Narodni Gospodar GLASILO GOSPODARSKE ZVEZE. Člani Gospodarske zveze dobivajo list brezplačno. i|< Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. Cena listu za nečlane po Štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; Mi Cene in se ralo m po 20 h od cnostopne petit - vrste, za večkratno za četrt leta eno krono; posamne;številke po 20 h. r insercijo po dogovoru. Telefon štev. 143. V Ljubljani, 10. marca 1901. Poštno-hran. št. 849.872 Kako zboljšajmo svoje gospodarstvo ? (Piše A. Štrekelj.) IV. Zboljšajmo svojo živinorejo! (Nadaljevanje.) Kedar krmimo živino, paziti nam je razim na razmerje, v katerem se nahajajo redilne snovi v piči, tudi na razmerje med vodo in organičnimi snovmi. Napačno bi bilo n. pr. če bi krmili živali samo s peso, ki ima, kakor se iz tabele v 4. številki razvidi, 88 odstotkov vode a samo 12 odstotkov trdih tvarin. Da bi pokrila 500 kg težka krava svojo potrebo na beljakovini, ogljenih hidratih in tolšči (glej predzadnjo tabelo), morala bi povžiti 300 kg pese na dan. Ker pa žival te množine ne more povžiti, moramo nadomestiti ako nočemo, da ne bo žival hirala, del pese z drugo klajo, ki imajo malo vode, in ker ima pesa jako široko redivno razmerje, tudi s klajo, ki ima mnogo beljakovine, kakor n. pr. s suho deteljo, z dobrim senom, z otrobi ali kako drugo krepilno pičo. Ce pokla-damo kravi n. pr. 30 kg pese na dan, treba ji je dati, da dobi gornjo množino redivnih snovij n. pr. še 10 kg meteljke ali pa 4 kg otrobov in 8 kg sena. Povedati pa moram, da ima rastlinska voda, ki se nahaja v Maji, več vrednosti nego čista voda, katero žival pije. Krma, v kateri se nahaja še rastlinska voda, je lažej prebavna, nego ona, ki jo je že izgubila. Travo žival torej lažej prebavi nego seno. Da se rastlinska voda nekako nadomesti, se suha krma včasih pari ali kuba, kar je jako dobro. Krave, ki vživajo bolj vodeno pičo, dajejo več mleka, nego če jih branimo s suho krmo. Pa tudi navadna voda naredi krave bolj mlečne, če jo več zav-žijejo. Okoli mest, kjer se gre zato, da dajo krave mnogo mleka, poslužujejo se mlekarji v ta namen kuhinjske soli, katero živalim večkrat pokladajo. Sol krave žeja in zato pijejo več nego je njih navada. Res, da je tako mleko nekoliko bolj vodeno, množina poplača pa ta pomanjkljaj drago. Sol pa ne služi živalim samo v ta namen, da jih žeja, ampak ona povspešuje v prav veliki meri tudi prebavljanje. Našim gospodarjem priporočam torej, naj pokladajo vsaki živali in če mogoče vsak dan po nekoliko soli. Ker prebavlja živina, kateri dajemo soli, včasih tudi take snovi, ki bi jih drugače ne mogla prebaviti, zato si prihranimo s soljo prav mnogo tudi na hrani. Živinska sol se dobiva dandanes dovolj poceni, poslužujte se je torej! Še mnogo bi se dalo povedati o krmljenju, a to tukaj razlagati ni moj namen. V glavnih potezah upam, da sem povedal najbolj potrebno, na kar je paziti, da svojega blaga po nemarnem ne zametujemo. Kdor se hoče s krmljenjem bolj seznaniti, naj čita knjigo „Umna živinoreja11, katero je izdala pred šestimi leti družba sv. Mohorja; priporočamo jo iskreno. Ker je poleg Maje za živalsko življenje voda najbolj potrebna, povem naj še dve, tri o napajanju. Dobra voda je za živalsko zdravje pa tudi za dober razvoj velike važnosti. Kakor človek, trpi tudi živina rajši lakoto nego žejo. A dasi je voda tolikega pomena, vendar se pri nas gledč napajanja mnogo greši. Osobito mora trpeti živina v krajih, kjer ni studencev in potokov, kjer torej vode primanjkuje, kakor je skoraj povsod na Krasu in deloma tudi na planinah. Kaj mora piti živina v teh deželah, zna povedati samo oni, ki je videl. Voda, ki se nahaja v lužah ali kalib je čestokrat popolnoma podobna gnojnici. Saj se pa jako pogostokrat tudi v resnici steka iz gnojišč nemarnih gospodarjev. Vrhu tega dohajajo tudi živali same v vodo, kjer puščajo mnogo, česar bi ne smele. Potem pa pijejo, Žival je žival in ne gleda ali ji je koristno ali škodljivo, samo da si ugasi svojo žejo ! Vedeti pa bi moral to gospodar, ki ima razum! V taki vodi redijo se od živalskih odpadkov velikanski broji različnih glivic, ki so več ali manj škodljive. Posebno, če zahaja v kal tudi bolna živina, zastrupi lahko vso vodo. Ni torej čudno, da se živina na Krasu tako slabo sponaša. Skoraj polovica živali je jetičnih. Dokler si ne pripravijo Kraševci boljše vode, zastonj pričakujejo lepše živine! In vendar bi se dalo dobiti in ohraniti s pomočjo reservarjev, kjer bi se deževnica sama čistila, z majhnimi stroški dovolj in dobre vode. Kraševcem polagam torej gorko na srce, naj se ganejo v tem pogledu, ki je za njih živinorejo najvećega pomena. Le čista in zdrava voda ohrani čilo in zdravo živino. S tem končujem in preidem k pogovoru, kako je gospodariti z mlekom. (Dalje prih.) Kmetijstvo. Poljedelstvo. Prireditev poskusov z umetnimi gnojili. Kakor je potrebno knjigovodstvo za kmetijo, da se more vsak čas izkazati stanje gospodarstva, ravno tako je važna za zboljšanje poljedelstva prireditev poskusov z umetnimi gnojili. To uvažujejo nekteri narodi že več let, za kar so ustanovili preskuševalne postaje, ki imajo namen dokazati, ktera gnojila in v kolikej množini so potrebna na raznih krajih. Delo teh postaj se razteza še dalje, da preskušajo razna nova semena in dajejo poljedelcem svet, ktere vrste bi bile za gotove razmere vpeljati. Kako važni so poskusi, naj nam kaže dejstvo; včasih se porabi n. pr. kalijeve soli 300 kg, kjer bi je morebiti na istej zemlji zadostovalo 200 kg. Ali trosi se morebiti samo 300 kg žlindre, pridelek se vkljub gnojitvi nikakor ne izboljša. Pridela se komaj 2000 kg sena, kjer bi se lahko letina po- dvojila ali celo potrojila, ko bi se štupala le nekoliko večja množina žlindre. Dobro letino pri pesi ali želji je nemogoče dobiti z najboljšo gnojitvijo domačega gnoja, kajti za tak pridelek se potrebuje 4krat več kalija, kot ga je moči v hlev-njaku dovažati. Zato je pridelek pese na polji vedno tako pičel. Nadalje se dela potrata z domačim gnojem, ako se ž njim gnoji detelji, ki ne potrebujejo dušika iz hlevnjaka. Nepovoljni vspehi z gnojili se tudi pokažejo, ako manjka v zemlji apnenca. Premno-gokrat gnojite v tudi nič ne koristi, ako le ena redilna snov ni dovolj pristopna koreninicam, bodisi da jo manjka v zemlji ali ni lahko raztopljiva. Poskusi z gnojili imajo sledeče dokazati. Ktera umetna gnojila domači gnoj nadomestujejo, v kolikej množini so posamezna gnojila vzeti in ktere vrste. O tem se je treba preveriti po večletnih skušnjah. Skrb kmetovalca mora biti, kolikor možno veliko na enem prostoru pridelati, kar je pri nek-terih rastlinah le moči, ako se vzame poleg domačega gnoja še umetno gnojilo. Umetno gnojilo nam tudi da sredstvo, da isto redilno moč zemlji dovažujemo, ktero potrebuje za bodočo rast, v mnogih slučajih, kakor pri deteljah, si prihranimo drago gnojitev z dušikom. Koliko boljši pridelek bi se dosegel pri fižolu z žlindro in kalijevo soljo, kot pa z domačim gnojem. Ker so poskusi z umetnimi gnojili neprecenljivega pomena za napredek našega kmetijstva, zato jih hoče tudi „Gosp. Zveza11 na raznih krajih prirediti. Gnojilo se da brezplačno, samo želi se, da se skrbi za poročilo o vspehih. Poleg tega se tudi lahko na željo priredi isti čas predavanje o rabi umetnih gnojil in umnem pridelovanji krme. Poskusi se bodo priredili v prvi vrsti v namen zboljšanja krme, kakor na travnikih, domačej detelji in lucerni, nadalje pri pesi, želji, fižolu itd. Ktera društva se žele vdeležiti na poskusih, naj kmalu naznanijo, da vkrene vse potrebno. Poskusi se bodo priredili v istem redu, kakor dojdejo naznanila. Vinogradništvo in vinarstvo. Uspehi gnojenja z umetnimi gnojili v vinogradih. Da je gnojenje travnikov kakor tudi žita z umetnimi gnojili jako vspešno, o tem pač malo kdo več dvomi, ker več ali manj se je že vsak posetnik na Kranjskem o tem osebno prepričal. Manj skušenj pa imajo dosedaj z gnojenjem vinogradov in to deloma radi tega, ker se teh gnojil le malo še poslužujejo, deloma pa ker so se napravljeni poskusi vsled nepravilnega postopanja slabo ali vsaj nezadostno obnesli. Gnojenje vinogradov z umetnimi gnojili pa se bode moralo vsekakor bolj uvaževati t. j. v večji meri vporabljati, nego se to sedaj vrši, osobito potem, ko bode več vinogradov in ko isti bolj rodovitni postanejo, kajti takrat bodo tudi mnogo hrane rabili in to se jim bode moralo na eden ali drugi način nadomestiti, drugače se veliki kapital, ki se je v nove vinograde vteknil, nikakor ne bode primerno obrestoval. Smo že večkrat povdarjali in to še sedaj po-novljamo, da kdor ne misli svojih novih nasadov pravilno obdelovati, osobito pa dobro gnojiti, stori bolje, če se sploh ne loti regeneriranja, marveč dotični prostor rajši v katerisibodi drugi namen porabi. Pogosto se sliši izgovor: „Saj popred nismo nikoli ali prav redkokedaj gnojili, pa so vseeno trte dobro vspevale in vsako leto rodile11. To je tudi istina in se to še sedaj dogaja pri takozvani deviški zemlji (Jungfernboden); to so take zemlje, ki so popolnoma spočite ali pa na katerih so skozi več desetletji rastle take rastline, ki so zemljo mesto da bi jo iz- seeavale, se pognojile z lastnimi odpadki. Pomisliti pa treba, da sedanji vinogradi že več sto let vedno v eni in isti namen služijo in da je vsled tega dotična zemlja popolnoma izsesana, da nima skoro ni-kakih hranil več v sebi. Zato pa na taki zemlji vse slabo vspeva, ako se ne gnoji dobro in pravočasno, bodisi z enim ali z drugim gnojem. In ravno ker sedaj jako primanjkuje hlevskega gnoja in ker je dovažanje tega v vinograde z velikimi stroški združeno, hočemo tu navesti nekoliko podatkov o uspehih gnojenja z umetnimi gnojili, ki naj bi v nekterih slučajih porabo hlevskega gnoja nadomestila. Kolikor smo že mi sami poskušali, moramo reči, da se z uporabo umetnih gnojil v vinogradih prav dobri vspehi dosežejo, kajti trte bujneje rastejo, več rodijo in kakor so natančne skušnje pokazale, grozdje tudi popred dozori, mošt slajši in torej tudi vino močnejše postane. To so pa tudi glavni pogoji, katere želimo dobiti. V kratkem hočemo navesti nekoliko praktičnih poskusov, kakor-sni so se izvršili pri večjih posestnikih. I. Vinograd obsegajoč 1 ha (l3/* orala) je bil spomladi pognojen s: 500 kg Tomaževe žlindre 400 kg kaj ni ta 200 kg čilskega solitra. II. Drugi enako veliki in zraven ležeči vinograd, je bil pognojen s 300 kg superfosfata 400 kg kajnita 200 kg čilskega solitra. Uspeh je bil pri obeh poskusih izboren; opazilo se je le, da trte, pognojene s Tomasovo žlindro, so imele še boljšo raščo in listje je bilo bolj zeleno in trše od onih, pognojenih s superfosfati. Tako piše o tem poskusu „Weinlaube“. Seveda ni eden poskus za vse kraje enako merodajen. Razloček odvisi prav pogostokrat od zemlje same, od podnebja, od načina prejšnjega obdelovanja itd., pa kolikor toliko tudi od vrste trt. Eno je in ostane gotovo, namreč, da gnojenje z umetnimi gnojili je koristno in prav plodonosno, ako se isto v pravem razmerju uporablja ; do tega pa se more dospeti kakor smo že opetovano povdarjali, le z lastnimi praktičnimi izkušnjami. Kako In kedaj naj se umetna gnojila podkopavajo ? Umetna gnojila se podkopavajo ali jeseni ali spomladi. Težko razkrajajoča se gnojila kakor n. pr. Tomaževa žlindra in kaj nit je bolje že jeseni podkopati, ako se želi, da hasnejo trti popolnoma že naslednje leto. Ako se pa šele spomladi podkopljejo, oddajo trtam v dotičnem letu le nekoliko, le en del svojih hranil. Čilski solitar pa se mora vsekakor šele pčzno spomladi (aprila, maja ali tudi lahko junija meseca) podkopati, ker ga drugače mokrota prehitro v globočino spere in bi šlo torej, ako bi se ga prav zgodaj podkopalo, mnogo hranil v zgubo. Najnavadnejši način podkopa-vanja je pri starejših, od 4 leta naprej starih trtah, ta, da se gnojilo kar po celem vinogradu potrosi ter potem na novo običajnim načinom podkoplje. X. Istrsko vino. Letos je bila v Istri takšna vinska letina, kakor še malokedaj. Ni bila sicer obila, toda kapljica je izborna. Zali Bog, da se ne more vino prodati. Kaj je temu krivo, molčimo! Ubogo ljudstvo, če se bo zanj tudi nadalje tako skrbelo! Cena vinu je padla in se nahaja od 13 do 16 gld. za hektoliter. To je že tako malo, da ne znamo, ali se bo izplačalo še na- dalje obdelovati vinograde, ako se ne odpravi še pravočasno vzrok, ki je temu kriv. Vina je v Metih še jako mnogo. Gospode vinotržce, krčmarje, duhovnike i. t. d. opozarjamo, naj se obrnejo, ako želč imeti pristnega istrskega vina, na „Gospodarsko društvo11 v Pazin, ki jim gotovo drage volje in prav rado postreže. Čebelarstvo. Kraljica in njeno ministerstvo. (Nadaljevanje.) Tudi bi moral čebelar vedeti in pomisliti, da močna izrojitev preveč oslabi materni ulj, ki vsled tega sam pride ob med, mnogokrat pa tudi ob matico, ki brez-matičen le prerad popolnoma obnemore. Toda to še ni vse, mesto škodljivo „rojenje11 s pripravnimi sredstvi po možnosti omejiti, ga mnogi — žal zopet iz nevednosti — še podpirajo s tem, da imajo prav majhne in nizke panjiče in to v uljnjakih brez sence, da jih vroče opoldansko solnce kar razžariva. V takem predpeklu uboge mučenice vsled pomanjkanja prostora in hladu seveda ne morejo prestajati, ljudstvo se mora deliti, in dan na dan pošilja v svet nove naselbine, toda vedno ubožneje, ki vodijo za seboj celo gručo slabih posledic. Druga je seveda pri čebelarski „metodi na roje11, ki je običajna v mnogih krajih naše domovine, skoro po celi Sloveniji, kjer se gleda na veliko rojev, odvečne na jesen zažvepla, jim odvzame med in vosek. Naša zgovorna pripovedovalka iz čebelnega ministerstva pa ima v mislih takozvano magazinsko metodo, ki špekulira najbolj na med, rojev pa zahteva le zmerno za pleme. Pri tem načinu čebelarjenja škoduje prehudo rojenje. Ta nezmernost rojenja, ta, „laisser faire, laisser aller11 (puščanje slobodnega razvoja) v čebelnem 68 — narodnem gospodarstvu se nahaja zelo često in priča o silno pomanjkljivi podkovanosti v umni čebeloreji. O, pri drugih strokah gospodarstva se pač ravna mnogo pametneje in previdneje. Noben gospodar ne pusti n. pr. svoji živini ozir plemena popolne prostosti, ampak sam skrbno izbira. Ozira se pri tem na razmere, svojega gospodarstva, zlasti na zalogo krme. On ne obdrži za naprej vseh telet in jagnjet, ampak samo one brez napak, ki kaj prida obetajo. Njegovo načelo ni: „Mnogo živine“. In ravno ker ima tu opisani čebelar ravno narobe načelo : „Le veliko, če tudi slabe živine!“ ravno vsled tega stori veliko napako. Kraljica: In ravno ta pregrenek, ki se le prečesto nahaja, lahko pripravi čebelastvo ob kredit, posebno pri onih, ki ne pogledajo celi stvari do dna. Spominjamo se v trenutku, da Nam je nekdo pripovedoval tale dogodek: Čebelar Leskovec je imel pred par leti 6 nizkih tenkih lesenih škatelj (ki jih je zmerjal za ,,panje“) na južni strani v ulnjaku. Isto jesen pride njegov prijatelj Mihovc iz dalnjega kraja domov, in vidi, da napolnuje 21 škatelj sosedov ulnjak. „Oho, ta ima pa lepo muha-rijo! — Moram se vendar oglasiti pri njem na skledico medu!“ Tako je mislil Mihevc stopajoč v hišo in komaj požiral sline, ki so se mu cedile po zaželjeni sladčici. Toda čebelar - skaza se je kislo držal, hoteč menda predočevati znani prizor iz narodne pesmi, ko Štajarci so list prebrali Grenko, kislo se držali Ker Turčina so se bali. Kar nič ni hotel vedeti o gostovanju z medom, ampak je le nekaj kvasil o kupovanju medu za pitanje, ker niso niti starci, niti roji dovolj nanosili za zimo. „No potem hvala lepa za tako čebelarjenje, ki nič ne nese,“ je odgovoril Mihevc in se poslovil z neutešenim tekom. Nekega lepega pomladnega dne pripelje zopet našega možakarja-medradojeda pot mimo Leskovče-vega ulnjaka, pri katerem sosed ravno skazuje nekaterim zgasnelim čebelnim polkom poslednjo delo usmiljenja kot — grobar. (Dalje prih.) Živinoreja. Cesarske napake. (Nadaljevanje.) Naduha konj in tovorne živine. Pridobljene bolezni v sopilih, katere naduho pospešujejo ali ji do razvitka pomorejo bi bile: dolgotrajni nahod nosne sluznice, kronično vnetje nosnih votlin, posebno ako se narede bule v istih, otekline v goltancu, po vnetjih glasilkinih nateznic ali otrpnenju glasilke (v tem slučajn se sliši pri dihanju žvižganje ali pa težko hropenje), dalje bule v njeni okolici ; v plučah: vsa kronična dolgotrajna vnetja, bulice (smrkavost in tuberkuloza), prav posebno pa premočno razširjena pljučna tkanina ali nje otrpnenje, vnetje prsne mrene, ako pluča na rebra prirastejo, različni srčni nedostatki, vse to dela naduho. Težko dihanje pa lahko prov-zročijo neposredno bolezni izven prsnega koša, ki so se razvile v trebuhu in s tem prsno votlino zožujejo. Semkaj spadajo gotove bolezni prepone, kakor smo že zgoraj omenili. Prevelik želodec, jetra in vranica tiščijo na prepono in ta zopet na pljuča, kar zopet težko sapo dela. — Iz živčnih bolezni, katere so vzrok naduhe, naj omenim samo nekatere: živčna bolezen prepone, gornjega posebno pa nazaj idočega jabolčnega živca. — Iz navedenih podatkov o najvažnejših uzrokih naduhe bode razvidno, da so isti zelo mnogovrstni in treba velike spretnosti in natančnega opazovanja, da se iste prav spozna. Znamenja naduhe so zelo različna. Mnogokrat se prav lahko določijo, včasih že v hlevu, dru-gokrat še-le med in po vožnji. Čestokrat pa tudi najiskušenejši strokovnjak težko dožene, je-li živina nadušljiva ali ne. — Dihanje je pri naduhi izpremenjeno, pomnoženo in težko. Nosnice se navadno močno odpirajo, rebra in lakotnice se močno privzdigujejo. Vsporedno z nepravilnimi rebri se naredi pri sopenju, posebno pri izdihu „grabenček11. Nadušljiv konj dihne v jedni minuti 20—30 krat, po teku 50— 60 krat, ako dirja 15—30 minut 80—100 krat (v zdravem stanju dihne konj 8—16krat v 1 min.). Dihanje se vrši sunkoma, tako, da se ves život stresa. Izdih ni jed-noten, temveč pretrgan v dveh presledkih, prvi krajši, drugi daljši. Po diru se konji močno pote, dihanje je hropeče, sapa se z lepa ne umiri, kar zadušiti hoče živinče. Žila bije pravilno in navadno ni pomnožena, sem in tja pa prestopi normalo (80—120 krat v minuti). V obče so konji zdravi, živi in dobro rejeni; sem in tja nahajamo podvezan trebuh in slabo rejo. Nadušljiv konj redkokedaj kašlja, če že kašlja, stori to pri delu po jedi ali pijači. Nadušljiv konj malo leži, ako pa se vleže, skrči noge pod prsi in trebuh, da s tem prsni koš razširi in s tem dihanje olajša. Izid bolezni je dolgotrajen ali kroničen; zboljšanje odnosno poslabšanje je odvisno od narave bolezni same, katera naduho pro-vzročaje, od starosti, pasme, letnega časa od oskrbe in ravnanja z nadušljivo živino in njene uporabe. V gotovih slučajih postane žival nezmožna za vsako delo. Določitev naduhe ni vedno lahka. Da se človek zmoti izogne, je 3 kratno preiskavanje konja in sicer v hlevu, med vožnjo (jahanjem) in po vožnji neobhodno potrebno. 69 — Ako je mogoče, se prvič popo-ludne preiskuje; drugič in tretjič pa drugo jutro. V hlevu preiskujemu najprvo živalsko toploto. Vsako vzvišanje temperature, vnetja, boleče rane, katere bi že same na sebi lahko težko dihanje provzročile itd., izključujejo natančno preiskavo, ker se ne more dognati, ali je težka sapa od njih ali od kake druge nevidne bolezni odvisna. Mislim, da bode vsak uvidel, da konj s pljučnico ali z vnetjem vratu težko diha, vender ga pa nihče ne bo za nadušljivega smatral. Ako je temperatura črez normalo (37-5 — 38-50 C), ne bodemo mogli sigurno preiskavati. Vprežne konje vprežomo v voz — jahalne zajahamo — seveda pravilno, ter jih v trabu ženemo 15—go minut; med tem opazujemo nosnice, „grabenček11, (žvižganje?) ako se žival zelo poti, ali jo sapa duši, ali je konj plašen, ako srce močno bije, še v hlevu včasih (naduha vsled srčne bolezni) ? (Dalje prih.) Mokro In suho krmljenje prascev. Da bi to praktično vprašanje rešili, so napravili pred kratkim nekje poskus s sledečimi vspehi: 21 prascev za poskus odločenih (vsi enaki) so razdelili v 3 enake skupine po 7 glav. Vsaka žival je dobila na dan po */2 kile koruze, 62 dek ječmenovega zdrobu (Šrota), 21/a kile sparjenega krompirja in 8 litrov mleka. Oddelek št. I je dobil svoj delež v treh rokih na dan suh in po suhi krmi še le posneto mleko. Oddelek št. II je dobil vso brano kot mehko hrano in poleg posnetega flaleka še toliko sirotke, da je bila brana redko tekoča. Oddelek št. III pa je dobil zjutraj prvega dne suho hrano, opoldne mehko in zvečer spet suho; drugi dan zjutraj pa nasprotno zjutraj mehko, opoldne suho in zvečer zopet mehko. Tretji dan so dobile živali hrano na isti način kot prvi in četrti dan na isti način kot drugi dan. Vsakih 10 dnij so prasce tehtali. Poskusi so pokazali te - le vspehe: V pondeljek od Teža se je pomnožila v kilah Skupni dohodek v kronah Skupina I s suho krmo 7—16 42 17—26 54 11V36 27—6 49 bkupina II z mokro krmo 7—16 35 17—26 45-5 107-56 27—6 45-5 Skupina III z mešano krmo 7—16 49 17—26 63 131-70 27—6 58-5 Te številke dovolj jasno uče, kako ravnajmo. Mlekarstvo in sirarstvo. Nekaj skušenj na polju mlekarstva. (Nadaljevanje.) Naj še omenimo, da je trgovina s takozvanim preservira-nim presnim maslom, ki se pošilja v nepredušnih pušicah zlasti v vroče dežele, sposobna znatnega razširjenja in da se za tako blago plačujejo visoke cene. V vseh slučajih velja za maslo isto, kar smo rekli o mleku: čim finejše blago, tem manj trpijo njegove cene pod splošnim pritiskom, tem lažji je njegov prodaj. To velja zlasti ozir tekmovanja masla z margarinom ali umetnim maslom: Četudi sta puter in margarin popolnoma različna proizvoda, vendar je vnanja podobnost obeh, kakor tudi živahna reklama, ki se dela za margarin, kriva, da se slabejše kvalitete naravnega masla in ž njim posredno tudi finejših mark vedno težje spravijo v denar. Ne bodemo se na tem mestu pečali natančneje z vprašanjem o marga- rinu in njegovem bistvu, in je-li so cene margarina v pravem razmerju s cenami surovin, iz katerih se nareja in z njegovimi proizvajalnimi troski, rečemo le, da se raba margarina najbrže ne bo dala na nikak način spraviti iz sveta. Zato pa mora biti skrb vseh mlekarjev in v to poklicanih organov, da se vsaka ponaredba naravnega masla z uporabo margarina kar najstrožje kaznuje. Jako pripravno sredstvo, naše maslove trge razbremeniti bi bilo, razširjenje sirarstva pri nas. To je jasna posledica dejstva, da avstrijski uvoz sira za neznane svote presega naš izvoz, da torej naša domača produkcija nikakor ne pokriva domačih potreb. Iz tega da posebno veliko sira uvažajo k nam one dežele, ki izdelujejo finejše tolste sire, je razvidno, da bi ravno fabrikacija finih vrst utegnila imeti lepo bodočnost za naše mlekarstvo. Največ sira uvaža k nam Švicar, Francoz in Nizozemec, celo Lahu damo velikanski zaslužek in plačo za lastno brezbrižnost. Da dobimo približno podobo, kako ,,krasno“ znamo pri nas narodno gospodariti, naj služijo te-le četudi nekoliko zastarele številke, ki pa natančno kažejo divergentno smer uvoza in izvoza v katerej se giblje avstrijska sirareka kupčija od 80 tih let pa do naših dnij. V slavni avstro - ogerski monarhiji je znašal, izražen v tonah (1000 kg) leta izvoz uvoz 1877 . . . 1410 1412 1880 . . . 973 1644 1883 . . . 717 1979 1886 . . . 860 1887 1887 . . . 934 1863 (Dalje prih.) Splošno. Hudaklinov novi meh ali žveplalnik. Na Hudaklinov odgovor v 3. štev. „Nar. Gosp.11 moramo še enkrat poudariti, da je izumitelj napačnega mnenja, če misli, da bode zahtevam bolje vstrezalo, če ne napravi od nas priporočenega lija za vsuvanje žvepla v posodo, češ to oteži napravo. Res je to, ali teža je tako malenkostma, da niti resno v poštev ne more priti, kajti mi smo zahtevali le košček mehkega lesa, v katerega naj bi ee pritrdil majhen plehast lij. To je vse. V tem oziru imamo precejšnje vaje in vemo, kako siten postane delavec, če ne more hitro spravljati žvepla v meh. Ce ni dotičnik sam gospodar, ki mora z vsem in pri vsem štediti, bo žveplo, katerega ne more hitro in vsega v meh spraviti, kar po tleh stresal. In kaj, če se to večkrat na dan ponovi? Tudi izumitelj mora vedeti, kako nevestni so često nekteri delavci. Kaj tacega briga, če gre tudi polovica žvepla po tleh! Mi izumitelju le še enkrat svetujemo, naj to napravi, ker bo stem stroj le pridobil. X. Laška armada — poljedelska šola. L. 1898 so se pričele v laški armadi gospodarsko - poljedelske besede, ki so polagoma prešle v predavanja in slednjič v tečaje. Od 1. 1900 je podpira vojno mi-nisterstvo. Za predavanja in gospodarske izlete se porabi prosti čas v triletni vojaški službi. Tako se vojaki domov vračajo bolj omikani v poljedelski stroki, in po končani vojaški službi se zopet z veseljem poprimejo obdelovanja zemlje. ______________ Živino (govejo) zlahka privadiš na vožnjo. Kdor je imel kedaj opraviti s poslom, privaditi mlado živino za vožnjo, ta ve, kako različne so posamezne živali v tem oziru. Ena je voljna, druga trmoglava, eno vse šegeče, druga se za nič ne zmeni. Največkrat nam dela sitnosti občutljivost živalske kože za ščegetanje, ki naganja živinče, da se brani na moč vsake vprege (komata, jarma). Pomagaš si pa lahko na ta način, da že v hlevu devaš večkrat poprej živinčetu ja- " rem na vrat, ga dobro pritrdiš in pustiš vsak dan tako nekaj ur. V kratkem zgine pri živinčetu sitna občutljivost. Na ta način se privadi žival takorekoč v hlevu vožnji. Ako hodi za vprego namenjena žival na pašo, je dobro, tudi tu porabiti nasvetovano sredstvo, tembolj, ker se živina tu navadi tudi hoje v vpregi; treba jo je pa posebno dobro pritrditi v tem slučaju. Ta način je najboljša priprava za poznejši nauk v vožnji, ker prihrani ljudem in živali mnogo nepotrebnih muk. Ako hočemo, da nam bo perotnin-stvo kaj neslo se je držati zlasti sledečih načel: 1. Odstrani škodljivo mejse-bojno ploditev domače perotnine, ki je sedaj običajna. 2. Skrbi za zgodnjo valitev, da dobiš jarce, ki bodo nesle po zimi. 3. Ozri sb po dobrih pasmah ali zboljšaj domačo deželno pasmo s primernim križanjem; ogibaj pa se vsake perotnine za kratek čas (šport), kjer hočeš imeti korist. 4. Krmi umno živali, posebno jim daj na moč veliko svobodnega kretanja. 5. Prodajaj jajca po teži, ne številu. 6. Zaznamuj živali po starosti; zakaj starejše živali (n. pr. kokoš po 4. letu) so v primeri z mlajšimi skoro brez haska. 7. Zapisuj dohodke in troške svojega perotninskega dvora. 8. Prodaja perotninskih pridelkov se mora organizovati; najbolje v okviru zadruge (kakor n. pr. v Dobrepoljah). Listek. Golob sel.*) Marsikak gospodar se bo gotovo še sedaj spominjal nedolžnega *) Ne mislimo tu na goloba selca (Zug-Wandertaube), ampak pismonoša. veselja, ki ga je imel mlad dečko kot gospodar toliko in toliko parov golobov: snežnobelih in briljantno v vseh barvah leskečih, s čepico in polčo (krofom), s krasno nabranim puranovim repom v podobi gosposke pahljače in z gosto pernatimi nogami nalik dupljaste sove. Pa tudi v naši narodni pesmi je golob dobrodošla ptica zaljubljeni devojki, ki ponese pisemce na pravi kraj. In o tem golobu pismonoši bi rad podal nekoliko poznamkov ljubiteljem goloba. Vže stari Egipčani, Perzijani, Grki in Rimljani so rabili goloba zlasti v vojski in pri kupčiji za prenašanje poročil. Najdalje so se obdržali v ori-jentu, kjer . so še 1. 1500 vlade vzdržavale golobje pošte, L. 1770 si je dal neki Vlah v loteriji vzdignjene številke prinašati po golobih. O Rotšildu pripovedujejo sledeče: Londanski žid Rotšild je dobro razumel „kšeft11 in je porabil golobe z velikim dobičkom. Za Napoleonovo armado je poslal agente, od katerih vsaki je imel seboj nekoliko golobov, po katerih je pošiljal važna poročila v London. Tako je Rotšild izvedel za 3 dni preje o porazu Napoleonovem pri Waterloo nego angleška vlada. Razglasiti je dal po Londonu vest, da so Angleži pobiti, vsled česar so državni papirji v kurzu silno pali. Rotšild jih je urno pokupil, kolikor jih jc mogel in „zaslužil11 je na ta način, ker so angleški papirji, ko se je izvedelo, da je bil poražen Napoleon a ne Angleži, seve v ceni zelo poskočili, v par dneh 25.000.000 gld. Niti iznajdba brzojava ni popolnoma izpodrinila golobje pošte; mnogo je še od brzojavnih postaj oddaljenih krajev, ki si pa tudi žele dobiti urno razna poročila. V Londonu ima vsako uprav-ništvo večjega časopisa svoj golob-njak, kjer se odjemljejo golobom poročila, ki jih pošiljajo dopisniki ie sodnih dvoran, javnih shodov itd. iz vseh četrtink mesta. Na Angleškem in v Nemčiji rabijo te golobe na ladijah in moštvo marsikatere toneče ladije ima zahvaliti svojo rešitev golobom. Golob sel, ki ga izpuste iz ponesrečene ladije, nese urno vest na pobrežno postajo, od koder takoj pošljejo rešilno ladijo na mesto nesreče. Na Španskem so tudi na morskem bregu postaje, po 100 Im narazen in vsaka hrani 25 parov golobov. Seveda je mogoče, da golob s poročilom lahko na potu pogine v viharju ali po kaki ropni ptici, zato izpuste iz ladije vedno po 5 golobov naenkrat, od katerih vsaj eden prinese poročilo na določeni kraj. Največje važnosti pa je golobja pošta v času vojske. V prusko-francoski vojski 1. 1870—1871 so raznesli golobje nič manj nego 156.000 pisanih poročil. Usluge, ki so jih golobje skazali obleganim Parižanom, so dale povod, da so takoj ustanovili v Avstriji, Rusiji, Franciji, Španiji in Nemčiji vojaške postaje z golobjo pošto* Take so pri nas v Komornu in Krakovu in pri mornarici. Vojaško ministerstvo daje vsako leto „dunajskemu društvu za rejo perut-nine“ večje svote za najbolje iz-vežbane golobe-sele in je tudi dovolilo, da smejo zasebniki na vojaških postajah kupovati si mladih golobov po 50 kr. komad. Razven tega imajo tudi po večjih mestih društva za gojitev postnih golobov. V zadnjem času se teh selov vedno več potrebuje. Državni nemški budget (proračun) postavlja za vojaško golobarstvo 40.000 mark (48.000 kron) na leto. Fidžijski otoki so mej seboj vzvezi z golobjo pošto. Preje so izvrševali to poštno službo mali parniki, ki so pa rsled močnih morskih tokov preveč trpeli vškodo trgovine. Vrtnar v Baku je zvezal svojo trgovino v mestu z vrtom za me- stom tudi z golobjo pošto. Naročila, ki pridejo v mestno trgovino, ki se pa dade izvršiti le v vrtu, prinašajo golobje vrtnemu oskrbniku na depešah, prilepljenih na perji. Časopis „Epervier“ (Kragulj) piše o poskušnji, ki so jo napravili s 5—6 mesecev starimi golobi, da so v 121/a urah preleteli daljavo 600 km (več nego hkratno daljavo med Dunajem in Trstom), da so tedaj leteli s hitrostjo 800 m v minuti. Vsak par poštnih golobov ima na leto 5—6 parov mladičev, ki so v tretjem letu popolnoma dorasli in živijo mnogokrat do 20 let. Pri nakupu goloba-sela se gleda posebno na to, da ima široka prsa, kratek kljun, vrat in noge, gosto perje in dolga, z močnimi peresi previđena krila. Kar tiče golobnjak in krmo, ni dosti razločka med domačim in poštnim golobom; snaga ima seveda prvo besedo in vsak dan sveža voda. Prve vaje se vrše od maja do konca septembra in sicer ob lepem vremenu, pozneje pa je treba privaditi sele tudi mraza, posebno ako imajo služiti vojništvu. Prvi poskusi imajo namen, da se golob ukrepi v letu in seznani z okolico svojega doma. V ta namen se mu dovoli svobodno letati okoli. Pozneje se odnaša vedno dalje in dalje, tudi do 8 km daleč od golobnjaka in sicer na razne strani. Imamo pa tudi slučaje, da so se seli brez vsake vaje iz zelo oddaljenih krajev vrnili domov. Pred leti je neki Anglež peljal s seboj v zahodno Indijo nekaj poštnih golobov, kjer jih je izpustil in po 10 dneh so se nekateri izmej njih vrnili v svoj golobnjak na Angleško. Golob-sel preleti v 1 minuti približno 1 km; leti baje brez od-počitka 13—16 ur, tako da po letu preleti v enem dnevu 800— 1000 km (200—250 ur hoda). Po noči počiva. Poročilo, ki je ima golob nesti, mora biti pisano na tankem lahkem papirju. Da ostane ta suh in čist, zvije se papirček skupaj in vtakne v tul gosjega peresa, skozi katero se potegne močna svilna nitka. Potem se odprtine tula za-lijeta z voskom in tul se priveže s konci svilnate niti na jedno pero golobovega repa. Tako poroča Jurij Canič, stotnik generalnega štaba v svojem spisu o poštnem golobu v časopisu ornitologičnega društva na Dunaju. (Dalje prih.) Vprašanja in odgovori. Vprašanje 22.: Mlekarna v D. K. Ali se sme pinjeno mleko posnetemu pridejati, ako se dela pusti sir. Odgovor 22.: Pinjeno mleko ni nikakor dobro posnetemu pri izdelovanji pustega sira primešati, kajti pinjenec povzroča v siru grenak okus. Radi obilnih redilnih močij v pinjenem mleku in radi nizke in negotove cene za pusti sir, je premnogokrat najboljše ga prešičem pokrmiti. Vprašanje 23.: N. v L. — V 3. št. „Narodnega Gospndarja* čitam, da se sme vinske sode poljubno barvati, do-čim drugi strokovnjaki nasprotno trde. Kedo ima prav ? Prosim odgovora. Odgovor 23.: Dotično pojasnilo ne odgovarja popolnoma Vašim razmeram. Iz strogo strokovnega stališča Vas svarimo pred vsako mažnjo sodov osobito onih, v katere pride novo vino in sicer radi tega, ker z barvanjem se prvič vse lesne luknjice tako zamašijo, da ne more dohajati zrak in se vino vsled tega počasneje čisti in tudi počasneje dozoreva, drugič, ker vino utegne potegniti duh od barvila nase. V pobarvane sode se vino sme le tedaj dati, če ostane le kratek čas notri n. pr. pri prevažanju. Komur je pa na tem ležeče, da ima v kleti tudi prazne sode vedno čedne, naj jih potem, ko je iste od zunaj in znotraj dobro opral, obriše z v dobrem olju nekoliko pomočeno cunjo. Tako ohranijo sodi svojo naravno barvo in se tudi manj posušijo. Pred rabo pa je treba take sode z vrelo vodo in s pomočjo krtače izmiti. Vprašanje 24.: Mlekarna C. Ker se potrebuje pri soparnem stroju v mlekarni zelo veliko kratkih drv, zato si nameravamo, ko imamo v bližini gepelj, cirkularno žago napravili. Koliko bi stala taka naprava in kaki uspehi se dosežejo. Odgovor 24.: Kdor ima blizo vodno moč ali v posesti gepelj, temu napravo cirkularne žage priporočamo. Vsa oprava stane pri tvrdki Schneider & Verovšek v Ljubljani 70 K, leseno podstavo naredi lahko vsak tesar. En par živine goni z najveejo lahkoto gepelj. Na željo se Vam tudi kraji imenujejo, kjer delajo v naj večjo zadovoljnost take žage. Vprašanje 25.: A. J, p. kr. V. Ali bi bilo dobro spomladi po gorskih senožetih z domačim gnojem gnojiti. Odgovor 25.: Obče se ne more priporočati, travnike z domačim gnojem gnojiti, ker je zguba na amonijaku previsoka, nego vedno rajši samo polje, kjer se podorje in se zabrani vsaka škoda. Za Vaše razmere, ko je dovažanje domačega gnoja radi strme lege težavno, bi bilo najbolje, rabiti umetno gnojilo. Vzemite za 1 ha 400—500 leg 'žlindre in 200 leg kaljeve soli, katero zadnjo pa tudi lahko s 6 krat večjo množino pepela nadomestite, tedaj z 1200 hg. Vprašanje 26.: H. K. G. v. Letošnjo zimo mi je v podsipnicah veliko krompirja in pese pozeblo, ali bi jo mogel še ohraniti. Odgovor 26.: Rastline ne pozebejo radi previsocega mraza, nego le radi tega, ker se prehitro otajajo. Pre-mrznjen krompir in peso v podsipnicah je moči še rešiti, ako se odstrani vsa slama in potem se zadela dobro s prstjo na novo. Ako se krmi zmrznjen krompir, naj se pusti polagoma otajati v kakem gorkem prostoru kakor n. pr. v hlevu. Vprašanje 27.: Km. dr. K. Kedaj se sme solitar trositi in koliko naj se vzame za pšenico in rž. Odgovor 27.: Solitar se sme takoj trositi, ko odleže sneg, preje bi bila nevarnost, da ga vlaga izpere. Rabi naj se na tacih njivah, ki so zelo slabo zagnojene, na boljšem polju se je bati, da žito radi prebujne rasti poleže. Vzame naj se za 1/m 50 —100 Z#. Po mnogih skušnjah se je dokazalo, da 100 leg solitra pri zadostnej množini drugih redilnih snovij da 300 kg več pšenice ali rži. Lep ovčarski pes, je na prodaj pri Josipu Habe, posestniku na Gočah nad Vipavo. (112) 1 Franc Heinricher, ke vrste krompirja za seme po najnižjih cenah. Točna postrežba. 107 (3—2) Mlada drevesca Škofji Loki. 109 (3—1) Hruške čez 2 m visoke, lepe, komad 70 h » 2 m ali malo manj » 50 » Jabolka čez 2 m » 00 » > 2 m ali manj » 40 » na postajo Skofjaloka postavljene, Manj ko jo drevesc se ne pošilja. 20 hi. izvrstnega terana ima za prodati Karol Perinčič, duh. Pliskavica-Kormin. 100 (3—2) PnSAStl/fl na l,r°daj na Pivki pri Naklem uooo vu z priročnim poslopjem ob cesti. Pojasnila daje Janez Jenko na Pivki pošta Naklo pri Kranju. 108 (3—2) Tkn 7fili da svoju obitelj oskrbi pravim i ixu &UU, j „aruvgkim dalmatinskim vinom, neka se obrati na podpisanog Juraj Gamulin, Jelša — otok Hvar, Dalmacija. Hranilnica in posojilnica v Marezigah pri Kopru ima mnogo pristnega črnega vina liter od 18 do 24 kr. in Refoška liter od 25 do 35 kr., prosto postaja Trst ter vabi konsumente za nakup. Najboljše seme lepe trde glave in rodi v vsaki zemlji. 30 g za 1 K, čez '/a kg 50°/o popusta prodaja Ig. Mercina v Zg. Kašlju, pošta Zalog. (99) 6—3 Štefan Habe, posestnik na Gočah nad Vipavo ima 4 hektolitre pristnega, prav finega, domačega tropinskega žganja na prodaj. Cena po dogovoru. (101) 3—3 Kmetijska zadruga v Št. liju pri Velenju prideluje že čez pol leta prav fino surovo maslo. Ker še stalnih odjemalcev nima, priporočamo isto prav toplo da se odjemalci zglase. — Podpirajmo slovenska podjetja, posebno vbozega kmeta. Priporoča se: S™,, škodam in poškodbi zvonov. Edini domači zavod te stroke: Ljubljana, Medjatova hiša. 900 lepih hrastov Kurinju p. Zagradec — Fužine. Vozilo bi se na postajo Dobrepolje ali Zatičina. Pošteni knpci se vabijo. Kmetijsko društvo v Vipavi ima na prodaj oepljene trte na amerikanski podlagi Portalis požlahtnjene kraljevine, ital. rizling, španjol, pinelo in ru-landec po 14 vinarjev komad, 60.000 Kron kateri bode po 20°/o odbitku v gotovem denarju izplačan. Častite bravce „Nar Gosp.' opozarjamo s tem, da bode žrebanje nepreklicno 23. marca 1901. Pozor gg. gostilničarji in zasebniki! V vasi Kaščerga, pošta Trviž pri Pazinu, je mnogo zdravega vina, cena od 16 do 20 kr. liter. — Josip Goljan, župnik. Kmetijsko društvo v Gorjah pri Bledu na Gorenjskem ima na prodaj železne izdelke kakor: sekire, krampe, capine, lopate, živinske zvonce prav lične in dr. Kmetijsko društvo v Vipavi oskrbuje svojim članom: 1. ) Vse potrebščine za vinogradništvo: žveplo, galico, gumico, škropilnice, ce-pilno orodje, orodje in stroje za kmetijstvo, dalje vsakovrstna semena in umetna gnojila. 2. ) Pridelke t. j. vino kolikor možno raz- prodaja ter vabi p. n. kupce v nakup vina, ter opozarja na izpremenjeni razglas med inserati. Sejmi. Na Kranjskem: 11. marca v Senožečah, Rakitni. 12. „ v Drnovem (pri Krškem), Kotredežu, na Veseli gori pri Rakovniku, Radovljici (za živino), Kamniku, Turjaku in v Sp. Logatcu. 13. „ v Cermošnjicah. 14. „ v Št. Vidu pri Vipavi. 15. „ v Ložu. 17. „ v Mengšu, Žužemberku, v Loki in v Št. Petru na Notranjskem. 18. „ v Starem trgu pri Poljanah, v Polhovem gradcu in Cirk-nici. 20. „ na Igu, v Moravčah in Ko- če vji. 22. „ Grahovem. 23. „ v Tržiču. 25. „ v Št. Jurji (Novomešk. okr.), Mirni peči, Št. Jerneju (za konje), v Zagorji (na Notr.), Dovskem, Rovtah (Planin, okr.), Zdenski vasi, Kostanjevici in pri sv. Leni (Brdski kant.). 26. „ v Lukovcu in Dolu, Metliki, na Dolih pri Litiji. 27. „ Mokronogu. 29. „ Bruniku, Cerkljah, Hoteme- žu in v Št. Gotardu pri Trojani. 30. „ v Žužemberku. 31. „ v Rovišah. 1. april na Dobrovi, Moravčah, Slapu pri Vipavi, Višnji gori in Loškem potoku. 2. „ v Črnomlju in Rakeku. 3. „ v Idriji, Zg. Tuhinji. 4. „ Zatični. 5. „ Št. Gothardu (Berd. okr.). 10. „ Ložu. Na Štajerskem : 12. marca v Št. Jur ju ob juž. želez. 15. „ v Zdolah, v Soseski Pleterje. 17. „ v Murcku, Podčetrtek. 18. „ pri Novi Štifti (na Ptujski gori). 19. „ pri sv. Barbari, St. Jerneju, Tinskem pri Poljčanah. 21. „ Rogatcu, sv. Jederti, Pernovu blizo Žalca. 27. „ Sp. Kostrivnici. 16. in 30. marca v Slovenskem Gradcu. 24. marca v Podsredi (Horberg). 25. „ v Sevnici (na Savi) in Marn- bergu. 26. „ na Teharjih in Dobovi. 28. „ v Artičah. 29. , Strasu, Bistrici, Arnužu in Ormožu, Braslovčah in Lembergu. 2. aprila v Dramlji pri Mariji Magdaleni, v Celju, pri sv. Barbari v Vildonu, Podčetrtku, Šoštanju, v Luči, Muti, pri Novi Štifti (na Ptujski gori), pri sv. Duhu v Ločah. 4. „ pri sv. Primožu (pri Bla- govni), pri sv. Mariji Jare-nini (v slov. Goricah), v Konjicah, na Laškem in Rai-henbergu. Na Koroškem: 12. marca v Lavamintu. 13. „ Gmintu. 14. # „ Št. Andreju. 17. n „ Pusarnici. 18. „ Pliberku (za živino). 21. „ Cobercah. 25. „ Št. Lenardu in Ulkvah. 27. ” „ Vilikovcu. 31. „ Gradišah. 1. aprila „ Renvigu. 5. J) „ Strazbergu. 6. Yi „ Trebižu. 8. n „ Oberdravbergu. Na Primorskem: 15. marca v Borštu (Kopr. okr.) za živino. 16. Gorici (8 dnij). 18. n Tolmecu. 20. n Komenu, Ricmanjih, Mon-falkonu (2 dnij) in v Bovci. 25. Gradiški. 26., 27. in 28. v Ogleji. 2. aprila Nabrežini. Trgovina in obrt. Trgovina. Poštne pristojbine in nekoliko črtic o pošti. (Zapisal Abc.) O važnosti in koristi poštne naprave in poštnega prometa uver-je vsak človek, brez pošte bilo bi moderno življenje v našem zmislu nemogoče. Saj se poslužuje pošte že vsak človek vsacega stanu. Radi velike važnosti pošte je pa tudi vsakemu, kdor ima količkaj več kakor samo z navadnimi pismi opraviti, potrebno, da se natančno s predpisi in udobnostimi, katere nam ponuja pošta, seznani. Kdor se namreč pošte poslužuje, dolžan je po predpisih, poznati dolžnosti, katere vežejo njega nasproti pošti in pošto nasproti njemu. Izgovor, da te ali one stvari ni vedel, je ni-čeven in mu pri eventualni reklamaciji ne pomaga nič. Zatorej sem se namenil, tukaj najvažnejše, kar treba vedeti o pošti, po možnosti kratko, in kolikor mogoče pregledno sestaviti. Pri vsaki pošti vidimo različne oddelke, kateri so pri večjih uradih popolnoma ločeni. Oddelki pečajo se mnogokrat s popolnoma različnimi predmeti, in te hočem v sledečem redu pojasniti: Pismena pošta, blagajna in hranilnica, vožna pošta, brzojav in telefon. Pismena pošta. Pismena pošta obseza: dopisnice, pisma brez vrednosti, tiskovine, časnike, uzorce brez vrednosti in priporočene pošiljatve s povzetjem. Pisma in dopisnice vsake vrste, časnike, kakoršnekoli ne glede na vsebino in kako izhajajo, ne sme drugi prevažati kakor pošta sama. Ti predmeti spadajo k takozvanem monopolu, kakor n. pr. sol ali tabak. Le toliko je dovoljeno, da se v lokalnem prometu, to je v domačem kraju samem, pisma in časnike sme dopošiljati po uslužbencih, po-streščekih itd., ali nihče ne sme kak zavod ustanoviti, ki bi se s tem pečal. (Dalje prih.) Zakone proti nepošteni konkurenci imajo v nekaterih kantonih v Švici. Taki zakoni določajo bistveno, da se kaznuje, kdor v reklamah, plakatih, cenilnikih itd. neresnico trdi, z namenom, vzbuditi v občinstvu mnenje, da zelo po ceni prodaja, ali z namenom, oškodovati koga v obrti; kaznuje se, kedor izvabi iz obrtnega uslužbenca koga druzega obrtno skrivnost, ter jo izrabi v svrho konkurence; kaznuje se, kedor v svrho uničenja obrti druzega prodaja veliko zalogo pod lastno ceno. Želczničnl promet v Reki in v Trstu. V minulem letu izkladali so v tovornem prometu na postaji v Reki 86.550 vagonov, v Trstu pa 88.600 ; naložili so v Reki 28.040 in v Trstu 69.120 vagonov. O izvozu jajc. Izvoz jajc je osobito iz Galicije na Nemško in Angleško zelo živahen in so železnice v ta namen uvedle posebne brzovlake za tovorni promet. Iz Galicije izvažajo na leto več tisoč voz jajc; tudi na Ogrskem raste promet z jajci od leta do leta. Jajca skladajo deloma v zaboje, deloma v sode. Sod, namenjen v ta prevoz, mora po dotičnih železničih navodilih imeti trdna, odporna dna in razpokiine med dožicami ne smejo biti večje nego 3 cm, ker se je pogostoma pripetilo, da jajca ovita v slamo niso bila za rabo, ker je bila slama premočena, prepričati se ima železnica pri vsaki taki pošiljatvi o tem, ali so jajca v suhem zložena. Obrt. Mizarska zadruga v Št. Vidu. V nedeljo 24. p. m. se je vršil občni zbor mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano, katerega so se člani polnoštevilno (24) vde-ležili. Računi so se enoglasno odobrili. Sklenilo se je tudi, takoj letošnje leto zgraditi mehanično delavnico in shrambo za zalogo pohištva. Denarni promet prvega pol leta bil je sledeči: Prejemkov je bilo K 29 h; izdatkov je bilo 16.056 K 16 h ; svota denarnega prometa 32.224 K 45 h. Kosmati dobiček je 1329 K 95 h. Od te svote se odbije za razne izgube, upravne stroške itd. 1010 K 27 h. Iznaša toraj čisti dobiček 319 K 68 h. Kakor je razvidno u predstojećega sporočila, imela je zadruga prvega polletja primeroma veliko prometa ter ima vkljub ustanovnim stroškom 319 K 68 h čistega dobička. Zadruga bode go- tovo uspevala, ako jo bodo rodoljubni krogi podpirali. Zadružni inštruktorji. Dasiravno se je služba zadružnih inštruktorjev ustanovila šele pred okolo 2 leti v svrho pospeševanja obrtnih zadrug, in deluje dosedaj le 5 takih inštruktorjev, vendar so se že pokazali dobri sadovi. Zatorej namerava mini-sterstvo, pomnožiti mesta zadružnih inštruktorjev in sicer ustanoviti taka mesta za tiste kronovine, kjer dosedaj še ni bilo teh inštruktorjev. Dotične potrebne svote ustavile so se že v letošnji državni proračun. Dunajski ključavničarji sklenili so, zahtevati od trgovskega ministra razsodbo, da mizarji niso upravičeni, pritrjevati na okna in vrata ključavnice, tečaje itd. Tudi proti temu so protestovali, da smejo trgovci prodajati v ključarsko obrt spadajoče predmete. ZADRUGA Jtak — rana današnjega narodnega gospodarstva. (Poleg naukov dra. Vilj. Neurath-a, prof. na c. kr. visoki šoli za kmetijstvo priobčil Posavljan) Naša družba hudo boleha, to pač čutimo bolj ali manj vsi od ubogega delavca, ki mu mraz in glad glodata življenje, do kmetovalca, ki ni več trenutek varen na svoji posesti, od rokodelca, ki mu velika obrt trga zadnji košček kruha iz rok, pa do bogatina, ki se trese za svoje zlato. Že samo dejstvo, da imamo družabno (ali socijalno*) vprašanje, nam je najboljši dokaz, da je narodno blagostanje sedaj v nevarnosti, oškodeno, da, recimo naravnost — uničeno. Od kod izvira ta žalostna prikazen ? To pojasniti širjim slojem našega ljudstva bodi namen sledečim razmišljavanjem, zakaj že tu bodi omenjeno, da je nejasnost pojmov in neznanje svojega stanja, kakor posamezniku, tako tudi družbi neznansko pogubno. In da jasnosti mej nami še manjka, ne samo mej priprostim ljudstvom, ampak sem-tertje tudi mej onimi, ki večkrat hočejo nositi zvonec pri gospodarski organizaciji, je le obžalovanja vredna istina. (Dalje prih.) *) od socius, tovariš, družabnik. Književnost. Vsem prijateljem ljudske (kmetske) blaginje zlasti pa onim gospodom, ki se dejanski v d e 1 e ž u j e j o naj lepšega in najčlovekoljubnejšega delovanja, krščanske organizacije, toplo priporočamo knjigo: Wegweiser fur landliche Wohl-fahrts- u. Heimatspflege.*) Ocenjevati mi knjige ni potreba veliko. Kdor pozna veljavo H. Sohnreva kot pisatelja nemških poljudnih spisov za kmetsko ljudstvo, ta lahko vže iz spisateljevega imena sklepa na vrednost tega najnovejšega dela. Rečem le toliko: Ko sem knjigo pretuhtal in našel v njej toliko gorkega sočutja za kmetsko ljudstvo, toliko namigov, kako ustaviti nesrečno drvenje iz dežele v mesto, ki pač v naj novejši luči kaže, da po naših kmetih ni več kakor je bilo pred časom liberalizma, dal sem knjigo iz rok z vzdihom: „O Bog, koliko potov je vendar na razpolago, da zblažimo podobo Tvoje Neskončnosti v naj-zapuščenejšem sloju človeštva, v ubogem kmetstvu, koliko ledine imamo še razorati in kako silno daleč pred nami so n. pr. Nemci. Da bi le prav veliko voditeljev *) Knjigo je sestavil Henrik Sohnrey in se dobiva v Berlin S. W. 46 Deutscber Dorf-schriftenverlag Bernburgerotr. slov. organizacije dobilo v roke to knjigo in stremelo za ciljem, ki je motto tej knjigi: „Zakaj bi neki ne bilo mogoče najboljše reči našega časa združiti z življenjem na k metih11. Ker se mi knjiga zlasti za društveno življenje zdi jako važna, dovoli mi, „Nar. Gospodar41, podati glavne točke njene vsebine: Kot uvod služi članek, ki pojasnjuje splošni beg ljudstva proč iz dežele v mesto in v nadaljnem izvajanji daje navod, kako zboljšati gospodarsko in družabno stanje. Sredstva k temu: zadružništvo in posebej posojilnice na kmetih, zavarovalništvo : za življenje, živino, prešiče, proti toči itd., govori tudi o strokah, ki so tudi v Slovencih deloma globoko zanemarjene kakor: lanarstvo, sadjarstvo, zelenja-darstvo in vrtnarstvo, vrboreja in košarstvo, vzgoja šampijona (vrsta gob), kozjereja, perotninstvo in njeni pridelki, čebelarstvo, ribarstvo, reja kuncev in druge stroke domače pridnosti. Tudi kmetijskim delavcem želi zboljšati njihovo stanje z raznimi sredstvi in v ta namen daje nasvete glede plačila, delavskih hišic in njihovega starostnega zavarovanja. Od str. 125 —175 govori o občinski posesti, njivah, travnikih pašnikih, gozdovih, nato o razkosavanju in pogibeljnosti razkosavanja zemljišč, zlasti gozdov, o živi meji in uplivu obrtnih podjetij na kmečko vas. Zlasti opozarjam na oddelek od str. 175—258, ki govori o gojitvi družabnega čuta, vzgojstvu in omikavanji priprostega ljudstva. Posamezni oddelki so naslovljeni: občinska hiša, gospodinjska izobrazba deklet in žena, skrb za bolnike, proti pijančevanji, nedelja, vaško pokopališče, občinski večer, večer na samotni pristavi, gledališčne igre na kmetih, skrb za dobro berilo, oskrbnišnica za otroke, skrb za sirote, kmetijske nadaljevalne šole, šolski vrt, godbena društva, mladeniška društva, bralna društva. V zadnjem velikem odstavku je govor o ljudski umetnosti in značaju ljudstva vobče: kmetski zidarski slog, umetnost v kmetski koči, narodna noša, ljudske veselice, prazniki in igre, večer na preji, narodna pesem in pevsko društvo na selu itd. Kar daje knjigi posebno vrednost je to, da pisatelj svoje nazore in vzpodbadke povsodi naslanja na zglede iz življenja na kmetih; tudi to, da vsakemu posamnemu odstavku sledi: književnost v to stroko pripadajočih del (knjig ali časopisov) bo marsikakemu prijatelju narodne sreče, ki se posebno zanima za kako stran narodnega blagostanja, dobro došla, ker se more potem globlje zatopiti v dotični predmet, ko ima na razpolago dovolj virov. Prijatelj sezi po zakladu, ki ne stane več nego 4*80 K, zlasti je ne pogrešaj nobena zadružna ali društvena knjižnica! Denarni promet hranilnic in posojilnic t mesecu decembru 1900: Hranilnica In posojilnica v Biljah: Prejemki 1616 K 34 h, izdatki 1010 K 25 h, denarni promet 2656 K 59 h, prejete hranilne vloge 220 K, izplačane hranilne vloge 372 K 24 h. dana posojila 656 K, vrnena posojila 802 K. Y mesecu januvarju 1901: Hranilnica in posojilnica v Tomišljn: Prejemki 13176 K 09 h, izdatki 10516 K 49 h, denarni promet 23692 K 58 h, prejete hranilne vloge 3824 K, izplačane hranilne vloge 4490 K 10 h, dana posojila 5678 K, vrnena posojila 4864 K. Hranilnica in 'posojilnica t Črničah pri Gorici: Prejemki 3470 K 19 h, izdatki 3143 K 21 h , denarni promet 6613 K 40 h, prejete hranilne vloge 2139 K 14 h, izplačane hranilne vloge 1587 K 50 h, dana posojila 1518 K, vrnena posojila 100 K. Hranilnica in posojilnica v Št. Jurju pri Kranja: Prejemki 9169 K 98 h, izdatki 4329 K 55 h, denarni promet 13499 K 53 h, prejete hranilne vloge 7324 K, izplačane hranilne vloge 907 K 90 h, dana posojila 3420 K, vrnena posojila 70 K. Hranilnica in posojilnica v Polhovem Gradcu: Prejemki 6037 K 66 h, izdatki 3812 K 58 h, denarni promet 9850 K 24 h, prejete hranilne vloge 3415 K 84 h, izplačane hranilne vloge 1243 K 56 h, dana posojila 510 K, vrnena posojila 720 K. Hranilnica in posojilnica v Št. Janžu: Prejemki 2593 K 13 h, izdatki 2296 K, denarni promet 4889 K 13 h, prejete hranilne vloge 980 K, izplačane hranilne vloge 80 K, dana posojila 1950 K, vrnena posojila 746 K. Hranilnica in posojilnica v Semiču: Prejemki 9253 K 31 h, izdatki 7083 K 51 h, denarni promet 16336 K 82 h, prejete hranilne vloge 7010 K 92 h, izplačane hranilne vloge 1459 K 60 h, dana posojila 5612 K, vrnena posojila 562 K. Hranilnica in posojilnica v Cirknici: Prejemki 31078 K 04 h, izdatki 24736 K 47 h, denarni promet 55814 K 51 h, prejete hranilne vloge 9140 K, izplačane hranilne vloge 13747 K 11 h, dana posojila 9203 K 16 h, vrnena posojila 6026 K. Hranilnica in posojilnica v Šturiji: Prejemki 7735 K 90 h, izdatki 3722 K 52 h, denarni promet 11458 K 42 h, prejete hranilne vloge 2512 K 36 h, izplačane hranilne vloge 521 K 52 h, dana posojila K 1300 K, vrnena posojila 470 K. Hranilnica in posojilnica v Št. Rupertu: Prejemki 2345 K 30 h, izdatki 1534 K 54 h, denarni promet 3879 K 84 h, prejete hranilne vloge 120 K, izplačane hranilne vloge 60 K, dana posojila 1000 K, vrnena posojila 1290 K. V mesecu februarju 1901: Hranilnica in posojilnica v lunicah: Prejemki 1418 K 94 h, izdatki 1418 K, denarni promet 2836 K 94 h, prejete hranilne vloge 1411 K. Hranilnica in posojilnica v Marezigah: Prejemki 3383 K 46 h, izdatki 3376 K 92 h, denarni promet 6760 K 38 h, prejete hranilne vloge 345 K 21 h, izplačane hranilne vloge 20 K, dana posojila 3335 K, vrnena posojila 200 K. Hranilnica in posojilnica v Rovih: Prejemki 6480 K 37 h, izdatki 5746 K 50 h, denarni promet 12226 K 87 h, prejete hranilne vloge 2469 K 91 h, izplačane hranilne vloge 290 K 20 h, dana posojila 1750 K, vrnena posojila 2471 K 66 h. Hranilnica in posojilnica v Stari Loki: Prejemki 8778 K 70 h, izdatki 7008 K 06 h, denarni promet 15786 K 76 h, prejete hranilne vloge 4449 K 50 h, izplačane hranilne vloge 3075 K 02 h, dana posojila 600 K, vrnena posojila 20 K. Hranilnica in posojilnica v Gorjah: Prejemki 14617 K 17 h, izdatki 12003 K 30 h, denarni promet 26620 K 47 h, prejete hranilne vloge 8110 K 51 h, izplačane hranilne vloge 3423 K 04 h, dana posojila 3609 K 40 h, vrnena posojila 1100 K. Hranilnica in posojilnica v Cirknici: Prejemki 20005 K 98 h, izdatki 14454 K 72 h, denarni promet 34460 K 70 h, prejete hranilne vloge 11006 K, izplačane hranilne vloge 11181 K 68 h dana posojila 2890 K, vrnena posojila 2360 K. Hranilnica in posojilnica v Selcih pri Škofji Loki: Prejemki 15612 K 08 h, izdatki 12845 K 36 h, denarni promet 28457 K 44 h, prejete hranilne vloge 6845 K, izplačane hranilne vloge 2892 K 16 h, dana posojila 7780 K, vrnena posojila 560 K. Hranilnica in posojilnica v Zgornji Besnici: Prejemki 2716 K 63 h, izdatki 2671 K 73 h, denarni promet 5388 K 36 h, prejete hranilne vloge 1558 K, izplačane hranilne vloge 79 K 59 h, vrnena posojila 1007 K 17 h. Hranilnica in posojilnica v Kojsko-Šmarten v Brdih: Prejemki 3651 K 37 h, izdatki 2629 K 90 h, denarni promet 6281 K 27 h, prejete hranilne vloge 430 K, izplačane hranilne vloge 160 K, dana posojila 2430 K, vrnena posojila — K. Hranilnica in posojilnica v Mengšu: Prejemki 13814 K 24 h, izdatki 11892 K 14 h, denarni promet 25736 K 38 h, prejete hranilne vloge 9658 K, izplačane hranilne vloge 4878 K 45 h, dana posojila 4990 K, vrnena posojila 804 K. Hranilnica in posojilnica v Poljanah nad Škofjo Loko: Prejemki 32701 K 46 h. izdatki 22301 K 21 h, denarni promet 55002 K 67 h, prejete hranilne vloge 15736 K, izplačane hranilne vloge 9280 K 36 h, dana posojila 6400 K, vrnena posojila 1000 K. Hranilnica in posojilnica v Črničali pri Gorici: Prejemki 1157 K, izdatki 1021 K 69 h, denarni promet 2178 K 69 h, prejete hranilne vloge 655 K, izplačane hranilne vloge 521 K 26 h, dana posojila 500 K. Hranilnica in posojilnica v Tomaj 1: Prejemki 4424 K 74 h, izdatki 2954 K 38 h, denarni promet 7379 K 12 h, prejete hranilne vloge 1800 K, izplačane hranilne vloge 2400 K, dana posojila 400 K. Hranilnica in posojilnica v Kranjski gori: Prejemki 9536 K 90 h, izdatki 6741 K 83 h, denarni promet 16278 K 73 h, prejete hranilne vloge 5227 K, izplačane hranilne vloge 2789 K 72 h, dana posojila 1940 K, vrnena posojila 810 K. Hranilnica in posojilnica v Horjulu: Prejemki 9426 K 50 h, izdatki 9389 K 55 h, denarni promet 18816 K 05 h, prejete hranilne vloge 3988 K 40 h, izplačane hranilne vloge 4516 K 54 h, dana posojila 4809 K 42 h, vrnena posojila 2491 K. Hranilnica in posojilnica v Šturiji: Prejemki 8309 K 68 h, izdatki 3902 K 69 h, denarni promet 12212 K 37 h, prejete hranilne vloge 3516 K 19 h, izplačane hranilne vloge 827 K 70 h, dana posojila 2681 K 70 h, vrnena posojila 622 K 50 h. Hranilnica in posojilnica na Vrhniki: Prejemki 27569 K 04 h, izdatki 23529 K 42 h, denarni promet 51098 K 46 h, prejete hranilne vloge 22889 K 69 h, izplačane hranilne vloge 2219 K 67 h, dana posojila 7160 K. Hranilnica In posojilnica v Marezigah : Prejemki 3383 K 46 h, izdatki 3376 K 92 h, denarni promet 6760 K 38 h, prejete hranilne vloge 345 K 21 h, izplačane hranilne vloge 20 K, dana posojila 3335 K, vrnena posojila 200 K. Hranilnica in posojilnica v Št. Rupertu: Prejemki 2174 K 36 h, izdatki 1790 K, denarni promet 3964 K 36 h, prejete hranilne vloge 1256 K 40 h, izplačane hranilne vloge 230 K, dana posojila 1560 K, vrnena posojila 20 K. VABILO k 111. o 1)0n ti mix zt>or*Li kmetijskega društva v Metliki, ki se bode vršil dne 24. marca 1901 ob * 1 2 3 4 5/z 10. uri predpoludne v posojil-ničnih prostorih v Gradu. V s p o r e d: 1. Poročilo načelstva in računskega pregledovalca. 2. Volitev 5 članov načelstvo, nadzorstva, razsodišča. 3. Potrjenje računa za leto 1900. 4. Prememba § 2. zadružnih pravil. 5. Slučajnosti. V Metliki, dne 2. marca 1901. Načelstvo. VABILO na I. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Marezigah registrovane zadruge z neomejeno zavezo, kateri se vrši dne 31. t. m. ob 4. uri popoludne v Šoli v Marezigah. Predmet sklepanja: 1. Računski sklep za leto 1900. 2. Volitev odbora. 3. Volitev nadzorstva. 4. Morebitni predlogi. Odbor. VABILO na VI. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Horjulu, reg. zadruge z neomejeno zavezo, kateri se vrši v torek, dne 19. marca 1901 na sv. Jožefa dan ob 4. uri popoldne v društveni pisarni v Horjulu št. 94. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in računskega pregledovalca. 2. Potrjenje letnega računa za 1. 1900. 3. Volitev načelstva in računskega pregledovalca. 4. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. VA B 1 L O na drugi občni zbor Hranilnice in posojilnice v Semiču, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, dne 25. marca t. 1. ob 3. uri popoludne v posojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računa. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Prememba § 4. pravil. 6. Slučajnosti. Semič, dne 1. marca 1901. Načelstvo. VABILO na VII. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Trnovem registrovane zadruge z neomejeno zavezo, koji se bode vršil na praznik, dne 25. marca 1901 ob 4. uri popoludne v prostorih gostilne g. Matija Ribariča v Trnovem pri II. Bistrici št. 107 s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računa za 1. 1900, 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi člane Načelstvo. NB. V slučaju, da zgoraj sklicani občni zbor ob določeni uri nebi bil sklepčen, sklicuje se s tem drugi občni zbor ob 5. uri popoldne isti dan, z istim dnevnim redom in na istem kraju, koji bode sklepčen brez ozira na število vdeležencev. Načelstvo. VABILO na II. redni občni zbor Gospodarskega društva v Trnovem, vpisane zadruge z omejeno zavezo, koji se bode vršil na praznik dne 25. marca 1901 ob 3. uri popoldne v prostorih gostilne g. Matija Ribariča v Trnovem pri II. Bistrici št. 107 s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računa za 1. 1900. 4. Dopolnilna volitev 3 članov načelstva v zmislu § 19. zadr. pravil. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. K obilni vdeležbi vabi elane Načelstvo. NB. V slučaju, da zgoraj sklicani občni zbor ob določeni uri nebi bil sklepčen, sklicuje se s tem drugi občni rrr— ...C'TGZ—=T30BETBrax3aacrTK^3wr*r--- m č-ivp nM Ib,,, m m it Vsaka gospodinja in mati se mora blagrovati, katera rabi z ozirom na zdravje, varčnost in dobri okus Kathreiner-Kneippovo sla-dno kavo (pristno samo v znanih izvirnih zavitkih). JI sit pS: iyii mmrn^ Isfs tel e T;.y: p Mm' m ^ . .... ... V''"’.« M • • . , . * leSiE: tfe *' -nV i' u ' |H . .............................r^lr'“ “ zbor ob 1li 4. url popoldne, isti dan, na istem kraju in z istim dnevnim redom, koji bode sklepčen brez ozira na število vdeležencev. Načelstvo. Tržne cene 5. marca 1.1. Na trgu v Kranju za 50 kg za pšenico...........................K 7 75 , rž................................. „ 7-50 , ječmen............................ „ 7'50 „ oves............................... „ 6-25 v ajdo............................... , 7— „ proso.............................. „ 7 50 Na trgn v Ptuju Na trgu v Celovcu za 100 kg za 100 kg za pšenico » rž . . „ ječmen , oves K —, K 15 — 14 — ISIS— za pšenico . , rž. . . „ ječmen . K 15'80 15'60 13 — „ turšico „ krompir „ seno la jEEii 12 — 4 50 4'40 „ oves . . „ turšico „ seno . ' - 14 — 13-50 6— Na trgu v Gorici Na trgn v Velikovcu za 100 kg za 100 kg ječmen . K 21- za pšenico K 16— oves • , 14-— »rž 1560 turšico . . 13— „ ječmen 13— krompir • . H — „ oves 13— seno . „ 2 90 , turšico , 13— plugi te jekla bra»e rNajizvr-stnejši in pviznano najboljši na 1, 2, 3 in 4 rezala, za travnike in mah, razdeljene in diagonalne, poljski valarji, obročasti in iz gladke plehovine, stroji za sejanje „Agricola“, stroji za košnjo in žetev,za mrv°> dete|j° žit°, grablje za seno in žetev, za obračanje mrve, patentorani sušilni aparati za sadje, prikuho itd. Preše za vino In sadje, '„“„tS Mlini za sadje in grozdje, stroji za obiranja grozdja. Stroji zaiezanico, na valčkih in z ma-zljivimi tečaji, jako lahko za goniti, pri čimur se prihrani za 40°/o moči. Mlini za debelo moko, reznice za repo. (86) 12—5 stroji mm mlatiti s p"2ra- valčnimi, okroglimi in mazljivimi tečaji na roko, na vitdl in za na par. Vlteli (kup j e) za naprego 1 do 6 živinčet. Najnovejši mlini za čiščenje žita, trijerji, za roškanje turšiče. Samotvorne patento-vano brizgalnice za pokončavanje grenku-Ije in trtne uši „Syph]onia“, prenesljive štedilne pedi, parniki za krmo, preše za seno in slamo na roko, pritrdljive in za prepeljati, kakor tudi vse poljedeljske stroje izdelujejo garantovano po najnovejši in pri-poznano najbolši napravi Pfc» Ma jfarth, m c©. Ustanovljene JS72. c. kr. izklj. priv. tovarne za poljedelske stroje, livarne železa in fužine na par DUNAJ, II./l. Taborstrasse št. 71. 7.?o delavcev. Odlikovane s črez 450 zlatimi, srebrnimi in bronastimi Svetinami na vseh večjih razstavah. Ilustorvani katalogi in mnoga priznanska pisma brezplačno. — Zastopniki in prodajalci se radi sprejmd. Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. P Patent* sprave za žveplanje trt jednostavno i duplo delajoč ŠKROPILNICE PROTI PERONOSPORI TER VSE POTREBNE VSAKOVRSTNE POLJEDELSKE I VINOGRADARSKE STROJE, prodaja v najboljši izvršitvi, J G, MILLER M lil MU H. Praterstrasse 4-9 j Zastopniki se iščejo i Ceniki brezplačno. -H $ i M 1 M 5 $ 6 (»v Ing. Matheo Quinz, Dunaj III/2 Obere Weissgerberstr. 14, Glavni zastop Mannheim Patentovani posnemalnik za mleko. Garantovano najvišja pridobitev smetane. EW Preprodajalcem ugodne pogoje. Zastopniki n« »iiri-.jnip.lo. (103) 6 2 lillSlI' K % & E % — 78 ♦ 8 ♦ i Ako se nočeš/42“ jme z i ti! tedaj si kupi Klementovo prompe na v®irlg®e ! t ♦ i ♦ i ♦ i ♦ katera prekosi po svoji čudovito veliki izvršitvi in trajnosti vse druge pumpe. Ta ne obstoji niti iz dil ali zaklopk, niti iz usnjatih cevij. (90) 24—B Nemogoče je sploh, da bi se zamašila, zamrznila ali polomila; veliko posestnikov ne izda pri 20 letu i uporabi niti vinarja za popravo. Nad 3000 jih je v rabi; več sto pohval o njih nam je došlo. Razpošiljam to pumpo na 6te-denski poskus; ako bi bila pa ta nerabljiva, vzamem jo brez vsake odškodnine nazaj. tovarna strojev v Hrobcih-Roudnici ob/L. •o I ♦ t i ♦ t ♦ Z ♦ A 4 Zalogi in kletarstvo na Glincah št. 20 pri Ljubljani na lastnem posestvu. i $ Slov. vinogradniško društvo v Ljubljani registrovana zadruga z omejeno zavezo priporoča svojo veliko zalogo pristnih domačih vin starih in novih iz Dolenjske, Štajarske, Ijste, Vipave in Goriške. Vino je deloma doma prešano, isto oddaje se v sodih in fino vino v steklenicah. 9Ž$žr> (94) 24-5 Na zahtevo pošiljajo se uzorci brezplačno. II* m B II m m p m r+.+:+. e h m. f • • • • • • • • • • • • • • • • Centrala za nakup in prodajo! Sospcdarska Ešveza posreduje svojim člćinom nakup vsakovrstnih kmetijskih potrebščin, kakor umetnih gnojil, modre galice, žvepla; raznih poljedelskih strojev, vsakovrstnih semen; koruze, moke, otrobov itd. po najnižjih cenah; prodajo vse vrste kmetijskih pridelkov itd. ter ima v zalogi vse tiskovine za raiffeisenske hranilnice in posojilnice, katerim preskrbi po znižani ceni tudi železne blagajne, varne proti požaru in vlomu. 0 3 Posredovalnica za Zvezine trgovce! t hi 1 -mrmrmr3^mrmr3Žši Pozor! Gospodarji! „Gloria" redilna krma en konje, zabranjuje bolezni, vzdrii konje močno in iskre. „Gloria“ začimba krma za govedo, pozpečuje prebaTljonje, čiiti kri, zboljiujc in množi mleko. „Gloria“ prašek za žretje in pitanje svinj, povzročujo, da erinje rado jedo, da se nabira meso in mast. „Gloriau mlekarski prašek za krave, pospečuje izločenjc mleka in odatranuje napake mleka. — 1 veliki aavitek velja K V20, mali K 0 70, B kg v zavitku za poskus po poiti K 6*— poslano z Dunaja. Bartellevo klalno apno, neobhodno potrebni dodatek h krmi za mlado, molzno in brejo živino, v slučaju, i& živina liže, da ima kostne bolezni itd. 0 kg za poskus K 2—, 100 kg K 22— z Dunaja. Rusko patentovano mazilo za usnje po pol kg K vio, i kg K 2*—, 6 kg K 8*—. štedllnl kolomaz, najflnojia kakovost, 6 kg K l‘4e, 100 kg K 24 —. Navodilo brezplačno. Miha Barthel & drug. Dunaj X. ^ (75) 24—11 Q0r Občuje se slovenski. 'SBS C. kr. priv. pred ognjem in tatovi varne w blagajne -w prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic M. Adlersfliigel založnik Raiffeisnov!h posojilnic Dunaj, L, Franz Joseptis-Duai št. 13. (95) 24-5 ■ ■ : " Žvepljalnik proti grozdni plesnobi je med ročnimi žrepljalniki priznano najboljši za male in srednjeve-like vinogradnike AAAAAAAAA „H uda klin o v meh“, dobiti je pri „Gospodarski Zvezi“ v Ljubljani, ali pri izumiteljn Josip Hudoklinu v Št. Jerneju, Dolenjsko. Komad 4 K 50 h, pri večjem naročilu primeren popust. A A A A A (111) 8—1 valne etieje priznano najboljšega Izdelka asa družine in obrtnike priporoča tovarniška zaloga šivalnih strojev IVAN JAX v Ljubljani Dunajska cesta št. 17. (89) 12—5 Nj. svetost papež Leon XIII. sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Laponiju gospodu lekarnarju Gabr. Pic co liju v Ljubljani prisrčnoza-hvalo za doposlane Jim stekleničice tinkture za želodec in imenovali „Dvornim založnikom Nj. svetosti11. Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji priporočajo bolehavim G. Piccolijevo zolodoiio tilll