Leto II. PoStnina - 'SS”- pavšalirana. Ljubljana, sredo 3. marca 1920. Štev. 51. C«na po poitii ti celo leto . B 50'— ‘iA pol leta . B 25’— 23 četrt leta. B lato I mesec.. B 11*50 Za Ljubljano fscMtii 4*50 Oredniirvo la ipm: HopitaFjBva illca iL I Breda, telita Otu ■ ^oiamenia številka 30 vin. ~ NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna Številka vin. Deželno vlado sestavi V. L. S. sama. Predlogi se sporoče v Beli grad še danes. Seli ■ ^^ana‘ marca. Kakor smo izve-^ ■ J® za socialisti tudi demokratska stran- ** dad^’ ^ ne sestave dežel- Na podlagi teh odgovorov bo predsed- nik deželne vlade dr. Brejc še tekom današnjega dne sporočil v Beli grad svoje predloge. Deželna vlada bo sestavljena sedaj izključno od mož Ljudske stranke. Črnogorci bodo podpirali parlament. Bdi grad, 2. marca. »Epoha« pri-na^ej®.?nlerview z g. Markom Dakovičem, črnogorskega kluba, ter veli: StanU ^raf kvoruma je vprašanje ob-čmogQ 1Vadfc- Odsotnost ali prisotnost 10 de ni Jj, k Poslancev na prvih sejah vla-g. Dak ' .erentna in smo se zato obrnili na st°Pan°Vl£a s Pr°šnjo, da nas obvesti o pota]«) j.JH Svoje skupine. G. Dakovič je bil Na§e i Zlav m so jo odzval naši prošnji, do črn° vprašanie se ie glasilo, kako bo-darni ,°f°’rci postopali in zakaj niso soli- G ^e7l°‘^rab-tovarižj ^ ie odgovoril: »Jaz in moji lovalj izrekli zaupanje in smo sode- pirajj ?ri demokratski vladi ter smo pod-dalje .n,en Program, Ta program zastopamo vladeVtoPan^° za-l° v opozicijo današnje se zastopnik v demokratski vladi daj ■fcPraLvil odgoditvi zborničnih sej. Te-Poi2kJada g- Davidoviča obetala, da bo pinaaT~a doseči sporazum z ostalimi sku-Kttg za’ ^ om°g°či delo v parlamentu. sova| sl°pnik v demokratski vladi ni glada -f^zpust parlamenta. To se pravi, "Hi mi v tem vprašanju drugega *• kakor demokrati ter ne moremo ba skT l^topanja predrugačiti in pristati taja ^demokratske stranke glede sabo-»bsoj r amenta- Bdi smo Protivni in smo koy y J obstrukcijo radikalcev in zavezni-tj Sa> ^kih momentih. Ne odobravamo ni-»jih r Ze °d strani demokratov v sedala^ azmerah. A priori sabotirati parla-ife Q1 simpatično, ker vidimo, da to do tega, kar se hoče doseči. S sa- botažo so radikalci in njih somišljeniki preprečili delo. Grozili so ter so mimo parlamenta dobili vlado. To je dovedlo demokrate do misli, da morejo na isti način izven parlamenta polastiti se oblasti. Tak način pridobivanja oblasti je v Srbiji že davno ob veljavo. Čemu hočejo imeti oni isto metodo, ki jih je uničila? To ni niti politično niti demokratsko. Zato nismo soglašali z demokrati in to je dalo povod onemu od njih organov, da je na vsa usta grdil mene in vse Črnogorce brez razlike, kakor so to delali poprej radikalni organi, ali kakor bodo delali jutri prvi in drugi. Obsuli so nas s kritiko misleč, da bo to ugajalo velikemu delu njihovih pristašev in čital-cev. V to verujemo in tako mora biti. Raz-kralj Nikola je zasnoval politiko, ki temelji na mržnji proti Srbijancem.« Na naše vprašanje, kako stališče zavzemajo Črnogorci glede nadaljnega sodelovanja v parlamentu, je g, Dakovič odgovoril: »Mi sodimo, da bi se ta parlament ne smel razpustiti, dokler ni podpisana mirovna pogodba. — Današnje narodno predstavništvo bi moralo manifestirati naše narodno in državno edinstvo in se pametno končati ter s tem omogočiti dostop in delo onim, ki jih bo izvolil narod. Za to svoje »samoubojstvo« si mora narodno predstavništvo izbrati primeren način ter na ta način ugodno vplivati na razvoj notranjega in zunanjega življenja naše družbe. Trenotek, ko bo treba parlament razpustiti, bo prišel po zaključku miru.« Pred sejo parlamenta. Demokrati v zadregi. BeHgrad, 1. marca. Prva seja šiniti en^a' ^ ki bila po vrsti 70., je de-^>čak,u akHcaaa za sredo, dne 3. t. m. ^r°tič se' ko predsednik vlade g. svojem ekspozeju očrtal program Pretj.' dan zasedanja bi prišlo na da bs Zunanje vprašanje. Pričakuje se, Spaj .. namestnik zunanjega ministra dr. Vp » °vlč podal ekspoze o jadranskem poč?111' Bo danes je prišlo v Beligrad Priča L .ncev članov radikalnega kluba. 0i£ je K ^a-Se ae Pos*anca Bič in Stanič, Pa iz r. ?iavno pozvan iz Švice, Stanič Od radikalnih poslancev se Posli 6 udeležil edino Pašič, ker mu *jo rf®a Mirovni konferenci ne dovolju- ' LDT r r»pr?ae* v Beligrad. k oku • . ‘grad, 1, marca. Zastopniki ®ek v^lraiak krajev so imeli nocoj sesta-začasnem narodnem predstavni-& "tvoril dr. Dinko Trinajstič, ar)ali so se neobvezno o taktiki in o stališču zastopnikov iz okupiranih krajev na seji začasnega narodnega predstavništva o priliki debate o zunanjem položaju, posebno o jadranskem vprašanju. Vsi so soglašali v tem, da morajo prisostvovati sejam parlamenta in podpirati vlado, kar se tiče zunanjega položaja, do-čim so bila mnenja o drugih vprašanjih različna. Dr. Biankini, član demokratske stranke, je izjavil, da bo prisostvoval sejam parlamenta o priliki debate o jadranskem vprašanju. Ako demokratski klub ne bo prisostvoval, se nadeja, da bodo posamezni poslanci, gotovo pa oni, ki zastopajo okupirane kraje, prisostvovali tem vaznim sejam. Dr. Poščič, član demokratske stranke, je izjavil, da bo vsekakor prisostvoval seji in da si bo prizadeval, da bi bili demokrati prisotni in da bo zahteval v svojem klubu, da se v tem vprašanju puste poslancem proste roke. I 15?SPODaRSTVO EVROPE. ?°nsk- Pari*. 2. marca, (Dun KU) Lon-'avlja Poročevalec lista »Echo de Pariš« ‘Veta’- ia ?e gospodarski odsek vrhovnega ‘bjavhvL6^ manifest, ki bo najibrže danes j y Temeljne misli komunikeja so: T ^ združene države naj streme za fteri r Svoje Proizvajalne sile v na j višji ^^nja dosežejo višek proiz- *ieni 2‘, °fajšanje življenja delavcem skle- • Nikr)0111 naJ se uporabljajo v tem zmi-temu i .ar več se ne smemo vrniti k si-žlav* ^a rodila vojna, nego naj velja b JJ.0, ?a^el°. da predstavlja v vsaki e slikah bodo igrali v nedeljo zvečer na Ljudskem odru. Delo je znamenito in bo po svojih pestrih slikah gotovo vzbudilo največje zanimanje. lj »Bratec in sestrica«. To lepo otroško igro bo uprizoril Ljudski oder znova v nedeljo ob 3. uri popoldne. Igra je v petih čarobnih slikah, s petjem, plesom in godbo. Priporočamo, da pride k ti predstavi posebno naša mladina. Pri večernih predstavah neodrastla mladina ne bo imela vstopa. lj Na koncert ntedjimurskih narodnih pesmi v petek, dne 5. t. m. v Ljubljani, posebno opozarjamo. Petje kmečkega zbora je nekaj pristno naravnega, lepega. V Zagrebu je žel obilo zaslužene hvale. Zbor je vrlo spreten, siguren in precizno izvež-ban ter tudi' težke točke programa vrlo dobro izvaja. V Zagrebu so se čudili točni intonaciji in skupnemu lepemu pevanju. Župnik Vinko Žganec je harmoniziral med-jimurske narodne pesmi, dirigent zbora župnik Ignacij Lipnjak pa se je resnično habilitiral kot dirigent posebne vrste. Med-jimurski večer je ostal v historiji hrvaške glasbe zabeležen z zlatimi črkami, naposled se je večer izkazal kot umetniški dogodek prvega reda. Gojitev narodne pesmi spada k narodni kulturi. V Ljubljani nastopi 41 pevcev in pevk. Pevski zbor pride v četrtek ob 1Q, uri zvečer v Ljubljano, (k) lj Izpred porote. Včeraj dopoldne se je končala porotna razprava proti Petrovčiču in Dacarju, o kateri smo poročali. Obsodba se je glasila: Petrovčič 2 meseca strogega zapora, Dacar pa 5 dni. Izvabila sta od neke žene 1440 lir, ki so vredne 10.584 kron. Porotniki pa so bili mnenja, da teh 1440 lir ni vredno 400 kron, vsled tega se je obsodba glasila tako milo. Ta porota! lj 21 letni vlomilec, Ivan Slevec, ki je vlomil v trgovino Milana Škerlja ter ukradel 5000 kron gotovine, je bil včeraj sojen pred poroto in obsojen na 18 mesecev težke ječe. Porotniki so sklenili, da je Slevec sicer vlomil in kradel, a da je 5000 kron sicer več vredno ko 400 kron, da pa 5000 kron ni več ko 4000 kron. — Slevec se je porotnikom smejal. Prav je imel! lj Napačni princ Schonburg pred ljubljansko poroto. Eleganten fant je Ljudevit Grum iz Idrije, kateri se danes zagovarja pred ljubljansko poroto. »Zasebni uradnik sem, korporal sem bil pri vojakih, dvakrat sem bil kaznovan: enkrat zaradi prestopka tatvine in drugič zaradi prestopka goljufije.« »Zakaj niste pri svoji inteligenci bolj napredovali pri. vojakih,« ga vpraša prvo-> mestnik svetnik Nagode, kateri predseduje porotnemu senatu, — »Ne vem, so bile pač avstrijske razmere,« odgovori gospod kavalir, kateri se je kot veljak prikupil kneginji Schonburgovi, da mu je izkazovala dobrote, za kar se ji je hvaležnega izkazal s tem, da jo je ogoljufal za 5470 kron, katere mu je izročila kneginja, da nakupi živil, ki jih je kupil, toda plačal jih ni, S svojim prikupliivim nastopom se ie priljubil korespondentki kneza Sch8nburga Berti Lukeschevi, katero ie z zvitimi zagotovili opeharil za 12.400 kron. Ko so mu postala tla prevroča, se je odpeljal v Solnograd, kjer se je nastanil v hotelu kot prmc Schonburg, kjer ie s fingiranimi brzojavkami izvabil od Ljudevita Kramerja v Aschen-kerhu 1000 in od Simona v Jembachu tudi 1000 kron. Pripeljal se je nato v Slovenijo, kjer je opeharil Marijo Havličekovo za 800 kron, Rozo Bahovec za 9000 kron, Terezijo Kratki v Kranju za 203 krone, Antonijo Legat, katera je umrla, za 700 kron, njeno mater Katarino Legat za 400 kron, Frančiško Miklič za-76 kron in Mari,o Zupančič za 1000 kron. Obtožbo zastopa dvomi svetnik v p. Trenz; Gruma zagovarja dr. Ivan Tavčar ml. Prvomestnik Nagode; »Ali priznate?« — Obtoženec: »Priznavam dejanje, zanikavam pa goljufivi namen.« — Napačni princ Schonburg nosi ščipalnik, zagovarja se živahno, v pravilni slovenščini z elegantnimi kretnjami. Na Dunaju je stanoval v Rocliusgasse; ko je bil superarbi-triran, se je seznanil, kakor pravi, s kne-kinjo Schonburgovo v tramvaju; kneginja je stara 57 let; v palači je imel hrano, tam se je seznanil z Berto Lukeschovo, knezovo tajnico; zaljubila sva se! Vedla je, da živim takorekoč od miloščine. Privedel jo je tako daleč, da se je zaradi njega nameravala umoriti. lj športni klub »Ilirija«. V četrtek, 4. t m. ob 20. uri v restavraciji »Novi svet« sestanek članov football-sekcije. Na dnevnem redu: training, sestava moštev, oprema, (k) Razne novice. r Preko Afrike, Zrakoplovstvo je med vojno silo napredovalo. Danes se vrše pogosto poleti, ki vzbujajo splošno pozornost. Pred kratkim so poizkusili poleteti z zrakoplovom preko afriškega kontinenta. Oba poleta, katerih cilj je bil Timbuktu in Kairo, sta se posrečila. r Velikanski zrakoplov. Neka holandska tvrdka v Rottendamu je pred kratkim izgotovila konstrukcijski načrt za ogromno letalo, v katerem bo imelo 60 oseb prostora. Letalo bo opremljeno s spalnicami, kabinami, kadilnim salonom in vsem ostalim komfortom, Ta zrakoplov bodo začeli delati spomladi. r Clemenceau, ki je zapustil politiko, se je vkrcal na ladjo »Lotus« in se je podal v Egipt. Na ladji se je držal rezervirano in časnikarji, ki so mu težko prišli blizu, so mogli le malo izvedeti od njega, političnih govorov se je sploh izogibal. Dejal je, da ga mika, da bi šel iskat proti jugu kavčuk in si tako nabrati premoženja. Dejal je tudi šaljivo, da je dan za dnem makarone, ki so izborno zdravilo, zakaj, on se mora zdraviti na najrazličnejše načine, ker ima štirinajst napak, tedaj toliko, kolikor Wilson točk, _J t. r Dunaj — manjši. Na Dunaju se je šilo ljudsko čtetje, ki je pokazalo, da u naj ne šteje več dva milijona prebivalce^ število je padlo na ono stopnjo, na kate se je nahajalo pred 10. leti. Število je reč padlo za 155,000 oseb. Žensk \e 135' več nego moških. Vzrok manjšega štev je nekaj tudi ta, ker je mnogo duna)S ' otrok na deželi in se vsi Dunajčani še tu vrnili iz ujetništva. Umrljivost je bila za nje čase večja, število rojstev je pa°a Čudno pa je to, da je zrastlo število stojnih gospodinj za 40.000. Radi tega 1^ pomanjkanje stanovanj še vedno obcut r Dom milijonarjev. Milijonarji v Ne* Yorku so baje sklenili, da bodo sc* palačo za 800.000 funtov šterlingov, Ijišče se nahaja na najlepšem prostoru stane nekaj milijonov dolarjev. ^ Stano nja bodo imela po 20 do 30 sob in 8 ao kopelji, V pritličju se bo nahajala p}e ^ dvorana in prvovrstna restavracija, lj* je samo še, *da izumijo pripravo za nje dolgega časa. r Čudne plače, Oglejmo si čudno ra^ merje plač predstojnikov in njih po® nih po nekaterih krajih. Upravitelj ur8”j| za čiščenje ulic v Berlinu ima 8700 ^ letne plače, a njegov šofer 9800, Čl«« magistrata 10.000, a pomožni delavec tvornici masti 18.000, Načelnik urada prehrano 6000, a knjigovodja 8000, ni inženerji po 7000, a njihovi sluge P 8000. Mestni stavbeni tajnik z 19 j nimi leti ima letno 5600 mark, a stražniki po 9000. Nismo za krivično r merje plač med »višjimi« in »nižjimi«!, je bilo svoječasno, ker ima vsakdo v gr^ nem iste življenske potrebe, toda to . merje, ki ga navajajo gorenje številka/ tudi malo čudno in značilno za našo ™ bo, NOVA ČEŠKA USTAVA SPREJETA- LDU Praga, 29, februarja. (ČTU) včerajšnji seji narodne skupščine se je r dvodnevni razpravi končala debata , ustavi. Glasovanje se je vršilo v P° nočni uri. Glavni boj se je vršil za 0® čenje češkoslovaškega jezika kot nega jezika, pri čemer so narodni s0 \.fa stavili kompromisni predlog, naj se ozp . češko-slovaški jezik kot državni jezik republike, Agrarci, narodni oe^j. krati in katoliške stranke so se Pr^arUptj temu predlogu, ki je bil tudi sprejet-glasovanju je bil zakon o ustavi sRrSL,. Sklepni govor je imel predsednik f šek, ki je povdarjal, da predstavlja SP ^ jeti zakor- kot celota delo vseh str*® Čehosicvaki so ponosni, da so doživet’ ^ dan. Štie sedaj je končana naloga, " ^ bila prrvieta 28. oktobra. Govorni*^ konča? z »nazdar« klici repnbliki. Nar0®^ skupščina je stoje poslušala govor Pr sadnika ter mu odgovarjala z burnim1 ** zdar« klici. Poslanci so peli »Kde rnui«-, »Nad i atru se bliska«, člani pa M\ur-y prapor«, nakar je zbornica harno nazdravljala predsedniku Ma£, su. Seja se je zaključila ob 4, zjutra)-^ riaradno gladišce. Opera. 3, marca, sreda, >-Mignon«, ment A/2. 4, marca, četrtek, »Netopir«, abo ment B. 5, marca, petek, »Favst«, abon. C. Drama. 3 marca, sreda, :>Beneški trgo abonement E. 4. marca, četrtek, »Kristalni ^ uradniška predstava, izven abonementa* 5. marca, petek, »Vrag«, abon. P* Odgovorni urednik Jot« Rutar. Izdajatelj konzorcij »Večernega lista«« Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubli®0*' ,Primite tatu*1 Ali ga že imate? Morda želite vedeb bino? Taka-le je: 1, Primite tatu! 2, Ali ste prijeli pravega? 3, Perejo sej 4, Pa vendar! 5, Da se razumemol 6, Dobrota je s’rota. 7, Rešena uganka, 8, Kdaj bo fletno na svetu/ 9, Farovž ali oštarija? 10. Ctara pesem. 11. Ljudstvo moje,., 12. Kje je torej tat? Jug0. Knjižica se dobi v Ljubl)a?‘. ^ j£atO' slovanski knjigami in v prodajam1^ ^ K liškega tiskovnega društva za ccP ^