&ja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav, v Ljubljani it. 11.409 Mostnina plačana v gotovlnT toanoonkl Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 212 Maribor, četrtek 18. septembra 1930 »IVIKA« I* mesečno, prejeTien » upravi ali po pošti 10 Din. dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Ureaništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it 13 Oglasi po tarifu Oglasa sprajema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulici it. 4 Londonski Ust o politiki Italije Da Je angleško časopisje skoro sočasno obsodilo žalostni dogodek v j|rstu, o tem smo že poročali. Angleš-?a iavnost se pa v zvezi s tem tudi le dalje bavi z italijansko politiko na “a'kanu sploh in pisaya angleških li-r°v dokazuje, kako tudi Anglijo — Kakor vso ostalo Evropo — nervira politika Italije, ki ustvarja opasno »•tuacijo na Balkanu. Tako piše ugle-■*n* »Sunday Referyrie« v Londonu pl naslovom: »Opasna balkanska si-Hacija — Italijanske priprave na ju-Koslovenski meji«, sledeče: v Razburjenje, ki ga je izzvalo tr-jpko streljanje, se jako občuti med i!r,vati in Slovenci. Jugoslovenske Srpasti se trudijo, da preprečijo pro-“talijanske manifestacije, vendar se P°novno čujejo klici: doli Mussolini! JI vzklikanje Franciji ter nemški manj F1' ria italijanskem Tirolskem. Izvem 2 zanesljivega vira od osebe, ki je v jvezah z mednarodno politiko, da bo !a*ija skušala situacijo na dinlomat-J} način izkoristiti na škodo Jugosla-Insnlrlranl fašistični tisk Je dobil od vlade, da vodi kampanjo, ki r^Žl Javno mišljenje v Italiji nrotl “URoslavljl. Jugoslovenske manjšine £a so na drugi strani dvignile med-arodni anel s poudarkom. da je ju-S°slovenska manjšina v Italiji izpostav a brutalnemu postopku s strani faktične vlade v Italiji. * Od nevtralne osebnosti v Trstu sem ^ob>l za časa procesa o tamošnjem Janju sledeča pojasnila: normalna ak-,vnost. ki je bila že v zastoju, je se- sploh ponehala. V pristanišču ni /lovskih ladij, pač pa so tam itali-u ttske bojne ladje, med njimi ena krinka, izvidniška flotila, osem rušil-,ev in dva hidroavijona. ItallJ^nsko-»^slovenska mpja Je oživela od falične mPlre. Postoma le z n’onre-»avlJena. Ob celi tnell se **«*!»de nove J*rake. V okolici Postojne Je z^rMena poredna železniška proga, očividno 0 vojaških razlogov. Or^nriio se Je srwJern’ italljansko-avstrlicki (j^azum služil za povod, da nride ^akpga snorazurra. tudi med .Tugo £aYiJo in ItalHo rad) bnlj*'^ nnefno-l|u Jugoslovenski man^ini v Ita- tih Govorice so dokazovale nopol- h npPoznavanie nnIHIČnp stvarnosti. Sffii ,vo sadeče: itali^nsko-av- $lo t ^ki Jo v ostalem nr^e- * zelo malo Izt^H^nie položila man^ine na Tirolcknm’' ie bi-^'JssoHniievo delo. s nnmnčfn ko- y ^ vnnji^vlti synV* Fvronl. Jr na to tudi obe-ltan, '»mo d H e-enpralne^a --K-t* za tfai ?nsko voHctvo p tir cVuntnp c<*n-Slnx i Ju^r>-v7hndn)fi držav. V fpm bob* ItalMa nikakor tip b,-odnošajev z Ju^ocla^rMo l(>» tudi vPffno yc»if n^p'*- n^notoiav. fr| **» M* Narodna banka v Newyorku izropana NAPAD PRI BELEM DNEVU. - VEČMILIJONSKI PLEN ROPARJEV. — STROJNICA NA AVTOM OBILU ZA OBRAMBO. NEW-YORK, 18,, septembra. V mestu Nincoln v državi Nebraski v Zedinjenih državah je bil včeraj izvršen roparski napad, ki je celo za ameriške razmere nenavadno predrzen. Šest oseb brez mask, ki se jih običajno poslužujejo ameriški banditi, se je pripeljalo včeraj pred Narodno banko, kjer so mirno izstopili, i Ko so vstopili v bančne prostore, so z 1 revolverji v rokah prisilili vse prisotne stranke in bančne uradnike, da so se vlegii na tla. Roparji so nato mirno izpraznili blagajno, ukradli nad milijon dolarjev v gotovini in za 3 milijone vrednostnih papirjev. Po sijajnem plenu so vljudno pozdravili preplašeno uradni-štvo ter se naglo odpeljali s pripravljenim avtomobilom. Na avtomobilu je bil za vsak slučaj montirana strojnica, da bi jih lahko obrnili proti eventualnim zasledovalcem. Nepričakovano drzni napad je vzbudil veliko senzacijo po vsej Ameriki. Oblasti so odredile sicer naj-energičnejše ukrepe, da se zločinci iz-slede, vendar so bila vsa dosedanja poizvedovanja zaman. ČIKAGO, 18. septembra. Mestni sodnik Leyl se je odločil, da za vsako ceno zatre zloglasno čikaško zločinsko tolpo, ki ogroža že dalj časa vse mesto. Včeraj je izdal odlok, na podlagi katerega je bilo aretiranih 26 najbolj znanih čikaških banditov, med njimi tudi brata Al Capone. Odločen nastop je izzval pravcato paniko med vsem čika-škim zločinskim svetom. Kakor poročajo . listi, so se zločinci že razbežali na vse strani. V trgovskih krogih upajo, da se bo temu odIoči:wu čuva.ju zakona vendarle posrečilo, da reši enkrat Čikago te zločinske nadloge, ki je postala v zadnjem času že absoluten gospodar mesta. Po volituah u Nemčiji PARIZ. 18. septembra. Prvo razburr jenje radi izida volitev v Nemčiji se ]£• že nekoliko poleglo in se presoja položaj treznejše. Kljub temu je nastala po Franciji propaganda nacionalističnih krogov proti Briandovi mirovni politiki. češ da je neumestna. Desničarski listi naglašajo, da je nemški nacijona-ližem tako dvignil svojo glavo samo zato. ker je Franciia predčasno izpraznila Porenje in dala s tem iz rok dragoceno jamstvo za upoštevanje položaja. nastalega po mirovnih ^"-ndbah. Listi pozivajo celo Brianda, da naj odstopi in prepusti vodstvo francoske zunanje politike trdnejšim rokam. Uelika stauka u Barceloni BARCELONA, 18. septembra. Radi kritičnega položaja, ki je nastal vsled splošne stavke, je posegla oblast po energičnih ukrepih. Vsi uredniki ter izdajatelji lista »Solidaridad« so bili aretirani. Odrejena je bila tudi aretacija vseh voditeljev stavke, ki pa so se pravočasno poskrili in imenovali svoje naslednike. Stavki so se pridružili tudi vi-sokošolci, kar je položaj v mestu še poostrilo. Guverner je poslal za vzdrževanje reda in miru na pomoč vojaštvo, ki je vedno v strogi pripravljenosti. Qi/omi u pristnost Rndreeje-ueqa trupla STOCKHOLM, 18. septembra. Ker so se pojavili resni dvomi, da bi bile v polarni pokrajini najdene kosti ostankov polarnega raziskovalca Andreeja in njegovega tovariša Fraenkla, bodo na odredbo oblasti strokovnjaki še enkrat pregledali obe trupli. Tudi najdene listine se ne smatrajo za zadosten dokazi da gre res za odkritje velike tragedije, ki se je zgodila pred 33. leti na Severnem te:aju. Proces o milijonskem honorarju za obrambo dr. luke in tou. BRATISLAVA, 18. septembra. Te dni se je pred civilnim senatom tukajšnjega okrajnega sodišča vršila razprava o tožbi, katero je vložil znani zagovornik dr. Tuke v veleizdajniš-kem procesu, Aleksander Macha, za plačilo honorarja 330.000 Kč. Tožena je Hlinkova slovaška ljudska stranka. KONCERT RUPEL PON iEL« K . SEPTEMBRA m mm odnosno njeni oficijelni predstavniki, ki pa zopet odklanjajo plačilo honorarja, češ dT ni niti stranka niti kak posameznik iz stranke najel zagovornikov dr. Tuki in tovarišem. Tudi drugi zagovorniki so vložili enake tožbe za krog 700.000 Kč, tako da cela vsota zahtevanih honorarjev znaša nad 1 milijon Kč. Proces je bil odgoden na november radi novih zaslišanj zagovornikov in funkcijonarjev' Iilinkove stranke. ftalij 'a v stvari želi poslabšati Italijan sko-jugoslovensklh odnošajev. ker se hoče na ta način okoristiti z diplomatsko situacijo na škodo Jadranskega soseda. Značilno je, da je bil Grandi poklican iz Ženeve radi posvetovanja z Duce-jent. Treba je smatrati kot gotovo, da dlMatura lz palače Clii^gl nrlpravlja pove težko**« ra Evropo. Od osebe, ki Je v tesni zvezi s tokom dogodkov v Ženevi, izvem, da občutijo tam to stanje zelo neprijetno. Smatrajo, da bo po zaključku te sezije, ko se bodo delegati povrnili domov, Mussolini pripravil nova iznenadenja. Komentarja k sodbi londonskega lista ni treba. 500 angleških izletniko u Splitu SPLIT, 18. septembra. Včeraj Je dospelo v Split s prekooceanskim luksuz nim parnikom »Oxford« 500 angleških turistov, ki potujejo po Sredozemskem morju in se ustavljajo v vseh! večjih krajih. Priredili so z avtomobili izlete v okolico. Danes so odpotovali dalje. Odstauiteu Tomskega MOSKVA. 18. septembra. Bivši vodja strokovnih organizacij, Tomskl, je bil odstavljen kot vodja sovjetske kemične industrije. Vodil je ta urad od preteklega leta. Tomski je bil eden izmed voditeljev opozicije proti Stalinu, a je meseca junija letošnjega leta popolnoma kapituliral pred njim. Katastrofa pri bikoborb! LONDON, 18. septembra. O priliki bikoborbe, prirejene v Puablu v ”ro-slavo mehikanske neodvisnosti, je nastal nenadoma silen vihar. Množice gledalcev so zbežale na tribu- ne, da se zaščitijo tamkaj pred neurjem. Vsled prevelikega bremena so se tribune podrle in pokopale pod seboj veliko število ljudi. Dve osebi ste obležali pri tem mrtvi, 42 pa jih Je bilo težko rahjenih. BERLIN, 18. september. Komun!« stični poslanci so na svoji snočnji seji sklenili zahtevati od vlade, da takoj skliče državni zbor. Oni stoje na stališču. da mora vlada odstopiti In da se morajo ukiniti vse zasilne dajatve. V političnih krogih domnevajo, da hočejo komunisti kovati železo, dokler je vroče in s svojimi izpadi v parlamentu še stopnjevati politično napetost. ^ugoslouanske manifestacija u Plznu V nedeljo je sklicala v veliko dvorano »Meščanske besede« plzenska »Češko-siovaško-Jugoslovanska Liga« manifesta čno zborovanje za obrambo svobode in pravic ljudstva ter narodnostnih manjšin v Italiji. Udeležba je bila ogromna. Spregovorili so predsednik ČJ Lige, poslanec Pik za socijalno - demokratično stranko, poslanec Fiala za narodno so-cijalistično stranko, podžupan in deželni poslanec dr. Mandl za narodno-demo-kratsko stranko, poslanec Pechman za obrtno stranko, tajnik Honzik za republikansko stranko, profesor Limpouch za ljudsko stranko in za jugoslovansko kolonijo inženjer Semiš. Na koncu je bi.a sprejeta primerna resolucija in odobren brzojav Jugoslov.-češkoslovaškima ligama v Ljubljani in v Mariboru, s katerima izražajo simpatije Slovencem ter sožalje nad usmrtitvijo 4 Slovencev, ko-jih spomin so zborovalci počastili stoje. Manifestacija je zapustila velikanski utis po vsem mestu ter je le še poglobila simpatije mesta Plzna za Jugoslovane. Tombolo v Framu priredi framsko olepševalno društvo v nedeljo 21. sept. ob 2. popoldne na trgu pred šolo z mnogoštevilnimi, vsestransko koristnimi dobitki: telica, več vreč moke, moško kolo, prašič, veS sežnjev bukovih drv, panj čebel, posode z 20 kg olja, več novih sodčekov, napolnjenih s pristnim framskim vinom itd. Od blizu in daleč ste iskreno vabljeni za nedeljo v FramI 'Stoan 2* Mariborski V K C h K N l K Jutra ■ - , > ul il. f 1 t O I U, Ulic id. iA. Veliki uspehi organizacije narodnih železničarjev IZPLAČILO RAZLIK, - VOZNE UGODNOSTI. - KRASEN SHOD V NARODNEM DOMU. Sinoči je bilo v gornji dvorani Narodnega doma izredno dobro obiskano zborovanje mariborske podružnice UJNŽB na katerem je predsednik g. Tumpej poročal o najnovejših uspehih intervencij centralnega odbora v Beogradu pri prometnem ministru in krajevnega odbora pri direkciji v Ljubljani. Po dolgem prizadevanju organizacije je prometni minister sedaj podpisal odredbo, po kateri se iz rednih dohodkov železnic izplačajo vse delavske razlike, ki so zaradi zakasnjene prevedbe nastale- v letih 1923 in 1924. Te razlike znašajo skupno krog 18,000.000 Din, od katerih dobi Slovenija krog 14,000.000, Maribor z okolico pa krog 8,000.000 Din. Z izplačevanjem razlik se bo pričelo takoj in je pričakovati, da bodo delavci krog 1. oktobra že prebeli, kar jim pripada. Nadalje je predsednik poročal še o raznih drugih stanovskih zadevah. Glede plačevanja takse 20 Din za zdravniški pregled je ugotovil, da se v tem oziru ne da ničesar ukreniti, dokler imajo zdravniki tako pogodbo z bolniškim fondom, v katerem zastopnikov jugoslovanskih narodnih železničarjev ni. Poskrbeti je tedaj treba, da pride organizacija tudi v to institucijo. V zadevi dokumentov za novo prevedbo je potrebno, da so prepisani in prevedeni. Prepisi in prevodi morajo biti sodno overovljeni. Da člani organizacije ne bodo imeli nepotrebnih stroškov in poti, bo to delo opravilo tajništvo samo. Vsi zainteresirani člani naj zato prinesejo svoje dokumente danes v četrtek, jutri v petek ali v soboto med 18. in 20. uro v tajništvo. Kdor dokumentov še nima, naj si jih čim prej preskrbi, ker je vodstvo poskrbelo za to, da bo uprava nanje počakala. Na intervencijo vodstva UJNŽB je tudi ljubljanska direkcija pristala na to, da izplača 20% eksekutivne doklade za mesec maj, junij in julij. Okrožnica direkcije, ki prepoveduje železniškemu osebju nakupovanje premoga pri zadrugah ali privatnikih, se bo v kratkem razveljavila. Glede vožnje železničarjev z brzimi vlaki se je doseglo, da bodo legitimacije veljale tudi za brze vlake, ako bo priloženo potrdilo predstojništva, da je upravičenec že najmanj tri leta v železniški službi. To se bo uredilo takoj, čim do- spejo nove legitimacije, kar se bo zgodilo najkasneje do novega leta. Prošnje za doklade, ki leže pri direkciji v Ljubljani, se bodo pričele te dni reševati. Pri generalni direkciji zaseda posebna komisija, da ugotovi tolmačenje pravilnika. Tudi ta zadeva bo čimprej rešena. Centralna uprava organizacije bo sklicala v doglednem času posebno zborovanje delegatov, na katerem se bo temeljito proučil novi pravilnik in se bodo formulirali predlogi za spremembo onih točk, ki sedaj niso ugodne. Organizacija bo storila vse, da to izvede, ako ne takoj, vsaj v doglednem času. V kratkem pridejo na vrsto tudi novi prometni zakon, pravilnik o postranskih pripadkih itd. Organizacija je predlagala, da se služ bene obleke dajo in natura ali prispevki za nabavo v denarju. Organizacija je nadalje natisnila novi pravilnik, katerega dobe člani brezplačno, nečlani pa po. 5 Din izvod. Natisnila bo tudi vse druge zakone, pravilnike itd., ki se tičejo železničarjev, da bo vsak člar, lahko poznal svoje pravice in dolžnosti. Ob koncu je predsednik Tumpej poročal še o razdelitvi premoženja bivše poslovalnice. Dva milijona se bosta porabila za cenene kredite po 4% za zidanje hiš, 1,500.000 Din gre v fond za zidanje sanatorija za tuberkulozne železničarje; ostalo se bo porabilo za zidanje stanovanjskih hiš v Ljubljani, Mariboru, Celju in drugod v Sloveniji. Vse to so u-spehi UJNŽB, kljub temu, da ga nasprotniki obrekujejo in skušajo ovirati pri delu in se zavzemajo celo za to, da se železničarji podredijo Delavski zbornici in OUZD, kar bi pomenilo izgubo vseh u-godnosti, katere so si tekom dolgoletnih naporov priborili. Posamezniki to že u-videvajo in se priglašajo za vstop, toda organizacija bo temeljito pregledala vsakogar, preden ga bo sprejela. V zahvalo za vse to je bilo naposled sklenjeno, da se odpošljejo zahvalne brzojavke' prometnemu ministru, generalnemu direktorju, centralnemu odboru in drugemu podpredsedniku Vojnoviču. Za predsednikom so govorili še tovariši: Verlič, Muraus, Velnar in Tratnik, na kar je g. Tumpej zborovanje zaključil in pozval navzoče na še intenzivnejše delo za stanovsko in narodno stvar. BUarvbmski m dnemi drobiž Generalštaba! brigadir general Živko Stanisavljevlč, dosedanji mestni komandant v Mariboru, je imenovan za vršilca dolžnosti var-darske divizije. V Mariboru se je tekom svojega strogo objektivnega službovanja in ljubeznive družabnosti splošno priljubil. Kdo bo njegov naslednik, še ni znano. — Za upravnika volne akademije v Beogradu je imenovan divizijski general Sava Tripkovič, dosedaj komandant dravske divizije v Ljubljani. — *•> Iz šolske službe. Predmetni učitelj na mariborski Trgovski akademiji g. Srečko Jordan je imenovan v enaki lastnosti na dvoraz-redno trgovsko šolo v Požarevcu. — Na mariborski realni gimnaziji je nameščen kot honorarni profesor veronauka Alojzij Pavlič, doslej na gimnaziji v Murski Soboti. — Jadranski dan v Maril«?ru. V nedeljo, dne 21. t. m. priredi krajevni odbor Jadranske Straže v Mariboru »Jadranski dan«. Zbiranje prispevkov po 1 Din so prevzeli naši vrli skivti Naj ne bo narodnjaka, ki bi zavrn'1 njihovo ponudbo! Zdravilišče Rogaška Slatina izkazuje do zaključka glavne sezone, do 31. avgusta, 6797 gostov. Še v zadnjem tednu avgusta je prišlo nanovo 348 gostov in 96 pasantov. — ATIANf*K ▼ nedeljo 21 Union kino Gostovanje članov maribor. gledališča v Račah bo v nedeljo, 21. t. m. ob 4. popoldne. Mariborski igralci bodo ob tej priliki vprizorili velezabavno in duhovito Ful-dovo štiridejansko komedijo >'Ognjenik« (Glej lepake). To bo prvič, ko bodo poklicni igralci posetili Rače, na kar opozarjamo domačine in okoličane. — Smrtna kosa. Davi je umrla v Spodnjem Jakobskem dolu v 58. letu starosti gospa Marija Pe-klar roj. Šijanec, posestnikova žena. Pogreb se bo vršil v nedeljo, ob 10. dopoldne, iz hiše žalosti na domače pokopališče. Blag ji spomin, žalujočim naše sožalje! — Umrla je včeraj v splošni bolnici Alojzija Fritz, soproga kolarja drž. žel., stara 46 let. Podružnice izvozne družbe. Privilegirana izvozniška družba v Beogradu je na svoji zadnji seji skleaila, da bo ustanovila v svrho čim večjega razvoja družbinega dela podružnice v Zagrebu in Skoplju. Zakonski predlog za industrljalizacijo države. V ministrstvu za trgovino je izdelan načrt zakona za pospeševanje industrije in industrializacijo države. Načrt bo predložen te dni min. predsedniku v odo brenje. — V Pragi obsojeni Avstrijec. V Pragi je bil v torek obsojen na mesec dni strogega zapora trgovski potnik Adolf Maier iz Gradca, ker je v vlaku blizu Prage rabil žaljive izraze o češkoslovaški •**,madi.— Fala nekdaj in danes Odkar drdrajo neumorne turbine naše elektrarne, je Fala znamenita izletna točka vseh ljubiteljev in strokovnjakov tehničnega napredka. Dan za dnem prihajajo domači in inozemski gostje, ki si pod vodstvom prijaznih nameščencev ogledujejo ogromne haprave. Ni čuda, če si gostje po temeljitem ogledu zažele primerno okrepčilo. Večkrat smo čitali pritožbe, da Fala kljub svojim zanimivostim ne more zadostiti sodobnim potrebam tujskega prometa, ki se veča od leta do leta. Ta nedostatek hoče končno odpraviti agilni novi lastnik restavracije in trgovine pri elektrarni g. Viktor Grahor, znani koroški dobrovoljec, večletni trgovec in priznani gostilničar pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Pred kratkim prevzeto restavracijo olvori v nedeljo 21. t. m. s slavnostno prireditvijo falskega pevskega društva, vinsko trgatvijo in različno zabavo. Po dolgem času bo to prva družabna prireditev na Fali, ki se je brezdvomno ude ležijo vsi znanci od blizu in daleč. Interesenti si lahko isti dan ogledajo elektrarno, če se dan preje zglasijo pri podjetju v Mariboru. Zveze vlakov in tudi avtobusov so zelo ugodne. Brezdvomno zasluži Fala čim večji dotok izletnikov iz Maribora in Dravske doline. Četrtek Petek SVENGALI Velika kavarna. Srečke IV. razreda drž. razredne loterije so prispele. Cenjeni igralci, ki so jih kupili v upravi »Jutra« in »Večernika« v Mariboru, Aleksandrova cesta 13, se opozarjajo, naj jih pravočasno zamenjajo. Žrebanje se bo vršilo že 6. oktobra. Neigralcem še nekaj srečk na razpolago! Sestanek dramatične šole v mariborskem gledališču. V nedeljo, 21. t. m. ob pol 11. dopoldne, bo na odru mariborskega gledališča sestanek vseh prijavljencev, kjer se bodo določile smernice pouka, določil pričetek predavanj in vzele na znanje eventuelne želje prijavljencev. Vsi prijavljenci naj se zbero točno ob napovedanem času na odru gledališča. Prijave se še vedno spre jemajo in to tudi na dan sestanka. — Jugoslavija na mednarodnem kongresu obrtnikov. Od 20. do 24. tm. se bo vršil v Rimu prvi mednarodni kongres obrtnikov. Na kongres so pozvane obrtniške organizacije celega sveta. »Savez obrtničkih u-druženja« v Beogradu je določil kot svoje delegate predsednika zveze Krsto Givaniča, podpredsednika StojadinaAn-djelkovida in urednika »Zanatlije« dr. Nikoroviča. — Begunec iz Pobrežja aretiran v Splitu. V Splitu je bil pred dnevi aretiran radi splošnega suma 191etni Franc Štern iz Pobrežja. Na zadevno vprašanje splitske policije je ugotovila mariborska policija, da je fant pred dnevi pobegnil od doma in odnesel starišem 4000 Din denarja. Prepeljali ga bodo v Maribor. — Meho iz Bosne aretiran v Mariboru. 26-letni delavec Meho Heljez iz Vrpo-lja je bil 16. tm. aretiran na meji, ki jo je hotel prekoračiti brez potrebnih dokumentov. Nadaljne poizvedbe so pokazale, da ga zasleduje ljubljanska policija, ker je osumljen, da je ukradel svojemu tovarišu, s katerim sta skupaj delala, več obleke. Oddali so ga mariborskemu okrož nemu sodišču in obvestili s tem ljubljansko policijo. — ATLANTIK nam opisuje največjo pomorsko katastrofo Hlapec z dvema kolesoma. Poročali smo včeraj o hlapcu Čančuli, ki je bil aretiran na Glavnem trgu s sumljivim kolesom. Svoje poročilo moramo izpopolniti s tem, da je dečko imel pri sebi dvoje koles: eno, o katerem trdi, da je njegova last in za katero ima tudi listek od Negra, da ga je tam kupil. Drugo pa — znamke Styria s št. 701599 pa je po svojem zatrdilu kupil od nekega delavca v Rušah za 400 Din. Ker kolo ni navedeno v evidenci, je mpžnost dana, da ga je ali sam ukradel ali pa kupil od kakega tatu. EINO Grajski: ===== Dd danes do vključno petka: LUPE VELEZ poje v zvočnem velefilmu: DAMA Z ULICE V predpripravi: RICHARD TAUBER v filmu: Ne veruiem nobeni ženi... Union: Samo do vključno sobote Nesmrtni potepuh IOC0/, nemški zvočni film Liane Haid, Gustav Fiflhlich, Hans Adilbert von Schlettow V predpripravi: ATLANTIK s Fritz Koitneion Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17., 19., 21. uri; ob nedeljah in praznikih ob 15., 17., 19. in 22. uri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blagajn!. XXVI Obmejni promei na severu Jugoslavii®* Meseca avgusta t. 1. je odpotovalo Pje' ko Maribora 3281 Jugoslovanov, 457' Avstrijcev, 3510 Čehoslovakpv, Nemcev in 555 državljanov drugih Qr' žav, skupaj 12.550 oseb. Od teh P'ek0 Št. lija 1389, preko Cmureka 310, Dravograda 602, Prevalj 1066, Radgone 21* in Hodoša 41; vsega skupaj tedaj 1-^, oseb. Dopotovalo je v istem času P1^0 Maribora 3128 Jugoslovanov, 4564 Av' strijcev, 1442 Čehoslovakov, 461 Ne®' cev in 472 državljanov drugih drža^1 skupaj tedaj 10.067 oseb in sicer; V^° Št. lija 1292, preko Cmureka 165. vograda 691, Prevalj 1197, Hodoša vsega skupaj tedaj 13.454 oseb. Podružnica sadjarskega in vrtnarske?3 društva v Ljutomeru vabi na poučno predavanje kmetijske!!® referenta g. Zupanca iz Ptuja o jesefl* skern opravilu v drevesnicah in sai^ nosnikih, ki se bo vršilo v nedeljo tm. v VI. deškem razredu. Po predaj' nju ogledovanje društvene drevesni^ na »Rajžibarju«. Začetek takoj po S 'ši. Pridite vsi člani in prijatelji sadi^' stva! SJSU »Napredek«. „, Tovariše (ice) vabimo na redni ob^ zbor dijaškega kulturnega društva SP1' »Napredek«, ki bo v nedeljo, 21. t. fl1, ^ mali dvorani Narodnega doma ob 10. z zelo važnim dnevnim redom. Vpiso^' nje v društvo je vsak dan od pondel#. 15. do nedelje 21. t. m. v društveni s? v Narod, domu od 17 19. ure. Vpisni^ z legitimacijo velja 5 Din. Opozarjaj staro članstvo, da tudi ono obnovi vp — Zdravo! — . ATLANTIK je največji nemški zvočni ^ Pralnica ovratnikov Rakuša, Slovenska ulica 15, se priporoča. 24*. Melioracijska razstava v češkoslov«11 leta 1931. Ministrstvo poljedelstva češkoslova* ke republike je v sporazumu z uradi P . Ijedelsko-tehnične javne službe in stojnimi melioracijskimi vodno-gospo« , skimi in inženjerskimi organizacij^ pričelo pripravljalna dela za melioracij sko razstavo v češkoslovaški repu111: leta 1931. Razstava se bo vršila v o^d ju gospodarske razstave, ki jo Pfire. Poljedelsko društvo ČSR v Pragi . cer ob priliki mednarodnega kong£e . poljedelstva koncem maja in začetko-junija leta 1931 v Pragi. Razstave s® deleže javni flradi, Šole, zavodi in k°rlL racije, ki se pečajo z melioracijo zet}} J kakor tudi podjetja, ki so v katerih •' zvezi s tem. Razstava bo vsebovalais ^ deče skupine: 1. ministrstva, zavod* visoke tehnične šole, 2. Češko, 3. J* rava, 4. Slovaška, 5. Podkarpatska sija, 6. raziskovanje, šolstvo in Hter. ^ ra, 7. melioracijske vodno-gospod3‘ in inženjerske organizacije, 8. stav,.p0. materijal in konstrukcije, stroje, P * močke in orodje. — Glo0i* Dobra hrana v Javni kuhinji na Škovem trgu štev. 6. pi«f V A razredu opoldne in zvečer 8.30, v B razredu Din 12.30 in v redu Din 14.30. PriglaŠaite sel V M u r i b o r u, dne 18. IX. iy^O. Mariborski V fač fc R N IK Jutra Stran & Manifestacija fizične kulture iena NA TRETJI SVETOVNI OLIMPIJADI ŽEN V PRAGI JE BILO ZASTOPA-NIH 17 NARODOV EVROPE, AZIJE IN AMERIKE. Nedavno je bila zaključena v Pragi tretja svetovna ženska olimpijada, ki je zainteresirala ne samo vse športne krose, ampak tudi vso najširšo javnost. Tekom treh dni je praški stadion poselilo nad 60.000 gledalcev. Praga je iskreno in prisrčno pozdravljala mlade spor-tašice, ki so zastopale 17 narodov. Ideja ženskih olimpijad je borba za telesno in duševno zdravo in močno že-ao, ideja, ki jo pozdravljajo enako žene in moški. Atletke, ki so prišle v Pra-so, so s svojo gibčnostjo in energijo dokazale, da so že mnogo dosegle na Polju krepitve in zdravja ženske mladine. Pred nabito polnim stadionom je bila 6. tm. otvorjena tretja svetovna ženska olimpijada. Na glavnih tribunah je bilo mnogo častnih gostov, predstavnikov diplomatskega zbora, ministrstev, člani Predsedstva mednarodne federacije ženskih športov itd. Za tribunami pa se je formirala pisana povorka sportašic raznih jezikov, plemen in narodov. Splošno Pozornost so zbujale Japonke s favoritko Hitomi na čelu, njihovi črni lasje s? stali v ostrem nasprotju z belokož-nimi sportašicami severnih narodov. Najbolj so bile zastopane češkoslovaške, francoske, nemške, angleške in jugoslo-venske sportašice. V svečani tišini je po zvokih češkoslovaške državne himne častni predsednik odbora za prireditev ženske olimpijade minister dr. Švagrovski pozdravil udeleženke na svečanosti ženske fizične kulture in predstavnice 17 narodov iz Evrope, Azije in Amerike. Naprosil je novinarje, naj podčrtavajo potrebo, da javnost podpira fizično vzgojo žena, da se ublažijo posledice svetovne vojne, ki je škodljivo uplivala na zdravje moških in tudi žen. V hipu, ko je min. Švagrovski otvoril olimpijado, je 1000 poštnih golobov izletelo in po vsem svetu razneslo vest o otvoritvi ženske olimpijade v Pragi. Po nastopu 2000 češkoslovaških So-kolic s prostimi vajami so bile olimpijske tekme v lahki atletiki (tek, tek z ovirami, skok v višino in daljo, metanje diska, kopja, krogle itd.). Zlasti živahen je bil drugi dan olimpijade 7. tm. Japonska favoritka Hitomi je bila predmet navdušenih ovacij, enako ameriška Poljakinja Walaszewicz in Poljakinja Konopacka - Matuszewska, zmagovalka v metanju diska na prejšnji olimpijadi. Češko občinstvo je burno aklamiralo slovanske, nemško pa nemške in avstrijske sportašice. Čim pa je bil dosežen kakšen boljši rezultat, je bil aplavz splošen, vso publiko je vodil sportski duh, nacijonalne simpatije so stopile v ozadje. Z lahkoatletiko so bile spojene tudi tekme na vodi, tekme v streljanju itd. Tako je tretja ženska olimpijada mnogo pripomogla ne samo k razvoju ženskega športa, ampak tudi k zbližanju 17 narodov, ki so bili udeleženi na tekmah. Veliki praznik ženske fizične kulture je tako dosegel dvojni namen: športni in družabni. Smrt uelikega pustolovca V neki berlinski bolnici je umrl te dtji v 73. letu starosti Armand Schvvab, eden največjih pustolovcev. Rojen je bil v neki majhni vasi pri Baslu v Švici in so ga njegovi premožni starši pozneje Poslali 'v Moskvo, 'kjer je postal v nekaj letih bogat človek. Spadal je v najožji krog dvorne družbe zadnjega carja in so mu bile posebno naklonjene plesalke dvornega baleta. Potem se je pojavil v Parizu, odprl tam trgovino z dragulji in kmalu postal središče vse družbe. Imel ie 50 konj dirkačev. Usoda pa ga je začela preganjati, ko Se je izselil v Buenos Aires. Tamkaj je napravil 15 milijonov dolga in pobegnil ter prišel potem prvič pred sodišče, a je bil oproščen, ker so sodniki prišli do Prepričanja, da ni imel namena, da bi se na goljufiv način okoristil. Od tedaj je $chwab vedno bolj propadal. L. 1917 se je zopet pojavil v Evropi. Postal je francoski armadni dobavitelj to vohun in zaslužil milijone. L. 1922 je jnoral pobegniti iz Francije. Poskrbel si •e napačne listine, prišel v Nemčijo, sleparil s čeki na debelo in zaslužil 800.000 toark. L. 1926 so ga končno po štiriletnem zasledovanju aretirali v Italiji. Še Pred nekaj tedni je bilo v Berlinu vložnih proti njemu vse polno ovadb radi *leparij, a so ga iskali zaman. Sedaj je veliki pustolovec umrl v bolnici, ne da bi ga spoznali. Šele iz listin Mrliča so uvideli, da je to oni znani Ar-niand Schwab, ki je v svojem življenju ?apravil nad poldrugo milijardo dinarjev. Zakopal žiuega suojega otroka Policija v Maison Lattifu se bavi s Preiskavo nenavadno groznega zločina. peki oče je namreč pokopal svojo dve-etno hčerko živo in skrival svoj zlo-‘n Pred svetom celo leto. Bil je to radnik Edgar Baehl iz Alzacije. L. 192"/ J k Poročil v Strassbourgu in je imel > otroka. Ko se je nastanil v Maison b.attifu, je vzel s seboj tudi svojo rod-ki se je med tem povečala še za lia i n? hčerko Jakobino. To je vzel ^ednjega dne s seboj, češ, da je do-t a Premalo prostora, vsled česar jo bo jj,.. nekaj časa izročil v oskrbo neki do-Zena mu je. nič hudega sluteč, to tudi dovolila. Ker pa kasneje ni mogla prav nič zvedeti o svoji hčerki, je pričela sumiti, da se je otroku najbrže zgodilo kaj hudega. Svojo domnevo je zaupala raznim ljudem in tako je šel njen sum od ust do ust. Končno je zvedela za stvar tudi policija, ki je Baehla takoj aretirala. Pri zasliševanju je končno priznal, da je hčerko živo zakopal v bližnjem gozdu, kaj ga je dovedlo k temu strašnemu zločinu, pa še noče povedati. Policija na skrajnem severu Kanadski policiji na konjih so bili pred kratkim dodeljeni novi revirji, vsekakor najbolj mrzli med vsemi, v katerih bo morala opravljati svojo službo. Novo pozorišče njihovega delovanja je namreč vzhodni del Severnega tečaja, kjer bodo izvrševali dve leti policijsko oblast nad Eskimi. Ker so Eskimi poprej, kadar niso imeli dovolj sreče na lovu, ubijali svoje otroke in vživali njihovo meso, bo sedaj policija skrbela za to, da bo pripravljeno vedno dovolj živilskih zalog, ki jih bodo potem razdeljevali, kadar bo sila. Dvanajst stražnikov bo opravljalo policijsko službo in bodo vsi imeli aparate za merjenje snega. Hodili bodo v skupinah po dva v dodeljenih jim revirjih. Za prenočevanje si bodo po vzgledu Eskimov zgradili snežne hiše iz zamrzlega snega. Hiše bodo močno zaprte in ne bodo imele nobenih drugih ventilacij kakor razpoke v stenah. Kadar se bo vsled dihanja in toplote taboriščnega ognja napravila na snežnem zidovju nova ledena plast, bodo napravili na vrhu odprtino. Vsako patruljo bosta spremljala po eden eskimski vodja in tolmač. Stražniki se bodo preživljali z mesom severnih jelenov, slanino, bobi, kavo, čajem in sladkorjem. Oblečeni bodo v težke kožuhe. Največja opekarna v Jugoslaviji zgorela. V Indjiji je v noči na 14. tm. do tal zgorela največja opekarna v naši državi, last Josipa Miillerja. Na lice mesta so prišla 4 gasilska društva, vendar se je ogenj razširil s takšno naglico, da je bi! ves njihov trud zaman, škoda znaša šest milijonov dinarjev, dočim pa je Miiller šele pred kratkim znižal zavarovalnino od 4 na 2 miliiona Dm. Lepotica se je odložila, lepa Janja se je omožila ■ ■ H Po poroki reče lepa Janja: »Kar zdaj tebi, Janče dragi, pravim, Rada vedno vsakomur izjavim: Brez ALBUSA ni, dragec pranja U Tudi mladeničem zadaje veliko skrb pranje novega perila in posteljnine. Zelo važno je, da se perilo opere že prvič s takim sredstvom, ki ne škodi dragemu platnu, tkanini in nitim. Za take svrhe je že desetletja najboljše sredstvo ALBUS-Terpentinovo milo. Sokolsfm Telovadci Sokola — matice imajo v petek 19. t. m. vajo v prostih vajah za nastop v Pobrežju. Pričetek ob 20. uri na letnem telovadišču. Starejši telovadci Maribora matice se opozarjajo, da se je prenesla telovadba iz letnega telovadišča v gimnazijsko telovadnico. — Redna telovadba se vrši vsak torek in petek zvečer od pol sedmih do osmih. — Prva ura bo jutri v petek in se bratje opozarjajo na točni prihod. — Novi člani, ki žele v tem oddelku telovaditi, se sprejemajo ob telovadnih urah. — Spori Lahkoatletsko tekmovanje za državno prvenstvo. V soboto in nedeljo bodo v Zagrebu lahkoatletska tekmovanja za državna prvenstva poedincev. Od naših klubov bodo sodelovali SK Železničar, Ilirija in Primorje. Vsega skupaj je prijavljenih 143 atletov. Od mariborskih atletov bo startal edino Podpečan (Železničar) in sicer na 500 in 10.000 m. To tekmovanje bo tudi glavna preizkušnja za sestavo reprezentance, ki se bo udeležila lahkoatletskih iger v Atenah. Iz INS. Na seji nogometne zveze se je sklenilo, da se pokalne tekme ne glede na pod-zvezina prvenstva nadaljujejo prihodnjo nedeljo. INS je tudi odpovedal radi državnega prvenstva običajno meddržavno tekmo Jugoslavija - Češka. Glavna skupščina ZNS. Zbor nogometnih sodnikov je imel preteklo nedeljo v Beogradu redno glavno skupščino. Skupščina je storila nekaj zanimivih sklepov. Inozemski sodniki ne morejo biti pozvani, da sodijo v naši državi brez odobrenja ZNS. Za vso državo se je določila enotna sodniška taksa: a) za mednarodne, medpodsavezne, medmestne in reprezentančne tekme 150 Din (od tega 70 Din sekciji, 30 Din zfcoru); b) za vse prvenstvene in prijateljske pr- vorazredne tekme 80 Din (20 sekciji, 10 zboru), c) za vse nižjerazredne, rezervne in naraščajniške 60 Din (10 sekcij, 10 zbort* ): d) v Zagrebu se ustanovi izpitno poverjeništvo dveh članov. Kar je bližje Zagrebu izpraša Zagreb, kar je bližje Beogradu pa Beograd. ISSK Maribor, upravni odbor. Jutri ob 20. seja v restavraciji »Oref«. Tajnik. Rubežen na suatbi Ko se je Jack Pickford, brat znane filmske zvezde Mary, poročil v tretjič, se je odigral pred oltarjem vaške cerkve v Delmontu dogodek, ki je učinkoval kakor filmski prizor. Iz previdnosti je ženin povabil na svojo tretjo svatbo le malo sorodnikov in prijateljev. Kljub temu pa se je nekemu tujcu posrečilo, da je prišel v cerkev, kjer se je vršila poroka. Med tem ko je mlada dvojica sprejemala pred oltarjem blagoslov, se je približal neznanec in se predstavil kot sodni iztirjevalec. Jack Pickford je bil namreč še dolžan za pohištvo iz svojega drugega zakona. Očividno pa nepovabljeni gost ženinu ni bil neznan; spoznal je namreč takoj nevarnost in se mu je posrečilo, da se je s svojo nevesto še pravočasno izmuznil skozi stranska vrata kapele. Najbolj zanimivo pri tem dogodku pa je vsekakor, da je neki filmski režiser ves dogodek, ki je bil najbrže tudi umetno vprizorjen,- posnel za film. Koliko je stara naša zemlja? V Konigsbergu se vrši velik mednarodni kongres prirodoslovcev. Prof. Halm, ravnatelj zavoda cesarja Viljema v Berlinu, je imel med prvimi zanimivo predavanje o starosti zemlje. Trdi, da je po dozdajnih znanstvenih rezultatih ugotovljeno, da je zemlja stara 2 milijardi let, Človeštvo pa 300.000 let. Tvornice umetnih gnojil iz cele države bodo imele koncem meseca septembra v Beogradu konferenco svojih predstavnikov, na kateri bo sodeloval tudi zastopnik ministrstva za poljedelstvo. Konferenca bo razpravljala o načrtu pravilnika o proizvodnji, uvozu in prometu umetnih gnojil. 5fr*oi X VVVVUS1V Inl ra VMariD o r U, dne m rx. T93& K. M, Capek - Chodi Jindri Roman* — h češčine prevet dr. Fran BrftdaS. 64 Jindra je z njim seveda takoj drl okoli cunj trupla, ki so visele na žici, in okoli poginulega, mokrega, kakor za skubenje poparjenega krokarja, dalje med rjovenjem vse vojske, ki se ga je zavedel šele takrat, ko se je sam sebe zalotil pri tem, da tudi on rjove na vse pretege, ne da bi vedel, kdaj je začek' Izgubil je popolnoma vso oblast nad seboj, izgubil je čisto svoj individium in ne poznaje druge želje nego vesti se na las tako kakor ostali, je postal delec celote, ki je zra-stel v najdobesednejšem uresničevanju v gesla: »vsi kakor en mož« v edinega moža - velikana, ki je drvel naprej med rjovenjem, po svoji sili besnim, po svoji .višini tesnobnim. Zgodilo se je, da se je ta mož velikan spotaknil in se opotekel tako, da se je še komaj dvignil, ne da bi bil popolnoma padel. Toda bilo bi zanj bolje, ko bi bil ostal na tleh, ne bil bi letel dalje v svojo pogubo, z vztrajno naglico, katere ni mogel kar tako ustaviti, čeprav je duh voditelj tega velikana, njegov poveljnik to zaman poskusil. Bilo je preveč navdušenja, ki ga je vzbudil Štankrengl v svojih fantih... Ko so namreč naskočne straže pometale svoje ročne granate v jarek, so videle, da je prazen, toda prapor je drvel tako hitro naprej, da jarek pri brzem pohodu ni pomenil nič več kot val trenutne zamude; in ta ovira je le stopnjevala njegovo besno blaznost. Dvignil se je in letel dalje. Ti strelci sami so postali strela, ki ne more za svojo energijo, ki jo žene neodoljivo naprej; prapor je vzgubil vse čute. Morda je videl edini Jindra roke majorja Štankren-gla, ki so besno suvale vojake v prsi na levo in desno, da bi jih ustavil, črni krog njegovih ust pod belimi brki, raztegnjen v neizmerni »O,« njegove bolščeče oči, toda njegovi sinovi niso več poznali svojega očeta. Izginil je kakor kol, ki je hotel zadržati lavino. Saj se je oglasilo močnejše povelje: »življenje ali smrt« in to povelje jim je bilo nad vse. V oddaljenosti kakih petdeset korakov pred naskakujočim praporom se je naglo užgala bela jutranja megla od kratkih, hitro za seboj in zraven sebe se ponavljajočih plamenčkov, in odzval se je ropot strojnih pušk. Toda padlo je le nekoliko prgišč živih klasov, strojne puške so utihnile v tem hipu zaradi besnega navala naših, ki so zarjoveli poslednjič In umolknili v boju moža proti možu. v katerem se samo še hrope. Najbolj jih je napravilo besne to, da se je tale sovražnik, ki ni nikoli vzdržal na širnem polja in še manj pa se postavil, k temu odločil ravno proti praporu pehotnega polka. V teni je bila prezirljivost in in izzivanje !n res se je to sovražniku slabo poplačalo. Nagla izpre-memba vojne v jarkih v borenje na odprtem polju je napravila iz puške kij in poleg puškinega oblesa je prihajal le še nož do veljave. Nož je bil edini sicer, toda navadno smrtonosni krempelj mačke, ki so jo posnemali drobni, pa urni alpini, ki so se zaganjali proti grlu višjega nasprotnika in nadomeščali svojo kratko rast, ako jih ni prehitel njegov puškin obles, ki je razbijal lobanjo kakor jajčno lupino, s strašnim krikom. Med stokanje težko se borečih in hropenje tistih, ki jio že do-bojevali, so pozvanjale prazne vojaške steklenice in jeklene kline bajonetov. Uspeh marljivega dela obeh borečih se strank je vidno rastel, kopice padlih in ranjenih so tvorile dva nasipa. V tem hipu je nastal hrušč in prasket ročnih granat, metanih čez glave bojujočih se proti naskakujočemu praporu, ki se je z veliko naglico bližal zdaj v strnjenih vrstah obema nasipoma teles, ki so se dušila v krvi. Ta hip je odločil tudi v Jindri in Lojzetu. Čeprav sta hitela oba v najtesnejši bližini, vendar ista vedela drug za drugega. Šele, ko je začel vojak, ki je tekel pred' Jindro, leteti strmoglavo z rokami naprej, le preveč cepetaje z nogami, je spoznal Jindra, da je ta hrbet, ki se je pri vsakem skoku bolj in bolj ključi!, Lojzetov. Uganil je, skočil naprej, prestregel njega, ki se je sesedal, in njegov grozno vprašujoči pogled. »Ne zapusti!« je zajecljal Lojze, toda curek krvi na njegovih ustnah mu je zabranil nadaljno besedo; Lojze se je grudil v Jindrove roke s celo svojo težo in njegove oči so se zameglile. Jindra je porinil pod njega svoj hrbet kakor mlatič pod naklonjeno vrečo in ga vzel na rame; na plečih je začutil, kako je tekla po njih gorka kri tovariša. Takole bo zbežal z njim k sovražniku in izpolni, kar sta se domenila! A komaj je storil z bremenom tri korake, se je odprlo na njegovi desni strani ognjišče belega ognja. Jindra se je ozrl nanj, ogenj ga je spalil v obraz, počrnil; Jindra je čutil še, da ga je nekaj dvignilo kvišku in ga treščilo ob tla. Lojze mu je preletel čez glavo. V oglušenih ušesih mu je lokavo zamijavkalo in Jindra se je onesvestil. Zdajci je padla prva vrsta sovražnika kakor zavesa, ki so jo strgali naši s svojim naskokom, in za njo so se pojavile vrste sovražnikovih rezerv s sklonjenimi bajoneti v plesnem koraku alpinov, ki so se gnali naprej, kakor na vežbališču v starem stilu •*— premoč mnogokratna. Potem so padali ljudje prapora pehotnega polka ne več na obraz, temveč vznak, odbijani, ne da bi se umikali, in če so se, so se umikali nazaj. Tako so bili vrženi v jarek, ki so se ga bili hoteli s prvim naskokom polastiti; prestopali so zdaj vdrugič to oviro, zdaj seveda v obratni smeri. Teh, ki se jim je to posrečilo, je bilo komaj četrtina od onih, ki so po- noči napravili naskok; ti pa so bežali kakor beži četrtina prapora pred divizijo, kateri se je pridružil veliki Pan, tem močnejši, čim silnejša je truma, ki jo vodi Toda še enkrat se je obrnila peščica prapora proti sovražniku, ko se je čutila pred drugim ognjem, o katerem je Ponikly govoril danes ponoči — in ko so za-čele streljati vanjo c. in kr. strojne puške madjarske, toda storila je to le, da bi priletela na sovražne bajonete, ki so se razvili v roje, predno so zagledali Mad-jari to veliko maso. Ti so podcenjevali do tega trenutka nevarnosi svojega položaja in začeli so jo ceniti šele, ko je bilo prepozno. Sovražnik je naskočil odprti jarek in ga izčistil, preden so mogli misliti na beg. Sovražnikova zvijača se je popolnoma posrečila, njegove rezerve, ki so bile nakopičene za njegovo prvo žrtvovano linijo .— in maskovane po nji, so izvršil® popolnoma svojo nalogo, pri čemer jih je podpirala megla, ki so jo nosile pred seboj kakor gibljivo steno, ki se je na koncu rastočih gor raztrgala na kosce. Zadnji kosci so razgrnili svoje vlečke čez kupe trupel, ki so ležali na polju pred avstrijskimi postojankami, da bi jih pokazali solncu, ki je vzšlo. Belo so se zasvetili mogočni brki majorja, v kofl-kor je dopuščala kri; s to je zapečatil svoje hinavsko števati ostanka svojega prapora, tudi ni imel časa za to; še predpoldne se je naglo umikal, sovražnik je za* sedel vse tri odseke jarkov in njegove izgube mu j® trojno plačal s svojim razbitim čelom c. in kr. armadn* zbor. Res je neprijatelj zopet odstopil svoj uspeh v tret dneh, umaknivši se brez boja, toda dosegel je popolnoma svoj strategični namen; njegovi oddelki, ki jih-davil pratež in težko topništvo, so izpraznili brez ovir vse tja do ravnine. n. Petina duše . . . R