Kamniški občan
LETO XXXI
KAMNIK, 30. MAJA 1991
KOMENTAR
Turizem - papirnati paradni konj
S turizmom v Evropo! Turizem je zaradi izjemnih naravnih danosti, ki jih ima Kamnik z okolico, realna in tudi ena redkih možnosti, ki so občini še ostale za nadaljnji razvoj. Lepo in prav, vendar v zadnjih dvajsetih letih bolj ali manj vse ostajajo le pobožne želje takih in drugačnih entuziastov v turizmu, ostajajo fantastični programi razvoja v občinskih dokumentih in še kje - vendar spet le na papirju. Obstaja tudi neizmerno hrepenenje Kamničanov, da bi stvari le premaknili z mrtve točke, da bi se končno pojavil nekdo, ki bi povezal različne, a vendar v turizem usmerjene interese, da bi z enotnim nastopom navzven in enotno zavzetostjo iztržili iz turizma čimveč ter Kamniku le povmil blišč, ki ga je navsezadnje nekoč že imel.
»Prioritetni vrstni redi investicij v turizmu« so se delali že v šestdesetih letih (pregled Kamniških občanov 1962-1970 in člankov o turističnem razvoju). Obsežni programi vsebujejo izčrpne obrazložitve, ki ne zajemajo le velikoplanin-ske žičnice (priprave nanjo so potekale več let - od 1957 do 1961), počitniškega naselja na njej ter razglasitve območja Velike planine in doline Kamniške Bistrice za narodni park, temveč je v njem govor tudi o gradnji hotela v zgradbi bivšega »Kurhausa« v Mekinjah, o ureditvi doma v Kamniški Bistrici (nekateri so tam, pa tudi ob
Kamničani so se spomnili žrtev
Taka kot msursikod po Sloveniji, so se tudi v Kamniku odzvali pozivu Odbora staršev za varstvo in vrnitev slovenskih vojakov. Ganjeni Kamničani so se zbrali v ponedeljek, 27. maja ob 21. ari, pred spomenikom Rudolfa Maistra na Trgu tal* cev.
Pred spomenikom in na oknih svojih domov so prižgali svečke v spomin na ponesrečenega slovenskega vojaka in žrtev mariborskih dogodkov. Pri« šotnim je predsednik občinske skupščine Maks Lavrinc namenil nekaj skrbno izbranih besed. Izrazil je tudi globoko željo, da se neljubi dogodki ne U več ponovili in tako tnal takega zbiranja Hudi ne hI smelo več biti.
Ženski pevski zbor Solidarnost Kamnik je zapel Prešernovo Zdravljieo, Janez Majce-novič pa je prebral dve Maistrovi pesmi. VEKAMEJAČ
Šimnovcu na Veliki planini predvidevali celo izgradnjo depandanse oziroma kar hotela v alpskem slogu - V. Gobec v članku »Kamniški turizem: kam in kako v prihodnost?«, Kam. občan 6. 2. 1970), o izboljšanju pogojev za zasebna gostišča in tujske sobe, ureditvi Malega in Starega gradu, nadalje o preureditvi v zapriškem gradu, ureditvi parka v Prašnikarjevem dvorcu. Govorili in pisali so tudi že o ureditvi fasad v mestnem jedru, pa tudi o nujnosti izgradnje osnovne infrastrukture, predvsem cest (prav slednja - v Kamniško Bistrico namreč, se ponovno pojavlja kot pereč problem!).
Vsi se zavedamo lepot, kamniških naravnih in kulturnih biserov, pa vendar jih znajo tujci večkrat bolje oceniti kot mi sami. Nedvomno pa je res, da je dolina Kamniške Bistrice z velikoplaninskim območjem za Ljubljano prav tako pomembna kot Pohorje za Maribor, kot je davnega leta 1969 v Kamniškem občanu zapisal priznan publicist dr. Fran Vatovec v članku »Spomini na Kamnik«. Prav gotovo se vsi strinjamo s tem! Le takrat, ko gre za vprašanje sofinanciranja projektov na Veliki planini, ostane občina sama, praznih rok in brez sodelovanja sicer tako navdušenih obiskovalcev Velike planine. In nehote smo prišli k naj-
bolj boleči točki, da ne rečemo k bistvu problema. Denar - sveta in tudi turizma vladar! Imeti ga je treba za naložbe v hotele, v komunalno infrastrukturo, zasebne sobe, restavracije, terme, bazene!
Že res, da so pred leti lahko kar nekaj idej o izgradnji tega in onega v občini z malo manj težavami kljub vsemu le sofinancirali; vendar pa je obdobje »horuk akcij« in realsocialističnih naložb na žalost mimo. Tudi naša bogata in včasih preveč poudarjeno »dobrostoječa« industrija ima sedaj svoje probleme. Sploh pa druge interese - predvsem podjetniške. Vlagajo tja, kjer vidijo dobiček. In prav je tako. Ne bo dolgo in bomo tudi v turizmu brez pomoči »odreše-nika«, na katerega nekateri v Kamniku še vedno čakajo in bomo kaj hitro ugotovili, kaj se splača, kje je dobiček, od česa bi živeli, in predvsem, kje najti skupen interes. Svoje bo morala seveda storiti tudi davčna zakonodaja, ki naj stimulira naložbe v kmečki turizem, domačo obrt, obnovo starih hiš v mestnem jedru, tujske sobe pri zasebnikih in predvsem naj bi dala prednost dobrim restavracijam s hrano pred številnimi takimi in drugačnimi barčki s pijačo!
Ljudi denar tako zbližuje kot razdvaja. Vendar bodo ob ustreznem strokovno pripravljenem in vodenem modelu organizacijskega sodelovanja turizma v občini našli verjetno interes vsi, ki imajo od turizma lahko kakršnokoli korist. Tudi planšarji na Veliki planini, ki bi z veseljem prodajali mlečne dobrote turistom, bi v želji po večjem dobičku in razvoju na planini le našli povezavo z žičničarji in gostinci. ROMANA GRČ AR
Se zavedamo svojega turističnega bogastva?
Arboretum v Volčjem potoku, pogled iz zraka - prelep turistični biser v naši neposredni bližini. Ga znamo predstaviti turistu, ali nam izjemne naravne danosti (tu je še Velika planina, Tuhinjska dolina, Županje njive in za vsakega tujca zanimivo staro mestno jedro) morda včasih le ne spolzijo iz rok (in denarnic!?) le zaradi nepovezanosti vseh turističnih »akterjev«?
ŠE ENKRAT O SREDSTVIH ZA MANJ RAZVITE
Priložnost za manj razvite!
Naslednja 11. številka Kamniškega občana bo izšla 13. junija. Prispevke in oglase oddajte do 6. junija.
Ustanovitev turističnega biroja
Z namenom, da se iz kamniškega turizma končno le nekaj naredi, se je občina odločila ustanoviti družbo z omejeno odgovornostjo, katere ustanovitelja sta Turistično društvo in občina. Izvršni svet, ki je ustanovitev družbe obravnaval na svoji zadnji seji, podpira potrebo po organizirani obliki nastopanja na področju turizma, in sicer v smislu predstavitve mesta Kamnik in okolice, organizirane informativne službe in vodenja ter organiziranja vodniške službe za ogled kamniških znamenitosti.
Nujno je namreč, da se končno resnično povežejo vsi subjekti v turizmu. Prav direktor novoustanovljenega Turističnega biroja (trenutno je to predsednik Turističnega društva in načelnik sekretariata za občo upravo pri SO Kamnik Miran Jereb) naj bi bil gonilna sila kamniškega turizma.
Kako do posojila? Gradili bi, obnavljali, vlagali v infrastrukturo ali izgradnjo obrtnih delavnic, gospodarska poslopja, kmečki turizem,... vendar pa je denarja za to vedno premalo. Tokrat pa se je za te stvari pokazala enkratna priložnost. Republika je razpisala natečaj za razvojne projekte in investicijske programe v takoimenovanih demografsko ogroženih območjih, za kar je namenila kar dobršna sredstva - za našo občino je tako po predvidevanjih namenjeno okrog 10 milijonov dinarjev republiške pomoči.
Do 5. julija poteče rok za oddajo zahtevkov. Za pomoč pa lahko kandidira tako občina kot celota - za izgradnjo komunalne infrastrukture (predloge za sanacijo cestnega omrežja, vodovoda, telefonskega omrežja daje o.bčina), lahko pa se za pridobitev posojila prijavijo tudi občani kot posamezniki ali podjetja (ne glede na sektor lastništva). Tu pride v poštev prenova hleva ali drugih poslopij na kmetijah, nakup opreme in plemenske živine ter dopolnilne dejavnosti na kmetijah npr. kmečki turizem in domača obrt ali pa vlaganje v proizvodno in storitveno obrt.
Za vse oblike pomoči je potrebna ustrezna, v uradnem listu določena dokumentacija, ki jo je treba poslati na Republiški sekretariat za družbeno planiranje, Gregorčičeva 22. Pri tem lahko kandidati računajo na pomoč občiskih upravnih organov, predvsem sekretariata za gospodarstvo in družbene dejavnosti ter sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja.
Konec maja je bil v občinskih prostorih tudi prvi sestanek s predsedniki svetov krajevnih skupnosti na demografsko ogroženih območjih, kjer so jim še dodatno razložili vse potrebne postopke in njihove možnosti za pridobitev posojila. Dogovorili so se tudi, da bodo že v prvi polovici junija sestanki v posameznih krajevnih skupnostih na katerih bodo strokovnjaki ljudem na poljuden način razložili in pojasnili, kakšne so njihove možnosti za pridobitev republiške pomoči. Veljalo bi se potruditi in izkoristiti priložnost za pridobitev dodatnih sredstev za razvoj. Zato bodite v Šmartnem, Motniku, Selah, Ra-kitovcu. Vranji peči, Črni in Kamniški Bistrici še posebej pozorni, kdaj bo v vašem kraju sestanek o natečaju za pridobitev republiškega posojila!
R. G.
EKOLOGIJA
Vse večje zahteve
po zdravem bivalnem okolju
Na eni zadnjih aprilskih sej izvršnega sveta so člani obravnavali poročilo občinske komisije za varstvo okolja o stanju delovnega in bivalnega okolja v Kemostiku in Kemijski industriji Kamnik. Predsednik omenjene komisije dr. Stane Uhan je v uvodu dejal, daje bilo njeno delo temeljito, a tudi dolgotrajno in naporno, omenjeni poročili pa sta prvi od še ostalih, ki jih bodo obravnavali (onesnaževalce bodo zajemali od severa proti jugu).
Stoletnica kamniškega vlaka
železniška postaja Kamnik-mesto leta 1932. (Izvirnik hrani dr. Niko Sadni-kar; iz gradiva za razstavo ob 100-letnici Kamničana).
Na podlagi proučitve delovnih in bivalnih pogojev v omenjenih podjetjih in pogovorov komisije z njunima vodilnima ekipama ter po dolgotrajnih usklajevanjih, so izvršnemu svetu predlagali v sprejem kar nekaj sklepov. Nekateri od njih so po mnenju članov uresničljivi v kratkem času, drugi pa so dolgoročnejšega značaja. Sicer pa so menili, da je komisija za varstvo okolja opravila dobro delo, saj je naredila posnetek zatečenega stanja in opozorila na več problemov v omenjenih okoljih. Vendar pa njihova predlagana rešitev za delno ali celotno izselitev motečih podjetij iz neposredne bližine bivalnega okolja le ni najboljša. Ne le, da bi tu živeči ljudje izgubili zaposlitev, ampak bi se tudi sami začeli obnašati kot razviti Zahod, ki umazano industrijo seli v manj razvita območja. Tega se vsak otepa in nikomur ne bi smeli privoščiti slabšega okolja kot sebi. Boljša rešitev bi bila prestrukturiranje in uvajanje tehnološko bolj izpopolnjenih in manj škodljivih postopkov, ali še bolje, uvesti bi bilo potrebno popolnoma drugo, okolju bolj prijazno proizvodnjo.
Člani izvršnega sveta so se strinjali, da se še marsikje potratno obnašamo do prostora. Tu so pritrdili mnenju komisije, da bi moral KIK plačevati višjo zemljiško rento in se potem morda ne bi več raztezal na 60 hektarjih.
Izvajanje sprejetih kratkoročnih
ukrepov bo seveda odvisno od dobre volje vodstva prizadetih podjetij, koliko se bodo seveda pripravljeni pogovarjati, jasno pa je, da bodo nujni kompromisi in dogovori v smislu daj - dam. Drži namreč, da se v ekonomsko zaostrenih razmerah težko pogovarjamo o novih naložbah v ekološke projekte, vendar je znano tudi to, kot je opozoril predsednik ekološke komisije dr. Stane Uhan, da je dilema kruha pred zdravjem lažna, saj »če sem na smrt bolan, mi tudi kruh ne diši«.
Večjo vlogo bi morale prevzeti inšpekcijske službe, ki bi morale sproti prijaviti kakršnokoli škodljivo emisijo v okolico. Drži pa, kot so še ugotovili na seji izvršnega sveta, da je bistvena cokla tudi pomanjkljiva zakonodaja, predvideni zakon s področja varovanja okolja namreč še vedno ni sprejet. Nujno bi bilo, da onesnaževalci krepko plačajo vsako onesnaževanje. Pri tem niso mišljena samo podjetja, ampak tudi individualni kršitelji, saj je znano, da so podjetja v naši občini v ekološke projekte, čistilne naprave in ostale izboljšave vložila že dobršna sredstva, medtem ko na individualna kurišča (pa tudi divja odlagališča), ki v naši občini predstavljajo največje onesnaževalce, marsikdaj pozabimo. Delegati bodo problem ekologije in poročilo komisije obravnavali na majski skupščini.
R. G.
INTERVJU S TONETOM STELETOM
Turistični delavci v Kamniku,
združite se!
Tudi pri turistični ponudbi se je treba ekonomsko obnašati. Ali bolje, brez denarja ni turizma! Pa še brez česa ne? Ja, brez prijaznih ljudi! Ko nanese v Kamniku pogovor o turizmu, se že več let vrtimo v začaranem krogu, da ne znamo enotno nastopiti. Subjekti, ki kakorkoli lahko prispevajo k razvoju turizma - gostinci, turistično društvo, agencije, trgovci, žičničarji, bi se morali povezati in promovirati Kamnik kot turistično zanimivo občino.
V pogovoru s kamniškim ministrom za turizem in obrt Tonetom Steletom je beseda najprej nanesla na ustanovitev Turističnega biroja, ki naj bi pomenil ključno točko za zbiranje informacij o vsem, kar posredno ali neposredno zadeva turizem v Kamniku in njegovi okolici. To naj bi bilo mesto, kamor naj bi se turist »v petek in svetek« lahko obrnil in dobil najpomembnejše turistične informacije. Ustanovitev biroja je tako nekakšen temeljni kamen za bolj strokoven in sistematičen pristop v povezavi vseh subjektov v turizmu kamniške občine.
»Kot prvo nalogo smo si poleg pridobitve strokovnega kadra zadali izdelavo kakovostnega informativno propagandnega materiala, prospektov, razglednic in spominkov, po možnosti s pravo etnološko vrednostjo. Pripravljamo monografijo Kamnika z okolico, ki naj bi bila nekakšen vodič po naših najznamenitejših krajih. Turistični biro naj bi bil po mojem mnenju nekakšen povezovalni faktor vseh dejavnosti s turističnim predznakom v naši občini. Imel bi naj tudi svojo vodniško službo,« meni kamniški minister za turizem.
Turizem smo ljudje! Na večih mestih ste omenjali, da manjka v turizmu strokovno usposobljeni kader.
»Ob delavcu v Turističnem biroju bi nujno potrebovali še koga, ki bi bil v občinski upravi strokovno usposobljen, ki bi imel vlogo nekakšnega vlečnega konja, skratka, pogrešam aktivnega, dinamičnega, samoiniciativnega turističnega 'referenta v naši občinski upravi, ki bi pomagal ideje in pobude, ki prihajajo z različnih strani, tudi udejanjiti.«
Ena glavnih »bolečin« kamniškega turizma je gotovo pomanjkanje prenočišč?
»Niti ne bi rekel, da imamo malo prenočitvenih zmogljivosti. Le podatkov o njih nimamo zbranih na enem mestu. Koliko imamo neiz-
koriščenih ležišč v Tuhinjski dolini, koliko potencialnega kmečkega turizma, koliko kapacitet na veliko-planinskem predelu in še kje. Le zbrati bi bilo treba podatke in organizirati posredništvo za oddajanje teh sob, pa bi si takoj lahko opomogli. Seveda pa je velika sramota, da nimamo pravega hotela. Malograjski dvor je že nekaj let zaprt. Stol je lastnik in v vsem tem času ni uspel dobiti ustreznega investitorja. Milijon nemških mark, kolikor bi bilo potrebno vanj še vložiti, namreč le ni mačji kašelj. Oglasilo se je že nekaj tujcev, ki bi bili pripravljeni vložiti v hotel, vendar so se ustrašili negotove politične situacije in še vedno nerazjašnjenih lastninskih odnosov (denacionalizacija).«
Seveda pa moramo računati tudi z gosti, ki pridejo k nam za en dan. Kaj lahko ponudimo njim?
»Kamnik z okolico je zanimiv predvsem za enodnevne izlete. Tudi turisti, ki so sicer nastanjeni
na Bledu ali na primer v Portorožu zahajajo k nam na enodnevne izlete. Verjetno Kamničanom ni treba naštevati, koliko prelepih izletniških točk najdemo v naši okolici! Vendar se tudi pri ponudbi tem turistom pokaže velik problem. Največji je gotovo ta, da v mestu poleg Planike praktično nimamo večje restavracije, kjer bi na primer lahko nahranili avtobus gostov. Tudi individualni gostje bi imeli kar nekaj težav s prehranjevanjem v naši okolici. Barčkov s pijačo je na vsakem koraku dovolj, dobrih restavracij s hrano pa primanjkuje. Mislim, da bi za to morala poskrbeti davčna politika in stimulirati predvsem gostilničarje, ki imajo v svoji ponudbi tudi tople obroke.«
V načrtu je tudi izgradnja tako imenovanih turističnih con v občini.
»Čimprej se moramo zmeniti, katere predele nameravamo nameniti predvsem turizmu in rekreaciji in potem delati tako, da bo šel razvoj na roke predvsem tem dejavnostim. Predvidevamo jih v Keršmančevem in Prašnikarje-vem parku v Mekinjah, ob Nevljici - nasproti teniških igrišč in severno, okrog bajerja na Križu, ne smem pa pozabiti Županje njive,
Občinski minister za turizem in obrt Tone Štele. Foto: K. G.
kjer prav v zadnjem času potekajo aktivnosti v zvezi z novo zasnovo preureditve kapelice z okolico.«
Kamnik ima še ogromno neizkoriščenih možnosti predvsem kar zadeva kmečki turizem in tudi gorski turizem, konjeništvo in lovstvo so zanemarjeni.
»Prav gotovo imamo predvsem v kmečkem turizmu še veliko možnosti. Za to področje smo v naši občini sedaj dobili posebno svetovalko, ki pri kmetijski zadrugi skrbi za pospeševanje razvoja kmečkega turizma in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Višinske kmetije v dolini Kamniške Bistrice in Črne in seveda v Tuhinjski dolini so prav gotovo idealne za to. Še posebej sedaj, ko se višinskim in demografsko ogroženim območjem ponuja enkratna možnost za pridobitev republiškega posojila. Prav gotovo bi šlo nekaj tega denarja lahko tudi za razvoj Velike planine, morda tudi za ureditev ceste do Kranjskega Raka, ki je bila v času novembrskih poplav pomembna povezava s Savinjsko dolino in poplavljenim Ljubnim.«
Minister za turizem in obrt v občinski vladi Tone Štele je naštel kar nekaj akcij, ki se letošnje leto obetajo Kamniku. Prva bo že 1. junija, ko bodo v naše mesto »prihrumeli« oldtimerji na tradicionalni maraton. Sredi junija bomo obeležili pomembno obletnico - 100 let kamniškega vlaka, potem tradicionalne narodne noše in v prvi polovici septembra še ena pomembna prireditev, ki bo za Kamnik lahko pomenila promocijo tudi za turizem - svetovni kongres industrijskih oblikovalcev (ICSID) se bo za en dan iz Ljubljane, ki je letošnji gostitelj kongresa, preselil v našo občino.
Najin pogovor se je zaključil v želji in pričakovanju po dobro uspeli okrogli mizi o turizmu, na katero so povabili vse, ki bi kakorkoli lahko prispevali k razvoju turizma in k premiku iz mrtve točke, k boljši usklajenosti različnih interesov in njihovi boljši organizacijski povezanosti. Seveda pa bo svoje slej ko prej naredil trg, ekonomska nuja, ki bo pokazala vsakemu posameznemu občanu, kje se mu splača vlagati, kje so njegove možnosti za razvoj.
ROMANA GRČAR
Razvoj podeželja rezerva za zaposlovanje
V okviru Kmetijskega zavoda v Ljubljani je bila s 1. marcem tega leta organizirana javna svetovalna služba za kmetijsko gospodinjstvo, ki dela za občini Domžale in Kamnik.
Namen javne službe, ki se šele oblikuje in bo z razvojem pridobila na pomenu, je celovit pristop k razvoju podeželja, katerega glavni nosilec je človek in njegov interes, ZNANJE, sposobnosti in možnosti. Z razvojem dodatnih dejavnosti na kmetijah bi povečali obseg dohodka na njih in pridobili bi nova delavna mesta ter hkrati dosegli, da bi tudi mladina in izobražen kader začel ostajati na podeželju. Vendar pa je razvoj končno odvisen tudi od širših družbenih ciljev in gospodarsko političnih okoliščin. Ker v kratkem času ni realno možno pričakovati velikih rezultatov, se je naša služba odločila, da v začetku začne predvsem z izobraževanjem in z vračanjem pomembnosti kmečkega poklica. Ker je nekje glavni steber pri oblikovanju končnega proizvoda na trgu, katerega imenujemo kmečki turizem, ženska gospodinja, smo namenili nekaj več pozornosti aktivom kmečkih žena.
1. Sedež: Emona Zadružna enota v KOMENDI, Glavarjeva 63 61218 Komenda. Tel.: 841-003
2. Delavni čas: Vsak delavnik od 7. do 15. ure (razen sobote), ob torkih do 16. ure. Uradne ure vsak dan od 7.-8. ure.
V primeru moje odsotnosti lahko pustite obvestilo pri ostalih svetovalcih (Jagodic, Berlec) ali v zadrugi.
3. Dejavnost gospodinjsko svetovalne službe
3.1. Osnovna dejavnost
- kmetijsko gospodinjstvo (kuhanje, ureditev kmečkega doma, vzgoja in zdravje v družini, nasledstvo),
- splošno kmetijstvo,
- sadjarstvo (obnova starih sadovnjakov),
- ohranjanje naravne in kulturne dediščine na vasi,
- DOPOLNILNE DEJAVNOSTI,
- stalno lastno izobraževanje.
3.2. Dopolnilne dejavnosti
- predelava mleka, mesa, žit
- pridelava in nabiranje zelišč, gozdnih sadežev,
- drobna obrt na domu (ročna dela, izdelki iz lesa, gline, itd.),
- predelava lesa,
- biološko pridelovanje in shranjevanje hrane,
- kmečki turizem
- delo z aktivi kmečkih žena in pomoč pri delu z mladino,
- sodelovanje z raznimi društvi (lovskimi, turističnimi, čebelarskimi, itd.) in šolami
- sodelovanje z občino pri pripravi razvoja kmetijstva.
DOMAČA OBRT je bila stoletja prepletena s kmetijstvom in drugimi gospodarskimi panogami podeželja in mest. Stoletna dediščina nam je lahko tudi danes vzpodbuda za ustvarjalnost. Da bi ohranili podobo naših krajev, stare obrti in običajev vabim vse, ki že izdelujejo določene izdelke (pletena dela, izdelki iz gline, itd.), da v kolikor želijo to veliko bogastvo prenesti na ostale rodove, da me skušate obvestiti po telefonu ali pismeno.
Kmetijski zavod Ljubljana KOS MARTA, svetovalka za kmetijsko gospodinjstvo
OKROGLA MIZA
Nekaj se le premika v naših glavah!
Zavest, da je turizem nekaj samo po sebi danega, nas na srečo že zapušča. V obdobju, ko se moramo na vseh področjih začeti obnašati tržno, je namreč naivno misliti, daje turizem izvzet, da so naravne danosti dovolj, da turisti začno prihajati v naš kraj. Dobra infrastruktura, prenočitvene zmogljivosti in dobre domače gostilne, to je premalo. Pomemben je tudi organiziran pristop do turista, celotna ponudba in celostna podoba mesta, v katerem se bo turist ustavil. Zato so v občini v zadnjem času k turizmu pristopili bolj načrtno kot doslej, ko so o povezanosti le govorili, storili pa bolj malo. Da bi dobili nove ideje, da bi začutili, kaj delavce v turizmu in gostinstvu ter še kje najbolj moti, so v občini organizirali okroglo mizo o turizmu.
Okroglo mizo je organizirala komisija za obrt in turizem pri izvršnem svetu. Nanjo so prišli tako gostinci in vsi delavci v turizmu, ki se z njim ukvarjajo poklicno ali ljubiteljsko. Prišli so tudi predstavniki krajevnih skupnosti, člani številnih društev, folklornih skupin, planšarjev: Skratka dvorana nad kavarno Veronika je bila tega večera nabito polna in že to dokazuje, da ljudem ni vseeno, kako se Kamnik z okolico ponudi in izkoristi v turistične namene.
V uvodu je Tone Štele spregovoril o osnovnih značilnostih kamniškega (ne)turizma, o slabostih in pomanjkljivostih, ki se jih bodo morali čimprej znebiti in nakazal je načrte, prednosti in možnosti, ki jih kamniški turizem kljub vsemu ima. Vzpodbudi! je sodelujoče, da govorijo čimbolj konstruktivno, o čimbolj konkretnih predlogih glede na možnosti razvoja turizma in o tem, kaj lahko vsak prispeva, da bo mesto turistično zaživelo in bo ponovno pridobilo nazaj tisti blišč turistično razvitega mesta, ki ga je nekoč nedvomno že imelo.
V nadaljevanju bomo omenili nekaj skrajšanih prispevkov sodelujočih, seveda pa bomo zaradi omejitve prostora morali marsikaj koristnega izpustiti. Uspeh je že to (če ne celo zgodovinski dogodek!),
da so se Kamničani sestali v tako velikem številu in bili složni malo-dane o vseh predlogih.
Kaj bi lahko imeli, pa nimamo?
Kaj Kamnik nima, kar na primer turistično razvita Avstrija ima? Imamo tako naravne kot kulturne znamenitosti, prekrasno naravno okolje, znamenito arhitekturo, bližino letališča in glavnega mesta, nimamo pa izdelane dolgoročne strategije razvoja turizma in usklajenega delovanja vseh panog in dejavnikov v turizmu. Predvsem z davčno zakonodajo bi lahko denar kanalizirali v turizmu naklonjene dejavnosti in na ta način bi stimulirali razvoj kmečkega turizma, zasebnih prenočišč, gostiln z domačo hrano, ličnih prodajaln in obnavljanje fasad v mestnem jedru. Tudi. komunalno urejenost odročnejših krajev bi bilo treba pospešiti. Nimamo niti v svetu tako priljubljenega mladinskega turizma, a bi ga lahko imeli. Poleti je namreč bivši dijaški dom na Tomšičevi skorajda prazen.
Župan Maks Lavrinc je med drugim poudaril, da se da stvari temeljito premakniti le s politiko majhnih korakov; vztrajno in temeljito torej. Strinjal se je že z uvodničar-
jevo ugotovitvijo, da v občinski upravi nujno potrebujemo strokovnjaka s področja turizma. Omenil je nujnost oblikovanja davčne strategije, ki bo usmerjena v stimuliranje razvoja turističnih dejavnosti. Dejal je tudi, da Kamnik nujno potrebuje promocijo s pomočjo dobro pripravljenega propagandnega materiala. Ža to se nam ne bi smelo zdeti škoda denarja. Predlagal je, da bi uvedli nekakšen »dinar za turizem« (npr. od vsake prodane steklenice piva).
Sodelujoči so v razpravi večkrat ponovili, da je nezaslišano, da je simbol Kamnika Mali grad tako zanemarjen (umazan!), sploh pa je kapela za turiste nedostopna, saj ima ključe župnijski urad, ki je njen lastnik. V razpravo o vandalizmu na Malem gradu, ki bi nujno potreboval urejeno pazniško službo, ki bi preprečevala zadrževanje huliganskih skupin na tem edinstvenem spomeniku, sploh pa bi se morala pospešiti njegova obnova, ki jo vodi kranjski zavod za spomeniško varstvo, sta se vključila Še Bojan Šlegl (arhitekt-resta-vrator) in Biserka Močnik (svetovalka v kulturi), ki je povedala, da bo na gradu tudi letos več obnovitvenih del, da pa je denarja malo, zato ga vedno za nekaj zmanjka. V Kamniku imamo več »začaranih deklic«, ne le na Malem gradu, tudi hotel, ki dolgo to ni več, Malograjski dvor namreč, je očitno zaklet, saj se ga nihče ne loti, je dejal Silvo Učakar iz Stola in poudaril, da so minili časi, ko so podjetja lahko »mašila tudi luknje v turizmu« iz svojih rezervnih skladov. Zaradi nereda v politiki pa so se tudi že novopridobljeni interesenti za hotel premislili.'
Bojan Šlegl je povedal veliko
o Malem gradu; prenovi fasade, nujnosti enotnih napisov nad trgovinami, kar je sestavni element celostne podobe mesta. Predlagal je uvedbo paznika na Malem gradu, nujno pa bi bilo tudi zahtevati od gostincev, da imajo vsaj po eno do dve prenočišči, kot je bilo to včasih.
Turista nimaš kam peljati!
»Kafiči« in dnevni barčki niso turizem, je dejal Bojan Šlegl in omenil, da bi bilo treba dvigniti raven kulturno-zabavnih prireditev na Titovem trgu in predlagal, da bi si lahko omislili bolj pristne prireditve - na primer slikarske kolonije, risanje otrok na asfalt in podobno. Ob tem je še dejal, da bi bil skrajni čas, da v Kamniku zavladajo ljudje, ki imajo za to mesto in okolico več občutka. Sploh pa so načrti vedno bili, vendar se garniture prehitro menjajo, da bi jih lahko uresničile. Bojan Šlegel ni mogel niti mimo tega, da mesto nima nobene primerne kulturne dvorane, oziroma je trenutno bivša kino dvorana, kjer je idealen prostor še za druge prireditve (zato nam ni treba zidati nove!) zaprta. Nujno bi bilo tudi, je še dodal, da Kamnik dobi nazaj svojega mestnega arhitekta, ki bo ljudem, ki ga bodo rabili za nasvet vedno na voljo in da se končno ustavi papirnata vojna in dopisovanje s Kranjem. Arhitekt bi predvsem svetoval in risal načrte.
Nič na silo!
V razpravo se je vključil direktor Arboretuma Aleš Ocepek in povedal, kakšne težave ima trenutno s pridobitvijo dovoljenj za gradnjo galerije Janeza Boljke v njihovem
parku. Poudaril je, da bi bilo potrebno za tiste, ki želijo v turizmu in v izboljšanje ponudbe kraja kakorkoli vlagati, uvesti čimveč olajšav in stimulacij. Začnimo razmišljati drugače. Ne, kako bi se šli z ljudmi čimvečjo papirno vojno, ampak kaj bomo tistim, ki bodo pripravljeni delati v turizmu še dodatno ponudili.
Tone Šuštar iz Sel je pripomnil, da bi bilo nujno v turistično ponudbo vključiti tudi neštete objekte v občini, vendar pa bi bilo v njihovo obnovo treba tudi nekaj vložiti. Razširiti in bolje urediti bi veljalo tudi edini zasebni turistični kamp.
Esma Rakovič dela v turizmu že dvanajst let (sedaj v Golfturistu v Kamniku), zato meni, da le ni vse tako črno. Nekaj smo pa le že naredili za kamniški turizem, nekaj se premika, predvsem pa, da turistu kljub vsemu imamo kaj pokazati! Razložila je, da vsako leto usposabljajo turistične vodiče, vendar je omenila, da bi bilo treba nujno še bolje poskrbeti za izobraževanje v turizmu - pa s tem ni mislila le na šole, ki bi lahko imele dodatne predmete, ampak na osnovno vzgojo, kako se naučimo ljubiti svoje mesto, ga ohranjati čistega in lepega (rože na oknih!) tako za prebivalce kot za turiste. Dejala je, da na Turistično informativnem biroju, ki bo imel prostore v Golfturistu na Titovem trgu, vseskozi sprejemajo koristne predloge in ponudbe za popestritev turistične ponudbe. Pohvalno se je odzvala tudi na predlog predstavnika jamarskega kluba, ki je povedal, da imamo v kamniških alpah izredno lepo podzemno jamo - Kamniško
po imenu, ki je lahko dostopna tudi neprofesionalcem, zato je s pomočjo jamarskih vodnikov lahko dostopna tudi za turiste. Odslej bo v povezavi z jamarskim klubom tudi ta vključena v turistično ponudbo. Obiskalo jo je že preko šeststo gostov, predvsem biologov iz tujine; saj so v jami odkrili novo vrsto hrošča in je za tovrstne zbiralce zelo zanimiva.
Navzoče, predvsem pa idejo o aktivnem oživljanju turizma v Kamniku je pozdravila tudi predstavnica Turistične zveze Slovenije. Oglasila sta se tudi dva Kam-ničana, sicer zaposlena na Gospodarski zbornici Slovenije, Marjan Štele in Vinko Gobec, ki sta poudarila, da bi moral biti Kamnik pri promociji na tujih trgih bolj agresiven, predvsem pa bi lahko bolj izkoristil tovrstne zbornične usluge in povezave.
Tečaj za smehljanje
Še veliko idej smo slišali na okrogli mizi - od predloga dr. Alberta Čebulja, da se oživi nekoč slavni »Kurhaus«, do nujnega organiziranja »tečajev za smehljanje«, kot se je pošalil gospod Malovrh, ob tem pa je mislil na izobraževanje za turizem. Dodal je, da je turizem napor in ga zato ne smemo jemati tako z lahkoto. Potreben je resen in sistematičen pristop, pri tem pa je omenil, da Japonci organizirajo za svoje turistične delavce celo tečaj za smehljanje!? Ob tem, da se moramo vsi zavedati, kot je dodal, da je edini stimulans denar, dobiček, ki je praktično tudi gospodar turističnega smehljaja.
ROMANA GRČAR
TURIZEM NA KAMNIŠKEM
V Arboretum na sprehod in
v galerijo
Arboretuma v Volčjem potoku Kamničanom verjetno ni treba predstavljati. Po lepo negovanih stezicah (spomladi so jih vse na novo uredili) prelepega botaničnega vrta so vajeni hoditi ne le ljubitelji lepo urejene narave in prekrasnega cvetja, ampak tudi rekreativci, ki se na širnem območju Arboretuma lahko dodobra natelovadijo, predvsem pa nadihajo svežega zraka. Kmalu bo v Arboretum vredno priti tudi t drugimi nameni. V teku je namreč obnova paviljona, kjer je bila včasih okrepčevalnica. Od septembra dalje naj bi bila tam galerija živalske plastike Janeza Boljke.
»Galerija Janeza Boljke bo arhitektonsko eden najlepših spomenikov in zato velika pridobitev za občino, tako v kulturnem kot v turističnem smislu. Glavni investitor kamniški rojak Janez Boljka, ki je imel slabe izkušnje že s hišo na Titovem trgu 23, kjer je prvotno nameraval imeti galerijo vendar so nastali nerazumljivi zapleti glede gradnje in pridobivanja dovoljenj na občinski upravi. Galerija naj bi bila končana ob svetovnem kongresu oblikovalcev, ko naj bi se 11. septembra tudi naša občina vključila s svojim programom v to prireditev. Vendar so še vedno, čeprav smo že sredi maja, težave in nerazumevanje pri občinskih organih.
O gradnji galerije smo obvestili tudi družino Souvan, ki je dala svojo privolitev,« je povedal direktor Arboretuma Aleš Ocepek.
Sicer pa morajo pri gradnji plačati vse prispevke, kot da bi gradili nov objekt. Menili so namreč, da bodo kot kulturni objekt, pomemben za občino tudi s turističnega vidika (slednja pa turistični razvoj z besedami tudi podpira! I le oproščeni komunalnega prispevka. No. pa kljub vsemu, izvajalec del bo Graditelj, načrte za galerijo je zri-sal arhitekt Andrej Kemr, oblikovalec razstavne postavitve pa bo Miljenko Licul.
Galerija bo imela za živalske plastike okoli 180 kv. metrov prostora v dveh etažah in bo izredno lepo ter zanimivo koncipirana. V notranjosti bo vse belo, razen postav-kov, ki bodo črni. V tem okolju bodo stala najboljša unikatna dela akademskega kiparja Janeza Boljke.
Ob Boljkovi (bodoči) galeriji stoji  paviljon - prenovljen in
izredno ličen za to okolje - Center za biotehnologijo. Na drugo stran bodo na mestu, kjer so nekaj časa stali kaj klavrni ostanki Kozlerjeve hiše na novo uredili in po posvetovanju s kranjskim Zavodom za urejanje naravne in kulturne dediščine verjetno postavili manjši paviljon-ček.
»Na ta način bomo zaključili neko celoto obnavljanja objektov v parku, ki so bili že prepotrebni obnavljanja. Arboretumu sicer že vrsto let primanjkuje denarja, vendar pa s svojo iznajdljivostjo in minimalnimi sredstvi skušamo vsako leto obnoviti kar največ. Letos smo poskrbeli za temeljito sanacijo sprehajalnih poti in ostale škode, ki jo je povzročilo jesensko neurje. Obnovili smo eno od jezer in, letos bomo še eno v Jelovi Dragi, v zadnjem delu parka, ki ga večino obiskovalcev ne pozna, vendar pa bo
Bodoča galerija Janeza Boljke v gradnji.
Foto: R. G.
v rekreativne namene verjeto še bolj zanimiv kot prednji del. V prednjem delu galerije bo še naprej gostinski del, do jeseni pa nameravamo pripraviti tudi razstavo cvetja - podobno kot v Mozirskem gaju,« nam pripoveduje naš sogovornik.
Parkovni del Arboretuma je letos še lepše urejen kot doslej. Pre-
V lepem vremenu je v Arboretumu živ-žav. Tokrat so bili otroci iz vrtca.
cej je novega cvetja, predvsem novih vrst tulipanov. Manj razveseljivo pa je vreme, tako da je bilo sončnih dni za obisk doslej bolj malo. Kljub vsemu so prav na prvega maja, ki je bil edini sončni dan med prvomajskimi prazniki, dosegli rekordni obisk - 2500 obiskovalcev. Park je odprt od 8. do 19. ure, vendar pa vhodnih vrat ne zaprejo pred deseto uro zvečer. Vstopnina je 30 dinarjev. V bodoče bodo ob sobotah in nedeljah organizirali brezplačna vodstva po parku.
»Sicer pa mislim, da je tudi naša prodajalna vrtnih rastlin, grmovnic in lončnic del turistične ponudbe v Volčjem potoku in celotni občini, predvsem pa na ta način in s svetovanjem že nekaj časa učimo ljudi svojevrstnega dela kulture - oblikovanja naravnega in umetnega dela naravnega in bivalnega okolja. Naj še dodam, da bomo zaprosili vsaj za 10 delavcev za javna dela (akcija, ki jo je razpisala republika za brezposelne), ročnega dela je v našem parku vedno dovolj. Seveda pa naj bi imeli kandidati pozitiven odnos do zemlje in okolja,« je dejal direktor Arboretuma Aleš Ocepek.
ROMANA GRČAR
KMETOVANJE
Na Veliki planini prednost planšariji
»Lani smo planšarji na Veliki planini opravili 1422 delovnih ur. »Šiht« smo povečali od štirih na šest ur na eno kravo. Tudi letos moramo storiti vse, da se planina ne bo zarasla«, je dejal na nedavnem letnem zboru pašne skupnosti Velika planina na Vegradu njen predsednik Ivo Dobov-šek. Na planini so lani pasli 317 glav goveje živine in nekaj ovac.
Tudi pred letošnjo pašno sezono bodo v začetku junija začeli obnav-
ljati ograjo in čistiti pašnike. Sklenili so tudi, da bodo pri teh delih
z enim »šihtom« sodelovali tudi tisti pašni upravičenci, ki ne pasejo na planini.
Za temeljitejšo ureditev planine potrebujejo znatna sredstva, ki pa jih republika pogojuje s sprejemom občinskega odloka o agromelioracijskih delih na tem področju. Zato so predlagali, da bi na podlagi programa, ki ga pripravlja kmetijska zadruga Emona kot investitor, skupščina tak odlok čimprej sprejela. Po tem programu naj bi ogradili celotno pašno območje planine (okrog 300ha), zgradili naj bi več »kali« ali napajališč. Sami bodo z delom prispevali najmanj eno desetino vrednosti celotne investicije.
Posebej velja poudariti odločitev planšarjev, da v prihodnje pašnikov na planini ne bodo več gnojili z umetnimi gnojili. Letos bodo z ureditvijo veterinarske postaje na planini poskrbeli za stalno veterinarsko pomoč v času paše.
Podprli so tudi usmeritev v razvojnem programu Velike Planine, ki ga je predstavil član izvršnega sveta Tone Štele. V bodočem razvoju bo imelo prednost pašništvo in temu bodo morali podrediti svoje interese vsi ostali uporabniki planine.
Precej razprave je spodbudilo vprašanje, od kod denar za obnovo poti na planino in po planini, še posebej, ker gozdno gospodarstvo nima več denarja. Nasuti je treba cesto od Kranjskega raka proti Ki-sovcu in urediti dovozne poti, da se ne bo več uničevala travnata ruša. Del denarja bo verjetno zagotovila občina, okrog 5.000 delovnih ur pa
Kdaj bomo od besed, da je treba na Veliki planini napraviti red, prešli k dejanjem, ali pa bodo krave še naprej ogrožale svoje zdravje z brskanjem po »smetnjakih« okrog počitniških koč na Jamah in drugod.
naj bi opravili delavci v okviru programa javnih del.
Ko so govorili o poseku lesa za obnovo ograj in pastirskih stanov, so se zavzeli za to, da je treba s strani pašne skupnosti nadzorovati posek in ne dopustiti, da se v planinskih gozdovih, ki bodo kmalu spet njihova skupna last, dela škoda.
Preprečiti je treba tudi vožnjo z avtomobili po planini, saj se bo dostop z avtomobili zaradi ustavitve žičnice zelo povečal. To naj bi uredili tudi s fizično zaporo na Kranjskem raku. Dovolili naj bi le prevoz za potrebe planšarjev in planinskih domov.
Tudi letos bodo na Veliki planini pripravili pastirski praznik. O datumu se bodo še dogovorili, ker so bili nekateri mnenja, da bi to prireditev povezali s praznikom Marije Snežne. Lani so bajtarji na ta dan pripravili prireditev Planina poje.
Planšarska skupnost bo lahko uspešno delovala le, če bo imela svojstvo pravne osebe, zato so predlagali ustanovitev planšarske zadruge. F. S.
Popravek
V prejšnji, 9. številki Kamniškega občana je na strani 6, v prispevku REFERENDUMI nastala tiskarska napaka. Poročilo iz KS Mekinje se pravilno glasi:
Krajevna skupnost Mekinje -ZA
Glasovanje 21. 4. 1991. Od 1066 vpisanih volilcev se je za sprejem krajevnega samoprispevka odločilo 58,8% volilnih upravičencev. »Za« je glasovalo 627 volilcev.
Za nenamerno napako, ki je nastala pri stavljenju besedila v tiskarni, se avtorju Stanetu Simšiču in bralcem opraviču-
jemo.
Uredništvo
S SEJE IZVRŠNEGA SVETA
Sprejet program javnih del
Člani izvršnega sveta so na eni svojih zadnjih sej v skladu z republiškim razpisom za zbiranje programov javnih del sprejeli program le-teh, ki bodo potekala letos na območju občine Kamnik. Zanj so tako kandidirali tudi v Arboretumu i/ Volčjega potoka, kjer program zajema urejanje parka, posipanje.poti s peskom, grabljanje, odvoz in planiranje zemlje. Zato bi rabili deset delavcev za katere poudarjajo, da naj bi imeli pravilen odnos do zemlje in narave. Delo naj bi potekalo do oktobra. Sicer pa se praksa javnih del kot pomožna dela v arboretumih izvajajo tudi v ostalih zahodoevropskih državah.
Javna dela so torej priložnost za nezaposlene, da si na ta način kljub vsemu le pridobijo nekaj sredstev za preživetje. V kamniški občini bodo ob delu v Arboretumu lahko kandidirali tudi za dela na agromelioracijah pašnikov na Veliki planini. Čistili bodo zaraščene površine, posipavali in izdelovali bodo traktorske in dovozne poti, kopali jarke za strelovode in kanale za namakanje. Predvidena dela bi opravili v eni pašni sezoni, zanje pa bi potrebovali dvajset delavcev, za katere je priporočljivo, da so bili zaposleni v gozdarstvu ali gradbeništvu. Investitor omenjenega programa je kmetijska zadruga Emona iz Domžal. Njihov gradbeni odbor bo v sodelovanju s pašno skupnostjo nadzoroval dela, saj bodo možni dodatni stroški pokriti s sredstvi pašne skupnosti.
Tudi na področju komunale bo potekal program javnih del. Ta naj bi pod nadzorom Komunalnega podjetja kot glavnega izvajalca del trajala 60 dni. Za čiščenje mesta in okolice, ročno košenje trave ob brežinah in ob cestah ter pomoč pri vzdrževanju cest pa bodo potrebovali štiri delavce polkvalificirane.
O posojilu za nihalko bodo odločali delegati
Zadnjo besedo o tem, ali najeti posojilo oziroma pod kakšnimi pogoji ga vzeti (z zagotovljeno garancijo Ljubljanske banke) - s krajšim ali daljšim rokom odplačila se bodo odločali delegati na majski skupš-čini, so dejali člani izvršnega sveta v zvezi z informacijo o aktivnostih zamenjave kabinskih žičnic na Veliki planini ter vzdrževalnih delih na ostalih žičniških napravah in objektih ter tudi v zvezi z obnovo lokalne poti na Kranjskem Raku in povezavo do Ušivca s sedežnico.
Hkrati bodo delegate obvestili o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo, katere večinski družbenik bo po novem občina (85-odstotni delež) in ne več Stol, ki je objekte, ki jih je prevzel od komunalnega podjetja, vrnil občini in ima sedaj le 10 do 15-odstotni delež (vrednost vzdrževalnih in obnovitvenih del na žičniških sistemih in eventuelni vložki ostalih podjetij, ki jih zaenkrat še ni). Ta informacija bo za delegate pomembna predvsem za to, ker bo povsem
jasno, kdo bo poslej prevzemal odgovornost za vračilo najetega posojila za kabinsko gondolo in vsa ostala obnovitvena dela na žični-škem sistemu - to bo namreč večinski družbenik oziroma lastnik.
Na seji izvršnega sveta se je pojavilo več dilem v zvezi z bodočim razvojem velikoplaninskega območja. Cesta da ali ne (glede na to, da je dostop z gondolo za letošnjo sezono praktično onemogočen, bi le veljalo razmisliti o alternativnih dostopih na planino. Seveda bi cesto potem veljalo utrditi in urediti odvodnjavanje ter parkirišče na tistem delu, kjer bi naj uvedli zaporo ceste, ali kot so nekateri predlagali, le plačilo cestnine. Tone Štele je bo tem predlogu poudaril, da bi v uvajanje reda na planini (inšpekcijske službe so se že krepko spopadle s tem problemom; uvedle bodo namreč tudi redni nadzor prometa po planini) veljalo aktivno vključiti tudi pašne upravičence in planšarje iz tega območja, saj bodo na ta način sami bolje poskrbeli za spoštovanje dogovorjenega reda na planini. Še bolj pa bodo stvari urejene, ko bo dorečeno lastništvo na tem območju, ker bodo pravi lastniki pašnikov in gozdov prav gotovo gospodarno ravnali z njimi in bi prihodke od tega vsaj delno vlagali nazaj v razvoj planine.
Na seji izvršnega sveta, kjer so obravnavali poročilo inšpektorata o izvajanju reda na Veliki planini, se člani še niso dogovorili, na kakšen način omejiti promet po planini. Ali le s pobiranjem cestnine, ki bi jo seveda plačevali vsi uporabniki gozdnih poti, ali narediti fizično zaporo. V vsakem primeru bo treba določiti, kdo lahko vozi po traktorskih poteh Velike planine, in da bo prevoz tovora in odvoz smeti po planini izvajala le pooblaščena organizacija.
Na seji izvršnega sveta so spregovorili še o potrebi po izdelavi registra počitniških koč in domov na planini in na nek način je potrebno z davčno politiko stimulirati lastnike, da bi imeli koče zasedene, obenem pa bi morali lastniki koč plačevati prispevek za nadomestilo stavbnega zemljišča, saj je tako urejeno na primer tudi v počitniških kampih ob morju (pavšalni prispevek za počitniško prikolico v eni sezoni se giblje okrog 20 tisoč dinarjev!), pa temu nihče ne nasprotuje.
ROMANA GRČAR
V Maistrovi polovična zapora ceste zaradi gradnje omrežja
Tudi izgradnja telefona v Centru uspešno napreduje. Dolgo načrtovana in težko pričakovana kineta (kanalizacija za kable) po Maistrovi ulici, mimo pošte in po Titovem trgu
•m«
prav v teh dneh pospešeno napreduje. Potrebna je zaradi povezave s telefonsko centralo v pošti Center.
Foto: R. G.
«VD
PRODAJALNA »KATJA
«
Žale 1, tel. 831-497
Prodaja vencev, ikeban, cvetja, sveč, sakralnih predmetov in ostale nagrobne opreme (vaze, svetilke), oskrba grobov, urejanje parkov in vrtov.
Delovni čas: od 8. do 20. ure - tudi v soboto in nedeljo!
Žale 1, d. o. o.
Kidričevo odpreti za promet ali ne
Prometne zagate v mestnem jedru so na večini dnevnih redov raznoraznih sestankov, na katerih se pogovarjajo o ureditvi mesta Kamnik. Polemike in dileme v zvezi z odprtjem Kidričeve ulice (vsaj v eno smer), ki je sedaj zaprta za promet, pa vendarle je na njej vedno polno avtomobilov (vsi le niso dostavni!) se tudi še niso umirile. Naključne sogovornike smo tako vprašali, kakšno je njihovo mnenje v zvezi s prometom v mestu, kaj menijo o Kidričevi, parkiriščih, obvoznici...
s katerim od prizadetih krajanov se pogovarjamo. Glede parkirišča ob športni hali na južnem delu mesta, za katero nekateri menijo, da je »malo od rok«, pa mislim, da se na primer v Ljubljani znamo čisto drugače obnašati - parkiramo pred Maksimarketom, potem pa obiščemo trgovine vse tja do Miklošičeve in nazaj - in nam ni nič težko!? Le v Kamniku bi se z avtom najraje zapeljali kar v trgo-
STANE SIMŠIČ, KS Zaprice
Za mesto pravijo, da je prazno, da vlada mrtvilo. Tudi za nekatera parkirišča menijo tako. Vendar pa je to veljalo le za nekaj prvih mesecev po zaprtju Kidričeve, sedaj so se ljudje navadili na ta red, tudi parkirišča, posebno za Planiko so predvsem dopoldne povsem zasedena. Mislim, da Kidričeve sedaj ne bi veljalo ponovno odpreti za promet, le več reda bo treba in stranskih dovozov, ki bi veljali le za lokalni promet. Vedeti moramo, da je problemov v prometu več. Eni ga vidijo v Kidričevi, drugi v Streliški, ki je nenadoma postala nadomestek za povezavo skozi mesto, drugi spet na Cankarjevi, kamor se je sedaj preusmeril ves tovorni promet. Odvisno od tega,
CIRIL RODE Kovinska ul. Kamnik
Promet v Kamniku? Saj vidite, kakšno je. Vse je nabasano z avtomobili. Parkirišč ni dovolj in čeprav je mesto zaprto za promet, se avtomobilom  komaj izogibamo.
PISMA, MNENJA, STALIŠČA, ODMEVI
Problematika črnih gradenj Kemostika
Krajani krajevne skupnosti Kamnik-Mekinje smo - 57 podpisnikov - te 9. 1. 1986 posredovali svoji KS, občinskemu KUPVO, občinski konferenci SZDL, ZUP Biroju Kamnik pripombe na osnutek plana KAMNIK 2000. Navedli smo 8 pripomb, med katerimi je najpomembnejše naše nestrinjanje, da se širi nevarna industrija sredi stanovanjskega naselja ob Kamniški Bistrici in nevarnem KIKu.
Zbor delovnih ljudi in občanov KS Mekinje je nato - ko na pripombe iz leta 1986 ni bilo nobenega odgovora - sprejel 1. 9. 1988 sklep, da KS Mekinje ne daje soglasja na zazidalni načrt M 6 Donit - Kemostik! Predtem, to je 27. 3. 1988, je bila vloga iz leta 1986 ponovno vlotena.
Ker še vedno ni bilo odgovora, smo krajani Mekinj izkoristili razgrnitev sprememb in dopolnitev plana KAMNIK 2000 za leto 1989 in poslali - kar na 11 naslovov (!) - svoje pripombe. Ta naša vloga je imela kar 11 prilog. Datirana je bila s 13. 11. 1989.
Naše pripombe se nanašajo zlasti na opustitev industrijske cone ob Kamniški Bistrici. V citiranem drutbenem planu občine piše med drugim tudi tole (točka 4. 3.): Industrija naj se razvija na manj izpostavljenih mestih - kot je to sredi stanovanjskih naselij.
Glavnina proizvodnih obratov in drugih stavb ter naprav Kemostika je bila postavljena brez dovoljenj občinskih upravnih organov. Zato ni nič novega, če je tudi zdaj brez vseh dovoljenj Kemostik dvignil 40 m dolgo poslopje za eno nadstropje - na črno! In kar velja za posebnost prve vrste, na črno je bilo pred leti zgrajeno tudi pritličje!
Krajani, sosedje Kemostika smo konec novembra 1990, to je ob začetku del na omenjeni črni gradnji, prek KS Mekinje prijavili ta dela občinski inšpekciji in hkrati postavili dvoje vprašanj:
1. Kdaj bomo s strani občinskih organov obravnavani krajani pri poseganju v prostor enako kot pravne osebe-podjetja?
2. Ali bomo vendarle kdaj dobili odgovor(e) na naše dosedanje številne pripombe na zazidalni načrt M 6 Donit-Kemostik, katere smo dajali vselej v formalno določenem času razgrnitve?
Danes, ko smo se krajani soočili z vsemi odločbami (3) upravnih organov občine, to je: neodobritev gradnje, prepoved nadaljevanja (kljub temu začete) črne gradnje in še ovadba gospodarskega prestopka zoper direktorja Kemostika, smo zelo razburjeni zlasti zaradi naslednjih dejstev:
1. Kemostik lahko gradi neovirano dalje in končuje svojo črno gradnjo.
2. Sproten je postopek o soglasju k lokaciji, kar kate na voljo nekaterih organov legalizirati črno gradnjo.
3. Kemostik sporoča nekaterim sosedom, da jim bo fizično preprečil dostop do svojih hiš.
4. Krajani še zdaj, po več kot petih (!) letih, nismo dobili od merodajnih organov občine odgovora(-ov) na naše pripombe.
Zdaj je ekološka zavest občanov precej drugačna kot pred leti in so med tem strokovnjaki Inštituta J. S. - SEPO v svojem poročilu zapisali, da je območje Kemostika spričo njegove (kemijske) dejavnosti neprimerno (!), ker po svoji (Kemostikovi) namembnosti ne sodi neposredno med stanovanjsko cono in zeleni rekreacijski pas ob Kamniški Bistrici. Kemostik je poleg tega tudi v varnostnem pasu KIKa. Napisali so tudi (na 6. str. poročila): »Stik .naravnega' (vodotoka kot potenciala za rekreacijo...) in potencialnega vira emisij (industrije) nosi v sebi psihološki in fizični konflikt.«
Zadnjič prosimo (potem bomo zahtevali) upravne organe občine ta odgovore na vse naše dosedanje pripombe, ki so bile naslovljene formalno neoporečno ob pravem času na pravi(-e) naslov(e).
Podpisani krajani
Kamnik - Mekinje, 20. aprila 1991
(podpisi so v uredništvu)
Nerodno je, da se tujci skorajda ne znajdejo v našem mestu. Na Žale je že težko priti, oznake pa so zelo slabe. Smerokazov v naši okolici skoraj ni. Za Kidričevo pa mislim, da bi jo bilo skorajda nujno odpreti. Mislim, da je to edina možnost. Razna razmišljanja o ukinitvi železniških tirov v mesto, da bi po njih naredili nekakšno obvoznico, se mi zdijo malce nerealna. Škoda bi bilo predvsem železnice.
MIHA HORVAT. KS ZAPRICE, Kočna
Podpiram predlog mnogih občanov, da bi Kidričevo odprli za promet v eno smer za osebna vozila. To predvsem zaradi lažjega dostopa do trgovin, pa tudi zato, ker se promet praktično ne bo nič povečal, dostava pa bo lažja, ker tovornjakom ne bo treba obračati v ozki ulici, če bi bila odstranjena betonska zapora pri Planiki. Promet naj bi se odvijal po desni strani v smeri iz mesta proti jugu, po levem delu pa bi se parkiralo. Seveda bo treba poskrbeti tudi za parkiranje stanovalcev na tistem delu, narediti bo treba predvideno parkirno hišo oziroma podzemno garažo. Če ne bo tako, bodo ulico zasedli stanovalci in bo spet nastal nov problem. Sedaj je Kidričeva takorekoč parkirna ulica, potem pa bi bila le tranzitna. In ljudje ne spoštujejo povsem odloka o prepovedi prometa po Kidričevi, je slednja še bolj življenjsko nevarna. Ljudje se sedaj mirne vesti sprehajajo sredi ceste, vendar pa jih mimogrede lahko oplazi kak kolesar ali kak motorist, ki tam neovirano vozijo, lahko pa tudi avtomobil, ki obrača in se kljub prepovedi vozi v obe smeri, so prava nevarnost za pešce.
FRANC PUCELJ, KS Šmarca, Čistilnica Titov trg
Kriminalno, da dopustimo, da Kamnik tako uspešno odmira v zadnjih letih. V mestu vlada večje mrtvilo kot med okupacijo, ko je bila policijska ura. Neumnost je, da centru jemljemo njegove vitalne funkcije in ga zapremo za promet. Sedaj se vse dogaja izven centra na obrobju in v drugih mestih - Domžalah, Mengšu, ki so do ljudi (trgovcev in potrošnikov) bolj prijazni. Naš Kamnik pa umira. Niti turist ga ne najde več. Kako naj na primer tujec najde zelo težko dostopno turistično agencijo Artur. In kdo bo obleke in plašče v na-
ELEKTRONIKA TV SERVIS FIDLER
Volčji potok 30 tel. 812-065
Popravilo TV sprejemnikov, radio aparatov, kasetofonov, Hi-Fi. Popravilo na domu. Popravilo likalnikov Ro-vventa.
Sprejem in oddaja non-stop. Dostop do servisa s kamniške obvoznice.
ročju nosil v čistilnico?! Če stranka parkira pred trgovino, dobi takoj parkirni listek - kazni pa sedaj le niso teko nedolžne. Kot dolgoletni Kamničan in človek, ki posluje v centru mesta, zato predlagam, če ne že zahtevam, da se mesto odpre za promet. Peticijo s to vsebino je podpisalo kar precej Kamničanov, pa nič ne pomaga. Le za koga na občini urejajo mesto, če ne za tu živeče?
TATJANA SMOLNIKAR, KS Mekinje
Prav gotovo nimam nič proti temu, da Kidričeva ostane tako kot je, ker smo se nanjo kar navadili. Sama grem v mesto večkrat s' kolesom in ta režim mi kar odgovarja. Le stojala za kolesa pogrešam. Kolesa ob vstopu v trgovino na Kidričevi praktično nimamo kam prisloniti. Pa ne le to, tudi kolesarskih stez skozi mesto ni, tako da se nekateri upravičeno pritožujejo nad nami, saj vozimo med avtomobili in obenem motimo tudi pešce. Kot Mekinjčanka pa moram reči, da je glavna cesta proti Mekinjam (Cankarjeva) sedaj tako obremenjena (postala je obvozna cesta), da je nevarna tako zaradi gostega tovornega prometa kot tudi zato, ker je zaradi preobremenjenosti že dodobra načeta.
LENČKA KONČNIK, KS Center, Kettejeva ul.
Kidričeva naj se kar odpre v eno smer. Po moje je sedaj večkrat veliko bolj zasedena s prometom, kot bi bila v primeru enosmernega prometa. Tovornjaki prenekaterikrat popolnoma ohromijo kakršnokoli gibanje zaradi obračanja pred trgovinami. Z odprtjem prometa po Kidričevi bi zelo razbremenili Kolodvorsko ulico, ki je postala za nedisciplinirane voznike druga povezava severnega in južnega dela mestnega jedra. Sicer pa grem v trgovino nakupovat vedno le peš. Tudi glede parkirišč menim, da jih je sedaj v mestu kar dovolj.
IVANKA GOLTNIK, KS Motnik
Po mojem mnenju je še toliko prometa v mestu preveč! Je kar prav, da je Kidričeva zaprta za promet. Ko pridem v Kamnik nabavljat, parkiram na Trgu prijateljstva, če grem v lakarno pa pred Planiko, če je le prostor. Parkirnih prostorov je kljub vsemu premalo. Ko je bil promet še po starem, smo se kot pešci vedno morali umikati avtomobilom, po Kidričevi pa smo bili v primeru dežja še dodatno oškrop-ljeni in na ozkem pločniku stisnjeni ob fasade hiš. Kar pa zadeva promet v našem koncu, skozi Tuhinjsko dolino, predvsem skozi stisnjen Motnik, mislim, da je vsak dan več prometa. To pa je nevarno! V primeru občasnega zaprtja ceste čez Trojane se takoj pojavijo kolone težkih tovornjakov. Ne trpijo torej samo prebivalci Centra, ampak tudi mi na obrobju imamo svoje prometne težave.
ROMANA GRČAR
Parkirana, odklenjena »katrca« zaprla Kolodvorsko ulico.
Obzirnost pa taka!
Prometne razmere v Kamniku otežujejo gibanje ljudi in avtomobilov. Zagate so velike. Kritično je zlasti v ožjem mestnem središču. Na Kolodvorski ulici je cesta še ožja in je srečevanje vozil zelo težko. Kljub temu so nekateri vozniki avtomobilov ali pozab-Ijivi ali nemarni. Svoja vozila parkirajo tudi sredi ceste.
Tako je katrca, Lj. 229-310 v ponedeljek, 20. 5. 1991 ob 13.30 preprosto zaprla Kolodvorsko ulico. Vozilo je bilo postavljeno čez cesto pred staro knjižnico. Takoj je bil zastoj. Vozniki, ki niso mogli nadaljevati vožnje, so se jezili, lastnika omenjene katrce pa ni bilo.
Mimoidoči so ugotovili, da je vozilo odklenjeno, zato so ga porinili naprej do izložbenega okna prodajalne Planika in s tem omogočili vsaj zasilen prehod.
Kaj je mislil voznik te katrce, da je vozilo parkiral tako in zaprl ves promet, lahko samo ugibamo. Verjetno je bil prepričan, da je parkiranje dovoljeno prav povsod. Če bi ga slučajno opazil miličnik, bi bil prav gotovo bolj obziren do cestno prometnih predpisov. Ali ne? Morda pa je želel, da katrco vendarle kdo odpelje?
STANISLAV
POBRATENA MESTA
Holandski Ulft in
Kamnik se družita že 25 let
V ravni holandski pokrajini leži v bližini nemške meje prijazno mesto Ulft v občini Gendringen, ki je že precej let pobratena z občino Kamnik.
V Ulftu žive prijazni in gostoljubni ljudje. Lepo urejen trg s parkom so poimenovali po Kamniku (»KAMNIK PLATSOEN«). Mnogi prihajajo k nam na dopust in poznajo Kamnik, Veliko planino, Moste, Podgorje in Pšajnovico. Mesto Ulft poznajo tudi izven holandskih meja po odličnem moškem pevskem zboru »Ulfts Mannenkoor 57«, ki ima svoj repertoar v veliki meri posvečen pravoslavni liturgiji ter ruski in slovenski ljudski pesmi. S tem programom nastopa zbor na skupnih koncertih z znanim interpretom ruskih pesmi, slavnim basistom Ivanom Rebrovom. V publikaciji, ki je izšla ob 100-letnici Lire (leta 1982), je starosta kamniških zborovskih pevcev dr. Albert Čebulj zapisal naslednje:
»Leta 1966 je v Kamniku gostoval 125 članski Ulfts Mannenkoor 57 iz Ulfta v Holandiji. Naslednje leto je Lira vrnila obisk... Stiki Lire in Ulfts Mannenkoor 57 so postali tako tesni, da se je iz teh stikov rodilo pobratenje med občinama Kamnik in Gendringen/Ulft. V okviru tega pobratenja so redne izmenjave med občinama na kulturnem, športnem in drugih področjih.«
Letos proslavljamo 25-letnico tega prijateljevanja. Srebrni jubilej svojega skupnega življenja pa sta na letošnjo svečnico praznovala Jan in Marlies van Hal. Jan je navdušen pevec in tajnik zbora, njegova žena Marlies pa je stalna napovedovalka zbora in to v holandskem, angleškem, nemškem in francoskem jeziku. Oba sta bila lansko leto v Kamniku in tudi v veseli družbi na Pšajnovici. Žal se ni bilo mogoče dogovoriti za obisk pevcev »Ulfts Mannenkoor 57«, ki bi želeli proslaviti 25-letnico prvega obiska pri »Liraših« v Kamniku. Poleg finančnih težav je glavna ovira dejstvo, da »turistično« mesto Kamnik nima ustreznih možnosti za sprejem, namestitev zbora, ki s pridruženimi ženami in otroci šteje od 200 do 250 oseb. Jan in Marlies pa sta na Pšajnovici trmasto vztrajala pri zahtevi, da avtor tega zapisa s svojo »boljšo polovico« zastopa Liro in Kamnik pri njuni srebrni poroki. In tako se je zgodilo. Med slovesnim cerkvenim obredom v lepi in akustični »St. Osvvalduskerk« (cerkev sv. Ožbalta) je prepevalo 108 pevcev. Sivolasi duhovnik je posebej napovedal »pesem med berili«: dolenjsko legendo in napitnico o »Kangalilejski ohceti«.
V kratkih besedah je povzel vsebino pesmi in predstavil gosta-solista, ki je nekoliko s strahom zapel ob spremljavi stoglavega zbora:
V Kan'galileji na ohcet so b'li Jezus, Marija, stotavžent 1'di... in na koncu:
Zdej ga pa poč'mo en glažek al'dva!
Ta ukaz so tudi Holandci dobro razumeli in ga ponavljali do jutranjih ur. To se vidi tudi na kartici, ki jo je dobil Kamniški občan.
S svati je pel, pil in se podpisal tudi
JANEZ MAJCENOVIČ
REKREACIJA ZA VSE
Odbor za rekreacijo vabi vse občane Kamnika na organizirano športno rekreacijo, ki bo potekala v naravi:
vsak ponedeljek ob 18. uri vsako soboto ob 10. uri
Zbor vseh udeležencev bo ob pričetku TRIM steze pri gradu ZAPRICE. Program bo obsegal jogging, gimna-stične in gibalne vaje ter t rimske pohode in športne igre.
Predvidena so srečanja in sodelovanje s podobnimi rekreacijskimi skupinami. Udeležba in sodelovanje je brezplačno. Pričetek rekreacije je v maju in bo trajal do oktobra. Občani vabljeni!
SLOVENSKA VOJSKA
MLADI
Uspešno opravljen nabor v občini
Zadnje majske dni so se mladi fantje - naborniki iz naše občine v prostorih skupščine občine Kamnik udeležili obveznega nabora. Naborna komisija v sestavi: predsednik, podpolkovnik Daniel Kuzma, člani dr. Peter Pajntar, Nataša Brišnik in predstavniki Sekretariata za ljudsko obrambo občine Kamnik so mlade fante prijazno sprejeli in tako je nabor potekal v prijetnem vzdušju. Morda je k temu pripomogel tudi konec aprila sprejeti slovenski zakon o vojaški dolžnosti, ki med drugim določa služenje največ 7 mesecev v enotah in zavodih teritorialne obrambe, enotah organov za notranje zadeve za opravljanje nalog v rezervnem sestavu teh organov in civilno služenje vojaškega roka za tiste vojake, ki uveljavljajo ugovor vesti zaradi religioznih, filozofskih in humanitarnih razlogov. Civilno služenje lahko opravi v enotah oboroženih sil, s tem, da ne nosi orožja. Vojaški rok se lahko izvršuje tudi popolnoma civilno v zdravstvenih, socialnih, splošno reševalnih organizacijah, v organizacijah za rehabilitacijo invalidov in drugih organizacijah javnega pomena.
Za določitev roda ali službe naborna komisija upošteva potrebe po kadrih, ki jih določi Republiški sekretariat za ljudsko obrambo. Nabornik ima možnost izraziti želje, ki jih komisija skuša upoštevati. Na določitev vplivajo tudi psihofizične in zdravstvene sposobnosti, stopnja in smer izobrazbe.
Seveda so morali naborniki poprej opraviti zdravniški pregled pri splošnem zdravniku in po potrebi tudi pri zdravniku specialistu. Sekretariat za LO občine Kamnik je vse nabornike - obveznike letnik 1973 in starejše, ki naborne obveznosti zaradi zdravstvenih razlogov še niso opravili, seznanil o določilih slovenskega zakona o vojaški dolžnosti.
Po opravljenem pomembnem dogodku smo nekaj fan-
GORAZD ŽAGAR
tov prosili za nekatere misli. Vprašali smo jih, če so bili pred naborom seznanjeni z določ-
Naboma komisija je natančno in odgovorno opravila svoje delo.
FRANCI ŽELEZNIK
bami slovenskega zakona o vojaški dolžnosti, če vedo za pravico državljanov do ugovora vesti vojaške dolžnosti, zanimalo nas je v kateri rod ali službo so določeni, kaj jim pomeni služiti vojaški rok v slovenski vojski, ali poznajo rod ali službo, v katero so določeni, pa tudi, če so zadovoljni z odločitvijo naborne komisije.
GORAZD ŽAGAR, 3. letnik srednje šole za gostinstvo in turizem. »Z novim zakonom o vojaški dolžnosti sem se seznanil preko sredstev javnega obveščanja, vem za pravico ugovora vesti, zanjo se nisem odločil. Naborna komisija me je določila v PEHOTO. Zadnje leto sem večkrat premišljeval, ali bo uspelo našim organom oblasti doseči, da bomo slovenski vojaki služili vojaški rok doma - v Sloveniji. Novice sem bil res vesel. Z odločitvijo komisije sem zadovoljen, tudi rod približno poznam.«
FRANCI  ŽELEZNIK, 3.
letnik slikopleskarske šole. »S pravkar izdanim slovenskim zakonom so me seznanili prijatelji, sorodniki pa tudi sredstva javnega obveščanja. O pravici do ugovora vesti sploh nisem razmišljal, kajti vojak mora biti oborožen z orožjem. Odločitev sem prepustil usodi oziroma naborni komisiji. Določili so
me v ARTILERIJO. Slovenija je veliko dosegla z novim zakonom. Urili se bomo samo Slovenci, se pogovarjali v materinem jeziku, tudi poveljevanje, sem prepričan, bo v slovenskem jeziku. Z odločitvijo komisije nisem čisto zadovoljen, saj sem si potiho želel, da bi me določili v planinsko enoto.«
UROŠ POTOČNIK, 3. letnik srednje kovinarske šole. »Vse o slovenskem zakonu o vojaški dolžnosti sem natančno spremljal preko medijev, zlasti preko slovenske revije Obramba. Z zakonom sem seznanjen in ga dobro poznam. Naborna komisija me je določila v INŽENIRIJO. Z njihovo odločitvijo nisem zadovoljen, sam pa si nisem upal izrazit svoje želje in tako me moj molk sedaj »košta«. Glede služenja v slovenski vojski pa sploh ni kaj dodati. Vesel sem in srečen. Služenje bo bolj prijetno, prijateljsko in prepričan
UROŠ POTOČNIK
sem tudi bolj kvalitetno. Ne bo nobenih nacionalnih mrženj ali kaj podobnega. Pričakujem, da bo poveljstvo prav tako korektno in strogo z nami - domačimi vojaki. Z njimi bomo sedaj sodelovali v slovenskem jeziku. Med služenjem se bom ukvarjal z gradbeništvom, verjetno z gradnjo mostov.«
Tekst in foto: VERA MEJAČ
Življenje mladih v Komendi
Poslušamo radio. Pogovarjajo se o poti, ki bi nas naj pripeljala v Evropo. Vse bolj se nam zdi, da so to le sanje in daje pot do rja za nas le predolga in pretežka, da bi jo zmogli. Pesimizem?! Vključimo televizor in spet poslušamo o naši prihodnosti, a kaj naredimo zanjo, kaj naredimo, da bi mladi lažje živeli, da bi se razvijala mesta, da bi gradili kulturne ustanove, zdravstvene domove, šole, ceste... itd.
Tako pomislimo tudi na svoj kraj, na lepo Komendo, ki je začela pozabljati na svojo mladino. Mar niso že pred štiridesetimi leti zgradili stavbo, v kateri je bila dvorana, mladinska soba. knjižnica, zdravnik, zobozdravnik, krajevna skupnost, v kleti je bil čez teden odprt bar, ob petkih in sobotah diskoteka, ki je bila polna mladine, tudi iz drugih krajev.
In kaj imamo danes od vsega tega? Nič!
Samo skrbi in težave. Ko smo imeli še prejšnjega predsednika krajevne skupnosti, je bilo vse lepo in prav. Imeli smo mladinsko sobo, v kateri smo prirejali plese in zabave, imeli v njej mladinske sestanke, na katerih smo reševali različne, predvsem svoje probleme. Tudi v diskoteki smo se prijetno zabavali. Bilo je res lepo. Zdaj pa, ko imamo novega predsednika krajevne skupnosti, je začelo vse propadati. Ni več tiste krajevne skupnosti, ki bi se zavzela za razvoj Komende. Odvzeli so nam zdravnika in zobozdravnika, ki bi bila vsaj dvakrat tedensko potrebna za tako velik okoliš, kot je Komenda. Tudi mladinska soba je sedaj zapuščena in namesto smeha mladih ji dela družbo razpadajoča krama. Dvorana včasih polna gledalcev, ki so radi gledali igre komendske dramske skupine, je sedaj prazna, kvečjemu le enkrat tedensko v njej zavrtijo s polletno zamudo kak film, ki si ga ogleda morda deset gledalcev. V kletnih prostorih pa je mladina vedno imela tiste tri sobice, ki smo jim rekli diskoteka »Hobi«. Sedaj se govori, da bodo to zaprli zaradi onesnaženosti okolja, kar seveda sploh ni res, saj je vedno vse počiščeno. Moti jih tudi hrup, kar pa je normalno, če je tam parkirišče. Dom hočejo zapreti zaradi strank, ki so si ga prilastile za stanovanja in sedaj godrnjajo, da ni miru.
Mar mora mladina res trpeti zaradi tistih nekaj strank, ki to v stavbi, ki je bila sprva namenjena kulturi in zabavi. Če ne bo več diskoteka, kam bomo potem mladi
zahajali? Preostane nam le nekaj neprijetnih gostiln, v katerih pa ne mislimo pustiti svoje mladosti. In če nam konji, ki še ostajajo ponos Komende, ne zapolnijo vsega prostega časa in če nam tenis ni edini šport, potem res lahko samevamo in čakamo, da se v Komendi tudi kaj naredi za mlade. Po vsem tem res ne vem, kdaj bom dočakala, da bom z vrstniki lahko svobodno stopila v boljši jutri, če pa se vedno bolj krči naš prostor. Res mi ni jasno, zakaj naj bi bil disko zaradi stanovalcev izbrisan iz naše mladosti. Zakaj nam ne pustijo shajanja v domačem kraju, da bi v svojem prostoru poslušali glasbo in bi se v njem najprijetneje počutili. Mar res ni nikomur jasno, da je to edino, kar imamo, s čimer smo zadovoljni, nam veliko pomeni in nikakor nismo pripravljeni žrtvovati tega prostora. Dobro vemo, da ne bi bil namenjen čemu drugemu, ampak bi postal le »razvalina«, ki bi nam obujala spomine na »brezskrbno« mladost. Kako se bodo počutile šele generacije, ki prihajajo za nami!
Želimo si, da naše prostore pustijo pri miru, da bi živeli svoje življenje. Temu, da bi iz diskoteke naredili gostilno, se bomo mladi odločno uprli. Ali nimamo že dovolj gostiln, ki rastejo kot gobe po dežju. Mladinci smo se o tem veliko pogovarjali in smo sklenili, da bomo primerno ukrepali. Mladinske sobe nočemo zapustiti in smo jo pripravljeni ustrezno opremiti in vzdrževati. Vsekakor smo se pripravljeni spopasti z gospodom Grošljem, ki je odločno proti nam. Mar nikoli ne pomisli na svoje otroke? Tudi ti bodo čez nekaj let radi zahajali v prostore, ki jih sedaj hoče zapreti. Mar nimamo predsednika krajevne skupnosti zato, da se zavzema za vse občane, za vse dejavnosti, za vse akcije, za vse prostore in zastopa vse interese!
N. PROŠNIČKI in B. KERN in drugi mladinci iz Komende
TEKMOVANJE
»KAJ VEŠ O PROMETU«
Iz nalog in iz vzgojnoizobraževalnega načrta izhaja, da mora prometna vzgoja v osnovni šoli dati učencem osnovno znanje o prometu, prometnih poteh, sredstvih, prometnem redu, prometnih znakih, o ljudeh in ustanovah, ki sodelujejo in urejajo promet. Vse to obravnavamo pri pouku s perspektivo učenčeve udeležbe v prometu, v katerem nastopa zlasti kot pešec, kolesar in potnik. Ne gre samo za golo znanje, ampak tudi za to, da učenec spozna smotrnost in koristnost sodobnega prometa, pa tudi njegove nevarnosti in potrebo po strogem redu v prometu, po discipliniranem ter kulturnem obnašanju pešcev, potnikov in tudi voznikov.
Prometna ekskurzija - prijetno doživetje
V sredo, 15. maja je bila ekskurzija za nagrajence akcije -10% in njihove mentorje. Nagrajenci so svoja doživetja opisali takole:
Da pa bi pridobljeno znanje preverili, je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Kamnik organiziral v mesecu aprilu občinsko tekmovanje »Kaj veš o prometu«, katerega se je udeležilo 40 učencev osnovnih šol občine Kamnik in štirje učenci srednje šole v Kamniku. Na žalost smo na tem tekmovanju ugotovili, da se takih in podobnih prireditev udeležujejo vedno eni in isti ljudje. Predvsem so to člani SPV, mentorji prometne vzgoje OŠ, člani AMD in delavci PM Kamnik. Edino pohvalno je to, da je zanimanje za to dejavnost pokazal Mladinski center v Kamniku, kateri je tudi poslal v pomoč svojega predstavnika.
Tekmovanje je potekalo v treh delih, in sicer:
- preiskus znanja iz cestno prometnih predpisov (testiranje),
- spretnostna vožnja s kolesom in kolesom z motorjem na zato prirejenem poligonu,
- vožnja s kolesom in s kolesom z motorjem v prometu.
Na koncu tekmovanja so najbolje uvrščeni dobili priznanja. Vsak udeleženec je dobil simbolično nagrado, in sicer majice, ki jih je za tovrstno dejavnost namenila zavarovalnica Triglav, enota Kamnik--Domžale ter svetlobna telesa Sa-turnus, ki jih je priskrbel SPV.
Učenci in učenke so se uvrstili po sledečem vrstnem redu:
5. in 6. razred 1. Janez Golob OŠ Toma Brejca
2. Matija Prnaver OŠ Toma Brejca
3. Vesna Zore OŠ Frana Albrehta,
4. Samo Ravnikar OŠ Toma Brejca.
7. in 8. razred 1. Franci Volkar OŠ Duplica
2. Boštjan Jene OŠ Toma Brejca
3. Janez Sušnik OŠ Toma Brejca
4. Dejan Perčič OŠ Toma Brejca. Ekipe po šolah
5. in 6. razred: 1. OŠ Toma Brejca
2. OŠ Frana Albrehta
3. OŠ Duplica. 7. in 8. razred:
1. OŠ Toma Brejca
2. OŠ Frana Albrehta
3. OŠ Duplica.
Najboljša posameznika Franci Volkar iz OŠ Marije Vere iz Duplice in Boštjan Hribar iz SEN-ŠRM sta se udeležila republiškega tekmovanja »Kaj veš o prometu« v Ljubljani in na tem tekmovanju dosegla 12. in 6. mesto. Republiškega tekmovanja se je udeležilo 48 občin od 58 v Republiki Sloveniji.
Tovrstna dejavnost je doslej pokazala, da se zanjo zanima vse več učencev v nižjih in višjih razredih in tudi v srednjih šolah. Žal pa iz razgovora učencev lahko ugotovimo, da se s pripravo na tovrstna tekmovanja ukvarja vedno manj
učencev in še ti so ponavadi kar določeni za tekmovanje, čeprav bi tekmovanje moralo potekati po šolah med razredi in šele nato se najboljši štirje udeležiti občinskega tekmovanja. No kjub temu smo zadovoljni, ko ugotovimo, da v drugih občinah do takšnega tekmovanja niti ne pride. Zavedati bi se morali, da se takšne akcije ne izvajajo samo zaradi njenih izobrazbenih vrednot, temveč za voljo varnosti otrok in mladine v cestnem prometu. Pri tem ne smemo prezreti statističnih podatkov o prometnih nezgodah in koliko mladih življenj vzame cesta.
IVAN PRISTOVNIK
Zelo sem bila vesela, ko mi je tovarišica povedala, da je bil moj spis o prometu izbran kot najboljši. Za nagrado sem šla na izlet v Koper. Zvečer sem zelo težko zaspala, kajti skrbelo me je, če bo drugi dan deževalo. Zjutraj sem se zgodaj zbudila. V Kamniku nas je
čakal dvonadstropni Kompasov avtobus. Tam so bili že zbrani tudi učenci iz drugih šol. Sedela sem skupaj z Metko in Katjo, ki obiskujeta šolo Šmartno v Tuhinju. Z njima je bil še sošolec Tine. Hitro smo postali prijatelji. Med vožnjo, ki je trajala kar dve uri in pol, smo se pogovarjali in smejali. Vesela sem bila, ker je sijalo toplo sonce. Prispeli smo v Koper. Tam nas je pričakal miličnik. Pospremil nas je na patruljni čoln. Ta je vozil z veliko hitrostjo. Nekaj časa sem stala spredaj, ker pa je preveč pihalo, sem se umaknila v notranjost čolna. Peljali smo se do Pirana in italijanske meje. Po končani vožnji smo obiskali srednjo prometno šolo v Kopru, kjer smo si ogledali veliko zanimivosti. Imeli so tudi robote in računalnike. Pokazali so nam, kako lahko z računalnikom narišejo raketo. Nato smo si ogledali še kratek film o prometu. Film je prikazoval vožnjo fanta, ki je enkrat vozil pravilno drugič pa nepravilno. Potem smo se z avtobusom odpeljali na Debeli rtič. V restavraciji so nas čakale lepo pogrnjene mize. Postregli so nam z dobrim kosilom in pijačo. Po kosilu smo se posladkali še s sladico. Potem smo se šli igrat na tobogan. Z Metko in Katjo smo se malo sprehodile po obali in nabirale prazne školjke. Tako se je naš izlet približeval koncu. Zopet smo se vsedli v avtobus in se veseli odpeljali proti domu. Na okenska stekla avtobusa so začele padati prve kaplje dežja. Na koncu vožnje se je vodič, ki nas je snemal z video kamero v svojem in našem imenu
zahvalil vozniku avtobusa, ker nas je srečno pripeljal domov. Ta dan bo moje nepozabno doživetje, ki se ga bom vedno z veseljem spominjala.
Marta Močnik, 3.r. OŠ Loke
V ponedeljek sem izvedela, da bodo šli tisti učenci, ki so napisali spise in narisali najlepše risbe o prometu na ekskurzijo v Koper. Iz našega razreda nas je šlo pet: Nina, Robi, Marko, Mateja in jaz. Ko nas je tovarišica poklicala, sem bila zelo nestrpna. Izvedela sem, da grem tudi jaz. Razveselila sem se. Prišel je večer. Odšla sem spat. Mislila sem, da noči ne bo nikoli konec.
Napočila je sreda. Mami me je odpeljala v šolo, kjer smo počakali tovarišico. Kombi nas je odpeljal pred šolo Frana Albrehta, kjer nas je že čakal dvonadstropni Kompasov avtobus. Odpeljali smo se v Koper. Ko smo prispeli tja, smo si ogledali pristanišče, nato pa smo se s patruljnim čolnom pomorske milice odpeljali na ogled našega Primorja. Obiskali smo tudi prometno šolo v Kopru. Po ogledu smo se odpeljali na kosilo na Debeli rtič, kjer so nas prijazno sprejeli in pogostili. Po kosilu smo se igrali, nato pa smo se veseli odpeljali proti domu. Mislim, da tega dne dolgo ne bom pozabila.
Anamarija Štritof, 3.b OŠ Kamniškega bataljona Stranje
Prijetnim vtisom se pridružujemo tudi mentorji prometne vzgoje. Ekskurzija je bila tudi za nas posebno doživetje, morda prav zaradi tega, ker je bila prepletena z veliko mero pozornosti in prijaznosti, ki je je danes vse manj. Za to pa se vsi skupaj zahvaljujemo organizatorju ekskurzije, gospodu Ivanu Pristovniku.
Ob koncu bi le radi rekli: želimo si še takih dni.
Nagrajenci in mentorji prometne vzgoje
GODCI, NA PLAN!
Tudi letos tekmovanje pri Repanšku
ZKO Kamnik in Domžale z glavnim organizatorjem gostilno Repanšek s Homca bodo tudi letos pripravili tekmovanje ljudskih godcev, in sicer že sedmo po vrsti. Odvijalo se bo 30. junija od 16-ih naprej. Tako komisija kot tudi vsa pravila bodo ostala enaka kot lani, prav tako pa bo vrsta lepih nagrad. Poleg priznanj, vrednih nagrad za prvih pet v vsaki kategoriji - posebej za tiste do 15 let in posebej za tiste nad 15 let - bo še cela kopica drugih praktičnih nagrad, tako da bo nagrado dobil vsaj vsak drugi tekmovalec. Sicer pa je glavno, da se godci s svojci dobro počutijo pod Repanškovimi kostanji in da bo tudi letos ne preveč stroga komisija izbrala res najboljše tekmovalce, nagradila pa tudi vse druge, ki bodo kakorkoli izstopali na tekmovanju. Letos bo tekmovanje spet vodil priljubljeni Boris Kopitar, ki se odlično znajde v vsaki situaciji, zna pa povedati spotoma tudi veliko veselega. Po tekmovanju pa bo za ples igral eden najboljših ansamblov iz tega konca - ansambel Nagelj. Prijave bomo zbirali dve uri pred tekmovanjem. Zdaj pa je skrajni čas, da začnete vaditi primerno skladbo...
I. S.
KOMENDA
Nekaj geografskih utrinkov iz knjige o Komendi in njeni
okolici
Knjiga bo izšla proti koncu letošnjega poletja in bo obravnavala prirodni, zgodovinski, kulturni in gospodarski razvoj farne skupnosti Komenda, od antike pa vse v današnji čas. Obsegala bo okoli 200 strani teksta, fotografij in zemljevidov v formatu 22 x 30cm.
Utrinki:
V prirodnem deluje med drugim zapisano: »Da je narava živa - delujoča brez človeka in prav zanj neizmerno velika, nam pričajo mnoge usedline, rečne terase, fosili živalstva in podobno. Le-ti so človeku najboljši dokaz in kazalec, da je zemeljsko površje doživelo v svoji zgodovini izredno velike spremembe. Vzemimo samo primer: ugotovljeno je, da je predhodnica današnje Save tekla nekoč v davnini prav preko ozemlja današnje komendske župnije proti Kamniku in dalje proti Gornjemu Gradu, kjer je zavila na vzhod proti tedanjemu Panonskemu morju, kamor seje izlivala...«.
O podnebju: »Živimo v dnu velikega zračnega oceana, v katerem se pojavljajo prijetni in neprijetni vremenski procesi. Ti vplivajo neenako na dejavnost ljudi. Vremenske razmere močno vplivajo na gospodarstvo, promet, prehrano, turizem itd. Tako je naše vsakdanje življenje odvisno od vremena. Klima posameznega kraja ali območja vpliva tudi na življenjske navade ljudi, na njihov značaj, na prehrano, na zdravje, na način oblačenja in ne nazadnje tudi na gradnjo hiš in naselij in podobno...«.
O vodovju: »Slovenija dobi razmeroma veliko moče, celo prav obilo. Seveda pa ne odtečejo vse padavine v struge potokov in rek, veliko jih izhlapi, precejšnjo množino vode posrkajo rastline, nekaj pa je porabijo tudi živali in človek (tudi za industrijsko porabo), zlasti veliko pa je popije zemlja; ta preide v talno vodo in posredno po njej v izvirke in potem v potoke in reke...«.
O prsti in rastju: »Zahodno od Pšate se razprostira valoviti ravninski svet, kjer poleg večjih gozdnih površin prevladujejo obdelane površine z globoko, rahlo drobljivo in rodovitno prstjo. Zaradi teh lastnosti rastja na tem področju tudi suša ne more tako hitro prizadeti. Nasprotno od vzhodnega ravninskega zabrežja reke Pšate, kjer so v ospredju le tri ledinska imena (Drnovo, Brezovica, Dolge njive), je zahodni ravninski svet s temi imeni zelo na gosto posajen, kot so: Kapelsko polje, Makote, Na Mošenskem, Zadnja Struga, Na Dolini, Zagrabna, Rijavice itd. ... Glede na sestavo logov in na rastne razmere rastejo tu mehkolesni listavci (vrbe, jelše, topoli) ali pa trdolesni listavci (dob, veliki jesen, brest), ki sestavljajo »dobrave« ...«.
O izrabi tal in o razmestitvi naselij: »Komendsko farno območje je glede izrabe tal (land use) dokaj raznovrstno. Vzrok temu je različna kamninska (petrografska) sestava tal in menjajoči se klimat-
ski pogoji v novejši zemeljski zgodovini. Tako je na gričevnatem svetu Tunjiških Dobrav ohranjen povečini gozd, na poplavnem ravninskem svetu ob reki Pšati travnik, na ravnini vzhodno od tod obdelano polje (z izjemo manjšega gozdnega kmpleksa na Drnovem) in na ravnini zahodno od Pšate večje njivske površine z večjimi ali manjšimi gozdovi. Zanimivo je, da gozd marsikje meji neposredno na obdelano (orno) polje, iz česar lahko sklepamo, da je še marsikje pod gozdom ustrezna zemlja tudi za njive, seveda, če bi jo ustrezno kultivirali... Z izrabo tal je v tesni povezavi tudi razmestitev naselij, zlasti kmečkega dela le-teh. Ta povezanost se lepo pokaže tudi v ko-mendski fari. Temu v prid govori, da je veliko naselij nastalo na robu poplavnega sveta ob reki Pšati in Potoku (Suhadole, Moste, Kapla vas kot starejši del naselja Komende, nižji deli Podboršta in Gmajnice, Potok, Breg, Nasovče), torej na mestu, kjer zemlja ni toliko rodovitna, ali na južnem valovitem pobočju Tunjiških Dobrav (Mlaka, Gora, Podboršt, Gmaj-nica) ali na konglomeratni terasi (Klanec, Komenda okoli cerkve in Križ) ali na višjem goznatem svetu
Tunjiškega gričevja (Komendska Dobrava)...«. O razvoju števila prebivalstva:
»Za dobo, ko s popisi še niso ugotavljali števila prebivalstva, smo vezani na raznotere, predvsem cerkvene vire. To so krstne, poročne in mrliške knjige, ki so jih v naših krajih vodili na splošno od prve polovice 17. stoletja. Poleg njih obstojajo tudi občasna poročila župnikov in župnijskih upraviteljev svojim škofom; ti so v njih navajali podatke o številu duš (prebivalstva). Podatki, ki so v zvezi s temi poročili (status animarum) na voljo, pravijo, da je imela komendska župnija na koncu 17. oziroma v začetku 18. stoletja približno 1.70C prebivalcev; v okviru župnije je šteti tudi Zapoge, Tu-njice, Pšato in del Zaloga, kjer je tedaj po oceni živela dobra petina prebivalstva celotne župnije...«
Itd. itd., še veliko zanimivega bi lahko zapisali iz te knjige, ki jo izdaja na novo ustanovljena »Glavarjeva družba« v Komendi. Ta si je zadala nalogo, da bo v svojih edicijah skrbela predvsem za smer, ki jo je začrtal veliki vzornik in rojak Peter Pavel Glavar (1721-1784).
DR. MARKO ŽEROVNIK
Bajtarji za 1. maj
Tudi letos smo imeli Bajtarji svoje štorije ob praznovanju 1. maja. Kljub slabem vremenu in peš hoji nas je bilo na Veliki planini kar nekaj.
Na predvečer praznika smo zakurili kres in preživeli lep planinski večer. Za sam praznik je bilo res živahno. Ob 11. uri je bil start turnega smuka pri kapeli. Smuk poteka v glavnem po kopnem ali snegu, če le-ta je. Obide skoraj vse koče, t. j. od kapele, Čebnir-jeve, Slevškove, Gradiškove bajte pa vse do cilja pri Križu. ■ Štartal je lahko vsak, če ni imel krajše smučke od lm, znamka pa tako ali tako ni važna. Preden se je podal na smuk, je moral vsak tekmovalec pojesti 14 dni staro žemljico, tako da med tekmovanjem ne bi prišlo do izčrpanosti.
Tekmovanje so spremljale kontrolne postaje, pri katerih se je tekmovalec moral ustaviti. Nekaj postaj je bilo s »pekočim feferonom«, ki ga je moral zaužiti vsak tekmovalec, ker mu je le-ta pomagal pri pravilnemu vdihovanju planinskega zraka. Pri Gradi-Škovi bajti je vsak dobil čaj - z dodatkom ali brez, odvisno od izčrpanosti.
Na poti do cilja je bila »žvižgalna postaja«, kjer je moral tekmovalec umirjeno in brez sape zažvižgati »Na planincah«.
To so v glavnem vse aktivnosti med smukom, v kolikor jih posamezni tekmovalci še kaj ne dodajo.
Za zadnje mesto se dobi emajliran pokal »KAHLA«. Tekmovanje traja 1 uro in če tekmovalec v tem času ne pride skozi cilj, je diskvalificiran.
Letos je narava obdarila s precej snega tudi 1. maj, ki je ponavadi že kopen, zato smo imeli še eno tekmovanje: »Ženski spust v lavorju«. Vsaka tekmovalka se je vsedla v lavor in se po strmini spustila v ciljno areno. Tekmovanje je potekalo odlično, le nekatere so imele težave z ugrezanjem zaradi svojih odvečnih kilogramov, tako da pri njih tudi hitrost ni bila prevelika.
Pri razglasitvi rezultatov smo po stari navadi izvolili po vseh zato določenih kriterijih in normah najlepšo damo MISS DILCO 91.
To je bilo nekaj utrinkov z našega razvedrilnega programa. Poleg tega je pred nami še nekoliko delovnih akcij, ki smo si jih Bajtarji zadali.
Naj nekaterim pojasnimo, kdo smo: Bajtarji smo upravljalci planšarskih koč v v zimskem času - podnajemniki, organizirani v PD Bajtar. S spoštovanjem in navezanostjo do te prelepe narave skrbimo, da življenje v planšarskih naseljih tudi pozimi ne zamre.
To smo zapisali zato, ker nam zaradi nepoznavanja naših aktivnosti in dela, ki ga opravljamo za lepšo prihodnost planšarije na Veliki planini, nekateri nepoznavalci naložijo taka bremena ali nas obdolžijo nečesa, kar ni v naši pristojnosti.
PD BAJTAR STANE ERJAVŠEK
munirniniih i i" T'
»Ambasadorke dobre volje« v daljni Avstraliji.
Protest proti ekonomski kratkovidnosti
Najostreje protestiram proti temu, da se oživljanje gospodarstva v kamniški občini vrši na osnovi nadaljnega razkrajanja naravnega kapitala. Protestiram proti temu, da se razni proračunsko podprti biroji hranijo z nesmiselnimi grafičnimi pozidavami, od katerih si njihov naročnik v interesnih bojih upa iztržiti kar največ.
Očitno navdahnjeni od samega Lorda Kevnesa načrtovalci dviga gospodarske aktivnosti menijo, da bomo precej na boljšem, če se bo uspelo pretempirati socialno bombo z dajanjem poslov kamnolomom, gradbenim in montažnim podjetjem, skratka vsem intenziv-cem, kot pa če bi bliskovito skušali ustaviti tiktakanje ekološke bombe.
Žal veliki angleški ekonomist ni bil preveč ekološko navdahnjen,
Vzpostavitev idealnega ravnotežja med divjadjo, človekom in naravo
V vrtincu velikih političnih, predvsem pa gospodarskih sprememb, ki spreminjajo naš vsakdanjik, so se znašla tudi društva in organizacije, od katerih vsaka na svoj način poskuša poiskati svoj prostor »pod soncem«.
Tudi Lovska družina Kamnik ni izjema. Njeni člani, ki so se zbrali na redni letni konferenci, so še enkrat potrdili, da žele ostati nestrankarsko opredeljeni, ne izključujejo pa povezovanja s sorodno mislečimi, pa naj bodo politično ali pa zgolj interesno organizirani.
Predsednik, gospod Hribar je v svojem poročilu prikazal delovanje družine v letu 1990, v letu, ki je bilo za lovce zelo uspešno, saj so uresničili vse zastavljene cilje in izvršili vsa dela na področju gojitve divjadi ter varstva okolja in naravne dediščine.
V nadaljevanju so se člani zavzeli za načelo, naj bo njihovo delo še naprej prostovoljno brez prido-bitniških motivov. To pomeni, da bo lovska družina še vedno vsa sredstva, ki jih ustvarja s svojim delovanjem, neposredno vračala v obliki gojitve in varstva divjadi ter okolja. Prav z zadnjim ravnamo vedno bolj mačehovsko, zato zato ne bo odveč poglobljeno sodelovanje z vsemi uporabniki naravnih dobrin. Tu so mišljeni predvsem kmetje, gozdarji in člani stranke zelenih, ki so svoj program začrtali v podobni smeri kot lovci. Varstvo okolja in divjadi, preprečitev na-
stajanja novih, divjih odlagališč ter skrb za obnavljanje naravnih dobrin, je edina prava pot, ki bo tudi našim zanamcem še omogočala zdravo življenje.
Seveda ne smemo zanemariti škode, ki jo divjad povzroča na kmetijskih in gozdnih površinah, čeprav je to največkrat posledica množične uporabe kemičnih sredstev v kmetijstvu, nenadzorovanega izkoriščanja gozdov in prehitre urbanizacije. Zato so lovci obljubili, da bodo zmanjšali število tistih vrst divjadi, ki se je kljub naravni selekciji preveč razmnožila in bodo poravnali že nastalo škodo na kmetijskih površinah.
Poleg gojitve in varstva bodo del ustvarjenih sredstev namenili še izobraževanju članov pripravnikov in tudi dolgoletnih članov, ki so s svojim delom že zaslužili naziv lovskega čuvaja ali lovskega tehnika. V plan dela so zapisali še organizacijo strokovnih predavanj o steklini, ekologiji in varstvu ter gojitvi divjadi, ki so vedno dobro obiskana.
Poleg skupščine so člani organizirali še vsakoletno ocenjevanje lovskih trofej, s katerega je tudi objavljena fotografija. Vse trofeje
so bile uplenjene v revirjih družine, ki so po zadnjih ugotovitvah izredno bogati. Ugotovljena je bila namreč precejšnja porast telesne teže pri srnjadi, kar je posledica selekcioniranega odstrela in usklajenosti številčnosti srnjadi s kapaciteto okolja. Kamniški lovci s ponosom ugotavljajo, da glavni namen odstrela divjadi ni uplenitev kapitalne trofeje, ampak vzpostavitev idealnega ravnotežja med divjadjo, človekom in naravo.
Do tega cilja je še daleč, lažje pa bo dosegljiv, če se bomo vsi uporabniki okolja začeli zavedati, da samopašnost posameznih interesov vodi k vedno hujšemu neskladju in dokončnemu kaosu. Gozdovi še vedno propadajo zaradi monokulture, podtalnice se še vedno zastrupljajo s pretirano uporabo kemičnih sredstev, populacija divjadi pa je ponekod že presegla biološki višek, čeprav je na drugi strani opaziti, da številne vrste male divjadi vedno bolj izginjajo iz naravnega okolja.
Kako torej naprej? Odgovor se ponuja sam po sebi. Zanemarimo pridobitniške interese in se »vrnimo k naravi«. Fraza je res oguljena, to pa zato, ker je v glavnem govorimo v prazno.
MATIC ROMŠAK
niti ni imel v mislih malega gospodarstva, ko je priporočal, da se država lahko brezskrbno zadolži, ve-doč da bo inovativno podjetništvo, vajeno sprememb, ustvarilo kasneje dovolj dohodka, ki bo obdavčen uravnotežil proračun.
Samo pogojno lahko rečemo, da je bil to uspeh, ko so razviti, upoštevajoč to formulo, po dolgem pohodu iz velike gospodarske krize premogli toliko sredstev, ekonomske pameti in ekološke osveščenosti, da so zaustavili naraščanje škodljivih emisij in plenjenje naravnih virov. Pogojno rečeno zato, ker je imela ta razvojna pot neizogibno tudi senčno stran, ki jo označuje vztrajna degradacija naravnega okolja do katastrofalnih razsežnosti.
Medtem pa pri polrazvitih tega zasuka ni moč zaslediti. Namesto tega se je bleščeča parada »industrializacije in elektrifikacije« navsezadnje znašla tam, od koder je krenila. Po tem, skoraj stoletje dolgem kvazi razvojnem loku se pol-razviti soočajo z domala uničenim naravnim in preživitvenim kapitalom. Tudi prihodnji položaj je negotov, kajti vsi željno pričakujejo, da bodo Že v kratkem dosegli standard razvitih. Preneseno v naše razmere, to pomeni vsaj še desetletje trajajoč odlok pri temeljiti sanaciji degradiranega okolja in naših glav, ob hkratnem vrtoglavem naraščanju tveganja eksplozije ekološke bombe.
Spričo tega, da onesnaževalci in pozidovalci v glavnem čakajo na proračunsko pridobljen ekološki dinar, s tem po mojem mnenju samo napeljujejo državo, da bo počela še cel kup nepotrebnih dragih reči, ki jih bo opravičevala s potrebo po ekološki sanaciji. Sicer bi drugače povpraševanje po ekološkem dinarju dalo državi znak, da je treba nemudoma uvesti ustrezno ekonomsko politiko okolja. Toda država, oslepljena od svetniškega sija državotvorja bo mečkala in administrirala do onemoglosti.
V teh razmerah je konflikt med ekonomijo in in ekologijo totalen. Ugodnosti, ki jih nudijo izvedene investicije v sektorsko-regional-nem oziru so z vidika večje izkoriščenosti kapacitet in zaposlenosti sicer dobrodošle. Toda s tem se celotna groteska z onesnaževanjem
ponovi - onesnaževalec namreč s povečanim obsegom proizvodnje povečuje onesnaževanje. Ves uspeh oživitve gospodarstva s pomočjo dviga antiekološkega investicijskega povpraševanja pa bo zgolj v praznem optimističnem razpoloženju ljudi. Ob čudnem mešanju davčne z jalovo denarno politiko je pravzaprav domnevno odrešilno trošenje - ali če hočete agregatno povpraševanje - še zdaleč od tega, da bi bilo takšno, ki bi dvignilo družbeni produkt. Gospodarstvo, ki ga označuje neinventivnost in starokopitnost in ki mu preti ekološka katastrofa, ne more biti predmet kevnesijanske politike. Po tem brezuspešnem prizadevanju po dvigu gospodarske aktivnosti bomo ostali kvečjemu opeharjeni za nadaljni kos naravnega okolja. Če k temu dodamo še dejstvo, da se inovativnost, ekonomičnost in produktivnost, skratka kazalci ekonomske uspešnosti gledajo skozi ekološka očala, potem dobi tudi merjenje družbenega produkta in opredelitev gospodarske rasti drugačen pomen. Glede na to ne bo noben napredek v gospodarstvu, če bo neka inovacija takšna, da bo povzročila še večje izčrpavanje neobnovljivih virov, nespametno pozidavanje divjine in kmetijskih površin in podobno.
Delavec ali poslovnež ali uradnik, ki kupuje parcelo na zazidalnem območju B-8 na Perovem je lahko ločeno oboje, ali ekološki škodljivec ali pomočnik pri globalni ekološki sanaciji. On seveda misli, kako težko je prigaral denar za nakup parcele in graditev, kar je lahko popolnoma res, a hkrati je »fabrika« v kateri dela ali ji prodaja izdelke ali ji nalaga davke mimogrede prigarala še par cistern dioksina, na tone žveplovega dioksida, izpustov težkih kovin in kal-citnih emulzij. Da bo naš graditelj lahko uspešno gradil, bo iskal cenejše gradbene materiale, ki bodo čim cenejši, čim večja bo gramozna jama, čim bolj bodo izkoriščene kapacitete v opekarnah in cementarnah. Vzhičeni od povečanega povpraševanja bodo gradbeniki in z njimi povezana podjetja še bolj povečali svoje kapacitete, kar ne pomeni nič drugega, kot jemanje površin divjini in kmetijstvu in povečanje onesnaževanja. Da bo nadalje lahko odplačeval kredite, bo pozidovalec ekonomsko prisiljen vzpostaviti sožitje s stranko, ki ga bo varovala pri zaposlitvi. Stranka bo z veseljem zgrabila to legitimacijo in mahala z njo po parlamentu, in tako naprej...
V odsotnosti ekonomske politike okolja lahko govorimo kvečjemu o praznemu teku gospodarskega stroja, ki povrhu vsega polzi še po klancu navzdol. Namesto o multiplikacijskem učinku naložb pa lahko govorimo o multiplikacijskem slabšanju okolja in o naraščanju psihične, socialne in ekonomske bede. Kako drugače bi vsa stvar izzvenela, če bi država pravočasno poskrbela za ekološko preusmeritev gospodarstva. In ljudje bi z denarjem pri tem bržčas odigrali pozitivno vlogo. Tako pa se bodo morali prebivalci mest predčasno navaditi na stacionaren razvoj mest. Rakasto zajedanje mest v okoliško divjino in kmetijsko zaledje namreč krni vlogo le-teh pri biotičnem vzdrževanju urbanega sistema in ublaževanju urbanih stresov. Že v bližnji prihodnosti bo uspeh v urbani politiki merjen po tem, koliko se bodo mesta utegnila sama vzdrževati s pomočjo bližnjega kmetijskega in divjinskega zaledja. V prihodnje bo potrebno zaradi prehoda na manj intenzivno kmetijstvo - gledano z vidika današnje antiekološke kmetijske tehnološke kmetijske tehnologije - več površin, kot si danes mislimo.
In sedaj se sprašujem, od kod potem takšna vehementnost in rutina, s katerima si tvorci mestne politike omišljajo skorajda karci-nomno širitev mesta in satelitskih naselij? Človek enostavno dobiva občutek, da so, načrtovalci podlegli pritisku neke pošasti, ki se hrani z naivnostjo ljudi in ki jo bo vedno znova proizvajala.
Na koncu naslavljam na Izvršni svet občine Kamnik zahtevo, naj izda ustrezen odlok. V njem bi moralo biti odrejeno, da se obstoječa primestna divjinska in kmetijska zemljišča ad interim nehajo uničevati oziroma se strogo izvzemajo od kakršnihkoli posegov.
Tista pa, ki so ravno v začetni fazi razgradnje ali že dalj časa mirujejo, pa se naj določijo prvotnemu namenu, tj. biotičnemu vzdrževanju urbanega sistema in kmetijstvu. To velja zlasti za naslednja zemljišča:
- zazidalno območje B-3 ravninski del južno od zdravstvenega doma,
- zazidalno območje B-8 in predvideno sejmišče ob obvoznici južno od veterinarskega zavoda,
- in še kakšno, za katerega ne vem, ali pa je v tem trenutku še v obliki osnutka.
BOJAN ZUBIČ
Pevski večer z ženskim in moškim zborom solidarnost
Združena pevska zbora DKD Solidarnost na letnem koncertu (Foto: URAGAN MEJAČ)
Pevke in pevci ženskega in moškega zbora Solidarnost so se tudi letos odločili za skupni letni koncert, ki je bil v petek, 17. maja v dvorani kina Dom. Zaradi skupnega nastopa je bil koncert še bolj zanimiv, kot bi bil sicer. Že programski list je napovedal, da sta oba zbora pričela spreminjati svojo programsko usmeritev. Pevci so v spored uvrstili Jacobusa Gallusa, pa tudi nekaj drugih skladb iz svetovne zborovske zakladnice in kaže na širjenje programskega obzorja. Prav tako je bilo razveseljivo poslušati slovenske pesmi, ki jih ponavadi ne slišimo na zborovskih koncertih in ne krožijo od zbora do zbora.
Prvi je nastopil ženski zbor. Vodi ga Olga Štele, ki je v kratkem času napovedala pot navzgor. Pevkam je prinesla novo energijo in pevski elan. Zbor je v preteklosti zvenel nekoliko oglato, vendar se je številčno povečal in zato že pridobil v kvaliteti zvoka. Zboro-vodkinja ima sicer nekaj začetnih težav z dirigira-
njem, vendar izvedbe posameznih pesmi zato niso bile nič slabše. Z vztrajnim delom pevke Solidarnosti čaka svetlejša prihodnost.
Za njimi je nastopil moški zbor Solidarnosti, ki je že pred desetimi leti imel srečno roko pri izbiri zboro-vodkinje. Ivica Ropaš namreč že deset let skrbi za njihovo lepo petje. Odlikuje se s svojim natančnim, kar pedagoškim delom. Tokrat je vendarle izbrala nekoliko zahtevnejše skladbe, ki pevcem niso povzročile nobenih težav. Kot običajno je zbor vodila z rutinsko zanesljivostjo. Pevci pa bi tisto o završkih fantih lahko zapeli bolj sproščeno in veselo.
Na koncu sta oba zbora skupaj zapela nekaj pesmi. Kot vrhunec večera pa smo slišali še Zbor sužnjev iz Verdijeve opere Nabucco. Verjetno nisem samo jaz razmišljal o tem, kako dober zbor bi dobil Kamnik, če bi pevke in pevci združili moči v mešanem zboru!?
JANEZ KLOBČAR
Večer diapozitivov
V razstavišču Veronika se je 22. aprila 1991 odvijal kulturni večer s sinhronizirano projekcijo barvnih diapozitivov, s katerimi sta se predstavila člana foto-kino klub Mavrica iz Radomelj RADO ZAJC in TONI IGLIC. Oba fotografa - amaterja sta sicer študenta drugih usmeritev, vendar ju druži skupna zavezanost fotografiji. Serije barvnih diapozitivov sinhroni-ziranih z glasbo, govorom in zvočnimi efekti bi pravzaprav lahko imenovali »foto-dia eseji«. Avtorja zajemata snov iz različnih področij narave, življenja in bivanja, ne odrekata pa se tudi eksperimentiranju v tehničnem smislu. Vsekakor izstopa po svoji tehnični inovativnosti serija diapozitivov Tonija Iglica z naslovom »Dialiti«. To so barvni diapozitivi, ki so kombinirani z litografskimi rastri in prinašajo nove tehnične rešitve in možnosti znotraj fotografskega medija. S prekrivanjem delov diapozitiva s črno-belimi rastri dosega avtor zanimive kompozicijske sklope, včasih skoraj že povsem abstraktne kompozicije.
Projekcijo so omogočili: ZKO Kamnik, foto-kino klub Mavrica in »Fotolito« Dolenc.
DUŠAN LIPOVEC
TRGOVINA Z VSEM
Mozirje
Nudi honorarno delo na terenu resnim in pridnim, z lastnim prevozom na terenu Kamnik z okolico. Tel.: (063) 831-694, zvečer
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK
Vabimo vas...
PETEK, 31. maja '91 ob 19.30
Avla SENŠRM KAMNIK
REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV OBČINE KAMNIK
SOBOTA, 1. junij '91 ob 10. uri
Vrt Kavarne Veronika, Kamnik
PROMENADNI KONCERT PIHALNE GODBE DKD SOLIDARNOST KAMNIK
Dirigent Franci Lipičnik
SOBOTA, 1. junij '91 ob 17.30 uri
Vrt Kavarne Veronika, Kamnik SREČANJE CITRARJEV GORENJSKE '91
Sodelujejo citrarji iz šestih gorenjskih občin
PETEK, 7. junij '91 ob 20. url Dvorana Veronika, Kamnik KONCERT: EVA BOHTE - klavir ALENKA OKORN - kitara
PETEK, 14. junij '91 ob 19. url
Razstavišče Veronika, Kamnik
OTVORITEV RAZSTAVE »100 LET KAMNIŠKE ŽELEZNICE«
PETEK, 14. junij '91 ob 20.30 uri
Vrt Kavarne Veronika, Kamnik VOZI ME VLAK V DALJAVE
Koncert Revijskoga orkestra Domžale - Kamnik Dirigent Tomaž Habe
SOBOTA, 15. junij '91 ob 18.30 uri Vrt Kavarne Veronika, Kamnik KONCERT PIHALNE GODBE DKD KAMNIK
Dirigent Franci Lipičnik
SOLIDARNOST
SOBOTA, 15. Junij '91 ob 20. url
Frančiškanska cerkev, Kamnik
KONCERT    KOMORNEGA PEVSKEGA
ŠKOFJA LOKA
Dirigent Janez Jocit
ZBORA
Tunjiški oktet in kamniški koledniki med upokojenci
Društvo upokojencev Kamnik je v okviru rednega programa kulturnih aktivnosti organiziralo v petek, 3. maja 1991, v društvenih prostorih svoj mesečni petkov kulturni popoldan.
Srečanje upokojencev naj bi bilo na društvenem dvorišču, a je zaradi slabega vremena bila prireditev v notranjih prostorih gostišča. Kljub temu je bil dan zelo prijeten in zanimiv.
Tokratnega srečanja so se udeležili številni upokojenci in gostje. V kulturnem programu so se predstavili: Tunjiški oktet, ki ga uspešno vodi pevovodkinja Anica Štele. Kamniški koledniki in pevci Rok Lap in Janez Majcenovič ter priznan citrar Tomaž Plahutnik.
Predsednik društvene komisije za kulturno dejavnost France Spruk, ki je prireditev povezoval, je v začetku spomnil na pretekli praznik 1. maj in na zgodovinski pomen več kot 100-letnega jubileja. Za uvod je svojo skladbo zaigral upokojenski ansambel.
Tunjiški oktet kot edini oktet v kamniški občini je že nastopal na številnih prireditvah v občini, kraju bivanja in izven meja občine. Tudi pri upokojencih ga že poznajo, saj je pri njih nastopil že pred leti. Ob tokratnem nastopu je oktet zapel več priljubljenih pesmi; tudi znana planinska pesem Oj Triglav moj dom. Poslušalci so z zanimanjem spremljali program in pevce za kvaliteten program prisrčno nagradili s ploskanjem.
Kamniški koledniki so bili deležni enako prisrčnega sprejema. Rok Lap in Janez Majcenovič sta ob spremljavi citer Tomaža Plahut-nika zapela več pesmi. Vsi trije Kamniški koledniki so znanci kamniških upokojencev. Poznajo jih iz mnogih nastopov in tudi iz drugih prireditev na RTV. Tudi v hribih radi nastopajo. Upokojenci se snidenja z njimi vedno vesele.
V programu je nastopil še Ciril Merčun s Prešernovo pesmijo. Poslušalci so ga toplo pozdravili. Ciril je po kratki prestani bolezni spet prišel na prireditev s svojim konjičkom - kolesom, kljub njegovim, že nekaj nad osemdesetim letom.
Ves petkov popoldan je bil za upokojence posebno doživetje. Upokojenci so preživeli prijetne urice, kot takrat, ko so nastopali: Božo Matičič in njegova harmonika, Spruki s svojimi pevskimi točkami in Kati Turk z branjem svojih pesmi.
Takih in podobnih prireditev si upokojenci še želijo na svojih srečanjih, zato vse izvajalce kulturnega programa ponovno vabijo, naj jih še obiščejo in vnesejo v sivo vsakdanjost in negotovo prihodnost kanček vedrine in zadovoljstva. Organizatorji pri DU Kamnik vabijo vse upokojence, da pridejo na taka srečanja še v večjem številu.
Naslednja taka prireditev bo
spet prvi petek v juniju, t .j. 7. junija ob 16. uri na društvenem dvorišču. Kulturni program bo zelo bogat in pester.
Po zaključku kulturnega programa je udeležence srečanja zabaval upokojenski ansambel. Tunjiški oktet je zapel še nekaj pesmi, nato pa so pritegnili še vse udeležence in so skupaj zapeli venček narodnih pesmi. Čudovito doživetje, ki bo še dolgo ostalo v spominu. STANE SIMŠIČ
UNI VERZALE DOMŽALE
INDUSTRIJA OBLAČIL p.o.
KIDRIČEVA 4
Cenjene stranke obveščamo, da smo odprli novo tovarniško trgovino v Homcu. Trgovina je odprta vsak dan od 8. do 16. ure, ob sobotah pa do 12. ure.
Kot posebno ugodnost Vam ponujamo zimski program po znižanih cenah.
KULTURNA DEDIŠČINA
100- letnica narodne čitalnice v Kamniku
V četrtek, 16. maja 1991 je bila v razstavišču Veronika v Kamniku odprta zelo zanimiva razstava posvečena 100-letnici ustanovitve Narodne čitalnice v Kamniku. Razstavo je organiziral kamniki muzej, ki je hkrati izdal katalog kustosinje in zgodovinarke Zore Tor-kar.
Ustanovitev Narodne čitalnice v Kamniku sodi v čas intenzivnega narodnega prebujenja, ko so napredni narodnjaki storili vse, da obvarujejo in okrepijo narodno zavest, da ohranijo našo zemljo potomcem. V tistih letih ob koncu preteklega stoletja, smo priča ustanovitvi prvega samostojnega slovenskega pevskega društva Lira, ustanovitvi gasilskega društva in ustanovitvi planinskega društva. Vsa ta društva so se zavzemala za slovenstvo in zlasti za odpor proti okrepljeni germanizaciji na vseh področjih.
Kaj meni o vlogi in pomenu Narodne čitalnice kustosinja Zora Torkar?
»Politično in kulturno delovanje Slovencev v drugi polovici 19. stoletja je bilo osredotočeno v narodnih čitalnicah. To so bile ustanove, ki so skrbele za izobraževanje in zabavo svojih članov. Naročali so slovenske, nemške, češke časopise in knjige. Glavna oblika družabnosti pa so bile čitalni-ške prireditve, ki so bile posvečene v spomin cesarju Francu Jožefu I. in tedanjim slovenskim politikom in literatom. Prireditve so bile sestavljene navadno iz krajših veselih iger, recitacij, pesmi, koncertnih točk, govorov, tombol, predavanj, vedno pa so se zaključile s plesom. Pri tem jim je bilo najvažnejše to, da so s takim načinom delovanja dvigovali narodno zavest med Slovenci v mestih in trgih ter skrbeli za razvoj in večjo uporabo slovenskega jezika med premožnejšimi sloji prebivalstva. Čitalnice so namreč združevale v mestih in trgih slovensko inteligenco (duhovščino, učitelje, advokate, zdravnike), večje posestnike ter bogatejše obrtnike in trgovce. Nižjih revnejših slojev prebivalstva niso vključevale, prav tako tudi ne kmetov.
Prve čitalnice na Slovenskem so nastajale v letu 1861, prva v Trstu, tej so v istem letu sledile še v Mariboru, Ljubljani in Celju. Leta 1869 jih je delovalo že 57. Kamniško Narodno čitalnico so na pobudo slovenskega odvetnika dr. Valentina Prevca, njegovega tajnika Simona Jenka in poštarja Janeza Debevca ustanovili 21. junija 1868.
Čitalnice so v šestdesetih in sedemdesetih letih 19. stoletja vključevale tako naprednejše
kot tudi konzervativno usmerjene kamniške meščane. Politična usmerjenost še ni bila tako močna, da bi jo bilo čutiti v društvu. Konec osemdesetih let začne ta sloga razpadati in poslej ima politika tudi v čitalnici odločilno vlogo. Tako leta 1893 zmagajo na volitvah za lokalno kamniško oblast liberalci in prevzamejo vodstvo tudi v čitalnici.
Konzervativno usmerjeni društveniki in predvsem duhovščina izstopijo in ustanovijo svoja društva. Poslej vsaka politična stranka poskuša z lastnimi društvi na glasbenem, gledališkem in športnem področju pridobiti svoje privržence.
Vloga čitalnic se zopet nekoliko dvigne po letu 1900. Čitalnica organizira številne izlete v okolico, kulturno-politične manifestacije, na kateri sodelujejo tudi okoliška narodna društva. Prireja razstave muzejskih predmetov in čitalniške garderobe, po letu 1910 pa skrbi tudi za manj izobražene člane s predavanji iz narodne zgodovine, literature, zdravstva in politike.
Vseeno pa lahko ugotovimo, da je zlata doba čitalnic in njihovega načina delovanja že minila. Skupine v okviru Narodne čitalnice, kot so gledališki odsek, pevski zbor, društvena knjižnica, kamniški salonski orkester, se osamosvajajo. Tako se iz čitalniškega pevskega zbora ustanovi leta 1882 prvo samostojno slovensko pevsko društvo Lira, večjo samostojnost dobita po letu 1912 tudi gledališki odsek in salonski orkester, leta 1906 pa čitalnica spremeni značaj društvene knjižnice v javno in na ta način omogoči dostop širšim plastem prebivalstva.
Sčasoma postane čitalnica nekakšna prireditvena posredovalnica, ki oddaja svoje prostore drugim narodnim društvom in skrbi za koordinacio nastopajočih na svojih čitalni-ških prireditvah. Tak značaj dobiva zlasti po koncu prve svetovne vojne, ko njena prvotna vloga narodnega prebu-ditelja popolnoma zamre.«
Na slovesnosti ob tej obletnici se je zbralo veliko Kamni-čanov, ki so želeli s svojo udeležbo potrditi pomen in zgodovinsko vlogo čitalnice. V kulturnem delu, kot se spodobi za tak jubilej, je nastopilo pevsko društvo Lira iz Kamnika. Zapeli so več pesmi priznanih avtorjev in bili za izredno kvalitetno izvedbo toplo nagrajeni. Z recitacijo je nastopil Marko Trobevšek, ki je bil prav tako deležen lepega priznanja.
Po končanem programu so si udeleženci slovesnosti ogledali veliko zanimivega slikovnega in pisnega materiala. Del tega so za to priliko odstopili tudi posamezni sedanji lastniki, precej tega iz Sadnikarjeve zbirke. Posebno pozornost je zbujal tudi dobro ohranjen prapor. Leta 1941 je prapor shranil pok. Sadnikar in ga s tem ohranil in obvaroval pred uničenjem ali odtujitvijo. Prapor ponosno stoji v razstavišču in še danes, tako kot v preteklosti, budi narodno zavest in vabi k enotnosti ves slovenski narod; »Vse za blagor domovine«.
Rasztava bo odprta do vključno 9. junija 1991. Njenega obiska ne kaže zamuditi!
STANE SIMŠIČ
Naš rojak povabljen na festival poezije
Nastopajoči   v   kulturnem programu.
Naš rojak, pesnik, dvajsetletni IZTOK ČEBAŠEK iz Stranj pri Kamniku je bil izbran v ožji izbor in bo te dni (od 24. do 26. maja) sodeloval na 23. festivalu jugoslovanske mlade poezije v Titovem Vrbasu. To je tradicionalno srečanje mladih pesnikov in slikarjev (vzporedno poteka manifestacija »Jugoslovanska paleta mladih«) in eno redkih kulturnih srečanj, ki še druži mlade ustvarjalce iz vse države. Upajmo le, da bodo v deželi, kjer so skoraj vsi v nacionalnih sporih ali celo že v vojni, našli delček skupnega jezika vsaj mladi umetniki.
Iztok Čebašek je na razpis poslal
cikel pcMiu nastalih v zadnjem letu, z naslovom »Svetloba« in bil povabljen, kar je vsekakor lep uspeh in vzpodbuda za mladega ustvarjalca. Sicer je tudi že objavljal v dveh pesniških almanahih: leta 1990 v zborniku mlade kamniške poezije »Tcmpora motantur« in v škofjeloškem literarnem glasilu •»Sejalec«.
Zaželimo našemu pesniku, še posebej v teh »vojnih« časih, srečno pot v Titov Vrbas in obilo uspeha!
In še mimogrede. Tudi pisec teh vrstic je sodeloval kot slikar na enem od teh srečanj davnega leta 1980. Dušan Lipovec
Krajevna skupnost Vranja peč pred odločanjem o krajevnem samoprispevku
Obiskali smo predsednika sveta KS Vranja peč Antona Remsa. Z njim smo se pogovarjali o bližnjem referendumu za sprejem krajevnega samoprispevka. Predno smo prišli do bistvenih vprašanj, nam je sogovornik posredoval nekaj podatkov, ki so pomembni za razumevanje in spoznavanje življenja v KS.
KS Vranja peč sodi med manjše v občini. Šteje 250 krajanov, ki žive v 60 gospodinjstvih, vseh hišnih številk pa je 70. Nekaj hiš je praznih, nekatere pa lastniki naseljujejo le občasno, ker so njihovi starši že pred leti umrli.
Zemljišče je hribovito, težko za obdelovanje, zato je v vseh vaseh, ki sestavljajo to KS (Zgornje Palovče, Spodnje Palovče, Vranja peč, Velika Lasna in Trobelno pri Palovčah) samo še 6 čistih kmeto*. Vsi za delo sposobni so našli zaposlitev v gospodarstvu Kamnika. Pridelava je draga, saj je strojna obdelava zemlje omejena. Večji del je ročnega dela. Samo s kmetijstvom bi se težko preživljali, zato je nujen dodatni zaslužek, ki so ga krajani dobili v industriji. Poleg gozda, ki predstavlja pomembno postavko dohodkov, zlasti pri kmetih, ki jim je to osnovni poklic, bi normalno življenje bilo zelo težko. V preteklosti je bil odliv sposobne delovne sile normalen pojav. Grozila je že nevarnost, da se bo del KS popolnoma izpraznil. Mladi so zapuščali vasi, nazaj pa so se težko vračali. Naš predsednik sveta KS z veseljem pove, da se razmere na tem področju v zadnjih letih kar precej spreminjajo.
Mladina ne zapušča več vasi, čeprav si služijo kruh v Kamniku. Številne družine imajo naraščaj, gradijo nove hiše, stare temeljito popravljajo. Danes je kar 35 šoloobveznih otrok, 12 od teh se vozi v Kamnik. Malo šolo obiskuje 9 malčkov, poleg teh pa je še 22 mlajših, 7 pa jih obiskuje srednje šole. Tako stanje vliva pogum. Proces izseljevanja se je ustavil in lahko računajo, pravi sobesednik, da bo KS začela hitreje napredovati.
To so med ostalim tehtni razlogi, da so zopet začeli razmišljati o razpisu krajevnega samoprispevka. Konec meseca maja veljavnost starega samoprispevka ugasne. Dela, ki so jih opravili v zadnjih letih, dajejo upanje, da se bodo krajani ponovno odločili za razpis.
Zanimalo nas je, za katere naloge so uporabili dosedanja sredstva krajevnega samoprispevka.
Večji del (0.9%) samoprispevka so združevali namensko za telefonsko omrežje. Vsi naročniki razen devetih so prišli do novih priključkov, pa tudi za te zadnje upajo, da bodo rešeni v najkrajšem času. Telefonske priključke bo imelo že nad 50 gospodinjstev ali skoraj 90% vseh stalno naseljenih hiš.
Razširili so vodovodno omrežje na Veliki Lasni in s tem rešili problem pitne vode.
Začeli so z rekonstrukcijo cest na odsekih Kratna-Zgornje Palovče, Spodnje Palovče-Vranja peč, Spodnje Palovče-Dovčar.
V tem obdobju je bilo opravlje-
nih še več drugih del pri šoli, pri popravilu pokopališča, na lokalnih cestah in tudi na drugih področjih.
Vsa dela, ki so bila v programu sedanjega samoprispevka so bila realizirana v glavnem s sredstvi samoprispevka in le deloma iz drugih virov. Pri cestnih delih je sodelovala SIKCS Kamnik, pri drugih delih pa pokrivanja iz drugih virov ni bilo.
Zaradi dobrega gospodarjenja v preteklih letih so se v Svetu KS lažje odločali, ko so krajanom predlagali sprejem novega samoprispevka.
Zbor krajanov je 28. aprila 1991 sprejel pobudo Sveta KS za razpis referenduma za sprejem krajevnega samoprispevka. Glasovanje bo 2. junija 1991. Odločali se bodo za 5-letno obdobje po 2,5 % stopnji.
Program del za obdobje do leta 1996.
Osnovno težišče dela bodo usmerili na rekonstrukcijo in asfaltiranje ceste Kamnik-Vranja peč -Vaseno v dolžini dobrih 11 km. To pomembno nalogo rešujejo že dolga leta, zato je rešitev vedno bolj nujna in pereča. Sredstva samoprispevka bodo zadoščala le za delno kritje stroškov, drugi manjkajoči del pa bo KS iskala pri drugih financerjih, zlasti bo participirala na sredstva iz cestnega sklada oziroma tudi na sredstva iz drugih virov.
Med pomembne naloge sodi nadaljevanje gradnje vodovoda na Zgornje Palovče in pa vzdrževanje
pokopališča ter zidave opornega zidu na Vranji peči. Zahtevna bodo vzdrževalna dela na cestah
v KS med posameznimi naselji. Vse se priključujejo na glavno cestno povezavo. *
Poleg naštetih bodo reševali še številna druga vprašanja, ki se bodo porajala v tem obdobju. Prednost pri vseh načrtovanih delih bo imela vsekakor cestna povezava Kamnik-Vaseno. Za uspešno rešitev te tako zajetne in odgovorne naloge so neposredno zainteresirani vsi krajani KS.
Kaj pa ostali problemi? Obstoječa    cestna povezava
s Kamnikom je v zelo slabem stanju in kar kliče po obnovi. Ne glede na program urejanja te cestne povezave, je vsaj delna obnova nujna takoj. Številni krajani se dnevno vozijo na delo v Kamnik in otroci s kombijem v šolo Tome Brejca. Vožnja po tej cesti v zimskem času postaja že kar nevarna. Z vso upravičenostjo pričakujejo, da bo Komunalno podjetje Kamnik, ki sedaj opravlja vzdrževanje cest, to tudi čimprej storilo.
Škoda, ki jo povzroča divjad je
vsako leto večja. V KS pričakujejo, da bodo lovci sami napravili red in zlasti srnjad razredčili na zadovoljivo število. Divjad poškoduje veliko mladega drevja, veliko pa je škode tudi na poljščinah.
Odlagališča odpadkov postajajo poseben problem. Ljudje ob cesti puščajo različne odpadke. Teh je vedno več, kar vpliva tudi na ekološko področje. Teh odpadkov je znatno več, od kar je bilo zaprto odlagališče v Duplici. To kaže na to, da znaten del teh odpadkov prihaja iz drugih okolij izven KS Vranja peč.
S čim so še posebno zadovoljni?
Sodelovanje KS s šolo na Vranji peči je zelo dobro. Pogoji šolanja otrok so se še izboljšali, ko je KS
prepustila šoli svojo dvoranico. Pouk teče v dveh razredih. Ugodno vpliva na delo tudi prihod še enega učitelja. Dobili so tudi pomoč za delo male šole. Rezultati uspeha bodo gotovo boljši. V zadnjem času so rešili tudi pouk verouka, o čemer je govorila tudi nedavna TV oddaja.
Zadovoljni so z delom sveta KS.
Ta šteje 9 članov in vsa vprašanja sporazumno razrešujejo v korist krajanov. Vse vasi so zastopane v svetu KS. Člani sveta aktivno sodelujejo pri uresničevanju vseh konkretnih nalog, sicer ne bi mogli kljub relativno skromnim sredstvom dosegati tako uspešnih rezultatov.
Predlogi
Krajevna skupnost vlaga maksimalne napore v razreševanje življenjsko pomembnih vprašanj. Sami zbirajo najnujnejša finančna sredstva s samoprispevkom, zato bi take krajevne skupnosti morale biti deležne večjih ugodnosti in pomoči občinskih in drugih organov. Menijo, da brez takega odnosa ne bo mogoče realizirati vseh naštetih in še mnogih drugih nalog. Krajani v odmaknjenih krajevnih skupnostih so že tako marsičesa prikrajšani. Mnoge prednosti, ki jih imajo ljudje v večjih naseljih, so tu skoraj nedosegljive, zato je materialna pomoč centrov odročnim krajem še kako opravičljiva in posredno v korist tudi njim samim.
Želje
Svet KS vabi vse krajane, da se 2. junija 1991 polnoštevilno udeležijo referenduma in glasujejo za sprejem krajevnega samoprispevka. Taka odločitev bo porok, da bo KS Vranja peč tudi v naslednjih letih uspešna pri svojem delu.
Svet KS upa, da se bodo krajani zavestno odločali soglasno za krajevni samoprispevek.
STANE SIMŠIČ
Modno frizerstvo IRENA KLADNIK
Kamnik, Kidričeva 32 Delovni čas: ponedeljek od 9. do 19. ure; torek, sreda, četrtek od 12. do 19. ure; petek od 8. do 19. ure, sobota samo za izredne priložnosti po naročilu.
Se priporočam!
Anton Rems kmetovalec-predsednik sveta KS Vranja Peč
Anton Rems, predsednik sveta v Vranji Peči ni uspešen le pri delu v KS, ampak velja tudi za dobrega in razumnega kmetovalca.
V celoti se je posvetil kmetijstvu in to je tudi osnovni vir za preživljanje njegove družine.
Star je 38 let in z vsem srcem živi za zemljo, kot si ona to tudi zasluži. V družini je 7 članov. Žena je zaposlena v Kamniku, njegovi 4 otroci, v starosti od 3 do 18 let, končujejo obvezno šolanje oziroma najmlajši še čaka nanj. Z njimi v družini živi tudi gospodarjeva mati, upokojenka, ki pomaga pri kmečkih in gospodinjskih delih.
Lepo urejena nova hiša in gospodarsko poslopje s številnim delovnim orodjem in stroji pričajo, da imamo opravka s pridnim človekom, ki seje s srcem posvetil zemlji, zato lahko pričakuje, da mu bo ona to skrb tudi poplačala. Na celotnem področju je le 6 kmetij, ki se preživljajo samo s kmetovanjem. Ostali so zaposleni v kamniškem gospodarstvu in jim kmetijstvo pomeni le dodaten vir sredstev za preživljanje.
Nas je predvsem zanimalo, kako kot kmet uspeva uspešno gospodariti tudi zato, ker so pogoji dela na tem neravnem in hribovitem predelu znatno težji od kmetovanja v dolini.
Z nasmehom na ustih pravi, da mora človek imeti zemljo rad in potem ona to ljubezen tudi vrača. Na področju KS Vranja Peč ni mogoče kmetovanje in pridelovanje poljščin za tržišče, da bi to bil zadosten vir dohodkov za preživetje. Področje je najbolj primerno za vzrejo živine. Sam redi 12 glav živine in od tega je tudi največji dohodek. Poljščine, kot so krompir, koruza in razna žita pridelujejo le za lastne potrebe. Kot dodaten vir zaslužka na kmetiji sodijo gozdovi. Brez teh bi kmetovanje bilo skoraj nemogoče. Kmetije brez gozda bi kmalu zašle v težave in krizo. Tudi sicer je delo pri obdelavi zemlje in pripravi krme za rejo živine težje in manj donosno. Le del opravil je mogoče opraviti s traktorjem in drugimi stroji. Še vedno je preveč ročnega dela, ki pa ga ni mogoče skrčiti, če naj bi bila kmetija popolnoma obdelana. Tudi površine za obdelavo so omejene. Največja kmetija ima le do 10ha obdelovalne zemlje, ta pa ni tako rodna kot v nižinskem predelu. Pridelki so bolj pičli, v obdelavo pa je potrebno vložiti znatno več truda.
Delavnik se prične zgodaj zjutraj in se konča pozno zvečer pa vseeno, če je petek ali svetek. Na kakšne proste dni ni mogoče računati. Živino je potrebno oskrbeti ob določenem času.
Sedanji čas ni prinesel skoraj ničesar novega. Pričakoval je več razumevanja, pravi Anton, pa ni nobenih sprememb na bolje.
V prejšnjem času so kmetje lahko dobili posojilo pod ugodnimi pogoji, sedanji pogoji pa so skoraj nesprejemljivi, čeprav je posojila moč dobiti. Za višje ležeče kmetije ni nobenih ugodnosti, pri
-■?nmm......?
Predno zaorje brazde na njivi, Anton Rems skrbno pregleda svojega »konjička«.
tem pa nastopajo še druge težave, ki jih v dolini ni. V KS Vranja Peč divjačina napravi kar veliko škode. Kmetovanje je precej rizično. Cene pridelkov določa trg, kar je prav. Ta ne upošteva načina pridelovanja, zato bi kmetije, ki delajo pod težjimi pogoji morale biti deležne drugih ugodnosti in bi jih s tem vsaj delno izenačili z drugimi. Prodaja živine je urejena, toda plačevanje se preveč zavleče, kar v dobršni meri bremeni kmetijo. Zaradi slabih poti odkup mleka ni organiziran. Če bi bila krožna cesta Kamnik -Vranja Peč-Vastno v boljšem stanju, bi se verjetno tudi odkup mleka izplačal. Kmetje in ostali so pripravljeni mleko oddajati. Sedaj mleko porabijo za prehrano ljudi in živali, le manjši del pa predelajo v sire in podobno.
A kljub vsem težavam, ki spremljajo našega sogovornika pri kmetovanju in pri njegovem težkem delu, ostaja večni optimist. Ne razmišlja o kakršnikoli spremembi kmetovanja. Živi za kmetijo in bo na zemlji tudi vztrajal.
Prav zadovoljen je ob razmišljanju, kako se stvari v KS spreminjajo na boljše. Število mladih družin se povečuje. Večje število novorojenih otrok vliva upanje, da bosta kraj in cela KS še bolj zaživela. Pravi, da so krajani tako kot on sam zrasli z okoljem in so pognali globoke korenine. Nazaj se sedaj tudi radi vračajo tisti, ki so pred Teti zapustili te kraje.
Radi verjamemo njegovemu veselju in smo prepričani, da bo kraj zadihal s polnimi pljuči. Njemu osebno želimo, da bi tudi v naprej uspešno kmetoval, da bi uresničil vse svoje cilje povezane z razvojem kmetijstva. Želimo mu tudi obilo uspehov pri delu KS Vranja Peč in uspešen zaključek - sprejem krajevnega samoprispevka. Taka odločitev bo za celo KS izredno pomembna. V polni meri se zavedajo, da bo KS ogromno pridobila s tako opredelitvijo.
Res, veselje je opazovati človeka, ki razmišlja o svojem delu in spremljajočih težavah in hkrati meri utrip v KS. ki mu je enako pri srcu. Zatrjuje, da je interes KS vseskozi prepleten z interesi vsakega kmetovalca, prepleten je z interesi vsakega krajana posebej. Tako gledanje in pristop jih povezuje v trdno in enotno KS.
STANE SIMŠIČ
Pogled na del Tunjic.
Po sprejetju krajevnega samoprispevka v KS Tunjice
Temeljite priprave pred sprejetjem krajevnega samoprispevka v KS Tunjice so gotovo marsikateremu krajanu pomagale pri odločitvi. Velika večina, kar 68,07% vseh volilnih upravičencev je v nedeljo 5. maja 1991 glasovalo za sprejem krajevnega samoprispevka. To zgovorno potrjuje, da krajani dobro ocenjujejo program nadaljnega razvoja KS in da je ta program pripravljen kot rezultat skupnega dela ljudi v KS Tunjice. Organizator referenduma sije oddahnil, toda za počitek ni prav nobenega časa. Kaj storiti sedaj, da bi zaupanje krajanov opravičili? O tem in drugih vprašanjih smo se pogovarjali z Ivanom Nograškom, predsednikom sveta KS in Cirilom Vinškom, članom sveta in predsednikom gradbenega odbora za telefonijo v KS.
Krajanom ob sprejemu samoprispevka
Poudariti je potrebno predvsem to, da so z izidom zelo zadovoljni. Zadovoljni so zato, ker so ljudje vodstvu KS zaupali in rekli svoj da. Svet KS se zaveda velike odgovornosti do krajanov in postavljenih nalog. Zaveda se, da glavna dela šele prihajajo, ko bodo začeli z realizacijo sprejetega. Res, napravili so precej, sta prepričana sogovornika, da so se volilci lahko tako odločili, res pa je tudi, da je potrebno sedaj takoj zavihati rokave in krepko zgrabiti za delo, da ne bi pri načrtih začeli zaostajati.
Katerim področjem bo dana prednost
Najprej želijo dokončati telefonijo, čeprav to ni več v posebnem programu naslednjega obdobja, ampak ureditev teh vprašanj sodi še v čas pred referendumom. Vse obveznosti iz naslova 0,9% prejšnjega samoprispevka so poravnane. Krajani - novi naročniki so že vplačali dolžne zneske, tako da je sedaj na vrsti samo še končna izvedba celotnega projekta. Poleg 47 dosedanjih naročnikov bo dobilo telefonske priključke še 80 novih. Redko bo gospodinjstvo, ki ne bo imelo telefonskega priključka. KS Tunjice lahko uvrstimo med tiste KS z najgostejšo telefonsko povezavo. Vsi kraji KS - Tunjice, Tunjiška mlaka, Laniše in del Kosiš bodo s tem imeli dobro povezavo. V KS hitijo s pripravljanjem dokumentacije za primarni in sekundarni del. Nekaj tega je že obdelanega, tako da z gotovostjo računajo, da bodo akcijo zaključili najkasneje v jesenskih mesecih.
Naslednje pomembno področje, ki se ga bodo lotili je širitev javne razsvetljave. Tudi dela na tem področju želijo zaključiti do konca leta. Javno razsvetljavo bodo razširili na najgosteje naseljenih predelih KS.
Dela na izgradnji mrliške vežice
bodo postopoma nadaljevali v okviru finančnih možnosti.
Pomembno postavko zajemajo ceste. Širitev in asfaltiranje bo potekalo skladno s programom, ki so ga krajani sprejeli na svojem zboru.
Ostale naloge.
Krajani so v postopku za sprejem samoprispevka opozarjali na nekatera pereča vprašanja. Opozorili so na dotrajan mostiček-brv v Kotiču, ki je že nevaren za otroke, ko hodijo v šolo. To nalogo bodo rešili kmalu in brv bodo obnovili z betonskimi cevmi.
Drugo tako odprto področje je opporni zid pri pokopališču. Tega
bo potrebno sanirati in pokopališče, ki že postaja pretesno, širiti navzgor proti mrliški vežici oziroma cerkvi.
Bo delo sveta KS potekalo brez zastojev ""*
Vse dosedanje naloge, ki jih je opravljal svet KS, ne bodo z ničemer okrnjene in bo delo potekalo nemoteno dalje. V naslednjem obdobju bo svet KS reševal vrsto manjših problemov, ki jih je sedaj odlagal zaradi drugih pomembnejših. Reševanje teh drobnih vprašanj je prav tako pomembno za posamezna manjša okolja.
Oba sogovornika zagotavljata, da bo življenje v KS Tunjice tudi v naprej teklo po ustaljenih tirnicah, le s to razliko, da bo v reševanje konkretnih nalog potrebno vložiti še več naporov in odločnosti. KS računa na tesno sodelovanje vseh krajanov pri realizaciji načrtovanih nalog.
Tako kot vsako leto bodo v sodelovanju z RK organizirali obisk pri bolnih in starejših krajanih, s šolo bodo še utrjevali že do sedaj plodno povezavo. Enako velja za gasilsko društvo, Tunjiški oktet in za druga v KS delujoča društva.
Aktivnosti posameznih znotraj KS delujočih dejavnikov bo KS tudi materialno podpirala, seveda v okviru realnih možnosti.
Odnos zunanjih faktorjev do KS
V KS pričakujejo več konkretne pomoči od občinskih organov in več materialne podpore. S sedanjim sodelovanjem niso povsem zadovoljni in se čutijo kar malce opeharjeni. Niti vse posledice lanske vodne ujme niso odpravljene, že dolgo časa ni bila nobena cesta obnovljena ali asfaltirana. V KS so mnenja, da bi morali drugi strokovni in odgovorni organi materialno bolj podpreti posamezne aktivnosti in s tem pospešiti prizadevanja pri urejanju pomembnih zadev v KS; pa naj si bo to na komunalnem ali katerem drugem področju.
Kaj reči za zaključek
Krajanom velja izreči zahvalo za tako odločitev na referendumu, poudarjata oba sogovornika Ivan Nograšek in Ciril Vinšek, hkrati pa že velja tudi njuno povabilo vsem krajanom, da bi tudi v prihodnje podpirali vsa prizadevanja sveta KS pri uresničevanju dokaj zahtevnih nalog, ki jih čakajo v naslednjih letih.
Svet KS bo iskal vse možnosti, da angažira in vključi v realizacijo tudi zunanje dejavnike in da zagotovi koriščenje tudi drugih virov sredstev iz raznih občinskih oziroma drugih skladov.
STANE SIMŠIČ
GOSTILNA PLANINKA KAMNIK
Titov trg 4, tel. 831-451
V PRIJETNEM AMBIENTU ORGANIZIRAMO OHCETI IN DRUGA DRUŽABNA SREČANJA.
Obiščite nas!
30. MAJA
iz krajevnih skupnosti
KAMNIŠKI OBČAN
KS Kamnik-Center razpisuje referendum za sprejem krajevnega samoprispevka
V zadnjih dveh mesecih smo priče intenzivnemu delu v krajevnih skupnostih kamniške občine. Precej jih je razpisalo referendume za sprejem krajevnih samoprispevkov. Dosedanji samoprispevki so z majem ugasnili, zato so se krajani odločali, da z zbiranjem sredstev krajevnega samoprispevka nadaljujejo tudi še v prihodnje. Velika večina do sedaj razpisanih odločanj je uspela, prihodnje. Velika večina do sedaj razpisanih odločanj je uspela, le v dveh primerih samoprispevka niso sprejeli.
Krajevna skupnost Kamnik-Center že 5 let ni zbirala krajevnega samoprispevka. V tem času je KS bila v izrednih težavah. Nobene večje akcije ni bilo mogoče uresničiti zaradi pomanjkanja sredstev, medtem pa so v KS, ki so samoprispevek sprejele, dosegali zelo lepe uspehe.
Nakopičenost različnih nerešenih vprašanj vedno bolj pritiska na svet KS, ki vlaga maksimalne napore v njihovo reševanje, a jih ne more rešiti, ker..., zato se je odločil predlagati krajanom referendum za sprejem samoprispevka.
Svet KS je na svoji seji 7. 5.1991 sprejel program aktivnosti, ki ga je zbor krajanov 24. 5.1991 tudi potrdil.
more rešiti vseh zagat, zato bi KS le deloma sodelovala pri urejanju tega pomembnega, a še vedno nerešenega pdoročja.
Telefonsko omrežje v ožjem mestnem področju
Področje telefonije je na mestnem področju poseben problem. Kljub številnim rešitvam v preteklosti, je po stanju 8. 4. 1991 še vedno odprtih 317 naročnikov. Ti
Nezavarovan prehod preko proge Pot na Poljane.
Na referendumu, ki je razpisan za 23.6.1991 bodo krajani odločali o sprejemu krajevnega samoprispevka v višini 1,5% od neto oziroma 0,9 % od bruto osebnega dohodka z veljavnostjo treh let.
O vseh vprašanjih povezanih z referendumom in o programu razvoja KS smo se pogovarjali s predsednikom KS Kamnik-Center Božidarjem Gjurinom.
Že v samem začetku nam je povedal, da svet KS deluje v izredno težkih razmerah. Sredstva, ki jih KS ima, komajda pokrivajo najnujnejše materialne stroške. O kakšni večji akciji ne morejo niti razmišljati. Vsak dan se pojavljajo novi problemi, ki terjajo rešitve, ki tako ali drugače zadevajo vse krajane. Zaradi tega razloga je svet KS pripravil temeljit program, o katerem bodo krajani odločali na referendumu.
In kakšen je ta program?
Celotni program je razdeljen na naslednja področja:
1. komunalna dejavnost - zanjo je namenjenih 45 %,
2. sofinansiranje športnega igrišča pri šoli Frana Albrehta 20%,
3. urejanje telefonskega omrežja v KS Center 15 %,
4. sodelovanje pri urejanju Žal 15%,
5. delovanje krajevne skupnosti
5%.
V tem programu ima najpomembnejše mesto in pomen prav komunalna dejavnost. Sredstva samoprispevka bi usmerili na:
- ureditev pločnikov,
- asfaltiranje in obnovo cest,
- ureditev parkov in otroških igrišč (park pri knjižnici (Kolodvorska), otroško igrišče in park - za Emono),
- ureditev prostora nad železniško postajo.
Zavarovanje železniških prehodov
V KS je več' nezavarovanih železniških prehodov in tako obstaja velika nevarnost težjih nesreč. Svet KS želi sodelovati pri zavarovanju naslednjih prehodov: Pot na Poljane, Streliška ulica, Ekslerjeva ulica, Muzejska pot in prehod v Zapričah.
V Šlandrovi ulici, pred Frančiškanskim samostanom, bi bila nujna površinska obdelava in asfaltiranje prostora. Pri tem bi sodelovali še drugi. Na avtobusnem postajališču pri Metalki naj bi postavili nadstrešek, prav tako bi ob Metalki želeli urediti pešpot, kjer je sedaj promet za pešce slabo urejen in nevaren.
Ureditev športnega igrišča pri Soli Frana Albrehta
Ta šola še nima v celoti urejene okolice in je brez zunanjega športnega parka. Učenci te šole nimajo enakih pogojev. Šola sama ne
želijo dobiti telefonske priključke. KS bi s sredstvi samoprispevka le deloma sofinancirala končno ureditev in s tem pomagala, da bi naročniki čimprej prišli do novih telefonskih zvez. KS tudi upa, da bo PTT podjetje, ki opravlja montažo novih priključkov, upoštevala zlasti čakalno dobo novih naročnikov. KS želi, da priključke dobijo naročniki po vrstnem redu naročanja. Precej je bilo kritike na račun montaže priključkov tistim, ki so se šele pred kratkim naročili, nekateri naročniki, pa čakajo na telefon 5, 10 ali celo več let in še niso na vrsti.
Sodelovanje pri urejanju Žal
V programu je dokončna ureditev pokopališča na Žalah. Sem spada tudi razširitev mrliških vežic in ureditev parka desno od mrliških vežic. Kamniško pokopališče je potrebno še primerno razširiti na pokopni del in južno na žarni del. Same mrliške vežice ob posameznih prilikah ne zadoščajo več. Treba je urediti tudi parkovni del desno od mrliških vežic. S tem bo problem pokopališč rešen za določen čas, parkovni del pa nujno sodi v področje spoštovanja do umrlih. Pri teh delih bo KS sodelovala samo z ustreznim delom, v enakem razmerju bi morale sodelovati tudi ostale KS, ki pokopališče koristijo.
Delovanje krajevne skupnosti
V programu KS je predvideno le 5% sredstev krajevnega samoprispevka za te najnujše potrebe. Ta sredstva bi pokrivala administrativne, organizacijske in druge stroške, ki' so potrebni za normalno delovanje vseh organov KS.
Po izračunih bi z 1,5% krajevnim samoprispevkom v času treh let zbrali 4.5 milijona dinarjev. Svet KS se je odločil predlagati krajanom relativno krajši čas veljavnosti zbiranja, kot je to v drugih KS. Le za dobo 3 let.
Pri realizaciji vseh nalog bo svet KS vključeval v reševanje in sofinanciranje vse tiste dejavnike, ki so dolžni probleme reševati in tudi vse ostale KS na tem področju.
Na svetu KS in zboru krajanov je bilo ob razpravah o novem samoprispevku danih tudi več predlogov in pobud, med njimi tudi naslednje:
- Razmisliti velja tudi za novo centralno pokopališče v Kamniku. Sedanje pokopališče bo prostorsko vedno bolj utesnjeno in bo odgovarjalo kvečjemu le za 10, do 20 letno obdobje.
- Na mestnem področju je potrebno zaradi ekoloških in ekonomskih razlogov čimprej pristopiti k reševanju toplifikacije in plinifikacije.
- Proučiti bi morali smotrnost sedanje delitve na več KS na mestnem področju (Novi trg, Zaprice, Perovo in Center). Z združitvijo teh KS v enovito KS bi postal mar-
sikateri problem lažje rešljiv. Nesmiselne so meje med KS in povzročajo le podvajanje stroškov.
Pred zaključkom pogovora nam je predsednik sveta KS Božidar Gjurin povedal, da bodo vsa gospodinjstva pred odločanjem o samoprispevku dobila še obširnejši program hkrati s povabilom in navedbo glasovalnega mesta.
Vse naštete naloge, ki jih je svet KS uvrstil v svoj program, so zelo obsežne, pomembne in seveda povezane z interesi velike večine krajanov. Za večino nalog bodo sredstva krajevnega samoprispevka pomenila lastno udeležbo za pridobitev sredstev še iz drugih virov.
Svet KS je pripričan, da se bodo
krajani znali pravilno odločiti. Od tega glasovanja je odvisen ves v kratkih obrisih v tem prispevku predložen program. Svet KS meni, daje nadaljnji napredek in urejanje številnih odprtih vprašanj dejansko v rokah vseh krajanov. V teh kriznih časih ni mogoče računati na kakšna druga nepovratna sredstva, če KS ne bo imela lastnih sredstev niti za soudeležbo.
Zaradi navedenih razlogov svet KS Kamnik-Center vljudno vabi vse volilne upravičence KS, da 23. junija 1991, glasujejo za sprejem 1,5 % (0,9 % od bruto) krajevnega samoprispevka za dobo naslednjih 3 let.
STANE SIMŠIČ
Občina Kamnik
Oddelek za splošne zadeve
razpisuje dela in naloge
upravnega inšpektorja
Pogoji:
- VII. stopnja izobrazbe - pravne smeri,
- 5 let delovnih izkušenj,
- strokovni izpit,
- preizkus iz ZUP,
- znanje slovenskega jezika. Izbrani kandidat bo izbran za 4 leta. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni.
Prijave s priloženimi dokazili sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: Občina Kamnik, Kadrovska služba, Titov trg 1, Kamnik.
Tudi v KS Tuhinj si želijo napredka
V krajevni skupnosti Tuhinj so se na referendumu 12. 5.1991 odločili za sprejem 2% krajevnega samoprispevka za dobo 5 let. Ta KS sodi v kamniški občini med večje, tako po površini kakor tudi po številu prebivalstva. Prav zanimivo je, da so v tej KS, ki jo sestavlja 10 vasi, uspeli poenotiti vsa vprašanja s soglasno sprejetim programom in tako dobiti podporo večine volilcev.
KS Tuhinj sestavljajo naselja: Zgornji Tuhinj, Golice, Češnjice, Črni vrh, Liplje, Veliki hrib, Mali hrib, Laze, Stara Sela in Cirkuse. V vseh naseljih živi nekaj nad 1000 ljudi. Precej delovno sposobnih ljudi je zaposlenih v gospodarstvu Kamnika. Demografski podatki za zadnja leta kažejo, da se je praznjenje vasi ustavilo in že beležijo rahel porast prebivalstva.
O delu in življenju te KS nismo v zadnjem obdobju veliko pisali, zato smo želeli zvedeti kaj več o njih in smo za pogovor naprosili Zdravka Hribernika, predsednika sveta KS in Jerneja Kadunca, tajnika KS, da nam za bralce Kamniškega občana povesta nekaj zanimivih podatkov.
Kako so se krajani odločali na referendumu
Od 693 volilnih upravičencev jih je na glasovanje prišlo 12. maja 1991 zelo veliko in sicer 591. Za samoprispevek se je odločilo 439 krajanov ali 63,35% vseh vpisanih volilcev.
KS ter za pomoč organizacijam, društvom in šoli.
Kljub dokaj obsežnim nalogam, ki so bile opravljene v preteklem obdobju, pa ostaja odprtih še vrsta perečih zadev. Te naj bi KS reševala v prihodnosti. Prav ta odprta vprašanja, ki direktno ali posredno prizadevajo večino krajanov, so bila motiv za samoprispevek.
Opredeljen program razvoja KS za obdobje do leta 1996.
Po tem na zboru krajanov sprejetem programu, bodo sredstva krajevnega samoprispevka koriš-čena:
- za obnovo in asfaltiranje cest 50%
Urejena vaška cesta skozi Zg. Tuhinj
Za razpis o samoprispevku so predhodno dobili soglasje na zboru krajanov, ko so pregledali rezultate dela v zadnjih letih. Dokaj podrobno in kritično so obravnavali program razvoja za naslednje referendumsko obdobje. Razprava na svetu KS in na zboru krajanov je bila odločilna za izid glasovanja. V mnogočem je brez dvoma na glasovanje vplivalo dejstvo, da so naloge iz prejšnjega obdobja v celoti uresničili.
Poglavitne akcije
Z dosedanjim samoprispevkom so uspeli realizirati veliko večino načrtovanih nalog, in sicer:
- ureditev fekalne kanalizacije v spodnjem delu Laz,
- kanalizacija v Zgornjem Tuhinju,
- vodovod Mali hrib-Vrhač,
- obnova vodovoda v Zgornjem Tuhinju,
- delna obnova vodovoda v Cir-kušah.
Velik del krajevnega samoprispevka je bil porabljen za rekonstrukcijo in asfaltiranje cest:
- cesta Laze-Tuhinj-Mlinar,
- cesta v Češnjice,
- cesta skozi vas Golice,
- cesta skozi vas Stara Sela,
- cesta Laze-zdravstveni dom,
- cesta Laze-Ulce,
- cesta Zgornji Tuhinj-Graben.
Skupaj je bilo zgrajenih 6.950 m cest oziroma je bilo položenega 27.800m2 asfalta.
Poleg teh naštetih del je bila s sredstvi samoprispevka nabavljena tudi kritina za kulturni dom.
Nekaj, a le manjši del sredstev je bil porabljen za organizacijsko delo
- za razširitev telefonskega omrežja 20%
- za kanalizacijo in ostale komunalne objekte 20%
- za ostale potrebe KS 10%. Po izračunih bodo zbrali s krajevnim samoprispevkom 3 milijone dinarjev.
Nekaj najpomembnejših cest bodo uredili že v letošnjem letu. Te so: Tuhinj-Golice, Cirkuse, krožna cesta Tuhinj. Na teh cestnih odsekih je veliko del že opravljenih, krajani sami pa so že v letošnjem letu zbrali še dodatnih 1 milijon din sredstev. Stroški samo asfaltiranja bodo po predračunu znašali 1.650,000,00 din. Pri realizaciji teh del bo za njihovo finansiranje svet KS iskal še dodatne možnosti in vire iz cestnega sklada in drugih virov. Telefonsko omrežje. Po razpoložljivih podatkih je v KS Tuhinj 70 telefonskih priključkov. Nekaj vasi je še vedno brez vsakega priključka. Po zbiranju prijav so ugotovili, da je na novo prijavljenih še 160 interesentov, ki bi želeli telefonske priključke.
Telefonska centrala v Lazah nima več prostih kapacitet. Centralo bo potrebno razširiti oziroma nadomestiti z večjo. V tem primeru gre za izdatnejšo investicijo, zato so se v akcijo vključile še KS Šmartno, Pšajnovica, Motnik in Špitalič. Prepričani so, da bodo s skupnimi močmi in pripravljenostjo PTT podjetja uspeli uspešno rešiti to precej obsežno in odgovorno nalogo. Pri realizaciji bo deloma sodelovala s sredstvi KS, naročniki pa bodo tudi morali sodelovati s še dodatnimi sredstvi.
Kanalizacija in zgraditev čistilne naprave
To vprašanje se rešuje že dalj časa. Finančne sposobnosti KS so preveč skromne, da bi lahko sami razrešili težavnost te naloge. Brez dodatne soudeležbe iz drugih virov ni mogoče niti razmišljati o skorajšnji realizaciji, čeprav je rešitev vedno bolj nujna. V zadnjem času na ta problem opozarjajo tudi ribiči, ki že čutijo škodljivost odplak.
Vodovod
Veliko ga je bilo obnovljenega, ostalega pa bo potrebno redno vzdrževati. V sistem oskrbe z zdravo pitno vodo so vključeni vsi kraji, razen nekaj hiš. Te bodo zajeli z dograditvijo novega rezervoarja in cevovoda v Zgornjem Tuhinju.
Poleg teh v glavnem naštetih del bodo v KS Tuhinj reševali še druga vprašanja na krajevno običajen način in s pomočjo krajanov.
Problemi
Teh je veliko. Moti nas počasno reševanje opornega zidu ob glavni cesti Tuhinj-Kamnik na' Lazah. Kljub že mnogim urgencam se zadeva ne premakne z mrtve točke. Republiška uprava za ceste, niti kdo drug ne reagira, čeprav je problem star že več kot leto dni.
Odlagališče odpadkov v tej KS je bilo odklonjeno, zato pa je v postopku akcija za odvoz smeti. Kdaj bo mogoče to zamisel uresničiti, ni mogoče reči, rešitev pa naj bo kratkoročna ali dolgoročna, je nujna.
Lanske poplave so sprožile več plazov. Vsi razen enega so že sanirani. Ta zadnji nesanirani plaz pa bi ob deževju v začetku maja t.l. kmalu ogrozil stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje, zato je nevarnost potrebno čimprej odstraniti.
Kabelska televizija
Prvi podatki iz javnega mnenja kažejo na to, da se krajani zani-
majo za kabelsko televizijo. Če bo interesentov dovolj in finančne konstrukcije sprejemljive, se bo v akcijo vključila tudi KS.
Oblike dela in sodelovanja z drugimi
Sogovornika sta nam povedala, da so v KS Tuhinj zadovoljni z delom Komunalnega podjetja Kamnik. Ta jim obnavlja in vzdržuje ceste in opravlja tudi druga dela po naročilu.
Prav tako pohvalijo delo podjetja za Urejanje hudournikov iz Ljubljane, ki je opravilo več del zelo kvalitetno.
Sodelovanje v KS je zelo dobro s šolo in tudi drugimi dejavniki. Zadovoljni so z uspešnim delom kulturno prosvetnega društva, gasilskega društva, Rdečega križa. Dobro dela športno društvo in še nekateri.
Svet KS
Člani sveta v KS so agilni in delovni člani. Delovne naloge skoraj vsi člani vestno opravljajo, zato gre tudi njihovi prizadevnosti precejšnja zasluga za sprejetje krajevnega samoprispevka.
V delo sveta ne vnašajo strankarskega načina dela. Opredelili so se za delovanje z vsemi v KS, ker le-to jim zagotavlja uspeh pri delu in enoten pristop do celotne problematike življenja v KS.
Predlogi
Rezultati referenduma so obvezujoči za svet KS in za krajane. Svet KS upa in pričakuje, da bodo krajani vsestransko sodelovali pri vseh akcijah, ki bodo organizirane v KS. Svet KS se bo moral temeljito angažirati, da bo v celoti kos zaupanju, ki so mu ga krajani izrekli, ko so glasovali za sprejem novega samoprispevka, sta še poudarila predsednik in tajnik KS Tuhinj.
STANE SIMŠIČ
Valentin Kemperle na praznovanju 1. maja
Med udeleženci l. majskega praznovanja v Kamniški Bistrici je bil tudi Valentin Kemperle iz Županjih njiv. Nič posebnega, bi laho rekli, saj je bilo tudi veliko drugih. Pomembno za njegovo udeležbo na praznovanju je prav gotovo njegova starost. Bil je med najstarejšimi. Že pred nekaj meseci je zakorakal v 92. leto častitljive starosti. Rojen je bil 12. februarja 1900.
Povedal nam je, da zelo rad zahaja na ta srečanja v Kamniško Bistrico, da rad zahaja med
prijazne ljudi in v lepo naravo. V krajšem pogovoru nam je še povedal, da je v svojih mladih letih splavljal les po Kamniški Bistrici. Ta les so potegnili iz vode pri Stahovici.
Pravi, da se počuti zdravega, le noge ga včasih kar precej bolijo.
Prepričan je, da bo še večkrat prišel na praznovanje 1. maja. Tudi mi upamo, da se mu bodo te želje še dolgo uresničevale in mu želimo še veliko let življenja.
STANE SIMŠIČ
Valentin Kemperle
Ivanka Cene in njenih 80 let življenja
Ivanka Cene
Ivanka Cene živi v Motniku že od leta 1936. Bila je vseskozi na pošti v Motniku kot upravnica in zelo aktivna v življenju kraja. Še danes, ko dopolnjuje 80 let starosti, je vitalna in polna življenja. Številna so področja življenja v Motniku, ki nosijo v sebi tudi precejšen delež njenega dela. Nikoli ni želela stati ob strani, ampak je vedno bila soustvarjalka in oblikovalka družbenih aktivnosti.
Verjetno ni Motničana pa tudi daleč naokrog nikogar, ki ne bi poznal Ivanke in njene utrudljive želje sodelovati, pomagati in graditi pristne medsebojne človeške in prijateljske . odnose.
Naša slavljenka se je rodila 2. 6. 1911 v Dobračevi pri Ži-reh. Izhaja iz številne kmečke družine. Bilo je 17 otrok. Osnovno in kasneje meščansko šolo je obiskovala v Škofji Loki. Po končani šoli je bila na praksi v Žireh. Po opravljenem strokovnem izpitu je nekaj časa nadomeščala po bližnjih poštah; v Gorenji vasi, Železnikih in na Golniku. Redne zaposlitve ni dobila še polnih 6 let, zato ker je bil njen oče napredno usmerjen. Leta 1936 je končno dobila zaposlitev na pošti v Motniku. Tu se je ustalila, se leta 1937 poročila in si ustvarila družino. S krajem je zaživela s polnimi pljuči.
Takoj se je vključila v kulturno prosvetno delo, zlasti pa se je posvetila dramskemu področju. Že v rojstnem kraju ni mirovala. Notranja sila ji je narekovala stik z življenjem in temu klicu je bila vdana vse svoje življenje.
Kot poštna uslužbenka in upravnica je v podrobnosti poznala potrebe kraja, zato se je tem potrebam v celoti podrejala. Tega dela ni nikoli smatrala za breme, ampak je to bil njen cilj. Vsakega dela se je lotila z občutkom polne predanosti in odgovornosti.
Postala je članica prosvetnega društva in aktivno delala v dramski skupini. Imela je smisel za igranje in srečamo jo v številnih vlogah. Sama pravi, da je imela 78 različnih in tudi glavnih vlog. Občutek za lepoto in ljubezen do lepe besede jo je pripeljal tudi v knjižnico. Bila je knjižničarka polnih 30 let.
Kot marljiva sodelavka in vestna oblikovalka življenja je znala pravilno presojati človeške dolžnosti in je znala krepiti domoljubno ljubezen.
Okupacija leta 1941 jo je zatekla v Motniku. Zaradi svojega naprednega mišljenja je kmalu po prihodu nemške vojske izgubila službo. Bila je na strani osvobodilnega boja skupaj s svojim možem, ki je bil tudi nekaj časa zaprt v Celjskem piskru. Znala se je pravilno odločiti in ni pozabila svojih dolžnosti. Čas aktivnega dela v NOB ji je bil tudi priznan.
Šele leta 1945 po končani vojni je zopet dobila zaposlitev na prejšnjem delovnem mestu upravnice pošte. Tu je ostala vse do upokojitve leta 1972. Kjub odhodu v pokoj je zaradi svoje vestnosti pri delu še nekaj časa pomagala na posameznih poštah vse do 1979 leta.
Vsa leta njenega življenja so bogata, so leta plodnega dela. Skoraj ni bilo področja, kjer ne bi sodelovala. Največji je njen prispevek na prosvetnem področju, kiji je bil tudi najbolj pri srcu. Še danes rada sodeluje. Delovala je pri Rdečem križu. Bila je nekaj let tajnica odbora. Srečujemo jo v Turističnem društvu, kjer dela že dolga leta. Že dolgo časa je tajnica prosvetnega društva itd.
Kmalu po upokojitvi se je vključila v delo Društva upokojencev. Blagajnik društva je od 1976 dalje pa vse do danes. Vsako leto zelo prizadevno sodeluje pri organizaciji motni-škega sejma in vanj vključuje tudi upokojence.
Izgleda, da pri naši slavljenki leta starosti skoraj niso pomembna. Vsakodnevno jo srečujemo, ko pomaga in organizira na tem in onem področju, ko hiti po opravkih.
Neumorna in vztrajna kar odriva svoja leta, zato je vedno dobre volje in pripravljena sodelovati pri delu. Ža svoje delo in življenjski trud je prejela več družbenih, priznanj in odličij. Dobila je priznanje Kulturne skupnosti Kamnik, prejela značko OF, lansko leto jo je Zveza društev Slovenije obdarila s posebnim priznanjem. Prejela je tudi številna druga priznanja in zahvale.
Vsa ta priznanja so le skromna oddolžitev za vso njeno bogato življenjsko delo in njen trud, ki ga je nesebično vlagala v korist kraja in tamkajšnjih ljudi. Motničani jo imajo radi in jo cenijo.
Danes Ivanka Cene še vedno živi v Motniku. V glavnem sama preživlja jesen svojega življenja. Mož ji je umrl leta 1982, hčerka Hilda pa živi v Brestanici pri Mariboru in se občasno obiskujeta.
Ivanki Cenetovi iskreno čestitamo ob tako visokem jubileju. Vsi, ki jo poznamo, ji želimo še dolgo in zdravo življenje.
STANE SIMŠIČ
SKUPŠČINA UPOKOJENCEV
Upokojenci DU Kamnik o svojem delu v letu 1990
Društvo upokojencev Kamnik je na svoji seji Skupščine zbora delegatov 24. aprila 1991 pregledalo obseg opravljenih nalog v letu 1990 in sprejelo program aktivnosti za leto 1991.
Društvo vključuje v svojih vrstah upokojence (starostne, invalidske in družinske) iz KS od Tuhinja do KS Šmarce (Motnik-Špitalič in Ko-menda-Moste-Križ imajo svoja društva). V lanskem letu je bilo včlanjenih v DU več kot 2700 upokojencev, ki se v različnih oblikah organizirano vključujejo v društvene oblike dela.
Ugotovili so, da je društvo upokojencev v letu 1990 praznovalo svojo 40. letnico uspešnega in plodnega dela. Jubilej so proslavili delovno z vrsto športnih, kulturnih in družabnih prireditev. Podatki o posameznih dejavnostih pričajo, da je društvo uspelo v svoje vrste vključiti znatno število upokojencev, več kot 70% vseh upokojencev. Ti delujejo v športno rekreativni dejavnosti, kot kegljači, bali-narji, kolesarji, pohodniki ali kot planinci. Veliko upokojencev se udeležuje avtobusnih izletov in radi gredo na počitni kovanje v počitniški dom v Izolo. Podatki nazorno kažejo, da je bilo v letu 1990 kolesarskih izletov za 58% več, avtobusnih za 42% več, planinskih pohodov in tur je bilo za 47% več kot v preteklem letu. Tudi Triglav jih je osvojilo kar 47. Le s področja počitni kovanj je opazen padec in sicer kar za 54%. Na to je vplivalo materialno stanje. Po vsej verjetnosti bo opadanje na izletniškem in počitniškem področju opazno tudi v letu 1991.
Skupščina je nadalje ugotovila, da je bil porast števila upokojencev v letu 1990 občuten. To je posledica spremenjenih in oteženih razmer v gospodarstvu dežele. Po podatkih SPIZ-a je. bil porast zelo velik. Na področju kamniške občine kar za ca. 500 ljudi. Danes na področju občine prejema pokojninske prejemke že nekaj nad 500 ljudi. Povečano stanje upokojencev in članov društva, narekuje tudi temu primerno organizacijsko obliko dela. Precej novih upokojencev se je že vključilo v društvo,
nekateri pa bodo to storili kasneje in se bodo pridružili posameznim društvenim aktivnostim.
Posebno opazno je bilo delo ženske sekcije, ki je v letu 1990 organizirala razstavo ročnih del. Pripravila je še vrsto drugih zanimivih srečanj in akcij. Enako uspešno je bilo delo na kulturnem, gospodarskem, socialnem in vseh drugih področjih. S sredstvi je društvo skrbno gospodarilo, zato je lahko uresničilo vse načrtovane naloge. Prav različne zvrsti posameznih aktivnosti, ki jih društvo upokojencev organizira, je v njihove vrste pritegnila mnoge, zlasti v zadnjem času upokojene občane.
Preteklo obdobje je bilo za društvo upokojencev zelo pomembno. Zaradi spremenjenih družbenih in političnih odmevov, zlasti s prehodom na pluralistično in večstrankarsko življenje, prihaja do določenih premikov tudi med upokojenci. Kamniško društvo upokojencev se je prav tako kot večina drugih društev upokojencev v Sloveniji odločilo, da bo delovalo kot nestrankarska in humanitarna organizacija. V dosedanjem času se je to pokazalo kot pozitivna odločitev, ki je preprečila razhajanja med upokojenci.
Zadnje obdobje pomeni tudi čas korenitih sprememb na področju zagotavljanja življenjske ravni in gmotnega položaja upokojencev. Med vladajočimi krogi v Sloveniji je prevladalo mnenje, da je materialni položaj upokojencev nadvse ugoden in da tako stanje presega možnosti gospodarstva, da bi lahko pokrivalo vse izdatke iz naslova pokojninsko-invalidskega zavarovanja. Zaradi takega gledanja in na osnovi neprepričljivo dokumentiranih podatkov je republiška vlada in s tem slovenski parlament po hitrem postopku sprejel nekatere bistvene dopolnitve zakona s pokojninskega področja. Zaradi teh sprememb bodo vsi upokojenci prizadeti za najmanj 20 do 30% po podatkih vlade, po podatkih drugih strokovnjakov s tega področja pa bodo pokojninski prejemki razvrednoteni za več kot 30%. Kljub nasprotovanju nekaterih upokojenskih strank, zlasti pa Zveze dru-
štev upokojencev Slovenije, ki povezuje nad 90% vseh članov DU, t. j. ca. 230.000, predlagatelji sprememb niso smatrali za potrebno, da se o teh vprašanjih pogovorijo z upokojenci. S tem želimo pokazati, kakšen odnos imajo do te še včeraj aktivne generacije. Po statističnih podatkih izhaja, da velika večina upokojencev prejema zelo skromne pokojnine, mnogi namreč komaj dosegajo minimalno višino za polno pokojninsko dobo, precej invalidskih in družinskih upokojencev pa prejema še znatno nižje pokojninske prejemke.
Iz razprave in utemeljitev predlagateljev sprememb pokojninske zakonodaje izgleda, da so za težak gospodarski položaj krivi v dobršni meri prav upokojenci, zato spremembe predpisov tako globoko za-režejo v življenjski standard upokojencev. Tak odnos do upokojenske generacije je podcenjevalen in že kar naravnost žaljiv.
Delegati na skupščini DU Kamnik so kritično razpravljali o postopkih in načinu in seveda o vsebini razreševanja gmotnega položaja ter sprotnega vsklajevanja pokojnin. Kamniški upokojenci protestirajo proti takim posegom in takemu načinu obravnavanja tako številne populacije. Skupščina je bila soglasna, da je proti temu načinu obravnavanja upokojencev, zato naj se izrazi javni protest in zahteva od pristojnih republiških organov, da takoj po hitrem postopku odpravijo zadnje korekture pokojninske zakonodaje in naj v prihodnje veljajo določila prej veljavnega zakona. To se nanaša tudi na usklajevanje pokojnin z ravnijo osebnih dohodkov v Republiki Sloveniji.
Po zaključeni razpravi so delegati v celoti sprejeli poročilo o delu društva in ga pozitivno ocenili ter potrdili porabo sredstev za leto 1990.
Program dela za leta 1991 narekuje obseg nalog, ki jih bo društvo opravljalo. V tem obdobju bo potrebno še bolj strniti upokojenske sile in enotno nastopati pri uveljavljanju svojih zakonitih pravic. Dru-
štvo bo še tesneje sodelovalo s svojim članstvom in bo koordiniralo skupne akcije z ZZB NOV, saj članstvo obeh organizacij povezujejo podobni interesi. Prav na področju gmotnega položaja in drugih pravic, bodo skupne akcije še kako potrebne.
Sodelovanje društva upokojencev z drugimi DU, z ZDUS-om in drugimi organizacijami s podobnim delovnim področjem bodo kamniški upokojenci še okrepili. Usklajevanje dela med DU v občini Kamnik bo prednostna naloga, zlasti na področju rekreativnega življenja, a tudi na drugih področjih. Dosedanji rezultati so zelo dobri.
Mandat sedanjim organom društva se bo iztekel v spomladanskih mesecih prihodnjega leta. Že sedaj je potrebno pripraviti vse, da bi v nove organe društva vključevali nove, mlajše upokojence, ki so pripravljeni delati v društvenih organih. Vse kadrovske spremembe naj bi vplivale na trdnejšo povezanost med članstvom in na krepitev posameznih društvenih aktivnosti.
Upokojenci se bodo v polni meri angažirali tudi pri prihodnjih volitvah, ki naj bi bile leta 1992. Storili bodo vse, da bi v občinsko in republiško skupščino prišli taki predstavniki, ki bodo znali in hoteli zagovarjati upokojenska stališča. Kakšna bo oblika nastopanja pa je odvisno od konkretnih okoliščin. Upokojenci se bodo aktivno vključevali tudi v proces lastninjenja in reprivatizacije ter bodo zahtevali del zase, ki jim po vseh logičnih pravilih tudi pripada. Glede stanovanj, zgrajenih za upokojence s sredstvi SPIZ-a, pa je bilo sprejeto stališče, da teh stanovanj ni mogoče razprodajati, ampak morajo ostati last upokojencev oziroma SPIZ-a, društvo upokojencev pa bo imelo še naprej razpolagalno pravico.
Razprava je opozorila še na druga pomembna vprašanja, ki jih bo potrebno reševati, da bi lahko v celoti zagotovili uresničitev sprejetih okvirnih nalog.
Pred zaključkom seje, ki ji je prisostvovalo skoraj 40 članov, je bilo ugotovljeno, da so vsi organi društva v preteklem obdobju svoje naloge uspešno opravljali, pri tem pa so imeli še posebno pomembno vlogo delegati, ki so bili vez med članstvom in društvom.
Skupščina je v celoti in soglasno sprejela načrt dela, finančni program in usmeritve za leto 1991.
STANE SIMŠIČ
Popoldne v vrtcu Tinkara
Sredi marca so starše v vrtcu Tinkara na Bakovniku lično izdelani plakati nekaj dni prijazno vabili na popoldansko pomladno srečanje v prostore vrtca. Na plakatu je bil program dejavnosti, ki naj bi se to popoldne odvijale v vrtcu. Ko sem opazila plakat, ki je bil opremljen z risbico, sem bila vesela, čeprav nisem vedela, kaj naj bi počela jaz v vrtcu.
Priznam, da sem skupaj s sinom nestrpno pričakovala to popoldne. Oba nestrpna naju je sprejel pravi otroški živ žav. Povsod je bilo polno otrok in polno njihovega smeha, ter razigranosti. Odšla sva v igralnico, kjer so naju vzgojiteljice prijazno sprejele. In kaj zdaj?
OBVESTILO
Bralce KS Duplica obveščamo, da jim je glasilo Kamniški občan odslej na voljo v trgovinah: KOČNA, BAKOVNIK, MERCATOR IN KOČNA DUPLICA.
Blegoš je bil moker
Starši smo bili povabljeni, da skupaj z otroki sodelujemo pri različnih dejavnostih. Vsaka skupina otrok se je glede na sposobnosti uvkarjala z drugo dejavnostjo. Delo je bilo natančno pripravljeno in vodeno. Otroci in starši smo se
Ples mi pomeni vse
V petek, 26. aprila 1991, je bila prireditev Večer plesa v SENŠRM. Prireditelji so se zelo potrudili in pripravili krasen večer, Med drugimi se je predstavila s svojimi učenkami tudi Mimi Marčac iz plesne šole Urška. Dunja Kranjac in Barbara Sekimik sta zaplesali na skladbo Sadness part 1 od Enigme, Kristina Pojbič ter Siniša Bukinac pa na skladbo iz musicla Fantom iz opere. Občinstvo je bilo nad tema nastopoma navdušeno in so jima burno zaploskali.
Z Mimi sem se dogovorila za intervju, saj je tudi moja učiteljica jazz baleta. Po enem izmed treningov sva v naglici spregovorili nekaj besed. Mimi Marčac je trenutno ena izmed najboljših koreografov v Sloveniji, lahko pa se kosa tudi s svetovnimi. Nedavno tega je njena skupina dosegla sijajen uspeh na evropskem pokalu na Madžarskem; dosegli so namreč drugao mesto - takoj za Madžari. Lahko pa rečemo, da so bili moralni zmagovalci, saj so imeli Madžari prednost domačega terena.
Mimi je plesala že klasični balet, akrobatski rock'n'roll, moderni jazz in step. Začela je s petimi leti. plesala pa je po celi Zahodni Evropi in v Ameriki. Dosegla je že zelo zelo veliko (bila je dvakratna državna prvakinja v R & R. 12. na svetovni lestvici v R & R, plesala je v baletnem ansamblu v Operi—), toda njen največji osebni uspeh je
prej omenjeno drugo mesto na Madžarskem. Najraje izmed vseh plesov pa ima jazz balet. Nima posebnega vzornika, vendar ji je zelo všeč Barišnikov. »Delo koreografa je zelo kreativno, saj moraš biti splošno razgledan. Prebrati moraš dosti knjig, da prideš do zgodbe v koreografiji. V to delo vložiš ves svoj prosti čas in vso energijo. Ne delaš samo na treningu, ampak o tem premišljuješ tudi doma. Ples je predvsem porajanje idej v glavi. Sestavljanje koreografije je različno dolgo, odvisno kakšen dan imaš. Če je dober, jo narediš hitro, drugače pa jo delaš kar nekaj časa. Ideje dobim v vsakdanjem življenju. Opazujem naprimer neko zanimivo drevo in že se mi porodi v glavi nov korak. Vaje za eno koreografijo v skupini trajajo približno štirinajst dni. Da pa prideš v klub, moraš predvsem obvladati osnove jazz baleta, kajti na teh se
da potem graditi naprej,« mi je povedala Mimi.
Ko sem jo vprašala, kaj ji pomeni ples, je na kratko odgovorila: »Vse!« Plesati je začela iz lastne želje. Ko je na televiziji videla plesalce, si je zaželela, da bi to počela tudi ona. In uspelo ji je.
Najlepše spomine ima z gostovanj po Ameriki, ker so ljudje tam najbolj sproščeni. Delo v tujini se razlikuje od dela pri nas. Ljudje so bolj zavzeti za delo in so bolj prisotni na treningih, in če trening plačajo, ga tudi redno obiskujejo.
Na Večeru plesa je sodelovala že četrtič. Dvakrat kot plesalka rock'n'rolla in dvakrat s svojo skupino jazz baleta. V Kamniku se ji je zdelo zelo zanimivo in zabavno, kot povsod drugod na podobnh večerih.
Zahvalila sem se ji za pogovor in s polno glavo vtisov odšla proti Kamniku. Nekdo je zapisal: »Ples izvira iz potrebe človeka, da občutke spreminja v gibanje.« Za Mimi to vsekakor velja.
BOJANA KLEMENC Novinarski krožek Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik
Pohoda na Blegoš, 1562 m visok vrh, se je v nedeljo 12. maja 1991 udeležilo med ostalimi tudi 40 kamniških planincev. Vzpon na ta vrh je vsako leto organiziran v spomin na dogodke iz časa NOB.
Slabo, kislo vreme z dežjem je verjetno marsikoga odvrnilo od pohoda. Obisk je kljub temu bil zelo številen. Na vrhu Blegoša so se srečali pohodniki, ki so prispeli iz smeri Črnega kala, Hotavelj in od drugod. Po krajšem zadrževanju so pot nadaljevali navzdol proti planinski koči pod Blegošem. Dež se je okrepil. Obiskovalcev to seveda ni preveč motilo. Za vse v koči ni bilo prostora, zato so pod dežniki sodelovali pri kulturnem programu in se kmalu nato napotili nazaj. Po stezi, ki vodi okoli kopastega vrha Blegoša, so pohodniki po uri in pol hoje prišli nazaj na Črni kal. Tu so
učili novo pesmico, risali, barvali, strigli, lepili, oblikovali glino, poslušali pravljico, vse na temo: Žabice. Otroci so bili veseli, da so vsaj enkrat skupaj z nami dalj časa v vrtcu. Sledili so vzgojiteljicam in nas vzpodbujali k sodelovanju. Starši smo bili sprva zadržani, na koncu pa smo s svojimi otroki prav ubrano zapeli pesem o žabici, ki ves dan le kvaka. Seveda smo pesmici dodali tudi ritmično spremljavo z malimi instrumenti. Ogledali smo si tudi delo v drugih skupinah.
Vzgojiteljie so nam postregle s čajem in pecivom, ki sp ga same pripravile. Skupaj z otroki smo se veselili. Otroci so čutili, daje to res drugačen dan. In kaj bi si želeli še več? Marsikateri otrok je odkril, da je v vrtcu iepo, saj smo bili tudi starši z njimi. Otroci znajo opazovati in razumeti. Prav gotovo bodo zdaj raje prihajali v vrtec, saj jih tam čakajo prijazne vzgojiteljice, igrače, prijatelji in še kaj.
Vendar! Veliko staršev je spregledalo prijazno vabilo ali pa si to popoldne niso vzeli časa za doživetja z otrokom. Mislim, da so taka in podobna srečanja potrebna, saj poglabljajo odnos starši - vzgojiteljica; kajti vzgojiteljica z marsikaterim otrokom preživi več časa kot starši. Tudi mi se moramo potruditi in pomagati otroku, da se bo v vrtcu dobro počutil. Zahvaliti se moram vzgojiteljicam v vrtcu Tinkara, ki so se potrudile, opogumile in nam pripravile res prijetno doživetje.
Upam, da se bomo še kdaj srečali ob taki priložnosti.
BOŽENA URŠIČ.T. B. 20    Udeleženci vzpona na Blegoš iz Kamnika
vsi vtisnili žige v svoje planinske vodnike, tisti ki so bili prvič na pohodu so prejeli pohodniško izkaznico, pohodniki, ki so prišli drugič, četrtič ali šestič, so prejeli bronaste, srebrne in zlate značke, za 10-kratni pohod pa pohodniki prejmejo posebno priznanje. Med Kamničani tokrat ni bilo nikogar.
Po okrepčilu iz nahrbtnika, možno pa je bilo prigrizek tudi dobiti v lovski koči ali v bližnjem šotoru ali na stojnicah, so pohodniki odšli proti Javorju, kjer jih je čakal avtobus.
Vreme se je popravilo in posijalo je celo sonce.
Po dobrih štirih urah čiste hoje so se Kamničani, sicer že rahlo utrujeni, za spomin še slikali, nato pa veselo razpoloženi odpeljali nazaj v Kamnik.
STANE SIMŠIČ
ROKOMET
Obetavni rod rokometašev
V Kamniku nastaja nov, obetaven rod mladih rokometašev, ki ga krasi ena od najpomembnejših vrlin v tem športu: borbenost in občutek za kolektiv.
Mladim Kamničanom je v četrtek, 9. 5. 1991 na domačih tleh sicer spodletelo, saj se jim ni uspelo uvrstiti na finalni turnir ŠŠD v rokometu, čeprav rezultatsko gledano od njih ni bil boljši nobeden od nasprotnikov. Polfinalnega turnirja so se poleg domačinov udeležili še mladi rokometaši iz Ljubljane, Izole in Metlike.
Ponovno teniški turnir »Orion«
Na tradicionalnem teniškem turnirju dvojic za pokal »Orion«, ki gaje v sodelovanju s Smučarsko zvezo Slovenije in Emone Globtec ponovno uspešno organiziral Teniški klub Virtus, sta zmagala Gaser in Senica. Turnirje bil dobro zaseden (sponzorji smučarske reprezentance, športni novinarji in predstavniki kamniških delov-
nih organizacij - med njimi se je v tekmovanju dvojic najdlje prebil direktor zdravstvenega doma Vladislav Breznik!). Žal pa so manjkali tisti najbolj zanimivi, smučarji. Bili so namreč na kondicijskem treningu. Tako so od tekmovalcev nastopili le mladinska svetovna prvakinja Urška Horvat (na sliki), biatlonec Sašo Grajf in mladinski reprezentant Gašper Kontrec.
Foto: R. G.
Prvo tekmo so fantje začeli precej nervozno, tako da so vrstnikom iz Metlike dovolili vodstvo v prvem polčasu s 3:5. Drugi polčas je bil podoben prvemu, le v obratnem smislu. Ko so Kamničani minuto pred koncem izenačili in dobili še žogo, so imeli enkratno priložnost izgubljeno tekmo prevesiti sebi v prid, a so zaigrali zmedeno in iz čiste pozicije za gol so zadeli le vratnico in se tako morali zadovoljiti le s točko. Rezultat je bil 7:7. Kasneje se je izkazalo, da je bil prav ta »kiks« usoden pri končnem vrstnem redu.
Poleg te smole so Kamničani na sredini drugega polčasa te prve tekme doživeli pravi šok, saj se je poškodoval eden boljših igralcev Aleš Klemen, ki si je v nezaustav-ljivem naletu zlomil levo roko. Tako so do konca turnirja morali igrati močno oslabljeni.
V drugi tekmi proti Ljubljani se to niti ni poznalo, saj so fantje popolnoma prevladovali na terenu. Do izraza je prišla kolektivna igra, tako da so gole dali praktično vsi igralci. Končni rezultat je bil kar 18:2 (8:0) za Kamnik.
Prav na zadnji tekmi je vladala v ekipi še večja nervoza kot na
Tekmovanje v občinski ligi Kamnik je bilo te dni zaključeno. Med seboj je tekmovalo 11 ekip iz delovnih in drugih organizacij kamniške občine.
V jesenskem in spomladanskem delu so se yse ekipe srečale med seboj.
Štiri najbolje uvrščene ekipe so v zaključnem tekmovanju v dveh kolih dosegle zelo lepe rezultate. Končni vrstni red je bil naslednji:
1. mesto je osvojila ekipa obrtnikov iz Kamnika,
2. mesto je osvojila ekipa Lipa iz Kamnika,
3. mesto je osvojila ekipa UTOK iz Kamnik,
4. mesto je osvojila ekipa TITAN iz Kamnika.
V okviru programa športno-rekreativnega življenja Društva upokojencev Kamnik je bil 2. maja organiziran prvi letošnji kolesarski izlet. Udeležili so se ga upokojenci iz Kamnika in upokojenci iz DU Ko-
začetku turnirja. Temu primerna je bila tudi igra v prvem in na začetku drugega polčasa, ko so igralci Izole vodili že s 7:2. Šele takrat so spoznali, da se je za zmago treba tudi boriti. V pičlih petih minutah so izenačili, za kaj več pa je seveda zmanjkalo časa. V takšnih odločilnih trenutkih se je še kako poznala odsotnost poškodovanega Klemena, do izraza pa je prišla tudi utrujenost, kar je posledica turnir-skega igranja. Končni rezultat zadnje tekme je bil 8:8 (2:5).
Mladim rokometašem tako v tehničnem kot v taktičnem smislu še veliko manjka. Pred domačim občinstvom je prevladovala zlasti trema in temu primerno nervoza, kar seveda pomeni, da bo treba še dosti narediti na psihološki pripravi. Za take priprave imajo ob nadaljnjem kolektivnem delu še dovolj časa.
Zmage in uvrstitve v finale so se zato nekoliko nepričakovano, a zasluženo veselili mladi iz Metlike s 5 točkami, drugi so bili Kamničani s 4 točkami, tretje mesto pa so zasedli tehnično najboljši Izolčani s 3 točkami, mladi Ljubljančani pa so s tremi porazi zasedli zadnje 4. mesto brez točk.
Za ekipo Kamnika so nastopili
Finalno srečanje ekip je privabilo veliko gledalcev, ki so bodrili tekmovalce.
Kegljaška zvrst športa ima v Kamniku že dolgoletno tradicijo. Ljudje radi sodelujejo in vsako leto se vključujejo tudi novi člani. V zadnjem letuje številna udeležba med mladimi, šolskimi otroci, ki dosegajo pomembne rezultate tudi v republiškem merilu.
Na krajši slovesnosti ob zaključku tekmovanja so prve tri uvrščene ekipe prejele pokale v trajno last, kar bo vsekakor lepa spodbuda za nadaljnji razvoj kegljanja v Kamniku.
STANE SIMŠIČ
menda.
Odpeljali so se z zbirnega mesta v Kamniku, mimo stare pošte na obvoznico. Na Duplici so se koloni kolesarjev priključili še številni iz Komende, Most in Križa. Peljali
(številke v oklepajih so doseženi goli v vseh treh tekmah): Pavlov-ski, Plankar (2), Zorman (1), De Cecco, Pevčevič (2), Grudnik (4), Podbevšek, Otrin (2). Adrovič Asad (10), Mandič (7), Brišnik (3), Klemen (1), Adrovič Alen, Ribič in Šalamun.
so se v Radomlje, ter preko Preserja prišli v Mengeš. Po prečkanju glavne ceste Kam-nik-Trzin so nadaljevali vožnjo v Topole in Moste in vse do Komende. Ustavili so se v dobro urejenih prostorih Društva
Turnir je zgledno pripravil in izpeljal rokometni klub Kamnik. Nekoliko moteče je morda le dejstvo, da so imeli mladi Kamničani premalo podpore maloštevilnega domačega občinstva.
OLAF GRBEC
upokojencev Komenda. Zadržali so se na na družabnem srečanju, se pogovorili o prihodnjem sodelovanju in sprejeli nekatere spremembe, ki jih bodo družile v letu 1991.
Po krajšem postanku so se Kamničani vračali nazaj skozi naselje Križ, Komendčani pa so se napotili še na nadaljevanje kolesarskega izleta do Cer-kelj in nazaj.
Naslednji kolesarski izlet bodo organizirali čez 14 dni po Tuhinjski dolini. Srečali se bodo kolesarji Kamnika, Komende in iz DU Motnik-Spita-lič.
Prvega kolesarskega izleta se je udeležilo 33 kolesarjev in kolesark. Vožnja je bila prijetna in tudi dež, ki jih je spremljal do Mengša, ni skalil prijetnega vzdušja.
STANE SIMŠIČ
odseka PD Kamnik.
Njun cilj je osvojitev najvišjega vrha v Severni Ameriki, Moun Mc Kenly na Aljaski, ki je visok 6.195m.
Potovala bosta z letalom iz Zagreba preko Amsterdama in Gronlandije ter severnega tre-čaja do Anchorige na jugozahodu Aljaske.
To je prva odprava Kamni-čanov v ta del severno-ameri-škega hribovja Kordiljere.
Vzpon naj bi trajal približno 8 dni. Od baze, kjer bosta startala, je pot dolga približno 20 km.
Vrh Mount Mc Kenly, po indijansko Denali, je najvišji vrh v bližini severnega tečaja. Temperature so zelo nizke, viharji pa zelo pogosti, kar je
Letošnjega pohoda na Rašico so se udeležili tudi Kamničani. Zaradi neobetavne vremenske napovedi je bila udeležba skromnejša kot v prejšnjih letih. V soboto, 20. aprila 1991 so se pohodniki odpeljali z rednim avtobusom do Trzina. Od tu dalje so pot nadaljevali peš skozi naselje Trzin, mimo graščine ter po gozdni poti in stezah na Dobeno. Tu je bila kontrolna točka. Udeleženci, ki hodijo po »poti spominov NOB« občine Domžale, so pri Ručigaju lahko vitsnili v vodnik žig te poti. Po krajšem postanku so nadaljevali pot do planinske koče na Rašici. Po toplem čaju in slikanju so se odpravili naprej proti oddaljeni Gobavici nad Mengšem, kjer je bil cilj pohoda. Pri razglednem stolpu na Rašici so pohodniki vtisnili še kontrolni žig.
Na poti nad Dobenim je kamniške pohodnike prestregel dober planinec, član PD Mengeš, Maks
seveda še dodatna težava pri vzponu.
Na pot gresta s turnimi smučmi, saj se bosta ob povratku po isti trasi spuščala z njimi v dolino!"
Po programu se bosta vračala domov 28. oziroma 29. maja, ko naj bi pristala v Zagrebu.
Obema želimo vsi, ki ju poznamo in bomo spremljali njun vzpon, obilo sreče in osvojitev vrha ter predvsem srečen po-vratek med nas in k svojim družinam.
Cene Grilje nam je pred odhodom še obljubil, da se bo oglasil Kamniškemu občanu s posebno razglednico.
Cene in Stane - srečno!
STANE SIMŠIČ
Prelovšek, sicer-doma iz Domžal. Vse je povabil na svoj vikend. Nekoliko kačje sline in prijetno dišeča kavica sta pohodnikom pregnala še zadnji ostanek slabe volje zaradi ne najlepšega vremena. Po krajšem kramljanju so pohodniki nadaljevali pot. Ob vmesni kontrolni točki so vtisnili še zadnji žig in po več kot 3 urah čiste hoje so prišli do Mengeške koče na Gobavici. V koči so vtisnili še zadnje žige in tako potrdili pohod. Vreme je bilo že lepše in po okrepčilu iz nahrbtnika so se udeleženci tega vsakoletnega pohoda spustili v Mengeš in s prvim avtobusom so odpotovali nazaj v Kamnik.
Pohod je bil prijeten, družba vesela in če bi vremenska napoved bila ugodnejša, bi udeležba bila še znatno številnejša. Vseeno je bil lep dan in ob zaključku je posijalo tudi sonce.
STANE SIMŠIČ
Skupina  kamniških  udeležencev pred Planinskim domom na Rašici.
Šah v Komendi
Šahovski klub Komenda je izvedel klubski turnir v aktivnem šahu.
Tekmovanje je bilo odigrano 12. in 19. april 1991 v prostorih šahovskega kluba. Nastopilo jc 18 igralcev, ki so odigrali 8 kol po švicarskem sistemu. Končni vrstni red je bil naslednji:
1. mesto je osvojil Ciril Križelj 7,5 točk,
2. mesto jc osvojil Iztok Slapar 6,6 točk,
3. mesto je osvojil Srečo Sitar 6,5 točk,
4. mesto je osvojila Pavla Košir 6 točk, 6. mesto je osvojil Peter Plevel 6 točk,
6. mesto je osvojil Franc Poglajen 6 točk,
7. mesto je osvojila Petra Ipavec 5 točk,
8. mesto je osvojil Damijan Dolinar 5 točk, itd.
IV. mednarodni odprti šahovski turnir mesta Ljubljane v aktivnem šahu.
Tekmovanje je bilo odigrano v Ljubljani 20. in 21. aprila 1991. Nastopilo je 110 igralcev. Na tem turnirju je Petra Ipavec osvojila 5 točk in je bila najbolje uvrščena članica. Uspešno sta nastopila tudi Franc Poglajen, ki je osvojil 5 točk in Damijan Dolinar, ki je osvojil 3,5 točk.
29. slovensko šahovsko prvenstvo za starejše pionirje in pionirke.
Tekmovanje je bilo odigrano na Pokljuki od 3. do 5. maja 1991. V konkurenci 26 pionirk je zmagala Petra Ipavec (8 točk) in se uvrstila na državno pionirsko prvenstvo. V konkurenci 40 pionirjev je uspešno nastopil tudi Damijan Dolinar, ki je osvojil je 4,5 točk in je na koncu delil 18. do 24. mesto. p. Poglajen
Zaključek tekmovanja v kegljaški občinski ligi
Mount Mc Kenly na Aljaski - cilj Ceneta Griljca
in Staneta Klemenca
14. maja 19912 sta odpoto- ske reševalne službe, drugi pa
vala na alpinistično turo na je član te službe pri PD Kam-
Aljasko Cene Grilje in Stane nik, sicer pa sta oba prizadevna
Klemene. Prvi je načelnik gor- in uspešna člana alpinističnega
Ekipa obrtnikov iz Kamnika.
Cene Grilje pred odhodom na Mount Mc Kenly
Kolesarsko srečanje upokojencev Kamnika in
Komende
Spominski pohod na Rašico
KAMNIŠKI OBČAN
30. MAJA 1991
Ne vem Valerija, če je pomanjkanje ljubezni do življenja res bolezen, še manj. če je to res tipična slovenska bolezen. Čutim pa ta manko tako kot ti v mnogih otroških očeh, ki jih srečam v klopeh osnovnih šol ali pa v fakultetnih predavalnicah... In ta manko začutim tudi pri mnogih odraslih, ki jih poznam. Kako imeti življenje rad. kako ljubiti sebe in druge, da, o tem bi lahko pisala naša ženska pisma.
(Ženska pisma, Manca Košir)
Kako imeti življenje rad?
Klub staršev pri Mladinskem centru Kamnik je želel poiskati pot k izvirku odgovorov in s seboj popeljati vse, ki čutijo, da dostojanstvo, moč in lepota človeka raste iz humanističnih vrednot. In ni je večje humanistične vrednote, kot je ljubezen. Ta edina zmore vse. Zmaguje, odpušča in začenja znova.
Zato smo povabili Manco Košir in njene prijateljice, s katerimi se dopisuje in objavlja pisma v reviji Otrok in družina. Žlahtna razmišljanja so povezana v drobno knjižico Ženska pisma. Razodevajo ljubezen, dobro voljo in dobre misli.
To je bilo prijetno srečanje. Ob izviru njihovih razmišljanj smo se odžejali z redkimi vrednotami. V mali dvorani nad kavarno Veronika smo »odprli svoja okna... ljubezni«. Škoda le, da se našemu povabilu ni odzvalo več ljudi. Kar precej moških ni »slišalo« našega povabila. Morda so bili prav tega večera, na materinski dan, s svojimi družicami, ali pa so se bali odpreti svoja »polkna«. Morda je dogovor še bolj preprost in kot smo kasneje ugibale, morda tega ne znajo in ne zmorejo.
Po »zaprtih« oknih bi si lahko razlagali, da šole ne marajo preveč svetlobe od zunaj. In naša ugibanja so se dotikala tudi vseh tistih staršev, ki si svoje poslanstvo razlagajo zgolj s skrbjo, za katero jim morajo biti otroci hvaležni in »odpiranje oken ljubezni« ni potrebno.
Zares škoda! Pa tako lep večer je bil!
Mi pa smo jih odprli; poglejte skoznje!
Drug drugemu damo lahko samo to, kar čutimo!
Kaj da človek sočloveku? Sebe. to kar je in ne to kar ima. kar zna ali kar se je naučil. Če smo slabi in nesvobodni, ne moremo dati veliko. Če smo notranje bogati, odprti in ljubeči damo sočloveku veliko.
Svet in ljudje ne bomo boljši s politično, šolsko in nevem kakšno reformo še. Potrebno bi bilo spregovoriti o reformi našega srca in duše. Ta je najpomembnejša, a o njej vemo najmanj.
Reforma šolstva - iz ene skrajnosti v drugo!
Če je šola še »včeraj« hotela takšno učenje življenja, kot ga je ona prikazovala, to pa je, da je resnično samo tisto, kar se prime, voha in pojč - je bilo to učenje le ene od realnosti, ki obstajajo. V naše šole prihaja pomlad, ki na svojih krilih prinaša novo in »edino« pravo resnico - realnost duha, ideje in vere, je to zopet učenje samo ene od pomembnih resnic. Če bomo samo po tej reformirali šolstvo, bo zopet nepopolno, kot je bilo prejšnje.
Nobena resnica ni edina in prava. In skozi šolska vrata bi ne smela nikakršna ideologija.
Da to ni res?!
Primer iz neke slovenske šole prav gotovo ni osamljen:
Še pred dvema letoma se je profesorica Valerija zavzemala, da bi uveljavila spoštovanje vseh praznikov in tako omogočila učencem pogled v preteklost, pri čemer mimo cerkvenih praznikov ni bilo mogoče. Njeni napori so bili »poplačani« z vikom in zgražanjem vodstva šole. Samo dve leti je minilo od tedaj, ko je isto vodstvo po šolskem zvočniku slovesno objavilo natečaj za najlepši pirh in najboljšo butaro.
Dogodek ni potreben komentarja, a uči nas, da učenci kaj prida šoli ne morejo verjeti in zaupati!
Bistri in pridni otroci nimajo težav
Trditev izhaja iz razmišljanja šolske delavke. Prislužila si je jezo. bolečino in strah. Vsakega nekaj; jezo zaradi površne delitve otrok; bolečino zaradi slutnje, da vendar so ljudje v šolah, ki otroke »pre-dalčkajo« v dve skupini: v bistre in pridne in verjetno v »zabite« in lene; strah, ker se njihovo razmišljanje lomi na dušah otrok, ki so zaradi »pomanjkanja« bistrosti in pridnosti v očeh nekaterih, čeprav redkih, »drugorazredni otroci«. Četudi redki, nas je lahko strah pred brezčutnostjo, saj gre skozi roke enega samega delavca v šoli zelo veliko otrok, cele generacije.
Skozi naša »okna« smo spustili prosto pot spoznanja, da trditev
tudi sicer ne zdrži. Pridni otroci morda res nimajo težav, bistri pa veliko. In ponavadi to niso eno in isti ljudje. Zakaj imajo bistri učenci težave? Zato, ker so bistri samosvoji ljudje in niso »bistri po kopitu«.
Priden otrok je imitator, dela to, kar drugi pričakujejo, želijo ali zahtevajo od njega. In priden je samo, če uresničuje njihova pričakovanja, želje ali zahteve.
Neprecenljivo škodo delamo, ko bistre otroke vzgajamo v pridne, in bolj bi se morali prizadevati »delati« bistre otroke.
A to je težko. Ze politični sistem od ljudi zahteva disciplino in šola ne more mimo tega. Pa so učitelji, ki želijo razumeti, vzgajati in gojiti svobodo duha v svojih učencih a v prevelikih sistemih, kot naše šole so, je to zelo težko.
Kdaj in kako imeti ljudi rad?
Začenja se pri »ničli«. Nadaljuje se pri drobcu, ki raste v materinem telesu in ljubezen dobi krila, ko se otrok rodi. To, kar otrok dobi do tretjega leta starosti, dobi za vse življenje. Po tem se ljubezen le dograjuje. Zato materinska šola ni več, kar je bila včasih, ko so se bodoče matere učile le pravilnega dihanja, skratka telesnih priprav, da bi bilo rojstvo čim manj boleče. To postaja zdaj le »dodatek« k vsebini priprav na življenje z bitjem, ki bo potrebovalo veliko, veliko ljubezni.
Seveda je za otrokovo rast potrebno več vrst ljubezni. Ena od teh je prav gotovo tudi ljubezen učitelja. Če to dobijo, jo vračajo v tako veliki meri, da človek skoraj verjeti ne more. Zato je potrebno otroke poslušati in upoštevati njihovo mnenje, izhajati iz njih in šele potem skupaj oblikovati pravo jedro. Samo z ljubeznijo tudi učitelji zmagujejo v svojem težkem poklicu.
Ni hujšega nasilja nad učiteljem, kot je pomanjkanje ljubezni do otrok. Če se še tako trudi, otroci vedo in čutijo, da se jim »ne daje«; zato takšnega učitelja ne cenijo in ne spoštujejo.
A šolski sistem ne daje dovolj možnosti učiteljem, da bi se otrokom »dajali«. Število otrok v ra-
zredu je tolikšno, da bi se mu uprl ves civiliziran svet, šolski programi so preveč obvezujoči in prenatrpani in zelo blizu resnice smo, da učitelj do konca šolanja komajda spozna svoje učence.
In ko že iščemo odgovore na vprašanja, ali so naši učitelji dobri ali slabi, ne moremo mimo dejstva, da moramo poiskati enake odgovore tudi pri starših. Kajti vemo, da vsi starši ne skrbijo za otroke kot bi morali in da jih veliko zadovolji skrb za otroke s tem, da jim zagotavljajo le materialne pogoje za njihovo rast, medtem ko o svoji in otrokovi notranji rasti hote ali nehote ne vedo dovolj.
Smo se starši in učitelji pripravljeni izpostavljati za otroke!
Le redki!
Starši zato ne. ker se bojimo, da bi se otroku v šoli godilo potem še slabše. Da temu tako je, dokazujejo prepovedi otrok, da bi se starši šli pogovarjat v šolo. Vsak pa reagira po svoje in v skladu s tem, kdo je. Če je močan, z dovolj notranje energije, bo našel pot do učitelja, če to ni, to ne bo mogel storiti.
Zelo redki so tudi učitelji, ki so se pripravljeni postaviti proti učiteljskemu zboru ali ravnatelju za svojega učenca. A morda bi prav tu Klub staršev odigral pomembno vlogo in učitelju, ki se želi zavzeti za učenca, pomagal.
Gre tudi za vprašanje, koliko šola zaupa otrokom in staršem?
Vprašanje bi morali postaviti Osnovni šoli Stranje, ki je menda s pravili šolskega reda posegla v avtonomijo starševstva in osebnost učencev: prepoved gibanja po 20. oz. 21. uri ali uvedba znanega »ho-ralegalisa« izpred mnogih let, prepoved nošenja nepotrebnega nakita, zapovedi o liku dobrega učenca itd. Prepovedana je tudi obdaritev učitelja, razen če učitelj to sam dovoli...
Če je takšna pravila šolskega reda res sprejel učiteljski zbor, svet šole in svet staršev, potem komentar zares ni potrebne.
Strpnost, dobra volja in dobre misli
Več strpnosti med ljudmi, več dejanj, ki bi jih spremljala dobra
volja in več pričakovanj z dobrimi mislimi - to je ključ, ki bi odprl marsikatera vrata, ki ob pomanjkanju teh, ostajajo zaprta in za njimi problemi, ki rastejo brez potrebe.
Ljudje si vzamemo premalo časa za pogled vase in še manj za pogled v druge. Zakaj ne bi vse dogodke, ki jih pričakujemo, odeli z dobrimi mislimi? Zakaj ne najdemo časa za negovanje lastnih misli in zakaj smo na življenje privezani le z materialističnimi. Da, materialistične misli nas vežejo na stvari, z duhovnimi pa smo svobodni, nihče nam jih ne more preprečiti ali vzeti.
Za konec...
Pozno popoldne se je prevesilo v večer, ne da bi o Mančini knjigi spregovorili eno samo besedo. Pa vendar, o vsem, kar smo govorili, »pišejo« njena pisma. Knjižica je prečudovita, zato svoj telegramski zapis z našega zmenka z Manco Košir zaključujem z besedami mame in učiteljice, ki je o knjigi Ženska pisma zapisala:
»Srečna sem, da je takšna knjiga izšla! Če bi bila učiteljica srednješolcev, bi jo predpisala za obvezno čtivo in bi jo skupaj z dijaki predelovala na razrednih urah. Tako bi se učili življenja, mimo pravil; življenja, ki ga pišejo izkušnje, doživetja in razmišljanja Mance in njenih dopisovalk. Njena knjižica je dobila mesto ob Prešernovih pe-ozijah, brez katerih ne sme biti nobena hiša. Tudi brez Mančine bi ne smela biti in velikokrat bi se morala prebirati. Da bi se gojila ljubezen, da bi se premagovale stiske, ki zaidejo v še tako topel in ljubezniv dom. Včasih da nestrpnost in jeza prostor besedam, ki jih obžalujemo.
Zato, starši in mladi ljudje, vzemite jo velikokrat v roke! Z radostjo vam jo priporočam!
IVANA SKAMEN
OGLAŠUJTE V KAMNIŠKEM OBČANU!
JUBILEJ
Ob stoletnici kamniškega vlaka
Zaradi racionalizacije so mnoge potne prehode ukinili, kar pa ni enostavno, saj je potrebno ob ukinitvi prehoda vsem uporabnikom zagotoviti nadomestno pot.
Za ilustracijo naj navedemo, kako je potekala ukinitev potnega prehoda v 1,560km na zahodni strani starega pokopališča na poti iz Tabora. Ministrstvo za notranje zadeve R Slovenije je 12. 10. 1948 sklenilo iz varnostnih razlogov prehod ukiniti. Isto zahtevo je postavila tudi republiška inšpekcija dela 19. 3. 1949. Namesto dotedanjega potnega prehoda je morala občina napraviti ob progi ca. 250m nadomestne poti do Cankarjeve ceste. Prvotni rok za ukinitev 30. 9. 1949 so premaknili na 10. 1. 1950, zatem na 10. 2. 1950 in končno na 30. 3. 1950. Ko so 8. 5. 50 prehod razdrli in zaprli, so vozniki zapore odstranili. Vse to se je ponavljalo, dokler občina ni uredila nadomestne zveze, kar se je zgodilo šele čez dve leti.
Mostovi
Ob gradnji proge so zaradi časovne stiske in finančnih težav zgradili lesene konstrukcije mostov in propustov. Jeklene konstrukcije so vgradili večinoma v prvem desetletju tega stoletja.
Najbolj pomemben objekt na Kamniški progi je 140m dolg most preko Save v Črnučah. Prvotna zamisel je bila, da bi zgradili skupen most za cesto in železniško progo z jekleno predalčno konstrukcijo. Skupnega jezika s cestarji niso našli, zato so novembra 1889 pričeli graditi provizorični leseni most. Mostna konstrukcija je bila dolga 162m in je slonela na dveh obrežnih opornikih in 12 lesenih kozah v strugi Save v razmaku po 12,5m. Tehnični pregled lesenega mostu je bil 25. 6. 1891. Šele leta 1904 so leseni most nadomestili s sedanjo jekleno konstrukcijo (40 + 60 + 40).
Dobavila jo je delniška družba R. PH. VVaagner Du-naj-Graz in tehta približno 496 ton. Izdelan je bil v Kladnu. Prvotni leseni most je stal bliže cestnemu, izven sedanje trase, tako da so novi most neovirano gradili v sedanji trasi. Leta 1924 je rudarska družba ing. Glaesner »Lepa njiva« iz Kamnika pre-pleskala del mosta, del mosta pa firma Rozina in tovariši iz Trbovelj. V noči iz 8. na 9. maj 1945 je okupator za slovo popolnoma presekat (prestre-lil) 60m dolgo predalčno konstrukcijo mosta (srednje polje), tako da je padla v Savo. Premaknili sta se tudi ostali dve konstrukciji. Uničeno je bilo ca. 35 ton jeklene konstrukcije. Z obnovitvenimi deli sta pričela 11. junija 1945 podjetnika Ivan Seršen iz Domžal (gradbeni del) in Nahtigal iz Ljubljane (jeklena konstrukcija). Pri obnovi mosta so delali tudi vojni ujetniki. Za obnovo jeklene konstrukcije so uporabili dele porušenega mosta čez Grubarjev prekop v Ljubljani. Ko so dela jeklene konstrukcije dvignili iz vode, so ju na pre-sekanem delu podprli s Paj-nerjevimi nosilci, ki so sloneli na dveh lesenih kozah. Na ta način so dosegli, da je bil most prevozen že 7. avgusta, še preden so presekano jekleno konstrukcijo ponovno spojili, kar so uspeli 8. novembra, ko je bila tudi odpravljena počasna vožnja preko mosta. Provizorij, gradbeni oder in pilotne koze so bile odstranjene do 10. decembra 1945. Kolavdacija obnovljenega mostu je bila šele 31. julija 1947.
Zamisel, da bi most služil tudi za cestni promet, se je že večkrat uresničila. Ob večjih vzdrževalnih delih na sosednjem cestnem mostu preusmerijo cestni promet preko železniškega. Zgodilo pa se je tudi že obratno. Takoj po končani vojni, ko železniški most še ni bil prevozen, je bilo na Kamniški in obvozni progi »uje-
tih« kakih 600 vagonov. Istočasno pa je železnico pestilo veliko pomanjkanje vagonov za prevoz pomoči UNRA iz Trsta. Zato so preko cestnega mosta položili tirnice in tako prepeljali dobre vagone v Ljubljano in jih vključili v promet.
Ob dograditvi Kamniške proge so pričeli urejati tok reke Save od Tacna do Šentjakoba, Pri Črnuškem mostu so rečno dno znižali za 40cm, zato se je nosilnost lesenih, v strugo Save zabitih pilotov zmanjšala. Leta 1896 so most skušali sanirati z zabijanjem dodatnih pilotov. Zaradi posegov v rečni tok in ogrožanja mosta je prišlo do razhajanj med železniško upravo in deželno vlado Kranjske, saj so morali ob večjih povodnjih ustaviti promet preko mostu. Problem je bil začasno rešen Z izgradnjo novega mostu.
Po 1. svetovni vojni so iz Savske struge odvažali pesek in gramoz in s tem zaradi nestrokovnih posegov preusmerjali vodni tok. ki je pričel ogrožati opornike novega mostu. Višek razdiralnosti pa je pomenilo ruvanje in odvaža-nje kamenja, s katerim sta bila obložena bregova. To početje si je privoščila vojska leta 1927, ko je od tod odvažala kamenje za tlakovanje artilerijske vojašnice.
Tudi povojni posegi v Savski strugi (izkop gramoza v Hotiču) so vplivali na pretočne razmere, kar je povzro-
čilo posedanje desnega obrežnega opornika. Zadevo so rešili tako. da so jeklene konstrukcije podložili, obrežni opornik pa utrdili s posebno žugamo steno, zasidrano v zdrav teren.
Ob C rnuškem mostu je bilo pred 100 leti še poplavno področje, zato so bili pred in za mostom potrebni še poplavni (inundacijski) mostovi. Tam, kjer je sedaj na Jezici betonski propust s svetlo odprtino I m (tik ob cestnem prehodit), je bil včasih lesen most s svetlo odprtino 5m. Izza Savskega mostu proti Črnučam je bil lesen most s tremi odprtinami po 5m.
Črnušnjica je majhen potok, vendar je že nekajkrat povzročila težave. Tudi nasip Železnike proge je dvakrat predrla. Zato so majhen leseni mostiček leta 1910 povečali in premostili z jekleno konstrukcijo, ki je ostala tam do leta 1942. ko so Nemci izdelali nov propust zaradi večjega števila tirov. Starejši C r-nučani se gotovo spominjajo poplave Črnušnjice leta 1926. ki je bila posledica neurejene struge. Nevarnost poplav so odpravili leta 1927. ko so uredili strugo in povečali cestni most pod progo, pri čemer je pomagala tudi železniška uprava. Lesene konstrukcije dveh propustov na Dobravi (8.738km in 8.856km) so leta 1909 zamenjali s trajnejšimi.
Tudi v Trzinu je proga prečkala tri rokave Pšate na lesenih mostovih. Ob regulaciji Pšate leta 1901 in 1902 so leseni most z dvema odprtinama po 5 m zamenjali z jekleno konstrukcijo, drugega pa z dvema odprtinama po
3,87m pa so rekonstruirali leta 1907. Takratna regulacija Pšate še ni preprečila poplav, zato so bili tiri na postaji Trzin včasih tudi 30cm pod vodo. S povojno regulacijo Pšate je postal en most odveč, zato je bil leta 1956 odstranjen.
Podjetje za melioracije LR Slovenije je leta 1949 in 1950 izkopalo razbremenilni kanal Pšate od Mengša do Srednjih Jarš. Proga prečka kanal v 15,435 km pri Zgornjih Jaršah. V ta namen so tam zgradili armiranobetonski most z dvema odprtinama po 6 m svetle odprtine. Ker se je z delom mudilo, jc bilo betoniranje mosta končano leto dni prej, preden je bilo zanj, 28. 12. 1950, izdano gradbeno dovoljenje.
Postaje in postajališča
Brinje
Postajališče Brinje se uporablja šele od 31. 5. 1981 dalje in predstavlja nekak nadomestek za postajališče Jezico, ki z obnovitvijo železniškega potniškega prometa v Kamnik ni oživelo, saj to področje pokriva Mestni potniški promet. Jezica
Postajališče Jezica je bilo odprto leta 1893 pod imenom Tavčarjev dvor (Tauzherhof). Imenovalo se je po bližnjem večjem posestvu in je bilo locirano med cestnim prehodom in mostom preko Save. Čakalnico je zgradil lastnik posestva "Tavčarjev dvor«, vozne karte pa je prodajal gostilničar Tavčarjevega dvora. Od leta 1903 dalje si je občina Jezica veliko prizadevala za postavitev ustrezne zgradbe in
tudi sama je ponudita soudeležbo, vendar pod pogojem, da se postajališče preimenuje v postajališče Jezica. Uresničita se je samo slednje, ko je Železniška uprava v soglasju s Trgovsko in obrtniško zbornico in deželnim odborom v Ljubljani 15. junija 1910 postajališče preimenovala. Že odobreni denar za postaja-tiščno stavbo pa so porabili drugje. V času 1. svetovne vojne je vojska tam zgradila še en tir in postavila telefonsko urico, katera je pozneje služila kot službeni prostor za prodajo vozovnic. Zaradi nevzdržnih razmer so se kmalu po rojni oglasili sanitarni organi in občina na Jezici. Leta 1931 so bili izdelani načrti za lično poslopje, enako kot v Zaimki pri Kranju. Zaradi nameravane rekonstrukcije cestnega prehoda pa do realizacije ni prišlo.
Črnuče
Sedanja postaja Črnuče (Tschernutsch, Sctnvarzen-dorf) stoji na mestu nekdanjega postajališča, na katerem je bila le skromna barakca brez vode, sanitarij in čakalnice. Ko so Nemci leta 1942 zgradili obvozno progo iz Laz skozi Črnuče v Št. Vid, so v Črnučah zgradili še štiri tire, vodno postajo in kretniško postojanko. Naslednje leto so dogradili še postajno poslopje. Po vojni so tam postavili tudi barake UNRA.
Zemljišče, ki je bilo zaseženo leta 1942 za razširitev postaje, so lastniki dobili izplačano leto 1958. Po vojni so v Črnučah načrtovali velike železniške delavnice, nekako na istem mestu so sedaj obrati
Ljubljana - Kamnik.
Osobni vlaki
yntr.	p,.p,-ilne	zvečer		trečer*		Vozna oene 1.   1  II. 1 III,		
723	S05	6'50		1010				
7-37	Ž 10	7 04		10-24		030	020	0 10
740	2'22	7 07		1027		087	Oii	018
801	~t 43	7 2*		10-48		0 6H	045	o-ai
813	2\"i4	746		10-55		ose	0&H	0-20
8-2-4	:><"">	8 0.'.		11 0.*		1 05	0-70	0 35
8 2a	:ill	8'10		11-10		i u	07«	037
8-43	325	8-24		11 24		1 41	004	0 47
Postaje
o. IJnblJarm . . p. ^Tavčarjev dvor .♦
■Črnuče......
T Trzin.......
Domžale.....I
j Jarše-MengeS . |
♦Homec ..... M
p. Kamnik ... o.
Oaobnl vlaki
»jutr.
dop,-dne
zvečer*
6 56 6 43 6 38 6-18 «11 5-57 5-48 5 35
11-15 1102 10 57 10-37 10 30 1016 1007 9-51
*-20 |)07 402 5-42 5 33 i-12 4-56 4'43
9-55 9-42 9-37 917 910 9-00 8\>3 8-40
Tour-roTT
~ii. mu.
0 30
0 3S (HM OSO
1 (XI
1 12 1-42
015 0-20 035 0 44 0-53 0511 0 71
0)
-o
• -c -g
o a
II'
* a
Vozni red za leto 1894
SCT in Energoinvesta, kamor so zgradili tudi industrijske lire.
Podboršt
Postajališče Podboršt je bilo odprto za promet v nedeljo 22. marca 1936. Ukinjeno je bilo med vojno ob rekonstrukciji proge. Locirano je bilo v 6,824km, le dober km za tedanjim postaja/iščem Črnuče, približno tam, kjer je sedaj nadvoz Litijske ceste nad progo.
Postajališče Trzin Mlake je bilo odprto 2. novembra 1982 in služi predvsem občanom novega naselja v Mlakah.
Trzin
V Trzinu (Tersain) je bila od'same otvoritve proge tudi postaja.
Med obema vojnama so zaradi povečanega prometa zgradili še tretji tir. Po drugi svetovni vojni so postajo najprej zreducirali na transportno odpravništvo, končno pa v postajališče ter demontirali nakladalni in izogibalni tir. Zadnje večje razkladanje na tem službenem mestu je bilo leta 1950, ko so raztovar-jali velike količine mletega apnenca in negašenega apna za potrebe Poverjeništva za kmetijstvo MLO Ljubljana oziroma Mestnega kmetijstva Pšata, ki so ga potrebovali ob meliorizaciji. Postajno poslopje je bilo med vojno porušeno, zato se je vse poslovanje odvijalo v bivšem progovzdr-ževalnem skladišču. Za obnovo postajnega skladišča ni bilo več potrebe, pač pa so obnovili postajno poslopje. Z obnovo je pričela 14. 7. 1950 Sekcija za vzdrževanje proge Jesenice. Ker so hoteli objekt dokončati do 29. 11. 1952, so z gradnjo zelo hiteli. Delo pa je oviral dež; na popolnoma razmočeno zidovje so položili leseno stropno konstrukcijo, stropni opaž in parket. Ko je to dež še dodatno namočil, se je parket dvignil in povzročil razmika-nje ter pokanje mokrih zunanjih zidov. Tudi vrata in okna so utrpela veliko škode. Naslednje leto je privatni zidarski mojster Perne Mihael iz Trzina postajno poslopje saniral in dokončal.
KARO L RUSIJA
30. MAJA
pisma, mnenja, stališča, pojasnila
KAMNIŠKI OBČAN 1 3
Odgovor in pojasnilo!
Dve priredbi člankov Ob bližajočem se referendumu v KS Novi trg in Avstralsko pismo, je opravil lektor Drago Kuhar po urednikovem naročilu iz enega samega in preprostega razloga, pomanjkanja prostora. Po pregledu obeh priredb ali skrajšav člankov sem ocenil, da ni posegel v vsebino tekstov ali okrnil le-te z izjemo pri članku ob bližajočem se Referendumu v KS Novi trg, kjer je bil izpuščen podatek o namenu uporabe sredstev iz programa samoprispevka v odstotkih.
Kar se tiče očitka g. Ivanke Ska-men o demokratičnem vetru v Kamniškem občanu, sem prepričan, da s priredbo potopisne reportaže niso bila kršena demokratična načela. Glede njenega drugega prispevka, je bil preprost razlog za zavlačevanje v dosedaj edini številki, ki sem jo uredil, predvsem prostor. Da ne bi bil ponovno deležen kritike o nespoštovanju demokratičnosti in grobega poseganja v vsebino prej omenjeni članek (srečanje z Manco Košir) objavljam v povsem neokrnjeni obliki, edino s popravki tipkovnih napak. Prav tako še enkrat brez lektorskih posegov objavljamo prispevek Ob bližajočem se referendumu v KS Novi Trg, brez pravih cvetk, kot tudi prispevke, ki so jih na uredništvo naslovili predstavniki KS Mateja Grilje in g. Ivanka Skamen.
In še k pismu Dopisniki - lutke, časopis cirkus. Ne vem sicer, kako so bralci prej sprejemali pisanje nočne kronike. V tem trenutku me niti ne zanima urednikovanje g. Jane Taškar, čeprav s tem ne mislim izničiti njenega dela. Kar se tiče krajšanja omenjene kronike^je bil eden od razlogov pomanjkanje prostora, na drugi strani pa tudi to, da s pisanjem kronike nimajo nobene zveze politični »vici«. Eden od teh se je pojavil v samem uvodu, pa čeprav se nanaša na srbskega politika, nesprejemljivi pa so tudi takšni ali drugačni humoristično satirični prebliski, ki lahko
nehote prizadenejo občane. Nenazadnje v časopisu humora in satire primanjkuje in ob tem upam, da g. Romšaku te zvrsti pisanja niso tuje in se jih naj loti v drugačni obliki in na drugem mestu.       j. VOTEK
Dopisnik časopis
i - lutke, - cirkus
Kot avtor »črne kronike« sem bil neprijetno presenečen, ko sem odprl zadnjo številko nekoč našega časopisa. In zakaj omenjam ravno
Spoštovani uredniški odbor Kamniškega občana!
Oglašam se vam v svojem imenu in v imenu krajanov KS Novi trg-
Neprijetno presenečena sem bila, ko sem v deveti številki vašega časnika prebrala članek z naslovom »Ob referendumu v KS Novi trg«, katerega - sicer skrajšani - naslov (a zaradi tega se ne hudujem) me je na(za-)vedel, da naj bi šlo za moj poslani prispevek o bodočem krajevnem referendumu v Novem trgu. Moje presenečenje je bilo dvojno: Prvič, ker je članek dobil novo preobleko (zelo me je pri tem zbodel npr. zadnji stavek »Poskušajmo biti realni!« - stvar okusa pač oz. osebnega prepričanja, če si ga nekdo izbere kot možnost za tehtanje odločitev krajanov za ali proti samoprisp.) - in drugič, ker sem pod tako spremenjenim člankom še vedno podpisana kot avtor. Menim, da (le) opomba »priredil D. K.« ni zadostna, saj je šlo za članek, ki je bil napisan s posebnim namenom, za katerega so me krajani pravzaprav prosili z zamislijo, da vsebinsko utemeljim smisel referenduma in sem zato čimbolj konkretna.
Ne vem, kaj je botrovalo odločitvi gospoda D. K. (lektorja Draga Kuharja?), da tako temeljito spremeni članek. Če je bil po Vašem mnenju recimo predlog, bi razumela, da bi ga skrajšal. Ocenjujem, da je njegova »priredba« preveč izluščila bistvo članka, katero je bilo - jasno zabeležiti prihodnje načrte KS Novi trg. Vemo, da so se naši občani naveličali & postali nezaupljivi pri odločanju o t.im. »političnih aktivnostih«, za katere so morali večkrat prispevati svoj dinar, pa so vse premalokrat točneje izvedeli ali se jim je sploh oziroma kje se jim je obrestoval. Sodim, da - po besedah D. K. - prirejeni članek takšne predstavitve več ne prinaša. Vendarle pa je to moje mnenje - odločitev pa je bila Vaša skupna ali le lektorjeva? Glede tega ne bi bila tako presenečena, v kolikor bi me o njej obvestili. Ne strinjam pa se, da me ni nihče sporočil o spremembi mojega članka oziroma, da se je moje ime znašlo pod tujim besedilom.
In za konec: Krajani so torej pričakovali, da jim bo članek pomagal pri lažji odločitvi za ali proti samoprispevku; sama pa , nisem pričakovala, da bom sojeni avtor besedilu nemojega članka.
. V dobri veri in upanju, da boste sprejeli mojo kritiko z razumevanjem, Vas lepo pozdravljam in pričakujem tudi v bodoče prijetno sodelovanje! MATEJA GRILJC
kroniko, boste morda vprašali? Naj pojasnim.
Ta rubrika se je v zadnjih letih precej neredno pojavljala v Kamniškem časopisu, saj so jo spremljale tako pritožbe, kot pohvale. Pa vendar, živela je!
V zadnji številki, ki jo je urejal že novi urednik g. Votek, pa je iz kronike nastalo navadno »skropu-calo,« ki niti v osnovi ni podobno mojemu izdelku. Urednik je prispevek samovoljno skrajšal ter izničil njegovo bistvo, meni pa vzel motivacijo za nadaljnje sestavljanje »Dnevno ročnih novic« S temi članki sem vedno poskušal najti tisto, manj črno in bolj humorno stran raznih nepravilnosti v našem mestu in mislim, da mi je včasih to tudi uspelo. V zadnjem primeru pa - polom.
Novinarski kodeks pravi, da se brez avtorjevega privoljenja prispevkov ne sme krajšati in pri Kamniškem občanu se je to vedno upoštevalo. S spremembo »oblasti«, kateri smo se dopisniki poskušali prilagoditi, pa se je vse spremenilo. Odločanje o obliki NAŠEGA časopisa se je, kot kaže, preselilo v Ljubljano, kljub temu, da uredniški odbor na papirju še obstaja.
V kritiko želim vplesti še pojasnilo, da sam ne nosim nobene odgovornosti za skoraj 80% krčenje kronike, niti za spreminjanje vsebinske zasnove drugih člankov. Zato nepreklicno zahtevam, da se to pojasnilo objavi, hkrati pa odstopam od pisanja »Dnevno nočnih novic« Naj jih piše g. urednik; očitno to bolj obvlada.
Za konec pa še kritika; edini kamniški časopis je izgubil Jano Taškar, sposobno in strokovno podkovano urednico. Zamenjali so jo tisti, ki jih pri kreiranju časopisa nisem nikoli opazil. Del uredniškega odbora je še ostal, predvidevam pa, da se bomo umaknili še nekateri. Škoda!
MATIC ROMŠAK
Ob bližajočem se referendumu v KS Novi trg
Naj naslov ne bo razumljen le zgolj kot izziv za hipno odločitev za ali proti samoprispevku saj skuša bralca - krajana malce osredotočiti v razmišljanje o funkciji KS ali kakorkoli že imenujemo ta naša »zaključena« okolja v občinah. Nedvomno, kakor bolj ali manj jezikovno, nazorsko, lastniško, migracijsko itn. sedaj »prevračamo« našo preteklost, neposredno okolje, v katerem živimo, ki se časovno dogaja zdaj, z nami, ostaja še vedno skupnost krajanov. Prek KS in organov KS naj bi krajani vplivali na življenje in razvoj območja, reševali skupne probleme in si izboljševali pogoje bivanja. Raznrave na zborih KS naj bi zajemale čimveč področij in končno KS ne bi smela delovati kot komunalni servis. Ker pri tem mnoge teh skupnosti še vedno zadevajo ključni problemi za njihov razvoj ali celo obstoj, ponujena alternativa za njihovo rešitev ostaja tudi sedaj samoprispevek.
Tudi za KS Novi trg, ki je nastala 1. 1982 z razdelitvijo KS Kamnik na pet KS. Sedaj šteje KS Novi trg 502 krajana in vključuje 163 hišnih številk. Naseljeni del je stisnjen med reko Kamniško Bistrico in pobočja Starega gradu ter Kratne. KS deluje v okviru naslednjih področij: - načrtovanje in urejanje prostora (zazidalni načrti B - 3 Novi trg in B - 8 Zgornje Perovo)
- urejanje komunalne in cestne infrastrukture (telefon, CATV
- telekomunikacije; potoki, hudourniki)
- prometni režim
- program za mlade - rekreacija
- prireditve za starejše krajane (ob novem letu)
- skrb za okolje (ekološke akcije)
- obrambne priprave oz. obveze (po zakonu)
- obveščanje krajanov
Hkrati KS sodeluje tudi pri načrtovanjih in izvajanjih različih (drugih) dejavnosti (voluntersko) oz. sofinancira iz samoprispevka (dosedaj največji delež - za komunalno-cestno infrastrukturo). Neustavljiv problem, zmeraj in povsod, je seveda denar. Razpoložljiva zbrana sredstva iz samoprispevka v preteklosti - za KS Novi trg, so bila relativno majhna v primerjavi s potrebami in željami krajanov. Zato je KS vedno iskala kompromise, optimalne rešitve med željenim in možnim. Vedno je bila odvisna od pritoka in financiranja s strani občinskih in republiških virov, saj takorekoč »škarij in platna« v svojih rokah ni nikoli imela. Sprva - z delom samoprispevka na nivoju občine - je KS sofinancirala na primer izgradnjo povezovalnega mostu na Fužinah in glavno avtobusno postajo. Z letom 1986 pa je KS začela razpolagati s celotnimi zbranimi sredstvi iz samoprispevka.
Območje od Novega trga do Perovega sodi gotovo med tista zemljišča v občini, ki so v zadnjih letih temeljito, celostno spremenila svojo podobo, karakter. Tako npr. na področju družbenih dejvnosti (izgradnja Zavoda za invalidno mladino, Srednješolskega centra. Zdravstvenega doma, Veterinarskega zavoda...), prometnih povezav (obvoznica, semaforizirano križišče in most v Šolski ulici - pomeni za KS povezavo z južnim delom Kamnika) in stanovanjskih novogradenj (hiše, v bodoče še bloki). Ocenjujem torej, da se je KS Novi trg iz dokajšnje zaprtosti (stik z mestom Kamnikom je nekdaj predstavljal - takrat še stari »Utokov« most in malo dlje še železni most) v relativno kratkem času izoblikovala v sila živahno, angažirano urbano naselje, katerega precej pogojujejo tudi dnevne migracije (dijaki, obiskovalci Zdravstvenega doma etc...). KS je načrtovala - poleg novogradenj - opremiti z infrastrukturo tudi že prej naseljena območja. Vendar se hkrati z urbanizacijo porajajo nove težave - npr. problem parkiranja pri Zdravstvenem domu, prevelik tranzitni promet skozi preozki stari del Novega trga...
Glavne dosedanje akcije KS obsegajo: ureditev ceste in kanalizacije na Perovem, Perkove ulice, Bevkove ulice, ceste na Pugled, izgradnjo telefonskega in kabelskega TV - omrežja, urejanje potokov - pritokov Kamniške Bistrice, v bistvu (ob vsakem malo večjem deževju) hudournikov Pijavšnik, Polter (slednji še vedno ni zadovoljivo urejen - lahko se ponovijo oplave, zaradi katerih so v nevarnosti hiše in tudi Zdravstveni dom; že urejeni zgornji del Poltra pa je poškodoval plaz ob vodni ujmi 3. novembra lani).
Največja problema, ki sta bila vedno prisotna, a sta ostala nerešena (tudi zaradi njune finančne in izvajalske obsežnosti oziroma nejasnosti, kdo mora to financirati), pa sta ureditev kanalizacije na Palovški cesti in v Lobodovi ulici ter ureditev (rekonstrukcija) ceste od Srednješolskega centra do kmetije »pri Martincu« (zadnje hiše preden cesta zavije v gozd, v smeri proti Kratni
- Palovčam). Palovška cesta je v bistvu, po svoji funkciji, postala mestna ulica, kar pa njen izgled oziroma kvaliteta še zdaleč ne izkazuje. Omenim naj še, da so za reševanje slednjih dveh velikih problemov že pripravljeni projekti in pridobljena soglasja krajanov. KS skuša kompleksno reševati probleme - torej hkratno več sorodnih oz. medsebojno povezanih. Pri tem angažira (če je potrebno) gradbeni odbor, ki izvaja vso potrebno operativo. V postopkih izvajanj pa se skuša zavzemati za nek logični vrstni red: projekti - soglasja krajanov - načrt financiranja in zagotovitev izvedba akcije (KS ni neposredni investitor).
Naj slednjič razgrnem tudi PROGRAM SAMOPRISPEVKA. Ljudje bodo odločali o njegovi usodi po svoji vesti in kritični presoji. Morda se bodo videli v njem in zaslutili dobro možnost za rešitev skupnih problemov KS, morda se jim bo zdelo, da ne zrcali (dovolj) njihovih interesov. Volilci - krajani bodo tudi sklenili, ali zaupajo metodi samoprispevanja oz. njenemu pomembnemu vplivu pri dogovarjanju s financerji tako na občinskem kot tudi republiškem nivoju. Program samoprispevka je naslednji:
1. SOFINANCIRANJE IZGRADNJE KOMUNALNO-CESTNE INFRASTRUKTURE (80%)
2. SOFINANCIRANJE DELOVANJA IN AKCIJ KS IN DRUŠTEV TER VARSTVO OKOUA (20%)
Vsebina programa, navedenega v prvi točki, podrobneje vključuje naslednje načrte:
ureditev kanalizacije, odvod meteorne vode, ureditev ceste in razsvetljave na Palovški cesti in v Lobodovi ulici; ureditev kanalizacije na Perovem; dokončanje ceste na Pugled, dopolnitev protihrupnih ograj in zgraditev pločnika v smeri Srednješolski center
- Zavod za invalidno mladino na območju Novega trga; dokončanje razsvetljave v Bevkovi ulici; ureditev izvoza z obvoznice na Perovem; dokončanje ureditve struge Pijavšnika in ureditev severnega kraka otoka Polter; izgradnja telefonskega omrežja in priklop v Novem trgu; dokončanje in priklop kabelske TV;
Na zboru KS v mesecu marcu letos so krajani podrobneje premotrili dosedanje izgradnje na svojem območju in predstavili možnost za njegov nadaljnji razvoj. Zaradi lažje odločitve v dilemi ali izvesti referendum ali ne, in da bi pripravili kar najboljši program, ki bi pokrival vse najpomembnejše skupne interese krajanov, so člani sveta KS sestavili vprašalnik oz. izvedli anketo. Le-ta je vsebinsko dopuščala možnost, da anketiranci zabeležijo svoje predloge tudi za dopolnitev programa samoprispevka. Anketa o umestnosti izvedbe referenduma je s približno dvotretjinskim pritrdilnim DA in enotretjinskim protivnim NE - rezultatom usmerila vodstvo KS v odločitev ZA razpis referenduma, s predlogom za enoodstotni samoprispevek za obdobje treh let.
Rešitev problemov^KS je ponujena v obliki samoprispevka. Ali se zdi občanom ta način za reševanje sprejemljiv, pa bo pokazal rezultat referenduma - 9. junija letos.
Zatorej krajani, ker v KS problemi vas zadevajo, prisluhnite jim! To so skupni problemi sredine, kjer živite, katere prazaprav oblikujejo lokalne težave oz. iz njih porajajoči se interesi - neposredni (vaše zemljišče) ali posredni (sosedje, celotno območje KS). Tedaj se poglobite v takorekoč pomenljiv naziv KS - NOVI trg in se odločite, če menite, da je KS z dosedaj uresničenimi cilji dovolj daljnosežno izpolnila svoje poslanstvo - pač, recite ne - toda problemi bodo ostali in se hkrati porajali še novi. Če pa vas krizni čas in problemi KS hkrati tudi osveščajo, da vas samo - prispevek za vašo ožjo skupnost, za napredek vašega okolja tudi more pomagati - storite tako, da bo lahko KS Trg-a, in sicer Novega, z vašo pomočjo in sodelovanjem svoj naziv tudi v bodoče vedno znova utemeljevala.
MATEJA GRIUC
Članek »Ob referendumu v KS Novi trg« v zadnji, 9. številki
V Kamniškem občanu smo želeli predstaviti delo. probleme in specifiko naše KS ter informirati širšo javnost o referendumu za samoprispevek. Članek naj bi pripravil nekdo, ki pozna utrip in razmere v KS, ki živi in čuti z ljudmi in ki je hkrati vešč pisanja. Tako smo poprosili za pomoč Matejo Grilje, našo sokrajanko, ki je bila zbrala potrebne informacije in dokaj dobro, objektivno ter na nekonvencionalen način opisala situacijo v naši KS.
Vse kaj drugega pa smo lahko prebrali v Kamniškem občanu, kjer je D. K. (po kolofonu verjetno lektor Drago Kuhar) priredil, ali bolje pripravil povzetek, če že ne kar nov članek. Da ni moj dopis kar tako, naj navedem nekaj pripomb.
1.    ". '"%%rS
Trditve v uvodnih stavkih n. pr. »da je KS eksistencialnega pomena za krajane« in »Referendum... povpraša prebivalstvo, kolikšna je njihova (namesto njegova, op. p.) pripravljenost...« brez dodatne obrazložitve konteksta ne držijo.
Ne vem, od kod misel »Razmišljanja v KS Novi trg so se šele zadnji čas zacementirala v pravo smer«. Ker dokaj dobro poznam razmere, lahko povem, da se razmišljanja v KS in njen odnos do reševanja problemov niso bistveno menjali. Če pa se motim, bi rad vedel, kdo in kdaj jih je na novo zacementiral.
»Delujejo na večih področjih, ki...« in »Zelo hud žulj... je... denar« velja za večino KS. Brez dodatne izpeljave to nima informacijske teže. Še to: V zvezi dveh stavkov z istim osebkom bi se lahko razumelo, da »Razmišljanja« »Delujejo na večih področjih ...«
4.
Kako so se »težave« KS in »sredstva sama prekrivala z občinskimi« zaradi mladosti KS, mi tudi ni jasno.
V nadaljevnaju niso navedene posledice velikih sprememb v KS v zadnjih letih.
V stavku »Večino dosedanjih akcij krajanov je bilo usmerjenih...« (verjetno jezikovno bolje »Večina... je bila usmerjena. ..«, op. p.) ni res, da bi po številu akcij prevladovalo reševanje infrastrukturnih problemov, pač pa le po obsegu vloženega dela in sredstev. Stavek je odločno prekratka, prešibka in preeno-stavna najava samoprispevka. Manjkajo vzroki, problemi in speci-fika v KS.
Skrajšana vsebina programa samoprispevka brez navedbe konkretnih nalog in brez obrazložitve pomena besede »sofinanciranje« bralcu ne prikaže situacije dovolj nazorno in objektivno, zlasti ne krajanu, ki se bo odločal, ali bo iz svojega žepa namenil toliko in toliko sredstev.
V zadnjem odstavku razberem, da se bodo »Člani sveta...« v drugem stavku ».. .odločali o predlogu za enoodstotni samoprispevek.. .«. Gre za isti osebek v dveh stavkih.
Prava cvetka je predzadnji stavek. Poenostavljeno: problemi so, denarja ni, krajani - če želijo rešiti svoje »eksistencialne« probleme - naj glasujejo za samoprispevek. Zgleda kot ultimat. Po branju takega članka krajani prav gotovo ne bodo uvideli potrebe po takem financiranju.
Svet KS se zaveda, da je predstavitev KS in še bolj referenduma občutljiva tema, ki terja objektivnost in precizno informiranje, brez vsakih olepšav in obljub, upoštevati pa mora zlasti specifiko KS. Dalje se svet zaveda, da ni nikakršno ministrstvo v KS ali izpostava občine. V okviru KS naj bi krajani urejali skupne probleme, ki jih svet usklaja in v večini primerov posreduje naprej.
Potrebno je tudi razumevanje in upoštevanje vloge samoprispevka. Iz zbranih sredstev bi KS naredila razmeroma malo infrastrukture, veliko pa pomenijo kot - sovlaganja pri dogovarjanju z investitorji na občinskem in republiškem nivoju. S člankom nismo želeli izvajati kampanje in vsiljevati mnenja krajanom, težo naj bi imel program, vsak krajan pa naj bi v njem ugotavljal svoj interes in se po svoji vesti odločal, kako naj glasuje. Glede na pomisleke o umestnosti samoprispevka naj dodam, da v KS ne zavračamo ideje o sistemsko urejenem financiranju, ko samoprispevek ne bo več potreben, vendar menimo, da to še ne bo tako kmalu.
Iz povedanega sledi, da članek v Kamniškem občanu v takšni obliki (presplošni, težko razumljivi in nepovezani) ni dosegel svojega namena in je bolj medvedja usluga naporom za razvoj naše KS. Vem, da je potrebno prispevke lektorirati. Pripominjam pa, da če gre za večje posege v besedilo, to ne more mimo - avtorjevega dovoljenja.
Vljudno prosim, da mojih pripomb ne vzamete kot kritizerstvo (za to se uporabljajo bolj pavšalne ocene), pač pa kot prispevek za bolj adekvatno prikazovanje stanja v KS.
Z željo po nadaljnjem sodelovanju vas lepo pozdravljam.
Predsednik sveta KS: JANEZ BENKOVIČ*
Avstralskemu pismu ob rob
Ni kaj, demokratične sape so zavele tudi v Kamniški občan! Da ti kar tako, brez vprašanja neka Ivanka Slamen objavi prirejeno pismo, ki je bilo pred priredbo moje! Zgolj slučaj, dober namen ali nemarnost?!
Predlagam, da se oglasi prireditelj pisma D. K. in mi vrže v obraz kako moje čačkarije niso bile za objavo in kako njegove čenčarije so.
Ne bo bolelo, kot je bolela »priredba« in kot boli neobjavljen prispevek o srečanju z Manco Košir, o svetlobi in ljubezni, ki jo Klub staršev želi za srečo vseh otrok. Da je dolg? Z veseljem bi ga skrajšala, če ga ne bi kar tako prezrli.
Prosim, napišite pravilno vsaj IVANA SKAMEN
Popravek
V zadnji številki Kamniškega občana je bila omenjena akcija Zelenih Kamnika - čiščenje struge in nabrežin Kamniške Bistrice. V članku je prišlo do pomote in Vas prosimo za popravek. V stavku: «... akcijo sta dobro vodila predsednica KS Mekinje Marija Reba in njen mož...« je prišlo do zamenjave funkcij. Res je sicer, da sem predsednica KS Mekinje, vendar sem pri akciji sodelovala kot članica Zelenih Kamnika in ne v funkciji predsednice KS.
Rada pa bi se ob tej priložnosti zahvalila za sodelovanje članom ribiške družine PO Kamnik in še posebej g. Janezu Kramarju ter mladincem iz OŠ Duplica za prijateljsko sodelovanje, kakor tudi delovnim organizacijam: KIK, Utok, Komunalno podjetje Kamnik, Trival in FRUCTAL-ALKO obrat Duplica za materialno pomoč.
Lepo vas pozdravljam! ZELENI KAMNIKA
MARIJA REBA
IN MEMORIAM
Franja Kiš
(1914-1991)
Vsaka pot se nekoč nekje konča. Tako se je iztekla tudi življenjska pot naše nekdanje sodelavke Franje. Rodila se je v Ljubljani leta 1914. Kdo ve, kakšni nagibi so njeno poklicno pot zaznamovali z stalnim razdajanjem človeku. Odločila se je za poklic medicinske sestre.
Daljnega leta 1936 je tako dobila službo medicinske sestre v Kamniku. Njeno prvo delovno mesto je bilo v ambulanti za tuberkulozne bolnike. V tistih težkih časih, ko je tuberkuloza predstavljala še hudo bolezen, je skupaj z dr. Francetom Pucljem zaorala ledino pri težkem delu s temi bolniki. Takrat, ko je bilo kolo še pretežno edino prevozno sredstvo za medicinsko sestro, je obiskovala svoje bolnike od Kozjaka do Moravč, jim pomagala in jih bodrila v njihovih osebnih stiskah in bolezni.
Ko je prišla II. svetovna vojna, se je umaknila s svojo družino v Ljubljano in trepetala za moža, ki je bil zaprt v Begunjah. Po vojni se je vrnila v Kamnik in nadaljevala s svojim poklicnim delom na otroškem dispanzerju. Obenem je opravljala še delo patronažne sestre pri najmlajših. Ob svoji številni družini in nenehni skrbi za najmlajše, ki se jim je nesebično posvečala, je napisala marsikateri strokovni članek z nasveti materam za boljšo prehrano in nego otroka.
Svojo poklicno pot je zaključila leta 1970, ko se je upokojila. Ni klonila niti ob svojih osebnih stiskah, ko je izgubila moža in sina. Ostala je potrpežljiva in ponosna, kakršno je izoblikovalo poklicno delo in njen značaj.
Franji se za njeno nesebično delo zahvaljujemo.
V spominu jo bomo ohranili vsi, ki nadaljujemo njeno delo.
Delavci dispanzerja za pljučne bolezni in tbc Kamnik
Poslanica glavnega direktorja Svetovne zdravstvene organizacije
V letošnjem letu proslavljamo triinštirideseto obletnico Svetovne zdravstvene organizacije. V zadnjih desetletjih smo doživeli velik napredek v zdravstvenem, socialnem in ekonomskem razvoju. Vendar pa je bil ta napredek znova in znova prekinjen in zaustavljen zaradi katastrof, ki jih je povzročil človek, ali pa zaradi naravnih nesreč. Ne moremo nadaljevati naših dolgoročnih prizadevanj za zdravje za vse, ne da bi posvetili pozornost temu svetovnemu problemu.
Svetovna zdravstvena organizacija je nesrečo opredelila takole: »Sleherni dogodek, ki povzroči škodo, gospodarski polom, izgubo človeškega življenja in poslabšanje zdravja in zdravstvene službe v taki meri, da upravičuje izjemno reakcijo izven prizadete skupnosti ali območja«. Glede na tako opredelitev se skoraj vsak dan nekje na svetu zgodi kaka nesreča. Prav zaradi tega je jasno, da mora reakcija na katastrofo zajeti vse vladne re-sorje in celotno skupnost.
Na žalost je dejansko nemogoče preprečiti večino nesreč. Vendar pa lahko preprečimo ali olajšamo mnoge najhujše posledice tako, da jih predvidimo in smo nanje pripravljeni. Skrb Svetovne zdravstvene organizacije je, da zmanjša škodljivi vpliv katastrof na človekovo zdravje s pripravljenostjo in z uporabo prave tehnologije na pravočasen, usklajen in učinkovit način v vsaki fazi operacije, to je
VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO DOMA
Celovita ponudba gradbenih materialov, lesa, stavbnega pohištva, keramičnih Izdelkov, barv, lakov, orodij...
Poiščite naše trgovine
LJUBLJANA Verovikova 78 Vilharjava 88 a
LAVBICA
VRHNIKA LJubljana ka 10
Od 88. maja naša ponudba še popolnejša.
Prepričali se boste
v NOVIM DISKONTU I,esnine LOM
v LJubljani, na Koprski 92. Vnaprej dobrodošli.
NA ZIKOVI prodam enosobno stanovanje 33 m2 - 1.900 DEM m2. Tel.: 728-823 ali 551-434.
6. MAJA popoldne je bila mogoče pomotoma odnesena iz kamniške knjižnice denarnica z dokumenti. Prosim za dokumente!!! (Arnež)
KUPIM zazidljivo parcelo v bližini Kamnika - smer Ljubljana. Tel.: 327-197.
IŠČEM kakršnokoli popoldansko honorarno delo. Perme, tel.: 847-083.
PROFESORICA instruira angleščino za osnovno šolo in 1. letnik srednje šole. Tel.: 812-065.
FORD fiesta l,lc, letnik 1990 prodam. Tel.: 811-341 popoldan.
INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-662.
kočna
trgovsko podjetje p.o.
KOČNA SADJE Sadnikarjeva 2 Kamnik (Samčev predor)
vam sporoča
Obiščite prijetno prenovljeno in dobro založeno trgovino z zelenjavo, sadjem, raznimi drugimi živilskimi in prehrambenimi izdelki, izdelki za gospodinjstvo, vrtičkarje, poljedelce, za ljubitelje vzgajanja rož in še in še...
V KOČNINI TRGOVINI »SADJE« CENIJO ZVESTOBO SVOJIH POTROŠNIKOV!
pri lajšanju, rehabilitaciji in obnovi.
Del pripravljenosti za primer naravne nesreče kot tudi za katerokoli drugo stanje ne - zdravja je, da znamo trezno presoditi epidemiološko situacijo in da smo sposobni predvideti negativne dogodke. Svetovna zdravstvena organizacija zasleduje v sodelovanju z vladnimi in nevladnimi organizacijami ter z drugimi organizacijami in telesi sistema Združenih narodov zgodovino hujših katastrof glede na čas in kraj ter obseg učinkov.
Ti podatki kažejo, da je bilo na primer samo v letu 1988 skupno 74 večjih poplav, 5 ciklonov, 11 orkanov, 34 hudih viharjev, 17 zemeljskih udorov. 17 potresov, 18 suš in 162 večjih nesreč, ki so zaradi svojega obsega presegale moči krajevnih in nacionalnih oblasti, da bi jih same obvladale. Poglejmo sveže primere: potres v Iranu je v juniju 1990 zahteval 40.0«) življenj in vzel domove pol milijona ljudi; v kitajski provinci Hunan so poplave, ki jih je povzročilo hudo deževje in silovite nevihte, prizadele okrog 20 milijonov ljudi in izjemno gospodarsko škodo so ocenili na 435 milijonov ameriških dolarjev.
Največ katastrof se pripeti v tistih deželah, ki so že itak močno prizadete zaradi slabega zdravstvenega in gospodarskega stanja. Večina naravnih nesreč se navadno pojavlja v isti deželi ali na istem področju. Z vso verjetnostjo lahko trdimo, da se bo število nesreč, kot so poplave in suša, zaradi neprestanega slabšanja okolja, vključno z uničevanjem gozdov in napačno uporabo zemlje, v prihodnjem desetletju še povečalo.
Če bolje opazujemo vreme in klimatske vzorce skozi daljše obdobje, lahko nekatere vrste nesreč predvidimo. Kadar do takih dogodkov pride, lahko njihov vpliv zmanjšamo tako, da na primer pravilno načrtujemo in konstruiramo zgradbe, pri čemer začenjamo z zdravstvenimi, ki lahko služijo kot model za gradnjo. Vemo tudi, da se nekatere posledice določenih vrst nesreč ponavljajo; na primer epidemije diarealnih bolezni sledijo poplavam, slaba prehranjenost ali celo lakota, sledita dolgim sušnim obdobjem, primeri opeklin so pogosti pri vulkanskih izbruhih ali gozdnih požarih. To vedenje nam omogoča, da se pripravimo in kar najučinkoviteje reagiramo na določene vrste nesreč.
Če reakcija ni pravilno usklajena, se lahko zgodi, da je sicer dobronamerna pomoč po eni strani preobilna, po drugi strani pa utegnejo manjkati stvari, ki bi bile
morda še nujnejše. V primeru reševanja določenih nujnih stanj bi bili koristni standardni seznami potrebnih stvari. Prav tako kot je pomembna takojšnja reakcija na nujno stanje, sta pomembni tudi dolgoročna rehabilitacija in obnovitev prizadetega področja. To je treba upoštevati kot del pripravljenosti v primeru takega nujnega stanja.
Za zmanjšanje škodljivih učinkov katastrof sta nujna mednarodna solidarnost in sodelovanje. To je razlog, da so Združeni narodi proglasili 90-ta leta za Mednarodno desetletje zmanjševanja naravnih nesreč. Zaradi tega je pomembno, da letošnji Svetovni dan zdravja usmeri pozornost na zmanjševanje vpliva nesreč. Zato je naše geslo:
BODIMO VEDNO PRIPRAVLJENI NA MOREBITNE NARAVNE NESREČE!
Komunalno podjetje Kamnik, Cankarjeva 11
ODDAJA STOJNICE ZA PRODAJO BLAGA
v pokritem delu tržnice v Kamniku.
Stojnice so zaprtega tipa in se lahko zaklepajo. Stojnice oddajamo najmanj za 1 teden in največ za 1 mesec. Cena uporabe stojnice na dan je 242,00 din.
Prijave sprejema Komunalno podjetje Kamnik, Cankarjeva 11.
Mercator
Živilska Industrija Kamnik d.o. o.
SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA
Naša prodajalna je postala utesnjena, premajhna.
Odločili smo se, da uredimo novo, večjo, sodobno opremljeno samopostrežbo.
Paleti lastnih proizvodov smo dodali še mesne in mlečne izdelke, konditorske proizvode, sadje, zelenjavo in še kaj.
Slovesna otvoritev bo v petek, 31. maja 1991 ob 10. uri.
Prodajalna bo odprta od 7. do 19. ure, v soboto od 7. do 12. ure.
Pričakujemo tudi Vaš obisk!
ELEKTRO SERVIS
Vinko Žibert, Hudo 5a, Radomlje, tel.: 727-778
Popravilo pralnih strojev, hladilnih skrinj, hladilnikov in ostalih gospodinjskih strojev. Naročila sprejemam vsak dan, tudi soboto, ves dan.
SITOTISK
Gabrijel Jesenovec Streliška 9, Kamnik tel.: 631-348
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
Tiskanje v 6 barvah na tekstil - majice, halje, kombinezone itd. Nizke cene.
Se priporočam!
OGLAŠUJTE V KAMNIŠKEM OBČANU!
Modno frizerstvo
Sonja
Jeglič Sonja, Šaranovičeva 36a, VIR (nasproti tovarne »Tosama«)
Delovni čas: od 8. do 19. ure, v soboto od 7. do 12. ure.
Vsem strankam se tudi na novi lokaciji priporočam za obisk!!!
lek ljubljana
TOVARNA FARMACEVTSKIH IN KEMIČNIH IZDELKOV, p. o. 61107 Ljubljana Verovškova 57, p. p. 81 telefon: (061) 340-161, 340-361
objavlja prosta delovna mesta za Kemijo v Mengšu
TEHNIKE v proizvodnji
- za vodenje in usklajevanje proizvodnje po proizvodnih fazah,
- za nadzor doslednega izvajanja tehnoloških predpisov v proizvodnem procesu,
- za delo na področju proizvodnje farmacevtskih surovin.
Pogoji: - V.  stopnja izobrazbe  kemijske oz. druge ustrezne smeri,
- 6 mesecev delovnih izkušenj, lahko tudi začetnik,
- poskusno delo 3 mesece (ne velja za pripravnike),
- delo je organizirano v več izmenah.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas oz. določen čas za pripravnike.
Če Vas zanima naša ponudba, oddajte prijavo s kratkim opisom delovnih izkušenj v 8 dneh po objavi na naslov: Kadrovsko-pravni sektor podjetja LEK-LJUBLJANA, 61000 Ljubljana, Verovškova 57. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 061/340-161 int. 24-06.
Delovanje hranilno kreditne službe Domžale v letu 1990 in v letu 1991
Združeno hranilno kreditno službo za kmetijstvo in gozdarstvo Domžale, skrajšano HKS, in njeno dejavnost ste v občinskem glasilu že spoznali. V letu 1990 se je s hiperinflacijo razburkano finančno monetarno tržišče nekoliko umirilo. Tako so nastali, vsaj do neke mere, •■normalni« pogoji za opravljanje naše dejavnosti, t.j. zbiranje hranilnih vlog občanov. Zajeti so bili predvsem kmetje kooperantje naših ustanoviteljic.
HKS je imela stimulativne obresti, in sicer od 1. 5. 1990 dalje smo obrestovali hranilne vloge na vpogled z 20% obrestno mero.
Tako zbrane hranilne vloge HKS so omogočile ustanoviteljicam delno pokrivanje potreb po obratnih sredstvih. Temeljni organizaciji kooperantov gozdnega gospodarstva sta na takšen način pridobljena sredstva namenili za plačevanje od kmetov kooperantov odkupljenega lesa. HKS se je preko KZ Emone vključila tudi v kratkoročno kreditiranje naših varčevalcev.
V aprilu preteklega leta je republiška skupščina izdala novi Zakon o hranilnih službah. Temu zakonu smo se v celoti prilagodili. Ta zakon nam je omogočil razširitev dejavnosti, in sicer vodenje žiro računov, tekočih računov in plačilnega prometa. Vse te zakonsko dopuščene možnosti nam omogočajo boljše zadovoljevanje potreb naših varčevalcev. Poleg zakonodaje o HKS smo pričakovali tudi nova zakona o zadružništvu in o gozdarstvu, vendar sta bila zakona republiški skupščini predstavljena le kot osnutek in do danes še nista bila sprejeta. Omenili smo ju zato, ker predstavljata osnovo za bodoče organiziranje kmetijskega in gozdarskega zadružništva.
Hranilna služba je poslovno leto 1990 kljub težavam zadovoljivo zaključila.
V zadnjem četrtletju leta 1990 in v prvem četrtljetju letošnjega leta so se pričele zelo velike težave pri plačilih prodanih proizvodov kupcem. Nelikvidnost je.bilo še posebej čutiti v primarnih dejavnostih gospodarstva, saj se v teh vejah gospodarstva reproveriga konča in nelikvidnosti ni mogoče nikamor več amortizirati.
Pri plačilih mleka so roki še nekako znosni, medtem ko je pri oddaji živine in lesa problem bolj pereč. Nelikvidnost je v zadnjem času tolikšna, da se plačila izvrše po 45, a v nekaterih primerih celo po 60 dneh od dneva oddaje. Za premoščanje teh težav je bilo v lanskem letu na razpolago tudi nekaj občinskih sredstev, letos pa je tudi ta vir skoraj presahnil.
Z namenom, da bi spodbudili varčevanje smo tudi v letošnjem letu vodili obrestno politiko tako, da bi pridobili čim več novih varčevalcev. Od 1. 5. 1991 dalje veljajo naslednje obrestne mere:
- sredstva na vpogled so obrestovana po 30 % letno,
- vezava sredstev nad 6 mesecev 55% letno,
- vezava sredstev nad 1 leto 60% letno.
S posameznimi varčevalci se bomo pogovorili o posebnih pogojih varčevanja v slučaju večjih zneskov in daljše dobe.
Za hranilne vloge pri naši hranilno kreditni službi imamo garancijo Republike Slovenije, to pomeni, da so le-te zavarovane pred problemi, katere so imeli nekateri varčevalci, ki so varčevali pri ustanovah, ki takšne garancije niso imele.
Posebej obveščamo vse upokojence iz občin Domžale, Kamnik in Ljubljana-Bežigrad, da lahko postanejo naši varčevalci, saj smo dosegli s pokojninskim skladom dogovor, po katerem Vam lahko preko naših hranilnih knjižic nakazujejo Vaše pokojnine. Dvigali jih boste lahko na vseh naših blagajniških mestih: v Črnučah - prostori trgovine KZ Emona, v Domžalah - prostori Hranilno kreditne službe, v Jaršah - prostori kmetijske zadruge Emona, v Lukovici - prostori trgovine KZ Emona, v Moravčah - prostori trgovine KZ Emona, v Komendi
- prostori trgovine KZ Emona, V Kamniku - prostori trgovine KZ Emona, kakor tudi na blagajniškjih okencih Zadružne kmetijske banke v Ljubljani Miklošičeva 4.
Vse informacije lahko dobite po telefonu 721-371 ali osebno na Hranilno kreditni službi Domžale, Ljubljanska 93.
Vodja HKS Domžale: Anton Praprotnik
Trgovina
Laja
Tunjiška 1, Kamnik
V dobro založeni živilski trgovini vas pričakujemo vsak dan, od ponedeljka do sobote, od 7.30 do 20. ure, ob nedeljah in praznikih od 8. do 12. ure. Vsak san svež kruh iz pekarne PISKAČ - Podgorica.
Obiščite našo trgovino, hitro in prijazno vas bomo postregli.
Zaman je bil tvoj boj,
zaman vsi dnevi upanja in trpljenja,
bolezen je bila močnejša od življenja.
zahvala
V 80. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustila naša draga mama, sestra, babica, prababica, teta in tašča
MARIJA MALI
roj. Cevec p. d. Prijclova mama iz Šmartnega v Tuhinju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej hvala dr. Kocutarju za obiske na domu, sosedu Albertu Žibertu za poslovilne besede ob odprtem grobu, obema župnikoma za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za ganljivo petje.
Maj 1991
Žalujoči: vsi njeni
INFORM,
d.o.o, podjetje za knjigovodske in organizacijske storitve in storitve za obdelavo podatkov Ljubljanska 45, 61240 KAMNIK
bo zaposlilo
organizatorja - programerja
Pričakujemo, da bodo prijavljeni kandidati izpolnjevali naslednje pogoje:
- da imajo najmanj višješolsko strokovno izobrazbo računalniške, elektrotehnične ali organizacijske stroke,
- da poznajo sistem IBM S/38 in programski jezik RPG,
- da so najmanj 3 leta uspešno delali pri podobnih delih,
- da imajo po možnosti tudi izkušnje pri delu na PC.
Prijave sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: INFORM, d.o.o, Ljubljanska45, 61240 KAMNIK. Kandidati lahko dobijo dodatne informacije po telefonu (061) - 813-560.
Na ožjem območju Kamnika ponujamo v nakup poslovne prostore, v katerih bo možna obrtna dejavnost oziroma poslovni prostori za delovne organizacije, družbe z omejeno odgovornostjo in obrtna predstavništva.
Ker gre za večjo zasnovo objekta s površino ca 2.500 m2, je možno površino prilagajati potrebam posameznega kupca.
Okvirna cena za normalen obseg gotovega prostora je ca 1.700 DEM, plačljivo v tranšah po dogovoru.
Vse podrobne informacije so na voljo po telefonu 713-781 in 713-783 - Razvojni zavod Domžale.
Žalostni so naši dnevi, kar zapusti! si nas Ti.
V tihem grobu zdaj počivaš, a večna lučka Ti gori. Spomin na Tebe ne ugasne in solze se ne posuše.
ZAHVALA
V 82. letu življenja nas je zapustil
dragi mož in stric
VALENTIN LETNAR
iz Most 61 pri Komendi
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in nosačem za pomoč in za spremstvo na njegovi zadnji poti, podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Posebej hvala dr. Francu Kocutarju in g. župniku za opravljen pogrebni obred ter pevcem za lepo zapete pesmi.
Žalujoča žena in drugo sorodstvo
Zaman je bil tvoj trud,
zaman vsi dnevi upanja, trpljenja,
bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Nenadoma nas je, v komaj 63. letu življenja, zapustila naša draga mama, babica, sestra in teta
MARIJA SERKO
Trg talcev 6 v Kamniku
Vsem. ki ste mami in nam v težkih dneh kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje. mami poklonili cvetje in jo v velikem številu pospremili k zadnjemu počitku, se najiskreneje zahvaljujemo. Še prav posebej se zahvaljujemo patronažni službi ZD Kamnik za požrtvovalno pomoč, UKC Ljubljana, bolnišnici Trnovo in Golnik, govornikoma za ganljive besede slovesa, župnikoma za lepo opravljeno zadnje slovo, godbenikom in pevcem.
Maj 1991
Žalujoči: sinova Marjan in Stane z družino, sestra z družino in brat ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
V 42. letu nas je nepričakovano zapustil
DUŠAN ROKAVEC
iz Kamnika, Neveljska pot 12
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Še posebej toplo se zahvaljujemo njegovim sodelavcem iz Stola, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Enako zahvalo tudi njegovemu sodelavcu za ganljive besede slovesa.
Maj 1991
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 74. letu življenja nas je po težki bolezni zapustil dragi mož, ata, stari ata in tast
JERNEJ KADUNC
Mlinarjev ata iz Zg. Tuhinja 55a
Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, sorodnikom in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč v težkih dneh slovesa, gospodu župniku za spoštljivo opravljeni pogrebni obred, govornikoma za poslovilne besede, organistu in pevcem za pesmi slovesa, s katerimi so se poslovili od našega ata - sopevca. Hvala tudi dr. Krtovi, ki je spremljala in lajšala očetovo trpljenje do zadnjih ur življenja. Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami.
Maj 1991
Žalujoči domači
Lurd na Županjih njivah?
Verjetno ga ni Kamničana, ki se ne bi spominjal, kakšna gneča in zanimanje sta nekaj časa vladali na Županjih njivah, v tistih dneh, ko je kapelica še veljala za čudežno in ko se je Marija v njej menda premikala.
Tedaj se je govorilo o marsičem. O tem, da naj bi tam obogatili ponudbo z gostinskimi lokali, s pre-
redki radovedneži, se za hip pomu-dili ob kapelici in jo nato mahnili naprej po svoji poti.
Prizor, ki se je ponujal očem v soboto, 13. aprila, pa je skoraj spominjal na tiste stare, dobre
čase, ko je bila ob kapelici dan in noč gneča. Vsenaokrog so bili namreč avtomobili z avstrijskimi tablicami, ob kapelici pa je stala skupina ljudi, ki so zbrano molili in prepevali pesmi. Vodila jih je gospa Ljudmila Pongarčič, Slovenka, ki že dolga leta živi v Avstriji. Na obiskovalce, ki jih je pripeljala s seboj, je polagala roke, in resnici na ljubo, je bilo videti vse skupaj zelo nenavadno. Vse skupaj je trajalo dobri dve uri, ljudi je bilo namreč zelo veliko.
Obiskovalci so si nato začeli na-takati vodo iz bližnjega vodnjaka, s seboj so imeli nešteto plastičnih kantic, nekateri pa so sedli v bližnji hiši, kjer jim je gospodinja pripravila čaj. Gospa Ljudmila Pongračič si je tedaj vzela nekaj časa za pogovor. Povedala je, da že petintrideset let živi v Avstriji in ima blizu Gradca svoj sanatorij, imenovan Sveti Germain, po svetniku, ki ji
Kako naj bi v bodoče izgledala kapelica na Županjih njivah
nekaj vložila v obnovo kapelice, postaviti je dala vodnjak in razpelo, ima tudi bolnike, ki jim je bil kraj všeč, pa bi radi vložili vanj. Toda zato so potrebni nekateri pogoji. Predvsem bi morali najti rešitev za cesto, ki zdaj pelje tik ob kapelici in promet moti ljudi, ki se tam zbirajo. Po njenih besedah bi moral biti nad kapelico in vodnjakom tudi nekakšen steklen paviljon, da bi oboje zaščitili, da vremenski vplivi ne bi odganjali obiskovalcev, med katerimi je največ takih, ki niso najbolj trdnega zdravja.
»Marija si želi. da bi kraj uredili,« pravi Ljudmila Pongračič in dodaja, da je to eden izmed tistih redkih krajev na svetu, kjer lahko le-ta še bolj pomaga ljudem. Županje njive imajo menda veliko moč. Voda je zdravilna in kot pravi gospa Pongračičeva, se tu napolni z energijo, ki jo nato oddaja drugim, predvsem bolnim.
Z gospo Pongračičevo se je pogovarjal tudi Tone Štele, član ob-
^20m
nočišči za obiskovalce, da naj bi postale Županje njive kar nekako romarsko središče. A očitno je bil sicer duh voljan, tisto telo pa, ki bi moralo kaj tudi narediti, šibko. Tako je vse skupaj zaspalo in na Županje njive so prihajali le še
Idejni osnutek bodočega izgleda je pripravil Tomaž Schlegl. Na prvi skici vidimo tloris zgradbe, prerez, streho in fasado. Na drugi je prikazana notranjost kapele s stekleno streho.
NOVO V KAMNIKU
Vse za ljubitelje ročnih del na enem mestu
- za šivanje, kvačkanje, pletenje, vezenje, izdelavo gobelinov.
Nudimo že gotove izdelke.
Izberete si lahko kos poletne garderobe (še zlasti ugodna pliserana krila), galanterijske izdelke, krstne obleke za vašega malčka...
Odprto od 9. do 12. in od 14. do 19. ure, v soboto od 7. do 12. ure
Za vaš cenjeni obisk se priporoča TRGOVINA ČIPKA, Šlandrova 24, (Samčev predor)
daje moč, da z njo zdravi bolnike. Že samo po sliki lahko ugotovi, kje se v človeku skriva bolezen, kje so denimo žarišča raka. Za Županje njive je pred dvemi leti »izvedela« s pomočjo svojega svetnika in že ob prvem obisku je začutila, da ima ta kraj čudežno moč. S seboj je vzela tudi vodo iz vodnjaka zraven kapelice. Zanjo pravi, da ima neverjetno zdravilno lastnost in da je eni izmed njenih znank, ki je v trenutku izgubila vid, pomagala, da je spet spregledala.
Od tedaj gospa Pongračičeva redno prihaja na Županje njive. Vsakega trinajstega v mesecu pripelje skupino svojih bolnikov. Ta dan v mesecu si je izbrala zato, ker je tedaj menda moč največja. Kot pravi sama zase, je reinkarnacija Jurija Humarja, čudodelni ka s Primskovega in da je dolžna pomagati ljudem. Teh pa je veliko, ker menda k njej prihajajo iz vse Avstrije, Nemčije, Francije...
»Vi tukaj se sploh ne zavedate, kaj imate,« pravi Ljudmila Pongračič. »Drugi Lurd bi lahko imeli na Županjih njivah!«
Tudi sama bi menda lahko pripeljala še veliko več ljudi, kot jih zdaj prihaja z njo, toda kaj. ko tem ljudem Županje njive, takšne kot so, nimajo kaj ponuditi. Sama je že
V zvezi s predlagano idejno rešitvijo kapele z okolico v Stranjah pripravljajo tudi javno obravnavo, in sicer pogovor s krajani in z ostalimi zainteresiranimi, predvidoma v prvi polovici junija. ^
činskega izvršnega sveta, zadolžen za obrt in turizem, ki se je strinjal, da bi bil potreben program, s katerim bi oživili Županje njive. Prostor si je ogledal tudi arhitekt Bojan Schlegl, ki je menil, da bi bile spremembe, ki jih je predlagala gospa Pongračičeva, uresničljive, seveda pa bi morali narediti načrt.
Županjim njivam se tako ponuja morda še ena možnost, tokrat je prišla ponudba iz tujine in pametno bi bilo ponujeno roko izkoristiti, da ne bo vse skupaj spet zaspalo, tako kot je pred tremi leti. Županje njive in verjetno vsa kamniška občina bi lahko imela od tega kraja veliko korist. Tudi stranjanski župnik, pod čigar pristojnost spada kapelica, je dejal, da bodo podprli vsako dobro idejo in vsako možnost za kraj in za krajane. Tistih, ki so si soglasni, daje škoda, da bi vse skupaj zaspalo, je očitno veliko. Zdaj bo treba le še kaj tudi narediti. MATEJA REBA
Tovarna kovčkov in usnjenih izdelkov
TOKO p. o. Domžale
Cenjene kupce obveščamo, da v Industrijski prodajalni TOKO DOMŽALE na cesti Talcev prodajamo izdelke iz rednega proizvodnega programa. Poleg teh pa tudi izdelke iz opuščenih proizvodnih programov, ostanke kolekcij in izdelke slabše kvalitete tudi do
40% nižjih cenah
V času od 1. do 30. junija prejmejo kupci ob nakupu nad 2.000,00 din praktično darilo.
Prodajamo na 3 mesečni kredit in na obročno odplačevanje na dva do tri čeke.
V prodajalni na Ljubljanski cesti 85 pa prodajamo visoko kvalitetne izdelke iz proizvodnega programa TOKO. Na zalogi imamo tudi izdelke z blagovno znamko VValter Wolf.
Obe prodajalni sta odprti od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 13. ure.
O PESTRI, ZANIMIVI IN UGODNI PONUDBI SE PREPRIČAJTE!
Srečanje upokojencev Slovenije v Ljubljani
TENIŠKI TEČAJI
Na teniških Igriščih ŠD Vlrtus na Duplici organiziram 10 urne začetne tečaje tenisa za odrasle v večurnlh urah (od 19" dalje) In otroške tečaje v dopoldanskem času. Prvi teden počitnic organiziram teniški KAMP za šolarje, vsako dopoldne od 9h - 12".
Informacije In prijave na tel. 812-775. ..TENIS 91«
Tone Jeras
Zveza društev upokojencev Slovenije - ZDUS - organizira že nekaj let srečanja svojih članov. V zadnjih dveh letih smo bili na Rogli. Z vremenom ni bilo sreče. Obakrat je bilo hladno z obilico padavin. Vsakokrat je prišlo na srečanje ogromno število ljudi, do 8000. Kljub vsemu so bili zadovoljni, zlasti s srečanjem v lanskem letu, ko je na prireditvi govoril predsednik predsedstva republike Slovenije Milan Kučan. Upokojenci so ga prisrčno sprejeli, nekateri pa so od sreče imeli kar rosne oči, ko so mu stiskali roko.
Letos bo to srečanje v četrtek, 6. junija 1991 ob 10.30 v hali Tivoli v Ljubljani.
Društva upokojencev Motnik-Špitalič. Komenda in Kamnik vabijo svoje člane, da se tega pomembnega srečanja polnoštevilno udeležijo.
V Ljubljano se bomo peljali z rednimi prevoznimi sredstvi. Društva upokojencev predlagajo odhod iz Kamnika z vlakom ob 9. uri ali z avtobusom prav tako ob 9. uri. Posamezniki pa lahko potujejo tudi z lastnimi avtomobili. Parkirni . prostori so v neposredni bližini hale Tivoli.
Zaradi evidence in drugih organizacijskih priprav prosimo vse upokojence, da svojo udeležbo po
možnosti prijavijo na DU Kamnik, telefon 831-015.
Na srečanju v Ljubljani bomo upokojenci slovenski javnosti odkrito postavili svoje upravičene zahteve in zahtevali bomo od odgovornih organov dosledno spoštovanje pravic, ki izhajajo iz zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Te pravice so v zadnjem času močno okrnjene in materialno prizadevajo vse upokojence, zlasti pa boli upokojence kar žaljiv odnos do njihove problematike.
S svojo udeležbo bomo osebno podprli zahteve, ki jih bomo na srečanju sprejeli in jih poslali slovenski vladi, parlamentu, republiškemu predsedstvu in drugim republiškim organom ter celotni slovenski javnosti. Na srečanju bodo obravnavana poleg tega še druga, za upokojence prav tako pomembna vprašanja.
V kulturnem programu bodo sodelovali pevski zbori, folklorne skupine in drugi. Po srečanju bo možen ogled znamenitosti Ljubljane. Lahko si bomo ogledali Ljubljanski grad. muzeje, živalski vrt. Cankarjev dom in še vrsto drugih znamenitosti. Vsi. ki se bodo tega ogleda udeležili, naj se priključijo ustrezni skupini, ki se bodo formirale po zaključku srečanja. Kraj in čas zbiranja bodo udeleženci zvedeli na kraju samem.
STANE SIMŠIČ
Pozabljena sanacija dupfiškega odlagališča?
Na zadnji seji občinske skupščine je Milan Šuštar, delegat KS Duplica vprašal, kaj je z obljubljeno sanacijo opuščenega odlagališča odpadkov na Duplici. Od jeseni praktično ni bilo ničesar storjenega.
Kakšne vplive na okolico povzroča to odlagališče, kaže tudi letošnjo zimo posneta slika severnega dela hriba, kjer se je zaradi toplih plinov, ki prihajajo iz razpok, sneg sproti topil.
Upajmo, da bodo pristojni na to zelo aktualno vprašanje ne samo odgovorili, pač pa tudi čim preje ukrepali.
F. S.
:
Duplinško odlagališče. Foto: F. Svetelj
Trofeje kažejo uspešnost gojitve divjadi
Po zaključku lovne sezone lovci vsako leto ocenijo trofeje uplenjene divjadi.
Lovci lovske družine Stahovica še posebno pozorno spremljajo
razvoj muflona, ki ni naša avtohtona divjad, pač pa je njena
prvotna domovina Korzika. Lani so stahoviški lovci, ki imajo
poleg Kozoroga edini v naši občini naseljeno to divjad, uplenili
deset muflonov in sedem muflonk. _ „
F. S.
Komisija LD Stahovica pri ocenjevanju trofej uplenjenih muflonov.
ELEKTRO SERVIS
Marjan Plemeniti Vrhpolje73, tel. 831-058
POPRAVILO
pralnih strojev, bojlerjev, gospodinjskih aparatov, napeljava in popravilo elektro inštalacij in ostalih elektro naprav.
Pridem tudi na dom. Se priporočam!
OBVESTILO
SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA - LJUDSKA STRANKA Podružnica Kamnik obvešča svoje člane, da bo imela uradne ure drugo nedeljo v mesecu juniju in juliju letos (to je dne 9. 6. 1991 in 14. 7. 1991), v svojih prostorih na Ljubljanski c. 1 (bivši zdravstveni dom) od 10. do 12. ure.
Svoje člane z Neveljskega območja tudi obveščamo, da lahko takrat plačajo članarino.
Hkrati vas prosimo, da nakažete naročnino za časopis Slovenske brazde za nadaljnih šest mesecev na SKZ-LS Ster-nenova8, Ljubljana, žiro račun št.: 50101-678-63914.
Predsednik Kmečke zveze - ljudske stranke Podružnica Kamnik Marjan Jerman
Kamniški občan
KAMNIŠKI OBČAN - Ustanovitelj Skupščina občine Kamnik, izdajatelj Prelest, d.o.o. Ljubljana, Titova 37, direktor Tone Štrus. Predsednica časopisnega sveta Breda Pod-brežnik-Vukmir. Uredniški odbor: Janez Balantič, Tone Fti-čar, Damjan Gladek, Romana Grčar, Dušica Jesenik-Brem-šak, Ivo Pire, Matic Romšak, Stane Simšič, Bojan Traven, Janez Votek glavni in odgovorni urednik. Strokovna so-elavka Vera Mejač. Tehnični urednik Andrej Glavan. Lektor Drago Kuhar. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 1, telefon 831-311 ali n.c. 831-511, 831-504 in 831-266, 831-523, interna 29. Žiro račun: Prelest, d.o.o. Ljubljana 50102-601-3114 - Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tiska Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani v nakladi 10.000 izvodov.