi in zlagoma, a bo zato rezultat toliko lepši. Izkoristi-te priložnost in se odkrito po- govorite s partnerko, ki jo že dlje časa zapostavljate, a tudi kakšno majhno presenečenje ji lahko pripravite. Ona: Pazite na besede, pred- vsem pa ne govorite o stvareh, ki se lahko obrnejo tudi proti vam. Nekdo se vam bo na vse kriplje poskušal maščevati, zato se nikar ne zanašajte na svojo srečno zvezdo. On: Čaka vas zelo naporen teden, saj boste morali vedno znova dokazovati svoj prav, česar vam sodelavci ne bodo hoteli priznati. Ne pustite se zmesti, temveč zagovarjajte svoje mnenje, bogato se vam bo obrestovalo. Ona: Vse vam bo šlo več kot odlično od rok, zato boste za- dovoljni kot že dolgo ne. Nena- zadnje se vam bodo izpolnila celo tista skrita pričakovanja, za katera ste pomišljali, da se vam ne bodo nikdar uresniči-la. On: V družini boste nale- teli na razumevanje in zato boste hvaležni. Tudi fi nančna situacija se bo vsaj delno ure- dila. Zato si nikar ne delajte nepotrebnih skrbi, ampak raje uživajte. Ona: Ne verjemite tistemu, kar govorijo ljudje, ampak upo- števajte samo tisto, v kar ste se tudi sami prepričali. Saj veste, da so edino ljudje celo iz muhe sposobni narediti slona, čeprav dobro vedo, da lažejo le sebi. On: O neki precej kočljivi zadevi se boste posvetovali s prijateljem, ki vam je že več- krat pomagal iz podobnih za- gat. Tudi tokrat bosta skupaj našla skoraj idealno rešitev, ki vam bo prinesla kar precejšnje denarce. Ona: Navadili ste se na le- narjenje, zato vam je zdaj še toliko težje začeti resno delati. Ne pričakujte, da bodo delo opravili drugi, ampak se raje sami zakopljite vanj. To se vam bo vsekakor splačalo … On: Vaša skrhana zveza se bo ponovno okrepila, po drugi strani pa se vam bo nenado- ma odprla alternativa. Sklenili boste zanimivo poznanstvo, ki vam bo v prihodnosti prineslo še obilico dobrih stvari.Nagradna križanka Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.Ime in priimek: Naslov:Kontaktna telefonska številka:Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednikaKUPON OVTŠIN VATSDERP NEKE DRŽA VE V DR UGI DRŽA VIKDOR KA J OBJAVIPOSO JILOSLOVENSKI KOŠAR - KARSKI TRENER (ZMA GO)VZPETIN A (KOROŠK O)KLAVDIJ A ŠUMRAD ANAOČNIKI ŽIG VISOK O- KAL ORIČNO GORIV OOBRAMBNI MANEVER NEKD. FIZ . ENO TA TOČKA , KJER SE KA J OBRNE ČRNOGOR - SKI PESNIK (PET AR PETR OVIĆ)ANIC A ČERNEJ ČRNIL O (POG .) MES TO V SEVERNI DALMA CIJIPOD LAS TNIK FARME SPO ZNANJEITALIJ ANSKI AVTO SLOVENSKI KNJIŽEVNIK (MIRAN) PREBIV ALEC LITIJE ARABSKI ŽREBE C NATRIJZG. DEL STOPALA TIGR U PODOBN A ZVER NAJMANJŠA ENO TA FIZIKALNIH KOLIČINUDELE- ŽENE C SINJSKE VITEŠKE IGREDEL N AD PANJEMAM. IZDEL OVALEC MIKR OPR OCESOR JEVZDRA VILN A RAS TLIN A KRA J PRI OPATIJIMED- NARODN A POGODBAOSL OV GLASSLIKAR APOLL ONIO IZJEMN A DANOS T POS A- MEZNIKAZNAM. NEM. FOTOAPA- RATOV BIBLIJSKI OČAKOPUS MAJHN A IKONA REKA , KI TEČE SKOZI PRA GOPRIMORSKI CMOK ZNAČILNOS T ZDRA VIL- NEG AAMERIŠKA IGRALKA HAYWORTH DVIG GORSKE REŠEV ALNE SANINEKD. IT . KOLES AR SACCHI VSE V REDU (ANG .)OKRASNI PTIČ LITERARN A BESEDILANOGOMETNI STRATEG (MA TJAŽ) ANG . IGRAL. (JUDE) PLANO TA NA VIPAVSKEMPISATELJIC A MUCK OSKAR DANONHUDO BNOST ARHITEK T (CIRIL) KMETIJSKI STROJPLIN ZA OGREV ANJE MATEMA T. SPREMEN- LJIVKAPRIBAL TSKA DRŽA VA AVTO S PO- DALJŠANIM ZADNJIM DEL OM PODE- ŽELSK O NASELJELEE NORRIS POTUJOČE LJUDS TVONEKD. ČEŠ- SL. KR ONA HIT DEAN A MAR TINA RUSKA ATLETINJ A PRIV ALOVASANITETNI MATERIAL SRBSKA PEVKA UKRADEN LITIJODPR TINA V STENI NEKD. POLJ. KONJENIKOTA ROŠ ENO VALENT - NI RADIKAL MAKEDON- SKI PR OSVE - TITELJŠPANSKA PRINCES A ZAOBLJEN PREDMETTRET JI SKL ON KIM NOVAK IZDELEK IZ SLAK ORJA IN DOD ATKOV ORGANSKA SNO V ZA STROJENJEPOLET , VNEMA1 8 12 17 16 3 5 152 11 4 10 6 14 13 9 7 12 34 56 78 91 01 11 21 31 41 51 6 17 Sodobne mehke kontaktne leče je leta 1959 izumil češki kemik Otto Wichterle.Revija, ki vas skozi križanke in zanimivosti popelje v različne dežele sveta. Kanaro d.o.o., Ljubljana Ulica Frankolovskih žrtev 34 3000 Celje 041/ 669-982 03/491-9700 www.haircenterdarja.com Hair Center DarjaPri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na na- slov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 28. marca. Geslo iz številke 10: Prvi pomladanski dan. Izid žrebanja 1. nagrado, masažo obraza in dekolteja ter masko v Me- stnem salonu Relaksana Avrelije Kompan, Gosposka ulica 30, Celje, prejme: Lucija Hren iz Nove Cerkve. 2. nagrado, piling ter masažo obraza in dekolteja v Me- stnem salonu Relaksana Avrelije Kompan, Gosposka ulica 30, Celje, prejme: Tamara Ružič iz Lesičnega. 3. nagrado, piling ter masažo obraza in dekolteja v Me- stnem salonu Relaksana Avrelije Kompan, Gosposka ulica 30, Celje, prejme: Marija Mraz iz Prebolda. Nagrajencem čestitamo. Potrdilo o nagradi jim bomo poslali po pošti.Nagradni razpis Nagrade podarja Darja Kocmut, Hair center Darja, Ul. frankolovskih žrtev 34, 3000 Celje, tel: 03 491-97-00, 041 714-974.1. nagrada: barvanje, striženje, sušenje in nega las 2. nagrada: žensko striženje, sušenje in nega las 3. nagrada: moško in otroško striženje 48 Št. 12, 23. marec 2017 RUMENA STRAN Srebrna enajsta obletnica V Citycentru Celje so 11. rojstni dan proslavili z modnim spektaklom 11. dimenzija. Obiskovalce in nastopajoče je povezovala srebrna barva, ki je ena od barv letošnje pomladi. Na VIP-modni reviji je bilo še posebej zanimivo opazovati, katera od dam Srebrna ena od barv letošnje pomladi. Na VIP-modni reviji je bilo še posebej zanimivo opazovati, katera od dam Boštjan Brantuša, direktor SES Slovenija, Anica Šrot Aužner, direk- torica NT&RC in Darja Lesjak, vodja celjskega Citycentra Jan Plestenjak je bil nad modno revijo Citycentra Celje zelo navdu- šen. Številne obiskovalke so danes ponosne lastnice fotografije z njim. Tudi Peter Thaler s spremljevalko ni zamudil priložnosti za skupni posnetek.je uporabila posebno šminko, ki so jo organizatorji poslali v vabilu, saj so pod neonsko svetlobo njene ustnice drugače zažarele. Vse podrobnosti so bile natančno premišljene, priča smo bili odlični scenografi ji, nastopom vrhunskih manekenk in privlačnih plesnih skupin The Mirror Family s Slovaške in Stigma iz Rusije. Navdih za letošnjo prireditev je vodja centra Darja Lesjak dobila ob risanki. Le kaj bomo videli prihodnje leto? Foto: SHERPA Na mizah in ob njih Celjske košarkarice so se po letu 2002, ko so bile najboljše v Šibeniku, razveselile drugega naslova prvakinj Jadranske lige. Tokrat so presenetile in naslov osvojile z rosno mlado ekipo. Celjske košarkarice so naslov prvakinj v Jadranski ligi proslavile v gostilni na obrobju Podgorice, kjer so ob živi glasbi zapele in zaplesale.Veselje ob zadnjih sekundah finalne tekme. Prvi z leve stoji tiskovni predstavnik celjske ekipe Matjaž Kramberger, v sredini je Bogdan Rah- ten iz TV Celje, zadnji je Mitja Knez iz naše medijske hiše. V zadnjih trenutkih srečanja, ko se je vedelo, da bo naslov romal v Celje, so stopili na novinarske mize ter z ovacijami pospremili celjsko zasedbo, ki se jim je potem zahvalila ter z njimi proslavila izjemen uspeh. Poetično v pomlad 21. marec je svetovni dan poezije. Na krasen pomladanski dan je v središče mesta lepo vreme priva- bilo številne ljubitelje poetičnih skovank. Foto: GrupA Tilen Naraks, Miha Firšt in Snežena Delakorda so del ekipe, ki je muzikal Veronika Deseniška uspešno postavila na kulturni zemljevid Slovenije in Evrope. V mestno središče jih je zvabil pesniški »flash mob« Gimnazije Celje – Center.Postale so tudi že pokalne prvakinje, čakajo le še na končnico državnega prvenstva, kjer so znova nesporne favoritinje. Foto: GOJKO KUSIĆ je potem zahvalila ter z njimi proslavila izjemen uspeh. Poetično v pomlad 21. marec je svetovni dan poezije. Na krasen pomladanski dan je v središče mesta lepo vreme priva- bilo številne ljubitelje poetičnih skovank. Tilen Naraks, Miha Firšt in Snežena Delakorda so del ekipe, ki je muzikal Veronika Deseniška uspešno postavila na kulturni zemljevid Slovenije in Evrope. V mestno središče jih je zvabil pesniški »flash mob« Gimnazije Celje – Center. Foto: GOJKO KUSIĆ Pevko Alyo, ki je pred kratkim nastopila na slovenskem izboru za pesem Evrovizije, smo ujeli, kako se je predajala spomla- danskim sončnim žarkom in klepetala s kolegom. Ali je bila poezija tema pogovora, nismo izve- deli, videli smo zgolj, da je bil prijeten in sproščen klepet.