Petek, 16. 4. 1982
CENA 9 din
-'^mk Igor Slavec
Odgovorni urednik v. d. Jože Košnjek
Št.30
Leto XXXV
35 let
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
ZA GORENJSKO
«iz govora predsednika CK ZKS Franceta Popita
amoupr a vi j an j e —
e v imenu samoupravljanja
>*ttCK ZKS France Popit w baede iz svojega govora ■M ■ ostalim udeležencem ^f* namenil komunistom, ki življenje posvetili boju *Mkev človeka,   boju za "'»enakopravnost narodov Mti Jugoslavije, med njimi !« Trto in Edvard Kardelj, (pojim življenjem in delom aabraen pečat v delavskem ffinas in tudi v svetu.
jijotenjeval obdobje med obe-*>ma,je France Popit na-i bila zadnja štiri leta čas prtizkusenj in vsebinskega neji naše napredne sociali-k«KWpravne misli in akcije. it »i delavci in delovni ljudje mo komunistov in drugi-nopolitičnimi organizaci-h(M\ veliko novih izkušenj |*K*ni.  Med   njimi zlasti %i da se tudi socialistična izvija ob preseganju objek-slovij, ki se porajajo na ravni razvitosti družbe-ijalnih sil in socialističnih družbenolast ninskih tfiiogli in znali bomo, je France   Popit, uspešno i/)j«ktivna protislovja, skozi !K prebija samoupravna sort družba Izšli  bomo iz iftfmer, ki jih bremene Štefanije neusklajenosti in ma->^{tve ter razni notranji in k,/it«ki, zaradi trdne privr-k&tcev in delovnih ljudi h ^iin socialističnega samo-W
pit se je nato podrob-14^4 na razvoju bogatih ma-tnuljev združenega dela t v celoti v dosedanjem »KUub nedvomnim uspe-.jtfrael predsednik CK ZKS, J« v minulih štirih letih, Jtlfrmo dosegli vseh postavil pri uresničevanju neka-PLjh in institucionalno-hS«Wjenih načelih, zlasti $ povezana z dolžnostmi mi ter odgovornostjo 1 adruženem delu   in v l/^oćasi odpravljamo vzro-\tgm protislovja v našem , jitfti tista med družbeno «0ttvodnje ter zasebnim, in državnim prilašča-I proizvodnje, (»procesih družbene pro-jif«produkcije kažejo, da se id sil socialističnega ia, ki predpostavljajo mjo, <ra delavec samouprav-M *> pogojih, sredstvih in ^4 trojega dela v celoti, s ^ninskimi  in državno-težnjami in strukturami centri moči, ki še vedno i0fi odločajo o pogojih in itit združenih delavcev, v imenu samoupravnu)«« združenega dela in Mfando. Ta temeljni spo-ifiotvu razredni boj. Krepi-^jpinsko oziroma držav-rtruktur potiska de-\vt«A oziroma neposredne : v položaj mezdnega de-formalno, ne pa tudi jtloca o pogojih in rezul-^ideU.«
:voj bodo še dolgo razmerja moči med ti težnjami v naši
družbi; tistih sil, ki se zavzemajo za socialistično samoupravljanje, in tistih, ki se ne morejo sprijazniti, da minevajo časi, ko so imele v svojih rokah škarje in platno ter v zavezništvu z interesi, ki so bili priviligirani v zaprtem administrativno etatistič-nem gospodarstvu z okrnjenim delovanjem tržnih zakonitosti in s spregledovanjem kakovostnih dejavnikov gospodarjenja, odločale v imenu delavcev in delovnih ljudi. Sleherna zaostritev zunanjepolitičnih ali notranjepolitičnih razmer je priložnost, v kateri ponujajo svoje koncepte njihovega reševanja. Tako ravnajo tudi sedaj. Ponujajo trdo roko ali liberalizem. Oboje je v nasprotju s sprejeto politiko ZKJ in objektivno omogoča konzervativi-zem ter protirevolucionarno dejavnost.
Vsaka drugačna pot, kot je socialistično samoupravljanje, ki je dosledno grajeno na razredni razsežnosti naše socialistične revolucije, bi zavrla razvoj slovenske in jugoslovanske družbe in nas potisnila v nerešljiva družbena nasprotja in krizo. Nobena druga pot ne more zagotoviti takšnega nadaljnega socialističnega in demokratičnega razvoja, v katerem bi lahko z neposredno zavestno in odgovorno samdupravljalsko in politično akcijo delavskega razreda in vseh delovnih ljudi uspešno premagovali objektivna protislovja in uresničevali njihove neposredne in zgodovinske interese.«
»Komunisti moramo odgovoriti, kje je pravi vzrok trdoživemu formalizmu v samoupravnem odločanju, ker skoraj vse odločitve brez izjeme sprejemajo neposredno delavci in občani ali njihovi delegatski organi, tako kot določa ustava in zakon o združenem delu.«
»Lahko smo samozavestni ob rezultatih, ki jih dosegamo,« je ob zaključku govora dejal France Popit, »in to na vseh pomembnejših
Ti, ki si delal,
mJ
>si d oseihirm,kongresi slovenskih komunistov, i
v naši povojni zeoaovifti brez- dvom^^zredha^vpm^l razvoj socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov prrims^. Delega.tr, fri zastopajo I%5.tXX) članar tega pomembnega dogovora slovenskih komums
ZKS, se udeležujejo
( 2&'yS^mr^*TŠCp "t *Ji' drugje        Ugodri&.Ma f<MMMC\ :ti*$v, kijih povznjčajo objektivna protislovja našega razvoja, ko mb.
razmere v svetu ne. vzbujajo velike gotovo*ti v kaj mirnejši jutri. Toda \v zrfl^^piih razmčrrinr$o delovni ljudje in občanivedno od napred-/ nih organiziranih socialističnih sil, tudi od zveze komunistov pričakovali trezno presojo in razlago in končno tudi perspektive jutriš-
/^Je^J^V^Jaf       KpNtfiH       f      «0J»«»fs\     /       JtON6BlSN       f        KOM X
Za te perspektive /xt vemo - to je nadaljni razvoj samoupravljanja, utrjevanje družbenega položaja delovnega človeka. Vendar pa seje treba upreti drugačnim težnjam, težnjam po drugačni perspektivi, težnjam, ki namesto pravice delavca, da samoupravno odloča o pogojih, sredstvih in rezultatih svojega dela, postavlja pravico odločanja v imenu delavcev, v imenu samoupravljanja, v imenu združenega dela, za njegovo fasado. Popuščanje takšnim težnjam pomeni postavljati neposrednega proizvajalca v položaj mezdnega delavca, ki samo formakio, ne pa dejansko odloča o pogojih in rezul tati h svojega dela. mrnkrn) £^£~J ■
Če vi ob sedanjih težavah ekonmskega značaja, ob pojavljanju odstopanj od načela delitve po delu, ob pritiskih kolektivno lastniških in državnolastniških teženj začeli omahovati, bi bili kaj slabi dediči vsega tega, kar smo v več kot 30 letih revolucionarne preobrazbe že dosegli. Ko pri iskanju novih horizontov boljšega življenja opuščamo stara pota in iščemo nova, Še ne pomeni, da je treba videnje prihodnosti — za nas je to socialistično samoupravljanje — zamenjati. To pa pomeni tudi vztrajati naprej na poti socialističnega samoupravljanja. Toda v teoriji in praksi samoupravljanja moramo storiti Še veliko in prav o tem bodo veliko povedali delegati na slovenskem kongresu. Delati bo treba trdo in veliko in predvsem bolje. Sedanje težavno stanje, v katerem smo, nas ne sme zapeljati s trdnih tal realizma, da bi skrenili spoti že doseženega, da bi odvrgli hlapca Jerneja vizijo in sporočilo: ti, ki si delal, tvoje je delo. V tem je tudi temeljna odgovornost 9. kongresa ZKS.
področjih uresničevanja ciljev naše revolucije. S težavami, ki so plod objektivnih težav, slabosti in pritiskov tistih, ki bi radi obrnili kolo našega razvoja nazaj, se uspešno spopadamo. To nas spodbuja k še odločnejšemu revolucionarnemu delu. S programom družbenega razvoja v socialistično samoupravljanje, ki ga bomo na tem kongresu aktualizirali za nadaljnje štiriletno obdobje in še za naprej, bomo delavce in vse napredne delovne ljudi v slovenskem narodu in drugih narodih in narodnostih, ki žive na teh tleh, idejno politično in organizacijsko spodbudili za še bolj zavzeto delo, za še bolj vztrajno uveljavljanje svojih pravic in odgovornosti. Mislim, da se strinjate z menoj, da na kongresu niso potrebne prazne obljube. Zato smo prišli nanj z realno oceno in predvidevanji ter z neomajno vero v socialistično samoupravno zavest in ustvarjalno sposobnost delovnih ljudi.«
Več kot 1600 udeležencev kongresa
LJUBLJANA - Kongresa ZKS, ki je včeraj dopoldne v Domu Ivana Cankarja začel delo s plenarnim zasedanjem, se udeležuje 785 delegatov, od tega je bilo v občinskih konferencah izvoljeno 642, 143 pa je delegatov po svojem položaju v organih ZKS in ZKJ. Na kongres je povabljen 501 gost, udeležuje pa se ga tudi 19 delegacij, od tega 11 tujih. Dvočlanske delegacije bodo na kongresu zastopale slovensko kulturno gospodarsko zvezo iz Trsta, deželni komite komunistične partije Italije za Furlanijo — Julijsko krajino, za Veneto in za Pie-mont, CK K P San Marino, katalonsko združeno socialistično partijo, Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem iz Celovca, deželno vodstvo KP Avstrije za Koroško, Na-
7 S M_
V
IN KMETIJSTVA
KRANJ, 9.-19. APRIL
poslovno
prireditveni
center
gorenjSKi sejem kranj
• razstava in prodaja gozdarske in kmetijske mehanizacije • hlevske opreme vseh vrst priključkov • orodja za vrtfckarje • lovska razstava in ponudba lovske opreme • razstava živilske in prehrambene industrije • prodaja blaga široke potrošnje po sejemskih nižjih cenah
VAM OMOGOČATA CENEJŠI OBISK SEJMA
Predložit« ta kupon pri blagajni
in izkoristite 5 din popusta pri vstopnini
rodni svet Koroških Slovencev iz Celovca, deželno vodstvo KP Avstrije za Štajersko ter madžarsko socialistično delavsko partijo iz Železne županije. Kongresa slovenskih komunistov se udeležujejo tudi dvočlanske delegacije CK ZK iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin ter delegacija CK ZK Jugoslavije.
Kongresa se udeležujejo poleg delegatov družbenopolitičnega vodstva Slovenije tudi člani slovenskih zveznih organov, člani sveta federacije, narodni heroji, predvojni revolucionarji, ustanovitelji osvobodilne fronte, predstavniki španskih borcev in borcev za severno mejo, komandanti in komisarji divizij in korpusov, delegati JLA, aktivni in upokojeni generali iz Slovenije, oficirji drugih narodnosti, ki so bili med NOB v Sloveniji, predstavniki Ljubljane, mesta gostitelja, rektorja obeh slovenskih univerz, predstavnik SAZU, veleposlaniki, generalni konzuli in profesionalni politični delavci v ambasadah SFRJ, predsedniki pravosodnih ustanov, predstavniki društvenih organizacij ter delegacije političnih šol CK v Ljubljani in Mariboru ter šole v Kumrovcu. Med gosti so tudi vsi dosedanji in novi predsedniki in sekretarji občinskih konferenc ZK.
S kongresa bo poročalo 391 novinarjev, kolikor se jih je pred začetkom kongresa prijavilo.
Delavci, tekstilci vseh temeljnih organizacij združenega dela Almire Radovljica pozdravljamo 9. kongres ZKS.
Kongresu želimo uspešno delo in zagotavljamo, da bomo tudi v bodoče prizadevno delali in se borili za uveljavljanje samoupravljanja in politike ZKJ.
Delavke in delavci Almire
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
VAŠ
TURISTIČNI SERVIS
POSLOVALNICA KRANJ
TELEFON:
28-472,
28-473
G LAS 2. STRAN
NOTRANJA POLITIKA
PETEK, 16. APRILA 1982
Uspehi odraz lastnih naporov
Svet v tem tednu
V ponedeljek so se v Tržiču sestali delegati na skupščini občinskega sveta zveze sindikatov - Pregledali so delo v minulih štirih letih in začrtali smeri za naslednje mandatno obdobje -Največ pozornosti gospodrskim razmeram in utrjevanju samoupravnih odnosov v združenem delu
posebno živahna, se je Ivan Kapel, predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Tržič, dotaknil zlasti lanskega gospodarskega trenutka, ko so tržiški delavci kljub neugodnim razmeram, ob visoki rasti cen, inflaciji in zapiranju zunanjih trgov ustvarili dokaj  ugodne  poslovne rezultate.
Res je, da je za 37 odstotkov višji celotni prihodek v veliki meri odraz gibanja cen, je dejal Ivan Kapel, vendar pa se je v združenem delu v primerjavi z letom 1980 bistveno popravil tudi obseg proizvodnje; kar za 3,2 odstotka, v republiki za 1,9.
Nobena organizacija združenega dela ni sklenila poslovnega leta z izgubo. Na robu donosnosti so bile
Predvsem gradbene in gostinske, ozna se„da je naložbena rast v trži-8ki občini šibkejša in da pada kupna moč občanov.
Osebni dohodki zaposlenih so realno padli za 7,9 odstotka, na drugi strani pa so v primerjavi z letom prej porasli za 34 odstotkov in v povprečju dosegli 11.103 dinarje ter se tako znatneje približali  gorenjski meji.
Zunanjetrgovinski menjavi Trži-čani vsa leta namenjajo veliko po-
Ladislav Srečnih, novi predsednik občinskega sveta zveze sindikatov
Vžič — Delo občinskega sveta zveze sindikatov Tržič in njegovih o i ganov je v preteklem štiriletnem oudobju zašlo v vse pore družbenega : \ gospodarskega življenja. Veliko je 'oilo uspehov, predolg bi bil seznam opravljenih nalog, zaradi njih pa nekoliko zbledijo tudi redke slabosti, a so v delu sindikata Še prisotne in zato v prihodnje zahtevajo toliko več pozornosti. Gre predvsem za cilje na področju usmerjenega izobraževanja, kulture v združenem delu, delovanja sindikata v krajevnih konferencah socialistične zveze in za enoten pristop k organiziranemu letovanju in oddihu delavcev.
V razpravi, ki zaradi dobro pripravljenih pisanih poročil niti ni bila
zornost. Lani načrta izvoza sicer niso povsem uresničili, predvsem zaradi težav v Peku, kljub temu pa so dosegli 166-odstotno pokritje uvoza z izvozom.
Ivan Kapel se je dotaknil tudi samoupravnih odnosov v združenem delu. Ti povsod še niso najbolje zaživeli. Izgovori vodstev, češ da delavci »za sestanke« niso zainteresirani, niso sprejemljivi. Tudi odnosi med temeljnimi organizacijami ponekod, določneje v Zlitu, šepajo in kvarijo podobo celotni delovni organizaciji.
Vprašanje zaposlovanja tržiške mladine utegne v nekaj letih prerasti v problem. Preusmeritev proizvodnje v tehnološko zahtevnejšo bo tudi zaradi tega nujna, štipendijska politika pa se mora hitreje obračati v prid izobraževanju na višjih in visokih šolah.
Na skupščini občinskega sveta zveze sindikatov so zatem sprejeli delovne usmeritve za naslednja štiri leta in izvolili novo vodstvo. Predsednik občinskega sveta je postal Ladislav Srečnik, podpredsednik Branko Rožič. Drago Koder bo tržiške delavce zastopal na jugoslovanskem kongresu zveze sindikatov, republiškega pa se bodo udeležili Juli-jana Zevnik, Marjan Zupančič, Polde Hribar, Franc-Kavčič in Karel
Zajc- H. Jelovčan
r
Kurirčkovo pošto
dobijo Ločani
Škofja Loka - V ponedeljek, 19. aprila, bodo na javki pri spomeniku narodnemu heroju Lojzetu Kebetu na Jamniku škofjeloški pionirji prevzeli kurirčkovo pošto od radovljiških vrstnikov, rrvi jo bodo ponesli Dražgošani, in sicer do osnovne šole v Draž-gošah, kjer bo osrednja občinska proslava sprejema kuričkove pošte.
Ni slučajno, da so se organizatorji odločili prirediti svečan sprejem prav v Dražgošah. Narekoval ga je odgovoren občutek do obujanja in ohranjanja tradicij iz narodnoosvobodilne vojne. Na zgradbi osnovne šole je spominsko obeležje kurirski relejni postaji G-20. Prav tu bodo pionirji izmenjali kurirčkovo torbico, prav tu, kjer so v zavetju Dražgoške gore izmenjavali zaupno pošto partizanski kurirji med vojno.
Letošnja pot kurirčkove pošte I bo zajela kar pet obeležij nekda njih kurirskih relejnih postaj v škofjeloški občini. Na vseh sprejemih bodo sodelovali tydi partizanski kurirji in pripovedovali pionirjem svoja vojna doživetja, ko so še mladi fantje hodili po poteh z eno samo mislijo: pregnati sovražnika z naših sončnih pobočnin tihih dolin.
BINA
kakrš-
Podeljeni srebrni znaki sindikata
Tržič — Na ponedeljkovi skupščini občinskega sveta zveze sindikatov Tržič so podelili srebrne znake zveze sindikatov Slovenije. Prejeli no jih osnovna organizacija zveze sindikatov iz Tovarne kos in srpov za uspešno delo pri organiziranju članstva in poglabljanju vloge zveze sindikatov ter štirje posamezniki: Metka Ivnik iz Zdravstvenega doma Tržič, Karel Zajc iz Pekove temeljne organizacije Mreža, Ivo Kokalj iz Metalkine temelje organizacije Triglav in Jurij Grguraš, predsednik konference osnovnih organizacij zveze sindikatov v Zlitu, vsi dolgoletni in uspešni delavci na sindikalnem področju, u j
Prve brigadne konference - V Kranju in tudi ostalih gorenjskih občinah so centri za mladinske delovne akcije že popisali brigadirje, ki bodo sodelovali na letošnjih mladinskih delovnih akcijah. Briga dirji za Osyek, Novi Beograd in Posočje so se prejšnji teden že sestali na prvi brigadni konferenci. Pogovorili so se, kako bodo organizirali svoj brigadirski vsakdan, porajala pa so se tudi vprašanja o odsotnosti z dela v času mladinske delovne, akcije ter o njeni veljavnosti za obvezno prakso. — Foro: D. Zlebir V___-.--—
Interesno združevanje mladih korak k odločanju
Mladinski organizaciji radi očitajo, da se premalo organizira na osnovi interesov mladih. Vendar očitki niso vedno upravičeni, saj mladi niso neka posebna skupina, ki bi težila k drugim, celo nasprotnim ciljem kot preostala družba. Res pa je, da se mnoga zaostrena vprašanja družbe najbolj kritično odražajo prav pri mladih, zato le-ti zaradi teh družbenih posebnosti zavzemajo tudi poseben družbeni položaj.
Druga plat medalje pa je ta, da se mnogi mladi Še vedno premalo zavedajo svojega položaja. Le manifesta-tivna dejavnost mladinske organizacije mladim preprečuje spoznanja, da biti mlad pomeni zavzemati se za pravi položaj v družbi. Dokumenti enajstega kongresa Zveze socialistične mladine ponujajo v razpravo tudi vprašanje, zakaj se ne razvija družbenopolitična dejavnost mladih, da bi prek nje spoznavali, kaj je njihova družbena, samoupravljavska naloga. Krivda je verjetno v le navideznem, deklariranem   združevanju,   ki ie daleč od ciljev in interesov mladih. Mladinska organizacija si sicer prizadeva biti blizu interesom mladih. Ponekod ji je to uspelo in ta urejena notranja   razmerja   se pozitivno odražajo tudi, ko gre za vpliv mladinske organizacije, njeno družbeno delovanje  in   odnos  s preostalimi družbenimi dejavniki. Drugje pa se je prizadevanje, da bi bila mladinska organizacija politični usmerjevalec mladine, izrodilo v suhoparno, puhlo in formalno delovanje, od katerega mladi bežijo. Prav zato je izredno pomembno  interesno združevanje, delo v društvih, krožkih, komisijah, razgreto  razpravljanje  mladih na javnih tribunah, pogovorih itd. Seveda tega spontanega toka interesov
pomembnih vprašanjih.
D. Zlebir
Potrditev dobrega sosedstva
Eno od načel naše zunanje politike je dobro in ustvarjalno sodelovanje na enakopravni osnovi s sosednjimi državami. Spoštujemo in vsakodnevno potrjujemo to načelo in z veliko većino naših sosed imamo resnično dobre odnose. Za našo severno sosedo, republiko Avstrijo, to še posebej velja. Za to trditev m številni dokazi. Med republiko Avstrijo in Jugoslavijo so medsebojne komunikacijske vezi trdne in žive. Veliko ljudi vsakodnevno v obeh smereh prestopa mejo, prav tako pa je v Avstriji tudi slovenska in hrvatska narodnostna skupnost, zaradi katere mora biti medsebojno sosedsko sodelovanje še trdnejše V Avstriji je na začasnem delu precej naših ljudi, živahna pa postaja tudi medsebojna trgovinska menjava in gospodarsko sodelovanje nasploh. Še posebej pa je treba opozoriti na sorodne če že ne enake poglede na žgoča mednarodna vprašanja. Avstrija je nevtralna država in njena stališča do mednarodnih dogajanj so zelo blizu našim. Nič čudnega ni, če predstavniki Avstrije sodelujejo kot opazovalci na srečanjih neuvrščenih prav tako pa sta Avstrija in Jugoslavija na mnogih mednarodnih  srečanjih  (zadnji   primer je  madridska   konferenca o evropski varnosti in sodelovanju) skupno iskali načine rek
vanj a problemov.
Živahna izmenjava mnenj med državama na različnih ravneh je značilna za odnose med sosedoma. Ni še dolgo, ko je bil na Dunaju naš zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip* Vrhovec Njegov obisk na Dunaju je v Avstriji odmeval izjemno pozitivno Logično nadaljevanje sprotne izmenjave mnenj med državama pa je zdajšnji obisk avstrijskega predsednika republike dr Rudolfa Kirschlaegerja pri nas skupaj z zunanjim in trgovinskim ministrom. Kako pomemben je za obe državi ta obisk, i« avstrijski predsednik nekajkrat poudaril. Tako med nedavnim obiskom pri Slovencih na Koroškem, prav tako pa tudi neposredno pred obiskom pri nas. Zvezni predsednik je bil nri nat ko je bil še zunanji minister Avstrije, pa tudi sicer stalno poudarja izjemno važnost dobrega sodelovanja z nami izraža pripravljenost Avstrije, da mora biti med državama * še vri sodelovanja in skupnega dela, in trdi, da je slovenska narodnostna skupnost na Koroškem potrebna večje zaščite kotio uživa sedaj. To je predsednik nedvoumno povedal med obiskom v slovenski vasi Sele na Koroškem. Zato bo sedanii ohiik avstrijskega zveznega predsednika pri nas nov prispevek k E boljšemu razumevanju in sodelovanju.
J. Košnjek
Priznanje lanskemu del
Radovljica - Društvo invalidov Radovljica je imelo občni zbor. Poleg dvestotih članov društva so se ga udeležili tudi predstavniki druž-
mladih ne gre prepustiti nimkoli vplivom, temveč ga je treba pravilno idejno naravnati, obenem pa ne pozabiti na pristen motiv, ki je mlade privedel skupaj. Kajti ob preveč formalnem organiziranju in prehudi politični vnemi lahko interes zvodeni.
Zgledni primeri interesnega združevanja zaslužijo zavestno družbeno in politično dejavnost mladinske organizacije, le treba jim je ponuditi materialne možnosti in organizacijske okvire. Popularne glasbe na primer, ki ima obilo privržencev mjade generacije, ne gre le moralistično gTajati, temveč izkoristiti tudi za to, da mladi najdejo tudi kak drug smisel, da svojo energijo usmerijo v zavestno odločanje o svojih   in družbenih
benopolitičnih organizacij občine, gorenjskih društev invalidov in Zveze društev invalidov Slovenije.
Na zboru so ocenili lansko delo radovljiškega društva. Njegova dejavnost se uspešno razvija na mnogih področjih: skrb za teže prizadete člane, organiziranje aktivov zaposlenih invalidov po delovnih organizacijah, reševanje stanovanjskih in socialnih problemov, pa tudi v rekreativno športni dejavnosti in izletni-štvu so se dobro izkazali. Razprava je delo pohvalila in tudi kritični oceni se ni izognila. Na podlagi dobrih in slabih izkušenj so si zastavili delo v prihodnjem letu. Društvo si bo v prihodnje prizadevalo zlasti za to, da bodo pobude, izrečene v lanskem mednarodnem letu invali-
dov, našle pot v prakso in ne ostale le lepe obljube.
Občni zbor je razrešil _ dolgoletnega prizadevnega pi nika Mihaela Voha in se mu ob priliki  toplo  zahvalil   za tu delo. Nova predsednica bo Vida   Rozmanova, podpred— Janez Erman, tajnik Mirko Grič i blagajničarka Marija G ril. Komi za športno dejavnost bo še nap vodil Franc Janževec, komisijo . socialno delo pa Jožica Menčakot Po občnem zboru se je raivi
Erijetno družabno srečanje v hot ,ovec na Bledu, kjer je za dot razpoloženje skrbel trio Jurček Škofje Loke, star znanec pode srečanj v vseh gorenjskih dx invalidov. Udeleženci so se obogateni s pogumom in volj« premagovanje težav, ki jih pr njihovo življenje.
Ljubica Jam1«*
Tekmovanje klubov OZN
Škofja Loka — Prejšnji teden je bilo v Škofji Loki regijsko tekmovanje klubov OZN, ki so se ga udeležile ekipe iz Ljubljane, Radovljice, Jesenic in Škofje Loke. Vsi tekmovalci, ki so se pomerili v znanju o vojaških   blokih,  so  pokazali precej
Eoznavanja sodobnega sveta, naj-olje pa se je odrezala domaČa ekipa, ki je tudi organizator tekmovanja. Gimnazijski klub OZN tudi sicer aktivno deluje, zato zmaga ni prav nič presenetljivega. Loška ekipa se je dobro odrezala tudi na republiškem tekmovanju za srednje šole, ki je bilo v soboto v Titovem Velenju.
L||| .g Ustanovitelji Gla»a občinske konference SZDL Jesenice. Kranj, Radovljica. Škofja Loka in Triič — Izdaja Časopisno podjetje Glas I   " Krani _ Glavni urednik Igor Slavec — V. d. odgovornega urednika Jože Košnjek — Novinarji: Leopoldi na Bogataj. Danica Oolenc. Dušan
Humer Heior? Jelovčan. Laa Mencinger, Stojan Saje. Darinka Sedej-Kuralt. Marija Volčjak. Cveto Zaplotmk. Andrej žalar in Danica 2lebir — Foto ' reporter frarc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec. Tomaž Gruden. Slavko Hain in Igor Kokal| — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot pol tedni k od januarja 19604rlkrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 197« pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk Kranj, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Mose Pijsdeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni, direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21 860. odgovorni urednik 21-835. tehnični urednik 21 835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oqlasi. naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1,72 — Polletna naročnina 300,— din.
na Gožovi domačiji prvi partizani, dobro so poznali Gotovega Pepa in zaupali so m« marsikatero nalogo. Kmalu j< začel organizirano sodelovat v narodnoosvobodilnem gibanju. Kot aktivist je bil znan partizanom na Mežaklji in pod Karavankami, znosil jim j« nešteto nahrbtnikov.
Kljub budnosti ga je gestapo aretiral in odpeljal v zloglasne Begunje, kjer je bil vpisan pod zaporedno številko 5458. čeladi je bil že v letih, niso imeli a njim usmiljenja. S svojini krutimi metodami so ga kotali pokoriti, vendar jim ni uspelo. Pop je bil med tistimi, ki ntoo klonili. Iz Begunj so ga odpeljali v Goričanske zapore.
Po osvoboditvi se je takoj vključil v družbenopolitieno življenje. Ko je bila vzpostavljena ljudska oblast, je bil med prvimi odborniki tedanjega mestnega ljudskega odbora, delal je v odseku t* finance in prehrano. Domovina je bila porušena, cat Jesenice so se noč in dna vračali transporti s povratniki iz taborišč v Nemčiji, vračali so se borci iz gozdot in vse je bilo treba preskrbeti s hrano, obutvijo in podobnim.
Zanimivo je bilo prisluhniti pripovedovanju Gožovega a ta. imel je izreden spomin. 1« škoda, da je veliko spominov odšlo   z   njim nezapisanih.
Jože Rajhman-Mate vž
Tiho in skromno, kakršen je vedno bil, je v 89. letu starosti odšel Joža ali Gožov Pep po domače, najstarejši Jeseničan. Mnogi se ga spominjajo, moža s srebrno sivimi lasmi, kako je s konjem razvažal vse mogoče stvari, ko še ni bilo tovornjakov.
Rodil se je 1. decembra 1893 v Svečah na Koroškem. Od malega je živel pri teti. 11-letni deček pa jo je peš mahnil k materi, iz Sveč čez Golico do Gožove kmetije na F'avžu. Za kruhom je moral nato na Goriško, kjer ga je zajeli prva
svetovna vojna. Vojskoval se    Mnogokrat  je  omenil g>o je na Soški fronti, kjer je bil    Uubljeno Koroško, srečen je k„..„„ nrn«tn.    hil na jesen življenja oh svoji ženi Pavli in sinu Jožu.
ranjen. Bil je borec prostovoljec za severno mejo. ,
Srednjih let je dočakal drutfo svetovno vojno. Ze takoj na začetku so se oglašali
Za ves svoj trud je dobil tudi družbena priznanja, priznanja OF in znak aktivista OF.
A. Z.
NOTRANJA POLITIKA
3. STRAN GLA8
menjski pozdrav kongresu
l vterajšnjim začetkom 9. kongresa Zveze komunistov Slovenije m toniti izkušnje, ki smo jih dosegli v delovnih in samoupravnih ninah, hkrati pa odprli našo prihodnost, ki smo ji postavili temelje 7**ateh izkušnjah.
U bogate predkongresne razprave, ustvarjalne in kritične, so /kmU pripravljenost vseh delovnih ljudi, ne le članov zveze komu-uho, da vsak dan s svojim delom, s prizadevanji za boljše gospo-'Arjnje in medsebojne odnose v čsu, polnem težav, odločno nadalju-ffi revolucionarni boj za razcvet socialističnega samoupravljanja.
la 9. kongres slovenskih komunistiv si zato Gorenjska ni nadela tpmznične obleke. O pomembnosti srečanja komunistov pričajo tiitev&ni zbori po delovnih kolektivih, krajevnih skupnostih, šolah t irugih sredinah. Ob pozdravih izražajo njihove brzojavke, na-tohtne kongresu, tudi iskrene želje vseh delovnih ljudi in občanov, Ink bilo njegovo delo čim bolj plodno, pričakovanja, da bo izobliko-nl konkretne usmeritve za nadaljnje delo, ki so jim voljni slediti in t uresničevati, da bi dosegli čim hitrejši in večji gospodarski, ttfbeni in samoupravni raz voj.
Kongresu so posvečene tudi številne prireditve in delovna sreča-upf> vseh gorenjskih občinaji. Posebno svečano pa je bilo včeraj na b&cah in v Kranju, kjer so podelili izkaznice novim članom zveze mmstov.
tona temeljnih organizacij ■taJA skupnosti delovnih mm) Iskra pozdravljamo mu in goste 9. kongresa Kfcjj komunistov. Želimo, da Jm»xmolucije, ki smo jo Tupfl/j v vseh delovnih JStjme čimbolj mmkme, razumljive m
™ zaključke, da jih bomo obdobju lahko in tako nadaljevali našo o samoupravno kista nam jo
tovariša Tito in Edvard
llikre
ihjezarne Jesenice
topričetek zasedanja \ZKS.
0
ino delo v smeri j poti socialističnega T ufanja. V pripravah
smo delavci Železa me t največ pozornosti ifavanju
\ vprašanj, w proizvodnjo jekla. Pri vik) ugotavljali, da je t vdogovarjanju in [Spoštovanju sklepov, i sporazumov po i samoupravni poti.
^mo upravni organi apolitične
j Železarne Jesenice
Komunisti in z njimi vsi člani delovne skupnosti delovne organizacije Peko iskreno pozdravljamo 9. kongres Zveze komunistov Slovenije z željo, da bi bilo njegovo delo uspešno in plodno. Pričakujemo, da bo kongres opravil kritično presojo sedanje stopnje družbenega razvoja in dal jasno usmeritev za nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih odnosov. Istočasno obljubljamo, da se bomo z doslednim izpolnjevanjem delovnih nalog vključili v boj za čimprejšnji doseg ciljev, kijih bo kongres postavil.
Delavci Peka
Delavci SZ tovarne Plamen Kropa pozdravljamo delegate 9. kongresa ZKS v Ljubljani v^prepričanju, da bodo na kongresu sprejeti dokumenti trdno napotilo za naše nadaljnje delo.
Vsem udeležencem na kongresu želimo uspešno delo.
Delavci Plamena Kropa
Delavci SŽ Veriga Lesce pozdravljamo 9. kongres ZKS. Danes smo se zbrali na seji delavskega sveta delovne organizacije, kjer poskušamo kar najbolj ustvarjalno reševati probleme in s tem pripomoči k stabilizaciji širše družbene situacije.
Kljub odsotnosti dveh velikanov naše   samoupravne socialistične družbe želimo in verjamemo, da bo delo delegatov uspešno in čimbolj konkretno.
Lesce, 15. aprila 1982
Delavci S2 Veriga Lesce
Novi predsedniki skupščin in izvršnih svetov
V vseh gorenjskih občinah so se v teh dneh konstituirale nove občinske skupščine. Zasedali so vsi trije zbori, tako zbor krajevnih skupnosti, zbor združenega dela in družbenopolitični zbor in izvolili predsednika in podpredsednika občinske skupščine, predsednika in člane izvršnega sveta ter predsednike vseh treh zborov. V družbenopolitičnih zborih so glasovali za kandidatno listo za delegate
■Mas
tmw&
ti člani zveze komunistov Slovenije v kranjski občini, ki smo Y,aprua 1982, prvi dan kongresa, svečano sprejeti v zvezo komu-%/venije, želimo IX. kongresu  zveze komunistov Slovenije veliko >pri delu in uspešen zaključek. Od kongresa pričakujemo jasne in ttfserUve za naše delo in akcije v prihodnje. Obljubljamo, da se •Afjno in nepopustljivo zoper stavili vsem pojavom, rešitvam in •m ki t; zaostrenih družbeno ekonomskih razmerah krnijo razvoj so-http samoupravljanj a. Borili se bomo za revolucionarno preobrazbo ibt po peti, ki sta jo s svojim delom začrtala velikana naše i tovariš Tito in tovariš Kardelj. Trdno smo prepričani, da je naša i/M dno v nadaljnjem razvoju socialističnega samoupravljanja ter v j* enotnosti vseh narodov  in   narodnosti Jugoslavije.« Takšen *X kongresu slovenskih komunistov poslalo 34 mladih iz kranjskih Vlizacij in srednjih šol, ki jih je član komiteja Občinskega lKroni Stane Božič   včeraj svečano sprejel v zvezo komunistov Foto: D. Dolenc
v družbenopolitičnem zboru slovenske skupščine, v zborih krajevnih skupnosti so določili stalne skupine delegatov za delegiranje delegata v zbor občin republiške skupščine, stalne skupine delegatov pa so določili tudi zbori združenega dela za zbor združenega dela republiške skupščine. Na skupnih sejah pa so glasovali še o listi kandidatov za člane predsedstva SRS in o listi kandidatov za delegate iz Slovenije v zveznem zboru skupščine SFRJ.
Na Jesenicah je novi predsednik občinske skupščine Franc Brelih, rojen leta 1943, po poklicu je strojni inženir; predsednik izvršnega sveta pa je Srečko Mlinaric, rojen leta 1937, po poklicu strojnik.
V Kranju so za novega predsednika občinske skupščine izvolili Ivana Cvara, rojenega leta 1928, višjega upravnega delavca; za predsednika izvršnega sveta občine Kranj pa so izvolili Franca Hočevarja, rojenega leta 1933, po poklicu diplomiranega inženirja strojništva.
V Kamniku je novi predsednik občinske skupščine Ivan Justinek, rojen leta 1930, magister sociloških ved, predsednik izvršnega sveta pa je Franc Jeras, rojen leta 1937, inženir organizacije dela.
V Radovljici je novi predsednik skupščine Boris Setina, rojen leta 1933, po poklicu diplomirani pravnik, predsednik izvršnega sveta pa Janez Smole, rojen leta 1942, po poklicu inženir strojništva.
V Škofji Loki so za novega predsednika občinske skupščine izvolili Matjaža Cepina, rojenega leta 1946, diplomiranega ekonomista, za predsednika izvršnega sveta pa Mirota Pinteriča, rojenega leta 1942, inženirja organizacije dela.
Tržiški predsednik skupščine je Janez Piškur, rojen leta 1944, razredni učitelj, predsednik izvršne-
I;a sveta pa je Ivan Kapel, rojen eta 1939, kemijski tehnik.
D.Kuralt
Med delegati slovenskega kongresa v Ljubljani, ki se je včeraj dopoldne sestal na plenarni seji, popoldne pa je začel delati v petih komisijah, so bili tudi najvišji predstavniki slovenskega in jugoslovanskega družbenopolitičnega življenja. Kongres danes nadaljuje delo v komisijah, zadnji dan kongresa, v soboto, pa bodo delegati med drugim sprejeli resolucijo 9. kongresa ter izvolili nove člane v organe ZKS. - Foto: L. M.
Učenci v počastitev 9. kongresa ZKS - Učenci Osnovne šole Simon Jenko v Kranju so v počastitev 9. kongresa ZKS v sredo, 14 aprila odprli razstavo risb in spisov na temo revolucije in miru s Titom, pripravili so pa tudi razstavo knjižnih del s to tematiko. Risbe so povečini vzete iz partizanskega življenja, spisi pa govore o KP Jugoslavije in o Titu, o miru, samoupravljanju v razredu, o tovarištvu in svobodi. Razstava bo odprta še danes. - Foto: D. Dolenc
K.
DELEGAT NA 9. KONGRESU ZKS
Zdrava in
gospodarna miselnost
Delegat na 9. kongresu ZKS v Ljubljani je tudi Bernard Tonejc iz Gozdnega gospodarstva Bled - Razmišljati bo treba o drugačni, bogatejši in racionalni gozdni proizvodnji
Radovljica - Med delegati za 9. kongres ZKS v Ljubljani je danes tudi Bernard Tonejc, vodja priprave, proizvodnje v temeljni organizaciji kmetov-kooperantov Gozdnega gospodarstva Rled.
»Zame je v problematiki gozdarstva in lesarstva temeljno vprašanje racionalne gozdne proizvodnje. Mislim,,da bi se morali vprašati, zakaj je proizvodnja tako draga in zakaj ne moremo zagotoviti toliko surovine, kot jo lesna proizvodnja, ki izvaža, potrebuje.
Predvsem razmišljam o delitvi zasebnega in družbenega sektorja, delitvi, ki smo jo izvedli pred nekaj leti. V našem gozdnem gospodarstvu imamo področje, kjer kmetje zaradi starosti in premajhne opremljenosti, nikakor niso zmožni sami opraviti letnega poseka brez tuje pomoči; imamo izredno razdrobljena posestva in imamo veliko nekmetov, ki so lastniki gozdov. Zato je povsem umestno razmišljanje o tem, da bi lahko skupaj z zasebniki organizirali gozdno proizvodnjo, gojitev, posek in uredili vsa druga vprašanja. Zasebni gozdovi so tudi težje dostopni, skupaj pa bi, z racionalnim načrtovanjem lahko zgradili več gozdnih cest in poti. Zdaj je povsem neumestno, da se mehanizacija družbenega sektorja odpravi v gozd in se na poti v sosednji gozd srečuje z zasebno mehanizacijo ali konjsko vprego. Kaj se res ne bi dalo urediti tako, da bi s skupnim načrtovanjem, s skupnim programom in potlej tudi s pošteno delitvijo dohodka kar najbolj mogoče racionalizirali gozdno proizvodnjo?
S sedanjo organiziranostjo smo dragi in upam trditi, da smo s tako organiziranostjo tudi do 20 odstotkov dražji od tiste proizvodnje, ki bi bila bolj smiselna. Z drugačno povezanostjo samouprava ne bi bila ogrožena, mislim, da bi se kmetje, ki še vedno znajo najbolj zdravo misliti, strinjali. Dohodek bi morali dati tistemu, ki ga ustvarja.
Kongres bo vsekakor dal osnove, vendar če se sami potem ne bomo znali organizirati, ne bomo storili prav ničesar. Vsi problemi se bodo morali sproti reševati, naši kratkoročni in dolgoročni cilji pa morajo biti povsem jasni. Včasih kritiziramo vse počez, nobenih predlogov pa ni, kako bi do cilja prišli. Zame politika ni noben »tabu«, zame je politika delo in vedno bom mnenja, da morajo prevladati zdrava in gospodarna načela.« *
D. Kuralt
GLAS4.STRAN
KOMENTARJI IN KRITIČNI ZAPISI
PETEK. 16. APRILA 19S2
Stabilizacija tudi na račun cest
Zaradi dokaj zapletenih in težkih razmer na področju cestnega gospodarstva Slovenije smo zaprosili za pogovor direktorja Cestnega podjetja Kranj Antona Polajnarja
»Razmere v slovenskem cestnem gospodarstvu so se pred nedavnim precej poslabšale. Kje so po vašem mnenju vzroki za to?«
»Pomemben razlog za slab položaj v cestnem gospodarstvu je nesorazmerno veliko odvajanje dinarskega prihodka za odplačilo deviznih posojil; le-ta so porasla predvsem zaradi visokega porasta tečaja dolarja. Cestno gospodarstvo je bilo namreč v preteklih letih primarna gospodarska veja, ki nam je omogočila pridobivanje deviznih posojil oziroma zadolževanje v tujini.
Čeprav so se devizni denarji le delno trošili za gradnjo cest (del je bil namreč gotovo zamenjan in porabljen tudi za druge namene), je cestno gospodarstvo ostalo dolžnik za odplačilo deviznih obveznosti za posojila. Ker pa je tečaj dolarja
porastel, so obveznosti cestnega gospodarstva za odplačilo vedno večje.
Po drugi strani se spopadamo z rastjo prodajne cene nafte in naftnih derivatov. Ob tem pa pada delež sredstev za ceste, ki je vključen v ceno teh goriv. Se preden so na primer v začetku 1979. leta začele cene goriv skokovito naraščati, je bilo v prodajni ceni super bencina skoraj 18 odstotkov sredstev namenjenih za ceste; letos je teh sredstev manj kot 8 odstotkov. Drugače povedano to pomeni, da je bilo 1979. leta v ceni enega litra super bencina vsebovanih nekaj manj kot 2,5 dinarja za ceste. Toliko je tudi letos. Zaradi visokih cen, varčevanja in pomanjkanja goriv se zmanjšuje tudi poraba. Tako je logično, da se zmanjšujejo tudi sredstva za ceste, ki jih cestno gospodarstvo dobiva iz tega vira.
Strehe puščajo, zidovi se majejo
Na vseh osnovnih šolah v radovljiški občini so imeli hude težave in probleme z ravnimi strehami šol — Trhla stena na osnovni Soli bratov Žvan v Gorjah
Gorje — Osnovna šola bratov Zvan v Gorjah je bila prva na novo zgrajena osnovna Šola v radovljiški občini, ki so jo gradili v okviru širokega programa izgradnje šol v radovljiški občini. Zgradili so jo leta 1964, ko se je v njej tudi začel pouk.
Na osnovni šoli v Gorjah in pozneje na vseh šolah v radovljiški občini pa so se kmalu začele kazati izredno neprijetne projektantske pomanjkljivosti, ki so jih vse šole morale drago plačati in marsikatera jih pla&ije še danes. Projektanti niso hoteli in ne želeli poslušati dobronamernih nasvetov prebivalcev, šolnikov in drugih, da ravne strehe in ravna projektantska eksperimentiranja ne sodijo v alpski prostor. A ne le zaradi nenavadnega, novega in za laično oko nesprejemljivega videza, temveč predvsem zaradi praktičnih vzrokov. Pri nas trajajo zime dolgo, pade veliko snega in tudi dežja, zato ravna streha nikakor ni primerna.
Vse pripombe so bile bob ob steno, projektanti so se kvečjemu prezirlji-
Treha je bilo podpreti betonsko ploščo, da se ne bi podrla .. - Foro: D. Kuralt
vo nasmihali in trdno zagovarjali svoje. Svoj lonček so pristavili še izvajalci, ki niso položili ustreznih materialov bodisi zato, ker so bili predragi bodisi zato, ker jih ni bilo dobiti. Pa so pozidali, kakor so vedeli in znali in ni minilo nekaj let, ko so začeli po šolskih hodnikih postavljati čebričke in lončke, da se je deževnica odtekala vanje. Na osnovni šoli v Radovljici so imeli leto dni po hodniku posode, kamor je pridno pritekala deževnica.
Začeli so se maratonski sestanki in prepričevanja, kdo je kriv. Radovljiški ravnatelji so postali pravi gradbeni strokovnjaki, saj so poslušali zdaj izvajalce in zdaj projektante: o projektu, o vzdržljivosti in lastnostih posameznih materialov. Voda pa je pritekala in pritekala, stropi so trohneli, še celo betonske plošče, ki jih ni ravno lahko omajati, so popuščale . . . Prihajale so komisije, ena bolj »kunštna« od druge in nazadnje se je izkazalo, da je vsak po malem kriv ali da pravzaprav nihče ni pose-hej kriv.
Šolam ni kazalo drugega, da začnejo zbirati denar za obnove. Se kako bi izobraževalni dinar potrebovali za razširitev šolskih prostorov, saj so vrli načrtovalci naših dni pač takšni, da najprej planirajo manjšo šolo, čez leta pa ob njej postavijo stanovanjske soseske in je tako čez leta nujna nova, trikrat večja šola. Denar je torej odtekal v nove stene, nova okna in gromozansko veliko so ga požrle obnove ravnih streh.
Ko si ogleduješ šolo bratov Zvan v Gorjah, potem se o projektantskih dosmilicah in sami »kvaliteti« izgradnje lahko pošteno primes za glavo. Streho so že obnovili, nekaj sten so že zamenjali, napravii drugačna okna in še vedno kje kaj troh-ni. Najprej so vrle izvedenske komisije študirale in študirale, če se bo betonska plošča pri vhodu podrla ali ne, a so jo nazadnje le podprli. Stena, ki je na južni strani šole je tako trhla, da jo z eno roko lahko potreseš. Samo malo hujši pretep v razredu in zalet v steno, pa se lahko vsa trhla stena zruši...
D. Kuralt
PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ n. sol. o. Kranj, Poštna ulica 4
SioblavUa^10^8 razmerja de,ovne skupnosti skupnih prosta dela in naloge
NABAVLJANJE HRANE za okrepčevalnico
Pogoj: - ekonom. vozniSki izpit B kategorije Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, poskusno delo traja 2 meseca. Kandidati naj naslovijo prošnje na komisijo za delovna razmerja DSSS Podjetja za ptt promet Kranj.
Komisija sprejema prijave 15 dni po objavi Vsi prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 15 dneh po opravljeni izbiri.
Razlogov za slabo stanje cestnega gospodarstva je sicer še več, vendar naj od pomembnejših omenim še enega. Gre za izjemno povečanje cen bitumna, nafte, kurilnega olja in bencina ter nekaterih materialov. Za primer naj povem, da je bila cena bitumna v začetku 1979. leta 3.20 dinarja, letos pa 13.78 dinarja za kilogram.«
»Kakšni so izgledi za razrešitev te problematike?«
»Izgledov za hitro rešitev teh problemov po moje ni, če ne bodo sprejeti ukrepi za drugačno, dejal bi pravičnejšo prerazporeditev sredstev med prodajno in dejansko ceno nafte in naftnih derivatov. Morda pa bi bilo moč narediti tudi kaj več, če bi deleže za odplačilo dolgov prevzeli tudi tisti, ki so porabili devize (ali pa v njihovem imenu družbena skupnost).'
Ne eno ne drugo pa ni preveč realno, če bomo o tem govorili le .cestarji'. Menim, da bodo o tem morali odločati pristojni organi; predvsem na osnovi utemeljenih zahtev uporabnikov cest.«
»Kaj pa pomeni sedanje stanje za cestno problematiko na Gorenjskem?«
»Že drugo leto na Gorenjskem ne bomo več opravljali del tako imenovane enostavne reprodukcije. Zimsko vzdrževanje cest, krpanje udarnih jam, vzdrževanje najnujnejše signalizacije in še nekatera druga vzdrževalna dela ne morejo učinkovito zaustaviti hitrega propadanja naših preobremenjenih in po cenenih postopkih zgrajenih cest. Treba bo najbrž še naprej omejevati osne pritiske in hitrosti ter izvajati druge omejevalne ukrepe; zato, da bi čim-dlje ohranili ceste vsaj takšne, kakršne so danes, in da bi zagotovili kolikor toliko varne vozne pogoje. Stanje je namreč takšno, da bodo ceste začele razpadati hitreje, kot bi sicer smeli dopustiti v sedanjem položaju, ko želimo uresničiti gospodarsko stabilizacijo le preveč tudi na račun naših cest. Ob tem pa naj še enkrat poudarim, da smo v ceste v preteklih letih vložili velika družbena sredstva.«
»Kaj bomo torej lahko naredili in česa ne?«
»Letošnje leto je glede prehajanja pristojnosti in odgovornosti za delavce cestnih podjetij prehodno. Zato tudi še letos Republiška skupnost za ceste financira izgradnjo, vzdrževanje in varstvo magistralnih ter regionalnih cest. Ta skupnost pa ima težave s finančnim načrtom. Zato mislim, da se bo na Gorenjskem nadaljevala gradnja na manjšem odseku ceste po Poljanski dolini (če bo za to zagotovil sredstva tudi Rudnik urana Zirovski vrh). Morda bodo začeta tudi dela na predoru pod Kravankami. če bomo v državi za to ustvarili ustrezne pogoje. Za druga dela (razen za minimalno vzdrževanje) pa letos na Gorenjskem ni izgledov, da bi lahko naredili kaj več.«
»Ali menite, da bo začrtana organiziranost na področju cestnega gospodarstva pripomogla k razreševanju sedanjih problemov?«
»Samo nova organiziranost, pa naj bo še tako dobra, ne more prinesti bistvenih sprememb. Prepričan pa sem, da bodo nove samoupravne interesne skupnosti za ceste in predvsem položaj, da cestarji postajamo upravljalci cest, prispevali k temu, da bo družba v celotnem sistemu ustvarjanja in delitve narodnega dohodka začela drugače gledati na ceste. Te so namreč pomembna gospodarska infrastruktura. Hkrati pa nisem prevelik optimist in ne verjamem da bo do spremembe prišlo kmalu.
Uporabniki in izvajalci se moramo v samoupravne interesne skupnosti za ceste šele organizirati. Potem bo treba strokovno in strpno določiti, kateri so kratkoročni in kateri dolgoročni interesi Gorenjske. Razlikovati pa bomo morali tudi med tem, kaj so lokalni in kaj širši interesi celotne Gorenjske.«
A. Zal ar
Težave jeseniškega zdravstvenega doma
Zdaj, ko se v jeseniški občini odločajo za povišano prispevno stopnjo za zdravstvo, so se še jasneje pokazali problemi, ki niso novi — Pripravili bodo temeljit pregled problematike osnovnega in bolnišničnega zdravstva, ki ga bosta skupaj obravnavali občinska skupščina in skupščina zdravstvene skupnosti
Jesenice — Tako rekoč sproti seštevajo v jeseniški občini, koliko delavcev je dvignilo roko za višjo prispevno stopnjo za zdravstvo. Zaskrbljeno, ker vedo, da bo imelo sicer jeseniško zdravstvo letos premalo denarja. Toda delavci le stežka dvigajo roko, izrekajo pripombe, da je delo zdravstvenega doma siromašno, da so vrste pri zdravnikih dolge, sprašujejo, zakaj so na Jesenicah trije laboratoriji in podobno. Znova so se pokazali problemi zdravstva, ki niso novi.
Vse bolj postaja jasno, da v zdravstveni skupnosti sami ne morejo razrešiti problemov. Tako sta se na začetku letošnjega leta na izvršni svet obrnila Bolnišnica Jesenice, minuli teden pa Zdravstveni dom. Odločili so se, da pripravijo temeljit pregled problematike zdravstva v jeseniški občini, skupaj pa ga bosta obravnavala občinska skupščina in skupščina   zdravstvene skupnosti.
Iz problematike, ki jo je predložil Zdravstveni dom, izhaja, da mu zdravstvena skupnost odmerja premalo denarja, Čeprav je osnovno zdravstvo opredeljeno kot prednostno. V načrte zdravstvene skupnosti so namreč zapisali, da bodo ohranili doseženo raven zdravstvenega varstva in povečali učinkovitost osnovnega zdravstva z izboljšanjem strokovnosti, opreme in organizacije dela. Vendar je osnovnemu zdravstvu odmerjenih le 15 odstotkov sredstev, ki se jih nateče v zdravstveni skupnosti. Dober primer, da osnovnemu zdravstvenemu varstvu posvečajo premalo pozornosti, je dejstvo, da so leta 1980 črtali 1,9 milijona dinarjev, namenjenih za investicije.
Zaradi pomanjkanja denarja se jeseniški zdravstveni dom že nekaj časa otepa s težavami. Lani je celotni dohodek porasel za 21 odstotkov, materialni stroški pa za 39
odsioiKov. um »o t*: i/.ognui ligum.
so zadržali rast osebnih dohodkov Tako je povprečni osebni dohodek delavca v jeseniškem zdravstvene© domu znašal 11.709 dinarjev, kar je pod jeseniškim povprečjem. Kvalifikacijska struktura pa je v rdrav-stvenem domu visoka, 27*odstotkov delavcev ima visoko izobrazbo, 59 odstotkov višjo ali srednjo. Dru*» posledica pomanjkanja denarja » prazni skladi. Sklad skupne porabe je tako osiromašen, da so si morali lani izposoditi denar za regrese xt dopuste. Nizki osebni dohodki, premalo sredstev za stanovanjsko izgradnjo in podobno pa seveda vplivajo seveda na razpoloženje deUv-cev, na njihov odnos do dela, skratka na zdravstvene storitve.
Tako smo v začaranem krogu. Za zdravstvo je denarja premalo, adrtv-stveni delavci prav gotovo svoje*« dela ne opravljajo z veseljem, delavd imajo pripombe na njihovo delo a stežka dvigajo roko za dodatni zdravstveni dinar.
Zelo zanimiva je ugotovitev, ki ji je podal Zdravstveni dom, da njiho* normativi temeljijo na 29.010 prebivalcih jeseniške občine, za lansko popisom pa so jih našteli 32.734, torej 11,4 odstotka več. Raikorak torej med priznanim in potrebe** številom zaposlenih v zdravstvene« domu, vzrok čakanja pri zdravnik* ^Temeljit pregled problematike zdravstva v jeseniški občini pa bi moral potrditi tudi besede o podvojenih zmogljivostih: o treh laboratorijih, o dveh ambulantah za bor* o povezovanju oziroma Klruiit* zdravstvenega doma in obrat* ambulante v Železarni. Zdrav*«« delavci sami bodo morali utemeljio, kakšna je najboljša organizirata** zdravstva, kam sodi dežurna slulb* v kolikšni meri so uresničili delite« dela med bolnišničnim in osnovna* zdravstvom. M y^
Neenak prostor pod počitniškim soncem
Pred letnimi dopusti so delavce znova vznemi n razlike med izplačanimi regresi za letovanje _ tv prec^n^ gospodarstvu je bilo pred dvema letoma izplača« k a de,avca f gresa, v negospodarstvu pa nekoliko več - r>h£ 00 din t razlike v počitniških zmogljivostih nošam "^utne so tu« organizacij "meznih delovni
Kranj — Med delovnimi organizacijami so dokajšnje razlike v višini izplačanega regresa za letovanje, občutne so tudi razlike v počitniških zmogljivostih in namenska poraba sredstev za letovanje. Zgovorno o tem pričajo podatki, zbrani v nekaterih kranjskih delovnih organizacijah. •
Tekstilindus je lansko visino sklada skupne porabe povečal z 18 na 20 odstotkov, regres pa deli različno, v štirih skupinah od 3100 do 4000 dinarjev glede na dohodek delavcev. Planika je imela preteklo leto enoten regTes v višini 2500 dinarjev, letos kani izplačevati 3000 dinarjev, del sredstev pa nameniti tudi razširitvi počitniške dejavnosti. Sava je sklad povečala za 8 odstotkov, delavci pa prejemajo po 3000 dinarjev. Poleg tega namenjajo dodatnih 400 dinarjev letovanju otrok, če sta oba starša zaposlena v Savi. Nekaj vlagajo tudi v širjenje dejavnosti, del sredstev pa gre za letovanje socialno in zdravstveno ogroženih delavcev. Regresa ne delijo glede na dohodek na družinskega člana. Iskra daje različen regres glede na višino osebnega dohodka. Razlika do predvidene višine, ki bi šla sicer vsem enako, pa se združuje za rekreativno dejavnost. Tudi tu ni merilo dohodek na družinskega člana, temveč osebni dohodek delavca. Kokra daje 3000 dinarjev na člana in regresira dan bivanja v prikolici. Delavec plača 180 dinarjev, vzdrževanje prikolice pa znese 600 dinarjev. Živila bodo letos izplačevala po 3000 dinarjev regresa, za socialno ogrožene pa bodo izdelali posebna merila.
Še večje so razlike v negospodarstvu. Osnovna Šola Franceta Prešerna jc predvidela letošnji regres v višini 2500 dinarjev, letovanje v prikolici pa bo znesio 200 dinarjev dnevno. Zdravstvenemu domu ni uspelo enotno solidarnostno združe-
vati sredstev za regres, tako bo* i delili v Zdravstvenem domu po dinarjev, v zobozdravstvu pa 3W dinarjev, v Zavodu za socialno me* cino in higieno po 5000 dinarjev vb* delovni skupnosti skupnih shilb & po 1000 dinarjev. Služba družbene** knjigovodstva   bo   izplačala 45w dinarjev na zaposlenega, delili f* bodo  tudi   sredstva   ra letovaaj* otrok delavcev, in sicer 1135 za pr<**| ga otroka in 1000 za vsakega naahfl njega. V Bolnici za ginekologijo j| porodništvo dajejo 4000 dinarjev HJ gresa, če pa je kdo od dajfflji socialno ogrožen, ima prednost letovanju   po   znižani ceni Ljubljanski banki znaša regres dinarjev. Del regresa so porabili rti nakup prikolic, delijo pa tudi refrel glede na število otrok.
Podatki kažejo precejšnjo i nost  v izkoriščenosti regrese tudi v višini sredstev na delavca. Z*J v preteklih letih so člani smdik**«R priporočali, naj bi regres ne presedel 1 maksima, pri delitvi počitniškegacie 1 dinarja naj bi upoštevali povpreč«! dohodek na družinskega člana. F*11 oblikovanju meril za socialno detiMB regresa pa naj bi upoštevali ti otroke   in   upokojence    Let* *•] razlik« spet prišle na dan. zatosfeM kai znova vztraja na enotnejših regresih. Ker naj bi imel predno*t| družbeni standard pred osebnim,«*« bi bila višina neposredno izplaftnefm regresa delavcem čim bolj izenači na, ostala sredstva iz sklada skupaH porabe, namenjena počitnikovtw*9 pa naj bi služila razširitvi poč»*T i viških kapacitet, njihovemu \?drt«*| vanju in regresiranju cene oskrbaalL ga dne. Sindikat priporoča, naj tj delavcem, ki niso socialno ogroleaLl odmerjali regres v višini od 3500 M 4000 dinariev Ta zdravstveno in cialno ogrožene, invalide in ostale ptl dopuščajo višjo vsoto in samostojna« merila za odmerjanje. ^
'UlS.APRILA 1982
KULTURA
5. STRAN O
Razstava v Kanalu
v£ *lik*rJfv «* Škofje  Loke, članov Združenja umet-'LlSlli?"nLk8• 8e Je februarja in marca predstavilo v «njiKikaDebenjaka v Kanalu
«w ta razstavo v Kanalu je i trnkom iz Škofje Loke tretja wn del članov Združenja '/aiov občine Škofja Loka. se na Primorskem predivo brez dveh dobitnikov Gro-Ire* napade, ki jo Združenje btšm Škofja Loka podeljuje od ■»M dalje. To sta France Mi «»Gabnjel Stupica, katerih del %Boaoce vključiti za pričujočo lavo. Zato je teža razstave padla * tfMj« mlajših članov združe-tc«oraistavOi 38 likovnih del in ifiosvetljujejo trenutno likov-ftirtljanje na loškem, ki je znano VoMb slovenskega slikarstva. JktiiBertič kot odličen risar polki i realističnimi prijemi v nov i *r podvajanj, ki mu jih nudijo $6 skozi steklene površine z itoftjo kombiniranja zabrisane ■Hiti realnostjo in njenim odse-' - *iva Bernik oblikuje tapiserijo Z» hdsaren način, a v moderni za-[v- Ur. i prefinjenimi tonskimi preli H t discipliniranim komponira f<j L brez kakršnihkoli cenenih in %c!/i Krajina Pavla Florjančiča tsi
2 pturni koledar
ji IMENICE - V gledališču ik VCufar bo drevi ob 19.30 ta jfjriloKUD Rudi Jedretič iz hb •m * »Krefli« Ivana Poti aMttenifti gledališčniki pa it pijane« dopoldne ob 10. uri*z bo /^«'!m »Martinom Krpanj- w sodelovali na Naši besedi ra- IrfJhL
ve. (joboto. 17. aprila, ob 19.30 vi ^jeseniški gledališčniki gost toii na Breznici s komedijo eea ,Jre*ana »Smrt predsednika na i^i sveta«.
o* /<t«deljo. 18. aprila, ob 19.30 ^ Brešanovo komedijo |ft predsednika hišnega sve-,J)rBorili zadnjič. Predstava ^itftem gledališču bo na-,/a upokojencem in za iz-
prek, 20. aprila, ob 19.30 pa t jeseniški gledališčniki z [JJr/jM dramo »Strahovi« go-(!   v  Prešernovem gle-^ v Kranju.
j^NJ - V galeriji Prešer-m\0t so na ogled slikarska Orete Pečnik iz Pirana, v iL? razstavišču pa risbe in L: objekti Janeza Zupanca Jf^iane. V galeriji Mestne lahko ogledate razstavo K^poetičnih psihogramov Kakega   slikarja Žarka rfb lovskega  iz   Skopja, v 3» Bujenji se predstavlja z ris-ftgii! temo Don Kihota aka-;,kar Jože Ciuha, v Jni dvorani   pa   so na tipografije   in vizualna tka   poezija Matjaža rKata iz   Ljubljane. Do ■*^ja je v prostorih stalne T.t*  7hirWe   Slovenka v
zbirke Slovenka v ■Sna ogled razstava del Erftt* slikarke in ilustra-TpUćke Gošnik-Godec.
Ihtave so tako kot stalne vsak
zbirke
3i *'.a
S!
^ni P"
J* ti
re*
rt*j t» če
odprte rjj| 10. do 12. in od lf>. do sobotah in nedeljah i 12. ure, ob ponedeljkih
;0UANA - V galeriji ^4 slovenskih likovnih J,,./v» Komenskega 8, bo-Kredo, 14. aprila, odprli .pi> del akademskega ki-
?1
Negovana   Nemca iz
'i^e Na ogled  bo do 8. g0k dan razen nedelje od $ ure.
IKifJALOKA - V galeriji ufj/im gradu».bodo drevi ob , viprii razstavo del aka-kiparja Toneta iz   .Škofje Loke. '/razstavo so pripravili ,/'.', St>letnici. V glasih 4elu večera bosta nastoalet Jelovica in Andrej 0 Pokrovitelj  razstave je Lat* Yu Bandag. CjMro si boste  tako kot zbirke Loškega muzeja pedali med tednom od 17. ure, ob sobotah in pa od 9. do 17. ure.
- V nedeljo, 18. aprila, jI ho v kinodvorani 1 >l,l> nastopila gledališka 00 ZSMS Vrsnik-Le komedijo Marina Držiča
nas. preseneča s svojo oledenelo resničnostjo, ker opušča slikanje efektov, ki jih ponuja slikanje »skozi ozračje«, in je tako blizu hiperreali-stične predstavitve krajinskega motiva. Herman Gvardjančič je zaradi redukcije vsega odvečnega zreduci-ral tudi barvo na minimum med črnim in sivim in nam z razstavljenimi akvareli dopušča vpogled v snovanje slikarja, ki si mimobežno zapisuje psnovne vtise neke krajine. Janez Hafner je slikarsko ploskev prekril z barvnimi lisami, ki so apstrahirane oblike sicer znanih predmetov v pokrajini. Skozi barvne lise proseva transparentna belina nepo-slikanega platna kot aluzija na svetlobo neba, kar še povečuje optično napetost in ekpresivno moč.
Ilustrator, slikar in oblikovalec Tomaž Kržišnik je v svojih risbah posrečeno združil nemirno govorico črte s humorno »skreganostjo s perspektivo« in s podajanjem objektov in oseb v res nemogočih položajih, kar pa avtorju novo govorico risbe. Doslej osamljenemu kiparju Tonetu Logondru, ki se predstavlja z Ažbe-tovim portretom in kmečko žanrsko figuro, obdelano z rahlim barlachov-skim pridihom, sta se pridružila tokrat kipar Gorazd Sotler (ta sicer tokrat razstavlja tri slike, zasnovane v sivi tonaliteti) in Aljiša Sotler, ki
Počasni podpisovalci
se kot oblikovalka keramike predstavlja s sestavljeno kompozicijo, odsevajočo njen ženski smisel za drobno estetiziranje. Simona Mlakarja v zadnjem času privlači živalska motivika in se je posvetil predvsem študiju konj. Franci Novine se je odločil za raziskovanje v smeri stilizacije krajine kot nosilki raziskovanja barve in slikarskega prostora, skratka za aluzijo, ki prehaja v drugo vrednost. Novinčeve krajine so v zadnjem času podrejene eni barvni značilnosti. V motivnem pogledu je slikarsko zanimanje Mirne Pavlovec usmerjeno h »klasični ikonografiji«, največkrat so to skrajno preprosta, v resnici pa v barvnem in formalnem pogledu skrbno, studiozno pretehtana tihožitja in krajine. Jože Peternelj-Mau-sar ostaja zvest naivnemu izročilu »žirovske šole« in se razkriva kot opisovalec inventarja izginjajoče stare kmečke arhitekture, ki mu dodaja idilično sliko kmečkega folklornega življenja. Ive Šubic, starosta loških likovnikov, se je predstavil s krajinama iz njemu tako ljube Poljanske doline, od koder tudi izvira njegov rod. Ze kar panoramsko razsežne poglede zna ta slikar podrediti slikarski problematiki, ki jo ponuja tonsko izslikavanje najfinejših nians.
Tako se nam je v Kanalu predstavilo štirinajst slikarjev iz Škofje Loke na razstavi, s katero prvič prodirajo skozi ozke lokalne meje.
Andrej Pavlovec
Podpisovanje pristopnih izjav k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Kulturne skupnosti Slovenije izredno počasno — Gre le za vsebinske in organizacijske spremembe
njene ustanovne listine v večini temeljnih   organizacij   in krajevnih
Ljubljana — Podpisovanje pristopnih izjav k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Kulturne skupnosti Slovenije je izredno počasno in doslej so ga sprejeli le v štirih od šestdesetih slovenskih občin. Le v osemnajstih pa so tako daleč, da lahko govorijo o nekaj odstotkih. Pohvala pa gre samostojnim kulturnim delavcem, ki so doslej poslali že 206 pristopnih izjav.
Republiška kulturna samoupravna organiziranost se je torej znašla v praznem prostoru, saj je stara Kulturna skupnost Slovenije praktično s koncem marca prenehala obstajati,   nova pa ne more zaživeti, ker
skupnosti še niso sprejeli. Nova skupščina naj bi se po programu sestala 6. maja, torej je do konca aprila zadnji čas, da v večini občin ustanovno listino sprejmejo.
Vzrok kasnitve slej ko prej ni le v pomanjkanju spodbude, temveč tudi v nerazumevanju bistva sporazuma. Novost je, da kulturna skupnost ne bo več zveza občinskih kulturnih skupnosti, temveč interesna skupnost delovnih ljudi in občanov Slovenije. Gre torej le za vsebinske in organizacijske spremembe, nikakor pa he za drugačne gmotne obveznosti.
Gorenjska Naša beseda 82
Tržič - V ponedeljek se je v tržiški občini začela vsakoletna kulturna prireditev Naša beseda 82 za območje Gorenjske. Zveze kulturnih organizacij so po uspešnih občinskih revijah izbrale štirinajst najzanimivejših stvaritev mladih in jih posredovale na letošnje prvo zajetje, ki poteka od 42. do 18. aprila v Tržiču.
Medtem ko so se mladi iz Domžal, Kranja, Radomelj, Škofje Loke, Ribnega in Radovljice že predstavili, se bo do nedelje zvrstilo še nekaj kvalitetnih kulturnih prikazov. Danes ob 10. uri bodo v dvorani kina nastopili člani amaterskega gledališča Tone Cufar z Jesenic z delom Martin Krpan, popoldne ob 17.30 pa bo Prešernovo gledališče iz Kranja predstavilo Shakespearov Sen kresne noči.
Tudi jutri, v soboto, bo zanimivo, predvsem za ljubitelje recitalov in plesa. Ob 18. uri bosta v paviljonu NOB recitala Saj vendar živini in Cel hočem biti v izvedbi članov M KUD Boris Ziherl iz Škofje Loke in Mladinskega gledališča Tržič, ob isti uri pa bo v osnovni šoli v Križah folklorni nastop. Zaplesali bodo mladi iz Ribnega, z Visokega in iz Kranja.
Pa še nedeljski spored, ki bo minil v znamenju amaterskih gledaliških skupin; ob 16. uri bo v domu družbenih dejavnosti v Lomu Cankarjeva Hiša Marije Pomočnice v izvedbi članov KUD Borec iz Velesovega, ob 19. uri pa v domu družbenih dejavnosti v Podljubelju predstava Za stanovanje gre v izvedbi DPD Svoboda iz Bohinjske Bistrice.
B. Kubunč
Oktet kranjske Glasbene šole sodeluje na sarajevskem festivalu —' Oktet Glasbene šole iz Kranja pod vodstvom Sabire Hajdarević je danes odpotoval v Sarajevo, kjer bo sodeloval na jugoslovanskem festivalu »Lepo ti je druga Tita kolo«. Ze drugič je povabljen na festival, ki zbere pevske in folklorne skupine ter pevske zbore iz vse Jugoslavije. Tokrat je kranjski oktet edinn skupina iz Slovenije, kar je brez dvoma zanj pomembno priznanje. Oktet, ki ga pri Glasbeni šoli vodi Subira Hajdarević, so letos pomladili in v nori zasedbi pojejo: Janka Kleindinst, Ani Skodlar, Natalija Poleno, Rrigita Urbane, Gnrdan Drejc. Janko Naglic, Boštjan Strniša in Marko Kavčič. Mlade pevke in pevci, v povprečju so stari manj kot dvajset let, bodo za nastftp v Sarajevu oblekli taborniške uniforme, ki bodo domiselno podčrtale partizanske pesmi, ki jih bodo zapeli. Uniforme so. si sposodili pri kranjskih tabr>rmkih, t zameno pa bodo nastopili na prireditvi, ki jo bodo 22. aprila ob si'ojem dnevu pripravili taborniki. Zapišimo Še to, da boste nastop okteta Cilasb*n» šole v Snrajci u lahko videli na televiziji, v nedeljo, 18. aprila, med J(K in 21. uro na drugem programa - M\ V.. Fnfo: II Dolenc
Razstava kiparja Toneta Logondra
V galeriji na loškem gradu bodo drevi ob 18. uri odprli samostojno razstavo del škofjeloškega kiparja Toneta Logondra, ki praznuje 50-letnico življenja
TONE LOGONDER je predstavnik tiste generacije kiparjev, ki se je šolala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorjih, znanih in priznanih že pred vojno. Ti so v času Logondrovega študija' predstavljali najvišje dosežke v slovenski skulpturi. Tone Logonder je študiral pri profesorju Frančišku Smerduju, ki mu je bil tako močan vzor, da se je v svojih zgodnjih delih, predvsem v portretih, zgledoval pri svojem profesorju. Toda to ni bilo posnemanje vzornika, ampak nezavedno iskanje opore za izhodišče, za začetek lastne poti. To je značilno predvsem za Logondrovo portretno. plastiko, ki je poleg pripovednosti sicer Še polna privajenih portretnih predstavitev. Toda v portretu »Andrejček« kipar poleg otroške psihe že išče polno plastično formo. Od te neposredne navezanosti na tradicionalne, nemetiersko trdne, a vendar konvencionalne rešitve v portretu, se je Logonder odtrgal kasneje, predvsem v zanimivem portretu »Anton Ažbe«, ki ga je naredil za spomenik temu našemu velikemu slikarju v rojstni vasi Dolenčice.
Drugo obdobje v Logondrovem kiparskem opusu predstavlja ciklus figuralnih plastik na žanrsko temo »kmečke ženske«. V tem zaokroženem, tematsko zaprtem kiparskem svetu je opazen odmev na severnjaško postimpresionistično smer Barlacha, vendar je občutno prevrednoten v domače žanrsko vzdušje, ki ga še najbolj dojamemo v kipih, kot so na primer »Klepetulji«, »Čipkarica« in drugih. Zanimiv je začetek te Logondrove poti, ki je kiparja pripeljala v rahlo stilizacijo. V portretu »Mati«, ki predstavlja kmečko ženico, upodobljeno doprsno in odeto v volnen pled, čeprav so nastajali tako portreti kot ciklus »kmečkih žensk« skoraj istočasno. Prav s to figuro je kasneje razreševal problematiko cele stoječe figure. Nastalo je nekaj variant »Kmečke žene«, v katerih so najbolj opazni premiki v vedno večjo stilizacijo. Plastiko variira s posamičnimi zaobljenimi ploskvami vse do rahlih detajlov, ki se pojavljajo kot nakazana opora konstruktivnih elementov človeške figure. Notranjo napetost poudarjajo med ploščenjem nastopajoče vzbokline, tako da pod ogrinjalom le slutimo človeško telo kot trden skelet modeliranih gmot. Zanimivo je, da je v prvih primerih »Kmečke žene« še ohranil obraz, ki ga je kasneje nadomestil samo z ovalno ploskvijo brez kakršnihkoli nadomestil za oči, nos, usta in drugo. Na ta način se je zelo oddaljil od pripovedne vsebine in s plastično formo začel pripovedovati o vrednotah, ki jih mora plastika vsebovati.
Kip »Kmečka žena« bo kmalu postavljen kot samostojna plastika nadnaravne velikosti v urbanem okolju. Tako kot to je snoval dolga leta tudi spomenik »Ivan Grohar« v Sorici, ki .vsebuje vse doslej opisane elemente Logondrove ustvarjalne poti: ohranil je Groharjev portret, figuro pa približal rahli stilizaciji. Povsem drugače je zasnovana plastika »Agata in Jurij« pred poslopjem Name v Škofji Loki. Ti dve figuri ustvarjata imaginaren prostor med njima, in ker gre za ilustracijo iz znanega Tavčarjevega dela Visoška kronika, je v tem primeru opustil stilizacijo in obe figuri obdelal skrajno realistično. Reljefi za spomenik na Prtovču, ki jih je delal po skicah Iveta Šubica, kažejo zopet na nov način kiparske obdelave. Poleg spomeniške plastike seje Logonder veliko ukvarjal tudi z izdelavo medalj ali vsak z osnutki za razne značke z reljefnimi upodobitvami znanih mož in z drugo motiviko. To pa je manj znano področje njegove ustvarjalnosti, ki nam jo bo približala šele razstava.
Andrej Pavlovec
__J
SKUPŠČINA OBČINE ŠKOFJA LOKA Sekretariat za občo upravo in proračun
Delovna skupnost komiteja za družbeno planiranje in urejanje
prostora objavlja prosta dela in naloge:
REFERENTA ZA TERCIARNI SEKTOR
(cene, obrt in turizem) Pogoj: - višja strokovna izobrazba ekonomske, upravne ali organizacijske smeri in 2 leti delovnih izkušenj Kandidat mora biti družbenopolitično aktiven in mora imeti ustrezne rnoralno-politične vrline.
Prijave z dokazili o strokovnosti in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: Občina Škofja Loka, sekretariat za občo upravo in proračun, Škofja Loka, Poljanska cesta 2.
Nepopolnih prijav ne bomo obravnavali.
Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po preteku veljavnosti oglasa.
PODJETJE ZA PTT PROMET n. sol. o. Kranj, Poštna ul. 4
Delavski svet delovne skupnosti skupnih služb razpisuje imenovanje
DELAVCA S POSEBNIMI POOBLASTILI
IN ODGOVORNOSTMI ZA VODENJE
IN ORGANIZIRANJE DELA V PTT SLUŽBI DSSS
Kandidat mora poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
- visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske, komercialne ali druge družboslovne smeri,
- najmanj 3 leta ustrezne funkcionalne usposobljenosti.
- moralno politična neoporečnost.
Mandat traja 4 leta.
Kandidati naj pošljejo prijave na razpis z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev najkasneje v 15 dneh od dneva imenovanja.
Koncert konkretne glasbe in poezije
Kranj — Danes ob 20. uri bo v družbenem domu v Straži.ščti koncert konkretne glasbe in poezije, ki ga bo priredila OO ZSMS Stražišče v okviru prireditev Naša beseda 82. V sporedu boelo sodelovali: ansambel za konkretno glasbo Studi 5, dramska skupina mladincev iz Stražišča in skupina za izrazni ples Gimnazije Kranj.
Občni zbor Muzejskega društva Ziri
Ziri - Drevi ob 19. uri se bodo na občnem zboru sestali člani Muzejskega društva Ziri. Na dnevnem redu je pregled dela v preteklem razdobju, program dela v bodoče in volitve. Zbor bo v družbenem domu Partizan.
O LAS 6. STRAN
BOGDAN ŽONTAR
ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA
PETEK. 16 APRILA 1982
Mo študent
na raj-s.o gre
Plul je po reki, sedaj pa tu gori skrit očem premišljuje, kako bi zapravil še zadnje fičnike. Vrha sploh ne zapušča, eno noč je že prespal tu in bo najbrž vsaj še eno. Čeprav trdi, da me oprema preveč izdaja za tujca, mi pomlati vse, kar sem imel v torbi in izprazni pol Čutare. Tujec gor, tujec dol, lahko se zvijem v galabijo, nataknem opanke, a potez obraza ne morem spremeniti, te nas poleg svetlejše polti vse izdajajo, da smo tujci, poleg tega pa torba z zemljevidi in hrano čez levo, Čutara čez desno ramo in fotoaparat pred seboj, ravno zadoščajo za enodnevne potepe. Klepet zmotita zasopla Američana z jeziki do tal, prepričana^da se da teči samo v opremijkakršno ima kdo ve kateri olimpijski zmagovalec, udarita posnetek za dokazni material, . katerim se bosta pohvalila doma in zdrvita nazaj.Tu zgoraj je precej hladneje kot pri tleh, ponoči, ko se ob robu doline naberejo oblački, ki jih prvo sonce izniči, je vrh v oblaku in bivanje tu gori postane vse kaj drugega kot prijetno, vsekakor pa se na vrh splača splezati. Od tu se odpre razgled na Kairo, ki mu ni videti konca, na morje datljevih palm v delti, na obljudeno puščavo, pogled zviška odkrije povsem novo dimenzijo sosednjih piramid, predvsem pa veličino te. Kar najbolj moteče zbode v oči je trenutno zaslužkar-stvo, ki pod krinko ohranjanja in prikazovanja znamenitosti svetu le te vedno bolj krni in uničuje. Keop-sova piramida je obkrožena z asfaltom, sfinga se stresa v ritmu avtomobilov, ki vozijo ob njej, Keopsov tempelj je pod asfaltom, povsod vise plakati: Ne delaj tega, ne delaj onega! Za funt pa te čuvaj ne samo spregleda^ ampak ti celo pomaga početi vse prepovedane reči. Piramide kazijo velike kovinske škatlje ob njih, kamor so stlačili reflektorje v soju katerih lahko za dva funta (1 egiptovski funt je približno 51 din) turisti ponoči občudujejo piramide in poslušajo storijo o njihovem nastanku, precej olepšano in zdramatizi-rano, kar se razumljivosti tiče pa mi je nek Anglež potožil, da angleške verzije ni razumel.
Moje bivanje v Kairu se je prepletalo skozi tri točke, ki so se mi z redkimi izjemami vsakodnevno vključevale v poti: univerzitetni most z Youth Hoste-lom, kot začetkom in zaključkom vsakodnevnih potepanj ter night clubom oh Nilu nasproti Youth Hostela, kjer sem skupino fantov pred vhodom lepo po loško vprašal, kakšna je kaj glasba in pičke notri, pa so me začudeno pogledali, češ tepček evropski še to ne veš kaj je night dub, tu se igra nogomet, rokomet in namizni tenis, enkrat mesečno pa tu prepevajo mladi pevci; kot druga: Tahrir Square, kamor se stekajo in od koder izhajajo vse poti Kaira, z vsemi pomembnejšimi uradi in predstavništvi v bližini, z narodnim muzejem, ki je posvečen faraonskemu Egiptu in ima zbrane vse pomembnejše ostanke, kar ni večjih in se nahajajo na prvotnem mestu, ter tistih, ki so v evropskih in ameriških muzejih in zasebnih zbirkah, trg z upravno zgradbo, v kateri se je treba prijaviti in ti čuvaji v civilu pred vhodom premečejo vso kramo preden te spustijo naprej, trg z ameriško univerzo; in kot tretjo piramidami, kamor sem se zatekel, kadar sredi popoldneva za kakšno urico nisem vedel kaj bi počel.
Ze prvi dan so mi padle v oči velike table s Sadato-vimi slikami in napisi v angleščini in arabščini: Živel Sadat, veliki borec za mir. Sadatovo ime je prisotno povsod, tu je Sadatova univerza za vodstvene znanosti namenjena izbrancem. Drugo plat napihnjene veličine pa kaže povsod prisotna vojska z bajoneti na puškah, zastražene javne zgradbe, po mestu vozijo kamioni policajev oboroženih z bambusovimi palicami, ponekod izza vreč peska zijajo na ulice cevi mitralje-zov, večje tovarne niso dosti manj zastražene kot nemška taborišča med drugo vojno. Sadatov tron rabi trdo oporo, še na misel pa mi ni prišlo, da ga bo čez nekaj tednov prav ta spravila s poti.
Ljudje s katerimi sem prihajal v stik.Sadata niso marali. Bil je priljubljen v premožnejših krogih, katerim je s sprostitvijo gospodarstva omogočil nesluteno bogatenje, množice pa so mu očitale, da postaja življenje vse težje. Očitali so mu, da jih zaradi njegove politike arabski bratje ne marajo, nekateri so mi pravili, da je v tujini osovražen samo Sadat, ostali Arabci pa so se, se in se bodo vedno ljubili. Velikokrat sem slišal odobravanje miru, a ne na način, da si namesto enega sovražnika nakoplješ veliko novih. Možakar ob rdečem morju mi je razlagal, kako je prekinitev vojne
Glavni trg v Kairu - Takm Sauar?
dobra za Egipt, saj jih je finančno izčrpavala, poleg tega pa je država predvsem v zadnji^ vojni plačala največji krvni davek od vseh Arabcev. »Lahko je trdno stati za stališči nekomu, ki zanje ne krvavi,« pravi. Bil je ostro nastrojen proti ostalim arabskim državam, ki so se po njegovem vojskovale le s šopom dolarjev, po moji pripombi, da so nedvoumno največji davek plačali Palestinci, pa je bila zanj ta tema obdelana.
Med množicami je Naser kljub temu, da je veliko ljudi spravil v taborišča, mnogo bolj priljubljen. Predvsem cenijo njegove uspehe proti Angležem in zmanjšanje razlik med revnimi in bogatimi za časa, ko je bil on na krmilu države.
Na mestu današnjega Kaira je že pred prihodom Arabcev stalo mesto On, ki so ga Grki poznali kot Heliopolis. Ko so dvajset let po heždri prišli v Egipt Arabci, so prinesli s seboj novo vero — islam in se naselili nedaleč od tedanjih mest. Njihova prva prestolnica je bila taborišče al-Fustat (Šotor), ki so ga postavili severno od Memfisa pod zidovi stare rimske trdnjave. Dve stoletji kasneje je Ahmad Ibn Tulun zgradil naselje s čudovito mošejo, ki še vedno nosi njegovo ime. Minilo je še sto let preden so 969. ustanovil: malo niže ob vzhodnem bregu Nila mesto Al-Qahirah (Zmagovalec), ki je kot trgovsko, kulturno in versko središče kmalu postal največje muslimansko mesto srednjega veka. Mošeja, ki je včasih gledala na naselje severno od mesta, je danes zajeta v samo središče v katerem kar mrgoli mošej, od slovite citadele do manjših, ki pripadajo vsaka določeni skupini hiš, katerih prebivalci tvorijo svojo skupnost in v mošeji družno molijo Alaha.
Predmestja v delti brez kake prelomnice prehajajo v vasi. Ko sem se tu vračal od sueškega prekopa, so se mi pred očmi blatna polja z redkimi hišicami, vodnimi bivoli, kravami, osli, kamelami in kupom otrok okrog njih, počasi pričela umikati vedno gostejšim hišam, ki so se z blatom, kupi odpadkov in kanali strnile v celoto, katere življenjski vozli so mostovi, kjer mrgoli ter tuli vse kar leze in gre. Tu vsako leto propade na tisoče ljudi, ki jih nadomestijo še številnejši prišleki, iskalci sreče, ki upajo na vse najboljše, dokler tudi njih ne vzame vrag v z blata, bambusa in palmovih vej zgrajeni kolibi s prašno blatnim podom, ki nudi streho nad glavo skoraj celi družini. Najbrž se imajo samo strogemu islamu, ki jih kot rdeča nit vodi skozi življenje, zahvaliti, da se kljub neznanski bedi in drenu tu ne dogajajo, oziroma ne v tolikšni meri stvari, ki cveto v ostalih velikih mestih sveta.
Pot skozi najrevnejši del mestnega centra je na trenutke odvratna. Med gaženjem po prahu, v katerem se včasih udira do kolen in ga je polno v zrakuje treba preko crknjenih psov in podgan, promet sem med stare razpadajoče ulice, posejane z bivališči ne more prodreti, le mestni vlak vozi v bližini. Hiše, zgrajene iz odpadkov in po mestu nakradenega materiala, so napoj zadelane v prahu — drobni mešanici prsti in peska, večkrat se začudeno ozrem za človekom, ki je prilezel iz kupa smeti, ko pa vtaknem nos mednje vidim, da tu žive ljudje, ki se zakrivajo ali pa obračajo proč, nekateri z nasmehom na obrazu skrivajo svojo revščino, ki se je pred prišlekom sramujejo.
37 SMTLdMJ ROZMAN
IA GLAVNA URŠA
»Ste morda tudi vi v otroških letih /gradili splav'.'« je rado\
vprašal dedek.
' »tno zato. ker je moj oče imel na Ljubl|anici čoln.«
"diee. treh
ki-
nas ni pričakoval. Se
oetin bojne ladje v pokoju, Franc Pretnar!«
P     PoTm Pa se je zgodilo nekaj, česar mhce od
sanjal ne.
Jakov oče je udaril s petami, salutiral in zdrdral: »Jakob Kranjc, nek danji vodja palube na trgovskem parniku. .Kraljevica', zdaj honorarni usležbenec podjetja .Pločevina'.«
Dedek je od začudenja odprl usta. Zavihal si je mornariške brke. kar je pomenilo, da je skrajno razburjen, in vzkliknil: >»Kakšno naključje. Oba
mornarja!«
»Bivša.« se je grenko nasmehnil Jakov oče,
»Nič ne de, nič ne de!« je ugovarjal dedek. »V prsih nama bije fc zmeraj mornariško srce. Kaj pa počnete v tisti, kako ste že rekli, .Place;
vini?«
Jakov oče je molčal in izmikal pogled, kot bi se mu odgovor zagozdil v grlu. »Kurir sem. Pomislite, iz vodje palube sem postal kurir.« Dedek si je začel treti z dlanjo brado.
»Na, zdaj pa ima,« se je jezil moj Glas. »Kaj mu je le treba vpraša.-.:
0 zdajšnji službi.«
»Dedek se bo že znašel, brez skrbi,« sem mu odvrnila.
Končno je dedek skomignil in razširil roke: »Ja, priznam, da jc M degradacija, vendar, kaj hočemo, služba je služba!«
»Kajne? Tudi jaz tako pravim «
»Nekaj bi vas vprašal,« dedek se mu je približal za pol koraka m ga meril iz ptičje višine kot orel, ki bo zdaj zdaj strmoglavil na žrtev Kaka da ste zapustili mornarico?«
»Hm.« Jakovemu očetu je spet postalo nerodno. Nasmehnil M k vase. »Kriva jc bila ljubezen. Milka,« pokazal je z glavo proti Jakovi mami »Mi je rekla pred poroko, ah jaz ali mornarica. Sama ne bom posedala doma v strahu, da te bodo zagrnili morski valovi in da bom postala mladi
Ndt>V»Zanimivo,« je odvrnil dedek kar se da vljudno, ker je ugotovil, da« je znašel na tankem ledu.
nil «
asei »u       — — .
»Oh, Jakob, kaj natolcujes. Ce me ne vara spomin, se nisi preveč brj
Jakov oče je pogledal dedka in rekel nekoliko tiše, boječ se. da ga K : siijaij Vendar mu to ni uspelo: »Kdo ne bi ustregel ženi, če jo ima rad Milki'ni mogla živeti brez svoje Ljubljane in le kasarne. Veste, celo rojeni je bila tu. Prav v tem stanovanju« J      »Zanimivo,« jc spet ponovil dedek
Oglasila se je Jakova mama: »Jakov, kosilo. Dovolj si se razgovo-
" Jakov oče je dvignil roko, kot bi se branil: »Milka, tovarišu dedku bom pokazal atelje.« .
Jakova mama je zamahnila z desno, nekaj zamrmrala in se obrnila k otrokom: »Otroci, sveže krofe imam, kar za mano v kuhinjo!«
Sošolci so utonili za vrati kuhinje.
»Kar za mano, tovariš dedek,« je povabil Jakov oče in krenil pro desnemu krilu stavbe. ......
Jaka jc stopil k meni in rekel tiho: »Greva, videla boš. kai vse !rna moj oče.« Kar razganjalo ga jc od ponosa. Čutila sem to v njegovem glasu.
Krenila sva za Jakovim očetom in dedkom.
Znašli smo se v velikem obokanem prostoru. Svetloba je lila v mrak' skozi velika okna, prekrižana z močno železno rešetko. Po prostoru je tok«1 razmetano polno vsemogočih reči. Brez najmanjšega reda. V kotu sem1, opazila Jakovega zmaja, ki je bil zdaj zložen. Ob oknu je stalo slikarskoj stojalo z nedokončano oljno sliko.
»Kot v ječi,« sem dahnila proti Jaku.
»Saj jc tudi bila ječa. Po odhodu huzarjev je bila tu občinska jeca.*!
je pojasnil tiho Jaka. ,,,,,, i
»Slikate, kot vidim!« je vzkliknil dedek.
»Da da.« Jakov oče je snel z ramen harmoniko in jo položil na buz-nio mizo' »Tovariš dedek, moram vam priznati, da sem že v otroštvu H Id postati slikar. Žal pa se mi ta želja ni uresničila. Oče me ni mogel poslati v slikarsko šolo. Prerevni smo bih. Vendar nisem odnehal kadarkoli in kjerkoli jc nanesla priložnost, sem risal m slikal.«
Dedek je stal sredi prostora in
po«
»Zanimivo, zanimivo.« obračal okoli svoje osi. Prav. svetilnik
>>kot mlad mornar sem zc kar dobro slikal, lo so videli drugi mo-'-trmi moji tovariši, in me prosili, da bi jim naslika! našo ladjo v viharju. Prvo sliko sem naslikal za našega ladijskega kuharja. In rečem vam,« mi bilo žal, saj sem imel od tistega dne pri njem hudo protekcijo, koso sliko videli'drugi, sem moral naslikati našo ladjo \ viharju vse; posadki Celo kapetan mi jo je naročil in tudi dobro plačal. O mojem slikarstvu* je razvedelo po drugih ladjah lako sem imel dela na pretek in sC zdaj g« imam.
2    VIKTORSTOPAR
Jesen v Dolomitih
Po vojni sem bil s pokojnim profesorjem lomatologom Rantotn in profesorjem Palčičem v škofjeloških hribih. Ko sem jima pripovedoval o dogodkih v letu 1942, se je profesor Kant napotil po bregu navzgor in mi nekje sredi hriba rekel, naj grem med drevje ob poti. Naletel sem na dobro oskrbovan grob in profesor mi je povedal: »Tu ležita tista dva kurirja iz leta 1942!« Dekleta iz vasi grob stalno oskrbujejo.
Ko prideva s kurirjem iz Škofjeloške čete na Jelovico blizu Jamnika, kmalu najdeva štab. Kako žalostno! Dobiva samo Vinka Hafnerja in Staneta Kersnika-Jelovčana ter dva kurirja. Premlevamo dogodke. Pred kratkim je padel komandant cone Stane Žagar in sekretar PK KPS za Gorenjsko, sedaj pa še politkomisar Lojze Kebe, ki je postal sekretar PK KPS za Gorenjsko. Hafner mj pove, da so pred kratkim ujeli Jelovčana, ki trdi, da je pobegnil Nemcem. Zdaj pa Še ta negotovost! Z Jelovčanom sem se veliko pogovarjal in bil sem prepričan, da je res pobegnil in da ničesar
( i < i ( -l i
ni izdal. To sem povedal Hafnerju in oba sva bila mnenja, da o tem ne bomo več razpravljali.
Po nekaj dneh bivanja in dela v Štabu smo napravili načrt za nadaljnje delo. Glavni nalogi: partizani morajo ostati na Gorenjskem, mobilizacija novih borcev. Zvedeli smo, da bodo v kratkem Nemci mobilizirali in zato jim moramo to preprečiti vsaj tam, kjer imamo dobre organizacije in dobre stike. Zato moramo pohiteti s političnim delom. Se pred odhodom pa se na veselje nas vseh v štabu pojavita Bizjak in Savli. Ko smo se ob hajki razbili, sta odšla s kurirjem, ki nas je vodil na Gorenjsko, nazaj v Dolomite, Kidrič pa ju je poslal nazaj. Oddahnili smo se, ker je bila to dobra pomoč za nadaljnje delo. S seboj sta imela tudi pismo z zahtevo, da iz štaba takoj poročajo, kako in kje je padel Silvo Moščan — Viktor Stopar.
Ker je bil Slab v mladem smrečju pod Jam-nikom, smo tam kovali nadaljnje načrte. Nekega jutra je prišla po skoraj zaraščeni stezi stara ženica naravnost k nam. Kaj naj napravimo? Spraševali smo jo, kdo je, od kod, kam gre, zakaj naravnost po hribu itd. Ali naj jo spus/imo ali zadržimo do noči, ko se lahko nemoteno premaknemo. To smo ji tudi povedali. Ona je prosila, naj jo spustimo, da ne ho nikomur povedala o srečanju z nami, da v Kranju sodeluje z OF itd. Zaradi njenega poštenega obraza in ker je ni bilo«Mrah pred nami, smo se odločili, da jo spustimo. Gledamo za njo, kako gre mimo cerkvice po grebenu v Jamnik.
Okoli devete ure zaslišimo na cesti nemško govorjenje.   Pogledamo -iz   smrečja. Nemci gredo iz vasi proti Kropi. Kaj sedaj? Hitro pospravimo  vse,  dokumente  skrijemo pod mah, da nas ne identificirajo, če v borbi pademo, ker predati se ne mislimo. Čakamo, da vidimo, od kod nas bodo napadli, takrat bomo tudi določili smer umika. Ko pridejo do ovinka, se ustavijo in nato obrnejo v našo smer. Ko bolje pogledamo, vidimo, da so med njimi kmečki vozovi in ljudje. Tisti, ki niso bili za to, da ženico izpustimo, nam sedaj očitajo našo   dobroto.   Pripravljeni   smo   na vse, čakamo. Na cesti pade komanda, Nemci se obrnejo proti Kropi in odidejo. Med njimi vozovi in domačini. Ko izgine za ovinkom zadnji vojak, jo iz vasi z naglim korakom pridrobi stara ženica in se niti ne obrne v našo smer. Ta dan so Nemci selilj ljudi z Jamnika.
Ker so vaščani na Jamniku videli, da smo v bližini, se odločimo za premik takoj ob mraku. Midva z Bizjakom pa prevzameva nalogo, da obiščeva vse enote in okrožne komiteje KPS in odbore OF.
Z dvema kurirjema greva prek vse Jelovice, ki je bila takrat skoraj brez partizanov. Nad Nomnom se ustaviva pri bohinjski četici. Ostaneva en dan ter se temeljito pogovoriva o nalogah. Posebej je treba biti pazljiv, ker je bila Jelovica pokrita z nekaj centimetri snega in jih lahko zasledijo »raztrganci« — v zanemarjene obleke oblečeni domači izdajalci. Od tam se, spustiva v dolino Bohinjske Bistrice ter greva na Pokljuko, naprej na Mežakljo, od tam pa pri vasi Potoki prek Save
proti Valvasorjevi koči pod Stolom. Ko j pridemo v taborišče, je to prazno, toda vidd* se je, da ga niso zajmstili. temveč odSli * dolino na delo. Tu je imel taborišče OK KPS in OF svojo bazo za delo na jeseni**«« okrožju.
Po   opravljenih   nalogah   so   se  zgodaj j
zjutraj vrnili. Zopet razgovor o polit lčni situaciji doma in j>o svitu, vzhodna fronta, drug« fronta itd.  Mi o bodočih  nalogah, zaradi
katerih smo prišli. Zvečer naju povabijo * seboj. Pri Valvasorjevi koči potrka <tkr OK KPS za Jesenice na okno in kmalu odpro vrata ter nas zadovoljno sprejme oai niča: »Saj sem vedela, da boste j^nšl:' h že pripravljene žgance z zeljen m kfMH cami!« Povedala nam je. da pridejo vsak   dan   v  kočo,   opazujejo teren, mrakom pa odidejo nazaj. Sama z dvema doletnima hčerkama vzdržuje dom in a* i preživlja, čeprav turistov ni več.
Pozneje so mi povedali, da je bila r oskrbnica s sinom na Lubniku nad Skc Loko (planinska koča se sedaj imenuje po L risu Ziherlu). Ko je sin padei kot partizan leta 1941, so jo premestili na Valvasorje., kočo. Ker je vedela, da je imel njen sip skrito pištolo, je skrivaj šla na Lubnik ponio tm izročila   partizanom   z  besedami: r maščujte mojega sina!«
II.APRILA 1982
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
7. STRAN O
Organiziran odvoz smeti
■M^« - Uprava inšpekcij -1 JW» za Gorenjsko, sanitarni i'*<ttt iz Radovljice, predlaga •■■bo odloka o obveznem od-Jj, odvozu in deponiranju od-*»novi
4*orat ugotavlja, da kljub "*wnju vseh ljudi in občanov problem varstva okolja vse * pereč. Zakonsko je varstvo joejeno s številnimi predpisi, *r le ugotavljajo, da posamezni <P med seboj niso usklajeni in *toteri zaradi hitrega razvoja J*|ije zastareli.
'■ptntje ureja zakon o ravna--'dpadki. V radovljiški občini je p i odlokom o obveznem odla-
■ odvozu in deponiranju od-*fc aaovi. Ker je bil zakonski Up frejet kasneje kot občinski
■ ugotavljajo precejSnjo ne-•ipiat odloka z zakonom. Kaže !J*fc«m na področju ravnanja s "dmimi surovinami — od pad -tili as morali organizirano zbi-1 I -Tacati v tehnološko reci-
Zdaj je odločitev, kje naj bi organizirali odvoz, večinoma prepuščena krajevnim skupnostim. Natančneje naj bi tudi opredelili vrsto nabave tipskih posod ter vstavili določilo o razkuževanju kontejner-skih posod.
Sanitarna inšpekcija dobiva vrsto pritožb zaradi neočiščenih ali na pol izpraznjenih kontejnerjev. Tudi določilo o končni ureditvi odlagališča je v sedanjem določilu pomanjkljivo, saj nikogar ne zavezuje, da mora odlagališče po končanem odlaganju dokončno humanizirati in ga usposobiti za kmetijske ali ostale namene. Prav tako bi bilo nadvse koristno, ko bi bili tisti, ki odloka ne spoštujejo, kazensko odgovorni.
Letos namerava sanitarna inšpekcija začeti z organizirano akcijo odvoza smeti in odpadkov iz vseh naselij v občini. Posamezne očiščevalne akcije so bile že lani, letos pa naj bi bila akcija doslednejša in kar najbolje organizirana.
D. Kuralt
Črtomir Zoreč
POMENKI O GORENJSKIH KRAJIH IN LJUDEH
NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBČIN
(12. zapis)
Šmartno in Šenturška gora — v obeh primerih bi površen človek iskal vir krajevnega imena v imenu Marije ali v Urške. A gre vendar za kraj, ki mu je dalo ime čaščenja sv. Martina (tako v Šmartnem pri Kranju kot v Šmartnem pod Šmarno goro), oziroma sv. Urha (Šenturška gora na pobočju Krvavca). Seveda pa je ime Šmarne gore drugačnega izvora - pač po čaščenju romarske Marije na gori.
Blejci čistijo okolico
M - Na  Bledu   vsako leto "Varijo akcijo čiščenja, v katero : 1 lijaćujejo delovne organizacije, I *m in občani, ki upravljajo z in objekti na Bledu. Zato, ? akcija kar najbolje uspela, so iKV* sklicali sestanek z vsemi ki bodo 8e morali počistiti * r/ojih hiš in na vrtovih ter y*t'i k lepšemu izgledu Bleda. nm vabljenih je bil kar dolg. *i » se odzvali iz Aipdoma, lude Bled, Grada Bled, Ribiške Bled, TVD Partizana Bled, %b, Gostinske Sole in Inženi-% .Vi pa se zdelo vredno priti Humikom   Ljubljanskih mle-I Turist progresa, K2K Bled, y,r^a gospodarstva, Triglava, »^podjetja, Počitniškega do-ifcnjan, Almire in Verige. Vsi ti Jiinje objekte na Bledu in bi ijrtv, da se vključijo v splošna t#r&oja za čisti Bled, tako, kot >///akciji odzvali krajani. V so-
ločevalna
ieija v Šenčurju
tfnr - Krajevna skupnost E vabi kraiane Šenčurja in ELflff k sodelovanju v očišče-»'iiflji, ki bo v nedeljo, 18. apri-rMkom ob 7.30. Zborno me-Ikrapa Šenčurja je pred novo Iujopostajo, za krajane Sredic pa pred gasilnim domom v Itfasi Poskrbimo vsi skupaj, »jaikraj snažen, lep in zdrav, », krajane krajevna skupnost
boto, 17. aprila, bo splošna ali množična očiščevalna akcija, v katero naj bi se vključili vsi krajani.
Po 1. maju bo posebna komisija pregledala Bled in ugotovila, kje bi se še moralo vzeti lopato in grablje v roke, kajti Bled naj bi poletno sezono pričakal v cvetju in zelenju, brez odpadkov in navlake. Prav tako se na Bledu nameravajo vključiti v akcijo Rdečega križa Jugoslavije, v akcijo, ki bo trajala od aprila do oktobra. Bled pa je sodeloval še v akciji Turistična izvidnica in zasedel lani prvo mesto in tudi letos bo posebna komisija Turistične zveze Slovenije ocenjevala izgled turističnih krajev.
D. K.
Očistimo naše okolje
Cerklje — Jutri se s prvo očiščevalno akcijo v Cerkljah začenja niz akcij »Očistimo naše okolje«. Ves teden bodo krajani Cerkelj, Grada, Poženika, Velesovega, Brnikov, Zaloga in Šenturške gore urejali okolice hiš, pospravljali odpadke ob cestah in potokih in odstranjevali navlako, ki jo je pozimi skrival sneg. Pred dnevi so pred cerkljansko cerkvijo posekali izsušene topole, jutri pa že nameravajo posaditi novo zelenje.
Po očiščevalnih akcijah si bo rezultat ogledala komisija za varstvo okolja, ki bo ocenila urejenost okolja in proglasila najčistejšo krajevno skupnost pod Krvavcem.   £) £
Kužno znamenje pri Povodju pod Šmarno goro
ŠMARTNO
POD ŠMARNO GORO
Ze v pomenku o Prešernovem »doktorju Favstu«, se je zapis dotaknil Šmartnega; velike, gručaste vasi pod Šmarno goro. Od tu vodi na Goro zložna romarska pot, skoraj kolovoz (gihčnejši turisti jo uberejo raje po stezi čez Kuhinjo).
Šmarčanov je danes še enkrat toliko, kot jih je bilo pred sto leti -
pač vpliv bližnje industrije in zdrava lega na dosegu Ljubljane. Vse kaže, da se bo veliko mesto nekoč raztegnilo prav do vznožja Šmarne gore, k Savi, še vedno bistri in čisti.
Zanimalo me je, odkod ime manjšemu zaselku v bližini Šmartnega -Solzni dolini? A nisem mogel dognati izvora imenu. Morda mi kdo od domačinov sproči?
Vaška cerkev - fara - sv. Martina je danes kar lepa stavba iz sredine 19. stoletja. Prvotna cerkvica pa se omenja v listinah že leta 1296! In sicer že kot samostojna duhovnija, kar ni bilo nepomembno za one čase. - Dragocenost, ki jo hrani notranjščina stavbe, je prav gotovo slika Janeza Šubica. - Tudi čopič Matevža Langusa se je dotaknil šmartinske cerkver slikarija na svodu prezbiterija (svetišča) je njegovo delo. - Morda je le kaka zveza s poslikavo kupole cerkve na Šmarni gori in prezbiterija v Šmartnem -oboje zrelo delo gorenjskega slikarja, Prešernovega prijatelja, ki pesnika ni utegnil ali celo ni hotel portretirati. Najbrž zaradi Langusove muhavosti ali zamerljivosti Slovenci nimamo avtentične (resnične) Prešernove upodobitve...
O spomeniku na robu vasi, malo nad cesto, posvečenem prvemu strelu iz partizanske puške Mihe Novaka proti okupatorju, je naš zapis že spregovoril. Danes ga lahko predstavim v podobi. Na vaškem pokopališču je urejeno partizansko grobišče. Na spomeniku pa so vklesane pesniške besede Toneta Seliškarja.
Naprednega duha te gorenjske vasice izpričuje tudi šola, ki je v vasi pričela s svojim delom že leta 1824. Novo šolsko poslopje je bilo zgrajeno leta 1898, obnovljeno pa leta 1946.
CESTNI REBOV IN MATEJ HUBAD
Ko tako obkrožam Šmarno goro, da bi se ji v enem od pri-hodnjih zapisov docela posvetil, priromam tudi v Povodnje. Vasico na vzhodni strani Gore, med rečicama Graščenico in Gameljščico. Hkrati pa skoro natanko na stičišču terasastih odrastkov Šmarne gore m
Kraj je danes neznaten (niti 40 domačinov ne biva tod), včasih je moral biti pomembnejši, kajti tu so našli ostanke večje rimske utrdbe. Sedaj je Povod je znano le zaradi leta 1953 zgrajene precej obsežne n-
Partizan Miha Novak, ki je sprožil prvi strel upora proti okupatorju.
bogojnice, kjer Ribiška* zveza Slovenije goji postrvi.
Kot Številni, tudi manjši gorenjski kraji, tako je tudi Povodje rodilo Slovencem pomembnega velmoža — glasbenika Mateja Hubada (1866 do 1937).
Njegova rojstna hiša, prav ugledna enonadstropnica, stoji nekoliko ven iz vasi, na Cestnem Rebovu (Povodje št. 3).
V hišno pročelje, obrnjeno k cesti, je vzidana spominska plošča, ki pove:
V tej hiši se je rodil 28. 8.1866 Matej Hubad, mojster slovenske pevske kulture, ravnatelj Glasbene matice in Konservatorija, upravnik Narodnega gledališča.
Glasbena matica ljubljanska 1956.
Vsekakor pa bi se v letu 1956, ko je bila plošča vzidana, Glasbena matica ljubljanska lahko bolj potrudila in naročila osnutek za delo kakemu arhitektu, tudi vzidava bi morala biti bolj strokovna.
Tako pomemben mož s področja slovenske glasbene kulture pa tudi v umetniškem življenju naše polpretekle dobe, bi prav gotovo zaslužil dostojnejše obeležje svojega rojstnega doma. Ne morem se ubraniti vtisu, da so »merodajni« organizatorji vso stvar z izbiro kamna in oblike ter vzidavo plošče same, prepustili preprostemu kamnoseku in zidarju. Res nič nimam proti oblikovni preprostosti in lapidarno-sti napisa - a stvar mora biti lepa, estetsko ustrezajoča in strokovno izpeljana. In ne nazadnje, tudi v skladu z naštetim bogastvom zaslug v napisanem besedilu.
Streljaj daleč, na severno plat ob razpotju cest proti Vodicam in Šin-kovem turnu, stoji zanimivo oblikovano kužno znamenje, vitek kamnit stebrič z gotskim kapitelom (glavičem). Vse kar kaže tako, da zobu časa prepuščeno starinsko znamenje, priča naše bridke zdravstvene zgodovine, ne bo imelo več dolgega življenja.
PA NISMO SE UKLONILI
ve leti ob izdajalcu
wHohar-Potok
i»«jih odbora Kokrškega odreda sem ga Ha, ko ao potekale zadnje priprave za kanove kronike o Kokrškem odredu, tar imen tam zadaj v knjigi je spravil Fol leta dela! Počasi gre taka reč in »ti potrpežljiv, vztrajen. Potoku je to *i Prepričana sem bila, da je bil borec %p odreda, ob najinem intervjuju pa sjjiazalo, da ni bil med borci Kokrškega %tit en dan. Poprijel je za to delo. ker /moral nekdo opraviti. Iz vojske ven , mip\natančnosti in vztrajnosti. Česarse . moe prav zaradi tega Potem izvem ' j k bil pri tistih  krajanih   Nakla in j (t ki no vodili akcije za ureditev pokoli vodovod,   za   asfaltiranje    ulic in f 0»emnajst let je bil tajnik krajevne hifi, zdaj je predsednik zveze borcev na ft*'. Pripravljen je delati,  dokler   bo le Jp£den tistih naših zavednih ljudi je. ki
se zavedajo, da ne smejo popustiti, kajti družba jih potrebuje prav tako kot nekoč.
Šele 28. oktobra 1943 je šel Potok v partizane. Prej ga je Jokl držal na terenu. Najprej je prišel v 3. kranjsko četo Gorenjskega odreda, kasneje je bil borec 2. bataljona Gorenjskega odreda, ki je konec junija 1944 izpod Storžiča odšel v sestav XXXI. divizije na Primorsko. Tam je bil dodeljen v Vojkovo brigado, kjer je bil vse do 13. marca 1945, ko je bil postavljen za komisarja bataljona v Gradnikovi brigadi. Konec aprila 1945 so ga dali v. partijsko šolo na Zgornjo Trebušo, končala pa se je konec maja v Dutovljah na Krasu.
Ves čas je bil mitraljezec In kjer je bil on s svojim orožjem, tam so bili borci varni. Kako težko se je ločil od njega, ko so ga postavili za komisarja! Morali so mu obljubiti, da ga bo, takoj ko bo zapokalo, dobil nazaj. Veliko zanimivih zgodb ima Potok. Tistih s terena, o mobilizacijah pa partizanskih, ko je pel mitraljez. Pa vendar bi se raje ustavila pri tisti, ki bo Gorenjce verjetno najbolj zanimala. O izdajalcu Hojanu, o tem, kako mu  je  Janez   zaupal,  bom  pisala. Kako
gremeten  izdajalec je bil  Hojan-Hrast iz vetinove  Ukane,  boste  razvideli  tudi iz Potokove zgodbe.
Pri ing Didku iz Ljubljane, ki je imel veliko gradbeno podjetje, je delal Janez Mohar pred vojno. Maja 1941 so po naročilu Nemcev pričeli kopati temelje za »Landrat«. Kaj hitro so bile z nekdanjega Lapovega vrta pospravljene vrtnice, bili skopani temelji in zidovi so zrasli. Tu so bili delavci z vseh koncev, vendar pa tesno povezani. Med njimi so bili Vinko Zakelj iz Zirov, Janez Kristanc-Cesar, neki mesar iz Stražišča — vsi trije so že pred božičem 1941 šli v partizane. Med temi gradbenimi delavci so že takrat pobirali prispevke za družine, kjer so bili očetje in možje v partizanih, delavci iz Ljubljane, ki so imeli dovolilnice, so preko meje prinašali literaturo iz ilegalnih tiskarn.
Janez je tedaj stanoval pri Nagliču na Velikem hribu pri Kokrici. Prva hiša od kasarne. Jokl, ki je v začetku 1943. prišel na ta teren, je kar sredi dopoldneva sklical sestanek pri njem. Z Joklom sta bila zgovorjena, kje je ključ, Janez pa je moral obvestiti še ostale in tako so se dobivali dobre tri metre od kasarne...
Milko Hojan je bil pri Didku glavni računovodja, Janez pa je tedaj opravljal kurirske posle. Po pošto je hodil in malico nosil pa po mleko v Predoslje, po kruh k Bučarju. Vmes je hodil še po skrivno pošto: k Čolnarju, k Ogrizkovim, k gostilničarki Mari Jofttarjevi na vrhu Mohorjevega klanca, k čevljarju Črnivcu pa na Primskovo k nekemu frizerju. Ali pa jo je prinašal. Največkrat od Hojana. Dobival je tudi material, ki ga je odnašal domov, pa naprej k Snedicu na Kokrici ali k Janezu Zupanu, mizarju na Velikem hribu. Cele nahrbtnike, polne vozičke. Včasih je Hojan organiziral kar prevoz z avtomobilom do Železnikov. Kaj vse si je ta človek upal. Govorili so celo, da pripravlja akcijo, v kateri bodo pridobili tisoč pušk in mitraljezov od Nemcev za partizane. Ta bo po vojni zagotovo kakšen minister, si je mislil Janez. Bolj mu je zaupal kot svojemu očetu. Pa vendar je samo čakal, da ga bodo dobili in obesili sredi Kokri-ce. Hojan ga je učil: če te bodo res prijeli, reci, naj te dajo v Begunje, od tam te bom že jaz rešil. Otroško mu je zaupal.
Konec avgusta 1943 paje nekega dne, ko je Janez spet šel po kruh k Bučarju, videl, kako
Bo Mohorjeveme klancu šest gestapovcev vodi litjo Valenčiča, ki je tudi delal pri Didku in je vedel, da sta si s Hojanom precej zaupna Na gestapo so ga peljali. Zraven je bil Dob-nikar Jože, Kobovs z Brpikov, poznan gesta-povec. Janez se je hitro pognal na kolo in naravnost k Hojanu, naj beži, ker Mitjo gestapovci že imajo. Šele veliko kasneje, ko je Janez te dogodke, seje spomnil, da ni bil videti Hojan prav nič presenečen nad Mitjevo aretacijo. Janez je tedaj vztrajal, da naj gre takoj iz službe in se skrije pri njem. Na četrtek je bilo 10. Potem je Hojan res šel na njegovo stanovanje in ostal pri njem vse do nedelje. V nedeljo dopoldan pa je Hojan poslal Janeza na njegovo stanovanje, da mu
je prinesel drugo obleko, pribor za britje in kovček. Uredil se je, popoldne pa ga je vprašal, če misli kam ven. Janez mu je dejal, da bi šel do tete na Kokrici (tam, kjer je danes pri Konjedercu). Dejal je, da bo šel tudi on. Sla sta, se pogovarjala in Hojan mu je predlagal, naj le gre k teti, on pa da bo tam nekoga počakal. Zagotovo bo to tista visoka KmetiČeva natakarica, si je mislil Janez, kajti Hojan je bil poznan tudi kot babjek. Tako ga je gnala zvedavost, s katero je danes dogovorjen, da se je splazil okrog gozda in spet prišel vštric s Hojanom na cesti. Ležal je v podrasti, ko je po cesti od Nakla sem prišumel čisto potihem lep črn mercedes. Ustavil je pri Hojanu, odprla so se vrata in trije visoki gestapovci so izstopili, stegnili po Hitlerjevo roke in se veselo pozdravili. Avto je zapeljal naprej, obrnil, in ko je prišel spet do njih, je vse skupaj naložil in odpeljal proti Naklemu .. .
Janez je mislil, da se mu blede. Je to mogo Če? Ne. To ni mogoče. To je Hojanova igra, da bo dobil tistih tisdč pušk! To in nič drugega. Je pa kampeljc! Vendar Janez tisti dan ni obiskal tete. Na kolo je rinil, kot bi imel tisoč gestapovcev za sabo in doma razmišljal. Zvečer se je Hojan oglasil pri njem na stanovanju, s sabo pa je pripeljal Se neko
fospo Jugovo in moža, ki je bil mojster v nteksu, ona pa računovodkinja pri Dklku. Pri Marinšku so bili, so povedali.
Naslednji dan je Hojan šel normalno delat v podjetje. Septembra 1943 je šel v partizane, prej pa je poskrbel, da so na selško stran zvozili še obilo materiala, cele vreče živeža, sladkorja, čevljev, obleke .. .
Ko mu je zgodaj spomladi kurir Marjan Masterl iz Škofje Loke povedal, da je bil v začetku februarja 1944 Hojan likvidiran kot izdajalec, mu Janez ni mogel verjeti. Šele ko mu je to povedal Jože Brce-Rudi, tedaj Hoja-nov osebni kurir, je dojel vse skupaj. Hojan-Hrast je bil pred svojim koncem načelnik Vojkove brigade, na koncu pa že štabni oficir XXXI. divizije. Koliko žrtev je padlo zaradi njegovih izdajstev. Potem so ga spregledali. Sreča, da Hojan ni vedel za Janezovo zvezo z Joklom in drugimi aktivisti. Kaj vse bi se še lahko zgodilo .. . D.Dolenc
GLA8 8. STRAN
OBVESTILA, OGLASI !N OBJAVE
PETEK, 16. APRILA 1982
w
MERKUR
KRANJ
NUDI
BOGATO IZBIRO BLAGA
vam na 21. sejmu GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA V KRANJU OD 9.—19. APRILA
MERKUR
NA VELIKEM RAZSTAVNEM PROSTORU LAHKO KUPITE
VRTNO IN POLJEDELSKO ORODJE STISKALNICE ZA SADJE BRZOPARILNIKE
UNIVERZALNE MLINE ZA ŽITARICE ŠKROPILNICE ZA SADJE
POSEBNA PONUDBA:
E CENE
Pri nas dobite vse vrste gum Michelin, športnih in  tekmovalnih koles po ugodnih cenah. Davek dobite povrnjen
ZASTOPSTVO IN SERVIS
HEINZ VERATSCHNIG BOROVLJE - FERLACH
J
BELO TEHNIKO MOPEDE MOŠKA, ŽENSKA IN PONY KOLESA
BETONSKE MEŠALCE
— pohištvo KRANJ - PRIMSKOVO
# SIGMA ŽALEC
Če želite poceni kupiti pohištvo, obiščite do 15. maja razprodajo, ki jo je pripravila Lesnina na Primskovem.
TRAJNOGOREČIH PEČI SIGMA TŽ
ZA CENTRALNO OGREVANJE ZAHTEVAJTE PODROBNEJŠE INFORMACIJE NA RAZSTAVNEM
PROSTORU MERKUR—KRANJ .
ele-ter
RAZPRODAJ AJO
opuščene programe sobnega pohištva, kuhinjska mente, sedežno pohištvo, gostinske mize in stni razno kosovno pohištvo.
Cene opuščenih programov so tovarniško znižano 40%, poškodovane elemente pohištva Da lahko il tudi do 80% ceneje. y     nK0 kuP't
Na obisk vas vabi kolektiv pohištva LESNINA na Primskovem.
Pravljice o dobri vodi
Če je na kupu trideset člankov o Radenski, jih ima petindvajset enak začetek: o tem, kako se je v prejšnjem stoletju »peljal tod mimo študent kemije K. F. Henn na kmečkem vozu, in kmet, ki ga je vozil, ga je opozoril na nekdaj močvirni travnik ,Opletar' (seveda, barabe, lastna imena bomo zdaj pisali kar v navednicahl), sredi katerega je vrel in včasih grozeče bobnel vrelec Rublja«
Krasen     začetek! Majčkeno skrivnosten:   kmet,  ki  kakor v ruskih novelah pelje (popolnoma njemu  prepuščenega) popotnika skozi samoto in noč, na lepem pa sikanje in brbotanje vrelca, okoli katerega je ljudstvo napletlo bajke o čarovnicah, ki v zemeljskem žrelu kuhajo točo, saj se takrat, ko je vrelec najbolj razburkan, vselej pripravlja k neurju. In popotnik na vozu, glej, je čudežni princ, ki ga je usoda pripeljala prav tod mimo, da bo odrešil spečo princeso.
Iz naslednjega odstavka že izvemo, da je princ izpolnil svojo dolžnost. Študent Henn, ki je bil po vsem sodeč podjeten možakar (in najbrž tudi iz podjetne družine), ni pozabil čudežne Buhlje (kakšno lepo ime za princeso!), marveč se je čez leta, ko je bil že pri svojem
kruhu, vrnil v Radence, vzel vzorec vode iz vrelca in jo analiziral. Ni se zmotil v predvidevanjih: voda je bila resnično bogata in princ je s čudežnim poljubom zbudil princeso iz naročja temnih, v davnino segaiočih sil naravnost v svetli, hladni svet kapitala.
Postavil je  temelje bodočemu zdravilišču.
Pri tem mu menda niti ni bilo preveč rožnato. Kmetje travnika niso hoteli prodati, češ da bi jim to prineslo nesrečo. Kronisti trdijo, da so se kmetje bali maščevanja slovite Bublje in njenih čarovnic; bili pa so tudi taki, ki so do vrelca čutili še drugačno spoštovanje — spoštovanje, povezano s pravljico, ki je v vseh teh napletanjih okoli začetkov Radencev še najlepši utrinek in zato ne bo nobene škode, če jo tu posebej zapišemo.
PRAVLJICA
Tam, kjer danes pri Radencih vre voda iz zemlje, je nekdaj ležalo veliko jezero. Po njem so, kot še zdaj po rokavih Mure, plavale race, in kmetje iz okoliških vasi so hodili vanj ribarit.
V radgonskem gradu je tiste čase živel ošaben graščak. Zatiral
je kmete z bičem in z biričem, na sUo jim je jemal najboljše, kar so imeli, za svojo posteljo in za svojo shrambo.
Nekega dne je prišla na grad lepa vedeževalka — ciganka. Graščak se je pri priči zaljubil vanjo in hotel jo je dobiti zlepa ali zgrda. Vedeževalka se mu je nekaj časa upirala, potem pa je čez noč izginila. Graščak je ves besen s svojimi spremljevalci zjutraj odjezdil, da jo poišče. Vedeževalka je bežala, bežala, dokler ni prišla do brega radenskega jezera. Naprej ni več mogla. Graščak je bil vedno bliže, prepričan, da je zdaj njegova, toda dekle se je raje pognala v vodo — in utonila.
V tistem hipu je začela voda strašno valovati in klokotati. Gladina se je začela nižati pred prestrašenimi očmi graščaka in njegovih spremljevalcev, dokler ni slednjič ostal od jezera le še klokotajoči vrelec.
Zraven vrelca je čez nekaj dni pognala čudovita roža, ki ji nihče ni vedel imena. Zanjo je izvedel tudi graščak in jo prišel pogledat.
Ni se mogel premagati, marveč jo je utrgal in odnesel s seboj v grad. Dal je poklicati najboljšega zlatarja, ki mu je iz zlata napravil natanko takšen cvet. Potem je zlato rožo obesil nad vhodna grajska vrata.
Morda bi bila še dandanašnji tam, če je ne bi bili odnesli Turki, ko so zavzeli in oplenili grad.
RADENSKA NAJDE POT MED LJUDI
Možno pa je še tretje: da se kmetje niso upirali novemu podjetju samo iz strahu, marveč tudi zato, ker so za zemljo hoteli iztržiti čim več.
Za tako sklepanje je kar precej podlage. Malo je namreč verjetno, da bi kmetje občutili tolikšen strah ravno pred tem vrelcem, saj je bilo okrog in okrog še veliko drugih in iz vseh, tudi iz Bublje, so sami na-takali slatino, ko Henna še na svetu ni bilo. Povsod po širnem območju ob Muri in ob Sčavnici je brbotala iz tal voda, ki so jo imeli za zdravilno, poleg tega pa je bila dobrodošla v poletnih dneh, ko so jo odnašali prepotenim žanjcem in koscem ter grabljicam, da so si z njo (ponavadi so jo pricurnili vinu) gasiliipekočo žejo.
Bodi kakorkoli, Henn se je na koncu le pogodil s kmeti za zemljo in začel iskati glavno žilo. Tu moramo, če gremo še vedno po sledi reklamnih člankov, spet postati malo jezni. Kajti Henn je menda po štirih letih iskanja, finančno (bankrot) in telesno (tuberkuloza) izčrpan (ves obupan) skle-nU prepustiti vrelec usodi, ko je v drugi polovici leta 1869 zaslutil, da
je končno naletel na glavnog Ste videli, spet naključje! Spet
žilo.
ote viuen, oy^. ----- je
malo manjkalo, pa je ne bi bilo, te Radenske — in propagandistove-ga kruha tudi ne. Vendar smo jo srečno zvozili, skupaj s Hennom, ki je veselo živel še osem let, zastavil začetke zdravilišča in tudi že začel prodajati Radensko tja do Dunaja.
Ko je Henn umrl, je naključij očitno konec. V Radencih pa je dobil kruh marsikateri od tamkajšnjih prebivalcev — bodisi, da so delali v polnilnici (tiste čase je bila bolj »nalivalnica«), ali pa so (v Prekmurju je lončarstvo doma)
izdelovali lončene steklenice « slatino. Premožnejši, tisti s konji, so zaslužili s tem, da so jo prevažali po svetu.
RADENSKA PRITEČE SAMA
In tako je še dandanašnji. Le s to razliko, da polnilci ne delajo vet v jamah, do kolen in komolcev l mrzli vodi, marveč stojijo ob strojih in pobirajo ostanke steklenic, ki jih raznese pritisk, če se stroj zmoti in preveč do vrha nalije. In tudi steklenice niso več take, kot so bile: lončene. Zelene so, iz stekla, in zadnja leta že kar dragocenost, tako da so se po obratih pojavih napisi — Ne odmetavaj steklenic v smeti!
Reklamarji — ti so mogoče malce drugačni. Slovensko sicer k ne znajo kaj prida, čudeže pa uporabljajo bolj poredko. Ni več moderno.
Vsi pa se vrtijo okoli Raden ske. Ta je še vedno taka, kot rt bila. Iz osmih vrtin se steka v polnilnico, brbota po visokih steklenih valjih, nato se po ceveh zhje do stroja, kjer se v krogu prerkajo zelene steklenice kot ženske, ki čakajo pri mesarju. Se zamašek in listek s tremi srci, potem pa v zaboj, na paleto in na tovornjak. (Prav nič simpatična ni v tej množici zabojev — nič ni v njej tiste prijetnosti, ki jo ima, ko zašu mi v kozarcu.)
Tri milijone let — in še je ni zmanjkalo. Pred kratkim so delaa poskusne vrtine na širšem območju okrog Radenc, in videli so, da bo njihov kruh, ki je — kot bi rekli reklamarji — po tolikih ćudehh postal to, kar je, preživljal še mnoge generacije in da bodo tudi zanamci rekli, kojih bo žejoJo -Radensko bi!
Kateri od osvežilnih pijač da našnjega dne moremo še prerokovati takšno prihodnost?
P. E.
ffHAPMU 1982
ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI
9. STRAN O
Kaj so jedli naši dedje
Lahko nehaš lupiti krompir. Križnarjevi in Novakovi so odpovedali obisk.
mvje,da vemo
UČENJE STEKLENIC
Napotek je star, iz prvih let po vojni, ko je bila steklenica vse *yk cenjena v hiši kot danes.Pa vendar nam bo takšen nasvet.kako fciti in tako ohraniti steklenico, prišel prav tudi danes, ko nam •tonit spet primanjkuje in ko so vse prej kot poceni. In če jih potre-*)»o večje število za sokove, vina, bomo radi umili tudi naibolj »tane.
b steklenice stoje dalj časa nepomite, je z njimi precej dela, lajaj jih očistimo. "Najprej jih dobro splaknemo, da se umazanija *v/i. Nato jih do polovice napolnimo z mrzlo vodo in natresemo Mjiv prah zdrobljenega oglja. Steklenice večkrat dobro pretresemo, &*aesnaga odlušči, nato jih pomijemo še s toplo vodo:
Na drug način pa jih očistimo takole: do polovice jih napolnimo s *4ajkrompirjevimi olupki, nato jih napolnimo z vodo, zamašimo in kanona toplem nekaj dni, da začne vsebina vreti. Nato vsebino s»o pretresemo in steklenice do kraja pomijemo. Ako prvič ne «sno, postopek ponovimo.
Steklenice, v katerih smo hranili močno dišeče tekočine, pomije-»tiko, da jih do polovice napolnimo z vodo, prilijemo nekoliko >^inie kisbne in jih pustimo nekaj dni zaprte. Nato jih splaknemo z tj&ovodo.
Mutne steklenice od olja ali od drugih mastnih tekočin napolnimo lin vročo raztopino sode ali z mešanico iz vode in solne kisline. Tako *!Wtimo nekaj dni, vmes pa jih večkrat dobro pretresemo. Nazadnje t pomijemo s toplo čisto vodo. Tako očistimo tudi zanemarjene ittitoici od mleka.
Zelo mastne steklenice od olja in masti Čistimo z lesnim pepelom, natresemo za nekaj ur vanje, medtem pa jih dobro pretresemo. Matoo steklenice večkrat splaknemo s toplo vodo in nato osušimo. Ce pi popolnoma čiste, "p ost opek ponovimo.
Ali: v steklenico damo 1 žlico, pralnega praška, pol pole na trfflte natrganega časopisnega papirja in malo čim bolj tople vode. r zamafcmo s palcem leve roke in steklenico z vsebino stresamo, te »e papir skoraj .povsem ne razpusti. Vsebino pustimo še nekaj I Mtn, nato jo izlijemo in steklenico še nekajkrat izplaknemo s vodo.
Lahko pa za čiščenje steklenic uporabimo lug, ki smo ga ujele ob njo v pralnem stroju. V njem namočimo steklenice, nasujemo v iiknice malo drobnega peska, sunkovito stresamo steklenico, in lug •pkbosta v njej opravila svoje.
Ing. Pavle Hafner
Prepričanje, da so se naši dedje, naši predniki, slabo, enolično in brez okusa hranili, je velika zmota. Res je, da je bilo na mizi manj mesa, toda bilo je več drobovine, veliko zelenjave, stročnic, krompirja, repe in zelja. Bila je izredno pestra, lahko prebavljiva in veliko bolj zdrava hrana od današnje.
V preteklosti smo v naših krajih poznali tri osnovne kuhinje: meščansko,  gruntarsko  in bajtarsko.
Mestne gospodinje so pripravljale jedi iz mesa, perutnine, rib in divjačine. Tudi drobovina je bila večkrat na meščanski mizi.
Gruntarska kuhinja je bila poznana po močnatih jedeh: močnikih, žgancih, štrukljih, cmokih. Za prilogo je bilo pa zelje, repa ali kakšna zelenjava. Iz stročnic 'ižola, leče in graha so gospodinje pripravljale jedi iz lonca in enolončnice. Krompir ni bila vsakodnevna prehrana. Meso je prišlo samo ob nedeljah in praznikih na mizo, med tednom pa jedi iz drobovine: pljuč, vampov, jeter, ledvic.
Bajtarska kuhinja skoraj ni poznala mesa, le kakšno slabšo drobovino, kot so pljuča, stihi (goveja golša) in vampi. Glavna hranila so bila repa, zelje, kaša, fižol, leča, ječmen in gobe. Se danes pravimo, da so gobe bajtarsko meso.
Kuhinje so se ločile tudi po uporabi maščob in načina beljenja. Meščanska kuhinja je uporabljala svinjsko mast, surovo in kuhano maslo, gruntarska kuhinja je belila z lojem, včasih s svinjsko mastjo in z ocvirki. Močnate jedi so belili z maslom.
Bajtarska kuhinja je poznala samo loj in še tega so skopo uprab-ljali.
Jedilniki za vsak dan so se v meščanski in kmečki kuhinji bistveno razlikovali od današnjih. Bili so bolj pestri, čeprav ni bilo mesa. Mnogo več je bilo jedi iz moke, zelenjave, stročnic, krompirja in iz kaš. Iz moke   so   gospodinje pripravljale
močnike, žgance, cmoke, štruklje, žlikrofe, mlince, krape, krapce, kuhane hlebčke, pogačice, kolače, zavitke itd. Prosena in ajdova kaša sta bili na mizi v vseh treh kuhinjah. Velika izbira jedi iz repe, zelja, korenja, korenčka, kolerabe, podzemeljske klerabe, črne redkvice, črnih korenin, rdeče pese, zelene, buč, kumar, hrena, stročnic, gob in krompirja nam pove, da so ta hranila veliko pogosteje uporabljali kot danes.
Ob nedeljah, praznikih, praznovanjih, svečanostih, porokah, krstih, obletnicah in ob smrti so naše prababice pripravile zbir jedi, ki so za današnje gospodinje prava kulinarična pravljica. Znane so rakove, polžje in ribje pojedine. Poslastica je bila rižota iz golobov ali vrabcev. V
Eripravo jedi iz mesa divjačine so ile naše babice prave umetnice: mešanica iz jelenovih ušes in jezika, glava divjega prašiča s koprovo polivko, pečeni podvlečeni divji golobi, pečene prepelice in jerebice, nadevan gozdni jereb, pečen srnin hrbet s kukmakovo polivko itd.
Namenil sem se, da bom našim gospodinjam vsak teden posredoval po en jedilnik iz preteklih časov. Nabral sem jih iz kuharske knjige iz leta 1850. Upam, da bom s temi jedilniki vzbudil srce. kaki gospodinji, da bo svoji družini pripravila katero jed iz kuhinj naših prababic.
1. jedilnik
kuhani pljučni štruklji
kuhana   govedina   z mandeljevim
hrenom
špinača z mesnimi klobasicami kompot iz suhih jabolčnih krhljev
Kuhani pljučni štruklji
Za vlečeno testo potrebujemo: 1/4 1 moke, 1/8 1 vode (mlačne), žlico olja in sol. Za nadev pa: 5 dag masla, 1 jajce, 3 žlice drobtin, 3 dag masti, žlico nasekljane čebule, žlico moke, 15 dag telečjih ali svinjskih pljučk, 3 žlice juhe, sol, majaron, poper.
Kuhana pljučka drobno naseklja-mo ali jih zavrtimo skozi strojček. Na čebuli jih hitro prepražimo. Dodamo moko, juho, posolimo, po-popramo in začinimo z majaronom. Zmes ohladimo. V porcelanasti skle-
di v maslo vmešamo jajce, dodamo popražena pljučka in peteršilj.
Testo razvlečemo, potresemo drobtine, razmažemo nadev. Na vrhu potresemo nasekljan peteršilj. Napravimo male štrukeljčke in jih skuhamo v slanem kropu. Lahko pa tudi cel štrukelj zavijemo v krpo in skuhamo.
Kuhane štruklje zložimo na krožnik in jih zabelimo z vročimi ocvirki.
Kuhana govedina
Debela rebra ali prsni kos ali pleče pravilno skuhamo, da se lepo razreze. Ne sme biti preveč kuhano.
Mandljev hren
Žlico moke, 1 del mleka, 3 dag olupljenih mandljev stolčenih v možnarju, pol žličke sladkorja, malo soli in dve polni žlici naribanega hrena potrebujemo zanj. V mleko počasi vsipamo moko in med Kuhanjem stalno mešamo. Ko zavre, dodamo stolčene mandlje, sol in sladkor. Predno postavimo na mizo, vmešamo nariban hren.
Špinača z mesnimi klobasicami
Špinačo operemo in hitro prevre-mo v slanem kropu (5 do 6 minut). Vodo odlijemo, špinačo naložimo na krožnik in jo zabelimo z drobtinami, ki smo jih zarumenili na maslu, in dodamo nasekljan česen.
Kompot iz suhih jabolčnih krhljev
V vodo, v kateri bomo skuhali krhlje, dodamo 1 del belega vina, sladkor, vanilijo, nageljnove klinčke, malo limoninega olupka in sladkor po okusu. Krhlje kuhamo samo toliko časa, da nabreknejo. Ne smejo se razkuhati.
Predavanje o cvetlicah
Danes, 16. aprila, ob 17. uri bo v Delavskem domu v Kranju(vhod6) predavanje o novih sezonskih cveticah in trajnicah za okna in vrtove. Predavala bo ing. Anka Bernard.
|»ilad (laja
JM: aftitim pomlad. Sem I <«*itljiv. Pogledam na L pa je, ampak koledar-Pravo pomlad spo-m tajaem vremenu. Cev/to biti spomladi dolgo ,ie6»n, tako pravijo % Mjraje že skočil v
mk ...
V/, lopmo pa je, ko je jjirtu pobirati vse vrste J not veje.. . Porezal Jtjoipa travo, jo oluSčil fi prav lične Šibe. Podrl H'/ifit grede in zal H a za-i * pa spomladi tudi -ttuf« dela! Treba je ■tpOajive. No, ne mislite, jim pranje, tudi veselja m.} nekaj. Toplo sonce fravi na izlet ali pa ««fr«nod okoli hiše. Dan »padam, kako rastejo in ! ralifne raatline. Ne-thkm, kdaj ae bo zbu-•4 uit želva Zemlja. m m zbudijo vse živali, j7*p*l* zmo. Težko pri-#«. i bi šel obiskat ljub-f>ifc-ajaki vrt Slišal sem, jrtitodi nekai novincev «s* tanina, kakšni so. m. kaj vse odrasli priča -( 'A pomladi: zdravja, i itm)/k. Mi otroci smo _ v kto veseli in spre-jp udi faaov ne čutimo vh>>. Kako neki bi živeli v deželah, kjer l*fcf* let i* časov!
m lafa
frjiakoKranj .
Peter Kavčič-Jegorov
Za dan šole, 18. marec, nas je obiskal tovariš France Kavčič, brat Petra Kavčiča, našega vzornika. Pripovedoval nam je o življenju in delu svojega brata. Iz njegovega pripovedovanja smo zvedeli, da Peter ni bil le dober učenec, pač pa tudi dober tovariš. Bil je zelo delaven, pri delu dosleden in točen. Vse življenje pa izredno pošten in predan idejam in ciljem, za katere se je bojeval.
Kot mladinec je bil navdušen telovadec. S svojim vedenjem in delom je bil vzornik tudi vrstnikom.
Ko se je začela vojna, je vedel, kje je njegovo mesto. Tako, kot vsa-Kavčičeva družina, se je tudi on vključil v narodnoosvobodilni boj. Pri Kavčičevih so se sestajali najbolj zavedni Ločani in organizirali pomoč partizanom, razne akcije in podobno.
Ze decembra 1941 so Nemci hoteli preprečiti take akcije, zato so Kavčičeve aretirali in jih zaprli v loške zapore. Na srečo Petra niso našli doma. Ljudje so ga hitro obvestili, kaj se je zgodilo z njegovimi, zato se domov ni več vrnil, temveč je takoj odšel v partizane.
V partizanih so kaj kmalu napravili načrt, kako rešiti Kavčičeve in druge iz zaporov. Ta načrt so tudi uresničili in prišli do loških ječ.
France Kavčič nam je izredno zanimivo pripovedoval, kako je potekala akcija. Vsi smo si živo predstavljali ječarja in njegovo ženo, presenečene stražarje in dogodke, ki so se odVijali kot na filmskem traku.
Kaj vse je Peter doživel kot partizan! Zvedeli smo marsikaj veselega, smešnega in tudi žalostnega iz njegovih partizanskih dni.
Konec pripovedovanja je bil žalosten, saj smo slišali, kako se je končala življenjska pot našega vzornika. 1.8. marca 1944 je, zadet od zahrbtne sovražnikove krogle, umrl v Breznici blizu rodne Škofje Loke.
Nam je Peter Kavčič vzornik. Po njem nosita ime šola in pionirski odred — Jegorov odred. Ponosni-smo.
Člani dopisniškega krožka Od Peter Kavčič Škof}« Loka
h«**" »obe - Si-ii (pravac, 2. » r. oan. C*fa GoUr Škofja
Moja prva dnina
Četrtek je, ura tehnike. Prese-.nečeni smo obstali, ko je v razred stopil tovariš ravnatelj. »Nevihta prihaja,« se je nekdo oglasil. »Le kaj smo spet ušpičili?« se je zaskrbljeno slišalo iz tretje klopi.
Zaman smo se prestrašili. Tovariš ravnatelj nam je sporočil, da bomo šli v soboto delat v Verigo. Dnevi do sobote so tekli počasi, zdelo se mi je, da nalašč nikamor ne gredo. Toda sobota je le prišla ...
Začudeno gledam v kupe vijakov in se sprašujem, v koliko milijonih let jih bodo ljudje sploh porabili. Kdo ve, kaj neki bodo spajali, kdo jih bo uporabljal.
Ujeta v svet vijakov mirno stojim za leseno mizo in zapiram pokrovčke škatel. Pravzaprav skromno delo proti tistemu, ki se je zvrstilo pred mojimi očmi.
Rudniki, železarne, na koncu moje drobne roke zaključijo težko   pot.   Majhen je ta vijak.
pomislim, ko ga vzamem v roko,
8a ima tako pot za seboj, fajprej je bil kos železove rude globoko pod zemlio, potem je bil delček žareče lave v žrelih železarskih plavžev. Potem je bil konec jeklene plošče, natodel jeklene palice in končno vijak. Eden oa milijonov vijakov, ki gredo mimo mene v belih škatlah in me pozdravljajo z jeklenimi, prerezanimi glavicami
To je bila moja prva dnina v veliki tovarni Veriga. Presenetilo me je, ko sem videla, koliko ljudi je pravzaprav tu zaposlenih. To soboto jih je bilo še nekaj več. Nekaj učencev, ki bomo prav tako nekoč delavci. Vsi se bomo trudili, da bodo naše roke in glave gradile naprej skupnost, ki je vzklila iz krvavih tal revolucije, našo Jugoslavijo.
Romana Palovftnik,
7. a r. osn. šole
A. T. Linhart Radovljica
Tekmovanje za Cankarjevo nagrado
V soboto, 20. marca, je bilo v osnovni šoli France Prešeren v Kranju tekmovanje za Cankarjevo, nagrado. Za šolsko tekmovanje so izbrali Jurčiča. Dobro smo se morali naučiti pisateljev življenjepis in prebrati dela, ki jihje napisal,
Prišla je sobota. Ob pol osmih smo se zbrali pred šolo. Prišlo nas je približno 36. Razen nas treh sedmošolk so bili vsi osmo-šolci. Najprej smo dobili navodila, nato pa še teste, na katerih so bila vprašanja o Jur#ču in njegovih delih. Časa smo imeli dvajset minut. Čeprav smo sed-mošolke, so nam šli odgovori kar dobro od rok.
Ko smo s testi končali, je bilo pet minut odmora. Medtem so se tovarišice domenile za naslov spisa: Srečanje z Domnom. Treba je bilo napisati spis po dogodku iz knjige, vendar čim bolj po svoji domišljiji, torej samostojno.
Vsi težko čakamo na rezultate tekmovanja o Jurčiču za Cankarjevo nagrado.
Mirjana, Alenka, Metka, 7.r.
OS France Prešeren Kranj
NAGRADNA UGANKA
Prvi astronavt, ki je obletel Zemlio, je bil Junj Gagarin. Rešitev nismo dobili prav veliko, med njimi pa smo izžrebali dopisnico, ki jo je poslal Andrej Lukanec iz Komende, Knž 74. JJobil bo Svinčnik na vrvici.
Josip Vandot je opisal napete dogodivščine pogumnega
Eastirja visoko v gorenjskih gorah. Prebrisani deček je u gnal udobnega Bedanca in strašno Pehto, pomagal slepi Mojci in slabotnemu Kosobrinu, bodril strahopetnega tovariša. Zgodbe so med mladimi bralci zelo priljubljene, po njih pa radi segajo tudi.slovenski filmski ustvarjalci. Zato upamo, da uganka ne bo pretežka.
Ugotoviti morate imeni glavnih junakov, ki ju prikazuje slika. Odgovore pošljite do 23. marca na naslov: ČP Glas Kranj, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 - nagradna uganka. Izžrebanca čaka Glasov svinčnik. Pa veliko sreče!
Blejski pionirji so pred dnevi izdali posebno številko šolskega glasila Beli lokvanj, ki so ga posvetili letošnjim kongresom, 40. obletnici zveze pionirjev Jugoslavije in 25. obletnici dela klubov OZN v Sloveniji. V njem smo prebrali tudi pesem Gregorja Marklja iz 8. c razreda, ki jo objavljamo.
VNASIHSRCIHSITI, TOVARIŠ TITO
Tito, Tito! so vzklikali borci na Sutjeski, Neretvi, Tito, Tito! so vzklikali talci v Kragujevcu, v Dragi. Tito, Tito! so vzklikali tisoči, Tito, Tito! Vsi te inwmo radi!
Naj sovražnik besni, naj strelja talce, naj zapira naše ljudi, povsod, kjer greš ti, gremo tudi mi, tovariš Tito.
Vodil si našo armado po pravih poteh, po poteh miru in svobode, tovariš Tito.
Svoboda!
Z nami sta ti in tvoja armada, tovariš Tilo! Samoupravljanje! ' Po tvoji poti gremo vsi, tovariš Tito!
Neuvrščenost!
S tabo smo vsi, tovariš Tito!
Boj za pravice vseh ljudi!
S tabo smo vsi, tovariš Tito!
Mir na svetu!
Za to se borimo vsi,
tovariš Tito!
Mi vsi smo vojaki, če bo treba, bodo tudi junaki, v naših srcih si ti, tovariš Tito!
m 11 w      % ♦ ^B
Golf na Bledu ima iz leta v leto več zvestih privržencev — Nova restavracija je odprtega tipa in ima tudi ležišča — Parkirni prostori in v prihodnje še dve tenis igrišči in manjši odprt bazen
Bled — Blejski »pravi« golf obišče iz leta v leto več domačih in tujih gostov, kajti golf igrišče Bi je že pridobilo Številne vnete igralce in obiskovalce. Blejsko golf igrisct na kar 65 hektarih zemljišča je vzorno vzdrževano, v privlačnem naravnem okolju med Karavankami in Julijci, obenem pa edino tovrstno igrišče pri nas. Golf ima v svetu veliko privržencev, radi ga igrajo Američani, Angleži, Skandinav-ci, Italijani, ki prihajajo na Bled prav zaradi golfa al' tudi zaradi golfa.
Letošnja sezona se je na golf igrišču začela prej kot običajno, saj so se napovedali Švedi, ki v predsezoni in po njej igrajo golf na tujem, poleti pa doma. Bled so znali Švedom približati, tako, da so danes na Bledu že skupine Švedov, ki prebivajo v hotelih in po ves Jan preživijo na golf igrišču.
Čeprav je danes ob golf igrišču še vedno gradbišče, saj urejajo parkirne prostore za okoli 80 avtomobilov, se prvi gostje ne pritožujejo. Lahko se okrepčajo v izredno okusno opremljeni novi restavraciji, ki so jo na golf igrišču dolgo pričakovali in letos tudi zgradili. V restavraciji, ki je odprtega tipa, je vsak večer »animir« glasba, dobra postrežba in solidne cene. V restavraciji je 35 ležišč, sob, opremljenih po apartmajskem sistemu. V prihodnje pa nameravajo poleg golf igrišča in restavracije ■ zgraditi še dve tenis igrišči in manjši odprt bazen.
Božo Benedik je tajnik Golf kluba Bled: »Golf igrišče ima 18 zelenic v izredno lepem naravnem okolju. Že sam sprehod po igrišču je nadvse prijeten, Še posebej pa igranje golfa, rekreacije, ki ima v svetu vedno več privržencev. Naložba v samo igrišče ni bila majhna, veliko prizadevnosti je bilo treba, da se končno uredi in pozneje tudi vsako leto vzdržuje veliko golf igrišče. Danes je že
Letno na golf igrišču pripravimo okoli 16 turnirjev, za letos jih predvidevamo okoli 14. želel pa bi opozoriti na to, da je sprehajanje po golf igrišču nevarno tedaj, kadar so na njem igralci, saj se lahko zgodi, da pride do hujših poškodb. Žogica leti z veliko hitrostjo in lahko poškoduje sprehajalce, prav tako pa je nevarno nabiranje gob. Golf igrišče škropimo, saj ga vzdržujemo, zato ne moremo zagotoviti, da so gobe, ki rastejo na tej veliki površini, užitne.«
domače številnim gostom in prijateljem Bleda iz Avstrije, Zahodne Nemčije, delno tudi Italije. Želimo si, da bi pridobili čimveč stalnih gostov, tako iz Švice in Anglije, kjer golf veliko igrajo in je nadvse priljubljen. Želimo si, da bi se gostje vrnili zadovoljni domov, saj je zadovoljen gost najboljša reklama. Lani je golf igrišče obiskalo okoli 9.000 gostov ali okoli 20 odstotkov več kot leto prej. Večinoma prihajajo tuji gostje, radi pa bi, da bi prišli tudi domači gostje. Golf ni igra za izbrance, kot nekateri mislijo — prav zdrava rekreacija je in če stroške igre primerjamo z drugimi, niti ni tako zelo draga. Vsak član našega kluba plača 3.000 dinarjev letne članarine za prosto igro na igrišču, oprema pa velja okoli 10.000 dinarjev, odvisno seveda, kakšna je. Vsakemu novincu nudimo 10 brezplačnih ur pod vodstvom učitelja. Letos kaže, da je zanimanje med domačimi večje, tako v okolici Bleda, Radovljice in Ljubljane, kjer pa so že tako daleč, da bodo ustanovili svoj klub in zvezo.
Ludvik Resman je vodja temeljne organizacije igralnice Bled: »Velika pridobitev ne le za Hotelsko turistično podjetje Bled, temveč za ves blejski turizem je golf igrišče, na katerem danes že stoji sodobna restavracija, ki so jo gostje golfa resnično pogrešali. Dohodek iz iger na srečo je po zakonu namenjen izgradnji infrastrukture in tako smo že namenili sredstva za izgradnjo Kazine, obenem pa za izgradnjo nove in sodobne restavracije na igrišču. Naslednji manjši naložbi bosta tenis igrišče in manjši pokrit bazen.
Gradnja sedanje restavracije je bila hitra in čeprav bomo naložbo nekoliko prekoračili, prekoračitve ne bodo velike. Restavracija je odprtega tipa, s kuhinjo, upamo le, da se bodo gradbena dela pri urejevanju okolice sklenila v roku do l.maja. Urediti smo morali lokalno cesto na golf, ki bo pozimi plužena. Golf igrišče pa ne nudi zdrave rekreacije le poleti, temveč bodo na njem možna razna tekaška tekmovanja tudi pozimi. Proge ' so odlične in dolge, z Elanom pa smo se že dogovarjali, da bi uredili na golfu izposojevalnico za smuči.« y.
Restavracija na golf igrišču je za blejsko turistično ponudbo velika pridobitev. Bled s tem pridobiva več tujih in tudi domačih gostov, ki se počasi, vendarle pa zanesljivo ogrevajo tudi za igraanje golfa, kajti golf je zdrava in koristna rekreacija.
D. Kuralt
Mladi žive s krajem
Osnovna mladinska organizacija Koprivnik-Gorjuše najboljša v radovljiški občini — Maloštevilna mladina, a pripravljena delati — Delo v mladinski organizaciji sprostitev in dolžnost
kroji svoj čas. naložili v peč sestanka, ki je
Gorjuše —
Letos so osnovni mladinski organizaciji Kopriv-nik Gorjuše podelili priznanje »najboljša osnovna organizacija mladine v krajevni skupnosti«. Kako da ravno ta, od doline in ugodnih razmer za politično delo odmaknjena mladina? Človeku kaj hitro postane jasno, ko se udeleži enega njihovih sestankov in prisluhne, kako si kopriv-niška in gor-juška mladina Preden so sedli k sestankovanju, so stole.  Formalni del
m  razpostavili .
odločal o štafeti mladosti, družabnih igrah, praznovanju, urejanju igrišča, je bil kaj hitro mimo. Bolj skopih, a tehtnih besed so bili, pa tudi dolžnosti se ni nihče skušal izmakniti. Pod točko razno pa seje razživel pogovor.
Od 70 mladih, kolikor jih štejeta obe vasi pod Pokljuko, se jih je to soboto zbrala lepa večina. Kadar je delovna akcija, navadno pridejo vsi. Ker sta vasi daleč v hribu, iz doline peljeta le dva avtobusa dnevno, prave zabave pa Koprivnik in Gorjuše ne premoreta, se mladi radi sestajajo. Sobotna srečanja pa jim razen prijetnega druženja z vrstniki pomenijo tudi dolžnost, 1 skupaj z drugimi nekaj store za svojo krajevno mst, odmaknjeno od doline in mesta. Le peščica
jih je še ostala tu gori, saj jih z leti zvabita dolina in lažje življenje. Danes je mladih le še dobra desetina vsega prebivalstva obeh vasi. Kot bi hotela nadomestiti številčnost, je ta toliko bolj delavna in prizadevna.
»Prej je leta in leta mladinska organizacija v v našem koncu ni delala pravi predsednik Zdravko Zalokar. »Pa najbrž ni nič čudnega, saj je skoraj vsa mladina v šoli ali na delu, vsi pa so morali vedno poprijeti tudi doma. Le sobote in nedelje so bile mladini nekam prazne, prav to pa je bil tudi vzrok, da smo se združili. Kaki dve leti že popravljamo slab vtis, ki smo ga dajali zaradi večletne neaktivnosti. Prav v' času štafete mladosti je nastajala naša osnovna organizacija, tako da smo tskoj imeli prvo priložnost, da se izkažemo. In smo se. Potem pa so se vrstile lokalne delovne • akcije, pohodi, družabna in kulturna srečanja. Najbolj smo se izkazali pri gradnji gasilskega in kulturnega doma, ki je bil obnovljen ob. 25-letnici občinske gasilske zveze. Takrat smo bili tako zagnani, da smo gradili celo v najhujšem nalivu. Mladost je norost, so dejali, toda prek tisoč delovnih ur, ki jih je mladina vložila v obnovo, je vsem zbudilo spoštovanje.«
Ko so pokazali, kaj zmorejo, jih starejši niso več gledali postrani. Resne in delovne so jih vključili tudi v delo krajevne skupnosti. Ze rezultati volitev dokazujejo, da so tudi mladi upoštevani, česar pred štirimi leti ni bilo moč trditi. Mlade pa bolj kot krajevna politika privablja društveno življenje. V dobrih odnosih so zlasti s kulturnim društvom in gasilci, kjer sodelujejo s svojimi mladimi močmi.
»Včasih so seveda tudi težave,« pravi dosedanji predsednik Zdravko Zalokar, »Starejši nas včasih, če smo preveč pogumni, malce postrani gledajo. Tu gori še vedno vlada zvestoba stari vaški avtoriteti.Pa to niso nikake težave! Večje nam zadaja dvoizmensko delo večine mladih, ki zaradi tega ne morejo prihajati na sestanke in akcije in se zato odtujujejo. Tudi naše skromne zveze z dolino včasih hromijo delo, čeprav je ta neugodna okoliščina po drugi strani tudi dobra. Mladina je namreč zaradi nje prisiljena ostati doma, pa ji je delo v mladinski organizaciji zanimivejše.«
Tako je v Koprivniku in Gorjušah. Na videz sicer nič posebnega, toda združiti in razgibati dobro polovico mladih niso mačje solze. Posebno ne v primerjavi z organizacijami, kjer jih od petsto ali tisoč le pet ali deset mlačno poseda na sestankih.
D. Zlebir
MIRA TURK:
Neprisiljeno hegov
V mislih sva se srečali že nekajkrat v tem šolskem letu. Kadar je v uredništvo prišlo pismo z žigom Stuttgarta, sem vedela, da so v njem spisi otrok naših zdomcev, ki obiskujejo slovenski dopolnilni pouk in želijo prispevati svoj delež k oblikovanju Glasove rubrike za najmlajše.
Toliko bolj sem bila zato vesela, ko sva si prejšnji teden segli v roke. Bilo je v Radovljici, na seminarju za učitelje slovenskega dopolnilnega pouka na tujem. Zal je bilo srečanje zaradi natrpanega programa kratko. Obljubila je, da se bo v enem od naslednjih dni, kar v Zahodni Nemčiji še trajajo počitnice, oglasila na daljši klepet.
Mira Turk poučuje otroke že sedemnajst let. Prva tri je delala v domačem kraju, v domu Frana Miličinskega v Smledniku, nakar se je preselila v šenčursko šolo.
»V glavnem sem vodila oddelke podaljšanega bivanja in malo šolo. Nikoli se nisem zato počutila manj vredno v primerjavi z učitelji razrednega ali predmetnega pouka. Tuda sama imam pedagoško akademijo, diplomirala sem razredni pouk, in ne vem, zakaj bi bil za delo v podaljšanem bivanju dober vsak laik. 2al povsod še ne mislijo tako kot v Šenčurju. Zakaj sem se odločila za podlajšano bivanje? Preprosto, zdelo se mi je, da otrokom lahko več dam tako kot v razredu. Podaljšano bivanje, vsaj prva leta je bilo tako, namreč obiskujejo predvsem nekoliko slabši učenci, siti šole in učenja Zato je potrebno iskati vedno nove, zani-
mive in raznolike oblike deJi^li pritegnejo.« i Izkušnje iz podlajšanega \rm so Miri Turk prišle zelo PrJVJ§ je lani opredelila za učiteljKjB venskega dopolnilnega fotrm Stuttgartu. y.
»Tam še zlasti ne sme biti;m kršne prisile niti nad otrok« nad njihovimi starši. Otroci nF no iz višjih razredov. praJJ utrujeni in celo lačni, kadar nemški šoli dlje traja, k slcvjB uram. Te se začenjajo ob &*m končujejo ob petih popoldn*«JB Seveda se pouk krepko raij od pouka pri nas. L čni vsebuje le dva predmeta: n»f|
Ko na čajnih
zažive
Ce ne bi pri Cehnerjevih v Orehovi j ah pri Predosljah pred kratkim dali od sebe glas, da imajo naprodaj nekaj »B robe«, skodelic in kozarcev, ki so se pri nanašanju "barv in žganju v pečeh zaradi tega ali onega spridile, bi verjetno še ne slišala zanje. Tisto o čisto poceni skodelicah in kozarcih pa je završalo po Kranju in okolici, da so ljudje kar drli skupaj. Pa je tako hitro zmanjkalo in zdaj je hudo, ko odhajajo praznih rok.
Dvanajst let imata že Slava in Jože Cehner v Orehovljah obrt sitotisk in dekoracijo stekla in keramike. Slava, VelUcanjeva iz Kranja, ki je iz »glažarske« hiše doma, je obrt, ki jo je od otroka ven spoznavala pri očetu, prenesla v svoj novi dom. Začela je takrat, ko je tako primanjkovalo lepih keramičnih ploščic. Kasneje pa je prešla na sitotisk in se pogodbeno vezala le pri Mercatorju — Tozd Steklo in zdaj rišejo, tiskajo in lepijo ter žgejo najrazličnejše dekoracije in slikice na skodelice iz porcelana ter kozarce. Po vsej Jugoslaviji gredo njuni vzorčki. Poleg Velikanja iz Kranja sta edina v Jugoslaviji, ki. sta se lotila takšne obrti. In dela jima res ne manjka.
Dve peči stojita v njuni velbani delavnici. Iz starega hleva sta jo preuredila.Toplo in prijetno je tu notri. Povsod polno skodelic, kozarcev. Prazpih, pripravljenih za obdelavo, pa že pisano poslikanih, ki bodo kmalu našli pot med kupce. Preprosto delo, ko enkrat steče. Največ dela da priprava vzorcev. Slava ima največ veselja z njimi. Včasih dobita že pripravljene risbe, fotografije, kot pač želi naročnik, včasih jih pripravljata sama, ponudita svoje zamisli. Narisati, presli-
kati in potem, ko pripravljat^* mora vsaka barva imeti staff svojo montažo. Sedem barv, m montaž, sedem sit za en saflV slikač«. Ko je »preslikač« nai+g gre le še v tiskarski stroj. ta*F najbolj zahtevno delo opra™r Le kako se bodo barve obneskl je še vprašanje. Rdeča je £ muhasta. Ko čakajo pno TOB vsi nervozni, radovedni, od t*M^ do otrok, ki jih prav tako kot| zanima vsak vzorec, vsak* posebej. In če se pokate, daP v redu, da barva odgovarja, delo steče. Na tisoče sk* enakim vzorcem gre skozi oj Če se le predolgo vleče en v« ga naveličajo. Prav vsi. Insp* v pričakovanju, kakšen bo Bo uspel?
Po celo leto se peči ne« Ko je ena peka končana, drugo peč. Obe hkrati n* polno goreti, kajti preslaba)« električna  napeljava. Od gor bi morali potegniti p« bel, če bi hoteli, da oi delali pa si omislili še kakšno »tunelsko« peč. To bi bilo _ zanju.  Raje zdaj izmenjaj« rahljata ti dve peči, pa ju rujeta noč in dan, kajti na« ju lahko praznita in polnita poldne imata še štiri delavce, vešči vseh del. Dobro se raiuo delo gre hitro od rok.
Pravkar so toliko ohlajali peči, da so lahko pobrali ven za kavo.  Rdeč vzorček. nekakšnih žarkov so jim nacw so. Dobro so se spekli S« zabojčkov   z nalepljenimi čaka, da gredo v peč, da se -vedno  vtisnili   na poreda*^ težkega, pravzaprav prav in če je Še tako razumev
blovenstva
'fcvenski jezik. »Najtež-mb v oddelkih — vsako ^Ttfujem v drugi Soli — '*iMi starosti: od pred-'**»eto)Solcev. Učni načrt
I^Hitretn obdohjem. Snov »Aanij, drugače ne gre, *«mjo večji pokazati latnjsi manj.« '"rfiftoma radi prihajajo k *tmm.Zal pa vsi Se niso '<i njihovo obvladanje •kasde je zelo različno, ufcor dobro je doma. "v strahu, da otrok .sploh ne govorijo * l so pa tudi pri-9« zakonih negu-tn pošiljajo otroke uku.
v tujini, kjer ni-ddati so še skrom-toliko bolj vesela Spominjam se de-dva meseca samo rt si spravila niti ene v*sk*. Potem se je po-tdaiz naročja, se vživela 'Mtvilepo govori.« "jjj '.ii pravi, da se otroci k*~urjajo o kraju, od ko-
umi ali njihovi starši, Mm na počitnice. O tem babicah in dedkih pa J/b ' domovini tudi radi * jjBi'*flr<o pa jih zanima, h jBsjiojoji izobraževanja v rJjW*& folah. saj se veliko *?9|*nijstih letih, ko starši ^liieo do nemške pokojni-Zaco je Mira Turk več aUika slovenske besede; fenfta pri poklicni izbiri
in uravnavanju želja zdomcev v domovini.
Zelo živahni so njeni varovanci pred prazniki. »Proslavljamo dan republike, lani smo sprejeli v pionirsko organizacijo petdeset otrok, dedka Mraza, 8. februar in dan žena. Takrat v Soli pripravimo kulturne nastope in se z njimi vkjueu jemo v programe slovenskega kulturnega društva Triglav. Sploh je naše delo tesno povezano z društvom, v okviru katerega smo pred kratkim ustanovili tudi sekcijo   društva  prijateljev mladine.«
Najbolj sami sebi prepuščeni so na tujem predšolski otroci in mladi po devetem razredu. Društvo si prizadeva, da bi pritegnilo oboje;
Erve s samostojno malo šolo, ki bo krati razbremenila oddelke slovenskega dopolnilnega pouka, druge pa predvsem s pestrim društvenim življenjem.
»Moje poslanstvo je tako kot vseh slovenskih učiteljev v tujini. Na neprisiljen način ohranjati in negovati slovenstvo, spoznavati otroke s kraji, ljudmi, napredkom in pomembnejšimi dogodki v matični domovini. Delo je odgovorno. Do nesporazumov lahko hitro pride, zgladiti pa jih je potem težko.«
Mira Turk bo ostala zunaj štiri leta. Julija bo popeljala okrog dvajset otrok na letovanje v Novi-. grad: plod povezovanja občinske konference SZDL Kranj in slovenskega kulturnega društva Triglav Stuttgart. Z novim šolskim letom pa se bo najbrž preselila v Reutlin-gen.
H. Jelovčan
PETKOV PORTRET
licah
k^*«k kar zavida. Poleti, \t>, gmaj pred hišo razpno }trffi in delajo v senci. K
Ble toliko, da pre-fino v peči in napol-peči. Ko pride roba pa vsi krepko zagra-i^tri vagone hkrati je že >>>#i ali stekla k hiši. Se i»s<5obili v bližini v najem tjaštte. V mestu je za Krt «iiko težje.
l'/brtnik, imata tudi ona nw. Najbolj zaradi barv tg norčke, ki sta uvože-iKpromateriala je pa za it golo dovoljenega. Po-itsajdi. Veliko potov je Al Posebno zadnje čase. tA ki se pri hiši največ /pnizacijo dela. Slava je 'fiih vzorčkih. Rada bi, m\ tudi unikate, da bi I si porcelan. Malce je
Eoskušala in zdi se ji, da bi šlo. Judje tako iščejo takšne posebnosti. Vse več prihajajo sem ljudje s posebnimi željami. Največ gostinci, da jim narede kaj posebnega za njihove lokale: njihove embleme na skodelice, kozarce in podobno, prihajaio pa tudi posamezniki, ki bi radi dali iz rok kakšno posebno darilo, ki bi bilo čisto nekaj osebnega. Za
eoroko, rojstni dan, obletnico poro-e . . . Zdaj, ko so otroci toliko večji, bo Slava našla čas tudi za svojo umetniško žilico. Morda bosta k delu pritegnila tudi kakšnega prijatelja, ki mu slikarija na steklo leži. Takrat, se ji zdi, da bo njuna delavnica, dobila čisto drugačno dušo. Ne bosta se odrekla delu za trgovine, to nikakor ne, kajti tu je njihov večji kos kruha, za spremembo bi pa včasih le še pridala kaj svojega, čisto njunega.
D. Dolenc
uro SMO PISALI
ITA 1952 . . .
O 1» I  L N  K    V m U m T K   ZA COBINJSKO
tol LOKI NI MESA
jrjiph vrst pred škofij »Krnicami kakor so i »e, vsa povojna leta ni L tuko soboto se delavci Isajti sprašujejo, če bo MfM ali nič. V aprilu Bifci ni bilo, v maju so *0k a vso družino po a, veliko pa jih je
tt v poslovalnicah M, da mesa zato ,Wodna banka ne da hi saltu p živine. Ženske m poltiho godejo na tbinko, ki dela krivico [*» floveku. V Ljubljani IfltMni govorijo, tam »atfnjka, tu pa — kakor drugačne potrebe in
tm v upravi mesarije ii banki, kako je s to i pravijo, da dobijo od denarja za nakup »jene za široko po-
trošnjo mesa. Zmeraj pa različne menze in drugi večji potrošniki pokupijo skoraj vso zalogo, tako da ga za Škofjeločane le malo ostane ali pa celo nič.
Vse to v upravi mestnih mesnic vedo in vendar doslej še niso ničesar storili, da bi zmanjšali nezadovoljstvo potrošnikov. Mar ne preti nevarnost da bodo začeli kmetje »na švarc« klati? Bi jim to lahko zamerili, če je živine dovolj in če se podjetje, ki bi moralo vse oskrbeti z mesom, ne zmeni za njihove potrebe?
G lejte, pri tem pa je zmeraj po 4 do 5 nakupovalcev mestne mesarije na terenu! Ali potem nimajo tisti prav, ki trdijo, da je mesarjem bolj pri srcu nakupovanje živine, od česar imajo provizijo in prodaja na veliko, tako da se lahko takoj vrnejo na teren po živino kot pa prodaja v mesnicah brez provizije; Kdaj se bo tudi v Škofji Loki našel nekdo, ki bo dejal, da tako ni prav in pometel tiste, ki bi se temu upirali?
Peter Korošec
Na prvi pogled je Peter Korošec povsem običajen šestnajstletnik, ki ga mladost včasih zanese v brezglavo veselje, drugič v otožnost ali pozorno razmišljanje. Včasih pa okorna kretnja ali za trenutek zbegan pogled izdajata, da se Peter v nečem vendarle nekoliko razlikuje od svojih vrstnikov. Ze podatek, da je gojenec Centra slepih in slabovidnih v Škofji Loki, je zadosti zgovoren. Kaj neki išče ta fant iskrivega pogleda, radovednih oči, ki preiskujejo sogovornika, v zavodu, kjer šolajo na vidu prizadete osebe? Takole je raz-predel svojo nenavadno zgodbo:
»Rodil sem se popolnoma zdrav, pri osmih mesecih pa sem nenadoma izgubil vid zaradi nesreče v otroškem vozičku. Močna okvara vidnega živca na desnem očesu mi je povsem odvzela vid, vse slabše pa je bilo tudi z levim očesom. Zato so me s šestim letom napotili v ljubljanski zavod za slepo in slabovidno mladino. Tam sem se učil Braillovo pisavo in si s tipom nabiral znanja. Postopoma pa se je začel vid vračati; ko sem bil v četrtem razredu, se je toliko izboljšal, da sem lahko uporabljal očala. Zdaj na levo oko kar dobro vidim, vendar pa sem bolj vajen uporabljati tip. Celo branje običajne pisave mi povzroča
težave. Tiskano že berem, pisano pa le za silo. Ker so me od malega vzgajali tako, da sem zaradi izgube vida uporablja! roke, me zdaj mnogi novi predmeti zbegajo. Zgodilo se je celo, da nisem prepoznal bele palice, simbola slepih, ki sem jo videl na razstavi v Ljubljani. Prijeti sem jo moral v roke in ji s tipom določiti obliko in značilnosti. Podobno je z barvami. Svetu slepega so barve neznane, jaz pa se nanje šele pripravljam. Med rožnato in vijoličasto za zdaj še ne ločim, tudi barve na zemljevidu so mi neznanka, saj so si vse podobne. Razlikujem jih šele potem, ko si jih dodobra ogledam skozi povečevalo.«
Peter Korošec je dijak drugega letnika administrativne šole v škofjeloškem centru slepih. Ko seje še v ljubljanskem zavodu odločal za nadaljnje šolanje, so starši in psiholog menili, da je sposoben za visoke profile zlasti ekonomske smeri. Vendar proizadeti na vidu nimajo posebno širokih možnosti zaposlitve ali nadaljnjega izobraževanja. Trgovec Peter ni mogel postati, ker še ni vešč v uporabi vida, mnogi poklici so mu nedostopni, a njegove ambicije presegajo poklic telefonista ali administratorja. V šoli ga mikajo družbene vede, njegov adut je zlasti marksizem, najbolj pa ga privlači zunanja politika.
Njegova tekoča pripoved, izbrano izražanje in trezno razmišljanje dokazujejo, da je vajen slediti svoji pameti. V pogovor se mu vpletajo presenetljive misli o pogledu na svet. Čeprav je v letih, ko se v glavi pletejo sanje o prihodnosti, Petra sanjarjenje ne zanaša s' trdnih tal. Pa vendar je mnogokrat razdvojen, ko razmišlja o svoji prihodnosti. Svoje sposobnosti bi rad strnil v bodočem poklicu, vendar ga je hkrati strah, da bodo zaradi njegove prizadetosti na vidu ostale neuresničene. Znanka Dolores, ki je poskusila srečo v nadaljnjem šolanju, je bila Žai razočarana. Za slepega ali slabovidnega prinaša šolanje Še dodatne težave; Čeprav Peter vidi, mu manjkajo tista leta, ko se človek uči z vidom, na tem pa temelji tudi preostalo znanje.
D. Zlebir
TkV TT TI • w w ' • ti       V T
. JaV
Bleščeče plesne toalete. Glasba, ki narekuje tango, angleški valček, dunajski valček. Gibki plesni pari sledijo taktu. In že glasba zadrhti v quick stepu. Nato plesalci zdrsnejo v mehke in elegantne gibe slovv foxa. In ko se ritem sprevrže v temperamentni ča-ča-ča, sambo, rumbo, džeif ali paso doble, se lahkotna telesa živo in strastno odzivajo ...
Odkar je Viktorija Tomič pred leti pri plesni učiteljici Darinki Udirjevi naredila svoje prve plesne korake in se navdušila za športni ples, "so standardni in latinskoameriški plesi v središču njenega življenja. Pred osmimi leti ie s še nekaj navdušenci plesala v plesno-športnem klubu v Kranju, ki je deloval pri plesno-baletnem društvu. V letih njenega ljubiteljskega plesa najprej s soplesalcem Milanom Gogalo in nato z n Mirom Medveščkom je tudi najlepša sončna nedelja ni zvabila s parketa. Plesno-športni klub je imel tedaj v Kranju na voljo prostorno dvorano v Delavskem domu, od koder pa so kranjske plesalce kasneje pregnali in niso nikjer več dobili »domovinske pravice«. Za klub, ki je tri leta prirejal turnirje in sodeloval na vseh pomembnejših tekmovanjih v Sloveniji, je to pomenilo.konec.
Mnogi plesalci se odslej niso imeli več kje izživeti, Viktorija pa je 1977. leta na srečo zašla v plesni klub Tine Rožanc v Ljubljani. To leto je prelomnica, saj se je tedaj odločila za profesionalni ples v paru s priznanim Fredijem Novakom. Pri Rožancu sta dodobra izpilila tehniko in našla tudi lasten umetniški
Ji*
jpiilili^iiiii:;il ■ -
izraz, ki ga je slutiti v slehernem njunem plesnem koraku. Svoj dovršeni ples pa lahko pokažeta le na ekshibicijskih nastopih, prva običajno zaplešeta za uvod v plesno sezono in zadnia s plesom zaokrožita vsakoletno plesno šolo. Pred leti sta prva rja slovenskih tleh prikazala akrobatski rock'n'roll, ki je navdušil celo najbolj hladno publiko.
Ker so jima domača tekmovanja zaradi profesionalnega plesa odslej zaprta, svojo umetnost lahko prikazujeta le na tujem. Prvikrat sta 1977. leta zaplesala na evropskem prvenstvu v standardnih in latinsko-ameriških plesih v Bremnu. Viktorija še dobro pomni negotovost, s katero sta se tedaj podala na parket. Z leti se je trema sicer ublažila, saj sta se na prvenstvih merila s sebi enakimi. Vendar se jima dozdaj hi uspelo prebiti dlje kot v tpolfinale. Največjega uspeha sta bila deležna z 10. mestom in pred leti s 13.
»Drugje v Evropi imata standardni in latinskoameriški ples večjo veljavo kot pri nas,« pripoveduje Viktorija Tomič, »vsaka država pošilja na prvenstvo razen plesnih parov tudi svojega sodnika,   ki  praviloma prisodi
Viktorija Tomič in F redi Novak pri eni najbolj uspelih plesnih figur
Viktorija Tomič
največ točk paru iz njegove države. Midva te prednosti nima-va. Jugoslovanskih sodnikov na prvenstvih nL In še neka odločilna prednost omogoča parom iz zahodnoevropskih držav, da naredijo večji .umetniški vtis* na sodnike in. publiko, namreč plesna toaleta. Če namreč hočeš biti konkurenčen, moraš biti Čim bogateje oblečen.«
V petih letih sta Viktorija Tomič in Fredi Novak premerila plesišča domala vseh e.vropskih središč. Plesala sta v zahodnem Berlinu, Lu-xemburgu, Utrechtu na Nizozemskem, belgijskem Spaa, v Nilrnber-gu, MUnchnu, DUsseldorfu, vsako leto se udeležita tudi turnirja v Dresdnu. Tu sta bila že dvakrat uspešna, enkrat z drugim in enkrat s tretjim mestom.
Aprila se bo njuna evropska »odi-sejada« znova nadaljevala. Plesala bosta namreč na dveh turnirjih, v Pragi in nekje na Nizozemskem, nato pa se bosta udeležila tradicionalnega festivala plesa v angleškem Blackpoolu, kjer se bo v velikem spektaklu pomerilo 200 parov. Vsako leto nekaj tednov trenirata v enem od zasebnih plesnih študijev, koder ju je priporočil Fredijev prijatelj še iz časov njegovega amaterskega plesa.
»V Angliji je brez priporočila težko prodreti,« pravi Viktorija, »zlasti še, če prihajaš izza /železne zavese', kakor si Angleži še vedno predstavljajo tudi Jugoslavijo. V teh klubih pa se je moč veliko naučiti, posebno novih figur, s katerimi mora vsak dober plesni par dopolnjevati svoj izraz.«
S plesom, turnirji, tekmovanji, učenjem so povezane tudi številne neprijetnosti. Če temu dodamo Se nezavidljivo mesto te »nikogaršnje umetnosti« na domačih tleh, bi manj zagrizenega človeka vse to že davno odvrnilo od plesa. Viktorija in Fredi pa ga ljubita, zato ga ne kanita zapustiti. Njuno življenje bo verjetno še naprej podrejeno tej plemeniti umetnosti, kajti ples pomeni življenje, izražanje občutenj na poseben način, ustvarjalnost in lepoto ...
D. Zlebir
GLAS 12. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
PETEK, 16. APRILA 1982
Naši športni delavci
i Rokoniet
Mladih
ni treba siliti
Jutri v Škofji Loki Jelovica : Inles
Ivo Vilfan, predsednik komisije za gradnjo športnih objektov pri svetu krajevne skupnosti Orehek — Drulovka
Kranjčani ga bolj poznajo kot nekdanjega dobrega judoista, v krajevni skupnosti pa kot moža, ki poganja naprej gradnjo igrišč. Pod njegovim vodstvom in ob kopici zavzetih fantov, ki so s srcem navezani na šport, raste v tej krajevni skupnosti igrišče za igriščem. Pri osnovni šoli so.naredili rokometno igrišče, dve atletski stezi, jamo za skok v daljino, 2.(XX) prostovoljnih ur so naredili skupaj s krajani. Se garderobo in prostor za orodje bodo uredili, potem bodo dela pri šoli zaključena. Čaka pa jih ogromno delo na igriščih ob Savi.
Od I. 1980 ko so bili zaradi prestavitve Zasavske ceste na Pot za krajem ob nogometno igrišče, so iskali možnosti za novega. Največ možnosti se je pokazalo pod naseljem Orehka in Drulovke, ob strugi Save, kjer sedaj gradbena podjetja odlagajo slabši gradbeni material. Za nogometno igrišče, tri tenis igrišča, igrišče za košarko, gostinski lokal, garderobo in še čolnarno bi bilo prostora. Vsaj v začetku je tako kazalo. Ker pa je pritisk industrije na* te površine tako močan, se bodo verjetno morali odpovedati igrišču za košarko in lokalu. Pa vendar bi morali Kranjčani razmisliti o tem zemljišču. Saj je poleg stadiona, redkih gozdnih površin le še ta kotiček v neposredni bližini mesta primeren za rekreacijo. Savski log, ki je prej služil takšnemu namenu, je pozidan ... Tu pa bi se pod Špikom, ob Zarici dalo urediti prijeten rekreativni prostor. Orehovčani in Drulovčani so zagrizli v to neurejeno zemljišče, polno kupov zemlje in kamenja, ki so jih sem navozili razni tovornjaki z gradbišč v Kranju in okolici. Že lansko pomlad so začeli z deli, odkrivali odvečni material na kupe, odstranili dober material, navozili izkopnega, zravnali, spet navozili humus, opravili terenske meritve, vodili vso dokumentacijo. Delali so predvsem tisti mladinci z Orehka in Drulovke, ki bi radi čimprej prišli do novega nogometnega igrišča. Na pomoč so jim priskočili tudi mladi s Planine.
»Prav nič jih ni treba siliti k delu, »pravi Ivo, kajti dobro vedo, da, če bodo sami dobro poprijeli, bodo igrišče tudi imeli. Ko bo narejeno to, se bomo lotili drugega igrišča. Takrat bodo prišli zraven taki, ki so zainteresirani za tisti šport. Pa bo delo teklo naprej. Mladih ni treba siliti, če gre za take stvari. Pa tudi upravljati bodo znali kasneje in skrbeti za to, kar so zgradili, kajti sami so prispevali svoje delo, svoj prosti čas.«
Ivo pozna svoje fante in ve, da jim bo uspelo. Le tisti brezvestni šoferji, ki še prihajajo sem s polnimi tovornjaki, bodo morali opustiti svoje divje odlaganje materialov. Z nekaterimi so se že dogovorili, kje in kam lahko vozijo in odlagajo. Saj zaenkrat še lahko vozijo, toda škode ne smejo delati. Ko pa bo to igrišče urejeno — vsega skupaj zavzema okrog hektar in pol zemljišča - bodo mladi iz vasi ob Savi pa tudi iz Kranja zaživeli svoje novo rekreativno življenje prav tu spodaj. Dela bo še veliko. D. Dolenc
Gorenjci v ligaških tekmovanjih
NOGOMET - V osemnajstem kolu jlovenske članske lige so nogometaši I nglava gostovali v Ajdovščini. V dobri igri so proti domečemu Primorju morali kloniti. Kamničani so doma gostili Koprčane. Po zanimivi igri sta si moštvi razdelili točki.
Izida: Stol : Koper 2:2 (2:1), Primorje ■ Triglav 3:1 (1:1).
Par prihodnjega kola: Triglav : Stol
ROKOMET - Rokometašice Alplesa,' ki nastopajo v prvi zvezni ženski ligi B, so tokrat gostovale v Trogirju. Po boljši igri v obeh delih srečanj so se iz tega Dalmatinskega mesta vrnile z zmago. Pred-lvorčanke-so v dvorani na P.anini v drugi '.vezni ligi gostile ekipo Tj Trikut. Po zenačeni igri sta si ekipi razdelili točki. V enski slovenski ligi pa so Dupljanke loma morala priznati prepom mariborskemu Braniku. V republiški moški ligi je ržiški Peko v Križah nadigra! dobro eki->o Branika iz Maribora
Izidi - Trogir 73 : Alples 18:21 (9:10) Preddvor : Trokut Trkut 23:23 (10:12/ Duplje : Branik 19:25 (8:12), moški -Peko: Branik 27:21(15:10).
Pari prihodnjega kola — ženske -Mples : Triko, Koka : Preddvor, Polana : Duplje, moiki - Jelovica : Inles, Parti-'an TUS : Peko
V Kranju Cooperjev test
KRANJ - V zadnjih dneh vreme ni lajbolj naklonjeno sprehodom in tekom v aravi. In vendar se mnogi zavedajo, ako pomembno je to za splošno počutje i premagovanje spomladanske utrjeno-ti. Sprehodi in teki v naravi so po-iembni tudi za tiste, ki se udeležujejo možičnih rekreacijskih tekmovanj in naratonskih tekov. Vseh teh rednih ekreativcev ne zaustavi niti slabo vreme, aj skoraj vsi redno trikrat tedensko adijo na trimskih stezah ali urejenih ozdnih tekališčih in atletskih stezah. Pri em je vsekakor dobro, da svoio vzdržlji-ost preizkusimo in ocenimo, koliko smo ripravljeni za nastope v tej sezoni.
Eden od najboljših preizkusov telesne zdržljivosti je že znani Cooperjev test. 'o je tek dvanajstih minut. V tem času je ■eba   preteči   2400   metrov. Partizan
rani je že po tradiciji organizator te reizkušnje v pomladanskem in jesen-Kem času.
Prvi Cooperjev trim test bo v Kranju v edeljo na stadionu Stanka Mlakarja, rijavite se lahko od 8. do 11. ure. Vsak leleženec bo dobil po preizkušnji kar-mček t rezultatom in oceno pripravlje-
"* -dh
KEGLJANJE - V nadaljevanju republiške moške in ženske kegljaške lige sta ekipi kranjskega Triglava gostovali v Celju. V obeh srečanjih so bili boljši domačini.
Izidi - moški - Celje : Triglav 5422:5378 (Triglav: Zalokar 933, Fende 848, Karun 902, Turk 885, Zvršen 895, Marinček 915); ženske - Celje : Triglav 2558:2434 (Triglav: Prc 396, Vidali 404, Vrhovnik 392, Cerin 389, Zajec 427, Zore 443).
ODBOJKA - V moški prvi zvezni ligi B so Blejčani gostovali v Bihaču, kjer so proti domačemu Signalu prepustili točki. Kamničani so v drugi zvezni ligi doma premagali Salonit, ženska ekipa Bleda, ki igra v isti ligi kot Kamničani, pa je gostovala v Poreču. Po boljši igri so zmagale gostje iz Bleda. V slovenski ligi za ženske so Gorjanke v Lescah slavile v igri s Partizanom Tabor.
Izidi - moški: Signal : Bled 3:1, Kamnik : Salonit 3:1, ženske: Poreč : Bled 2:3, Gorje : Partizan Tabor 3:2.
Pari prihodnjega kola — moški: Bled : Pakrac, CI P Bovec : Kamnik, ženske: Fužinar : Gorje. -dh
Sporočili ste nam
TEK DVOJIC POD JALOVCEM - V Planici je bila verjetno letošnja zadnja smučarska prireditev — tek dvojic. Pripravila ga je Smučarska zveza Slovenije pod pokroviteljstvom begunjske tovarne Elan. Start in cilj sta bila pri skakalnici velikanki v Planici. Med ženskami je zmagala dvojica Simenc-Mo-dic, med mešanimi dvojicami Premože-Premože, med moškimi nad 40 let dvojice Hrovat-Reš, med moškimi do 40 let dvojica Dieter-Huber, prav tako pa so nastopali tudi kategorizirani tekmovalci. Med ženskami sta zmagali Munihova in Mar-tinovičeva, med moškimi pa Verovšek in Pustovrh.
P. Leban
KOŠARKARSKA LIGA SELSKE DOLINE — Končana je košarkarska liga Selške doline. Sodelovalo je 8 moštev. Vse tekme sta sodila Bojan Mohorič in Rajko Debeljak. Rudno je zbralo 14 točk, SRD Sorica 10, Iskra 8, Otoki 8, Študentje 6. Lenart 4, Trnje 4 in Dražgoše 2. Med strelci sta najboljša igralca Rudna Ivo Golek s 111 in Jože Demšar s 10') koM, sledijo pa Filip Zupane (Dražgoše) 80 košev, Milan Potočnik (Lenart) 70 košev, Ivan Fajfar (Rudno) 68 košev, itd.
J. R.
Kranj — V prvi B zvezni rokometni ligi — sever so odigrali že tri kola. in prav tako v drugi zvezni rokometni ligi — sever. V prvi B zvezni rokometni ligi so rokometašinje Alplesa uspešno pričele tekmovati v nadaljevanju pomladanskega dela prvenstva. Uspešne so bile na gostovanjih v Adi proti Potisju in v Trogirju, izgubile pa so derbi srečanje proti Olimpiji. Jutri ob 17.30 jih v športni dvorani   Poden   čaka   izredno resen
Preddvorčani zmagali v Piranu
Kranj — V prvem kolu nadaljevanja pomladanskega dela prvenstva v drugi moški republiški rokometni ligi — zahod so rukometaši Preddvora kot gostje nepričakovano, vendar povsem zasluženo premagali petouvrščeni Piran.
V 12. kolu republiške rokometne lige — center za mladince sta Kamnik in Peko s porazom pričela pomladanski del prvenstva, vendar sta še vedno na sedmem oziroma osmem mestu prvenstvene lestvice. Izdi: Piran : Preddvor 20:21 (10:8), mladinci — center: Riko : Kamnik 26:19 (14:8), Mokerc KIG : Peko 18:10(10:6).
J. Kuhar
Nogomet
s- -
V nedeljo Triglav : Stol
KRANJ - V devetnajstem kolu republiške nogometne lige se bosta v nedeljo na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju pomerili moštvi kranjskega Triglava in kamniškega Stola. Ta gorenjski derbi bo ob 16. uri. Srečanje je pomembno za obe enajsterici, saj se bo poraženec s tega srečanja zagotovo poslovil od slovenske članske nogometne lige. Prepričani smo, da bo tokrat Triglavu uspelo, da bo osvojil v borbi za obstanek obe točki.
Trener Jovanovič ima na voljo naslednje igralce: Beton, Tkalec; Cot-man, Jakara, Valant, Kmič, Česen, Rozman, Mokič, Grubič, Krivic, Eljon, Ovsenek, Murnik in Čikić. ^___-dh
Zanimiv začetek
Kranj  - Pokalno tekmovanje je bilo
uvod v gorenjsko nogometno sezono. Odigrano je bilo tretje kolo, rezultati pa so naslednji: Lesce:Alples 4:5, LTH : Kondor 1:0 in Polet : Bohinj 0:5.
V 7. in 8. kolu A skupine gorenjskega prvenstva je bilo prav tako zanimivo. LTH je v gosteh premagal Polet, Alples je doma visoko porazil Reteče, Lesce so premagale Bohinj, tekma Bohinj : Bled m dala zmagovalca, LTH je izgubil v Železnikih, Reteče pa so doma premagale Lesce. .,
Rezultati: Polet : LTH 1:3, Alples : Reteče 9:2, Lesce : Bohinj 5:3, LTH : Alples 0:1, Reteče : Lesce 3:2 in Bohinj : Bled 2:2. Vodi Bled z 12 točkami, Lesce in Alples pa jih imata po 11.
Jutri igrajo Alples : Polet (člani), Lesce : Bled (pionirji). Lesce : LTH (člani), Bled : Reteče (člani), Jelovica : Jesenice (člani), LTH : Polet (pionirji) in Alples : Reteče (pionirji). Pionirske tekme se bodo začele ob 15.15, članske-pa ob 16,30
P. Novak
Kolesarstvo
Reprezentanti dirkajo po Italiji
Kranj — Medtem ko se pri nas kolesarska sezona še ni dobro začela je tuje ceste že zajelo pravo tekmovalno vzdušje. Včeraj je bil v Italiji start tradicionalne mednarodne etapne preizkušnje Giro Bergamasca, ki se bo sklenila v nedeljo. Dirka sodi med najtežje in po konkurenci najmočnejše, saj se je udeležujejo vse evropske kolesarske velesile, med njimi tudi sovjetski reprezentanti.
Kapetan naše ekipe Franc Hvasti je odpeljal šest fantov: Polončiča, Pavlica, Borovničanina ter Savčane Mama, Cu-dermana in Lampica. Kako se bodo odrezali, je težko reči, po vsej verjetnosti pa se bodo najbolje uvrstili Polončič, Bo-rovičanin in Cuderman, ki imajo s podobnih zahtevnih tekmovanj največ izkušenj. Jugoslovanska reprezentanca je namreč krepko pomlajena, saj v njej ni niti Ropreta, ki je oblekel vojaško suknjo, niti Freliba in Udoviča, če omenim samo kranjske »veterane«.
Freliha in Udoviča je precej »zdelala« zadnja dirka v Brunschweigu v Zahodni Nemčiji, kjer sta skupaj s Polancem zastopala slovensko reprezentanco. Na sobotnem, 100 kilometrov dolgem kriteriju je bil Udovič 18., Frelih in Polonc sta zaradi padcev in mraza odstopila, na nedeljskem kriteriju na 91 kilometrov dolgi krožni progi pa je bil Polonc soliden 12., Udovič in Frelih pa sta odstopila. Tekmovanje je bilo zelo naporno: veter, mraz, sneg, mokre ulice, tako da je pred ciljem odnehalao tudi veliko drugih kolesarjev.
Prihodnji petek, 23. aprila, se začenja živahna kolesarska dejavnost tudi na naših tleh. Na sporedu je namreč prva zahtevnejša prireditev, etapna tridnevna dirka Po jadranski magistrali, ki bo najbolj zgovorno pokazala, kako so naši fantje pripravljeni na kasnejše naporne nastope doma in v tujini.
H J.
nasprotnik, ekipa Trikoja, ki jih je v jesenskem delu prvenstva premagala s štirimi goli razlike.
V drugi zvezni rokometni ligi — sever so rokometaši Jelovice nepričakovano, vendar povsem zasluženo premagali tretjeuvrščeno ekipo Varteksa, ki se bori za sam vrh prvenstvene lestvice. Jutri bo v športni dvorani Poden še drugo zanimivo prvenstveno srečanje Jelovica : Inles. Tekma bo ob 19. uri.
Rokometašinje Preddvora v 15. kolu • gostujejo pri Koki. V moški in ženski republiški rokometni ligi obe ekipi iz Gorenjske, Tržič kot Dupljanke gostujejo in sicer v Slovenj Gradcu oziroma na Polani.
V drugi moški republiški rokometni ligi
— zahod igrajo rokometašice Zabnice prvenstveno srečanje iutri ob 18. uri z ekipo G rosu pij a, Preddvorčani pa gostujejo v Izoli. V ženski ligi v 11. kolu obe ekipi gostujeta . Peko v Trbovljah, rokometašinje Alplesa pa pri Slovanu.
V mladinski republiški rokometni ligi
— center bo v 14». kolu zanimivo prven-. stveno srečanje Sava : Grosuplje oh 16.30 medtem ko Jelovica, Peko in Kamnik gostujejo. Na domačem igrišču v Preddvoru se bodo v nedeljo ob 11. uri pomerile mladinke Preddvora z igralkami Itas Kočevja, ostali gostujejo. S tekmovanjem so pričeli tudi v občinski rokometni ligi, kjer bo na sporedu drugo pomladansko kolo'.
J. Kuhar
Gorenjsko pionirsko šahovsko prvenstvo
Žirovnica — V tukajšnji šoli Gorenjskega odreda bo danes in jutri pionirsko posamično prvenstvo Gorenjske v šahu. Prvenstvo bo izvedlo šahovsko društvo Jesenice. Mlajše pionirke in pionirji bodo igrali jutri. Začetek tekmovanja je ob devetih dopoldne. Prvenstvo bo končano do treh popoldne. Starejši kategoriji pionirjev pa bosta igrali danes in jutri. Danes je začetek ob pol dveh popoldne in zaključek ob šestih zvečer, jutri pa se bo tekmovanje začelo ob devetih dopoldne in bo predvidoma končano ob treh popoldne.
Vabljeni k številni udeležbi!
Seminar in izpiti za košarkarske sodnike
Sodniška organizacija pri Medobčinski košarkarski zvezi Gorenjske bo tudi v letošnjem letu pripravila seminar za vse, ki bi želeli postati košarkarski sodniki pripravniki. Pismene prijave lahko do vključno 5. maja pošljete na naslov Marjan Hafner, 64000 Kranj, Cesta 1. maja 69.
Vsi prijavljeni bodo prejeli nadaljnja obvestila o kraju in času seminarja, ki bo v drugi polovici maja.
-bb
ALPINISTIČNE NOVICE
V obdobju nestalnega vremena in še vedno zimskih razmer veliko alpinistov obiskuje previsno steno nad vasjo Osp v bližini Kopra. Stena sicer ni visoka, vendar nudi dovolj težavnih smeri za »spomladansko ogrevanje« alpinistov, zato v tem času nikoli ne samuje. Redno jo obiskujejo tudi kranjski alpinisti.
V soboto, 3. 4. sta v steni nad vasjo Osp plezala Štefan Gartner in Marko Česen. Preplezala sta Staro smer in nato v navezi z Meto Meh (AO Celje) še smer Medo. *
Naslednji dan sta Staro smer preplezala še Klemen K obal in Matej Krarijc.
V soboto sta plezala tudi Srečo Rekberger in Luka Mekuš. Preplezala sta Kaminsko smer v Studorju.
Kljub dokaj slabim razmeram so člani AO Kranj opravili tudi nekaj turnih smuk. Tako- sta Tomaž Jamnik in Drago Šegregur smučala z Grintavca in Brane.
Smučarji veterani!
Pridite na Viševik
Po dveletnem premoru bo v nedeljo, 18. aprila, na Rudnem polju na Pokljuki ponovno priljubljeno srečanje nekdanjih tekmovalcev v veleslalomu in tekih. Organizator poziva na tekmovanje nekdanje udeležence državnih in republiških prvenstev, študentovskih in armad-nih tekmovanj, trenerje in učitelje smučanja ter vodilne delavce smučarskih oranizacij. To ne • bo le športno srečanje, ampak tudi dru-. žabno ob vojaškem pasulju, glasbi in srečolovu. Startnine ni. Vsak udeleženec naj prinese s seboj le skromno darilce za srečolov.
Smučarski klub Bled bo pripravil tekmovanje veleslalomu na Viševni-ku. Začetek veleslalomske tekme bo ob devetih. Pred vojašnico pa bo ob desetih začetek tekmovanja v tekih. Organizator je Smučarski klub Triglav iz Kranja. Žrebanje startnih številk bo jutri, .17. aprila, ob 18. uri v vojašnici na Rudnem polju. Najboljši bodo prejeli kolajne, vsi udeleženci pa spominske diplome. Za tekmovalce iz oddaljenejših krajev bo v vojašnici na voljo brezplačno prenočišče.
-jk
Tek po jadranski magistrali
ULCINJ - Edinstveni tek po jadranski magistrali, ki poteka od Portoroža do Ulcinja in nazaj do Portoroža, je posvečen prazniku osvobodilne fronte. Trije tekači: Dušan Mravlje, Srečko Bergant in Dare Erdeljec so to 2000 kilometrov dolgo progo začeli 4. aprila v Portorožu in v tem (asu so te na poti nazaj proti Portorožu. Prvo etapo 1000 kilometrov do Ulcinja so te pretekli. Nazaj na cilj bodo ti rekreativni tekači prišli 18. aprila ob 17. uri
Ta rekreativni podvig ima tudi znanstven značaj in išče novih poti v prehrani človeka, ki jih je odkril dr. kemije Srečko Bergant^ Z rednim uživanjem svežih in konzerviranih rib in z napitki, katerih glavna sestavina je morska voda, ter i gibanjem v prirodi postane človek mnogo odpornejši ob bistveno manjših količinah hrane. Ne pomanjkanj«, temveč preobilica drage, neprimerne hrane in premalo gibanja je vnok mnogim tegobam ljudi v razvite« svetu.
Tek od Portoroža do Ulcinja je potekal brez večjih neprijetnosti. Do Ulcinja so ti trije rekreativni tekati potrebovali devet dni. Med potjo jim je bil največji sovražnik vročina. Najbolj svež je bil Dušan Mravlje, ki je dnevno pretekel do 130 kilometrov. Sicer pa to ni nič čudnega, saj je Mravlje najboljši jugoslovanski maratonec. Zmagal je namreč v teku na 100 kilometrov v Varaždinu v eaa* sedmih ur, zmagal je tudi na super-maratonu Zagreb—Cazma, je zmagovalec maratona Treh src in rekorder v neprekinjenem teku. V 24 urah je pretekel 17 S kilometrov.
Junaki vzdržljivosti, kot jih Imenujejo, v svojem spremstvu nimajo niti zdravnika, niti maserja. V tam spremstvu so le mednarodni sodnik, žena tekača Erdeljevca, šofer in dva predstavnika Droge. Tekali spijo * prikolici in bivalnem kombiju. Pokrovitelji tega edinstvenega teka M Do nit (Medvode), Droga (Portorož). Radenska in še nekaj drugih delovni* organizacij.
DO Ukinja je Dušan Mravlje pa-treboval osem dni, tri ure in enaia-petdeset minut. Srečko Bergant j* 1000 kilometrov pretekel v 9 dneh,« urah in 41 minutah. Dare Erdeljec pa v 10 dneh, 6 urah in 57 minutah.
DJflumer
Uspešna sezona Mojce Dežman
Kokrica — Smučarska sezona je ko*-čana. Za mnoge je bila uspešrm m to^- * tudi za mlado smučarko kranjskega Tr*-lava Mojco DEZMAN, ki je doma * Ko krice. Letošnjo sezono je bila adnjikrat med pionirkami Prihodnjo bo Mojca » nastopala med mladinkami Upa. da bo prav tako uspešna kot doslej, ko je krod« vrh slovenskega pionirskega smučanja
Mojca Dežman se je rodila leta M | dve leti kasneje je že stopila na uram S sedmimi leti se je z vključitvijo « >K Triglav začelo zares. Začela so se napona tekmovanja in vaje, ki se inaiimiMM zdijo pretirana za tako mlade. Vendar I pogovoru z Mojco tega ni zaslediti V. < žal, da se je posvetila smučanju.
»Če imaš smučanje rad, potem ni temo dopoldne vztrajati v šoli, popoldne pa vaditi,« razmišlja Mojca. Tak je Mojčin delavnik: dopoldne šola, popoldne pa vadba na Krvavcu, Starem vrhu ah Kobb pod strogim nadzorstvom trenerja Dare-ta Stularja in očeta Lojzeta. Ko pnde zvečer domov, jo čakajo še naloge u lokv Prostega časa skoraj nima. če se najda ga porabi za varstvo leto dni stare** bratca, rada pa tudi plete Tudi sedaj.-k* je tekmovanj konec, je treba v»dru Nujni so konehcijski treningi, moči p« Mojca utrjuje tudi v hobiju - kolesarstvu
»V klubu se dobro raazumemo. Prijatelji smo,. Na progi pa na prijateJjaWS pozabiš. Tako je tudi s sestro Leo. b sedaj stopa med starejše pionirke. Kda; pa kdaj me premaga, kot na primer na šolskem prvenstvu. Med nama ni lavmti in druga drugi privoščiva dobre uvrstitve!«
Pohvali se s številnimi uspehi dr\i$y> mesto v slalomu za Trofej Topohn«. tretje, drugo in peto mesto v veleslalomu ter prvo in drugo v slalomu za Pokal Loke, dva zmagi v slovenskem pokalu, to se sedaj imenuje Pokal Coca Cola pa letošnja zmaga v tem pokalu, itd
»Raje vozim slalom kot veleslalom. *e posebej pa mi ležijo trde in strme proft* O smuku ne razmišljam več. Vozfla *etr. ga, ker je pač uvrščen v sistem tekmo**.-nja,« pravi in dodaja, da je njen cilj najprej B, potem pa A reprezentanca in seveda nastop na olimpijskih igrah ■ Sara jevu . . .
Želimo, da bi se vztrajni, skromni in borbeni smučarki načrti uresničili
M. Lovšin
ili. APRILA 1982
RADIO, KRIŽANKA
13. STRAN GLAS
RADIJSKI SPORED
bani  program — *»-7.J0Z radiom na poti ^rlouiki tednik - 9.05 fN* koncert  - 9.45 ■po pesem OPZ RTV •p* db.: Janez Kuhar •rtiorama lahke glas-Po republikah ih Jpak -11.05 Pojo ama-*Aori-11.30 Pogovor s Naaki . 12.10 Godala v 12-30 Kmetijski na-1240 Veseli domaći Pitffl) Danes do 13.00 i aaiih krajev  - Iz
* ■joredov 13.20 **h'ti zabavna glasba -I rnporoćajo vam ... -JJ Glasbena panorama -
* Ob»e«tua in zabavna ■» • 1550 Radio danes,
* »tri - 1600 Vrtiljak -
* ajamtvajmo svet in *m ■ 1830 Mladi mla-
* franko Brezavšček — *«Ljuben Dimkaroskd »■at*. 19.25 Obvestila '"Pm fclaaba - Mladi
j 1955 Domovina je J M0 Sobotni zabavni *f • ?L00 Za Slovence po ^•3.06 Lirični utrinki -I Od tod do polnoči -
^Wai program - glas-
I
^ »ropam
Jfckata na valu 202 -' 'A enih do sedmih — *K tema dneva »Človek Matu*, koledar večer-foo&ev, druge servisne boj«, Minute za EP in
• 1305 Srečanja re-» pokrajin - 19.25 ■ rfaaba - 21.15 Pol
ikuon - 21.45 SOS -**t, obujamo spomine -"Znalo dneva - 22.55 a konec programa
INU tjnfram
ittranji  program — 7,30 Zdravo, tovariši
• 7/40 Vedri zvoki -piaijika igra za otroke -'dx ta mladino - 9.05 Še
tovarili! - 10.05 •ka reportaža - 11.00 //»lutala čestitajo in «*wgajo - 13.10 Obve-I a zabavna glasba -Za kmetijske proizva-!i06 Humoreska tega * - Booianir Hrabal -'u ■ 1435 Z majhnimi 14.40 Pihalne god-i\f) Pri nas doma -(Meliika reportaža -t lati B notesa - 16.20 *, i kino - 17.06 Pri-*pt oporne melodije -iRadpka igra • Miro-» Htawi*: Markiz de v/5* - Na zgornji polici fg Ofoetia in zabavna 926 Lahko noč, U45 Glasbene raz-•2000 V nedeljo 2120 Glasbena tri-akntb • Skupni pro- _ flJT - Novi Sad -" NMri utrinki - 23.10 uneert lahke glasbe -1 Notni  program —
program
Mrija na valu 202 -'A enih do sedmih — Ćiabe in ie kaj - 19.30 ■MM - 20.30 Glasba iz <f pamofona - 2130 Iz **t diakoteke • 21.45 •mWj - Gost kluba: * Kanta* • 22.45 Zrcalo
dneva - 22.55 Glasba za konec programa
19. APRILA Prvi program
4.30 Jutranji program — glasba - - 7.30 Z radiom na poti - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Ringaraja - 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi . — Jani Golob: Prvi maj -9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za . . . -11.05 Ali poznate - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00-ih   —   Iz naših krajev
- Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam... -14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj
- 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri
- 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17-OO-ih 18.00 Na ljudsko temo - Glasba neuvrščenih dežel (XII) -18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z ansamblom Tonija Hervola - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Iz naše diskoteke - 21.05 Glasba velikanov - Alban Berg: Lirična suita za godalni orkester -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki
- 23.10 Za ljubitelje jazza -00.05 Nočni program
Drugi program
7.30 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih — glasba, tema dneva »Znanost m tehnika«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama -20.00 Jazz  na II. programu
- Vince Veber - Ernestine Anderson - 20.30 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva
22.55 Glasba za konec programa
20. APRILA Prvi program
4.30 Jutranji program — glasba - 7.30 Z radiom na poti - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - Republiško tekmovanje glasbenih šol -9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za ... -11.05 Ali poznate... - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.0O-ih — Iz naših krajev — Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam... -14.05 V korak z mladimi -15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00-ih -18.00 Sotočja - 18.45 Glasbena med igra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta - 20.00 Slo-
r-
/SE ZA OBRTNIKE
© metalka
pro da § al na kamnih
DIO TRIGLAV JESENICE
g||afc
fcDomef* aktualnosti -tk 16 al Ponedeljkov ' /fded - Morda vas «*ak> - 17 20 Naši od '"iitke ali Izbor do-HPM
1 'm*t» aktualnosti -kUR Oddaja za Morda vas ho za ni t!j) Delegati sprašu-Mleja n NNNP - CV
')mtlf aktualnosti -HM0 Stop zelena lw4a .a« lxi /.»nimalo
' btmtt aktualnosti -m 16« Naše zrcalo
- Morda   vas bo zanimalo 17.20   Po   domače  za  vas -Cest it ke
Petek:
1 6.00 Domače aktualnosti -obvestila 16.30 Kulturna
snovanja - Morda vas bo za nimalo - 17.20 Naši odmevi Čestitke ali Zabavni zvoki
Sobota:
16.OO Domače aktualnosti obvestila - 16.30 Kam danes in jutri - Jugoton vam predstavlja • Morda vas bo zanimalo - !7..'W) Naši odmevi -Čestitke
Nedelja:
1 1.(30 Mi pa nismo se uklonili
- Koledar i>omemhneiših dogodkov i/, pretekosti - Nedeljska kronika - obvestila • 12.00 Čestitke - Naši odmevi
- Morda vas bo zanimalo
venska zemlja v pesmi in besedi - 20.30 S solisti in ansambli JRT -  21.05 Od
Eremiere do premiere - Glas-eni intermezzo - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Iz musicalov in glasbenih revij -23.05 Lirični utrinki - 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program — glasba
Drugi program
7.30 Torek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih — Glasba, tema dneva »Na obisku v . ..«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama -20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.30 Specter - 22.15 Razvoj slovenske zabavne glasbe in jazza ... VIII. del: ansambel Sonny Boy - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
21. APRILA Prvi program
4.30 Jutranji program — glasba - 7.30 Z radiom na poti
- 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 8.30 Govonmo makedonsko in srbohrvaško - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Ali poznate - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture -13.00 Danes do 13.00-ih - Iz naših krajev — Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam....- 14.00 Razmišljamo, ugotJfvljamo -14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri
- 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Rukoveti (7. in 10.) Stevana Mokranjca v izvedbi KZ RTVL, dirigent Matevž Fabiian - 18.15 Naš gost - 18.30 V. Revija mladih glasbenikov Ljubljane, Zasavja in Notranjske I. del. 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Vilija Petriča -20.00 Neposredni prenos iz Viteške dvorane - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Jazz pred polnočjo — Alvin Queen — Guido Manu-sardi - 00.05 Nočni program
Drugi program
7.30 Sreda na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »Iz kulture«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj -19.00 Radijski dnevnik 19.25 Stereorama - 20.30 Melodije po pošti - 22.45 Zrcalo dneva
- 22.55 Glasba za konec programa
22. APRILA Prvi program
4.30 Jutranji program — glasba - - 7.30 Z radiom na poti - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo -8.35 8.35 poje — -MPZ OS »B. Ziherl«
- Ljubljana - Koncert ob 5-letnici zbora (2. del) - 9.05 Glasbena matineja 10.05 Rezervirano za... -11.35 11.05 Ali poznate? - Naše pesmi in plesi -12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00
- Iz naših krajev — Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam... -14.05 Mehurčki - 14.20 Koncert   za   mlade poslušalce
Bach: Brandenburški koncert št. 3 G-dur - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri
- 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00-ih - 18.00 Z ansamblom Fantje z vseh vetrov -18.15 Lokalne radijske postaje - 18.35 S kvartetom violončel - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča
- 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov -21.05 Literarni večer - S komedijo skozi čas — IV: Shakespeare: Komedija zmešnjav - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini
22.25 Iz naših sporedov -22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Mozaik lahke glasbe - 00.05 Nočni program — glasba
Drugi program
7.30 Četrtek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -glasba, tema dneva »Vroče -hladno«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama -20.00 Od ena do pet - 21.00 Zavrtite, uganite ... - 22.00 S festivalov jazza — Dnevi jazza - Novi Sad 81 - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
Prvi program
4.30 Jutranji program — glasba - 7.30 Z radiom na poti - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8.35 Otroške igre -8.50 Naši umetniki mladim poslušalcem - P. Mihelčič: Pravljična suita - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano   za. . .   -   11.05 Ali
Boznate tenorista Petra ivorskega - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe -13.00 Danes do 13.00-ih - Iz naših krajev — Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Pri-
goročajo vam... - 13.50 lovek in zdravje - 14.05 Igor Stravinski: Koncertni plesi za komorni orkester - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste — Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo in go-demo - 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo -21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Radi ste jih poslušali - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik - 00.05 Nočni program — glasba
Drugi program
7.30 Petek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih — glasba, tema dneva, »Ob koncu tedna«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama - 20.00 Stop pops 20 - 21.30 Misel in pesem - 22.15 Popularna country glasba - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba konec programa
NAGRADNA KRIŽANKA
za
Rešitve pošljite do arede, 21. aprila do 9. »V > ;1M Mofte Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din.
R„«»m, „o^a^n« lrri*»nke z dne 7. aprila: strast, presta, lektor, Amnr, kapa, Iza, eholot, Karaš, !£m£S£k" Ko" A™^' ta£pok' AHWta.sC N«l,LO.Ti, ,vb„,opoj..tak,«.
Vezane vloge
odslej višje obrestovane
Ob inflaciji, ki je zajela naše gospodarstvo zadnja leta, je marsikdo pomišlja! ali bi denar, ki ga ima v banki, pustil na »vpoglednih« vlogah, da bi ga lahko dvignil vsak trenutek, če bi ga potreboval, ali vezal na daljši čas. Priznati je treba, da se je pri starih obrestnih merah le malo občanov odločalo za vezane vloge. Nove, višje obresti, ki jih je zdaj banka
določila za nepreklicno vezane dinarske vloge, pa bodo zagotovo bolj spodbudile k varčevanju v obliki vezanih vlog.
Kakšne so torej tu novosti? Z nepreklicno vezano vlogo za 13 mesecev so obračunane 11-odstotne obresti (prej 9-odstotne), za 24 mesecev 13-odstotne (prej 10-odstotne), za vezane vloge na 37 mesecev in več pa kar 15-odstotne obresti!
Vezava na 37 mesecev je novost in spričo visokih obresti kar mikaven pogoj za vezavo dinarjev na daljši čas. ,
Hranilne vloge »na vpogled« so ostale pri starih obrestnih merah, to je 7,5 odstotkov.
To, da preidete z navadne na nepreklicno vezano vlogo, lahko uredite kjerkoli, pri vseh okencih Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske. Le željo izrazite in izpolnite obrazec. Na nepreklicno vezano vlogo lahko prenesete celoten znesek s hranilne knjižice ali tekočega računa, lahko pa le del. Lahko se odločite tudi za različne dobe nepreklicno vezanih sredstev. Za vsak znesek boste dobili svojo "knjižico. Na vsaki knjižici bo na notranji strani platnica zapisano »nepreklicno vezana vloga«, rok vezave in obrestna mera.
Obresti se pripisujejo ob koncu leta. Z njimi svobodno razpolagate: lahko jih dvigate, lahko pa jih pustite na knjižici, in obrestovale se vam bodo po tako visoki obrestni meri, kot je določena za to nepreklicno vezano vlogo.
Seveda pa morate ob vsaki vlogi, ko se odločate zanjo, dobro premisliti, kajti vezana je nepreklicno.
Kot vemo, tudi devizna sredstva občan lahko veže namensko. Za vezavo na 13 mesecev so na devizna sredstva obračunane 9-odstotne obresti, na 24 mesecev pa 10-odstotne obresti. Tu se višina obrestnih mer ni spremenila. Vendar pa se devizne vloge obrestujejo v isti valuti, kot so naložena devizna sredstva.
/© ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske Kranj
GLAS 14. STRAN
TELEVIZIJA, KINO
PETEK, 16. APRILA 19C
TELEVIZIJSKI SPORED
SOBOTA, 17.4.
8.15 Poročila - 8.20 Ciciban, dober dan: Železniška postaja - 8.35 Pedenjžep: Pomladna suita - 8.55 IX. Kongres ZK Slovenije, prenos -14.55 Nogomet Sloboda Vojvodina, prenos iz Tuzle v odmoru... - 16.55 Poročila -17.00 P J v košarki v odmoru... - 18.30 Naš Kraj: Vuh-red ob Dravi - 18.45 Mupet Show: Liza Minelli - 19.10 Zlata ptica: Martin Krpan -19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 1936 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -20.15 Vreme - 20.20 Ozek rob, ameriški film - 21.35 Zrcalo tedna - 21.50 Jazz na ekranu: Mirros - 22.25 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 19.00 Narodna glasba: dekliški nonet Carmen - 1930 TV dnevnik - 20.00 Glasbeni oder: Pesem Evrovizije II. del - 20.35 Poezija - 21.10 Poročila - 21.15 Človek in čas dokumentar. serija - 21.45 Športna sobota - 22.05 Svet Mavev, Inkov in Aztekov: Inki, dok. serija
TV Zagreb — I. program:
14.55 Nogomet Sloboda Vojvodina, prenos - 16.45 Mali koncert - 17.00 P. J. V košarki - 18.30 Ti dnevi ta leta, dokumentarna serija -19.30 TV dnevnik - 20.00 Raffertv in neločljiva dvojka, ameriški film - 21.35 TV dnevnik - 21.50 Kronika 9. kongresa ZK Slovenije -22.20 Za konec tedna - 23.50 Poročila
NEDELJA, 18. 4.
9.20 Poročila - 9.25 Živ žav, otroška matineja - 1030 S. Pavič: Vroči veter, nadaljevanka TV Beograd - 11.10 TV kažipot - lf.30 Ansambel Franca Miheliča - 12.00 Ljudje in zemlja - 13.00 Tampere: SP v hokeju -ČSSR  :  SZ  vključitev v
frenos (do 14.30/40/ - 15.30 esem Evrovizije 1982 (2. del izbora pesmi! - 15.55 Poročila 16.00 Osem  republik in pokrajin  —  osem filmskih
pričevanj - Bosna in Hercegovina: Vrtinec, jugoslovanski film - 17.25 Zakaj in zato - 17.55 Športna poročila 18.10 Sestanek v nebotičniku - 19.10 Risanka -19.22 T V in radio nocoj -19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 M. Sečerovič-P. Pavličič: Ne-pokorieno mesto, nanizanka TV Zagreb - 21.30 Športni pregled - 22.00 Poročila
Oddaja Ljudje in zemlja tokrat posivča največ časa življenju in delu kmetov na Tržaškem. Naši rojaki so povedali marsikaj zanimivega. Čeprav jih pestijo številne težave, najbolj razlaščanje zemlje za avto ceste, industrijsko in stanovanjsko gradnjo, si kmetje prizadevajo, da bi iz skope kraške zemlje iztisnili kar največ. Da bi pri tem uspeli, se povezujejo v zadruge in kmečko zvezo. Tesno sodelujejo tudi z matično domovino, vendar pa so vezi, kot pravijo, na gospodarskem področju še vedno prešibke. S  filmom   Vrtinec se začenja ciklus Osem filmskih pričevanj. V njem bomo ob nedeljah videli osem domačih filmov, iz vsake republike in pokrajine po enega. Vrtinec je bil posnet 1964. leta v Bosni in je sestavljen iz treh zgodb na temo našega na rodnoosvobodilnega boja. Pomemben je predvsem zato, ker zelo izvirno predstavlja osebne drame preprostih ljudi v vojni vihri. Delo je zrežiral Hajrudin Krvavac, igrajo pa Lojze
Potokar, Branko Pleša, Janez Vrhovec, Pavle Vujisič in drugi.
Oddajniki II. TV mreže:
11.40 Test - 11.55 Tampere: SP v hokeju - CSSR:SZ, prenos (slov. kom. do 14.30 (40) Evr. - 15.30 Test - 15.45 Zvezda je rojena, ameriški film - 17.15 Nedeljsko popoldne - 18.30 Reportaža z nogometne tekme Hajduk : Partizan   -   19.00 Risanke
- 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zgodbe o jazzu 20.45 Včeraj, dane.;, jutri - 21.00 Kritična točka - 21.35 Mladost Karla Marxa, serijski film (do 22.35)
TV Zagreb - I. program:
9.50 Poročila - 10.00 Otroška matineja - 11.30 Narodna glasba - 12.00 Kmetijska oddaja - 14.00 Jugoslavija, dober dan - 14.45 Slike iz Latinske Amerike - 15.15 Ikone, dok serija - 15.45 Zvezda je rojena, am. film -17.15 Nedeljsko popoldne -18.30 Športna reportaža -19.00 Risanka - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Nepokorjeno mesto - 21.30 Športni pregled
- 22.00 TV dnevnik
PONEDELJEK, 19.4.
8.45 TV v šoli: TV koledar, Povej mi, povej, Kultura pisanja, Strossmaverjeva galerija v Zagrebu - 10.00 Poročila - 10.05 TV v šoli: Materinščina, Iz kockice, Risanka, Naši kraji, Naredi sam: šivanje, Risanka, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute - 13.55 Tampere: SP v hokeju  -  ZDA   : ČSSR,
£renos - 17.10 Poročila - 17.15 testa: Toronto, angleško-kanadska serija - 18.00 Znana, neznana Jugoslavija: Izlet v stari čas - 18.30 Obzornik -18.45 Hit meseca, mladinska oddaja - 19.15 Risanka -19.24 TV In radio nocoj -19.26 Zrno do zrna - 1930 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 M. Ševarlič: Smrt polkovnika Kuzmanoviča, drama TV Bg - 21.10 Kulturne diagonale - 21.55 V znamenju
r
v blagovnici FUŽIINIAR
na Jesenicah
prodajamo TUDI ZA OBVEZNICE posojila za ceste KUPON ŠT. 4
kovinotehna
J)
Smrt polkovnika Kuzmanoviča je pripoved o Beogradu in Beograjčanih med okupacijo. Scenaristično jo je oblikoval sodobni beograjski dramski avtor mlajše generacije Miladin Ševarlič. V njej razkriva usodo ugledne meščanske družine Kuzmanovičev, kise sredi okupacije znajdejo na razpotju. Naj sledijo poti najmlajšega članat maturantke Saše, ali pa poti, ki jim jo usoja razredna pripadnost?
Oddajniki II. TV mreže:
16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Baš Čelik -18.00 Slovenske ljudske pravljice, otroš. serija TV Ljubljana - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Premor - 18.50 Športna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost in mi - 20.55 Zagrebška panorama -21.15 Rad te imam, moja Rusija, sovjetska zabavno glasb, odd
TV Zagreb - I. program:
17.30 Napoved sporeda -17.40 Poročila - 17.45 Baš Celik - 18.00 Slovenske ljudske pravljice - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Gospić" - 18.45 Hit Meseca, mladinska oddaja -19.30 TV dnevnik - 20.00 G. Mihič: Smetnjaki ali vrečke, TV drama - 21.15 Glasbeni trenutek - 21.20 Svet danes, zunanjepolitična oddaja -22.15 T V dnevnik
TOREK, 20.4.
9.00 TV v šoli: TV koledar, v družbi s poletavčki, Nižinski kraj — nafta Dnevnik 10 -10.00 Poročila - 10.05 TV v šoli: Rastlinski laboratorij, Predeli in ljudje, Risanka, Književnost in jezik, Govori Martin Jonaš, Risanka, Tečaj kitare, Zadnje minute -15.45 Šolska TV: Oceanografske lastnosti, Rokomet m odbojka, Topilnica življenja - 17.10 Poročila - 17.15 Slovenske ljudske pravljice: O megli v žaklju pa o temi in rosi - 17.30 Ljudski plesi CSSR: Plesi liptovskih obrtnikov - 18.00 Pisani svet: Fadil - 18.30 Obzornik - 18.45 Obramba in samozaščita -19.15 Risanka - 1934 TV in radio nocoj - 1936 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 19\57 Prop-gandna oddaja - 20.00 Aktualno: Listi v vencu - 20.45 P. Tun-ini-VV. Pevnv: Alp-
ska Saga, avstrijska nadalj. - 22.10 V znamenju
Oddajniki II. TV mreže:
15.55 Test - 16.10 SP v hokeju — SZ:Finska, posnetek iz Tampereja - 17.40 Premor - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Knjige v jezikih narodnosti SAP Vojvodine -18.45 Amaterski studio -19.30 TV dnevnik - 20.00 Narodna glasba - 20.45 Spomini: ZKJ in mednarodno delavsko gibanje - 21.30 Zagrebška panorama TV Zagreb — L program: 16.00 Napoved sporeda -16.10 SP v hokeju SZ : Finska, posnetek iz Tampereja -17.40 Poročila - m 17.45 Otroška oddaja 18.15 TV koledar - 1835 Kronika občine Osijek - 18.45 Amaterski studio - 1930 TV dnevnik - 20.00 Teme in dileme, notranjepolitična oddaja - 20.50 Hudičevo seme, ameriški film - 22.20 Poročila
SREDA, 21. 4.
9.00 TV v šoli: TV koledar, Socialistična revolucija v Jugoslaviji, Puščave in tundre v SZ - 10.00 Poročila -10.05 TV v šoli: Biologija, Predeli in ljudje, Risanka, Kocka, kockica, Izbira poklica — natakar, Risanka Telesna vzgoja, zadnje minute - 13.55 Tampere: SP v hokeju - Finska : CSSR, prenos - 17.35 Poročila - 17.40 Ciciban, dober dan: Ob ribniku - 17.50 Družina Smola, madžarska risana serija - 18.15 Okrogli svet -18.30 Obzornik - 18.45 MPF Celje: Skozi trnje do zvezd -19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 1936 Zmo do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Film tedna: Mater Amatissima, španski film - 21.45 Majhne skrivnosti* velikih kuharskih mojstrov - 21.45 V znamenju
V zadnjem času bi bilo potrebno povsem na novo oceniti špansko kin ema to grafijo. Pofrankovska Španija je namreč docela obrnila hrbet vsem vrstam fantazije, med katerimi  je   bilo tudi veliko pornografije. Film Mater Amatisima opisuje žensko, ki rodi nezakonskega otroka in ima zato velike težave. Ne le, da se mora zagovarjati pred starši, tudi zdravstveno osebje ji priporoča, da bi otroka vzgajali v_
psihiatričnem zavodu, ker je duševno prizadet, hkrati pa nenavadno umetniško nadarjen. Mati izbere edino možno pot:   z otrokom zbeži in prekine stike z okolico, kar pa jo privede do psihičnega zloma, tako da končno ubije lastnega otroka. Mati predstavlja današnjo Španijo, ki se le za hip znajde in ujame v sodobni svet.
Oddajniki II. TV mreže:
16.55 Test - 17.10T" dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Cas za pravljico - 18.15 Aktualnosti
- 18.45 Risanka - 18.55 Nogomet Hamburger SV : Radnički, prenos v odmoru ob 19.45 TV dnevnik - 20.50 Dokumentarna oddaja 21.50 Iz koncertnih dvoran -22.35 T V dnevnik
TV Zagreb — L program:
13.55 Tampere: SP v hokeju Finska : CSSR, prenos -17.30 Napoved sporeda -17.40 Poročila - 17.45 Čas za pravljico - 18.15 TV koledar -18.25 Kronika občine Sisak -18.55 Nogomet Hamburger SV : Radnički, prenos v odmoru ob 19.45 TV dnevnik -20.50 Dokumentarna oddaja
- 21.50 Iz koncertnih dvoran -22.35 TV dnevnik
ČETRTEK, 22. 4. 8.55 TV v šoli: TV koledar, Livada, Fizika v Športu, Skrb za potomstvo - 10.00 Poročila
- 10.05 TV v šoli: Kemija, Predeli in ljudje, Risanka, Združeni narodi, Telesna vzgoja. Risanka, Pravljica, Zadnje minute - 15.45 Šolska TV: Oceanografske lastnosti, Rokomet in odbojka, Topilnica življenja - 17.10 Poročila
- 17.15 ZBIS - B. Jurca: Miško-Poleno - 17.30 Mi smo mali muzikanti: Pleskar Zlo-mivrat, češka glasbena serija
- 18.00 Mozaik kratkega filma: Tretja izmena, Stiskalnica, jugosl. filma - 18.30 Obzornik 18.45 Mladi za mlade: Pusti zvezde, v moje glej oči -19.15 Risanka - 19.24 Zmo do zrna 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Bobu bob -21.30 Pantomimik Ladislav Fialka, oddaja češke TV -22.10 V znamenju - poročilo s 17. konference ZK SAP Vojvodina
Oddajniki II. TV mreže:
17.10  Četrtkova zagrebška
Sanorama - 17.55 Tampere: P v hokeiu. ZDA : KA-
NADA  -  pen os K in o-oko.  Vesolje, 12. serij, filma - Pogovor na i Ali obstoja vesoljski razum
TV Zagreb - L pi
17.30   Napoved sporeda 17.40 Poročila - 17.45 Smo-! govci - 18.15 TV koledar
18.25 Kronika občine S pot • 18.45 Poezija - 1930 TV'| dnevnik   -   20.00 Spekt«
EolitiČni magazin - HJ_ ;vizkoteka - 2235 TV dnavl nik - 22.40 Poročilo s 17. konference ZK SAP Vojva-] dine
PETEK 23.4.
8.50 TV v šoli: TV koL-Ruščina, Glagolica • lfl Poročila - 10.05 TV * Zgodovina, Iz kockice, sanka, Ne vprašajte n— Izkoriščanje atomske ene gije, Risanka, Izobraževali reportaža, Zadnje mkiutt
17.26 Poročila - 17.30 Kaj ' novega na podstrešju, o ka serija TV - 18.00 Z r beniki in pevci v Logatcu • 18.30 Obzornik - 18.45 Ekc | nomsko politični sistem: Pr duktivnost ali storilnost , 19.05 Psihofizična rekreacija: ritmika  -   19.15 Risanka •] 19.24 TV in radio nocci 19.26 Zmo do zrna - 1930 dnevnik - 1935 Vreme VV. Attewav: Skag. _ nadaljevanka - 20.50 utrinki - 20.55 Ne prart« 21.10  Ti   dnevi,   ta k«] Filmska kronika 1958, serija - 2135 Spremljajroo -Sodelujmo - 22.06 Poročik»| 17. konference ZK SAP Vojvodina - 22.20 Nočni k»*| Žena je odšla, sovjetski
- 23.45 Poročila
Oddajniki II. TV mre*:
16.55 Test - 17.10 TV dn« v  madžarščini - 1730 dnevnik   -    17.45 Ko otroška oddaja - 18.15 -dinska oddaja - 18.45 Gk beni klub 82 -  1930 \ dnevnik - 20.00 Glasbena* gajanja  -  20.50 Zagreb**! panorama - 21.05 Na ta*] šču, dokumentarna oddaja | 21.55   Nočni   kino: G* umazani, zli, italijanski filn'
TV Zagreb - I. prograav
17.40 Poročila - 17.45 Kc
- 18.15 TV koledar - L-Kronika občine Reka - H Beseda mladih, oddaja 1 Sarajevo - 1930 TV dnevi
- 20.00 Hill Street Bbi serijski film - 21.00 »Moa ske kiše« — zabavno "bena   oddaja  - 21.45 dnevnik - 22.00 Poročila 17. konference ZK SAP V o vodine - 22.00 V petek 22. uri — kulturni rooaail 00.20 Poročila
NOVO V KINU
Padec Italije režiserja Lordana Zafranoviča sodi med najuspešnejša domača filmska dela zadnjih let. Na lanskem puljskem festivalu je dobil zlato areno kot najboljši film, ponaša se z jelenom, nagrado bralcev Shidia, z velikim uspehom pa je bil prikazan tudi v tujini. Razgalja usode ljudi v nekem okupiranem mestecu. Osrednji lik je komandant Davorin, do dna predan revolucionarnemu boju, ki se zaplete z lepo hčerko veleposestnika in izdajalca naroda. Ljubezen poistoveti s svobodo in kot borec ter revolucionar postaja vse šibkejši. Njegovo neodgovorno ponašanje bo presodil brat Lovre ...
Tudi prvenec ameriškega režiserja Roberta Redforda Navadni ljudje sodi med slavne filme, saj je lani prejel kar štiri oskarje. Film raziskuje čustvene posledice osebne tragedije v običajni ameriški družini, ki se pretvarja, da je vse v redu, čeprav ni, dokler postopno ne propade.
Kinoteka prihodnji teden prikazuje ameriški vestem Obračun v zapuščenem mestu. Zgodba je precej stereotipna, vendar vešče prikazana: Indijanci uničijo mesto, krivdo pa nosi general Fletcher. Njegov sin Cash želi sramoto sprati z očetovega imena in na koncu mu to seveda tudi uspe.
KINO
J
KRANJ CENTER
tS. aprila amer. film POBESNELI BIK ob
/7 aprila čeika barv. komedija STRIŽE-MO - SKRAJŠAMO ob 16., 18. in 20. uri premiera jug. ban: filma PADEC ITALIJE ob 22. uri
18 aprila amer. barv. mlad. film LESSI-J EVE ČAROVNIJE ob 10. uri, Šved. barv. satira MISTER MONTENEGRO ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. drame NAVADNILJUDJE ob 21. uri
19. aprila tlal. barv. film TRIJE BRATJE ob 16. 18. in 20. uri.
20 in 21. aprila domači barv. film fAUKL ITALIJE ob 16., 18. in 20. uri
22. aprila amer. barv. drama NAVADNI LJUDJE ob 16. uri, it al. barv. film TRIJE BRA TJE ob 18. in 20. uri
KRANJ STORZIC
/6. aprila OSEM FILMSKIH PRIČE VANJ . NIZVODNO OD SONCA ob 16. uri, amer. barv. west. film ELEKTRIČNI JEZ DEC ob 18. in 20. uri
17. aprila jugosl. barv. komedija KDO NEKI TAM PO\JE ob 16. uri, hong barv. film POGUMNI ZMAJ ob 18. in 20. uri
18. aprila hongk. barv. film POGUMNI ZMAJ ob 14. in 18. uri, domači barv. film ZADNJI PODVIG DIVERZANTA OBLA KA ob 16. uri. premiera rugosl. barv. z god' filma BA NOVIC STRA H INJA ob 20. uri
19. aprila slov. barv. film IDEALIST ob 16. uri, amer. barv. dok. film TA AMERIKA II. del ob 18. in 20. uri
20. aprila amer. tvent. film OBRAČUN V ZAPUŠČENEM GRADU ob 16., 18. in 20. uri
21. aprila amer. ban: pust. film JAGUAR ob 16., 18. in 20. uri
22. aprila amer. ban: srhljivka POLETJE GROZE ob 16., 18. in 20. uri
TRŽIČ
17. aprila amer. barv. mlad. film LESSI-JEVE ČAROVNIJE ob 16 uri jugosl. barv. erot. film FANT OD FARE ob 18. in 20. uri, premiera amer. ban: komedije DOBRODO-SLI, MISTER CHANCEob22. uri
18. aprila amer. barv. film GOLI V SED L U ob IS. uri, amer. barv. doku m. film TA AMERIKA II. del ob 17. in 19. uri. premiera amer. ban: pust. filma POBEG IZ ALCA TRAZA ob 21. uri
19. aprila amer. barv. pust. film JAGUAR ob 18. uri, amer. ban: uest. drama ELEKTRIČNI JEZDEC ob 20. uri
20. aprila amer. ban: uest. drama ELEKTRIČNI JEZDEC ob 18. in 20. uri
21. aprila angl. ban: film KUZLA ob 18. in 20. uri
22. aprila amer. uest. film OBRAČUN V ZAPUŠČENEM GRADU ob 18. in 20. uri
KAMNIK DOM
17. aprila premiera slin: ban: komedije UČNA LETA IZ UMITE U A POLŽA ob 16.
in 18. uri, amer. ban: drama NAVADNI LJUDJE ob 20. uri, premiera amer ban uest.  drame ELEKTRIČNI JEZDEC ob 22. uri
18. aprila slov. bari: komedija UČNA LE TA IZUMITELJA POlJA ob 15., 17. in 19. uri. premiera amer. barv. komedije DOBRO DOSLI MISTER C HA NCBobtl. uri
19. aprila domači barv. film FANT OD FARE ob 18. m 20. uri
20. aprila angl. barv. film KUZLA ob 18 in 20. uri
21. aprila it al. barv. film TRIJE BRATJE ob 18. uri, amer. barv. film OBRAČUN V ZA PUSČENEM GRA DU ob 20. uri
22. aprila amer. barv. komedija DOBRODOŠLI. MISTER CHANCE ob 18. in 20. uri
DUPLICA
17 aprila amer. bari: pust. film POBEG IZ AI.CATRAZA ob 20. uri 1Ar.,,AT>
18 aprila amer. bari: pust. film JAGUAR ob 15. uri, domaČ ban: vojni film PADEC ITALIJE oh 17. in 19. uri r,„n„^
21 aprila amer. ban: komedija DOBRO DOŠLI MISTER CHA NCEob 20. uri
22 aprila angl. ban. vojni film NEUSTRAŠNI ob 20. un
CESNJICA
16 aprila amer. ban: srhljivka POLETJE GROZE ob 20. uri
KOMENDA
16 aprila angl. ban: vojni film NEUSTRAŠNI ob 19. uri .......
17. aprila amer. barv. pust. film JAGUAR ob 19. uri
RADOVLJICA
17 apnla amer. ban: film TEK JE MOJE ŽIVLJENJE ob 18. uri, nem. ban: frog ljivka LEDI DRAKULA ob 20. uri
18. aprila nem. ban: grozljivka LEDI DRA KULA ob 18. uri, amer. ban: film NEDELJSKI ZA PEUTVCI ob 20. uri ^
19. aprila 'franc. barv. film POLICAJKA ob20. uri
20 aprila amer. ban: film NEDEMSKI ZA PELJIVCI ob 20. uri ,„nfnnA
21. aprila nem. barv. grozlj. LEDI DRAKULA ob 20. uri
22 aprila amer. barv. film PO ZAKONU IN PENDREKU ob20. uri
BLED
16 aprila ital. barv. film ZAPE U EVA NJE ob 20. uri
17. aprila angl. barv. film KLES — IME NITEN FANT OB 18. uri, ital. ban: erot. film ŽENA NA DOPUSTU, LJUBICA V MESTU ob 20. uri
18 aprila ital. ban: erot. film ŽENA NA DOPUSTU. LJUBICA V MESTU ob 18. uri. amer. ban: film K ING - KONG ob 20. un
19. aprila amer. ban: film TEK JE MOJE ŽIVLJENJE ob 20. uri
20. aprila franc. ban: film POLICAJKA ob 20. uri
^PEtllvcTol^ ***
BOHINJ - BOHINJSKA BISTRICA
uri%%nh'hl'- IDEALISTo»i
STUI >,te/^i Al« ŽENA NA DOTi
17'triln1?^, VtfESTl'»*» «1 NJEToOuri01   b<m   fUm ZAPEUt\š-
ZA^iEJrvc^ia6^ ft,m SFDEl
JESENICE RADIO
usA^S'p-, St*»-«** >a
JESENICE PLAV2
PLOD
VFSno&.?mer   bar* lata NEDOLŽNOSTI ob IS. in 20. un
Mn<!T? i£n???la ba"  film Smf
I 20 uri   iNDlJANSKEGA ZLATA ob M »
1 °an: film MOST S*
\ REKI KWAIoš 18. in 20. uri
KRANJSKA GORA
,A7fEP,a amer. komedija ZAČETI VA oh 20. uri
21. aprila domači ban: film BERLIS ■# PUT ob 20. uri
DOVJE
17. aprila hongk NAPADA ob 19,Tri
VAgobPl9l"rimrr ^ fi'm ZACETI /VCV
kan.   film TKEM
Skopja loka sora
„J.6,?prJla amer burt /i/m ULICE V4 SILJA ob 18. in 20. un
-l£.»»I* apnla amer uest film BEG NA DIVJI ZA HOD ob 18. m 20. u n
ŽELEZNIKI OBZORJE
16. aprila amer. film BEG NA DIVJI ZA HOD ob 20. uri
17. aprila franc vojni film OD PEKLA DO ZMAGE ob 20. uri
18. aprila amer. ban: film ULICI S A S1LJA ob 18. in 20. un
GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH
15. STRAN GLAS
i
mo-ir th -TV Car,
r.ev
Mir,
karu-
G KOM PAS
/JUGOSLAVIJA
fcopd- ldan - 8/5, 15/5 •ho« in samostani Srbije  —  8 dni -25/4
I - vlak, letalo - 2 dni — 23/4,
5f4
QW-8dni - 25/4
•'And - 3 dni — od aprila do ok-i ttbri - 23/4,7/5 „Xj J'Arid - 6 dni — od aprila do ok-
Črna gora Crna gora — soboto Črna gora — nedeljo
5 dni - 3/5 2 dni — 8/5 — vsako
7 dni — 9/5 — vsako
*ira - 2/5
Mrarnk - I dan — 25/4, 18/4
4 dni - 30/4
>■ »^formacije in programe dobite ^ttKoroiki cesti 2, telefon 28-472
STROKOVNA POTOVANJA:
— Novi Sad, kmetijski sejem — 1 dan
- letalo - 15/5, 22/5
— Novi Sad, kmetijski sejem — 3 dni
- avtobus - 14/5,22/5
— Graz — velesejem — 1 dan — 8/5
— Hannover — tehnični sejem — 3 dni
- posebno letalo — 23/4
tudi v novi poslovalnici Kompasa v Kra-28-473.
efi
ii •
'TV
it
let*:
K5-
hi
Vof
3
l*fie vrsto let, je tudi letos Kompas pripravil dopustnikom pestro počitniško ponudbo; izbor faH lirom Jugosia vije, mesta in vasi, turistična naselja in samotne kmetije, obmorska letovišča **WHke kraje. Ponudba vsebuje tako hotele vseh kategorij, kakor tudi sobe pri zasebnikih, •ffotomem, poseben poudarek pa je na apartmajih — sodobnih počitniških stanovanjih, za »Kjeviadnjem času največ zanimanja. Kompasova počitniška ponudba letos obsega 130 kra-»jrdauvljena pa bo v brošuri z obilnim barvnim slikovnim materialom (vsebovala bo tudi •afafije vseh obiektov, v katerih so apartmaji, ki jih nudijo), ne bodo pa manjkali podrobni Hinjev ki objektov in tudi praktični nasveti. Izšla bo po prvomajskih praznikih. Ze sedaj vam f K poslovalnicah na voljo natisnjena splošna informacija o letošnji ponudbi, od petka pa še po-Ar; »stisnjen cenik počitniških aranžmajev. Prijave že sprejemajo in priporočamo, da zaradi ^»fflflinoati izbire z njo pohitite. Tudi letos imajo koristniki Kompasovih počitniških aranžma-*mugodnosti: kredit do 50.000 din, 15 odstotkov popusta pri Kompas Hertz rent a car, 40 od-popusta pri izletih, ki jih iz kraja počitnic organizirajo Kompasove poslovalnice, 50 od-^■<WAfiopu8ta na letalskih linijah Ljubljana--Split in Ljubljana-Dubrovnik m nazaj.
Vsi
. < ■
KOMPASOVE POČITNICE '82
mSUE VAM BOMO KOMPASOVO PONUDBO POČITNIC IN LETOVANJ PRED-IFAVTLIV NASLEDNJI ŠTEVILKI GLASA, V TOREK 20. APRILA.
pomladanske novosti
regrna
M
lArUVOMAJSKI VIKEND V POREČ Z VLAKOM
"rabina veseli izlet z vlakom -v Poreč. Odhod bo l.rnaja ob 6.10 z ljubljanske železniške M kiw bo vsak udeleženec dobil prvomajski nagelj. Zajtrk bo na vlaku. Po pnhodu v 1 azin r/A;izletniki presedli ^avtobuse, ki jih bodo odpeljali do Poreča. Namestitev bo v LOTOSIH m hotelov v Zeleni laguni). Zvečer bo PRVOMAJSKI PLES. Drugi dan bo izlet z ladio do |5« ogled znamenitosti mesta, zadnji dan pa bo povratek z avtobusi do Pazina in od tam ^(jzvlakom do Ljubljane Cena je 1.990 din, vsebuje pa prevoz z vlakom, avtobusom in ladjo, Madiapenziona, oglede, vstopnine in vodstvo.
Trrrrfrr?
REGINA IZ MEHKEGA JUNČJEGA BOKSA S TANK i M GUMI PODPLATOM V ČRN! BARVI
ROKI PERUJA NA GORENJSKEM
Tisočletna latinskoameri-ška kultura, ki je dosegla svoj višek z Inki, je tako drugačna od naše, slovenske in evropske, da nas prav zato še posebno privlači. Inkov, kakršni so bili, žal ni več, ostale pa so sledi njihovih mogočnih templjev in bivališč, dragoceno okrasje in — glasba.
Malokdo od nas ima možnost, da bi spoznal prvobitno kulturno dediščino indijanskih plemen v njihovem domačem okolju. Predaleč je ta dežela. Zato pa nam jo semintja del-&&k   prinesejo  njeni potomci.
Pred prvomajskimi prazniki bodo na Gorenjskem nastopili člani perujskega lokalnega ansambla Peru folklorico, enega najbolj znanih in kvalitetnih tovrstnih skupin Latinske Amerike.
Prireditev, ki jo organizira ^Modrina, bo v torek, 27. aprila, ob 20. uri v Športni dvorani na Planini in 7/ aprila, ob 19.30 v športni dvorani Podmežakla. Vstopnice že imajo v fthbposlovalnicah Alpetour v Kranju in Kompas na Jesenicah. AattsbeJ, ki ga je perujska vlada imenovala »ambasador perujske glasbe«, ajatnaGorenjskem prvič predstavlja. Nekatera večja jugoslovanska mesta I* »poznala pred dvemi leti in ga navdušeno sprejela. Ponesel jih je Bjf,;jinoameriski ples z bogatimi kostimi nastopajočih in njihovi lahkotni, illaiovi, ki obvladujejo najnižje in najvišje tone ter dosežejo izjemno O ^ i ■ v kroni programa, vsemu svetu dobro poznani pesmi El kondor passo.
A
V KOMPASOVI POSLOVALNICI
V KRANJU
so vam med drugim na voljo tudi programi za letni oddih na KRETI. Prevoz je z letalom z Brnika, prvi odhod pa je 22. maja, nato pa vsako soboto. Namestitev je v odličnem hotelu, cena za tedenski paket s prevozom pa je od 8.580 din naprej. Podrobnejše informacije dobite v poslovalnici ali po telefonu: 28-473 ali 28-472.
Morda še ne veste: vhod na razstavne prostore sejma v Kranju je po podaljšku nove večnamenske dvorane.
ALPETOUR
Turistična agencija
SAMOSTANI, 30. 4. ZVIŠKA RIVIERA, prvomajski izlet, 30. 4.
J-RIM-POMPEJI, 24. 4. %K, 24.4.
miCNA IN AŽURNA OBALA, 24. 4. #0TESVICE,29. 4.
fairije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovim pri pooblaščenih agencijah.
»ZLATO KRMILO« - MEDNARODNA NAGRADA TURIZMA
To nagrado je že enajstič podelila italijanska založniška hiša IPR — TURIST. N amen nagrade je pospeševati mednarodni turizem za boljše razumevanje ljudi različnih narodov in narodnosti. S to moralno nagrado je dano priznanje posameznim delavcem v turizmu, ki učinkovito in vidno prispevajo k razvoju mednarodnega turizma. Na 11. mednarodnem kongresu turističnih strokovnjakov, ki je bil od 8. do 12. novembra 1981 v Fuchalu, glavnem mestu portugalskega otoka Madeira, je posebna žirija podelila nagrado »Zlato krmilo« štiridesetim strokovnjakom g področja turizma. Ta mednarodna nagrada je bila dodeljena tudi generalnemu direktorju delovne organizacije Kompas Jugoslavija Egonu Coruadiju, ki jo je prevzel 1. marca letos na svečanosti v Mednarodnem kongres nem centru v Berlinu, v času mednarodne turistične borze.
1
V CRNI GORI JE ZE SKORAJ POLETJE
Knmn«« rmrli takoj po prvomajskih praznikih petdnevne počitmee na Svetem Šefamv■ enefr naj lepših hotelov črnogorskega primorja, ob čuddvoti peščeni n laži TraSo od ponedeljka 3. maja do petka, 8. maja Cena je izredno ugodna: 6 100 din, saj vsebuje prevoz t letalom v obe smer,, polpenzion V odličnem hotelu, celodnevni izlet po Črni pori, oglede m vstopnine ter vodstvo. S prijavo je treba pohiteti.
HOTELI
DO - POREČ - JUGO
PRVOMAJSKI VIKEND
3 dni
4 dni
01. KRISTAL
1203 din
1.604 din
02. DIAMANT APARTMANI
1.203 din
1.604 din
Cene z« PRVOMAJSKI VIKEND 82 veljajo za polni penzion v dvo in uopoateljnih sobah. Vsak nadaljnji dan ae zaračuna po veljavnem ceniku — 82 Turistična taksa je vključena v ceno
Otroci do 10 let starosti imajo 30 % popusta na ceno aranžmana.
Vplačila in rezervacije sprejemanje v predstavništvu O. O. RIVIERA v Ljubljani, M*,losi čeva 11 c/o Kompas, vsak dan (razen sobote) od 8. do 14. ure in ob torVih od 6. do 16. ur« na telefon (061)320-787.
Vplačilu sprejemamo do vključno 26. aprila 1982
GLAS 16. STRAN
OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE
PETEK. 16 APRILA 1!
KIT - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE
TOZD AGROMEHANIKA KRANJ, PSCGRASTJE
KMETOVALCI!
Obveščamo vas, da bo 17. aprila 1982 ob 11. uri otvoritev novega poslovno servisnega centra v Hrastju pri Kranju. Od tega dne dalje preneha poslovati Trgovina rezervnih delov na Koroški cesti 25 v Kranju in prodaja kmetijskih strojev in priključkov na Zlatem polju Torej celotno poslovanje v Kranju bomo preselili v Hrastje.
Zastopamo programe:
MIK
NOVA LOKACIJA
je razvidna iz skice:
BEOGRAD
traktorji, priključki, rezervni deli in servisne usluge
KRANJ
tarna vinkavič
BJELOVAR:
traktorji, priključki, rezervni deli in servisne usluge
LASTNA PROIZVODNJA:
TOZD AGROMEHANIKA:
škropilnice vseh tipov, atomizerji nošeni, atomizerji vlečeni, kultivatorji z ježem, planirne deske za traktorje TV in tako naprej
Naše nove telefonske številke so:
24-778 23-485
Gostinsko podjetje TURIST LESCE
Na podlagi sklepa DS razpisujemo prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -UPRAVNIKA DO
Pogoji:
— VK gostinski delavec z 2 leti delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu,
— ali KV gostinski delavec s 5 leti delovnih izkušenj na
vodilnem delovnem mestu,
— da obvlada en tuj jezik,
— da je moralno-politično neoporečen
Osebni dohodek po pravilniku DO. Stanovanja ni.
%
Pismene prijave pošljite v roku 8 dni po objavi oglasa na naslov Gostinsko podjetje Turist Lesce.
domplan
CESTA JLA ST. 6/V  •  TELEFON 21-875. 24440
HiHiFCJ
DOMPLAN KRANJ
Odbor za medsebojna razmerja delavcev želi zaposliti dva delavca za delovni nalogi
1 SVETOVANJE V PRAVNIH ZADEVAH
2 VODENJE KNJIGOVODSTVA DO
Za uspešno opravljanje objavljenih del morajo kandidati poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1. pod 2.
da imajo končano pravno fakulteto, 4 leta delovnih izkušenj;
da imajo višjo šolo ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj, oziroma srednjo šolo ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj v obeh primerih na področju knjigovodstva,
— ter moralno politične kvalitete.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim Časom. Pismene prijave z dokazili o strokovnosti pošljite v roku 15 dni po objavi na gornji naslov. Podatke o delu in delovnih pogojih dobijo kandidati v splošnem oddelku delovne organizacije Domplan Kranj.
Kandidati bodo pismeno obveščeni o uspehu izbire v 10 dneh po opravljeni izbiri.
Osnovno zdravstvo Gorenjske o. o. TOZD
ZDRAVSTVENI DOM „ JESENICE b. o.
Komisija za delovna razmerja t izpisuje prosta dela in naloge
ZOBOTEHNIKA za nedoločen čas
in
2 FIZIOTERAPEVTOV z višjo strokovno izobrazbo (enega za nedoločen čas in enega za določen čas)
Pogoji:
— strokovna izobrazba ustrezne smeri in opravljen strokovni izpit
Kandidati naj pošljejo prijave z opisom dosedanjega službovanja In dokazili o strokovnosti na naslov: Osnovno zdravstvo Gorenjske, TOZD Zdravstveni dom Jesenice, cesta Maršala Tita 78. Razpis velja 15 dni od dneva objave.
JtzsL
biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje  lesemce__n. sni, n
BIRO ZA URBANIZEM
IN STANOVANJSKO POSLOVANJE
JESENICE
TOZD vzdrževanje, Jesenice, Titova 18
Razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge
VODJE TOZD VZDRŽEVANJE
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z Zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori,
— da ima višjo strokovno izobrazbo gradbene ali kovinske smeri oziroma z delom pridobljeno delovno zmožnost za opravljanje strokovnih del take stopnje,
— da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta pri opravljanju delovnih nalog s posebnimi pooblastili,
— da ima sposobnost za aktivno razvijanje samoupravnih odnosov,
— da ima moralno politične sposobnosti in je aktivno vključen v družbeno politično dejavnost.
Dela in naloge se razpisujejo za dobo 4 let
Prijave naj kandidati pošljejo na zgoraj navedeni naslov s pripisom »za razpisno komisijo«.
Komisija bo prijave sprejemala do preteka 15 dni od objave razpisa. Kandidati morajo prijavi priložiti tudi vsa potrebna dokazila o strokovnosti.
»j *«t j i; •«k i * * i * *
Na 21 sejmu gozdarstva in kmetijstva v paviljonu MURKA vam od 9. do 19. aprila poslovalnica ELGOnudi:
— belo tehniko,
— drobne gospodinjske aparate,
— kolesa
murka
AVTO-MOTO DRUŠTVO TR2IC
razpisuje po skepu Izvršilnega odbora javno licitarim za prodajo osnovnih sredstev «-«»-ijo
OSEBNEGA AVTOMOBILA ZASTAVA 750 LUX
letnik 1978, izklicna cena 45.000 din vn*ii^ — stanju, registrirano do oktobra 1982 j* V yotne"
Javna licitacija bo v sredo, 21.4.1982 ob 16 uri nn • » j
društva Tržič, alica heroja Bračiča 4. Na licitaciji en«l Avto-rnotc lujejo fizične in pravne osebe. Prometni
Ogled avtomobila je eno uro pred licitari{#>  \r     • * dobite po telefonu 064-50-045. »Racijo. Vse informacij«
Osnovna šola PETER KAVČIČ Škofja Loka
Razpisna komisija pri svetu osnovne Šole Pet*r Wo
prosta dela in naloge tltr Kavčič razpisuj*
RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE PETERKav/m/, ŠKOFJA LOKA ™ KAVČIČ
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje iz 511 M* -7-71-» ločene z Zakonom o osnovni šoli in sirpr Hn ;~ •     •     in P°g°'< brazbo pedagoške smeri, 5 let delovnih. izkuainf J° V,§JO a,i visoko "°" nem delu, da se odlikujejo z organizacijski v£«°Jno"obraževal-moralne in idejnopolitične kvalitete. sposobnostmi ter imajo
Ravnatelj bo imenovan za štiri leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o
kratkim življenjepisom in opisom dosedanjeea H«l« i *T!. £ P0*0**' razpisa na naslov: Osnovna šola Peter Kavčič TiiT r P<> objavi Loka, z oznako: »za razpisno komisijo«. ' oolska u»ca l. Škofi«
O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po izbiri kandidata
Tekstilna industrija
ITEKSTILINDUS iKRANJ
razglaša prosto delo oziroma nalogo.v VES I-UPRAVLJANJE KOTLA - PRIPRAVNIK - 2 del
avca
Pogoji:
poklicna šola strojne ali elektro stroke (KV klhriLniM KV strugar, KV električar), in da bo izbrani kandidat » pesno opravil izpit za strojnika kotla^ zTvtSmatt k"
mando,
- poznavanje predpisov iz varstva pri delu in rokovan*
z gasilnimi aparati,
— t roiz me nsko d el o,
_ poskusno delo 2 meseca.
Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo pismene priglasitve v kadrovski sektor delovne organizacije
najkasneje v roku 15 dni od dneva objave.
Hotelsko turistična delovna organizacija
GORENJKAn.sol. o.
TOZD Gostinstvo Jesenice n. sol. o.
Odbor za medsebojna razmerja TOZD Gostinstvo Jesenic«, razpisuje naslednja prosta dela in naloge v pensionu Dom pod
Golico:
2 KUHARJEV
Pogoj: -- gostinska šola - smer kuhar,
- delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim
delovnim časom;
2 NATAKARJEV
Pogoj: - gostinska šola - smer natakar,
- delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas
, spolnim delovnim časom;
SOBARICE - ČISTILKE
Pogoj: — osnovna šola,
- delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisni • prijave naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov H T DO Gorenjka, Jesenice, kadrovska služba, Prešernova 16, 64270 Jesenice. Kandidati bodo obveščeni v 30 dneh po izbiri.
16. APRILA 1982
OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE
17. STRAN GLAS
ALMIRA
Alpska modna industrija RADOVLJICA
Odbor za delovna razmerja TOZD Proizvodnja pletenin objavlja pM«ta dela in naloge:
! VODENJE VZDRŽEVANJA STAVB i MIZARSKA DELA
180BOSLIKARSKO-PLESKARSKA DELA t POMOŽNA VZDRŽEVALNA DELA
'«f rploinih se zahteva, da kandidati izpolnjujejo naslednje
1
mL* delovodska šola lesarske smeri in 4 leta prakse na vzdrževanju stavb ali
- pokicna šola mizarske smeri in 6 let prakse na vzdrževanju stavb
pil - poklicna šola mizarske usmeritve in 3 leta delovnih izkušenj na mizarskih delih
pil - poklicna šola pleskarske smeri in 4 leta delovnih izkušenj na aoboslikarakih in plesarskih delih
pil - dokončana osemletka in 4 leta delovnih izkušenj na podobnih delih
^ dela je možen takoj. Za vsa dela se razpisuje 3 mesečno po-Moddo.
Odbor za delovna razmerja skupnih služb pa objavlja za potrebe potitni&ega doma v Oštru — Kraljevica naslednja prosta dela:
1 2 KUHARIC
i POMOŽNE GOSTINSKE DELAVKE
'H iploinih se zahteva, da kandidati izpolnjujejo še «W»jepogoje:
H*41. - gostinska šola kuharske usmeritve ter 2 leti delovnih izkušenj
Ml - dokončana osemletka, praksa v gostinstvu zaželjena
W»a dela se bodo opravljala v času od 15.6. do 15.9.82 v po-Mtan domu, ki ima 33 postelj in nudi gostom celodnevno oskrbo.
Odbor za delovna razmerja TOZD Trgovina objavlja prosta dela »naloge:
- PLETILJE
- ŠIVILJE
'#
//klicna Sola pletiljske oziroma šiviljske smeri in 2 leti delovnih čutenj pri izdelavi vzorčnih komadov
«*/Jpdela je možen takoj, za opravljanje del se razpisuje 3-mesečno >/,■//, delo.
izdati za opravljanje razpisanih del naj oddajo pisne prijave '//Urili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov: Almira tipaka modna industrija Radovljica, Jalnova ulica 2 — za /A TOZD Proizvodnja pletenin, ODR Skupnih služb oziroma /#TOZD Trgovina.
veljajo do zasedbe del in nalog. 0 kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 15 dneh po
m
ALPETOUR
HOTELI BOHINJ
tojjsjonaslednja prosta dela in naloge:
Mumi rj-r1 hotel JEZERO:
—A /fjDJE HOTELA za nedoločen čas, s polnim delovnim f^aaom in poskusnim 4« 3 mesece
#
stfcji strokovna izobrazba ekonomske smeri s 5-letno prakso pri vodenju finega gostinskega obrata ali
P plinski delavec s 5-letno prakso na podobnih delih *je 2 svetovnih jezikov
/)(Wiadružbeno-politična in samoupravna angažiranost ^<Wa predvidoma 1/10-1982
fOWE KUHINJE za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in //itodnim delom 3 mesece
j/Mjtehnik s 3-letno prakso ali
dobnih delih
P'ustinsltidelavec ( kuhar) s 5-letno prakso na po p«*Mlpredvidoma novembra 1982
l'MY. STREŽBE za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in poskus-if-ldom 3 mesece
uMitehnik s 3-letno prakso ali
jostinskidelavec s 5-letno prakso na podobnih delih 2 svetovnih jezikov b*«at predvidoma novembra 1982
7/. KUHARJEV za nedoločen Čas, s polnim delovnim časom in poskusnim Psi 2 meseca
y
pMMr spletno prakso
■ll NATAKARJEV za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskus-i^eiom 2 meseca
ir
KmUktt k 3-letno prakso <#,^nem*kega in angleškega jezika
>1jt, POMOŽNIH DELAVK za nedoločen čas, s polnim delovnim časom spukutnim delom 1 mesec ( sobarica, čistilka, pomivalka)
#
p <,* Vila
Mati D, E in F nastop dela v decembru 1082
tlfoil RESTAVRACIJE BISTRICA za nedoločen cas, s polnim delovnim «r.poskusnim delom 3 mesece
I
/natakar s.5-letno prakso na podobnih delih (vodenje gostinskegaobrata) •j*2 svetovnih j <rr. ikov |M n organizacijo dela
'Mk takoj.
\m kandidate, da pošljejo svoje  vloge z dokazili o izobrazbi in ikkaanjah v 15 dneh na naslov:
ALPETOUR HOTELI BOHINJ 0426 5 Bohinjsko jezero, p. p. 62
Tekstilna industrija
TEKSTILINDUS KRANJ
razglaša prosta dela oziroma naloge v VES II:
1. KOVINOSTRUGARSKA DELA I
Pogoji:
— KV strugar in 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju     strugarskih del,
— poznavanje predpisov iz varstva pri delu in rokovanje z gasilnimi aparati,
— poskusno delo 3 mesece
2. KOVINOSTRUGARSKA DELA II
Pogoji:
— K V strugar in najmanj 2 leti delovnih izkušenj pri opravljanju strugarskih del,
— poznavanje predpisov iz varstva pri delu in rokovanje z gasilnimi aparati,
— poskusno delo 2 meseca
3. KLJUČAVNIČARSKA DELA IV
Pogoji:
— K.V ključavničar in najmanj 1 leto delovnih izkušenj pri vzdrževanju strojev in naprav,
— poznavanje predpisov iz varstva pri delu in rokovanje z gasilnimi aparati,
— poskusno delo 2 meseca
Pod točko 2. je zaposlitev za določen čas, in sicer za čas odsotnosti delavca, ki je na odsluženju vojaškega roka.
Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje,naj dajo pismene priglasitve v kadrovski sektor delovne organizacije najkasneje v roku 15 dni od dneva objave.
Tovarna obutve PEKO n.sol.o. TRŽIČ
TOZD poliuretan izdelki »POLIURETAN« n.sol.o. Tržič objavlja v oddelku vli-valnica dela in naloge
VODENJE VLIVALNICE
Pogoji za sprejem:
— kemijski tehnik, čevljarski tehnik in 3 leta delovnih izkušenj na odgovornih delih v TOZD,
— preizkus znanja iz VPD
Posebne zahteve:
— sposobnost vodenja in organiziranja,
— sposobnost sodelovanja,
— samostojnost pri delu,
— poskusno delo 3 mesece
Kandidati naj oddajo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 15 dneh po objavi v kadrovskem oddelku tovarne.
INTEGRAL TOZD Gostinstvo GOZD MARTULJEK
objavlja prosta dela in naloge
VODJE VZDRŽEVANJA
Poleg splošnih pogojev se zahteva še:
- KV elektrikar,
- I leto delovnih izkuSenj,
- 2 mesečno poskusno delo,
- prednost imajo kandidati z opravljenim izpitom iz varstva pri delu in znanjem kurjenja nizkot lačnih peči
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Rok prijave je 15 dni od objave.
Prijave z dokazili o izobrazbi sprejema Komisija za delovna razmerja v TOZD Gostinstvo Gozd Martuljek.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, tete in svakinje
IVANKE ZADNIK
roj. ROTAR
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, delovnim kolektivom, njenim bivšim sodelavcem UNZ, prijateljem, sostanovalcem, znancem in vsem, ki ste nam ustno in pismeno izrazih sožalje, ji poklonili vence in cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala medicinskemu osebju Instituta Golnik in dr. Milanu Udirju za dolgoletno prizadevno zdravljenje. Zahvaljujemo se tudi OK SZDL MS SZDL za Gorenjsko. OS ZSS, 00 ZKS I. in DPO Vodovodni stolp, komisiji za organizacijo pogreba, govornikom za presunljive besede, Savskemu oktetu za ganljive pesmi, ter kranjski godbi.
9E ENKRAT VSEM ISKRENA HVALA!
Kranj, Gorice, Skorja Loka, 14. aprila 1982
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše ljube mame
ANGELE DRINOVEC
se iskreno zahvaljujemo za sočutje,s katerim ste nas v teh bridkih dneh obdali. Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste našo nepozabno mamo zasuli s cvetjem in venci in jo v velikem številu spremili na zadnji poti. Ljubezen in spoštovanje, ki ste jo izkazali pokojnici, nam je bila v veliko
tolažbo! VSI NJENI
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, svaka in strica
JOŽETA STANONIKA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožaJja, darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo za organizacijo pogrebne slovesnosti Krajevni skupnosti Kamnitnik, družbenopolitičnim organizacijam, godbi, pevskemu zboru in govornikoma •  za toplo izrecne besede slovesa.
VSI NJEGOVI
Škofja Loka, Žiri, Kranj, 14. aprila 1982
ZAHVALA Ob smrti moje sestre
FRANČIŠKE KAVČIČ
se iskreno zahvaljujem dobrim sosedom, ki so mi pomagali v težkih trenutkih, prav tako vsem sorodnikom, ki ste kakorkoli pomagali. Posebna zahvala družini Zamanovi za pomoč, dr. Mož-ganu za zdravljenje, g. kranjskomu dekanu za spremstvo in lepe besede ter g. kaplanu za pogrebni obred.
SE ENKRAT VSEM ISKRENA HVALA!
SESTRA KATARINA
Češnjica, 12. aprila 1982
ZAHVALA
Ob smrti naše drage žene, mame, babice, prababice
MARIJE PERC
se iskreno zahvaljujemo prijateljem in znancem za darovano Cvetje in vence, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti Posebna zahvala organizaciji Zveze borcev Bled" za prelepe poslovilne besede, Društvu upokojencev za zadnji pozdrav ter
pevcem.
.Vsem, ki ste žalovali z nami, iskrena hvala! ŽALUJOČI: mož iti otroci z družinami Bled, ».aprila 1982
mam
GLAS 18. STRAN
OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE
PETEK. 16. APRILA 1982
ZAHVALA
Ob tragični smrti našega sinka, bratca, vnuka in nečaka
IGORJA KRČA
se za pomoč v težkih trenutkih, izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti, iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem ter prijateljem našega Igorja. Posebno zahvalo smo dolžni učencem in učiteljem OS Josip Broz Tito s Predoselj, še posebno pa sošolcem 1. b. razreda. Najlepša hvala tudi vsem sodelavcem in kolektivoma IBI in Iskra — TOZD ERO, govornikoma, pevcem okteta Vigred ter g. župniku za tola-žilne besede in lepo opravljen obred.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Predoslje, 10. aprila 1982
MALI	telefon
OGLASI	27-960
(nasproti porodnišnice)
ČILA 16 uprava
komerciala Z0-40o
IPRODAM
Ob smrti našega dragega
ZAHVALA
očeta, starega očeta, brata, strica in tasta
FRANCA ŠIFRERJA
p. d. Ahčevega ata s Primskovega
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, mu darovali cvetje in ga pospremili k zadnjemu počitku. Posebej se zahvaljujemo GD Primskovo za spremstvo in govor, g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za ganljive žalostinke, dr. Udirju za dolgoletno zdravljenje ter sodelavcem iz Iskre.
VSI NJEGOVI
Kranj, 10. aprila 1982
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža
LUDVIKA PREMA
z Bleda
iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, govorniku GGB za poslovilne besede, pevcem, prijateljem in znancem, ki so nam v tem težkem trenutku priskočili na pomoč, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Enaka hvala g. župniku za opravljen obred.
ŽALUJOČI: žena Cilka, brata in drugo sorodstvo Bled, 12. aprila 1982
Prodam diatonično HARMONIKO. Naslov v oglasnem oddelku. 3209
Prodam TRAKTOR »Tomo Vinkovič« s kosilnico in zadnja vrata ter prtljažnik za 101. Mavčiče 63 3301
Prodam več PRAŠIČEV, primernih za rejo. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 3303
Poceni prodam nov HI-FI GRAMOFON sansui FR-D25 in novo PEČ za etažno centralno ogrevanje EMO 20. Boris Mokič, Veljka Vlahoviča 4, K ranj
3308
Prodam dobro ohranjen 200-litrski HLADILNIK. Mavčiče 44 3309
Prodam SADIKE črnega ribeza, semenski KROMPIR igor ah zamenjam za jedilnega. Kejžar, Begunje 5 na Gorenjskem 3310
Prodam TRAKTOR 30 KM, NAKLA-DALKO za seno, 22 kub. m z 11 noži ter dvobrazdni PLUG OLT Osijek, vse v odličnem stanju. Čebulj, Vopovlje 16, Sp. Brnik 3086
Prodam ŠTEDILNIK gorenje (2 elektrika, 4 plin). Informacije od 18. do 20. ure po tel. 28-946 3452
Prodam PEČ za centralno tam stadler, 35.000 ccal. novo. Gašperlin, C. JLA 35, Tržič 3453
Prodam OMARO za dnevno sobo, staro 1 leto, in raztegljiv KAVČ. Zg. Bitnje 84. Žabnica 3454
Prodam OBRAČALNIK 127 za kosilnico BCS. Britof 34, K ranj 3455
Prodam mlado KRAVO s teletom ali brez. Voglje 37, Šenčur 3456
Prodam jedilni KROMPIR igor. Sp. Duplje 76 (popoldan) 3457
Prodam semenski KROMPIR igor. Okroglo 5, Naklo 3458
Prodam novo bočno traktorsko KOSILNICO. Sp Bela 12, Preddvor
Prodam raztegljiv KAVČ z dvema FOTELJEMA ter MIZO in štiridelno OMARO, malo rabljeno. Šmejič, Bistrica 173, Tržič 3459
Prodam senene VILE in LESTVE. Za-bukovje 13 3460
Prodam težko, visoko brejo KRAVO, in kostanjeva DRVA. Trstenik 10 3461
Prodam ŠTEDILNIK kUppersbusch, električnega na 4 plošče, in leva zadnja VRATA za fiat 125. Kutinova 6, Kranj -Orehek 3462
Prodam semenski KROMPIR igor. Srednja vas 52, Šenčur 3463
Prodam 14 dni starega BIKCA za rejo. Visoko 31, Šenčur 3464
Prodam KRAVO v 9. mesecu brejosti, peto tele. Kokrica, Pokopališka 28 3465
Prodam PUNTE. Britof 173, Kranj
3466
TROSILEC hlevskega gnoja in suha bukova DRVA prodam. Tel. 064-45-371
3467
Prodam ROLETO 140x140 in dve ROLETI 140x220 cm; oddam 20 kub. m vrtne PRSTI. Janez Meglic, Ziganja vas 31 3468
Ugodno prodam novo trajnožarečo PEC kUppersbusch. Jernej Bajželj, Šem-petrska 50, Stražišče 3469
Zamenjam 6 tednov starega BIKCA za teličko. Zg. Brnik 29, Cerklje 3470
Prodam KAMP PRIKOLICO adria (450 cm), letnik 1978. Planina 62, Kranj
3471
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega mža, očeta, dedka, pradedka, brata in strica
FRANCA MEŽNARCA
iz Vrbe
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Dražicu za dolgoletno zdravljenje in obiske na domu. Hvala g. župniku z Breznice in Begunj za lep pogrebni obred, bratom Zupan za žalostinke, tov. Vajsu za poslovilne besede oh odprtem grobu, sodolavcem Verige Lesce in Železarne Jesenice. Posebno se zahvaljujemo dobrim sosedom za vsestransko in nesebično
pomoč.
SE ENKRAT VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ, ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Vrba, 11. aprila 1982
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
FRANCA KOKALJA
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali in stali ob strani. Posebno zahvalo smo dolžni Gasilskemu društvu Britof in praporščakom za častno spremstvo. Iskrena hvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem, govornikoma AnžiČu in Bogataju za poslovilne besede, KZK TOZD Oljarica, bivšim sodelavkam iz IBI, Mariji in Tonetu Jelarjevima in zvonarjem. Hvala dr. Sajovčevi za dolgoletno zdravljenje. Se enkrat iskrena zahvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in ga v tako velikem številu spremili na
zadnji poti.
VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA!
VSI NJEGOVI
Britof, 7. aprila 1982
Prodam moško in žensko KOLO rog, otroško (od 4-8 let), KAVČ domače izdelave in BOBEN za pralni stroj castor 532. Kutinova 6, Kranj - Orehek 3472 Prodam dvokrilna VRATA 3x3, smrekove DESKE, 20 in 50 mm. Srednje Bitnje 22, Žabnica 3473 Prodam 8 mesecev brejo TELICO si-mentalko. Velesovo 24, Cerklje 3474 Prodam rabljeno OSTREŠJE, primerno za vikend, in kupim lesene LESTVE. Voglje 73, tel. 49-079 3475 Prodam popolnoma novo TROBENTO, znamke amati (češko) ali rabljeno simfonia (nemško), po izbiri. Franc Fa-bijan, Zg. Besmca 50 3476 Prodam 3 kub. m smrekovih DESK — colaric. Ogled popoldan, sobota in nedelja ves dan. Zalar, Visoko 67 (Zadružni dom - trgovina) 3477 Prodam večjo količino suhih bukovih DRV. Telefon 064-45-368 3478 Prodam OBRAČALNIK maraton 140 za kosilnico BCS in vprežne GRABLJE, vse v zelo dobrem stanju, skoraj novo. Janko Tišler, Zadraga 14, Duplje 3479 Prodam 9 tednov staro TELIČKO od dobre mlekarice. Okroglo 4, Naklo 3480 Prodam nekaj ČEBELJIH DRUŽIN. Zg. Bela 11, Preddvor 3481 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO, tret-e tele. Janez Medja, Nemški rovt 10, Bo-linjska Bistrica 3482 Prodam KULTIVATOR, širok 2 m z ježem. Golmajer, Kovor 20, Tržič 3483 Prodam obžagan LES za Dstrešie. Matevž Zaletel, Sutna 32, Žabnica 3484 Prodam 600 kosov pregradnih BLOKOV 12 cm in dve novi OKNI, 60x140, »Lesna Slovenj Gradec«. Jože Spenko, Praprotna polica 1, Cerklje 3485 Prodam prevozni MOLZNI STROJ. Suha 18, Kranj 3486 JARKICE, rjave, stare 8 tednov, in semenski KROMPIR igor, prodam. Zgoša 47/A, Begunje 3487 Zelo ugodno prodam SPALNICO. Naslov v oglasnem oddelku. 3488 Prodam originalno ferrarijevo bočno KOSILNICO, primerno tudi za traktor TV 32. Praprotnik, Brezje 52 3489 Čistokrvno, 6 let staro NEMŠKO OV-ČARKO, lepotico v svoji vrsti, podarim. Naslov v oglasnem oddelku. 3490 Prodam mikrovalovno PEČ in KOLO - petico ter SADIKE ligustra. Šuceva 9, Kranj 3491 Za 500 din ceneje prodam nov, zapakiran ŠTEDILNIK kUppersbusch. Stane Jenko, Trata 18, Cerklje 3492 Prodam OJAČEVALEC in KASETAR, oba s carinsko deklaracijo. Milan, H rastje št 73 3493 Prodam dvobrazdni PLUG OLT Osijek in traktorske nakladalne VILE. Zorko Blenkuš, Kranjska gora. Gasilska 12, telefon 88-731 3494 Prodam   SADIKE   avstrijskih BR-ŠLINK. Moše 30, tel. 061-627-014 3495 Prodam STRUŽNICO, starejši tip, 2,5 stružne dolžine. Jože Žerovnik, Voglje 53
3496
Prodam moftko Športno KOLO rog senior na 10 prestav. Frelih, Cankarjeva 32, Radovljica 3497
Prodam GRAMOFON tosca 20, za 5.000 din. Telefon 064-81-770 3498
Prodam KRAVO tik pred telitvijo. Janez Dežman, Sp. Lipnica 4, Kamna gorica
3499
Prodam OTROŠKO POSTELJICO z jogijem. Ponudbe v popoldanskem času po tel. 24-570 3500
Prodam ZAJCE in ZAJČNIK. Telefon 77-341 3501
Prodam DRVARNICO 6x6, v dobrem stanju. Rozman, Lancovo 40, Radovljica, tel. 74-846 3502
Zamenjam BIKA starega 7 mesecev za TELICO enake starosti ali starejšo. Peč-nik, Bodovlje 1, Škofja Loka ,3503
Prodam italijanski ŠPORTNI VOZIČEK in AVTOSEDEŽ. Jezerska c. 60, Kranj 3504
Prridam dve mladi KRAVI s teletom. Mlaka 21, Kranj 3505
Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK z lahko prenosno košaro, športni italijanski VOZIČEK ter otroško POSTELJICO z vložkom. Cena 4.000 din. Primožič, Radovljica, tel. 75-196 . 3506
Prodam GLASBENI CENTER gorenje. Starič Jože, Za žago 8, Bled 3507
Prodam 8 mesecev brejo SIMENTAL-KO, dobro mlekarico. Voglje 87, Šenčur
3508
Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO za dnevno sobo z raztegljivim KAVČEM. Lešnjak, Kranj, Sejmišče 2, tel. 23-423 3509
Prodam TELICO tik pred telitvijo. Žvan, Vrba 3, Žirovnica 3510
Prodam strešno OPEKO špičak, približno 4000 kosov. Tatjana Žepek, Lancovo 22, Radovljica, tel. 75-514 popoldan
3511
V Kranju prodam leseno GARAŽO. Informacije po tel. 21-540 3512
Prodam večjo količino STREŠNE OPEKE bobrovec. Franc Urbane, Gorice 24, Golnik 3513
Prodam mlado KRAVO s teletom. Razgledna 14, Bled 3514
Stereo RADIOKASETOFON nov in tonsko KAMERO, novo, prodam. Telefon 061-311-922 int. 374 dopoldan. Stojan, Soteska 10, Ljubljana 3515
Prodam 500 kosov SALONITKE 40/60, malo rabljeno in 20 m ŽLEBOV. Franc Silar, Kuratova 29, Kokrica 3516
Prodam rabljeno POMIVALNO KORITO iz nerjaveče pločevine (dolžina 1,2 m, 2 koriti, leva odložna plošča) Telefon 22-603 3423
Prodam globok italijanski OTROŠKI VOZIČEK. Zupan, Tekstilna 14, Kranj
3424
Prodam ŠOTOR za 4 osebe in SEDEŽNO GARNITURO z vgrajeno posteljo. Sonja Črnivec, Begunje 54 3425
Prodam semenski in jedilni KROMPIR igor. Dolinar, Šutna 21, Žabnica 3426
Prodam HLADILNIK gorenje, VARILNI APARAT vareks, PEČ na olje EMO in PURLEN za izolacijo cevi. Sušnik, Jezerska c. 43, Kranj 3427
Prodam nov stereo RADIO-KASETO-FON. T. Vidmarja 8, Kranj, stanovanje *t. 4 3428
Prodam kombiniran ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika^. Dobnikar, Gabrovška 23/IH., Kranj, Planina H. 3429
Prodam OBRAČALNIK za kosilnic BCS. Gregorec, Sp Veterno 3, Tržič
Ugodno prodam dobro ohranjen. ... prevlečen KAVČ in dva FOTELJA. Ogk od 14. do 15.30. Čanžek Leopold, Franki vo naselje 54, Škofja Loka 3
Prodam jedilni KROMPIR igor M nje 16, Radovbljica 3_
Prodam sedem tednov starega BIKC simentalca za pleme Cešnjevek 30. C
k! i t1 3w
Prodam dve OTROŠKI POSTELJICI Dolenc, Delavska 9, Stražišče 343*
Prodam 200 kg zgodnjega semenske^ KROMPIRJA saskia. Velesovo 6,Cerkrtf
343P
Prodam skoraj nov stereo KASETO' FON grundig. K oz jek, Bavdkova 7. Sw žišče 3»3r
Prodam MOLZNI STROJ alfa laW VP 9 S, 10 STOJIŠČ - grabnarjeva naveza z napajalniki. Andrej Frelih. BrajJ št. 21 m
Prodam dobro ohranjeno KOSILNICO BCS s sedežem (bencinsko) in KULTI' VATOR, širine 170 cm. Hafner, žabnK# št. 68 3*»
Prodam elektro - GRADBENO OMARICO. Naslov v oglasnem oddelku. 34*
Ugodno prodam KNJIŽNO OMARO primerno tudi za v jedilnico. Jezersk«^ 33, Kranj 344?
Prodam nekaj SENA in bukova DRVA v »klaftrah«. Štefanja gora 13. Cerklje ,
344' 1
Prodam 14 mesecev starega BIKCA f
Lahovče 33, Cerklje
Prodam 6 tednov starega BIKCA. r^t. nična polica 15, Cerklje
Prodam smrekove in borove PLOrftv Zalog 38, Cerklje 344»
Prodam 30 kg težke PRAŠIČKE Ve* j sovo 35, Cerklje M
Prodam sedem tednov staro TELlC KO. Pšenična polica 7, Cerklje 351'
Prodam semenski KROMPIR »MBW Zg. Brnik 70, Cerklje M
Prodam dva meseca starega BIKCA # men talca. Zalog 55, Cerklje
Prodam OBRAČALNIK maraton. pa 6, Kranj 35J»
Prodam rotacijsko KOSILNICO a vrste traktorjev in ZASTAVO 750 p/ delih. Ažman, Suha 5, pri Predoaljsk* Kranj 3S&
Prodam dve OVCI. Suha 44, Kranj .
Prodam stereo RADIOKASETOFON* 4 zvočniki. Miloš, 7. lat nar jeva 8, StraS^
Prodam en teden starega BIKCA 4, OPEKO bobrovec. C. na Klanec 9. KraV
Prodam PRAŠIČKE - bekone. te*f 25 kg. Luže 19, Šenčur 3SF
Prodam KRAVE, v visoki brejostifj izbiri, eno s teletom. Ribno 31, Bled Sr
Prodam KROMPIR za krmo. Dodaj} 31, Žabnica, tel. 44-628
Prodam TELE za rejo ali za v sle Albin Jeraša, Jazbine 4, Poljane Škofjo Loko
Prodam DRVA za centralno ku.j. cena 800 din za prm. Petemel, Vmhari Poljane nad Škofjo Loko
Prodam    rabljeno OSTREŠJE »GRUŠT«, v dobrem stanju, 7,50 m i ne, dolžine 6 m. Suha 22, Škofja Loka
Prodam POSTELJO in MIZO m vizor. Brajič, Zlato polje Ii a, Kranj <
Prodam KRAVO, dobro mlekarico.j teličkom. Močnik, Medvode ori elektrara;
I
Prodam dve leti starega PSA - VOUJ JAKA. Sora 40, Medvode
Ugodno prodam črnobel TELEVEOl iskra. Mravlje, Škofjeloška 3, Kranj *J
Prodam KRAVO simentalko. brejo tj mesecev ter sedem let staro K0F11A Gorica 3, Radovljica
Prodam 170 kg težko SVINJO » Miha Frčej, Višelnica 4, Zg. Gorje
Prodam KRAVO frizijko, ki bo teden petič teletila. Valentin M Poljče 11, Begunje
Prodam šotorsko PRIKOLICO ruske izdelave. Telefon 22-268
Prodam 8 rabljenih VRATNIH Ki Zg. Bitnje 157, žabnica
Prodam 4 mesece staro TELICO zijko. Hraše 26, Lesce
Prodam 8 mesecev brejo KRAVO tednov starega BIKCA. Vehos«, gočajna 13, Smlednik
Ugodno prodam enoosni TRAK1 honda F 700 s kosilnico in phn Kocjančič, Na Mlaki 3, Radovljica 1
Prodam PRAŠIČKE - bekone Hle 16, Lesce
Ugodno prodam 27 kv. m suheg« hitgj stovega PARKETA 85 x 52 x 30. Tel«"
24-812
Prodam 7 mesecev brejo KRAVO i ko. Rakovec, Zg. Duplje 40
Poceni prodam JUKE BOX G ros Al ca. Zvirče 5 3T
Prodam približno 2 kub. m kamn*k< PESKA za fasado. Informacije po t« fonu 064-22-704
Prodam PUNTE, BANK INF. in ■ GOZDE. Simonič, Stara cesta 9. Sk« Loka, tel.61-717
Prodam belo POROČNO OBLEKO 40. Informacije po tel. 061-612-436
Prodam   semenski KROMPIR Strahinj 7, Naklo
Prodam rabljen INVALIDSKI V( ČEK. Bevkova 47, Radovljica
Prodam 5 mesecev brejo KRAVO. Kjjjj stina Valter, G olnik 50
Prodam 2 diatonični harmoniki: STOR 3 1/2 vrstno in HOHNER 3 vr** no. Ogled vsako popldne Vaiko Mr Struževo 10a, Kranj
Prodam  750 kg semenskega K! PIRJA IGOR. Sp. Duplje 67, Duplje
KUPIM
Kupim   300   kg   fasadnega PE*
»Zreče«, sporočite na tel. 47-066
Kupim zložljiv športni VOZIČEK h rela); in PRODAM 250 kosov rabljen«) STRESNE OPEKE dvojni folo Te lete* 21-108-Kranj »51
Kupim IZRUVAČ za krompir, dobra] ohranjen na kardan. Sp Brnik 6t>, C<
^JI/MILA 1982 __
vozila
*»rTAT 750, vozen, neregistriran. #<MB0Jdbe Rupa 26, K ran i
FIAT 850 za rezervne dele. W*m, Zakobiljek 6, Poljane nad KS 3125 f»VI, letnik 1972. Cebulj, Vo-M^Bmik 3138 f* dobro ohranjeno ZASTAVO *MI*Uin pol. Lili Kozine, Hraše
m
KO .TI'
£|
RO
OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE
19. STRAN O U AS
Vreč-3347 1979. Sp.
3346
N RENAULT 12 TL, karambo-Jtti 1975. Duro Hrkalović\ ?Fg 1 'lW v »oboto in nedelj o SS t"" ZASTAVO 750, letnik TtV k2L 3348 VRN G8 U, avguat 1980. 16.500 l*bt, pretiran, prodam. Tele-3349
Iteirodiin osebni avto AMI 8. ik* C. kletarjev 13, Jesenice
3350
»godno prodam ZASTAVO *kD72, iportno opremljeno, Siro-1W» TomaHč, Sebenje nova hiša, 3351
11 leto star rogov PONY EX-- momatik, cena 15.000 din. _ S-M 3352 R OB C/72, odlično ohranjen, ga-*jj K r«km. Janez Goli, Kropa 64, Tk%8fl 3353 l te ZASTAVO 101, po delih. Jama h 3354 •J« FIAT 124, letnik 1970, neredi Savska 56, Kranj 3355 f*atwomiavto ZASTAVA 640, 41 *»Wam kas onom. Janez Svetel j, liani td. 26-154 3356 FIAT 126-P, letnik 1977. Ingota 21-336 (v službi) 3357 Vrinjen VW GOLF, star pri-iATtlefon 22-524 3358
■ ZASTAVO 750, letnik 1974. Cerklje 153 3359
■ ZASTAVO 750, v zelo dobrem umi letnik. Lahovče 7, Cerklje
3360
■ dri MOPEDA, tomoh na 3 »atome* 15 SL. Korošec, Cerklje
3361
dobro ohranjen VW 120O, let-U n novo avto PRIKOLICO. itn od 15. do 18. ure. Podgorje 3362
ZASTAVO 101, letnik 1975, do-. Tenetiše 20, G oln ik 3363 ZASTAVO 750 de lux, letnik 19, Kranj 3364 M, 90000 km, registriran do 80, uaodno prodam. Cučnik, JS'A.Zirovnica 3365 , prodam FORD KOM BI BUS 370, kompletno obnovljen, regiji    12. 1982. Vidic, Lesce, Na
* 74-368 3366 D1AN0, letnik 1977, registn-4 1983. Novak Drago, Cer kij e_ 3367 R-4, letnik" ranj 3368 PLATIŠČA 3369
_ dobro ohranjen |«fc,Orebovlj[e l/A, Kranj Ma  aluminijasta PLA iTmarjeva 29, tel. 25-398 kerodam ZASTAVO 101, rimO itereo, 2 GUMI za Mtdetova 14, Kranj —
1979, 126-P Stra-3370
LADO SL, letnik 1976. Doki, 18, Kranj 3371 _ WARTBURG  karavan, star * i pol in GUMI VOZ. Kalan, ! Podnart, tel. 70-225 3372 ZASTAVO 750, letnik 1977. »vBknje 32, Stražišče 3373 rAtm ŠKODO 120 L, BAL-alMV prikolico 450 in GOBE-ifTNI ĆASI«  Jožica Grgorinič, maja63, tel. 21-382 3374 tlet umdni ceni prodam dobro MOPED 15  SL. Andreuzzi i/Mevi 76, Skofia Loka 3375
Zaradi odhoda v JLA prodam ZASTAVO 101, registrirano do 21. 12. 1982 ter plinsko PEC in RADIOKASETOFON. Znidaršič, Bodovlje 32, Škofja Loka 3376
Prodam VVARTBURG, letnik 1978. Sp. Duplje 100, tel. 47-118 3377
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Zg. Bitnje 191 pri trgovini 3378
Prodam VW 1200, letnik 1976. Peter Ribnikar, Gasilski dom Gorice 3379
Prodam rogovo DIRKLALNO KOLO, 12 prestav in TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto. Rudi Tevrovskv, Ročev-nica 44, Tržič 3380
Prodam FIAT 126, letnik 1978, registriran do marca 1983. Anton Pogačnik, K a mna gorica 20 3381
ZASTAVO 750, letnik 1969, obnovljeno, prodam. Ogled v soboto popoldan. Bojan K ropivšek, Strahini 101 3382
Prodam ZASTAVO 750 po delih, KASETAR sansui D 95 in predojačevalec sansui C 77. Marija ftušteršič, Britof 147
3383
Prodam DIANO, letnik 1978, karam-bolirano. Telefon 75-926 3384
FIAT 125 special, letnik 1972, ugodno prodam ali zamenjam za močnejši avto ali kombi. Telefon 57-014 3385
Prodam osebni avto MINI AUSTIN. C. na Belo 10, Kranj - Kokrica 3386
Prodam R-4, letnik 1974. Hrastje 186, Kranj, tel. 49-011 3387
Prodam ZASTAVO 750. Miran Pipan, Planinska 11, Bled 3388
Prodam FIAT 124, letnik 1968, 1200 cem, v voznem stanju, neregistriran, primeren *.a rezervne dele. Tel. 064-79-487 po 19. uri 3389
Poceni prodam neregistrirana: R-8 in ŠKODO lOOO MB, v voznem stanju. Boris Križnar, Kidričeva 18, Kranj 3390
Prodam ZASTAVO 750 L, letnik 1978, cena po dogovoru. Ogled vsak dan. Stane M ojcinovič, Kamna gorica 29 3391
ZASTAVO 7.50, staro 1 leto, 11.000 km, prodam. Kurtovič, Sp. Gorje 57 3392
Prodam SIMCO 1301 S, letnik 1970, celo ali po delih. Poklukar, Poljšica 13, Zg. Gorje 3393
Prodam ZASTAVO 750 de lux, letnik 1976. Venčka Kuralt, Zg. Senica 4/A, Medvode _ 3394
Poceni prodam dodatno opremljeno ZASTAVO 101, letnik 1974, motor generalno obnovljen; in razstavljen motor za PRINZA 1200C. Velič.Sp. Gorje23 3395
Kupim ZASTAVO 101 ali R-4, letnik 1978/79. Telefon 26-009 od 18. do 20. ure
3396
Motorno kolo PONY EXPRESS, staro dve leti, ugodno prodam. Telefon 57-014
3397
Prodam avto VVARTBURG limuzina, letnik 1976. Ogled popoldan; ali po telefonu 75-425 3398
Po delih prodam FIAT 850, letnik 1970. Janez Stare, Koprivnik 28, Bohinjska Bistrica 3399
Prodam FIAT 126-P. Informacije po tel. 75-702 vsak dan od 14.30 do 15. ure
3400
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974 za rezervne dele ali celo. Dobite lahko tudi rezervne blatnike. Radovljica, Gradni-kova 95 3401
Prodam ŠKODO S 100, letnik 1971. Sp. Otok 10, Radovljica 3402
Prodam GOLFA, registriranega januarja 1979, prevoženih 45.000 km. Pivka 31, Naklo 3403
Prodam AMI 8, letnik 1970. Godešič 64, Škofja Loka 3404
Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1972. Zdravko Jeruc, Zg. Duplje 81 3405
Prodam JAWO 350, letnik 1979. Re-čiftka 55, Bled 3406
Kupim MOPED APN-4, lahko nevozen. Janez Česen, Križe 18 3407
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, registrirano do januarja 1983. Janez Zaplot-nik, Sp. Bela 4. Preddvor 3408
ZAHVALA
Ob izgubi ljube hčerke, sestrice in vnukinje
NATAŠE JERMAN
»iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem r. znancem, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z nami, daro-ali cvetje in našo Natašo pospremili na zadnji poti. Še posebno piezahvaljujemo sodelavcem iz Planike in Konfekcije Triglav; i Alešu Paternostru in g. župniku Slapšaku za izrečene tople poslovilne besede.
ŽALUJOČI: mati, oče, sestrici in stara mama
Kranj, 8. aprila 1982
ZAHVALA Ob smrti našega dobrega moža in očeta
ANTONA SVETELJA
t sireno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in suncem za podarjeno cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na afeji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravniku dr. Stanetu <*raku za dolgoletno zdravljenje. Iskrena hvala častitemu gospodu župniku za opravljen pogrebni obred.
V8EM.KI STE NAM KAKORKOLI POMAGALI, SE ENKRAT ISKRENA HVALA!
2ALUJOČI VSI NJEGOVI Šenčur, 12. aprila 1982
ŽIVINOREJSKI VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE KRANJ
DEŽURNI VETERINARJI
od 16. 4. do 23. 4. 82
Za občini Kranj in Tržič B EDINA ANTON, dipl. vet., Kranj, Betonova 58, telefon 23-518
LIKOSAR DUŠAN, dipl. vet., Visoko 45 a, telefon 28-772
za občino Škofja Loka HABJAN    JANKO, dipl. vet., Žiri 130, tel. 69-280 KRIŽNAR MIRO, dipl. vet., Godešič 134, tel. 62-130
Za občini Radovljica in Jesenice
PAVLIC FRANC, dipl. vet., Zasip, Stagne 24, telefon 77-639
Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno.
V najem vzamem NJIVO in TRAVNIK, blizu Kranja (večje površine). Ba-šelj 16, Preddvor 3568
V najem oddam DELAVNICO (trofazni tok, parkirni prostor), možno stanovanje. Šifra: V Kranju 3569
Novo enonadstropno HLSO v Kranju, zamenjam za dva STANOVANJA ali STANOVANJE z doplačilom. .Šifra: Kjerkoli 3570
Prodam HlSO z vrtom (sadno drevje), skupaj 2000 kv. m. Jesenice, C. 1. maja 102 3571
Na Bledu kupim del STAREJŠE HISE z nekaj vrta; ki bi se jo dalo urediti v manjše samortojno stanovanje. Šifra: Družina 3572
GOZD v k. o. Kropa, prodam ali zamenjam za podobno ZEMLJIŠČE v bližini Škofje Loke. Žagar, Groharjevo naselje 6, Škofja Loka, tel. 60-057 3573
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1972, vozno, registrirano, za 30.000 din. Informacij po tel. 064-25-550 3409
Prodam avto ZASTAVA 750, starejši letnik, obnovljen; in enoosno traktorsko PRIKOLICO nekiper. Ljubno 23, Podnart 3410
Prodam avto R-4, karamboliran, v nevoznem stanju, letnik 1980. Niko Mare-nič, Naklo 89. Ogled vsak dan od 15. ure dalje 3411
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. Ignac Kolman, Vis oče 3, Tržič 3412
Prodam R-4 po delih. Svegelj, Pod-brezje 70, Duplje 3413
Prodam DIANO, letnik 1980. Ogled v nedeljo dopoldan. Gorjanc, Tomšičeva 6, Kranj 3414
Za 78.000 din prodam 5 let star R-4 special, registriran do aprila 1983. Robič, Ka-juhova 2, Radovljica 3415
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, dobro ohranjeno. Informacije po tel. 26-352
3416
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972 in VW 1200, letnik 1976. Taler, S p. Gorje 204, Gorje 3417
Prodam rezervne dele od FIATA 125: motor, štiri vrata, menjalnik, sprednjo in zadnjo havbo. Kličete lahko vsak dun po tel. 21-589 3418
Prodam ZASTAVO 750 S, letnik 1978 Struževo 75, tel. 28-745 3419
Prodam VVARTBURG turist karavan, letnik 1974, registriran za celo leto. Voklo 47, Šenčur 3420
Zaradi gradnje ugodno prodam dele za OPEL KADETTA in ZASTAVO 750, letnik 1975. Voklo 70, Šenčur 3421
VW 1600 variant, registriran za .celo leto, prodam. Zupan, Tekstilna 14, Kranj
3422
VW - hrošč, letnik 1976, 59.000 km, prodam. Konc, Golnik 47 3598
Kupim R-12 in PRODAM nadomestne dele za R-12 in NSU 1200 C. Rant, Moša Pijade 3, Kranj, tel. 25-730 3551
STANOVANJA
STANOVANJA
ZAPOSLITVE
Zamenjam veliko GARSONJERO v Sorlijevem naselju, s centralno, za večje STANOVANJE v Kranju. Centralna ni nujna. Šifra: Soglasje 3266
Dvosobno STANOVANJE (45 kv. m), v I. nadstropju, s kaminom in telefonom v KS Vodovodni stolp Kranj, zamenjam za trosobno. Naslov v oglasnem oddelku, ali tel. 22-946 3554
V najem vzamem GARSONJERO v Radovljici, Lescah ali na Bledu. Ponudbe pod šifro: Gorenjska 3555
Študentka išče primerno opremljeno SOBO v Kranju. Šifra: Nujno 3556
Fantu nudim hrano in STANOVANJE za pomoč na majhni kmetiji. Cirče 19, Kranj 3557
31-letna mati z dvema otrokoma (10 let staro hčerko in 5 let starim sinom), nujno išče SOBO in kuhinjo z uporabo kopalnice v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 3558
Na STANOVANJE sprejmem žensko, za pomoč v gospodinjstvu in na vrtu. Stanko Likar, Mlaka 7, Kranj 3559
Na STANOVANJE vzamem eno ali dve ženski, zaradi varstva otrok. Naslov v oglasnem oddelku. 3560
Kupim STANOVANJE v Škofji Loki ali okolici. Telefon 60-057 3561
Zamenjam dvosobno družinsko STANOVANJE v Tržiču za STANOVANJE v Škofji Loki ali bližnji okolici. Telefon 50-534 3562
Prodam dvosobno pritlično STANOVANJE na Jesenicah (66 kv. m), v neposredni bližini železniške postaje, ugodno za poslovni prostor, takoj vseljivo. Telefon 064-82-609 od 19. do 21. ure 3563
V najem vzamem manjše STANOVANJE ali GARSONJERO v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 3584
Trosobno družbeno STANOVANJE nn Jesenicah, v bližini bolnišnice (s telefonom) ZAMENJAM za enako v Kranju. Informacije.po 17. uri na tel. 81-827
HS Moša Pijade št. 3, išče SNAŽILKO. Telefon 25-730 3574
Sprejmem delo na dom (s prostorom 30 kv. m). Telefon 45-052 3575
KLJUČAVNIČAR s 14-letno prakso, z znanjem elektrovarjenja, išče honorarno zaposlitev v popoldanskem času v Kranju ali bližnji okolici. Šifra: Ključavničar
3576
Sprejmem DELAVCA za predelavo plastičnih mas. Po možnosti kovinske stroke. Telefon: 064-61-211 3577
Mlajša ženska, ki ima veselje v kovinarskem poklicu, dobi popoldansko delo (rezanje navojev). Kasneje možna redna zaposlitev. Naslov v oglasnem oddelku.
3578
Sprejmem PKV in KV AVTOKLE-PARJA. OD dobri. Informacije po telefonu 45-350 .3579
V redno delovno razmerje takoj sprejmem izučpno ŠIVILJO ter dve ŠIVILJI za honorarno delo. Plačilo po dogovoru. O prešn ikova 84. K ran i 3580
^OBVESTILA
ROLETE: lesene, plastične in žaluzije naročite ŠPILERJU, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 75-610. Od 9. do 19. aprila bomo na SEJMU v Kranju pod naslovom »PETERKA IZ MENGŠA IN SPILER KOT ZASTOPNIK«. Pri večjih naročilih bo sejemski popust! 3054 SERVIS električnih bojlerjev tiki za GORENJSKO, čiščenje, menjava kotličkov, ostala popravila! Telefon 61-965 od 7. do 9. dopoldan; srede od 14. do 15. ure 3282 SERVIS PRALNIH STROJEV - Jagodic, sprejema naročila od 7. do 8. ure po tel. 42-052 3283 Cenjene stranke obveščamo, da bo ISKRA SERVIS v Kranju, Trubarjev trg 10, od 17. aprila naprej zaprt predvidoma 10 dni zaradi adaptiranja servisnih prostorov. Prosimo za razumevanje! 3284 OPRAVLJAMO VISINSKA DELA -barvanje žlebov, nndstrešij, čiščenje oken in podobno. Informacije od 18. do 19. ure po tel. 25-638 3581 KOVINARJI! Izid kaljenja je pogojen z ustrezno izbiro jekla in pripravo o bdelo van cev pred toplotno obdelavo. Poslužite se naših kaliinih uslug in navodil, kar bo zajamčilo vaš uspeh. Navodila dobite po tel. 47-331 (za kaljenje se oglasite po tel.47-134) 3582 Hitro in kvalitetno izdelujem NAPELJAVE CENTRALNE KURJAVE. Te-lefon 22-761 od 18. do 20. ure 3584 IZDELUJEM NACRTE za adaptacijo stanovanjskih hiš, gospodarskih poslopij in hlevov. Prav tako izdelam vso dokumentacijo za priglasitev del ali gradbeno dovoljenje. Telefon 42-175 3584 KEGLJAŠKI KLUB »SIMON JENKO« Podreča, vabi vse člane na občni zbor, ki bo v soboto, 17. 4. 1982 v prostorih kluba. VABLJENI! 3585 PLESNI TEČAJI - v DELAVSKEM DOMU - KRANJ. Vpisovanje v tečaje je vsak ponedeljek, torek, sredo in četrtek ob 19. uri. VABLJENI! 3586 POPRAVLJAMO   pisalne, računske, elektronske računske in šivalne STROJE. Telefon 061-312-831 «fopoldan (Ljubljana, popoldan Kranj 064-22-532 3587
PRIREDITVE
IZGUBLJENO
S JE
1 ti i u t ri a /■ ,. 1 n ^
STANOVANJE v Ljubljani (45 kv. m), starejše, s telefonom, zamenjam za stanovanje, večje ali manjše, na relaciji Rateče — Kranjska gora. Ostalo po dogovoru. Telefon 061-326-582 od 7 do 9. ure     32" 1
V Kranju najamem primeren PROSTOR za atelje. Telefon 22-276      . 3565
Oddam LOKAL za mimo obrt. Telefon 064-24-366 3566
Prodam GARAŽO na Planini. Telefon
W¥U MM M.l M.* * MJ*.W!t.
OSTALO
KONJEREJCI OBČINE KRANJ!
Glavna plemenilna sezona konj se je pričela Tako kot lani, je tudi letos organiziran brezplačen ginekološki pregled kobil pred pripustom in pregled na brejost, toda letos na dveh plemenilnih postajah. Za noriške in druge hladnokrvne kobile pri žrebčarju Kosirniku na Komendski Dobravi ter za haflinške in druge lažje kobile pri žrebčarju Dolharju v Pre-d osi j ah.
Pregled je vsak torek vključno 29. junija 1982, in sicer pri Kosirniku od 7.30 do 10. ure in pri Dolharju od 10.30 do 13. ure.
Stroške eventuelnega zdravljenja krije lastnik živali Komisija  za pospeševanje kmetijstva pri IS SO Kranj
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto,
17. aprila bodo odprte naslednje dežurne prodajalne:
KRANJ
Central: Diskont Vino, Kranj, Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi, Šenčur in Naklo v Naklem od 7. do  13. ure,  vse  ostale prodajalne
Ea bodo odprte od 7. do 19. ure: [lemenček — Duplje, Krvavec — Cerklje, Hrib — Preddvor, Kočna — Zg. Jezersko.
Živila: Dežurne prodajalne so odprte od 7. do 19. ure in sicer: PC Globus, PC Bitnje, SP Šenčur, PC Britof, PC Vodovodni stolp, M. Pijade 12, PC Zlato polje, Kidričeva 12, SP Planina - Center, Ul. Gorenjskega odreda 12, PC Klanec, Likozarjeva 12, SP Cerklje. V nedeljo,
pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11. ure: Delikatesa, Maistrov trg 11, Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi Šenčur. JESENICE
Emona market — Prešernova l/a Jesenice in Rožca — samopostrežna trg. in na Jav. 0. Novaka 8 ŠKOFJA LOKA SP Podlubnik BOHINJ Špecerija Market BLED
Špecerija Market Dobe, Živila Delikatesa GORJE
Špecerija Market, Sp. Gorje LESCE Murka 2, Lesce RADOVLJICA
Živila, Center Radovljica
Vsako SOBOTO ob 20. uri je PLES v hotelu KAZINA na Jezerskem, ter vsako NEDELJO ob 17. uri na KOKRICI. Igra ansambel SIBILA s pevcema ROMANO in TONIJEM 3588 VELIKI MLADINSKI PLES bo v PETEK, 16. 4. 1982, ob 19. uri na PRIMSKOVEM z ansamblom SIBILA ter pevcema ROMANO in TONIJEM 358S DISCO! Vsako soboto ob 19. uri v DOMU KS STRAŽIŠČE 3590 AKTIV  MLADIH ZADRUŽNIKOV Škofja Loka, vabi staro in mlado na ZABAVO s PLESOM v NEDELJO, 18. 4. 1982 v domu v Poljanah. Igra ansambel OGLARJI 3591 AKTIV  MLADIH ZADRUŽNIKOV »SLOGA« Kranj, prireja VELIKI MLADINSKI PLES v petek, 16. aprila 1982 ob 19. uri na PRIMSKOVEM. Igra ansambel SIBILA s pevcema ROMANO in TONIJEM. VABLJENI! 3592
7. aprila sem na poti iz Mošenj v Radovljico ali v Radovljici izgubila ZLATO VERIŽICO z OBESKOM. Ker mi je drag spomin, prosim najditelja, da mi jo proti nap-adi vrne na naslov: Jožefa Pogačar, Mošnje 44, Radovljica 3593
Izgubil se je ŠKOTSKI OVČAR, sliši na ime Lasi. Kdor kaj ve o njem naj npo-roči na naslov: Jankovič, Sp. Bitnje 6, Žabnica 3594
licem VARSTVO na domu za dva majhna otroka. Nudimo dobro plačilo. Radovljica, tel. 7;f-895 popoldan 3595
Iščem VARSTVO za 9 mesece v staro punčko, od 1. maja dalje. Informacije po tel 75-425 popoldan 3596
Iščem starejšo žensko, za pomoč in Oskrbo pri bolni mami. Hrana in stanovanje zagotovljeno. Plačilo po dogovoru
Boh. Bistrica
TRŽNI PREGLED
JESENICE
Solata od 100 do 120 din, špinača 60 din, cvetača 70 din, korenček 45 din, česen 143 din, čebula 18 din, fižol 140 din, pesa 15,30 din, kumare 120 din, slive 74 din, jabolka od 37 do
39 din, hruške 70 din, limone 62 din, ajdova moka 69 din, koruzna moka 21 din, kaša 69 din, surovo maslo 229 din, smetana 98 din, skuta 76 din, sladko zelje 44 din, kislo zelje 20 din, kisla repa 17 din, orehi 406 din, jajčka od 6,30 do 7,50 din, krompir ll,20din.
KRANJ
Solata 100 din, špinača 80 din, cvetača 80 din, korenček 40 din, čebula 20 din, fižol od 90 do 100 din, pesa 20 din, slive 80 din, jabolka 30 din, limone 68 din, ajdova moka 65 din, koruzna mo'-a 35 din, kaša 85 din, surovo maslo 130 din, smetana 120 din, s"kuta 100 din, sladko zelje 35 din, kislo zelje 40 din. kisla repa
40 din, orehi 400 din, jajčka od 6 do 6,50din, krompir 10 din.
Temeljno sodišče Kranj ENOTA ŠKOFJA LOKA
razpisuje javno dražbo
motornega kolesa, znamke JAWA - CZ 350/472, letnik 1978, neregistriran, v voznem stanju, s prevoženimi 500 km
Javna dražba bo v četrtek, 22. 4. 82 ob H. uri v prostorih postaje Ljudske milice Škofja Loka, Kidričeva 14, Škofja Loka.
Izklicna   .   I [t     .000 din.
j '% ■»}•-? 't -—*-* * * ■•■ r
V rudniku urana Žirovski vrh upajo, da bodo s kvalitetnim in stalnim poklicnim usmerjanjem pritegnili dovolj mladih za izobraževanje in delo v rudarstvu — Petdnevni program seznanjanja zajel učence sedmih razredov osnovnih in tretjih letnikov srednjih šol v škofjeloški občini
Gorenja vas — Podobno kot vsaka velika organizacija v ustanavljanju se tudi rudnik urana Žirovski vrh otepa s številnimi porodnimi težavami. Ena od njih je vsekakor kadrovska želja. Nekaj strokovnjakov se sicer da pritegniti od drugod, nadaljnji razvoj rudnika pa zahteva veliko ljudi; ne le visoko izobraženih, ampak tudi tehnikov in kvalificiranih delavcev različnih smeri.
Rudnik je za naslednje šolsko leto prvič razpisal štipendije za srednjo stopnjo izobraževanja; par za kemijsko in geološko področje, deset za elektrikarsko in ključavničarsko, kar štiriindvajset pa za rudarsko. Odziva na zadnjo ponudbo med škofjeloškimi oziroma gorenjskimi osnovnošolci ni. Rudarstvo pri nas pač nima tradicije, še močnejši razlog pa verjetno tiči v 'nepoznavanju te vrste industrijske proizvodnje oziroma v pomanjkljivem poklicnem usmerjanju.
Rudnik seveda želi delavce iz domačega, predvsem poljanskega okolja, saj se s tem izogne fluktuaciji in
VAS DOM '82
NESREČE
PREHITRO NA PREHODU
Jesenice - Zaradi izsiljevanja prednosti se je v sredo, 14. aprila, na Cesti Maršala Tita na Jesenicah zgodila prometna nesreča, v kateri je bila pešakinja, 55-letna Ljudmila Zupan, doma iz Kranjske gore, laže ranjena.
^ Voznik osebnega avtomobila Aloj-o.j Povšnar, star 30 let, doma iz Ljubljane, začasno zaposlen v Avstriji, je vozil iz smeri Kranjske gore proti Kranju. Na prehodu za pešce je sicer opazil pešakinjo, vendar ni ustavil, saj ej bil prepričan, da bo prevozil prehod, preden bo pešakinja dosegla njegov vozni pas. Zupanova pa je pospešila korak in vozniku prekrižala račune. Na prehodu je sunkovito zavrl in se skušal umakniti v desno, vendar je Zupanovo kljub temu zadel.
NEPREVIDEN KOLESAR
I Kranj — 6-letni Miha Pavlin je v ponedeljek, 12. aprila, vozil od pokopališča proti Cesti l.maja na Planini. Za njim je pripeljal voznik osebnega avtomobila Stanislav Vehovec iz Prebačevega in ga jel prehitevati. Otrok je nenadoma zavil levo, ne da bi se prepričal, ali je to varno. Neprevidnost se je maščev?1*:, 'w j: r prednjim kolesom zadel oh prikop-nik, ki ga je Vehovčevo vozilo vleko za sabo. Otrok je bil v nesreči lažje ranjen; voznik Vehovec ga je odpeljal v zdravstveni dom v Kranj, od koder so ga poslali v jeseniško bolnišnico.
D. Z.
Avtomobili v plamenih
Jesenice - V garažnem kompleksu na Cesti revolucije na .Jesenicah je v sredo, 14. aprila, okrog 18. ure izbruhnil požar. Požar je zakrivil Alojz Beguš, ki je v svoji garaži /. avtogenim varilnim aparatom varil avtomobil. Pri tem se mu ie vozilo vžgalo, ogenj pa se je bliskovito razširil še v druge garaže, od te ločene le s kovinskimi mrežami. Beguš je sicer takoj zgrabil f silni aparat, ki ga je našel pri v .odu, vendar si z njim ni mogel kaj prida pomagati, ker je bil prazen. Sele jeseniški gasilci so uspeli požar zadušiti. Plamen je zajel štiri garaže, poškodoval pa je tudi avtomobile v njih. Gmotne škode Še niso natančno ocenili, verjetno pa bo dosegla milijon dinarjev.
številnim socialnim problemom. Zato je bil zdaj prisiljen napraviti dolgo pričakovan prvi korak. V osnovni šoli Ivan Tavčar v Gorenji vasi je pripravil fotografsko razstavo, ki ponazarja sodoben način dela v rudniku, jo dopolnil z nekaterimi orodji in napravami ter jo skupaj z razstavo mineralov ponudil na ogled najprej ravnateljem osnovnih in srednjih šol ter poklicnim svetovalcem, zatem pa še učencem sedmih razredov osnovnih ter tretjih letnikov srednjih šol iz škofjeloške občine.
Petdnevni program seznanjanja mladih seveda ne vsebuje le prikaza razstavljenega gradiva. Delavci rudnika so se odločili tudi za bolj živ stik: film, pogovor, ogled objektov na Zirovskem vrhu. Rezultat odločitev učencev bo na ta način gotovo spodbudnejši.
2e prihodnje leto pa se bodo strokovnjaki iz rudnika urana Žirovski vrh najbrž lotili poklicnega usmerjanja učencev v šestih razredih osnovnih šol. Tiste, ki bodo za rudarstvo pokazali posebno nagnjenje, bodo potem spremljali vse do konca osmega razreda.
Kot se je pokazalo, mlade moti predvsem nepoznavanje razvoja rudnika. Smer izobraževanja na področju rudarstva je dokaj ozko
specializirana, in kdor se zanjo odloči, hoče zagotovilo, da mu bo dajala kruh vse do upokojitve. Res je, da Slovenija tovrstne kadre potrebuje in zaposlitev ni problematična, vendar je navezanost na domačo industrijo in okolje pri odločitvi zelo pomembna.
Do leta 2000 bosta v Jugoslaviji zrasli predvidoma še dve jedrski elektrarni z zmogljivostjo tisoč megavatov, ki bosta skupaj s krško posrkali okrog 430 ton uranovega koncentrata na leto. Četudi je življenjska doba jedrskih elektrarn omejena na petindvajset let, bo torej dela v rudniku samo za te tri centrale dovolj najmanj do leta 2015. Po drugi strani pa gre industrijski razvoj, ki išče vedno nove vire energije, s tako hitrimi koraki naprej, da se za prihodnost rudnika urana Žirovski vrh, bogatega z ležišči rude, ni treba bati.
Šol, ki izobražujejo delavce za rudarstvo, geologijo in kemijo, na Gorenjskem ni. Vendar pa to ne sme postati ovira učencem pri poklicnih odločitvah. Posebno zato ne, ker je velenjski izobraževalni center pripravljen odpreti poseben oddelke za šolanje rudarskih tehnikov z Gorenjske s poudarkom na uranski proizvodnji.
Mlade je torej treba le pravilno usmeriti, jih seznaniti z oblikami izobraževanja, možnostmi zaposlitve, napredovanja in še posebej z razvojem rudnika urana Žirovski vrh.
H. Jelovčan
Fotografskiprikaz o delu v rudniku urana Žirovski vrh
Pregnanstvo in upor
Letošnjega aprila mineva štirideset let od pregnanstva koroških Slovencev z njihovih domov. To je bil zadnji dokaz, da Slovencem na Koroškem grozi popolno uničenje. Slovenski fantje in dekleta so tedaj prijeli za puško in se nemškemu fašizmu oboroženo postavili po robu. Uprli so se svoji smrtni obsodbi. . .
V nedeljo, 18. aprila 1982, bo ob 14.30 (po lokalnem času) v Domu glasbe v Celovcu slovesnost, posvečena spominu na dogodke aprila 1942. Poleg govorov bosta na sporedu umetniški program z recitacijami in zborovskimi nastopi ter
razstava dokumentov in slikovnega gradiva. Slovesnost prireja Zveza slovenskih izseljencev ob sodelovanju obeh slovenskih osrednjih organizacij.
V nedeljo, 25. aprila, bo ob 14. uri v Podpeci nad Železno Kaplo, na Peršmanovi dopiačiji, odprta stalna razstava dokumentov, ki bo pripovedovala o dogodkih med narodnoosvobodilno borbo v Železni Kapli in okolici. Posvečena je spominu enajstih članov Peršmanove družine, ki jih je esesovska policija 25. aprila 1945 zverinsko pobila. Razstavo, ki bo prva te vrste na Koroškem, prireja Zveza koroških partizanov.
RAKEK — Uredništvo tednika Mladina je izbralo najboljše mlade športnike za leto 1981. S to akcijo tednik skuša širši javnosti predstaviti mlade športnike, ki se prebijajo v mednarodni tekmovalni vrh. Pri tem ne gre za mesta, kdo od njih je najboljši, temveč vsi dobijo enaka priznanja. V lanskem tekmovalnem obdobju so bili po mnenju bralcev Mladine najboljši: plavalec kranjskega Triglava Darjan Petrič, smučarska tekačica Triglav Jeli Jelovčan, atlet ljubljanske Olimpije Sašo Apostolovski, rokoborec Andrej Halos, namiznoteni-ška igralka Andreja Ojstrešek in alpska smučarka Andreja Leskov-šek. Prvič so na slovesnosti v Rakeku podelili tudi nagrado za »fair play«. Ta čast je lani doletela košarkarja ljubljanske Olimpije Vinka Jelovca. (-dh)
GLASOVA ANKETA
Noč in dan na postaji
V spomin na veliko stavko na Zaloški cesti, praznujejo železničarji 15. aprila svoj praznik. Ob tej priložnosti so v Sloveniji številne prireditve, od kulturnih do športnih, na katerih železničarji proslavijo svoj dan.
Tudi letos so bile po Gorenjskem številne prireditve in tekmovanja. Vendar so železničarji obenem morali opravljati svoje delo tako kot vse dni v letu, ko so noč in dan na železniških postajah kot premikači, vozovni pregledniki, strojevodje. Njihov delovni dan se ne konča ob dveh popoldne, kajti večinoma delajo v turnusih, zunaj, na dežju, v snegu in mrazu, zato za nekatera delovna mesta tudi upravičeno terjajo benficirano delovno dobo. Njihovo delo je naporno, obenem pa tudi nadvse odgovorno.
L
veliko, delo je tudi odgovorno, saj na obmejni železniški postaji Jesenice moramo temeljiti pregledati vse vlake, ki prihajajo na postajo in odhajajo z nje. Nadzor je na obmejni postaji veliko večji, število vlakov pa se povečuje iz leta v leto. V dvanajstih urah moramo pregledati okoli 50 vlakov, kar ni malo.«
Mladen Ardelič je vlakovni odpravnik, zaposlen pri Železniškem gospodarstvu Ljubljana deset let: »Vsekakor so delovni pogoji železničarjev nasploh precej težki, odvisno od delovnega mesta. Posebej tisti železničarji, ki delajo pozimi zunaj, na prostem, so upravičeni do skrajšane delovne dobe, saj delajo v težkih razmerah. Delo na železniških postajah je naporno tudi zato, ker delamo v turnusih in ne poznamo prostih sobot in nedelj. Vendar se na jeseniški železniški postaji delovne razmere izboljšujejo, ker se železniška postaja postopoma, vedar zanesljivo modernizira.«
Igor Kocjan, vozovni preglednik, je na tem delovnem mestu dvanajst let: »Vozovni pregledniki delamo v turnusu. To se pravi, da ni prostih
6raznikov, nedelj in sobot, elo zunaj, v vsakem vremenu, je seveda naporno, vendar imamo zdaj urejene bivalne   prostore.   Dela je
Stane Škabar je strojevodja šestindvajset let: »Še dobro se spominjam let, ko sem začel kot strojevodja in smo vozili na relacijah do Sežane in Do-bove. Tedaj so bile Se parne lokomotive in na lokomotivah nas je bilo veliko več kot zdaj. Delo je bilo težko in napornejše, delali smo tudi po 300 ur in v vsaki izmeni je bilo treba naložiti od 7 do 8 ton premoga. Kakšna količina je to, si lahko predstavljamo, če moramo doma znositi toliko premoga. Zdaj je vse elektrificirano, veliko laže, vendar moraš biti n» lokomotivi vedno zbran, ponoči in pdnevi. Delo je tako. da ne pozna nedelj in praznikov.«
D. Kuralt
Spet topli radiatorji
Na Planini, kjer je prejšnji teden zmanjkalo mazuta, so sprt lahko zakurili, čeprav minimalno - Iskra in Sava bosta posodili mazut, pripravljene pa so pomagati Se druge delovne organizacije
Kranj—Oskrba z mazutom v kranjski občini se je zaostrila v najmanj ugodnem času, sedaj pa tako poslovne stavbe kot tudi v stanovanjska naselja, kjer že kakih deset dni radiatorji niso greli, od srede tega tedna spet ogrevajo. Radiatorji niso več mrzli tudi v stanovanjskem naselju Planina, kjer je bila situacija najbolj kritična. V torek popoldne so namreč v kurilnici priklopili kotle na sicer minimalno ogrevanje, saj mazuta za kaj več še vedno ni dovolj.
Istra-benz je v torek in sredo lahko poslala tri cisterne mazuta, to je 75 ton goriva, kar naj bi zadostovalo za minimalno ogrevanje okoli 3000 stanovanj za naslednjih nekaj dni. Će pa se bo hladno vreme nadaljevalo, bodo mazut odstopile tudi nekatere kranjske delovne organizacije. Kot so povedali v Domplanu, je kranjska Iskra pripravljena posoditi 150 ton mazuta, manjšo količino pa tudi Sava, pripravljeni so pomagati tudi v Planiki in Institutu Golnik. Težava pa je v tem, da je prečrpanje mazuta iz sedanjih rezervoarjev v cisterne, ki bi ga prepeljele na Planino, tehnično precej zahtevno delo, posebni črpalki za takšno delo sta v Sloveniji le dve, pa obe v okvari.
V torek se je na svoji zadnji seji tega mandata tudi kranjski izvršni
svet seznanil z novo situacijo » seveda glede na nizke temperature preklical svoj prejšnji sklep o prenehanju ogrevanja stanovanj in poslovnih prostorov zaradi skrajnega varčevanja z mazutom. To pt seveda ne pomeni, da ni potrebno naprej skrajno varčevati pri oflt;1 vanju, saj ne kaže, da bi se aprila aaj prida izboljšala oskrba z naftnirai derivati
V drugih stanovanjskih naseljih* Kranju, kjer je možno uporabljati i» j druga goriva, ni tako zeblo, najhu* j je bilo na Planini. VeČina stanovalcev je sicer razumela izjemno situacijo, zakaj so radiatorji mnlL k sanitarna voda je bila topla, prostore so ogrevali tudi v vrtcih, «on • v domu upokojencev. Kotlovnica » stanovanjskem naselju Planina j* namreč prirejena izključno za kur\ jen je z naftnimi derivati in bi jo bik za drugo gorivo potrebno predelati Vsekakor je to izkušnja ki jo bodo v Kranju verjetno pri nadaljnjih stanovanjskih gradnjah morali upoštevati. Verjetno bo treba sedanji način kurjenja v tem stanovanjskem naselju, ki ni izjmeno le za kranjsko občino, pač pa je edino te vrste tudi v Sloveniji, do prihodnje kurilne sezone predelati in usposobiti m kurjenje še z drugimi gorivi.