_štev. 149 a r LJubljani, v petek, 27. junija I94I-XIX *>«•*•• . »o**** preZzo — Cena L 0.70 Naročnina mesečno 12 Lir, za inozemstvo 20 Lir — ne- Abbonamenti: Mc.e 12 Lire; Estero, me- flV mmJM~* f^J M • ■ Ček. rač. Ljubljana ___ _ _ .„,„„ , ,, 10.650 za naročnino ^^^^^ UM! m M _^^ ^^^^ >0-650 per abbo- za ^^^^ ^^^^^^^ ^^^mtmm^^^ ^ per le inserzioni. Izhaja vsak dan cjatra| razen ponedeljka lo dneva po praznika. Filiale: Podružnica: Novo mesto. Novo mesto. T » V l v i, x , i i .11 rosto dol Carlinoi poroča i/. Newyorka, da tamkajšnji list »Herald Tribune« smatra za verjetno, da Ik> angleška vlada poslala v Sovjetsko Rusijo vojaško Komisijo, sestavljeno iz oficirjev tor tehničnega osebja različnih vrst orožja. Stalin je baje že dal svoj pristanek na to. Sovjeti se zastonj zanašajo na pomoč Berlin, 26. junija. Ip. »Politična in diplomatska korespondenca« komentira zadnji Edenov govor v spodnji zbornici in pravi, da je v svojem govoru Kden priznal, da je bil angleški veleposlanik v Moskvi Cripps poklican v London zato, da bi se določil skupni delovni načrt med Anglijo in Sovjetsko zvezo. Ta Edenova izjava je samo potrdila tiste navedbe proglasa nemške vlado, kjer je bilo dokazano, da je Sovjetska, zveza kljub |)ogodbam z Nemčijo pripravljala napad. Crippsovo potovanje v London bi naj pos|>ošilo izvedbo skupnega anglo-sovjetskega načrta. Toda Nemčija je spet bila urnejša in je tako kakor na Norveškem, Nizozemskem, v Belgiji, v Jugoslaviji in v Grčiji bila prva, ki je razbila angleške intrige. Nastop nemške vojske so jo začel poprej, preden so angleške diplomatske intrige mogle doseči svoj cilj. Glasilo nemškega zunanjega ministrstva zavrača nato manevre angleške in ameriške vla- de o tem, kakšno pomoč bi naj obe državi dali svojemu novemu zavezniku. Pri toni pa gre samo za besede iu ta igra bi naj samo |ireslepila ameriško javno mnenje, ki je proti komunizmu. Toda pot v Sovjetsko zvezo jo zelo dolga, napredovanje nemške vojske pa jo zelo hitro. Kakor vodno, tako bodo tudi sedaj angleški in ameriški pomožni oddelki prišli prepozno na svoj cilj. Rok za zamenjavo dinarjev podaljšan do 30. junija Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino sporoča: Rok za izmenjavo dinarjev v kovancih in bankovcih, razen tistih po tisoč dinarjev, je podaljšan do ponedeljka, 30. junija, ves dan. Ta novi rok ne bo več podaljšan. Uradi, pooblaščeni za zamenjavanje, bodo poslovali tudi v nedeljo ves dan. Finska se bo branila pred Sovjeti Sovjetska letala so začela bombardirati Helsinki in ostala finska mesta Helsinki, 26. junija, lp. Na seji parlamenta je predsednik vlade Raugell podal obširno poročilo o dogodkih in je ugotovil, dn so od srede 25. t. ni. zjutraj in naprej sovjetska letala ponovno napadla Finsko. Predsednik vlade je izjavil, da mora zaradi tega Finska poseči po obrambi, in sicer z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago. Parlament je soglasno izrekel zaupnico vladi. Helsinki, 26. junija, lp. Danes dopoldne je bil v Helsinku peti alarm, ki je trajal 40 minut. Helsinki, 20. junija, lp. Finski poslanik v Berlinu Kivamacki je slovesno izročil maršalu Goringu veliki križ z verižico finske neodvisnosti. Helsinki, 26. junija. Ip. Sovjetsko letalstvo je napadlo še sledeča finska mesla: Joonsun, Rova-miemi, Mikkeli, Kemijervi, Jeroista in Nokia. Sovjetske bombe so padale na stanovanjske hiše in so ubile in ranile mnogo prebivalcev. Tako so sovjetska letala v teh dneh na finsko ozemlje izvedla celo vrsto napadov, med tom pa je obramba sestrelila 21 sovjetskih letal. Eno letalo, ki je moralo pristati pri Joensunu, je bilo zajeto. Posadka je bila prijeta. Helsinki, 26. junija, t. Najtočnejša poročila o letu sovjetskih letal nad finskim ozemljem pravijo, da je bilo zopet zbitih osem sovjetskih bombnikov; šest so jih sestrelila lovska letala, dva pa protiletalska obramba. Med drugim s« je tudi še izvedelo, da so sovjetska letala bombardirala tudi Hango in Lappenranto ter je bilo med civilnim prebivalstvom več žrtev, katerih število še ni točno znano. Četrti alarm se je končal ob 12.20. Finsko prebivalstvo je ves čas ohranilo res občudovanja vredno hladnokrvnost. Helsinki, 26. junija, lp. Snoči oh 10 se je sešel finski parlament na tajno sejo. Oh 20.30 jo bila seja prekinjena za eno uro. Poslanci so se nato znova zbrali in pozno ponoči je seja parlamenta šo trajala. Helsinki, 26. junija, lp. Včeraj dopoldne se je po prestolnici širil glas, da je Molotov izjavil finskemu poslaniku v Moskvi, da Sovjetska zveza ne more več Finske smatrati za nevtralno državo. Ta novica se jc pozneje potrdila. Izvedelo se jc poleg tega. da je včeraj popoldne angleški poslanik v Helsinku obiskal sovjetskega diplomatskega zastopnika in se z njim dalj (asa pogovarjal. Berlin, 26. junija, lp. »Pravda«, uradno glasilo komunistične straniri-liki sta bili zbiti dve sovjetski letali, sovjetski letalec pa se ie skušal rešiti s padalom, ki pa se ni odprlo ter je iz višiue 300 m treščil na zemljo. Danska prekinila diplomatske zveze s Sovjetijo Kodanj, 26. junija. Ip. Dansko zunanje ministrstvo je objavilo, da je bilo celotno osebje danskega poslaništva v Moskvi odpoklicana Smrtne kazni za plenilce v Romuniji Bukarešta, 26. junija, lp. Včeraj je bil objavljen ukaz, da bodo s smrtno kaznijo kaznovani vsi tisti, ki bi izrabljali zatemnitev in kradli ali pa napadali zasebno lastnino. .letniki, ki bi mod zatemnitvijo skušali uiti iz ječ, bodo tudi kaznovani s smrtjo. Poziv slovaškim državljanom Rim, 26. junija, lp. Slovaško poslaništvo v Rimu je objavilo uradno poročilo, ki poziva slovaške državljane, bivajoče v Italiji, pa so vojaški obvezniki, da naj se takoj predstavijo uradom poslaništva ali pa naj pismeno sporoče naslov bivališča, poleg tega pa tudi datum prihoda v Italijo. Demonstracije proti boljševikom v Španiji se nadaljujejo Barcelona, 26. junija, lp. Včeraj so se tudi v Barceloni razvile protiboljševiške manifestacije, katerih so se udeležile zlasti mladinske organizacije in skupine, ki so priključene falangi. Mani-festanti so korakali v sprevodih po ulicah in so nosili volike protiboljševiške napise. Z balkona guvernerske palače jo govoril guverner, ki je v svojem govoru poveličeval zvestobo Italiji in Nemčiji in podčrtaval pomen vojne proti Sovjetski zvezi. Angleške ladje v Gibraltarja La Linea, 26. junija. Ip. Z Atlantika so priplule v pristanišče v Gibraltarju ena bojna ladja, križarka in letalonosilka, ena podmornica in več rušilcev. Poleg bojne ladje, križarke in letalonosilke so še v popravilu v pristanišču 3 podmornic®, tri trgovske ladje in druge edinice. Turški parlament odobril pogodbo z Nemčijo Istambul, 26. junija, lp. Vclikn skupščina je soglasno odobrila prijateljsko pogodbo z Nemčijo. Ob tej priliki je govoril zunanji minister Saradžoglu in njegov govor je bil večkrat prekinjen z navdušenim ploskanjem. Poslanci so v svojih govorih poudarjali pomen tradicionalnega prijateljstva med Turčijo in Nemčijo in to prijateljstvo se je sedaj potrdilo z novo pogodbo. Govorniki so tudi podčrtavali miroljubnost turške zunanje politike. Carigrad, 26 junija, lp. Zunanji minister Saradžoglu je govoril na seji turškega parlamenta pred soglasno odobritvijo prijateljske pogodbe med Italijo in Nemčijo. Zunanji minister je najprej prečita! vse člene prijateljske pogodbe, nato pn je izjavil med drugim, da je sklenjena pogodba izraz odnošajev, ki vladajo med obema državama. Oba naroda namreč preveva isto razpoloženje iskrenega prijateljstva in oba naroda želita pospeševati vezi prijateljstva z isto iskrenostjo. Tnko smo, je izjavil Saradžoglu, v tem času mednarodnih sporov iti požarov opravili lepo delo miru. In to ne samo za turški narod, ampak tudi za Nemčijo in za vse človeštvo. | Minister je poudaril, da je nemški državni poglavar dne 28. februarja poslal predsedniku turške republike Ineniju pismo, ki je napravilo globok vtis na vse turške uradne kroge. To pismo je tudi vplivalo na medsebojno razmerje obeh narodov. Dne 4. junija je Hitler v svojtjm govoru pred državnim zhornin zopet s prisrčnimi besedami govoril o Turčiji in o možeh, ki so opravili ogromno delo za obnovo Turčije, zlasti pa o Ataturku. S temi besedami je Hitler go-vorli naravnost nn srca turškega prebivalstva. Prijateljska pogodba med Turčijo in Nemčijo ima saino en cilj, to je, dn se medsebojno rn/.merje razvija po poti iskrenosti in korektnosti. Za mene je velika čast. da laliko pred vami izrečeni besede globokega občudovanja za velikega nemškega državnika, mojega prijatelja, ^ nemškega veleposlanika von Papena, kf je storil ogromne zasluge zn uspeh našega dela. Zunanji minister je zaključil svoj govor z besedami, dn je turško javno mnenje v najširšem obsegu odobrilo sklenjeno prijateljsko pogodim, ki daje turškemu narodu izredno častno mesto. Potrudili se bomo. da bomo v bodočnosti s svojim političnim delom dokazali, dn si je to častno mesto naša republika v celoti zaslužila. Prehod nemške vojske skozi švedsko Stockholm, 26. junija, lp. Po zadnji seji švedske poslanske zbornice je bilo razglašeno naslednje uradno sporočilo: Zaradi spopada med Nemčijo in Sovjetsko zvezo je nastal izreden položaj, ki ga Švedska spremlja s skrbjo, da bi ohranila lastno neodvisnost ter ostala izven vojnih zapletljajev. Novi položaj nas je torej postavil pred nekatera vprašanja. Finska in Nemčija sta nas prosili dovoljenja za prehod eno divizije iz Norveške na Finsko, pri čemer bi uporabljali naše železniške proge. Švedska vlada je z odobritvijo zbornice to dovolila, hkratu pa ukrenila vse potrebno, da zagotovi švedsko državno neodvisnost. Delo italijansko-hrvatske gospodarske komisije Nemško vojno poročilo Rim, 26. junija, lp. V Rimu se je sestala stalna italijansko-hrvatska gospodarska komisija pod predsedništvoin Eksc. grofa Volpia di Misurata. Na plenarni seji, ki je bila 23. t. m., so proučevali industrijska, trgovska, denarna, carinska in železniška vprašanja med obema prijateljskima državama. Proučili so tudi posebni gospodarski režim za Dalmacijo. Urejena je bila trgovska zamenjava meti obema državama. V okviru dela te komisije je bil sklenjen začasni trgovski sporazum za dobo od julija do septembra meseca, lklanja vso skrb in pozornost vsem tem ustanovam ter odkrivajo tudi njegovo željo, da bi naj vse te ustanove svojo dosedanjo delavnost še razširile in poglobile v italijanskem imperiju pod varstvom in zaščito Duceja. Ze od vsega začetka se je Eksc. Komisar zanimal za akcijo raznih socialnih in karitativnih organizacij in ustanov, ki nudijo svojo pomoč in podporo najbednejšim ter lajšajo gorje vsem tistim, ki so bili zaradi vojnih dogodkov in njihovih posledic posebno prizadeti. Zato tudi predvsem polaga veliko pozornost na čimprejšnjo rešitev raznih perečih socialnih vprašanj gospodarsko šibkejših ljudskih slojev. To je močno potrdil tudi njegov včerajšnji obisk ustanovam Rdečega križa, do katerega je prišlo po njegovem lastnem nagibu. V torek je bilo namreč pri njem sprejeto predsedstvo Pokrajinskega odbora Rdejega križa in njegovega pododbora za mesto Ljubljana. Ob tej priliki so člani predsedstva Rdečega križa opozorili Ekscelenco na svoje dosedanjo delo, ki ga je Visoki Komisarijat spremljal vedno z razumevanjem ter ga naprosili še za zadnjo naklonjenost. Visoki Komisar je bil z delovanjem tako Pokrajinskega odbora Rdečega križa, kakor tudi njegovega ljubljanskega pododbora, zelo zadovoljen ter je deputaciji zagotovil vso svojo moralno in materijalno podporo. Obljubil je tudi, da si bo ustanove Rdečega križa sam ogledal ter je za obisk določil včerajšnji popoldan ob petih. Prisrčen sprejem Visokega Komisarja Že davno pred to uro je bilo v društvenih prostorih zbrano članstvo predsedstva organizacije ter funkcionarji društvenih pododborov v Ljubljani. Po vseh društvenih pisarnah se je pa društveno delovanje živahno nadaljevalo, kakor vse povojne dni dosedaj. Društveni člani in članice so z vso vnemo opravljali svoje človekoljubno delo. Zapisovali so novodošle reveže v posebne formularje, knjige in kartoteke, jim razdeljevali posebne nakaznice za prenočišča in hrano ter dajali še ostala potrebna navodila in pojasnila. Razen številnega članstva Rdečega križa se je pred prihodom Eksc. Graziolija zbrala na dvorišču Učiteljske tiskarne tudi močna skupina revežev in sirot, ki so se zaradi posledic vojnih dogodkov zatekli po pomoč na Rdeči Križ. V skupini so bili pomešani kmetje s svojimi družinami, učitelji, delavci in drugi. Med njimi je bilo tudi precej šoloobvezne mladine. Ob vhodu na dvorišče Učiteljske tiskarne so se postavile brhke sa-marijanke. Tu je Visokega Komisarja Eksc. Graziolija pričakovalo tudi predsedstvo Pokrajinskega odbora Rdečega križa in njegovega pododbora za mesto Ljubljana. Eksc. Visoki Komisar se je pripeljal pred Učiteljsko tiskarno nekaj minut po peti uri ter je vse pozdravil z rimskim pozdravom. Obdan od članov predsedstva organizacije se je takoj podal na dvorišče, kjer ga je v imenu vseh sirot, ki so v oskrbi Rdečega križa pozdravila učenka iz Gornje Radgone ter se mu prisrčno zahvalila za gostoljubje, ki ga uživajo v ljubljanski provinci. Ekscelenci je izročila tudi šopek lepih vrtnic. Prizor je bil nadvse ginljiv ter se je globoko vtisnil v srce vsem navzočim. Visoki Komisar se je za prisrčne besede, ki jih je nanj naslovila omenjena učenka, toplo zahvalil, nakar je Eksc. Graziolija pozdravil v imenu organizacije in njenih pododborov ter vsega članstva predsednik Pokrajinskega odbora Rdečega križa dr. Fettich z naslednjim nagovorom: Pozdrav predsednika Rdečega križa Dovolite mi, da Vas v imenu Pokrajinskega odbora Rdečega križa in pododbora R. K. za mesto Ljubljano najiskrenejše pozdravim v prostorih, kjer razvija naše drušvo v sedanjem času svoje najtežavnejše in najobsežnejše delovanje. Vojna je postavila našo humanitarno organizacijo pred težke, čeprav hvaležne naloge: pripraviti sanitetni material, negovati ranjence in bolnike brez ozira na narodnost. V kolikor je bilo to na tem teritoriju potrebno, smo izvršili to nalogo s pomočjo številnega izvežbanega sanitetnega personala naših bolničarjev in bolničark, kadra požrtvovalnih zdravnikov in številnih prostvoljnih sodelavcev, zlasti naših plemenitih žena, povsem zadovoljivo. Darujte za starološkl »Dom slepih« ■avod ta ouranle slepe! Čekovni račnn il 14.672 » »Dom (lepih«, Ljubljana V bolnišnici Rdečega križa, ki smo ]o organizirali, smo nudili potrebno pomoč tudi italijanskim ranjencem in bolnikom, dokler je bilo to potrebno. Vaša Ekscelenca se je mogla prepričati o tem iz poročila g. divizijskega generala Fioren-zolija. Konec vojne je postavil naše društvo prpd nove doslej neznane naloge: lajšali usodo številnih revežev, ki so izgubili vsled vojnih dogodkov dom in streho, službo in premoženje, — je bila naloga, kateri se Rdeči križ ni mogel in ni smel odtegovati. Ustanovili smo posebno sekcijo za socialno pomoč, ki deluje v teh prostorih že skoro dva meseca. Na tisoče nesrečnih je dobilo pri nas prenočišče in |>otrebno prehrano, potrebno obleko in podporo. Po svojih močeh pa posredujem tudi za njihovo zopetno zaposlitev. Ekscelenca ste uvideli neobhodno potrebo tega našega dela ter ste nam nudili pri tem vso svojo moralno, pa tudi izdatno materialno i>omoč. Neizmerno hvaležni smo Vam za to Vašo pleme-nilo gesto. Porabljam to priliko, da Vam v imenu vseh teh bednih brezdomcev izrečem našo in njihovo iskreno zahvalo. Ekscelenca, zagotavljam Vas, da vzbuja ta Vaša plemenita naklonjenost in podpora v vsem slovenskem narodu čutila prisrčne hvaležnosti. Prosim Vašo Ekscelenco, da nam ohranite to svojo naklonjenost tudi zanaprej. Ko si !x>ste, Ekscelenca, ogledali torišče našega tukajšnjega delovanja, si bomo dovolili prositi Vas, cla počastile s svojim obiskom še drugo nič manj važno delavnico, prostore našega oddelka za poizvedbe. Ekscelenca, ponovno Vam izrekam iskreno dobrodošlico I Plemenita gesta Visokega Komisarja Tudi za pozdrave predsednika organizacije dr. Fetticha se je Visoki Komisar Eksc. Grazioli prisrčno zahvalil ter je zelo pohvalil veliko delo, ki ga je doslej že izvršil Rdeči križ. V nadaljnjih svojih izvajanjih je pa poudaril tudi svojo željo, da naj društvo to delo nadaljuje še z večjo vnemo, kar bo omogočil tudi on s svojo moralno in materialno podporo. Posebno skrb je pa Eksc. Grazioli zopet posvetil otrokom ter je predsedstvu pokrajinskega odbora Rdečega križa naročil, da naj čimprej uredi za potrebno mladino zavetišče z dobro kuhinjo, svetlimi prostori, v katerih bo mladina pod nadzorstvom v primeru slabega vremena1 tudi lahko prenočevala, s prostori za sončenje, kopalnico in ostalim-' pritiklinami. Vse stroške za vzdrževanje takega zavetišča pa prevzame sam. Za plemenito gesto in res veliko razumevanje in skrb, ki jo je pokazal Visoki Komisar Nj. Eksc. Grazioli za človekoljubno in plemenito delo Rdečega križa, so se mu vsi navzoči najprisrčneje zahvalili ter so' ga znova pozdravili z »Zivio« klicu Uspešno delo Rdečega križa Ekscelenca Grazioli se je po teh pozdravnih govorih podal v spremstvu društvenh odbornikov in odbornic v prvo nadstropje, kjer se je podrobno zanimal za društveno delovanje, predvsem pa posameznih društvenih odsekov. Ekscelenca se je zelo zanimal za prehrano ljudi in za šolsko mladino ter dojenčke. Predsednik socialnega odseka mu je takoj poročal o delovanju zaupane mu sekcije, ki skrbi tudi za prehrano ljudi, ki so se zatekli po pomoč na Rdeči križ. Sekcija je vsem tem revežem preskrbela hrano v Delavskem domu, Delavski zbornici in v Učiteljskem domu. Drušlvo de loma hrano tudi plačuje, deloma pa omenjene kuhinje zalaga z živili. Deklice in dečki se hranijo po internatih, dojenčki so pa v oskrbi Dečjega doma. Vsak pomoči potreben podpiranec Rdečega križa dobi dnevno za preskrbo 10 dinarjev. Prenočišča za te ljudi je pa društvo preskrbelo z 19 skupnimi prenočišči, ki imajo 432 postelj. Za vse te siromake društvo išče tudi novih zaposlitev ter je doslej preskrbelo delo nad 150 ljudem. Veliko delo je doslej izvršil že tudi naseljevalni urad, ki je že veliko število družin spravil na deželo. Društveni funkcionarji so Ekscelenci posebno pohvalno omenjali delo podeželske duhovščine in občinskih uradov, ki store vse, samo da bi olajšali trpljenje ljudem, za katere mora sedaj skrbeti Rdeči križ. Visoki Komisar obljubil svojo pomoč Ob končanem pregledu društvenih prostorov v Frančiškanski ulici je Ekscelenca Grazioli znova pohvalil res veliko in plemenito akcijo Rdečega križa ter je zopet društvu zagotovil svojo moralno in materialno pomoč, kakor tudi podporo fašistične italijanske vlade, nalo se je pa v spremstvu društvenih funkcionarjev odpeijai v Deiavsko zbornico na Miklošičevo ccsto, kjer so prostori Poizvedoval- nega urada Rdečega križ,a. Ta urad vodi gospa Vera dr. Adlešičeva. Prav tako kakor prej predsednik dr. Fettich je tudi ona najprisrčneje pozdravila Ekscelenco ter se mu zahvalila za vso dosedanjo skrb in naklonjenost, ki jo je izkazoval že od svojega prihoda v naše krajo Rdečemu križu in pomoči potrebnemu prebivalstvu. Najlepše ga je tudi naprosila, da bi naj zastavljal še zanaprej ves svoj veliki vpliv, da bi se čimprej vrnili na svoje domove k svojcem še številni ujetniki v posameznih taboriščih. Gospej dr. Adlešičevi se jc Ekscelenca 11ajtople.jp zahvalil za prisrčne pozdravne besede ter je tudi tu obljubil organizaciji vso svojo pomoč. Zatem se je pa tudi v prostorih poizvedovalnega urada podrobno zanimal za delovanje tega odseka, za številne kurirje, ki jih je društvo razposlalo na vse strani iskat pogrešancev. Dalj časa se je zadržal tudi pri pregledu tabel padlih vojakov in pogrešancev, o katerih društvo še do danes nima nobenih podatkov. Po pohvali vzornega reda, ki ga je našel v vseh teh prostorih, in velikega dela, ki ga je doslej opravil tudi ta odsek, se je Eksc. Visoki Komisar ljubeznivo poslovil ter je pri odhodu izrazil željo, da bi si ogledal še Učiteljski dom v Žibertovi ulici v Šiški. V Učiteljskem domu v Šiški Pred Učiteljskim domom je visokega gosta pričakoval upravnik doma Mrcina, ki je Ekscelenco nalo odpeljal v dom ter mu razkazal skupna prenočišča. Tu je Visoki Komisar zatekel tri dijake, ki študirajo na posameznih učnih zavodih v Ljubljani, ter se je za vsakega zanimal, kaj študira in na katerem zavodu. Ogledal si je tudi kuhinjo, v kateri so kuharice ravno pripravljale večerjo. Vprašal je tudi. za morebitne težave s prehrano ter je omenil, da mu je treba take primere javiti. Zatem se je pa zadržal še dalj časa v razgovoru 7. odborniki Rdečega križa ter jim je že sedaj polagal na srce vprašanje otroških kolonij za prihodnje leto, da bi bilo mogoče čim več mestnih otrok poslati na zdrav oddih. Nato se je ljubeznivo poslovil od vseh ter se odpeljal na Visoki komisariat. Iz časa pred tem časom Picrrc 1'Ermite je zapisal 1. 1931: »Grem po Parizu. Večer jc. Hotel poleg hotela. Morje samih električnih luči. So bele, rumene, zelene, rdeče, modre... Avtomobili frčijo mimo — eden je lepši oor in komponiral narodne pesmi. Kot dirigent se je udejstvoval že v Postojni, v Ljubljani pa je ustanovil Učiteljski mešani pevski zbor (1920), s katerim je nastopal po Jugoslaviji. Uglasbil je več solospevov (Pastir, Rožici, Rožmarin, Slovenska zemlja. Molitev neodre-šenih, Budnica), mešanih zborov (Na goro. Izgubljeni cvet itd.). Nekuj skladb je tudi izšlo pred leti v samostojni zbirki." Več pesmi je komponiral za naše šole in jih objavljal po Zvončka. Kakor je videti, je bil pokojni lep zgled rodoljubnega učitelja, ki sp jc povsod uveljavljal s svojo pevsko nadarjenostjo in organizacijo. Njegovim domačim, predvsem gospodu sinu prof. glnsbp F. Juvancu, kakor tudi sorodnikom, našo sožalje! Direktna železniška zveza Lubliana-Trst-Rim Železniško progo Ljubljana— Postojna je bivša jugoslovanska vojska ob svojem umiku močno jx)-skodovala. Nekatere poškodovane železniške objekte so hitro popravili, tako da se je mogel prav kmalu obnoviti železniški promet med Postojno in Logatcem. Od tain je bila avtobusna zveza do Vrhnike in nalo z vlakom do Ljubljane. Ostali 50 še Štampetov viadukt, viadukt pri Dolu in pa borovniški viadukt. Pa tudi ti trije viadukti 50 bili obnovljeni v rekordnem času dveh mesecev in v nedeljo, 2'). junija bo jx>jx>lnoma obnovljen železniški promet med Ljubljano in Postojno ter naprej do Trsta. Vlaki bodo odhajali iz Ljubljane ob 5.20, 6.20, 12.15, 14.45, 17.45, 10.10; prihod v Postojno ob 6.50, 8.11, 14.06. 16.36. 1011. 21.00: odhod iz Postojne ob 7 05, 8.30, 14.30, 16.55, 10.28; prihod v Trst ob 8.45. 10.20, 16.45, 10.05. 21.07. Iz Trsta bodo odhajali vlaki ob 5.05. 9.00. 10.35, 14.55, 17.15; prihod v Postojno ob 6.40, 10.35, 12.34, 16.35, 1S.46; odhod iz Postojne ob 5.07, 7.08, 10.50, 12.53, 16.50, 1P.07; prihod v Ljubljano ob 6.45 8.40, 12.05, 14.30, 18.05, 20.45. Z omenjenim dnevom bodo uvedeni tudi direktni spalni vagoni in vagoni prvega drugega in tretjega razreda med Rimom in Ljubljano. Odhod iz Rima ob 21.00, prihod v Trst ob 8 35, odhod iz Trsta ob 9.00, prihod v Ljubljano ob 12.05. Odhod iz Ljubliane ob 17.45, prihod v Trst ob 21.07, odhod iz Trsta ob 21.35, prihod v Rim ob 0.15. Direktni vozovi med Genovo in Ljubljano bodo vozili: odhod iz Genove ob 21.07, prihod v Milan ob 23.50 odhod iz Milana ob 0.35, prihod v Trst ob 8.35, odlnd iz Trsta ob 0.00. prihod v Ljubljano ob 12.05 — Odhod iz Ljubliane ob 17.45, prihod v Trst ob 21.05, odhod iz Trsta ob 22.25, prihod v Milan ob 6.35. odhod iz Milana ob 7.20, prihod v Genovo ob 9.50. Koledar Petek. 27. junija: Marija vedne pomoči: Ema Krška, vdova. Sobota, 28. junija: Irenej, škof in mučenec; Leon IL, papež. Vidov dan. Novi grobovi + V Ljubljani je v 84. letu svojega življenja mirno v Gospodu zaspala ea. Marija Trost, učiteljeva vdova. Pogreb bo v petek 27. junija ob 5 popoldne iz hiše žalosti. Lepi pot 15, na tokopališče na Viču. Naj ji sveti večna luč, ža-ujočim naše iskreno sožalje! R — I ženska realna gimnazija (Poljanska) bo končala šolsko leto s sklepno službo božjo v cerkvi sv Jožefa v ponedeljek, 30. junija ob 0. Učenci in učenke nai se do te ure zbero v šolskem poslopju. Po službi božji ?e bodo razdelila letna izpričevala. Natančnejša navodila so objavljena na razglasni deski v veži. — Ravnateljstvo. — IN- in IV. moška realna gimnazija v Ljubljani. Sklepna služba božja za oba zavoda bo v ponedeljek "0. junija t. Ub 1 v cerkvi sv. Cirila in Metoda Po službi bo/ji na zavodu ravnateljev sklepni govor, nato razdelitev spričeval. — Prijava avtomobilskih vod'l in pnevmatik. Vsi lastniki ali posestniki motornih vozil z znamko I.B. ki morajo do 10. junija dati na avtomobile nove tablice 7 LB. naj so to oblasti ali javne ustanove. morajo vozila in pneu-matike prijaviti na obrazen, ki ga dobijo pri drugem oddelku Visokega Komisariata in pri Avtomobilskem klubu v Beethovnovi ulici 14. To obveznost je treba izpolniti do 10 junija. — Razpust nekaterih organizacij. Z ukrepom Visokega Komisariata so razpušfenB društva: Prosveta Tabor. Orjuna. Soča. Istra. Četniki in Sokol. Z istim nkrppom je prej-iovedano nositi znakp. znamenja ter kakršen koli drugi predmet, k ibi bil v zvezi s katerim od orne-n trnih dru/b Za prestopke je določena kazen 5000 din (1900 lir), ob ponovitvi pa zapor od 1 do 6 mesecev. — Verižniška kava — razdeljenn dobrodelnim zavodom. Te dni je bil prijet Josip Valant, ker so pri njem dobili veliko količino kave, katero si je nakopičil, da bi z njo verižil. Naznanjen je bil sodnim oblastem Fk»c. Visoki Komisar je odločil, da naj se vsa zasežena kava brezplačno razdeli naslednjim dobrodelnim za vodom: Otroškemu zavetišču v Zeleni jami. Marijanišču. Občinskemu zavetišču za onemogle in stare Jožefiščn. Splošni bolnišnici, Otroški bolnišnici. Ta ukrep je naletrl na vpliko odobravanje. Voditelji raznih zavodov so v imenu svojih varovancev izrekli najglobljo zahvalo. — Opozarjamo na razpis pevske tekme, ki je izšel dne 18. oz. 19. t. m. v vseh ljubljanskih časopisih. V njem so navedeni vsi pogoji za lriglase tekmovalcev. Tekma bo 6. julija v peri. Rdeči križ, sekcija za socialno pomoč, se najlepše zahvaljuje dalmatinskim gostilničarjem v Ljubljani, ki so darovali v socialne namene RK 500 din v počastitev «sj>otnina ge. Ane Sunara. — Istočasno «e zahvaljuj tudi g. dr. O. Fettichu, ki je v iste namene daroval 100 din. — Dalje se zahvaljuje uradnikom OUZD v Ljubljani, ki so darovali RK v socialne namene 1000 din, in pa ge. Silvi Sare iz Ljubljane, ki je darovala v socialne namene RK 100 din v počastitev spomina pokojne ge. Romane Geiger. — Društvo slovenskih odvetniških kandidatov in Društvo slovenskih notarskih kandidatov — obe v Ljubljani, pozivata vse slovenske notarske in odvetniške pripravnike, ki so se priselili v Ljubljano, da se v »vrho evidence in event. f>odpore najkasneje do 2. julija zglase pri tajniku drugonavede-nega društva dr. Krevlu Leonu, notarskem pripravniku v Ljubljani, Dalmatinova u';ca 3. — Desetletna deklica zginila. V ponedeljek 25. t. m. zvečer ob pol 9 je neznanokam zginila desetletna Danica Plevanič. Dotlej je bila v družbi svoje matere in sošolk pred stanovanjsko hišo v Polakovi ulici 15 za šišensko železniško progo. Medtem se je njena mati oddaljila za deset minut, da pripravi večerjo in je prišla nato po deklico, te pa ni več na;la pred hišo. Iskanje in poizvedbe so ostale brezuspešne. Naslednji dan je izjavila njena sošolka, da jo je izginula Danica vabila, dn bi šle gledat na Rožnik kre« Ker pa je to vabilo njena prijateljica odklonila, je odšla Danica sama po Jernejevi ulici v smeri proti Rožniku in je od tedaj za njo vsaka sled izginila. Danica je bila za svojih 10 let srednie močna, veselega karakterja. oblečena je bila v zelenok rižasto obleko, s kratkimi rokavi in plavim predpasnikom ter je bila bosa. Imela je plave lase. Prosimo vso javnost, da posveti potrebno pažnjo na take deklice in da se za ta primer zainteresirajo vsi sloji v šišenskem in rožniškem okraju ter naj, ako so na kresni večer ali naslednje dni opazili kaj. kar bi se dalo spraviti v sklad z izginulo deklico, to jx>ročaio policijski upravi v Ljubljani, ali pa prizadetim staršem. Po-lakova ulita 13. ki sta 19. aprila t. L zgubila osemletnega sinčka Ladota. ki je bil povožen do smrti, in bi torej v dveh mesecih zgubila oba svoja ljubljenca. Prosimo časopise za ponatis. — Gadje so postali nevarni. Od kresa sem pritiska vročina in prav v vročini jjostajajo gadje zelo nevarni j>o gozdovih, kjer rastejo jagode, borovnice in maline Nabiralci jagod morajo biti zelo oprezni, ker gad navadno leži pod borovnicami na prav sončnih krajih. Kronika nesreč zaznamuje letos prvi gadji pik. Mizarjeva žena. 48 letna Marija Zavodnikova iz Gtincelj prt Št. Vidu je v go*du nabirala jagode in borovnice. Stopila je na gada, ki jo je takoj vsekal v levo nogo nad členkom. Zavorj-nikova je odšla v ljubljansko bolnišnico, kjer so jo zdravniki takoj operirali in ji obvarovali življenje. 1 Slavni trio ilnltann. pianist A. Casella, violinist A. Poltronieri in čelist A. Bonucci, ki bo nastopil v ponedeljek 50. t m. ob pol 9 zvečer prvič v Ljubljani v veliki filharmonieni dvorani, bo igral na«lpdnja dela: Vivaldi-Ca-sella: Sonata za trio, Clementi-Casella: Trio. Casella: Sonata, in Bizerti: Trio Komorno združenje Trio italiano uživa svetovni sloves. Vsak njegov koncert v katerem koli kraju je praznik najvišje umetnosti. Ponedeljkov koncert in nastop tako znamenitih umetnikov v našem mestu se bo vršil po iniciativi in zaslugi g. Visokega Komisarja ki je sploh dal idejo za šest znamenitih koncertov, ki bodo tekom meseca julija pod njegovim pokroviteljstvom v Ljubljani. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice. 1 Gospode katehete ljudskih in meščanskih šol v Ljubljani prosi za letno poročilo — nadzornik za verouk.' I SIoven«ke narodne pesmi bo izvajal pevski zbor Ljubljanskega Zvona v petek, 4. julija. Poleg mešanega in moškega zbora sodeluje tudi naša priljubljena pevka ga. Ksenija Vidalijeva, ki bo zapela troje narodnih pesmi. Priporočamo občinstvu, da pridno posega po vstopnicah in podpre lepo akcijo, ki jo je začelo pevsko društvo Zvon. Koncert je namenjen v korist Rdečega križa. I V pelfk ob 21 bo v frančiškanski dvorani literarni večer, na katertm bodo brali svoja dela: Eniil Frelih Rudolf Kregal (bere Vaclav Deržaj), Zdravko Ocvirk, Ivan A. Ribič, t Joža Šeligo (bere Slane Severi in Damjan Valien Dobiček od prodanih programov je namenjen za sirote t J. Šeliga. — Predprodaja programov pri blagajni frančiškanske dvorane v petek od 16 do 19 in od 20.30 dalje. I Odbor pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske poziva svoje člun«tvo, da se udeleži pogreba častnega člana pev«kega zbora g. Perda Juvanca, ki bo v petek 27. t. m. ob 17 z Žal nn pokopališče k Sv. Križu. I Pevski zbor Glasbene Malice bo imel v petek 27. t. m. ob pol 7 zvečer kratko vajo ift takoj po vaji važen interen nastop. Pevski od-l>or prosi vse člane in članice, da se pevske vaje točno in polnoštevilno udeležijo. I Nesreče. V Trstu rojeni raznašalec, 22-letni France Norbert je jjadel s strehe hiše št. 11 v Flo-rijanski ulici. Dobil je zunanje in notranje poškodbe. Bil je prepeljan v bolnišnico. — Zunaj mesta na periferiji se otroci kaj radi. igrajo ob glavnih prometnih cestah in skačejo čez cesto. — Delavčeva hčerka, 3 lelna Lenka Jelševarjeva je na Ižanski cesti padla pod voz in dobila poškodbe po glavi in rami. — Na Celovški cesti št. 145 stanujoča zasebnica Antonija Staretova se je zvečer v sredo urezala v desno nogo tako, da je morala zaradi močnega krvavenja iskati zdravniško pomoč v bolnišnici. — Mitničarjevega sina, 5-letne-ga Franceta Avberja je neznan voznik podrl na cesti. Deček si je zlomil desno nogo. — Na Šrnar-tinskj cesti je v sredo prišel pod tramvaj 5-letni železničarjev sinko Bogomir Bily. Deček je dobil hujše poškodbe. 1 Dogodek, kot ga v naši Operi še nismo imeli, ho gostovanje rimske Kraljeve Opere. 214 članov šteje ansambel in bo izvajal 9. t. m. »Tra-viato« z Mario Caniglio v naslovni partiji in Benjaminom Giglijeni kot Alfredom, ter 10. t m. »Ma-dame Butterfly z Mafaldo Favero v naslovni in Alessatidrom Zilianijem v glavni moški partiji. — Opera pripelje specialno za to gostovanje narejene kulise s seboj. Dodatno k drugi predstavi bo dan še balet »Štirje letni časi«. Ker vlada za to. res edinstveno gostovanje že zdaj veliko zanimanje, priporočamo nakup vstopnic v predprodaji. 1 Pogrešana in najdena kolesa. V juniju je bilo na kriminalnem oddelku prijavljenih 50 pogrešanih koles v skupni vrednosti do 70.000 din. Lastniki so pogrešili kolesa najrazličnejših znamk, vredna od 500 .do 2000 din. Policija je sedaj zaplenila nekatera pogrešana kolesa pri raznih osebah in naj se lastniki javijo na kriminalnem oddelku, da ugotove pristnost koles. Zadnji čas so bila najdena tudi nekatera kolesa, ki so bila pu-ščena po dvoriščih in drugih krajih na samem. Na Cesti 29. oktobra na dvorišču neke hiše je bilo najdeno žensko kolo »Brandenburgc. črnopleska-110 s tovarniško številko 41.783. Evidenčna številka je bila odstranjena. V Gajevi ulici v nebotičnikovi pasaži je bilo najdeno moško kolo »Cielo Lecmana Depositata«, sivo pleskano. Pred malim kazenskim senatom so zadnji čas razprave proti osebam. ki so bile obtožene zločinstva tatvine koles. Sodišče uporablja strožje kazni z ozirom na sedanje prilike. Neki mladenič K. C. je bil obsojen na 9 mesecev strogega zapora, ker je konec aprila in v začetku maja letos ukradel 4 kolesa v vrednosti 4.500 din. 1 Sezona sladoleda je posebno našo mladino oblagodarila s krepčilnimi in osvežujočimi užitki, vendar ima pa tudi ta sladkost svojo grenko kapljo. Predvsem seveda mislimo na želodce, prav tako pa tudi na prav neokusno nesnago na hodnikih pred slaščičarnami in drugimi prodajalnami sladoleda, kjer sedaj vedno leži polno tja vrženih papirnatih posodic za sladoled. Dolžnost prodajalcev sladoleda je seveda, da pazijo na red in snago pred svojimi lokali, prav lako bi pa lahko v lastno korist opozarjali odjemalce, naj te odpadke odlagajo kje v lokalu v kako primerno posodo. Po naših ulicah in cestah je dosti koškov in posod za najraznovrstnejše odpadke, zato pa tudi ti odpadki spadajo med druge smeti v košku in nikakor ne na hodnike in ceste. Saj vemo, da je velika težava z majhnimi otroci, toda starši naj sami pazijo, da otroci ne bi nastiljali cest s temi skrajno neokusnimi odpadki. Zelo neprijetno bi tudi bilo, če bi stražnik tega ali onega odraslega ali celo kako mamico opozoril, da mora pobrati na tla vrženo posodico za sladoled in jo odnesti v košek za smeti. Gotovo se bo to tudi zgodilo marsikomu in marsikateri, ker pač v, Ljubljani na cestah ne smemo trpeti nesnage. Podobno je pa tudi na postajališčih električne cestne železnice, ki so vsa nastlana z zavrženimi tramvajskimi listki. Na glavnih postajališčih in tudi v bližini manjših postajališč so tudi koški za smeti, da občinstvu nikakor ni potrebno smetiti po cestah, zato pa prosimo in spet opominjamo malo in veliko, naj vendar ne smeti hodnikov in ulic ter cest z raznimi odpadki, ker ta nesnaga precej škoduje ugledu našega snažnega mesta. LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predatave ob 16., 19. in 21. uri Film o borbi za zemeliskimi zakladi Planinski rudnik Marli Garilnna. Knnio iSerleni Predstava ob 19. uri danes odpade Kino Matica. '«'«*on 2 2-41 Danes poslednjičl 1000 km na minuto Zabavni, komedija n poletom v vsemirje. Nino Besozzi. Antonio Randusio, Vivi (iloi. Kino S I o e a. leUlon 27-30 Pevski velefilm PESEM HREPENENJA (TORNA. OARO IDEAL, . .1 — V pl. vi. Lanra Adanl. Germana 1'anlieri. Olaudio Gora . . . FIlm Je opremlien s 420 napisi! Kino Union, tele ton 22-21 Gledališče Drama. Začetek ob 20. Petek, 27. junija: »Ana Christie< Izven. Igrajo slovenski mariborski igralci.^ Izredno sntžane cene. Zadnjič v sezoni. — Sobota, 28. junija: »Rdeče rože«. Izven. Izredno znižane cene. — Nedelja, 29. junija: »Via malac. Izven. Znižane cene. Igrajo mariborski slovenski igralci. Opera. Začetek ob 20 Petek, 27. junija- Zaprto. — Sobota 28 junija: »Sevjljski brivece. Red A. Gostovanje Anatola Mnnoševskega. — Nedelja, 29. junija: »Faust<. Izven. Lekarne Nočno službo imajo lekarne- mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec. Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič — Trška cesta 4S. Poizvedovanja Izgubila ?em črno obrobljena očala v črnem usnjatein ovoju od Brega št. 20 do kopališča ob Ljubljanici lovi breg. Oddati proti nagradi pri policiji Breg 20. Spori Slavija : Hermes. V nedeljo ob 10 se srečata gornja nasprotnika na igrišču ŠK Mladike na Ko-deljeve.il Bo to povratna tekma za polfinale za pokal SNZ Slavija se bo za nedeljsko tekmo popolnoma pripravila in napela vse sile za dosego častnega rezultata. Tekma bo vseskozi na dostojni višini in fair, za kar nam jamči lepa in tehnična igra posameznih igralcev. Borba bo napeta do zadnje minute in bo gledalec prišel na svoj račun Slavija se bo revanžirala za nedeljski poraz, četudi ne tako številčen, toda popravila bo, kar se bo dalo popraviti, in to je renome kluba. Zato vabimo vse simpatizerje in prijatelje nogometa, da si ogledajo to zanimivo tekmo in podprejo ter podžgejo mlade Slavijaše proti močnejšemu nasprotniku za dosego častnega rezultata. Tekma bo ob vsakem vremenu. Vstopnina minimalna! SK Slavija. Pozivam vse igralce, da se udeležijo ohveznega treninga, ki bo jutri, v petek od 18 dalje na igrišču SK Marsa za Kolinsko tovarno. V soboto bo pa širši sestanek za vse gg. odbornike in aktivne člane zaradi nedeljskih tekem. Prosim točnosti! Sestanek je določen za 20. uro. — Tajnik, na svojih mesečnih nakaznicah. Madžarski športniki v Gradcu. V soboto bo v Gradcu zanimiva nogometna tekma med madžarskimi nogometnimi igralci iz športnega kluba Kis-pest in kombiniranim moštvom graških klubov G. A. K. in športnega kluba. Za tekmo se zelo zanima graški športni svet. V nedelio bodo madžarski nogometni igralci nastopili v Kapfenbergu proti moštvu tamošnjega športnega kluba. Tako mineva slava... Pro Vercelli, eden najstarejših italijanskih nogometnih klubov, je izpadel iz druge divizije ter se je znašel v tretji. Pro Vercelli je bil včasih sedemkrat po vrsti italijanski nogometni prvak, sedaj pa se seli v tretji razred. Velika veslaška regala bo 28. in 29. t. m. v Frankfurtu. Sodelovala bodo na njej veslaška moštva iz Italije in Nemčije ter osmerec zagrebškega HVK _ ' • b Drugi del meddržavnega troboja Italija : Madžarska : Nemčija v jadranju bo od 28. junija do 3. julija na Blatnem jezeru. Na Hrvaškem razpuščena vsa planinska društva. Hrvaške oblasti so razpustile na področju Hrvatske vsa planinska in turistična društva in klube, obenem pa se je z oblastvenim ukazom osnovala Osrednja uprava hrvatskega planinskega društva v Zagrebu. Za poverjenika nove Osrednje uprave je postavljen profesor Vladimir Strahu-Ijak v Zagrebu. Otroški podlistek 2S Pravljice Bozene Nemcove Angel varuh (Nadaljevanje.) »Če nimaš česa proti, potujva družno. Meni je samemu težko. Imel sem brata Jožefa, pa je ostal v mestu na delu, meni se pa ni ljubilo več. Vesel sem, da sem te dohitel.« Jožef je bil zadovoljen s tovarišem. Hodila sta skupno in se pogovarjala prav do večera. Prišla sta v veliko mesto in Gabriel (tako je bilo ime popotnemu človeku) je rekel Jožefu: »Vidim na tebi, da si iz bogate rodbine, pa tudi jaz nisem tako slabo vzgojen, kakor bi kdo mislil. Zato sem mnenja, da ne bi hodila v kakšno zakotno krčmo. Na glavnem trgu je lepa gostilna in nc preveč draga. Mislim, da bi krenila tja, Jožef?« »Za obrtnika se mi zdi prelepo prenočišče. Stopiva kam drugam, povsod se dobi poštena krčma.« »Ne, ne! Poslušaj me in dobro boš storil. Jaz prenočujem vedno v najboljših gostilnah, jem s srebrnih posod, spim v svili in prav dobro izhajam.« S temi besedami je Gabriel skoraj porinil Jožefa v bogato gostilno. Jožef si je mislil: »Enkrat samkrat me še ne bo konec,« in je stopil za njim. Gabriel je naročil dobro večerjo ter h temu še kupico sladkega vina. Ko je natakar prinesel naročeno na pladnju, sta sedla popotnika k mizi in jedla. Gabriel se je delal, kakor da bi že od mladega rastel med samo vrhnjo družbo, in vsak, kdor ju je videl, si je mislil, da to gotovo nista popotna obrtnika. Po večerji sta si dala odpreti sobo in sta legla spat. »Gabriel!« je rekel Jožef, »to bova plačala, da bo grdo. Vsak se ozre na naju in misli, bogve kakšna gospoda da sva.« »Naj gledajo. Nikjer ni rečeno, da se mora obrtnik potikati samo po zamazanih krčmah, gostilne pa da so samo za višjo gospodo. Za denar pa nikar ne skrbi, Dokler bom jaz imel denar, bom plačal jaz, potem pa pride vrsta na tebe.« Šla sta spat, Jože! se je še pokrižal, se vlegel in takoj zaspal. Bilo je polnoči. Tedaj čuti, da ga nekdo prijemlje za roko. Ko se zbudi, vidi pred sabo Gabriela, toda vsega napravljenega za pot. »Kaj je že tako zgodaj?« je vprašal Jožef. »Res se še ne dani. toda le vstani in «e oblpci'« je tiho rekel Gabriel: Ko se je tedaj tudi Jožef napravil, je vprašal tovariša, zakaj ga je spravil pokoncu. »Zakaj, ti bom takoj povedal. Ali si videl to množico srebra, ki se tu vali po vseh kotih? Jaz sem si dobro zapomnil, kje ga leži največ, zdaj boš pa šel z menoj tja in ga ukradeva.« »Bog me varuj pred tako nakano!« je rekel Jože! in se ves tresel. »Pa saj tudi ti ne misliš docela zares, kaj?« »Neumnost, za prazen nič bi te ne budil iz sna. Samo hitro stopi in ne bodi strahopeten! Ti ljudje v hiši ne bodo tega niti zapazili, so dovolj bogati in imajo srebra na kupe. Nama pa bo za dolgo časa pomagano. Potem se tiho splaziva skozi okno na tla, in preden se bo kdo v hiši zbudil, bova že daleč za gorami. Ne trati časa in podvizaj se! Verjamem, da ti je sedaj prvikrat malo težko, toda ko se malo privadiš, ti bo šlo od rok kakor bi igral.« Tako je prigovarjal Gabriel Jožefu in ga vabil v krajo, toda Jožef se nikakor ni dal pregovoriti. Končno je rekel Gabriel: »Ce nočeš, pa nikar. Bom pa šel sam. Kar bom nakradel, bom prinesel sem in ti mi boš pomagal odnesti. Na istem bova oba, če kaj vzameš ali nič. Ce bodo prijeli mene, bodo držali tudi tebe.« Tako je rekel in šel potihoma ven. Jožefa se je polotil strah in ni vedel, kaj naj počne. Mislil je, da bo najbolj prav, če zapeljivemu tovarišu uteče. Stopil je k oknu, ga odprl, pogledal dol in videl, da ni visoko, skočil z okna na tla in tekel iz mesta čez polje in loke. Ni pa še bil uro hoda iz mesta, ko je začul za sabo Gabri^a, ki je klical: »Nikar ne bežil Rajši mi pomagaj, saj vidiš, da sem že ves poten!« Jožef pa je tekel kar naprej in se ni brigal za njegovo klicanje. Toda v trenutku je bil Gabriel že pri njem in ga prijel za roko. »Pusti me, pusti pri miru!« je vpil Jožef. »S tatom nočem imeti nič skupnega. Nočem govoriti s teboj. Zdaj vem, da bi te moral naznaniti!« »Zdi se mi, da so ti mestni biriči že nama na sledu, kajti slišim korake za sabo in vidim luči že zelo blizu.« »Oj, jaz nesrečneži Zakaj sem šel s tabo?« je jadikoval ubogi Jožef. Gabriel je slutil prav Ni preteklo dolgo časa, in birič* so ju dohiteli, ju vklenili za noge in ju gnali proti mestu nazaj. Tam so ju vrgli v ječo. Gabriel se je smejal, Jožef pa je tarnal in stokal, da je bilo groza. Kakšno presenečenje pa je zavladalo drugi dan v gostilni in na sodniji, ko so dobili srebro v najlepšem redu na svojem mestu, v culici Gabrielovi pa samo kamenje. Tudi denar za prenočišče in večerjo je bil na mizici. Hudo je bilo gostilničarju, da je pognal uboga nedolžna popotnika ponoči na cesto. Da bi to krivico vsaj malo popravil, je stopil gostilničar sam v ječo in povabil oba na zajtrk. Jožef je bil vesel, da se je tako končalo, dasi ni vedel, kako je Gabriel vse to spravil v red. Po dobrem zajtrku sta se poslovila od gostilničarja, ki ju je med poslav-Ijanjem še in še prosil odpuščanja. »Zakaj neki si mene in te ljudi tako potegni! za nos, Gabriel?« je rekel Jožef, ko sta bila zopet sama na cesti« KULTURNI OBZORNIK II. produkcija Glasbene akademije Na drugem koncertu Glasbene akademije v Ljubljani so se nam predstavili štirje absolventi; Bradač Zorka iz klavirske šole prol. Zarnikove, Hubad Samo iz dirigentske šole prof. dr. Danila' fevare, Roeger Marija iz klavirske šole prof. Antona Ravnika in Zitmond Janez iz violinske šole prof. Leona Pfeiferja (pedagoški oddelek), lz pevske šole prof. Julija Betetta je nastopila sopranist-ka iz petega letnika Srednje glasbene šole Stritar Nada, iz četrtega letnika Glasbene akademije pa že dobro nam z javnih koncertov poznana Urnik Francka. Ob koncu je nastopil še orkester, sestavljen iz gojencev Srednje glasbene šole in Glasbeno akademije. Prva je nastopila gdč. Zorka Bradačeva, ki je zaigrala Bach-lausigovo »Toccato in fugo v d-mo-lut; ooividna trema in vročina, ki je včasih tako usodna za izvajalca zlasti pri težkih in veliko koncentracijo zahtevajočib delih, sta preprečili brezhibno izvedbo tega dela. Dasi je bila Scarlattijeva »Suita« mnogo boljša v tehničnem pogledu, je vendarle še vedno trpelo delo na svoji plastiki, kar je pač zapuščalo vtis še nejasne muzikalne oblikovanosti. Ob svojem drugem nastopu je pa pokazala vse kaj drugega: D. de Sčveracova skladba »En Tartane« je bila oblikovana zelo dobro in tudi v tehničnem pogledu dovršeno. Isto tako velja za »Arietto in kolo št. 2< skladatelja Jurija Gregorca. — G. Janez Zižmond je izvajal F. M. Veracini-jevo »Sonato za violino v e-niolu< (Fantasia — Allegro assai — Allemanda — Pastorale — Adagio — Gigue — Allegro). Ako ne bi pri koncertantu upoštevali res moreče vročine v dvorani, ki je imela tudi svoj vpliv na inštrument, ne bi mogli biti zadovoljni z igro, ki je občutno trpela na intonaciji in lepoti poedinih tonov. Tudi do pravega razmaha v oblikovanju se ni mogel povzpeli. Mnogo boljši pa je bil v obeh pogledih pri izvedbi prvega in drugega stavka Bruckovega »Koncerta v g-molut. Pri tej igri se nam je prav za prav šele predstavil. — Debussyjeva »Danseuses de Delphes<, »La Fille aux cheveux de lin< in »Reflets dans l'eau< je izvajala gdč. Marija Roegerjeva, katero odlikuje lepota tona samega, kakor tudi celotna zvočna uravnovešenost inštrumenta; gdč. Roegerjeva v izvajanju ne izrablja vseh dinamičnih danosti klavirja prekomerno, ampak sledi nujnosti zamišljene interpretacije, izdelane do najfinejših nians tona, dinamike, zaključene fraze in mehko podane harmonične barvitosti. Zato je njena igra topla in iskrena. Da ji je Debussy še posebno pri srcu, nas je potrjevala njena naslednja izvedba Haydnovega »Klavirskega koncerta v D-duru s spremljavo orkestra«: Vivace — Un poco adagio — Rondo alPungherese (Allegro assai). V tem delu pa njeno izvajanje ni prišlo do tako močne oblikovalne učinkovitosti kakor v prejšnjih, vendar še vedno na visoki stopnji. — Prvi stavek Lalojeve »Symphonie espagnolec je oblikovala v dokaj lepem tonu ga. Francka Ornikova, ki je intonaeijo zholjšala; tudi oblikovanje zavzema kvalitetno stopnjo, le posvetiti bo treba še nekoliko več pažnje na oblikovanje najtenkočutnejših muzikalnib nians in polagati še večjo važnost na slogovne značilnosti. Njen nastop je v celoti zapustil zelo ugoden vtis. — Gdč. Nada Stritarjeva je zapela poleg Arditija »Par-la valčka« še kavatino Rozine iz Rossinijeve opere »Seviljski brivec«, ki pa je zanjo še tehnično pretežka; predvsem ne dopuščajo še tega neizdelane višine, ki so ozke in stisnjene. Oblikovala pa je obe deli zelo dobro. Tudi njen glas je srebrno-barven in lep. — G. Samo Hubad je vodil šolski orkester v že omenjenem Haydnovem »Klavirskem koncertu« zelo dobro. Orkester je letos znatno boljši od lanskega: intonančno čist. dovolj enovit, precizen in discipliniran. O g. Hubadu pa je letos bilo že toliko napisanega, da bi bilo sedaj še samo ponavljanje istega: nadarjen glasbenik in sposoben dirigent, ki z vsakim nastopom raste. — Ta produkcija je v celoti na prav dostojpn način repre-zentirala delo in kvaliteto zavoda. sil. »Slava Teranu!« Po Marinovi knjigi: »Gorizia«, ki barva v čustvenih slikah goriško okolico in mesto, smo te dni brali drugo slično knjigo, ki tudi poje o lepoti naših rodnih krajev oziroma o dobroti njih pridelka-terana. Pesnitev »Salve, terrano del Carso« (Pozdravljen, kraški teran...)), ki jo je ubral Quirino Lustri in ki je izšla pri založbi >Le tre Venezie« (str. 45, v. 8-a) je tako sočna kot teran, ki je glavni junak pesnitve. Bere se kot Virgilove ali Iloracove ode tam ko izbira steklenice v hramu in oni boljši v kotu veli »descende pia testa«. Lustri je odo posvetil literarnemu uredniku tržaškega »Piccola« Silvio Bencu, ki se je pred nekaj dnevi mudil v Ljubljani, »duši veselih krokarij na Krasu«. Benco je napisal uvod, kjer pripoveduje o kraškem teranu, ki da je najboljši tam okoli Tomaja. Avberja in Dutovelj in da ga je treba znati piti zunaj pred krčmo, med tem ko mati krčmarica cvre piščanca v ponvi in se jedra natakarica spogledljivo suče okrog gostov. Skratka, treba ga je znati piti o pravem času na pravem mestu in na pravi način, pa ni zlomek, da ne bi privrela na dan oda v šestercih in v pravi epski širini takole; Silvijo, ti, in vsi dragi prijatelji ob mizi sedeči, zdaj čakajoč, da stasita oštirka še v maslecu zlatem mojstrsko modro ocvre nam prenežne in bele piščančke, še čakajoč, da nam urno prelepa, cvetoča deklina v vrtu nabere radiča, ki komaj na dan je prilezel, jajc lepo trdih rezine svetleče po njem so raztresene, družba prešerna nato si posodo iz roke v roko ponuja) še čakajoč teh dobrot preveseli prijatelji ljubi vtihnite brž in posluhnite Muzi nesmrtni — budilki. In začne legendo o zaljubljenem Jupitru, ki je s sokom kraške trte mamil devo jke in poje, po je do konca, dokler — se Silvijo ne zbudi, ker ocvrti piščanci že gredo na mizo in ga drezajo v nosnice. Lepa idila lepih starih časov, nekaj folklore in legende ter spomin iz dob, ko je kakor teran pri kakem Živcu ali pri oštirki pod Repen-tabrom, ali tudi traminec ali silvanec ali cviček v Črnučah ali kje v Štepanji vasi družil prešerne bratce in sestrice v nedolžno pivsko veselje in — pozaba R- B- Arabija - svet med dvema celinama Arabija je zaradi svoje zemljepisne lege v osrčju zgodovine. Evropa in Indija sta že od zdavnaj končna tečaja, ki drug drugega iščeta in najdeta. To sta dva kosa sveta, od katerih je eden poln človeške sile, ki je pripravljena posegati v daljo, a drugi je poln neznanskih bogatij, ki že od nekda j vabijo osva jalce k sebi. Dve veliki poti vodita od Sredozemskega morja k Indijskemu oceanu. Prva pot vodi skozi ozki zemeljski most pri Suezu, ki je bil v zgodovini že petkrat s prekopom predrt, in dalje po Rdečem morju. Druga po kopnem, z obale Sirije, čez Mezopotamijo do PerzijskepH zaliva. Ob eni poti je nastal Egipt, ob drugi je tista mezopotamska kotlina, ki se nadaljuje od Perzijskega zaliva do najbližje bližine Sredozemskega morja, iz današnjega Iraka in daleč v področje francoskega mandatnega ozemlja Sirije. Ni čuda, če se je vprav po tem prehodnem svetu v vseh časih vsem narodom zahotelo, da ga dobijo, in so si ga prav tako poželeli Babilonci, Asirci, Perzijci, Mongoli od vzhoda sem, kakor od zahoda čete Aleksandra Velikega, dalje Rimljani, Križarji in slednjič 'i urki. Tako je bil ta severni del priključen Turčiji in po svetovni vojni je bil kot »mandatno ozemlje« dodeljen Angliji in Franciji, pri čemur se je Angliji jiosrečilo izriniti Francoze iz mosulskega področja, a si je sama priskrbela zvezo med obalo Sredozemskega morja v Palestini in s Perzijskim zalivom. Angleške šahovske figure, kralje po milosti polkovnika Lawrencea, pa so porivali sem in tja med Damaskom, Bagdadom in Ammanom. Med temi kralji pa je bil eden, ki je po politični darovitosti prekašal vse druge, in sicer Feisal, prvi kralj Iraka. Njegovo imenovanje je temeljilo na sjx>razumu med angleško nadvlado in svobodoljulijem prebivalcev, kar je že leta 1920 porodilo prekucijo. Feisala so kot nekakšno zagozdo potisnili med Anglijo in ljudstvo. Vendar si je kmalu pridobil zaupanje Arabcev in se je čez nekaj let spet oprijel svojih starih načrtov glede na enotno Arabijo. Po svetovni vojni so njegovemu očetu, kralju Huseinu iz Hedžasa. priznali navidezno nad-oblast nad vsemi arabskimi knezi, a ta načrt je spodletel zaradi Ibn Sauda. Ibn Saud iz najbolj notranje Arabske, s planote Nedž, je polagoma dosegel gospodstvo nad vso notranjo Arabijo. Kralj Husein s Hedžasa se mu je prav tako vdal kakor sultan Ibn Rašid ij Šamarja. Slednjič je zavzel tudi Asir, čigar sultan je bil sorodnik Velikega šejka Senusi-jev. Zaradi tega sorodstva je bil še nekaj let lahko vazalni knez ,in Ibn Saud si je zaradi te blagoliotnosti pridobil prijateljstvo mogočnega, nad vso Severno Afriko razširjenega, vojaškega reda. Zato ga je ves mohamedan«ki svet priznal kot čuvarja svetišč, čeprav niso Mohabiti, ki je bil njih poglavar, nikjer uživali zaupanja. Ko je potem spravil podse še poslednjo neodvisno državo in sicer težko dostopni jemen na jugu, je imel arabski svet dva središča: Ibn Sauda v Meki in Feisala v Bagdadu. Temu se je bilo posrečilo iznebiti se angleške nadvlade, sicer ne fiopolnoma. vendar v obliki nekakšnega »varuštvenega prijateljstva«, ko si je Anglija pridržala ie nekatere vojaške predpravice. Anglija je na vso moč podpirala nezaupanje med obema vladarjema .Zmeraj so močno pritiskali na Ibn Sauda, da naj meio Iraka in Ke-raka čim bolj porine naprej, dokler se nista slednjič oba kralja osebno sestala v Perzijskem zalivu in se porazgovorila o temeljih svoje zunanje in notranje politike, o Angliji, Rusiji in Ameriki, o Palestini in arabskih državah, o petroleju in o nrednjeazijski trozvezi, o naselitvah nomadskih prebivalcev, o umetni preskrbi z vodo in o državnem poglavarstvu tudi nad puščavo. Zakaj medtem si ni bil Ibn Saud le priskrbel strojnih pušk in topov iz Evrope in si dal izvežbati letalce in kupiti letala, avtomobile in motorje za svojo armado, marveč je svojo zemljo tudi spremenil v polja in jo oskrbel z ar- teškimi vodnjaki. S tem se ie spremenilo živ ljenje južne Arabije, ki je bilo tisočletja eno in isto. Saj se je ta kralj ko blisk pojavil z av tomohilom ali z letalom v najl>o!j oddaljenih krajih svojega kraljestva Državni poglavar, ki ga je bil doslej malokdo videl, je bil nenadoma pričujoč tudi po oazah in stepah Arabije. Njegovo stalno vojaštvo, ihvani, ki so najbolj navdušeni in hrabri pristaši kralja so prav tako kaznovali roparja in prekucuhe kakor meščane. Ibn Saudu se je posrečilo, da je svoje ihvane pripravil na boj zoper puščavo. Ihvani so postali njegovi prvi naseljenci. Prav tako so znali ravnati z lopato in s plugom kot z orožjem, in njihovemu zgledu so hote ali prisiljeni sledila nomadska plemena. Oba kralja sta se kar prehitevala v obdelovanju in naseljevanju zemlje. Arabska plemena, ki so bila zmeraj v krvavih sporih drug z drugim, so se zbrala v urejenih državah. Irak je pristopil k prednjeaziiski trozvezi, k Turčiji, Iranu in Afganistanu, hkrati pa so tudi Feisal Ibn Saud in Yahim iz Jemena sklenili arabsko trozvezo, ki se je zavzela tudi za želje palestinskih in sirijskih Arabcev in je iskala zveze s Kerakom in celo z Egiptom. Središče tega političnega delovanja je r» i I Bagdad, in Anglija se je začela Feisala bati. Na povratku iz Londona je nenadoma umrl v nekem švicarskem hotelu. Čez dve uri nato pa še ravnatelj hotela, ki je bil prišel v njegovo sobo. Dedič njegovih stremljenj je seveda jHistal Ibn Saud, ki tako mojstrsko obvlada veliko umetnost — čakanje. Njegov zgodovinski pomen temelji v tem, da je skoraj vso neodvisno Arabijo politično strnil in je obvladal tudi notranje brezdno, ki je razdvajal državo. (m) Francoska »zlata otoka« v Zahodni Indiji V Zahodni Indiji, ki se v 3500 km dolgem loku razteza od Kube pa vse do Trinidada in Arube, je posejanih vse polno večjih in manjših otokov, ki imajo najrazličnejše gospodarje. Kuba, Dominikanija in Haiti so samostojne republike. K Severni Ameriki spadajo otok Puerto Rico in otoki Virgin-Islands. Holandci so gospodarji na otokih Curacao, Bonaire in Aruba, Angleži pa imajo v svojih rokah Bahamsko otočje ter otoke Barbados, Jamaica, Santa Lucia, vzhodne otoke Leewards-Islands in Windwards-Islands, Trinidad in Tobago. Pod francosko oblastjo so pa otoki Saint Martin, Saint Eustatius, Maria-Galente, Les Saintes, La Desirade, La Petite Terre in otoka, ki se v sedanji vojni stalno omenjata — Marti-nique in Gvadelupe. Na ta otoka je ob izbruhu sedanje svetovne vojne spravila francoska vlada glavno zalogo svoje zlate podlage. Po izjavi ameriškega zunanjega ministra Cordella Hulla okoli teh otokov stalno križarijo ameriške vojne ladje in stalno pazijo, da ne bi francoska vlada odnesla zlata na kako drugo mesto. Martinique leži med otokoma Santa Lucia in Dominica ter obsega 988 km1. Vzhodna obala otoka je zelo strma in razjedena od številnih zalivov. Dohod na otok s te strani je zelo težaven in tudi nevaren. Na zahodni strani se v otok zajeda globok zaliv pri mestu Fort de France in tvori najboljše naravno pristanišče Malih Antilov. Glavni morski promet pa kljub temu ni navezan na to luko, temveč na severnejše pristanišče Saint Pierre, ki je čisto odprto ter ob viharnem vremenu zelo nevarno. Na otoku je vse polno vulkanov, od katerih sta najmlajša 1350 m visoki Mont Pelee in 1200 m visoki Pitons de Carbet. V zadnjih stoletjih je deloval samo še ognjenik Mont Pelee, za katerega pravijo poročila, da je bruhal ogenj in lavo tako leta 1762., kakor tudi leta 1851. Katastrofalnejši izbruhi so pa bili 8. maja leta 1902., ko so začeli delovati skoraj vsi srednjeameriški ognjeniki. Mont Pelee je tedaj uničil cvetoče mesto Saint Pierre s 40.000 prebivalci in vso njegovo okolico. Pri tedanjem izbruhu je ognjenik zaradi odkršitve skoraj 700 m visoke pečine precej spremenil tudi svojo obliko. Na otoku je zaradi ognjeniških tal tudi mnogo vročih vrelcev. Tudi potresni sunki so pogosti. Tropično podnebje, ki ga zaradi stalnih zahodnih vetrov lahko prenašajo tudi Evropejci, omogoča bujno rastlinstvo. Meseci od junija do septembra so deževni, ostali pa precej suhi. Obširni in gosti gozdovi dajejo dovolj plemenitega lesa. Glavni pridelki otoka so: sladkorni trs, kakao, kava, bombaž, sadje, va-nilija in drugo. Industrija se omejuje samo na izdelavo ruma in sladkorja. Martinique spada med otoke, ki jih je lela 1502. odkril Krištof Kolumb. Francozi so prišli nanj šele sto let pozneje ter ga zasedli s svojimi kolonisti. Med leti 1764 do 1814 je bih otok trikrat v angleški posesti ter je šele s pariškim mirom prišel končnoveljavno v francoske roke. Otok ima danes 250.000 prebivalcev, po večini mtilatov in črncev. Belokožcev je 10.000, Indijcev in Kitajcev pa 15.000. Glavno mesto je Fort de France s 30.000 prebivalci, ostali večji mesti sta še La-mentin s 14.000 prebivalci in Francois z 11.000 prebivalci. Guadeloupa leži 200 km severnejše ter obsega 1600 kma. Obstoji iz dveh delov, ki ju loči 100 m široki prekop. Zahodni del se imenuje Basse Terre, vzhodni pa Grande Terre. Zahodni del, Basse Terre, je gorat z znanimi ognjeniki Soufriere, Sanstourher in Manalles. Področje Grande Terre pa leži komaj 100 m nad morsko gladino. H Gua-deloupi spadajo razen sosednih otokov La Desirade, Petite Terre, Marie Galanle, Saint Bathel-my in Saint Martin še manjša skupina otokov Les Saintes, tako imenovani otoki Vseh svetnikov, ki so Jih Francozi uredili za vojna pristanišča. Glavno mesto otoka je Basseterre, ki je tudi sedež guvernerja. Najvažnejša trgovska mesta so pa Moule, Point a Pietre in Saint Anna. Otok ima približno 200.000 prebivalcev, od katerih sta dve tretjini mešancev, ena četrtina pa črncev, ostalo so pa kolonisti. Tudi ta otok Je leta 1493. odkril Krištof Kolumb ter mu je zaradi sličnosti s špansko Siero Gvadelupo dal enako ime. Tudi za ta otok so bili večkrat boji med Francozi in Angleži. Končnoveljavno ga imajo Francozi v svojih rokah od leta' 1816. (k) Umetnost kitajskih zdravnikov Zdravniška veda je kakor znano desetletja 6ilno napredovala in je dosegla takšne uspehe, kakor si jih pač nihče ni mogel misliti. Toda kljub velikemu napredku medicinske znanosti, imajo kitajski zdravniki še vse polno tajen, za katere dosedaj še noben Evropejec ni mogel zvedeti. Znano je,_ da so kitajski zdravniki na glasu kot zelo dobri poznavalci anatomije človeškega telesa in zdravilnih lastnosti posameznih zelišč. Neki evropski zdravnik se je mudil na Kitajskem ter je bil slučajno navzoč pri operaciji zoba. Ugleden kitajski zdravnik je najprej drgnil oboleli zob in meso okoli njega z nekim belim smodnikom, ki je dišal j>o kafri in cedrovini. Nato je zob prijel s prsti, ga nalahno majal na vse strani in ga zatem z lahkoto potegnil iz dlesni kakor zamašek iz steklenice. Operacija je trajala trideset sekund. Kitajski zdravnik je potem svojemu gostu Evropejcu pokazal še drug slučaj. K njemu se je zatekel po pomoč težko poškodovani človek, .ki je z močno poškodovano in s krvjo podpluto nogo ležal na ležišču ter se ni mogel ganiti. Kitajski zdravnik je svojemu pacientu najprej drgnil poškodovani del telesa z neko rjavkasto mastno snovjo, nato ga pa obvezal, potem je pa svoj način zdravljenja pričel znova. Tako je napravil večkrat. Poškodovanec, ki pri Zdravljenju ni kazal nobenih znakov bolečin, je kmalu lahko vstal in odšel na delo. Evropejec se je na vso moč trudil, da bi od svojega kitajskega tovariša zvedel za tajno njegovega zdravljenja, kar se mu pa ni posrečilo. Svojih zdravniških lajn kitajski zdravniki namreč ne izdajajo nikomur ter jih sporoče samo v zdravniško vedo posvečenim osebam. Tako se ta veda podeduje že stoletja iz roda v rod. Kitajski zdravniki so pa na drugi strani poučeni tudi o slehernem napredku zdravniške vede v Evropi in ostalem svetu. (K) Notranjska vabi O Notranjska, ti zemlja skalna, tiha, kjer trpko brinje sanja tam po gmajnah, in bdri govore o svojih tajnah v nočeh, ko okrog nas spokojnost diha..» Notranjska, prečudnl kraj, s prečudno samo-ljubnimi ljudmil Mrzli in trdi so po svoji zunanjosti, v srcih pa dobri in mehki, kot velikonočne potice. Notranjska, od Snežnika do Nanosa prevlečena s Črnimi gozdovi, ki so polni pravljic in skrivnosti; Notran|ska, s svojimi skromnimi polji, revnimi gmainami in brinjem poraščenimi ogradami; Notranjska, z lepim, presihajočim Cerkniškim jezerom, s Slivnico, ki se radovedno ogleduje v njem in ki jo je Magajna s svojimi »Graničarji« uvedel celo v literaturo, z mrkim, ledenim Snežnikom, z božjepotno Križno goro in ie s sto in sto drugimi lepotami, vabi in kliče: Pridite! Snežnik, ki so ga mnogi gledali • Triglava in na tihem želeli pohiteti na njegove vrhove, je zaenkrat še nedostopen. Premrzla je letošnja pomlad in sonce nima moči, da bi ogrelo sivega očaka in ga sprostilo ledenih okov Čez mesec dni, ko bo izginil sneg in led, pa bomo poromali na njegove vrhove in med sivimi skalami pustili vse težave in bridkosti. Občudovali bomo morje z Reko in Sušakom ter čudovito reško dolino. Zamaknjeni bomo zrli pod seboj gričevje in planote trdega kraškega sveta, ki se v pretežni večini sestoji iz apnenca. Naše misli se bodo izgubljale v temnih gozdovih Javornika in skrivaj prisluškovali pesmi, ki jo pojo smreke, macesni in bori že dolga stoletja. Lepa je ta pesem. Dan za dnem jo poslušaš, pa se ti zdi vedno nova, vedno lepša in nikoli se je ne naveličaš, In še bomo gledali: Loško dolino s starodavnim mestom L o ž in podrtim gradom, ki sameva nad njim ves potopljen v spomine; Ulako nad Starim trgom, na kateri je stalo mesto Terpo, ki o njem govori zgodovina, notranjsko Kalvarijo, imenovano Križna gora s staro božjepotno cerkvijo, posvečeno sv. Križu, in štirinajstimi postajami križevega pota. O binkoštih je največji shod v letu in se tam zbere mnogo ljudi. Zlasti letos je bila Križna gora o binkoštih dobro obiskana. Od vsepovsod so prišli romarji, saj je obenem tudi lepa izletniška točka, ki nudi potniku bogat razgled Prihodnji shod bo tisto nedeljo po sv. Jakobu, ki bo letos 27. julija. Upajmo, da bo tudi ta shod dobro obiskan. Saj je sedaj Križna gora najlepša, najstarejša, pa tudi največja božja pot v Sloveniji, le žal, da je premalo znana. Notranjci se v svoji skromnosti redkokdaj oglasijo. Tako so tihi in preprosti, da se komaj ve zanje. In če bi mogli pogledati globoko v zemljo pod Križno goro, kaj bi videli? Veliko, skoraj tri km dolgo podzemsko jamo, ki jih je na Notranjskem vse polno in od katerih je največja in najzanimivejša Križna jama s svojimi kristalnočistimi jezeri in snežnobelimi kapniki, ki rastejo iz tal kot ogromna drevesa. Joj, koliko neslutenih lepot se skriva tu notri. Dvorana za dvorano, vodni rovi in spet cele gore kapnikov vsakovrstnih oblik. Tu te nemo pozdravi Kalvarija, lepa in veličastna. Tam spel Kristalna gora z mogočnim kapniškim križem iz samih belih, kot biseri lesketajočih se kristalov. Človek samo strmi ves prevzet od tolikega bogastva in lepote. S Snežnika lahko vidiš samo Križno goro, vse drugo pa se skriva pod njo zagrnjeno v črnino. (Marija Žnidaršič.) Iz Spodnje štajerske Zemski ostanki Antona Martina Slomška počivajo sedaj v frančiškanski baziliki. Preteklo soboto ob 6. zjutraj so prepeljali s starega mestnega pokopališča v prejšnji Strossmajerjevi ulici zemske ostanke lavantinskega škofa Antona M. Slomška v frančiškansko baziliko ter ga položili v famošnjo kripto. Slomšek je bil pokopan v kapelici starega mestnega pokopališča, ki je bilo pred leti opuščeno ter zemljišče, ki je last stolne župnije, določeno v druge svrhe. Predvideno pa je bilo, da bo Slomškovo truplo ostalo v svojem grobu ter bi sčasoma, če bi Slomšek bil povišan v svetniško čast, zraslo na tem mestu njemu posvečeno svetišče. Tovarnar Hutfer — obratovodja. V bivši Jugoslaviji je bila Hutterjeva tovarna v Mariboru eno največjih tekstilnih podjetij. Je to sklop raznih obratov, kakor tkalnic bombaža, tovarne za klot, za surovo svilo, za sukanec itd., ki zavzema zelo velik prostor ter je najmoderneje urejen. Hutter-jevi delavci so bili vedno nekaj posebnega, ker so bili mnogo bolje plačani kakor v drugih podjetjih. Lastnik teh obratov Josip Hutter je kočevski Nemec. Te dni je sklical vse svoje delavce ter jim sporočil, da je imenovan za obratovodjo Hutter-jevih tovarn. Vedno natančen »Vaš poklic?« »Napovedovalec v radiu.« »Starost?« »Takoj prosim: 36 let, 7 mesecev, 4 dni, 6 ur, 30 minut in 3 tekunde-- hastnica penzionata — zenit nu posredovalka V Korimani na Japonskem je prišla neka lastnica dekliškega penzionata na misel, posredovati pri zgodn jih porokah mladih deklet. Japonska vlada tudi želi, da bi se Japonci poročiti takoj, kakor hitro so zreli za zakon in da bi bilo v državi čim več otrok. Ravnateljica penzionata v Korimani je obesila pri vhodu v penzionat pisemski nabiralnik, v katerega naj spuščajo mladi Japonci, ki se žel poročiti, svoja pisma, kjer naj popišejo svoje dosedanje življenje, priložijo pa pismu še fotografijo, zdravniško in nravstveno spričevalo. Mlada dekleta, ki bi se rada poročila, izrazijo svojo željo ravnateljici, se z njo posvetujejo, pregledujejo skupno z njo došle ponudbe, ce jim kak mladenič ugaja, stopijo z njim v ožje stike po predhodnem dovoljenju svojih staršev. Ocl tistega časa, ko se je pokazalo več lepih uspehov te metode, je na penzionat vedno večji naval mladih Japonk. Praznoverje tudi med poslovnim svetom zelo veliko Znano je, da smatra večina ljudi številko 13 za nesrečno. Vsi pač mislijo, da prinaša nesrečo in se je zato izogibajo kolikor največ morejo. Praznoveren je poslovni svet tudi v deželi dolarjev, kjer so pred kratkim sezidali zopet nov nebotičnik. Najrazličnejši uradi in podjetja so se potegovala za prostore v posameznih nadstropjih, samo trinajstega nadstropja ni bilo mogoče za nobeno ceno oddati, čeprav je bila najemnina zanj precej nižja. Nekega dne se je pa le našel poslovni človek ter je za potrebe svojega podjetja najel celo trinajsto nadstropje. Toda tudi ta mož je bil praznoveren ter si je s posebno pogodbo zagotovil, da se mora trinajsto nadstropje imenovati štirinajsto. Lastnik nebotičnika je nato pristal ter je nato moral spremeniti številke tudi na vseh ostalih višjih nadstropjih, od katerih je vsako dobilo eno številko višje. (K> 9farM £ »SLOVENEC«, petek, 27. junija 194t-XIX. Štev. 149. Matija Malešič 4 V zelenem polju roža Izvirna povest »Cujem tudi, da sto pesnik in pisatelj.. .c Tine bolj v zadregi ko Metka. »Taki niso za duhovnika, pesniki in pisatelji .. .c, Metka je videla, da govori sodnikovka z vse večjo naslado, bolj ko jo bilo Tinelu neprijetno. Zakaj bi ne bili pesniki in pisatelji za duhovnike, gospa?« je vprašal z one strani mize glavar. »Ker so vsi v tem poklicu nesrečni! Saj veste sami dobro, gospod Tine, kar po vrsti: Vodnik, Gregorčič, Aškerc, Medved... Tudi Finžgar, ki je napisal »Divjega lovca«, katerega ste danes tnko lepo podali.« »Ne vem,« je naenkrat nehala Tinetova zadrega. »Ali ste ga vprašali, gospa, da tako dobro veste?« Glavar ni mogel skriti veselja in zadovoljstva, da jo je zgovorna gospa sodnikova skupila. Gospe je študentovska predrznost zaprla sapo in pregnala zgovornost. Tine je skoristil priliko in vstal. »Moram k svojim igralcem!« Na prigovarjanje je samo obljubil, da se vmo, ko utegne. Metka se je takoj pokesala, da ni odšla s Ti-netom. Sodnikovka se je menda hotela maščevati nad študentom in je Metko prevzela geome-tru: »Le glejte, gospodična Metka, da vam ne pobegne v bogoslovje.« Metka bolj v zadregi ko prej oh geometrovih besedah. Sodnikovka zanesljivo in s tihim glasom: Vam je že napisal kako pesem?« Kje si Tine, da poveš zgovorni gospe zopet kako, ki ji bo zaprla sapo in zajezila zgovornost? »Rdečica na vaših licih In zadrega v očeh vas razodeva, gospodična Metka I Je res fant od fare, vaš Tine I In še pesnik in pisatelj povrhu! Kajne, gospodična Metku, da jo to nekaj čudnega, kako nas vleče do pesnikov in pisateljev? Posebne vrste ljudje so, imajo v sebi nekaj... nekaj... kaj vem, kaj. To veste in čutito vi sami bolj ko jaz. Ne?« Metka je kar stekla od gosposke mize. In ko ro zopet poslali po njo, je bila trdno odločena, da rajši pobegne domov, ko da še enkrat pade v roke vsiljivemu geometru in zgovorni gospej sodni-kovki. Rajši domov, dasi tudi je bilo na Grozde-kovem vrtu prijetno in lepo, lepo... Lepo je bilo pri mizi, za katero so sedeli igralci. Ribniški študent je zbijal šale, da niso prišli iz smeha in dobre volje. Odprl je šolo za i/.govarjavo ribniškega narečja. Ribnica ni bila Ribnica, temveč Rajbnca, ena se ni smela izgovoriti kot ena, temveč ana, ostani ni bilo prav, reklo so naj bi ostane, naglasiti se ni smola beseda ostane na a, temveč na e. Tu begn e v ostane ni nihče prav zgovoril, kakor tudi ne tistega a v Rajbnci, ali a v ani. Nikakor ni bilo prav, kakor tudi so se domači trudili. To da bi morali izgovarjati nekako tako, da bi se čulo i kakor e i kakor i, a, da bi se čulo i kakor a, i kakor i, ena, da bi se čula i kakor a i kakor e. In ker nihče ni po volji izgovarjal Gašperju, se je lotil pouka z rokami in je naravnaval ustnice in kazal, kako naj jih skremžijo in kako naj in kam naj polože jezik. Smeha ni konca ne kraja. In petja ni konca ne kraja. In šal in dovtipov na koše. Kdaj se je priplazila na vrt noč, nj nihče opazil. »Metka, gospoda odhajal Pojdi se poslovit od njih! Kličejo te!« Za nič na svetu ne! Metka zbeži z vrta v gostilno. V veži so ljudje, plane v gostilniško sobo. Tam sedi France, sam. Razmršeni lasje, rdeče, motne, zbegane oči. »Molka !f zaječi. Metka zbeži iz gostilniške sobe. V veži skoraj butne ob orožnika. »A, tu ste, gospodična jdaa!« Ko da jo je iskal iu je vesel, da jo jo našel, govori. Pa ko da ji hoče Bog ve kaj povedati, se obnaša. Pa bleščijo, gorijo in žarijo mu oči, ko da ga je gorenjska narodna noša čisto očarala. Metka ne ve, kaj naj bi imel posebnega povedati orožnik in čemu stika za njo. Pa hoče iz veže nazaj na vrt med igralce. Morda so med tem že oddrdrale kočije z gospodo. Na stopnicah jo prestreže Vekoslav, »Gospodična Metka!« Kaj naj bi ji le imel razodeti raznežen obraz gospoda s sodnije in njegov topel in mehak glas? Tudi njemu bleščijo, gorijo in žarijo oči, morda še bolj kot orožniku. Za njo je prihitel orožnik. Začudeno in vprašaje pogleda Vekoslava, Vekoslav pogleda njega, ln Vekoslav ne pove, kar ji je mislil razodeti, orožnik ne izvrši, kar je mislil, ko jo je Iskal po veži in ko je priiiitel sedaj za njo. Ko da je drugega pred drugim sram in hoče drug pred drugim skriti tisti ogenj v očeh. Metki pa že hiti naproti od mize, pri kateri so igralci, Kalumet, Amcrikanec. »Kod hodiš, junakinja današnjega dne, Kri-sla ...« In angleške besede. Metki je nerodno in neprijetno. Mož misli, da sme do mile volje mučiti, kogar hoče, snmo zato mučiti, ker ima dolarje. Tisto o junakinji današnjega dneva je pobral od geometra, ki jo jo prišel klicat, da bi se šla poslovit od gospode. Tudi je slišal, da ji je rekel geomeler Krista Riichova. Tega drugega si ni zapomnil, kliče jo le za Kri-sto, ker pač misli, da je lo ime Bog zna kako imenitno in lepo, da ga Metka najrajši sliši, drugače bi jo gospod, kakršen je geomeler, ne klical tako. (Geometer je razlagal, kako lepo je igrala v Ljubljani Krista Rilckova Majdo. Široko-ustnež in priliznjenec je seveda vse lo povedal le zalo, da je mogel zatrditi Metki, da je danes igrala lepše ko Krista Riickova in da hi jo ta za njeno igro zavidala.) Res, pravi Kalumet, lepšega imena niso mogli zdeti, starina amerikanska! Krista, Krista, Krista! Pa ne veš, z.akaj in kako je to mislil geometer. Učen, zanimiv in zabaven hočeš biti, pa si smešen, da je joj. Kalumet I Metka opazi, da orožnik in Vekoslav nista preveč vesela Kalumetove navdušenosti. Bog ti daj zdravje, Gašper, Lisjakov Gašper, študent od Ribnice, da si spregovoril in rešil Metko pred vsiljivim starcem, pred Vekoslavom, pred orožnikom, tudi pred tistim nesrečnikom tam iz gostilniške sobe, ki bulji tam z okng na njo ko jastreb, ko hoče planiti na pišče. »Igra je igra, Majda, Metka, Krista — imate morda še kako ime?« »Junakinja današnjega dneva...« skuša Metka posneti Kalumetov glas. »Cul sem, pa tega namenoma nočem reči. Slava vam že itak preveč sili v glavo. Premalo smo vam, ki nas nihče tako ne časti, hvali in povzdiguje ko vas.« Ali misli sedaj študent resno ali se po svoji navadi zopet šali? »Povsod ste: pred gospodo, v gostilni, le pri nas ne morete vzdržati...« Pripravlja študent mesto poleg sebe. »Če se Vam ne zdi preponiže-valno...« Oj, kako rada sede Metka k njemu! Lepšega mesta sploh ni pri vsej dolgi mizi, ni ga pri nobeni mizi na vsem vrtu. Študent od Ribnice jih danes siplje kot iz rokava, vedno nove, vedno ve. selejše, vse šalivejše... Od drugih miz prihajajo poslušat. Pa ji ponudi prostor poleg sebe I Vekoslav in orožnik se potuhneta in se izgubita nekam med mize. Kalumet se pa mota. mota okoli Metke in gleda, kako bi se vgnezdil ob njej ali vsaj blizu nje. »Gospod ... gospod ...« Študent je v zadregi, ker ne ve, kako bi rekel Ainerikancu. »Kalumet!« šepne Metka študentu. Bučen smeh med igralci. Amerikanca je hipoma minila prijaznost, pa tudi vsiljivost. Oljnato sliko 112x115 cm, umetn. delo zgodovinske vrednosti -prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9119. Izgubila sem zavitek s črnim blagom od Nunske ul. čez Turno-grajsko tn Igriško do Gregorčičeve ulice. Posten najditelj naj ga odda prt lilSnlel v Gregorčičevi ulici 17a. r »REALITETA« posestna posredovalnica v Ljubljani Je samo V PREŠERNOVI DI>. 6«. nasproti glavne poste. Telefon 44-20. ^Preinos^ suha drva nudi l. P o g a < n I k Ljubljana, Bohoričeva 5 telefon 20 59 Postratba brezhibna Cvetje, sadje, zelenjava vedno v zalogi. BALOH, Kolodvorska ulica št. 18. Telefon 39-66. 1 TELEGRAMMA TRENO BRZOJAV NA VLAKU Med potovanjem pošljite Vaša sporočila oddaljenim osebam po brzojavu na vlaku Brzojavi na vlaku se sprejemajo na določenih luksuznih, pospešenih, direktnih in brzih vlakih. Ti brzojavi se sprejemajo za krale v Kraljevini in za nekatere tuje države. Glede naknpa posebnega obrazca, potrebnega za pisanje bnojavov na vlaku, kakor tndi glede pristojbin in vsakega dragega pojasnila, se obrnite aa sprevodnika na vlaku. Pohištvo za gosposko sobo lz amertsk. palysandra -kompletno, zelo dobro ohranjeno, prodam po ugodni ceni. - Naslov v upravi »Slov.« Stev. 9150. Za vodne zgradbe in rove potrebujem izkušene poiirje Interesenti naj se zglasijo s spričeval) osebno do 28. junija pri ing. JOSIP DEDEK Ljubljana, Zibertova 7/1. Konjenica je premagala mornarico Zelo neverjetno se zdi človeku, če sliši, da je konjenica premagala mornarico, toda nekoč se je v zgodovini nekaj takega resnično pripetilo. Leta 1759. so francoske čete polagoma prodirale na Nizozemsko. Nizozemci so se zbrali okoli Zuider-skega jezera, ki je tako globoko, da lahko plovejo po njem manjše vojne ladje. Večina nizozemskih vojnih ladij je zaplula v Zuidersko jezero in se od tam uspešno upirala Francozom, ki so bili na celini. Pretila je nevarnost, da Francozi sploh ne bodo mogli napredovati, ampak se bodo morali umakniti. Toda zgodilo se je obratno. Ko je januarja jezero zamrznilo, se ladje niso mogle več gibati, njihova obrambna moč se je zmanjšala. mi.Miiiij Plinsko peč kupim. Krznarstvo L>. Rot, Ljubljana, Mestni trg št. 6. k SSeinioco SLOVENCA 31-* .......mmininilMt La fabbrlcha svlj- zara di orologi di gran classe ALPINA cercano rappresentanti e conces-sionari nei centri prin-cipali della Provincia di Lubiana. — Offerle alla rappresentanza generale (corrispondere in italiano, tedesco, Irancese). Švicarska tovarne prvovrstnih ur ALPINA iščejo zastopnike in poverjenike v glavnih centrih Ljubljanske pokrajine. — Ponudbe (italijansko, nemško ali francosko) na glavno zastopstvo. CASALPINA - Bologna, Via Rlszoll 6 Tedaj so Francozi s svojo konjenico naskočili nizozemske ladje in prišlo je do zanimive bitke med vojnim brodovjem in konjenico. Ladje so bile zaradi velike številčne premoči sovražnikove hitro zavzete, Nizozemci so se morali vdati, ker bi bila nadaljnja borba brez pomena. Poveljnik francoske konjenice je dobil najvišje odlikovanje, Nizozemska pa je prišla pod francosko uadoblast. > V ameriških mestih več žensk kakor moških Urad za štel je prebivalstva v VVashingtonu je zadnje čase ugotovila, da živi v 76 od 02 ameriških velemest več žensk kakor pa moških. Število žensk v teb mestih presega za skoraj 100.000 število moških. Mesto z največjim številom žensk je Atlanta, v katerem pride na 100 žensk samo 84 moških. Moška nadšlevilnost v ameriških mestih je dosegla svojo kulniinacijo že leta 1910. ler od tega leta število moških po ameriških mestih stalno pada. (A-) Plače bogatih Amerikancev Lansko leto je med Amerikanci največ zaslužil ravnatelj »Metro Goldwyn Mayer«, Louis Ma-yer, ki je imel 861.310 dolarjev dohodkov, to je 3.6 milij. šv. fr. Proizvajalec filmov Mayer je tudi lansko in predlansko leto v Ameriki največ zaslužil. Za Mayerjem prideta na vrsto na drugem mestu Eugen Orače, predsednik »Betlehem Steel Corporation«, z 597.000 dolarji, in George W. HiII, predsednik »American Tobacco Co«, z 570.000 dolarji. Med ostalimi ameriškimi bogataši so največ zaslužili Deanna Durbin 260.000 in pevec Bing Crosby 187.500 dolarjev. Najbolje plačani igralec leta 1940 je bil filmski in gledališki igralec W. Fields, ki je imel lansko leto 330.000 dolarjev dohodkov. (k) Izdihnila ie danes ob pol 7 zvečer svojo blago dušo v 84. letu starosti naša dobra mati, stara mati in teta, gospa MARIJANA TROST učiteljeva vdova previdena s tolažili s sv. zakramenti za umirajoče. Nepozabno pokojnico bomo spremili k večnemu počitku v petek, 27. junija ob 3 pop. iz hiše žalosti Lepi pot 15 na pokopališče Vič. V Ljubljani, dne 25. junija 1941. Angela, hči; Franc, Mirko, Tone, luan, sinovi — m ostalo sorodstvo. ČETRTI GOST Roman. »Jako duhovito, gospodična, vendar tukaj ni nekaj v skladu. Ali bi ne bilo v obeh primerih bolj preprosto, da bi bil samo Hev zastrupljen? Zakaj bi se bil morilec trudil še z bodalom? In potem: zakaj je morilec, ako je bil to kak človek od zunaj in ki je hotel zvaliti krivdo na enega od članov tiste družbe, pustil bodalo v dežniku, pa še na stopnicah, tam, kjer ga je mogel vsakdo videti? Iz vsega tega sledi, da so najine tozadevne misli brez prave stvarne podlage.« »To bo že res.« je dejala Murcia in se je prvikrat nasmehnila. >Vi ste jako natančni, in to mi je na vas jako všeč. A kako bi prišla zdaj do zaželenega uspeha?« »To bo že šlo,« je odgovoril Sanders. »Sicer pa, kdo pa je liil ta Hev? Kdo je imel vendar kak vzrok, da ga je ubil?« Sandersu se je dozdevalo, ko da je Mur-ciji všeč, da se čim več pogovarja o tej zadevi. Ves čas ji je bil pogled miren in obraz se ji ni prav nič spremenil. »Ali mi morete kaj povedati o Heyu?« jo je vprašal. »Dejali ste, da je bil vašemu očetu zoprn.« Videti je bilo, kakor da ima Murcia lastnost, da zna z besedami izreči misli, ki so se Sandersu porodile v glavi. »Bržkone menite, da je bil ta TIcy izsiljevalec ali nekaj podobnega, ali ne?« jc dejal. >Pa ni res. Zaposlen je bil na borzi, in kolikor je znano meni, se je bavil v prekupčevanjem posestev. Bil pa je jako bogat, znan in upoštevan človek.« »Ali ste ga dobro poznali?« »Ne, le površno.« »Ali je bil vam všeč?« »Priskuten mi je bil,« je živahno odvrnila Murcia. »Nisem mogla spoznati niti, da bi bil duhovit niti zabaven, kar je sam o sebi mislil, da je. Njegovi dovtipi so mi bili zmeraj zoprni. Bil je skrajno sebičen in je mislil, da se vse vrti okoli njega in da vse ve in zna.« Tedajci so se odprla vrata in na pragu se je pojavil oni uradnik Anglo-epiptovske družne. Ni sicer zaloputnil z vrati, a zaprl jih je jako trdo. »Lepa parada,« je dejal ogorčeno. Sanders se je sara sebi začudil, kako da je mogel pozabiti na tega človeka. »Zanima me le to, kako bi se vsa ta stvar dala pojasniti,« je začel uradnik. »Kaj mislite vi o tem, gospod doktor?« »To ni naša naloga, da bi razmišljali o tem.« je hladno odgovoril Sanders. »Mislim, da niste o tem ničesar ukrenili?« »Jaz se brigam le za tisto, kar se tiče mene.« je odvrnil uradnik in oklevaje dodal: »Moje ime je Ferguson. Uslužben sem pri Bernardu Šumanu. Bernard Šuman pa je tam-le v sobi.« »Kateri od tiste trojice pa je šuman?« Ferguson je odprl vrata in je pokazal na gospoda sivih las, ki je sedel na koncu mize. »Tale je šuman. Vi, ki ste videti zdravnik, ali veste, kako je z gospodom Šumanom?« »Ali bi radi zvedeli, ali ostane živ ali ne?« »Tako je; to bi rad zvedel.« »Os vešč a se,« jc dejal Sanders. Ta Ferguson mu ni bil prav nič všeč; vse v njem se je upiralo, ko ga je gledal in poslušal. Zato mu je dejal z ostrim glasom: »Pravkar sem se vprašal, ali mi nemara ne bi mogli vi dati nekaj potrebnih pojasnil.« »Ne morem, domov gretn.« »Kakor hočete! Policiji se bo že posrečilo, da vas najde, če ji boste potrebni.« Ferguson je brez besede odšel k vratom, pa se je še enkrat obrnil in zabrusil Sandersu v obraz: »Kaj pa naj bi jaz sploh vedel o tej zadevi? Jaz se brigam za svoje stvari.« >Pa bi nemara le mogli povedati,« je dejal Sanders, »marsikaj važnega. Tako ste sami rekli, da ste bili dalj časa spodaj v pisarni. Tisti glavni smeh in divjanje, kj ste govorili o njem, je bilo mogoče posledica zastruplje-nja. Koliko pa je bila ura takrat, ko ste slišali tisti smeli? In ali ste slišali, da se je kdo plazil ali stopal po stopnicah?« Ferguson je skomignil z ramama, rekoč: »Policiji bom že odgovarjal na vsa ta vprašanja, kadar me bo izpraševala. Vam pa ne bom.« »Torej nam nočete pomagati, da bi razjasnili ta slučaj?« »Ne čutim dolžnosti, da bi vam pomagal.« »Ali menite, da bi ne bilo to lepo od vas, če bi se zanimali za usodo svojega šefa?« »A tako — zdaj vem, kam pes taco moli!« je Ferguson za vpil s takim glasom, kakršnega ne bi nihče pričakoval od tako slabotnega človeka. »Ako Bernarda Šumana še v teh letih od samih koktejlov in zabav še ni vrag vzel, naj bo kar zadovoljen, da ni še kaj več izkupil.« ».Slišite, gospod Ferguson,« se je vmešala Murcia v pogovor, »zakaj ste pa tako nevljudni spričo naju? Saj vas to nc bi prav nič stalo, če bi nama priskočili malo na pomoč. Moj oče je tam. in ...« »Vaš oče?« jo je prekinil Ferguson. »Kateri pa je vaš oče?« »Sir Dennis Blystone. Tisti veliki gospod, ki sedi nasproti gospodu Šumami.« »Ah, tisti z urami!« se je začudil Ferguson. »Nič ga ne poznam. Ali je tudi on kakšna visoka živina?« »On je eden naših najboljših kirurgov — drugega nič,« je hladno odvrnila Murcia. Sanders je prisluhnil. Ime očeta Murcije se mu je že prej dozdevalo znano, vendar v vseh teh mešanicah ni še bil utegnil natančneje pomisliti nanj. Zdaj pa se je spomnil, da je pred nekaj dnevi govoril neki njegov tovariš z največjim spoštovanjem o doktorju Blystoneu. Rekel mu je bil, da je on eden največjih strokovnjakov za operacije možganov. Zdaj ga je pa najbolj zanimalo tO, ko je Ferguson s takim poudarkom vzkliknil: ,Ali je bil tudi on kaka velika živina?' »Ali so bile tukajle same slavne osebnosti?« je dejal. »Kako bi to vedel?« ga je zavrnil Ferguson s povsem drugačnim glasom. »Jaz sem le skromen uradnik pri Šumanovi tvrdki. Vj pa ste brez dvoma prijatelj Feliksa Heya, saj hi se sicer ne trudili toliko zanj. Nemara veste več, ko jaz. Jaz vem le slučajno to, da je lley gospo Sinclairovo cenil kot poznavalec umetnin. Slišal sera tudi, dn ima gospa jako lepo zasebno zbirko umetnin. Bernard šuman pa je bil dobil od egiptovske vlade odlikovanje zato, ker je on v teh dneh edini živeči človek, ki zna balzamirati po tistem načinu, kakor so Egipčani balzamirali svojo rajnike v devetnajsti dinastiji. Tako mi je sam Šuman pripovedoval,« »Videti je, da so bili to sami izbrani, posebni ljudje,« je povzel Sanders. »Le počemu so se zvečer tu sešli?« »Saj sami veste, zakaj,« je odvrnil Ferguson. »Sešli so se, da bi se po svoje zabavali in počenjali neumnosti.« »Ali vi to zares verjamete? Meni sc pa to ne zdi verjetno.« »Feliks TIey je zmeraj prirejal zabave tudi ob takem času, ko pošten človek dela.« Za ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jožo Kramarji Izdajatelj: inž. Jože Sodja tednik: Viktor CenSil