Ljubljana, nedelja, 5. septembra 1948
PWBülna ptaCana v polovini
CBKĐN1STVO Ol UFRAVA« LJUBLJANA.
KNAFLJEVA ULICA R1T. • tKLEFONU-S DO B-M
tOKQPISI 8» WB VBACAJO
CZHAJA fSAR DAM RAZEN PONEDELJKA
Leto IX., štev. 212. — Posamezna številka 2 đin
.«««MAIM UUUKUE LJUBLJANA
TELEFON »a »a
POSTNI OEKOVNI BACON LJUBLJANI «TET (-MU1-)
J Q L A 8 i PO CENIKI)
MESEČNA NAROČNINA
a ona
0 L
SILO
0 B 0
BBS
Buba za socializem v Jugoslaviji in V. kongres KP Jugoslavije
Govor Milovana Djilasa na sestanku partijskega aktiva Druge proletarske divizije
Tovariši!
Med poročilom V. kongresa KP Jugoslavije se bom zadržal samo pn nekaterih na kongresu postavljenih in pojasnjenih vprašanjih. Drugi tovariši iz biroja CK KP Jugoslavije se bodo v svojih poročilih organizacijam, ki so jih Izvolile, dotaknili ostalih vprašanj. Jaz se bom dotaknil naslednjih vprašanj: pogojev in potov za izgradnjo socializma v naši državi, točneje povedano — zaprek, ki ovirajo to graditev; drugič, graditev novega človeka, človeka socializma v naši državi.
Toda preden preidem k tem vpra-Sanjpm, mi dovolite, da se na kratko dotaknem nekaterih, čeprav najbolj splošnih momentov o delu samega kongresa in o njegovem pomenu za našo Partijo ter našo državo, pa tudi za delavsko gibanje v splošnem.
Najpomembnejši dogodek v notranjem življenju naše Partije pred V. kongresom je bila, kakor je znano, peta konferenca KP Jugoslavije jeseni ieta 1940.
V. konferenca KP Jugoslavije je bila v času, ko se je nagibala srdita in težka borba za notranjo utrditev Partije h koncu, v razdobju priprav Partije za bližnje odločilne bitke
fsroti tujim zavojevalcem in izda-alski domači buržoaziji. — točneje povedano — bitke za oblast delovnega ljudstva.
Delo V. konference je potekalo v razdobju navala nemškega fašizma. v razdobju, ko si je nemški imperializem že odkrito zadal cilj — osvojiti svetovno gospostvo, ko se je pripravljal na napad na’ Sovjetsko zvezo.
Razdobje. ki ga danes preživljamo in v katerem se je razvijalo delo V. kongresa, ni prav nič manj pomcs4w>. borba pa, ki jo vodimo m nas čaka, ni prav nič lažja in enostavnejša.
Delo V. kongresa KP Jugoslavije je potekalo po velikih zmagah in uspehih, ki iih je dosegla Partija v oboroženi borbi in pri delu za obnovo države na novi, socialistični podlagi. Delovne množice naše države, zbrane v Ljudski fronti, so pod vodstvom naše Partije prevzele oblast, razlastile na ta ali oni način buržoazijo v mestih, se polastile vseh ključnih gospodarskih položajev in s tem ustvarile vse osnovne pogoje za zgraditev socializma v naši državi. Delo V. kongresa KP Jugoslavije se je torej razvijalo sredi bitke za izvedbo prvega petletnega plana, sredi bitke za zgraditev osnov socialistične družbe pri nas.
V. kongres KP Jugoslavije je bil v času, ko se demokratične in proti-imperialistične sile z ZSSR na čelu bore za utrditev miru, imperialistične in reakcionarne sile z ameriškimi imperialisti na čelu pa intenzivno pripravljajo na novo vojno za dosego svetovnega gospostva.
V. kongres KP Jugoslavije je bil v času. ko imperialisti ogražajo zlasti svobodo balkanskih narodov, torej tudi narodov Jugoslavije kot najaktivnejše in najbolj izpostavljene demokratične protiimperiali-stlčne pozicije.
To so okolnosti, v katerih je potekalo delo V. kongresa. Toda tem okolno-stim je treba dodati še neko drugo okolnost posebne vrste. Delo V. kongresa je namreč potekalo v času. ko" je bila Partija — njeno vodstvo in njeno delo — izpostavljeno napadom drugih komunističnih partij, napadom, ki so bili po svoii neutemeljenosti in metodah doslej neznani v zgodovini delavskega gibanja. Delo V. kongresa ie potekalo v času borbe naše Partije proti poizkusom njene razcepitve in oslabitve. Ti poizkusi so izvirali v glavnem od zunaj, od drugih partij, doma pa od relativno maloštevilnih nezdravih antipartijskih demoraliziranih elementov.
V. kongres je bil močna manifestacija enotnosti Partije, nedvoumen odgovor vsem, ki hočejo razbiti našo Partijo in našo državo.
V. kongres je jasno pokazal — iako v programu KP Jugoslavije, kakor tudi v drugih sprejetih siđenih in po izjavah referentov ter tieku-tantov — po kateri poti in s kakšnim tempom se mora razvijati naša država. V kratkem je mogoče pot, kakor jo je začrtal V. kongres, omejiti na tri glavne značilnosti.
Prva značilnost. Naša država se naglo spreminja iz relativno zaostale, pretežno kmetijske kapitalistične države v napredno ^industrijsko in kmetijsko socialistično državo. Kadar se govori o tempu razvoja, moremo povedati, ker imamo pktnsko gospodarstvo, odnosno «v- ker plansko vodimo gospodarstvo, točno, kdaj bo naša država
razvita industrijska država, kdaj bo v njej dokončno zmagal socializem.
V tej prvi petletki, to je do konca 1. 1951. bo postala naša država industrijsko tako močna in razvita in bo prišlo v njej do takšnih notranjih družbenih sprememb, da bodo ustvarjeni vsi pogoji za likvidacijo antagonističnega razreda, za socialistično družbeno ureditev.
Vendar se preobrazba naše države v omenjeni smeri vrši tudi danes in se bo vršila vedno močneje v tej petletki. Tovariši, mi ne dvigamo industrije v splošnem, ampak socialistično industrijo, industrijo, ki je last ljudstva. Mi ne pospešujemo kmetijstva v splošnem, ampak zadružništvo v vseh njegovih oblikah, v katerem so združeni srednji in siromašni kmetje, podpiramo nadalje razvoj delovnih zadrug, podpiramo z vsemi sredstvi delovne kmete in omejujemo kapitalistične elemente na vasi.
Torej so v naših pogojih dvig proizvodnih sil, razvoj industrije in pospeševanje kmetijstva istovetni z dvigom socialističnih sil, s spremembo družbenih odnosov, z zgraditvijo socializma, socialistične družbe.
Razumljivo je, da popolne zmage socializma ni in ne more biti brez ukinitve eksploatacije, brez uničenja kapitalistične lastnine. Z drugimi besedami, ni popolne zmage socializma, dokler so eksploatatorski elementi na vasi, dokler na vasi prevladujejo takšni odnosi, iz katerih se morejo razvijati kapitalistični odnosi, porajati kapitalisti.
Zato ni prav nič slučajno, da je posvetil V. kongres posebno pozornost kmečkemu vprašanju, vprašanju borbe za socialistično preobrazbo vasi. V tem pogledu je V. kongres nedvoumno določil bodočo linijo Partije. Ta linija obstoji v glavnem v naslednjem: Socialistična preobrazba vasi se mora izvršiti samo na podlagi prostovoljnosti delovnih kmetov. Glede vključitve delovnih kmetov v zadruge je važno samo — da tako imenujemo — ekonomsko prepričevanje, t. j. prepričevanje siromašnih in srednjih kmetov s praktičnimi ukrepi, đa je njihovu vključitev v različne zadruge koristna. Upravni in drugi ukrepi so tukaj lahko samo škodljivi in lahko zavlečejo celoten proces. Poudariti je treba, da je socialistična preobrazba vasi relativno dolgotrajen proces. Vendar ni, kar je razumljivo, neskončno dolgotrajen, kot to radi poudarjajo različni oportunisti v drugih komunističnih partijah, ki so nas sicer »kritizirali«, da sploh ne želimo socialistične preobrazbe vasi in da smo se združili s kulaki Za karakteristiko tega procesa Pri nas hočem poudariti tole: že sedaj se pojavljajo pri naših kmečkih zadrugah, ki so pretežno nabavno-pro-dajnega značaja, ne samo kolektivne oblike dela. različne vrste (predelovanje in drago), ampak tndi kolektivna lastnina zemlje, proizvodnih sredstev. Kmetje v zadrugah so namreč začeli obdelovati kot sknpno ze-mljc jraziične pašnike, zapuščena zemljišča in podobno. To je velikanskega praktično-vzgojnega pomena za kmete. Zadružna lastnina in obdelovanje zemlje bosta naraščala vzporedno s prepričanjem delovnih Kmetov, da morajo živeli na nov način, vreden ljudi, vzporedno z možnostmi socialistične države, da preskrbi vas s tehniko in kadri.
Zaradi vsega tega lahko že danes rečemo, da bomo v prvi petletki ne samo pripravili popolno socialistično preobrazbo naše držajve, s tem tudj vasi, ampak da borno tndi precej napredovali na poti k tej popolni preobrazbi. Z drugimi besedami: že ob koncu te petletke ne bomo imeli samo močne socialistične industrije, ki bo sposobna zagotoviti nadaljnji normalni in neovirani razvoj države v vseh smereh, ampak bomo hkrati imeli tndi mrifan socialističen sektor v kmetijstvu.
Po vsem tem je značilna poteza naše preobrazbe, kot je to kongres začrtal — nagla in postopna uresničitev socializma.
Druga značilnost. V borbi za socialistično preobrazbo naše države smo naleteli na zaprzke, za katare nisT-iO mori* uam-oj vedeti. Te zapreke so v glavnem — vendar ne izključno — moralno političnega zna-čaja. Kot vam je znano, se te zapreke omejujejo na tisto, da povemo — kritiko, ki se je začela v pismih CK VKP(b) in z resolucijo Informbiro j a in ki se je v nekaterih državah,
n.	pr. Romnnfji, Madžarski, Albaniji in dragih, spremenila v čndno kleveta iško kampanjo in tndi vsestransko organiziran bojkot nove Jugoslavije.
Torej je značilna poteza naše borbe za zgraditev socializma tndi v tem, da
no -(j/ifDoJo n~VaW:
voditelji demokratičnih držav in da Jo olidelna komunistična gibanja
ovirajo, namesto da bi ji pomagala.
S tem pa, da nam nekateri voditelji Komunističnih partij povzročajo težave — ni postala naša borba za zgraditev socializma v teoretičnem pogledu nekaj novega, pa tudi ne pomeni odkritja neke nove zakonitosti v razvoju socializma. Prav taka kot nam nihče ne more z golo trditvijo dokazati, da pri nas ne gradimo socializma — kaiti za to niso merilo njegove trditve, ampak dejansko življenje. Prav tako bi bilo nepravilno dokazovati — zato ker ima graditev socializma pri nas drug tempo In poteka v drugih okol-nostih, — da so se spremenili zakoni graditve socialistične družbe, ki sojih odkrili Marx, Engels, Lenin, Stalin. Pot, oblike razvoja, revolucionarna praksa — so drugačni, toda splošna zakonitost js ista. Tega prav nič ne spreminja dejstvo, da izdajalci socializma pri nas — različni oportunisti, likvidatorji, trockisti, malomeščanski malodušneži, ljudje neizpolnjenih in neomejenih ambicij, različni frazerh in igračkarji marksizma — povezuiejo svoje antipartijsko delo z resolucijo Iniormbiroja, nekateri od njih pa celo beže v države ljudske demokracije in ZSSR. kjer tudi dobe podporo. Predvsem so med temi ljudmi tudi neposredni agenti imperialističnih držav, ki se jim ie sedaj ponudila možnost, da oblečejo »revolucionarno« in »proso-vjetsko« obleko. Vendar ne govorim o teh, ampak o tistih, ki to morda še niso formalno postali in se skrivajo za ZSSR, revolucijo, marksizem, leninizem itd. Vendar pa v bistvu med prvimi in drugimi — ni nobene razlike. Tako prvi kot drugi se bore proti socializmu v Jugoslaviji in ribarijo v kalni vodi razburkanega socialističnega morja. Če pogledamo različne Petričeviče, Vlads Dapčeviče, Lale, Ivanoviče. Dra-gile in njim podobne, vidimo, da bi ti izrodki — v kolikor nekateri od niib tega še niso storili — postali agenti in obveščevalci imperialističnih držav v vsakem težkem položaju, v vsakem položaju, v katerem je potrebna, če hočemo vzdržati do konca, neizčrpna hrabrost in neizčrpno zaupanje, ki ga more imeti samo delavski razred kot razred, od posameznikov pa samo častni resnični revolucionarji. Vendar so ti različni ubežniki in izrodki tako po svoji preteklosti, kakor tudi po svojem značaju takšni, da so lahko vohuni kogar koli in razseljenci v kateri koli državL Razumljivo ie, da ni slučajen pojav, da ni med njimi že od prisege naprej doslednih preizkušenih komunistov. Razen tega pa svoje izdaje ne morejo z ničemer opravičiti, kaiti oni izdajajo socializem v svoii državi. Tega prav nič ne spremeni dejstvo, da delajo to pod vplivom ali po nagovoru iz drugih socialističnih držav. Dejansko se oni ne morejo sprijazniti s tako naglim tempom graditve social, pri nas, s tako nepomirljivim stališčem našega CK, naše Partije in naših narodov giede graditve socializma pri nas, v njih se je prebudila kapitalistična lastniška duša, zato iščejo izhoda iz »težkega« (zanje!) In »brezperspektivnega« (zopet — zanje!) položaja, prikrivajoč na relativno lahek način svoj beg pred ljudstvom in svoje izdajstvo države s tem. da se pri ključujejo Iniormbiroiu in se proglašajo za dosledne pristaše marksizma-lenl-nizma, za internacionaliste, prijatelje ZSSR (čeprav je dejansko ZSSR zanje samo velika država, ki io dejansko ne marajo in ki jih zanima samo toliko, ker ona v tem položaju ne soglaša z našim partijskim vodstvom, katero se trudi s socialistično zgraditvijo).
To pomeni, da Ima graditev socializma pri nas v glavnem iste težave, ki iih je imela tudi v Sovjetski zvezi — to le, da nudijo kapitalistični elementi pole« relativno odkritega tudi dvoličen prikrit odpor, v glavnem po ijadeh, ki so se na različne načine in V različnih razdobjih borbe vriniti v vrste delavskega ter demokratičnega gibanja. T» so naši trockisti in buharincL Splošna zakonitost ie torej ista kot v ZSSR in bo takšna tudi v drugih državah, ko se bodo odločile za odločno io nedvomno smer v socializem, vendar ie manifestacija te zakonitosti drugačna. Pri nas se — zaradi naglega tempa socialistične graditve (upoštevajte: r drugem letu po vojni — brez vojnega komunizma, brez dolgotrajnega razdobja obnove — sestaviti In začeti uresničevati petletni plan. ki vodi državo neposredno na prag nove socialistične družbe) — naglo razvija tudi notranja politična borba. Takšen tempo ie mogoč, prvič zaradi notranje ekonomske strukture naše države, drugič zaradi visoke zavesti naših množic, zbranih v Ljudski fronti, ki so pripravljene korakati za Partij« tretjič zaradi nevidnega sodelovanja, stalnega dotoka vedno novih ni novih množic v borbo za zgraditev, četrtič zaradi mednarodnega položaja (obstoi ZSSR) in vrste demokratičnih držav, kakor tudi močnih socialističnih in demokratičnih gibanj). Pri nas se torej pojavlja vzporedno z
Velika zmaga graditeljev mariborske hidrocentrale
ie nov odgovor klevetnikom nase Part ie in naše države
Danes slavijo naši delovni kolektivi, slavi vse naše delovno ljudstvo eno največjih delovnih zmag našega petletnega plana — otvoritev hidrocentrale Mariborski otok. Že v prvih začetkih naše socialistične graditve je bila naša glavna naloga industrializacija in elektrifikacija naše dežele, ki predstavlja temelj našega bodočega ekonomskega razvoja za boljšo bodočnost našega ljudstva.
Med največjimi deli prvega in drugega leta naše petletke je bila zgraditev hidrocentrale na Mariborskem otoku. V lanskem letu je Gradis končal glavna gradbena dela. Z neštetimi težkočami in problemi so se morali od vsega začetka boriti delavci, tehniki in inženirji, premagati so morali mnogo nepredvidenih ovir in zaprek, saj ni bilo zadosti strokovnega kadra in marsikaterega materiala, ki je potreben za zgraditev tako velikega in tehnično težavnega objekta, zlasti tudi raznih delov strojnih in hidromeha-ničnih naprav. K zgraditvi elektro-strojne naprave je največ prispeval delovni kolektiv podjetja »Rade Končar«.
Delovni kolektiv se je z vso požrtvovalnostjo in vestnostjo lotil tudi najtežavnejših in preciznih del. Treba je bilo delati od ranega jutra in pozno v noč. Le tako je bila kljub vsem zaprekam turbina montirana še pred postavljenim rokom. Vztrajno so delali veliki žerjavi ter spuščali v strojnico tudi po več tisoč kg težke dele, največ naporov pa je zahtevalo spuščanje težke osi.
Skupina za montažo generatorja je prevzela zelo odgovorno nalogo. Pomagati so morali kolektivi številnih podjetij, kakor Rade Končar, DES, Delavnice drž. železnic, Splošna Tezno, Tovarna avtomobilov, Litostroj Maribor, železarna Guštanj, Železnik, Dravograd, Fala in drugi. Nihče ni odrekel pomoči. Treba je bilo izdelati in obdelati razne montažne dele in jih montirati. Hitro je napredovalo delo pri sestavljanju generatorja in dopolnilno delo pri velikem transformatorju.
Naši montažni skupini (Mužar, Tomšič, Biskup, Čebašek, Bahun in drugi), ki je noč in dan žrtvovala svoje sile in sposobnosti pri težkem montažnem delu, so se pridružili inž. Šviglin, Predanič in drugi tovariši iz podjetja »Rade Končar«.
Da bi delo čim bolj pospešili, so si postavljali tekmovalne naloge in sprejeli velike obveznosti v počastitev V. kongresu KPJ. Agregat mora biti montiran do V. kongresa! Tako so sklenili vsi in napeli vse sile. Delati so začeli po 17 ur dnevno in še več, na spanje so pozabili; delali so nekateri nepretrgoma 30 in celo po 40 ur: tako Čebaškova skupina, monter Udovič, varilec Turk, pogonski tehnik Biskup, inž. Šviglin, tehnični vodja Goleč. Predanič in drugi. Predanič je električni poslovodja. Transformator za spajanje. statorekih tuljav je izdelal sam, monter Udovič je delal nepretrgoma podnevi in ponoči. Inž. Šviglju se je lotil tudi težaških del, Biskup je izdelal naprave za precizno merjenje in montiral vzbujevaini stroj, Vončina je brez prestanka tiščal v stroje. Herojsko so delali vsi, levjemu deležu komunistov so se pridružili ne-partijci in tudi ženske so pokazale veliko požrtvovalnost. Hidrocentrala je postala velikanski vrvež dela, torišče telesnih in duševnih naporov. To niso bile več norme, ampak ena sama misel: »Zmagati moramo!« Tako mislijo in delajo resnični graditelji socializma. Vsako delo opravijo pred rokom, povsod so nagli in iznajdljivi. Povezani so vsi med seboj od inženirja do zadnjega delavca.
Zadnje dni pred V. kongresom so vse delo posvetili velikanskemu generatorju: statorju, rotorju in vzbujeval-nemu stroju. Najprej je bilo treba montirati stator. Treba je bilo spajati sta-torske tuljave. Sprva so jih spojili 40 v 12 urah, potem 80, tretji dan pa kar 120. Predanič, Rozman, Ropret, Šulen-tič, Lipovšek, Deteljič so bili neutrudljivi. Drugi so delali pri montaži hladilnikov generatorja, vrtali so luknje
za navitek rotorja itd. Postali so pravi udarniki.
Dva tedna pred V. kongresom je veliki žerjav v napetem pričakovanju spustil prvo tretjino ogromnega sta-torja v strojnico, nato še drugi Id tretji del. Pri sestavljanju in pritrjevanju je bilo paziti na stotinke milimetra. Zmeraj bolj se je kopičilo delo. Dokončali so rotor, namestili električne pole, prekrili generator, postavili vzbujevaini stroj, zvezali kable na generatorju, Ves čas so tekmovale posamezne skupine: skupina za montažo turbine, skupina za montažo hidrome-haničnih naprav, strojna delavnica, skupina za montažo generatorja in skupina za montažo električnih stikalnih naprav.
Dne 23. julija so spustili v pogon vzbujevaini agregat. Na generatorju so izvršili zadnje priprave. Vestno so preizkusili priključene kable, kolektor, rotor in stator. Dne 8. avgusta so preizkusili ves agregat. Kazalci so povedali, da ie turbina dobra. To je sila navdušilo vse navzoče, ki so dali duška svojemu veselju z viharnim ploskanjem.
Dne 24. avgusta je delovni kolektiv doživel svojo veliko delovno in ustvarjalno zmago — prvi agregat hidrocentrale Mariborski otok je po naporih in poizkusih začel prvič za poiz-kušnjo oddajati energijo električnemu omrežju... Ta dogodek je ves delovni kolektiv pozdravil z nepopisnim navdušenjem, zadoščenjem in ponosom. Saj je dokazoval, kaj zmore delovni človek v vztrajni borbi za zgraditev socializma.
Danes ob slavju otvoritve mariborske hidrocentrale v cvetju in zastavah pozdravljajo vsi delovni ljudje to veliko delovno zmago. Ta zmaga je najodločnejši odgovor na vse klevete in na gonjo proti naši državi in njenemu vodstvu, hkrati pa najboljši dokaz naše pravilne poti iti izraz zaupanja našemu državnemu vodstvu, Centralnemu komiteju KPJ in maršalu Titu.	—ap.
mentov v mestu in na vasi značilnim, po zgodovini VKP(b) za razdobja pred odločilno bitko za končno zgraditev socializma, tudi dvolični odpor istih elementov v naših vrstah, značilen zlasti za razdobje dokončne zmage socializma.
Tretja z n.a č i 1 n o s t. Naša država gradi socializem z lastnimi silami S tem nočem, kar je razumljivo, reči, da mi hočemo in želimo, da jo tako. Naše stališče o tej stvari je popolnoma jasno označil V. kongres ta je tako: gradimo socializem z lastnimi silami zato, ker želimo do maksimuma razviti lastne proizvodne sile, ne pa zaradi tega, ker nočemo teh sil združiti s socialističnimi silami drugih držav.
Medtem zamerijo nam tudi to. da hočemo zgraditi socializem brez pomoči Sovjetske zveze. Zaradi razjasnitve vprašanja izgraditve socializma z lastnimi silami in tudi vprašanja poti te izgraditve, moram še obrazložiti tudi to vprašanje, to je — vprašanje Izgraditve socializma brez (to je izven državnega okvira) Sovjetske zveze. To vprašanje so v indirektni obliki poudariti naši kritiki (češ da hočemo izgraditi socializem brez Sovjetske zveze, oni pa baje s Sovjetsko zvezo). V zvezi s tem le treba poprej ugotoviti nekatera dejstva. Prvič, nihče ni nikdar naši Partiji, točneje povedano — našemu CK, govoril kar koti v zvezi s tem. Glede na to smo prisiljeni, kadar se govori o tem, da se glede dejstev naslonimo pa eni strani na dosedanjo prakso, na drugi strani pa na to, kar govori o teh vprašanjih Lenin. Iz dosedanje prakse vidimo, da se ekonomski odnosi razvijajo na podlagi že običajne trgovine in ne na podlagi (kakor bi moralo biti) postopnega približevanja ekonomij in vsestranskega medsebojnega spoznavanja raznih socialističnih držav, upoštevaje pri tem. da bo to približevanje na podlagi enakopravnosti, to ie. da razvija tiste produktivne sile v vsaki izmed njih, za katere Imajo največ naravnih in drugih pogojev in da je spoznavanje obojestransko. Glede na to smo bili tndi mi prisiljeni trgovati čim boije moremo, vsekakor pa smo trgovali slabše od mnogih dragih, ki imajo v trgovini več izkušeni. Kar zadeva približevanja ekonomij in vsestranskega medsebojnega spoznavanja — niso nikdar prišli v tem pogledu nikakršni resni in tudi ne neresni predlogi, v kolikor pa Je bil kdo pobudnik podobnih stvari, oziroma Je protestiral, da se taki predlogi ne postavljajo — sta bila to Jugoslavija in njeno ljudstvo, ki nista n. pr. mogla nikoli poimovati, zakaj morajo v ekonomski izmenjavi med njimi In socialističnimi državami veljati isti zakoni kakor med kapitalističnimi državami. Glede na to nam praksa ne daje in tti dala nikakršnega materiala, ki bi nas poilsal na linijo, da ne gradimo socializma z lastnimi silamL Nasprotno, praksa nam Je govorila. da moramo socializem, ako hočemo v resnici razvijati svojo državo, razvijati čim bolje mogoče, ne čakajoč niti na pomoč od zunaj, niti na to,
spoznavati itd. — z eno besedo — da spoznajo pot povezave socialističnih ekonomij v eno celoto. Praksa nam je govorila, da moramo čimboije izgraditi socializem, in mi smo to delati, delamo in bomo delati. Kajti, čemu potem oblast našega delavskega razreda in delovnih množic, ako ne zaradi «tega, da po svojih možnostih ustvarja novo dražbo. Ta oblast bi se degenerirala, ona bi se, ako ne bi po možnostih gradila socializem, v resnici izpreminjala iz proletarske, ljudske demokracije v navadno buržoazno republiko.
Govoreč večkrat o vprašanju bodoče združitve socialističnih ekonomij in tudi držav, je Lenin poudaril, da je ta združitev neizbežen zakon razvoja, da imperializem ustvarja predpogoje za enotne svetovne socialistične ekonomije. Pri tem ie Lenin često naglasak da bodo posamezne oblike razvoja, posamezne državne in druge posebnosti ostale dolgo časa tudi v socializmu, in da se mora v vsakem primeru združevanje socialističnih držav uresničevati na podlagi prostovoljnosti. Lenin torej pravi, da ie združevanje zakon toda zakon, ki se ustvarja na podlagi prostovoljnosti, postopno, v raznih oblikah, to je na podlagi zavestne akcije tistih, ki se združujejo. Lenin ne pravi, da mora kakšna država počakati s svojo socialistično graditvijo, dokler niso ustvarjeni vsi pogoji za popolno združitev z drugo sociali stično državo. Nasprotno, iz Lenina izvira, da mora vsakdo graditi socializem čim bolje in čim hitreje more (ker bo teko tndi močnejši nasproti kapitalizmu) in da pri tem išče oblike, kako bi se ustvarila združitev. Mi se ne odrekamo Leninu. Vselej smo bili za to, da se na podlagi leni nizma rešujejo vsa vprašanja, da se torej urejajo vsa vprašanja, ki nastajajo med socialističnimi državami na podlagi odprtih diskusij, na podlagi sporazumevanja. Kajti nas vsekakor ne uči leninizem, da je treba zbliževanje in združevanje socialističnih držav ustvarjati tako, da_ se bo z izmišljanjem najbolj neverjetnih neresnic in podobnih ukrepov, naperjenih proti drugi socialistični državi, proti Komunistični partiji in vladi v tej državi, z mobilizacijo naj-siabših elementov »zagotovilo«, da pride do takega združevanja.
Takšne odnose smatramo ml za nepravilne in nedopustne. To so odnosi iz starega sveta, in oni ne bi smeli biti karakteristični za odnose med socialističnimi državami in za njihovo zbližanje.
Naravno je, da mora imeti v borbi za zbliževanje socialističnih držav — ki je sestavni del borbe narodov proti imperializmu —1 vodilno vlogo najmočnejša država, država, ki je prispela najdlje v graditvi socializma, kenkretno — Sovjetska zveza. Kakor glede borbe proti imperializmu, tako tudi v tem pogledu ne moremo oporekati vodilne vloge ZSSR. Spor ni v tem, ali priznavamo ali ne priznavamo vodilno' vlogo ZSSR v torbi ža socializem na svetu. To vlogo more oporekati samo tiso, ki ne upošteva stvarnosti, dejansjph
kdaj bodo tudi dragi spoznali pravil	„	,	- T
na načela, po katerih bi bilo treba tr- odnosov sil na svetu. Toda ta voduna odporom kapitalističnih de- govati, približevati ekonomije, s« vloga, kakor mi pejtapjemo femini-
zem, ne dokazuje in ne utrjuje tega, da zanika in podcenjuje borbe drugih narodov. Vzemite za primer Jugoslavijo. Sedaj) je v modi v komu-nitičnem tisku, da se — pod lažnim videzom poudarjanja vodilne vloge ZSSR — molči o borbi naših narodov, ali namerno podcenjuje. Pa kaj to pomeni? To pomeni, da se našim narodom ubija vera v njihove lastne sile, da se zbriše njihova zgodovina, da naj postanejo pasivni opazovalci, kar niso niti najmanj bili, in ni bil niti eden niti drugi narod — v veliki borbi človečanstva proti kapitalizmu. Marksizem pa nas nči, da so naši narodi v raznih obdobjih razvoja imeli takšno vlogo, iti so začrtovale nadaljnjo splošno zakonitost razvoja celotne človeške družbe. Tako je bilo vselej v zgodovini in je tudi sedaj v borbi za socializem. Zgodovina ne stoji na mesta in n n čaka. da k: 'Ho napravil resolucijo in da se ona pokrene. Nihče ni pred vid- ve j, — -ko čitamo razne resolucije, ki so jih pisali o svetovnem delavskem nihanja pred vojno, da bodo prav v Jugoslaviji nndili najtrši odpor okupatorja, in da bo mala Jugoslavija zpled proletarske solidarnosti z ZSSR in z o led. kako se v oboroženi borbi proti osvajalen odvzema oblast izdajalski buržoaziji In vendar se je tako zgodilo. Podoben primer je tudi osvobodilna vojna na Kitajskem in državljanska vojna v Španiji itd. Zaradi tega je zanikanje in podcenjevanje vloge posameznih narodov nezdružljivo z zgodovinskim material’zmom sploh ter z učenjem o neenak o—er-nem razvoju kapitalizma ter z n'im v zvezi neenakomernim razvojem proletarskih revolucij. Zbrisati in podcenjevati vlogo posameznih narodov in posameznih partij v borbi za socializem — bodisi vlogo o direktni borbi za oblast, bodisi kasneje v borbi za izgraditev socializma — je nepravilno in naravnost otežava zbliževanje naprednih držav in naprednih gibanj, je značilno za stari kapitalistični svet, ki deli narode na boljše in slabše, ter ne upošteva vseh konkretnih zgodovinskih pogojev, ki odrekajo v raznih etapah razvoja določene vloge posameznim narodom. Glede na to delajo tisti, ki mislijo, da se krepi vodilna vloga ZSSR s tem, da se podcenjuje na pr. borba Jugoslavije ali kakšne druge države, de|ansko medvedjo nslngo ZSSR ter dajejo hrano imperialistom, da obtožujejo ZSSR — da ona podcenjuje drage narode, njihovo borbo in njihovo zgodovina Nasprotna revolucionarna borba dragih držav je sestavni del svetovne borbe, ki sta jo začela raški proletariat in raški narod v Oktobrski revoluciji. Borba dragih narodov in njeno priznanje krepita položaj in torej tndi vodilno vlogo ZSSR, vloga ki je nastala na podlagi Oktobrske revolucije in izgraditve socializma v njej. Toda ravnajo povsem drugače Razni karieristi in ljndje dvomljivih naziranj In namer podcenjujejo vlogo narodov Jugoslavije, da bi opravičili svoje (in ne njihovih narodov) slabosti v veliki nsodni bitki men ZSSR in fašizmom.
Govor Milovana Djilasa
Glede na to ponavljam, da — kar zadeva nas — ni sporna vodilna vloga ZSSR in Boljševiške partije, marveč podcenjevanje vloge narodov Jugoslavije in KPj, tako v osvobodilni vojni kakor tndi danes, v borbi za socializem na tem delu zemeljske oble. Ni nadaije sporno vprašanje, ali mi hočemo ali nočemo izgraditi socializem z ali brez Sovjetske zveze, ampak oblika, način, kako se ustvarjajo in razvijajo odnosi med socialističnimi državami — ali s sporazumevanjem in medsebojnim zaupanjem ali sumničenjem in »zavarovanjem« s klevetniško gonjo frakcij, s podcenjevanjem vloge posamičnih dr i in Partij.
Izgraditev socializma z lastnimi silami v naši državi je postavil V. kongres kot možno. V. kongres je namreč ugotovil, da imamo dovolj sil, da lahko ustvarimo socializem z lastnimi silami. Toda hkrati je V. kongres poudaril, da bo naša Partija storila vse. kar je odvisno od nje, da se v borbi za socializem ustvari vsestransko ekonomsko m drueo sodelovanje % ZSSR in državami ljudske demokracije.
Tovariši, s tem bi zaključil vprašanje izgraditve socializma v naši državi, kakor ga je postavil V. kongres. Ker pa sem v zveži s tem govoril tud; o tistih, ki kritizirajo (v kolikor se lahko razne izmišljotine imenujejo kritika!) našo Partijo, mi dovolite, da se na kratko zaustavim še pri nekaterih vprašanjih.
V. kongres je sijajno pokazal, da naša Partija pogumno koraka po poti izgraditve socializma, da je zdrava in enotna in da se ne boji težav. Naši kritiki so upaii, da bo prišlo na V. kongresu do razsula, ker pa se to n) zgodilo — so začeli obrekovati tudi njega in njegove sklepe. Ker ne morejo dokazati niti ene izmed svojih obtožb, so prisiljeni — in to bodo čedalje bolj — da si izmišljujejo neresnice.
V zvez; s tem se pojavlja kot resno vprašanje — vprašanje morale v delavskem gibanju Postavlja se vprašanje — ali je dopustno govoriti neresnico ter se posluževati laži in vseh nečastnih sredstev — podtikanj in izzivanj v delavskem gibanju ter se prj tem sklicevati na nekakšen višji sdetd? Našim izdajalcem socializma so se pridružili v kleve;niški kampanji proti naš| Partiji in proti naši državi mnoge vodilne osebnosfi nekaterih sosednih komunističnih partij. Na to vrsto gonje ne moremo gledati drugače kot na stvar, ki ni le nečastna, marveč tndi povsem sumljiva. Dejstvo. da so ti ljudje na isti črti. na kateri so tudi razni frakcionaški in malomeščanski dezerterji iz so-'."''.	rontf nri ‘jas, da celo
navdihujejo in vsestransko podpirajo te dezerterje, da imperialistični tisk podpira klevetniško gonjo demokra-
tičnih držav proti naši Partiji in državi, nam govori, da tu stvari niso čiste in da se je — povsem naravno — v naše komunistične vrste vrinil razredni sovražnik, ki ne želi samo poglobiti prepada med demokratičnimi si'ruu'.	e	poTn»"3ti~rri
slabitvi nove Juzoslavije, države, ki ie bila zgled borbe proti osvajalcem, katere primer je pokazal možnost takšne as|>ešne borbe in možnost — v sedanjih pogojih — razvijanja socializma tudi v majhni, relativno zaostali državi. Oviranje graditve socializma v Jugoslaviji, na kar se objektivno nanaša ta gonja, ne more ostati brez velikih posledic. Vsi ne-
čtne prikriti sovražniki bodri prišli na površje ne samo v naši državi, marveč tudi v drugih državah, v drugih partijah. Vsi ti mislijo, da je napoči! n jihov čas. Teda naša potrpežljivost in naša doslednost v borbi za socializem bo počasi, toda zanesljivo snela pajčolan z obraza resnice.
Minilo bo eno leto, dve, pet let In bomo zgradili socializem. Kaj bodo tedaj rekli Ilakosziji, Kostovi, Pau-kerjeve in drugi naši »kritiki«, ki so ščitu, izdajaice socializma pri na« in nas tako brezobzirno klevetali, kot nas niso klevetali niti fašisti v času najsrditejš h ofenziv? Sedaj pripovedujejo, da bi vzeti pogum našemu ljudstvu ifi našemu delavskemu razredu, da smo far.tazerji, domišljave! in pustolovci, da se navdušujemo z nerealnimi načrti. Pesmico o pustolovstvu in nerealnosti načrtov poslušamo z različnih strani že od leta 1941. Kljub temu poteka vse pri nas po načrtu. Omejenim možganom se Je zdelo vse, kar je novo, vedno pustolovsko In neumno, prav tak je slučaj z našo borbo za socializem. V bor-
bi za socializem bomo zmagali. Kaj bodo napravili tedaj tisti, ki na« danes obtožujejo, da smo trockisti in sovražniki ZSSR, da smo se zbližali z imperialisti in da hočemo svojo državo napraviti za imperialistično kolonijo, da smo izdali mednarodno socialistično fronto in postali teroristi ter zahrbtni morilci hitlerjevskega kova? Upati, da bo vsaj nekaterim delavskim gibanjem zmanjkalo potrpljenja. da bodo toliko časa prenašala to čudovito klevetniško gonjo, ki služi kot ugodna krinka različnim sum-Ijivim tipom in je doslej samo škodovala. Kaj bo kakor koli, naša Partija — kakor to tudi sijajno dokazuje V. kongres — ne bo niti podlegla niti razpadla v tej gonji. Nasprotno, nujno se bo notranje utrdila. Pobegnili in podlegli bodo najrazličnejši oportunisti ter malodušneži, ki se ne morejo resno ukoreniniti v Partiji.
Tovariši!
Prehajam k drugemu vprašanju.
Borba za zgraditev socializma v naši državi je hkrati tudi borba za ustvaritev novega človeka, človeka, čigar zavest in čustva bodo drugačna kakor pri človeku v kapitalizmu.
Ta n ort človek bo nesebičen, iskren, hraber in skromen. Njemu bo korist ljudstva, ljudska lastnina nam vse. že sedaj se množično pojavljajo ljudje, ki se bore za čuvrnje ljudskega premoženja, ki nastopajo proti lakomnosti, grabežljivosti, prevarant-stvu in najrazličnejšim majhnim tat» Vinam. To so ljudje, ki pazijo na vsak gram in vsako paro ljudskega premoženja, ki smatrajo ljudsko premoženje za svoje. Novi človek se bori pogumno In neustrašeno za resnico. On je neizprosen proti vsaki laži, kleveti in podtikanju. V borbi se uči, kako bo mogel spoznati sovražnika. Njegova budnost, iskrenost in odkritost odstranjuje iz ljudskih ter partijskih vrst vse prikrite sovražnike in dvoličneže. Že sedaj se množično pojavljajo ljudje, ki se zavestno in aktivno bore proti vsakršni laži, potvorbi in dvoličnosti, vse naše ljudstvo pa se zgraža nad nezaslišanimi neresnicami, s katerimi so z vseh strani obsuli našo državo in njeno vodstvu. Novi človek se ne bo ničesar bal v beju za socializem, v korist svojega ljudstvu in svoje države, že sedaj se — še v večjem obsegu kot v
prevzele, da se Jih bo zavedel in da bodo postale sestavni del njegovega vsakdanjega življenja, življenja samo.
Naša armada je bila in je tudi danes ena najvažnejših zbirališč, kjer se vzgajajo in nastajajo ljudje s prav takšnimi vrlinami, o katerih sem govoril. Naša Partija je vedno posvečala velikansko pozornost vzgoji vojakov in oficirjev. Zgradila je in gradi vojaka in voditelja, katerima je zvestoba in predanost svoji slavni državi — Ivi gradi socializem — najvišji zakon. Pustolovski in panični beg izdajalcev, kakršen je Arsa Jovanovič, katere so najprej na različne načlne — izkoriščaloč njihove slabosti — demoralizirali, nato pa povzročili pri njih dvolični odnos do Partije in jih spremenili v poslušno orodje — dokazuje, da so korenine teh sovražnikov plitke, da se niso mogli dolgo obdržati, čeprav so se na vse mogoče načine pretvarjali, da soglašajo s Partijo in Centralnim komitejem.
Njihov paničen beg dokazuje, da moč armade in enotnosti Partije razkrinkavata dvoličneže in karieriste. To doka zuje našo notranjo moč ne pa slabost. iMnoei^naši !jnd!e mislijo, da so ti dezerterji osramotili našo armado. Toda to ni pravilno. Oni so sramotili samega sebe in svoje naredbodajalce. Naša armada je revolucionarna in protiim-nerialističia armada in oni, ki jo ho čejo oslabiti — slabe dejansko splošno protiimperialistično fronto. Tako je treba gledati na to stvar in se boriti za še večjo trdnost naše armade, za politično idejni in strokovni dvig njenega borbenega in komandnega kadra, pri čemer je treba prezirati tiste, ki so prišli v njo zaradi kariere, poteptali vojaško čast in dostojanstvo, prekršili prisego in ji izdali našo socialistično domovino ter naše herojsko ljudstvo.
V. kongres naše Partije, ki je določil pet našega razvoja in naše naloge, oborožuje Partijo z bogatimi gradivom v borbi za najširšo vzgajanje in dviganje naših ljudi. Seznaniti vsakega našega delovnega človeka, vsakega člana Ljudske fronte s sklepi kongresa, s programom Partije in najvažnejšim kongresnim gradivom, pomagati mu. da bo vse to pravilno razumel in osvojil — je ena najvažnejših nalog vsakega komunista — to je pogoj neomajnega zaupanja v zmago socializ-
IO 0F ]e podelil mesečne prehodne zastavice najboljšim gradiščem zadražnih
domov
osvobodilni vojni pojavljajo junaki; ma prj nas_ to je mo£no orožje v boju
graditve. Naše množice grade pri najrazličnejšem pomanjkanju ob velikih težavah, z brezprimerno požrtvovalnostjo in junaštvom svojo domovino. Mnogo znoja je v vsaki novi tovarni, v vsaki brazdi naše zemlje. Prav nič ni treba dvomiti, da roke, ki ustvarjajo našo industrijo in dvigajo kmetijstvo, ne bodo znale prav tako spretno in neustrašeno ravnati z orožjem ter braniti svoje pridobitve. V naših pogojih se nujno poraja množično junaštvo. Tudi skromnost je značilnost novega človeka, ki nastaja pri nas. On ljubi svoje ljudstvo In svojo državo* ljubi pa tndi druge narode in Jih ne podcenjuje. Prepričan je v svojo moč, vendar pa v tem prepričanju ne podcenjuje sile in vredno, sti drugih ljudi. Njemu ni glavno, da se osebno odlikuje, ampak, da zmaga splošna stvar, za katero se bori. Tek. muje z nenavadno vztrajnostjo, vendar ne zaradi slave, ampak zaradi stvari, končno — zaradi tega, da pokaže, kaj vse je sposobna storiti ljudska volja in da se drugi od njega uče. On hoče. da se uspešno razvija delo, pri katerem sodeluje, čeprav bi ostal osebno neopažen, zaveda se, da je dolžnost ljudi delati v splošno korist, da da vse, kar more, da bi ljudstvo lahko bolje in srečneje živelo. Vedno korakati naprej, stalno se učiti, stal-no se razvijati, da bi čim več dal skupnosti — je cilj novega človeka, Ta novi človek raste pri nas neposredno iz bitke za socializem. Toda proces njegovega nastajanja ni spontan. — Sicer ustvarjajo tega novega človeka delo, zavestni napori, požrt. vovalnost, ustvarja ga nam proces socialistične graditve. Toda predvsem ga ustvarja naša Partija — tako 3 to graditvijo, kakor tudi s samo svojo vzgojno vlogo, vzgojnim delom, ki ga opravlja na različne načine. Ustvar. janje novega človeka je v svoji osnovi zavesten organiziran proces. Tudi v tem je velika zasluga naše Partije, pa tudi njena velika naloga. Ustvar janje novega človeka ne sme zaostajati za socialistično graditvijo. Delovnemu človeku naše države, ki že ima v glavnem — kot delovni človek — vrline tega novega človeka, je tre-ba pomagati, da ga bodo popolnoma
za pravilno vzgajanje naših ljudi.
In v tem je torej tudi velikanski zgodovinski pomen. V. kongresa.
Tovariši, ni treba dvomiti, da bo naša Partija sposobna da izpolni drzne, toda realne naloge, ki jih je postavil V. kongres. Ni pritiska, n: sile, ki bi mogla naš CK in našo Partijo odvrniti s poti borbe za socialistično graditev, s poti zvestobe nauku marksizma-leni-nizsna. V. kongres je to neizpodbitno dokazal pred vsem svetom, a življenje bo to boli in bolj potrjevalo. Im mi smo lahko sigurni, da bodo naša Partija in naše delovne množice, združene v Ljudski fronti, ne samo uresničile vse sklepe in program Partije, ampak pod junaškim in modrim Titovim vodstvom tudi presegle mnoge postavljene naloge, kakor smo se to naučili v preteklosti.
Skoraj na vseh doslej z republiško zastavico odlikovanih gradiščih so že zgradili v surovem stanju zadružne domove. Podelitev prehodnih zastavic najboljšim gradiščem pa ima še poseben pomen v zadnji dobi letošnje gradbene sezone: Odlikovana gradišča na prednjačijo še nadalje in naj dajo vzgled ostalim za dokončno izvedbo letošnjih planov pri gradnji zadružnih domov.
IOOF Slovenije podeljuje prehodne zastavice za mesec .avgust sledečim gradiščem: Ženavlje (okr. Murska Sobota), Marko (okr. Ptuj), Siteberje - Zadobrova (okraj Ljubljana - mesto). Grahovo (okraj Postojna) in Domova (okraj Ptuj).
1.	V Ženavljah so delo organizi-
rali tako. da delajo na gradišču vsi vaščani. Iz te vasi je odšlo na sezonsko delo v druge kraje LR Slovenije okrog 70 ljudi. 108 za delo sposobnih vaščanov je doslej opravilo pri gradnji zadružnega doma 5589 ur. Pomagali so jim tudi iz sosednjih vasi in so opravili 1511 delovnih ur. Sami so na roko izdelali 65.000 zidakov, pripravili 80 kubikov lesa, 80 kubikov gramoza, 120 kubikov peska, 15 kubikov rezanega lesa in 4100 kg apna. Delajo po brigadnem sistemu in je dnevno 30 do 40 ljudi na gradišču. Kot se odlikujejo vsi vaščani, tako tudi posamezniki kažejo izredno požrtvovalnost:	Predsednik KLO je po-
sodil za gradnjo 20.000 zidakov kolikor jih je primanjkovalo. Takšno delo je dalo sledeče rezultate: Temelje so pričeli kopati 28. julija, sedaj že zidajo nadstropje, te dni pa bo dom zgrajen v surovem stanju.
2.	Pri Marku niže Ptuja je okrog 150 delovnih liudi opravilo 5085 delovnih ur. Vaščani iz sosednjih vasi in člani sindikatov pa so napravili 4215 delovnih ur. Doslej so izkopali 693 kubikov temeljev in kleti in zabetonirali 135.95 kubikov temeljev. Poleg tega so pripravili iz lokalnih virov skoraj ves gradbeni material. Čeprav mobilizacija delovne sile ni zajela vseh vaščanov, dosegajo frontne brigade velike uspehe. Kmetje pa dajejo bone za nakup gradbenega materiala na vezane 'cene. Živa je povezava med KZ in graditelji zadružnega doma.. Gradišče je oživelo v Tednu gradnje zadružnih domov, ki je bil pred kratkim v ptujskem okraju.
3.	Gradišče Sneberje - Zadobrova sodi med tiste, ki so z velikim uspehom izpolnili obveznosti, dane V. kongresu KPJ. Po kongresu so pa nadaljevali z istim poletom, zavedajoč se nalog, ki jih je nakazal kongres. Delo so si na tem gradišču pravilno razdelili med seboj, dobro organizirali stavbišče. Pri gradnji sodelujejo tudi vsi domači strokovnjaki, za prevoz so pa izrabili vprežno živino, ki je v vasi. Največ dela so opravile delovne edinice OF; skupaj pa je oprav-
Sporočilo notranjega ministrstva Ljudske republike Makedonije
ljenih 39.456 delovnih ur. Do kongresa KPJ je bil pokrit del stavbe, drugi del pa bo pokrit v najkrajšem času.
4.	V Grahovem se pri gradnji zadružnega doma tudi odlikujejo sosednje vasi: člani sindikata z Martinjaka izdelujejo okvirje in vratne podboje, vaščani iz Žeramice pa se v večjem številu udeležujejo gradnje. Pri gradnji je sodelovalo iz sosednjih vasi okrog 150 prostovoljcev. ki so opravili 3168 delovnih ur. Prebivalci iz Grahovega pa so opravili 3800 ur. Iz lokalnih virov so oskrbeil: 14.5 ton apna. 221 kubikov peska, 16 kubikov lesa in 290 kubikov kamna. Izkopali so 750 kubikov zemlje za temelje in klet, zabetonirali 120 kubikov in zazidali 95 kubikov.
5.	V Tednu zadružnih domov (od 12 VII. do 18. VII. t. 1.) so v ptujskem okraju poživeli vrsto gradišč, kjer se je dolgo časa posrečilo reakcionarnim elementom zadrževati gradnjo. Med takšna gradišča sodi Domova. Sedaj so domačini sami opravli 9104 ur, člani sindikatov pa 480. V vsem okraju je za delo sposobnih ljudi okrog 350. gradilo pa jih je okrog 300. Izvršili so pripravljalna dela. izkopali temelje, pripeljali 180 kubikov gramoza in 90 kubikov peska na gradišče, priprartli iz lokalnih virov 20 kubikov lesa itd. Uspeh dela: zabetonirali so temelje in pričeli z zidanjem.
Odlikovana gradišča naj bodo vzpodbuda tistim graditeljem, ki so se pozno lotili dela, vedo pa, da bodo izpolnili svoj plan. če vanj osredotočijo politično zavednost in ustvarjalnost najširših kmečkih množic v borbi za zgraditev novih političnih, gospodarskih in kulturnih središč na vasi. IOOF Slovenije
Skoplje, 3. septembra V začetku avgusta, se je predal organom Narodne milice bolgarski državljan Krum Nikolov-Mirčev in izjavil, da je ilegalno prešel iz LR Bolgarije v LR Makedonijo po nalogu neke ilegalne organizacije v Pi-rinski Makedoniji, ki stremi za priključitvijo Pirinske Makedonije k FLR Jugoslaviji, z namenom, da bi se povezal z organi naše ljudske oblasti in od njih dobil navodila in drugo pomoč za delo te organizacije.
Budnosti naših organov se je treba zahvaliti, da je bilo ugotovljeno.
da je bil Krum Nikolov-Mirčev poslan od nekega višjega državnega funkcionarja LR Bolgarije kot navaden špijon-provokator. Po nalogu in navodilih tega funkcionarja je Mirčev s to pravljico prišel ilegalno v LR Makedonija, da bi provociral organe naše ljudske oblasti s tem, da bi dobil od njih navodila in drugo pomoč za ilegalno organizacijo, ki si jo je izmislil bolgarski funkcionar z namenom, da se ustvari gradivo za klevetanje FLR Jugoslavije. Mirčev bi moral prav tako zbrati tudi druge lažne podatke (Iz notranjega ministrstva LR Makedonije).
Schuman vrnil mandat za sestavo vlade
Pariz, 3. sept. (AFP) Robert Schuman je obvestil predsednika republike Vincenta Auriola, da se odreka sestavi vlade. Ko je omenil razloge, zaradi katerih je po 4 dni trajajočih neuspešnih prizadevanjih podal ostavko, je Schuman izjavil, da v pogajanjih s predstavniki političnih strank ni dobil podpore, ki je nujno potrebna za »učinkovitost« vlade. Pristavil je, da je pomanjkanje solidarnosti med strankami onemogočilo sestaviti vlado, ki bi lahko izpolnila naloge, ki jih »zahteva sedanji položaj«. Predsednik republike Auriol je začel z novimi posvetovanji Med prvimi osebnostmi je sprejel predsednika parlamentarne skupine narodno republikanskega gibanja Roberta Le-courja.
Čangkajšek izgubil v enem letu nad 1,500.000 vojlakov
Bombay, 3. sept (Tanjug) Glavni štab narodno osvobodilne vojske Kitajske poroča, da znašajo izgube Kuomintanga od meseca junija 1947 do junija leta 1948 1,521.400 mož. Osvobodilna vojska pa je izgubila v istem času 452.900 mož. Kuomintang je imel 540.200 mrtvih, 953.000 mož pa je bilo ujetih. Tri četrtine, odnosno 240.000 ranjencev osvobo dilne vojske se je vrnilo v enote, tako da je dejansko zgubila narod no osvobodilna vojska le 212.900 mož. Za padanje morale in slabitev borbene sile v Kuomintangovih četah je značilno, da tvorijo ujetniki 61.7 «/o vseh Kuomintangovih izgub, medtem ko je v osvobodilni vojski le 0.96% ujetnikov. Večina Kuomintangovih ujetnikov je stopila v vrste osvobodilne vojske. Poleg tega se ne prostovoljno pridružilo osvo bodlim vojski 45.000 Kuomintangovih oficirjev in vojakov.
Za dograditev zadrpžnlh
domov imamo letos ie Se
maio časa
Dvomesečno tekmovanje v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja
Sičovljah
Trst, 4. sept. V koprskem okraju v jugoslovanski coni Svobodnega tržaškega ozemlja bodo množične organizacije v dvomesečnem tekmovanju zgradile 5 novih hiš, 5 zadružnih domov, 4000 m nove ceste, 1 športno igrišče, več vodnjakov, postavili bodo spomenike padlim partizanom v Saletu, v Kortah in
ter dva spomenika na sektorju Cežarji. Pri Polovcu bo zgrajen nov most, v Sičovljah sedež množičnih organizacij, v Kortah sedež Zveze partizanov. Napeljana bo tudi električna struja k Belemu Križu in Sv. Ani pri Portorožu. Pri tem delu bo sodelovalo 4745 oseb. ki bodo napravile skupno
Za zvmzmc razstavo o razvoiu š a. 3fi?a torno pri $ odvali bogato
gradivo
Sredi oktobra bo v Beogradu zvezna razstava razvoja in poti šolstva od prvih začetkov do danes. Razstave se bodo udeležile vse federalne republike, ki bodo tekmovale med seboj v ureditvi svojih razstav. Naša republika bo z razstavnim gradivom. ki ga pripravlja, obogatila obenem tudi šolski muzej na Ledini, ki je zdaj še skromen in neurejen.
Vsaka federalna edinica ima po načrtu na razpolago tri večje in eno manjšo sobo. ki jih bo lahko opremila s svojim razstavnim gradivom. Slovenija bo razstavila v prvi sobi zgodovinsko gradivo od prvih začetkov slovenskega šolstva do druge svetovne vojne, v drugi sobi šolstvo v partizanski dobi. v tretji razvoj šolstva po osvoboditvi in njegov napredek v petletnem planu, v mali sobi pa razvoj slovenske šolske knjige od prvih začetkov v Trubarjevi dobi do današnjega visokega in naglega napredka.
Zgodovinsko gradivo prikazuje z grafikoni šole na slovenskem ozem-
lju leta 1941. To so popolne slovenske osnovne, meščanske šole ter popolne gimnazije in slovenska učiteljišča, nemške osnovne šole, popolne slovensko - nemške gimnazije in učiteljišča, popolne nemške gimnazije, popolne italijanske gimnazije, osnovne šole in učiteljišča. Isto prikazujeta grafikona za leti 1923 in 1925. Poseben grafikon kaže dobo v 19. stoletju, ko so Nemci odvzeli Koroškim Slovencem vse slovenske šole.
Drugi del razstave bo obsegal slovensko šolo med okupacijo. Posebno velik in pregleden grafikon bo jasno pokazal z barvami označene nemške, italijanske, madžarske, belogardistične in partizanske šole na razkosanem slovenskem ozemlju. Na posebni deski so zbrane fotografije prosvetnih delavcev, ki so padli kot talci, kot borci NOV ali umrli v taboriščih.
Dva grafikona dajeta sliko slovenskega šolstva v letu 1945 in visokeaa napredka v času petletnega plana do leta 1948. Posebno lepo izdelan
grafikon nosi naslov: »Pota slovenske mladine«. Nazorno je prikazan čas pred letom 1945, ko so bila slovenski mladini zaprta vrata v poklice. kar podčrtava tudi naslovna stran brošure »Naše šolstvo in brezposelni učiteljski in profesorski kadri«. ki je izšla leta 1938. Vse možnosti dostopa v najrazličnejše poklice. ki so dane mladini dandanes, so.živo prikazane; podčrtujejo jih še izrezki iz dnevnikov, razni natečaji ministrstev in podjetij za vpis v različne šole in razpisi štipendij.
Poseben grafikon kaže. kakšno vlogo imajo danes šolski nemi in zvočni filmi po slovenskih šolah. Do leta 1945 šole filmov sploh niso imele, letos pa imajo že 68 aparatur, 154 filmov; 13 šol ima že lastne aparature, Aparature in filme izposoja šolam podjetje za razdeljevanje filmov LRS, ki bo to svojo nalogo do zaključka petletnega plana se bolj poživilo.
Delo višje pedagoške šole v Ljubljani, število slušateljev in profesorjev je razvidno na posebnem grafikonu. Na drugem črtežu vidimo spet širok razvoj madžarskih manjšinskih šol v Sloveniji, ki je naraslo od ene v predvojnem času s 46 učenci, do 15 v letošnjem letu s 1026 učenci. Prav tako so bili po osvo-
boditvi uvedeni posebni pedagoški tečaji za učiteljstvo, ki še danes delujejo in v katerih si učitelji izpopolnjujejo svoje znanje iz različnih predmetov. Teh je bilo v 3 letih skupno 20 z 1264 slušatelji.
Prav tako so se Široko razvile glasbene šole, kar je razvidno iz primerjave s predvojnimi leti Tako je bilo pred in med vojno 12 nižjih glasbenih šol s 1347 gojenci in ena višja s 131 gojenci Danes imamo 18 nižjih glasbenih šol z 2633 gojenci in 3 višje glasbene šole z 182 gojenci.
Otroške vrtce spreminjamo danes v domove iger in dela in imamo za izpopolnitev vzgojiteljskega kadra posebno enoletno šolo za vzgojitelje v DID-ih in ostalih domovih.
Živahno delujejo tudi večerne delavske učne knjige' od XV. stoletja v Trubarjvi dobi do današnjega visokega napredka, delo in razvoj slovenskih založb v predvojnem času in v dobi nove Jugoslavije. Posebna grafikona bosta obenem prikazovala delo in razvoj Državne založbe Slovenije in založbe Mladinske knjige s točnimi podatki o nakladi in izdanimi knjigami in tiskovinami.
Razstavni material bo pomemben in velik prispevek k slovenskemu šolskemu muzeju.
51.520 prostovoljnih delovnih ur in zbrale 3,270.000 lir. Nadalje bo obnovljenih 20 stavb in sicer šole, sirotišnice, otroški vrtci in zadružni domovi. Popravljenih bo 131 km ceste ter obnovljen most v Ankaranu in Vanganelu. Pri teh dehh bo sodelovalo 4488 oseb, ki bodo napravile 77.225 prostovoljnih delovnih ur, zbranih pa bo 175.600 Lr.
Na gospodarskem in zadružnem polju določa načrt 100% preureditev zadružnih uprav in registrov. V zadruge bodo sprejeli 400 novih članov. Na prosvetnem polju bo organiziranih 35 večernih tečajev. Organizirani bodo novi fizkultumi krožki in prirejene številne fizkul-tume manifestacije.
Okraj Koper je napovedal tekmovanje bujskemu okraju. Ravno tako bodo med seboj tekmovale posamezne vasi in sektorji. Mladinska organizacija si je v okviru tekmovanja zadala velike naloge. V vasi Glem so mladinci ustanovili delovno četo, ki bo pomagala pri gradnji novega vodovoda in pri razširjenju ceste Babiči—Boršt V Marezigah so se mladinci skupno z ostalim prebivalstvom udeležili v nedeljo množičnega prostovoljnega dela pri gradnji zadružnega doma. Napravili so v enem dnevu 800 ur. Tudi v Vanganelu so mladinci organizirali 120 člansko mladinsko brigado, ki bo pomagala pri gradnji zadružnega doma.
Smrt Sergeja Lukina
Moskva, 3. sept (Tass) Centralni komite Vsezvezne Kmunistične partije (boljšerikov) in ministrski svet ZSSR sporočata, da je po težki bolezni umrl 2. septembra član Centralne revizijske komisije VKP(b), deputat Vrhovnega sovjeta ZSSR in namestnik ministra za lahko industrijo ZSSR Sergej Lukin.
Kritični pregledi dela na gradiščih zadružnih domov, kjer je delo v zastoju, so pokazali v skoraj vseh okrajih enake napake. Zastoj dela na teh gradiščih ima svoje vzroke na prvi pogled v pomanjkanju grad-benega materiala in delovne sile. Vendarle so ti vzroki le navidezni, zunanji, saj razen nekaj izjem ne moremo niti enega izmed omenjenih vzrokov imeti za objektivno težavo. To se pravi, da so vsi pogoji, da so vsa sredstva in delovna sila na razpolago. Krivda za zastoj je predvsem v premajhni sposobnosti krajevnih in okrajnih uprav za gradnjo zadružnih domov, je v premajhni delavnosti frontnih aktivob, premajhni iniciativnosti frontnih organizacij in v vseh mogočih oblikah oportunizma. Tako imenovane objektivne težave, ki jih navajajo nekatere gradbene uprave, dan za dnem demantirajo tiste uprave, ki so imele mesece in mesece enake težave, ki pa so izginile, čim so z delom pravilno začele, čim so pomen in potrebe gradnje zadružnih domov tako politično kot gospodarsko in tehnično dobro ocenile in pojasnile. Te ,objektivne težave■ so izginile tako rekoč čez noč povsod tam, kjer so gradbene uprave prenehale podpirati vsak oportunizem.
Skupna slabost omenjenih gradišč je kljub različnim gospodarskim možnostim in krajevnim razmeram v nezadostni delavnosti frontnih odborov, v neoperativnosti uprav za zgraditev zadružnih domov. Odtod izvira tisto pasivno stališče posameznih vasi, ki so bile v začetku navdušene za delo, pozneje je pa to navdušenje splahnelo prav po krivdi frontnih organizacij in gradbenih uprav. Odtod izvirajo dalje nesporazumi v reševanju posameznih problemov graditve, odtod nesporazumi v tem, kako in kje dobiti gradbeni material, odtod nesporazumi v organizaciji dela itd. Drži, da so ponekod večje težave zaradi materiala, drži pa tudi, da posamezne uprave in frontne organizacije za dobavo materiala ne store prav nič drugega kakor to, da pošljejo nekaj dopisov, da opravijo nekaj telefonskih razgovorov, potem pa čakajo, da jim bo material le še nekdo öd nekje pripeljal.
V	nastopajoči jeseni je treba poudariti, da je razmerje med številom dograjenih in nedograjenih domov precej veliko. Današnji položaj na gradiščih mnogih zadružnih domov terra hitrih mobilizacijskih ukrepov, terja dobrega političnega dela od človeka do človeka, terja mobilizacijo vseh razpoložljivih materialnih sredstev. Preizkušenih oblik' za tako delo imamo dovolj. Ena izmed najbolj primernih je oblika Tednov zadružnih domov, kakršno so imeli že ponekod in kakršno so prav v zadniih časih uvedli na gradiščih zadružnih domov na Primorskem. Uspeh te akciie pa bo odvisen od pravilneaa in hitrega dela frontnih organizacij in gradbenih' uprav, od njihove zmožnosti in smisla, da zajamejo in rešuieio vprašanja in naloge ne po toai šabloni, prakticistično, temveč spretnoiznajdljivo in no dejanskem položaju v .svoiem kraju. Pri tem ie treba izkoristiti vse vire in možnosti dobave gradbenega materiala in organizirati frontne brigade tako, da bo delo na nradiščih brez prestanka. da bo delalo čim več vaščanov. Dobra organizacija Tednov zadružnih domov no vseh tistih okrajih, hier iih dosiei še riso Imeli, bo nremaknila zastoj in v marsičem nadoknadita zamujeno.
V	teh dneh bi morati hiti po vseh okrajih zbori mladinskih briaad za delo v opekarnah, kjer bodo izdelovale opeko samo za zadružne domove.' V kotiko so vsi okraii usneli zbrati dovoli mladincev v te brigade, od tega bo v marsikaterem okraju odvisno, ali bodo dobili dovolj opeke.
Deta za zgraditev zadružnih domov, kolikor iih imamo v načrtu za letos, so prišla v čas. ko ho treba napeti vse sile in izkoristiti vse možnosti, če bomo hoteli uspeti. Položaj na nekaterih oradiščih te zelo slab, nikjer pa tako slab, da ne bi mogli nadomestiti, kar je bilo zamujeno. Temeiini pogoji pa so v dobri organizaciji dela, v izdelavi pianov, v dnevni evidenci in v staini delovni sili. Dosedanje izkušnie kažejo. da imamo vse možnosti in vse pogoje, da bomo letos zgradili itsc domove, ki jih imamo v načrtu.
Opozorilo zbiralcem zdravilnih zelišč
Opozarjamo vse okrajne zveze kmetijskih zadrug, kmetijske zadruge In vse nabiralce zdravilnih zelišč, da je bil rok za odkup listja ozkolistnega trpotca, lubja češminovih korenin in palic, lubja navadne krhlike, lubja divjega oreha in hrastovega mahu do 26. avgusta 11. in da po tem roku nabrano, zgoraj navedeno blago ne bomo prevzeli.
Državno podjetje za promet z zdravilnimi zelišči in eteričnimi olji »DROGA«, Ljubljana
„vremensko pohocilo hidrometeorološke službe
Stanje 4. septembra: V zvezi a prodorom atlantske depresije se Je razvila nova močna depresija s središčem pri Ba, ■earln, ki se premika proti severnem Ja-dranu. Zaradi tega leži vsa Jugoslavija 6e \ območja južnih vetrov, ki zadržujte!® napredovanje hladne fronte, ki Izvira iz atlantske depresije in Je do-a Alpe. Jntrl Je Že računati s skup-učinkom depresije nad Jadranom In hladne fronte, kar pomeni zelo slabe vremensko stanje.
Vremenska jianoved za nedeljo 5. septembra: MoČneJSl dež. deloma » nevihte« mi, hladneje.
OB »TEDNU GOZDARSTVA«
Jeden gozdarstva* kliče vse zavedne državljane
na delo za skupnost
»TEDEN ČISTOČE«
prvi pogoj zdravja
Doaedanj« delo pri pripravah ta »Teden gozdarstva« je pokazalo kljub nemajhnemu zanimanju gozdnih posestnikov in množica prostovoljcev v vseh krajih, mnoge pomanjkljivosti. Se vedno •e premalo zavedamo, da je od dobre in pravočasne organizacije prostovoljnega dela odvisen doberžen del uspeha. Navzlic temu, da bo vsi krajevni odbori, kmečka zadruge iu vse množične organizacije prejele obširna pismena navodila o pripravah za »Teden gozdarstva«, je vseeno vse graje vreden primer ki se je zgodil v Postojni. Od 35 krajevnih štabov, ki vodijo vse priprave in delo, se je sestanka pri okrajnem Štabu udeležilo samo 16 krajevnih zastopnikov. Razumljivo je, da so potem tudi priprave na terenu, kjer se vrše poseki in prevoz lesa pomanjkljive, še bolj nerazumljiv slučaj se je zgodil v Kamniku, kjer so na sestanku okrajnega štaba manjkali predstavniki LMS, AFŽ, Zveze borcev ln sindikatov. Izgovor, da so imeli druge sestanke in podobno ne more biti utemeljeno opravičilo. Nedvomno bi se nekdo našel, ki bi lahko prisostvoval sestanku in prenesel tehnična in ostala navodila na svojo organizacijo. Pri prvih sejah istega okrajnega štaba je kljub večkratnim pozivom manjkal predstavnik gozdne uprave v Kamniku, ki bi morala biti predvsem zainteresirana za izdatno pomoč prostovoljcev ter zaradi tega tudi skrbeti, da bi se delo čim bolje pripravilo.
Vse premalo smo dosedaj za to važno akcijo pritegnili naše za vse dobro navdušene žene in mladino. Le-ti bi naj z živo prepričevalno besedo šli od človeka do človeka, zlasti do voznikov na podeželju, ter jih pritegnili k sečnji in prevozu lesa. Zategadel moramo že danes in vse naslednje dneve povečati agitacijo, da za prevoz pridobimo več tisoč voznikov. Niti en razpoložljiv voz. konj in vol ne sme stati neizkoriščen. Znatno bo povečalo zanimanje voznikov tudi to, da se sedaj lahko v naprej sklenjene prevoze plačuje po vezanih cenah. Prevozniki bodo prejeli plačilo in še bone za nakup industrijskega blaga, ali pa bodo prejeli plačilo po novi enotni višji ceni.
Težišče drugega tedna gozdarstva je predvsem v približevanju lesa do prometnih cest, žag, skladišč in železniških postaj. Zato moramo posvetiti največ pažnje ravno voznikom. Izvrševanje velike akcije sečnje in prevoza se ne sme omejiti samo na posameznega posestnika, temveč je treba, da kmečke zadruge organizirajo sečne skupine zadružnikov iz vasi in zunanjih prostovoljcev, jih opremijo s potrebnim orodjem, da bodo le-ti pomagali tudi tam, kjer primanjkuje delovne sile. Kmetje, ki so že izvršili svojo obveznost, bodo z vprežno živino pomagali tudi tam, kjer je primanjkuje; bodisi na sosednem bodisi na državnem sektorju.
Posnemanja vreden je primer Gozdnega gospodarstva Kočevje, kjer so uvedli na vseh kamionih izmenične vožnje tako da bodo vsi kamioni v tem času noč in dan vozili. Ta primer nam naj ho opozorilo, da ni dovolj, če tele-fonično sporočimo na ministrstvo: primanjkuje nam prevoznih sredstev. Nasprotno z lastno pobudo in iznajdljivostjo je treba reševati različna vprašanja.
Nadvse važno je, da vse gozdne uprave in krajevne kmetijske zadruge — v kolikor še tega kljub navodilom niso storile — nemudoma sestavijo točen operativni plan. Plan ne sme biti samo okviren, ampak moramo premisliti in izdelati vse do zadnje podrobnosti. Lep primer je dalo lesno industrijsko podjetje Ljubljana, M je na obrat v Radomljah
že včeraj poslalo dvajset prostovoljcev z nalogo, da prostovoljnim brigadam za današnji dan pripravijo vse potrebno.
2e pred prihodom skupin in brigad je treba točno določiti kraj sečnje in nakladanja. Zelo je važno, da se vsaki skupini dodeli vešč vodja, ki bo dal prostovoljcem potrebna navodila, jih vodil in nadziral pri delu ter vršil manipulacijo z lesom. Samo ako bomo pripravili dovolj orodja, zlasti za sekače in popravilo ter gradnjo cest, moremo pričakovati zadovoljive delovne uspehe. Tudi slabo vreme in druge nepredvidene ovire moramo znati spretno premagati. Z naglo intervencijo je treba premestiti prostovoljce iz enega delovnega mesta na drugo, kjer je večja potreba in delo zaostaja. Razen 6ečnje, razža-govanja jamskega in celuloznega lesa, nakladanja in prevoza je še ogromno del, ki jih je treba opraviti na neurejenih skladiščih, žagah in postajah. Znatno se bo olajšalo in pospešilo delo pri nakladanju, ako se bodo uredili dovozi in odvozi med ogromnimi skladovnicami iz najrazličnejših vrst lesa. Nešteto je tudi del v gozdu, (popravilo cest, čiščenje kultur, urejanje gozdov itd) ki
Na našem podeželju so v tem času v polnem teku priprave za jesensko setev. Že samim pripravam dajejo nedvomno pečat nove naloge, pred katerimi je danes naše kmetijstvo: to je plansko gospodarjenje, ki se v čedalje večji meri uvaja, prav tako pa tudi nov« nalote v zvez; z zvišanjem hektarskih donosov; Pri vsem tem ima vazno vlogo tudi naša traktorska strojna služba, ki je pri naših kmetih iz dneva v dan v večjih čislih, saj je praksa sama odpravila razne konservativne predsodke v tem oziru pri naših kmetovalcih. Pri letošnji jesenski setvi bo ta vloga toliko večja, saj bo po uredbi o globokem oranju morala biti tudi vsa zemlja, ki je namenjena pomladnim posevkom preorana že v jesenskem in zimskem času najpozneje do 1. februarja prihodnjega leta.
Na terenu so ponekod že pričeli z sklepanjem pogodb za strojno oranje. Sklepanje pogodb mora biti končano do 20. septembra. Ker imajo danes na naši vasi glavno vlogo pri pospeševanju kmetijske proizvodnje kmetijske zadruge, je prav, da se predvsem one pobrigajo na svojem področju, da bo sklepanje pogodb čim uspešnejše. Zato bodo v glavnem pogodbe z posameznimi pridelovalci v letošnjem letu sklepale kmetijske zadruge. S tem bo odpadlo mnogo nepotrebne birokracije, nedvomno bodo tudi uspehi večji, saj zadruga najbolje pozna gospodarske razmere in ljudi v svojem okolišu in se bo najlaže pogovorila z vsakim zadružnikom. Le v primerih, kjer zadruge ne bi bile sposobne sklepati pogodb, bodo pogodbe kot doslej sklepale traktorske brigade. Povsod pa je naloga zadruge, da pri tem brigadirjem pomaga z nasveti in delom med zadružniki.
Pogodbe se sklepajo za vsa kmetijska dela, ki jih stroji lahko izvršujejo, zlasti še globoko jesensko oranje. Globoko jesensko oranje se bo izvajalo z enostavnim globljim oranjem, ponekod pa tudi s podrah-'ioči. Važnesra oondarko ie treba pri letošnji jesenski setvi dati tudi setvi
se Jih bodo prostovoljci radi oprijeli, če bo delo pravočasno predvideno in zato pripravljeno tudi potrebno orodje.
Izkušnje iz prvega »Tedna gozdarstva« pa nam morajo biti dovolj močno opozorilo, da je treba vsak voz, kamion in zlasti vagone, ki jih primanjkuje zaradi prevoza jesenskih pridelkov res skrbno nakladati. Vsak prostovoljec se mora zavedati, da bo doprinesel znaten delež k izvršitvi plana v gozdarstvu, le če se bo potrudil da bo delo opravil kot redni plačani delavec. Ponovno je treba poudariti, da moramo biti pri nakladanju vagonov natančnL Prav nič manj ni važno tudi to, da se les pravilno izmeri. Zavedati se moramo, da se malomarno naložena drva, deske, oglje, celulozni les itd. pri prevozu stresajo in sesedajo, kar povzroča nepotrebne nove stroške s ponovnim prekladanjem.
Drugi teden gozdarstva, sečnje, spravila in oddaje vseh vrst lesa je splošen poziv, ki naj prinese bogate uspehe. Naj ne bo nikogar, M se ne bi odzval klicu slovenskega gozdarstva. V tem tednu bo lahko vsak državljan ponovno pokazal svojo zavest in odnos do skupnosti ter do našega plana.	Hab—.
ozimnih žit s sejalnikom na redke vrste. Dosedaj so sejalniki bili navadno konstruirani tako, da so sejali v vrstah po 11 do 12 cm razdalje. Dokazano pa je, da se hektarski donos zelo poveča, če sejemo vsaj v vrstah od 15 do 16 cm razdalje. O tem so se ponekod naši kmetje že sami prepričali. Nekaj časa na primer kmetje na Gorenjskem niso hoteli Unrinih sejalnikov, ker so po njih mnenju njihove vrste v razdalji po 16 cm brile preredke. Kmalu pa so se nekateri v praksi prepričali, da temu ni tako.
Naše strojne brigade se v polni meri zavedajo velike vloge, ki jim je namenjena pri setvi in jo bodo nedvomno dobro izpolnile, kar bo pa v veliki meri odvisno od tesnega sodelovanja kmetijskih zadrug in slehernega kmetovalca.
V času od 5. do 11. septembra bo »Teden čistoče«. Letošnji »Teden čistoče« je predvsem namenjen vasem, tovarnam in šolam. »Teden čistoče« je začetek splošne akcije za zboljšanje higienskih prilik po naših vaseh. Razumljivo je da vsega ne bomo mogli opraviti v enem tednu. Zato skrb za higienski in zdravstveni dvig naših vasi ni omejena samo na teden dni, temveč mora biti trajna naloga krajevnih ljudskih odborov in vseh množičnih organizacij. Za izvedbo »Tedna čistoče« 60 bili v vseh vaseh sestavljeni akcijski odbori, ki bodo skrbeli za načrtni higienski dvig vasi.
Ni treba podrobno razlagati, kolikega pomena je čistoča, snaga ali higiena za ljudsko zdravje. Samo nekaj resnic si obnovimo.
Pri nas poznamo sorazmerno še precej trebušnega tifusa. Za tifus prav gotovo velja, da je bolezen slabih higienskih prilik in pomanjkljivih in mlačnih odnosov ljudi do snage. V letošnjem letu smo že izvedli obvezno cepljenje mladine proti tifusu. Toda vsi ti ukrepi ne bodo mogli roditi onega uspeha, ki ga želimo, če ne bomo vsestransko skrbeli za snago. Koliko škode povzročajo ljudskemu zdravju nezdrava voda, neprimerna gnojišča, nehigienska stranišča in podobno.
Mnogo je ugovorov, češ da je težko skrbeti za snago in higieno, če primanjkuje mila in pralnih sredstev. Zavedati se moramo, da ne gre samo za snago in higieno v umivanju. Umivajo se naši ljudje še sorazmerno dovolj, toda mimo tega imamo še mnogo drugih higienskih pomanjkljivosti Poglejmo samo vaške odtočne kanale, jarke, gnojišča, _ stranišča, da ne omenjamo vodnjakov, smetišč in podobnega. Prav gotovo je mogoče prav na tem področju na vasi v letošnji akciji marsikaj izboljšati.
Skrb za higienski dvig vasi pa ni samo zdravstvenega, marveč tudi gospodarskega pomena. Koliko izgubljene delovne sile. izgubljenih delovnih dni in nepotrebnih izdatkov moramo prišteti ravno na ta račun! Pa ne samo to. Alj mislite, da je posebno gospodarsko, če se steka gnojnica z vseh gnojišč v vasi po potm
in cestah ter dvoriščih? Umen gospodar pravi, da je gnojnica za Kmetovalca zlato. In končno, kako motijo takšne nehigienske pomankljivosti zunanjo podobo naših vasi Če bi bile naše vasi res higienično urejene, bi se turizem v naših krajih lahko razvil še v mnogo večji meri kakor sedaj.
Končno ne smemo pozabiti, da se tudi po odnosu ljudstva do higiene in predvsem snage meri kulturna raven človeka. Nerazumljivo je. kako pri takšni kulturni razgibanosti in sorazmerno visoki stopnji dovoljujejo naši ljudje tolikšne higienske pomanjkljivosti v svojih vaseh in bivališčih. Kakor ima »Teden čistoče« poleg splošnega zdravstvenega pomena tudi svojo gospodarsko vrednost, mora imeti prav tako odločilen vpliv na dvig zdravstvene zavesti ljudstva. Brez zdravja bomo težko opravili vse velike naloge, ki so v petletki in gradnji socializma pred
nami Prav gotovo je, da se v Mno-su vaške skupnosti do snage in higiene zrcali tudi politična zavest ljudstva in njegov odnos do veKkih nar log, ki jih imamo danes vsi tudi naša vas.
»Teden čistoče« mora zajeti tudi vse tovarne in delavstvo. Higiena dela in «nage v delovnih prostorih j« izredno važna za delovnega človeka. Delavec sam mora v prvi vrsti skrbeti da bo varoval higieno v delovnih prostorih in pri delu. Tud: njemu je potrebna zaradi tega v veliki meri zdravstvena vzgoja in Eva zdravstvena zavest.
»Teden čistoče« torej rte »me biti akcija zaradi akcije. Roditi mora posebno v skrbi za higienski dvig naših vasi in zboljšanje higienskih prilik pri delu pozitivne posledice in vsaj delno zboljšanje. Biti mora^ začetek naše skupne skrbi za zboljšanje našega odnosa do snage in higiene.	P. S.
Danes parada pionirskih delovnih brigad na Kongrsstiem trgu
Danes, dne 5. septembra 1948 priredi mestni odbor Ljudske mladine Slovenije parado pionirskih delovnih brigad pred Narodnim domom.
Spored parade je naslednji:
ob 10. prihod pred tribuna, nato:
1.	raport in predaja raporta;
2.	pozdravni govor predsednika mestnega odbora LMS;
3.	govor člana mestnega ljudskega odbora;
4.	čitanje odlokov- glavnega štaba;
5.	podeljevanje diplom;
nato obhod brigad na učiteljišče po Cankarjevi, Selenburgovi, čez Kongresni trg, po Woifovi, Miklošičevi, Dalmatinovi, Komenskega, Bes-Ijevi cesti. Tam bodo podeljene knjižne nagrade najboljšim brigadirjem.
Popoldne ob 2. bo predstava sovjetskega filma »Gajči« za vse brigadirje v kinu »Moskvi«.
Vabimo množične organizacije — AFŽ, sindikate, LMS, da se udeleže zbora naših najmlajših in s tem dajo zasluženo priznanje za njihovo delo ter novo spodbudo pri učenju in izpolnjevanju nalog v prihodnjem šolskem letu.
Pred kongresom Enotnih sindikatov
Poleg proizvodnih obveznosti bodo delavci poskrbeli za boljšo preskrbo
Vsi delovni kolektivi se v okviru svojih sindikalnih podružnic marljivo pripravljajo na 1. kongres Enotnih sindikatov Jugoslavije, h'a svojih zborovanjih sprejemajo nove obveznosti in si medsebojno napovedujejo tekmovanje za čim prejšnjo izpolnitev plana, znižanje proizvodnih stroškov, izboljšanje ka-kovosti izdelkov in načina dela, za poglobitev delovne discipline in izboljšanje 'sindikalne organizacije. S tem hočejo izpričati svojo delavsko zavest in povezanost s svojo delavsko organiziacijo, hkrati pa dati prav v teh dneh še večji poudarek svojemu zaupanju in predanosti Komunistični jxirtiji Jugoslavije in našemu državnemu vodstvu ter z novimi delovnimi zmagami zavrniti vse krivične in neosnovane napade. ki jih tako zlonamerno širijo proti nam.
MARIBORSKE TEKSTILNE TOVARNE
so sprejele tekmovanje, ki ga je napovedala vsem tekstilnim tovarnam škofjeloška predilnica. Na svojem zborovanju je delovni kolektiv sprejel obsežen program, v katerem se zavezuje, da bodo zvišali proizvodnjo v predilnici za 2'Vo, v tkalnicah za 8.5%, v oplemeniinicah pa 8.5% in v sukančarni za 10.5°/». Plan znižanja proizvodnih stroškov bodo dosegli 100°/». Kakovost blaga bodo izboljšali za najmanj 10 Va. Za oceno kakovosti je sestavljena posebna komisija. Neupravičene izostanke bodo zmanjšali za 2 % Sodelovali bodo s posebnimi komisijami pri odkupu in kontrahiranju kmetij-skh pridelkov in stremeli za tem, da se čim bolj izboljša preskrba. V tem pogledu bodo najtesneje sodelovali z ljudsko oblastjo.
Med kongresnim tekmovanjem bo članstvo tega delovnega kolektiva napravilo 4000 ur prostovoljnega
dela. Pomagali bodo pri gradnji internata na Pobrežju, pri kopanju jarka za plinovod in pri poljskem delu na svoji ekonomiji. V Gozdarskem tednu bo sodelovalo 2000 članov. Sindikalno organizacijo bodo vsestransko izpopolnili, uvedli točno evidenco in zajeli vse delavstvo v študijske krožke, v katerih bodo proučevali gradivo V. kongresa KPJ. Poživeli bodo tudi kulturno prosvetno delo in dvignili za najmanj 200 članov obisk sindikalne knjižnice. Množično se bodo udeležili slovesne otvoritve hidrocentrale na Mariborskem otoku.
DELOVNI KOLEKTIV MARIBORSKE LIVARNE IN TVORNICE KOVINSKIH IZDELKOV je podrobno obravnaval na svojih sestankih tekmovalni načrt in sprejel vrsto obveznosti, ki dokazujejo, da vlada tudi v tem podjetju zdrav duh zavednega naprednega delavstva. Proizvodni plan bodo presegli za najmanj 10 %. Do kongresa bodo vključili v sindikalno organizacijo vse delavce in nameščence. Ustanovili bodo 5 novih delovnih brigad. Organizirali bodo študij po skupinah, uvedli točno evidenco in znizali neopravičene ostanke. Ustanovili bodo tudi nov krožek v okviru Ljudske tehnike. V času tekmovanja bodo napravili 7000 ur prostovoljnega dela pri gradnji sindikalnega doma. Prav tako so si postavili nalogo, da seznanijo vse članstvo s sklepi V. kongresa KPJ. Podrobno bodo proučili vse referate s kongresa, tako da bo članstvo zavestno osvojilo KPJ kot svoj program. Z izvajanjem družbene kontrole bodo nadzirali delovanje oskrbovalnega aparata, zlasti pa poslovanje obratnega magazina in menze ter stremeli za tem, da se čim bolj izboljša preskrba delavcev in nameščencev.
Pred V. kongresom SKOJa in LMJ
Mladinski aktivi sprejemajo na čast IV. kongresa tekmovalne obveznosti in pozivajo aktive mladinske organizacije na tekmovanje.
V	Mariborskih bombažnih tkalnicah je mladina pravilno razumela potrebo te združitve. Od V. kongresa do danes so imeli 12 sestankov in predavanj. na katerih so predavatelji prikazali zgodovino SKOJ-a in potrebo po združitvi obeh organizacij.
Ustanovili so še 5 mladinskih proizvodnih brigad, priredili skupen izlet v Laško, dvakrat organizirali prostovoljno delo pri zadružnem do. mu v Pesnici ter opravili 495 prostovoljnih delovnih ur. Izbrali so 28 SKOJ-evcev, ki po svojem delu in ideološko-političnem znanju zaslužijo sprejem v Partijo.
Tudi v Lackovi zadrugi so mladinci razpravljali o združitvi obeh organizacij ter se obvezali, da bodo do IV. kongresa SKOJ-a in Ljudske mladine zgradili nove svinjake ter dali 500 prostovoljnih delovnih ur. Delali bodo nadure, kontrolirali norme in odpravili neupravičene izostanke. Do zaključka leta bodo očistili orodje ter ga namestili v skladišču-Da bodo pravilno izbrali strokovni poklic, bodo uvedli 14 dnevni študij v štirih skupinah. V strokovne šole bodo poslali štiri mladince, organizirali več poučnih izletov v druge zadruge ter imeli tedensko politični študij. Uredili bodo rdeči kotiček, dali dve kulturni prireditvi, skrbeli za pionirje in zgradili fizkultumo igrišče.
Mladinski aktiv vinarske zadruge v Košakih je napovedal vsem zadrugam v Sloveniji tekmovanje v študiju materiala V. kongresa KPJ, v vpisu mladine v strokovne šole,’ \ zniževanju proizvodnih stroškov, v utrditvi in razširitvi organizacije v kulturnih prireditvah ter v dvigu hektarskega donosa.
V	Predilnici in tkalnici je ustanovljenih devet mladinskih (brigad. Najboljša brigada je v izmero Ran-cinger, ki šteje 38 predio in pomagačk ter presega norme za 20J/a. »Seveijina brigada« presega normo za 10 J/o.
Mladinski aktiv Državnih elektrarn
Slovenije bo do IV. kongresa poglobil in načrtno izvajal študij, organiziral predvojaško vzgojo ter dal 150 Prostovoljnih ur pri graditvi vajeniške šole.
Mladinski aktiv kovinarske šote se
je obvezal, da bo priredil 14 političnih predavanj po krožkih do 1. oktobra, pomagal pri dograditvi mter-natnega poslopja ter dal 230 prostovoljnih ur v proizvodnji, izmed katerih jih bo opravil tov. Draksler sam 40. Tov. Regoršek se je obvezal, da bo zavaril 6 novih postelj za internate. Izdelali bodo dva stenča-sa in 31 parol za učilnice in jedilnico, priredili dva mladinsko-vzgojna izleta. ustanovili dva fizkulturna krožka, dvignili disciplino ter čuvali ljud. sko imovino.	K.
Predkongresne priprave mladine radgonskega okraja
V radgonskem okraju so na devetih mladinskih konferencah obravnavali med drugim združitev organizacij SKOJ-a in LMS. Skojevci so pregledali svoje vrste in izbrali tiste, ki so vredni in zaslužijo sprejem v Partijo.
Mladina radgonskega okraja je sprejela obveznost, da bo formirala okrajno mladinsko brigado, ki bo štela 200 mladincev in mladink; vsak sektor bo sestavil eno četo. Brigada je določena za zvezno akcijo bodisi za Avtostrado ali za Novi Beograd. Poleg tega si je zadal vsak sektor še posebne obveznosti. Tako se je mladinski aktiv v Radencih obvezal, da bo do 1. oktobra postavil jadralni dom ter pritegnil vso mladino v ja-dralno-letalsko društvo.
Vsak aktiv ima štirinajstdnevni študij referatov V. kongresa KPJ ki ga vo dijo okrajni inštruktorji Sestanki in študijski večeri so ponekod stoodstotno obiskani, pred vsemi pa prednjači Apaška kotlina.
Na sektorskih konferencah se je mladina seznanila z organizacijo pred-vojaške vzgoje naše mladine na vasi. Posameznim centrom bo nudila vso pomoč. Za predvojaško vzgojo so se še posebno zanimale mladinke.
Mladina sodeluje pri odkupih in drugih akcijah. Pri gradnji zadružnih domov, je mladina doslej dala 99.652 ur prostovoljnega dela. Mladina radgonskega okraja bo sodelovala tudi na pokrajinskem festivalu v Murski Soboti. Nastopile bodo tri skupine: pevski zbor LMS Apače ter dve baletni skupini iz Radgone. Kulturno-prosvet-nemu delu bo v predkongresnih dneh posvetila več pozornosti kakor dosiej.
Mladinske delovne brigade v Železniku

Gradnja novih hiš
Pravi
Sri I
.9 1® treba skleniti pogodbe m strojno oranje
so	in sekire
Pojdimo obiskat naše kočevske gozdove, ki so najbrž najobsežnejši zaklad našega lesnega bogastva. Kako neskončni so ti gozdovi, dolge dneve bi moral prehoditi, da bi jih prečkal navzdol ali počez. Svoje dni so «e okoriščali z lesom iz kočevskih gozdov po večini tuji izkoriščevalci. Med osvobodilnim bojem so gozdovi utihnili in dajali zavetja partizanskim bolnicam in skritim postojankam ustanov in vodstva osvobodilnega gibanja. Po osvoboditvi so v gluhi tišini zapele žage in sekire in danes jih poje zmerom več. Danes padajo orjaške jelke in bukve, ne več za osebne korist knezov Auerspergov ali za špekulacije posameznih lesnih trgovskih družb. Les je postal temelj našega gospodarstva v korist vsega ljudstva.
Tako tiho je ponekod ob gozdni cesti, ki pelje iz Kočevja na Rog in do Rajhenaua, kakor da bi bili edini prebivalci teh neskončnih gozdnih področij re« samo volkovi, divji prašiči in ostala divjad, ki si je čez dan poiskala zatočišča kdo ve kje sredi teh brezštevilnih kratkih kotanj ali kje sredi skritih jas. ki jih na gosto obraščajo vitki stebri jelk in košato vejevje bukev, kamor le seže oko.
Potlej zagledaš pod cesto o!) breg islonjene lesene hišice, kakor da pravkar pognale iz tak To so sta-
je za konje, ki jih je zgradila gozdna uprava. Prazne so, konji se bodo vrnili šele na noč, ko opravijo svoj vsakodnevni posel nekje v gozdovih. Gozdna cesta se vijuga Iz brega v doline, zmerom v senci košatega vejevja in zmerom več skladov surovih debel ti najde oko križem kra-žem razmetanih po gozdu, zmerom več skladovnic hlodov srečuješ kraj poti. pripravljenih za odvoz.
Ni še dolgo tega, ko so pele tod žage in sekire v rekah gozdnih delavcev, tesačj so tudi že opravili svoj posel in odšli drugam, delavci pa so s konji po vlakah spravili hlode drugega za drugim sem k cesti. Koliko pa jih še leži,, debel in hlodov vsepovsod. Za zadostitev planskih potreb lx> treba še dosti več in vsak dan več delovnih rok.
Pozimi in na pomlad je bilo tod in še daleč 6tran od gozdnih cest v gozdu vse živo. Delavci so načeli drevesna debla, godna za poseko, s sekirami in žagami. Drevesa so padala vse križem, potlej so tesači oklestili debla lubja in vej, pustili so veje samo na vrhu. Vrhnje krone so potlej sušečim se deblom odvajale vlago dolge mesece, zdaj, na jesen ie nastopil čas, ko je treba debla se-žagati v primernih dolžinah ter oskr-lveti za odvoz. Kolikšen napor ie terjal svoje dni odvoz lesa iz gozdov po
slabih gozdnih poteh in s konji. Danes gradimo nove gozdne ce6te, letos je bila dograjena nova krožna cesta Koprivnik—Rog. V goratih predelih naših gozdov, kakor so to na Gorenjskem, je bilo ž zgrajenih nekaj čič-nic, treba pa jih bo zgraditi še več. Danes prevažajo po nevi kočevski gozdni cesti hlodovino težkj tovorni avtomobili. S smotrnim izkoriščanjem pravilno negovanih gozdov je pove-
zana mehanizacija gozdnih del in odvoza. yse večje potrebe ierjajo vse večjo izpopolnitev gozdnega gospodarstva po najsodobnejših načelih. Cez čas bodo tudi v kočevskih gozdovih vsepovsod uporabljali motorne žage, nekoč pozneje bodo z žerjavi dvigali težke hlode s skladišč na kamione ali na vozove gozdne železnice.
V kotlini Žage že čakajo kamioni na odvoz. Delavci nalagajo (hlode,

ki jih s konji dovažajo po vlakah daleč iz gozda. Grmade hlodov pred ostanki požgane žage rasejo iz dneva v dan. Dan na dan odvažajo kamioni zvrhane tovore hlodovine do žag, do železnic. Žage bodo rezale gradbeni les, les za rudniške jame, tovarne bodo izdelovale pohištvo, leso-vinske plošče, zaboje in pošiljale v svet lesene surovine zg, predelovalno industrijo lesne moke; lesne volne, tanina, furnirja, celuloze in še marsičesa.
Skladovnicam hlodov slede skladovnice drv. ki jih bo'prav tako treba zvoziti v mesta, v industrijske kraje za kurjavo. Vrste tovornih avtomobilov čakajo na odvoz. Pravkar so naložili delavci na kamion orjaški 1700 kg težki jelov hlod, ki obsega 2.12 kubičnih metrov mesa. Dvajset parov krepkih rok ga je po tramovih potisnilo in s cepini zvleklo na ka-mionovo tovorno ploščad.
Samo na enem gozdnem sektorju blizu Koprivnika čaka 4000 kubičnih metrov lesa na odvoz. Za tolikšne množine lesa, kakor sploh za surova dela v gozdu, je število delovnih ljudi trikrat preskopo. Mobilizacija delovne sile je ena najvažnejših nalog Gozdarskega tedna. Treba bo postaviti čim več stanovanjskih barak m hiš za čim večje število gozdnih delavcev.
Med delavci, zaposlenimi v kočevskih gozdovih, je precej Ličanov. Podirajo drevesa, tesarijo, grade in po-
pravljajo gozdne ceste. Oseminštiridesetletni Tomo Pernar iz Like in njegov osemnajstletni sin sta «i postavila leseno hišico. Sama si kuhata, oče tesari, ta čas sta se oba lotila žaganja hlodov. Ze dolga leta hodi Pernar tesarit v naše gozdove »Letos je šlo precej mojih rojakov gradit tunele. Tudi jaz sem miner. In tesar obenem. Izbral sem s j gozd. Najrajši tesarim.« Pernajjev sin je vstopil letos pri očetu v šolo.
Taborišče Ličanov, ki popravljajo cesto, je nedaleč stran od Pernarjeve hišice. Rupčiču Božotu je 66 let in se^ kosa z mlajšimi tovariš; pri najtežjih delih. »Treba je pošteno poprijeti, zlasti zdaj, v prvih letih plana,« pravi mladi zagoreli Ličan in se oddahne za čas. opr| ob kramp. »Pa ne mislite, da sem pobral te besede samo iz časopisov. Vidite, mi delamo, jaz delam. Delamo, da bomo jutri imeli vse tisto, česar še danes niroa^ mo. Jaz vem, da bomo imeli Jaz dobro razumem kako gredo vse te reči!«
Dobro pozna mlad; Ličan, kakšne «o te reči Cesto gradi, da bodo po tej cesti vozili zvrhani kamioni dragocenega lesa iz gozdov na žage. v tovarne, na gradiušča, po vsej naši domovini in v široki svet Mladi Ličan prav gotovo tudi to ve, da je les naše veliko bogastvo, bogastvo, ki daje enega trdnih temeljev za naše skupno dobro v bližnji bodočnosti
Treba je, da se tega zavedamo vei!
—ki
Prodajalci Ljudskega magazina v Celju obsojeni zaradi zlorabe ljudske imovine in izkoriščanja potrošnikov
m
IZ NABIRAtNIKA
H


V	veleblagovnici Jjjudskega magazina V Celju ea je že dalje časa opažalo, da uslužbenci nimajo pravega odnosa do današnjega socialističnega načina trgo« vine. V prodajalnicah so uvedli tak način poslovanj a. ki ja izzvalo zgražanje Broke okolice kupcev, kvarilo ugled Ljudskemu magazinu in končno njih same privedlo aa pot kazenske odgovornosti.
V	dvodnevni razpravi pred okrožnim sodiščem T Celju se je zagovarjalo 19 Obtožencev: lože Pavlič, Nada Cerkvenik, Sanda Kavalar, Ježe Jaklič, Jožefa Pečnik, Silva Pavlič, Viktor Habjan, Silva Mastna, Ana Travner, Milka Fležar, Marjan Planinšek, Mira Repnik, Jelka Trup-kovič, Ivanka Knez, Ida Habič, Dora Ta {ar, Olga Baudek, Leopoldina Zavec, Mina Majerič, vsi pomočniki in učenci Ljudskega magazina. Razprava je dokazala, da so vsi kršili službeno dolžnost v nameri, da se okoristijo na škodo splošnega ljudskega premoženja, ki jim je kot uslužbencem bilo zaupano in da so oškodovali potrošnike za neugotovljene vsota.
Brez vednosti uprave so posamezni prodajalci dajali souslužbencem iz svojih oddelkov na kredit razno blago, ne da bi o plačilu vodili evidenco. Omogočali so si medsebojno nabavo raznih predmetov po nižjih cenah, jih plačevali z manjšimi zneski, ali pa ostali dolžni celo kupnino. Primanjkljaje ob pultnih kontrolah pa so izravnali s tem, da so nekatere vrste blaga prodajali po višjih cenah. Pri mnogih je razprava odkrila nagnenje k tatvinam, ki je pri posameznih še omejeno na manjše vsote, vzete iz blagajne za vsakdanje priboljške, medtem ko je pri drugih dosegla tudi do 2000 dinarjev hkrati.
Tako je pomočnica Jožefa Pečnik jemala večkrat manjše vsote iz zaupane ji blagajne in si brez vednosti uprave prisvajala razne predmete, kot: vezalke, elastiko, zadrge, jih dajala uslužbencem proti plačilu manjših zneskov, razliko v blagajni pa je krila s tem, da je prodajala potrošnikom blago po višjih cenah: gumbe za 1,5 din višje, snkanec za 2 din več pri komadu, venčke mesto po 21 din za 41 din in podobno. V te kaznive mahlmac|je (je pritegnila tudi vajenko Jelko Trupk-ovič, s katero je debla protizakonito prisvojen denar. Podobne prekrške je zakrivila tudi soobtožena Sliva Pavlič, pomočnica.
Prodajalka Nada Cerkvenik je v času svoje zaposlitve v Ljudskem magazinu od junija 1947 dalje jemala iz zaupane ji blagajne po 100 in več dinarjev »na kredit«, dajala razne zneske tudi sousluž-benki Silvi Mastnak in v svojem oddelku, kjer ji je bil poverjen sladkor v prosti prodaji, goljufala kupce s tem, da je v skodeiioo tehtnice usipala sladkor izven vrečice do 5 dkg, kar ji je pri visokem prometu sladkorja donašalo dnevno velike vsote. Z njimi je krila nedovoljene posege v blagajno in si jih deloma neposredno prilaščala. V to umazano delo sta bili zapeljani tudi so-uslužbenki Milka Fležar in Slava Mastnak. Cerkvenikova je s svojimi goljufijami oškodovala kupce za vsote, ki gredo v tisoče.
Jože Pavlič in Jože Jaklič, oba pomočnika, sta si prilaščala iz blagajne velike vsote denarja, često do 2000 din hkrati. To jima je uspelo na ta način, da je Pavlič pridobil za to delo še blagajničarko Sando Kavalar. Pavlič je izdajal prodajne bloke nepravilno izstavljene na kopijah, ki so jih potem sporazumno uničevali, po stranki plačano gotovino pa so si porazdelili med seboj.
Pomočnik Viktor Habjan je jemal iz blagajne večkrat razne -zneske. Tako je priznal, da je vzel maja meseca 140 din, nato si je prisvojil vrv v vrednosti ISO diaaujev in jo dal souslužbtnki Miri Repnik v zameno za moško srajco, ki jo je slednja vzela v svojem oddelku. Kot večina obtožencev je tudi on kril primanjkljaje v blagajni s tem, da je prodajal kupcem blago po višjih cenah. Razen tega je med delovnim časom zapuščal trgovino brez odobritve uprave in prav tako proti službenemu redu pošiljal vajenki Mastnakovo in Knezovo po malice za denar, ki si ga je protizakonito prisvojil. Podobna dejanja sta zagrešila tudi prodajalec Marjan Planinšek in prodajalka Mira Repnik. Uslužbenke Ana Travner, Ida Habič in Ivanka Knez so se morale zagovarjati zaradi nedovoljenega izposojanja denarja iz blagajne, o katerem največkrat niso vodile evidence, kakor tudi zaradi prisvajanja raznega blaga, ki jim je bilo zaupano v prodajo. Med ostalimi obtoženci se je zagovarjala Mina Majaiič, ki je dajala souslužbencem razno blago iz svojega oddelka »na kredit« brez vsake evidence in prikrivala blago, ki redko prihaja v prodajo za svoje znance. Težja krivda je bila dokazana Leopoldi Zavec, Olga Bavdek in Dora Tušar pa sta se zagovar-
jali zaradi nedovoljenega kritja primanjkljaja, ki je nastal zaradi tatvine dežnika, oziroma zaradi nedovoljenega kreditiranja souslužbencem.
Razprava, ki je bila zaključena 1. L m., je pokazala, da so vsi obtoženci s ozirom na velike napore naših delovnih ljudi pri izpolnjevanju plana in z ozirom na velike napore naše ljudske oblasti, da bi prebivalstvu zagotovila dobro in ceneno preskrbo, zagrešili velike zločine.
Višino škode je težko oceniti, kajti obtožena so svoja brezvestna dejanja vršili tako rafinirano, da je težino krivde mogoče primerjati le s časovnim obdobjem, v katerem so svoje posle izvrševali in pa možnosti okoriščanja na posameznih oddelkih. Sodišče je to upoštevalo in je dne 3. t. m. izreklo sledečo sodbo:
Jožefa Pečnik i leta odvzema prostosti s prisilnim delom; Silva Pavlič 4 leta odvzema prostosti s prisilnim delom; Nada Cerkvenik 5 let odvzema prostosti
t prisilnim deloira Viktor Habjan i leta 6 mesecev odvzema prostosti t prisilnim delom; Jože Pavlič 6 let odvzema prostosti z prisilnim delom; Jože Jaklič 4 leta 6 mesecev odvzema prostosti • prisilnim delom; Sanda Kavalar 5 let odvzema prostosti s prisilnim delom; Milka Fležar i leto, 2 meseca odvzema prostosti; Marjan Planinšek 1 leto, 6 mesecev odvzema prostosti s prisilnim delom; Mira Repnik 1 leto odvzema prostosti s prisilnim delom; Jelko Trupkovič 1 leto odvzema prostosti s prisilnim delom; Slava Mastnak 2 leti odvzema prostosti s prisilnim delom; Ana Travner 1 leto, 6 mesecev odvzema prostosti s prisilni-nim delom; Ida Habič i leto odvzema prostosti s prisilnim delom; Leopoldina Zavec 6 mesecev odvzema prostosti; Mina Majerič, Dora Tušar, Olga Baudek in Ivanka Knez so bile kaznovane s pogojno kaznijo od 3 mesecev do 1 leta odvzema prostosti.
Prekmurje se pripravlja na jesensko setev
Letošnji plan jesenske setve za mursko-soboški okraj je izdelal okrajni ljudski odbor v Murski Soboti po predlogih, ki so jih stavili krajevni ljudski odbori. Plan jesenske setve v soboškem okraju predvideva, da se bo na področju okraja pričela v velikih količinah pridelovati važna industrijska rastlina: oljna repica. Površine posejane z oljno repico bodo letošnje leto petkrat večje od lanskih. Že iani je bil hektarski donos oljne repice v okraju kljub izredni suši zadovoljiv. Ob pravilnejši negi in ugodnem vremenu pa bo ta industrijska rastlina Prekmurju donašala lepe koristi.
Poleg oljne repice predvideva setveni plan še povečanje pridelovanja krmskih rastlin. Ob stalnem razvoju in pospeševanju živinoreje v Prekmurju, je treba sorazmerno povečati tudi pridelovanje krme za živino. Letos bodo kmetje kot krmo živini sejali precej zmesi: rži in grahorice. Površine, posejane s to zmesjo, lahko spomladi uporabijo še za sajenje koruze.
Na pobudo kmetijskih zadrug bodo kmetovalci v soboškem okraju pričeli gojiti v večji meri tudi zimsko zelenjavo, ki jo bodo zadruge odkupovale in z njo zalagale potrošnike.
Kmetje v mursko-soboškem okraju so pričeli z zadrugami sklepati pogodbe za jesensko globoko oranje. Predvideno ie, da bo letošnjo jesen v okraju globoko izorane okrog 43 %> vse orne površine. Globoko izorale se bodo predvsem površine, namenjene za gojenje industrijskih rastlin, kot n. pr. sladkorne pese. »Ustroj« v Murski Soboti je že pripravil stroje za jesensko oranje. Tudi strojni odseki kmetijskih zadrug se že pripravljajo za jesensko delo. V zadnjem času je 11 zadrug dobilo nove sejalne stroje.
Da bodo kmetje v okraju oskrbljeni s kakovostnim in očiščenim semenjem za jesensko setev, se vrši čiščenje semenskega žita, ki so ga zbiralnice v poslednjih dneh odkupile od proizvajalcev. Kmetje bodo svoje merkan-tiino žito zamenjali za očiščeno in razkuženo kvalitetno semensko blago. Razkuževanje semen ovira pomanjkanje razkuževalnih sredstev, ki jih zadruge nimajo dovolj na zalogi. Občutno je tudi pomanjkanje umetnih gnojil, zlasti superfosfata, ki je kot najboljše umetno gnojilo za žita ravno prekmurski zemlji izredno potreben, saj je znano, da tej zemlji v veliki meri primanjkuje fosforja. H. K.
Na gradišču v Črnučah
V soboto je gradbeni delavski aktiv v Črnučah pregledal gradbena dela.
Ob 3 popoldne so se zbrali delavci podjetja pred velikim industrijskim objektom, ki ga gradi Splošno stavbno podjetje, na katerem bereš napis: »To je naš novi doprinos k izvedbi petletnega plana«. S pregledom delovnih uspehov je začel tov. inž. Stare, ki je pozdravil delovni kolektiv in goste.
Pregled je pokazal velike uspehe kljub temu, da naš delovni kolektiv ni velik, ima pa v tov. Erjavcu dobrega vodnika. Tehnični direktor Splošnega stavbenega podjetja inž. tov. Bizjak je s strokovne strani pojasnil. zakaj so lahko tako liiiro gradili kako so odpravljali nepo-
trebne ovire in vedno stremeli za novim načinom dela. Tov. Osolin je prikazal delavcem, kako se je gradilo v bivši Jugoslaviji in kako se gradi danes
Podjetje danes skrbi za delavca. Postavlja mu dom in menze na gradišču samem, skrbi za obleko in obutev.
V imenu ministrstva za delo je tov. Skitek dejal:	Zadovoljen sem
nad uspehi vašega dela, pri zavestnem izpolnjevanju petletnega plana, pri zavestni graditvi socializma tiste pa, ki zavirajo naš pokret in delovni elan pa razkrinkajte, imenujte jih škodljivce in jih postavite pred dejstvo, ki stoji tukaj, to je — vaša stavba.	m. p
Plačevanje obrokov ljudskega posojila pri organizacijah OF
Zvezna komisija za vpis ljudskega posojila je uvedla zakadi poenostavljenja vplačevanja obrokov ljudskega posojila, ki so ga vpisali vpisniki pri osnovnih frontovskih organizacijah, naslednji način plačevanja:
1.	Posamezni vpisniki plačujejo mesečne obroke blagajniku osnovne organizacije OF, M izstavi za plačani obrok začasno potrdilo in hkrati izpolni položnico Narodne banke (ohrazec 5).
2.	Prejeti denar vpiše blagajiik v poseben »dnevnik vplačil« (obrazec Narodne banke 116), iti ga dobi proti potrdilu od pristojne krajevne oziroma rajonske vpisne komisije (vodi se v dvojniku). V »dnevnik vplačil« vpiše blagajnik v gornjem levem kotu naziv osnovne organizacije in izpolni stolpec 3 (štev. tekočega računa), v katerega vpiše redno številko spiska vpisnika za vsakega plačnika, stolpec 4 (priimek in ime plačnika) in stolpec 5 (znesek plačila po posameznih podružnicah), na priznanicah in temeljicah položnic pa vpiše plačilno številko dnevnika.
3.	Blagajnik zaključi »dnevnik vplačil« vsak dan s tem, da sešteje zneske iz stolpca 5, vpiše na koncu skupni znesek
s številko in besedami, ugotovi ali se skupni znesek ujema z vsoto prejetega denarja ter vpiše ta znesek v zbiralno položnico (obrazec štev. 5).
4.	Pobrani denar, zbiralno položnico, posamezne položnice in »dnevnik vplačil« mora oddati blagajnik še isti ali najkasneje naslednji dan najbližji pošti ali Narodni banki.
Potrjene priznanice in sporočila o vplačilih posameznih položnic ter potrjeno kopijo dnevnika vplačil vrne pošta (Narodna banka) blagajniku, temeljnice in original dnevnika vplačil dostavi v posebni kuverti pristojni enoti Narodne banke, zbiralno položnioo pa uniči, ker služi ta samo za kontrolo skupnega zneska.
5.	Blagajnik osnovne organizacije OF vroči priznanice položnic, proti istočasnemu odvzemu začasnih potrdil, plačnikom, sporočila o vplačilih s kopijo dnevnika vplačil pa dostavi zaradi evidentiranja vplačil svoji pristojni krajevni oziroma rajonski vpisni komisiji.
6.	Osebe, ki zapustijo svoje osnovne organizacije, pri katerih so vpisali posojilo, vplačujejo obroke posojila neposredno pri pošti ali Narodni banld.
KoJb« posluje vadruga
na Lavrici
Kakcu iKora.; t vsaki vasi, iako tudi m Lavrici posluje Naproza, M bi jo pa lahko imenova' »** prej kakor to.
Vzrok,' da «n ljudje odtegujejo graditvi zadružnega doma, je ravno zadruga oziroma skrajna malo-marnosi njenih uslužbencev. Kadar dele mesečni obrok moke in ostalih živil, takrat tovariš Franjo brezobzirno odteguje že tako pičlo odmerjene življenjske potrebščine. Namesto, da bi natehtal lkg 70 dkg moke. se večkrat .zmoti' kar za SO dkg. Nič boljša ni poslovodkinja Julka.
Živila za drugo polovico avgusta so delili že po vseh okoliških vaseh, le na Lavrici ne.
Če pride stranka v zadrugo in povprašuje po tej ali oni stvari, se tov. Julka izgovarja; dobimo jutri, danes še nimamo. Ta izgovor se ponavlja že celih petnajst dni. Ko so se končno le spomnili, da bo treba živila deliti, so jioslali ponje v Ljubljano. Toda naročilo je bilo tako majhno, da ni zadoščalo niti za polovico članov. 30. avgusta še ni bilo moke in je najbrž tudi ne bo, če bo poslovodkinja tako malo skrbela za dobrobit delavstva.
Vodstvo naše države se trudi, da bi delovnemu človeku čim prej izboljšalo prehrano, posamezni brezvestni birokrati pa to zavirajo in povzročajo nezadovoljstvo med ljudstvom.	M-a
Ali je to pravilno?
Ob koncu šolskega leta 1947-48 se je prijavilo večje število absolventov nižjih gimnazij v ekonomski tehnikum v Ljubljani. Skupina teh dijakov je zaprosila za sprejem v internat »Anice Černejevez, Ambrožev trg 8. Vsi dijaki so izpolnili predpisane formalnosti, ki so potrebne za sprejem v internat. Dne 22. avgusta so bila objavljena v Ljudski pravici imena dijakov, ki so sprejeti v internat. S tem je bila zadeva za starše in dijake rešena. Dne 30. avgusta pa so dobili ti dijaki obvestilo od uprave internata, da so izključeni iz doma iz razloga, ker ni prostora. Sedaj je tik pred pričetkom šolskega leta nad 40 dijakov na cesti; vsi so obupani in razočarani. Nič manj niso razočarani starši teh dijakov, saj so imeli že dosti stroškov in potov, da so uredili vse, kar je bilo potrebno. Starši teh otrok zato upravičeno pričakujejo, da bodo odločujoči organi storili vse, da se vprašanje teh dijakov reši pravočasno in pravilno.	z. A.
PO SLOVENIJI
Celjska mladina se pripravlja na kulturni mladinski festival, ki bo v dneh od 4. do 6. septembra. Na tem festivalu bodo nastopali mladinski aktivi iz Celja-mesta in okolice. V ta namen so priredile posamezne kulturne skupine iz savinjskega in vojniškega sektorja kulturno revijo ter so ob tej priliki pokazale uspehe svojega truda na kulturno prosvetnem polju. Uspeh revije je bil največ odvisen od priprav, ki so jih vodili pripravljalni odbori s pomočjo okrajnih mladinskih inštruktorjev. Ob zadnji kontroli priprav za kulturno revijo se je pokazalo, da so potekale priprave veliko boljše v Savinski dolini, kakor pa v voj-niškem sektorju. Posebno pohvalo zasluži tov. Gorišek, učitelj iz Žalca, ki se je prizadeval za čim boljši potek revije. Celjska mladina nam bo pa topot vnovič dokazala, da se vstraj.no vzgaja na kul-turno-prosvetnem polju.
LJUBEČNA. V nedeljo 29. avgusta ob 6. zjutraj so se zbrali prostovoljci iz Ljubečne v okrajni opekarni. Tovariša uprav. Naglič in strojnik Pokelšek sta pripravila vse potrebno za izdelavo opeke za naš zadružni dom. Tov. Levec, predsednik odbora za zgradnjo zadružnega doma, je bil kar malo nervozen, ko je začelo deževati, a ko se je zbrala vesela mladina, ga je spravila kmalu v dobro voljo. Kljub nalivu so vzdržali pri kopanju gline v jami več ur tov.: Frauc Koželj, Vladko Rezar, Naglič, Štefan Mirnik in Levec. Stroj je zabrnel in začelo se je delo. Starejši in mladina, vse je tekmovalo in hitelo. Saj je naša vas znana kot »ceglarska«, zato je vse teklo kot po vrvicL Od devetih do enajstih so pomagali še miličniki. V nekaj urah smo izdelali 6000 zidnih opek. Ko bo stal zadružni dom, bo vsak Ljubečan s ponosom zrl nanj. Gotovo bodo le redki med nami, ki bi ne hoteli sodelovati pri gradnji kulturnega in gospodarskega centra naše vasi.	U. Z.
FIZ KULTU RA m SPORT
aKMADNO prvenstvo v atletiki
Včeraj a» j» us stadioni \ Ljubljani nadaljevalo tekmovanje zs prvenstvo Jugoslovansko armade v atletiki. Med naj. zanimivejšimi točkami sporeda je bil tek na SMt m a zaprekami, kjer je bila borba za posamezna mesta Izredno estra. Zlasti hud boj je bil med zmagovalcem Petočevlčem ln Ačlmovom, ki pa je v zadnjem krogo popustil in zasedel šele tretje mesto. Tudi popoldansko tekmovanje je pokezalo, de je v Jugoslovanski armadi mnogo sposobnih tiikultur-nlkov, ki jim je treba nuditi sa dosego vrhunskih rezultatov le še strokovnega vodstva. V finalnih tekmovanjih vče. rajšnjega dne so se tekmovalci v posameznih disciplinah plasirali takole:
388 m a zaprekami: 1- Petoševič (Zagreb) 11:45.4 min. ž. Kurtes (Skoplje) 12:M.f, S- Ačimov (Ljubljana) 12:02.4,
4.	Keber (Beograd) 12:14.0, 5. CIcevskl (Skoplje) 12:51.2, (. Kramar (Ljubljana) 12:52;
lft m: 1. Bernot (Skoplje) 11.5 sekund, 2 Kodranov (KNOJ) 11.7, 3. Balos (Splitj 11.8 4. Kokanj (Split) 12.1, 5. Stojanovič (Zagreb) 12.2, C. Petauer (Zemun) 12.3;
Ut m a zaprekami:	L Glavač
(Ljubljana) 1741 sekunde, 2, Vašlč (Ze-greb) 18.2, 3- Vukčevič (Niš) lt, 4. Košta (Split) 11, 5. Stankovič (Zemun) 11.8;
Stt m: 1. Kreševič (Beograd) 2:t4.f min.,
2-	Čohodarevlč (Sarajevo) 2:08.5	3. Pe-
toševič (Zagreb) 2:01.4, 4. Pasarič (Zemun) 2:13.8, 5. Djordjevič (Skoplje) 2:10. Favorit Otenhajmer je po prvem krogu odstopil;
200 m: 1. Kodranov (KNOJ) 24.01 sek., 2. Vašlč (Zagreb) 24.2, 3. Murgaški (Beograd) 24.5, 4. Petauer (Zemun) 24.0,	5.
Vukašinovlč (Novi Sad) 24.7;
met bombe; 1. Nikolič (Beograd) 03.85 m, 2. Franlč (Split) 03.05, 3. Rudan (Zagreb) 02.07, 4. Roso (Zemun) 02.30, 5. Tomaševič (Novi Sad) 02, 0. Jovič (Ljubljana) 01.85 m;
lit) » daljino z mesta; I. Milovanovič (Zemun) 2.12 m, 2- Simič (KNOJ) 2.88, 3. Miladinovič (Niš) 2.84, 4. 8111 (Novi Sad) 2.84 5. Stanovlč (Split) 2.78, 0. Bojlč (Ljubljana) 2.77;
a 11 c o : 1. Dodič (Split)
2.80;
4 krat 400 m: 1. Novi Sad (Pelleon Vukašinovlč. RadiTojevič, Mujbič) 3:44.1, 2. Zemun 3:47.2. 3- Ljubljana 3:41.2, 4. Beograd 3:52.
V deseteroboju so včeraj tekmovali t» v tekih na 111 m z zaprekami in 1501 m. v metu diska ln kopja ter v skoku g palico. Končni plasman posameznikov v deseteroboju je naslednji: 1. Šubelj Franc (Ljubljana) 4010 točk (110 metrov z zaprekami 17.5 sek. 1500 m 5:00.1, disk 31.10 m, kopje 35 m, skok • palico 2.00 m), 2. Mllanovič Mita (Ljub. ljana) 4553, 3. Damjanovič D. (Novi Sad) 4522, 4. Križ Peter (Zemun) 4441 5. Kru-polija Raša (KNOJ) 43S1, 0. Peruško Anton (Zemun) 4320 točk. Končni vrstni red v deseteroboju po garnizijah je naslednji: 1. Ljubljana, 2. Zemun, 3. KNOJ, 4. Split, 5. Novi Sad, 0. Zagreb, 7. Skop. lje, 8 Niš, 1. Sarajevo, 10. Beograd. Najboljši rezultat v včerajšnjih disciplinah deseteroboja so bili naslednji: 110 m zapreke: Šubelj (Ljubljana) 17.0 sek., disk: Krupolija (KNOJ) 34.03 m, skok s palico: Mllanovič (Ljubljana) 2.SO m, kopje: Krupolija (KNOJ) 42.40 m, 1500 m: Fll. der (Split) 4:47.0 min.
Po včerajšnjem dnevu Je v skupni oee-nl tekmovanja v atletiki na prvem mestu Split.
Danes dopoldne bo prvenstvo Jugoslovanske armade v atletiki zaključeno. Na sporedu so še naslednja finalna tekmo, vauja: teki na 400, 1500 ln 10.000 m, štafeta 4 krat 100 m in balkanska štafeta, skok v višino, troskok in met kopja.
četrta zmaga Dinama v Belgiji
V zadnji tekmi Je jugoslovanski nogometni prvak premagal FC Sporting 4:2
Za zaključek svoje turneje po Belgiji je moštvo zagrebškega Dinama igralo svojo zadnjo tekmo s FC Sporting v Charlerolu. Čeprav je moštvo nastopilo z nekaterimi rezervnimi Igralci, je zasluženo zmagalo 4:2. Tako je Dinamo na svoji turneji v Belgiji od petih tekem odločil štiri v svojo korist, medtem ko Je eno Igral neodločeno.
Enajsterica Jugoslovanskega prvaka je bila vso tekmo v premoči, še posebno pa pred koncem igre. Po Clmermančlču, ki je bil eden najboljših igralcev na terenu, le Dinamo prišel v vodstvo 3:0. Domačini so nato zmanjšali na 3:1 nakar je Pleše dal četrti gol za Dinamo. V zadnji mi-
nuti se je Belgijcem posrečilo znižati rezultat na 4:2.
Uspeh Dinama Je tembolj pomembnem ker je moštvo FC Sportinga, ki je na šestem mesta v prvenstveni lestvici, pa, stopilo ojačeno z drugimi igralci.
Prestopni rok velja samo za nogometaše
Izvršni odbor FIzkuiturne zveze Jugoslavije je izdal službeno tolmačenje po katerem se odlok o svobodnem prestopu fizkulturnikov iz društva v društvo na. naša samo na nogometaše, ne pa tud! na drngo športnike.
ODBOJKA
Reprezentanca Jugoslavije odpotovala v Sofijo
Po daljšem skupnem treningu sta jugo. slovanska moška in ženska reprezentanca v odbojki odpotovali v Sofijo na tekmovanje za prvenstvo balkansko-srednjeev-ropskih Iger v odbojki. Tekme se prlčno danes in bodo trajale ves teden.
Moško reprezentanco sestavljajo: Kovačevič, Markovič Popovič, Okrajinov (Partizan), Markovič, Milovanovič, Sol-datovič (Crvena zvezda), Šurkalovlč In Bergant (Mladost).
V	ženski reprezentanci so naslednje Igralke: Florjančič KIkl (Polet, Maribor) Kosec, Vrenk, Završnik (Enotnost, Ljubljana), Milošev, Poljakrojlč Vujadlnovič (Spartak Subotica), Jarmazovič (Crvena zvezda) in Nagy (Radnički, Stara Kanji, ža).
1800 tekmovalcev na prvenstvu v ljudskem mnogoboju
V	soboto so 60 v Novem Beogradu za. čela tekmovanja za prvenstvo Jugoslavije v ljudskem mnogoboju In v vajah na orodjn. Nastopa okrog 1800 tekmovalcev iz vseh ljudskih republik.
Bežigrajčani snujejo novo društvo
Bežigrajčani! V ponedeljek 6- septembra bo v telovadnici gimnazije ob Linhartovi cesti izredni občni zbor fizkul-toimega društva Partizan in ustanovna skupščina novega društva Udeležite se v Čim večjem številu zbora, ki naj bo tem preokretnica fizknlturne delavnosti! Pričetek zbora ob 20. uri. Na zbor jo vabljeno vse prebivalstvo in Članstvo sindikalnih aktivov!
Turizem
Postojnska jama je začasno zaprta. Obiski zato do nadaljnjega odpadejo.
Bled je bil v juliju in avgustu izredno močno zaseden. Po višku sezone ob koncu avgusta so sedaj na razpolago prazna mesta v republiških gostinskih podjetjih na Bledu, na kar še posebej opozarjamo. Bled zavzema najodličnejše mesto med našimi letovišči in bo zato v septembru privabil še marsikoga na ogled naše lepe Gorenjske in nekajdnevno bivanje na Bledu. Dopustniki se bodo še lahko poslužili lepih septembrskih dni. ki jim bodo omogočili kopanje na prostem in prijetno bivanje v našem najlepšem letovišču. Zato priporočamo vsem obisk Bleda v septembru!
Današnji nogometni spored v Ljubljani
Dopoldne:
Igrišče Armije ob 8.: Domžale : Partizan.
Igrišče železničarja ob 9.30: št. Vid : Miličnik.
Igrišče M. Perca ob 9.30: Triglav : M. Perc.
Popoldne:
Igrišče železničarja ob 16.: Polet (Maribor) : železničar.
Predtekma ob 15.: Split (rCpr. ml.) : Ljubljana.
Drobne zanimivosti
Veslaško prvenstvo Jugoslavije je letos v Dubrovniku. Tekmuje okoli 4U0 veslačev, med katerimi so tudi zastopniki Ljubljane. Po. tekmovanju bo posvet, kjer bodo razpravljali o nadaljnjem razvoju veslaškega športa v državi.
Preteklo soboto in nedeljo je bilo v Dubrovački Reki veslaško tekmovanje za prvenstvo Hrvatske, pri katerem je sodelovalo 12 fizkulturnih društev s približno 380 veslači. V tekmovanju za zvezni razred je vrstni red ta.e:	1.
»Mladost« (Zagreb) 7S0 točk, 2- »Šibenik« (Šibenik) 400 točk, za I. razred: 1. »Hajduk« (Split) 350 točk. 2- »Dinamo* (Zagreb) 280 točk; za podmladek: 1. »Mladost (Zagreb) 410 točk, 2. »Zagreb* (Zagreb) 350 točk. Tabela prvenstva za ženske: 1. »Mladost« (Zagreb) 250 točk, 2. »Proleter« (Osijek) 120 točk.
Boksarji Partizana in Metalca so se razšli z neodločenim rezultatom 8:S- Po dosedanjih tekmovanjih za ekipno prvenstvo države v boksu je na prvem mestu Milicionar pred Radničkim. Metalcem. Partizanom, Spartakom in Lokomotivo.
Zmagovalec v modernem olimpijskem
petoboju je med tekmovalci .Jugoslovanske armade vodnik Mihajlo Fe.isa Moštveno prvenstvo si je priborila garnizija Vršac.
Crvena zvezda : Sloga 6:0. Prijateljska tekma rned_ beograjsko Crveno zvezdo in Slogo iz Novega Sada se je končala z visoko zmago Crvene zvezde 6:0.
Velikih mednarodnih avtomobilskih dirk v Albi (Italija) se je udeležilo 17 tekmovalcev, ki so prevozili progo 1.5j kra in 317 m. Dosegli so povprečno brzino 160 km in 155 m na uro. Zmagovalec tekmovanja je Italijan Viilaressi, ki mu sleddta Francoza Giron in Stencellene.
STADION ŽELEZNIČARJA V ŠIŠK! Danes ob 16 uri nogometna tekma Polet, Maribor: Železničar, Ljubljana Ob H30 mladinska tekma reprezentanca Splita : repr, Ljubljane
K Ü UTU RN I P R E G L E Đ * *
Filmi, ki jih g!edamo
»Gajči«
Te dni mnogi ljubljanski pionirji in tudi odrasli ljudje z zanimanjem gledajo film »Gajči«, za katerega je scenarij napisal Vamrijan Moskalovič. režiral pa ga je Vladimir Snejderov. Naslovno vlogo igra E. Nandžijev, eden od mnogih mladih filmskih igraicev-otrok v Sovjetski zvezi, ki jim je So-juzdetiilm odprl široka vrata v veliko umetnost. Igra malega Gajčija, ki je doma na sovjetskem Daljnem vzhodu blizu mandžurske meje, je tako prepričljiva, da potegne gledalca za seboj. Film se godi v neskončni zasneženi sibirski talgi, kjer sovjetska znanstvena ekspedicija geologov raziskuje rudno bogastvo dežele. Tišina severnih pokrajin, kjer na stotine kilometrov daleč naokrog ni človeških naselij, daje osnovni podton filmu, kljub temu, da je dejanje pustolovskega, za mlado fantazijo kaj sprejemljivega značaja. Pionir Gajči je sin starega izkušenega
B.valca tajge Oioniia (B. Talča-Qlavna vsebina filma kaže dra-10 borbo prebivalcev tajge proti lirikoma Janigi in njegovemu vo-
diču Krivi nogi, ki sta v japonski vohunski službi. Razbojnik Janiga usmrti Gajčijevega očeta, nakar Gajči sam prevzame nalogo, da privede člane ekspedicije do letališča, odkoder bodo z letalom odpotovali v Moskvo. V to osnovno zgodbo so vpleteni napeti prizori o borbah z Janigo. V tej borbi pade junaška učiteljica Nan (J. Gaj). Janigo na koncu aretira milica, komisar milice pa pohvali Gajčija, o čigar uspešni borbi mu obljubi poročati v Moskvo. Pri tem mu pionir Gajči ponosno odvrne:	»Sporočite tovarišu
Stalinu, da mi pionirji daljne Sibirije ljubimo svojo sovjetsko domovino.« Janigo igra V. Tretjakov, ki se inženirju Sapovu, članu ekspedicije (G. Su-botin) predstavi kot inšpektor Petrov. Gajči pa je kmalu uganil, kdo je »inšpektor« Petrov ter se je odločil, da se bo boril rroti temu, da bi Janigo ukradel dragocene znanstvene izsledke. Janigo ga je hotel v zapuščenem rudniku ustreliti, toda Gajčija je rešil njegov zvesti pes, ki je napadel raz-
MtiJteaarsah&i
vprego, zlasti na koncu stopnjuje napetost filma. Od lepih prizorov naj omenim tistega, v katerem otroci, ki jih je alarmiral Gajči, v učilnici šole v samoti odkrijejo mrtvo učiteljico Nan, ki je padla v borbi z Janigo. Barva in duh severa, povezanost najbolj oddaljenih krajev Sovjetske zveze
z Moskvo, ljubezen do sovjetske domovine in zlasti velika pripravljenost sovjetskih pionirjev, da vsekdar nastopijo za dobro in pravično stvar, to so odlike tega filma.
»Življenje v Citadeli«
Te dni bomo videli v Ljubljani prvi estonski film, to se pravi film naroda, ki je po številu precej enak slovenskemu narodu. Tudi estonski narod ni mogel o lastnem filmu niti sanjati, dokler ni postal enakovreden član velike Sovjetske zveze in dokler ni bila v Estonski vzpostavljena sovjetska oblast. Sovjetski filmski delavci so smatrali in smatrajo za eno važnih nalog, da pomagajo pri nastanku in graditvi Slina nacionalnih proizvodenj. Kot plod osvoboditve estonskega naroda je nastal tako nacionalni estonski film. Pod naslovom »Življenje v citadeli« bo Sel zdaj prvi estonski film po
......nematografskih dvoranah.
kaže v prvem delu zasedeno-
Estonsko. Tam živi znan estonski učenjak prof. Miilas (ki je igralsko najbolj zrel lik, igralec Hugo Laur). Miilas je učenjak. Id je vse življenje posvetil znanosti. Toda svoje življenje je večji del preživel v buržoazno-kapita-listični državi, ki za njegove znanstvene izsledke in načrte ni imela nobenega razumevanja. Miilas je še v stari Estonski izdelal načrt za osuševanje močvirij, kajti — kakor znano — je Estonska dežela velikih močvirij. Miilas je to smatral za svoje življenjsko delo. Toda načrt za osuševanje je obležal v predalih pisarn protiljudskih oblastnikov Estonske. V grenkobi razočaranja se je Miilas zaprl v svoj dom, v svojo »citadelo« in živel samo še za znanost. Profesor Miilas živi tako zaprt v svoji »citadeli« tudi ves čas nemške okupacije. Kljub temu, da vidi zločine Nemcev, in čeprav mu okupator vdira preiskavat celo v njegovo hišo, izjavlja, da se »ne briga za politiko«. Njegovi otroci pa niso takšni. Hči Lidija in mlajši sin Karel z nestrpno radostjo pričakujeta konec nemške okupacije, profesorjev starejši sin dr. Rihard in njegov nečak Ralf pa se vrneta iz koncentracijskega taborišča, kjer sta obtežila svojo vest s hudimi zločini. Zato tudi zagovarjata očetovo teorijo odmaknjenosti od življenja. Ko se je fronta približala mestu.
je mlajši sin Karel (Kilgas Guner) stopil v Rdečo armado, Lidija (Lija Lats) pa je šla na počitnice z materjo (Anna Talvi). Profesor Miilas je še nadalje vztrajal v svoji citadeli S profesorjem sta ostala samo Rihard (Andres Sä-rev) in Ralf (Lembit Rajala). Profesor Miilas najde v Ralfovi sobi zaboj z denarjem, urami in zlatim zobovjem. Prav tedaj poroča estonski radio o grozotah v koncentracijskem taborišču in učenjak se zave. da je bil njegov starejši sin Rihard zdravnik v koncentracijskem taborišču ter da je bil z njim tudi Ralf. Učenjak zahteva od obeh pojasnilo, odkod denar in zlato zobovje. Tedaj pa ga hoče njegov starejši sin, bivši zdravnik v koncentracijskem taborišču ustreliti. Njegovo namero prepreči major Rdeče armade Kuslap (Rudolf Nuude), ki se pojavi s četo in v zadnjem trenutjcu reši profesorja Miilasa smrti. Po tem dogodku se profesor Miilas odloči da bo vse svoje znanje dal na razpolago ljudstvu in v zadnjem prizoru ga vidimo, kako že zre pred seboj valujoča žitna polja na bivših močvirjih, katerih osušitev mu je zaupala sovjetska oblast Tako je estonski učenjak zapustil svojo zapuščeno »citadelo«, kjer ni bilo življenja ter je postal aktiven borec za živ. ljenje fn boljši kruh svojega ljudstva. Spoznal je, da ni lepše ja slajše stva-
ri za znanstvenika kot zavest, da z lastnim delom dviga srečo in blaginjo svojega naroda. Film. ki je napravljen po romanu A. Jakobsona je režiral Herbert Rappaport, scenarij pa je napisal Leonid Trauberg. Film je zanimiv tudi po tem, ker v njem prvič slišimo estonsko govorico, ki jo prevajajo slovenski napisi. Film nam je dokaz, kako velike možnosti ima v tej panogi umetnosti vsak svoboden, čeprav še tako majhen narod. »Življenje v citadeli« je zanimiv film, ne Ie po svoji tematiki, temveč je tudi na visoki tehnični in reproduktivni ravni.
F. N.
Nove knjige in revije
Prejeli smo:
Louis Aragon: Smrček. Dobri sosedje. Izdal Slovenski knjižni zavod. Mala knjižnica. Strani 43. Ljubljana 1948.
Mihajlov N. N.: Država velikih dejanj, Slovenski knjižni zavod. Mala knjižnica. Strani 50 Ljubljana 1948.
Bratko Kreft: Kreature. (Komedija v treh dejanjih). Slovenski knjižni zavod. Strani 126. Ljubljana 1948.
Kmečka žena. Mesečnik. Leto IL Številka 6 — 9. Ljubljana 1948.
fiDawme VESTI
KOLEDAXi
Nedelja, 5- septembra: Lovrenc, Nedeljka.
fonedeljek, 6. septembra: Caharija. orek, 7. septembra: Bronislava, Svetom id.
SPOMINSKI DNEVI
£ IX. 190*. — Otvoritev prve jugoslovanske razstave v Beogradu, k IX. 1944. — Sovjetska zveza je napovedala Bolgariji vojno. Bolgarija je zaprosila z* premirje, k IX. 1904. — Kongres jugoslovanskih književnikov in umetnikov v Beogradu. 1 IX. 1930. — V Bazovici pri Trstu ustreljeni Ferdo Bidovec in tovariši, k IX. 1944. — Prihod Sovjetske armade na Jugoslovansko mejo pri Tura Severinu.
DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna, Tromostje, Marijin trg ttev. 5.
NEDELJSKA DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
Ljubljana! dr. Tajnšek Vinko Miklošičeva cesta 13/II., do ponedeljka do 8 zjutraj.
Celje: dr. Bitenc Maks, Ljubljanska ul.
6t. 8, do ponedeljka do 8. zjutraj. Maribor: dr. Kušar Franc, Tržaška cesta 13, do ponedeljka do 8. zjutraj.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
Nedelja, 5. septembra ob 15: Goldoni: »Krčmarica Mirandolina«. Gostovanje v Sv. Lovrencu na Pohorju.
Bohota 11. septembra ob 20. Goldoni: »Krčmarica Mirandolina«. Gostovanje v Slov. Bistrici .
Nedelja, 12. septembra ob 15. Goldoni: »Krčmarica Mirandolina«. Gostovanje v Slov. Bistrici.
SINDIKALNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
Nedelja, 5- septembra ob 15. uri Möllere: PREVARANI SOPROG. — Gostovanje na Vrhniki.	1737-n
SINDIKALNO GLEDALIŠČE RUSE V soboto, dne 4. septembra in v nedeljo dne 5. septembra ob 15-30 uri na letnem gledališču: R. PlaoviČ iu M. Djakovič »Voda s planine«, ljudska igra v štirih dejanjih.. — Mariborčani in okoličani bodo te dni pohiteli v Ruše!	1734-n
SINDIKALNO GLEDALIŠČE KOČEVJE SEŠKOV DOM
torek, T. •eptembra, ob 20: Afinogenov: »V tajgi«. Premiera.	1742-n
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE — KRANJ Predsezona:
Nedelja, 5. septembra, ob 17.: Lope de Vega — J. Vovk, »Prebrisana norica«. Izven-	1721-n
Dekanat medicinske fakultete v Ljubljani sporoča za zimski semester 1948/49 naslednji razpored:	1. Novinci za vpis
v I. semester predlože med 6. in 11. septembrom samo prijavnice s potrdilom o volilni pravici. Te prijavnice bo nato posebna komisija glede na potrebno planiranje potrdila ali pa pri javi jence po možnosti usmerila k vpisu na drugo fakulteto. (Zato naj novinci v prijavnici navedejo stroko, za kateri študij bi se odločili, če bi na medicinsko fakulteto ne bili sprejeti.) 2. Prijavni rok ca izpite bo od 1. IX. do 10. IX. 194S. 8. Izpiti bodo od 15. IX. do 7. X. 1948. 4. Vpisovanje v zimski semester bo od 1. X. do 9. X. 1948 in sicer tudi za novince, ki jih bo komisija sprejela v I. •emester. 5. Predavanja se začno 11. X. 1948.	6. Zimski semester se konča
81. I. 1949. 7. Slušatelji - vojaki morajo imeti od pristojne vojaške komande dovoljenje za vpis.	1735-n
Vsi vojni invalidi, vdove In žrtve fa-lističnega terorja se opozarjajo, da se obvezno udeleže rajonskih konferenc, na katerih bodo volitve delegatov za drugi kongres VVI v Beogradu- Sestanki bodo: Rajon Rakovnik-Vič, v nedeljo 5. t- > m. ob 7.30 uri v Mladinskem domu na Viču. Rajon Šiška.Bečigrad, v ponedeljek dne 6. t. m- ob 19.30 v kavarni Majcen. Rajon Center v torek 7. t. m. ob 20 uri v vajeniškem domu Kersnikova ul. Rajon Moste, v sredo 8. t- m. ob 20. uri v kinu Kodeljevo. — Mestni odbor VVI Ljubljana.
Arhitekti — slušatelji 4. letnika in absolventi, ki se bodo udeležili študijske ekskurzije, imajo sestanek v ponedeljek ob 17. uri na Grabnu. Po sestanku udarniško-	1747-n
Sindikalna podružnica pletilj-šivilj št. 15 javlja članstvu, da bo dne 7. sept. ob 19. uri redni sestanek v Ded. domu. Za članice obvezno. — Odbor. 1743-n Namesto venca na grob pokojne Ljudmile Poljanec - Nataše sta podarila tov. Poljanec Jože. učitelj meščanske šole v pokoju in Poljanec Joško, inženjir brodogradnje vsak po 500 din, skupaj 1000 din, za gradnjo Zadružnega doma pri Kapeli - Slatina Radenci.
Službujoči organi so našli v območja okraja Kranj ogrodja moških ter ženskih dvokoles, katerih lastniki so neznani. Lastnik kolesa se mora zglasiti s predvidenimi dokumenti o lastništvu na odseku za notranje zadeve Kranj vključno do 15. septembra 1948, kajti v nasprotnem primera pripadejo ista po preteku roka narodni imovini. 1. Moško kolo — ogrodje znamke »Adler« tov. št. 2157 srebrne barve. 2 Moško kolo — ogrodje znamke »Est« tov. št. 91-374 črne barve. 8. moško kolo — ogrodje brez znamke tov. št. A-8704 črne barve. 4. Moško kolo — ogrodje znamke »Afman« tov. št. 74.373, črne barve. 5. Moško kolo — ogrodje brez znamke tov. št- 32.757, črne barve. 8. Žensko kolo — ogrodje brez znamke tov. Št. 1099891, črne barve. 7. Zensko kolo — ogrodje znamke »Centra« tov. št. 600046. črne barve. — odsek za notranje zadeve pri OLO Kranj	1714-n
ESPERANTSKO DRUŠTVO »LJUBLJANA«, Cankarjevo nabrežje 7/1. odpre dne 3. SEPTEMBRA OB 20 uri šest tedenski tečaj mednarodnega jezika »ESPERANTA«. Vpisovanje vsak dan od 9 do 13. ure. Samouki, naročite sl učbenik esperanta! Po posti stane samo 45 dinarjev. 1684_n Državni učni zavod »Gospodarski tečaji« » Ljubljani. Informacije in vpJSovanje ▼ vse točaje od 15. septembra dalje v pisarji ravnateljstva na Domobransku cesti Številika 15.	1730-n
Študentski pevski zbor — pozor! Odhod v Cerknico bo 15. t. m. ob 5. uri. Za navodila sledite časopisom. — Odbor.	1741-n
Vabilo na občni zbor Gasilskega društva rajona Bežigrad-šiška, ki bo dne 9. septembra 1948 ob 20. uri v dvorani gasilske čete Bežigrad, Kalanova št 5, s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritveni nagovor predsednika prip. odbora. 2. Referat tov. Ogrina Jožeta. 3. Volitev delovnega predsedstva. 4. Volitev izvršnega in nadzornega odbora. 5- Slučajnosti.	1746-n
V osmrtnici Alojzija Mausar v včerajšnji številki je bilo po pomoti izpuščeno: sinovi.
NOVA CENA KROMPIRJA NA ŽIVILSKE NAKAZNICE Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO — Ljubljana obvešča potrošnike, da je za krompir n& živilske nakaznice naknadno določena nova cena in sicer: za krompir prve vrste (beli) 4.— din za krompir II. vrste (rumeni) 3-50 din Potrošniki, ki so 6i že nabavili krompir na živilske nakaznice po ceni 6 din prejmejo razliko v denarju in sicer v poslovalnici, kjer so si krompir nabavili
d
Ljudska prosveta
VSEM KRAJEVNIM ODBOROM! Izvršni odbor Ljudske prosvete Slovenije je razposlal vsem krajevnim odborom za gradnjo zadružnih domov po en izvod »Tovariša štev. 34, da si prečrtajo članek o naših novih ljudskih odrih In da skušajo po teh navodilih popraviti morebitne napake pri svojih domovih že pred ali vsaj med gradnjo. Ker nam mnogo odborov ni povrnilo naših stroškov za pošiljatev, smo prepričani, da so ta naš namen prezrli In jih vnovič opozarjamo na naš dopis, ki smo ga priložili Tovarišu. — Izvršilni odbor Ljudske prosvete Slovenije.
Objava
POVERJENIŠTVO ZA SOLSTVO PR MLO V LJUBLJANI
Dijaki četrtošolci in petošolcl, ki se žele učiti nemščine, naj se vpišejo na I. gimnazijo (Vegova ul.); tisti, ki se odločijo za francoščino pa na VI. gimnazijo (Šubičeva ul.).
Na ostalih zavodih bodo kot obvezen predmet poučevali angleščino.
Šolstvo
DIJAKI EKONOMSKIH TEHNIKU-MOV, ki še niso vložili prošenj za štipendijo za šolsko leto 1948/49, naj store takoj na ravnateljstvo Ekonomskih tehnikumov. Prošnjam naj prilože izkaz o premoženjskem stanju. — Ministrstvo za trgovino iu preskrbo oddelek za strokovno šolstvo.
VII, gimnazija Ljubljana — Kongresni trg. Šolsko leto 1948/49 se začne v petek, 10. t. m. e šolsko slovesnostjo, ki bo v avli VI. gimnazije Ljubljana — Šubičeva ulica v I. nadstropju, ob 10. uri. — Ravnateljstvo.
Državna gimnazija v Postojni. Zafadi tehničnih ovir se začetek pouka odloži za nedoločen čas in bo pravočasno objavljen v časopisju. Zunanji dijaki, ki se še niso vpisali naj store to pismeno, najpozneje <io 10. septembra. — Ravnateljstvo.	1745-n
Uprava dijaških domov v Državne teh. niške srednje šole v Ljubljani obvešča dijake in dijakinje ki so vložili prošnje za sprejem v dijaški dom, da so vse prošnje ugodno rešene». Vsak dijak naj ob vstopu v dijaški dom prinese s seboj po eno odejo, od jamico glede bivanja in preskrbe ter živilsko nakaznico. Mesečna oskrbov&inina bo znašala 1000 din.
— Uprava.	1744-n Učenci vseh oddelkov 4. razreda osnovne šole Bežigrad se obveščajo da se prične pouk za nje v pon edel jek, dne 4. septembra ob 8. uri. — Upraviteljstvo osnovne šole Bežigrad.
Na avtomehanski strokovni šoli Ljubljana — Bežigrad bo vpisovanje za vse razrede v sredo, dne 8. septembra t. 1. od 14. do 18. ure. Podjetja iz območja mesta Ljubljane bo obvezna, da napotijo ta dan. vajence k vpisovanju Pričetek pouka bo dne 16. septembra t. 1. Pouk bo popoldanski od 14. do 18. ure.
—	Uprava avtomehanske šole. Gospodarska šola za učence trgovin.
skih in gostinskih podjetij v Celju, Popravni izpiti bodo 10. in 11. septembra. Vpisovanje za vse razrede bo 13. in 14. septembra. Redni pouk se prične v četrtek 16. septembra 1948. Podrobna navodila so objavljena na razglasni deski.	1783-n
Sprejem In vpisovanje v Enoletno go. spodarsko Solo v Mariboru. Po odredbi Ministrstva za trgovino in preskrbo se bodo sprejeli v letošnjem letu v Enoletno gospodarsko šolo učenci, ki so dovršili nižjo gimnazijo pred letom 1948 in »o stari najmanj 16 let, ter opravijo sprejemni izpit iz slovenščine in zemlje-pieja. V izjemnih primerih se bodo prejemali tudi dijaki z nedovršeno nižjo gimnazijo in so stari vsaj 16 let. — Ravnateljstvo.	1738-n
Enoletna gospodarska šola v Celju sprejema za šolsko leto 1948/49 dijake (inje), ki 6o stari 16 let in 60 do vključno šolskega leta 1946/47 dovršili nižjo gimnazijo v izjemnih primerih pa tudi z ne: dovršeno nižjo gimnazijo. Sprejemni izpit iz slovenščine in zemljepis ja bo dne 13. in 14. septembra 1948. Prijave sprejema ravnateljstvo do vključno 11. septembra 1948.	1728-n
Na Gospodarski šoli za učence trgovinske stroke v Trbovljah bodo popravni izpiti 7. septembra ob 14. uri, vpisovanje v oba razreda pa 8. septembra od 3^ do 12. ure v gimnaziji v Trbovljah. Novinci naj prinesejo k vpisu učne pogodbe. Reden pouk 6e prične 16. sept-ob 14. uri.	1739-n
Opozorilo
V »e, m «e pismeno obračajo na nas ■ prošnjo, naj jim sporočimo naslove malih oglasov, prosimo, da navedejo Številko oglasa ln priložijo 6 din za odgovor.
Sola is učence v gospodarstvu raznih strok v Kamnika. Vpisovanje bo v torek, 7- septembra od 14. do 18. ure v zbomiol osnovne Sole. Podrobnosti so razvidne na Šolski deski — Upravitelj-stvo.	1740-n
Strokovno nadaljevalna šola v Domžalah sporoča, da bo vpisovanje za vse ■učence dne 8. septembra od 14. do 17. ure. Novinci predlože pri vpisu zadnje Šolsko izpričevalo in učno pogodbo, plačajo vpisnino <0 din in kavcijo 100 din. Lanski učenci plačajo samo 40 din vpisnine. Popravni izpiti iz vseh razredov bodo v sredo, dne 8, septembra od 14 ure dalje. Privatni zaključni izpiti pa v ponedeljek dne 13. septembra ob 14. uri. Pričetek rednega pouka bo v četrtek 16- septembra ob 14 uri pop- 1736-n
Razstava zgodovinskega razvoja Ljubljane
Poverjeništvo za kulturo in umetnost MLO Ljubljana priredi v jeseni razstavo, na kateri bo prikazan zgodovinski razvoj Ljubljane od mostišča rske dobe dalje in razstavo umetniških slik Ljubljane. Poverjeništvo prosi vse ustanove, urade in zasebne lastnike, ki posedujejo kakršen koli material, ki pride v poštev za razstavo, da ta material dajo na razpolago za čas razstave Poverjeništvu za kulturo in umetnost MLO Ljubljana. Vsi predmeti bodo po razstavi vrnjeni nepoškodovani lastnikom. Kdor bi hotel material, ki pride v poštev za Mestni muzej, prodati, bo Poverjeništvo ta material po razstavi odkupilo. V poštev pridejo slike, tiski, fotografije, poslikano posodje, ljubljanski porcelan itd., skratka vse, kar prikazuje razvoj Ljubljane v kakršni koli dobi.
Prijave prosimo da pošljite do 15. septembra t. 1. na naslov: Poverjeništvo za kulturo in umetnost MLO Ljubljana, Gosposka ulica 15. Predmete bo dvignil pri lastnikih pooblaščenec Poverjeništva proti reverzu
Radio Ljubljana Maribor in Sl. Primorje
SPORED ZA NEDELJO
8.00 Poje zDor »Srečko Kosovel«; 8.30 Napoved časa, poročila, objava dnevnega sporeda in vremenska napoved; 8.45 Igrajo godba na pihala; 0.15 Množične pesmi; 10-00 Prenos otvoritve hidrocentrale iz Maribora; 13.00 Pol ure za naše najinlajše poslušalce. Loveo Manuk (ak-ineuska pravljica); 13.30 Za vsakogar nekaj; 14.10 Poje slovenski sindikalni kvintet; 14.30 Napoved časa, poročila in objava večernega 6poreda; 14.45 Sloven-ske narodne poje Dana Ročnik, spremlja Avgust Stanko; 15.00 Oddaja za podeželje. — Predavanja: Politične novice zadnjega tedna; — Gospodarske uredbe; — Navodila za odkup žit, krompirja Ih sadja; — Kako se je Dolan joka pripravila za gozdarski tedent — Važnost jesenske setve; — Napredek ln naloge pri zbiranju mleka; — Nevarnosti, ki pretijo živini na paši; — Zdravilna zelišča; — Začeli smo s tednom čistoče; — Malajska ljudstva se bore za svobodo; — Humoreska Branka Čopiča:	Meče tar ji
prioveduje, Ježek. Vmes pester program s plošč: 18.30 Igra vaški kvintet: 19.00 Radijski dnevnik: 19.10 Nekaj dunajskih valčkov: 19.30 Napoved časa in poročila; 19.40 Zabavna glasba, mali oglasi in objave: 19.50 Giuseppe Verdi: »Moč usode« opera v štirih dejanjih. Uvodna beseda: Hinko Leskovšek: 22.30 Prenos poročil Zvezne postaja Beograd: 23.00 Najnovejša fizkulturna poročila: 23.10 Zabavna glasba: 23.30 Zaključek oddaje.
SPORED ZA PONEDELJEK
6.30 Igrajo godbe na pihala; 5.40 Napoved časa in poročila; 5.50 Jutranja telovadba; 6-00 Veder jutranji 6pored; 6.30 Križem po svetu V glasbi; 7.00 Radijski koledar, poročila in objave: 7.10 Dvajset minut komorne glasbe; 12.30 Napoved časa in poročila; 12.40 Zabavna glasba, mali oglasi in objave: 13.00 Iz violinskih in klavirskih koncertov; 13.30 Igrajo mali orkestri; 14.00 Vokalni soli in zbori; 14.30 Napoved časa, poročila in objava večernega sporeda; 14.45 Liszt in Wagner — skladatelja ki ju v tem tednu poslušate; 18.30 Češka komorna glasba 19. stoletja; 19.00 Radijski dnevnik; 19.10 Igrajo vnrgliške orgle; 19.30 Napoved časa ln poročila; 19.40 Zabavna glasba, mali oglasi in objave; 20.00 Pesmi Ivana Zajca poje altlstka Blanka Zec, pri klavirju Marijan Lipovšek; 20.20 Igra or: kester Russell Bennett: 20.40 Iz albanske književnosti; 21.00 Simfonični konoert s plošč: 22.00 Prenos poročil Zvezne postaje Beograd: 22.30 Nočni koncert violinista Karla Rnpla, čelista Čenda Šedlbauerja in pianista Marijana Lipovška. Na sporedu so dela Jugoslovanskih skladateljev; 23.00 Lahek nočni koncert: 23.30 Zaključek oddaje
Kinematografi
LJUBLJANA UNION: angleški film: »Sed. ma tančica« obzornik 25. — Predstave ob 17, 19. in 21. uri. - MOSKVA: sovjetski film »Ga.J£i«, tednik. — SLOGA: sovjet film: »Naše srce«, tednik. — Predstave ob 15. 17, 19. in 21 uri. — LETNI TIVOLI: češki film: »Ukradena meja«, tednik. Predstava ob 20.30. — KODELJEVO: sovjet, film: «Vaška učiteljica«. Predstave ob 16. 18 in 20. — SISKA: jugoslovanski film »Nesmrtna mladost«, tednik. — Predstave ob 18 in 20. —
MARIBOR ESPLANADE: sovjet poljudno znanstveni film:	»Sri vnos ti narave«,
tednik. — GRAJSKI: sovjet film: »Marita«, tednik Predstave ob 16-30 18.30 ln 20.30. — LETNI MARIBOR: sovjet film: »Volga, Volga«, tednik.
CELJE METROPOL: sovjet, folm: »Igralka«. tednik. — DOM: sovjet film: »Pozdravljena Moßkva«, tednik.
KAMNIK:	sovjet fiflm. »Obveščevalec«,
tednik.
KRANJ MESTNI, sovjet film: »Dva borca«. tednik.
PTUJ: sovjet film: »Mikluho MaklaJ«,
tednik.
IZID ŽREBANJA
DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE na dan 31. avgusta 1948
(objavljeni so samo zneski nad 1000 din)
Po 1000 din so bile izžrebane: 27.320, 29.162. 29.076, 6139, 33.871, 69.371,	23.709.	5664,	58.054.	61-825,
26l887,	2289.	27.679,	61.989,	67.846,
69.003, 73.298.	74.846.	8276. 9818.
61292, 19.947.
Po 2000 din so bile izžrebane: 50.261,	41.745.	65.490.	19.998,	16.098,
68224. 43.993, 19.268, 21.990. 2281, 11.629, 71-369. 49.942.
Po 4000 din so bile izžrebane: 7591, 58.341, 41.449.	4055.	1525. 35.799.
59.836.
Po 5000 din so bile izžrebane: 29.078, 2527. 37.682. 23.309.
Po 6000 din so bile izžrebane:
31238	68.318.	49.976	43.174,	22118,
13.916, 47 938.
Po 8000 din so bile izžrebane: 1103. Po 10.000 din in več (vsota v oklepaju) so bile izžrebane:	25.641.
(20.000)	. 13.671 (30.000), 69207 16.000).
46.242	(20.000), 4180	(50.000),	39.893
(12.000)	. 66.942 (40.000). 71.019 (10.000). 69.751 (50.000).
Premijo od 604.000 din je zadela srečka 27.216;
Premijo od 302000 din ie zadela srečka 2763.
»ČILIMI«
proizvajalna ZADRUGA PREPROG, LJUBLJANA, Mestni trg št 15,
se priporoča
za popravilo vseh vrst domačih ln perzijskih preprog.
POZIV
MLADINSKA KNJIGA, LJUBLJANA,
Miklošičeva cesta 16 Je prevzela KNJIGARNE
v Ajdovščini in Šempetru pri Gorici
in poziva vse upnike in dolžnike
prevzetih knjigarn, da prijavijo svoje terjatve oziroma obveznosti do vključno 15 dni od objave tega poziva, — Terjatve, dospeie po tem terminu, se ne bodo upoštevale, dolgovi pa bodo po sodnijski poti izterjani.
INVALIDSKO PODJETJE JUGOREKLAM - LJUBLJANA
KOLEKTURA
SREČK DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
se je preselila
NA TYRSEV0 CESTO ŠT. 11
TELEFON 28-90
OBVESTILO
Industrijsko podjetje »VIŠKI MLIN«, Ljubljana
obvešča vse pridelovalce in nepridelo-valce, da bomo sprejemali žitarice v mletje od 10. do 15. septembra 1948.
Mlevske izdelke bomo izdajali iz-ključno samo dne 23., 24. In 25. septembra 1948.
Sprejemamo ln Izdajamo le od 8. do 13. ura.
»VISKI MLIN«. LJUBLJANA.
DRŽAVNA INVESTICIJSKA BANKA FLR Jugoslavije
obvešča, da se bodo od dne 5. septembra 1948 dalje
izdajali bančni obrazci
proti plačilu.
Uporaba obrazcev, predpisanih za poslovanje z Državno Investicijsko banko je obvezna!
RAZPIS
Nižja industrijska kovinarska Sola Mariborske livarne v Maribora
sprejme več učencev
Mladinci, start 14 do 16 let z dobrim uspehom dokončano ljudsko šolo. ki imajo veselje do livarstva,
stroj, in orodnega ključavničarstva, modelnega mizarstva in strugarstva.
naj se Javijo v spremstvu staršev ali njih namestnikov, od oblive tega razpisa do 11. septembra 1948 v Mariborski livarni Maribor-Melje, Trstenjakova 23, z zadnjim šolskim spričevalom. Izkazom o premoženjskem stanju (izdaje pristojni KLO) ter lastnoročno spisano prošnjo za sprejem, šolanje traja trt leta, vse stroške šolanja krije šola. Za učence Izven sedeža obrata Je na razpolago Internat s popolno oskrbo.
Vsa pojasnila daje vodstvo šole vsak dan med uradnimi urami ali na zahtevo pismeno.
Referent za strok, šolstvo.
Obvestilo o preselitvi
Obveščamo vse odjemalce, ki prejemajo tekoča goriva ln maziva od naše poslovalnice
JUGOPETROL V LJUBLJANI, da bomo preselili naše skladišče m pisarno poslovalnice iz Javnih skladišč v Ljubljani, Tjrševa cesta 'it. 33, V NOVO ZGRAJENO SKLADIŠČNO INSTALACIJO V ZALOGU.
Zato naše skladišče v Ljubljani od 10. do 15. septembra za stranke ne bo poslovalo, začne pa poslovati v novih prostorih v Zalogu s 15. septembrom t. 1.
Naše črpalke pa bodo tudi v zgoraj navedenih dnevih normalno poslovale.
Centralna uprava JUGOPETROLA s svojimi oddelki ostane tudi ge na-dalje v dosedanjih poslovnih prostorih v Javnih skladiščih na Tyr ševi c. S3.
JUGOPETROL Trgovsko podjetje za promet nafte in naftinih derivatov v Ljubljani.
RAZPIS
o sprejemu slušateljev v tečaj za evidentičarje železniško gradbenega podjetje štev. 5 Ljubljana - Moste, pod Ježami.
Prošnje za sprejem je treba poslati do 12. septembra 1948 in priložiti:
1.	Prepis šolskega spričevala o dovršeni nižji srednji šoli:
2.	potrdilo o državljanskih pravicah (volivni pravici). Mladoletni, kolikor bi bili sprejeti v tečaj, bodo morali predložiti pismeno odobritev staršev ali varuhov.
Tečaj se bo pričel 15. septembra t. 1. ln bo trajal 2 (dva) meseca ter se bo vršil v Ljubljani. Tečajniki bodo plačani po času, pozneje pa po uspešno završenem tečaju prevedeni po ZODU s pripadajočim terenskim dodatkom.
Za hrano in stanovanje preskrbljeno. Sprejmemo tudi reflektante, ki so že v službah, s pristankom njihovih starešinskih vodstev.
DIREKCIJA PODJETJA
Obvestilo
Obveščamo zadruge, menze, gostili, ska podjetja, vse ustanove in potrošnike, ki potrebujejo testenine, — da predeluje moko v testenine
Obrtna nabavno-prodajna zadruga živilskih strok z o. j. v Ljubljani
Moko sprejema poslovalnica: SISENSKA CESTA ŠTEVILKA 1
(nasproti remize)
Cena za predelavo večjih količin 3 din za kg, manjših količin 4 din za kilogram.
★ V izpolnjevanju svoje dolžnosti v borbi za petletni plan Je danea nenadoma preminul član tovarniškega delovnega aktiv» tovariš
LOVRENC SKRABAR
delaveo v barvarni
Vzornega člana nagega aktiva ohranimo v častnem spominu.
Jarše, 4. septembra 1948.
Uprava tovarne INDUPLATI, Jarše
+ Po težkem trpljenju je 2. septembra 1948 umrla moja ljuba žena, mamica, sestra, teta ln svakinja
ELA HREN
bivša trgovk»
Pogreb predrage pokojnice bo v nedeljo 5. septembra 1948 ob 16. Iz kapelice na famo pokopališče v Hrovači. Ribnica, 8. septembra 1948.
žalujoči: mož Alojzij; Andrej, Janko, Marinka, Bemadka, otroci, ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA. — Ob težki izgubi naša nepozabne mame
FRANČIŠKE OPEKA
rojene PECKAJ
Izrekamo vsem, ki ate z nami sočustvovali, Jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti, ji darovali vencev in cvetja, najtoplejšo zahvalo. Zahvaljujemo se tudi zdravniku drju. Buhu za njegov trud ln lajšanje trpljenja za časa njene bolezni.
Vrhnika, 4. septembra 1948.
Žalujoči ostali.
ZAHVALA — Vsem, ki ate spremili našega dragega moža, očeta Itd.
JAKOBA KOLMANA
na zadnji poti, mu poklonili cvetje ln z nami sočustvovali — naša prisrčna zahvala. — Zahvaljujemo se primariju dr. Rakovcu in č. duhovščini. Maša zadušnica bo darovana v farni cerkvi v Trnovem dne 7. t. m. ob 6. url. Ljubljana, 4. septembra 1948.
Globoko žalujoči Kolmanovi, ln sorodstvo.
Zaključeno je žrebanje
9,	hola srečk Državne razredne loterije
Dobitki se izplačujejo po uradni listi brez kakršnih koli odbitkov
DANE SO V PRODAJO SREČKE
10.	KOLA, KI IMA PO NOVEM LOTERIJSKEM NAČRTU 45.000 DOBITKOV IN 5 PREMIJ V SKUPNI VSOTI
89,262.600 DIN
ŽREBANJE: !. RAZREDA 10; KOLA: 12. OKTOBRA 1948
PREMIJA: 200.000 DIN
Državna razredna loterija FLRJ
NOVE MLADINSKE KNJIGE
Tone Seliškar: BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA
Najboljša Seliškarjev» mladinska povest v drugi dopolnjeni Izdaji. Napeta robinzonada mladih ribičev na Jadranu. — Ilustriral A. Sirk, opremil S. Škerl. — Cena knjigi na brezlesnem papirju, vezani v pol-platno 60.— Cin.
Boris Žitkov: KAJ SEM VIDEL
Velika ruska slikanica, nekak mali leksikon za naše najmlajše. Pisatelj seznanja otroke na duhovit način z živalmi, rastlinami, kraji, napravami. Knjiga Je primerna za dečje domove ln šole. — Prevedel pesnik A. Golia. — Ilustrirala E. Safonova. — Opremil J. Trpin. — Velik format — 224 strani — 800 slik. — Cena vezani knjigi 98-— din.
ČAROBNI VODNJAK
.šopek najlepših pravljic narodov Sovjetske zveze. Pravljice Je Izbrala A. Ljubarskaja. — Prevedla Marija Kmetova. — Ilustriral A. Jakobsen. — Opremil J. Trpin. — Cena v polplatno vezani knjigi 66,— din.
N. Veretennikov: VOLODJA ULJANO V
Spomini na otroška leta V. I. Lenina. — Prevedel Janko Moder. — Ilustrirala A. Davidova. — Opremil R. Krošelj. — Cena broširani knljgl 20.— din.
Založba Mladinske knjige
Kinološki dnevi v Jugoslaviji
VI. mednarodna razstav* psov vseh
pas«m bo T dniti 11. in 12 t- m. v Ljubljani. Razstavi, je tati večjih prireditev id so t« dni v ntili državi, ko bo tudi kongres Medna redne kinološke federacije. Ali je kinote,',! j a, nauk o pseh, ali so ljudje, ki se s čistokrvnimi psi pečajo, dane? potrebni?
Zgodovina nam pove, da si je že pračlovek vzgojil psa kot svojega pomočnika pri lovu, ko si je iška! hrano in kožo za oblačilo, potreboval pa ga je tudi kot čuvaja svojega imetja. Pes je bil sicer divja žival, a se je dal hitro udomačiti in zgodovina ga šteje med prve udomačene živali. Kot pračlovek, tako tudi mi danes uporabljamo psa v glavnem za dva namena, za lov in za čuvaja. Zato še danes ločimo lovske in nelovske pse. Lovske pse uporabljamo kot goniče, ki poiščejo divjad in jo z glasnim lajanjem priženejo do strelca. Poznamo dalje jamarje, katerih naloga je, da lisico ali jazbeca izženejo iz jame ali pa dajejo z lajanem znak kod je divjad, se z bjo bore in jo držijo na mestu toliko časa, da jo lovec odkoplje in upleni. So dalje lovski psi, ki znajo ranjeno divjad poiskati ih jo lovcu nakazati z lajanjem ali na drug način; tako pes pripomore, da se smrtne muke divjadi skrajšajo, koristijo pa tudi gospodar
stvu, kajti »cer bi divjad poginila ln bi bila za gospodarstvo brez vsakega haska. Med najbolj razvite lovske pse štejemo ptičarje, ki lovcu pokažejo, kje je divjad.
Nelovske pse uporabljamo kot čuvaje imetja, kot pastirje, ki branijo čredo; službeni pes izsledi zločinca, prenaša poročila ali vse, kar želimo, da zanesljivo in hitro pride iz enega mesta na drugo, pomaga reševati ponesrečence posebno v gorah, je pa tudi naš naj zvestejši tovariš in osebni čuvaj.
Skraja pes ni imel vseh lastnosti, ki jih ima danes, k temu ga je človek sčasoma priučil. So lastnosti, ki so psu prirojene, posebno danes, ko je prešel dolgo pot razvoja. So pa zopet druge lastnosti, katere je treba psu priučiti. Kakor je človeku prirojeno, da začne iskali hrano, da govori, hodi itd., tako je tudi psu prirojeno, da čuva človeka in njegovo imetje, da poišče in dvigne divjad, da divjad nakaže, izžene iz jame ali ranjeno najde. Marsičesa pa je treba psa priučiti.
Po tem, za kaj psa uporabljamo ln kakšen je pes po zunanjosti, so se razvile številne pasme psov, ki jih na zunaj označujejo značilni pasemski znakr. Za ločevanje, kam spadajo posamezni psi, skrbe kinološke organizacije.
Ker bo prav te dni zborovala v naši državi Mednarodna kinološka federacija, je prav, da posvetimo svetovni zvezi psorejcev nekaj vrstic. V mednarodni kinološki federaciji so včlanjene vse glavne kinološke organizacije posameznih držav. Po pravilih federacije je njen namen, da uravnava vzrejo in vzgojo psov čistih pasem, pospešuje mednarodne stike kinologov in njihovih organizacij, propagira pravilne odnose človeka do psa, vodi evidenco priznanih pasem psov, dalje kadr^ priznanih sodnikov in razvid zaščitenih psam, iz katerih izvirajo pasemsko najčistejši psi. Federacija ima svoj sedež v Bruslju. Vodi jo odbor, kateremu načeluje predsednik, nadomestuje ga podpredsednik, ki sta voljena vsako leto. Glavne posle opravlja generalni sekretar, ki je običajno na sedežu federacije V odboru federacije je dalje še tajnik, dočim se imenujejo odborniki izredni tajniki. Razen predsednika in podpredsednika so vsi funkcionarji voljeni za 3 leta. Vsako leto je skupščina v oni državi, iz katere je predsednik, ki predaja posle. Tako je v tekoči poslovni dobi predsednik doktor Ivan Lovrenčič z Vrhnike, zaradi česar je letošnja skupščina prvič, kar obstaja federacija, v naši državi, kar pomeni visoko priznanje kinologom in kinološkim organizacijam v Jugoslaviji.
Naša država je članica federacije že 20 let. Kinologe vodijo pri nas republi-
ška kinološka udruženja, katera pa eo prenesla na zvezni organ z imenom Jugoslovanska kinološka zveza nekatere centralne funkcije; med te spadajo reprezentanca kinologov naše države na zunaj in njih vodstvo na znotraj. Naloga zveze je dalje, da koordinira delo republiških kinoloških organizacij, prireja mednarodne razstave in preizkušnje v delu psov, odobrava državne in republiške kinološke prireditve; posebno važna naloga zveze je, da vodi evidenco psov čistih pasem, odobrava in spreminja pasemske znake psov domačih pasem, ima razvid izprašanih sodnikov za ocenjevanje psov ter končno vodi evidenco zaščitenih psarn. Pri zvezi overovljeni sodnik ima pravico ocenjevati pse po vsem svetu in sicer za one pasme, za katere je položil predpisani izpit Ocena, ki jo prisodi tak sodnik psn, je mednarodno priznana. Rodovnik, to je potrdilo o čisti pasmenosti psa, ki ga izda zveza, uživa mednarodno priznanje. Tudi prireditve, ki jih odobri vodstvo zveze so mednarodno priznane.
Kakor vidimo, temelji vse delo na planiranju, katerega osnova je evidenca. Zaradi tega morajo lastniki čistokrvnih psic prijaviti vodstvu že mladiče. Ko postane pes zrel, mora dobiti telesno oceno, torej oceno zunanjosti, ki jo zabeleži vodja evidenčne službe. Prav tako se vpiše vsaka poznejša ocena. Sodniki morejo dati oceoo psu na kinolo-
ških prireditvah, pa tudi izven njih. Najvažnejše so razstave, ki so lahko republiškega, državnega ali mednarodnega pomena. Manjše kinološke prireditve so smotre, na katere so privedeni le psi iz omenjenega okoliša. Tako so n. pr. kinološke organizacije v LR Sloveniji v lanskem letu prvič po osvoboditvi priredile 27 smoter po vseh okrajih in na ta način ugotovile, da je samo v naši republiki bilo lani preko 500 psov,* ki po zunanjosti ustrezajo priznanim pasmam. Taka evidenca pa se ne vodi samo za pse, ki so slučajno v času kinoloških prireditev tu, temveč tudi za njihove prednike, ld so bili na podoben način evidentiram. Poznamo pse, katerih predniki so znani za več stoletij nazaj. Podobno deio, kakor so ga izvršile lansko leto kinološke organizacije v naši republiki, vrše letos druge republike, zlasti Srbija, ki je po končanem izboru priredila v Beogradu republiško razstavo; pridno dela tudi Hrvatska, prav tako pa so z delom začele Makedonija in Bosna.
Pes ima še drugo, važnejšo nalogo; ni zadosti, da je lep, da spada po zunanjosti k eni izmed priznanih pasem, važnejše je, da je sposoben za namen, za katerega je po svoji pasmi ustvarjen. Tudi za to se brigajo kinološke organizacije s tem, da propagirajo pravilno dresuro psa in da po končani dresuri prirejajo preizkušnje, na katerih
pes pokaže poleg naravnih sposobno tudi, kaj se je priučil Za to skrbe i venstveno pasemske organizacije. Teki take vrste prirejajo kinološka društ skoraj vsako leto. Svoje dni je bilo tem pogledu najmarljivejše Društvo lj bi tel jev ptičarjev, po osvoboditvi pa stopil na čelo Klub ljubiteljev brake kajti večina naših lovcev lovi z braioi
Iz vsega tega nam je razumljivo de naših kinoloških organizacij, ki prop girajo vzrejo čistokrvnih psov. če si ki hoče nabaviti psa, si' bo izbral psa äs pasme, kajti na podlagi zapiskov kin loške oroanizacije bo mogel vide kakšni so bili predniki dotičnega p tako po zunanjosti, kakor tudi po up rabnosti, saj se vsi uspehi psa pri vo stvu kinološke organizacije zabeležij Kakšne posebne razlike pri kupnini ml diča äste ali nečiste pasme ni; prehr na pa stane za enega kot drugega en ko. Ker pa Je večja verjetnost, da ] bolj ustrezal namenu, za katerega p kupujemo, oni pes, ägar predniki ; bili lepi fn za rabo dobri, kakor tis za čigar prednike «p oh ne vemo, pote se bomo pri nabavi odločili za psa čis pasme.
Za VI. mednarodno razstavo je p: Javljenih že 600 psov različnih pasei Razstava nam bo pokazala, s kakšni materialom razpolagajo kinologi nai države, ki bodo 6eveda v pretežni večii zastopani na prireditvi	j. £»
6T. 212 {j NEDELJA, S. SEg^TnfifOSItA i&£B
L
I O V E » S K I
POIOÖHALEC
vMaii og(ast
Oglasni oddelek telefon Štev. 38-82 vodja oddelka tel. Štev. 38-33
ZASLU2EK
HARMONIKO zopet poučujem. Vprašati v torek In petek popoldne. Pilih. Celovška 126.	2a767-4
VZGOJITELJICO-usmiljenko ali 6e-Btro, drugega reda sprejmem k štirim otrokom od. 6 do 9 let starosti. Ponudbe na ogl. oddelek pod Ljubiteljica otrok.	25041-4
POSTRE2NJOO od 7. do 15. iščem. Naslov v oglasnem oddelku.	25986.4
PÖSTENO ŽENSKO, ki bi gospodinjila od 7. do 15. dvema osebama, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku. — Oglasiti se Od 15. do 16.	26308-4
ŠIVILJA GRE ŠIVAT NA DOM. Ponudbe pod šivilja na oglasni oddelek Slov. poročevalca.	26303-4
KROJNO RISANJE poučujem. Dopise pod Siguren uspeh na oglasni oddelek SP.	26258-4
BTAREJSO ŽENSKO k bolni osebi za gospodinjska dela, nekaj ur dnevno, sprejmem. Kumar, Rožna dolina. Cesta X, št. 28.	26156-4
POSTREŽBO: dvakrat tedensko, dopoldne ali popoldne, iščem. Ponudbe pod Vestna na ogl. odd. 26055-4 POSTREŽNICO, enkrat tedensko, — iščem Naslov v ogl. odd. 26113-4 POSTREŽNICO sprejmem takoj. Škofja ulica 13. priti., levo. 26148-4 POSTREŽNICO v gospodinjstvu sprejmem takoj. Petkovič, Celovška ULO, Blok II.	26323-4
PRODAM
KRATEK KLAVIR, potreben malega popravila, poceni prodam. Celovška cesta 160-11, krojaštvo.	26074-5
KOV VARILNI APARAT in nov manometer za kisikove jeklenke prodam. Naslov v ogl. odd. 26110-5 PEÖ na žaganje, primemo za mizarsko delavnico, in gašperček prodam. Poizve se: klepar Sitar, Stožice številka 68.	26007-5
NOV KRZNEN PLAŠČ — povh za visoko postavo prodam. Naslov v ogl. oddelku.	26021-5
MOŠKO KOLO, skoraj novo, surova guma, naprodaj. Gerbičeva številka 20	26038-5
OREHOVO JEDILNICO, kompletno in žar.il tekač prodam. Naslov v ogl. oddelku.	25920-5
NOVO PREGRINJALO za otomano, krasen zelen pliš, predvojno blago, 3 m dolgo, 1.20 m široko prodam. Naslov v ogl. odd.	25971-5
ŠIVALNI STROJ, odlično ohranjen, naprodaj. Naslov v ogl. odd. 26032-5 KOZO MLADICO Švicarko, 6 mesecev staro prodam. Pečnik Ivan. Stožice štev 29.	25750-5
OKROGEL KOVAŠKI MEH, dvojimi, dobro ohranjen in stenski vrtalni stroj prodam. Kajiman, Mengeš.	25764.5
ČEVLJE, moške škornje 41, odlične in vi»! ,no z lokom poceni prodam. Pod-mKščakoiva 37.	25900.5
KOMPLETNO SPALNICO, z vložki in žimnicami zelo dobro ohranjeno predam. Poizve se: Pr. Koder, Gortina, pošta Muta ob Dravi.	25910.5
KUHINJSKO OPRAVO, novo ali dobro ohranjeno, kupim. Posiud.be z opisom m ceno pod Kuhinja na ogl. odd. 25893.6 6 ŽIČNIH MREŽ v železmem okviru, 120 X 170 con naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku.	25927.5
LEP KRZNEN PLAŠČ boljše vrste ugoi.
no predam. Naslov v egi. odd. 25976.5 PLINSKO PEČICO prodam. Pleteršnihova številka 24-1.	25518.5
DETEKTOR prodam Miklošičeva št. 36, hišnik.	25993-5
ZENSKO KOLO prodam. Poizve se: Kitin, Tyr še va 67.	25993.5
DVA PLAŠČA za kolo velikost 26, z žičnim robom, predam. Poizve se pri vra. tarju Slov. perečevica popoldne od 13 de 19. ure.	26017-5
RECORD.BRIZGE in drug zdravniški instrumentarij prodam. Ponudbe na ogl. odd. p od Vse novlo	26019.5
1% kg FINE PRAŽENE KAVE, ameriške. ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku.	26137-5
NOVE ŽENSKE ČEVLJE št. 38, letne, prodam. Kodeljevo, Okiškega cesta štev. 4.	26136-5
SMUČARSKO JOPO do 18 let starosti prodam. Pauk. Kettejeva 7.	26133-5
2 kg PRAVE KAVE prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	26128-5
ŽENSKO KOLO. zelo dobro ohranjeno, prodam. Sv. Petra cesta štev. 38,
26086-5
LINOLEJ 4.50 mx2 m, nov, in violino v kovčegu, prodam. -— M. Dekleva, Bežigrad. Hranilniška 3.	26331-5
KUHINJSKO KREDENCO, rabljeno, steno z ogledalom za predsobo, dve oglodali in mizo prodam. — židovska steza 4 parter.	26336-5
DIATONIČNO harmoniko 3% vrstno, 12 basov, dobro ohranjeno, prodam. Ogled od 14. ure dalje. Idrijska cesta št. 20.	26310-5
GOJZA RICE št. 43—44. nove, odličen material, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	26309-5
TRIČETRTINSKO VIOLINO z etuijem prodam. Ogled v popoldanskih urah. Naslov v oglasnem oddelku. 26307-5 STOJEČO OTAVO prodam. Poizve se: Geiser Jakob. Trnovo, Rakova Jelša št. 59.	26306-5
PRVOVRSTNO MOŠKO OBLEKO, ma-rengu suknjič in črtaste modne hlače prodam. Ogled pri Gentleman. Dalmatinova št. 3.	26305-5
KRZNENO JOPICO Wohla, rjave barve. % dolgo, prodam. Naslov v ogl. oddelku.	26304-5
DVOJE OKEN. okviri 2x1 m, kompl., vsa zasteklena. prodam. — Ing. Prezelj, Wolfova ulica 3.	26301-5
HLADILNO OMARO Saffa, malo rabljeno. uporabna z ledom, prodam. — Ing. Prezelj. Wolfova 3.	26300-5
MOŠKO KOLO. Diirkopp, malo rabljeno. nroclam. Ing Prezelj. Wolfova ulica 3.	26299-5
MOŠKO KOLO in navadno trivrstno harmoniko zaradi <xi p o to van ja prodam. Naslov v podružnici Slov. poročevalca Celje.	26234-5
ZLATO OVRATNO VERIŽICO prodam. Naslov v oglasnem oddelku Sl. poročevalca.	26627-5
OMARO, posteljo in mizico prodam. — Naslov v oglasnem oddelku. 26296-5 PISALNI STROJ PRODAM. Zorman, Gradišče 10.	26295-5
Ivan Ribič - Stojan:
KONCERTNE VIOLIN-CITRE, nove,
prodam. Naslov v ogl odd. 26294-5 KREMENSKO SVETILKO (Quarzlampe), namizno, prodam. Ponudbe z navedbo cene poslati pod Najboljši ponudnik na oglasni oddelek 26262-5 ŠPORTNI VOZIČEK otroška košara in gramofon s ploščami naprodaj. — Ogled od 17. do 19. Naslov v oglasnem oddelku.	26268-5
INSTRUMENTI (zdravniški), Testut: Anatomski atlas (v francoščini) in več kirurgičnlh praktikumov, prodam. Vegova 2-1, levo.	26266-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, nov, prodam. Tovarniška 27-1.	26265-5
KNJIŽNO OMARO, pisalno mizo iz črnega hrasta in rjavo usnjeno klubsko garnituro prodam. Naslov v ogl. oddelku.	26259-5
HIDRAVLJICNO DVIGALO za pet-tonski avto prodam ali zamenjam za zidno opeko ali krompir. Crne Frane, Zgornja Zadobrova 56, Pelje, Ljubljana.	26263-5
ZLOŽLJIVO ŽELEZNO POSTELJO in
1	% kg prave kave prodam. Ty,rševa
cesta 114-1.	26283-5
1	kg NEPRAZENE KAVE prodam. — Naslov v oglasnem oddelku. 26282-5
KRASEN JEDILNI PRIBOR za šest oseb, rje prost, in kavni servis, prodam. Baragova ulica štev., 10 pritličje.	26281-5
PRODAJNI PULT s stekleno ploščo, zelo dobro ohranjen, prodam. Baragova 10, pritličje.	26280-5
RADIJSKI AKUMULATOR, 6 voltov, 80 amper, prodam. Primeren za avto. Verovškova 23-1. levo.	26279-5
2	kg PRAVE KAVE, nepražene, prodam. Naslov v oglasnem odd. 26153-5
FOTOGRAFSKI APARAT znamke Voigtländer Bessa nov, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 26154-5,. MREŽO, pocinkano, zelo gosto, pro-’ dam. Hribar Jegličeva cesta številka 3.	26158-5
GLOBOK VOZIČEK prodam. Jenkova Štev. 20.	26161-5
MOŠKO KOLO Peugeot, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	26162-5
MOŠKO OBLEKO, posteljno mrežo, globok otroški voziček prodam ali pa ga zamenjam za žensko kolo. Ljubljana, Bolgarska ul. 17-1.	26057-5
8 kg VOLNE za zimske jopice prodam. Sv. Petra cesta številka 49 — Zavrl.	26319-5
RADIO Šaub, 5+1, z magičnim očesom dobro ohranjen. In kompletne smuči, nove, nerabljene prodam. Ogled od 19. do 20. Vodnikova 77, Zgornja Šiška.	26318-5
MIZO. 3 stole in steno za kmečko sobo prodam. Naslov v ogasnem oddelku.	26317-5
JEDILNO MIZO in preprogo 3x2 prodam. Naslov v ogl. odd. 26316-5 GLOBOK VOZIČEK prodam. Ogled popoldne. Naslov v ogl. odd. 26329-5 MORSKE PRAŠIČKE prodam. Steiner Krista, Stožice 78, VilaS ava p. Ježica.	26337-5
ŠPORTNI VOZIČEK, predvojni, prodam. Postojnska ul. 12	26332-5
DIATONIČNO HARMQNiKO Hohner,
2	in % vrstno, prodam. Resman Jo-
že, Knezova številka IS, dvorišče, desno.	26077-5
RDEČ KOSTIM, za srednjo postavo, čista volna, in dekliški spomladanski plašč, prodam Naslov: Celovška c. 30. klet.	26078-5
TRAVNIŠKO BRANO, drevo »Dopler«
—	klepalnik, tritonsko harmoniko In
radio »Siemense ugodno prodam Naslov v ekspozituri SP Radovljica.	26097-5
PRODAM preprogo tekač 8% m, veliko goblensko sliko (mak), več slik, an-gora-pplover. nastavek za sadje, malo mizico, karnise, bolniški stol, bu-dilnik in servis za kavo »Rosentale. Naslov v ogl. odd.	26098-5
TEHTNICO »Krup golf« 6% kg, prodam. Naslov v ogl. odd. 26119-5 MOŠKO ŠPORTNO KOLO, dobro violino in logaritmično računalo prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 26120-5 60 m KABLA za električni motor — ugodno prodam. Gmajnica 25, — Komenda.	26122-5
NAPRODAJ JE SOKOL, ki je vlit iz železebetona in ima po 92 cm dolgi in 43 cm široki perutnici ter podstavek 250 kg težak. Velika ptica bo v okras vsakemu lepemu večjemu hišnemu vrtu. Ponudbe na naslov: Bartolj Franc, št. Rupert pri Mokronogu h. št. 6.	25911-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam
—	Za gradom 1, Kadunc. 26140-5 DOBRA VIOLA, violina in' kitara naprodaj. Naslov v ogl. odd. 26141-5
PISALNI STROJ predam. Naslov v oglasnem oddelku.	26142-5
MODERNO SPALNICO, popolnoma novo, orehov furnir, prodam. Informacije od 15. do 17. ure. Naslov v ogl. oddelku.	26145-5
MODERNO CRNO KRILO svileno, in 1.50 metra blaga (kloke) oboje predvojno, prodam. Ogled pri vratarju Slovenskega poročevalca — Knafljeva 5.	.	26182-5
INVALIDSKO PODJETJE »Komisija«, Ljubljana, Stari trg 9 ima v prodaji vsakovrstne tehnične predmete, moško in žensko obleko in obutev, servise in jedilne pribore, razne preproge, harmonike, violine itd. 26179-5 PLAŠČ, rjav, jesenski, prodam. Naslov v ogl. odd.	26177-5
RADIO, 51/2 cevni, prodam. Zakovšek, Hradeckega 41, desno. Ogled od 12. dalje.	26175-5
OGRODJE KOLESA prodam Naslov v ogl. odd.	'	26174-5
RADIO. 5 cevni, prodam Naslov v ogl oddelku.	26172-5
HRASTOVA JEDILNICA, otomana, mizica za pisalni stroj, servis za pijače, kristalni servis za kompot in slike — naprodaj. Podgornik — Beethovnova 16,	26171-5
KUHINJSKO KREDENCO, mizo in zaboj prodam. Kamniška ul. 22. 26166-5 DIATONIČNO HARMONIKO Hohner, prodam. Miklošičeva številka S-II — levo.	26203-5
DVE PREŠITI ODEJI, novi, prodam.
'Naslov v ogl. odd.	26206-5
OTAVO v Mestnem logu prodam. — Klopčič Antonija, Kolezijska ulica štev. 28.	26208-5
VELIKI KROJAŠKI STROJ, odlično ohranjen, prodam. Naslov v oglas, oddelku.	26209-5
NOVO STISKALNICO za sadje prodam. Naslov v ogl. odd. 26211-5 ODLIČNE BRITVE, brivske potrebščine. risalni pribor in moški jesenski površnik prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	26200-5
DVE POSTEpJI z žimnicami, 2 nočni omarici, umivalnik in otroško posteljico, prodam. Ogled od 9. do 11. ure dopoldne. Naslov v ogl. odd. 26193-5 RADIO — prodam. Stari trg številka l-III.	26291-5
LAHKO PRIKOLICO za motor prodam. Naslov v o£l. odd. 26197-5 RADIO, znamke Schaub 6 cevni original, odličen glas, prodam. Društvena 30,: Moste.	26194-5
MOŠKO OBLEKO, popolnoma novo — prodam. Ogled iz prijaznosti Pahor. Prešernova štev. 54, od ponedeljka dalje.	26218-5
VEČJO MNOŽINO KANT iz bele pločevine prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	26215-5
OTROŠKI VOZIČEK, globok, dobro ohranjen, prodam. Černetova, številka 38.	26214-5
LEPO BLAGO, predvojno, volneno za ženski plašč, prodam. Sorčan, Zaloška 24.	26213-5
3 ORIGINALNE francoske mlinske kamne, rabljene, ugodno prodamo. Ponudbe in ogled: Kemična tovarna Domžale.	26223-5
ŽENSKI PLAŠČ, dobro ohranjen, prodam. Tržaška 8-1.	26220-5
MOŠKO KOLO, skoraj novo, prodam.
Naslov v ogl. odd.	26219-5
OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK prodam. Slomškova 16-1, desno. 26191-5 ŠPORTNI VOZIČEK prodam. Mestni trg 20-1, vhod Krojaška I. 26190-5 BAROČNO KOMODO bogato vloženo, prodam. Sv. Florijana ul. 26. 26187-5 BLAGO, črno, razparana suknja naprodaj. Poizve se, Pavšičeva ulica 8 pritličje. Zg. šiška.	26184-5
»ŠLAGERJE« za jazz orkester, najnovejše in koncertne skladbe za salonski prodam. Švara, Tavčarjeva ul. štev. 4.	26146-5
NEKAJ CISTE VOLNE za stroj 8 ali 6. prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	26255-5
KOPALNO KAD, emajlirano, prodam.
Šmartinska 15.	26254-5
KLAVIRSKO HARMONIKO, 12 basov prodam. Medvedova številka 26-1 — levo.	26253-5
VOZIČEK na štiri kolesa, nosilnost 400 kg, in 2 zidna ventilatorja prodam. Cerkvena ul. 3.	26252-5
DVA ŠIVALNA čevljarska stroja Singer — dobro ohranjena, cilinder in ploska šteparica, prodam. Naslov v podr. SP Novo mesto.	26240-5
POSTELJO s pripadajočo posteljno omarico, mehki les. dobro ohranjeno, prodam. Vprašati Ažbetova 28, Pod Rožnikom.	26278-5
RADIJSKI APARAT in ročno uro na 15 kamnov prodam. Predovičeva številka 22.	26277-5
VELIKO KOPALNO KAD, pločevinasto. prodam. Fugina, Gallusovo nabrežje 7. Telef. 47-11.	26276-5
VEČJE ŠTEVILO detektivskih romanov v nemškem jeziku od Wallaca in dr. pisateljev prodam Naslov v ogl. odd.	26275-5
120 VELIKIH ŠKATEL J — karton Unrra — prodam. Pavli Poldi, Domžale, Savska c. 35.	26273-5
OMARO za obleko, belo pleskano in umivalnik z mramor jevo ploščo in brušenim ogledalom 76x44 prodam. Naslov Gorupova 16-1	26292-5
OTOMANO-DIVAN, skoraj novo, — prodam. Frankopanska 27 pritličje, levo.	26292-5
SALONARJE-ČEVLJE štev 37 prodam. Naslov v ogl. odd. ’	26290-5
PSA nemškega volčjaka,' 6 mesecev starega, prodam.. Naslov v oglasnem oddelku.	26289-5
KOMPLETNO OTROŠKO POSTELJO prodam. Bleiwelsova cesta številka 50-III, levo.	26287-5
DEKLIŠKO KOLO. dobro ohranjeno, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	26322-5
ŽENSKO KOLO prodam. Dolenjska cesta štev. 35. Ogled od 16. do 18 _ure.	26321-5
FOTOGRAFSKI APARAT, najnovejši, na Leica film, prodam. Ponudbe na ogl. odd. pod Exakta	26320-5
ŠPORTNI VOZIČEK, 'masiven, prodam. Poizve se Zvonarska 2, dvorišče v ponedeljek event, torek od 13. do 15. Lindtner Ciril.	26328-5
DIATONIČNO HARMONIKO prodam. Ogled od 12. do 14. Naslov v oglas, oddelku.	26324-5
NOVO MOŠKO KOLO znamke Prior, prodam. Naslov v oglasnem oddel. Ogled od 11. do 15.	26269-5
LEP GLOBOK VOZIČEK prodam — Kerč Ivan, Tyrševa 19.	26342-5
SKOBELNI STROJ za les, elektromotor do 7 Ks, kupimo. Obenem prodamo težko kovinsko stružnico. Državni interesenti naj se javijo na Okrajno kolarsko-mizarsko podjetje Mirna Dolenjsko.	26224-5
POROČNI PRSTAN, moder žamet, fine ženske robce platno in brokat svilo za otroški plimo prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	26335-5
KUPIM
BELO VOLNENO BLAGO za obleko kupim. Ponudbe na ogl. odd pod Volneno.	26011-6
KOMPLETNO PIŠTOLO za brizganje barv in lakov, s kompresorjem ali na električni pogon, kupim. Ponudbe na ogl. odd. pod Kompresor. 25940-6 GUMI VOZ, nosilnost 2—3 t, kupim takoj. Ponudbe pod takoj Prevoznik na ogl. odd.	25938-6
MANJŠO ZBIRKO ali partijo znamk kupim. Ponudbe na ogl. od. pod Filatelist.	25916-6
SADNI MLIN, nov ali dobro ohranjen kupim. Janez Vilfan, žabnlca 10 pri Škofji Loki.	25690-6
SNEžKB št. 40 s pol peto, nove ali dobro ohranjene, kupim Ponudbe na ogl. odd. pod Takoj.	25646-6
KOMBINIRANO OMARO, novo ali dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. pod Lepa.	25645-6
LIKALO za parkete električno ali tudi ročno (220—110 volt), kupi Zobna ambulanta. Marenberg.	25962-6
VEČ STROJEV za lupljenje krompirja kupimo Ponudbe poslati na naslov: Služba radničkog snabdevanja, Direkci. Ja vel. kanala Dunav—Tisa—Dunav" Nov* Sad.	25861.6
PELERINO, moško, črno, veliko, predvojno volneno blago, novo ali zelo dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. pod Pelerina.	25788-6
JEDILNI PRIBOR rje prost ali srebrn, za 6 oseb kupim Ponudbe na ogl. odd. pod Rje prost.	25619-6
KOVČEG za avto kupim. Naslov. Ivan RepaJnšek. Domžale, Nova ul. 3. 25755,6 OTROŠKO POSTELJICO, dobro ohranjeno. kupim. Naslov v ogl. odd. 25519.6 REGULATOR S KASETO ali samo kaseto za motorno kolo DKW 250, kupim. — Pismene ponudbe na: Jurič Ludvik, Šmartno pod Šmarno goro št. 35. pošta št. Vid nad Ljubljano.	25937-6
ŽELEZNO STISKALNICO za grozdje od 300 do 600 litrov kupim Ponudbe z navedbo cene pod PREŠ na oglasni oddelek.	24794-6
t,aks ali vrvico za ribolov kupim.
Naslov v oglasnem oddelku. 26134-6 ELEKTRIČNI STROJČEK Kohünor 2 za striženja las, lahko neuporaben,, tudi samo rezilo kupim. Pirc, Klano gt. 69, Kranj.	25521-6
POCINKANO MREŽO do 20 metrov, z odprtinami IVi—2 cm, kupim. Naslov v Oglasnem oddelku.	26297-6
PRAŠIČA, nad 100 kg težkega, kupim.
Močnik, Koblarjeva 7.	26150-6
ELEKTRIČNI APARAT deduktor, varilno garnituro za jeklenke In stroj za Izdelovanje dimnih kolen kupi — žibret, Radeče pri Zidanem mostu.	26165-6
NOVO MODERNO SPALNICO kupim.
Hojnik, Maribor, Sodna 3.	25853-6
VEČJO LESENO STENO predelno kupim. Ponudbe na podružnico SP Jesenice pod Stena.	26060-6
ELEKTRIČNI HLADILNIK (Frlgi-daire) in električni štedilnik, dobro ohranjen kupim. Hauer Klara — Kranjska gora 189.	26067-6
DVA AVTOMOBILSKA PLAŠČA za vprežni voz. lahko že rabljena, vendar dobro ohranjena, z dimenzijo 170 xl40 ali 170x130 18 col. in z robom kupim. Ponudbe: Jamnik Janez — Pungart 9, Škofja Loka. 26068-6 FURNIRANO SPALNICO, orehova korenina ali podobno, kupim. Ponudbe pod značko Prvovrstna spalnica na oglasni oddelek.	260S4-6
ELEKTRIČNI LIKALNIK, 5—7 kg težak. kupim. Krojač, Resljeva cesta štev. 2.	26093-6
GUMICE za Weck kozarce kupim. Breceljnik, Vidovdanska 2.	26138-6
7—8 m PREDVOJNEGA BLAGA za tapeclranje kupim. Pismene ponudbe pod Blago na ogl odd.	26143-6
INVALIDSKO PODJETJE »Komisija«, Ljubljana, Stari trg 9, sprejema v prodajo vsakovrstne dobro ohranjene predmete.	26178-6
DEŽNI PLAŠČ za srednjo moško postavo kupim. Ponudbe na ogl. odd. pod Balonska svila.	26170-6
ŠPORTNI VOZIČEK, tapeciran, dobro ohranjen, kupim. Dostal, Marijin trg štev. 3-II.	26169-6
KROMBI ali kakšno drugo prvovrstno blago kupim. Takojšne ponudbe na ogl. odd. pod Zenski plašč. 26198-6 PISALNI STROJ, dober, kupim. Ponudbe pod Utorak na oglasni oddelek.	26217-6
5000 kg SLAME za steljo kupimo. — Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek pod Ekonomija.	26216-6
OMARO za obleko ali predalnik za perilo in posteljo kupim. Ponudbe na Sorčan, Zaloška 24.	26212-6
KINOPROJEKTOR, 16 ali 8 mm, in filme kupim. Ponudbe na inž. Pretnar, Jesenice. Industrijska 13.	26228-6
LIJAK s pipo, za kuhinjo, kupim. Ponudbe s ceno pod Lijak na podružnico SP Jesenice.	26227-6
SREDNJI PISALNI STROJ takoj kupi Kmetijska zadruga Bukovščica pošta Selca n/d Škofjo Loko. 26225-6 STENSKO OGLEDALO kupim. Naslov v ogl. odd.	26221-6
MIZARSKO ORODJE in ročno železno blagajno kupimo. Tovarna rolet, Linhartova štev. 8.	26189-6
ŽENSKI ŠIVALNI STROJ dobro ohranjen, kupim, plačani tudi v natura-lijah. Ponudbe na ogl. oddelek pod Stroj.	26147-6
VSO OPRAVO in orodje za kovačnico, pisalni stroj in decimalno tehtnico 500 kg kupimo. K. Z. — Zgornje Gorje,-	26248-6
6 LESENIH SODOV, vsebine 300—400 litrov kupimo. Ponudbe poslati na naslov: Direkcija okrajnih proizvodnih podjetij, Kamnik.	26242-6
dva DO ŠTIRI VOZOVE GNOJA V bližini Domžal kupim. Pavli Poldi, Domžale, Savska c. 35.	26274-6
LEPO PREPROGO do 9 kv. m kupim. Naslov v ogl. odd.	26333-6
ZAMENJAM
SUHA DRVA zamenjam za 22 karatno zlato za zobe. Naslov v podružnici SP Kranj.	25738-7
JALOVO KRAVO teža 500—600 kg, zamenjam za kravo s teličkom oziroma mlekarico. Jerina Anton, Kla-dezna 10, Krakovo	25069-7
MOTORNO KOLO NSU. VI ccm. Ginck, zamenjam za klav. harmoniko, 80—120 basov. Kolo je potrebno malega popravila. Naslov v ogl. oddelku. 25617.7 STAVBENI LES in rejenega prašiča za. menjam za zidno opeko. Naslov v ogl. oddelku.	25720-7
ZAMENJAM za novejšo moderno zidano eno- ali dvodružinsko komfortno vilo z vrtom v Mariboru, krasno, 3 ha veliko posestvo z enonadstropno hišo in gospodarskim poslopjem v krasnem kraju na deželi ob glavni asfaltirani cesti. (Avtobusna proga Ma-ribor-Zagreb). Ponudbe pod Ugodna prilika na podružinco Slov poročevalca v Ptuju.	' 26237-8
MLADO BREJO OVCO zamenjam za otavo. Vprašati na Sanitarno epidemiološki postaji Celje, Zdravstveni dom.	26235-7
MOTORNO KOLO s prikolico, Harley, zamenjam za mali osebni avto, even-tuelno prodam. Koblarjeva ulica 7, hišnik.	26151-7
AVTOMOBILSKE GUME 20 col zamenjam za 18 balon ali 17 balon z obroči. Gasilsko društvo Šenčur pri Kranju.	26066-7
DOLGO ZIMSKO SUKNJO črno, predvojno blago, skoraj novo, zamenjam z doplačilom za dober radijski aparat. Naslov v ogl. odd.	26069-7
BUKOVA DRVA zamenjam za usnje: konjino ali ovčino za par škornjev ali pa tudi dobro plačam. Ponudbe na ogl. odd. pod Usnje. 26071-7 NOVE MOŠKE ŠKORNJE zamenjam za ženske št. 39. Na Peči št. 9a — Kodeljevo.	26100-7
KOMPLETEN MOTOR od 50 ks zamenjamo za težjega od 75—100 Ks in to Chevrolet, Opel-Blitz ali 8 cil. Ford. Eventualno kupimo blok Chevrolet 1 ln pol tonski UNRRA premer cil. 90 mm. Obnovitvena zadruga, Dol. Pirovšica.	26226-7
TORPEDO, tovarniško nov, pokroman, predvojni zamenjam za dva nova žična plašča 26xlVx. — Naslov v oglas, oddelku.	26080-7
NOVE VISOKE MOŠKE čevlje št. 40 črne. zamenjamza št. 41—41% ali kupim. Obenem kupim 20 kosov strešne opeke. Ponudbe pod Explozija na ogl. oddelek 876.	26256-7
RADIJSKE ELEKTRONKE kompletne serije, zvočnike in radijske dele prodam ali zamenjam za ogledalo 45x120. Alojz Ditner. Vel. Mengeš štev. 110.	26243-7
ZENSKO ŠPORTNO KOLO. elegantno, popolnoma novo, zamenjam za dobro ohranjen planino. Ponudbe pod Eventualno doplačilo na ogl. odd. 26315-7
PRVOVRSTNO GARNITURO GUM — 26x2,125, zamenjam za 26x1,75, event, prodam, šiška, Kosova 4.	26286-7
BOSANSKO PREPROGO 3x2 zamenjam za pianino. Javiti takoj na ogl. odd. pod Pianino	26257-7
NEPREMIČNINE
ENODRUŽINSKO HIŠO ali posestvo kupim v predelu Celje do Maribora, Ptuj do Slatine Radenci. Ponudbe na Repič, uredništvo »Naše delo« — Ptuj.	25324-8
DVOSTANOVANJSKO HIŠO na Reki (so.
ba.	kabinet, kuhinja, kopalnica, pri tik. line) 3 minute od kolodvora, prodam. Ponudbe poslati na ogl. odd. pod: Reka 350.000 din.	25881.8
NOVEJŠO HIŠO z vrtičkom na lepem kraju v Novem mestu zamenjam za ustrezajočo alt del hiše v Ljubljani. Eventualno prodam. Ponudbe pod 16 na oglasni oddelek.	26298-8
VEČJO STAVBNO PARCELO v Stoži-cah prodam. Ponudbe pod Parcela na oglasni oddelek.	26160-8
ENOSTANOVANJSKO HIŠO, takoj vseljivo, v Beogradu, zamenjam za ustrezajočo v Ljubljani. V poštev pride tudi stanovanje. Ponudbe pod značko Beograd na oglasni oddelek Slov. poročevalca.	26163-8
HIBO z gozdno parcelo v letoviškem kraju na Gorenjskem prodam. Naslov v ogl odd.	26106-8
HIŠICO ALI PARCELO v okolici kupim oziroma zamenjam. Ponudbe pod Hišica-parcela na ogl. odd. 26173-8 ENO- ALI DVOSTANOVANJSKO hišo v Ljubljani kupim. Ponudbe poslati na ogl. odd. pod Hiša.	26195-8
ENONADSTROPNO HIŠO z velikim skladiščem odnosno hlevom na Notranjskem prodam. Ponudbe na ogl. odd. pod Mimi kraj.	26196-14
GOZD IN TRAVNIK blizu železniške postaje na Dolenjskem zamenjam za hišo v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku.	26157-8
ENODRUŽINSKO VILO ALI HIŠO z> lepim vrtom, lega Zgor. šiška ob cestni železnici, kupim. Ponudbe pod Rodbinska hiša na ogl. odd 26326-8 STANOVANJSKO BARAKO prodam. Frankopanska ul. 12.	26338-8
V NAJEM
PAR TEŽKIH KONJ z vprego in vozom dam v najem zanesljivemu človeku. Ponudbe pod Ugodno na ogl. oddelek.	26108-9
SOBE - STANOVANJA
ENOSOBNO STANOVANJE, suho ln čisto, nova hiša, prvo nadstropje, na Savski cesti, zamenjam za dvosobno kjer koli. Pojasnila pri Foto »Justi«, Dunajska cesta št. 6.	25647-10
LEPO ENOSOBNO stanovanje na Vrhniki zamenjam za enako v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. 26101-10 ENOSOBNO STANOVANJE s kopalnico v centru Maribora zamenjam za Ljubljano v centru ali v bližini. Ponudbe na ogl. odd. pod Dva. 26018-10 ŠTIRISOBNO STANOVANJE V Celju za_ menjam aa til- ali štiribotao v Ljubija, ni. Zaradi dogovora pustite naslov v ogl. odd. pod: 259ÖL	25091-10
DVE MLADI URADNICI, zaposleni pri JDž, iščeta opremljeno sobico ali kabinet — lahko tudi z eno posteljo, po možnosti v centru ali v bližini kolodvora šiška. Plačata po dogovoru. Ponudbe pod Milka na oglasni oddelku SP.	26135-10
TROSOBNO STANOVANJE v Ljutomeru takoj zamenjam z dvosobnim v Ljubljani. Ponudbe pod: Takoj na oglasni oddelek.	26130-10
ŠIVILJA z lastnim strojem, dopoldne odsotna, želi prazno ali opremljeno sobo. Ponudbe pod Marljiva na ogl. oddelek.	26126-10
ŠIVILJA išče prazno ali opremljeno sobo. Ponudbe pod Zanesljiva in poštena na oglasni oddelek.	26127-10
ENOSOBNO STANOVANJE,	čisto in
zračno v I. nadstropju, v novi hiši v Zeleni jami zamenjam za enakovredno ali dvosobno. Po možnosti v bližini od Rimske ceste do trnovske cerkve	26334-10
KLETNO STANOVANJE z dvema sobama In kuhinjo zamenjam za eno-sobo s kuhinjo kjer koli. Naslov v oglasnem oddelku.	26311-10
LEPO SOBO Išče solidna tovarišica. Ponudbe pod Nujno — takoj na ogl. oddelek.	26302-10
DIJAKINJO sprejmem na stanovanje. Vprašati: Celje, Gaberje, Beskoško-va št. 2.	26233-10
SEDMOŠOLEC klasične gimnazije z dežele Išče sobo. Naslov v oglasnem oddelku.	26264-10
MANJŠE DVOSOBNO STANOVANJE zamenjam za večje ali enosobno ln sobo posebej. Marmontova cesta številka 36.	26149-10
SOBO išče trgovska pomočnica s 15. septembrom. Perilo ima sama. Naslov v oglasnem oddelku. 26152-10 UPOKOJENKO, ki bi ml pomagala nekaj ur dnevno, sprejmem na stanovanje. šušteršičeva ulica štev. 5, Novak.	26159-10
KATERA UPOKOJENKA, upokojenec ali državni uradnik, muzikaličen in z znanjem tujih Jezikov, si želi mirnega doma na deželi blizu Celja? Pišite pod značko Za oskrbo — pomoč v malem gospodinjstvu na ogl. oddelek.	26037-10
VISOKOŠOLEC v zadnjem letniku inštruira nižješolca v vseh predmetih proti stanovanju. Naslov v oglasnem oddelku.	26072-10
SOBO IN KUHINJO iščem. Ponudbe na oglasni oddelek pod Krompir 200. 26081-10 DVOSOBNO STANOVANJE s pomožnimi prostori v Škofji Loki zamenjam za enako v Ljubljani. Naslov v ogl. oddelku.	26083-10
ENOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami v Beogradu zamenjam za enako v Ljubljani. Poizve se: Ljubljana, štepanjska cesta 24.	26099-10
NOVINAR ln ŠTUDENT iščeta opremljeno sobo z dvema posteljama v centru. Plačata v maščobi In moki. Ponudbe na ogl. oddelek pod Juventus.	26112-10
LEPO POLOPREMLJENO SOBO blizu tramvajske postaje oddam dvema starejšima dijakoma z dežele. Naslov v ogl. odd.	26115-10
DVOJE ENOSOBNIH STANOVANJ: eno v Ljubljani, drugo 6 km oddaljeno, veliko, sončno, z vrtom, tik kolodvora zamenjam za dvosobno v Ljubljani. Ponudbe na ogl oddelek pod značko Nujno.	' 26116-10
LEPO DVOSOBNO družinsko stanovanje v Mariboru zamenjam za enako v Kranju ali v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku.	26121-10
SEDMOŠOLEC išče sobo. gre kot sostanovalec k dobrim ljudem, pripravljen Je pomagati dijaku pri učenju. Prav tako Išče sobo pri dobrih ljudeh dijakinja, gre tudi kot sostanovalka Naslov v ogl. odd. 26129-10 VISOKOŠOLEC Išče opremljeno sobo. Zaželjena bližina univerze. Ponudbe pod Miren tehnik na oglalni oddelek	26189-10
URADNIK išče prazno ali opremljeno čedno sobico. Kdor ve, naj javi na ogl odd pod 2000.	26144-10
ENOSOBNO STANOVANJE s kabinetom, zelo lepo, kompletno, čisto, vrt, nova hiša Bežigrad, zamenjam za enako kjer koli. Ponudbe v ogl. odd. pod Plačam selitev.	26181-10
POŠTEN DIJAK Išče primemo stanovanje. Gre tudi za sostanovalca. — Lahko plača v naturalijah. Ponudbe pod Takoj ria. ogl. odd. 26168-10 DVOSOBNO STANOVANJE z vrtom Za Bežigradom zamenjam za enako. Naslov v ogl. odd.	26167-10
ŠIVILJA išče prazno sobo, po možnosti s posebnim vhodom — bližnji okraj Trnovo. Ponudbe pod Potrebujem nujno na ogl. odd. 26204-10 ENOSOBNO STANOVANJE v centru — plin, velik balkon, kopalnica, prostorne pritikline, zračno in zajamčeno čisto, v hiši z dvigalom ter eno sobo s posebnim vhodom na drugem kraju prav tako v centfu zamenjam za komfortno dvosobno s kabinetom ali večsobno stanovanje. Pogoj : center. Naslov v oglasnem oddelku.	26207-10
SOSTANOVALKO dijakinjo z dežele, ki bi lahko plačala delno, v naturalijah, sprejmem. Naslov v oglas, oddelku.	26199-10
VELIKO ENOSOBNO STANOVANJE v Rožni dolini. 3 minute od tramvajske postaje zamenjam za stanovanje za Bežigradom ali v šiški. — Pismene ponudbe na ogl. odd. pod Bežigrad-šiška.	26202-10
DVE DIJAKINJI sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. pod Naturalije. 26222-10 DVOSOBNO STANOVANJE, komfortno, v Kranju, zamenjam po možnosti za enako v Celju.	26192-10
TOVARIŠICA, mirna in poštena, išče malo sobico ali gre kot sostanovalka. Ponudbe pod čimprej na oglasni oddelek.	26185-10
PRAZNO ali opremljeno sobo išče miren inženir. Ponudbe na oglasni oddelek pod Mir.	26183-10
DIJAKINJA išče opremljeno sobo, gre tudi kot sostanovalka. Ponudbe pod Dijakinja na ogl. odd.	26251-10
KOMPLETNO SONČNO dvosobno stanovanje v Polju zamenjam za enako v Ljubljani. Ugodna prilika za družine z otroki in upokojence. Naslov v ogl. odd.	26272-10
KOMFORTNO STANOVANJE, enoson-no, sončno, zamenjam z Predjamske 29 v center — najraje pri kolodvoru.	26271-14
KOMFORTNO TRISOBNO stanovanje v Ljubljani zamenjam za enako ali štirisobno v Beogradu. Naslov v ogl. oddelku.	26270-10
ZAKONCA Iščeta sobo. Plačata v naturalijah. Naslov v ogl odd. 26291-10 OPREMLJENO SAMSKO SOBO pri remizi zamenjam za prazno. Pismene ponudbe pod Bežigrad-šiška na ogl. oddelek.	26285-10
DVA MIRNA SAMCA iščeta opremljeno sobo. Lastno perilo. Plačata z bučnim oljem. Ponudbe poslati na ogl. odd. pod Olje.	26325-10
SOBO zamenjam — opremljeno lahko za neopremljeno. Ogled v ponedeljek od 10. do 11. Naslov v oglas, oddelku,	26339-10
RAZNO
DNE 23. AVGUSTA sem na postaji Limbuš ■pozabil v vlaku, ki odhaja ;Z Maribor» ob 14.15, črno aktovko, v kateri Je bil rjav telovnik. Poštenega najdielja pro_ sum, <Ja gornje nae proti nagradi na naslov; Božič ALojzLi, Maribor, Korošče. va ulica 6-H.	26022J.4
DVA DO ŠTIRI GROBE pri Sv. Križu in večji nagrobni kip angela ali podobno kupim. Ponudbe pod Cim bliže vhoda na oglasni odd. 26125-14 NAJDITELJA, ki bi našel industrijske točke na ime Jeler Slavka in Bakovič Jelka in tramvajsko izkaznico z mladinsko lelitimacijo — prosim, da isto vrne.	26312-14
PROSIMO VSE STRANKE, naj dvignejo do 30. septembra 1948 svoje predmete, katere so dale v popravilo Elektrotehnični delavnici Sterle Bernard. Šlška-šoia, Predmeti se dobijo v trgovini Mestni magazin »železo«, poslovalnica št. 20, Cesta 29. oktobra št. 19.	26341-14
2. SEPTEMBRA sem izgubila volneno roza jopico od Aljaževe do Celovške ceste št. 153. Ker je drag spomin, prosim najditelja, da jo odda proti nagradi v vrednosti jopice v mlekarno, Celovška cesta 153.	26232-14
KDO BI POSODIL diatonično ali kro-matlčno harmoniko proti mesečnemu posojilu? Naslov v oglasnem oddelku SP.	26260-14
DVOBARVEN DEŽNI PLAŠČ, sivomo-der, in pleteno jopico sem izgubila 1. septembra. Prosim poštenega najditelja, da sporoči svoj naslov pod Dobra nagrada na oglasni oddelek Slov. poročevalca.	26164-14
DNE 3. SEPTEMBRA 1948 mi je bila ukradena oblačilna nakaznica na ime Kučina Marija in Kučina Nevenka, Polje, OF izkaznica in nabavljalna knjižica na isto ime. Vse razglašam za neveljavno	26111-14
KOMISIJSKO TRGOVINO H. Privšek na Starem trgu 4 likvidiramo. Vnovič pozivamo vse stranke, da pravočasno dvignejo svoje predmete. Inv. podjetje »Komisija«, Ljubljana, Stari trg štev. 4.	26180-14
DEČKA, ki je vzel najdeno črno denarnico v Ižanskem avtobusu dne I. IX. popoldne prosim, da jo vrne na ogl. odd., ker je poznan. Denar naj obdrži.	26176-14
RAZVELJAVLJAM izgubljeno oblačilno nakaznico na ime Hlačar Irena, Zabukovca. KLO Griže. 26210-14 BEL TERIJER PES s črnimi lisami na hrbtu se Je dne 26. avg. izgubil na glavni železniški postaji. Kdor ga privede dobi nagrado. — Damen Heinz, tovarna pohištva. Duplica pri Kamniku.	26155-14
OSEBNO LEGITIMACIJO na ime Ke-pec Ivana, Podreče št 3. p Dob, — razveljavljam.	26186-14
POIZVEDBE
TOV. POROČNIKA HABIČA, ki je poznal mojega sina Krušnika Cirila, prosim, da mi takoj pošlje podatke o njegovi smrti, ker jih potrebujem za Izplačilo invalidnine. Krušnik Uršula, Gerbičeva 6, Ljublj. 26205-15
Ljudje onkraj reke
Roman
228
»Naj ga pokličem?«
»A! Bo že sam prišel, če je on.«
Človek na dvorišču je zakašljal.
»Kaj praviš — je on?« je šepnii Berti.
Lekše mu ni odgovoril.
Oni pa je še enkrat zakašljal in šel čez dvorišče.
Vrata hleva so cvileče zaškripala. Živina je zarožljala z verigami. Potem je spet vse utihnilo. Čez nekaj trenutkov pa je nekdo pritajeno poklical:
»Voranci«...
»Ste vi, Komar?«
Lestev se je zamajala. V odprtini se je prikazala medla
svetloba.
Skočili so k odprtini
Komar je previdno stopal s klina na klin. V roki je držal brlečo leščerbo. Ko se je stlačil skozi ozko luknjo, jim je pokimal in se skušal nasmehniti
Voranc mu je vzel luč iz roke in pokazal na njo:
»Pa se vam zdi varno — svetiti tu gori?«
»Za zdaj smo brez skrbi.«
»So odšli?«
»Kam so vas pa vlekli?«
»Ste šli daleč z njimi?«
Komar je privzdignil klobuk im pogladil redke lase.
»Do ceste sem jim moral pot pokazati.«
Voranc ga je pozorno pogledal:
»Po kaj pa so šli tja?«
»Zbirali so se tam. Avtomobili so jih čakali.«
^Odpeljali so se?«	*
»So.«
»Kam, ne veste?«
»V Celovec.«
»Vam nisem pravil?« je vzkliknil Gregi. »Hajke je konec.«
»Ne bi rekel...« Komar je napravil kisel obraz. »Vse se mi tako zdi, da bodo drugi prišli namesto teh.«
»Nocoj? Ne verjamem,« je vztrajal Gregi.
»Nocoj še nel Dolgo pa ne bo miru, to vem, kolikor sem mogel mimogrede kakšno besedo vjeti.a
Voranc je postajal neučakan.
»So se pogovarjali o tem? Kaj pa so govorili?«
»Saj vam pravim, da sem le tu in tam kakšno besedo prestregel. Nič pravega ti ne morem reči.. Vroče mi je pa postalo, ko sem jih zagledal pred hišo!« Stegnil je roko in vzel Vorancu leščerbo iz rok. »Pomisli, kaj bi bilo, če bi vas našli!... Zdaj pa grem. Pogledal bom še, če je ona že otroke spravila spat Ko bo večerja kuhana, vas bom poklical. Vam že prede po želodcih, kaj?«
»Od lakote pa res še ne bo nikogar konec,a se je prisiljeno pošalil Voranc.
Komar je popravil luč, ker je plamen v njej ugašujoče utripal, in se previdno spustil po lestvi v hlev.
Telefon uredništva ln «jjrave St 55-22 do 55-26, telefon uprave za, ljubljanske naročnike St, 86-28
urednik Cene Kranja
“ Tlakama »Slovenskega poročevalca« — Odgovora!