PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
PoStnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 151 (13.684)
Trst, sobota, 30. junija 1990
Včerajšnji sklep plenuma CK KP Sovjetske zveze
Kongres sovjetske partije se bo začel ta ponedeljek
Večina je torej zavrnila predlog partijske levice o preložitvi kongresa Nadaljujejo se polemike zaradi zmage dogmatskih sil v KP Ruske federacije
Litovski parlament sprejel moratorij
MOKSVA — Predsednik Litovskega parlamenta Vytautas Landsbergis je na zasedanju parlamenta predlagal uvedbo 100 dnevnega moratorija, ki naj velja za sprejeto deklaracijo o litovski neodvisnosti in za sprejete podrejene akte, kar je litovski parlament sinoči tudi sprejel.
Vytautas Landsbergis je v nastopu pred poslanci litovskega parlamenta dejal, da bi moratorij lahko začel veljati s samim začetkom sovjetsko-litovskih pogajanj, litovski parlament pa bi si pridržal pravico ustaviti dejstva moratorija, če bi bilo to seveda potrebno. Landsbergis je dejal, da predlog o 100 dnevnem moratoriju nastal na podlagi nedavnih razgovorov, ki jih je v Kremlju imel z Mihailom Gorbačovom. Kot je znano,je litovski parlament že od torka razpravljal o priporočilu litovske vlade Kazimire Prunskene o razglasitvi moratorija za sprejete akte o neodvisnosti, kar naj odpre vrata sovjetsko-litovskih pogajanj. Iz Vilniusa poročajo, da se je Landsbergis poprej sešel tudi s estonskim in latvijskih voditeljem, vse tri republike pa se že dlje časa dogovarjajo o strategiji skupnih akcij za dosego neodvisnosti Pribaltika.
MIHA LAMPREHT
MOSKVA — Včerajšnji plenum CK KPSZ je razblinil dvome in ugibanja. 28. kongres KPSZ se namreč začne v ponedeljek in bo predvidoma trajal 7 do 10 dni. Sektretar CK KPSZ Kapto je na tiskovni konferenci ocenil, da je bilo vzdušje na plenumu tvorno, načelno in dobrohotno.
Predsednik Mihail Gorbačov je v eni uri nakazal teoretična in politična izhodišča referata, ki ga bo imel ob otvoritvi 28. kongresa in naj bi trajal 3 ure. Devet razpravljalcev, med njimi je bil tudi notranji minister Vadim Ba-katin, se je ob Gorbačovem nastopu zadržalo ob neakterih podrobnostih in formulacijah v zvezi z referatom.
Člani cekaja so z absolutno včino glasov zavrnili predlagani naziv referata Mihaila Gorbačova. Namesto - o poteku perestrojke in nalogah partije - so sklenili, da ga bodo imenovali -politični referat 28. kongresa in naloge KPSZ -. Mimogrede je tako izpadel pojem perestrojka. Člani cekaja niso govorili niti o odložitvi kongresa, niti o znotranjpartijskem razkolu, pa tudi
o kadrovskih vprašanjih ne. Okrog naziva šefa partije, se pravi okrog generalnega sekretarja ali predsednika partije, o tem bodo odločali delegati kongresa. Kapto je dejal, da je večina članov cekaja pozitivno ocenila, da bi tudi v prihodnje ostali združeni funkciji predsednika države in šefa partije. Na plenumu so med drugim preučili še osnutek nove ustave KPSZ in programsko izjavo 28. kongresa.
Izvedeli smo, da je registriranih 4683 delegatov in 630 tujih in domačih novinarjev. Včerajšnji plenum je trajal šest ur in sodeč po tiskovni konferenci, se predstavniki posamičnih struj znotraj partije niso spuščali v sporna vprašanja. To namreč prepuščajo razpravi na 28. kongresu, ki se začne v ponedeljek.
V predkongresnih dneh pa tukajšnji mediji prenašajo takšna in drugačna izjasnevanja partijskih in drugih funkcionarjev.
Partijsko glasilo Rabočaja tribuna bralce seznanja z mnenji različnih (nasprotujočih si) zagovornikov prihodnjega razvoja sovjetske države in družbe. Mihail Gorbačov je med drugim dejal, da bo 28. kongres pomagal perestrojki in da bo utrdil njene sile.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Azzurri in modri slavi naproti?
Svetovno nogometno prvenstvo stopa v svojo vročo fazo. Drevi bosta prvi četrtfinalni srečanji, jutri pa ostali dve. Ob 17. uri bosta v Firencah igrali Jugoslavija in Argentina, ob 21. uri pa bo v Rimu tekma med Italijo in Irsko. Azzurri so izraziti favoriti, v Firencah pa favorita ni. Na sliki (AP) VVierchovod in Berti med treningom.
Poslanci italijanske narodnosti pri SKGZ
n n sn k*1!*110} ltalllanske narodnosti, ki so bili izvoljeni v slovensko skupšči-o so mn včeraj v Trstu gostje Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Poleg načelnih vprašanj so včeraj preučili tudi konkretne možnosti sodelovanja. Poslance italijanske narodnosti in predstavnike SKGZ je sprejel tudi deželni odbornik Gianfranco Carbone (Na sliki).
NA 5. STRANI
Pri iskanju izhoda iz sedanje težke jugoslovanske krize
Premier Ante Markovič predstavil nove gospodarske ukrepe zvezne vlade
JANJA KLASINC
BEOGRAD — Z velikimi pričakovanji in v veliki tajnosti so se do včeraj v jugoslovanski vladi pripravljali novi ekonomski ukrepi, ki izhajajo iz tistih, s katerimi je koncem prejšnjega leta začel svojo gospodarsko reformo premier Ante Markovič. Včeraj je Markovič delegatom obeh zborov jugoslovanske skupščine predstavil nove ukrepe, ki naj bi utrdili omajano in oslabljeno jugoslovansko gospodarstvo in mu pomagali preseči krizo. Delegati so bili s predlaganimi novimi ukrepi očitno zadovoljni, saj je Markovič po koncačem govoru doživel takšen aplavz kot še nikoli.
Markovič je najprej naštel nekaj dosedanjih uspehov njegove vlade. Največji je prav gotovo zaustavitev inflacije, ki je tik pred ukrepi, decembra lani, znašala 64 odstotkov, zdaj pa je na ničli. Po njeni zaustavitvi so največjo vlogo odigrale restriktivna denarna politika, velika ponudba blaga
na tržišču (tudi iz uvoza) in zamrznjeni tečaj dinarja. »V Jugoslaviji je bilo s temi ukrepi čez noč uničeno tako imenovano črno tržišče deviz, dinar pa se je povzpel na tečajne liste številnih bank in to z enakim ali podobnim tečajem, kakršen velja tudi na našem deviznem trgu,« je dejal Markovič. Ob tem se je tudi pohvalil, da eksplozivno hitro narašča število zasebnih in mešanih podjetij, saj je v prvi polovici letošnjega leta v Jugoslaviji ustanovljenih kar 15 tisoč takšnih podjetij.
Seveda pa je Markovič govoril o negativnih posledicah, ki so problem za uspeh reforme. Največja težava je okoli 10 odstotni padec industrijske proizvodnje v prvih petih meseceh letos. Težava je'tudi to, da so se preveč povečale plače, da ne deluje dobro trg denarja, ker ga preprosto ni dovolj in še bi lahko naštevali.
Zelo pomembno področje, ki ga odpira Markovičeva vlada je področje lastnine. Namreč, zavzema se, da je treba omogočiti preoblikovanje druž-
benega kapitala v vse oblike lastnine - v zasebno, državno ali zadružno, toda pod pogojem, da ni mogoč prenos lastnine brez nadomestila. V Jugoslaviji, podobno v nekaterih primerih razmišja tudi nova slovenska vlada, se nektari zavzemajo zato, da bi se preprosto družbena lastnina preoblikovala v državno. Markovič je včeraj opozoril, da bi to pomenilo vračanje za 40 let nazaj. Vlada zato predlaga, da bi v jugoslovanksih podjetij del družbene lastnine z delnicami prodali delavcem, ki so in so bili zaposleni v teh podjetjih, pri nakupu pa bi jim dali popust.
Za Jugoslovane bo eden najbolj bistvenih zakonov prav gotovo zakon o plačah, ki ko prehodna oblika do obdobja, ko bo vse urejeno s kolektivnimi pogodbami med zaposlenimi in delodajalci. S tem zakonom se bo sicer dobrim gospodarjem omogočilo povi-šanbje plač, ne pa v denarju, ampak v delnicah, kar naj bi delavce spodbuja-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Zamenjava v vrhu dnevnika Delo uvod v podobne pobude drugje?
Na tisoče imigrantov izkoristilo olajšave sanacijskega zakona
Pečenik (PSI) novi dolinski župan
NA 7. STRANI
□ □ □
Predali ladjarju Crovvn Princes plod dela in ponos tržiške ladjedelnice
NA 6. STRANI
BOGO SAMSA
LJUBLJANA — V torek, 17. julija, bo prevzel mesto glavnega in odgovornega urednika dnevnika Delo Tit Doberšek, ki bo zamenjal Boža Kovača. Visoko sposoben profesionalni časnikar bo torej zamenjal drugega visoko sposobnega profesionalnega časnikarja. Zamenjava je formalno izpeljana v skladu z rokom mandata, ki ga je opravljal Božo Kovač, v resnici pa poleg te formalnosti izraža tudi bistvene pravne spremembe slovenskega tiska in sredstev množičnega obveščanja nasploh.
Zadeva je precej zapletena, saj so bila vsa sredstva doslej pod okriljem Socialistične zveze delovnega ljudstva, ki je bila njihova ustanoviteljica skupaj s najpomembnejšimi člani in s
tem tudi nekakšna formalna lastnica medija, njegovega naziva, v italijanskem sistemu je to »testata«. Sedaj so se ustanovitelji svojim pravicam odpovedali, dnevniki, tedniki so se osamosvojili. Ostalo pa je odprto vprašanje, čigava je lastnina tiskarn, stolpnic, nepremičnin in drugega premoženja, ki je z izdajo dnevnikov in ostalega tiska sicer povezana, toda ne bistveno, predvsem pa gre za različni lastninski razmerji.
Že nekaj časa torej sredstva množičnega obveščanja delujejo v nekakšni pravni praznini, ki se počasi na razne načine ureja.
Bistvena je namreč razlika z RTV, ki je nesporno medij »nacionalnega interesa«. V Sloveniji ni mogoče ustanovi-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
RIM — Včeraj opolnoči je zapadel rok za sanacijo socialnega položaja priseljencev iz držav, ki ne spadajo v politično skupnost ES. Prvi korak na poti, da imigranti lahko postanejo polnopravni člani italijanske družbe, je bil torej narejen, sedaj pa bo treba seveda ugotoviti, do kakšne mere bo znala Italija res sprejeti v svojo sredo na tisoče »novih« državljanov.
Po prvih razpoložljivih podatkih, naj bi zadnji dan za prijavo potrebnih dokumentov izkoristilo le malo priseljencev. V Rimu se je na kvesturo javilo le kakih sto imigrantov, zato ni bilo gneče. Največ težav so imeli v Milanu, kjer so se vile dolge vrste oseb, ki so trdno upale, da bodo lahko izkoristile morebitno podaljšanje roka. V Milanu so tudi sicer zabeležili najvišje število prislejencev, ki so izkoristili zakon Martelli. Uradniki so namreč
sporočili, da so vložili 22.500 prošenj, od katerih so jih že zavrnili 300, pretežno zaradi odprtih računov s pravico, približno tisoč prošenj pa bodo morali podrobneje pregledati. Kljub temu pa mnogi ugotavljajo, da je v Milanu in okolici vsaj 70 ali celo 80 tisoč neevropskih imigrantov, zato menijo, da ima sanacijski zakon tudi nekaj šibkih točk.
V naši- deželi je že uredilo svoj status 2.500 priseljencev (približno 1.000 v Trstu, 700 v Vidmu, 450 v Gorici in 280 v Pordenonu). V glavnem gre za jugoslovanske državljane, kvesture pa trdijo, da jih vsaj tisoč ni vložilo prošnje. Razlogov za to je lahko več in niso vezani le na našo deželo, pač pa gre za številne primere delavcev na črno in oseb, ki nimajo stalnega bivališča in jim krajevne oblasti zato ne morejo izdati ustreznega potrdila.
Berlusconi ni več predsednik Mondadorija
Politično krizo je v bistvu povzročil Walesa s kritičnimi ocenami vladnega vodstva
Papež je šefu poljske vlade Mazowieckemu izrazil solidarnost in podprl njegovo politiko
MILAN — Afera Mondadori odpira novo poglavje. Včeraj je skupščina delničarjev, v sestavi, ki jo je določilo milansko sodišče, glasovala za »nezaupnico« predsedniku Silviu Berlusconiju in mu odvzela mandat. Skupaj z njim so morali zapustiti vodstvo družbe Mondadori tudi ostali člani upravnega sveta, ki mu je pet mesecev predsedoval Berlusconi.
Debenedettijeva CIR je tako zmagala še eno bitko, vendar ni mogoče iz tega ugotoviti, kako se bo razvil boj za vodstvo imperija Mondadori. Trenutno je dobršen del orožja v rokah sodnikov, ki odločajo predvsem o igri z delnicami družine Formenton-Mon-dadori, Berlusconija in De Benedettija.
VARŠAVA — Poljski premier Mazo-wiecki, ki je bil v preteklih tednih deležen ostrih kritik s strani Solidarnosti, v prvi vrsti pa s strani Lecha Wale-se, lahko računa na moralno podporo papeža Wojtyle. Janez Pavel II. mu je namreč poslal pismo, v katerem med drugim prosi »za božjo pomoč v tem tako težkem trenutku za Mazowiecke-ga«. Papež piše tudi, da ministrski predsednik »pooseblja želje vseh Poljakov po boljši družbi, kjer bosta vladali pravičnost in resnica«. »Poljska je doživljala tudi veliko težje trenutke, ki so jih znali Poljaki premostiti s ponosom, zato je toliko bolj potrebna enotnost tudi sedaj, ko je v teku gospodarska in politična prenova«, se zaključuje papeževo pismo.
Prvi, vidnejši znaki krize, ki pretresa poljsko vladno politiko, so se pokazali prejšnjo nedeljo, ko je prišlo do razkola znotraj Solidarnosti; laična struja, ki jo vodi Bronislaw Geremek je takrat zapustila sejno dvorano, potem ko je lider Solidarnosti Walesa večkrat ostro kritiziral delo Mazowi-eckega in se praktično predstavil kot edina alternativa sedanji vladi.
Medtem pa je vlada opozorila kmete, ki še vedno stražijo pred ministrstvom za kmetijstvo, da bo nad nje poslala policijo, če ne bo prenehali s protestom. Poljska tiskovna agencija PAP poroča, da se je pred ministrstvom zbralo že več kot 400 kmetov.
Med popravljanjem grezničnih filtrov trije delavci ob življenje
Albanci napovedujejo bojkot referenduma o srbski ustavi
PRIŠTINA — Na Kosovu se množično upirajo referendumu, na katerem naj bi prebivalci te pokrajine odločali o pripravi nove srbske ustave in kasnejših večstrankarskih volitev. V propagandni ofenzivi kosovski formalni in alternativni funkcionarji albanske narodnosti, njihovi organi, organizacije ter mediji v albanščini na veliko izražajo negativna stališča in pozivajo ljudi naj se ne udeležijo referenduma.
Jasuf Zejnulahu, predsednik izvršnega sveta Kosova je izjavil, da referendum ne predstavlja mišljenja celotnega prebivalstva Kosova in da ne more uspeti, ker ga organizirajo v »posebnih okoliščinah«.
Priprave za referendum so končane, udeležili pa se ga bodo tudi pripadniki JLA iz Srbije in pripadniki organov notranjih zadev, stacionirani na Kosovu. V nekaterih občinah odkrito nasprotujejo referendumu, z obrazložitvijo, da je protiustaven. Skupščina Podujeva je sklenila, da v tej občini ne bo referenduma.
Demokratska zveza Kosova je na včerajšnji redni tiskovni konferenci ponovno pozvala Albance, da ne gredo na referendum. Ibrahim Rugova je izjavil, da kosvoska alternativa podpira zahteve Albancev za sprejetje nove kosovske ustave. Dr. Budimir Košutič, delegat v skupščini Srbije in Jugoslavije, pa je izjavil, da se albanska alternativa boji, da bi Albanci glasovali za sprejem nove srbske ustave (tako kot so za Miloševiča) in da zato poziva za bojkot volitev.
Pričakujejo pa, da bodo na osnovi pravkar sprejetega zakona o ravnanju v posebnih okoliščinah, uvedli »začasne ukrepe« v nekaterih glasilih v albanščini. Alternativa na to ne pristaja, čeprav Rugova ugotavlja, »da Srbija, ki ima oblast, lahko stori tudi to.«
Kakor zadeve kažejo, bodo številna volišča zaprta, tako da tudi Srbi, Črnogorci, muslimani in drugi ne bodo mogli glasovati, vendar zatrjujejo, da bodo glasovali četudi na ledini.
Odbor gibanja Jugoslovanske perspektive iz Prištine pa poziva vse občane, ne glede na vero, nacionalnost itd., naj se udeležijo referenduma...
Demokratična zveza Kosova Ljubljana in Kulturno društvo Albancev Migjeni, Ljubljana, pia je predsedstvu Jugoslavije, Anteju Markoviču, predsedniku ZIS, generalu Veljku Kadijeviču in jugoslovanskim demokratičnim silam poslala poziv, da ukrepajo in preprečijo morebitne negativne posledice, ki jih lahko pričakujemo kot odgovor na referendum o sprejetju nove ustave SR Srbije, s čemer bo izginila vsaka sled še tako krhke avtonomije Kosova. Ob demonstracijah albanskega naroda, ki ne bo mirno gledal, da drugi odločajo o njegovi usodi, oba podpisnika poziva pričakujeta ostro ravnanje srbskih organov za notranje zadeve. Od zveznih organov zato terjajo, da onemogočijo morebitne tragične posledice in za to prevzamejo tudi odgovornost.
(dd)
Jutri prične italijansko polletje na čelu Gospodarske skupnosti
Nomada verjetno soodgovorna za ugrabitev male Santine Renda
ALESSANDRIA — V kraju Castel-nuovo Scrivia se je včeraj pripetila huda nesreča na delu, ki je terjala življenje treh oseb, druge tri pa se zdravijo v bolnišnici. Delavci konzorcija, ki ima v oskrbi prečiščevalne naprave grezničnega omrežja (na sliki AP), so se spustili v bazen, da bi očistili odtok. Hlapi onesnažene vode so bili očitno prehudi, tako da je en delavec omedlel in padel v vodo. Ostala dva sta mu hotela pomagati, vendar ju je čakala ista kruta usoda. K sreči so drugo trojico delavcev, ki je prvi zaman skušala priskočiti na pomoč, hlapi samo omamili, in se je rešila.
Preiskovalci še niso ugotovili pravih vzrokov smrti. Delo, ki so ga opravljali delavci, je bilo tako rekoč rutinsko, zato sklepajo, da je v greznične kanale nekdo zlil kako strupeno snov, ki je v zbiralniku začela izhlapevati zaradi visoke temperature zraka.
RIM — Polletje italijanskega predsedovanja EGS se uradno prične jutri, čeprav se je »politično« že pričelo s predajo evropske zastave v Dublinu. Italija je tokrat tretjič na čelu EGS. Prvič je bilo v letih, ko je italijansko vlado vodil sedanji predsednik republike Cossiga. Leta 1985 je bil na vrsti tajnik PSI Bettino Craxi z zunanjim ministrom Andreottijem, sedaj pa bo prav Giulio Andreotti - v spremstvu zunanjega ministra De Michelisa - vodil polletje, ki je »priložnost, in obenem izziv, čast in obenem velika od-
govornost«, kot je pred kratkim ugotovil predsedik republike.
Italijo dejansko čaka težka preizkušnja, saj se bliža uvedba skupnega evropskega tržišča, ki se bo uradno rodilo 1. januarja 1993. leta, vendar bo prav v prihodnjih mesecih treba postaviti ogrodje bodočega gospodarskega velikana. V prvi fazi bo Italija predsedovala tudi dvema programskima konferencama o gospodarski in politični enotnosti. Obe konferenci bosta na programu v prvi polovici decembra, ko se bo italijanski mandat bližal koncu.
COSENZA — Iskanje male Santine Renda, ki jo pogrešajo od 23. marca, je privedlo do nekaterih novosti. Sodnica Rosaria Zizzo je izdala zaporni nalog za dva nomada, Femijo Kuna in Ružo Tahiri, ki sta osumljena, da sta deklico imela nekaj časa v »varstvu«.
Skupina nomadov, kateri pripadata, je spomladi šotorila v bližini stanovanjskih blokov v Palermu, v katerih je živela tudi Santina. 25. junija pa so nekateri očividci povedali, da so dekletce videli na nekem počivališču ob avtocesti Salerno - Reggio Calabria. Karabinjerji so istega dne ustavili
sumljiv mercedes, ki ga je upravljal Kuna, o mali Santini pa ni bilo sledu.
Preiskovalci so prepričani, da sta nomada vsaj deloma odgovorna za izginotje Santine, čeprav trdita, da o zadevi ne vesta ničesar. Sodnica ju je zaslišala za zaprtimi vrati, iz podatkov, ki so kljub vsemu prišli v javnost, pa bi lahko sklepali, da sta nomada res nekaj časa imela Santino pri sebi, vendar da sta jo nameravala vrniti staršem. Preiskovalci bodo sedaj skušali ugotoviti, kaj je Femija Kuno in Ružo Tahiri odvrnilo od namere.
• Kongres
Odgovoril naj bi namreč na vprašanja, ki zadevajo sovjetsko partijo in družbo v celoti. Jegor Ligačov bralce med drugim prepričuje, da je absolutno prepričan v avtoritero Mihaila Gorbačova in njegov vpliv. Kategorično je zanikal »govorice« o političnem antagonizmu Gorbačov-Li-gačov. Dejal je še, da v predkongresnih dneh ne razmišlja o osebnih interesih, temveč o usodi partije in države. Leningrajski župan Anatolij Sobčak poudarja zlasti dve možnosti, bodisi resnično obnovo partije bodisi njen odhod s političnega prizorišča. Vladimir Ličenko, predstavnik Demokratske platforme meni, da se bo Mihail Gorbačov moral odločiti ali k civilni družbi ali vrnitev k avtoritetne-mu režimu. »Če bo 28. kongres repriza ustavnega kongresa KPSZ, bo partijo zapustila vsa demokratično naravnana in-teligencija«. Partijski ideolog vadim Medvedjev, je prepričan, da bo bližajoči partijski vrh ponudil nov socialni program za izhod iz sedanje krize. Fjodor .Buriatskij, urednik Literturne gazele, je v TV nastopu pozval k enotnosti in dejal, da lahko radikalna in zmerna struja kaj hitro najdeta skupni jezik.
Predstavniki največje partijske organizacije KPSZ, moskovskega mestnega komiteja, so pred kongresom pripravili tiskovno konferenco. Sekretar mestnega komiteja Vladimir Kuznjecov je med drugim opozoril na nedavno zmago konservativcev na ustavnovnem kongresu KP Rusije, kar je po njegovem spodbudilo, da članstvo zdaj množično zapušča partijske vrste. Po besedah Kuznjecova so bili organi KP Rusije izvoljeni v naglici in nedemokratično. »KP Rusije je bil kot otrok KPSZ spočet nezakonito,« je menil Kuznjecov. Članstvo moskovske partije zato zavrača tako konstituirano partijo, mersikje pa so zaradi tega že organizirali množična protestna zborova-
nja. V liberalnem tedniku Literaturna gazela je 29 od 80 uslužbencev podpisalo peticijo, v kateri se ograjujejo od KP Rusije, brkati pa zavračajo obtožbe na račun Mihaila Gorbačova.
Ob vsem tem zaenkrat še ni jasno, kaj bo v prihodnje, se pravi na kongresu, v zvezi s spremembami v strukturi partijskega vodstva. Sodeč po osnutku nove ustave KPSZ naj bi po novem izvolili prvega sekretarja CK KPSZ, ki naj bi ga imenoval CK. Prvi sekretar naj bi odgovarjal za delo centralnega komiteja. Za- * nimivo je, da je marčevski osnutek predvideval črtanje funkcije generalnega sekretarja, ki naj bi jo nadomestili s funkcijo predsednika KPSZ, in ga izvolili na kongresu. Predsednik partije naj bi tudi vodil partijsko predsedstvo, ki naj zamenja dosedanji politbiro, vanj pa naj bi imenoval vse voditelje republiških partij. Pred kongresom so potemtakem povsem upravičena ugibanja, analize in scenariji o prihodnji usodi sovjetske partije, družbe, države itd.
Tednik z največjo naklado Argumenti in fakti med drugim v nepodpisanem članku ugotavlja, da je bila vsa dosedanja sovjetska zgodovina krog številnih velikih in majhnih napak. Od obdobja kulta osebnosti, let voluntarizma, zastoja. Ob koncu se nepodpisan avtor sprašuje, kako označiti obdobje, ki ga sicer imenujemo perestrojka. Na obodu (začaranega) kroga z vprašanjem v sredini so stilizirane postaje od Lenina do Gorbačova. Kje je naslednja postaja? Odgovor je naznačen s prekinjeno črto, ki povezuje Lenina in Gorbačova in od Gorbačova vodi k brezimni »Radikalizaciji«. Ali bo res tako?
Prihodnji dnevi bodo ovrgli ali potrdili domnevo, da utegnel 28. kogres KPSZ z utrditvijo konservativnih sil partijskega aparata vzpstaviti protiutež izvoljenim vrhovnim sovjetom, z institucionalno utrditvijo »desnega partijskega monolita« pa hkrati ogroziti tudi predsednika Gorbačova.
•	Markovič
lo k boljšemu delu, saj bi bili soodgovorni za uspeh podjetja, v katerem delajo.
V obsežnem paketu zakonov, ki jih bodo te dni sprejemali v jugoslovanskem parlamentu in ki pomenijo nadaljevanje uresničevanja Markovičeve politike so tudi novosti, da bi se nekoliko povišala vsota v denarni blagajni, da bi se zmanjšale pokojnine, ki jih daje države (za borce in vojne invalide). V podjetjih bo dobil direktor bistveno večja pooblastila kot doslej - sam naj bi lahko zaposloval in odpuščal delavce, predvideva se popolna sprememba dajanja pomoči manj razvitim republikam in Kosovu, pa tudi ustanovitev osebne agencije za sanacijo bank. Ali bodo vsi ti ukrepi v parlamentu tudi sprejeti, pa bomo videli do konca julija.
•	Zamenjava
ti več komercialnih televizij, republika je premajhna in marketinško še premalo zanimiva. Zato je nujna ena sama televizija, ki mora poleg naročnikov računati na državno podporo. Status RTV so tik pred koncem uredili še v starem parlamentu s posebnim zakonom. Stvari so ta trenutek zamrznjene, toda pod tanko ploščo vre in izid je nepredvidljiv.
Poleg teh pravno-lastniških odnosov gre očitno tudi za profesionalne, lastniške in politične. Po eni plati za svobodo tiska, pluralizem, strokovnost, po drugi pa za večno vprašanje, čigav in v katerih rokah je tisk.
Demos in nekatere njegove stranke oporekajo, da je država ogromno vladala v tisk, ki je bil režimski in torej komunistično, partijsko usmerjen in voden. To je zgodovinsko točno, res pa je tudi, da
lastninske zadeve niso preproste, partijsko vodeni tisk je zbledel in se stopil pod močnim soncem slovenske demokratične pomladi že veliko pred letošnjimi demokratičnimi volitvami, prav nasprotno - proces demokratizacije in profesionalizacije slovenskega novinarstva ima dolgo zgodovino in bi jo lahko začeli tudi pri vlogi Mitje Gorjupa, mladega in prodornega, prezgodaj umrlega urednika Dela.
Demosovi odnosi 'z novinarji so se na prvi seji parlamenta začeli pod nesrečno zvezdo. Skupina novinark RTV je na nekoliko ponesrečen način prenašala zelo zapleteno, slabo vodeno in zmedeno prvo sejo parlamenta. Sledili so uradni protesti, sedaj že proslavljeni Janšev »Labodji spev«, nato formalne zahteve po odstavitvi krivih deklet in nekaterih urednikov. Kot reakcija je sledila opozorilna stavka vseh slovenskih časnikarjev in Demosova pravilna ugotovitev, da se v novem režimu upajo stavkati, medtem ko se v starem niso upali.
Sledile so nekatere spretne kadrovske poteze: za ministra zainformiranje je Peterle imenoval znanega uglednega novinarja (nekdanjega urednika Primorskega dnevnika) Staneta Staniča, za glasnika vlade pa potrdil pomočnika ministra prejšnje vlade Branka Podobnika. Strokovnjake prejšnjega režima so potrdili na podobnih mestih tudi v skupščini.
Za radio in TV velja povedati o novem šefu Janezu Staniču, da nima izrazito strankarske izkaznice, nesporno pa je vrhunski, izredno ugleden in znan slovenski novinar, ki je že uspešno delal na RTV.
Pa vendar je slišati tudi povsem nasprotne in drugačne zahteve. Po eni strani, da se tisk preprosto nacionalizira: prej so vladali komunisti, zdaj bomo mi. Skratka, gre za nekakšno ozračje »osme sedmice« Miloševičevega tipa, seveda tokrat obrnjeno: komunisti ven, mi noter!
Bistvo problema pa je povsem drugačno: prej je dolgo časa veljal enoprartijski
sistem, trda, zelo trda roka v tisku, toda znotraj tega sistema so se, tudi pod stro-kovnjstjo časnikarjev, pričele lomiti in že nekaj let je slovenski tisk vedno bolj svoboden in pluralističen. Demos, stranke, volitve in pluralistični parlament so torej dokončna smrt enopartijskega sistema in prehod v pluralizem in okrepljeno svobodo tiska. Ni ena barva zamenjala drugo, temveč je eno samo zamenjala celotna barvna mavrica.
To vprašanje pa ni osamljeno, saj je tesno povezano z najmanj dvema medijsko zanimiva pojavoma. Po eni strani Demokracija, kot glasilo Demosa, očita Kučanu, da je ustvaril pravo mafijsko, zmajevsko prikrito mrežo alternativne oblasti (na tem spisku izobčenih, so se znašli iz zamejstva tudi dopisnik Primorskega dnevnika in urednika PD, celotna SKGZ in še kdo). Po drugi strani pa je slišati zahteve, da je treba odstraniti vse direktorje gospodarskih podjetij, katere je nastavila prejšnja oblast. Vsi morajo proč, če so dobri ali slabi.
Tipičen je primer uspešne Mure, podjetja, ki ima 6.500 zaposlenih in mu nače-Ijuje direktor, ki je hkrati poslanec ZKS-Stranke demokratične prenove. Cule so se najrazličnejše obtožbe, sledile so množične stavke in preiskave, vse pa se je razblinilo kot napihnjen milni mehurček. Direktor je ostal, obtožbe so se izkazale za obrekovanja brez podlage, krajevni Dmeos ogorčeno zanika, da bi z zadevo imel kakršno koli zvezo.
Toda velika večina direktorjev, bivših komunistov ali ne, se čuti ogrožene in se neformalno združuje, Ker pač niso ovčke, pripravljene na zakol.
V Ljubljani je vroče, ne samo zato, ker se je le začelo poletje, temveč, ker je politični spopad dobil povsem nepričakovano, tipično slovensko »zadrto« zunanjo podobo.
Skoraj 200 tisoč ljudi brez vode v Polesinu
ROVIGO — Od predsinočnjim je stopila v veljavo prepoved uporabe vode v Rovigu in drugih osmih občinah Polesina. Krajevna zdravstvena enota je namreč ugotovila v vodi roviškega vodovoda prisotnost organskih sestavin in amoniaka, tako da je župan Carlo Piom-bo odredil prepoved uporabe tudi za sanitarje in za pranje.
Neljubo vest so prebivalstvu devetih občin še včeraj z zvočniki posredovali občinski redarji. Krajevni upravitelji pa so že začeli uresničevati nujnostne ukrepe, ki bi vsaj nekoliko omilili nevšečnosti. Ukrep je prizadel skoraj 200 tisoč oseb v trenutku, ko je zaradi poletne vročine poraba vode največja.
Na prefekturi so celo noč stikali glave, tako da so danes že prispele prve cisterne civilne zaščite. Prav tako so poskrbeli za dobave mineralne vode otroškim vrtcem, domom ostarelih in drugim javnim strukturam.
Izvedenci skušajo sedaj ugotoviti, kaj je botrovalo takemu onesnaženju. Po prvih ugotovitvah je vsega kriv dalj časa zaprt odsek vodovodnega omrežja zaradi ureje-
vanja kanalizacije. Ko so po tem odseku ponovno spustili vodo, je baje vanj že vdrla nesnaga. Sedaj so ga ponovno zaprli in začeli z dezinfekcijo celotnega vodovodnega omrežja.
Včerajšnje nove analize vode so dokazale, da je stopnja onesnaženosti nižja, a ne taka, da bi lahko v kratkem preklicali prepoved. Nič čudnega torej da se stopnjuje negodovanje prizadetega prebivalstva, ki že grozi z državljansko nepokorščino, ker je dobesedno smešno, da ljudje plačujejo dajatve za neobstoječe javne storitve. Zeleni pa so že zahtevali, naj sodstvo ukrepa in prepreči, da bi nadaljevali z razmetavanjem javnega denarja pri »posodabljanju roviškega vodovoda«. Prav tako zahtevajo, da sodstvo odkrije krivce za sedanji nevzdržni položaj.
Sedanji zaplet v Polesinu pa nesporno dokazuje, da nimajo težav z vodo samo v južni Italiji, temveč da se bomo s podobnimi težavami prej ali slej ubadali tudi v »razvitem« Severu.
Japonci imajo novo princeso Prestolonaslednik se je oženil
Atentat v centru Medellina terjal štirinajst mrtvih in 33 ranjenih
MEDELLIN — Kolumbijska policija in narkotrgovci so spet na bojni nogi. Predvčerajšnjim so plačani morilci parkirali avtomobil s tempirano bombo v neposredni bližini policijskega generalštaba v Medellinu (na sliki AP). Atentatorji so natovorili na avto kar 150 kilogramov dinamita, nato so počakali, dokler niso v palači zaključili slovesnost ob imenovanju polkovnika Jorga Ferrera Echeverryja na mesto novega šefa mestne policije.
Takrat so atentatorji stopili v akcijo in sprožili bombo, ki je povzročila silno eksplozijo. Osem oseb je umrlo že na kraju eksplozije, kasneje pa je število žrtev naraslo na 14, ranjenih pa je bilo 33 oseb. Med temi sta tudi novinarka Myriam Nassa De Sampayo, ki je vodila neko znano oddajo na zasebni radijski postaji Caracol, in žena senatorja Jorga Ivana Caravajala, Patricia Roman.
Kolubijske oblasti skušajo uvesti nove pravilnike, ki bi omogočale policiji večjo agilnost v boju proti narkokarte-lom, saj je do danes prav policija žrtvovala največ ljudi v boju proti trgovcem s smrtjo. V enem samem letu je v Medellinu namreč umrlo kar 2.800 oseb, na stotine policijskih agentov pa je že umrlo odkar so narkotrgovci proglasili »vojno vojašnic«. Gre za načrtne napade tako imenovanih
»extraditables« na vojašnice in na vse policijske agente (dejansko tudi na mestne redarje), če jih zasačijo v uniformi.
TOKIO — Japonci so končno dočakali: prestolonaslednik Aya in nežna Kiko sta se vzela, ohcet pa je potekala v pompu, ki se pač spodobi za vladarja. Poročni obred je do pičice spoštoval pravila, ki jih je cesarska dinastija določila že pred 2.600 leti. Tudi poročno zaobljubo je moral prestolonaslednik izreči v arhaični japonščini.
Kiko Kauašima, ki sicer nima niti kančka modre krvi,
izhaja pa iz najbogatejše tokijske družine, je včeraj ob zori zapustila svoj samski domek v spremstvu cesarskega sela. Ta jo je popeljal v cesarsko palačo, kjer so jo spletične okopale in preoblekle v dragoceni »juni hitoe«, princesin kimono. Poročni kimono pa ni od muh: svila je ročno stkana, ročno so ga tudi šivali, izredno zapleten kroj, ki je nekakšna državna skrivnost, pa tehta dobrih sedemnajst kilogramov. »Hec« je stal nič manj kot 160 milijonov lir. Kiko se je nato morala prepustiti spretnim rokam frizerjev, ki so po večurnem trudu pričarali poročno pričesko, kakršno so nosile vse dosedanje cesarice. Namesto krone pa so Kiko vpletli v lase diadem s tremi konicami, namesto poročnega šopka pa so ji v roke potisnili dragoceno svileno pahljačo. Nevesta je bila pripravljena.
Prestolonaslednik, drugorojenec cesarja Akihita, je bodočo soprogo pričakal v cesarskem templju, kjer sta novo-poročenca dahnila usodni da, Aya pa je prebral obljubo, ki pravi, da se bosta mlada dva ljubila in spoštovala do konca dni. Ni kaj, zakonske obljube so povsod po svetu enake, pa naj jih izreče cesar ali kmet. Ndvoporočenca se bosta z ženinovimi starši srečala šele danes. Tokrat bo koreografija čisto običajna, oblečena bosta namreč v »civilno« obleko, z razliko, da bo princesa Kiko danes nosila pravo krono, v kateri je vdelanih tisoč petsto diamantov. Obvezno pa bo morala nositi belo obleko. Nato si bosta Aya in Kiko končno lahko oddahnila. Za poročni obred sta morala namreč več tednov redno vaditi, saj si nista smela privoščiti niti najmanjšega spodrsljaja.
w
Zupan, crack in prostitutka
WASHINGTON — Ameriška televizija je predvajala 20-minutni video, ki je sestavni del obtožnice proti washingtonskemu temnopoltemu županu Marionu Barryju. Na videu, ki je v »originalni« verziji za več kot uro daljši, so posneti intimni županovi podvigi z 39-letno prostitutko in bivšo ljubico Hazel Diane »Rasheedo« Moore. To, kar počenjata v postelji, pa je povsem nezanimivo, če izvzamemo dejstvo, da si občasno privoščita nekaj cracka.
Video so v celoti predvajali na procesu proti županu, ki ga je »izdala« prostitutka, ker je dejala, da mu hoče rešiti življenje. Sedaj mu bodo sodili, vendar ne zaradi porabe cracka, ampak samo zaradi lažnega pričevanja.
V	Kaliforniji neprecenljiva škoda zaradi požarov
V	nevarnosti so tudi nekatera turistična naselja
LOS ANGELES — Požarov, ki že več dni uničujejo kalifornijske gozdove, še niso ukrotili. Gasilci so nemočni pred zublji, ki jih pospešuje močan suh veter, zadnje upanje so sedaj posebna letala, ki jih je dala na razpolago civilna zaščita. Ogenj je v gozdovih povzročil neprecenljivo škodo, zajel pa je tudi nekatera turistična naselja in uničil na desetine počitniških hiš (na sliki AP).
Vzroki požara so še neznani, čeprav so očividci povedali, da so se prvi plameni dvignili v ponedeljek malo pred polnočjo v gozdiču severno od rezi-denčne četrti Painted Cave. Oblasti ne izključujejo, da je ogenj podtaknil piroman, čeprav se vse bolj utrjuje mnenje, da je šlo za nenamerni požar, ki ga je povzročil kak izletnik. Do pobnega primera je namreč že prišlo pred kakim letom.
V Kjobenhavnu končala K VSE
Konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi, .je tokrat v Kjobenhavnu razpravljala o človeko-Vlj} razsežnostih, se je včeraj končala s sprejetjem sklepnega dokumenta, novega kamenčka v urejanju evropskega mozaika.
Delo je teklo, kakor ugotavljajo, razmeroma hitro
uspešno. Res je, da ni posebnih rezultatov pri dogovarjanju o konkretnih rešitvah, toda položaj je dotjši, kakor v preteklih letih. Spet je treba priznati, da sta velesili s svojim prispevkom na začetku zasedanja, veliko pripomogli k njegovemu uspehu, čeprav ta še nima povsem jasnih obrisov. Pomemb-n° ie, med drugim, da so podprli predlog o izenačenju kriterijev pravne države.
Predlog vsebuje vrsto temeljnih norm,- med njimi so kajpak pravne, se pravi uresničitev človekovih Pravic, tako rekoč politične, ki določajo parlamen-drru piuralizem, naposled pa gospodarske, ki pa d/ bi izhajale iz tržnih zakonitosti ter svobodne astnine. Tako rekoč okvir teh norm pa naj bi pred-avljali dogovori o svobodi gibanja državljanov, o Pr°sti izbiri bivališča in delovnega mesta ter o svo-odnem pretoku blaga. Seveda so še druge predpostavke.
Med njimi prednjačijo nekatere, ki pa so, kakor Pravijo, ključne pri dogovarjanju o novi Evropi. Nji-oya pomembnost je takšna, da jih nekateri prište-alo, kar med načela. Gre, na kratko za načela par-amentarne demokracije, kajpak za svobodne volit-, za spoštovanje pravic manjšin in ustrezen nadur, na koncu pa še za institucionalizacijo Konfe-
rence o varnosti in sodelovanju »kot temeljnega pravnega elementa v evropskem življenju«.
Ciljev za uresničevanje človekovih pravic je veliko, nekateri med njimi pa pomenijo dobesedno preobrat v družbenem življenju nekaterih dežel. Pri tem pa ne gre samo za vzhodnoevropske dežele, ki so se, roko na srce, pričele kar hitro prilagajati novim razmeram in potrebam, marveč tudi za nekatere druge, kakor je denimo Jugoslavija. Zanjo je še zmeraj značilno, da je med prvimi pri sestavljanju formulacij o tem, kaj so in kaj bi morale biti človekove pravice, na žalost pa med zadnjimi pri udeja-njevanju. Se zmeraj jo tare problem Kosova, v novejšem času pa je v Kjobenhavnu slišati pripombe na račun njene »demokratizacije« na jugu države.
V vsakem primeru pa se pogovri v Kjobenhavnu vse hitreje spreminjajo v dogovore. Številne predloge, ki so bili sestavljeni že svojčas, danes brez posebnih težav spreminjajo v sklepe. Ni več opaziti pojava, ki je bil značilen še nedavno, da se je domala vsaka država raje predstavljala s svojimi predlogi, ne da bi predhodno preučila, če niso že drugi predlogi istovetni z njimi. Pred tremi leti je bil objavljen britansko-francoski predlog o izenačevanju kriterijev pravne države, ki je ves čas naletaval na ovire, zdaj pa so ga sprejeli. Udeleženci so prav tako osvojiti francosko-sovjetski predlog (objavljen pred dvema letoma) o »enotnem evropskem pravnem prostoru«.
Slednji predlog spada hkrati med najbolj otipljive dokaze, kako se zadnje čase korenito spreminja-
jo razmere v Evropi in kako pri tem sodelujejo tui večje države. Med predlogi, ki jih imajo za »najbo zanimive« pa so tudi tisti, ki zadevajo »nadzorstv nad človekovimi pravicami« v luči spoštovanj manjšin. Vemo, da je tako imenovana dunajsk »Pentagonala« bila pobudnica teh predlogov i dala tudi konkretno pobudo o »določanju in pošilji nju kvalificiranih opazovalcev«.
Vprašanje je sicer odprto predvsem zavoljo ret triktivnih predlogov, ki pa jih bržčas pripravljaj predstavniki Francije, Španije, Grčije in Turčiji kjer do narodnih manjšin nemara nimajo najbo odkritih odnosov. Te dežele, kakor pričakujejo, s trudijo, da bi njihovi predlogi dobili blagoslov n posebnem tako rekoč preliminarnem sestanku udt ležencev, pred plenarnim zasedanjem konferenci Korak naprej pa predstavlja to, da se je na primi jugoslovanskemu predlogu o izboljšanju položaj migrantov, pridružila Turčija in da so na vidiku š druge podpore.
Klima na zasedanju je bila delovna, konstrukth na, polemičnih tonov je bilo malo. Mestoma je h prisoten celo optimizem. Skratka, korak naprej, dc siravno na obzorju še ni vse čisto. Še zmeraj, prav jo, smo v času, ko se problemi kopičijo, reševanj pa še ni steklo dovolj gladko. V istem mahu p udeleženci le priznavajo, da so napori za rešitv mnogo bolj »resni in stvarni«, kakor so bili še ne davno.	_
MIRO KOCJAN
---- propagandno obvestilo -
KORF01
Ameriško raziskovanje in »sončni ščit«
Izziv
soncu
Novost za zagorelost ki izžareva zdravje
NEW YORK — Zagorela polt je moda, vendar bi le težko rekli, da je starodavna. Še pred komaj 60 leti se ne bi prav nikomur niti sanjalo, da bi se pekel na soncu. Tako imenovana »lunina koža« je bila takrat vsaj pri ženskah znak lepote. To prepričanje pa se je sčasoma izkazalo za zastarelo, tako z estetskega kot z znanstvenega vidika.
Izpostavljanje soncu ima za organizem nedvomno pozitivne lastnosti. Tistega, česar ne gre pozabiti, pa je pravilo, da se je treba vedno sončiti z dobro zaščito.
Ameriški dermatologi naj bi bili že potrdili: spekter sončnih žarkov UV naj bi bil glavni krivec za pospeševanje staranja kože in torej za vidno širjenje gub. Po mnenju raziskovalcev iz newyorškega zavoda Skin Can-cer Foundation bi lahko ti žarki v primeru prekomernega sončenja povzročili koži tudi resno škodo.
Za tiste, ki se ne morejo odpovedati zdravi zagorelosti, ki ne povzroča gub, so raziskovalci znane multinacionalne družbe Korff, ki proizvaja kozmetična sredstva za lekarne in ima sedež tudi v New Yorku, oblikovali nov trojni sončni filter, ki so ga nemudoma krstili za Deca 3. Le-ta je sposoben učinkovito zaščititi pred škodljivimi vplivi sončnih žarkov in hkrati omogočiti intenzivno in trajno zagorelost kože. Potem ko so jih testirali in začeli prodajati v Ameriki, so ti novi proizvodi za sončenje z novim trojnim filtrom sedaj na voljo tudi v naših lekarnah, in sicer v različicah za odrasle in za otroke.
Vtisi raziskovalca po obisku pri slovenskih izseljencih v Argentini in v Braziliji
Vez s čezoceanskimi državami
BRANKO JAZBEC
Na vsakogar, ki prvič obišče izseljence našega rodu v Južni Ameriki, naredi največji vtis njihova medsebojna povezanost, dobra organiziranost, kakor tudi njihova vse prej kot zanemarljiva številčnost. To seveda drži v največji meri v argentinskih razmerah, kjer je tudi najbolj vidna številčna prisotnost mladih v življenju tamkajšnje slovenske skupnosti. To je vidno še posebej v Buenos Airesu, kjer so naši rojaki organizirani v več društvih: Primorci prvenstveno v društvu Triglav, Benečani v Zvezi slovenskih izseljencev iz Fur-lanije-Julijske krajine ter povojna politična emigracija v Slovenski kulturni akciji, če se omejimo le na najbolj pomembna.
Navedene organizacije so si sicer v marsičem različne. Tako sta društvo Triglav in Slovenska kulturna akcija dve dokaj pomembni stvarnosti - izraz samopomoči Slovencev, ki so se po sili razmer znašli tako daleč od svojega doma, a so se, vsaka skupina sicer na svoj način, znali razmeram primerno organizirati in tako ohraniti tudi v mlajših rodovih zanimanje in odnos do slovenstva. Organiziranost Benečanov tako v Argentini kot drugje po svetu je zasnovana povsem drugače. Tu je še zlasti pomembno to, da gre za zvezo, ki je organizirana povsod, kjer so prisotni beneški izseljenci. Z njimi - seveda po zaslugi deželnega normativa in sredstev, ki jih Dežela Furlanija-Julijska krajina namenja programom v prid izseljenskega gibanja - centralni sedež zveze v Čedadu vzdržuje redne stike. Tudi zaradi tega dajejo člani zveze vtis poprečno dobre informiranosti o stanju pri nas, saj poleg rednih obiskov vodilnih članov zveze sodijo v program zveze tudi mesečna bivanja mladih v naši deželi, da se lahko seznanijo z družbeno in kulturno stvarnostjo krajev, iz katerih so se izselili njihovi starši oziroma predniki.
Tokratnega, majskega obiska naših izseljencev v Južni Ameriki sem se udeležil kot poročevalec na posvetu »Povratki med stvarnostjo in iluzijo«. Srečanje je bilo 12. maja v Buenos Airesu, 27. istega meseca pa je bil posvet na isto temo še v Sao Paolu v Braziliji, tudi tu v organizaciji Zveze slovenskih izseljencev iz FJK. Posveta sta bila sklicana z namenom, da se izseljence, še zlasti pa njihove sinove oziroma potomce, seznani z realnim ekonomskim stanjem v Italiji in v naši deželi; v ta namen sem podal svoj referat o najnovejših ekonomskih trendih ter možnostih zaposlitve pri nas; posebna pozornost je bila posvečena problemu brezposelnosti še zlasti v perspektivi evropske integracije leta 1993. Poročevalec na posvetu je bil še arh. Mario Zufferli, župan občine Dreka, ki je udeležence seznanil s socioekonomsko stvarnostjo Nediš-kih dolin ter še posebej s problemi občine, ki ji je kot upravitelj na čelu. Oba posveta je vodil in z zaključnimi mislimi sklenil podpredsednik zveze Graziano Crucil.
Srečanji, ki sta bili res dobro obiskani, sta izpričali veliko zanimanje posebno mladih za razmere pri nas. Mladi potomci slovenskih izseljencev so namreč predvsem izučeni ljudje; v naših krajih bi se radi študijsko izpopolnili ali pa si pridobili delovnih izkušenj, ki bi jih nato s pridom uveljavili v Argentini oz.
Obiskovalca, ki pride prvič mednje, slovenski rojaki, ki živijo v Argentini presenetijo s svojo organiziranostjo in številčnostjo. Vodstvo slovenskih organizacij v tej državi postopno prevzemajo mlajši ljudje, ki si želijo tesnejših vezi z rodnimi kraji. Predvsem pa lahko izseljenci odigrajo zelo pomembno vlogo v povezovanju novih gospodarskih teženj, obenem pa tudi na kulturnem in izobraževalnem področju. Na slikah utrinki z obiska našega sodelavca v Argentini: pod naslovom slovesnost ob desetletnici delovanja tamkajšnje sekcije Zveze slovenskih izseljencev iz Furlanije-Julijske krajine, spodaj pa skupina starejših emigrantov, ki se je nastavila fotografu skupaj z gostom.
Braziliji. Nedvomno je namreč, da je prispevek, ki ga lahko nudijo najbolj izučeni kadri, dragocenejši južnoameriškim državam v njihovi sli po razvoju kot pa industrijsko razvitim državam, kakršna je Italija.
O značilnostih in najakutnejših problemih argentinske družbe ter o značaju in neizkoriščenih možnostih, ki jih sami Argentinci ne uspejo sami uveljaviti, je na posvetu v Buenos Airesu govoril prof. Guillermo Badino z univerze v Aconcagui. Podobne teme, ki pa je zadevala Brazilijo, se je na posvetu v Sao Paolu dotaknil, uveljavljeni podjetnik italijanskega rodu in politik Jose Papa Junior. Oba sta zelo kritično obravnavala težnjo - zapaziti jo je še zlasti med mladimi, da se posledicam trenutnih ekonomskih težav, v katerih je malodane sleherna južnoameriška država, izognejo z izselitvijo v rodne kraje njihovih staršev oziroma prednikov. Oba sta ugotovila, da bi opuščanje teh držav pomenilo njihovo še dodatno obubožanje (Argentina že pozna pojav intelektualne emigracije) in manjše možnosti za eksploatacijo izrednih bogastev ter po naravnih danostih in obsegu
tako razsežnih in rodovitnih površin.
Živo zanimanje za temo posveta je izpričala številna prisotnost članov zveze iz Buenos Airesa, a tudi iz bolj oddaljenih krajev, kakšrni so Cordoba, Mendoza, idr. Precejšnje je bilo tudi število izseljencev iz Trsta, Gorice ter drugih krajev Primorske. Ti so zvečine sicer včlanjeni v društvo Triglav, a so dobro povezani z zvezo. Prisotni so bili tudi predstavniki drugih združenj italijanskih izseljencev.
Dejal sem že, da je bila na posvetu še zlasti opazna prisotnost ter aktivna soudeleženost mladih. Dodati pa gre, da argentinsko federacijo zveze izseljencev vodijo mladi ljudje. Ravno v času našega bivanja v Benos Airesu je bila na čelu te imenovana Isabel Topatič. Prizadevnost, smisel za samopomoč ter inventivnost članov zveze je vidna tudi v sicer še začasni ureditvi njihovega sedeža v Villi Bagister, kjer je ravno v nedeljo, 20.maja potekala'slovesnost ob desetletnici ustanovitve te sekcije, ter v mnogih interesnih dejavnostih, ki jih izseljenci gojijo v okrilju njihove organizacije: od te-
čajev slovenskega jezika pa do planinskega odseka.
V Sao Paolu živeči slovenski izseljenci sicer niso tako številni. Zaradi tega pa so beneški rojaki dobro povezani z drugimi italijanskimi združenji izseljencev in s tamkajšnjimi italijanskimi ustanovami, kakršen je npr. Institute italiano di cultura. Tako je posvet v Sao Paolu potekal ob prisotnosti izseljencev iz vseh krajev Italije (v tem brazilskem velemestu je po nekaterih ocenah polovica prebivalstva italijanskega izvora); ti so do kraja napolnili veliko dvorano italijanskega doma (Časa Italia). Zanimivo je, da je to najvišja zgradba nasploh - in to v mestu nebotičnikov, na vrhu katere si je mogoče ogledati izjemno razprostra-nost tega brazilskega ekonomskega središča.
Sodelujoči na obeh posvetih -med temi sta bila italijanski konzul v Sao Paolu in predsednik združenja FEDITALIA Romanini v Buenos Airesu - so si bili enotni v oceni, da je cilj, ki ga je treba zasledovati, večje sodelovanje med Italijo in Argentino ter seveda intenzivnejša kooperacija med podjetji obeh držav,
k temu pa seveda sodi tudi možnost večje blagovne izmenjave med Latinsko Ameriko in EGS.
V tem smislu je med letošnjo marčno turnejo predsednika Andreottija v Ameriki tudi Italija potrdila obveze, ki jih je bila prevzela do argentinske države leta 1987, ko je bil v Rimu sklenjen sporazum, v katerem so med državama predvideni posebni odnosi še posebno na področju kooperacije, o čemer so tekli konkretnejši dogovori ravno med letošnjim obiskom.
Velika pozornost Italije za dogajanje v Argentini je tako politične kot ekonomske narave: po eni strani gre tudi za podporo državam, ki jih po dolgih letih vojaških diktatur vodijo demokratično izvoljeni politiki; obenem je'tu važna ugotovitev, da je število Argentincev italijanskega rodu izredno visoko (po nekaterih ocenah je več kot polovica argentinskega prebivalstva italijanskega rodu), kar milijon 200 tisoč pa je Argentincev z italijanskim potnim listom; po drugi strani je Italiji tudi veliko do tega, da pred letom 1993 razvije z Argentino preferencialne odnose, kar je s stališča njene preskrbljenosti z naravnimi dobrinami, ki jih lahko nudi surovinsko bogata dežela, kakršna je Argentina, nedvomno daljnosežna poteza.
Srkatka, občutiti je potrebo po pospešitvi odnosov tako na gospodarskem kot na kulturnem, izobraževalnem, zanstvenem in tehnološkem področju. Vse to naj bi prispevalo k stkanju čvrstejših vezi med obema družbama in državama. Svoj delež tem procesom lahko prispevajo izseljenci in njihovi potomci, saj so zaradi poznavanja dveh, neredko pa treh jezikov in kultur privilegirani. Te vloge, ki jo lahko odigrajo naši izseljenci v čezoceanskih krajih, bi se morala v večji meri zavedati tudi naša narodna skupnost. Z bogatimi izkušnjami, ki jih ima na ekonomskem področju in v mednarodnem povezovanju gospodarstev, bi lahko sledila novim težnjam, katerih nosilci so še zlasti potomci' izseljencev. Na tem področju bi bila zato še posebej dobrodošla aktivna politika Slovenske kulturno gospodarske zveze in njenih članic, med katerimi pripada seveda ključna vloga ravno Zvezi izseljencev.
Glavna gospodarska značilnost Argentine in Brazilije
Zadolženost hudo breme
Z ozirom na naravne danosti in ugodno klimo, s katerimi razpolagata, sta Argentina in Brazilija potencialno izredno bogati deželi, žal pa sta prezaposleni z ekonomskimi tegobami, ki so skupne državam v razvoju; predvsem z vprašanjem ogromnega državnega dolga (Brazilija je zadolžena za celih 112 milijonov dolarjev ZDA, Argentina pa za približno 65 milijonov), z vrtoglavo stopnjo inflacije (v Braziliji je še meseca februarja, pred vladnimi ukrepi, mesečna stopnja inflacije bila 72 odstotna), razpuščenostjo financ, ki iz te izvira, ter velikimi socialnimi razlikami. V tem letu sta se vladi obeh držav odločili za ukrepe gospodarske politike, ki so sicer boleče prizadeli tamkajšnje prebivalstvo, uspelo pa jim je vsaj zaenkrat ubrzdati še donedavna divjo spiralo inflacije.
Odprto je še zmeraj vprašanje zunanje zadolženosti obeh držav. Ta je sicer nemara najtežje rešiljiv problem, saj ne Argentina ne Brazilija ne zmoreta tako hude dolžniške obremenitve in sta zato še pred časom enostransko razglasili moratorij. Argentina je ravno v tem mesecu, zato da bi omogočila pogajanja z Mednarodnim denarnim skladom, po dveh letih mo-
ratorija odplačala del svojih obresti bankam upnicam, med katerimi jih je največ iz ZDA.
Program »tržno-ljudske ekonomije«, katere pobudnik je argentinski predsednik carlos Me-nem, sloni predvsem na krčenju državnih izdatkov za približno dve milijardi dolarjev. Ti ukrepi zaobjemajo obvezno oz. tudi predčasno upokojitev državnih uslužbencev, racionalizacijo centralnega državnega aparata, povišanje davka na kapital za 1,5 % ter dajatev na agroži-vilski izvoz za 5 %, reorganizacijo bančnega sistema, ukinjanja državnih podpor, idr.
Socialni nemiri, ki jih je sprožila vladna ekonomska politik^ so vidni v številnih manifestacijah v središču Buenos Airesa. Gospodarska kriza ter neenotnost hotenj sta načela od-
nose v Menemovi peronistični grupaciji, v kateri imajo vsekakor pomembno besedo sindikati, in celo v predsedniški družini, saj je Mene-mova soproga Zulema na strani sindikatov, poleg tega pa se zavzema za socialno najbolj ogrožene sloje prebivalstva.
Tudi v Braziliji se že čutijo posledice gospodarske reforme, ki jo je novoizvoljeni predsednik Collor de Mello začel izvajati takoj po svoji umestitvi marca letos. Ti ukrepi so v nekaterih aspektih slični ekonomski politiki Markovičeve vlade, saj je v obeh primerih glavna tarča ukrepov hiperinflacija. Predvsem gre tu za začetno zamrznitev cen in plač ob hkratnem povišku cen nekaterih ključnih proizvodov: goriva ( + 57%) in elektrike ( + 30%). Predvideno je bilo obenem razvrednotenje in novo poimeno-
vanje nacionalne valute (slednje sicer v brazilskih razmerah ni nič nenavadnega). Poleg tega je prišlo do poviška marsikatere davčne stopnje (npr. na bančne dobičke ter na kmetijske dohodke), do krčenja državnih izdatkov v vrednosti 10 milijard dolarjev (državni primanjkljaj 30 milijard dolarjev pomeni že 8 % družbenega bruto proizvoda) z odpustom odvečnega števila državnih uslužbencev vred; poostren je bil boj davčni utaji, napovedana privatizacija znatnega števila državnih podjetij z izjemo največjih bančnih in energetskih koncernov. Ukinjena je bila tudi vsakršna oblika državne podpore. Nasprotno, znatno olajšan je uvoz, spodbujajo pa se tudi tuja vlaganja.
Tisti izseljenci, ki so nameravali še letos potovati v Italijo, obiskati rodne kraje in sorodnike, so po sili razmer morali opustiti svoje načrte, ker jim vladni ukrepi tega ne dovoljujejo več, saj jim je bil po tridnevnem zaprtju brazilskih bančnih zavodov zamrznjen znaten del razpoložljivosti, ki so jih hranili na bančnih depozitih. (bj)

Poslanci italijanske narodnosti gostje Slovenske kultumo-gospodarske zveze
Za kakovostne odnose ob meji
Z včerajšnjega srečanja na sedežu SKGZ v Trstu	(Foto Magajna)
TRST — Italijanska narodnostna skupnost v Jugoslaviji in slovenska v Italiji živita v različnih državah in sta nosilki dveh različnih jezikov in dveh različnih kultur. Druži pa ju življenje v tem skupnem obmejnem prostoru, družijo ju sorodni problemi, s katerimi se spoprijemata, predvsem pa ju družita skupno prizadevanje in tudi ambicija, da bi v tem delu Evrope prispevali k ustvarjanju vzdušja resničnega sožitja in pogojev za tesnejše razumevanje in sodelovanje. Kratkoročno vzeto je morda, navzlic hitrem spremembam in evropskim integracijskim tokovom, tak pogled vizionarski in nekoliko utopičen, v dolgoročnejši perspektivi pa edina pot, ki lahko pozitivne procese in spremembe zadnjega leta utiri v smer družbene in gospodarske rasti.
Prizadevanje in angažiranost za vse večjo demokratizacijo prostora ob mejo in za družbeno in gospodarsko rast so potrdili tudi včeraj na srečanju med poslanci italijanske narodnosti, ki so bili izvoljeni v slovenski parlament, in predstavniki Slovenske kultumo-gospodarske zveze. Obisk poslancev italijanske narodnosti pri SKGZ je bil nadaljnji korak pri krepitvi sodelovanja med manjšinama, pomemben pa je bil tudi, ker se razgovori niso ustavili samo ob načelnih vprašanjih, pač pa so omogočili tudi konkretnejše sklepe o skupnih nastopih. Poslanci italijanske narodnosti Isabella Flego, Roberto Battelli in Aurelio Juri (Franco Juri in Marino Domio se srečanja zaradi delovnih obveznosti nista mogla udeležiti) so se med obiskom na kratko sešli še s predstavniki drugih komponent ®l0yenske narodnostne skupnosti v Italiji, v imenu deželnega odbora pa
jih je sprejel odbornik za mednarodne odnose Gianfranco Carbone.
Uvod v razgovor s predstavniki Slovenske kultumo-gospodarske zveze je bil prikaz vzajemnega položaja obeh narodnosti. Kljub temu da skupnosti živita v različnih državah z različnima sistemoma, se pa spopadata s sličnimi problemi. Italijanska narodnost v Jugoslaviji ima sicer z ustavo zajamčeno zaščito, toda načela, ki so bila zapisana v to temeljno listino, niso postala še vsakodnevna praksa, iz česar izvira kopica težav. Iz analize konkretnega stanja so se dogovorili tudi za skupno konkretno delo, ki upošteva dve pomembni dejstvi: šestmesečno italijansko predsednikovanje telesom Evropske skupnosti in konferenco o manjšinah v prostoru Alpe-Jadran, ki je napovedana za september. V tem okviru sta obe strani poudarili pomen dokumenta o manjšinah, ki ga je izoblikovala »pentagonala« in katerega pobudnik je bil italijanski zunanji minister De Michelis, v imenu petih držav pa ga je v Kdbenhavnu predstavila jugoslovanska delegacija. Pri tem sta pa opozorili (in na to vprašanje pritegnili tudi pozornost odbornika Carboneja), da v odnosu do narodnosti ne sme biti nedoslednosti. Države, ki so predlagale pomemben dokument, naj skrbijo, da bodo načela listine spoštovale tudi v okviru svojih meja.
S temi stališči in še z drugimi konkretnimi predlogi bosta obe strani nastopili na konferenci o manjšinah v prostoru Alpe-Jadran, obenem pa so se sobesedniki obvezali, da bodo izdelali dokument, ki naj nakazuje novo kakovost v družbenih in gospodarskih odnosih in ki naj manjšine upošteva kot osebek, ki ima pravico tudi do lastne gospodarske individualnosti.
O teh vprašanjih je tekla beseda tudi pri odborniku Carboneju, ki je v pozdravni besedi nakazal kot možno pot razvoja odnosov ob meji vizijo novogoriškega župana Sergija Pelhana odnosov med Gorico in Novo Gorico. Kot možne konkretne korake, poleg že začetega središča BIG, pa je Carbone nakazal za Tržaško ureditev milj-ske onbvoznice in dogovor o kraškem parku, ki bi zajemal območja na obeh straneh meje. To sodelovanje in te vrednote so nedvomno lahko eno sredstev za upravljanje in pravilno usmerjanje izjemnih dogajanj, ki jih doživljamo, obenem pa zaščita pred nevarnostmi novih nacionalizmov.
Za sodelovanje in odprtost predvsem pa za vzpostavitev preferencialnih odnosov med Slovenijo in Furlani-jo-Julijsko krajino so se zavzeli poslanci italijanske narodnosti in zastopniki SKGZ.
V zgodnjih popoldanskih urah so se predstavniki ŠKGZ in njihovi gostje italijanske narodnosti razšli z obvezo, da se bodo taka srečanja nadaljevala in bodo dobila značaj stalnosti. Obenem pa si bosta obe strani prizadevali, da bi nova slovenska ustava v še večji meri poudarila pravice narodnosti, ki živijo v mejah Republike Slovenije in obenem obveze Slovenije do vseh tistih delov slovenskega nacionalnega telesa, ki živijo izven njenih meja.
VOJMIR TAVČAR
Izšla
monografija
Reka-Timav
KOPER — »Če smo za knjigo Svetovna dediščina v Jugoslaviji, ki smo jo predstavili pred tednom, menili, da pomeni izjemen založniški dosežek ne le za Slovenijo, temveč za vso Jugoslavijo, ima ilustrirana monofragija Reka-Timav še širšo, mednarodno veljavo,« je na predstavitvi dejal Nace Bortšnar iz založbe Mladinska knjiga.
Monografija Reka-Timav s podnaslovom Podobe, zgodovina in ekologija kraške reke, je v bistvu prevod izvirnika 11 Timavo, ki je lani izšel v Trstu v izdaji založnika Bruna Fachina. Knjiga je delo priznanih slovenskih in italijanskih strokovnjakov, ki z veliko ljubeznijo in doslednostjo predstavljajo ta košček sveta, od izvira Reke ob vznožju Snežnika do njenega izliva v morje pri Devinu. V knjigi so zajete zgodovina, naravne znamenitosti, živalstvo in etnografske posebnosti, opremljena pa je z reprodukcijami umetniških del, barvnimi in čr-nobelimi fotografijami, shemami in zemljevidi. Avtorji posameznih poglavij so Giuseppe Ciscito, Enrico Halup-ca, Luigi Foscan, Borut in Mojca Uršič, Fabio Forti, France Habe,. Sergio Dolce, Fabio Stoch in France Leban, slovensko izdajo je uredila Irena Trene -Frelih, za prevod iz italijanščine pa je poskrbel Jože Stabelj.
Na predstavitvi je dr. France Habe dejal, da monografija združuje stoletja naporov proučevanja in raziskovanja tega čudovitega koščka Slovenije, Krasa.
Predstavitve se je udeležil tudi tržaški založnik Bruno Fachin, ki je slovenski izdaji zaželel uspešen prodor na trgu.
IZTOK UMER
Na Obali paradoksi s cenami v zvezi s turistično ponudbo
Na morski biološki postaji
Avstralski strokovnjaki na srečanju v Piranu
PORTOROŽ — Kaj pa je z vašimi cenami, sprašujejo slovenske turistične delavce njihovi poslovni partnerji iz Nemčije. So res realno dva do trikrat višje, kot so bile lani, saj tako poroča veliko tujih (nemških) časopisov. In slovenski turistični delavci ne morejo veliko oporekati, kait' cene, s katerimi se srečujejo individualni turisti, so res visoke, aradoks pa je v tem, da se nekateri
se naprej razprodajajo.
Ge tu in tam še najdemo kakšne izredno nizke cene, to ne prepriča več nikogar. V karlobaškem hotelu A kategorije ponujajo po 15. avgus-
tu pet prenočitev z zajtrkom za vsega 56 mark, ali 11 mark dnevno za prenočitev z zajtrkom!!! Kljub tako očitno razprodaji je vtis, mnenje in podoba o jugoslovanski turistični ponudbi v tujini že izoblikovan -Jugoslavija je postala ena najdražjih turističnih dežel. Večina cen je v resnici zasoljenih, še posebej v trgovinah. To vedo Nemci, Avstrijci in Italijani že po tem, ker hodijo Jugoslovani množično nakupovat v njihove trgovine. Še češnje so bile v Miinchnu cenejše kot v Istri! In kako reagirajo turisti? Turistični obisk v Slovenski Istri je v drugi
polovici junija precej slabši, kot je bil v lanskem (že tako ne preveč dobrem juniju). Trenutno letuje v tej turistični regiji kakih 9000 turistov (od tega 2000 domačih), ali 14 odstotkov manj, kot leto prej. V hotelih je sicer le tri odstotke manj gostov, zato pa manjka veliko individualnih gostov, ali tistih, ki se sami oskrbujejo, saj je v zasebnih sobah trenutno le tretjina lanskoletnega števila gostov.
Zaradi začetka glavne turistične sezone, pa bodo od prvega julija cene v Slovenski Istri v povprečju za 30 odstotkov višje. Tako bo za prenočišče in zajtrk v portoroškem hotelu B kategorije v dvoposteljni sobi domači gost odštel približno 300 do 350 dinarjev, za prenočišče v avtokampu Adria Ankaran (prva kategorija) 80 dinarjev na osebo in za prenočišče v zasebni sobi v Izoli ali Piranu - 124 dinarjev na noč. Glede na višje cene, ki prihajajo v glavno sezono, je jasno, da bo julijska turistična »luknja« še toliko globlja. Medtem pa prihajajo vesti iz črnogorskega primorja, kjer so (cenejše) zmogljivosti popolnoma zasedli domači gosti (predvsem iz Srbije), delno tudi po »zaslugi« zapletov na ju-goslovansko-grški meji.
BORIS ŠULIGOJ
PIRAN — Morsko biološko postajo v Piranu sta pretekli teden obiskala avstralska strokovnjaka za dinamiko vodnih mas prof. JORG IMBERGER iz University of VVestem Australia - direktor Centra za raziskavo voda v Nedlandsu in NICK D'ADAMO, m.sc. z Uprave za varstvo okolja Zahodne Avstralije.
Profesorica IMBERGER je povabljenim slovenskim in italijanskim strokovnjakom pripravila predavanje na temo: »Narava turbulentnih procesov vodnih mas in njihovem prepletanju z biološkimi pojavi«. Predavanje, ki je bilo izredno nazorno podprto z diaprojekcijo grafičnih prikazov, je podalo zakonitosti hidrodinamičnih procesov, ki so dognani na velikih jezerih in so v veliki meri uporabni tudi za obalne vode (morske zalive itd.). Podane so bile tudi osnovne značilnosti termohaline cirkulacije; to je kroženja vodnih mas kot posledica horizontalnih in vertikalnih sprememb slanosti in temperature ter s tem tudi gostote vode.
Po predavanju se je razvila živahna razprava o hidrobioloških procesih v morju: te so se udeležili, poleg morskih strokovnjakov z Obale tudi raziskovalci iz Trsta ter limnologi z Inštituta za biologijo Univerze v Ljubljani.
VLADIMIR BERNETIČ
Ruleta odslej tudi v Lipici
LIPICA — V tukajšnjem hotelu Maestoso so vendarle prišli do svoje rulete.
Konjerejski turistični center Lipica in Casino - Turistično podjet-jp Portorož sta odprla nove igralniške prostore, v katerih so (poleg dosedanjih igralniških avtomatov) namestili še šest miz za ameriško cnleto, tri mize za igro black-jack ln eno mizo za poker. Preuredili so hotelsko zajtrkovalnico in Klubski prostor ter za več kot dvakrat začasno povečali lipiško igralnico, ki meri zdaj kakih 400 kvadratnih metrov.
Naložba ni velika, predvsem za*-0' kor naj bi že prihodnje leto uredili igralnico na povsem dru-9®ni, primernejšem koncu Hotela Maestoso, zanjo pa so se odločili zato, ker je bilo povpraševanje po lej obliki zabave vse večje.
B. Š.
Pogovor o konkretnih projektih
TRST — Včerajšnji tržaški sestanek poslovnih ljudi iz Jugoslavije in Italije je bil po dogovoru med Združenjem indus-trijcev Italije in Zvezno gospodarsko zbornico začetek področnih (panožnih) konkretnih pogovorov o možnostih višjih oblik gospodarskega sodelovanja med državama, ki postajata vse pomembnejša gospodarska sodelavca. V prvih petih in pol mesecih letošnjega leta je blagovna menjava med državama dosegla že 2,2 milijardi dolarjev (lani, v vsem letu, nekaj čez 3 milijarde). S takšno bilanco je Italija prehitela Sovjetsko zvezo in postala druga najpomembnejša zunanje trgovinska partnerica Jugoslavije. Popravilo se je tudi razmerje med uvozom in izvozom, saj se je
italijanski izvoz z Jugoslavijo povečal za koč kot 60% in uvoz iz Jugoslavije za okrog 30%, kar pomeni, da se je italijanski primanjkljaj z nami zmanjšal za polovico. Govorili so tudi o »verjetnih« rekordnih letošnjih 4 milijardah dolarjev menjave, kar bi lahko prineslo Italiji tudi prvenstvo med jugoslovanskimi gospodarskimi partnerji.
Povsem drugačna pa je bilanca porabe sredstev iz dogovora Goria-Mikulič, ki se bo čez dobrega pol leta iztekel. Od razpoložljivih 350 milijonov dolarjev je, po podatkih, ki so jih iznesli na sestanku, dokončno angažiranih le okrog 80 milijonov. Čeprav bo do izteka roka za izkoriščanje kreditov, ki so z dvajsetletnim od-
plačnim rokom z 1,75% obrestmi izredno ugodni, precej sredstev še uporabljenih, pa z bilanco dogovora Mikulič-Go-ria ne moremo biti zadovoljni, za kar sta, po besedah Anteta Skataretika, predsednika akcijske družbe »Jadranska magistrala«, ki očitno še vedno čaka na sredstva iz tega naslova, krivi vladi obeh držav.
Prav slednje pa je bilo uporabljeno kot argument koristnosti neposrednih stikov med poslovnimi ljudmi, kot je bil ta tržaški. Po dopoldanskem plenarnem delu, ki sta ga z jugoslovanske strani vpeljala pomočnik jugoslovanskega ministra za zunanjo trgovino Janez Bajuka in podpredsednik Gospodarske zbornice Jugoslavije Dagmar Šuster, so stekli pogo-
vori v štirih podskupinah: za agroindustrijo, za energijo in okolje, za infrastrukture promet in turizem ter za finance in bančništvo. Torej so se lotili panog, ki so za višje oblike gospodarskega sodelovanja med državama še posebej zanimive, hkrati pa so, kakor so poudarili tudi italijanski par-tnernji, odločujoče za vključevanje Jugoslavije v širši evropski prostor. Za prehajanje od besed k dejanjem pa je še kako pomemben denar, zato je bila posebna podskupina za finančno in bančno sodelovanje, ki pa ga za zdaj označuje še poslovno prilagajanje jugoslovanskih in nezaupljivost italijanskih bank.
IGOR GRUDEN
Ob navzočnosti ministrov Vizzinija in McLoughlina na tržaški pomorski postaji
Predana ladjarju P&O Crown Princess plod dela in ponos tržiške ladjedelnice
Matura na slovenskih šolah
Od včeraj ustni izpiti tudi na vzgojiteljski šoli
Navzven je kljub svojim orjaškim razsežnostim vitka in elegantna kot pravljična princesa, znotraj pa se razodene kot pravo luksuzno turistično mestece. To je potniška velikanka Crown Princess, delo in ponos tržiške ladjedelnice, ki jo je včeraj nekaj pred poldne na pomorski postaji, v Trstu slovesno prevzel lastnik, se pravi skupina P&O, ena izmed najstarejših in najpomembnejših britanskih pomorskih družb.
Slovesnosti se je udeležilo skoraj tisoč povabljencev, več sto od katerih je prispelo iz Velike Britanije. Tudi več nepovabljenih je prišlo, a ostalo zunaj postaje: bili so to delavci tržiške ladjedelnice, ki so prišli demonstrirat za novo delovno pogodbo in zahtevat že večkrat obljubljeno soočenje z vodstvom Fincantierija. Pred postajo so zganjali hrup, ki bi bil vreden nogometnega stadiona in ki je večkrat preglasil slavnostne govornike in godbenike. A nihče se ni zaradi tega vznemirjal, vsaj na zunaj ne.
Prvi je zbranim gostom govoril predsednik skupine IRI Nobili. Poudaril je, da Crown Princess predstavlja uspeh italijanskega ladjedelništva in sploh javne industrije. Projekt o potniški velikanki so začeli oblikovati leta 1984, ko je ladjedelniški sektor preživljal hudo krizo, tako kot celotna skupina IRI. Če je zdaj stvarem drugače, se je treba zahvaliti tudi dejstvu, da so si načrtovalci Crown Princesse
in nato njeni izvajalci zastavili zahtevne in celo drzne cilje ter da so jih znali uresničiti, saj so si s tem pridobili znanje in ugled, s katerima so se na svojem področju uvrstili v sam svetovni vrh in si tako tudi odprli nove možnosti dela, nova naročila.
Zelo laskavo se je o ladji nato izrazil predsednik skupine P&O Jeffrey Sterling. O njej je dejal, da ima »nezamenljivo osebnost«. Posebno je pohvalil arhitekta Renza Piana, ki je potniš-
ki velikanki vtisnil vitko obliko s potezami delfina.
Govorila sta nazadnje še ministra za trgovinsko mornarico Italije Vizzini in Velike Britanije McLoughlin. V bistvu sta poudarila, da »morska princesa« predstavlja primer zglednega sodelovanja na evropski ravni. Ladja je plod sodelovanja italijanskih ladjedelnic in britanskih ladjarjev, križarila pa bo pod italijansko zastavo v glavnem ob ameriških obalah, kar pomeni, da bo
predstavljala primer evropskega uveljavljanja na zunanjih tržiščih.
Crown Princesso je nato blagoslovil tržaški škof Bellomi, njeno formalno predajo novemu lastniku pa je simbolizirala zamenjava zastav, ki so jo opravili delavci tržiške ladjedelnice in mornarji družbe P&O. Ob tem je enota bersaljerjev zaigrala italijansko himno, škotska kraljeva garda pa britansko. Povabljenci so nato lahko obiskali ladjo, ostalim pa to ni bilo omogočeno, ker bo ladja že čez dober teden odplula na prvo križarjenje, in sicer po Sredozemlju.
»Morska princesa« je največja potniška ladja, ki je bila kdaj zgrajena v Italiji, in med največjimi na svetu. Ima 70 tisoč bruto registrskih ton in 36 tisoč ton izriva, dolga je 245, široka pa 32,25 metra, trup je visok 53 metrov, vgrez pa dosega 7,8 metra. Poganjata jo dva elektrodizelska motorja z 12 tisoč Kw moči vsak, njena največja hitrost pa je 22 vozlov na uro.
Ladja lahko vkrca 1.680 potnikov in ima 656 članov posadke. Kabin je vsega 798, med katerimi je 36 luksuznih kajut in 14 suit. Sicer pa je na njej vse, kar si lahko zaželi zahtevna klientela: vrsta restavracij in barov, bolnica z operacijsko sobo, kino, diskoteka, telovadnice, trgovine, bazeni... vse do trim steze. Vse je seveda kakovostno opremljeno, »italian style«.
Na sliki včerajšnja svečanost na pomorski postaji.
pismo uredništvu - pismo uredništvu
w_	w
Zupan Švab odgovarja na pismo Dolinčanov
Tržaški župan na avdiciji deželne komisije za kulturo
Za združitev Henrfcpiezeve zapuščine pod isto streho
Spoštovano uredništvo Primorskega dnevnika
V dnevniku sem prebral pismo mojih sovaščanov Dolinčanov, ki so ga naslovili na občinsko upravo.
Pismo obravnava obrtno cono pod vasjo Dolina.
Občanom je znano, da bomo nocoj (sinoči - op.ur.) v občinskem svetu obnovili upravne organe in volili nov odbor in župana. Nov odbor bo prav gotovo obravnaval objavljeno pismo, ki ga do danes na županstvu še ni.
Posebno želim in moram nasprotovati trditvi, da niso bili občani nikoli sklicani in uradno obveščeni o gradnji in da se ni nikoli nihče zanimal za mnenje prizadetih.
Tam, kjer nastaja sedaj obrtna cona, je območje industrijske cone, ki je določeno z državnim zakonom. Zemlja je že nad 20 let razlaščena in na njej bi morali zgraditi hranilnike za nafto.
Občinska uprava je na javnih sestankih v Dolini in po drugih vaseh obravnavala varianto k Splošnemu regulacijskemu načrtu in delno spremenila namembnost cone iz skladišča za nafto v cono za domače obrtnike.
O vsem tem je velikokrat pisal tudi Primorski. Varianta, obrtna cona in poseganja v teritorij so bili zelo pogosto predmet javnih obravnav v občinskem svetu.
Iz vsega tega sledita dve priporočili: prvo občanom, da vprašanja izbir na svojem ozemlju v vsakem primeru pozorneje spremljajo in ne postanejo budni šele, ko jim pride nekdo merit pred dvoriščna vrata, in drugo našemu dnevniku, da objavlja take važne posege na ozemlje mogoče s še večjim poudarkom.
Prisrčno pozdravljeni
Župan Edvin Švab
Skupina občanov je podpisala peticijo, s katero se zavzema, da bi namestili muzejsko Henriguezevo zapuščino v en sam kraj. Na tisoče predmetov je namreč sedaj shranjenih v šestih različnih krajih v tržaški pokrajini, kar seveda onemogoča ogled in pravilno ohranjevanje.
Peticija je vzpodbudila tudi deželno komisijo za kulturo, ki ji načeljuje Bojan Brezigar (SSk), da je proučila dokument, nato pa se je srečala s tržaškim županom Richettijem, odbornikom za kulturo Pacorjem in komisarjem, ki ima nalogo, da skrbi za Henriguezevo zapuščino Bartolinijem. Ugotovili so, da je zbirka pomembna in da bi jo bilo treba namestiti pod skupno streho, pri tem pa ne manjka problemov.
Župan Richetti je dejal, da bi bil najprimernejši prostor za namestitev celotne zbirke nekdanje begunsko ta-
borišče pri Padričah, kjer se že nahaja del zbirke. Najustrežnejša bi torej bila rešitev, kjer bi sodelovale javne ustanove in zasebniki, čeprav je večina zapuščine last Občine. Za ureditev muzeja pa bi potrebovali dokajšnjo vsoto denarja, ki ga občinska uprava nima. Odbornik Pacor je dejal, da bi za ureditev muzeja potrebovali približno 10 milijard lir, za vzdrževanje pa bi vsaj milijardo lir letno.
Izredni komisar, ki skrbi za zapuščino, je dejal, da mora opraviti dokajšnje delo. Potrebno je namreč sestaviti inventar, katalogirati predmete in ugotoviti njihovo stanje. Bartolini je svojo službo nastopil leta 1988, ko je moral nadomestiti konzorcij, ki je pazil na zapuščino. Mandat bi mu zapadel, vendar so mu ga podaljšali do oktobra. Problem je tudi finansiranje, saj so bili prispevki lansko leto nezadostni, letos pa jih še niso prejeli.
Pred izpraševalno komisijo so včeraj dopoldne prvič stopile tudi kandidatke vzgojiteljske šole, ki morajo opraviti ustne izpite iz vseh predmetov. Zrelostni izpit pa se je včeraj nadaljeval tudi na znanstvenem in klasičnem liceju F. Prešeren, na učiteljišču A. M. Slomšek ter na industrijskem tehničnem zavodu J. Stefan. Na klasičnem liceju in na strokovni šoli se je včeraj matura že zaključila. Na obeh šolah bodo izidi znani v torek, 3. julija. Danes bo na učiteljišču na vprašanja profesorjev odgovarjala samo še zadnja dijakinja, za svoj uspeh pa bodo kandidati izvedeli v četrtek, 5. julija. Kar pa zadeva šolo za geometre in trgovski tehnični zavod Z. Zois, se bo ustni del mature pričel šele pojutrišnjem, zaključil pa se bo v vročih dneh 13. julija. Profesorji morajo na tej šoli izprašati več kot petdeset dijakov. Pet dni po zaključku izpitov bodo maturantje izvedeli za svoj uspeh.
Na vzgojiteljski šoli so člani maturitetne komisije sedeli v treh učilnicah: v prvi so spraševali predmete kot slovenščina, pedagogika, psihologija, zgodovina, zemljepis in verouk, v drugi je bilo treba pokazati svoje znanje v matematiki, priporodopisu, telovadbi in glasbeni vzgoji, v tretji pa odgovarjati na vprašanja o italijanski literaturi, risanju in gospodinjstvu. Dijakinje, ki so včeraj polagale izpit iz literarnih predmetov, bodo morale danes odgovarjati še na vprašanja iz znanstvenih predmetov in obratno. Za vzgojiteljsko šolo se bo ustni del mature zaključil že danes. Kandidatke, ki bodo pokazale zadostno znanje v vseh predmetih, bodo morale v torek, 3. julija, opraviti še didaktični nastop. Sestaviti bodo morale pravo učno uro na tematiko, ki so jo izžrebale (nekatere bodo morale pokazati, kako bi predšolskim otrokom razložile pojme težko in lahko, sladko in grenko, ali pa prikazale travniške in domače živali). Vse kaže, da so maturantke precej uspešno opravile pisne izpite, predvsem iz slovenščine in pedagogike. Kar zadeva italijanščino, pa je bilo včasih opaziti okornost v izražanju. Pred izpraševalno komisijo pa so včeraj pokazale zadovoljivo pripravljenost v skoro vseh predmetih.
Tudi na drugih višjih šolah je včeraj izpraševanje kar gladko steklo. Profesorji slovenščine so v glavnem postavljali vprašanja o slovenskem ekspresionizmu in socialnem realizmu, o moderni, predvsem pa o avtorjih kot so Cankar, Župančič, Kosovel, Gradnik, Kocbek in tudi sodobni zamejski literarni ustvarjalci. Kar zadeva italijansko literaturo pa je profesorje predvsem zanimalo, kaj znajo dijaki o Leo-pardiju, Carducciju, Foscolu, Vergi, Svevu, Manzoniju in o drugih najpomembnejših italijanskih književnikih.
(hj)
f^ffsTALNOSKO GLEDALIŠČE SATIRIČNI POLETNI KABARET BANANA HA WAII		MALI PEVCI NA RADIU TRST A Jutri, 1. julija, ob 10. uri bo tržaška radijska postaja oddajala DEL FINALNEGA GLASBENEGA SREČANJA MALI PEVCI ki ga je posnela v Kulturnem domu v Trstu 5. maja letos. Ob klavirski spremljavi Aleksandra Vodopivca bodo nastopili: Mira Fabjan, Andrejka Možina, Andrea Hrovatin, Dana Furlani, Irina Žagar, Raffaella Petro-nio, Klementina Koren, David Bandelli in Deva Pincin. Gostje: animator Sten, ilustrator Milan Pasarit in ansambel Happy Day. Oddajo vodita Maja Lapornik in Livio Valenčič.
		
Ali kako sta BORIS KOBAL in SERGEJ VERČ sklenila zapustiti svoj rodni kraj in se za vedno naselila na Ha-waiie med opice, palme, banane in ... bananovke. V	ponedeljek, 2 julija, ob 21. uri pri Sv. Ivanu — Borov športni center. V	četrtek, 5. julija, ob 21. uri v Lonjerju — Društvena gostilna.		Športno združenje GAJA vabi na ŠPORT IN ZABAVO od danes, 30. junija,do 8. julija na športnem objektu na Padričah PROGRAM: od 2. do 8. julija - turnir v odbojki (mešane ekipe 3 + 3) 6. julija - ples v maskah z bogatimi nagradami 8. julija - balinarski turnir Zabavala vas bosta ansambla HAPPY DAV in ZODIACO Vabljeni!
LARFCASA
KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE
LARlOin
TRST - Ul. Slataper 22 (ob glavni bolnišnici) - Tel. (040) 768883
Zaradi uveljavljanja vrednot miru, svobode in sožitja
V Dolini podelili Tržaškemu oktetu »Odličje prijateljstva«
Na županstvu občine Dolina je bila v četrtek zvečer prisrčna slovesnost, med katero je župan Edvin Švab izročil Tržaškemu oktetu »Odličje prijateljstva«, ki ga dolinska občina podeljuje v znak »priznanja osebam in ustanovam, ki so se s svojim delom zavzemale za uveljavitev trajnih vrednot miru, svobode, sodelovanja, spoštovanja in sožitja med ljudmi in narodi, različnimi po jeziku, ideologiji in veri«. Sklep o podelitvi priznanja Tržaškemu oktetu je občinski odbor na županov predlog sprejel na seji 19. marca 1990, ko je enako odličje prijateljstva podelil tudi glavnemu direktorju družbe SIOT in predsedniku pokrajinskega sedeža ACI dr. Mauru Az-zariti.
V utemeljitvi podelitve odličja, ki jo je potem še dodatno obrazložil župan Edvin Švab na četrtkovi slovesnosti, je med drugim rečeno, da je »Tržaški oktet na vseh svojih nastopih v Italiji in na tujem, v ZDA, Jugoslaviji in Avstriji, v pobratenih občinah Kočevju, Marzabottu, Miljah, Kopru in Sežani, na admiralski ladji italijanske mornarice Garibaldi, predvsem pa pri predsedniku republike Pertiniju pokazal svoje mojstrstvo tako v klasičnem kot ljudskem repertoarju in v pesmih slovenskega in italijanskega odporništva« in da je »njegova iskrena zavzetost za potrjevanje načel omikanega sožitja, spoštovanja in sodelovanja med različnimi socialnimi, gospodarskimi, kulturnimi in političnimi stvarnostmi« povsod bila toplo sprejeta. Ob ponovitvi teh razlogov je župan Švab dodatno podčrtal, da je Tržaški oktet po svetu pojoči glasnik Trsta v njegovi slovenski in tudi italijanski stvarnosti in da je prav v tem tudi njegova posebnost.
Potem ko .je župan Švab izročil predsedniku okteta Borisu Pangercu
kipec, ki simbolizira Odličje prijateljstva (umetniški izdelek slikarja in kiparja Klavdija Palčiča) z ustreznim dokumentom, se mu je Pangerc zahvalil in svoje izvajanje sklenil z besedami: »Odličje, ki ste nam ga podelili, sprejemamo ne kot krono za opravljeno kulturno in človečansko delo, temveč kot žezlo obveze za nadaljnje prenašanje umetniških prvin in plemenitih idealov miru in prijateljstva doma in po svetu.«
V imenu predsednika in upravnega odbora Glasbene matice, pod katere okriljem deluje Tržaški oktet, se je županu in občinskemu odboru občine Dolina za podelitev "Odličja prijateljstva« oktetu zahvalil član upravnega odbora GM Jože Koren in pri tem poudaril tudi občutljivost, ki sta jo župan in občinski odbor s tem pokazala za plemenite kulturne vrednote. Predsednik SKGZ Klavdij Palčič, ki je bil zadržan na drugi podobni obveznosti, pa je v pismu poudaril tudi, da »pomembno priznanje izpostavlja na izrazit način predvsem vlogo in zasluge, ki jih oktet, ima, ko s svojo visoko umetnostjo seznanja italijanski in širši svet s slovensko glasbeno kulturo* in s tem prispeva k razumevanju med našim in drugimi narodi«.
In kako naj bi se Tržaški oktet zahvalil za pomenljivo priznanje, če ne s pesmijo. Zapel je narodni »Tam kjer pisana so polja« in »Luštno je vigred« ter furlansko »Stelutis alpinis«.
Uradne slovesnosti, kateri je sledila še pogostitev, so se med drugimi udeležili tudi generalni konzuj SFRJ v Trstu Livij Jakomin, gl. direktor SIOT in predsednik ACI dr. Azzarita, predstavnik tržaške prefekture, več odbornikov dolinske občine z že izbranim ! novim županom Marinom Pečenikom i na čelu in drugi, (jk)
Na sinočnji prvi seji krajevne občinske skupščine
Marino Pečenik (PSI) izvoljen za novega dolinskega župana
Odprli so ga na Trgovinski zbornici
Novo okence za vstop v banko podatkov EGS
Socialist Marino Pečenik je bil sinoči izvoljen za novega dolinskega župana na čelu tristrankarske koalicije KPI-PSI-SSk. Njegova namestnika (zakon o reformi krajevnih uprav ne predvideva več funkcije podžupana) sta komunist Dionisio Gherbassi in predstavnik SSk Aldo Štefančič, v odbor pa so bili izvoljeni še Stojan Sancin, Sandy Klun in Milan Lovri-ha (vsi trije KPI) ter socialist Franco Crevatin. Pečenik, ki je bil 15 let podžupan, je tretji dolinski župan po Dušanu Lovrihi in Edvinu Švabu, ki je v svojstvu svetovalca z največjim ‘številom osebnih preferenc vodil včerajšnjo sejo. Novega župana in novo upravo je podprlo 13 svetovalcev KPI, PSI in SSk (svetovalec PSI Kofol je bil odsoten), zeleni Gianni-ni in Gombač (SSk) sta se vzdržala, štirje svetovalci KD pa so glasovali proti. Pred glasovanjem je prišlo do političnega razkola v vrstah SSk, saj se je Gombač javno distanciral od svoje stranke, načelnik skupine Sergij Mahnič pa je napovedal, da v pričakovanju razčiščenja Gombač ne pripada več svetovalski skupini SSk. Sinočnjo sejo pa so razgibali tudi demokristjani, ki so napovedali ostro opozicijo novi upravi, posebno kritični pa so bili do PSI in SSk, ker se ti dve stranki nista odzvali vabilu za oblikovanje levosredinske koalicije, ki bi potisnila KPI v opozicijo.
Program, ki ga je predložil Pečenik, v glavnem odraža vsebinsko in politično kontinuiteto z delom in s smernicami prejšnje levičarske up-
rave. Komunist Giuseppe Mauro, ki je tudi tajnik strankine sekcije, je dejal, da je v KPI, ki kljub nazadovar nju ostaja zdaleč najmočnejša stranka v občini, prevladal čut odgovornosti, da je treba zaščititi predvsem sodelovanje na levici, dejansko domačo upravo, ki jo je sedaj obogatila še SSk. Mahnič je izvolitev tristrankarske koalicije označil kot zgodovinski premik v času, ki se hitro spreminja in je dejal, da je nova uprava verodostojen odraz slovenskega življa v tej občini. Crevatin (PSI) je podčrtal, da bo treba nadaljevati
in po možnosti še okrepiti dosežke prejšnjega odbora, zeleni Giannini pa bo delo novih upraviteljev ocenjeval predvsem po dejanjih.
Švab je ob sklepu razprave, o kateri bomo še poročali, dejal, da se po petnajstih letih zaključuje predvsem človeški ciklus, gotovo pa ne politično obdobje uprave, ki mora, kot vedno doslej, imeti vedno pred sabo predvsem realne potrebe občanov in skrb za enakopravno sožitje med Slovenci in Italijani.
S. T.
Na sliki (foto Mario Magajna) novoizvoljeni dolinski občinski svet.
Včeraj je predsednik Tržaške trgovinske zbornice Tombesi uradno odprl posebno "okence EGS", ki bo omogočilo uporabnikom, da se povežejo z banko podatkov EGS. Pobudo za okence je dala prav Trgovinska zbornica, gre pa za servis, ki bo pomagal tukajšnjim gospodarstvenikom, da se povežejo z evropskimi državami in kar doma dobijo podatke, ki jim bodo služili pri delu in poslih.
Najmodernejša tehnologija in nove telematske povezave bodo omogočile podjetnikom, da bodo bolje poslovali in brez težav dobili podatke, ki so pio-•trebni za učinkovit biznis. Kot je dejal Tombesi, bodo lahko uporabniki v kratkem času dobili najrazličnejše podatke o pravnih normah EGS. Okence jim bo omogočilo, da izvejo vse, kar se tiče pravilnikov, direktiv
EGS, razsodb evropskega sodišča, in-štitucionalnih pogodb itd. Gre za informacije, brez katerih je včasih nemogoče poslovati, saj je treba poznati tudi pravila evropske igre. Poleg tega se bo lahko podjetnik seznanil z javnimi dražbami v raznih državah, s predlogi podjetij za kooperacijo in tudi z imeni in ponudbami partnerjev iz držav, ki so članice EGS.
Poseben sistem, ki so ga imenovali "Fenice", bo omogočil podjetnikom, da se seznanijo z možnostmi, ki jih EGS daje na področju finansiranja podjetij in najrazličnejših olajšav. Osnova dobre kupčije je prav gotovo poznanje tržišča, partnerjev, zakonov itd. Kdor pozna prostor, kjer se giblje, bo vsekakor uspešnejši. Skratka, novo okence odpira tržaškim podjetnikom
Biasutti je obsodil dogodke v Skednju
Predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti ostro obsoja vse izpade nasilja, posebno tiste, ki koreninijo v politični nestrpnosti in ki motijo miroljubno sožitje med tukaj živečima narodoma. Tako je predsednik Biasutti pred kratkim odgovoril na vprašanje deželnega svetovalca Slovenske skupnosti Bojana Brezigarja v zvezi z znanimi izpadi na seji škedenjskega rajonskega sveta, kjer je po posegu slovenskega svetovalca KPI Igorja Pavletiča skupina desničarskih skrajnežev najprej grobo žalila in nato še fizično napadla nekatere predstavnike slovenske narodnostne skupnosti, med katerimi je bil tudi profesor Samo Pahor.
Biasuttijev odgovor je žal nepopolen, ker deželna vlada ni prejela od pristojnih javnih teles vseh informacij o resničnem poteku dogodkov v Skednju, vsebuje pa ostro obsodbo politične nestrpnosti. Brezigar v krajši tiskovni noti vsekakor izraža zadovoljstvo, da je predsednik Dežele javno izrekel to obsodbo, ki ima svojo politično vrednost, istočasno pa obžaluje, da pristojna telesa niso posredovala deželnemu odboru vseh potrebnih informacij v zvezi z nasilnimi dejanji na zasedanju škedenjskega rajonskega sveta, kjer svetovalcu Pavletiču pravzaprav še danes ni dovoljeno, da bi na sejah redno v slovensščini, čeprav to izrecno predvideva občinski pravilnik o delovanju rajonskih svetov.
Mnenje rajonskega sveta
Ferlugi res sodijo na Vzhodni Kras
Naselje Ferlugi že od nekdaj gravitirajo na Vzhodni Kras, zato res nima smisla, da so še dalje sestavni del rajonskega sveta za Kolonjo in Škorkljo. Vzhodnokraška rajonska skupščina je soglasno sprejela stališče, da je treba Ferluge vključiti v ta
sosvet, s katerim ima ta vas največ družbenih in tudi človeških vezi. Resolucijo je predložil svetovalec SSk Peter Močnik, dokument obvezuje predsednika rajonskega sveta, naj to zahtevo prenese na občinsko upravo. V preteklosti je rajonski svet že postavil to zahtevo, ki pa je na Občini vedno naletela na gluha ušesa.
Morda bo zadevo sedaj premaknila tudi napovedana občinska reforma rajonskih svetov. Govori se, da bo uprava povsem na novo zarisala krajevne sosvete. V tem sklopu naj bi tudi združili kraška rajonska sveta v enega samega, ki bo segal od Križa do Bazovice.
Nadvse uspel zaključni nastop zborčka Vigred
V četrtek je bilo v Šempolaju vse praznično. Domačinom se je predstavil z zaključnim nastopom otroški zborček Vigred in harmonikaši prof. Zorana Lupinca. Najprej se je občinstvu predstavil zborček, ki je pod vodstvom Rosande Kralj zapel ljudsko Jaz pa pojdem in Uspavanko, nakar so bili na vrsti mladi gojenci prof Zorana Lupinca. Kar osem jih je bilo: Dejan Semec, Albert Rebula, Jožica
Jerman, Martina Brišček, Andrej Škrlj in Alen Fabjan. Svoj krstni nastop pa sta med Šempolajci imela Sonja Rebula in Nevo Škrlj. Vsak izmed nastopajočih je zaigral po eno skladbo. Večer so zaključili mali pevci z Bachovo Katrica veselja, Mozartovo Očetov nauk in Schubertovo Mihec soncu brat. Vse nastopajoče je občinstvo nagradilo s toplim aplavzom, saj so s petjem in igranjem res razveselili vse prisotne.
Aktivni člani društva pa niso še dokončali svojo sezono. V mesecu juliju bodo sodelovali na občinski razstavi vin v Nabrežini, za vesel zaključek sezone pa bodo odpotovali na 8-dnevno potovanje v Španijo od 24. do 31. avgusta, na katerega vabijo vse domačine in seveda zveste bralce Primorskega dnevnika, ki se lahko vpišejo vsak dan od 19. do 21. ure na tel. št. 200150. Cena izleta znaša 350.000 lir. Udeležencem se obeta res enkraten izlet v prijetni družbi članov SKD Vigred iz Šempolaja.
Franka Škrk
Vse je že pripravljeno za boj proti morebitnemu cvetenju alg
Deželni odbornik za okolje Armando Angeli se je na sedežu ravnateljstva za zaščito okolja sestal s predstavniki deželnih letoviščarskih in turističnih ustanov. Govor je bil o vprašanju cvetenja alg in pripravljenosti, da bi v potrebi nastopili m	deželne plaže pred sluzasto gmoto.
Odbornik Angeli je naglasil, da so lani nabrali veliko izkušenj in ugotovili, j3,50 nekateri ukrepi učinkoviti. Zaščitne mreže so se na primer izkazale kot ober način, da se zaustavijo alge in da se tako omogoča turistom kopanje, ezelna uprava je lani prispevala v boju proti algam z dokajšnjimi gmotnimi sredstvi, letos pa je tudi vse pripravljeno za morebitno cvetenje.
Posebni odbor, ki bdi nad čistočo Jadrana, med drugim razpolaga s posebno ladjo za postavljanje plavajočih pregrad. Poleg tega je na delu observatorij za severni Jadran, ki pozorno analizira morsko vodo in sprotoma obvešča odgovorne ustanove o čistoči vode. Skratka, odbornik je zagotovil, da je vse pripravljeno za boj proti sluzasti gmoti, ki je že povzročila toliko škode turističnim delavcem.
Sredi prihodnjega tedna v Križu zanimiv tečaj iz kitajske medicine
v Križu bo od torka, 3. julija, do petka, 6. julija, tečaj stare kitajske medicine, ki ga bo vodila Helena Bizjak. Tečaj se bo odvijal v Domu Alberta Sirka od 19. do 22. ure, za praktično izvajanje vaj bo treba prinesti s seboj opremo, Podobno kot za jogo ali telovadbo. Kot je v predstavitvi seminarja napisala Bizjakova, so stari Kitajci verjeli, da je osnovni zakon kozmosa harmonija dveh sil: jina in janga, ki sta si v stalnem nasprotju. Ravnotežje med obema silama se v življenju imenuje harmonija ali zdravje. V primeru, če začne ena izmed sil (jin ali jang) prevladovati, se poruši ravnotežje, kar se izkazuje kot bolezen. Vzrok pa !e v prehitrem pretoku ali zastoju življenjske energije, na kar lahko vpliva nepravi način življenja (neprava prehrana, stres itd.).
Kitajski zdravniki so želeli dojeti bistvo bolezni. Menili so, da je treba spet vzpostaviti harmonijo telesa s stimulacijo jina ali janga. O vseh teh zanimivih zadevah bo tekla beseda na kriškem tečaju stare kitajske medicine, na katerega so vsi interesenti toplo vabljeni.
Pevci MePZ Primorec-Tabor odpotovali na dvodnevno gostovanje v Zagreb
i j an.i mešanega pevskega zbora Primorec-Tabor bodo zaključili svoje delo v mošnji sezoni z dvodnevnim gostovanjem v Zagrebu. Na povabilo tamkajšnjega mešanega pevskega zbora RIZ bodo že drevi nastopili v renomirani djvorani lasbene akademije in predstavili zagrebškemu občinstvu našo pesem in skla-atelje. Glasbeno srečanje v hrvaškem glavnem mestu pa bo obenem priložnost, 9 ?? otrdijo prijateljske vezi s člani pevskega zbora RIŽ, ki so se lani predstavili na Opčinah. (K. K.)
V kletnih prostorih je fotograf s časom zbral pravcati arzenal
Policijski agenti so kar prebledeli, ko so si na lastne oči ogledali pravi arzenal, ki ga je 76-letni fotograf Bruno Tonioli z leti zbral v nišah svoje kleti v Ul. Romagna 150. Orožje, muni-cije in razstrelivo je priletni Tržačan kupoval že dolgo let, pred dnevi pa se je očitno zavedel nevarnosti in je zadevo prijavil policiji.
Kot je sam povedal, je orožje skrival že dolgo let in če bi njegovi sostanovalci vedeli, da živijo z razstrelivom v hiši, bi se zanj zadeva verjetno drugače končala. Eksplozivni material, ki je bil potencialno nevaren tudi za vso bližnjo okolico, so prepeljali v Jamlje, kjer so ga specializirani agenti razstrelili. Toniolija je včeraj zaslišal načelnik letečega oddelka Padulano, ki je vso zadevo predal namestniku dr-
žavnega tožilca Reinottiju. On bo sedaj moral sestaviti obtožnico, ki verjetno ne bo ravno mila, saj je fotograf imel v kleti vojno in strelno orožje, eksploziv in naboje.
Toda poglejmo podrobneje seznam materiala, ki so ga zaplenili policijski agenti: štiri puške, revolver, polavtomatska pištola, 29 ročnih bomb, 31 nabojev za signalno pištolo, 250 gramov mletelega trotila, šest palic trotila za skupnih 900 gramov, 2500 gramov eksploziva, 1500 gramov magnezija, protipehotna mina, 40 detonatorjev, 950 nabojev raznega kalibra in 3 bajonete. Dovolj za malo vojno, mar ne?
Na sliki (foto Magajna): pravcati arzenal, ki so ga policijski agenti zaplenili v kleti 76-letnega Bruna Toniolija v Ul. Romagna 150.
dodatno informacijsko pot v Evropo, pot, ki se pridružuje že obstoječim kanalom.
Na včerajšnji predstavitvi okenca je Tombesi omenil tudi 'matični urad" podjetij, ki prinaša podatke številnih italijanskih in evropskih družb. Seznam stalno obnavljajo in posodabljajo tako, da nudi zanesljive podatke, ki so bistveni za dobro poslovanje. Skratka, telematska mreža je danes bistveno orodje modernega poslovanja in dejansko zbližuje med sabo oddaljene kraje in ljudi. Tudi s pomočjo informacije se tako Trst vključuje v Evropo in njeno tržišče. Tržaška trgovinska zbornica pa ima zasluge, da odpira informacijske kanale, ki jih do sedaj še ni bilo. Skratka, ustanova si prizadeva, da ne bi ustvarjala nepotrebnih dvojnikov, ampak, da bi nudila tržaškim podjetnikom učinkovite in nove servise.
Se prosta mesta za poletno kolonijo v Comegliansu
Tudi letos — kakor že dolgo vrsto let — bo Slovenska Vincencijeva konferenca priredila poletno kolonijo v Comegliansu, med strmimi gorami in zelenimi gozdovi. Otroci se bodo lahko naužili zdravilnega gorskega zraka, se razgibali na sprehodih in izletih v gore, se zabavali na igriščih. Zaradi znižanega števila otrok in znižanih prispevkov, ki jih letos nudita Tržaška in Goriška pokrajina namesto Dežele Furlanije-Julijske krajine, bomo imeli letos samo eno izmeno in sicer od 11. do 30. julija.
Ker je še nekaj mest na razpolago, lahko še vpišete otroke v kolonijo. Sprejemamo otroke od 5. do 16. leta. Pojasnila dobite v Ul. S. Nicolo 31, tel. 68762, od 17. do 19. ure dne 2. in 4. julija, vsak dan po 20.30 pa na tel. št. 43194. V Gorici se obrnite na tel. št. 530924.
Zadnjo slovo od Slave Semerl-Košuta
Ob udeležbi velikega števila svojcev, prijateljev in znancev so včeraj na tržaškem pokopališču pokopali Slavo Šemerl-Košutovo, eno tistih zavednih Slovenk, ki je bila na svoj narod ponosna in ni klonila pritisku fašističnega raznarodovalnega terorja ter je vedela, kje je njeno mesto tudi v času narodnoosvobodilnega boja.
Vse življenje pokojnice je prepleteno z življenjem tržaških Slovencev, z njihovimi ustanovami in društvi. Tako se je, takoj po koncu vojne, pridružila prosvetnemu društvu <>Ivan Cankar« in postala njegova tajnica ter mu nudila, s svojim možem Francem, tudi zavetje, ko še ni imelo svojih prostorov.
Bila je priljubljena tudi med tedanjo mladino, kateri je znala prisluhniti in ji pripovedovati marsikaj lepega in zanimivega.
Dokler ji je zdravje dopuščalo, smo jo srečevali na številnih naših prireditvah.
Naj počiva v miru. Vsem njenim, tudi naše iskreno sožalje. (N. L.)
30. 6. 1989	30. 6. 1990
Leto dni je že minilo, odkar nas je zapustila naša draga
Marija Kosmač
Z ljubeznijo in žalostjo v srcih se je spominjajo
mož Rudi, sin Branko, hči Vesna ter ostalo sorodstvo
Boršt, Verona, 30. junija 1990
Ob izgubi dragega moža in očeta Slavka izreka gospe Albini, Ines in Nevi iskreno sožalje
klapa z bareta
Ob izgubi dragega očeta Slavka sočustvujemo z Ines in družino.
Bivši sošolci s Proseka
Paolo Milič 60-letnik
Kdo ga ne pozna, pa vendar kdo bi si mislil, da je ta živahni Openc prav včeraj dopolnil 60 let. Govorimo o Paolu Miliču, podjetniku, gospodarstveniku in tudi drugače angažiranemu človeku in v mlajših letih aktivnemu športniku.
Paolo se je rodil 29. junija 1930 v Briščikih v stari Miličevi družini, ki se je že od deda dalje ukvarjala z gostil-ničarstvom in kamnolomstvom. Osnovnošolske hlače je trgal na Opčinah, kamor se je z družino preselil leta 1938 in kjer je oče Pepi kupil kamnolom pri železniški postaji, nato pa je v Trstu leta 1949 končal tehnično srednjo šolo Volta. Po strokovnem iz-šolanju je delal nekaj časa z očetom v kamnolomu, ko pa je oče leta 1950 ustanovil gradbeno podjetje, je delal z njim v podjetju, ki se je po zaprtju kamnoloma ukvarjalo največ z javnimi deli za pokrajino, tržaško, zgoniško in repentabrsko občino, za SIP, ENEL, z gradnjo cest, vodovodov, električne napeljave in podobnim, pa tudi z zasebnimi gradnjami. ZA SD Polet, pri katerem je bil Paolo predsednik gradbene komisije za razne gradnje, je Miličevo podjetje zgradilo kotalkarsko ploščad na Pikelcu in še marsikaj. Podjetje je postopno prešlo zaradi očetove bolezni povsem v Paolove roke, ki je ves ta čas vodil tudi svoj geometrski studio za načrtovanje. Ko pa je oče Pepi leta 1985 umrl in ker se je Paolo v zadnjih letih tudi precej angažiral v drugih gospodarsko pomembnih dejavnostih, zlasti pri Hranilnici in posojilnici na Opčinah, so gradbeno podjetje zaprli.
Član upravnega odbora openske Hranilnice in posojilnice je Paolo postal leta 1968, deset let kasneje je bil izvoljen za njenega podpredsednika, leta 1983 pa za predsednika in je zdaj njen predsednik že tretjo mandatno dobo. Kot tak je pred tremi leti postal član upravnega odbora deželne zveze hranilnic in posojilnic s sedežem v Vidmu, katero tudi zastopa v sindikalni komisiji na vsedržavni ravni v Rimu, kar seveda zahteva od njega mnogo časa in truda. Kot predsednik našega denarnega zavoda na Opčinah je bil tudi med pobudniki ustanovitve bančne sekcije pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju. V času njegovega predsedovanja se je hranilnica in posojilnica na Opčinah razvila v krepko denarno ustanovo. Prav v zadnjem času je odprla svoj novi sodobni sedež na Opčinah, za kar ima tudi Paolo kot predsednik in gradbenik obenem'velike zasluge. Naj še omenimo, da je Paolo tudi predsednik Zdru-
SKD Igo Gruden
priredi
do 2. julija na društvenem igrišču v Nabrežini
6. KRAŠKI PRAZNIK PIVA
Vsak večer bo igral avstrijski ansambel jodlerjev »Die 5 Stei-rer«.
Za ljubitelje nogometa smo poskrbeli za MAKSI EKRAN Mountine bike dirka bo odpadla.
kino
ARISTON - 18.30, 22.00 II camaleonte, r. Wendell B. Harris Jr., i. Angela Leslie, Amina Fakir.
EXCELSIOR - Zaprto.
EXCELSIOR AZZURRA - 19.00, 22.00 II slgnore del castello, r. Regis VVargni-er, i. Dominigue Blanc.
NAZIONALE I - 17.00, 22.10 Incatenato allTnferno, i. Val Klimer, Sonia Braga.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Non 6 stala una vacanza, 6 stata una guerra, kom., i. Dan Aykroyd, John Candy.
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Nightma-re 5 - II Mlto, srh.
NAZIONALE IV - 16.45, 22.15 Le porte girevoli, kom.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Senti chi parla, i. John Travolta.
MIGNON - 17.00, 22.15 Einstein junlor.
LJUDSKI VRT - 21.15 Turista per caso,
i. W. Hurt.
EDEN - 15.30, 22.00 Giochl dl lingua per una moglie infedele, pom. □ □
CAPITOL - 16.45, 22.00 Non slamo angeli, kom., i. Robert De Niro, Sean Penn.
LUMIERE - 18.00, 22.15 Harry, tl pre-sento Sally, r. Percy Adlon, i Meg Ryan.
ALCIONE - 18.00, 22.00 Morte dl un ma-estro del tč, i. Toshiro Mifune.
RADIO - 15.30, 21.30 Super vogliose dl maschi, porn. □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
razne prireditve
V KD Rovte-Kolonkovec se jutri, 1. julija, ob 19. uri zaključi 9. PRAZNIK VINA z nagrajevanjem najboljšega vina in udeležencev, kateri so spoznali svoje vino, z zabavo in prigrizkom. Vabljeni!
ženja za zaščito Opčin in od leta 1986 predsednik odbora jusarskih upravičencev.
V začetku smo omenili, da je bil Paolo v mladih letih tudi aktiven športnik in pozneje športni delavec. Ko so takoj po osvoboditvi na Opčinah ustanovili nogometno društvo Prosveta, je bil njegov aktivni nogometaš, nogomet je nato igral tudi pri bazovski Zarji. Leta 1950 je bil med ustanovitelji in aktivnimi tekmovalci pri openskem športnem društvu Jadran oz. njegovi motociklistični sekciji in kasneje njen predsednik. Za društvo je nastopal na raznih tekmovanjih po Sloveniji in Jugoslaviji pa tudi doma. V zadnjih desetih letih je bil tudi odbornik in je še nadzornik pri slovenskem jadralnem klubu Čupa v Sesljanu, sicer pa je tudi sam aktiven jadralec in se s svojo barko podaja vsako poletje na dolga križarjenja ob dalmatinski obali tja do albanske meje.
Pri njegovih letih človek seveda še ne obesi na klin svojih moči in želja. Dve sta mu zlasti pri srcu: da bi openska Hranilnica in posojilnica še za njegovega predsedovanja dobila dovoljenje za odprtje poslovnega okenca v mestu, kar bi ji povečalo ugled in operativno rast, v zasebnem življenju pa, da bi mu zdravje še dolgo let dopuščalo jadrati po valovih sinjega Jadrana, kar je ob domačem vrtičkarstvu, ko mu ga čas dopušča, njegov glavni hoby.
Mi mu seveda ob čestitkah k jubileju želimo, da bi se mu želje izpolnile.
(j. k.)
__________gledališča_______________
GLEDALIŠČE VERDI
V	ponedeljek, 2. julija, ob 20.30 bo v
gledališču Verdi na sporedu RECITAL mezosopranistke GAIL GILMORE ob klavirski spremljavi Charlesa Spencerja. Vstopnice so na prodaj pri blagajni gledališča Verdi.
V	četrtek, 5., in petek, 6. julija, bo v
Trstu nastopila baletna skupina Mestne opere z Dunaja, ki sodeluje vsako leto pri novoletnem koncertu. V Trstu bodo nastopili z izborom najlepših plesov ob glasbi Mendelssohna, Berga, Haydna, Straussa, Beethovna, Schuberta in Salm-hoferja.
Predprodaja vstopnic od jutri, 30. t. m., pri blagajni gledališča Verdi.
V	petek, 6. julija, ob 21. uri bo v dvorani tržaškega Lloyda nastopila sopranistka GABRIELLA FONTANA ob klavirski spremljaivi Ronalda Schneiderja. Izvajala bo pesmi Roberta Stolza.
Zaradi omejenega števila prostorov bo predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi samo na dan koncerta z urnikom: 9-13 in 18-21.
razna obvestila
Kmečka zveza organizira tudi letos skupni nastop tržaških vinogradnikov na Mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani. Zato vabi vse zainteresirane, naj se javijo še danes, 30. t. m„ na sedežu Kmečke zveze, Ul. Cicerone 8/B ali pa po telefonu na št. 362941.
SKD Igo Gruden in ŠD Sokol prirejata 10. poletni živ žav za otroke od 3. do 11. leta starosti. Odvijal se bo od 16. do 27. julija na društvenem igrišču v Nabrežini. Starši, ki nameravajo vpisati svojega otroka v poletni center lahko tel. na št. 200567 ali 229332.
PD Slovenec Boršt-Zabrežec ter fantovska in dekliška vabita vse tiste, ki so sodelovali na 20. PRAZNIKU VINA in na ŠAGRI na zakusko v HR1BENCO danes, 30. t. m., ob 20.30. Vabljeni tudi vsi pevci MePZ Slavec-Slovenec ter odborniki.
PD Kolonkovec - Ženjan 46 - vabi na ogled razstave KRAS V MINIATURI, ki bo odprta še jutri, 1. julija, od 9. do 11. ure.
SKD Tabor - Opčine - V torek, 2. julija, ob 17. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah srečanje za načrtovanje otroško/mladinske dejavnosti. Vabljeni vsi, ki ste pripravljeni sodelovati.
V Kulturnem domu A. Sirk v Križu se bo odvijal 3., 4., 5. in 6. julija, od 19. do 22. ure tečaj osnov stare kitajske medicine in tehnik zen - shiatsu, akupifesure in conalne masaže. Tečaj bo vodila prof. Helena Bizjak. Za praktično izvajanje je treba prinesti s seboj opremo, kakor za jogo in telovadbo.
ŠD VESNA
prireja
danes, 30. junija, jutri, 1., in v ponedeljek, 2. julija 1990
VAŠKI PRAZNIK
na vrtu LJUDSKEGA DOMA v Križu
Vsak večer ples z ansamblom »VERA KRUZ«. V ponedeljek tekma v lambadi.
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 30. junija 1990
EMILIJA
Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.41 - Luna vzide ob
14.03	in zatone ob 0.44.
Jutri, NEDELJA, 1. julija 1990
ESTERA
PLIMOVANJE DANES: ob 2.45 najvišja -4 cm, ob 8.30 najnižja -20 cm, ob 16.29 najvišja 31 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
28.4	stopinje, zračni tlak 1019,1 mb rahlo raste, veter 10 km na uro zahodnik, vlaga 62-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,9 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Soraya Cibic, Aleksander Albi, Aaron Pecorari, Luca Murrone, Ilaria Valentinuzzo, Fabio Orlini, Erič Gerini.
UMRLI SO: 69-letni Luigi Guštin, 85-letna Anna Cmaj, 42-letni Giuliano Pri-baz, 91-letni Carlo Marassi, 76-letni Gi-orgio Cosmini, 83-letna Giuseppa Gua-dalupi, 88-letna Herminia Ive, 89-letna Antonietta Relia, 74-letni Carlo Bossi, 80-letni Francesco Lebani, 81-letna Zelmira Padova, 76-letni Guglielmo Piscanc, 85-letni Mario Dominici, 92-letna Giustina Turek, 84-letni Giuseppe Birsa.
OKLICI: uradnik Mario Vaccaro in uradnica Linda De Biasio, ind. izvedenec Paolo Pancrazi in poklicna bolničarka Roberta Carpani, uradnik Diego Ziodato in uradnica Sandra Capotondi, delavec Elidjio Milanovic in trgovka Danijela Sadžak, delavec Mauro Fioriti in frizerka Monica Nucci, uradnik Luciano Vagelli in uradnica Antonella Romano, elektrikar Roberto Lazzaro in prodajalka Lorena Gentilli, policijski agent Alessio Manzatto in prodajalka Roberta Bandel-li, uradnik Eliano Concina in šolnica Li-dia Rupel, trgovec Roberto Bratos in prodajalka Alessandra Gallinucci, delavec Giampaolo Zuppini in otroška negovalka Liliana Della Lucia, delavec Dario Cretin in prodajalka Imera Scoria, univ. študent Fabio Catalan in uradnica Fabiana Paro-vel, uradnik Roberto Ravalico in uradnica Elisabetta Dimitri, šofer Roberto Mag-ni in uradnica Paola Cocchietto, delavec Vittorio Trovi in uradnica Nadja Cossut-ta, uradnik Maurizio Ellero in prodajalka Fabiana Radin, šolnik Francesco Brand-mayr in uradnica Grazia Coico, uradnik Fabrizio Melchionna in študentka Maria Nobile, skladiščnik Roberto Gandusio in uradnica Alessandra Bergamas, zdravnik Antonio Vacca in gospodinja Daniela Cannas, uradnik Antonio Cozzolino in poklicna bolničarka Valentina Lazzari, delavec Sergio Pregare in šolnica Eda Prodan, radiotehnik Cristiano Flak in gospodinja Luciana Levicci, uradnik Fabio Gerbi in šolnica Francesca Apollo-nio, uradnik Michelangelo Soldano in uradnica Cinzia Peratello, uradnik Um-berto Radovani in bolničarka Valena Sain.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 25., do 30. junija 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg S. Giovanni 5, Šentjakobski trg 1, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41.
OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg S. Giovanni 5, Šentjakobski trg 1, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41, Trg Garibaldi 5, Ul. delFOrolo-gio 6, OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Garibaldi 5, Ul. dell Orologio 6.
OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213124), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271,124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
°cr ul ReMC*1®^
/tatinare
Ideja ob svetovnem prvenstvu: do 9. VII. zaključene družbe dobijo posebno darilo
razstave
V	fojerju Tržaške kreditne banke, Ul.
F. Filzi 10, je na ogled razstava DRAGA DRUŠKOVIČA.
V	repenski Kraški galeriji bo danes, 30. t. m., ob 20.30 odprla razstavo ZORA KOREN SKERK.
V	galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 je na ogled do 15. julija razstava slikarja Dina PREDONZANIJA.
V	galeriji Tommaseo bo še danes na ogled razstava Maurizia DONZELLIJA. Urnik: od 17. do 20. ure.
V	galeriji Nadie Bassanese (Trg Giotti 8, I. nad) je na ogled še danes razstava ameriške umetnice Lynn UMLAUF.
V	galeriji Palače Costanzi je na ogled razstava del Umberta VERUDE in sicer iz kolekcije STAVROPULOS iz mestnih umetnostnih muzejev. Razstava bo trajala do 15. julija in bo dostopna občinstvu od 10. do 13. ter od 17. do 20. ure v delovnih dneh, ob praznikih pa od 10. do 13. ure.
Na Gradu sv. Justa - Bastione fiorito -,je na ogled razstava ruskega slikarja Er-teja.
Na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu je na ogled razstava »Železnice od Jadrana do Donave - Razglednice iz zgodovinskega arhiva Daria Pettirossa«. Razstava, katero je pripravila Letoviščar-ska ustanova v sodelovanju z Železniškim muzejem iz Trsta bo na ogled do 14. julija ob delavnikih od 9. do 13. in od 17. do 19. ure.
V	Pilonovi galeriji, Prešernova ul. 3 -Ajdovščina razstavljata do 15. julija Pat-rizia Devide in Ani Tretjak. Urnik: vsak dan, razen ob ponedeljkih od od 9. do 12. ure ter od 15. do 18. ure, ob nedeljah, od 15. do 19. ure.
koncerti
V Avditoriju Portorož bo 5. julija ob 21. uri nastopil ansambel bratov AVSENIK. Predprodaja vstopnic pri Kompasu v Kopru, Izoli, Piranu in Portorožu.
šolske vesti
Državni poklicni zavod Jožef Stefan v Trstu obvešča, da je v teku vpisovanje za šolsko leto 1990/91 do vključno 3. julija 1990.
izleti
Občina Zgonik bo organizirala od 19. do 26. septembra 1990 sedemdnevno letovanje v Strunjanu za občane, ki so dopolnili 60 let. Vpisovanje in podrobnejše informacije v tajništvu občine še danes, 30. t. m.
Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko prireja v nedeljo, 8. julija, strokovno vodeno ekskurzijo v Bovško kotlino. Po sledovih ledenikov bo vodila univerzitetni prof. dr. Vida Pohar. Zbirališče ob 7.30 pred sodno palačo v Trstu. Kosilo z nahrbtnika, prevoz z lastnimi avtomobili. Vabljeni.
Društvo slovenskih upokojencev organizira 11. julija izlet na Travno goro nad Sodražico. Med potjo si bomo ogledali grad Turjak, vračali pa preko Bon-carja v Cerknico, Unec in Postojno. Vpisovanje bo v sredo, 4. julija, ob 9. uri na sedežu društva v Ul. Cicerone 8.
Skupina mladih jadralcev prireja križarjenje po Dalmaciji z 13-metrsko jadrnico. Odpluli bomo 22. julija. Interesenti naj se javijo na tel. št. 415797 v večernih urah.
SPDT prireja jutri, 1. julija, avtomobilski izlet na Creta D’Aip (Trogkofel) v Karnijskih alpah, na meji med Avstrijo in Italijo. Odhod ob 6. uri izpred sodne palače v Trstu na Trgu Ulpiano in ob
6.30	z avtoceste pri Devinu. Izlet vodi Lojze Abram, ki daje vsa potrebna pojasnila (tel. 415534). Vpisovanje tudi na ZŠSDI (tel. 767304). Skupno štiri ure hoje.
Bi si rad ogledal lepote Barcelone in Coste Brave? SKD Vigred iz Šempolaja organizira 8-dnevno potovanje od 24. do 31. avgusta za 350.000 lir. Za vpisovanje tel. na št. 200150 (Franka Škrk) od 19. do 21. ure najkasneje do 31. julija.
TAMARA in KETO
sta vesela, ker se bosta danes vzela.
Vse naj..., naj..., naj... jima želijo
Giuseppe, Fabia in Samoa
KETO se je oženil, tra la la, TAMARA ga je vzela, hop sa sa. Mnogo sreče in veselja
Walter in Darja
Danes stopata na skupno življenjsko pot
TAMARA in KETO
Vse najboljše jima želita
mama Marta in oče Bruno
čestitke
Dragi JAŠI
Za tvoj 9. rojstni dan ti želim, da bi ubranil čim več golov in ti želim še mnogo športne sreče! Brat Jan.
Danes praznuje 9. rojstni dan JAŠ GRGIČ, 30. maja pa je praznoval 10. rojstni dan njegov brat JAN, obema želimo vse najboljše in da bi bila vedno tako pridna v šoli, teta Marčela, stric Renato in Branko.
DRAGO! Prišel si na tir št. 40. Veseli se, saj ti tračnice obetajo še mnogo srečnih postaj. Želijo ti žena, sin, mama in sestra z družino.
Hip hip hura, hip hip hura! KETO in TAMARA se vzameta. Koš poljubčkov vama pošilja Samoa.
KETO in TAMARA! Da bi se vedno tako ljubila in se skupaj veselila vama želi nona Ika.
KETO in TAMARA! Mnogo sreče, zdravja, veselja in ljubezni na vajini poti vama želita teta Vida in stric Zorko.
_________mali oglasi_______________
OSMICO je odprl Emil Purič, Repen št. 15.
OSMICO je odprl Vojan Tavčar, Ivanji Grad pri Komnu.
OSMICO je odprl Silvano Močilnik, Lo-njer 376.
OSMICO sta odprla v Ricmanjih Zdenko in Bazilija.
PRODAM povsem novo zobozdravniško ambulanto v Trstu opremljeno z vsemi zobotehničnimi napravami. Ponudbe poslati na Oglasni oddelek - Primorski dnevnik - Trst, Ul. Montecchi 6, pod šifro "Ambulanta".
PRODAM avto fiat panda 30, letnik 1982. Tel. (0481) 776061.
PRODAM golf 1100 v zelo dobrem stanju. Tel. na št. 229332 od 12. do 13.30 ter po 19. uri.
VDOVEC išče za družbo in pomoč v gospodinjstvu priletno osamljeno gospo. Tel. zvečer na tel. 422932.
STARE KNJIGE (slovenske, italijanske in nemške), značke in denar iz številnih držav prodam. Tel. (0481) 882244 po 21. uri. Vprašati po Donatu.
V NAJEM dajemo trgovino s športno opremo. Tel. (040) 214685, danes in jutri od 20. do 21. ure.
GOSTILNA DEVETAK na Vrhu obvešča cenjene goste, da bo gostilna zaprta do 29. julija.
VELIKA PAPIGA sive barve z rdečim repom se je izgubila v Doberdobu. Pošten najditelj naj kliče na tel. št. (0481) 78072, kjer ga čaka nagrada.
IŠČEMO fanta z opravljenim vojaškim rokom ter z vozniškim dovoljenjem za delo v skladišču. Tel. 750286 od 14. do 18. ure.
IŠČEM stanovanje v Trstu v najem za približno 150.000 lir mesečno. Tel. (040) 308105 od 13. do 15. ure.
MOŠKI portret, olje na platnu 73,5 x 54,5 cm, delo Josipa Tominca (Giuseppe Tominz 1790 - 1866) v odličnem stanju, prodam. Ponudbe na ADIT, p.p. 171, 61001 Ljubljana.
prispevki
V	spomin na gospo Ernesto Jagodic darujeta Ljudmila Jogan in družina Borisa Jogana 20.000 lir za malega Giulija Vidalija.
Ob rojstnem dnevu drage nepozabne Marice daruje Alma 20.000 lir za VZPI-ANPI Repentabor.
V	spomin na drago teto Ernesto Jagodic, roj. Žnidarčič in ob priliki 4. obletnice smrti drage mame Dore Čok, roj. Žnidarčič darujejo nečakinji oz. hčerki Adri-jana in Neva z družinama 100.000 lir za SKD Barkovlje in 100.000 lir za TPK Sirena.
V	spomin na očeta in nonota darujeta Dragica in Dolores 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Slavo Košuto darujejo družine Godina, Boscolo in Fabian 60.000 lir za TPK Sirena.
V	spomin na Franca Križmančiča darujeta družini Čač in Ražem 20.000 lir za KD Lipa.
V	spomin na Celestino Briščik darujeta Dragica in Dolores 30.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
Ob 2. obletnici smrti (3. 7. 1988) dragega sina Sergija Černigoja darujeta mama in oče 50.000 lir za MPZ Tabor - Opčine in 50.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
Namesto cvetja na grob Vidine mame Slave Košute darujeta Elči in Gigi Abram 30.000 lir za Dijaško matico.
29. 6. 1990
menjalnica
TUJE VALUTE	FIKING BANKOVCI MTT AN	TRST		TUJE VALUTE	FIXING BANKOVCI MILAN	TRST	
Ameriški dolar —	.. 1226.—	1190.—	Japonski jen 		8,046	7,500
Nemška marka —	.. 733,610	727,—	Švicarski frank —	.. 866,—	855.—
Francoski frank ...	.. 218,510	215,—	Avstrijski šiling ...	.. 104,335	103.—
Holandski florint .	. 651,550	645.—	Norveška krona ...	.. 191,080	186,—
Belgijski frank —	...	35,710	35.—	Švedska krona —	.. 202,780	198.—
Funt šterling		,.. 2137,600	2080.—	Portugalski eskudo	8,354	7,—
Irski šterling		... 1967,500	1940,—	Španska peseta ...	..	11,954	11.—
Danska krona		,.. 192,930	189.—	Avstralski dolar ...	.. 969,200	900,—
Grška drahma		7,516	7,—	Jugoslov. dinar ...		100.—
Kanadski dolar		... 1049,100	1000.—	ECU		.. 1515,500	—
^	BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
BCIKB	TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telef.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611

Vrhunski balet za poletje
Mrtvilo na televizijskem področju v pasjih dneh nam že nekaj let omili Poletni maraton ali pregled novosti in dosežkov ter galerija protagonistov na plesno-ba-letnem področju ob izboru spretne, a zahtevne roke Vittorie Ottolenghi. Kot v preteklosti bo (letos že trinajsti) pregled na sporedu ob sobotnih opoldanskih urah. Ze prvi del oddaje je kar obetaven: odlomki z baletne prireditve v Neaplju septembra lani z uglednimi baletniki, kot so Carla Fracci, Daniel Ezralovv, Vladimir Vasiliev (na sliki z Ekaterino Maximovo) in Elizabeta Terabust. V naslednji oddaji bo kraljeval priljubljeni Miša Barišnikov, navdušujoče pa je že dejstvo, da bo niz ponudil kar v desetih delih popolne televizijske novosti. Znani bodo le protagonisti: Pina Baush, Maurice Bejart, Alvin Alley, George Balanchine, Merce Cunningam, Ekaterina Maximova, Lindsay Kemp, Vladimir Derevianko. In tu prekinemo naštevanje, da bi vam ne do konca pokvarili presenečenja...
sobota 20.30 RAI 3 Robin e Marian (dram.) nedelja 14.15 RAI 1 Ninotchka (kom.) nedelja 20.30 Rete 4 Mezzogiorno dl fuoco (vestern) ponedeljek 20.40 RAI 1 La pietra che scotta (kom.) torek 20.00 RAI 3 Re per una notte (kom.) sreda 20.00 RAI 3 Tramonto (dram.) četrtek 20.40 RAI 1 Giubbe rosse (pust.) petek 0.15 RAI 2 Laigle a deux tetes (dram.)
glasba
sobota 9.00 RAI 1 Bernstein dirigira Beethovna sobota 0.30 RAI 2
Rock Pop Jazz - Miti in protagonisti nedelja 10.15 RAI 2 Bernstein dirigira Haydna nedelja 11.00 RAI 2 Tabochnik dirigira Bouleza nedelja 23.10 Rete 4 Carlo Maria Giulini v Scali ponedeljek 22.30 RAI 1 Violinist Accardo izvaja Mozarta četrtek 21.00 TV-Lj 1 Koncert Slovenskih madrigalistov
šport
sobota 11.30, 12.45, 14.30 TV-Kp nedelja 18.00 Italia 1 Motociklizem - VN Nizozemske sob., tor., čet. 15.00 TV-Kp pon., sre. in pet. 14.00 TV-Kp Teniški turnir v Wimbledonu ned. 17.00, pon. 15.20, tor. 15.30 sre. 16.30, pet. 15.30 RAI 3 Tour de France
ali
ponedeljek 18.00 RAI 1 Palio di Siena ponedeljek 21.35 TV-Lj 1 Balet Fever Swamp (Alvin Ailey)
• ITALIJANSKE TV MREŽE •



RAI 1_________________________|
7.00	Film: Edoardo, mio figlio (dram., ZDA 1949, r. George Cukor)
9.00	Devet Beethovnovih Simfonij z Leonardom Bernsteinom
10.00	Nad.: Doppia indagine (2. del)
11.00	Dok. oddaja: Apartheid
11.55	Vreme in dnevnik
12.05 Poletni maraton: odlomki iz Neaplja z znanimi plesalci
13.30 Dnevnik in Mundial
14.15	Film: II mio amico delfino (pust., ZDA 1964, r. James B. Clark)
15.45	Risanke: Zmajček Gristi
16.15	Športna rubrika: Minuto zero
16.45	Sedem dni v parlamentu
17.15	Koncert Godbe na pihala finančne straže ob 216-letnici
18.20 Žrebanje lota
18.25	Variete: Bimbo Circo
19.25	Nabožna oddaja
19.40	Mundial, vreme in dnevnik
20.40	SP v nogometu: Italija-Irska (prenos iz Rima)
22.55	Dnevnik in Posebnosti TG 1
0.05 Nočni dnevnik in Mundial
1.05 Film: L'amico sfigato (kom., Fr. 1984, r-i. M. Blanc, i. S. Duez)
RAI 2________________________|
7.00 Otroška nanizanka: Lassie
7.25 Dokumentarec: Mac & Mutley -Zanimivosti iz živalskega sveta
7.55	Aktualno: Mattina 2
10.15 Evropski dnevi
10.45	Dok.: Occhio sul mondo
11.40	Film: 11 giovane Dr. Kildare (kom., ZDA 1938, r. Harrold S. Bucguet, i. Lew Ayres)
13.00	Dnevnik in Mundial
14.00	Nadaljevanka: Beautiful
14.45	Nanizanka: Saranno famosi
15.30	Žrebanje lota
15.35 TV film: Password - La tastiera muta (i. Andy Luotto)
16.45	SP v nogometu: Jugoslavija-Ar-gentina (iz Firenc)
18.55	Rubrika: Dribbling - Mundial
19.45	Dnevnik, šport in Mundial
20.30	Film: II ladrone (dram., It. 1980, r. Pasguale Festa Campanile, i. Enrico Montesano)
22.30	Večerni dnevnik
22.40	Nan.: Avvocati a Los Angeles
23.45	Zapiski o Mundialu
0.30 Glasbena oddaja: Rock Pop Jazz - Miti in protagonisti glasbe
| RAI 3___________________________
11.25 Kolesarstvo: vojaško prvenstvo (povzetki)
12.15	Koncert ob slavnostni otvoritvi SP v nogometu: Simfonični orkester RAI iz Turina dirigira Arthur Fogen
13.30	Pred 20 leti
14.00	Deželne vesti
14.10 Videofragmenti: Black & Blue
14.30	Videosport: vaterpolo, kolesarska dirka po Basilicati, uvod v kolesarski Tour de France
17.00	Film: II nemico di mia moglie (kom., It. 1958, r. Gianni Puccini, i. Giovanna Ralli)
18.35 Drobci
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Drobci
20.30	Film: Robin e Marian (pust., VB 1979, r. Richard Lester, i. Sean Connery, Audrey Hepburn)
22.15	Dokumentarna oddaja: Fernanda
Le ore del cuore
23.00	Šport: Proces Mundialu
23.45	Nočni dnevnik 0.15 Filmske novosti
Pod cirkuškim šotorom z najmlajšimi
V pozno popoldanskem sporedu, ki ga RAI 1 ob sobotah posveča najmlajšemu TV občinstvu, so danes na vrsti kratkohlačni cirkuški umetniki. Festival Bimbo Circo doživlja letos že drugo izvedbo, prirejata pa ga Občina Verona in bolonjsko gledališče Antoniano. V današnji istoimenski oddaji (na RAI 1 ob 18.25) se bosta predstavili zmagoviti ekipi sovjetskih in kitajskih mladih pajacev, čarovnikov in drugih cirkuških likov, vodil jo bo Cino Tortorella (na sliki).
■ ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5,___________
7.10 Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una fa-miglia americana, 9.00 Love Boat, 10.00 I Jefferson
10.30	Kviz: Časa mia
12.00	Aktualno: Gara TV
12.40 Kvizi: II pranzo e servi-
to, 13.30 Čari genitori, 14.15 II gioco delle coppie
15.00	Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro
16.00	Zdravniški pregled
16.30	CanaleSzavas
17.00	Nanizanka: Tarzan
18.00	Kvizi: O.K. II prezzo č giusto!, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e marito
20.30	Film: Vediamoci chia-ro (kom., It. 1984, r. Luciane Salce, i. Johnny Dorelli, Eleonora Giorgi)
22.30	Variete: Una rotonda sul mare 2, Srečanje z Redom Ronniejem
23.00	Variete: Bellissime 0.05 Nanizanki: Lou Grant,
1.00 Bonanza
RETE 4______________
8.30	Nanizanka: Ironside
9.30	Nad.: Una vita da vive-re, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Gosi gira il mondo
12.15 Nan.:Strega per amore
12.40	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
13.40	Nad.: Sentieri, 14.40 Azucena, 15.20 Cali-fornia, 16.30 Veronica,
17.00 Andrea Celeste, 18.10 La valle dei pini
18.40 Danielin horoskop
18.45 Nanizanka: General Hospital
19.30	Nad.: Febbre d’amore
20.30	Aktualno: Ceravamo tanto amati
21.00	Nad.:Topazio
23.00	Vesti iz parlamenta
23.30	Teniški turnir v Wim-bledonu (posnetek)
2.30 Horoskop (pon.)
ITALIA 1____________
7.00 Otroška oddaja 8.30 Nan.: Superman, 9.00 Ralph Supermaxieroe, 10.00 Boomer, cane in-telligente, 10.30 Skip-py il canguro, 11.00 Rin Tin Tin, 11.30 Flip-per, 12.05 Chips, 13.00 Magnum P.I.
14.00	Vodič za Mundial
14.30	Variete: Musiča e!
15.30	Rubrika: Leonardo
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nan. Licia in risanke
18.00	Aktualno: Anteprima 18.35 Nanizanka: L incredi-
bileHulk
19.30	Variete: Emilio '90
20.00	Risanke
20.30	Otroška oddaja: Bim bum bam - Posebnosti
22.30	Wrestling 23.15 Veliki boks
0.25 Film: Codice penale (dram., ZDA 1930, r. Howard Hawks, i. Walter Huston, Phillips Holmes)
ODEON______________
8.30 Nanizanki: Captain Nice, 9.30 Ouattro in amore
10.30	Aktualno: Il Leonardo
13.00	Rubrike: Odeon šport, 14.00 Forza Italia, 15.30 Topmotori (pon.)
16.00	Nad.: Colorina
17.00	Variete: Speciale »Maria«
17.45 Film: I pirati della Ma-lesia (pust., It. 1941, r. Enrico Guazzoni, i. Clara Calamai, Massi-mo Girotti)
19.00	Aktualno: Ciao Italia
19.30	Šport: Excalibur (pon.)
20.00	Nanizanka: Sherlock Holmes
20.30	Aktualno: Veronica Castro (3. del)
21.30	Nadaljevanka: Rosa selvaggia
22.30	Aktualnosti: Chic
23.00	Film: Il bandito di Si-erra Morena (pust., Šp. 1957, r. Jose M. For-que, i. Francisco Ra-bal, Luis Pena)
1.00 Aktualno: Ciao Italia
TMC_________________
8.30 Dober dan, Mundial!
9.00 Risanke: Snack
10.45 Nanizanka: Societa a irresponsabilita illimi-tata
11.30	Avtomobilizem F3 (iz Monze)
12.00	Motociklizem Super-bike (iz Perguse)
12.30	Rubrika o motorjih
13.00	Zapiski o Mundialu
14.00	Film: Perdutamente (dram., ZDA 1946, r.
Jean Negulesco, i. Joan Crawford)
16.30	SP v nogometu: Jugos-lavija-Argentina (iz Firenc)
19.00	Aktualnosti: Mondia-lissimo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	SP v nogometu: Italija-Irska (iz Rima)
23.00	Variete: Galagoal
TELEFRIULI__________
10.55 Nanizanki: L'albero delle mele, 12.00 Fa-miglia si fa per dire
12.30	Rubrika: Motor News
13.00	Nan.: AfterMash
13.30	Tednik: Tigi 7 (pon.)
14.30	Rubrika o zdravstvu
15.00	Musič Box
17.30	Nanizanka: Ghostbu-sters
18.00	Nadaljevanka: Sapore di gloria
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Ekonomija in politika
20.30	Opereta: Nitouche (r. Vito Molinari, i. Elisa-betta Viviani, Renzo Palmer, Ernesto Calin-dri, Lauretta Masiero)
22.00	Nanizanka: Il brivido e lavventura
22.30	Komedija: Trediti a tavola (i. Gianrico Te-deschi, Valeria Valeri)
24.00	Nočne vesti in News
TELE 4_____________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00 Kronika in komentar 19.30 Dogodki in odmevi
• SLOVENSKE MREŽE
TV Ljubljana 1________________|
9.00	Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček - Vrata, 9.15 Lonček kuhaj - Čokoladna zmrzlina,
9.25	ZBIS - Mladenič in vila, 9.35 Ciciban, dober dan, 9.50 nanizanka Čudežna leta, 10.15 Zgodbe iz školjke
10.45	Tednik
11.45	Večerni gost: Silvija Luks
12.30	Video strani
15.25	Žarišče (pon.)
15.55	Poletna noč (pon.)
18.00	Dnevnik in poslovne informacije
18.10	Dok.: Iz tujih kuhinj
18.40	Spored za otroke in mlade: Cvetlične zgodbe
19.10	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik, vreme, Utrip
20.20	Žrebanje 3x3
20.35	Film: Eleni (pust., ZDA 1985, r. Peter Yates, i. Kate Nelligan, John Malkovich)
22.30	Dnevnik in vreme
22.50	Miss Slovenije '90
23.30	Poletna noč, vmes nan. Mati in sin, nad. Nekdo jezdi mimo in nanizanka Nori hotel
| TV Koper________________________
10.00	Dok.: Čampo base
11.30	Motociklizem: VN Nizozemske (125 ccm)
12.15	Zgodovina športa: Juke Box
12.45	Motociklizem (500 ccm)
13.45	Rubrika: Sottocanestro
14.30	Motociklizem (250 ccm)
15.15	Teniški turnir v Wimbledonu, vmes TVD Novice
19.30	TVD Stičišče
20.00	Teniški turnir v Wimbledonu (povzetek srečanja)
21.45	Teniški turnir v Wimbledonu -posnetki in intervjuji s protagonisti
22.00	TVD Novice
22.15	Motociklizem (povzetki)
TV Ljubljana 2__________________
16.30	SP v nogometu: Jugoslavija-Ar-gentina (iz Firenc)
18.55	Kako biti skupaj
19.30.	Dnevnik
20.10	Glasba: Hiti Mesama '89
20.35	SP v nogometu: Italija-Irska
23.00	Poskusni satelitski prenosi
■ RADIO ■ RADIO • RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.30 Pravljica, nato Dobro jutro po naše,- 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Evergreeni; 9.05 Ne vse, toda o vsem;
9.10	Valčki in polke; 9.40 V znamenju sreče; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Festival komorne glasbe v Radencih; 11.30 Črnske duhovne pesmi; 12.00 Modre dalje; 12.20 Melodije; 12.35 Corovivo '90: MePZ Milan Pertot iz Barkovelj;
12.50	Orkestri; 13.20 Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika* 14.10 Oddaja iz Benečije, Rezije in Kanalske doline: Tam za goro; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Vozlišča; 18.00 Radijska igra: Zgodovina neke ljubezni (Mira Miladinovič); 18.45 Orkestri;
19.20	Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00,
24.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Kronika; 8.05 Pionirski tednik;
9.05	Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za goste iz tujine; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Prizma optimizma;
12.10	Čestitke; 13.00 Danes; 13.30 Čestitke; 14.40 Merkurček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 Mozaik; 18.05 Znano in priljubljeno; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Na obisku; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Radijska igra; 22.40 Orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 16.30, 19.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis: napovedi in koledar; 8.00 Prenos Radia Ljubljana;
13.00	Kruh in sol Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.15 Aktualno: Zamejska reportaža; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Lestvica primorskih popevk Radia Koper: Dajmo naši;
18.35	Glasbena starinarnica; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.05 Jutranji almanah;
6.30	Utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni glasbeni program; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.35 Družinsko vesolje: ideje, recepti in nasveti za gospodinje;
11.00	V istrskem narečju; 11.30 Čudovitih sedem; 12.00 Glasba po željah;
13.00	Čestitke poslušalcev in glasba; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasbeno popoldne; 19.00 Discoteca sound; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Zmenek s psihologom; 15.00 Glasba po željah; 23.30 Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
ROBIN E MARIAN — Robin and Marian — Robin in Marjan, ZDA 1971.
V soboto, 30. junija, ob 20.30 na RAI 3.
Pustolovski film (s satiro). Lik Robina Hooda, kot legendarna ali resnična osebnost, je od vedno v središču zanimanja pri zgodovinskih raziskovalcih kot pri literamo-filmskih ustvarjalcih. Film je že zgodaj obravnaval to »hvaležno« temo, od pionirske inačice iz leta 1909 do slovite z Douglasom Fairbanksom, od Errola Flynna do Disneyevih slikanic ter do filmskih obličij Robina Hooda, kot so bili Cornel Wilde, John Hall, John Derek, Robert Clarke, Richard Todd, Harold Warrender, Don Taylor, Richard Greene. Režiser Richard Lester je, po znani satirični priredbi Dumasovih Treh Mušketirjev, tokrat predlagal »neizdan« portret zrelega Sherwoodskega kralja. S pravim ravnovesjem igrivosti in razumnosti je lik postaranega in ne več bleščečega Robina podal avtoironični Sean Connery, ne več rosno mlado Marian pa očarljiva Audrey Hepburn.
• ŠPORTNI PORTRET
Dragan Stojkovič
»Piksi« se je proslavil. O Draganu Stojkoviču, 25-letnemu virtuozu jugoslovanske nogometne reprezentance, so v teh dneh pisali bržkone vsi časopisi. Vsi so ga hvalili in mu pripisovali izreden nogometni talent. Dejstvo je, da je »Piksi« z dvema zadetkoma proti Španiji svoji reprezentanci zagotovil vstop v četrtfinale, kjer se bo danes srečala s svetovnimi prvaki Argentine.
Nogometni poznavalci pa so že pred tem dogodkom dobro vedeli, da sodi Dragan Stojkovič med najboljše evropske nogometaše. To je vedel tudi predsednik 01ympi-guea iz Marseilla Bernard Tapie, ki je igralca kupil za »bajno« vsoto 11 milijard lir. Samemu igralcu pa bo marsejski klub zagotovil milijardo in 300 milijonov lir, mercedes ter vilo s pogledom na morje.
Čeravno sam pritrjuje, da ga denar ne zanima, saj je pri beograjski Crveni zvezdi služil kar precej, mu prestop k francoskemu klubu veliko pomeni predvsem zaradi prestiža. 01ympique je namreč z nakupom Stojkoviča odslovila Francescolija, kapetana urugvajske reprezentance.
Danes proti Argentini pa bo moral »Piksi« spet pokazati vso svojo iznajdljivost in nadarjenost, če bodo »modri« želeli premagati svetovne prvake. Uspeh na današnjem srečanju pa bi Stojkoviča in tovariše pripeljal do polfinala, kjer jih bodo po vsej verjetnosti čakali »azzurri«.
VIDEO NOTES
Oddaja:------------------------
Postaja:________________T------
Ura:___________________________
V________________________________y
1*1111*111
ITALIJANSKE TV MREŽE ■
RAI 1________________________|
7.00 TV film: Cook and Pearry (pust., ZDA 1983, r. Robert Day, i. Richard Chamberlain)
8.45 Risanka: Čebelica Maja
9.15 Dok.: Rossini Opera Festival
10.05 Dok.: Kvarkov svet
11.00	Maša in nabožna oddaja
12.15	Zelena linija
13.30	Dnevnik
13.55	TV igra: Fortunissima
14.00	Rubrika o Mundialu
14.15	Film: Ninotchka (kom., ZDA 1939, r. Ernst Lubitsch, i. Greta Garbo)
16.15	Športna rubrika: Minuto zero
16.45 SP v nogometu: ZRN-ČSFR
18.55	Nanizanka: Alfred Hitchock
19.40	Mundial, vreme in dnevnik
20.40	Film: La giovane regina Vittoria (zgod., ZRN 1954, r. Ernst Maris-chka, i. Romy Schneider)
22.30	Športna nedelja
23.50 Podelitev nagrade Viareggio
0.30 Nočni dnevnik in Mundial
0.40 Film: Dottor Faustus (dram., VB 1967, r. Burton-Coghill, i. Richard Burton, Liz Taylor)
| RAI 2___________________________
7.00 Nanizanka: Lassie, nato dok.
7.55 Aktualno: Mattina due 10.15 Glasbeni prostor: Leonard Bernstein dirigira Haydnovo Simfonijo v B-duru št. 987
11.00	Glasba: Michel Tabochnik dirigira Pierra Bouleza
11.20	Film: II segreto del colonnello Redi (krim., ZRN 1955, r. Franz Antel, i. Ewald,Balser)
13.00	Dnevnik in Mundial
14.00	Nadaljevanka: Beautiful
14.45	Nanizanka: Saranno famosi 15.30 Film: I commedianti (dram., VB
1967, r. Peter Glenville, i. Richard Burton, Liz Taylor)
17.50 Videocomic
18.55	Rubrika: Dribbling - Mundial
19.45	Dnevnik
20.00	Rubrika: Domenica sprint
20.20	Rubrika o nogometu
20.45	SP v nog.: Anglija-Kamerun
22.55	Večerni dnevnik in vreme 23.25 Rubrika o židovski kulturi
23.55	Zapiski o Mundialu
0.30 Dokumentarec: Rock, pop, jazz -Osebnosti iz zgodovine glasbe
| RAI 3____________________________
12.05 Film: L'angelo Levine (dram., ZDA 1970, r. Jan Kadar)
14.00	Deželne vesti
14.10 Film: La cieca di Sorrento (dram., It. 1935, r. Nuzio Mala-somma, i. Dria Paola)
15.20	Film: Le avventure di Sherlock Holmes (krim., ZDA 1939, r. Alfred Werker, i. Basil Radhbone)
16.45	Kolesarska dirka po Basilicati
17.00	Kolesarstvo: Tour de France
17.50 Drobci
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon in Drobci
20.30	Film: Tin Men - Due imbroglio-ni con signora (kom., ZDA 1986, r. Barry Levinson, i. Richard Dreyfuss, Barbara PIershey)
22.20	Zgodbe iz sprejemnih oddelkov: Camice bianco
22.55	Drobci
23.15 Šport: Proces Mundialu
24.00	Nočni dnevnik
0.30 Mit tega stoletja: Klavirski genij Glen Gould (Bach, Beethoven, Hindemith, Weber)
Tour de France za navdušene kolesarje
Mesec dni po italijanskem Giru se danes začenja prav tako slavni Tour de France. Med udeleženci bo tudi 26-letni Gianni Bugno ina sliki), ki je letos prijetno presenetil z zmagovitim nastopom na italijanski kolesarski dirki. Kljub skriti želji pa sam Bugno priznava, da bi bilo res težko v tako kratkem času osvojiti še drugi prestižni kolesarski naslov. Tour de France bo neposredno prenašala tretja TV mreža RAI, vsak dan pozno popoldne.
ZASEBNE TV POSTAJE •
CANALE 5____________
8.30	Nanizanka:	Simon
Templar
9.15	Film: Charlie Chan e la citta al buio (krim., ZDA 1939, r. Leeds Herbert)
10.45	Nanizanki: L'uomo del mare, 11.15 Ellery Qu-een
13.00	Superclassifica Show
14.00	Nanizanki: Un trio in-separabile, 15.00 Gio-vani avvocati
15.45	Film: Sposi in rodag-gio (kom., VB 1954, r. Jack Lee-Thompson, i. Dirk Bogarde)
17.45	Nanizanki: Infermiere a Los Angeles, 19.45 Love Boat
20.30	TV film: Uccelli di rovo (dram., ZDA 1983, r. Daryl Duke, 5. del)
22.30	Nan.: Due come noi
23.30	Italija sprašuje
0.30 Film: II coltello di • ghiaccio (krim., ZDA 1972, r. Umberto Lenzi, i. Carroll Baker)
RETE 4______________
8.00	Jutrišnji svet
8.30	Nan.: Dalle 9 alle 5 orario continuato
9.00	Aktualno: Portret bolnišnice
9.30	Rubrika: Veliki golf
10.30	Nanizanka: Shane
11.30	Aktualno: Ciak
12.20	Aktualno: Regione 4
12.30	Iz parlamenta
13.00	Nanizanke: Joe Forrester, 13.45 Hawk lln-diano, 14.45 Barnaby
Jones, 15.45 Come era verde lamiapelle
17.20	Film: La croce di diamanti (pust., ZDA 1952, r. Gordon Douglas, i. Erroll Flynn, Richard Wess)
19.25	Danielin horoskop
19.30	Nanizanka: Attenti a guei due
20.30	Film: Mezzogiorno di fuoco (vestern, ZDA 1952, r. Fred Zinne-mann, i. Gary Cooper, Grace Kelly)
22.10	Nanizanka: Špencer
23.10	Koncert v Scali z dir. Carlom Mario Giulini-jem (Schumann, Ravel, Stravinski)
0.10 Horoskop (pon.)
0.15 Film: Cavalca e uccidi (vestern, It.-Šp. 1963, r. J. L. Boraw, i. Alex Nico)
ITALIA 1___________
7.00	Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke
10.30	Rubrika: Leonardo
11.00	Nanizanki: L uomo di Singapore, 12.00 Ma-nimal
13.00	Tednik: Grand Prix
14.00	Vodič za Mundial
14.30	Nanizanke: Chopper Sguad, 15.30 Tre nipoti e un maggiordomo,
16.00	Licia dolce Licia, nato risanke
18.00	Motociklizem - VN Nizozemske
19.00	Risanke
19.30	Variete: Emilio '90
19.55	Drobci Festivalbara
20.00	Risanke
20.30	Film: La famiglia Brandacci (kom., It.
1987, r. Sergio Martino, i. Leo Gullotta, Silvio Spaccesi, 2. del)
22.30	Film: Sguadra antifur-to (krim., It. 1976, r. Bruno Corbucci, i. Tomas Milian)
0.30 Nanizanki: Sulle stra-de della California,
1.30	Chopper Sguad
ODEON_______________
8.30	Nanizanki: Captain Nice, 9.30 Ouattro in amore
13.00	Rubrika o zdravju
13.30	Nanizanka: Houston Knights - Due duri da brivido
14.30	TV film: Strano inter-ludio (r. Herbert Wise, i. Glenda Jackson)
15.30	Obnova nadaljevanke: Rosa selvaggia
16.30	Nad.: Colorina
17.30	Obnova nad.: Senora
18.30	Dok.: Polvere di stelle
19.00	Rubrika: Ciao Italia
19.30	Risanke
20.00	Benny Hill Show
20.30	Film: L'uomo ombra (krim., 1934, r. W.S. Van Dyke, i. William Powell, Myrna Loy)
22.30	Benny Hill Show
23.00	Film: Che ci fa un pre-te tra le thailandesi? (kom., Fr. 1972, r. Robert Thomas, i. Jacgu-es Balutin)
1.00	Rubrika: Ciao Italia
TMC__________________
8.30	Dober dan, Mundial!
9.00	Risanke: Snack
12.00	Papežev blagoslov
12.15	Morski planet
13.00	Ob SP-ju: Diario 90
14.00	Film: Aguila solitaria (biog., ZDA 1957, r. Bil-
ly Wilder, i. James Ste-wart)
16.30	SP v nogometu: ZRN-ČSFR (Iz Milana)
19.00	Aktualno: Mondialis-simo
20.00	TMC News
20.30	SP v nogometu: Anglija-Kamerun (prenos iz Neaplja)
23.00	Variete: Galagoal
23.15	SP v nogometu: ponovitev tekme iz četrtfinala
TELEFRIULI___________
10.20	Nanizanki: Ghostbus-ters, 11.00 L’albero del-le mele
12.00	Rubrike: Non solo ral-ly, 12.30 Italia Cingue-stelle, 13.00 Župan in njegovi ljudje
14.30	Nan.: Police News
15.30	Musič box
18.00	Nan.: Love Story
19.00	Športne vesti
19.30	Nan.d giorni di Brian
20.30	Opereta: Nitouche (Vito Molinari, 2. del)
22.30	Nanizanka: II brivido e Lavventura
23.00	Športne vesti 0.10 Vesti: News
TELE 4_____________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
SLOVENSKE MREŽE ■
TV ljubljana 1	I I TV Koper
9.35	Video strani
9.45	Otroška matineja: Živ žav
10.35	Nanizanka: Pet prijateljev (1. epizoda)
11.05	Zabavnoglasbena oddaja: Zgodbe iz mest - Stolac
11.40	Alpski večer '90
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Video strani
16.00	Video strani
16.10	Nadaljevanka: Formula 1 (Saa-da-Geoffrion, i. Alain Prost, 12. del)
17.00	Dnevnik in poslovne informacije
17.10	Film: Bratje Sackett (vestern, ZDA 1979, r. Robert Totten, i. Sam Elliott, Tom Selleck, Glenn Ford, Jeff Osterhege)
19.05	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	TV drama: Pot na Jug (B.D. Fei-joo-J.B. Stagnaro, r. Juan Bautis-ta Stagnaro, i. Adrian Ghio, Mirjana Jokovič, 2. del)
21.05	Zdravo
22.40	Dnevnik in vreme
23.00	Video strani
10.00	Zgodovina športa: Juke box
10.30	Teniški turnir v VVimbledonu (povzetki)
14.30	Rubrika: Golden Juke box
16.00	Tenis: ženski turnir East Bourne (povzetki)
17.00	Rubrika: Speedy
17.30	Hokej na ledu: polfinalno srečanje Boston-Washington (pon.)
18.45	TVD Novice
19.00	Tednik o motokrosu: Supercross
20.00	Dok. oddaja: Čampo base (pon.)
20.30	Šport na ameriških univerzah
22.00	TVD Novice
22.15	Dok.: Speciale Čampo Base
23.45	Rubrika o tenisu: ATP Tour
TV Ljubljana 2_______________
10.00	Oddaja za JLA
16.30	SP v nogometu: ZRN-ČSFR
18.55	Jugotonov klub
19.30	Dnevnik
20.00	Dok.: Te presenetljive živali
20.30	Plesni intermezzo: Lumen
20.40	SP v nogometu: Anglija-Kame-run (iz Neaplja)
RADIO ■ RADIO • RADIO •
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
14.00	Poročila; 8.20 Jutranji koledar;
8.30	Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Glasbeno srečanje otrok: Mali pevci; 11.00 Filmi na ekranih; 11.05 Country glasba,- 11.45 Nabožna oddaja: Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice; 12.30 Orkestralna glasba; 12.40 Pihalni orkestri;
13.20	Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Priljubljene melodije;
15.00	Poslušali boste; 15.15 Rock zvezde; 15.40 Priljubljene melodije; 16.00 Počitniški rendez-vous; 16.20 Potpuri;
17.00	Šport in glasba;19.20 Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	17.00, 19.00 Poročila; 5.00 Dnevni koledar; 7.00 Jutranja kronika in vremenska napoved; 8.05 Pop rock za mlade; 9.05 Še pomnite tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Nedeljska matineja; 10.30 Nedeljska reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan - dogodki in obletnice; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Loj-trca domačih; 17.05 Amaterski zbori pojo; 17.30 Zabavna radijska igra; 18.30 Priljubljene melodije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene, razglednice;
20.00	V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva;
23.05	Literarni nokturno; 23.15-4.30 Nočni program - glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
14.30,	17.30 Poročila; 10.30, 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Oddaja za kmetovalce: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah;
12.30	Aktualno: Primorski dnevnik;
12.45	Zabavna nedeljska oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih deset;
18.30	Nedeljska humoreska; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30,
13.30,	17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.30 Nedeljska oddaja; 8.15 Programi tedna;
8.25	Pesem tedna; 10.35 Družinsko vesolje: ideje, recepti in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Najlepših sedem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev in glasba; 14.33 Pesem tedna; 15.30 Glasba in šport;
18.30	Najnovejše Long Playing plošče;
20.00	Nočni program.
RADIO OPČINE .
10.30,	14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Oddaja odbornikov SKD Tabor in knjižnice Pinka Tomažiča; 15.00 Od nedelje do nedelje; 20.30 Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
TIN MEN -— Due imbroglioni con signora, ZDA 1986.
V nedeljo, 1. julija, ob 20.30, na RAI 3.
Filmska komedija. Obeta se nam izvirna, sveža in simpatično inteligentna komedija, kot nalašč primerna poletnemu večeru in nadležni soparici. V današnjem zabavnem filmu, kinam ga ponuja tretja državna mreža, nastopata dva dokaj nasprotna, tako po značaju kot po videzu, protagonista: prebrisani gizdalin Richard Dreyfuss (American Graffiti) in naivni »južnjak« Danny De Vito (Dvojčka). Oba sta strastna lastnika cadillacov in oba sta tudi trgovska predstavnika aluminijastih proizvodov. Njuni življenjski poti pa se usodno križata, ko robati Ernest Tilley (De Vito) trči s svojim cadillacom v komaj kupljeno limuzino iste znamke Billa Babowskyja (Dreyfuss). Iz te prometne nesreče se sproži živahna situacijska komedija z res nepričakovanim izidom, v katero se vključi še radoživa De Vitova žena Barbara Hershey...
i
Fifi
PROTAGONISTI
Pasolinijeva izpoved
»Besedilo je čudovito: na 200 straneh Pa-solini v prvi osebi pripovedujo o sebi, po mnenju dedičev pa je bil avtor proti temu, da bi delo šlo v javnost.« Tako je s skromnim navdušenjem sporočil Renato Giordano, umetniški vodja Festivala v Spoletu, ki je v zaprašenih arhivih SIAE odkril še ne objavljeno gledališko delo Pier Paola Pa-solinija z naslovom Nel '46. V njem pripoveduje o svojem odkrivanju homoseksualnosti, baje pa ni to vzrok za veto, ki so ga avtorjevi dediči postavili na predlog o uprizoritvi tega besedila. Sklicujejo se namreč predvsem na »ustno izročilo« Pasoli-nija, ki naj bi eni od nečakinj zaupal to svojo željo.
»Največje težave vedno ustvarjajo dediči,« je poudaril Giordano, »nekaj podobnega sem doživel tudi s sorodniki Curzia Malaparteja, ki so za odrsko postavitev dela zahtevali dvakrat večjo vsoto od tega, kar bi znašal strošek za uprizoritev.«
Zelo verjetno je to samOizpoved Pasolini napisal na začetku 60. let in bi lahko bila njegovo prvo gledališko delo. Prvotno besedilo je avtor poleti 1960 predstavil le ozkemu krogu prijateljev, nato je lastnoročno vnesel nekaj spremembe in to besedilo izročil v varstvo družbi SIAE.
Vsekakor je odločno nasprotovanje Pa-solinijevih dedičev osnovano le na nekakšnem sklepanju, saj se kljub vsemu avtor ni pismeno odrekel objavi svojega dela.
/	X
VIDEO NOTES
Oddaja:.... ...... ■
Postaja:,.^........ ..
Ura:__________________________
v________________________________y
ITALIJANSKE TV MREŽE
RAI 1_________________________I
7.00	Aktualno: Uno mattina
9.40 Nadaljevanka: Santa Barbara
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Nadaljevanka: Nelson 11.55 Vreme in kratke vesti 12.05 Nanizanka: Mia sorella Sam
12.30	Dokumentarec: Juha in lešniki
13.30	Dnevnik in Mundial
14.15	Variete: Ciao fortuna
14.30	Film: Missione alFalba (vojni, ZDA 1938, r. Edmund Goulding, i. Errol Flynn, David Niven)
16.15	Športna rubrika: Minuto zero
16.45	Mladinska oddaja: Big! Estate
17.45	Risanka: Tao Tao
18.00	Aktualno: Palio di Siena
19.40	Mundial, vreme in dnevnik
20.40	Film: La pietra che scotta (kom., ZDA 1972, r. Peter Vates, i. Robert Redford, George Segal)
22.20 Dnevnik
22.30	Koncert: violinist Salvatore Ac-cardo izvaja Mozarta
23.10 Rubrika: Cinema!
24.00	Nočni dnevnik in Mundial
0.45 Protagonisti in prvaki Mundiala
1.00	Danes v Parlamentu
RAI 2_________________________|
7.00 Otroški nanizanki: Lassie, vmes risanke in dokumentarca 9.30 Rubrika o protestantizmu
10.00	Dok.: Occhio sul mondo
11.00	Nadaljevanki: La famiglia Vial-he, 11.55 Capitol
13.00	Dnevnik in Mundial
14.00	Nadaljevanka: Beautiful
14.45	Nanizanki: Saranno famosi, 15.30 Mr. Belvedere
16.00	Film: Come le foglie al vento (dram., ZDA 1956, r. Douglas Sirk, i. Rock Hudson, Lauren Ba-call)
17.35	Videocomic
18.55 Rubrika: Dribbling - Mundial
19.45	Dnevnik in šport
20.20 Rubrika o nogometu
20.30 Nan.: II commissario Kbster
21.35	Film: Terrore cieco (krim., VB 1971, r. Richard Fleischer, i. Mia Farrow, Norman Eshley)
23.00	Dnevnik - nocoj
23.10 Atletika - VN IAAF
0.10 Dnevnik, vreme in horoskop 0.25 Film: II genio (kom., Fr.-It. 1976, r. C.Pinoteau, i. Yves Montand)
RAI 3
14.00	Deželne vesti
14.10 Videofragmenti: Black & Blue
14.30	Šport: tekma bezbola za pokal prvakov
15.00	Kolesarska dirka po Basilicati
15.20	Kolesarstvo: Tour de France
16.30	Film: La sepolta viva (pust., It. 1948, r. Giulio Brignone, i. Milly Vitale, Paul Muller)
17.50 Film: Sherlock Holmes e la don-na ragno (krim., ZDA 1942, r. Roy VVilliam Neill, i. Basil Rath-bone, Nigel Bruce)
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45 BlobCartoon
20.00	Atletika - VN IAAF
20.30	Film: II grande circo (pust., ZDA 1959, r. Joseph Newman, i. Vic-tor Mature, Red Guttons)
22.20	Variete: Blob. Di tutto di pili
22.55	Večerni dnevnik
23.00	Šport: Proces Mundialu
24.00	Nočni dnevnik
0.30 Dokumentarna oddaja: Mit tega stoletja - Klavirski genij Glen Gould (Beethoven)
Brez strahu: zlikovcem je na sledi Koster!
V bogato ponudbo nanizank, s katerimi so vse boli obloženi sporedi državnih in zasebnih TV mrež, se danes vrača tudi eden od znanih nemških likov - Komisar Koster. Njegovi spretnosti v razreševanju zagonetnih umorov in iskanju nevarnih kriminalov bomo lahko sledili vsak ponedeljek, ob 20.30, na RAI 2. Nocojšnja pustolovščina komisarja Kbsterja, ki ga v uspešni TV seriji pooseblja igralec Siegfried L6witz (na sliki), se začenja v neki nemški banki...
■ ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5___________
8.30	Nanizanke:	Simon
Templar, 9.15 Vegas,
10.00	Mannix
10.45	Aktualno: Forum
11.30	Kviza: Doppio slalom,
12.00	O.K. II prezzo e giusto
13.00	Superclassifica Show Story
14.00	Nanizanka: Love Boat
15.00	Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro
16.00	Zdravniški pregled
16.30	Nanizanka: Un dottore per tutti, 16.55 Marcus Welby M.D., 17.45 Dia-monds, 18.45 Top Sec-ret
19.35	Odkrivanje planeta otrok: Dire, fare, bacia-re, lettera, testamente
19.50	Kviz: Tra moglie e ma-rito Vip
20.30	Film: II pentito (dram., It. 1985, r. Pasguale Sguitieri, i. Franco Nero, Tony Musante)
22.45	Nanizanka: Charlie's
Angels	»
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
1.05	Film: Duello nella fo-resta (dram., ZDA 1952, r. Joseph Newman, i. Richard Widmark)
RETE 4_____________
8.30	Nanizanka: Bonanza
9.20	Film: La mano dello straniero (dram., It. 1953, r. Mario Soldati, i. Alida Valli)
11.00	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 11.30 Gosi gira il mondo
12.00	Nanizanka: Lou Grant
12.45	Otroška oddaja: Ciao
ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.40 Azucena, 15.35 Falcon Crest, 16.35 Ve-ronica, il volto dell a-more, 17.35 Andrea Celeste, 18.30 La valle dei pini
19.00	Danielin horoskop
19.05	Nanizanka: General
Hospital
19.35	Nad.: Febbre d amore
20.30	Nad.: Topazio
22.30	Tenis: Turnir v Wim-bledonu (posnetki)
1.55	Horoskop (pon.)
ITALIA 1___________
8.30	Nan.: Superman, 9.00 Ralph Supermaxieroe,
10.00	Boomer, cane in-telligente, 10.30 Skip-py il canguro, 11.00 Rin Tin Tin, 11.30 Flip-per, 12.00 La famiglia Addams, 12.30 Appar-tamento in tre, 13.00 Magnum P.I.
14.00	Vodič za Mundial
14.45	DeeJay Beach in Ibiza
15.30	Nanizanki: Tre nipoti e un maggiordomo,
16.00	Licia dolce Licia, nato risanke
18.00	Nan.: Batman, 18.30 L'-incredibile Hulk
19.30	Variete: Emilio '90
20.00	Risanke
20.30	Rock: Big London -Knebworth '90
22.30	Aktualno: Nel pallone - Kako ženske gledajo na nogomet
23.05	Film: Computer per un omicidio (krim., ZDA
1981, r. Charles Jarrott, i. John Savage)
1.15	Nan.:Chopper Sguad
ODEOM_______________
9.30	Nanizanka: Arthur
12.15	Rubrika: Ciao Italia
13.00	Otroški variete: Sugar
15.00	Nadaljevanke: Rosa selvaggia, 16.00 Colo-rina, 17.00 Senora
18.00	Benny Hill Show
18.30	Nanizanka: Ouattro donne in carriera
19.00	Rubrika: Ciao Italia
19.30	Risanke
20.00	Benny Hill Show
20.30	Film: Dagobert (kom., It. 1984, r. Dino Risi, i. Ugo Tognazzi, Coluc-he)
22.30	Dok.:Diario di soldati
23.00	Film: Troll (srh., ZDA 1986, r. John Buehler, i. Michael Moriarty)
1.00	Rubrika: Ciao Italia
TMC_________________
8.30	Dober dan, Mundial
9.00	Nanizanki:	Mago
Merilno, 9.30 Cassie & Company
10.30	Nad.: Gabriela
11.30	Rubrika: Ženska TV
12.30	Nanizanka: Ancora tu
13.00	Ob SP-ju: Diario 90
13.45	Dnevnik
14.00	Dok.: Natura amica
14.30	Nanizanka: Il giudice
15.00	Film: La ragazza che ho lasciato (kom., ZDA 1956, r. David Butler, i. Natalie Wood)
17.00	Nanizanki: Due pazzi scatenati, 18.00 Mas-guerade
19.00	Aktualno: Mondialis-simo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Tornando a časa (dram., ZDA 1978, r. Al Shby, i. Jon Woight)
23.00	Vesti
23.15	Variete: Galagoal
23.30	SP v nogometu: tekma ’ iz četrtfinala (pon.)
TELEFRIULI___________
11.30	Nanizanke: L albero delle mele, 12.00 Famiglia, si fa per dire,
12.30	Ghostbusters,
13.00	Un eroe da guat-tro soldi, 13.30 Love Story
15.30	Musič box
18.00	Nan.: Police News
19.00	Dnevnik
19.30	Rubriki: Friuli Mon-diale, 19.40 Dan za dnem
20.00	Nanizanke: L artiglio del drago, 20.30 Sapo-re di gloria, 21.30 II bri-vido e 1'avventura
22.00	Film: Francis, il mulo parlante (kom., ZDA 1949, i. David O Con-nor)
24.00	Nočne vesti
0.30 Rubrika: Friuli Mon-diale
1.10	Vesti: Ne,ws
TELE 4_____________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
23.45	Dogodki in odmevi
• SLOVENSKE MREŽE
POLETNA GLASBA
TV Ljubljana 1________________|
8.50	Video strani
9.00	Spored za otroke in mlade: Zgodbe - Otroštvo v Agramu
9.30	Mozaik. Utrip, 9.45 Zrcalo tedna,
10.00	Slovenska ljudska glasbila in godci - violinske citre (pon.)
10.30	Video strani
14.35	Zdravo (pon.)
15.55	Poletna noč (pon.)
18.00	Dnevnik in poslovne informacije
18.10	Mozaik, (pon.)
18.40	Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček - Luna, 18.50 Cvetlične zgodbe
19.10	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Drama: Skopske podobe iz sanj (Tomislav Osmanli, r. Dimitri Osmanli)
21.35	Balet: Fever Swamp z Ameriškim plesnim gledališčem Alvina Aileyja
21.50	Dnevnik in vreme
22.15	Poletna noč, vmes nanizanka Mati in sin, nadaljevanka Nekdo jezdi mimo (zadnji del) in nanizanka Nori hotel
TV Koper____________________
12.00	Šport na ameriških univerzah: košarka in ameriški nogomet
13.30	Zgodovina športa: Juke box
14.00	Teniški turnir v Wimbledonu -osmine finala (prenos)
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Teniški turnir v Wimbledonu (povzetki)
22.00	TVD Novice
22.15	Oglejmo si prvake: Golden Juke box (pon.)
23.45	Hokej na ledu: Boston-Washing-ton - polfinalno srečanje 0.45 Dok. oddaja: Čampo base (pon.)
TV Ljubljana 2________________
13.55	Teniški turnir v VVimbledonu -osmine finala (prenos)
16.30	Poskusni satelitski prenosi
18.55	Dok.: Zgodovinski parki hrvat-skega Zagorja
19.30	Dnevnik in Žarišče
20.30	Kavarna (pon.)
21.30	Dok. oddaja: Po sledeh napredka
22.00	Poskusni satelitski prenosi
■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00, 23.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.10 Na počitnice; 8.40 Slovenska lahka glasba;
9.10	Sanje se nadaljujejo (Vladimir Jurc); 9.30 Orkestri; 9.40 Beležka; 9.45 Orkestri; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Slovenski kantavtorji; 12.00 14 mest, 14 sanj; 12.20 Orkestri; 12.40 Srečanje oktetov Primorske: oktet Simon Gregorčič iz Kobarida; 13.20 Melodije; 13.40 Za smeh in dobro voljo;
14.10	Srečanje z novo pesmico; 14.30 Popoldanski mozaik; 15.00 Svet Boga, Bog sveta; 16.50 Orkestralna glasba; '17.10 Klasični album: teden Fryderyka Chopina; 18.00 Aladinova svetilka
18.30	Znani ansambli.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00,
21.00,	22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Popotovanje; 8.30 Lepljenka; 8.50 Izberite pesmico; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki za goste iz tujine; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta šola;
14.20	Mladi glasbeniki; 14.40 Merkur-ček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasba, Na današnji dan,
6.10	Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 13.00 Na valu Radia Koper;
13.15	V podaljšku; 14.35 Pesem tedna;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Interna »52«; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Glasbeno-govor-ni program; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Glasba in telefon v živo; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje: ideje, recepti in nasveti; 11.00 Knjižne novosti; 11.30 Glasbena oddaja; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 14.33 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Glasbeno popoldne; 19.00 Mixage; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro;
12.00	Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 19.30 Potujte s Putnikom;
20.30	Loža v operi, nato Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
Accardov Mozart
Poleg radijske verzije Boccacciovega Dekamerona se ta teden, isti dan, začenja tudi tretji ciklus, ki ga RAI 1 v sodelovanju z Martini & Rossi posveča Mozartovemu opusu. Prestižni interpret glasbe salzburškega genija bo tudi tokrat priznani italijanski violinist Salvatore Accardo, ki bo odigral dvojno vlogo solista in dirigenta Praškega komornega orkestra.
Po sonatah za violino in klavir, po kvintetih za godala ter godala in pihala so letos na vrsti Mozartovi koncerti za violino in orkester. V sedmih tedenskih srečanjih (ob ponedeljkih zvečer na RAI 1) bo Accardo podal celotni tovrstni opus slavnega skladatelja, čigar 200-letnico smrti bomo proslavljali prihodnje leto. Med drugim je bila »celovitost« tudi osnovno gibalo pobudnikov, ki so na ta način ustvarili dragoceno glasbeno zbirko, namenjeno TV gledalcem in obenem ljubiteljem Mozartove enkratne ustvarjalnosti.
»Izvajati Mozarta,« je ob predstavitvi koncertnega ciklusa dejal Accardo, »mi pomeni občutek sreče, ki se vsakič znova obnavlja, pomeni nenehno odkrivanje.«
Vseh sedem koncertnih oddaj so posneli v sugestivnem okolju ene najlepših vil v Venetu, v sobanah vile Contarini v Piazzo-li sul Brenta. Že itak kakovosten glasbeni dogodek tako dopolnjuje še vabljiv prispevek iz umetnostne zakladnice Italije.
DAGOBERT — Le bon rol Dagobert — Krepostni kralj Dagobert, Fr. 1984.
V ponedeljek, 2. julija, ob 20.30, na Odeon TV.
Zgodovinski film (s satiro). Režiserja Dina Risija, prav tako kot Ettoreja Scolo, poznata in priznavata v Franciji tako kritika kot občinstvo. Zato ni čudno, da je posnel tole značilno zgodovinsko satiro z največjim francoskim komikom 70. in 80. let - Coluchem. Coluche, ki je le umetniški psevdonim za prerano umrlega italijansko-francoskega igralca Michelea Coluccija, nastopa tu v srednjeveško razkošnih oblačilih in obenem razcapanih cunjah kralja Frankov Dago-berta Prvega. Otroško nasmejani in razposajeni Dagobert je čudaški vladar, ki se brije norca iz svojega kraljevskega dostojanstva in pridno uživa ob vsakovrstnih nasladah na svojem potujočem dvorcu, namesto da bi se hrabro vojskoval in osvajal tuje dežele. Neobičajna pot ga privede celo do Svete stolice, kjer ga čaka v vlogi papeža Onorija Ugo Tognazzi...
VIDEO NOTES
Oddaja:	..........-—-—
Postaja:	..............
Ura:.________________-—
\________________________J
ITALIJANSKE TV MREŽE

RAI 1________________________
7.00	Aktualno: Uno mattina 9.40 Pravljica: Trije pujski
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Nadaljevanka: Nelson
11.55	Vreme in kratke vesti 12.05 Nanizanka: Mia sorella Sam
12.30	Dokumentarec: Juha in lešniki
13.30	Dnevnik in Mundial
14.15	Variete: Ciao fortuna
14.30	Film: Acque profonde (vojni, ZDA 1958, r. Rudolph Mate, Alan Ladd, Dianne Poster)
16.15	Športna rubrika: Minuto zero
16.45	Mladinska oddaja: Big! Estate
17.45	Risanka in Iz parlamenta
18.15	Nanizanka: Cuori senza eta
18.45	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.40	Rubrika o Mundialu
19.45	SP v nogometu: polfinale (prenos iz Neaplja)
21.55	Dnevnik
22.30	Film: To to cerca moglie (kom., It. 1950, r. Carlo L. Bragaglia, i. Toth, Ave Ninchi)
24.00 Nočni dnevnik in Mundial 0.45 Protagonisti in prvaki Mundiala
1.00	Danes v parlamentu
| RAI 2____________________________|
7.00	Nanizanki: Lassie, vmes risanke in zanimivosti
9.00	Nanizanka: Cuore e batticuore
10.00	Dok.: Occhio sul mondo
11.00	Nadaljevanki: La famiglia Vial-he, 11.55 Capitol
13.00	Dnevnik in Mundial
14.00	Nadaljevanka: Beautiful
14.45	Nanizanka: Saranno famosi, 15.30 Mister Belvedere
16.00	Film: La risala (dram., It. 1956, r. Raffaello Matarazzo, i. Elsa Mar-tinelli)
17.35 Iz parlamenta in Videocomic
18.55 Rubrika: Dribbling - Mundial
19.45	Dnevnik in šport
20.20	Rubrika o nogometu
20.30	Film: Carta che vince, carta che perde (kom., ZDA 1967, r. Irvin Kershner, i. George Scott, Sue Lyon)
22.20	Večerni dnevnik in Dosje
23.30	Vreme, dnevnik, horoskop
23.45	Zapiski o Mundialu
0.30 Film: Teresa Raguin (dram., Fr. 1953, r. Marcel Čarne, i. Simone Signoret)
RAI 3_________________________
14.00	Deželne vesti
14.10 Videofragmenti: Black & Blue
14.30	Vaterpolo: tekma v play-offu
15.00	Italijansko prvenstvo v ameriškem nogometu
15.30	Kolesarstvo: Tour de France (etapa Nantes-Mont St.Michel)
16.20 Film: La muta di Portici (dram., It. 1952, r. Giorgio Ansoldi, i. Floria Mariol, Paolo Carlini)
17.40 Film: Sherlock Holmes di fronte alla morte (krim., ZDA 1943, r. Roy William Neill, i. Basil Rath-bone, Nigel Bruce)
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45 BlobCartoon
20.00	Film: Re per una notte (kom., ZDA 1982, r. Martin Scorsese, i. Robert De Niro, Jerry Lewis)
21.55	Večerni dnevnik
22.00	Šport: Proces Mundialu (vodi Aldo Biscardi)
23.00	Nočni dnevnik
23.30	Dokumentarna oddaja: Mit tega stoletja - Klavirski genij Glenn Gould (Skrjabin, Beethoven)
STAJE •
Pogled na svet skozi otroške oči
Prejšnji teden so se od malega ekrana končno poslovili (na žalost le za poletni oddih!) razni »kvizarji«, tako da je Berlusconijevim urednikom le ostalo nekaj prostora za drugačne, verjetno pametnejše oddaje. Gre za dnevno 15-minutno rubriko, ki jo Canale 5, ob 19.35, posveča otroškemu svetu. Vodil jo bo Marco Balestri (na sliki), z naslovom Dire, fare, baciare, lettera o testamenta pa se bo skušal približati še edinim bitjem, ki jim lahko verjamemo.
■ ZASEBNE TV PO
CANALE 5____________
8.30	Nanizanke: Simon Templar, 9.15 Vegas,
10.00	Mannix
10.45	Aktualno: Forum
11.30	Kviza: Doppio slalom,
12.00	O.K. II prezzo e giusto
13.00	Superclassifica Show Story
14.00	Nanizanka: Love Boat
15.00	Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro
16.00	Zdravniški pregled
16.30	Nanizanke: Un dottore per tutti, 16.55 Marcus Welby M.D., 17.45 Dia-monds, 18.45 Top Sec-ret
19.35	Odkrivanje planeta otrok: Dire, fare, baciare, lettera, testamente
19.50	Kviz: Tra moglie e ma-rito Vip
20.30	Film: I peccatori di Peyton (dram., ZDA 1957, r. Mark Robson, i. Lana Turner, Hope Lange)
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
1.10	Film: Segretissimo (krim., It. 1967, r. Fer-nando Cerchio)
RETE4______________
8.30	Nanizanka: Bonanza
9.20	Film: Non e mai trop-po tardi (dram., It. 1953, r. Filippo Ratti, i. Paolo Stoppa)
11.00	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 11.30 Gosi gira il mondo
12.00	Nanizanka: Lou Grant
12.45	Otroška oddaja: Ciao
ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.35 Azucena, 15.35 Falcon Crest, 16.35 Ve-ronica, il volto dell a-more, 17.35 Andrea Celeste, 18.30 La valle dei pini
19.00	Danielin horoskop
19.05	Nanizanka: General
Hospital
19.35	Nad.: Febbre d amore
20.30	Nad.:Topazio
22.30	Film: L'ultimo safari (pust., ZDA 1967, r. Henry Hathaway, i. Kaz Garaš, Stewart Granger)
22.35	Tenis: turnir v Wim-bledonu (posnetki)
2.00	Horoskop (pon.)
ITALIA 1____________
8.30	Nan.: Superman, 9.00 Ralph Supermaxieroe,
10.00	Boomer, cane in-telligente, 10.30 Skip-py il canguro, 11.00 RinTin Tin, 11.30 Flip-per, 12.00 La famiglia Addams, 12.30 Appar-tamento in tre, 13.00 Magnum P.I.
14.00	Vodič za Mundial
14.45	DeeJay Beach In Ibiza
15.30	Nanizanki: Tre nipoti e un maggiordomo,
16.00	Licia dolce Licia, nato risanke
18.00	Nan.: Batman, 18.30 L -incredibile Hulk
19.30	Variete: Emilio '90
20.00	Risanke
20.30	Film: Una cotta impor-tante (kom., ZDA 1984,
r. Jerry Schatzberg, i. Jon Krier, Ann Wed-geworth)
22.25	Aktualno: Nel pallone
23.00	Film: Gli sciacalli del-1'anno 2000 (fant., ZDA 1979, r. Richard Kom-pton, i. Art Carney)
0.45 Nanizanki: Sulle stra-de della California,
1.50	Chopper Sguad
OPEON_______________
9.30	Nanizanka: Arthur
12.15	Rubrika: Ciao Italia
13.00	Otroški variete: Sugar
15.00	Nadaljevanke: Rosa selvaggia, 16.15 Colo-rina, 17.15 Senora
18.00	Benny Hill Show
18.30	Nanizanka: Ouattro donne in carriera
19.00	Rubrika: Ciao Italia
19.30	Risanke
20.00	Benny Hill Show
20.30	Film: Un adorabile ca-naglia (kom., ZDA 1982, r. Claude What-ham, i. Sam VVaterson, Jenny Agutter)
22.30	Film: Zona pericolosa 2 (krim., ZDA 1987, r. Geoffrey Bowers, i. Ja-sonVVilliams)
24.00	Nanizanka:	Night
Heat
1.00	Rubrika: Ciao Italia
TMC_________________
8.30	Dober dan, Mundial!
9.00	Nan.: Mago Merilno,
9.30	Cassie & Co.
10.30	Nad.: Gabriela
11.30	Aktualno: Ženska TV
12.30	Nanizanka: Ancora tu
13.00	Ob SP-ju: Diario 90
13.45	Dnevnik
14.00	Dok.: Natura amica
14.30	Nanizanka: Il giudice
15.00	Film: Arrivano i Russi (kom., ZDA 1966, r. Norman Jewison, i. Alan Arkin)
17.30	Nan.: Masguerade
18.30	Aktualno: Mondialis-simo
19.20 Vesti: TMC News
19.30	SP v nogometu: polfinale (iz Neaplja)
22.00 Vesti in Galagoal
22.30	SP v nogometu: polfinale (pon.)
TELEFRIUH__________
11.30	Nanizanke: L'albero delle mele, 12.00 Famiglia, si fa per dire,
12.30	Ghostbusters,
13.00	Un eroe da guat-tro soldi, 13.30 Love Story
15.30	Musič box
18.00	Nan.: Police News
19.00	Dnevnik
19.30	Rubriki: Friuli Mon-diale, Dan za dnem
20.00	Nanizanke: L'artiglio del drago
20.30	Film: A distanza ravvi-cinata (dram., ZDA 1986, i. Christopher Walken)
22.30	Rubrika: Šport in šport
23.30	Vesti in šport 0.40 Vesti: News
TELE 4______________
SLOVENSKE MREŽE ■
TV ljubljana 1________________|
8.50 Video strani
9.00 Spored za otroke in mlade: Zgodbe iz školjke
9.35 Mozaik. Rock kompas (pon.)
10.20	Video strani
15.15 Video strani
15.25 Žarišče (pon.)
15.55	Poletna noč (pon.): nanizanka Mati in sin, nadaljevanka Nekdo jezdi mimo (zadnji del), nanizanka Nori hotel
18.00 Dnevnik
18.05	Poslovne informacije
18.10	Spiored za otroke in mlade: Zlata ptica - Sedemletnica, 18.20 Vesela zgodba o žalostni princeski (F. Milčinski)
19.10	Risanka
19.20	TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
19.55	SP v nogometu: polfinale (iz Neaplja)
22.05	Dnevnik in vreme
22.30	Poletna noč, vmes nanizanka Mati in sin, nadaljevanka Porotniki v senci (1. del) in nanizanka Nori hotel
TV Koper____________________
12.00	Teniški turnir v Wimbledonu (povzetki)
15.00	Teniški turnir v Wimbledonu -četrtine finala (prenos)
19.00	Odprta meja 19.30 TVD Stičišče
20.00	TVD Novice
20.15	Športna rubrika: Sportime 20.45 Teniški turnir v Wimbledonu
(intervjuji in povzetki)
22.00	TVD Novice
22.15	Rubrika: Eurogolf
23.15	Dok. oddaja: Speciale Čampo base (pon.)
0.45 Rubrika: Fish Eye (pon.)
TV ljubljana 2______________
14.55	Teniški turnir v Wimbledonu (prenos)
17.30	Poskusni satelitski prenosi
18.55	Mednarodni festival pevskih zborov narečnega petja - Ljubljana '90
19.30	Dnevnik in žrebanje lota
20.05 Balet: Ples junakov (posnetek iz rimskega Koloseuma)
■ RADIO ■ RADIO • RADIO •
i
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledarček: 8.10 Arhipelag Goli; 8.35 Country club; 9.10 Mladinska nadaljevanka: Velika gala predstava (Tone Seliškar, r. Jožko Lu-keš, 1. del); 9.35 Instrumentalni solisti;
10.10	S koncertnega repertoarja; 11.30 Italijanski kantavtorji; 12.00 Usodni karakter; 12.20 Veliki uspehi Beatle-sov; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Mozaik; 16.00 Svet Boga, Bog sveta; 16.50 Potpuri; 17.10 Klasični album: teden Fryderyka Chopina; 18.00 Najdaljša pot; 18.20 Evergreeni; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00 19.00,
21.00,	23.00 Poročila; 8.05 Počitniško popotovanje; 8.30 Igraj kolce; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Za goste iz tujine; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.20 Zabavna glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Nenavadni pogovori; 4.20 Glasbena poslušalnica; 14.40 Radijski Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu;
18.05	Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Radijska igra: Inšpektor Jones pripoveduje (Walter Gerteis, 1. del); 21.05 Slovenska zemlja v pesmi in besedi;
21.40	Minute za; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan in glasba; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis: napovedi in komentarji; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Oddaja v živo: Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta: napovedi in komentarji; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba;
6.05	Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Jutranji glasbeni program; 8.25 Pesem tedna; 10.00 Dnevni pregled tiska;
10.40	Družinsko vesolje: ideje, recepti in nasveti za gospodinje; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 15.00 Glasbeno popoldne; 16.15 Turistična reportaža; 19.00 Glasbena oddaja.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta, nato Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
RADIJSKI VAL
Govorjeni Dekameron
Italijanska RAI bo skušala uresničiti skoraj nemogoč' podvig, to je pravo »spektakularno« radijsko oddajo. Od tega tedna dalje bo vsak dan od ponedeljka do petka ob 10. dopoldne po tretjem državnem radijskem kanalu na sporedu niz z naslovom Leggere il Decameione. To bo pravi radijski kolosal: niz po znani Boccacciovi zbirki smešnih in tudi tragičnih zgodb bo obsegal kar 160 nadaljevanj. Prvih osemdeset bo RAI predvajala letos poleti, drugo polovico pa naslednje leto. Pri snemanju je sodelovalo 75 igralcev, med katerimi so tudi najslavnejša imena italijanskega gledališča: Paola Borboni, Marisa Fabbri, Valeria Moriconi (na sliki), Ilaria Occhini, Pamela Villoresi, Mariano Rigillo, Renato De Car-mine ter Paolo in Lucia Poli.
Samo snemanje prvih osemdesetih nadaljevanj je trajalo devet mesecev, vendar so pri RAI izredno zadovoljni z delom. Režiser Adolfo Morriconi, ki je pripravil oddajo v sodelovanju z uglednim italijanskim literarnim kritikom Albertom Asor Roso, je izjavil, da je zadovoljen, ker jim je z dramaturškim posegom uspelo spremeniti izredno prozo klasičnega dela italijanske književnosti v odlično radijsko predstavo.
Vsako nadaljevanje bosta dopolnjevala kritični pogovor-komentar med režiserjem Morriconijem in kritikom Asor Roso ter slovarček arhaičnih izrazov. Književno delo, ki sloni na »ustnem« pripovedovanju, bo tako spet pridobilo svojo izvirno razsežnost in globino, ki sta se z izključno »mentalnim« branjem izgubili. Tudi Boccaccio bo imel svoj glas, pravzaprav dva. Igrala ga bosta igralca Alfredo Bianchini in Paolo Poli, ki bosta ponazarjala njegovo dvojno osebost: sedanjost in preteklost, resnost in hudomušnost, človeka in »zlodeja«.
RE PER UNA NOTTE — The King of Comedy — Kralj komedije, ZDA 1983.
V torek, 3. julija, ob 20. uri, na RAI 3.
Filmska komedija. Neznani komik Rupert Pupkin (Robert De Niro) vadi cele dneve s strastnim zanosom, da bi nastopil na TV s svojim showom. Mit in zgled mu predstavlja uspešni zvezdnik Jerry Langford (Jerry Lewis). Slednjega Pupkin vseskozi zalezuje in nadleguje, da bi ga povabil kot gosta na svoj zelo gledan spored. Nesrečnež gre celo tako daleč, da ugrabi (s pomočjo nore prijateljice in oboževalke Jerryja Lewisa-Langforda) samega TV zvezdnika in izsili nastop na njegovem popularnem showu. Režiser Martin Scorsese je prav tako kot v prejšnjih delih (Mean Streets, Taksist, New York, New York, Podivjani bik) prikazal temno stran in kritično podobo »najsrečnejše družbe na svetu« v Ameriki. V njegovi grenki komediji, kljub izvrstnima interpretacijama De Nira in Lewisa, sarkazem in pesimizem prevladujeta nad ironijo in duhovitostjo.
/	N
VIDEO NOTES
Oddaja:.
Postaja:______
Ura:__________________
V_______________________J
m
LU
o:
co

■ ITALIJANSKE TV MREŽE
RAI 1_________________________(
7.00	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nadaljevanka: Santa Barbara
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Nadaljevanka: Nelson
11.55	Vreme in kratke vesti
12.05	Nanizanka: Mia sorella Sam
12.30	Dokumentarec: Juha in lešniki
13.30	Dnevnik in Mundial
14.15	Variete: Ciao fortuna
14.30	Film: Tre giorni di gloria (vojni, ZDA 1943, r. Raoul Walsh, i. Er-roll Flynn, Paul Lucas)
16.15	Športna rubrika: Minuto zero
16.45	Mladinska oddaja: Big! Estate
17.45	Risanke in Iz parlamenta
18.15	Nanizanka: Cuori senza eta
18.45	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.40	Mundial, vreme in dnevnik
20.40	Film: Un'eroe in famiglia (pust., ■ ZDA 1986, r. Mel Damski, i. Ch.
Collett, Cliff De Young)
22.20	Dnevnik
22.30	Operna glasba: Donne e dive -L Europa del melodramma
24.00	Nočni dnevnik in Mundial 0.45 Protagonisti in prvaki Mundiala
1.00	Danes v parlamentu
RAI 2________________________
7.00	Nanizanki: Lassie, vmes risanke in zanimivosti
9.00	Nanizanka: Cuore e batticuore
10.00	Dokumentarec: Occhio sul mon-. do - Pot svile (4. del)
11.00	Nadaljevanki: La famiglia Vial-he, 11.55 Capitol
13.00	Dnevnik in Mundial
14.00	Nadaljevanka: Beautiful
14.45	Nanizanki: Saranno famosi, 15.30 Mr. Belvedere
16.00	Film: II trapezio della vita (dram., ZDA 1958, r. Douglas Sirk, i. Rock Hudson)
17.35	Iz parlamenta in Videocomic
18.55	Rubrika: Dribbling - Mundial
19.45	SP v nogometu: polfinale (prenos iz Turina)
21.55	Dnevnik - nocoj
22.25	Film: II grande imbroglio (kom., ZDA 1986, r. John Cassavetes, i. Peter Falk, Alan Arkin)
23.55	Zapiski o Mundialu
0.30 Dnevnik, vreme in horoskop 0.45 Film: Alba tragica (dram., Fr. 1939, r. Marcel Čarne, i. Jean Gabin, Bernard Blier)
RAI 3________________________
13.40	Kolesarstvo: dirka La sei giorni del sole
14.00	Deželne vesti
14.10	Videofragmenti: Black ,& Blue
14.30	Film: La trovatella di Pompei (dram., It. 1956, r. Giacomo Gen-tilomo, i. Massimo Girotti)
16.00	Šport: motonavtika - off shore in kolesarstvo - Tour de France
17.30,	Film: Sherlock Holmes e Farma segreta (krim., ZDA 1942, r. Roy William Neil, i. Basil Rathbone, Nigel Bruce)
18.40	Drobci
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Film: Tramonto (dram., ZDA 1939, r. Edmund Goulding, i. Bette Davis, Humphrey Bogart)
21.45	Drobci
21.55	Dnevnik - nocoj
22.00	Šport: Proces Mundialu
23.00	Nočni dnevnik
0.15 Dokumentarna oddaja: Mit tega stoletja - Klavirski genij Glenn Gould (Strauss, Bach, Casella)
Zenska polovica evropske melodrame
Tudi ta teden je sreda prve TV mreže RAI posvečena gala prireditvi. Tokrat pa gre za kar prestižno glasbeno priložnost, ki združuje tri ženske osebnosti iz sodobnega opernega sveta: Katio Ricciarelli (na sliki), Danielo Dessi in Marilyn Horne. Koncert z naslovom Donne e dive: 1'Europa del melodramma (neposredno iz Bologne ob 22.30) bo vodila igralka Leslie Caron, nastop opernih pevk pa bosta spremljala orkester in zbor gledališča Kirov iz Leningrada.
•• ZASEBNE TV P O S T A J E
CANALE 5
8.30 Nanizanke:	Simon
Templar, 9.15 Vegas,
10.00	Mannix 10.45 Aktualno: Forum
11.30	Kviza: Doppio slalom,
12.00	O.K. II prezzo e giusto
13.00	Superclassifica Show Story
14.00	Nanizanka: Love Boat
15.00	Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro
16.00	Zdravniški pregled
16.30	Nanizanka: Un dottore per tutti, 16.55 Marcus Welby M.D., 17.45 Dia-monds, 18.45 Top Sec-ret
19.35 Odkrivanje planeta otrok: Dire, fare, bacia-re, lettera, testamento 19.50 Kviz-.Tramoglieema-rito Vip
20.30	Film: II ritorno a Pey-ton Plače (dram., ZDA 1961, r. Jose Ferrer, i. Carol Lynley, Jeff Chandler)
22.55 Nanizanka: Charlie s Angels
23.25 Variete: Maurizio Co-stanzo Show
1.25 Film: I pirati della co-sta (pust.. It. 1960, r. Domenico Paolella, i. Lex Barker)
11.00
12.00
12.45
13.40
19.00
19.05
19.35
20.30
22.45
2.00
Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo Nanizanka: Lou Grant Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.35 Azucena, 15.35 FalconCrest, 16.35 Ve-ronica, il volto dell a-more, 17.35 Andrea Celeste, 18.30 La valle dei pini
Danielin horoskop Nanizanka: General Hospital
Nad.: Febbre d amore Film: Amore mio, aiu-tami! (kom., It. 1969, r-i. Alberto Sordi, i. Monica Vitti)
Tenis: Turnir v Wim-bledonu (posnetki) Horoskop (pon.)
ITALIA 1
19.30	Variete: Emilio '90
20.00 Risanke
20.30	Film: Manidu (pust., ZDA 1980, r. Frank Klark, i. Dayton Ka'-Ne, Marel Jensen)
22.45 Nanizanke: Vietnam addio, 23.50 Sulle stra-de della California, 0.50 Chopper Sguad
ODEON
8.30 Nan.: Superman, 9.00 Ralph Supermaxieroe, 10.00 Boomer, cane in-telligente, 10.30 Skip-py il canguro, 11.00 RinTin Tin, 11.30 Flip-per, 12.00 La famiglia Addams, 12.30 Appar-tamento in tre, 13.00 Magnum P.I.
14.00 Vodič za Mundial
9.30 Nanizanka: Arthur, re dei britanni
12.15 Rubrika: Ciao Italia
13.00	Otroški variete: Sugar
15.00	Nadaljevanke: Rosa selvaggia,16.15 Colori-na, IZISSenora
18.00	Benny Hill Show
18.30	Nanizanka: Ouattro donne in carriera
19.00	Rubrika: Ciao Italia
19.30	Risanke
20.00	Benny Hill Srhow
20.30	Film: Costantino il grande (zgod., It. 1960, r. Lionello de Felice, i. Cornel Wilde, Belinda Lee)
22.30	Film: La grande citta (dram., ZDA 1937, r. Frank Borzage, i. Louise Rainer)
1.00 Rubrika: Ciao Italia
TMC
10.30
Company Nad.: Gab
George Cukor, i. Freddie Bartholomew)
17.30	Nanizanka: Masgue-rade
18.30	Aktualno: Mondialis-simo
19.20 Vesti: TMC News
19.30	SP v nogometu: drugi polfinale (iz Turina)
22.00 Vesti in Galagoal
22.30	SP v nogometu: drugi polfinale (pon.)
TELEFRIUU
8.30 Dober dan, Mundial! 9.00 Nanizanki:	Mago
Merlino, 9.30 Cassie &
ripla
11.30	Nanizanki: L'albero delle mele, 12.00 Famiglia, si fa per dire
12.30	Morski športi
13.00	Nanizanki: Un eroe da guattro soldi, 13.30 Love Story
15.30	Musič box
18.00	Nan.: Police News
19.00	Dnevnik
19.30	Rubriki: Friuli Mon-diale, 19.40 Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Lartiglio del drago
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Nan.: Il brivido e Fav-ventura, 22.30 Hagen
23.30	Nočne vesti
24.00	Rubrika: Friuli Mon-diale
RETE 4	14.45 DeeJay Beach in Ibiza 15.30 Nanizanki: Tre nipoti	11.JU AKiuaino: z.ensKa i v 12.30 Nanizanka: Ancora tu	
8.30 Nanizanka: Bonanza	e un maggiordomo,	13.00 Ob SP-ju: Diario 90 13.45 Dnevnik	TELE 4
(kom., It. 1939, r. Amle-to Palermi, i. Sergio Tofano)
nato risanke
18.00	Nan.: Batman, 18.30 L -incredibile Hulk
14.00	Dok.: Natura amica 14.30 Nanizanka: Il giudice
15.00	Film: David Copperfield (dram., ZDA 1935, r.
■ SLOVENSKE MREŽE
TV Ljubljana 1_______________|
8.50 Video strani
9.00 Spored za otroke in mlade: Radovedni slonček (B. Vovk)
9.45 TV drama: Skopske podobe iz sanj (pon.)
11.15 Video strani
15.45 Video strani
15.55	Poletna noč (pon.): nanizanka Mati in sin, nadaljevanka Porotniki v senci (1. del) in nanizanka Nori hotel
18.00 Dnevnik in poslovne informacije
18.10	Mozaik. Po sledeh napredka
18.40 Spored za otroke in mlade: do:
kumentama oddaja Moja družina in ostale živali (1. del)
19.10	Video strani
19.12 Risanka in TV okno
19.30 Dnevnik in vreme
19.55	SP v nogometu: polfinale (iz Turina)
22.05 Dnevnik in vreme
22.25 Poletna noč, vmes nanizanka Mati in sin, nadaljevanka Porotniki v senci (2. del) in nanizanka Nori hotel 0.30 Video strani
TV Koper_____________________
12.00	Teniški turnir v VVimbledonu (povzetki)
14.00	Teniški turnir v Wimbledonu -četrtine finala (prenos)
19.00	Odprta meja
19.30 TVD Stičišče
20.00	Dnevnik
20.15	Rubrika: Sportime
20.45	Teniški turnir v VVimbledonu (intervjuji in povzetki)
22.00	TVD Novice
22.15	Tednik o motokrosu: Supercross
23.15	Rubrika: Fish Eye (pon.)
23.45	Oglejmo si prvake: Golden Juke box (pon.)
TV tjubljana 2_________________
13.55 Teniški turnir v VVimbledonu -četrtine finala (prenos)
17.00	Poskusni satelitski prenosi
19.00	Dok.oddaja: Iz tujih kuhinj 19.30 Dnevnik
20.00	Film: Pekel na Pacifiku (vojni, ZDA 1968, r. John Boorman, i. Lee Marvin, Toshiro Mifune)
21.40 Svet poroča
■ RADIO ■ RADIO • RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 V Evropo in nazaj;
8.40	Revival; 9.10 Nadaljevanka: Velika gala predstava (2. del); 9.35 Instrumentalni solisti; 10.00 Pregled tiska;
10.10	Z opernega repertoarja; 11.30 Južnoameriška folklora; 12.00 Intervju;
12.20	Orkestralna glasba; 12.40 Naši zbori: Dekliški zbor Vesna iz Križa;
13.20	Melodije; 13.40 Oblaki so rudeči;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Popoldanski mozaik; 16.00 Svet Boga, Bog sveta; 16.50 Potpuri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: Teden Fry-deryka Chopina; 18.00 Med zemljo in sanjami; 18.25 Znani ansambli; 19.20 Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00,
19.00,	21.00, 23.00' Poročila; 8.05 Počitnice; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 9.35 Turistični napotki; 10.05 Posebna oddaja; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki;
14.20	Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert; 22.25 Z našimi interpreti; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Iz operne literature; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 16.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis: napovedi in komentarji; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.15 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti;
18.35	Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba;
6.05	Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program;
8.25	Pesem tednp; 8.35 Mi in vi; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje: ideje, recepti in nasveti za gospodinje-, 11.00 Srečanja; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasbeno popoldne; 19.00 Puzzle; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 18.00 Zmenek s psihologom; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
FILM TEDNA
Trapez življenja
IL TRAPEZIO DELLA VITA — The Tor-nished Angels, ZDA 1958
Režija: Douglas Sirk □ Scenarij: G. Zuc-kermann □ Glasba: Frank Skinner □ Igrajo: Rock Hudson, Dorothy Malone, Robert Stack
V sredo, 4. 7., ob 16. uri, na RAI 2
Dramatični film. Letalski pilot Rock Hudson je usodno razdvojen med nepotešljivo slo po letenju in prav tako veliko ljubeznijo do žene Dorothy Malone. Režiser Douglas Sirk je zelo prefinjeno povzel in filmsko zgradil že obstoječo literarno-dra-maturško predlogo W. Faulknerja, tako da je iz tega nastala odlično dograjena, tenkočutna in nadvse privlačna melodrama. Podobno sozvočje učinkov je dosegel tudi v filmu Come foglie al vento iz leta 1957, ki je na popoldanskem sporedu RAI 2 že v ponedeljek, 2. julija.
Ameriškega režiserja dansko-nemškega rodu (pravo ime mu je Detlef Sierck) ljubitelji angažiranega in tradicionalnega filmskega žanra ne čislajo, kljub temu mu vsi (tudi najbolj snobovski kritiki) priznavajo izredno dovršenost in mojstrstvo pri enem žanru - filmski melodrami. Pokojni Fassbinder je naravnost oboževal in se učil pri Sirkovih uprizoritvah intimnih prizorov družine ali življenja v dvoje, pri strastno predstavljenih ljubečih portretih, ki polno zaživijo v delih iz 50. let: Secondo amore, Quella che avrei dovuto sposare, Interlu-dio, Tempo di vivere, Lo specchio della vita. Značilnosti Sirkovega režiserskega opusa so torej odlično poznavanje medija in čist, skoraj neopazen slog, občutljiva, a kritična analiza nekaterih družbenih okolij (denimo meščanstva), dostojanstven odnos do posameznika.
ALBA TRAGICA — Le jour se Ičve — Dani se. Fr. 1939.
V sredo, 4. julija, ob 0.45, na RAI 2.
Dramatični film. Najbolj »frankofilski« filmski spored italijanske TV - polnočni spored RAI 2, ki ga ureja Claudio G. Fava - nam predlaga za proslavljanje 4. julija enega od največjih uspehov iz produkcije filmsko-ustvarjalnega tandema Carne-Prevert. Francoski pesnik in scenarist Jacgues Prevert in režiser Marcel Čarne sta namreč na predvečer druge svetovne vojne soustvarila zelo dopadljivo delo, ki ga lahko uokvirimo med najznačilnejše dosežke njune proizvodnje tako imenovanega »poetičnega realizma«. Tu sta še posebej izostrila sintezo med dokumentiranjem resničnosti in lirično abstrakcijo le-te. Proletarec Jean Gabin ubije nekega človeka (Jules Berry), se zapre v svojo podstrešno izbo in čaka na naskok policije, ki naj bi se zgodil ob zori. V mučnih urah čakanja nesrečnež rekonstruira, zakaj in kako je prišlo do tragičnega zapleta...
VIDEO NOTES
Oddaja: _______________
Postaja:_______________
Ura:___________________
V________________________J

ni
i*
J2j
S
&
O
>o
D
8
Ki ^
ITALIJANSKE TV
RAI 1
RAI 2
7.00	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nadaljevanka: Santa Barbara
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Nadaljevanka: Canossa (1. del)
11.55	Vreme in kratke vesti
12.05	Nanizanka: Mia sorella Sam
12.30	Dokumentarec: Juha in lešniki
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Rubrika o Mundialu
14.15	Variete: Ciao fortuna
14.30	Film: Gung Ho! (vojni, ZDA 1943, r. Ray Enright, i. Randolph Scott, Grace McDonald)
16.15	Športna rubrika: Minuto zero
16.45	Mladinska oddaja: Big! Estate
17.45	Risanke in Iz parlamenta
18.15	Nanizanka: Cuori senza eta
18.55	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.40	Mundial, vreme in dnevnik
20.40	Film: Giubbe rosse (pust., ZDA 1940, r. Cecil B. De Mille, i. Gary Cooper, Madeleine Carroll)
22.45	Dnevnik
22.55	Dokumentarec: Atlante
24.00	Nočni dnevnik in Mundial
0.45 Protagonisti in prvaki Mundiala
1.00	Danes v parlamentu
7.00	Nanizanki: Lassie, vmes risanke in zanimivosti
9.00	Nanizanka: Cuore e batticuore
10.00	Dok.: Occhio sul mondo
11.00	Nadaljevanki: La famiglia Vial-he, 11.55 Capitol
13.00	Dnevnik in Mundial
14.00	Nadaljevanka: Beautiful
14.45	Nanizanki: Saranno famosi, 15.30 Mr. Belvedere
16.00	Film: I celebri amori di Enrico IV (pust, Fr. 1961, r. Claude Au-tant-Lara, i. Vittorio De Sica, Melina Mercouri)
17.40	Iz parlamenta in Videocomic
18.55	Rubrika: Dribbling - Mundial
19.45	Dnevnik in športne vesti
20.20	Rubrika o nogometu
20.30	TV film: Una povera ragazza ric-ca - Zgodba Barbare Hutton (i. Farrah Fawcett, zadnji del)
22.05	Glasbeni festival: Cantagiro
23.00	Dnevnik - nocoj
24.00	Dnevnik, vreme, horoskop
0.15 Film: II ragazzo selvaggio (dram., Fr. 1969, r. Frangoise Truffaut, i. Jean-Pierre Cargol)
v
Četrtkovi večeri z lepoticami na plaži
Da bi nekoliko ublažili pasjo vročino poletnega časa, so si pri Canale 5 zamislili še drugo izvedbo varieteja Bellezze al bagno. Vsak četrtek, ob 20.30, nas bosta s svojim humorjem razveseljevala Marco Columbro (na sliki) in Francesco Salvi, ob njuni strani pa še plesalka Sabina Stilo in seveda vrsta bolj ali manj uglednih gostov. Novost letošnje izvedbe je nedvomno »mednarodna« izbira lepotic, ki bodo v skopih bikinijih spremljale značilno poletne igrice.
MREŽE •
| RAI 3____________________________
13.40	Kolesarstvo: dirka La sei giorni del sole
14.00	Deželne vesti
14.10	Videofragmenti: Black & Blue
14.30	Mountain bike - 3. Folk Race
15.00	Film: La ragazza del guartiere (dram., ZDA 1962, r. Robert Wise, i. Robert Mitchum, Shirley McLaine)
16.55	Film: Sherlock Holmes e il mis-tero del carillon (krim., ZDA 1986, r. Roy William Neil, i. Basil Rathbone, Nigel Bruce)
18.05	Drobci
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Variete: Blob. Di tutto di piu
20.30	Film: La piu bella avventura di Lassie (pust., ZDA 1978, r. Don Chaffey, i. James Stewart, Mic-key Rooney)
22.25	Večerni dnevnik
22.30	Šport: Proces Mundialu
23.30	Oddaja o kulturi: Fuori orario. Cose (mai) viste
24.00	Nočni dnevnik
Z A S E B NE TV POSTAJE •
CANALE S____________
8.30	Nanizanke:	Simon
Templar, 9.15 Vegas,
10.00	Mannix
10.45	Aktualno: Forum
11.30	Kviza: Doppio slalom,
12.00	O.K. II prezzo e giusto
13.00	Superclassifica Show Story
14.00	Nanizanka: Love Boat
15.00	Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro
16.00	Zdravniški pregled
16.30	Nanizanke: Un dottore per tutti, 16.55 Marcus Welby M.D., 17.45 Dia-monds, 18.45 Top Sec-ret
19.35	Odkrivanje planeta otrok: Dire, fare, bacia-re, lettera, testamente
19.50	Kviz: Tra moglie e ma-rito Vip
20.30	Variete: Bellezze al bagno 2
22.30	Nanizanka: Charlie s Angels
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
1.05	Film: Una ragazza di Praga (dram., It. 1971, r. Sergio Pastore)
RETE 4______________
8.30	Nanizanka: Bonanza
9.20	Film: Nel gorgo del peccato (dram., It. 1955, r. Vittorio Cotta-favi, i. Fausto Tozzi)
11.00	Nadaljevanki: Aspet-tandp il domani, 11.30 Cosi gira il mondo
12.00	Nanizanka: Lou Grant
12.45	Otroška oddaja: Ciao
ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.35 Azucena, 15.35 Falcon Crest, 16.35 Ve-ronica, il volto dell a-more, 17.35 Andrea Celeste, 18.30 La valle deipini
19.00	Danielin horoskop
19.05	Nanizanka: General Hospital
19.35	Nad.: Febbre d amore
20.30	Film: Delitto sotto il sole (krim., VB 1982, r. Guy Hamilton, i. James Mason, Peter Ustinov)
22.40	Aktualno: Mystfest '90
23.10	Veliki golf
0.10 Tenis: turnir v Wim-bledonu (posnetki)
2.30	Horoskop (pon.)
ITALIA 1_____________
8.30	Nan.: Superman, 9.00 Ralph Supermaxieroe,
10.00	Boomer, cane in-telligente, 10.30 Skip-py il canguro, 11.00 Rin Tin Tin, 1130 Flip-per, 12.00 La famiglia Addams, 12.30 Appar-tamento in tre, 13.00 Magnum P.I.
14.00	Vodič za Mundial
14.45	DeeJay Beach In Ibiza
15.30	Nanizanki: Tre nipoti e un maggiordomo,
16.00	Licia dolce Licia, nato risanke
18.00	Nan.: Batman, 18.30 L -incredibile Hulk
19.30	Variete: Emilio '90
20.00	Risanke
20.30	Film: Toto d Arabia (kom., It.-Šp. 1965, r. Jose Antonio Della Loma, i. Toto)
22.10	Aktualno: Nel pallone
22.40	Nan.: Vietnam addio
23.45	Šport: Grand Prix 0.55 Nan.: Chopper Sguad
ODEON_______________
9.30	Nanizanka: Arthur
12.15	Rubrika: Ciao Italia
13.00	Otroški variete: Sugar
15.00	Nadaljevanke: Rosa selvaggia, 16.00 Colori-na, 17.00 Senora
18.00	Benny Hill Show "
18.30	Nanizanka: Ouattro donne in carriera
19.00	Rubrika: Ciao Italia
19.30	Risanke
20.00	Benny Hill Show
20.30	Film: Futurevvorld (fant., ZDA 1976, r. Richard Heffron, i. Peter Fonda, Yul Brynner)
22.30	Rubrika: Caccia al 13
23.00	Film: Appassionata (dram., It. 1974, r. Gian Luigi Calderone, i. Or-nella Muti)
1.00	Rubrika: Ciao Italia
TMC ________________
8.30	Dober dan, Mundial!
9.00	Nan.: Mago Medino,
9.30	Cassie & Co.
10.30	Nad.: Gabriela
11.30	Aktualno: Ženska TV
12.30	Nanizanka: Ancora tu
13.00	Ob SP-ju: Diario 90
13.45	Dnevnik
14.00	Dok.: Natura amica
14.30	Nanizanka: Il giudice
15.00	Film: Non sparare, ba-ciami! (kom., ZDA 1953, r. David Butler, i. Doris Day)
17.00	Nanizanki: Due pazzi scatenati, 18.00 Mas-guerade
19.00	Rubrika: Mondialissi-mo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Le pietre di Ibar-ra (dram., ZDA 1988, r. Jack Gold, i. Glenn Close)
22.20	Morski planet
23.00	Vesti in Galagoal
23.30	SP v nogometu: ponovitev ene od tekem
TELEFRIULI___________
11.30	Nanizanke: L albero 'delle mele, 12.00 Famiglia, si fa per dire,
12.30	Ghostbusters,
13.00	Un eroe da guat-tro soldi, 13.30 Love Story
15.30	Musič box
18.00	Nan.: Police News
19.00	Dnevnik
19.30	Rubriki: Friuli Mon-diale, Dan za dnem
20.00	Nanizanke: L'artiglio del drago
20.30	Nadaljevanka: Elemente D .
22.00	Nanizanka: Il brivido e 1'avventura
22.30	Rubrika: Italia Cin-guestelle
23.00	Nočne vesti
23.30	Rubrika: Friuli Mon-diale
0.10 Vesti: News
TELE 4______________
SLOVENSKE MREŽE ■
—
		«
TV Ljubljana 1	|	|	TV Koper	1
8.50 Video strani
9.00 Spored za otroke in mlade: nanizanka Grizli Adams 9.30 Nanizanka: Zakon v Los Angelesu (pon.)
10.20	Video strani
15.55	Poletna noč (pon.): nan. Mati in sin, nad. Porotniki v senci in nan. Nori hotel
18.00	Dnevnik in poslovne informacije
18.10	Mozaik, Dokumentarna oddaja: Te presenetljive živali (2. del)
18.40 Spored za otroke in mlade: nanizanka Čudežna leta
19.10	Risanka
19.15 Dobro je vedeti in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05 Nadaljevanka: Vnovič v Brides-headu (9. del)
21.00	Koncert: Slovenski madrigalisti -slovenske ljudske pesmi
21.30	Miniature: Več kot 12 stolov
21.55	Dnevnik in vreme
22.20	Poletna noč, vmes nanizanka Mati in sin, nadaljevanka Porotniki v senci (3. del) in nanizanka Nori hotel
12.00	Teniški turnir v Wimbledonu (povzetki)
15.00	Teniški turnir v Wimbledonu -ženski polfinale (prenos)
19.00	Odprta meja
19.30 TVD Stičišče
20.00	Teniški turnir v Wimbledonu (povzetki)
22.00	TVD Novice
22.15 Šport na ameriških univerzah: košarka in ameriški nogomet
23.45 Hokej na ledu - prvenstvo NHL 0.45 Zgodovina športa po želji: Juke box (pon.)
TV Ljubljana 2
14.55 Teniški turnir v VVimbledonu -ženski polfinale (prenos)
18.00	Poskusni satelitski prenosi
19.30 Dnevnik
20.00	Dokumentarni oddaji: Boj za obstanek, 20.25 Hormoni, poslanci življenja
21.10 Večerni gost: Saša Miklavec
21.50 Regionalni programi - Studio Ljubljana
RADIO ■ RADIO • RADIO •
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 8.00, 14.00 Deželna komika; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.10 Ta dom je naš; 8.25 Evergreeni; 9.10 Mladinska nadaljevanka: Velika gala predstava (3. del); 9.35 Instrumentalni solisti; 10.00 Dnevni pregled slovenskega tiska v Italiji;
10.10	Z opernega in koncertnega repertoarja; 11.30 Rock zvezde; 12.00 Dobrodošlo poletje!; 12.30 Orkestralna glasba; 12.40 Iz naših festivalov; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mozaik; 16.00 Svet Boga, Bog sveta; 16.50 Potpuri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: Teden Fryderyka Chopina; 18.00 Jugoslavija 1941-1945; 18.30 Soft mušic; 19.20 Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 9.35 Za goste iz tujine; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo;
12.10	Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Vedre note; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio; 18.05 Big Band RTV-Lj;
18.30	Zborovske pesmi; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambli; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska;
8.00	Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Aktualna tema: Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Vodeni glasbeno-govorni program; 8.20 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi: glasba in telefon v živo; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.40 Družinski svet: ideje, recepti in nasveti za gospodinje;
11.00	Pisali sg nam...; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.33 Pesem tedna; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Vse za dopust v Jugoslaviji; 19.00 Sou-venir d'Italy; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 15.00 Oddaja o modi: Cest la vie; 18.00 Vedeževalka; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba.
I
1:
i:
FILMI NA MALEM EKRANU
PLOŠČA TEDNA
Enrico Ruggeri
IL FALCO E IL GABBIANO
Enrico Ruggeri je naj strastne) ši privrženec Toma Waitsa in Elvisa Costella, kar lahko brez velikih težav opazimo v njegovih pesmih. Res so se njegovi motivi s časom spremenili, a kljub temu ohranjajo vse najznačilnejše lastnosti milanskega kan-tavtorja.
Ruggeri je začel svojo glasbeno kariero kot punker. Dalj časa je igral in nastopal izključno po milanskih kleteh, nato se je odločil za oder in zaslovel z že znano Decibel. Takrat je bil Enrico Ruggeri še plavolas, na koncertih pa mu je tonski tehnik stalno namigoval, naj vendar poje, saj se je zdelo, kot da bi se pevec bal mikrofona. Nenadoma se je znašel ali je prešel na področje swinga in francoskih šansonov. In tu se je pravzaprav začela njegova uspešna in razgibana kariera.
Album, ki ga je Ruggeri pravkar izdal, spada med izdelke na dobri kvalitetni ravni. Pri snemanju oziroma igranju njegovih pesmi je sodelovalo nekaj prav dobrih in znanih glasbenikov. Med njimi kitarist Lu-igi Schiavone, klaviaturista Vittorio Cosma in Fabrizio Palermo, basist Portu Sacca in bobnar Mao Granata. Za priredbe je poskrbel sam Ruggeri, pri delu pa sta mu pomagala člana ansambla - Vittorio Cosma in Luigi Schiavone. Album so italijanski kritiki dobrohotno sprejeli in dokaj dobro ocenili, s čimer se seveda strinjamo, saj spada Enrico Ruggeri v krog nepreštevil-nih, a zato karseda uglednih in cenjenih italijanskih kantavtorjev.
Pesmi v albumu so: Oggi ritoino, Cielo nero, Come stai, Punk (Prima di te), Notte di stelle, Ti avrd, La voglia che ho, Chi Tha visto, Lo sguardo come il mio, II volo del ialco e del gabbiano.
IL RAGAZZO SELVAGGIO — L’enfant sauvage — Divji deček, Fr. 1969.
V četrtek, 5. julija, ob 0.15, na RAI 2.
Dramatični film. »Divji deček« režiserja Francoisa Truffauta predstavlja prizadeto, sočustvujočo in obenem verno rekonstrukcijo slovitega primera neznanega najdenčka, ki so ga odkrili neki francoski kmetje 1. 1798 v Aveyronskem gozdu v na pol živalskem stanju. Otroka najprej zadržijo v raznih zaporih, žan-darmerijah, zavodih, dokler ga ne predajo znanemu humanističnemu znanstveniku in pedagogu dr. Jeanu Itardu. Le-ta skuša z izredno požrtvovalnostjo, ljubeznijo, a tudi vztrajnostjo prodreti v zatemnjeno osebnost malega »Victorja«. V razmerju učenec-učitelj je kaj lahko prepoznati slično življenjsko izkušnjo samega režiserja Truffauta (v filmu pooseblja dr. Itarda). Njemu je namreč na težavni poti samouštva pomagal za življenje in delo učitelj in oče, filmski teoretik in mentor francoskega novega vala Andre Bazin.
/	A
VIDEO NOTES
Oddaja:.
Postaja: __v''V
Ura:___________________
V_________________ J
■ ITALIJANSKE TV MREŽE
RAI 1________________________
7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nadaljevanka: Santa Barbara
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Nad.: Canossa (zadnji del)
11.55 Vreme in kratke vesti 12.05 Nanizanka: Mia sorella Sam
12.30	Dokumentarec: Juha in lešniki
13.30	Dnevnik in Mundial
14.15	Variete: Ciao fortuna
14.30	Film: Inno di battaglia (vojni, ZDA 1957, r. Douglas Sirk, i. Rock Hudson)
16.15	Športna rubrika: Minuto zero
16.45	Mladinska oddaja: Big! Estate
17.45	Risanka in Iz parlamenta
18.15	Nanizanka: Cuori senza eta
18.40	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.40	Mundial, vreme in dnevnik
20.40	TV film: II segreto del Sahara (pust., i. Michael York, 2. del)
22.15	Dnevnik
22.25 Film: Un uomo, una donna e una banca (kom., ZDA-Kan. 1979, r. Noel Black, i. Donald Suther-land, Brooke Adams)
0.05 Dnevnik in Mundial
0.45 Protagonisti in prvaki Mundiala
| RAI 2_____________________________
7.00	Nanizanki: Lassie, vmes risanke in zanimivosti
9.00	Nanizanka: Cuore e batticuore
10.00	Dok.: Occhio sul mondo
11.00	Nadaljevanki: La famiglia Vial-he, 11.55 Capitol
13.00	Dnevnik in Mundial
14.00	Nadaljevanka: Beautiful
14.45 Nanizanki: Saranno famosi, 15.30 Mr. Belvedere
16.00	Film: II granduca e Mr. Pimm (kom., ZDA 1963, r. David Swift, i. Glenn Ford)
17.35	Iz Parlamenta in Videocomic 18.55 Rubrika: Dribbling - Mundial 19.40 Vreme, dnevnik in šport 20.20 Rubrika o nogometu
20.30 Aktualno: Mysfest '90
20.35	Film: II ritorno di Perry Mason (krim., ZDA 1984, r. Ron Satlof, i. Raymond Gurr, Barbara Hale)
23.00	Dnevnik - nocoj,
23.10 Nan.: Avvocati a Los Angeles
24.00	Dnevnik, vreme in horoskop 0.15 Film: L aguila a due teste (dram.,
Fr. 1948, r. Jean Cocteau, i. Edvi-ge Feuillere, Jean Marais)
RAI 3
13.40	Kolesarstov: dirka La sei giorni del sole
14.00	Deželne vesti
14.10 Videofragmenti: Black & Blue
14.30	Vaterpolo - tekma v play offu
15.00	VN v suberbikeu
15.30	Kolesarstvo: Tour de France
16.30	Mednarodni atletski miting v Cagliariju
17.00	Film: La notte del delitto (dram., ZDA 1963, r. Boris Sagal, i. Richard Chamberlain)
18.40	Drobci
18.55 Vreme in Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45 BlobCartoon
20.00	Variete: Blob. Di tutto di piu
20.30	Posebna oddaja: Chi l'ha visto? -Skrivnostna izginotja (vodi Donatella Raffai)
22.25 Večerni dnevnik
22.30	Šport: Proces Mundialu
23.30	Nočni dnevnik
24.00	Dokumentarec: Mit tega stoletja - Klavirski genij Glenn Gould (Beethoven)
0.30 Pred 20 leti
0 sončnih in senčnih straneh »kriminalne« umetnosti
Ob zaključku XI. festivala filmske kriminalke (in seveda njenih žanrskih variant) so odgovorni pri RAI 2 pripravili daljšo oddajo, v kateri nodo spregovorili o pomenu, vrednosti in »posledicah« tovrstnega umetniškega ustvarjanja. Nocojšnja oddaja z naslovom Mystfest '90 - II giallo fa male? se bo ob 20.30 začela s krajšo predstavitvijo obravnavanega
argumenta. Nekaj minut pozneje bo na sporedu TV film 11 ritorno di Perry Mason, ki se seveda odlično uokvirja v tematski večer na RAI 2. Po filmu (okrog 22.15) bo na vrsti razprava, ki jo bosta v obliki nekakšnega sodnega postopka vodila filmski kritik Claudio G. Fava in znani voditelj Rumenega telefona Corrado Augias.
■ ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5___________
8.30 Nanizanke:	Simon
Templar, 9.15 Vegas,
10.00	Mannbc
10.45 Aktualno: Forum
11.30	Kviza: Doppio slalom,
12.00	O.K. II prezzo e giusto
13.00	Šuperclassifica Show Story
14.00	Nanizanka: Love Boat
15.00	Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro
16.00	Zdravniški pregled
16.30	Nanizanke: Un dottore per tutti, 16.55 Marcus Welby M.D., 17.45 Dia-monds, 18.45 Top Sec-ret
19.35 Odkrivanje planeta otrok: Dire, fare, bacia-re, lettera, testamente
19.50 Kviz: Tra moglie e ma-rito Vip
20.30	Glasbena oddaja: Una rotondasulmare2
22.30	Nanizanka: Charlie s Angels
23.15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show
1.05 Film: Operazione Nor-mandia (vojni, ZDA 1956, r. Henry Koster, i. Robert Taylor)
RETE 4______________
8.30 Nanizanka: Bonanza 9.20 Film: E' primavera (kom., It. 1949, r. Renato Castellani)
11.00	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo
12.00	Nanizanka: Lou Grant 12.45 Otroška oddaja: Ciao
ciao in risanke
13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.35 Azucena, 15.35 Falcon Crest, 16.35 Ve-ronica, il volto dell a-more, 17:35 Andrea Celeste, 18.30 La valle dei pini
19.00 Danielin horoskop 19.05 Nanizanka: General Hospital
19.35 Nad.: Febbre d amore 20.30 Film: L’angelo bianco (dram., It. 1955, r. Raffaello Matarazzo, i. Amedeo Nazzari, Yvonne Šanson)
22.25 Filmski tednik: Ciak 23.10 Tenis: turnir v Wim-bledonu
2.00 Horoskop (pon.)
ITALIA 1___________
8.30 Nan.: Superman, 9.00 Ralph Supermaxieroe,
10.00	Boomer, cane in-telligente, 10.30 Skip-py il canguro, 11.00 Rin Tin Tin, 11.30 Flip-per, 12.00 La famiglia Addams, 12.30 Appar-tamento in tre, 13.00 Magnum P.I.
14.00	Vodič za Mundial 14.45 DeeJay Beach In Ibiza
15.30	Nanizanki: Tre nipoti e un maggiordomo,
16.00	Licia dolce Licia, nato risanke
18.00	Nan.: Batman, 18.30 L -incredibile Hulk
19.30	Variete: Emilio '90
20.00	Risanke
20.30	Film: L ultimo dei Ni-nja (pust., ZDA 1983, r. William Graham, i. Michael Beck, Nancy Kwan)
22.25 Aktualno: Nel pallone 23.00 Film: Il killer della notte (krim., ZDA 1980, i. Leonard Mann)
0.35 Nanizanki: Sulle stra-de della California, 1.40 Chopper Sguad
OPEON_______________
9.30 Nanizanke: Arthur
12.15 Rubrika: Ciao Italia
13.00	Otroški variete: Sugar
15.00	Nadaljevanke: Rosa selvaggia, 16.00 Colo-rina, 17.00 Senora
18.00	Benny Hill Show
18.30	Nanizanka: Ouattro donne in carriera
19.00	Rubrika: Ciao Italia
19.30	Risanke
20.00	Benny Hill show
20.30	TV film: Sotto un cielo di fuoco (dram., VB 1987, zadnji del)
21.30	Nan.: NightHeat
22.30	Rubrika: Forza Italia
24.00	Rubrika o motorjih
0.30 Odeon šport
1.00 Rubrika: Ciao Italia
TMC_________________
8.30 Dober dan, Mundial! 9.00 Nanizanki:	Mago
Merlino, 9.30 Cassie & Company
10.30	Nad.: Gabriela
11.30	Aktualno: Ženska TV
12.30	Nanizanka: Ancora tu
13.00	Ob SP-ju: Diario 90 13.45 Dnevnik
14.00	Dok.: Natura amica
14.30	Nanizanka: Il giudice
15.00	Film: Le foglie d oro (dram., ZDA 1950, r. Michael Curtiz, i. Gary Cooper)
17.00	Nanizanki: Due pazzi scatenati, 18.00 Mas-guerade
19.00	Aktualno: Mondialis-simo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Posebej o Italiji 90
23.00	Nočne vesti
23.15 Variete: Galagoal
23.30	SP v nogometu: ponovitev ene od tekem
TELEFRIULI__________
11.30	Nanizanke: L’albero delle mele, 12.00 Famiglia, si fa per dire, 12.30 Ghostbusters, 13.00 Un eroe da guat-tro soldi, 13.30 Love Story
15.30	Musič box
18.00	Nan.: Police News
19.00	Dnevnik
19.30	Rubriki: Friuli Mon-diale, Dan za dnem
20.00	Nanizanke: L'artiglio del drago
20.30	Nadaljevanka: Elemente D (2. del)
22.00	Nanizanka: Il brivido e lavventura
22.30	Tednik: Tigi 7
23.00	Nočne vesti
23.30	Rubrika: Friuli Mon-diale
24.00	Šport in šport 1.10 Vesti: News
TELE 4______________
I
i
:
J
■ SLOVENSKE MREŽE •
TV Ljubljana 1_______________|
9.00 Spored za otroke in mlade: Kljukčeve dogodivščine 9.30 Dok.: Boj za obstanek, 9.55 Hormoni, poslanci življenja
10.40	Nad.: Vnovič v Bridesheadu (pon. 7. dela)
11.30	Video strani
15.55 Poletna noč (pon.): nanizanka Mati in sin, nadaljevanka Porotniki v senci in nanizanka Nori hotel
18.00	Dnevnik in poslovne informacije
18.10	Mozaik. Dokumentarna oddaja Safari v mestu - Lov na ponirke
18.40	Nanizanka: Pet prijateljev
19.10	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
19.59 Zrcalo tedna
20.20	Dokumentarna oddaja: Rumena reka (6. del)
21.15 Nan.: Zakon v Los Angelesu
22.00	Dnevnik in vreme
22.25 Pogledi
23.20	Poletna noč, vmes nanizanka Mati in sin, nadaljevanka Porotniki v senci (4. del) in nanizanka Nori hotel -
TV Koper____________________
12.00	Teniški turnir v Wimbledonu (povzetki)
14.00	Teniški turnir v Wimbledonu -moški polfinale (prenos)
19.00	Odprta meja
19.30 TVD Stičišče
20.00	Teniški turnir v Wimbledonu (povzetki)
22.00	TVD Novice
22.15	Dokumentarna oddaja: Čampo base (pon.)
22.45 Rubrika: Speedy (pon.)
23.15	Rubrika: Eurogolf (pon.)
TV Ljubljana 2_______________
13.55 Teniški turnir v Wimbledonu -moški polfinale (prenos)
19.00	Alpski večer '90 (pon.)
19.10 Poskusni satelitski prenosi
19.30 Dnevnik
20.00	Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana (Brahms, Ciglič; posnetek iz Cankarjevega doma)
21.00	Vprašajte ZIS
22.00	Teniški turnir v Wimbledonu (povzetki)
■ RADIO ■ RADIO • RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Poti, zanimivosti in lepote naše dežele; 8.30 Veliki uspehi Beatle-sov; 9.10 Nadaljevanka: Velika gala predstava (zadnji del); 9.40 Beležka: Cigani ne kradejo pesmi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Revival; 12.00 Goriški Film vi-deomonitpr 1990; 12.20 Orkestri; 12.40 Slovenski zbori: APZ France Prešeren iz Kranja; 13.20 Priljubljene melodije; 13.40 Dramatizirana glosa; 14.10 Mozaik; 16.00 Svet Boga, Bog sveta; 16.50 Potpuri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10. Klasični album: Teden Fryderyka Chopina; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Zvočne kulise; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Počitniško popotovanje; 8.30 Pesmice; 9.05 Glasbena matineja; 9.35 Napotki za goste iz tujine; 10.00 Informacije, gospodarstvo, glasba; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan in glasba; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.15 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, nato Aktualna tema;
18.00	O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.05 Jutranji almanah;
6.30	Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Vodeni glasbeno-govorni program; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje: ideje, recepti in nasveti za gospodinje;
12.00	Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev in glasba; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasbeno popoldne; 16.15 Turistična reportaža; 19.00 Puzzle;
20.00	Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočna glasba.
;
j
FILMI NA MALEM EKRANU
IL RITORNO Dl PERRV MASON, ZDA 1985.
V petek, 6. julija, ob 20.35, na RAI 2.
Filmska detektivka. V sporedih italijanskih TV mrež so se zbrali ta teden kar trije celovečerci, ki so izvorno povezani z že obstoječimi in uspešnimi nadaljevankami: v soboto, 30. 6., ob 11.40, na RAI 2 II giovane dottor Kildare (H. S. Burguet); v torek, 3. 7., ob 20.30, na Canale 5 l peccatori di Peyton Plače (M. Robson) in danes II ritorno di Perry Mason. Medtem ko sta prva dva navedena naslova pravzaprav anticipirala istoimenske posrečene nize, TV je novejša filmska inačica o najznamenitejšem ameriškem odvetniku nastala revivalsko, da bi pač vrnila, tokrat na veliki ekran, znamenite in privlačne sodne potegavščine Perryja Masona ter njegove tajnice Dalie. Ista protagonista izvirne črno-bele TV verzije Raymond Burr in Barbara Hale se skušata vživeti v mučno situacijo, ko Masonovo asistentko po krivem obtožijo umora...
IGRALSKI OBRAZ
Tom za volanom
Te dni so v ZDA predstavili film, ki bi moral po Dicku 7racy;u postati nova uspešnica poletja. Za to so producenti spoštovali vse potrebne postavke, začenši z igralcem v glavni vlogi, pravim idolom mladine po vsem svetu. Mislimo seveda na Toma Cruisea, ki se po uspehu filma Born On The Fourth Oi July, v katerem je igral pohabljenega in zagrenjenega povratnika iz Vietnama, vrača k stvaritvi, ki je bližja njegovi prvi uspešnici, Top Gun.
Cruise je v filmu Days Of Thunder namreč spet pilot, le da se je tokrat presedel v dirkalni avtomobil in sklenil, da se bo preizkusil v prvenstvu stock car na day-tonskem dirkališču. Film, ki je stal kar 60 milijonov dolarjev, je že pred premiero navdušil ameriške yuppije, ki jim je avtomobilizem zelo priljubljen konjiček.
V vabljivi novosti so dobro priložnost za zaslužek videli tudi modni ustvarjalci. Zato so se že pojavile modne kolekcije za prosti čas, ki se navdihujejo ob živobarvnem svetu dirkališč z vsemi potrebnimi in nepotrebnimi dodatki. Celo ekipa Paula Newmana, ki dejansko nastopa v prvenstvu stock car in je znan po svoji ljubezni do bolidov, se je opredelila za uniformo z geometričnimi motivi, ki si jo je zamislil kreator Alexander Julien.
Edini, ki menda niso zelo navdušeni, so kritiki. Producenti so bili neomajni: Tom Cruise je moral z ekipo spet na dirkališče, da bi znova posneli zaključne kadre.
-	"N
VIDEO NOTES
Oddaja:........................
Postaja: ______________________
Ura:____________________:______
V_________________________________/
Kljub večsmernemu razvoju je rock glasba ob vedno večji spektakularnosti in tehnični izpopolnjenosti ohranila »protestni« prizvok in nezmanjšano združevalno silo, če naj se spomnimo koncertov, kot so bili Woodstock, Band Aid, Human Righfs Now. Letošnje poletje označujeta dva koncerta, ki bosta prav gotovo prešla v zgodovino rock glasbe, hkrati pa sta tudi dogodka leta. Prvi je na vrsti že danes in nosi ime po kraju, kjer ga ustanova Nordoff-Robbins Musič Therapy prireja: ime prireditve je Knebworth 1990, za televizijo pa so koncert prekrstili v Big London. Koncert se bo začel ob pol dveh in bo trajal pozno v noč. Na odru se bo zvrstilo kar lepo število rock zvezdnikov: bivši Beatle Paul McCartney, »slow hand« Erič Clapton, duša skupine Dire Straits Mark Knop-fler, ekstravagantni Elton John, bobnar, pianist in avtor Phil Collins, in še Robert Plant (na sliki), Cliff Richard, skupine Pink Floyd, Genesis in Tears For Fears. Izkupiček koncerta - organizatorji upajo na 6 milijonov funtov šterlingov - bo namenjen zdravljenju otrok s pomočjo glasbe in šolanju mladih, ki se želijo zaposliti na področju spektakla. Tisti, ki ne bodo mogli v Knebworth, se bodo morali zadovoljiti s posnetki, ki jih bo Italia 1 zaradi nepredvidenih tehničnih težav posredovala šele v ponedeljek 16. julija in ne kot napovedano 2. Skupina Pink Floyd pa nam obljublja za konec meseca drugo priložnost: rock opero ob berlinskem zidu - The VVall, vendar o tem enkrat kasneje.
Ureja: Nadja Kriščak Filmi: Kinoatelje Šport: Rudi Pavšič Glasba: Boris Devetak v sodelovanju z Radiom Trst A
Sodelujeta: Damiana Ota in Andrej Šik Foto: AGI, AP in Križ-mančič
Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov. Sicer pravočasna obvestila upoštevamo pri sprotni objavi sporedov.
NA TRST, NA TRST!
Štiri želje
Že dolgo preden smo si sploh mogli predstavljati, da bomo kdaj zares šli v Trst, smo razmišljali o Trstu. Prva leta po vojni si s takšnimi problemi ni nihče belil glave. Potem pa so se počasi pričele širiti prve novice. Ta ali oni je imel sorodnika v Italiji. Takšen sorodnik je lahko že kaj kmalu po vojni obiskal nas, mi pa še pomisliti nismo mogli, da bi lahko obisk vrnili.
V šoli so nas učili, da je kapitalizem nekaj groznega. Kapitalista sem si predstavljal približno tako, kot je to Goya uprizoril na sliki Saturn žre svoje otroke. Tedaj seveda o Goyi nisem imel niti pojma, zato pa je moj najboljši prijatelj Miloš imel sorodnike v Italiji. Doma so bili iz Sežane, dostikrat pa so jih obiskovali tržaški sorodniki. To kar so mu prinesli ob takratnih obiskih, je presegalo vse, kar smo si lahko otroci zamišljali. Odrasli so vse to poznali že od prej. Največ, kar smo si lahko predstavili, pa smo izvedeli iz filmov. Film je bil moji generaciji sploh prvi vir pravih informacij.
Miloš je po enem takšnih obiskov prinesel na sankališče, saj nihče ni mogel verjeti - pomarančo. Večina nas je menila, da so pomaranče pravljični atributi, podobno kot vile, ča-
rovnice, zmaji, živa voda, jaga baba... Miloš pa je tistega zgodovinskega dne držal v roki resnično pomarančo. Takrat sem prvič pdvomil, kaj pa če me v šoli farbajo? Miloš je dal nekaj krhljev meni, drugim d vem, trem po enega, ostalim pa je razdelil lupino. Bilo je kot v nebesih, in ta nebesa ali vsaj preddverje nebes se je imenovalo Trst. Od takrat naprej smo si vsi želeli vsaj enkrat v življenju videti Trst. To pa je bilo seveda popolnoma nerealno, želja pač in nič več kot želja.
Drugič spet, je Miloš prinesel čudovito igračo (pištolo, avtomobil in podobno), kakršne si ni mogel nihče niti zamišljati, pa album za znamke, čudovite stripe.
Naši prvi sosedje v bloku so bili Tržačani. Oče je bil mrk moški, dirkal je z motorji. Občudoval sem ga tako zaradi prvega kot zaradi drugega. Nikoli se ni nasmehnil, nikoli pokazal pravih čustev. Zato je bil dostojanstven, približno tako kot Henry Fonda v vlogi šerifa Wyatta Earpa.
Njegova sestra je bila mila prijazna ženska, živela je v Trstu in dostikrat obiskovala brata vdovca, ki je več svojega časa posvečal motorjem kot svojima hčerkama. Tudi ona je nosila otrokom čudovite in neverjetne stvari, pri njih
Borivoj Repe
sem si izposojal veliko stripov ali pa jih zamenjal za kaj drugega. Mama mi je sprva brala te stripe, potem pa se je počasi naveličala. »Beri sam.« »Ne razumem.« »Vprašaj, če ne razumeš.« Tako sem bral italijanske stripe. Za vsak oblaček sem že vedel, kaj piše v njem, saj mi je mama vse skupaj že tolikokat prebrala. Potem se mi je odprlo, beseda za besedo. Le tu in tam sem vprašal: »Mama, kaj pomeni...?«
Nek znanec, tržačan, prijatelj naših sorodnikov je v tistih letih prinašal robo po naročilu (same dobrote!). Malo iz prijateljstva, malo pa tudi zaradi zaslužka. Tako se je tam od druge polovice štiridesetih pa do druge polovice petdesetih let v naši zavesti gradil mit o Trstu. V šoli so nas učili, da je to bilo nekoč slovensko mesto, torej podobno kot Ljubljana, Maribor, Kranj, Novo mesto. Z leti pa je dobil takšne dimenzije, da smo si ga predstavljali kot predmestje New Yorka. Manhattan, Bro-oklyn, Trst, Bronx in potem Harlem. Ko so pa prvi naši ljudje dobili pasoše in se je vsaj malo pokazala možnost, da bi tudi sami nekoč obiskali to sanjsko mesto, smo živeli le še v upanju, da bo res tako. In je tudi postalo res, o tem pa prihodnjič.
r

Tedenski pregovor:
Z ljubeznijo mine čas, s časom mine ljubezen.
(italijanski)
Osebnosti:
□ 1. 7. 1945 je v Ljubljani umrl slikar, grafik, ilustrator in glasbenik Saša Šan-tel, ki se je rodil 15. 3. 1889 v Gorici.
k
A
ŠTANJEL Grajsko dvorišče
Nocoj, 30. 6., in v nedeljo, 1. 7.: Od poljuba do poroke na Krasu -kraški ženitovanjski običaji s Folklorno skupino Vinakras (rež. Janez Mejač).
V	ponedeljek, 9. 7.: recital sakralnih pesmi z mladimi angleškimi pevci iz Norwicha (dir. Mario Rizzardi).
V	soboto, 14. 7.: gledališka predstava Spletke in ljubezni (Friedrich Schiller), rež. Zvone Šedlbauer, gostuje SSG iz Trsta.
• Začetek vseh prireditev je predviden ob 21. uri.
LJUBLJANA Festival Ljubljana
V	KRIŽANKAH v nedeljo, 1. 7., ob 21. uri: baletni večer - praizvedba Krsta pri Savici (Jani Golob) in balet na Mozartovo Malo nočno glasbo, kor. Ivo Kosi, solisti in baletni ansambel Opere SNG Ljubljana.
V	KRIŽANKAH v ponedeljek, 2. 7., ob 21. uri: opera Norma (Vincenzo Bellini), predstava Opere NK Ivan Zajc z Reke.
• Informacije nudi Festival Ljubljana (Trg francoske revolucije 1, tel. 003861/221948). Predprodaja vstopnic pri blagajni Festivala (tel. 003861/226544) vsak dan od 11. do 13. in od 18. do 19. ure (razen ob sobotah in nedeljah) ter uro pred predstavo.
LJUBLJANA
Križanke
V	PREDDVERJU v torek, 3. 7., ob 21.30: koncert newyorške skupine No Safety.
koper
Titov trg
V	četrtek, 5. 7., ob 21.30: koncert newyorške skupine No Safety.
PORTOROŽ
Avditorij
V	četrtek, 5. 7.: koncert narodnozabavne glasbe z Ansamblom bratov Avsenik.
V	petek, 13. 7.: koncert Tereze Kesovije.
V	soboto, 4. 8.: opera Carmina Burana (Carl Orff), nastopa Opera in balet SNG Ljubljana.
V	petek, 10. 8.: festival Melodije morja in sonca.
V	soboto, 11. 8.: promocijski večer festivala MMS in ognjemet v okviru Portoroške noči.
V	soboto, 1. 9.: gledališka predstava Maraton (Claude Confortes), rež. Zvone Šedlbauer, poje Neca Falk.
V	nedeljo, 2. 9.: večer ljudskih pesmi in plesov z AFS France Marolt iz Ljubljane.
V	petek, 14. 9.: opereta Vesela vdova (Franz Lehar), gostovanje Opere in baleta SNG Maribor.
PIRAN Tartinijev trg
V nedeljo, 22. 7.: večer ljudskih pesmi in plesov z ljubljansko folklorno skupino Emona.
• Začetek vseh koncertov je predviden ob 21. uri.
GORICA
Kulturni dom
V	ponedeljek, 2. 7., ob 18. uri: defile športne opreme Kronos.
Goriški grad
V	četrtek, 5. 7., ob 20.45: celovečerni rock koncert skupin Avtomobili iz Nove Gorice in Flaxy Gang iz Gorice.
V	četrtek, 12. 7., ob 20.45: Pajk's Show, kot gost bo nastopil tudi Iztok Mlakar, ki bo predstavil pesmi svoje zadnje kasete Štorije in baldorije.
V	torek, 24. 7., ob 21. uri: gledališča predstava Spletke in ljubezni (Friedrich Schiller), rež. Zvone Šedlbauer, SSG Trst.
V	ponedeljek, 30. 7., ob 21. uri: koncert tržaške Witz Orchestre.
V	sredo, 5. 9., ob 20.45: celovečerni koncert country glasbe z zagrebško skupino Plava trava zaborava.
SOVODNJE
V torek, 10. ?., ob 21. uri: gledališka predstava S trebuhi za kruhi (Marij Čuk), rež. Jože Babič, SSG Trst.
DOBERDOB
V sredo, 11. 7., ob 21. uri: gledališka predstava S trebuhi za kruhi (Marij Čuk), rež. Jože Babič, SSG Trst.
JAMLJE
V	ponedeljek, 16. 7., ob 21. uri: Banana Hawaii - kabaretni večer s Sergejem Verčem in Borisom Kobalom.
PODGORA
V	četrtek, 19. 7., ob 21. uri: gledališka predstava S trebuhi za kruhi (Marij Čuk), rež. Jože Babič, SSG Trst.
ŠTEVERJAN
V	petek, 20. 7., ob 21. uri: gledališka predstava S trebuhi za kruhi (Marij Čuk), rež. Jože Babič, SSG Trst.
• Upravni odbor KD Gorica si pridržuje pravico, da po potrebi spremeni najavljeni spored. Za podrobnejše informacije: Kulturni dom, Ulica Brass 20, 34170 Gorica, tel. (0481) 33288.
PIRAN
Portoroška cerkev
V	nedeljo, 15. 7.: orgelski koncert Ljerke Očič-Turkulin s trobentarjem Stankom Arnoldom (Gervais, Bach-Vivaldi, Stanley, J. S. Bach, Albinoni; Handel).
Križni hodnik
V	petek, 20. 7.: koncert violinista Sergeja Stadlerja ob klavirski spremljavi Felixa Gotliba (Schumann, Schubert, Beethoven).
V	petek, 27. 7.: koncert violinista Mirana Kolbla ob klavirski
spremljavi Janka Šetinca (Bizet, Beethoven, Franck).	“•
V	torek, 31. 7.: koncert godalnega kvarteta Britten iz Anglije (Haydn, Verdi, Schubert).
V	petek, 3. 8.: francoski ansambel za staro glasbo La Maurache izvaja glasbo srednjega veka, kot so jo izvajali potujoči godci.
V	torek, 7. 8.: koncert Komornega orkestra Državne filharmonije latvijske, dir. Torij Lifšic, pianist Evgenij Rivkin (Mozart, Vasks, Haydn).
Avditorij Portorož
V	petek, 17. 8.: Mozartov večer s Komornim orkestrom RTV Ljubljana in pianistko Dubravko Tomšič.
Portorška cerkev
V	nedeljo, 19. 8.: orgelski koncert Hansa Otta.
• Začetek vseh koncertov je predviden ob 21. uri.
fotorazstave v f-jk
SPILIMBERGO
□	PALAČA TADEA (na Gradu): Effemeride - sto fotografij iz arhiva Itala Zanniera, uredil Paolo Čostantini (do 2. 9.).
□	PAVILJON BARBACANE: Sence na oblakih - fotografije italijanskih letalcev med prvo svetovno vojno, uredila Fabio Amodeo in Gianpaolo Cuscuna (do 15. 7.).
□	GRAJSKE KLETI: Popotovanje v Svevov Trst - fotografije Artu-ra Giacomellija, uredila Fabio Amodeo in Nives Millin (do 2. 9.).
• Vse razstave so odprte vsak dan 10-12 in 16-20.
LIGNANO
□	OBČINSKA IZPOSTAVA (Ul. Treviso): fotografska razstava Mana Raya (vsak dan 16-23, ob ponedeljkih zaprto, do 15. 7.).
Koristne telefonske številke
NUJNI POSEGI
Karabinjerji.........112
Policija ............113
Gasilci..............115
PRVA POMOČ V BOLNICAH
Gorica ......... 533991
Tržič.............482000
Krmin............. 60124
Čedad.............730000
RDEČI KRIŽ
Trst..............310310
Tržič.............482000
ZELENI KRIŽ
Gorica........... 31111
GASILCI
Tržič.............410222
KARABINJERJI
Trst..............734084
Gorica............ 82044
Tržič.............410276
Krmin............. 60126
Čedad.............731389
PROMETNA POLICIJA
Trst..............422222
Gorica ............ 22333
Tržič.............410100
Čedad..............731142
TAKSIJI
Trst......307730 in 54533
Tržič (Trg Unita). 410440
(postaja)...... 44500
Gorica (Korzo).....34000
(postaja).......22033
Ronke (letališče) .. 779193 Čedad (postaja) ... 731830
Karakteristične številke: za Trst 040, za Gorico 0481, za Videm 0432.
Horoskop
od sobote, 30. junija, do petka, 6. julija 1990
Pripravlja SREČKO MOŽINA
_ _	OVEN (21.	3. - 19.
fVj	4.) — VI IN	DELO:
I	Teden bo	precej
I	muhast in	spre-
menljiv. Zvezde vam tokrat niso nič kaj preveč naklonjene, zato obstaja nevarnost kakšnih neprijetnih zapletov in slabšega počutja. Bodite previdni v odločitvah, ker čas ni zelo primeren za pomembnejše pobude. Druga polovica tedna pa vam bo bolj naklonjena. VI IN DRUGI: Imejte več razumevanja do partnerja. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
DVOJČKA (21. 5. -20. 6.) VI IN
DELO: Obeta se vam prijeten teden. Zvezde bodo pozitivno vplivale na vaše delo in na osebno življenje. Pri delu se vam bodo odprle nove delovne možnosti. Izkoristite vpliv vam prijaznega Marsa za uresničitev najzahtevnejših načrtov in uspelo vam bo. Šre-da in četrtek vam bosta nekoliko manj naklonjena. VI IN DRUGI: Ne zanemarjajte ljubljene osebe. Ugodna dneva bosta sobota in nedelja.
LEV (22. 7. - 22. 8.)
— VI IN DELO: Napoved za teden je kar ugodna. Sicer je precej verjetno, da vam v ponedeljek in torek ne bo šlo vse tako, kot bi želeli, vendar se vam bo že v sredo vse obrnilo v pravo smer. Poskušajte izkoristiti pozitiven vpliv zvezd ob koncu tedna. Rojenim od 14. do 19. 8. bo Mars precej naklonjen. VI IN DRUGI: Nekdo vas bo razočaral, pa naj vas to nikar preveč ne prizadene. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
BIK (20. 4. - 20. 5.)
— VI IN DELO: Zvezde so vam precej naklonjene, zato se vam obeta se kar uspešen delovnik. Dobra sreča bo na vaši strani in s tem tudi možnost kakšnih prijetnih presenečenj. Posebno ugodno stojijo zvezde rojenim od 26. 4. do 11. 5. Pričakujete lahko ugodne spremembe, ki ph boste nadvse veseli. VI IN DRUGI: Razveselili se boste srečanja z nekom, ki vam je bil vedno drag. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
RAK (21. 6. - 21. 7.)
— VI IN DELO: Napoved za vas to-w fj krat ni preveč ugodna. Sovražen položaj Saturna in Marsa vam prav lahko prekriža načrte. Precejšnja je verjetnost kakšnih zapletov in slabšega počutja. Posebno previdni naj bodo rojeni od 14. 7. do 19. 7. Vsem ostalim Rakom bodo zvezde precej prijaznejše. VI IN DRUGI: Vaše razpoloženje lahko negativno vpliva na odnos s partnerjem. Ugodna bosta ponedeljek in torek.
DEVICA (23. 8.
-22. 9.) VI IN | 1^	DELO: Teden bo
IX	delovno zanimiv in
*	poln novih prilož-
nosti. Ugoden položaj Merkurja in ostalih zvezd bo precej pripomogel k temu, da se boste počutili precej dobro in tudi veliko naredili. Vaša marljivost bo poplačana. Možnost izredno dobrega zaslužka. Sreda in četrtek vam bosta manj ugodna. VI IN DRUGI: V srčnih zadevah se bo nekaj spremenilo. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek.
' TEHTNICA (23. 9. -22. 10.) — VI IN
DELO: Napoved za vas ni prav ugodna. Sovražni Saturn, Mars in Merkur bodo negativno vplivali na potek dela in načrtov. Precejšnja je možnost kakšnih komplikacij in drugih težav različne narave. Bodite povsod previdni, ker se vam lahkomiselnost lahko maščuje. VI IN DRUGI: Preživeli boste prijetne trenutke v dokaj nenavadni družbi. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
ŠKORPIJON (23. 10. - 21. 11.) — VI
IN DELO: Pred vami je malo naporen, a kljub temu prijeten teden. Spremljala vas bo odlična delovna forma. Pri delu boste spretni in učinkoviti. Čas je primeren za zahtevnejše načrte. Ob koncu tedna vas bo razveselila dobra novica. Torek in sreda bosta malo bolj muhasta. VI IN DRUGI: Srečanje v veseli družbi vas bo prav prijetno razvedrilo. Ugodna dneva bosta sobota in četrtek.
STRELEC (22. 11. -21. 12.) — VI IN
DELO: Zvezde so vam prijazne, zato bo teden prav prijeten in zanimiv. Z lahkoto boste kos ciljem, ki ste si jih zadali, in marsikatera želja se vam bo izpolnila. Uspeli boste uresničiti, kar ste že dolgo načrtovali. Izkoristite ugodno priložnost predvsem ob koncu tedna. Ponedeljek in torek bosta manj ugodna. VI IN DRUGI: Nikar ne pozabite, kar ste obljubili. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
KOZOROG (22. 12. -19. 1.) — VI IN DELO: ObeTa se vam zanimiv in delovno uspešen teden. Uspelo vam bo narediti več, kot ste pričakovali. Odprle se vam bodo nove delovne priložnosti. Možnost poslovnega uspeha. Rojenim od 11. do 16. 1. bo Mars sovražen. Obstaja nevarnost sporov ali neprijetnosti. Sobota vam ne bo naklonjena. VI IN DRUGI: Z malo več prizadevnosti bi dosegli več, kot si mislite. Ugodna bosta ponedeljek in torek.
VODNAR (20. 1. -18. 2.) — VI IN
DELO: Tokrat je napoved za vas še kar precej ugodna. Teden vam bo minil v kar se da prijetnem vzdušju in razpoloženju. Marsikaj se vam bo remaknilo v zaželeno smer. onudila se vam bo dobra priložnost, ki jo je res vredno izkoristiti. Ponedeljek in torek pa vam bosta za spoznanje manj naklonjena. VI IN DRUGI: Med tednom vas čaka prijetno presenečenje. Ugodna dneva bosta nedelja in sreda.
RIBI (19. 2. - 20. 3.)
^	— VI IN DELO:
AA Teden bo pretežno ugoden in zadovo-^ ^ Ijiv. Merkur in Jupiter sta vam naklonjena. Pričakujete lahko uspešen potek dela in tudi dobre rezultate. Sreča se vam bo nasmehnila predvsem na finančnem področju. Marsikaj se vam bo obrnilo bistveno na bolje. Sreda in četrtek vam bosta manj po godu. VI IN DRUGI: Nekdo vam bo izkazal svoje zaupanje. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek.
Odmevi na predlog o novem sodelovanju dveh Goric
Največ pozornosti predlogu o spravi KPI podpira pobudo S. Pelhana
Odprtje bo danes dopoldne na gradu
Razstava evropskega baročnega slikarstva
Predlogi o odpravi mučnih senc preteklosti, predlogi o začetku oblikovanja skupnega prostora med Novo Gorico in Gorico, predlogi za načrtovanje skupne bodočnosti, ki jih je ob svojem nedavnem prvem obisku v Gorici, pri kolegu Scaranu, dal predsednik Skupščine Občine Nova Gorica, Sergij Pelhan, še zmeraj povzročajo živahne odmeve. V glavnem je pobuda naletela na zelo ugoden sprejem, čeprav so se že oglasili tudi predstavniki tistih krogov, ki so spričo v marsikaterem pogledu naravnost izzivalnih predlogov, zbegani in ki že bijejo plat zvona.
Res je tudi, da je Sergij Pelhan, kakor smo neposredno po obisku v Gorici tudi poročali, županu Scaranu navedel celo vrsto predlogov, na katerih naj bi sosedski mesti, poleg že utečenega sodelovanja, pričeli graditi še tesnejšo in smiselno popolnejšo integracijo. Kakor se pač rado dogaja, so različni govorci, (na uraden odziv inštitucij namreč še čakamo) ki so te dni preko tiska ocenjevali pobudo, bolj ali manj opredelili le nekatere od predlogov. Največ pozornosti so seveda namenili vprašanju "fojb", oziroma deportiranih Goričanov, nato vprašanju gradnje in upravljanja skupnih komunalnih struktur, zdravstvenih struktur itd. Manj ali skoraj nič pa ni bilo sliša-
ti glede drugih predlogov, ki jih je posredoval novogoriški prvi občan in ki so, če hočemo doseči zares iskreno in perspektivno sodelovanje in integracijo, ali, z drugo besedo, novo kvaliteto sožitja, nujno potrebni. Eden takih je recimo učenje italijanskega jezika v šolah v Novi Gorici in učenje slovenščine na italijanskih šolah v Gorici.
Ob tem bi kazalo ugotoviti še nekaj. Del tistega sodelovanja, ki ga predlaga novogoriški župan se pravzaprav že odvija in torej nikakor ne bi bilo treba začeti povsem znova. To recimo velja za sodelovanje med zdravstvenimi inštitucijami, konkretno med bolnišnicama v Šempetru in Gorici. Sodelovanje, ki se je doslej odvijalo predvsem po zaslugi uslužbencev ene in druge ustanove, bi bilo treba le institucionalizirati, razširiti, dopolniti.
Zapisali smo, da so odmevi na Pel-hanove predloge dokaj živahni. Povedati je treba tudi, da so presegli krajevni značaj in da so o tem pisali tudi vsedržavni časopisi v Italiji.
O predlogu graditve skupnega mesta je na svoji zadnji seji razpravljalo pokrajinsko vodstvo KPI, ki izraža polno podporo predlogu novogoriškega župana, ki ima za cilj vse tesnejšo integracijo na gospodarskem, kulturnem, političnem in institucionalnem
področju. Pri tem vodstvo KPI, v posebnem tiskovnem poročilu ugotavlja, da pomeni doseganje tega cilja tudi graditev drugačne kulture sožitja, preseganje nacionalizmov in ran, ki so jih le ti povzročili v preteklosti.
V tem duhu je razumeti tudi pobudo, da Se osvetlijo dogodki iz preteklosti, da se porušijo zidovi in plotovi, ki so doslej razdvajali in da se ugotovi resnica o fojbah . KPI smatra za potrebno ustanovitev italijansko-jugoslo-vanske komisije, na najvišji ravni, ki naj v celoti razjasni dogajanja v zvezi z deportiranci v maju leta 1945.
Za doseganje vse tesnejše integracije med Gorico in Novo Gorico pa je treba, po mnenju KPI, čimprej začeti uresničevati tudi konkretne pobude. Tako na področju avtoporta, kjer naj se uredi brezcarinska cona, na področju železniških in avtocestnih povezav. Poskrbeti bi bilo treba seveda tudi za urejanje in vzdrževanje nekaterih skupnih komunalnih objektov.
Komunisti podčrtujejo tudi pomen poučevanja obeh jezikov v Gorici, oziroma Novi Gorici.
Splošna ocena, ki jo KPI daje pobudi je , da gre za "dejanje globokega civilizacijskega pomena, za vzgled urejanja odnosov med različnimi narodi v tem pomembnem trenutku gradnje skupnega evropskega doma."
Zmagoslavje baroka. Pod tem naslovom bodo danes dopoldne na gradu odprli odmevno razstavo evropskega baročnega slikarstva, eno od pomembnejših kulturnih prireditev goriškega poletja.
Prireditelj razstave, ki obsega šestdeset del znanih evropskih slikarjev šestnajstega in sedemnajstega stoletja, je Goriška občina, v sodelovanju z Deželo ter Goriško hranilnico in Narodnim muzejem iz Varšave. Kar petdeset slik je namreč posodila omenjena kulturna ustanova, preostala dela pa so iz zasebnih in javnih zbirk v Furlaniji-Julijski krajini.
Prireditelj je oskrbel tudi bogat katalog, upoštevajoč smernice nekdanjega ravnatelja Narodnega muzeja v Varšavi in enega največjih strokovnjakov za baročno slikarstvo, Jana Bialistockega.
Slovesnosti, ki je napovedana za 11.30 se bo udeležil tudi poljski veleposlanik v Italiji, kar bo prireditvi nedvomno dalo še poseben pečat.
Razstava bo na ogled do 14. oktobra letos.
Godba Kras gostuje v Emilii
Godba na pihala Kras, ki deluje v Doberdobu, vendar združuje tudi godbenike iz drugih krajev, odhaja danes
Zdravniki nočne dežurne službe stavkajo
Zdravniki, ki v sklopu Goriške KZE skrbijo za redno dežurno zdravniško službo ponoči ter ob praznikih so se pridružili vsedržavni stavki, ki je bila oklicana od 25. junija do 2. julija in ki se bo nadaljevala predvidoma od 7. julija do 16. julija.
Zdravniki bodo, kljub stavki,poskrbeli za posege v nujnih primerih, tudi z ozirom, da so bili, po nalogu Ministrstva za zdravstvo uradno poklicani na delo.
Obračajo pa se na občane s prošnjo, naj prav zaradi izrednih pogojev, kličejo le v zares nujnih primerih.
Ob tem velja povedati, da gre za protest zdravnikov, ki v bistvu zagotavljajo zdravniško oskrbo izven rednega delovnega urnika in sicer ponoči (od 20. ure) in zgodaj zjutraj (do 8. ure) ter ob sobotah popoldne, nedeljah in praznikih. Ob koncu tedna so dežurni od 14. ure v soboto, celo nedeljo, do 8. ure zjutraj v ponedeljek. Razlog protestne stavke je v dejstvu, da še ni bila obnovljena kolektivna delovna pogodba, ki je zapadla pred dvema letoma.
Črni madež (18 tisoč litrov) odstranjujejoy s pitno vodo ni težav
Soča je prenesla preizkušnjo
Alarm glede onesnaženosti na Soči zaradi predvčerajšnje nesreče, ko je cisterna z nafto in bencinom zgrmela v reko, je v glavnem mimo, dogodek pa je vsekakor alarmni zvonec o nevarnosti težke ekološke katastrofe, ki smo ji tokrat ušli tudi zaradi spleta ugodnih okoliščin. Ta ugotovitev je izšla z včerajšnje konference v Novi Gorici, ki so se je udeležili predsednik Skupščine Sergij Pelhan, predsednik IS Črt Špacapan ter odgovorni iz štaba za civilno zaščito, Goriških vodovodov, Gasilskega društva, Zavoda za zdravstvo in higieno, Medobčinskega inšpektorata.
Po uvodnih besedah Pelhana, ki je povedal, da so takoj ob alarmu približno pol ure po nesreči aktivirali vse organe civilne zaščite ter obvestili Občino in prefekturo v Gorici, je obnovila potek akcije in posredovala podatke o stanju na Soči Majda Metličar, članica IS občine in obenem tehnik Goriških vodovodov. Nesreča ni imela težjih posledic tudi zaradi nizkega vodostaja in majhnega pretoka vode ter vetra, ki je pihal v nasprotni smeri, tako da so ti naravni dejavniki precej zadržali oljnati madež. Soške elektrarne so takoj ustavile pretok vode pri Plavah in Ajbi, tako da bi zadržali nesnago, povsem pa so nafto ustavili po 13.15, ko so gasilci nekaj sto metrov južno od kraja nesreče namestili čez strugo plavajoči jez. Dotlej je ušla le manjša količina od skupnih 10 tisoč litrov izlite nafte. Nato so tudi s sodelovanjem tehnikov Petrola iz Ljubljane začeli črpati nafto s površine vode in jo odstranjevati s pomočjo kemičnih sredstev (perolit, kemolin, stiropor). Akcija se je nadaljevala še včeraj, ko so zaključili z odstranjevanjem glavnine, danes pa bodo predvidoma odstranili še zadnje madeže. Manjši
problem predstavlja bencin, pa čeprav so od 18 tisoč litrov na prikolici rešili le 10 tisoč. Manjka torej 8 tisoč litrov, ki pa so večinoma izhlapeli oz. so se porazgubili.
Kakšno je stanje vodovodov? Pri zajetju Prelesje, iz katerega oskrbujejo briški vodovod, so analize surove (neprečiščene) vode v četrtek ob 16.25 pokazale rahlo večjo koncentracijo mineralnih olj od dovoljene, že isti dan ob 19.10 pa je koncentracija bila že pod najvišjo dovoljeno količino. Za Mrzlek ni nikoli bilo problemov. Pri obeh zajetjih vsekakor nadzorujejo stanje, čeprav izključujejo vsakršno nevarnost. Prav tako ni ogrožena reka in življenje v njej, saj so včeraj ribe povsem normalno plavale tik pod plavajočo pregrado.
Nevarnost katastrofe je torej po teh zagotovilih mimo, ostajajo pa vprašanja in izkušnje, ki naj bi jih uporabili za preprečevanje ekoloških katastrof v bodoče. Čeprav je prav pred enim tednom vaja civilne zaščite pokazala dobro pripravljenost organov na novogoriškem območju, je izkušnja - tokrat, ko je šlo zares - pokazala tudi pomanjkljivosti: potrebna je večja koordinacija raznih organov in enotno vodenje akcije, sodobnejša sredstva, specializirano osebje s potrebnim znanjem za določene posege. Poveljnik gasilcev Oskar Kosič je tudi opozoril na pomanjkanje vsake organizirane oblike sodelovanja z gasilci v Gorici. Nesreča je sicer bila priložnost za stik (akciji so sledili inž. Claudio Švara in Gian Paolo Reiter od deželnega ravnateljstva za civilno zaščito FJk in Marija Ferletič z Občine Gorica), na katerem so poudarili potrebo po tesnejšem sodelovanju.
Že izdano dovoljenje preklicali v zadnjem trenutku
Nepričakovan zaplet s četrtkovo kabaretno predstavo na gradu
Pismo uredništvu in javnosti
Nesprejemljivo ravnanje
Reakcije po četrtkovem dogodku na gradu
Sergij Verč in Boris Kobal se bosta prav rada spet oglasila v Gorici, pred tukajšnjo publiko, z novo kabaretno predstavo. Prihodnjič bosta menda pometla in počistila, poleg pirostorov domačih krovnih organizacij, v katerih je sicer še zmeraj precej dela, tudi prostore nekaterih javnih inštitucij v Gorici. To pa zato, ker sta morala svojo predstavo Banana Hawaii, v zadnjem trenutku, iz prijetnega okolja goriškega gradu preseliti v Kulturni donfcf Vse to samo poldrugo uro pred predstavo.
Kljub zapletu sta, čeprav s polurno zamudo, kabaretna srečanja na tihomorskem otočju Hawaii pripeljala do konca. "Čistila" pa sta v glavnem v tem našem zamejskem prostorčku, kjer se marsikaj dogaja, čeprav samo v ozkih in zaprtih krogih, ki pa le niso tako zaprti, da ne bi semtertja, ušla kakšna za kabaretno obdelavo zanimi-
va notica. Nekaj osti je šlo seveda tudi na račun novega, demosovega vetra v matični, kjer je prilagajanje novim razmeram neverjetno hitro in pred novostmi niso imuni niti bivši šefi.
Toliko glede programa. Zdaj pa še dolžnost seznaniti bralce in četrtkove gledalce z zapletom, zakaj se je kabaretna predstava odigrala v Kulturnem domu. Preprosto, ker posebni pokrajinski komisiji ni bila predložena (s strani upravitelja prostora, oziroma struktur na gradu) potrebna tehnična dokumentacija. Čudno je le to, da je bilo že izdano soglasje s strani župana, da so bile izrečene obljube, da bo vse nared, čudno tudi to, da je bilo soglasje preklicano v četrtek, nekaj po 19. uri, torej niti dve uri pred pričetkom predstave.
Slika s četrtkove predstave v Kulturnem domu (foto Marinčič).
V zvezi s četrtkovim dogodkom, ko so morali prireditelji kabaretne predstave niti dve uri pred začetkom spremeniti kraj uprizarjanja, ker je Kvestura preklicala soglasje, smo prejeli naslednje protestno pismo:
"Pišem v imenu organizatorjev slovenskih poletnih prireditev na goriš-kem gradu.
S presenečenjem smo sprejeli vest, da se kabaretni večer SSG Banana Hawaii ne bo mogel odvijati pod "Teatra tenda" in to iz tehničnih razlogov ali bolje, ker pristojni organi niso naredili vsega potrebnega za dokončno ureditev prireditvenega prostora.
Po lanskih izkušnjah, ko smo v zadnjem trenutku dobili dovoljenje za prireditve, smo skušali organizatorji že pred mesecem dni dobiti zagotovilo, da bo letos vse nared. To nam je bilo tudi zagotovljeno oz. dana so nam bila vsa začetna dovoljenja za uporabo prostora, s katerimi smo lahko izvedli prve uradne korake za organizacijo večera. V zadnjem trenutku nam je goriška občinska uprava (na odgovornost župana) izdala dovoljenje za prireditev, nato pa je bilo, po naknadni intervenciji funkcionarjev Prefekture, to dovoljenje preklicano.
Prav gotovo stvari niso povsem jasne, še posebej v tem primeru, ko so nam samo dve uri pred napovedanim pričetkom predstave, prepovedali uporabo prostora na gradu. Če so bile težave, pomanjkljivosti v dokumentaciji, ali če niso bili opravljeni določeni posegi tehničnega značaja, bi bilo korektno, da nas o teh zadevah pravočasno obvestijo. Čudno je le to, da se navadno zatika le pri slovenskih predstavah na gradu!
Zavedamo se, da bi morali upravitelji prireditvenega prostora skupaj z lastniki (goriška občina) in odgovor-
nimi za poletno delovanje (Letoviš-čarska ustanova) pozorneje slediti postopku, da se zagotovi možnost uporabe prostora že takoj v začetku junija in ne kot doslej, ko konec junija prostor še ni nared.
Upati je, da bodo ta vozel rešili v prihodnjih dneh.
Čez sedem dni bi moral biti na gradu rock koncert »2 X GO« (uporabljam pogojnik...). Upajmo, da bo do takrat vse nared. Vse pa bo odvisno od dobre volje vseh javnih ustanov, državnih funkcionarjev, občinskih upraviteljev, upraviteljev prostora... Tokrat pričakujemo, da se izkažejo."
Igor Komel
Upokojenec umrl zaradi poškodb
V bolnišnici na Katinari je včeraj umrl 86-letni upokojenec Giorgio Kriszanovski iz Tržiča. V četrtek popoldne ga je v Tržiču, v križišču ulic Volta in San Marco povozil avtobus podjetja Saita, na prehodu za pešce.
Kriszanovski, ki je bil svojčas zaposlen v ladjedelnici, delal pa je tudi v Angliji, je zadobil hude poškodbe glave in so zdravniki odločili njegovo takojšnjo premestitev v bolnišnico na Katinaro.
■ Ob današnjih nogometnih tekmah so tudi v Gorici in drugod v pokrajini poostrili varnostne ukrepe, da bi v kali zatrli prekomerno praznovanje in razgrajanje navijačev v nočnih urah. Sodelovali bodo pripadniki policije, finančne straže, karabinjerjev in ponekod tudi mestnih redarjev.
na dvodnevni prijateljski obisk v kraj Ligonchio v občini Cingue Cerri v Emilii Romagni. S tem vrača obisk, ki ga je pred leti opravil v Doberdobu pihalni orkester iz tega kraja. Godci iz Doberdoba bodo zvečer pripravili tudi nastop v Ligonchiu. Jutri, v nedeljo, imajo v programu srečanje z Gianni-jem Gibertijem, predsednikom združenja pihalnih orkestrov, dolgoletnim prijateljem doberdobskih godbenikov.
Na dvodnevni obisk se bodo godci odpeljali s posebnim avtobusom.
Ob tem velja zabeležiti, da se prav z izletom v Emilio Romagno nekako zaključuje letošnja, nadvse uspešna sezona in da bodo inštrumente zdaj za kakšen mesec odložili.
Stroga obsodba zaradi nesreče
Na sodišču so včeraj obravnavali tragično prometno nesrečo, v kateri je 8. avgusta 1983 v Sovodnjah izgubil življenje 23-letni Patrizio De Fraia. Mladenič je takrat padel s traktorja, ki ga je upravljal danes 46-letni Boris Tomšič, Sovodnje, Prvomajska 62. De Fraia, ki je sedel na blatniku, je ob padcu udaril z glavo ob rob pločnika in obležal pod težkim kolesom traktorja.
Preiskovalci so Tomšiča obtožili, da je vozil v vinjenem stanju in zaradi tega povzročil padec sopotnika. Obtoženec je to zanikal in dejal, da je De Fraia izgubil ravnotežje zaradi nenadne slabosti. Predstavnik civilne stranke - matere in sestre pokojnega - je menil, da je preiskava dokazala odgovornost obtoženca. Zato je zahteval obsodbo in izplačilo 75 milijonov provizije na račun povračila škode. Branilec Gaggioli se je zavzel za najnižjo kazen.
Sodniki so Tomšiča obsodili na eno leto ječe, odvzem vozniškega dovoljenja, plačilo 35 milijonov lir moralne škode (s takojšnjo provizijo 10 milijonov) ter plačilo gmotnih stroškov, ki jih bodo določili naknadno v civilnem postopku.
čestitke
V ponedeljek, 25. t. m., je v Trstu, na fakulteti za filozofske vede, z odliko in pohvalo doktorirala Neva Klanjšček. Ob lepem uspehu ji čestitajo stric Mirko, teta Hedvika, Marko in Damjan.
razna obvestila
Na območju sovodenjske občine bo
danes redna mesečna akcija pobiranja odpadnega papirja in starega železa.
Družba se dobi v ponedeljek, 2. julija, ob 20. uri na običajnem mestu.
Uprava knjižnice Damira Feigla sporoča, da je knjižnica do 16. julija odprta od 9. do 13. ure. Od 16. julija do 31. avgusta bo zaprta.
Posojilnica v Sovodnjah obvešča cenjene stranke, da od junija dalje ob četrtkih posluje tudi v popoldanskem času. Urnik za stranke je od 16.30 do 18.00.
kino
Gorica
CORSO Zaprto.
VERDI 19.30-22.00 »Valmont«. M. For-man.
VITTORIA Danes zaprto. Jutri: 16.00-22.00 »Fiona sesso e fuoco«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EXCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.00-20.00 »Ne vidim in ne slišim«. Ob 22.00 »Rozma-ry«.
SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Tatovi Porschejev«.
DESKLE 20.00 »Sodniki mimo zakona«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Bassi Thea - Raštel 52 - tel. 533349. s
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Antonio -• Ul. Romana 147 - tel. 40497.
__________pogrebi_____________
Danes ob 8. uri Gioconda Barbieri iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, ob 9. uri Salvatore Tatti, iz splošne bolnišnice v cerkev pri Sv. Ani in na glavno pokopališče, ob 9.15 Orlando Brandolin iz splošne bolnišnice v Mariane, ob 11. uri Erina Piciulin vdova Zoggia iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev pri Sv. Ani in na glavno pokopališče.
st. i.
V Trstu, 5. januarja 1870.
Tečaj IL
Političen, podučiven i kratkočasen list.
Lastnik, izdajatelj in , odgovorni vrednlk:
G. H. MARTELANEC.
Zloga!
Zloga bodi prva naša beseda v novem letu. V zlogi so bili Slovani uže v starodavnih časih močni, krepki i srečni; gospodarji so bili v svojih deželah, vratu niso uklanjali tujemu jarmu. Ko pa je nezloga mej njimi vstala, vzela jim je srečo, svobodo, gospostvo i mnoge njih rodov je narodno vsmrtila, vse zapadne Slovane pa tako grozno ponižala, da so lastno mater zatajevali i sramotili ter tujej mačehi kadilo zažigali. I še v dan denašnjih časih, ktere smemo imenovati svobodne — v britkej ironiji! — še v teh časih nejmamo samo enega Efijalta, temue imamo jih na stotine! Spartanci so imeli samo enega, pa od tisoč do tisoč let ga je i ga bode zgodovina kazala narodom v svarilen izgled. Ali pustimo naše Efijalte, saj so sami brez mere nesrečni, ker oni nejmajo i nikoli ne dobodo nikodar domovine! Žalostna njihova osoda, ker jim toliko sladko , veselje, ljubezen do
domovine, ne more ogrevati src! Ali o teh ■ ne moremo i nečemo govoriti^ naša beseda velja rodoljubom. Našim redoljubom pa živo govorimo na snee tolfij-kVNas čas je blizu, zloga nas kmalu osvoboli nezloga nas bi lehko celo izbrisala iz velike i slavne naše rodovine. Bodimo tedaj v resnici rodoljubi, potopimo v narodnih reččh osobnost v najglobokeje morje.“ Ta oporni« velja vzlasti tistim, ki se ponašajo za prvake mej nami, pa tako radi plašč po vetru • obračajo. Prav rodoljub se ne umakne ni na desno, ni na levo, on hodi ravno pot, ktero mu je pokazala večno istinita narava. — Reči, ktere nam je dala božja i natorna pravica, pa nam so se po krivici vzele, teh reci ne smemo ponižno na kolenih prositi, ampak pogumno i smelo jih smemo, moramo jih tirjati, ker to zahteva naše poštenje. „Utili t e ta* je nesrečna mi%el, nevredna i sramotna vrlemu narodu, poleg vsega tega pa' tudi zanj pogubljiva,
ker sovražniku iz rok daje orožje. — Od mnogih strani smo, uže eali, da stari i mladi Slovenci v politiki nejso edini. Na tem, hvala Bogu, nič nej lasnice. Prvič moramo javno po dobrem prepričanji izreči, da se skoraj sploh ujemajo stari naši možaki s politiko mladih rodoljubov, i preverjeni smo, da je politika nekterih starih rodoljubov — če tudi so pravi rodoljubi — uže na smrtnej postelji. Pri tem pa nikakor ne trdimo, da bi vsi naši mladi možje prav mislili. Kakor stare možake zapeljuje prehladna kri, tako te pregorka — tam je premalo upanja, tukaj ga je preveč, tedaj bode — media via aurea. — Ce „Juri s pušo“ ali „Breneelj“ ustreli ali piči tu ali tam, to nič ne de, taki časniki imajo posebno pravico; želeti vendar moramo, da se ne koljejo drugi časniki, če tudi imajo različna pota v naše blagostanje. To pa se vendar ve, da smo dolžni odvračati jih od napčnih potov.
Slovenci, zložno delajmo!
okolici.
Občinski stroški in dohodki v tržaškej
z vso pravico zahtevajo, da se razglase stroški i dohodki, kolikor zadevajo občinske reči. Mestno računstvo na pol ustreglo. Pravimo „na pol“, ker je izdalo dotičen pregled le za 13 vasi, ne pa za vso okolico.

Okoličani uže več let i
je tedaj temu zahtevanju na pol ustreglo. Pravimo
V tem pregledu nahajamo vse vasi. ki stoje na puftem kjer je stvar vsa drugaea, nego v poprejšnjih vaseh.
» Podajemo tu pregled stroškov in dohodkov naslednjih vasi: Skednja, Ketinara, Bazovice, Lonjere, Trebiča, Padriča, Gropade, Ban, Občine, Kontovela, Proseka, Sv. Križa in Barkole zadnjih 11 let:
JQj»,...M..,, najblijžo.
	Rubrike	1858	1859	-1860	1861	1862	1863	1864	1865	1866	1867	1868'
	Stroški:											
1. 2.	Vžitnina državi	 Dotacije za cerkve, plača duhovnikom,	13,261	13,637	14,652	.17,023	17,023	17,231	21,667	18,015	18,015	18,393	20,621
	cerkvenim služabnikom i orglavcem	1,377	1,559	1,496	1,984	2,958	2,733	3,006	2,661	2,521	' 4,740	4,280
3.	Stanovnina za duhovnike .....	84	84	84	.	2,125	420	420	420	. .		.
4.	Za popravljanje cerkev . ,	.	.	.	318	619	169	1,281		221	2,489 2,610	P,405	468	517	220
5.	Plače učiteljem			1,890	1,991	1,983	2,106	2,301	2,283		2,713	[2,955	3,198	4,391
6.	Za stanovanje učiteljem .	.	.	.	. Remuneracije iu pripomočki .	.	.	63	63	63	63	63	78	74	63	63	63	73
7.		605	704	244	1,118 586	1,026	724	1,025	873	887	847	400
8.	Šolska stanovnina		651	651	586		696	549	586	586	556	556	556
9.	Šolsko orodje in snaženje ....	525	478	, 378	365	543	378	,	420	520	487	210	413
10.	Kmetijske šole		63	71	167	248	287	292	388	269	245	510	' -90
11. 12.	Popravljanje šolskih poslopij .	. . Za delegate, občinske pote i poljske	261	102	198	221	149	125.	130	148	611	272	32
	čuvaje	 Za razne policijske namene ....	2,280	2,587	2,362	2,512	2,673	2,259	2,506	2,276	3,298	3,648	3,873
13.			254	34	120	. . <■	9	30	66	19	60	118
14.	Za vodo 		694	690	400	1,277	462	•1,545	748	7,296	1,536	766	3,480
15.	Za ceste 			7,757	9,286	9,415	8,198	6,974	7,988	9,271	9,082	4,928	5,410	2,543
16.	Za svečavo 			v .	.	, #	. .	,	. .		.	170	258
17.	Za vojaške transporte	2,975	5,163	1,021 5,559	110	92	92	103	.	.	48	355
18.	Za druge vojaške potrebe ....	274	16,018		5,485 1,207	2,014 1,145	287	88	276	114	5	240
19.	Zdravnikom plače in remuneracije	1,145	1,145	1,145			1,228	1,944	1,834	1,495	1,495	1,487
20.	Popotnina		263	263	263	273	262	271	75	8	392	458	1,357
21.	Pokopališča		26	327	107	141	74	.	210	84	305	137	117
22/	Razne reči		531	414	500	894	872	752	767	<399	489	595	359
Skupaj		35,043	56,106	40,826'	45,212	41,739	39,465	48,557	48,994	39,384	42,098	45,263
23.	Za nove stavbe		23,532	1,114	; 1,024 863	4,342	3,719	3,101	5,274	3,644	1,027 859	93	4,470
24.	Za hidravlične naprave		1,312	2,216		493	2,792	1,458	6,921	1,998 530		377	457
25.	Za nove ceste . 			538	269	410	244	750	98	400		.		.
26.	Za razne potrebe		1,356	1.914	2,888	1,870	2,695	2,543	4,589	2,297	14,345	7,037	5,533
	Skupaj navadnih stroškov	36,738	5,513	5,185	16,949	9,956	7,200	17,184 48,557	8,469	16,231	7,507	10,460
	„	nenavadnih	„	35,043	56,106	40,826	45,212	41,739	39,465		48,994	39,384	42,098	45,263
Tsega skupaj (Dalje prihodnjič.)		71,781	61,619	46,011	52,161	51,695	46,665	65,741	57,463	)55,615	49,605	55,723
pred nekaj tedni smo v okviru rubrike Faksimile objavili naslovno stran humorističnega lista Jurij s pušo, J1* le izhajal v Trstu v prejšnjem stoletju. Tokrat smo zbrali naslovno stran Jadranske zarje, ki jo je prav tako zdajal podjetni G. H. Martelance. Čeprav je od izida * avilke lista, ki jo objavljamo, minilo dobrih 120 let, je Poročilo, ki je na stolpcih Jadranske zarje v marsičem aktualno, poleg tega pa smo številko izbrali zaradi zani-ivih podatkov o občinskih stroških in dohodkih v de-
setletju 1858 — 1868. Zanimiv pa je tudi članek, ki je objavljen na drugi strani in ki ga na našem posnetku ni videti. V njem je govor o odnosih med mestom in okolico in je rečeno, da se je »strupeno sovraštvo nekterih prenapetežev poleglo, surova drhal ne napada več ubo-zih delalcev iz okolice«. »Mi se tega veselimo,« piše Jadranska zarja, »i gojimo upanje, da se ščasoma po bratovski pogodimo z Lahi, i to upanje je toliko močneje, ker dobro vemo, da pravi Italijani nikoli niso bili naši sov-
ražniki.« V nadaljevanju je rečeno, da so Italijani »gotovo prepričani, da morajo z Slovani prijatelji biti, ako hočejo v Avstriji ohraniti svojo narodnost«.
Vzroki narodnostnih nasprotij in dejstvo, da »sedaj mestno naše svetovalstvo i magistrat neče še nič vedeti o Slovencih v okolici in Trstu, Jadranska zarja pripisuje nacionalističnim krogom, ki so se združevali okoli lista II Cittadino. V ocenjevanju politike teh krogov pa je list zelo oster.
~m
U SVETOVNO rLPRVEHSTTO V NOGOMETU
V • •
I TALiTi A'90
Danes prvi četrtfinalni tekmi
Trener Irske J. Charlton »grozi« Italiji - Osim še v dilemi glede postave za srečanje proti Argentini
»Azzurri« naj bi drevi v Rimu ne imeli prevelikih težav proti Bonnerju in tovarišem
Optimizem pred tekmo z Irci
Stvarnost na račun spektakla
Irski trener Jack Charlton
Italija, Argentina, ZRN in Anglija. To naj bi po mnenju velike večine nogometnih izvedencev bila četverica reprezentanc, ki si bodo zagotovile mesto v polfinalu. Nekoliko pristransko pa bi dodali, da imajo Jugoslovani iste možnosti kot Argentina za uspeh. V tem primeru bi ponovili svojo doslej najboljšo uvrstitev, ko so se v Čilu prebili do polfinala.
Ne glede na razplet v četrtfinalu, lahko že sedaj ugotovimo, da se tehnica odločno nagiba na stran evropskih ekip. Nogomet, ki ga predstavljajo reprezentance s stare celine, je precej boljši od južnoameriškega, s katerim so še do nedavnega delile kakovost.
Druga zanimivost letošnjega mundiala je nizko število igralcev, ki so se proslavili. Mednje gotovo sodijo Argentinec Canig-gia, Romunec Hagi, Kamerunec Milla, Čeh Skuhravy, Kostaričan Canejo ter seveda Stojkovič in Schillaci, ki sta bila doslej odločilnega pomena za »modre« in »azzurre«.
Tudi igra, ki so jo prikazale posamezne reprezentance, ne more zadovoljiti nogometne sladokusce. Vse več je ekstremizacije taktike, odločnosti v obrambi ter včasih prevelike gneče v sredini, kjer vezni igralci imajo tudi obrambne in ofenzivne naloge. Skratka, ni več tako izostrenih vlog znotraj enajsterice, saj so vsakemu posamezniku, z izjemo vratarja, dodeljene večje odgovornosti. To, očitno, škodi spektaklu. (r. p.)
De Napoll (levo na sliki AP) bo igral, Vialll pa bo še med rezervami
RIM — V italijanskem taboru vlada dokaj optimistično razpoloženje pred drevišnjim srečanjem proti Irski. Čeprav tega igralci jasno in glasno ne rečejo, je zaznati, da so vsi prepričani v uspeh, ki jih bo peljal v polfinale. Charltonova vrsta namreč ne bi smela predstavljati prehude ovire in težko si je misliti, da bo reprezentanci, ki je doslej štirikrat igrala neodločeno (proti Romuniji je zmagala po 11-metrovkah) uspel »zgodovinski« podvig.
Dosedanja povsem uspešna igra »azzurrov« je najpomembnejši adut, da bodo tudi danes zvečer na Olim-picu znali premagati nasprotnika, ki je svoj mundial že zmagal prav z vstopom v četrfinale. Igra irske vrste sloni predvsem na kondicijsko dobro pripravljenih igralcih, ki pa pogrešajo tehniko, vsaj tako, ki je potrebna na tako pomembni preizkušnji.
Določene sposobnosti v igri z glavo verjetno Ircem tokrat ne bodo zadostovale, da bodo prelisičili pazljivo in povsem zanesljivo italijansko obrambo, ki je doslej še edina nepremagana.	•
Le podcenjevanje nasprotnika bi lahko Italijanom povzročilo kakšno nevšečnost. Zaradi tega je trener Azeglio Vicini dokaj jasen in zahteva največjo zbranost. Tudi zaradi tega je skušal omejiti vsak stik z novinarji in je treninge vodil za zaprtimi vrati. Vicini se namreč dobro zaveda, da je njegova postava boljša od irske, težave bi nastale le v primeru podcenjevanja nasprotnika, ki naj bi se na igrišče predstavil povsem obrambno. Napovedujejo namreč, da bodo Bon-ner in tovariši na neki način posnemali igro Urugvajcev, ki so »azzur-rom« v prvem polčasu osmine finala pripravili nemalo skrbi.
Na včerajšnjem srečanju z novinarji je Vicini potrdil, da bo izključenega Bertija zamenjal Donadoni. To je edina novost v primerjavi z ekipo, ki je igrala proti Urugvaju. Vstop Dona-donija bo zahteval nekaj taktičnih sprememb v igri Italije. De Napoli bo namreč pokrival’ središčni prostor pred obrambo, Donadoni pa bo zaigral na desnem krilu in s tem »prisilil« Baggia, da se bo premaknil v levo in sredino napada pustil razigranemu Schillaciju.
Na podlagi tega je jasno, da tudi na tem srečanju bosta Vialli in Ance-lotti sedela na rezervni klopi, kjer bo na razpolago tudi Serena, ki je bil odločilnega pomena v srečanju proti Južnoameričanom.
Sam Vicini je namreč novinarjem izjavil, da si ne more privoščiti luksuza, da bi spremenil zmagovito postavo. Sicer ni rečeno, da ne bo med tekmo poslal na igrišče Ancelottija ali Viallija in to tudi v predvidevanju, da bodo na srečanju potrebni
podaljški. Prav glede Viallija je italijanski trener dodal, da ne igra že 15 dni, kar bi mu lahko povzročilo določene nevšečnosti zaradi pomanjkanja kondicijske priprave.
Ob tem je Azeglio Vicini opozoril na hudo vročino, ki bo lahko negativno vplivala na uspešnost posameznih igralcev, predvsem tistih, ki si doslej niso privoščili nobenega počitka. O drevišnjem nasprotniku pa je selektor »azzurrov« postregel z nekaterimi podatki, ki potrjujejo, da Irci niso od muh. Reprezentanca je namreč v zadnjih 17 srečanjih beležila le zmage in neodločene izide, kar ne gre pripisati le slučaju.
Irski trener Jacky Charlton je na tiskovni konferenci »zagrozil« Italiji, naj ne bo preveč prepričana v končno zmago. Irci so namreč s psihološkega vidika v precejšnji prednosti, saj na tem srečanju nimajo kaj izgubiti. To pa bi znalo predstavljati odločilni element drevišnjega srečanja. Igra nasprotnikov Italije, je nadaljeval Charlton, se naslanja predvsem na hitrost in na spretnost nekaterih igralcev, ki bi Zengi znali pripraviti tudi kakšno presenečenje. Kar zadeva postavo, bo irski trener poslal na teren iste igralce, ki so zmagali proti Romuniji.
MOŽNI POSTAVI
ITALIJA: Zenga, Bergomi, Maldi-ni, Baresi, Ferri, De Agostini, Donadoni, De Napoli, Schillaci, Gianni-ni, Baggio. REZERVE: Tacconi, VI-erchovvood, Ancelotti, Serena in Vialli.
IRSKA: Bonner, Morris, Hughton, McCarthy, Moran, McGrath, Houg-hton, Townsend, Sheedy, Aldridge, Ouinn. REZERVE: Peyton, 0'Leary, Wheland, Sheridan in Cascarino.
Sodnik srečanja bo Carlos Silva Valente iz Portugalske.
Jutri še ostali tekni četrtine finala ZRN-CSFR in Kamerm-Anglija
Pri vseh se obetajo spremembe
Po današnjih prvih dveh četrtfinalnih dvobojih bosta jutri na sporedu še preostali tekmi te faze med ZRN in Češkoslovaško ter med Kamerunom in Anglijo. Kako se na nastopa pripravljajo v taboru štirih reprezentanc?
ZRN: Kot je v njegovi navadi, ni nemški selektor Franz Beckenbauer razkril svojih kart. Diskvalificiranega Vdllerja pa bo v konici napada zanesljivo zamenjal Riedle, medtem ko je nekdanji up in novi Juventusov nakup Hassler dokončno padel v nemilost selektorja in vprašanje je, ali bo sploh sedel na klopi za menjave. Težave z izobiljem igralcev ima »Kaiser Franz« v obrambi. Vsi možje obrambne vrste so prepričani, da bodo igrali. Reuter pravi, da je v stoodstotni formi; Kohler trdi, da bo pokrival nevarnega češkega napadalca Skhuravyja; Berthold o tem, da bi lahko odšel na klop, sploh ne razmišlja; Au-genthaler in Buchwald sta pravi »železni par« moštva, Brehme pa je res nenadomestljiv, če vemo, da enako uspešno brani in napada. Kot rečeno, Beckenbauer postave časnikarjem ni hotel povedati, a je dejal, da bo sestavil nekoliko bolj ofenzivno enajsterico. Na vprašanje, s kom naj bi se srečala ZRN v polfinalu (če se bo vanj uvrstila), je Beckenbauer odgovoril, da bi to zanesljivo morala biti Anglija, ker je Kamerun sicer dobra ekipa, a ima preveč kaznovanih igralcev.
Mir v zahodnonemškem taboru so včeraj skalili funkcionarji Kolna, ki so igralcema Littbarskiju in
Illgnerju sporočili, da so v klubu odslovili trenerja Dauna in kaže, da ta vest reprzentantoma ni bila pogodu.
ČSFR: Od leta 1976, ko je osvojilo naslov evropskega prvaka, ni želo moštvo ČSFR še nikoli toliko pozornosti, zato se vodstvo in igralci rade volje »predajajo« vsiljivim časnikarjem, čeprav ti vsak dan ponavljajo vedno ena in ista vprašanja. 66-letni profesor filozofije in telesne vzgoje Jožef Venglos, ki bo po mundialu predal krmilo češkoslovaške vrste, igra vlogo skromneža. Skriva se za običajnimi frazami, da so njegovi fantje že z uvrstitvijo v četrtino finala dosegli izjemen uspeh in da je favorit jutrišnje tekme Nemčija. Igralci ZRN, pravi Venglos, so odlični, izkušeni, Matthaus, Brehme in Klinsmann pa so na igrišču prave osebnosti. Toda selektor ČSFR ne podcenjuje svojih fantov, za katere pravi, da imajo kar precej mednarodnih izkušenj, če vemo, da jih več igra v tujini: Kubik za Fiorenitno, Griga za Feyeno-ord, Čovanek za Eindhoven, Knofliček in Kocian za St. Paul iz Hamburga, Straka za Borussio, ostali pa so s svojimi društvi v domovini že igrali proti ekipam, kot so Real Madrid, Anderlecht, Barcellona in druge. Več Venglos noče povedati, čeprav napoveduje določene spremembe v sestavi svoje ekipe. Veteran, branilec Kocian upa, da bo pokrival Klin-smanna, ki ga je imel dvakrat za nasprotnika v Bun-desligi. Klinsmann obakrat ni dosegel gola...
ANGLIJA: Selektor Robson je tiskovno konferenco priredil opoldan na terasi hotela v kraju Vietri sul mare, kjer domujejo Angleži. Pripeka je bila neznosna. Časnikarjem se je predstavil v majčki in kratkih hlačkah. V svojih izvajanjih je bil dolg, vztrajal je, dokler ni svojih sogovornikov docela izmučil. Mnogi so hudomušno pripomnili, da se jim je na svojevrsten način maščeval za dosedanje kritike. Povedal pa ni nič novega. Ve se le, da poškodovanci hitro okrevajo in ni izključeno, da bi lahko zaigral tudi bivši golgeter svetovnega kova Gary Lineker. Robsopn je glede tega pokazal nekaj skepse.
KAMERUN: Afričani, predstavniki nogometa bodočnosti, Angleži, predstavniki nogometa preteklosti. S takimi in podobnimi bodrilnimi stavki se kamerunski nogometaši kandidirajo za polfinale, čeprav ob vsakem koraku dodajajo, da so dosegli več, kot so pričakovali in da je njihova moč jutri v tem, da pravzaprav nimajo kaj izgubiti in bodo zato igrali bolj sproščeno od Angležev. V vrstah Kameruna trdijo, da so njihove menjave dovolj dobre, da lahko nadomestijo štiri diskvalificirane tovariše. Treningi potrjujejo, da je forma Afričanov izvrstna. Strelec uvodnega gola proti Argentini Omam Biyik pripisuje Kamerunu 45% možnosti, pet več kot jih svoji ekipi daje trener Nepomnjaši.
Zvečer so se Afričani znova utaborili v Caserti, kjer so že bili za časa kvalifikacij.
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
FIRENCE — Pred tekmo z Argentino je vzdušje v jugoslovanskem nogometnem taboru veliko bolj mirno, kot pred tekmo s Španci. V hotelu La Plače v Montecatiniju vlada umirjeni optimizem: Gremo na zmago, toda imamo tudi pravico na poraz. »Argentince kot svetovne prvake ne smemo podceniti in ne preceniti, treba je igrati z navadnimi športnimi motivi. Le tako lahko dobimo to tekmo,« pravi eden izmed jugoslovanskih trenerjev in nekdanji reprezentant Mušovič, ki med »modrimi« skrbi za dobro psihično stanje v ekipi.
Zadnja treninga sta opravila tudi Šabanadžovič in Katanec, toda s Šaba-nadžovičem je bolje kot s Katancem. Ljubljančan ima spet oteklo koleno, bolečina se stalno seli, zdi pa se, da ga bolj kot vse v zvezi s poškodbo moti, da ne more dati maksimuma, tisti, ki podcenjujejo njegovo igro pa ne upoštevajo, da igra poškodovan. »Še tisto podajo z glavo ob prvem Stojkoviče-vem golu s Španci, so jugoslovanski novinarji pripisali enemu izmed španskih branilcev. Res ne verjamem, da bom igral,« pravi Srečko Katanec, medtem ko dr. Galetič skoraj ukazuje: »Srečko, moraš igrati, rabimo te.«
Selektor Ivica Osim je menda za primer, če Katanec ne bi bil nared, pripravil mladega Prosinečkega, na katerega so Argentinci bržkone že pozabili. Ta mladi up je znan kot zelo velik dirigent in samozavesten igralec, ki se ne bo ustrašil niti Maradone. Pančeva bi v moštvu utegnil zamenjati Savičevič, nekaj možnosti pa ima tudi Vulič, če bi se Osim odločil za bolj defenzivno moštvo.
Ivica Osim je nekaterim tujim novinarjem omenil, da Maradone ne bo posebno pokrival noben jugoslovanski igralec, a so to njegovo izjavo mnogi razumeli kot šalo. Toda možno je, da Osim misli prav resno, kajti doslej na SP še nobenemu igralcu ni uspelo zaustaviti velikega argentinskega asa s tesnim pokrivanjem. Ali se bo Osim s takšnim presenečenjem postavil po
robu Argentincu Bilardu? Zelo možno, kajti Jugoslovani so doslej pokrivali le igralce v konici napada, nikoli pa v zvezni vrsti, pri čemer so se ušteli le na štartu v igri z ZRN, ko so pustili prostega Matthausa. Šabanadžovič bi v tem primeru Maradono le zapiral, če bi prišel blizu vratom, medtem ko je zanesljivo, da bo nad Caniggio bdel Predrag Spašič.
Ivica Osim je imel na novinarski konferenci spet monolog, na vprašanja pa ni hotel odgovarjati. Takole je razpredal misli: »V položaju, ki je za nas ugoden in ne, razmišljamo takole: veliko smo opravili, lahko pa še veliko več. Nimamo izbire, treba je igrati naprej. Nismo evforični, a tudi ne preplašeni. Toda kljub temu je veliko velikih vprašanj, predvsem, ali naše baterije niso že porabljene. Gre za sposobnost premagovanja tako telesnih kot psihičnih naporov. Argentinci so res svetovni prvaki, a doslej niso igrali ravno briljantno. Tokrat se jim lahko odpre, a tako možnost imamo tudi mi. Oni imajo eno prednost, igrajo bolj
učinkovito. Nisem med tistimi, ki menijo, da je Argentina le Maradona. To je skupina odličnih in izkušenih igralcev, ki delajo in igrajo zanj. Izločili so dve nogometni velesili - SZ in Brazilijo, torej so pravi, njihov uspeh pa ne more biti naključen. Njihove sestave ne bomo zvedeli vse do tekme, tudi ri nas bo vsaj ena dilema ostala, tako ot vedno, en "delavec" ali en "artist" več. Vzdušje v naši ekipi je dobro, še vedno pa se ubadam z vprašanjem, kaj mi zares zmoremo. Vselej začnem pri najslabši možnosti, ta pa je, da bi telesno in psihično "padlo" več naših igralcev skupaj. To bi bilo fatalno, toda upam, da se to le ne bo zgodilo.«
Kapetan jugoslovanske reprezentance Zlatko Vujovič pa je dejal takole: »Igrati moramo drugače kot s Španci, veliko bolj zaprto in čakati na nasprotne napade. Le s tako igro je mo-oče onemogočiti Argentince v napa-u, na drugi strani pa bi mi s hitrimi prehodi v napad še največ opravili.«
Na sliki (AP): od leve Sušič, Gorriz in Šabanadžovič na srečanju Jugos-lavija-Španija.
Argentinci optimisti
FIRENCE — Argentinski nogometaši in njihov trener Carlos Bilar-do so sproščeno odgovarjali na vprašanja novinarjev o možnosti njihove zmage proti Jugoslaviji, vendar je bilo iz polodgovorov očitno, da so zelo zaskrbljeni. Še najbolj zadovoljen je Calderon, ki se je že sprijaznil s tem, da ne bo igral, pa bo danes le nastopil namesto diskvalificiranega Monzona.
Zelo zgovoren je bil Bilardo, ki pa je moral odgovorajati predvsem na vprašanja, kako bo kril "jugoslovanskega Maradono" Stojkoviča. »Nimam še jasnih pojmov,« je dejal trener, in se pri tem seveda pretvarjal. »Stojkovič po mojem ni napadalec, temveč vezni igralec, ki se rad drži robov igrišča. Mi se ga ne bojimo, saj imamo Maradono, pa tudi celo vrsto izredno talentiranih igralcev,« je mirno zaključil Bilardo.
Verjetno bo Stojkoviča kril Serri-zuela, ča se bo "Pixie" pač podal v napad, če pa bo ostal na sredini, bo nanj pazil Giusti. Vendar se Bilardo prav dobro zaveda, da so Ruggeri, Giusti, Burrughaga in Maradona lažje poškodovani, predvsem pa ga skrbi Maradona, ki ima svoje večne probleme s poškodovanim gležnjem. Vendar to Maradono sploh ne skrbi, saj Diego na vse vetrove razlaga, da noben cilj ni nedosegljiv, če so premagali eno najboljših ekip sploh, Brazilijo. Jugoslavije ne podcenjujejo, vendar so predvsem veterani, ki so prestali nevihto prvih kol, zelo optimistično razpoloženi.
Tekma se bo pričela ob 17. uri, sodniku Kurtu Roethlinsbergerju (Švica) pa se bosta po vsej verjetnosti predstavili sledeči ekipi:
Basualdo in Maradona
JUGOSLAVIJA: Ivkovič, Stanoj-kovič, Spasič, Šabanadžovič, Hadži-begič, Jozič, Sušič, Katanec, Vujovič, Stojkovič, Jarni.
ARGENTINA: Goicoechea, Basualdo, Simon, Serrizuela, Ruggeri, Olarticoechea, Calderon, Giusti, Burruchaga, Maradona, Caniggia.
STRANSKA SODNIKA: Jouini (Tun.) in Hansal (Alž.).
OPOMNJENI: Caniggia, Maradona, Sensini, Batista, Goicoechea, Giusti (Arg.), Katanec, Vujovič, Vulič, Stojkovič, Brnovič, Šabanadžovič in Pančev.
Za Kolumbijce ob povratku
vv •	• i
Čaščenje junakov
SAN JOSE' — Ob povrtaku v domovino so nogometašem in selektorju Milutinoviču pripravili Kolumbijci pravi triumf s čaščenjem v starorimskem slogu. Na tisoče ljudi je vzklikalo nogometašem, ki so se z avtobusom reprezentance od letališča odpeljali do kakih dvajset kilometrov oddaljenega središča prestolnice San Jose. Na osrednjem stadionu so pripravili slavnostni sprejem, ki se ga je udeležil tudi državni poglavar Calderon, ob njem so bili tudi vsi ministri. Praznovanje je trajalo več ur. Veselje za uspehe polprpfesionalcev, ki so na SP premagali Škote in Švede, je bilo nepopisno in je včasih mejilo že na fanatizem.
Žico nasprotuje »zdomcem«
„ SAp PAULO — Bivši sloviti nogo-p.eps Žico, ki je zdaj funkcionar brazilskega ministrstva za šport, nasprotuje temu, da za reprezentanco igrajo tudi nogometaši, ki si služijo kruh v tujini. Trdi, da tega gledalci ne spreje-majo, »domače« igralce pa ne motivira. Vrh tega se »zdomci« zaradi klubskih obveznosti neredno udeležujejo treningov reprezentance. Izbrana vrsta bi po njegovem zgledala takšna: Taf-farel, Mazinho, Ricardo Rocha, Mauro Galvao, Andre Cruz, Leonardo, Nor-berto, Bobo, Bismarck, Renato in Be-beto.
Rekordni dobiček
RIM — Za današnjo tekmo »azzur-rov« se obeta rekorden inkaso. 74 tisoč gledalcev bo odštelo 5 milijard 500 milijonov lir. Preprodajalci vstopnic
na črni borzi zahtevajo za skromen stranski sedež od 190 do 200 tisoč lir, za stopnišča »Montemario« pa celo pol milijona lir.
Južnokorejski trener odstopil
SEUL — Južnokorejski trener Lee Hoe Taek je prva »žrtev« letošnjega mundiala. Na tiskovni konferenci v Seulu je namreč vodja južnokorejske vrste, ki je zabeležila tri poraze v kvalifikacijskem delu, priznal svoje napake in odstopil. Zbranim novinarjem je Lee Hoe napovedal, da bodo z njim odstopili vsi člani tehničnega vodstva.
Kako zdraviti »nogometni« stres
POONA (Indija) — Indijski zdravnik Dhyan Yogi ima izredno učinkovito zdravilo zoper stres kot posledica gledanja nogometnih tekem. Dr. Yogi svetuje 10-minutno meditacijo pred televizijskim prenosom. To lahko stori vsakdo, saj je dovolj, da stoje zamiži v popolni tišini. Povsem učinkovito in obenem poceni zdravilo torej.
Madonna želi Baggiovo majico
NEW YORK — Naslov pove že vse, mogoče pa še ni znano, da je slovita rock pevka italijanskega porekla prosila organizatorje, naj bi danes antici- . pirali urnik uvodnega koncerta evropske turneje v Goteborgu, da bi si lahko ogledala tekmo »azzurrov« z Irci.
Kaj pa majčka? Madonnin menežer David Zard se je že mudil v Marinu, kjer imajo Italijani sedež svojih priprav, da bi od Baggia dobil dres. Zaenkrat še ni znano, ali se bo Madonni želja uresničila.
Bogdan Tanjevič neomajno zaupa v Ivico Osima
»Modri« v polfinalu z Italijo
Bogdan Tanjevič v teh dneh nikakor ne miruje. Težave glede vrnitve Američana Terryja Tylerja so ga prisilile, da je začel z iskanjem morebitnega novega tujca. Tako so se včeraj Tržačani v trening tekmi pomerili s Postojno in na igrišču preverili temnopoltega, 198 cm visokega krilca Silvestra Graya.
Toliko za uvod, kajti na predvečer tekme med Jugoslavijo in Argentino smo z »Bošo« pokramljali samo o nogometu.
Kako bodo drevi igrali »modri« in »azzurri«?
»Bogami, letos mi nikakor ne uspeva, da bi mundialu sledil tako, kot bi želel. Danes bom storil vse mogoče, da mi uspe. Časa ni. Menim pa, da imajo naši vse možnosti, da se uvrstijo v polfinale. V polfinalu se bomo srečali z "azzurri" in izgubili.«
Ste pred pričetkom SP pričakoval tako visoko uvrstitev jugoslovanskih nogometašev?
»Da. Poznam naš nogomet in zmožnosti naših igralcev. Predvsem pa imam zaupanje v Ivico Osima, ki je izvrsten trener in dobro ve, kako up-ravbati z moštvom. On veliko ve, predvsem pa dobro razmišlja o nogometu.«
Ko smo že pri Osimu, kako bi vi reagiral na novinarske napade, ki jih je bil deležen?
»Kaj pa vem. Na njegovem mestu bi verjetno zadavil par takih mrhovinarjev. To je nezaslišano. Osima poznam mnogo let, v Sarajevu sva soseda. To je brezmejno dober in sposoben človek, dober in kulturen; nisem še slišal,
da bi preklinjal ali koga opsoval. Vede se in živi več kot dostojanstveno. Tile pa ti pišejo take nesramnosti. Pri nas je res vse narobe. V Jugoslaviji je sedaj v modi divji ekshibicionizem na vseh področjih, nič ni več svetega. Naj napišejo še, da je Ivica trikrat prestal splav, pa so že vse storili... Tako ni mogoče.«
Kateri ekipi bosta igrali v finalu?
»ZRN in Italija. V prednosti pa bo Italija, ki je popolnejša v vseh vlogah: čvrsta obramba, zanesljiva sredina, učinkovit napad. Nemci pa so vsilili svoj stil igre v osnovni koncept sodobnega nogometa. Tudi na tem SP je razvidno, da je to dominacija nemškega stila igre.«
Za konec neobičajno vprašanje. Ko bi sestavili nogometno moštvo košarkarjev, s katerimi ste doslej delal, koga bi izbral?
»Med košarkarji je nekaj res dobrih, za nogomet talentiranih igralcev. Opredelil se bom za sedmerico, ki bi lahko zelo uspešno igrala mali nogomet. Torej, Kičanovič, Slavnič in Dalipagič so izvrstni. Radovanovič je višini navkljub razpolagal z neverjetno spretno igro nog. Z nogometno žogo se zelo dobro znajde tudi Pilutti. Potem bi izbral še... Viteza! Boris Vitez je zelo dober nogometaš.«
Navedel ste jih šest, kaj pa sedmi?
»Saj res. Vratar. Nihče noče braniti v vratih, vsi bi radi zabijali gole. No, če je vratar že potreben, potem naj bo to Cantarello.« (Cancia)
Omagal je
»Elvis«, supernavijač iz Firenc, ki že dneve spi na prostem pred krajem Marino, kjer je nastanjena italijanska reprezentanca, je v čakanju na »azzurre« omagal
ALISCAFI ALTO ADRIATICO SpA
	ižapf/,	3^-	*
m		

5 hidrogliserjem po Tržaškem zalivu
An!!0AiS P°m?la Bersaglieri. Informacije in rezervacije: blagajna Aliscafi Alto Adnatico Spa - Pomol Bersaglieri - TRST - Tel. 040/6732778 - 291331.
PROGA JUGOSLAVIJA	PROGA MILJE	PROGA SESLJAN
TRST-PIRAN: 9.00-16.20 PIRAN-TRST 9.45-17.00 ODHODI VSAK DAN RAZEN OB TORKIH CAS VOŽNJE: 20 minut	MILJE- TRST 7.15-8.00-10.50-13.20-15.40 TRST-MILJE 7.40-10.30-13.00-15.20-19.00 ODHODI VSAK DAN RAZEN OB TORKIH ČAS VOŽNJE: 15 minut	TRST-SESLJAN 11.15-18.00 SESLJAN-TRST 11.45-18.30 ODHODI VSAK DAN RAZEN OB TORKIH ČAS VOŽNJE: 20 minut
Bivši trener Triestine Marino Lombardo o tekmah četrtine finala
»Računati treba $ padcem kondicije«
Tfije dnevi brez igranega nogometa so razbremenili živčno napetost, a konec tedna nam bo pustil štiri najboljše reprezentance tega svetovnega prvenstva. Tvegano bi bilo, da bi jih tudi dejansko imeli za najboljše na svetu, ker je močno razširjena zavest, da bi prav sedaj prišle do veljave nekatere od ekip, ki so nesrečno ali presenetljivo izpadle.
Uvod v današnji in jutrišnji tekmi bomo skušali podati s pomočjo bivšega misterja Triestina Marina Lombarda.
Lombardo je tako ocenil vsako od štirih tekem:
JUGOSLAVIJA - ARGENTINA
»Možen je vsakršen rezultat.«
»Argentina je ob vsaki tekmi dokazala, da je odvisna od Maradone. Odločilen poseg tega igralca pred golom Caniggie proti Argentini je ta občutek še povečal. Dodal bi lahko, da Mara-dona nasploh ne igra pretirano dobro in da tak jolly kot mu je uspel proti Braziliji ni vedno mogoč.«
»Bilardo ima zelo omejen igralski kader; zelo kratko klop. Mnogi so samo pomočniki Maradone. Caniggia je opravil samo nekaj lepih potez, čeprav odločilnih.«
»Za Jugoslavijo velja, da se je popravljala iz tekme v tekme. Če se pri nekaterih ekipah bojijo padca storilnosti, je pri Jugoslaviji to obratno. Vsaj po mojem mnenju bi se morala vnema Osimove ekipe povečati.«
»Strateško ima Jugoslavija nekaj hib. Seveda v obrambi, nasprotno pa je dobro založena v napadu, kjer bi
Marino Lombardo
istočasna uporaba recimo Savičeviča, Vujoviča in Pančeva povzročila prevelik naklon naprej. Rešitev pri sestavljanju optimalne napadalne dvojice je zato ključna za uspešnost.«
»Ogrevam se za rahlo prednost Jugoslavije.«
ITALIJA - IRSKA
»Italija ne bo mogla računati na Bertija. To vrzel bo verjetno zapolnil
Ancellotti in taktična razporeditev ne bo utrpela bistvenih variant. Po doslej zbranih elementih bi se lahko napovedovalo lahko tekmo za naše, upoštevanja vredna pa je fizična zmogljivost Ircev.«
»Baggio in Schillaci, ki sta prav po teži lažja, bi utegnila imeti res velike težave pri prodiranju. Če bodo taktično premostili težave zaradi lastnosti Ircev, bo prišel tudi rezultat.«
»Italijo vsekakor imam za favoritinjo, nikakor pa ne bo šlo za trening tekmo. Irski trener je že izjavil, da ga lepota igra ne zanima. Njegov odkrit cilj bo v rušenju italijanske igre.«
ZAH. NEMČIJA - ČEŠKOSLOVAŠKA
»Nemčija se je v dosedanjih tekmah odlikovala s strahovitim ritmom. Rezultati so bili v vseh pogledih dobri. Rahel padec v storilnosti ni povsem izključen. Želel bi seveda, da bi se pojavil prav med tekmo z Italijo, v finalu.«
»Ne smemo misliti, da se je Češkoslovaška uvrstila v četrtino brez posebnih zaslug. Trener Venglos je zelo vesten pri proučevanju nasprotnikov in zna pravilno razporediti svoje igralce, čeprav navidezno ne dosegajo takega učinka za gledalce.«
»Za Nemčijo ne bo igral Voller, ki je bil na vseh tekmah med najnevarnejšimi.«
»Češkoslovaške ne bi povsem pustil brez možnosti napredovanja. Na njeni strani naj bi bila približno ena tretjina možnosti.«
ANGLIJA - KAMERUN
»Kamerun je nekakšna sila narave. Seveda brez pretiravanja. V tem trenutku moramo upoštevati visoko motiviranost igralcev, ki so žejni slave. Do fizične utrujenosti ne bi smelo še priti, ker v dosedanjih tekmah Kamerun ni pokazal izredno vrtoglavega ritma.«
»Anglija je ob vsej tradiciji, ki jo ima, eno presečenj tega prvenstva. Po dolgih letih smo pri njej videli manj predvidljivo igro. Skratka, ne sloni vse na prodiranju po krilih z visokimi podajami v kazenski prostor. V repertoar Angležev spadajo sedaj tudi prodori pred vrata z žogo med nogami. Visoko cenim doprinos Waddleja. Dobra sta tudi Barnes in Gascoigne.«
»Angleška igra je postala na mah bolj racionalna. Vsaki ekipi bi dal polovico možnosti.«
Lombarda smo vprašali tudi za tehnično mnenje o nogometaših, za katere se sedaj vneto pogajajo italijanski klubi. Izvzeti so bili seveda tisti, ki v Italiji že igrajo.
»Osebno bi kakemu društvu priporočil Hagija, nato tudi Lacatusa. Mislim, da je zelo dober nakup opravil Juventus s Hasslerjem. Skuhravy? Ne smemo si misliti, da so bili njegovi goli lažji. V Italiji se res nekateri tujci niso izkazali. Recimo svoj čas Kieft, ki je nato zablestel pri PSV Eindhoven, ali Rush, ki je pa uspešen v angleškem prvenstvu. Vsak lahko ima tudi osebne probleme v novih okoljih. Mislim, da se bo Skuhravy pri Genoi uveljavil.« (B. K.)
Tako po TV do konca SP
četrtfinale
DANES, 30. 6.
JUGOSLAVIJA-ARGENTINA (iz Firenc) 16.45 RAI 2, 16.30 TV-LJ 2, 16.30 TMC
IT ALI J A-IRSKA (iz Rima) 20.45 RAI 1, 20.35 TV-LJ 2, 20.30 TMC
JUTRI, 1. 7.
ZRN-ČSFR (iz Milana) 16.45 RAI 1, 16.30 TV-LJ 2, 16.30 TMC ANGLIJA-KAMERUN (iz Neaplja) 20.45 RAI 2, 20.40 TV-LJ 2,
20.30	TMC
ponovitev tekme iz četrtfinala 23.15 TMC
V PONEDELJEK, 2. 7.
ponovitev tekme iz četrtfinala
23.30	TMC
polfinale
V	TOREK, 3. 7.
iz Neaplja 19.45 RAI 1, 19.55 TV-LJ 1, 19.30 TMC (ponovitev
22.30	TMC)
V	SREDO, 4. 7.
iz Turina 19.45 RAI 2, 19.55 TV-LJ 1, 19.30 TMC (ponovitev 22.30 TMC)
V	ČETRTEK, 5. 7.
ponovitev ene od tekem 23.30 TMC
V	PETEK, 6. 7.
ponovitev ene od tekem 23.30 TMC
finale za 3. in 4. mesto
V	SOBOTO, 7. 7.
iz Barija 19.45 RAI 2, 19.40 TV-LJ 2, 19.30 TMC (ponovitev 23.15 TMC)
finale za 1. in 2. mesto
V	NEDELJO, 8. 7.
iz Rima 19.45 RAI 1, 19.40 TV-LJ (?), 19.30 TMC (ponovitev 23.00 ca. TMC)
Pogovor s slovenskim športnim zdravnikom dr. Borutom Spacalom
»Toplota je lahko
Borut Spacal
Center za športno medicino San Polo v Tržiču je bil ustanovljen pred kratkim, v njem pa so zdravniki že analizali in vsestransko testirali stotine in stotine aktivnih športnikov. V tem centru, ki je na mnogih področjih avantgarden v naši deželi, merijo kapaciteto pljuč, porabo energije in kisika pod maksimalnim naporom ter opravljajo še celo vrsto najmodernejših analiz, ki športnikom še kako koristijo.
Tu dela slovenski zdravnik in pnev-molog, sicer bivši aktivni športnik dr. Borut Spacal, ki nam je rade volje odgovarjal na vprašanja o športni medicini na splošno in specifično o nogometu in o nogometnem svetovnem prvenstvu. Najprej nas je seveda zanimala njegova športna kariera in športni center San Polo ter njegova funkcija v okviru deželnega agonis-tičnega športa. Na to prvo vprašanje nam je Borut odgovoril takole:
»V mladih letih sem se v Trstu aktivno bavil z atletiko, odbojko in košarko, sedaj pa se v glavnem posvečam planinarjenju. V našem centru, ki
ima vrsto najmodernejših naprav za testiranje, se bavimo s fiziologijo in fiziopatologijo športnikov, ne pa s travmatologijo. To pomeni, da ne zdravimo klasičnih poškodb, kot so lahko zlomi, zvini ali udarci, saj to počenjajo ortopedi, temveč analiziramo, kako vpliva šport na fiziologijo in na delovanje notranjih organov, ki so v direktni povezavi s fižičnim naporom, kot npr. jetra, pljuča in srce, ter v primeru okvar tudi posegamo. Pri nas pa je odločilna in odločujoča preventiva. Tu opravljamo vse obvezne teste raznih športnikov, tako profesionalnih kot tudi amaterskih. Veliko pregledujemo nogometaše, v glavnem tiste, ki nastopajo v amaterskih ligah, pa tudi v meddeželni in promocijski. K nam prihajajo tudi številni košarkarji, atleti, pa tudi vsi ostali.«
Kakšna je njihova atletska in fizična priprava?
»Menim, da so nogometaši v nižjih kategorijah premalo fizično pripravljeni, v primerjavi recimo z veslači, tekači ali kolesarji. No, razred zase so bili alpinisti mednarodne odprave Alpe-Adria na Everest, ki so bili res dobro pripravljeni.«
Zakaj prihaja do teh razlik pri pripravi?
»Odvisno je od tipa športa, s katerim se posameznik bavi. Šport v zelo splošnih obrisih delimo na dve kategoriji: na tiste, ki jih označuje vzdržljivost in tiste, ki so tesno povezani s hitrostjo in močjo. Med prve bi omenil atlete, veslače ali tekače na smučeh, med druge pa recimo dvigalce uteži. Nogomet, pa tudi nekateri drugi popularni kolektivni športi, so idealna mešanica obeh. Vsekakor pa so bolje fizično pripravljeni "vzdržljivi" športniki od "eksplozivnih".« .
Preidimo k letošnjem mundialu. Na srečo je bilo na tem res zelo • malo poškodb, in sicer le ena huda, argentinskega vratarja Pumpida. Zakaj to?
»Takoj moram poudariti, da so poškodbe, in to hude, dosti običajnješe pri amaterskih športnikih, torej tistih, ki trenirajo od štiri do šest ur na teden, kot pa pri profesionalcih z dvema
autospnnt
VELIKA IZBIRA PREVLEK PO MERI IN POLELASTIČNE ZA AVTOMOBILE BREZPLAČNA MONTAŽA
Ul. ARRIGO BOITO 26/a (obvoznica) Telefon - (0481) 410994 - TRŽIČ
treningoma na dan. V ta okvir spada tudi podatek, da je na tem SP bilo malo poškodb.«
Kaj pa odvečna teža pri nogometaših, in to celo vrhunskih, kot npr. pri Maradoni, ki je imel pred svetovnim prvenstvom celo osem kilogramov preveč.
»Pri nogometu je odvečna teža zelo velika ovira in hud handikap, saj imaš tako dosti manj vzdržljivosti, pa tudi hitrosti in moči, ki so pri nogometu bistveni. Pri hujšanju, kot je npr. storil Maradona, pa morajo špiortniki paziti, da se iznebijo le odvečnih rezerv masti, vendar pri tem ne smejo zmanjšati tona in mase mišičevja. Kaže, da je Maradona opravil pravilno dieto, ko pa igra na tem SP tako zanesljivo.«
Pri nedavni četrtfinalni tekmi med Španijo in Jugoslavijo je bilo naravnost "peklensko" vroče: kar 32 sto-pin Celzija! Kako vpliva taka toplota na potek tekme? Je lahko tudi nevarna za športnikov organizem?
»V skrajnem primeru je lahko tudi smrtno nevarna, seveda pri netreniranih in nenavaj enih športnikih. Dolgotrajno športno delovanje v toplem oko-
lju je lahko nevarno za notranje organe iz čisto fizioloških razlogov: vsako delovanje človeških mišic proizvaja toploto, ki jo je treba čimprej izločiti. Človeška temperatura namreč ne sme nikoli biti previsoka, saj lahko povzroči trajne okvare ali toplotne šoke. Prišlo je že do smrtnih primerov pri igralcih rugbyja, ki imajo težak oklep, a ta seveda proizvaja in zadržuje toploto. Športna majčka je idealni sprostilen toplote. Ob povečani toploti ambi-enta, kot na omejeni tekmi, je to izločanje notranje toplote seveda toliko težje.
Pa še nekaj je. Povečano znojenje je dodaten napor za srce (ki je že itak pod velikim stresom), saj mora slednje, poleg tega, da razširi glavne žile, razširiti tudi kožne, ki to znojenje povzročajo. Prav zato so lahko visoke temparature, katerim bomo verjetno še priča, tudi zelo nevarna.«
Do kakšne mere je pri nogometu odločilen psihološki faktor?
»Prav gotovo je važen, a ne tako kot pri individualnih športnih, saj si ti športniki celo pomagajo recimo z av-tohipnozo in avtogenim treningom, ki nista nujna pri skupinskih športih. Pri
nogometu so odgovornosti porazdeljene, pri npr. kolesarju pa dosti manj.«
Kdaj pa nastopi nervoza pri športniku?
»Faktorjev je več, prav gotovo pa je glavni razlog utrujenost. Od tega je odvisno, da recimo branilec težje nadzoruje svojega napadalca: takrat ponavadi začenja z grobimi prekrški. Mnogo je seveda odvisno od rezultata: če je pač negativen, se te poloti nestrpnost in vsestransko hud psihološki pritisk.«
Sedaj pa vprašanje, ki bi moralo biti prvo, pa sem ga nalašč pustil za konec najinega pogovora: koliko in kako slediš temu mundialu?
»Zal nisem videl niti ene tekme, vendar ne zato, ker me ne bi zanimale, čisto obratno. Zelo me zanimajo, a žal nimam nikoli časa. Morda mi bo uspelo videti eno od polfinalnih ali celo finalno srečanje. Seveda pa sledim temu športnemu dogodku leta po časopisih in televiziji, tako da sem vseeno informiran.«
Za koga pa navijaš?
»Za Kamerun vendar...«
DUŠAN JELINČIČ
ITALIJA

URUGVAJ IRSKA

ROMUNIJA ŠPANIJA

JUGOSLAVIJA BRAZILIJA

ARGENTINA ZRN

NIZOZEMSKA ČSFR

KOSTARIKA ANGLIJA

BELGIJA KAMERUN

KOLUMBIJA
ITALIJA
RIM
30. junija ob 21.00
IRSKA
JUGOSLAVIJA
FIRENCE
30. junija ob 17.00
ARGENTINA
ZRN
MILAN
1. julija ob 17.00
ČSFR
ANGLIJA
NEAPELJ 1. julija ob 21.00
KAMERUN
zmagovalec A
NEAPELJ 3. julija ob 20.00
zmagovalec B
zmagovalec C
TURIN
4, julija ob 20.00
zmagovalec D
1. mesto
RIM.
8. julija ob 20.00
3. mesto
BARI
7. julija ob 20.00 (poraženca polfinala)
SVETOVNI
PRVAK
Otroški
mundial
0*kar Perosa, 1. razred osnovne šole Josip Rlbitlč	ig0r Gherdol, 5. razred osnovne tole Marica Gregorič-Stepančič Iz Trsta
Zorka Miličevič, 4. razred osnovne Sole Josip Ribičič	Fjona Mezgec, 4. razred osnovne šole Josip Ribičič Luisa Viginl, 5. razred osnovne šole Ivan Grbec iz Trsta
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 5.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70 - din, polletno 390 - din, letno 780,-din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
JL	dnevnik
sobota, 30. junija 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja k. A in tiska
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Danes s prologom v kraju Futuruscope start dirke po Franciji
G. Bugno med favoriti
Za varnost na VN v motociklizmu
Posebna komisija
Končale so se Igre AA
Odbojkarice FJK odlične
PARIZ — S prologom v kraju Futuroscope se bo danes začel 78. Tour de France, naj večja etapna kolesarska prireditev sezone. Osvoajitev ene etape na tej dirki velja kot osvojitev ene klasične sezonske dirke, osvojitev rumene majice pa ogromno pomeni za vsakecja kolesarja. Končna osvojitev Toura pa pomeni ze »vpis« v zgodovino kolesarstva, poleg seveda čedne vsotice v gotovini (skoraj pol milijarde lir). Sploh pa so nagrade na Touru kar mamljive (skupna vsota 2.216.159 lir).
Po dolgih letih so italijanski kolesarji spet med favoriti na tej dirki. Prdvsem je v ožjem krogu možnih zmagovalcev Gianni Bugno, ki je premočno slavil na italijanskem Giru. Tu pa sta |e Marco Giovannetti, zmagovalec na dirki po Španiji, in Moreno Argentin, ki ne skriva želje, da bi se končno uveljavil na tej prestižni manifestaciji.
Od ostalih kolesarjev pa ostajajo glavni favoriti Španec Delgado, Francoz Fignon in Američan Lemond.
V 23 dneh (prolog + 21 etap) bodo kolesarji skupno prevozili 3.215,300 km. Težavnih etap bo še in še, v glavnem pa bodo vse osredotočene od 9. do 17 etape, z vzponom na Tourmalet (2.115 m).
Naj omenimo, da na letošnjem Touru ne bo jugoslovanskih predstavnikov. Jure Pavlič in Primož Čerin, sicer člana italijanske Carrere, bosta namreč zaposlena na raznih dirkah po Italiji.
Dirka po Bazilikati
PISTICCI (MATERA) — Italijan Gabriele Co-lombo je prvi na zasačni lestvici mednarodne etapne kolesarske dirke po Bazilikati za amaterje juniorje. Drugi je Giuseppe di Grande (Sicilija).
Disciplinski ukrepi UEFA
BERN — Disciplinska komisija evropske nogometne zveze je sporočila zadnje kazni za sezono 1989/90. Za finalno tekmo pokala UEFA je bil Juventusov nogometaš Bruno izključen za dve koli, za eno kolo pa so bili izključeni Dell Oglio, Nappi, Buso in Di Chiara (Fiorentina) in Alejni-kov (Juventus).
Žreb italijanskega pokala
MILAN — V ponedeljk, 2. julija, s pričetkom ob 16.00 bo v prostorih italijanske nogometne lige žreb italijanskega nogometnega pokala.
ASSEN (NIZOZEMSKA) — Na motociklističnih dirkah za svetovno prvenstvo je prišlo do pomembnih novosti glede varnostnih ukrepov na posmaeznih tekmah za SP. V bistvu že od 1. julija, to je od VN Belgije bo svetovna maotociklistična zveza sestavila posebno komisijo, ki bo pazila na varnost posameznih cestišč.
Po zadnjih tragičnih dogodkih, predvsem pa na VN Jugoslavije, je bilo torej nujno, da se nekaj ukrene.
Na poskusnih vožnjah za današnjo Veliko nagrado Nizozemske so dosegli nalsednje rezultate:
250 ccm: 1. Cardus (Šp.) honda 2'08"926; 2. Kocinski (ZDA) yamaha 2'09"051 3. Comu (Švi.) honda 2'09"371.
125 ccm: 1. Spaan (Niz.) honda 2T9"726; 2. Romboni (It.) honda 2'20"002: 3. Casanova (It.) honda 2'20"209.
500 ccm: 1. Schwanz (ZDA) suzuki 2'03"207; 2. Hainey (ZDA) yamaha 2'03"381; 3. Lawson (ZDA) yamaha 2'03"886.
Nemški pilot R. Roth zapustil reško bolnišnico
REKA — Zahodnonemški pilot Reinhold Roth, svetovni podprvak do 250 ccm, ki se je na Veliki motociklistični nagradi Jugoslavije hudo ponesrečil, je včeraj zapustil reško bolnišnico. Nesrečnega Rotha, ki je še vedno v komi, toda njegovo stanje je nedvomno boljše, so odpeljali v domovino.
LINZ — Odbojkarice Furlanije-Ju-lijske krajine so poskrbele na zadnjem dnevu letnih iger Alpe-Jadran za lep podvig, saj so osvojile kar zlato kolajno, in to v hudi konkurenci. Naša dežela si je prislužila še dve srebrni kolajni v atletiki in štiri bronaste kolajne v plavanju in atletiki. V košarki pa tokrat reprezentanca naše dežele, v kateri nastopajo tudi trije naši predstavniki (Debeljuh, Gregori in Rebula), ni imela sreče. Konkurenca je bila zanje zares prehuda in FJK se je morala tako zadovoljiti s četrtim mestom. Zmagala pa je Hrvaška.
Glede na to, da je zanimanje za te igre vsako leto večje in da se je letos predstavilo veliko število tekmovalcev in tekmovalk (zastopstvo raznih dežel pa je bilo različno), je organizator sklenil, da letos ne bodo sestavljali lestvic posameznikov in za kolajne.
Letošnje igre so uspele tako glede kakovostnih bojev kot tudi zaradi brezhibne organizacije.
Včeraj na mednarodnem teniškem turnirju v Wimbledonu
Ivaniševič in Seleševa spet uspešna
Na državnih odbojkarskih turnirjih za najmlajše
Naši začeli spodbudno
LONDON — Tudi včeraj je prestižni teniški turnir v VVimbledonu potekal brez večjih presenečenj. V moški konkurenci se- je - Becker uvrstil v osmino finala z zmago nad Američanom Goldiem v štirih setih. Trikratni zmagovalec v Wimbledonu se bo v osmini finala pomeril z Avstarlcem Cashom, ki si je enkrat tudi zagotovil zmago na angleškem travnatem igrišču. Za presenečenje pa je poskrbel Američan Wheaton, ki je premagal Šveda Svensona, potem ko je ta že vodil 6:2 in 7:6, da bi nato klonil v zadnjih treh setih 6:1, 6:0 in 6:4. Zmago nad Američanom Rostagnom je slavil tudi Jugoslovan Goran Ivaniševič, z gladkim 3:0.
V ženski konkurenci se je Monika Seleš, po zmagi nad Avstralko Minter-jevo uvrstila v osmine finala, uspešna je bila tudi mlada Jennifer Capriati, ki
je v štirih setih prevladala nad rojakinjo Whiteovo. V osmine finala so se uvrstile še Zina Garrison, Jana Novot-na, Helena Sukova in Patty Fendrick.
IZIDI 3 KOLA
MOŠKI: Ivaniševič (Jug.) — Rostag-no (ZDA) 6:2; 6:2; 6:4. Volkov (SZ) — Rosset (Šv.) 6:3; 6:4; 7:5; Cash (Avstral.) — Aguilera (Šp.) 6:1; 6:1; 6:4. Wheaton (ZDA) — Svensson (Šved.) 2:6; 6:7; 6:1; 6:0; 6:4. Becker (ZRN) — Goldie (ZDA) 6:3; 6:4; 4:6; 7:5.
ŽENSKE: Capriati (ZDA) —- White (ZDA) 7:5; 6:7; 6:3. Garrison (ZDA) — Leand (ZDA) 6:0; 6:3. Novotna (ČSFR) Faull (Avstral.) 6:2; 6:3. Sukova (ČSFR) — Dechaume (Fr.) 6:4; 6:2. Fen-dick (ŽDA) — Gavaldon (ZDA) 6:1; 6:1. Seleš (Jug.) — Minter (Avstral.) 6:3; 6:3. Henricksson (ZDA) Reinach (JAR) 3:6; 6:3; 6:3. Graf (ZRN) — Kohde-Kilsch (ZRN) 6:0; 6:4.
Claudia Coslovich spet v reprezentanci
Vse kaže, da je italijanska atletska zveza vzela borovo atletinjo Claudio Coslovich v ožji izbor tekmovalk, na katere resno računa že v bližnji bodočnosti. Po njenem uspešnem debu-tu v državni reprezentanci Under 21 pred nedavnim v Rostocku je včeraj prišlo vabilo, da se od 25. julija do 1. avgusta udeleži v Formii skupnih priprav najboljših italijanskih atletov in atletinj, katere prireja klub Italia nazionale. Skupaj s Claudio se bo priprav udeležil tudi njen trener Toplak, katerega je tudi povabila italijanska atletska zveza. Zopet torej lepa uveljavitev slovenskega športa na vsedržavni ravni, (-boj-)
Prvi dan državne preizkušnje v super-minivolleyu v Bibioneju se je za Slogo, ki na tem prvenstvu predstavlja tržaško pokrajino nadvse uspešno iztekel. Organizator italijanska odbojkarska zveza je 24 nastopajočih ekip razdelil v štiri izločilne skupine. Slogaši so z gladkim 2:0 odpravili pokrajinske prvake iz Siene, Padove in Pordenona, danes pa jih čakata težka nastopa z ekipama iz Trenta in še nepremaganim Varesejem, ki se tokrat ponašata z zares zelo dobro pripravljenima ekipama. Kljub hudi vročini, ki je pošteno zdelala vse mlade tekmovalce (vsa srečanja se odvijajo na prostem, smo z igro naših fantov zadovoljni.
IZIDI: Sloga - Siena 2:0; Sloga - Padova 2:0; Sloga - Pordenon 2:0, Siena - Porde-non 2:1, Siena - Trento 0:2, Padova -Trento 0:2, Padova - Varese 0:2, Varese -Pordenon 2:0, Varese - Trento 2:0.
LESTVICA: Sloga in Varese 6, Trento 4, Siena, 2, Padova in Pordenone 0.
Prva ekipa iz vsake skupine se bo uvrstila v finale od 1. do 4. mesta, drugouvrščene se bodo borile od 5. do 8. mesta itd. (Inka)
Turnir v Pratu
V	prvem dnevu državnega turnirja UISP v superminivolleyu in minivolleyu v Pratu se je ekipa Vala Naš prapor povsem dobro izkazala.
V	superminivolleyu so naši predstavniki namreč osvojili dve zmagi, eno tekmo pa igrali neodločeno, medtem ko so v minivolleyu eno tekmo dobili, eno pa izgubili.
Turnir se odvija na odprtih igriščih in ob hudi vročini.
SUPERMINIVOLLEV: Val Naš prapor
-	Pntedera 2:0 (15:8, 16:14); Val naš prapor
-	Firence 1:1 (15:7, 13:15); Val Naš prapor
-	Grosseto 2:0 (15:7, 15:7).
MINIVOLLEV: Val Naš prapor - Prato
2:0 (15:12, 15:6); Firence - Val Naš prapor 2:0 (15:13, 16:14).
V osmini finala odbojkarskega prvenstva under 16
Igralke Bora Friulexport jutri doma z Vigevanom
Na stadionu 1. maj v Trstu bo jutri s pričetkom ob 16. uri povratna tekma osmine finala- državnega odbojkarskega prvenstva under 16 za dekleta. Igralke Bora Friulexport morajo v dvoboju z ekipo Gifra iz Vigevana postaviti na glavo izid s prve tekme. Borov-ke morajo zmagati s 3:0, hkrati pa preprečiti nasprotnicam, da zberejo več kot 24 točk. Le na ta način bi si varovanke trenerke Nacinovijeve izbojevale pravico do nastopa na državnem finalu v Siciliji. Naloga mladih slovenskih odbojkaric je izredno težka in uspeh bi predstavljal pravcati športni podvig, na katere nas je sicer ta darovitni rod igralk že nevadil, saj je pravzaprav izreden športni podvig že to, da so se kot pionirke (under 14) dokopale do osmine finala v prvenstvu under 16. Po dveh tednih odmora, ko se se borovke mučile predvsem z malo maturo (vse so izdelale z dobrim uspehom), so v minule tednu spet nekoliko poprijele s treningi, tako da lahko pričakujemo, da bodo tokrat nudile močnim Lombardčankam veliko večji odpor in da se bodo do zadnje kapljice potu borile, če že ne za prestop v nadaljnje kolo, vsaj za prestižno zmago. Škoda le, da se bo tekma odvijala v »balonu«, ki je ob tem času zaradi neznosne vročine že skorajda neuporaben. Navsezadnje zna to biti prednost za naše.
Danes s startom ob 15,30 za vse starostne kategorije
Dirka za Trofejo kolesa Čuk
Goriški kolesarski klub' Čuk prireja danes prvo kolesarsko tekmovanje za Trofejo kolesa Cuk. Tekma, ki velja tudi za pokrajinsko prvenstvo ter za trofeji Cividin in Crup, je namenjena vsem kategorijam, to se pravi začetnikom, kadetom, mladincem, članom, veteranom, gentlemenom in supergentlemenom. Štart bo ob 15.30 oziroma 15.40 (tekmovalci bodo porazdeljeni v dve skupini) na Trgu Cavour pred gostilno "Alla Delizia ". Nato se bodo kolesarji podali najprej na prvi del proge, ki je bolj turističnega značaja, in sicer po Ul. Alviano do mejnega prehoda pri Rdeči hiši vse do goriške-ga avtoporta. Tu se bo pričel tekmovalni del, ki bo popeljal udeležence do Rupe, Gabrij in Pal-kišča vse do Jamelj, nakar v Doberdob, kjer bo tudi Sprint za gorsko nagrado. Proga se bo nato vila preko Martinščine do Devetakov in zopet do Jamelj in Doberdoba, Martinščine, Devetakov, Gabrij in Rupe vse do podvoza pri goriš-kem letališču, kjer bo cilj.
Prireditelji bodo nagradili prvih dvajset uvrščenih kolesarjev obeh skupin ter najboljšega predstavnika vsake kategorije. Nagradili bodo tudi najboljše tri ekipe ter zmagovalca
gorske nagrade. Vsi kolesarji bodo morali obvezno nositi varnostne čelade, vpisnina je 3.000 lir. Vpisovanje kar na Startu od 13.30 do 15. ure.
Naši lokostrelci v Krminu
V nedeljo so se člani lokostrelskega društva Naš prapor-Sirion udeležili tekme FITA v Krminu. Tekmovali so Zdenka Ferlat, Franco Ba-radel, Ivan Zotti, Boris Lutman in Marko Devetak. Marko Devetak je prvič nastopal na taki tekmi, saj je doslej le enkrat tekmoval, poleg mladinskih iger, in sicer na tekmovanju round 900.
Franco Baradel in Ivan Zotti sta dosegla dobro 2. mesto. Baradel je nastopil med naraščajniki, Zotti pa med mladinci. Povedati moramo, da je slednji po dolgem premoru znova začel tekmovati in to s še kar dobrimi rezultati. Zdenka Ferlat pa se je odpovedala tekmovanju na razdalji 60 m, to se pravi na eni četrtini tekme, saj tekme FITA potekajo tako: lokostrelci streljajo na štiri razdalje: 70, 60, 50 in 30 m, in sicer po 36 puščic na vsaki razdalji. (S. M.)
Danes na igriščih Gaje
Teniški turnir Hill Šport
Na teniških igriščih Gaje se bo danes začel že 4. deželni turnir Hill šport za neklasificirane igralce.
Vse kaže, da bo letošnja izvedba po udeležbi rekordna, saj se je vpisalo več kot 100 tekmovalcev, med temi vsi najboljši s tržaške pokrajine in tudi nedavni zmagovalec škedenjskega turnirja grand prix Super Bingo Renato Russo.
Gajin turnir je uradnega značaja in poteka pod okriljem teniške zveze FIT, trajal pa bo vse do prihodnje sobote. Turnir bo lepa priložnost tudi za domače igralce, med temi zlasti za Alberta Prelca, ki se je že v Skednju dokopal do četrtfinala.
Posebni pokal bodo namenili tudi najboljšemu mladincu do 14. leta starosti, med kandidati zanj pa sta tudi Gajina brata Plesničar.
Sirenina jadralca A. Močilnik in N. Sabadin na tekmovanje v Pescaro
Mlada jadralca barkovljanske Sirene Andrej Močilnik in Nevio Sabadin se s svojima optimistoma odpravljata na tekmovanje v Pescaro, kjer bodo od 4. do 8. julija kvalifikacijske regate za sestavo raznih državnih reprezentanc.
Prvih pet mest bo prinašalo pravico nastopa na svetovnem prvenstvu na Japonskem, naslednjih pet bo jadralce uvrščalo na evropsko prvensto (v Zahodni Nemčiji), mesta od 11. do 15. pa bodo še vedno veljala nastop na sredozemskem prvenstvu.
Slednja mednarodna tekmovanja bodo na sporedu nekje ob koncu julija in v začetku avgusta.
V Pescari bodo izvedli vsega 6 regat, najslabšega rezultata pa ne bodo upoštevali.
Sirene že dolgo ni bilo na tako zahtevnem tekmovanju v tem razredu. Zadnjič je naš pomorski klub na podobnih kvalifikacijah nastopal leta 1983.
Udeležba Močilnika in Sabadina je dozorela po predhodnih izbirnih tekmah v Benetkah. Sabadin je bil tam 19., Močilnik pa 23.
Za Pescaro sta oba jadralca dobro pripravljena in upi za prestižno uvrstitev v eno od državnih ekip niso povsem brez osnove.
Jadralcema Sirene ni odgovarjal srednje močan veter kakih 10 do 18 km na liro, ki je za Pescaro v tem letnem času precej običajen.
Na sliki: mlada jadralca TPK Sirene Nevio Sabadin (levo) in Andrej Močilnik.
obvestila
SPDT
prireja jutri, 1. julija, avtomobilski izlet na Creta D'Aip (Trogkofel) v Karnijskih alpah, na meji med Avstrijo in Italijo. Odhod ob 6. uri izpred sodne palače v Trstu na Ulpiano in ob 6.30 z avtoceste pri Devinu. Izlet vodi Lojze Abram, ki daje vsa potrebna pojasnila (tel. 415534). Vpisovanje tudi na ZSŠDI (tel. 767304). Skupno štiri ure hoje.
TPK SIRENA
organizira tečaje za otroke in odrasle. Tečaj vvindsurfa za odrasle in mladince od 16. leta dalje od 9. do 14. julija in od 20. do 25. avgusta, jadranje od 16. do 21. julija. Tečaj optimistov za otroke od 8. do 14. leta od 25. julija do 8. avgusta.
Vpisovanje najkasneje 8 dni pred začetkom tečaja. Vse podrobnejše informacije in navodila dobiš na pomorskem sedežu v popoldanskih urah - tel. 422696 v Trstu, Miramarski drevored 32.
BIKE TEAM
vabi v Praprot (zbirališče na prostoru vaške šagre) jutri, 1. julija, na shod z gorskimi kolesi (mountain bike). Start bo ob 10. uri, vpisovanje pa od 8. ure dalje. Izkupiček gre v korist malega Giulia Vidalija. Informacije dobite na tel. št. 200939 ali 200393.
JK ČUPA
vabi člane in prijatelje na društveni praznik, ki bo v soboto, 7. julija, ob 19. uri na društvenem sedežu v Ses-Ijanskem zalivu.