Inserat! Be sprejemajo in velj& tristopna vrsta:
8 kr., že se tiska lkrat, i» n ll H ^ »i ll II n n ^ 'i Pri večkratnem tiskanji se dana primerno «manjša.
Rokopisi
n» ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo administracija) in ekspedicija na Starem trgu b. št. 16.
Er
_________(«♦
Političen list n sloraski mm
Po pošti prejeman velja:
Za celo leto , . 10 gl. — kr. isa pol leta . , 6 .. — , za četrt leta . . 2 „ 50 ,,
V administraciji velja:
Za eelo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta . 4 „ 20 ,, za četrt leta . . 2 „ 10
V Ljubljani na dom pošiljar. velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo je nu Stolnem hiš. št. 284.
Izhaja po trikrat na teden in sice v torek, četrtek in soboto.
0 nemčurski „lojalnosti."
„Nemčurska lojalnost je kakor strah: govori in piše se mnogo o nji, a ne pokaže se in videti je ni nikdar." Tako nam je rekel prijatelj, ko je na dan pogreba cesarja Ferdinanda hodil po Ljubljani in se zastonj oziral po kakem znamenju, da glavno mesto kranjske dežele ta dan žaluje z drugimi mesti, z vsemi deželami vred; le raz slovenske čitalnice je vihrala črna zastava, drugod pa je bilo vse navadno; čutili smo, da je mesto v nemčurskih rokah, kajti niti na „rotovžu", niti na poslopji deželne vlade ni bilo videti nobene zastave. Pa tudi drugje, kjer sicer pri vseh prilikah mrgoli vsakovrstnih, le ne slovanskih zastav, je bilo vse golo. Ko bi bil n. pr. pruski cesar ali Bismark umrl, bi bila gotovo v kazini brž črna zastava na srednjem drogu.
Ravno tako se pri slovesni črni maši za ranjcim cesarjem ni vdeležilo nobeno nemčursko društvo, dasiravno jih imajo več kot jih treba. Zopet je bil edini le slovenski „Sokol", ki je poslal deputacijo k tej maši. To je že vse znano, vendar moramo tu še enkrat omeniti, da osvetimo malo lojalnost tiste svo-
„ustavovemo"
„ce-
»
oni
jati, ki se tako rada sama sarstvu zvesto" imenuje.
A ne samo zdaj, vselej so pokazali nemčurji svojo „lojalnost" na jako čuden način. Ko je 1. 1870 peljal se sedanji cesar memo Ljubljane in so ga šli načelniki uradnij in velika množica ljudi na kolodvor čakat, takrat je zopet slovenski „Sokol" se odlikoval s krasnimi bakljami; nemčurski „turnarji" so bili skonca prišli brez vse svečave, še le ko je jel Sokol" prižigati svoje baklje, so tekli tudi po svečice in jih prižgali. Pa to ni bila glavna reč; bolj ko to je moralo žaliti vsaccga zabavljanje po njihovih časnikih, ko je cesar p o m i 1 o s t i 1 Ježičane zarad znanih nemčurskih pretepov na Gradu zaprte. Takrat je dospela nemčurska „lojalnost" do vrhunca, namreč do n e v o 1 j e nad cesarjem, ktera se je po listih njihovih le toliko skrivala, da jo je lahko vsak med vrstami bral. Z besedo so pa kar javno izrekali nevoljo zarad pomi-loščenja uesrečnežev, zlasti kedar so bili med seboj. To je znano in se nekoliko bere po tedanjih slovenskih listih.
Iščimo nemčurske „lojalnosti" dalje I Znano je, da priprosto ljudstvo naše vlade ne loči od cesarja. Ono misli, da davke cesarju plačuje, da cesarju plačuje uradnike, vojake itd.; misli, tudi, da cesar za vse ve, kar se zgodi, da on odločuje davke, sploh ljudstvo misli, da je cesar in ministerstvo ali vlada vse eno. Naše ljudstvo pa je vdano cesarju kakor maloktero, ljubi ga resnično in upa na-nj, na njegovo pravičnost iu milost. Če pride kaka postava na dan, ki je za ljudstvo
novo breme, potem je žalostno, ker ne ve, kdo postave dela.
Kaj pa naši nemčurji? Oni, ki dežele in ljudstva ne poznajo in nočejo poznati, ki imajo pri vsem svojem početji le sebične namene, si prizadevajo na vso moč ljudstvu vriniti svoje ljudi za poslance; ti pa potem, ko so in če so voljeni, pomagajo nemškim liberalcem kovati slovanski narodnosti in vernosti nasprotne, sovražne postave. S tem, to je jasno, pa zapeljujejo ljudstvo, da bi zgubilo trdno vero do cesarja in — — —. Je to mar „lojalnost", ktero imajo nemčurji na jezikih in v svojih listih, v srcu pa ne?
Pa ne le priprosto ljudstvo, tudi vsi Slovenci sploh so vdani cesarju, njegova osobnost jim je najčastitljivša med posvetnimi osebami. To so pokazali vselej, pripravljeni so vsigdar za cesarja iti v ogenj in boj, mu žrtvovati blago in kri, kakor domovini svoji in Avstriji. Ali je po tem „lojalno", če naši nemčurski senčniki in renegati skušajo nas črniti na naj-višeni mestu, češ, da smo sovražniki cesarstva, celo cesarske rodovine? Ali je „lojalno" njihovo postransko pogledovanje v ono deželo, kjer vlada rodovina Ilohenzollerska, če pri vsaki priliki povzdigujejo cesarja Viljema v nebo, če največe sovražnike Avstrije in Habsburške rodovine v zvezde kujejo, če vedno kriče po pesmi „Wacht am Rhein", cesarsko pa le poslušajo, kedar to ni drugače? Ali je lojalno, če zatirajo kntoliško vero, da-si dobro vedo, da ji je ravno cesarska rodovina iz srca vdana?
Toda čemu bomo iskali pri ljudeh, ki so renegati postavši z domoljubjem vse čednosti zadušili v srcu, tako blage reči, kakor je prava lojalnost, vdanost do cesarja in njegove rodovine? Na osatu ne rastejo smokve, na trnji ne grozdje, tako tudi ni pri nemčurjih in reue-gatih iskati blagih lastnosti, najmanj pa naj-blažje: lojalnosti. In res, zgodovina avstrijska kaže na vsaki strani, da so bili le prvotni narodi, Slovani in tisti Nemci, med kterimi ni bilo še plevela sedanje spridenosti, vselej rešitelji cesarstva; saj je znano, da je marsikak cesar, med njimi ravno umrli Ferdinand, pred Dunajčani iskal in našel varstva in zavetja pri Tirolcih in da je pozneje pobegnil med Slovane na Moravsko ter do zadnje ure potem bival med Slovani na Češkem; znano je, da so slovanske vojaške čete večkrat rešile Habsburške vladarje, ko je med Nemci pokazalo se izda-jalstvo.
In vkljub vsemu temu se drznejo nemčurji očitati nam nelojalnost, ker nam vlada ni po volji, ker se nočemo podati tisti stranki, ktero so spravile sedanje nenaravne razmere slučajno na oder. Cesar sam se je pri svojem potovanji med Slovani prepričal, da veče navdušenosti zä-nj in za njegovo rodovino ni nikjer najti, kakor ravno pri njih; potovanje
njegovo po Češkem in Dalmaciji mu bo gotovo ostalo vedno v prijetnem spominu. Obrazi Slovanov pod ministerstvom njim nikakor prijaznim niso ravno veseli. A vendar so se sicer tužni obrazi njihovi brž razveselili, vsa žalost je bila v zadnji kot potisnjena, ko so zvedeli, da mili vladar sam biva med njimi, ko so zagledali njegovo vzvišeno obličje, iz kterega jim je zasijal žarek boljše prihodnosti. Nemčurji pa so se nad takimi izkazi prave lojalnosti, popolne vdanosti in iskrene navdušenosti vsaj na tihem jezili, boje se, da ne bi cesar spoznal, da Slovani niso tako črni, kakor si jih oni malati prizadevajo. Ljubše bi jim bilo, ako bi bilo potovanje cesarjevo med Slovani tiho, ako bi ga bile sprejemale le civilne in vojaške oblast-nije. Ali je taka misel lojalna?
Lahko bi še več luči prižgali, ki bi razsvetlile nemčursko „lojalnost", saj se nam jih ne manjka. Vendar je že to, kar smo navedli, dokaza dovolj, kaka je ta „lojalnost" nasproti pravi lojalnosti, kakoršna se nahaja le pri ne-spačenih, nepreslepljenih narodih, kakor so Slovani in nepokvarjeni Nemci. Toraj naj bo za zdaj zadosti. Če nas bodo nemčurji zopet napadli, jim bomo še krepkejše odgovorili.
Politični pregled.
V Ljubljani, IG. julija.
Avstrijske dežele.
Cesarjevič I&mlolf. ki je bil nekoliko zbolel, je skoro že popolno ozdravel.
IBiniti jsliii v Is» »I is je vsled člankov „Politike" in „Gaz. Nar.", ki priporočate zedinjenje vsih vladi nasprotnih strank, hudo vznemirjena. Kajti le predobro ve, da sedanja sistema mora propasti, če se posamezne stranke zedinijo o skupnem programu, pa ne o skupnem političnem programu za vse narode in kronovine avstrijske, ampak o skupnem postopanju, da se doseže namen, kterega vsi žele, namreč vladanje zares svobodnih, narodom prijaznih samoupravnih načel. To zedinjenje pa ni ravno pretežko, zato se pa vlada tako zelo boji vedevši, da napad mnogobrojnib uasprotovalnih trum jo mora zadušiti. Opozicija namreč ni majhna in kumrna kakor stranka ustavoverna, ki ima zaslombo le pri narodnih liberalcih nemških, ampak svojo moč dobiva od vsih narodov avstrijskih, kterih eni so ji vsi vdani. Ko se tedaj zedinimo o skupnem programu, piše „Politik", se ne bodo le posamezne čete zbrale okoli naše zastave, ampak pričelo se bo celo narodno preselovanje, da se prostor naredi čisto novemu redu.
ftBruski tovarnarji pa delavci se še zdaj niso porazumeli. Nekteri tovarnarji se hočejo z delavci pogoditi o izdelkih za zimo, ki bi bili v treh tednih dovršeni, delavci pa zahtevajo trdno pogodbo za vse izdelke.
Na Ogerskem je dosedaj izvoljenih 381 poslancev, med temi je 311 liberalcev, 29 skrajnih levičnikov, 19 konservativcev in 23 narodnjakov.
Vnanje države.
Nemški eewar je M. t. m. zvečer prišel v Solnograd. V Mnihovem ga je pozdravil kralj bavarski in Bismarkovci pričakujejo, da vsled tega bodo rodoljubi bavarski volili nerodoljubno.
JVa Bavarskem so se 14. t. m. pričele prvotne volitve, iz kterih se bode prav natanko vedelo, ktera stranka bode v deželnem zboru imela večino. Vrednik bavarskega „Vaterlanda", dr. Sigi, ki je še zmirom v Sol-nogradu zaprt, ne bode kandidoval v Mnihovem, kakor doslej, ampak v okraju Stadtamhof.
GFrancoska »mradiiu skupščina je ovrgla volitev bonapartovca B o u r g o i n g a. II o u h e r je zahteval, da naj se volilci Nie-vreski v 20 dneh skličejo k novi voiitvi.
Srbska narodna skupščina se prične 27. avgusta.
<1 Eicrcegovinski ustaji poroča „Obzor", da se je pričela vsled usmrtenja 4 krščanskih občinskih predstojnikov. Ustajniki so razpeli avstrijsko zastavo. Generalmajor J o v a n o v i č se je podal v Matkoviče, knez N i k i c a pa je svojim vojakom prepovedal prestopiti mejo, in smrt zažugal vsem, ki bi to storili.
Iz ŠgianjMkcsa se vradno poroča, da so Alfousisti skoro čisto vničili vojno Dorre g a r a y e v o, kteremu ni bilo mogoče prodreti v Navaro, ampak se je moral vrniti v Barbastro. Po poročilih karlistiških pa je vse drugače. Dorregar ay je že dalj časa nameraval podati se v Katalonijo in je v Can-tavieji pustil le toliko vojakov, kolikor jih je bilo treba, da so Jovellarju nagajali, dokler je Dorregar ay prišel čez Ebro. Prepeljal se je v čolnih generala J o v e 11 a r j a ter zedinil se s Castellsem pri Tardienti, kjer se vežejo železnice, ki peljejo v Iluesco, Barcelono, Lerido in Zaragozo. Najpreje je zvedel kralj Alfons, kje je Dorregaray, po telegramu, kterega m u j e Dorregaray sam poslal. Da se Karlistom ne godi tako hudo, kakor se iz Madrida poroča, pripoznavajo celo liberalni listi. Berolinski „Nat. Ztg." se od francoske meje piše, da reč Ivarlistov še nikdar ni bila tako ugodna kakor je sedaj. Njihova žrtovalnost in fanatična (?) vdanost njihovih privržencev pomaga jim čedalje bolj naprej, mlačuost pa sumljivost v drugem taboru pa je kriva, da z najboljšimi pripomočki nič ne opravijo.
Izvirni dopisi.
Iz Slareloke, 12. julija. — V nedeljo, 11. t. m. je imelo tukajšnje politično društvo prvikrat zbor. C. k. komisar nas ni počastil s svojo navzočnostjo Predsednik, preč. g. dekan, pozdravi zbor s starim častitljivim kršanskim pozdravilom. V svojem nagovoru omeni, kako si vse prizadeva v posameznih državah zlasti od 1848 leta za napredek in omiko, za povzdigo ljudskega in državnega blagora. Toda nikjer ni videti blazega, rodovitnega vspeha. Ljudstva so nezadovoljna, davek vedno raste, uboštvo se širi, spridenost in razuzdanost življenja je čedalje veči. Kaj je temu vzrok? Brez verska načela, po kterih hočejo dandanes vravnavati družbinsko življenje. Brez Boga hočejo živeti in srečni biti; zato pa manjka povsodi blagoslova božjega. To se ne bo obrnilo na bolje, dokler se svet zopet ne vrne k Bogu. Ljudski blagor se doseže le
po tisti poti, ki nam jo kažejo božji nauki in, le z božjo pomočjo.
To spoznanje širiti in vtrjevati je naloga in namen tukajšnjega političnega društva.
Ko je g. predsednik v potrjenje svoje izjave o rastoči moralični spridenosti še v misel vzel škandalozne dogodke graških in linških dijakov, poprime besedo društveni tajnik, ter v daljši razpeljavi dokazuje, da ima slovenska duhovščina popolno pravico in dolžnost, vdele-ževati se političnega delovanja.
G. podpredsednik, grajščak Detelja, šiba brezverski zuačaj šolskih postav, dokazovaje, da po njih sine Jud biti učitelj slovenski mladini, in da se že molitev prepoveduje v šoli.
Med navzočimi je bilo tudi nekaj tacih, ki so bili pri zadnjih, slaboznanih volitvah za svoje glasove ogoljufani in so tudi pritožbe vložili zavoljo tega. Pravo je toraj zadel društveni odbornik, loški župan g. BI. Mohar, da je povedal, kaki vspeh so imele te pritožbe. Povedal je tudi, da tisti okrajni glavar, ki je pri zadnjih volitvah se najbolj postavno obnašal, zaslužil je — pokoj. Zatrjuje še s krepko besedo navzočim, naj bodo pazni in previdni takrat, ko imajo opraviti s kako volitvijo.
G. predsednik priporoča še milodarnega cesarja Ferdinanda vsem v blag spomin in zbor je končan. Razišli srno se s zagotovilom, da se zopet kmalo snidemo. Že zdaj je obljubil odličen odborov ud, da bode pri prvem zboru pojasnil stan zemljiščine cenitve, ki se v loškem okraji marljivo vrši.
Iz Cerknico. 14. julija. Dokler človeku strast še ni popolnem preslepila pameti, je še zmerom nekaj upanja, da se bode resnici vdal vsaj potem, ko bode prišel do njenega spoznanja. Tega upanja pa pri tukajšnjem botru, g. A. Obrezi, nimamo. Kar smešno je, kako ta gospod v nekem „poslanem" „Slov. Naroda" št. 154 sebe iu svojo zmoto zagovarja. Iz vsega se vidi, da mu je jako hudo, in da bi se že rad vdal, ko bi ne bilo to zoper njegovo „liberalno" čast. Zato pa skuša sedaj pred svetom se oprati s tem, da hoče vse g. dekauu ua rame zvaliti, češ, da mu le-ta ni prav stavil vprašanja zarad papeževe nezmotljivosti. Vsakdo pa ve, tudi g. O., da, ako se govori o papeževej nezmotljivosti kot „ver-skej resnici", iu ako se dotično vprašanje zastavi v tacih okolščinali in v tako resnem trenutku, kakor je bilo stavljeno g. botru, se more vzeti papeževa nezmotljivost le v tistem smislu, v kterem jo je zadnji cerkveni zbor razglasil kot versko resnico. Naj se g. O. tedaj nikar tako nevednega ne dela! O11, ki se tako rad baha s svojo učenostjo, kteri ve še celo citirati papeževa pisma (gl. „Slov. Narod" št. 153), on, ki mu je bilo od g. kaplana E. pri neki priliki natanko razloženo, v kterem smislu se jemlje papeževa nezmotljivost, — hoče kar naenkrat neveden postati?! Ne, ne, g. O., nikar se tako ne ponižajte! to ni prava ponižnost, ker za-njo tiči nekaka — zlobnost. Ce ste pa res tako veren katoličan, kakor se svetu sedaj slikate, zakaj g. dekana niste opomnili, da naj Vam vprašanje drugače zastavi? Zakaj niste kar naravnost spoznali, da le v tem smislu, v kterem jo je cerkveui zbor kot versko resnico razglasil, verujete v papeževo nezmotljivost? Zato, ker Vaša „zdrava pamet" zoper to protestira! Kaj ne?
Gorko zaušnico je pa vendar-le pripeljal g. O. vsemu katoliškemu v nezmotljivost papeževo verujočemu svetu! Saj je dokazal v „Slov. Nar.", da se je zmotil ali Klement XIV., ali Pij VII., kterih prvi je red jezuitov odpravil, drugi pa spet vpeljal. „Jasno je toraj
kakor beli dan", pravi g. boter, da eden teh dveh gotovo ui bil nezmotljiv. — Ko bi imeli mi še „zdravo pamet", bi se smejali temu dokazu botroveuiu, ker pa naša pamet že močuo boleha, se ne upamo; sami pri sebi sipa mislimo, da so papeži nezmotljivi le v verskih in n r a v n i h resnicah, nikakor pa ne v disciplinarnih ali drugih določbah. Kak red odpraviti ali vpeljati, se ne dotika niti verskih niti uravnih resnic. Tako bi mi sodili po svojej, se ve, da „bolnej" pameti. — Pri takem tehtnem dokazovanju učenega cerkniškega botra gotovo ni bilo drugače mogoče, kakor da g. kaplanu E., kteremu je g. O. tako dokazoval, „vidno ui bilo kaj prijetno ter je rekel častitljivo, da ni navajen v krčmi pogovarjati se o tacih svetih rečeh". („SI. N." 153). Da je g. E. prav imel, ko mu je to rekel, sprevidi vsak, ki nima ravno tako „zdrave" pameti, kakor gospodje liberalci, kako se pa g. kaplan boji veleučenega g. O. iu njegove učenosti, je le-ta menda že skusil.
Izpod 1'čke, 12. julija. „V tem sto letju drugod cerkve po de raj o, a v Itukavcu delali bodo novo", tako se je čudil te dni neki liberalni Volovščak, čuvši, da se ima brzo početi zidanje nove hiše božje v Itukavcu na Ivastavščini. 5. t. m. položili iu blagoslovili so temeljni kamen preč. g. Vekoslav Vlah, dekan kastavski, z obredi navadnimi pri takih slovesnostih in s tim odvalili velik kamen od srca skrbnega in marljivega duhovnega pastirja g. J an ca, kakor se je sam izrazil v napitnici storjeni odličnim gostom. Prav ima, ker ako je sploh vsaki početek težek, težji je početek zidanja nove cerkve, posebno v naših krajih, kjer nimamo ue kapitalistov, ne velikoposestuikov, ampak kmete male, da malokterega njegova zemlja hrani, ampak mora iti vsako leto, kader je domače delo kolikor toliko podelano, s trebuhom za kruhom po svetu.
Obris cerkve je storjen po cerkvici na Rožniku pri Ljubljani, in ker bo jako prostorna, skoraj še enkrat večja, kakor je bila stara cerkev, bodo se ve da, stroški tudi veliki, ali to g. Janca ni prestrašilo, z zaupanjem v Boga iu verski Čut svojih faranov in s pogumnim srcem lotil se je dela, ktero ima biti krona njegovih zaslug za Rukavac, zdaj kraj imeniten in ponosen na sebe, a pred dohodom g. Janca zapušen in nikomur poznan, kar nam priča kratek pregled zadnjih let. Pred g. Jancem ni bilo stalnega duhovnega pastirja v Rukavcu, ob nedeljah hodil je maševat kaplan kastavski, ako slučajno niso mogli dobiti kakega omirovljenega duhovna.
Hiše ni bilo za stanovanje niti za šolo in g. Janec je podučeval otroke na nekem skednju, kjer smeti ni bilo potreba ven nositi, padale so same skoz špranje med deskami, tudi zračiti ni bilo šole potreba, ker so bile mesto okenj manje, mesto vrat pa ena večja luknja; kaj ne, idilično stanje! Menim, da misijonarji pri amerikanskih divjakih prišedši v rukavaško staro šolo, mislili bi, da so prav v domačem kraju. Ako pa sedaj prideš v Rukavac, najdeš krasno stanovanje za dva duhovna, in prostorno šolo, vse pod eno streho, veličastno hišo duhovsko, kakoršne ni daleč in široko, mislim, da v vsi tržaški škofiji ne. Trebalo pa je zato od strane gosp. duhovnika mnogega nagovaranja in tekanja, skrbi in truda, kar je za g. Janca tim težavnije bilo, ker jc ves čas sam oskrbljeval duhovno pastirstvo in šolo. Sam presvitli cesar cenili so visoke njegove zasluge, počastivši ga že pred 9 leti z zlatim križcem za zasluge. Že to bi mo-
ralo storiti g. Jančevo ime nepozabljivo v Ru-kavacu, ali on je hotel vse dovršiti, podstopil se je najtežjega dela — nove cerkve. K temu delu želi mu gotovo vsak mnogobrojnih njegovih prijateljev in znancev po srečnem po-četku urno in neprestano napredovanje, dober in popolen izvršitek do veselega vidjenja na Rukovacu k letu.
Domače novice.
V Ljubljani, 17. julija.
(Političnega društva „Sloge"), ki se je po razrešenji katoliško-političnega društva tukaj snovalo, deželna vlada ni dovolila. Med drugim ji ni prav, da hoče društvo po svojih pravilih tudi po deželi napravljati shode. Pravila tukajšnega društva mladoslovenskegn, kolikor vemo, obsegajo ravno to določbo, pa se vlada nad njo ni spodtikala, menda za to ne, ker je prepričana, da z mladoslovenstvom okrepuje nemčursko liberalstvo po deželi.
(„Tagblatt") piše, da je godnjo presku-šnjo na tukajšnji gimnaziji delalo le 16 učencev, vzdelalo pa le 9. Radi bi vedeli, kje ta list domače novice pobira, ker tako napačno poroča.
(Matica slovenska) je v četrtek 15. t. m. imela 34. odborovo skupščino, v kteri je bil razun 15 domačih tudi vnanji odbornik gosp. Parapat. Knjige za letos odmenjene se pridno natiskujejo. Telegrafije, ktera bode z mnogimi podobami za ude pridjana Letopisu, tiskalo se bode 200 zvezkov tudi posebej za prodaj. To-manov životopis z vpletenim popisom Josipine Turnogradske in narodno-političnim delovanjem njegovim bode gotov do konca vinotoka ter se z zbirko njegovih nenatisnjenih pesem iu nekterih boljših iz Glasov domorodnih da na svetlo prihodnje leto. Cafova zapuščina ni nobene posebne vrednosti in se prepusti v porabo vredovatelju slovensko-nemškega slovarju Wolfovega. Terstenjakove razprave o Venetščini naj v rokopisu poprej presodi odsek. Matičino leto XI. naj se šteje brez doplačevanja do konca decembra in z januarjem 187G prične XII. leto. Povabila za Costov spominek naj se razpošljejo poverjenikom, kteri naj blagovolijo pobirati doneske. Po svetu zadnjega občnega zbora in sklepu poslednje skupščine odborove se je Matičnih knjig nekterih v nekaj večem številu darovalo na prošnjo prof. J. Marna gimnazijalcem ljubljanskim že pred sklepom šolskega leta, sedaj pa celovškim na prošnjo prof. Kleinmajerja, akademičnemu društvu v Zagreb itd. Ker so odpravljene premije pri šolski mladini in celo najboljši dijaki ne dobijo nobenih daril, pač prav stori Matica, da po darovanih knjigah budi učence k veselej-šemu domoljubnemu delovanju, in tudi obdarovani mladenči bodo gotovo hvaležni prebirali jih sebi v prid, slovstvu domačemu v pospeh ter književnemu društvu na slavo.
(„Sokol") ima jutri v nedeljo 18. t. m. ob 2. uri popoldne izlet na Dobrovo.
(Keglanje v Čitalnici) na korist čitalničnega orkestra je bilo predvčeranjem dokončano. Kegljanih je bilo okoli 2700 serij, čistega dohodka bo menda nekaj čez 300 gld.
(Mertvaško glavo) še vso prsteno so 14. t. m. ua vse jutro našli na stebru pod mesarskim mostom, ter odnesli na „rotovž". Najbrže jo je kak šaljivec (?), ki pa ne ve, da s takimi rečmi se ne sme šaliti, iz kakega pokopališča tje prinesel.
Razne reči.
— Glasov iti Vincencij Fer. Klun je 15. t. m. umrl v Karlovih varih na Češkem.
—	Duhovske spremembe. V ljubljanski škofiji: Č. g. Krašovic Anton, fajm. v Adlešicah, se poda v pokoj; fara je razpisana 10. jul. Dobrovska fara je razpisana 8. jul.
V	goriški nadškofiji: Č. g. Blaž Gerča, kaplan v Kobaridu, je prestavljen za vikarija v Čepovan, in gospod Jožef Filipič ostane v Doberdobu. — Č. g. Simon Hrast, brat ranj-kega dr. Janeza Hrasta, je pretečeno soboto po dolgi bolezni previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb v nedeljo je bil prav slovesen, vdeležilo se je muogo duhovščine iz mesta in redovniki.
V	lavantinski škofiji: Č. g. Janez Spar-hakel je postal župnik pri sv. Ožbaltu za Dravo.
—	Gregorijev koledar je sedaj vpeljal tudi namestni kralj egiptčanski. Želeti bi bilo, da bi tudi Rusi in sploh vsi Grki posnemali njegov zgled ter ne zametovali sploš-njega koledarja samo zarad tega, ker ga je ueki papež vpeljal.
P o d ii k
zastran razstave učnih pripomočkov, ki se ima napraviti v Gorici in Poreču o jesenskih počitnicah 1875.
I.
Razstava bo obsegala:
a)	reči za oskrbovalnice malih otrok in otroških vrtov,
b)	učne pomočke (učila) in šolska dela ljudskih učilnic,
c)	obrtnijskili in drugih strokovnih šol,
d)	zavodov za gluhoneme.
II.
Od omenjenih učilišč in zavodov pričakuje deželna šolska oblastnija:
A)	Risarij, stavbenih in situacijskili načrtov ali pa kalupov.
B)	Učnih pomočkov, ki se na teli učiliščih upotrebujejo.
C)	Izdelkov učenških.
ad A. Kar se tiče načrtov onih učilišč, želi c. k. deželni šolski svet videti zastopane samo take, kteri, v čemur koli si bodi, druge presegajo.
Naslovi na kartonih, ki zaznamujejo narisano stvar, naj bodo prosti (kratki).
V to vrsto spadajo tudi: oprava, mize, skrilne pisnice, klop', pisalniki itd. dotičnega učilišča, ktere reči, če so v kterem oziru zanimive, naj se pošljejo v naravni velikosti ali na njihovi kalupi ali na kartonih narisane.
Tako naj se tu ozir jemlje na: priprave za prezračevanje (ventilacijo), za kurjavo v šolah, na načine razsvečevanja soban, na stra-uišča, posode za vodo učencem namenjeno, na köpeljne naprave za otroke v varovalnicah in šolah, na črnilnike, svinčnike, in pisniške roč-nike, in na naprave za pisanje ali risanje.
ad B. Učila so knjige ali drugi učni pripomočki.
Bukve, ki so vpeljane v učiliščih in zavodih, ali ktere se imajo nasvetovati, da bi se vpeljale, pošljejo dotični založniki ali pisatelji sami na razstavo.
Tako pošljejo lahko tudi društva, ktera izdajajo knjige v razširjanje ljudske omike, ali knjige mladini ali posebnim vrstam ljudi v poduk in izpodbudek — zadevna svoja dela ali zaznamke (kataloge) že izdanih knjig.
Kar se tiče druge vrste učil, štejejo se k njej sosebno taka:
1. kterim je namen, učencem uk zlajšati, u. pr. priprave za prvotni poduk o čitanji, računske priprave, priprave za polajšavo pri nauku o muziki i. dr. t. r., ali
2.	taka, ktera imajo služiti v to, da se učenci po ogledovanji stvari sami ali po kalupih in podobah napeljujejo, da si dotično reč mislijo prav tako, kakor je,
3.	priprave za polajšavo vzajemnega poduka. V to vrsto spadajo:
a)	Veronauk: verske podobe;
b)	branje: tabele, metode in abecede, predalčki za črke;
c)	pisanje: metode in kalupi;
d)	računstvo: računske priprave, sistem utdž in mer, aritmetika obrnjena na praktično življenje, tabele za utdže in mdre, zbirke utčž in mer;
e)	zemljepisje in zgodovina: ilustracije k zemljepisnemu in zgodovinskemu uku, na-zidne tabele, reliefni zemljevidi, atlanti, zemeljske kroglje, telurji in lunarji;
f)	risanje in zidarstvo: predloge vsake vrste za risanje, kalupi stavbni;
g)	prirodoznanstvo: zbirke prirodoznanskega orodja, podobe i. t. d. za prirodoznanski poduk;
h)	telovadstvo: orodje za nje in za nauk o plavanji, skrb za zdravje;
i)	pripomočki za začetni poduk o kmetijstvu ;
k) o obrtnijstvu;
1) poslednjič gredo v to vrsto učila specialnih zavodov n. pr. zavodov za gluhoneme, slepe itd.
ad C. Na vsakem izdelku kterega učenca (učenke) naj bode razkazano ime in starost njegova, koliko časa v šolo hodi, in pa potrditev šolskega ali zavodnega voditelja, da so namreč predomenjene reči resnične.
Dalje naj bode zazuamljena šola (ali zavod), od ktere je delo prišlo — s pridevkom, je li šola državna, občinska ali privatna; ali jo vzdržuje kaka verska ali svetna družba; ali je eno- ali pa večrazredna in koliko razredov da ima.
Pisne knjižice in risarije naj imajo prost zavitek.
Med deli gre pričakovati tudi ženskih del, ki se v šoli uče; del iz glubonemic in vseh druzih v vrsto šol za posebne predmete spa-dajočih učilnic.
III.
Učilišča ali založniki, kteri se hočejo vdeležiti učilne razstave v Gorici ali Poreču, naj se pri predsedništvu c. k. dež. šolsk. svetoval-stva goriškega in isterškega v Trstu do 20. avgusta t. 1. oglase in napovedo, kakošne reči sub. II. omenjenih vrst mislijo poslati v razstavo, bodi si v Gorico ali v Poreč, ali pa tudi na oba kraja. Na tiste, ki se pozneje oglase, ne bode mogla ozirati se šolska oblastnija.
Razstavile reči v Poreč namenjene naj se pošljejo (poštnine proste) ondašnjemu c. k. okrajnemu glavarstvu pod napisom:
„Učilno- razstavne reči za c. k. deželno šolsko svetovalstvo Istersko". „Vroče naj se c. k. namestnijštveuemu svetovalcu in okr. glavarstva voditelju
v Poreču (Parenzo)." Reči namenjene učilni razstavi v Gorici naj se oddajajo pod napisom:
,, Učilno-razstavne reči za c. k. deželno šolsko svetovalstvo Goriško-Gradiščansko." „Vroče naj se c. k. okraj. šol. nadzorniku in glavnemu učitelju Francu V o d o p i v e c - u na c. k. učiteljskem izobraževališči
v Gorici (portofrei)."
IV.
Posebnemu odboru c. k. deželnega šolsk. svetovalstva za Goriško iu za Istro bode skrb, da se učne reči v Gorici in Istri primerno razstavijo.
Razstavljene reči se bodo razstavcem nazaj pošiljale na stroške posebnega v to namenjenega zaloga.
V.
Reči za razstavo odločene morajo najdalje do 15. septembra že biti odposlane, če ne, ne pridejo na razstavo.
VI.
Vsak razstavec mora, kedar kaj na razstavo pošlje, razločno naznaniti, ali hoče, da se mu reči nazaj pošljejo, ali pa, da jih c. k. deželnemu šolskemu svetovalstvu prepusti, da jih ono v javne namene porabi.
Svarilo.
Po naključji sem zvedel, da je nekdo (menda nek fant) pobiral po Ljubljani naročnino za „Brenceljna" in tudi nektere „Brenceljnove" naročnike nadlegoval cel<5 z beraškimi listi, ktere je podpisoviil z „Vredništvo Brenceljna".
Da opravičim sebe ter obvarujem častite gg. naročnike „Brenceljnove" škode, sem primoran to objaviti s pri-stavkom, da jaz od julija lanskega leta nisem nikomur poslal še naročilnega lista, ako ga ni sum zahteval, in da bom to storil le po postreščeku štev. 2, ali po raznaševalcu „Slovenca". Ob enem se obračam do tistih, ki so bili ogoljufani po naročilnili listih ali pa beraških pismih, z vljudno prošnjo, naj mi blagovoli to naznaniti, da bom vedel, kako ravnati z onim sleparjem. Pisma in listi se lahko poznajo, ker na njih ni pisave moje roke.
V Ljubljani 16 julija 1875.
Jakob Alčšovec.
Listnica vredništva.
G. J. K. v P.: Prejeli. Kar želite, se Vam pošlje, povesti pa še niso izdane.
G. F. M. na D.: Pismen odgovor brž ko bo količkaj časa. Smo z delom zelo obloženi.
Eksekutivne dražbe.
20.	julija. 3. Tone Kovšea-vo z Razdrtega (5945 gl.), — 3. Peter Marinšek-ovo iz Senožeč (2760 gl.), obe v Senožežah. — 2. Tone Berne-jevo iz Orehka (843 gl ),— 2. Tone Gorjane-evo iz Orehka (1572 gl.), — 2. Fr. Gril ovo iz Orehka (844 gl.), — 2. Luka Berne-jevo iz Orehka (472 gl.), — 2. Fr. Stradiot-ovo iz Neverk (1500 gl.),
—	2. Jože Likon-ovo z Gornje Košane (550 gl.)
—	2. Tone Lukežič-evo z Gornje Košane (2975 gl.),
—	2. Jože Srebot ovo z Gornje Košane (993 gl.),
—	2. Mart. Šušelj-evo z Dolnje Košane (1570 gl.)
—	2. Jože Domicelj-evo z Dolnje Košane (771 gl.),
—	2. Ane Skapin-ove iz Oreheka (828 gl.), -2. Matija Lekšan-ovo iz Bukovja (2550 gl.), vse v Postojni. — 2. Jan. Nemanič-evo iz Želebeja (2115 gl.) v Metliki. — 2. Matija Ccrnetie-evo iz Bojanje vasi (1860 gl.) v Metliki. — 1. Štef. Baje evo iz Podkraja (450 gl.), — 3. Tone Kru-šič-evo iz Šentvida, obe v Ipavi. — 1. Janez Korošie-evo iz Lepenč (2053 gl.) v Radoljci.
21.	julija. 3. Jan. Legat-ovo iz Kosez (380 gl.) v Ljubljani. — 3. Urb Tercelj-evo iz Ilraš (685 gl.) v Kranji. — 2. Martin Turšič-evo iz Laz (2375 gl.) na Vrhniki. — 2. Fr. Murnik-ovo (7286 gl.), — 1. Jan. Vodnik-ovo z Dola (1371 gl.), obe na Brdu. — 3. Helene Zriinc-eve s Studenca v Ljubljani. — 2. Jurij Raoaš-evo iz Radoša (1520 gl.) v Metliki. — 1. Tone Trat-nik-ovo (300 gl.) v Ipavi.
Na Štajarskem: 19. jul. 3. Fric Lcskovcu (1900 gl.). 19. in 20. jul. Konjarovo blago v Si. Bistrici.
21.	jul. 1. Šumcr v Stražgonjcih (800 gl.).
22.	jul. 2. Dam« v Oseku (7141 gl.).
24. jul. Novak v Zerovincih (prostovoljno).
Tržna cena preteklega tedna:
Mernik
i ;--
gag	® Mesta: -g | g :» © S
$ V • I ä !§• 2	=
v Ljubljani 2.Go| 1.80 1.45 1.00 1.50 1.40 1.50	1.90
v Kranji 2.40 1.70 1.50 0-95 1.50 1.30 1.35	—
v Loki 2.41 1.70 1.50 1.00 1.55 1.30 1.35	—
vNovomestu 2.20 1.86 1.10 1.00 1.60 1.65	1.65 1.60
v Sudražci 2 90 — — ! 1.00 1.50 1.50	1.66 240
v Mariboru 2.10 1.80 1.35 1.05 1.60 1 30	1.70	—
v Ptuju 1.75 1.50 1.50 0.95 1.25 1 15	1.60
v Celji j 2.35 1.80 1.55 1.15 1.75 1.50	1.70	—
v Celovca 2.20 1.88 1.50 1.00 1.35 _	_	_
v Trstu 2.68 1.80 1.40 1.00 1.70 —	—	—
v Zagrebu 2.16 1.75 1.25 0.95 1,25 —	—	—
v Varaždinu 2.24 — — 1.10 1.20 1.10	1.60	—
na Dunaju 2.60 1.80 1.50 1.00 155 _	_	_
v Peštu 2.60 1.60 — 1.00 1.20 —	—	—
v Pragi 2.55 2 20 1.G0 1 40 _ _	_	—
v Gradcu 2.26 1.60 1.65 1.10 1.44 —	—	— Tržnn cena: gl 2 E
s 2i —	»10
Reči -2 g Š m -S '§ ; -2.
>>>>>>>p.
Masla funt 0.52 0.50 0.54 0.50 0.50 —	—	—
Špeha „ 0.40 0.36 0.40 — 0.36 0.38	0.39	—
Lečo mernik 2.80 — 2 88 — — —	—	—
Krompirja,, 1.20 1.10 — 1.00 1 00 1.40	0.85	0.75
Fižola „ 2.40 2.49 ».40 — 2.20 —	—	—
Sena cent 1.20 1.20 1.40 1.25 — 1.50	1.00	1.60
Sem. detelja,, — — — — — —	_	—
Prešiči cent — — i — — — —	—	—
Govedinefunt 0.27 0.26 0.17 — — 0.25	0.26	0.26
Teletine „ 0.23 0.28 0.20 — — 0 25	0.27	0.26
Jajc za 10 kr. 5 8 7 7 6 —	—	—
Javna zahvala.
Dne 12. julija t. 1. pobila je toča samostanski vinograd, kterega sem bil pred nekoliko dnevi pri
„Minervi",
občni vzajemni zavarovalnici proti škodi po toči,
zavaroval. Omenjena zavarovalnica je škodo precej pošteno in pravično preiskala in že danes odškodnino izplačala, za kar se njej oziroma gosp. JniscKiR .Ici cliti. ravnatelju za slovenske dežele v Ljubljani, srčno zahvaljujem.
V Nazaretu 11a Štirskem dne 15. jul. 1875.
0. Albert Pintar, 1. r.
(57—1)	gvardijan.
Naznanilo.
Lnnz-eve „ročne mlntilnice"
prve vrste, letos še zboljšane, se dobivajo po nizki ceni iu pod jako ugjdnimi pogoji pri
(5G—2)
P. Skale-tu
v Ljubljani na Poljanah.
i
Farmacijske špecijalitete öiiln'iol Piooollijsi,
lekarja v Ljubljani na dunajski cesti.
Anatcrinova ustna voda in zobni
JJ5'aš<»3i. Boljši, nego vsaka druga zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zoboböl in ustne bolezni, zoper gnjilobo in majanje zob, zoper (lil'lei'ilis ali Vlietlco grla in Skorbut, prijetnega duha iu okusa, krepi dalje zobno meso, in je sploh neprimerljivo sredstvo za čiBtenje zob. Kllor ga fllkrnl poskusi, dal mu bode gotovo prednost, vzlic vsim enakim izdelkom, t steklenica 60 kr., 1 škatlja 40 kr.
Ribje olje i pošiljano naravnost iz mesta Bergen na Norveškem, brezkusno in ne slabo dišeče, 1 originalna steklenica 80 kr.
Pravi sajdlicev pulver. Nareja se s čisto!
kemičnih tvarin. I škatlja 80 kr., l tucat škatelj 6 gold. 60 kr.
Pravo vinsko žganje s soljo, v pomoči
bolehnemu človeštvu pri vsih notranjih in vnanjih prisadih, zoper večino boleznij, posebno za vsakovrstno rane itd. 1 steklenica 40 kr.
Eiiksir iz Kine in Koke. Najboljši do
sedaj znani želodečni liker. Pospešuje cirkulacijo in prebavljenje, ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr.
Glycerin-Oreme, je posebno izbomo sredstvo zoper razpokane ustnice in kožo na rokah. 1 flacon 30 kr.
Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad.
Špecijalno, da se ohrani koža krasna, nježna in mehka, se jej daje prednost pred vsemi
iiniivalnimi vodami, Icpoličjcui in IcpoUčnhn sredstvom, ktera so često škodljiva. 1 steklenica 1 gold.
Rajžev pulver. Izključljivo iz vegetabiličnih
tvarin, posebno zdrav za kožo, kterej podeli izvirno brhkost in čvrstost, kar se nahaja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr.
Sok iz Tamarinde. Po mrzlih sredstvih iz-
tlačen. Učinkuje znamenito krepilno in olaj-šajočo. 1 steklenica 40 kr.
Nezmotljivo sredstvo zoper mrzlico.
Učinek tega ldka jo dokazana istina in vsaki bolnik, ki je ldk uže poskusil sam na sebi, se bode radostno prepričal, da je najmočneje in zanesljivejše sredstvo do sedaj znanih zoper ponavljajočo se mrzlico, i.steklenica
80 kr.
NaroČila se izvršujejo vračajočoj Fe pošto proti poštnemu povzetju. (30 —11)
Poziv.
V Rajhenburgu na spodnjem Štajarskem prav blizo kolodvora je naprodaj ali pa se v najem daje
lepa zidana hiša
s 3 sobami, 2 kleti, kuhinjo, sobo za hrano, živinskim in svinjskim hlevom, dvema vrtoma in borštom;
hiša stoji tik potoka in Save. Kraj ima zdrav zrak in posebno dobro studenščino; vse je posebno sposobno za kakega pen-zijonista. — Več se zve pismeno pod naslovom:
V. Z. hiš.-št. 5, Reichenburg, „poste (55—1)	restante-.
Priporooba
orglarskega mojstra.
Prvega majnika t. 1. so prečastiti gospod dravberški prošt Matevž Koglnik nove orgle v libelički farni cerkvi slovesno blagoslovili. Napravil jih je znani umetnik g. Nace Zupan iz Krope na Kranjskem. Štejejo sicer le 11 registrov, vendar je prav veličasten, močen in prijeten njih glas, in vnanja oblika okusna. Cena po občnem spoznanji za to mojstersko delo je nizka. Naj bo vrli umetnik vsem cerkvenim predstojništvom živo priporočen!
V Libečah 10. jun. 1875.
(52-3) Viktor Pulier, župnik.