Književnost in umetnost. Lepopisne vaje, navodilo za pisanje brez lineature. Sestavil Janez Levec. I. zvezek. Založil Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. Str. 6 + LXX + 6, 4°, cena K 2. Doslej je gojila ljudska šola v Slovencih pravzaprav dve pisavi: počasno, paradno v lepopisnih urah in hitrejšo, za vsakdanjo rabo pri spisju in ostalih predmetih. Seveda, drugače skoraj ni bilo mogoče. Bojazljivo so slikali učenci črko za črko v lepopisnice; strogo so pazili, da zadoste zahtevam učiteljevim glede oblike, leže, velikosti itd. Ko pa je bilo kako stvar hitro zapisati, so se posluževali posebne — recimo svoje — pisave, ki je nasprotovala vsem pravilom estetike in konsekvcnce. Lepopisje torej ni ustrezalo povsem zahtevam praktičnega življenja, bilo je celo nekaka zavora ostalemu pouku, ker učenci, nevešči hitropisja, niso mogli vselej fiksirati važnih pridobitev iz posameznih ved. To je dalo priznanemu veščaku v lepopisju glavni povod, da se je lotil obširnega in trudapolnega dela, pokazati učiteljstvu pot, kako navajati učence k praktični pisavi. Predvsem uvažuje pisatelj splošne predvaje za urjenje pisnih ustrojev (lakti, zapestja in prstov), s katerimi zabranjuje mnoge razvade početnega pouka, s katerimi uri učence v spretnih, prostih in pogumnih gibljajih, s katerimi odpravlja ono znano bojazljivo počasnost prvencev. Vse.izvršuje izpočetka v velikem merilu (na celi strani, celi tabli) brez debelih potez ter tako sistematično zatira ročno drvenost in neokretnost. Potom razpolavljanja pisnega prostora prehaja polagoma do manjših oblik, potom vedno hitrejšega taktiranja do primerne hitrosti. Te takoitnenovane Kesterjeve (Castair, Carstairs) vaje so tem večjega pomena, ker gredo roko v roki s početnim risanjem. V formalnem oziru so pa naravnost neprecenljive vrednosti, ker gotovo vplivajo na razvoj močne volje in samostojnosti, ki jih tako jako pogrešamo pri svojih učencih. Grafologi trde, da morejo sklepati po pisavi na razne duševne sile piscev; ali bi ne mogli tudi mi trditi, da smo s temi smelimi potezami takorekoč injicirali učencem znatno množino duševne energije ? Za splošnimi predvajami pridejo po istih načelih zasnovane predvaje za male in velike črke, trije učni poizkusi, genetiški red in sestavine male in vclike abecede, dodatek nekaterih vaj za drugi razred, podrobni učni načrt za osemrazredne Ijudske šole, ki bo s primernimi premenami lahko služil vsaki šoli, in pregled šolskih zvezkov, ki je pa le lokalnega pomena. V uvodu navaja pisatelj načela svoje metode in potrebne opombe glede klopi, sedenja, peres itd. Reformatornega značaja je posebno točka 12.) uvoda, ki pravzaprav kaže, kaj bi bil rad izvršil pisatelj, če bi mu to dopuščale razmere in ki zasluži, da si jo zapišejo enkrat za vselej za uho naši šablonizatorji in dlakocepci. Zato naj jo navedemo tukaj doslovno: 12. )V oddelku D so navedene tudi oblike velikih začetnih črk. Težko je ustreči v tem oziru, ker ima vsakdo svoj okus. Nekaterim učiteljem je oblika črk vse in po njej sodijo vsako pisavo. Tako se otroci uče črke bolj risati nego pisati, ker se vsled samih predpisov o potezah, oblikah, razdaljah itd. nikjer prav ne upajo napravljati pogumnih potez. Glavna stvar ni toliko oblika črk, ampak vaja rokc v pravilnih in spretnih gibljajih. Pisava postane vsledtega nehote pravilna in gibčna. Tudi novejša re- forma lepopisja ima glede oblik zgolj praktiški namen, kcr stremi zlasti po sestavi abecede, ki bi bila kar najprimernejša za hitro pisanje; zato je proti vsaki obliki, ki se ne da v eni celi potezi pisati (črka T) ali pa neposrednje brez odstavljanja vezati z naslednjo črko (črka s) itd. Ali splošne veljave si še ni pridobila nobena teh novih abeced.*) Nedvomno je, da bo treba po tej metodi žrtvovati posebno početkom vsakega šolskega leta več ur na korist lepopisju, zato bo pa lahko proti koncu leta na korist spisju odpadlo. Če hočemo postati res praktični, so take izpremene urnih načrtov med letom neizogibne, in učiteljstvo jih bo moralo priporočati pri okrajnih in deželnih skupščinali. Upamo, da bo vsakdo, ki se zanima za izboljšanje lepopisnega pouka, drage volje segel po tem zvezku lepopisnih vaj in omogočil veščemu sestavitelju hitrejo izdajo II. zvezka. I. II. *) N. pr.: Der Schreibunterricht nach den Forderungen der Gegenwart. V. Erdmann Sack. Leipzig. Diirr'sche Buchhandlung.