//AND 0 notice Ameriška Domovi ima ' Anton K mi'W'. and /*■ IV'l' ERIC .1% HI— HO IWI ) , *M€RICAN IN SPIRJT w SLOV€NIAN JGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Franciaeo, MORNING N€WSPAP€R Pittsburgh, .New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JULY 27, 1972 STEV. LXXIV — VOL. LXXIV Sprememba kitajske obrambe preti ZSSR ■Ameriški obveščevalni strokovnjaki sodijo, da gradi kitajska taktično jedrsko obrambo proti Sovjetski zvezi. Washington, d. c. — a- ^sriški strokovnjaki za Kitaj-s 0 prihajajo do zaključka, da |ev ^ajska začela graditi tak-lcn° jedrsko obrambo proti 0vjetski zvezi neposredno ob j116!! Mandžurije in dalje v no-ranji Aziji. Preje je imela na-poskušati zadržati sovjetski nt*Pad z milico in polvojaškimi enotami v obmejnem področju, 86 mU resno upreti z rednimi oboroženimi silami šele globoko ^ Ootranjosti, ko bi gverilci sov-jotske čete nadlegovali v ozad- Opozarjajo na dejstvo, da je v alsha preskusila v zadnjem as^ Vrsto malih jedrskih' bomb 1 h^Se^U ^ kiloton, ki jih .a 0 ponesejo na cilj kitajski °Vci-'bombniki Nit; Gena hrane v juniju prasiia prav izredno WASHINGTON, D.C. - Hrana je porastla pretekli mesec zaradi izrednega dviga cen'deželnih pridelkov za 2.8% skupno povprečno za 0.9%, kot je objavilo včeraj poljedelsko tajništvo. Porast je največji od preteklega februarja, ko je znašal 1.9%. Cene hrane so v marcu in a-prilu nekaj padle, pa so nato zopet začele rasti in se sedaj za 0.6U nad onimi v letošnjem marcu in za 3.6% na onimi v lanskem juniju. Posebno so se dvignile cene mesa, govedine, svinjine, pa tudi nekatere perutnine. Porastla je tudi cena svežega sadja, med tem ko so jajca nekaj cenejša. Po računih poljedelskega tajništva stane pri sedanjih cenah brana povprečno družino štirih članov letno $1,299, $11 več kot i pred enim mesecem in $2 • kot v preteklem februarju. i -----o----- Preiskava je premalo p®|Biško nadzvočno Isfalo bodo !e gradili? V W. Virginiji so zazidali vhod v premogovnik, iz katerega so brez uspeha skušali rešiti 9 rudarjev, ki jim je požar zaprl možnost izhoda. BLACKSVILLE, W. Va. Državne in zvezne oblasti so začele preiskavo o vzrokih nesreče, ki je končala življenje 9 rudarjev v premogovniku Consolidation Coal Co. Blacksville No. 1. Rudnik so zapečatili, ko je prišlo do novih eksplozij in prepustili 9 v rudniku ujetih rudarjev njihovi usodi. Njihova trupla bodo rešili iz rudnika, kadar bodo tega po mesecih zopet odprli. V Franciji ostrejši nadzor nad TV-radiem PARIZ, Fr. — Vlada je o- Ujeti rudarji so bili v rudniku od sobote, ko je nastal v njem požar in jim zaprl izhod. ve£ Reševalci so jim naročili, naj se umaknejo k jaškom za ventilacijo, kjer jih bodo skušali rešiti. Kljub napornim in obsežnim poskusom reševalne skupine niso mogle do ujetih rudarjev, ki WASHINGTON, D.C. — Nekateri v Beli hiši so namignili letalski industriji na zahodni o-bali, da bo predsednik Nixon verjetno obnovil napor za gradnjo ameriškega potniškega jet letala z nadzvočno brzino, če bo novembra ponovno izvoljen. Kongres je ukinil lani podporo za gradnjo takega letala največ na prizadevanje zagovornikov čistega okolja. Sedaj so prepričani, da je mogoče ta vprašanja rešiti, če bi se le pokazalo, da bi bilo letalo samo ekonomično in rentabilno. Francozi in Angleži že dalj časa preskušajo svoje skupno razvito nadzvočno potniško letalo Concorde, ki pa ne obeta notah. d 2ahodni strokovnjaki sodijo, tak®1^0 Kitajci od 50 do 100 jv fičnih jedrskih bomb, dopu-tr^0 Wbi, da je število teh ^ rat večje. Do takega zaključ-]:■ Pohajajo na temelju zmog-u^°sti produkcije plutonija in gr treh kitajskih zadevnih tud'^ Ahajci so preskusili že ^adikovo bombo z jačino 3 te 5a^cnov in izdelujejo nemara j-g, ^be za glave medcelinskih pr e^’ M pa jih doslej še niso - .S Usili- Pripravljenih za rabo niso dali od sobote cd sebe no- IZRAEL POZIVA EGIPT K OBNOVITVI RAZGOVOROV Predsednica izraelske vlade Golda Meir je pozvala včeraj predsednika Egipta Anvarja Sadata, naj se ji pridruži na temelju enakosti v skupnem naporu za rešitev sporov. JERUZALEM, Izr. — Položaj tudi, da ne more v sedanjih na Srednjem vzhodu je prešel v okoliščinah računati na uspešen novo razdobje z odslovitvijo vojaški nastop proti Izraelu, sovjetskih vojaških svetovalcev Ostane mu torej le pot pogajanj in strokovnjakov iz Egipta. To ati pa nadaljevanje sedanjega je odprlo možnosti novim po- stanja, ki pravi o njem, da je za skusom reševanja sporov med Egipt nesprejemljivo. Izraelom ter njegovimi arabski-j Golda Meir je v svojem go-mi sosedi, prav posebno z Egip-'voru Pred knesetom poudarila, torn. Tako je predsednica izra- ^a odhod vojaških svetovalcev elske vlade Golda Meir včeraj in strokovnjakov iz Egipta še ne pozvala predsednika Egipta An- Pomeni konec vloge Sovjetske varja Sadata, naj na temelju e- zveze v Egiptu. Sadatu je de-posebne donosnosti. Letalo Jej nakosti obnovi razgovore z Izra-1 Jala: Nobena tuja država ali premajhno m predrago, da bi elom Q rešitvi vseh S130r0v d_ j dejstvo ne more reševati za nas moglo biti donosno. Za enkrat j vsem seveda lede nleja. ’ Sadat'ali na mesto nas vprašanja med se m rešeno tudi vprašanje do-. je y svojem u Dred kon.,nami. Ni zaprla vrata posrednim voJjene meje suma in dolžine gresom Arabske razgovorom, kajti Sadat je ne- leta. Trdijo, da Concorde letali, unijg dej-a]j da ne bo sedpl ^posredna vsaj začasno odklonil, ki ju sedaj razkazujejo, nista isto mizo s predstavniki izraeIa ' P^v tako tudi ne začasnim do-sposebm polno ooremenjem po- dokler bo ime] ta zasedeno e_’ govorom, ki bi naj položaj olaj-leteti iz Pariza v New York. | giptsko ozemlje. " šali. Tako Izrael omejenega Ameriško nadzvočno potniško; ' sporazuma o odprtu Sueškega prekopa, o čemer so se razgo-, var j ali lani, ne bi smatral za ^ F-9. Ta letala Ahajci vztrajno grade po okoli, v ^ ^ ^______ mesec in jih naj bi imeli; streise Pri3ela vodstvo državne benega znaka več Prevladovalo; letalo bi bilo precej večje in bij Golda Meir je dejala: “Izgle- 0 ze v rednih letalskih e-; televizijske in radijske mreže. je mnenje! da so moraji bjti že 'nemara uporabilo skušnje Con-'bat° bb na Je ta ura v zgodovini Njenega dosedanjega vodnika vs- mrtvk ker so iz rirdnika pri- corda, s čimer bi bilo verjetno Egipta dejansko, naj bi bila ' nekaj trajnega, ampak le za Pierra Desgraupesa, ki se je za- bajali strupenj žvepleni plini. prihranjenega veliko truda in ~ primerna ura za spremembo, j prehodno rešitev, ki bi naj ve- j njima razlike”. Oblasti vzemal za čim bolj neodvisno | denarja pri gradnji. ' ! tn če je res ura spremembe, ne'ljsla, dokler ne bi bil dosežen j razkrile, v čem naj bi te poročanje, je novi generalni di- Nesreče v naših rudnikih, po- ______o--- ---^ ’ ’ ' ' ....! rektor gaullist Arthur Conte od- sebno v premogovnikih, so pre-j stavil. I cej česte, njihove žrtve številne. ■, ^ ave Concorde letali daljave do 600 milj in mu bi Kitajci imeli od 15 do 60 faket za niiljJ manj za daljave do 1200 ffit ■ ^a^njem času naj bi bili kolišu! j°slali nekaJ svojih naj-ba ; ni vizij, ki so stale dolgo Eor COa'nem Področju nasproti sljj rn°Ze> na mejo proti Sovjet-Šli dVezi- V Pekingu naj bi pri-hioz ° prePričanja, da jim For-Pore Sarna brez ameriške pod-he r ^ nevarna. Na to podporo Zapj a^UnaJ0> če bi se Kitajska Kit u V voino z Kosi-Žej0 a^ske vojaške priprave ka-Zve;o ba strah pred Sovjetsko P°Vefa1!1 niČ P0Pustil> se je preje eijp , in Peking hoče imeti Proste roke, če se bo ■ 91 kdaj — ’ j i Iz Clevelanda in okolice Iz bolnišnice— Mrs. Angela Lorber, 718 E. 157 St., se je vrnila iz Woman's bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, pozdrave in posebno sosedom za pomoč. Na važnem mestu— Rojaka dr. Vlada Rusa, ki je doslej poučeval ruščino na Case-Western univerzi v Clevelandu, je imenoval mestni župan R. J. Perk za direktorja CAMPS, koordinacijskega sistema za delovno silo. čestitamo! K molitvi— Članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete so vabljene nocoj ob sedmih v 2ele-tov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za umrlo članico Ano Stupar. Obtožen umora žene— Dentist Charles C. Reed Jr. v Lyndhurstu je bil včeraj prijet in obtožen umora svoje žene pretekli torek v svoji hiši. Sam je dejal, da jo je ustrelil, ker je mislil, da je “vlomilec”. Z njo se je poročil šele letos 5. maja, pa so, kot trdijo, “obstojale med niso Kitajska kupila Televizija in radio sta bila za- Po vsaki nesreči so obsežne prepletena v politične in umetniške iskave o krivdi in odgovornosti prepire, pa tudi v razna podku- za nesreče, kaj več pa je redko PARIZ, Fr. — Zastopnik Ki- raz- pustimo, da bi jo zamudili.” j celoten sporazum o ureditvi j ^ke” obstojale, prav tako m Predsednica vlade Izraela je s položaja na Srednjem vzhodu, j bil° nič povedanega, zakaj so C. svojimi besedami bolj pozivala j Predsednik Sadat bo danes Reeda obtožili umora in ne le _ _ _ _ . . _ tajske je podpisal "a družbo, ki1 be- Očitpo je, da v Jeruzalemu povanja, kar je vse napravilo iz- storjenega. Bil bi že skrajen čas,1 gradi znana nadvzočna potniška! n°čejo zamuditi ugodnega tre-redno slab vtis na javnost. Vlad-| da dobi ta dežela točen in oster letala Concorde, pogodbo o na-jnutka, četudi nemara čutijo, da na stranka je silila že v prej- zakon o varnosti v naših rud-J kupu dveh takih letal, ki naj bi čas za resnična pogajanja še ni predsednika Egipta, kot pa bi; govoril v Aleksandriji, vendar j l! boj a. Za umor je treba doka-temu stavljala dejanske ponud- ne računajo, da bi odgovoril i zaG premišljenost in predhoden Goldi Meir na njene včerajšnje j -ramen, uboj človek izvrši v hip- pozive. I ni jezi ali razburjenosti. res braniti pred na-severu. koliko volivcev kot a*icnih Podpornikov 1bokfafHlNGTON, D.C. - ^atian V Teksasu sodijo Pri Vopyjeva podpora tolik0 ltVak v novembru ne cev kof9^113 Pr* številu voliv-kib d° Pri finančnih podporni-Nanerilokratske stranke. Pally 0Ve^ujej°, da bo J. Con-^Vf.0,r °Wgnil večje število vo- šnjega predsednika Chabana- nikih, ki ga naj oblasti prav( bili dobavljeni leta 1977. Delmasa, naj vendar stopi tej tako odločno in dosledno izvaja-i To je prvi tuji nakup teh le- državni ustanovi trše na prste. jo. Družba, ki je lastnica rudni-j tal. Doslej je naročilo za 5 takih skih vojaških svetovalcev dobil1 I LONDON, Vel. Brit. prišel. Sadat je z odslovitvijo sovjet- Fiisi so se bali, da bi Izrael okradel v Zadnje vesti Ta se je temu upiral, novi pred- ka, v katerem se je nesreča zgo-; letal dala Briitanska potniška1 nekaj prostejše roke in pridobil! sednik vlade Pierre Mesmer se dila, naj bi bila samo v zadnjih' letalska družba, med tem ko se'na ugledu v lastni deželi v jav je naloge lotil in jo začel tudi nekaj letih kršila predpise o Air France še ni dokončno ob-jnosti in med vojaštvom.'S tem — Di-j reševati. j varnosti več kot stokrat. vezala. j korakom je priznal istočasno Razkritje sen. T. F. Eagleiona o pretekli bolezni nerodna zadeva Deda Nixona bo !dtevgnii aPčtiib ■ '-'-j'- ii ski P°dpornikov demokrat stranki na Nixonovo stran, pa tudi večje število fi- ura okoli 75. naj višja Demokratski podpredsedniški kandidat sen. Thomas F. Eagleton je v navzočnosti p r e d s e d niškega kandidata sen. G. C. McGoverna povedal v torek časnikarjem, da je bil v letih 1960- 1966 trikrat v bolnišnici zaradi utrujenosti in duševne depresije in da se je dvakrat prostovoljno podvrgel duševnemu zdravljenju z e 1 e k tričnimi sunki. Ko ga je pred svojim imenovanjem za podpredsedniškega kandidata sen. McGovern vprašal, če ima kaj, o čemer bi se bilo treba preje pogovoriti, je sen. Eagleton odgovoril, da nič. Tako predsedniški kandidat McGovern ni vedel, ko je izbral sen. Eagletona za podpredsedniškega kandidata, da je imel ta v preteklosti kake težave s svojim zdravjem. Razkritje o bolezni sen. Eagletona je povzročilo veliko pozornosti in tudi skrbi v o-kolici McGoverna, ki pa je sam izjaviL časnikarjem, da ima vanj polno zaupanje in ga bo obdržal na volivnici, “saj zadnjih šest let ni imel niti najmanjše sitnosti”. “Jaz nimam niti najmanjših zadržkov o njegovi sposobnosti vršiti posle podpredsednika ali voditi Belo hišo,” je dejal McGovern o sen. Eagletonu. Odločne in jasne besede sen. McGoverna niso pomirile niti njegove lastne okolice, kaj šele ostale dele demo- kratske stranke. Nekateri vidni demokrati so bili ob razkritju naravnost zaprepašče-ni in niso mogli razumeti, kako da sen. Eagleton ni tega sen. McGovernu povedal takoj, ko ga je ta vprašal glede podpredsedniške kandidature. Sen. Eagleton je dejal časnikarjem, da je leta 1960 vodil res trdo kampanjo za glavnega državnega pravdni-ka države Missouri in za predsednika J. F. Kennedy j a. Gnal se je veliko preveč in je moral nato zaradi “živčne izčrpanosti in utrujenosti” v bolnišnico, kjer je ostal 4 tedne. Drugič je bil v bolnišnici med Božičem 1964 in Novim letom 1964 le 4 dni v znani Mayo kliniki v Minnesoti. Tretjič in zadnjič je bil v bolnišnici septembra 1966, zopet v Mayo kliniki v Minnesoti Sen. Thomas F. Eagleton zaradi “izčrpanosti in utrujenosti”. Sen. Eagleton je dejal časnikarjem, da se je o svojem zdravju razgovarjal pred demokratsko konvencijo in na njej s svojo ženo, ni pa o tem nič rekel sen. McGovernu, ko ga je vprašal zaradi kandidature za podpredsednika. Dejal mu je, da je njegovo zdravje trdo in zanesljivo. Nekatere vesti trdijo, da je sen. Eagleton ponudil sen. McGovernu odstop od kandidature, da pa je ta to odklonil. če bi do odstopa le prišlo, bo izbral novega podpredsedniškega kandidata gl. odbor demokratske stranke na posebni seji. Nobenega dvoma ni, da bo preteklo zdravstveno stanje sen. Eagletona igralo pri volitvah svojo vlogo, če bo o-stal podpredsedniški kandidat. Položaj podpredsednika ZDA je preveč važen, ker se lahko zgodi vsak čas, da prevzame vodstvo dežele, če se predsedniku kaj zgodi, da bi mogli volivci mimo njega. Ker so izgledi demokratskih kandidatov na zmago pri volitvah že tako precej skromni, bodo odgovorni demokrati in vodniki demokratske volivne kampanje vprašanje zdravja podpredsedniškega kandidata v preteklih letih verjetno temeljito pretehtali in napravili sklepe, ki se jim bodo zdeli potrebni. AKRON, O. — Vse kaže, da ko štrajk odvaževalcev smeti in odpadkov končan. Sporazum, . ki je bil dosežen, morajo člani Plcmatski viri tu trdijo, da Sov-; unije le še potrditL jetska zveza ni marala dati E-!CUSTERj D_ _ Predse(lniSki giptu najmodernejšega orožja, i kandidat sen. G. McGovern je ker se je bala, da bi ga Izraeli utegnil tam odkriti in ukrasti.! Drugi vzrok naj bi bil v tem, da | bi Egipt porabil orožje za napad j na Izrael v prepričanju, da mu j to to prineslo zmago, pa bi bil i nemara zopet poražen. Rusi so bili skrajno previdni, kot je dejal predsednik Egipta1 Sadat, da ne bi bili na kak način potegnjeni v novo vojno med Egiptom in Izraelom, pri čemer bi lahko izgubili svoje najnovejše, še tajno orožje, pa tudi vse zaupanje v arabskem svetu. V Kremlju so se odločili proti vsakemu tveganju, ki bi jih moglo privesti do soočenja z ZDA i na Srednjem vzhodu. Egiptu so dobavili ne le dovolj, ampak celo preveč orožja, saj naj bi bila prišla kar po tri letala na vsakega izvežbanega egiptskega pilota. Prav tako je na pretek pehotnega orožja, tankov in vsega drugega. Le ofenzivnega orožja moderne vrste Rusi Egiptu niso marali dati. Niso pozabili,, kako so Izraelci odnesli od taml celo prevozno radarsko postajo,) ki so jo Rusi dobavili Egiptu. Asfaltna džungla NEW YORK, N.Y. — V enem tednu, končanem pretekli četrtek opolnoči, je bilo na področju New Yorka umorjenih ali u-bitih 57 ljudi. To je doslej rekord za kratko dobo 7 dni. V 8 državah polovico WASHINGTON, D.C. - V o-smih državah ZDA, s Kalifornijo na čelu, je vpisanih nad polovico vseh avtomobilov v deželi. včeraj dejal, da se ne bo podal pritisku in bo obdržal sen. Eagletona na volivnici kljub razkritju o njegovi zdravstveni preteklosti, ki je povzročila precej vznemirjanja ne le v vrstah vodnikov demokratske stranke, ampak po vsej deželi. McGovern je dejal, da je 1000% gotov za sen. Eagletona. LONDON, Vel. Brit. — Izpustitev zaprtih pet pristaniških delavcev je včeraj končala štrajk pristaniškega delavstva, štrajk pri večini časopisja, pa odstranila tudi nevarnost splošnega štrajka v Veliki Britaniji, s katerim je grozilo organizirano delavstvo. Odprt spor med unijami in vlado je bil s tem le odložen, ne pa rešen. SAIGON, J. Viet. — Ko vlada zatrjuje, da je pokrajinsko mesto Quang Tri v oblasti njenih oboroženih sil, govore neuradni podatki, da je vsaj še del mestnega središča v oblasti rdečih, ki so dobro utrjeni in se vstrajno branijo. Vlada naj bi bila poslala svojim silam na pomoč danes nov oddelek 500 mož. REJKJAVIK, Island. — Včeraj sta B. Fischer in B. Spassky končala svojo sedmo partijo z remijem. S tem je stanje 4:3 za Fischerja. Danes bosta igrala 8. partijo od 24, ki naj odločijo svetovno prvenstvo v šahu. BELFAST, S. Ir. — Spopadi in streljanje, pa tudi bombni napadi se nadaljujejo. Protestanti so včeraj v spomin in počastitev žrtve preteklega tedna ustavili vse delo. DoaioviiM ■vxii *x— iTo\-*r •»«8801» 6117 St Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays find 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. vodniki odločil za odslovitev sovjetskih vojaških svetovalcev in vojaških strokovnjakov. Pretekli teden so ti začeli trumoma odhajati domov. Koliko jih bo v Egiptu ostalo, ee jih bo sploh kaj, o tem se zdaj dogovarjajo zastopniki Kaira in Moskve. Egipt ne mara pripadati nobenemu bloku, je dejal zadnjo nedeljo zastopnik vlade Mohamed Hasan el Zayyat. Hoče biti nevezan, kot je bil leta 1952, ko se je Naser pridružil Nehruju in Titu v snovanju nevtralnega bloka. E-gipt hoče imeti zopet svobodne roke. V kolikor bo pri tem vztrajal in odpovedal Sovjetski zvezi letalska in pomorska oporišča, bo njen položaj v Sredozemlju oslabljen, s tem pa bo oslabljen tudi njen vpliv v vsem arabskem svetu z izjemo Iraka, ki je postal nov zaveznik Sovjetske zveze letošnjo pomlad. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO •sggig^j 83 No. 143 Thurs., July 27, 1972 Sovjetski vpliv na Srednjem vzhodu je zašel v preskušnjo ii. Naser je postal previden. Ko je bil od Izraelcev trikrat tepen, vsakokrat hujše, ni maral več nobenih naglih in nepremišljenih korakov. V odprt boj se ni hotel spustiti, dokler ne bi bil popolnoma pripravljen. Odločil se je za izčrpavanje Izraela. To so začeli palestinski gverilci, ki so imeli svoja glavna oporišča v Jordaniji in Libanonu, delno v Siriji, medtem ko jih Naser v Egipt ni pustil. Ti naj bil Izrael stalno vznemirjali z vpadi preko meje, pa tudi s sabotažami in bombnimi napadi v samem Izraelu in v po Izraelu zasedenih o-zemljih. Uspehi so bili skromni, palestinski gverilci so postali kmalu bolj nevarni arabskim režimom samim kot Izraelu. Jordanijski kralj Husein je končno nastopil z vso silo proti njim in jih strl. Sedaj so omejena njihova oporišča na Sirijo in Libanon. V zadnjem času jih tudi Libanon skuša spraviti proč od meja Izraela. Naser je začel sam nadlegovati Izrael s streljanjem preko Sueškega prekopa in ustvaril ob njem stanje “ne vojna ne mir”. Izrael je na to odgovoril z izgradnjo obrambne črte vzdolž,- prekopa in z obsežnimi letalskimi napadi daleč v notranjost Egipta v pomladnih mesecih 1970. Egipt je tako potegnil zopet krajši konec. Tedaj je Naser naprosil Sovjetsko zvezo za protiletalske rakete, ki bi naj ustavile izraelske letalske napade na Egipt. Obstojala je celo možnost, da Izraelci napadejo novo zgrajeni Asvanski jez. Sovjetska zveza je poslala v Egipt najprej protiletalske rakete SAM 2, ki so se jim pa izraelska letala izogibala s tem, da so letela tik ob zemlji. V obrambo proti temu so poslali Rusi nato rakete SAM 3. Vse te rakete in radarske naprave za njihovo vodenje so upravljali sovjetski vojaški strokovnjaki, ki so prišli z njimi v Egipt. Po posredovanju ZN je prišlo avgusta 1970 do premirja ob Sueškem prekopu. Obe strani sta izjavili, da ne bosta tekom njegovega trajanja poskušali spreminjati obstoječega vojaškega položaja. Egipt je s pomočjo Sovjetske zveze to obljubo prelomil, ko jo je komaj dal. Premaknil je namreč baterije SAM 2 in SAM 3 raket skoraj neposredno do Sueškega prekopa, med tem ko so bile te dotlej od tega oddaljene več desetin milj. Izrael se je jezil in protestiral, pa mu ni nič pomagalo. ZDA, ki naj bi bile nekako jamčile za veljavnost in trdnost dogovora o premirju, niso na jezo Izraela ukrenile nič, četudi so po daljšem času priznale, da je Egipt dejansko kršil dogovor. Ko je dogovor potekel, ga ni nihče uradno podaljšal, pa tudi nihče kršil. Ostal je v veljavi do danes. Tekom njegovega trajanja je Egipt izpopolnil svojo protiletalsko o-brambo do velike učinkovitosti, tako so vsaj trdili. Ta u-činkovitost je slonela v glavnem na ruskih vojaških strokovnjakih pri protiletalskih raketah SAM in pri kakih 200 ruskih pilotih modernih lovskih jet letal. Egipt je bil na ta način kar precej varen pred nenadnim izraelskim napadom, kar je bilo Kairu všeč, toda ne dovolj. V Kairu so zahtevali od Sovjetske zveze ofenzivno orožje v tolikšni meri, da bi lahko učinkovito napadli Izrael. V Moskvi so videli v tem preveliko nevarnost spopada z ZDA, zaščitnico Izraela, in so Egiptu tako orožje sicer obljubili, pa ga ne dobavili. Nestrpnost in nejevolja sta postajali vedno večji, ko so sovjetski vojaški svetovalci in strokovnjaki dajali o egiptskih oborožjenih silah nič kaj pohvalne izjave, ki so vse našle pot v javnost. “Leto odločitve”, kot je Naserjev naslednik Sadat o-značil lansko leto, je minilo brez odločitve. Ko je bil v letošnjem maju predsednik ZDA Nixon na obisku v Moskvi, sta vladi obeh svetovnih sil izjavili ob koncu obiska, da hočeta sodelovati pri miritvi Srednjega vzhoda. V Kairu so v tem videli sklep Sovjetske zveze, da Egiptu ne bo dala zahtevanega ofenzivnega orožja, ker hoče skupaj z ZDA o-hraniti sedanji položaj, kar smatra Egipt za nesprejemljivo. Sadat je trd in veren musliman, ki komunistov ne mara. Lani je nastopil proti njim v Egiptu češ, da so kovali proti njemu zaroto. Prijel jih je in postavil pred sodišče, ki jih je po večini obsodilo na dolgoleten zapor. Ko je skupina levičarjev s podporo sovjetskega poslaništva v Sudanu izvedla prevrat, sta Sadat in libijski Kadafi podprla predsednika Sudana Nimeiryja, da je prevratnike zdrobil in se vrnil na oblast. Sudan je nato pognal vse sovjetske svetovalce in zastopnike iz dežele. V Egiptu je polagoma prevladalo mnenje, da kljub vsej povezavi s Sovjetsko zvezo ta Egiptu ne bo pomagala, da bi pregnal Izraelce s Sinaja. Če je tako, čemu torej trpeti neljube tujce na svojem vratu? Sadat se je po treznem preudarku in po posvetovanju s svojimi najožjimi sodelavci in po razgovoru z vojaškimi Mnenja in vesti iz Železnega okrožja ntzxxxxxxxi Piše Andrejček rxXYYXYXXxXXx YXXTXXX YXXYX T YX' Duluth, Minn. — Zdaj smo sredi poletja. Letos je vzelo precej časa, da smo do poletja prišli. Pomlad je sicer bila napovedana v koledarjih, a bilo jo je prav malo. Vsaj take ne, kakršnih pomladi smo bili navajeni tam po dolinah, goricah in hribčkih v stari domovini. Tam so včasih o sv. Juriju in še preje že vipavske sladke češnje prodajali. Tu pri nas v naši hladni Minnesoti pa so nam tisti, ki ! vremena “rihtajo” in obratuje-ijo, letos skoro do Kresa še led ! in sneg ponujali. Tako je. Nismo { samo ljudje čudni, še bolj čudna so vremena in pa “teta“ na-rava, ki ima pri tem veliko be-rxdo, kakšna vremena se naj nam daje in nakazuje. Ker smo v časih, ko se to dvajseto stoletje po Kr. že skoro poslavlja od nas in ljudje so tudi od dneva do dneva bolj in bolj politični, so tudi vremena in vse drugo je bolj in bolj politično. Ne obupujmo pa, če danes ni še vse tako, kakor bi radi. Jutri bo bolje — svetlejše sonce bo sijalo in svetlejše zvezdice župan iz Gary, Ind., ki je črnec, omenjal, da se črne prosilce za podpore premalo upošteva včasih in v raznih zadevah, mu je župan drugega velemesta odgovoril, da v njegovem mestu belci plačajo dohodninskega davka samo do 85% vsega in le kakih 15% pa drugobarvni. Koliko je še zemljiškega davka. V primeri prijav za javne podpore pa je bilo od belih le nekako 30% vseh prijavljencev, nad 70% pa drugobarvnih. Če tako, to pove, kdo prispeva levji delež v javne podporne sklade in kdo pa prejme levji delež podpor iz njih. Zanimivo, da so začeli računati kdo na tem polju seje in kdo žanje. Morda bo to le počasi odprlo oči tistim, ki imajo s tem opravka, da bodo začeli objavljati tistim, ki menijo, da je Miklavž ustanovil relifne urade samo za nje: Fantje, možički, v šole! Učit se pojdite kakih poklicev in pa kako je treba ravnati in pa sukati razna orodja pri delu. Če se tega ne boste naučili, še neslane kaše ne bo . .. Tako je, vsaka reč en čas trpi Zamana IV 1-4847 ali pa mene 531-3151! Vsi upokojenci in upokojenke na piknik Federacije klubov prisrčno vabljeni! K. Stokel Za siroiiš&e v Ooridl bodo nam ob večerih migljale in in za vsako bolezen so zdravila, nas pozdravljale .. ^ j * POČASI SE RAZSVETLJUJE v glavah nekaterih, kam gre- pa so tudi za take krize, kakor gori omenjeno ... Pa še drugič kaj o čem dru- do in kdo prejema po zaslugah! Sem- Pozdravljeni vsi! in pravih upravičenostih javne podpore? Po velikih industrijskih mestih je zadnje čase veliko brezposelnik ljudi. Veliko belih, veliko več pa črnih in raznih temnih iz raznih južnih (latinskih) držav. V federalnih in državnih uradih po nekaterih takih velemestih zmanjkuje denarja in sredstev za take podpore. Mesta prosijo bolj in bolj, naj se jim pošlje več denarja iz zveznih virov za take zadeve. Te pa svetujejo, da naj se obračajo povsod na svoje države itd. Denarja pa je manj in manj za take zadeve in ga bo najbrže čedalje manj, če bodo te razmere nadalje take, kakor so sedaj. Da je med brezposelnimi vedno več črnih in latinskih priseljencev, je znano. Med njimi ni izurjenih poklicnih delavcev za razna stavbinska in druga dela. Andrejček Piknik Slovenske šole v Ooflinwoodsa CLEVELAND, O. — že smo sredi poletja, te hude vročine, ko si vsak želi sence in hladne vode. Nabiramo si moči za zimski čas, hodimo na potovanja, izlete. Še dober mesec in stali bomo pred šolskimi vrati z našimi otroci. Vse šole potrebujejo naše pomoči, prav tako tudi Slovenska šola. Par mesecev je vsak ponedeljek v Kulturnem koledarju zapisano, da bo 30. julija piknik Slovenske šole pri Mariji Vne-bovzeti v Collinwoodu na Slovenski pristavi. Matere vam bodo postregle v kuhinji, očetje bodo pa pazili, da ne bo prehu- BEROUN, Minn. — Več člankov je že bilo objavljenih v A-meriški Domovini (Iskrena zahvala uredništvu za prijaznost in pomoč!) kakor tudi Ameriškemu Slovencu. Upam, da je KSKJ bolj uspešna z nabirko, kot sem jaz. Le malo Slovencev se je odzvalo prošnji za pomoč pri zidavi novega Sirotišča v Gorici, ki je namenjeno slovenskim ljudem v zamejstvu. Da se sestre — slovenske šolske sestre — res trudijo, da bi imele prepotreben dom, je jasno tistemu, ki je kdaj obiskal staro si rotišče. Ko sem prvikrat obiskal ta zavod — niti se ne spominjam, kako da sem zašel tja — sem našel kupico veselih otrok pod skrbnim vodstvom sester, ki so z materinsko ljubeznijo vzgajale otroke slovenske krvi. Položaj je bil takrat res žalosten, saj niso imele niti najpotrebnejšega, kot npr. kako kopalnico. Sestre so morale kopati otroke v “čebrih”. Ker je zavod namenjen slovenskemu življu, mu Italijani niso naklonjeni. Da sestre res potrebujejo nov zavod, je jasno, saj stara stavba razpada in je prava nevarnost, da se bo prej ali slej razrušila. Zato bi znova rad poprosil dobre ljudi v tej deželi, naj bi vsaj malo delili “blagoslove od zgoraj”, s tistimi, ki niso tako bogato blagoslovljeni, kot smo mi v tej deželi. Vsak dar — “vdo-vin dar” bo s hvaležnostjo sprejet in poslan v Gorico in bo vsaj malo olajšal skrbi sester, ki ce trudijo, da bi čim več storile v prid slovenskega naroda v tako pomembnem kraju, kot je Gorica. Vsak dar bo objavljen v Ameriški Domovini! Darove lahko pošljete direktno v Gorico (Sirotišče sv. Družine, Via Don Bosco 66, 34170 Gorizia, Italy) ali pa meni. Do sedaj po poslali darove naslednji dobrotniki: po $10 Mrs. Rose Culkar, Mr. Jože Vrečar, Mrs. Agnes Stepanich; po $5 Mrs. Caroline Kucher, Mrs. Frančiška Kosem; $3 Mr. Joseph Levstik. Vsem tem dobrotnikom iskreni Bog plačaj! Naj molitve sester v Gorici izprosijo nebeške milosti in darove in vzbudijo še veliko posnemalcev! Fr. Gaber St. Joseph’s Church Beroun, Minn. 55004 fta pihik sipokojsgfggv! Samo težakov se dandanes veči^e ^e‘ toliko ne rabi, ker težka dela! . Prav iskreno pa vabi vse pri-zdaj opravljajo s stroji. Te obra-: •’atelje in znance tovati pa ne znajo, če niso tisti,' Odbor staršev ki jih vodijo, za to izučeni. To povzroča, da navadnih težakov za razna ročna dela ni več toliko potreba. Prihaja pa takih vedno! EUCLID, O. - Vse članstvo več in več v razne kraje. To bo-j Federacije klubov slovenskih do morale oblasti prej ali slej | upokojencev opozarjam na naš postaviti pod strogo kontrolo, če piknik 9. avgusta na prijetnih ne bo zahtev za javne podpore prostorih farme SNPJ na Heath v takih slučajih toliko, da jih ne bo moč zmagavati. Rd. Lani se je pripeljalo na tak piknik kar 8 avtobusov upoko-O tem zadnje čase razprav-1 jencev in upokojenk, letos pri-Ijajo in preučujejo odbori raznih mest, kako rešiti te krize. Zadnje čase se je vršilo po vzhodnih mestih in po zapadnih krajih nase Unije več posvetovanj med župani. Nekateri župani so dokazali, kako beli naseljenci v njih krajih plačujejo vrste davkov, kot dohodninske, zemljiške in od vsega, kar nabavljajo in kupujejo. Saj dandanes je vse obdavčeno, od zobotrebca do zadnjega ‘knofa’ pri hlačah. Ko so pred nedolgim glede tega razpravljali razni župani, je čakujemo še večjo udeležbo. Prav lepo bi bilo, če bi prišli tudi naši sosedje iz Pennsylva-nije in Michigana. Prepričan sem, da boste vsi veseli in zadovoljni z nami. Na razpolago bodo različna jedila, okrepčila, poživila in hladila vseh vrst. Kdor se bo hotel zavrteti, bo tudi imel priložnost, igral nam bo izvrsten trio. Vse euelidske upokojence, ki nimajo svojih vozil, opozarjam, naj si preskrbe vozni listek za avtobus, ki stane $1 v obe smeri, čim preje. Pokličite tajnika Lemoitfske drobtinice LEMONT, 111. — Ko je 16. julija imela Slovenska ženska zveza svoj dan pri ameriški Mariji Pomagaj, je več romaric obiskalo tudi Dom za onemogle. Precej se jih je oglasilo tudi v naši samostanski govorilnici. Posebno se spominjam, da sem tam srečala precej Slovenk iz Indianapolisa. Tam so še vedno Slovenci po jeziku in srcu. Z veseljem čitamo v AD in AS, kako si prizadevajo, da bi župnija o-stsla slovenska, četudi nima slovenskega župnika. Kot razberemo iz zanimivih člankov ge. Zofi Barbarich , jim gre g. župnik kar lepo na roko, da lahko imajo sv. mašo v svojem jeziku. Bo-gu je gotovo všeč, da vsi tako lepo složno delajo za čast božjo in procvit župnije. Pa še drugo leto na svidenje! * V 17. stoletju je živel v Italiji frančiškanski brat Karl de Sez-ze (1613 - 1670). Bil je torej sodobnik sv. Margarete Alakok. Ta preprosti brat, ki ni nikoli študiral bogoslovja ali drugih cerkvenih ved, je postal pisatelj nabožnih knjig, ki so jih s pridom študirali duhovniki. Bil je velik v ponižnosti in pokorščini, zato je z božjim privoljenjem delal čudeže že v življenju. Ozdravljal je bolne, izgnal hudobca iz obsedencev itd. V samostanu je opravljal najnižje službe. Bil je vratar, vrtnar, kuhar; zakristan je bil, kadar je imel dobrega predstojnika. Navadno pa je hodil z vrečo od hiše do hiše in prosil darov za samostan. Od tega, kar je nabral, je delil ubogim, ki jim je tudi s svojim svetom pomagal. Seveda je v njegovem življenjepisu, ki sem ga slučajno našla v naši knjižnici, tudi veliko napisanega o njegovih videnjih, ekstazah, o tem, da se je včasih dvignil visoko v zrak itd. Satan ga je neprestano preganjal, ni mu pustil spati ponoči itd. A vse to ni tako velike važnosti kot njegovo življenje samozataje, njegove goreče ljubezni do Boga in Marije. Tudi v času tega svetnika so se dobile ženske, ki so rade bile moderne in razkazovale, kar bi moralo biti zakrito z obleko. Neko tako žensko je večkrat po svaril brat Karl. “Prišel bo dan, ko boš obžalovala pohujšanje, ki ga vzbuja tvoja nespodobna o-bleka.” Ni bilo treba dolgo čakati. Dobila je raka na koži ravno tam, kjer ni bila pokrita. Zraven je še izgubila eno oko. Tudi neko drugo žensko je Karl posvaril: “Prišel bo čas, ko boš težko našla obleko, da bi se pokrila.” Ženska je res s tožbo izgubila vse premoženje. Tako je obubožala, da je bila prisiljena prositi brata Karla, naj ji preskrbi obleko in eno odejo. Naš čas bi rabil takega brata Karla, da bi hodil okrog po mestih in raznih letoviščih in opominjal ženske, naj bodo tako o-blečene, da jim ne bi bilo treba zardeti, ki bi srečale Marijo ... Če bi ta brat še hodil po zemlji, bi tudi pisal, pisal proti sedanji ženski modi... Najbrž bi pa tudi on nič ne dosegel, ali le malo, ker ženske bolj verujejo v modo kot v tistega, ki jim želi dobro. Svariti je pa vseeno treba ... Nismo vedele, ne bo imelo nobene veljave pri sodbi... * V Alvernia Manor je dospela naša s. Krunoslava. študirala je v Rimu in ima že tudi prakso, da sme po pravici nositi ime: doktor. Sestre strežnice bodo zdaj bolj brez skrbi, ker v slučaju bolezni ali nesreče kakega stanovalca bo zdravniška pomoč pri roki. Hvala Bogu tudi za to! Ravno te dni se mudi pri nas Rev. Robert Wiley, S.M. Njegova mati je Slovenka, Helen Donchez, Prekmurka, še živi v Bethlehemu, Pa., in spada v faro sv. Jožefa. Oče misijonarja Wiley pa je bil Slovak. Je že v večnosti. Pater Robert, marist, je učenec naših sester, ki uče o-troke osnovne šole sv. Jožefa. Torej se je kar spodobilo, da po dolgih letih misijonarjenja zopet sreča tiste, ki so mu s svojim zgledom in dobro besedo pomagale do poklica. Misijonar Wiley je član Družbe Marije, ki je bila ustanovljena 1. 1816 v Lyonu, Francija. Sedanja materina hiša maristov je v Rimu. Družba se je razširila po vsem svetu: Evropi, Južni in Severni Ameriki, Afriki. 350 misijonarjev deluje na raznih otokih Oceanije. 35 maristov misi-jonari na otoku Bougainville, o katerem smo toliko čitali med zadnjo vojno, kjer so se naši fantje borili proti Japoncem. Ta otok spada pod New Guinea. Prebivalci so Papuanci, ki govore svoj jezik, to se pravi: več jezikov. P. Wiley pravi, da imajo ti ljudje 750 jezikov. Ubogi misijonarji, ki se jih morajo učiti! Sv. mašo služijo v treh jezikih: Po šolah — v angleščini, po vaseh — v jeziku kraja; drugod v jeziku, ki je mešanica govorice kraja in angleščine. To se imenuje Pidgin English. Za bolnike skrbe sestre domačinke. Tudi po misijonskih šolah učijo te sestre — Nazaretske sestre. Pater Wiley deluje v Bougainville že ves čas, odkar je o šel v misijone. Ker je tudi ta misijonar sin. našega naro^ u, .sem radovedna, če ga g- Wol- bang pozna. Morda ve zanj, Pa še ni imel prilike, da bi ga d med naše misijonarje. Učenke Mt. Assisi so ga že pred leti a doptirale. Jaz sem pa šele sedaj izvedela o njem, ko sem ga sre čala. Kazal nam je filme iz živ Ijenja Papuancev. Bog mu al zdravja še naprej, da bo še ve liko duš pridobil za Kristusa. Molimo tudi zanj. Kaj mi bo “jutri” prineslo? Kaj me bo zadelo to leto? A i bo boljše ali slabše od letošnje ga leta? Prazna vprašanja, bre*. koristno ugibanje. Vem samo to. da danes kakor včeraj, da jut kot danes, da letos kot lansko leto me ljubi Bog. Ljubi me ta ko, kot želi moje srce biti ljub Ijeno. Ne, še bolj me ljubi, ko si upam želeti. Vem, da to leto, kot v preteklem, me nosi Bog^ ^ svojem naročju, v svojem Srcu. In On v svoji očetovski skrbi bo čul nad vsemi dogajanji mojega življenja. Vse, kar me zadene, je On določil v moje dobro ua mojo srečo. Čoln, v katerem je sedel Ju Hus Caesar, je vihar nareki sko raj potopil. Veslarji so trepeta1 od strahu. Ponosno jih poka13 Caesar: “Zakaj se bojite? Vozite Caesarja! Kot bi Caesar a blast nad vetrovi in valovi^ dogodek nas spomni še te’P®a°^ dogodka, ko se je Jezus zbudi čolnu, ki ga je premetaval vi kot lupino. Vstal je in “zap°ve^ dal vetrovom in morju. In je na stala tišina”. 7 Zakaj se bojite, maloverni- . vami je Jezus! On vas varuje> on skrbi za vas; v svojem nar ^ ju vas nosi; v Njegovem br počivate. Kaj vas more tam deti? 4 o Gospod, daj nam tako tr ^ zaupanje v Tvojo vsemogocrl ^ v Tvojo Previdnost, da se bomo mudili v praznih skr ’ da bomo več časa posvečali .mišljanju o Tvoji veliki, neP^ pisni ljubezni, ki gori v Tvoj6 Srcu do nas; da Ti bomo vraca ljubezen za ljubezen. Da ^ ^ bo treba tožiti, kot si nekoč P tožil Margareti Alakok, ^ svet postal mrzel, brezbrižen Tebe, da Tvoje Srce hrepe111 ljubezni duš. Pa Gospod, vse odvisno od Tebe. v samo iskrico svoje naša mrzla srca, se bodo ogrela in zagorela... s. M. Lavoslav Vesti iz SloveWie Dolgoročno posoji^ ^ Direktor tovarne 'Slad ska in podpredsednik v ne korporacije za investicl ^ Jugoslaviji sta podpisala ^ zum o dolgoročnem posoj1 varni Sladkogorski. P°S rp0-znaša 4.5 milijona mark, t, racija pa sodeluje še kot P ^ ner s poldrugim n11^ mark. Tomas za smuČarsl'6 vlečnice Že prihodnjo zimo bo kupiti male, montažne, Pre ^ smučarske vlečnice z UeL'n°; jji daljo 100 do 150 metroV’jeja $e bo gnal Tomosov motor. je bržkone redila pri U ki so si sami izdelali vleen1 starih mopedov. V Kamniku 10 ton V kamniški živilski Eta bodo letos konzervi ton vrtnih polžev, ki jik iral1 kal11' LUI.l VI LI11H pUlZ-CV, o rWS^1 niški okolici nabirajo Vre ^o-otroci. Polži niso več ^d1 ska specialiteta, ampak j1 jedlo tudi Slovenci. Sora na konju ^ je Medvoška tovarna Sor ’ .^je imela pred nekaj leti težave, se zdaj že lahko P°^yV' z znatnimi uspehi. P10 ^jo nost so povečali za 41, P pa za 71 odstotkov. fcsssttmmmwnmiKmmtnwnnKnmttmnmmtmwttmwmnnnmmtwww p- S. FINŽGAR: ZA PRAZEN NIC če mi cepneš, prevoziti ga moram. Tistega Srebrnjakovega rampa boš že zmagal. Hi!” In §a je pritisnil z bičem. Zares, še Pred Ljubljano je šimeljček pla-rftimo težke Srebrnjakove ko-^e> ki jo je Hojevec ošvrknil 2 bičem in zaklical: “Vsaj ogni Se’ šklemfa stara!” “ ^rebrnjak je vpil za njim: ii je celo cesarska cesta Preozka? Tudi za to se boš zagovarjal!” Hojevec ga ni več slišal. Ško-“TfZei 110 Se ie smejai na voziču. Figovcu ne pojdem. Rajši k e^u>” je sklenil, da bi se ne srečala v krčmi. njak. Je privozil za njim Srebr- se je hotel prav tako og-^ sosedu in je takisto zapeljal a borišče k Levu. Ko je pa za-^ ebal tam Hojevčev koleselj, je otegnil kobilo in tako strupen-2 ° naglo obrnil, da je skoraj v nii. Hojevec se mu je zare-izpod predver j a. Srebrnjak a i® krenil k Figovcu, v 0lskala sta vsak svojega od-g^^ka. Srebrnjak je tožil za 0 in odsekano vejo, Hojevec ^njal tata, ki ga je obesil rnjak njegovim otrokom. Vs ^^oslavno sta se vrnila 2 v svojo krčmo, se pogostila odg0lažein, ga veselo zalila in se zrn'61'*519' c^ornov- č)d bližnje ra2age, . omotična sta spotoma orenovrn pouK' drim1S^a^a samo ^°> kako bosta J žali in hlapec je obetal Pavlu, je prišla pred pod Srebrnjakova kokoš. Ko jo hlapec opazi, iztakne od pluga otko in jo zadega v čopo. Z velikanskim kokodaj-som sfrči kokoš domov; toda tam počene na tla in se ne gane. Gospodinja jo dvigne in vidi, da ima odbito nogo. Njena najboljša jajčarica! Premagalo jo je, da je začela zmerjati hlapca. Na pomoč je prišel Srebrnjak sam. Toda nič ni zmerjal. Zvabil je priče iz vse družine, kokoš so zaprli v kurnik, koleselj pa je oddrdral spet v Ljubljano k odvetniku. Ko so isti dan pri Hojevcu večerjali, je primijavkala v vežo muca. Pok-pok-pok-pok je hodila po veži. Dekla jo je pogledala: “Jemnasta, naša muca! Glejte, kaj so ji storili, grduni!” Mucka je imela na tačicah s smolo prilepljene orehove lupine. “Kdo, za zlodeja, je to storil?” bruhne iz gospodarja, ki je vrgel žlico po mizi in divje gledal po družini. Primožek se hitro oglasi: “Srebrnjakov Pavle!” “Ali si ga videl?” “Lovričev Franček mi je povedal. Za kos pogače.” “Divjaki! Mu bom že posvetil!” Dekla je s težavo rešila mucka orehovih podkvic; vsi so se zgra- sta bila oba doma. Toda 1 bo pomnil. ug drugega opravdala. )ba doma. ^Hi ni bilo veselo kakor si-ječ sta gledali bo- stg6 na sv°ja gospodarja. Bila ob na v^ez dobre volje, toda skrtT'a Se J n brala z lica jeza in 0|.ro‘. ^ato so vsi molčali, tudi gn C^’ k* 30 bid P° navadi neu-prara besedniki. Samo žlice so kodVl^n0 a^rabaie po skledi, od so skupno zajemali jed. Ob 6 ^ensFi sta silno trpeli, be vse dopoldne nemirno obg3 * P° biši, po dvorišču in je ^Sani0 eno preudarjali: “Da je pr°ra^0 Priti tako!” Hojevka stv lrn°2ka ozmerjala za vsako tja m°’ ga P°dila sem, ga gonila da k- *koli ji ni storil, prav. Ra-la g ^a bila zlasala. Ni-si upa-Prijv,6-^1"*111^ ni ° slivi. Zakaj °oe — sta bila eno. Sr211 bi jo bil. ^avla ln''ak°va Pa je zuhala SoSed ’ ^er Je vrgel kamen na ^aftin0V° ^vori3^8- A ne zaradi dvorpv' ^aJ ni bilo nikogar na teš£aiSCU' Har tako, da bi se od-a Zav°ljo vsega hudega, ki Do | da ga skrivaj tako pretepe, da Se teh 2ačelo pri hiši samo zaradi kakavih otrok. rprio 1’ ko sta oba soseda “Da se mi ga nihče ne dotakne! To, kar je fant storil, je zoper postavo. Skupil bo, kar mu gre.” Drugo jutro je drdral Hojevčev koleselj v mesto — za novo pravdo. Slednjič je prišel težko pričakovani dan obravnave. Odvetnika sta na dolgo in široko branila, zagovarjala in izgovarjala vsak svojega varovanca. In konec dolgega truda je bil: komisija na mestu! In prišla je. Ob vereji so ležale po tleh raztrošene, od mravelj objedene gnile slive. Veja je žalostna povešala velo listje. Ko bi bila znala govoriti, bi bila vse skupaj vprašala: “Ali ste res znoreli?” Pa je molčala in tiho čakala usode. Ko je sodnik povedal, kar je moral po paragrafu povedati, je mirno predlagal: “Ali je res ta veja vredna tožbe? Predlagam: poravnajta vsak svoje stroške, vejo v ogenj in mir!” Vsi so za hip pomolčali. Le nemo so nekateri prikimali. Tedaj zarohni prvi Hojevec: ’ “Pravica naj se izkaže. Zato ste Se vi°v Čakala sodnega dne, so ih k v puščobi, zadirčnosti skriva^°^0^b nočeh. Ženi sta j Pridodal je z druge plati ^°stn'm0lili Za m^r ^ sPrav0> j Srebrnjak: “Zato je sodišče, da 'PhšiCo l. Materi božji dajali v j pouči ljudi, kaj je tvoje, kaj je av .M skušali gladiti vsaka e 2agr- neki? Jeza, ki se 'Vje *Zla v drob obema gospo-'ifuž^o ’ izžarevala na vso de, ' na otroke, na hlapca, dilj sk 6' Dtroci, ki so prej ho-.UPaj v šolo, so se ločili. sv0j 6 drobil po svoji poti, ob S° Se casu- Če so se srečali, bavie 02rn8rjali. Primožek in ^hg j8 a se večkrat stepla in ^eh tožila v šoli. Ka- ^ala eP°v ni ustavila. Na- aikov ,a si vsak svojih zavez-Pop^v P kupila s kruhom in u§ač var /0jsk. v ! tako so se rodile otro-ojske v Sol ’• 80 razburjale vso s. W°iaDi 80 hodili domov , atere 1 P° rokah, po nosu. ^Pgi: “v0,2a®eie očitati druga “Vaš na^ega opraskal!” Ježa va'L?3 na3eSa po nosu!” ^ bveh “kraljev” je °Vri£ a srenjo, da je mešetar ’v 1 bil, da bi ga bil za i3Zsodil. .ar deval, kar jezen ,e§a 2 j nam ni sam hudič hi... 2akurii( potem ga sploh P1! Hojevčevih mlatili, moje! Pravda do konca!” In so začeli: Ali je veja visela vsa na Hojevčevo? Ali je veja tako močna, da je Primož obiral slive res na njej? Ali je segal po slive na druge veje? — Fant, le po pravici. — Kje je meja. — Vereja in ranta kažeta. — Ve-reja visi na Srebrnjakovo. — Zmerimo, za koliko! — Za pet centimetrov. — Postavimo ve-reio natančno navpik. — Koliko je veje odsekal? Aha — za pet centimetrov preveč.— Koliko je škode? — Na teh petih centimetrih bi pognale nove veje. Sedaj ne bodo. — Brez konca in kraja je tekla pravda; pisali so dolg zapisnik in nazadnje vsi skupaj niso vedeli, ali je usekano ali ubodeno. Komisija je šla k Hrenčku in bila prav dobre volje na račun češpljevega okleščka — pet centimetrov dolgega. Ko je prišla razsodba, da plačata vsak svoje stroške, ker pet centimetrov dolga češpljeva rogovila ni vredna groša, sta se oba raztogotila in se priložila. (Dalje prihodnjič) | Napad na žrebeta Govorica o volkovih se je hitro razširila po vseh okoliških vaseh. Ljudje so živino, zlasti drobnico, še pred mrakom zganjali v hleve in iz strahu pred volkovi skrbno zapirali vrata— hlevna in hišna. Gospodarji, ki so bili iz naše vasi že odnali kobile z žrebeti na pašo v najbližjo planino, so ugibali. Nekateri so se bali za konje in žrebeta, drugi so trdili svojo, da se volk konj boji. Žal jim je bilo sočne trave murave krog koč in hlevov. Te trave goveja živina ni marala, konjem je bila pa slaščica. Zato so kobile pustili na planini. Ni še dobro pretekel teden, ko se opoldne oglasi na vasi znani zvonec Rožičeve kobile. Ni bila sama. Za njo so se zvrstile še štiri kobile z žrebeti. Zvonec je privabil gospodarje na vas. “Kaj te je zmedlo, da si že prignal domov?” so kmetje tiščali v konjarja, ki je zadnji priropo-tal v coklah na vas. Kobile so se vse obrnile h koritu, da se odžejajo. Konjar je polno vrečo postavil predse na tla in nekam jezno odgovoril: “Kaj bi me zmedlo? Ne jezikajte, dokler vam ne povem.” Lastniki kobil so konjarja radovedno obstopili. Konjar Drejc je bil prileten mož, vedno več v gozdu kot doma. “Žrebeta sem vam rešil pred volkovi,” je Drejc skoraj zarežal v gospodarje. Ti so ostrmeli in tesneje pritisnili k njemu. “Tak brž povej!” so mu vsi hkrati rekli, a se tudi vsi ozrli po kobilah in žrebetih, ki so se ocejali pri vodi. Nobene glave ni manjkalo. “Vse vam razodenem, majčkeno strpite.” Konjar je sedel na vrečo pred sabo in se opravičil: “Zaresno sem truden; bolj od strahu kakor od hoje’.’ Nato je začel. Ravno sem podkuril v koči, da si za večerjo skuham žgancev. Potem pogledam skozi vrata koče po konjih. Stara Roži-čeva kobila se ni pasla. Stala je sredi konj in vlekla sapo skozi nos, da so ji nozdrvi plale. Kaj le voha? sem si mislil. ‘Prama, Prama, kaj vohljaš? Ali preizkušaš veter, če bo jutri še lepo?’ Prama, ki se je na vsak moj klic vselej obrnila k meni, se to pot ni ozrla. Še je vohljala. Zdajci nekam čudno zahrza. Vse kobile dvignejo glave in jo pogledajo. Prama zahrza glasneje. Tedaj se zbero vse kobile z žrebeti krog nje. Prama hrza še in še. Kobile so jo umele, jaz pa nič. Povabila jih je za sabo na tisto okroglo ravninico, saj veste, na desno plat od koče. Tam so se u-stopile naokrog, potisnile žrebeta v sredo in vse z dvignjenimi vratovi vohljale po zraku. ‘Volka vohajo,’ me je prešinilo. Toliko da sem segel na tnalo po tam zasajeno sekiro, se je oglasilo: Tulba, divje zavijanje, lajež! Sveti Štefan, ki si za konje, pomagaj! Toliko sem še vzdihnil, ko sta že dva volka skočila iz gošče. Nič me ni sram povedati, . da; sem ves drgetal.” “Od strahu,” je nekdo zinil na glas. U “Seveda od strahu. Pa se nisem bal zase, saj sem z eno roko držal za kljuko na vratih v ko- čo, z drugo pa sekiro. Za žre-betke sem se bal, da veš. Za prvima dvema volkovoma, ki sta tik gozda za hip obstala, jih je pritulilo še pet. Potlej se je pa začelo. Živemu človeku ne privoščim, da bi to preživel, kar sem jaz: Skočil sem v kočo in zarinil vrata. Skozi okno sem gledal napad. Volkovi so se zaleteli v kobile. Tedaj so se zabliskale podkve. Kobile so sekale ko nore po volkovih in jih odbijale. Prav droben volčič se je zmuznil med kobilami. Dišala so mu žrebeta. Korenova kobila je šavsnila z zobmi po njem, ga zgrabila za vrat in ga vrgla kvišku, kar čez žrebeta. Tam ga je ena— ne vem ravno čigava — pomendrala s prednjimi kopiti, da se je iztegnil. Dobili so jih pa po odprtih gobcih menda vsi. Sedaj je odletel po tleh ta, potlej oni. Nekaj jiff je stisnilo repe in so se umaknili tuleč v gozd. Bržkone z na pol ubitimi buticami. Ko so še zadnji štirje ponovili naskok in je bil vsak pobožan s podkvijo, so z grdim laježem še ti pobegnili. Kobile pa sklenjenega kroga niso pretrgale. Stale so tako dolgo, da jih je obsvetila luna. Ker sem od starih pastirjev slišal, da se volk ognja boji, sem previdno stopil iz koče in zažgal pred njo kup nabrane hoste. Tudi kobile so bile vesele ognja. Hvaležno so mi zahrzale in se potem zvrstile vsaka s svojim žrebetkom v prazen hlev. Jaz sem prijel sekiro, skočil za njimi in zarinil hlevna vrata.” “Presneto so se ti tresle hlače, kaj?” Drejc ni nič odgovoril. Vstal je, potegnil iz vreče ubitega volčiča in ga vrgel gobezdaču pred noge. • “Na, zamaši si z njim svoje grde čeljusti. Da ne porečete, da sem lagal. Ta je za pričo.” Vsi so vzkliknili od veselja in soglasno rekli: “Drejc, vsak po goldinarju ti dodamo za pašo. Dobro si jo izvozil, ko si prignal konje vse rešene domov.” “Lepo zahvaljeni za goldinarje. Sedaj naj me pa kdo še na kosilo povabi, saj včeraj še večerjal nič nisem.” ------o------ Avto za ženske “Predvsem se ne bi smel u-staviti.” Proizvajalci avtomobilov bodo morali v prihodnje upoštevati predvsem želje in zahteve žensk, če bodo hoteli prodati svoje izdelke. To namreč zahtevajo ameriške voznice avtov, katerih število se je v zadnjih letih močno povečalo. Konec leta 1969 je imelo vozniško dovoljenje 108 milijonov Američanov, med njimi kar 46 milijonov žensk. Ameripanke zdaj trdijo da se avtomobilska industrija sploh ne zmeni zanje, se PRIPRAVE ZA APOLLO 17 POLET — Poveljnik odprave Apollo 17 Eugene Cernan pri pregledu vesoljske ladje v Kennedy Space Centru v Floridi. Poleg Cernana sta člana posadke še Ronald E. Evans, in Harrison H. Schmitt. pravi za njihov okus, potrebe, želje in smisel za praktičnost. Lotile so se najprej oglašanja avtomobilske industrije, ki da je sestavljene tako, da se obračajo samo na moške: z raznimi tehničnimi izrazi in podatki o lastnostih in sposobnostih motorja, ki jih ženske niti ne razumejo niti se ne zanimajo zanje. Zato bi bilo najprej pomesti s predsodkom, da ženske avtomobil ne zanima drugače kot na zunaj. Prav tako trdijo, da je zastarela in nemogoča predstava, po kateri naj bi o nakupu avtomobila odločala ženska — seveda v zakonu. Resnica je drugačna, saj se ženske ne spoznajo na tehniko, tako da plivajo na moške kvečjemu tedaj, ko gre za barvo avtomobila ali prevleke sedežev. Kakšne lastnosti naj bi imel “avtomobil za ženske”? “Predvsem se ne bi smel nikdar ustaviti,” je odgovorila uradnica newyorške reklamne družbe. “V grozo nas spravlja vse, kar je pod pokrovom motorja, zlasti tedaj, ko motor neha delovati. Rade bi se varno počutile, kadar smo za volanom. Želimo si varnosti zase in za ljudi, katere prevažamo, zlasti če gre za otroke. Zato bi si želele avtomobil, ki bi bil kar se da varen ob nesreči.” Caldwellova pravi, da se v večino ameriških avtomobilov težko vstopi in izstopi iz njih. Niso narejeni tako, da bi ustrezali zahtevam in potrebam gospodinje, ki uporablja avtomobil na vsakdanjih opravkih. Tako ni prostora za odlaganje vrečk in zavojev: na prvem ovinku — zleti vse v drug kot. Ameriški avtomobili so preveliki, zato je z njimi težko parkirati, porabijo preveč gasolina, torej niso “prevozno sredstvo”, ki naj bi bil za žensko. Moški so pač drugačni in avtomobil je zanje simbol družbenega položaja. Industrija bo morala upoštevati želje žensk, saj okoli 50 odstotkov Američank dela. Razen tega je treba upoštevati, da je leta 1970 kar 82 odstotkov a-meriških družin imelo avtomobil in da so imeli v 30 odstotkov družin več kot en avtomobil. Ubija in Egipt naj bi se združila v eno državo BEIRUT, Libanon. — Predsednik Libije Muammar Kadafi naj bi bil v imenu Revolucionarnega poveljniškega odbora ponudil Egiptu pretekli februar združitev Libije z Egiptom v eno državo. Kot je Kadafi sam povedal v nedeljo v nagovoru vojaškim prostovoljcem v taboru v bližini Tripolija, je predsednik Egipta Sadat sporočil, da bo na ponudbo odgovoril do konca tega meseca. Libija je obsežna, toda puščavska država zahodno od E-gipta v severni Afriki. Dokler niso pred 10 leti odkrili tam velika ležišča petroleja, je bila med najrevnejšimi arabskimi državami. Ko so začeli petrolej na veliko črpati iz zemlje, je postala v nekaj letih Libija ena najbogatejših arabskih držav, ki ima toliko dohodkov, da ne ve kam z njimi. V njeni zakladnici naj bi bilo od 3 do 5 bilijonov dolarjev'. Njeno prebivalstvo ne presega dveh milijonov. Fgipt je poljedelska in delno industrijska razvita država z o-koli 40 milijoni prebivalstva, pa z zelo nizko življenjsko ravnijo. Libijski bilijoni bi mu brez dvoma prišli zelo prav. ------o------ So Rusi zvedeli kaj prida novega o Veneri? MOSKVA, ZSSR. — Preteklo soboto je pristalo na Veneri sovjetsko vesoljsko vozilo Venus 8. Po dosegi ozračja je oddajalo 50 minut, nato pa je utihnilo. Kaj se je z njim zgodilo, Rusi niso povedali, toda precej očitno je, da je zgorelo na vroči površini Venere. Venus 8 je pristalo na osvetljenem delu planeta in o tem, kar je tam našlo, poročalo nazaj na Zemljo. Rusi so poslali slično vesoljsko ladjo Venus 7 na Venero decembra 1970, ki je pristalo na temni strani in že po 20 minutah utihnilo. -----o------ v Butan dobil 18 let starega kralja NEW DELHI, Ind. — V Himalaji je mala državica Butan, ki je v pogledu varnosti povezana z Indijo. Pretekli petek je v Nairobi ju v Keniji v Afriki umrl 45 let stari butanski kralj, ko je šel tja iskat zdravniško pomoč. Umrlega je nasledil v Butanu 18 let stari princ Jigme Singhi, ki je študiral na zahodu. Sedaj umrli kralj Jigme Dor-ji Wangchuk je pozval sina domov leta 1967 češ, da se mora vživeti v domače razmere, ker ga sicer prebivalstvo ne bo sprejelo in trpelo kot svojega vladarja. -----o------ “Narodna nestrpnost’’ jih je spravila v ječo ZAGREB, SRH. — Pretekli teden je bilo tu obsojenih od 3 mesecev do 1 leta zapora 8 viso-košolcev, ki so 'bil| obtoženi “narodne nestrpnosti” v času lanskega nemira na Hrvaškem. Glavni študentovski vodniki bodo prišli pred sodnike prihodnji mesec. Prihodnji mesec se bo začel tudi proces proti vodnikom Matice Hrvaške, ki jih komunistični režim dolži pripravljanja in kovanja “protirevolucije”. Napovedujejo, da bodo kazni toliko stroge, da bodo vzele veselje drugim za podobne nastope, pa vendar omejene v taki meri, da ne bodo ustvarile iz obtoženih “narodne mučenike”. Help Wanted Male Male Help Wanted Permanent opportunity for man with mechanical ability to progress to factory manager. Must be able to read, write and speak English. Apply FIFTH AVENUE COFFEE 1108 W. 9th St. 621-2508 _________________________044) Ženske dobijo delo Hišno delo Iščemo žensko za dnevno delo, mora razumeti angleško in mora imeti svojo transportacijo. Kličite 247-4592 -(146) maLi oglasi Hiša naprodaj 6-sobna enodružinska hiša z garažo in velikim vrtom je ugodno naprodaj na E. 60 St. Za pojasnila kličite: 951-9252. _______________________-(143) V najem Oddamo 5 sob zgoraj, neopremljene, na novo dekorirane na Norwood Rd. Kličite 729-7559 -(143) Hiša naprodaj Dobra 4-družinska, z alumi nijem obita hiša, vsako stanovanje po 5 sob, velik lot, je naprodaj v fari sv. Vida, na 7023 St. Clair Ave. Kličite 391-8572 (149) Naprodaj Trgovina z železnino, obstoječa 40 let. Se mora prodati. Cena zmerna. Na E. 69 in St. Clair Ave. Kličite 361-1635. (147) Naprodaj Zidano poslopje na St. Clair Ave, 6 stanovanj, vse opremljene, in 2 trgovini. Še mora prodati. Zmerna cena $17,500. Kličite 361-1635 _________________________(147) V najem Lepo 6-sobno stanovanje, vse sobe velike, se odda na 1081 E. 71 St. Vprašajte za Mrs. Mc-Crady, apt. št. 1 zadaj, ali kličite 843-8033. -(147). iSMOSmM3B3!OmgBa^^ novih menihih. IVAN PREGELJ: Magister Anton ZGODOVINSKI ROMAN r?sii,m'rsviP7»\ir7*?.Ssviff*ri iSh3 Žolna je vzel vrč in hlastno pil. Magister je videl, da se mu roke tresejo in da se mu vino ob ustih polij a po bradi. “Res si slab,” je vzkliknil, “povej že no, kaj ti je! Ali imaš mrzlico?” “Kaj mrzlico,” je odvrnil že dokaj bolj živo Žolna, “luknjo pač, v hrbtu. Za dva palca jo imam pod rebra. Ali naj tak plešem in žrem?” “Ranjen si?” se je ustrašil magister. “Kdo pa te je?” “Nalašč me ni,” je odvrnil Žolna mirno. “Zato pa zdaj skrbi zame,” se je nato hahljal. “Svoje žive dni nisem imel toliko piti, glej!” Bil je kaj dobre volje in je pripovedoval: “Že tri tedne ležim. Zdi se mi, da se je rana že zacelila. Pa sem se polenil in potuhnil. Ležim, pijem in počivam. Kaj neki! Za bolečine, sem dejal, naj bo. Dokler ne vstanem, plačuje nerodnež, ki pravega su- v ponedeljek k svoji krčmarici. Nobene mi ni rekla. Dala mi je jesti in me pustila, da sem se naspal. Ko pa sem prišel v torek v klet, je tam že drugi pretakal vino. Vdova pa mi je rekla, naj grem zbogom. Videl sem, da ji ni lahko; naj ostanem, pa ni hotela več reči. Me je pač spoznala, da ne bo obstanka z menoj. Pa sem šel. Kaj sem hotel drugega?” Pripovedoval je nato, da je šel čez Gorico in bil nekaj časa vratar' pri glavarju Hanibalu d’Eckhu, nato vrtnar pri grofu Strassoldu in končno hlapec pri nekem duhovnem na Vipavskem, vse dotlej, dokler ga niso po vrsti vsi spoznali, da mu ni obstati. Tako je potoval v Italijo, stradal, našel kruha v Bologni pri bogatem meščanu, kateremu je učil tri sinove, šel nato z nekakimi pevci in glumači na pot in prišel v Rim, kjer je našel zaslužka pri slikarju, ki je pred mesecem dni dodal: da bo odložil svoj prvi Poznam,” je dejal Žolna, “to so močno dobre šole.” Le pravi | gospodar, ustanovitelj Ignacij | da je umrl. “Živi pa oče Fruzij, ki mu je 'soroden,” je odvrnil magister. 1 Žolna je vprašal malomarno, kako je ime gojencem, ki jih je magister privedel. Nato je menil: “Kaj pa ti? Ali boš vddno le škofu magistril?” “Duhovnik sem,” je tedaj povedal magister. Žolna je ostrmel. Potem je menil bridkostno trudno: “Lej, saj je prav, vreden si. Ko ozdravim, te posetim pri maši. Kje daruješ navadno?” Magister je odgovoril v zadregi: “Mašujem še ne.” “Kakšen duhovni pa si?” se je zavzel Žolna. “Torej še nimaš vseh redov?” “Imam!” je povedal magister in prosil, naj se Žolna ne smeje, če mu pove, zakaj je novo mašo odložil. “Kaj se bom smejal?” je rekel resno Žolna. Tedaj je magister povedal, kako se je zaobljubil, da hoče novo mašo peti le v Štanjelu pa šele tedaj, ko izvrši nalogo, ki jo je zaradi Boga in iz ljubezni do bližnjega vzel nase. To trenutje, ko je pripovedoval, je svoji obljubi še eno pokoro je neki?” je vpi'asal je povedal za Jurija Stradiota. Žolna ni nekaj’ trenutkov spregovoril. Zamižal je bil trudno; okrog ust mu je utripalo kakor v krču. Nenadoma je široko “Kdo Žolna. “Pavel Skalec, nezakonski sin moje edine in zadnje sorodnice,” je povedal magister. “Za zapeljivca sem te vpra-' odprl oči in povedal mirno: šal,” je rekel Jernej. Magister (Dalje prihodnjič) JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: 361-0583 COL LINWOODSKI URAD 452 E. 152nd STREET Tel.: 481-3118 Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo rHmimimiimiiiiiiiimmiimmtmmiiiiiiiiiimiiiiiiiHiimiiiimiiiiiiiiimiiiiMMiiir niti ne zna in je vesel, da ne ma- umrl. ram ne lekarja ne ranarja, kve-čemu krčmarja, ki me previja in je tudi zadovoljen, da še ne morem na noge, ker služi.” Pripovedoval je nato, kako so se nekega večera v krčmi domačini stepli, zbili luč na tla in je nato uglednega meščana sin sunil njega mesto svojega nasprotnika. Pozneje da so se lepo strežnih in pobotali, tako da bi se nič ne izvedelo. Tako da je zdaj vsem prav. “Pa se ti je le šlo za življenje,” je menil magister. “Kaj zato,” rekel je Žolna. “Saj ni nobena taka dobrota.” Postal je nekam zamišljen in pil hlastno. Magister ga je vprašal, kako ga je zaneslo do Rima. “Takrat,” je začel pripovedovati Žolna, “ko si me v Ljubljani preskrbel za pot, bi bil kmalu našel svojo srečo. Popij al sem še nekaj dni po Ljubljani. Z zadnjimi novci pa ves trezen sem zašel v krčmo nekam pred mesto. Krčmarica je bila mlada vdova, pa sem ji moral biti všeč. Teden dni me je hranila, da sem ji pretakal vino v kleti. Kar odkrito me je pohvalila, da delam, kakor gre; pa je beseda dala besedo. Zmenila sva se, da bi se mogla za pust vzeti, če bi reden postati imel voljo in namen. Kakor sem verjel, sem obljubil. Za delopust mi je potem dala celo denarja, pa rekla, naj grem in se po mestu sprehodim, stopim v cerkev pa se Bogu priporočim. Obljubil sem, šel, le v cerkev ne, pa me je zato sam vrag menda vrgel, ko sem se vračal, v beznico ob poti, da sem se zasedel vso noč, prepil nato še vso nedeljo in prišel šele Magister je z bridkim pomilovanjem poslušal zgodbe mahe-dravega človeka. Saj so bile nekako podobne njegovim nekdanjim lastnim doživljajem. Zato se mu je Žolna smilil in je dejal: “Jernej! Greh je, da se tako zametuješ.” Žolna ni odgovoril. Zamižal je in se delal, kakor da dremlje. Tegobno je menil nato : “To je res. V Italiji ni nič zame. Ko okrevam, otresem prah, pa pojdem nazaj proti severu. Med Nemci bom morda le našel kaj pripravnega posla zase. Potrudil se bom.” “Potrudi se!” je pritrdil magister. Nič ni več vedel, čemu naj se še dalje mudi v prostoru, Ai je kuhal zoprne vonje, da so ga dušili in mu vzbujali gnus in željo, da bi že dahnil v svetlo luč in dan. Tedaj pa je Žolna vprašal, kaj je pa magistra pri-velo v Italijo. Magister ni sprva vedel, kako bi se zaupal prepa-lemu znancu. Bal se je, da bi ga zanikarni niti ne umel. “Si gotovo še vedno v škofiji službi?” je ugibal Žolna. “Sem,” je povedal magister in dostavil, da je pospremil nekaj škofovih gojencev v šolo pri dar še za tega nesrečnega izgubljenca Jerneja, da bi vsaj z Bogom spravljen in skesano umrl. Tako je sklenil in povedal, da išče izgubljenega gojenca jezuitske šole, ki mu ga je s prave poti zavel hudoben človek. PRIZOR Z ZABAVO? — Nikakor! To je prizor iz filma “Pozejdonova dogodivščina”, ki so ga nedavno snemali. Prikazuje skupino ljudi, ki se rešuje s ponesrečene potniške ladje. Spredaj na levi tolaži Stella Stevens Ernesta Borgnina, na desni pa začuden sedi Paul Gallico. BALET N A OBALI — V okviru programa za telesno zdravje in trdnost vodi Ann Dugan baletno telovadbo na obrežju pri Evanstonu, Ul. TRAVEL DUO—Jet-age cotton knits travel in fashion and comfort. The tri-colored cotton jacquard body shirt goes over a pebble knit pant skirt with tie belt and top-stitched detailing. The outfit’s by Koret_pf California. Outer Space Look in new home furnishings actually comes from Italy, from an exhibition of ultramodern design at New York Museum of Modern Art. The snakelike flexible lamp of plastic and metal, right, golws with 20 Ugh: bulbs. Sculptured piece, below left, is a “bow” armchair constructed of shaped iron tubing covered with || tensed stretch fabric. A neven farther-out chair, below right, is an assemblage of padded plastic tubes. err i®e Society' %uSi ONE FAIRLANE DRIVE Since 1914 ... ... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community-For half-a-century your Society has offered the finest -n insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facts The Holy Family Society is a Society of Catholics mutuall} united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs are: j. Schola-ships for the education of young men aspiring to the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiring to become nuns. 3. Additional scholarships for needy boys and girls. 4. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America. 5. Bowling, basketball and little league baseball. 6. Social activities. 7. Participating in the Catholic Communications Foundation- Družba sv. Družine Officer« President ............. First Vice-President .... Second Vice-President Secretary ............. Treasurer ............. Recording Secretary .. First Trustee ......... Second Trustee ....... Third Trustee ......... First Judicial ........ Second Judicial ...... Third Judicial......... Social Director ....... Spiritual Director ... Medical Advisor ...... Joseph J. Konrad Ronald Zefran Anna Jerisha Robert M. Kochevar Anton J. Smrekar Joseph L. Drašler Joseph Šinkovec Matthew Kochevar Anthony Tomazin Mary Riola John Kovas Frances Yucevicius Nancy Owen Rev. Aloysius Madic, Joseph A. Zalar, M.D. O.F.M- Preparation for the 19th General Convenli®11 Dear Valued Members of the Holy Family Society: ^ The 19th General Convention of the Holy Family. So will be held on August 19 and 20, 1972, in Chicago, Illinois- In order to have a very successful and productive Conveh ^ the Supreme Board requests that you submit in wr^n°y0ur business you want brought up at the Convention. If yoU "^jll Lodge have any problems or can offer suggestions whi ^ enable your Society to be of more service, please particip ^oaI-d send your request or proposal in writing to the Supreme at the Home Office. I would ask that any suggestions rea Home Office by AUGUST 11, 1972, so they can be assigned proper Convention Committee for study. Fraternally yours, HOLY FAMILY SOCIETL ROBERT M. KOCHEVAR, Secretary n« EUCLID POULTRY V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zre.za.nf’ei-ite! polnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si lZ HOWARD BAKER 549 East 185 Street, Euclid 531-81^. m ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABlhA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina