PRIMORSKI dnevnik
'A 2ačel Izhajati v Trstu ' J’1aia 1945, njegov Predh°dnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad ^erknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. se-P embra 1944 se je tiskal liskami »Doberdob« v 5°vcu Pri Gorenji Trebu-V' °d 18- septembra 1944 1- maja 1945 v tiskarni “olovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, Ner je izš|a zadnja števil-a. Bil je edini tiskani par-1 z?nski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M	dnevmk
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/773715
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 263 (13.201)
Trst, petek, 25. novembra 1988
Zavrnjeni vsi amandmaji oporečnikov iz vrst KD in opozicije
Tudi v senatu so se izrekli za odpravo tajnega glasovanja
Od izida glasovanja je bila v veliki meri odvisna usoda vladne koalicije Za vprašanja, ki zadevajo manjšine, bo glasovanje še naprej tajno
DUŠAN KALC
z	Italijanski senat je včeraj doživljal
godovinske trenutke. Iz svojega pravilnika 6 ^brisal koncept tajnega glasovanja v zakonodajni praksi. Odslej bodo glasovanja o Setl zakonih finančne, proračunske narave tr k a^a iavno' razen za primere, ko se bo eba izreči o ljudeh, o zakonih, ki zadevajo Pravico do osebne svobode in za zakone o *"bžinski pravici. V ta okvir bodo sodili tudi akoni o narodnih in jezikovnih manjšinah, ar Je predsinočnjim, kot smo že poročali, edlagal slovenski senator Spetič. Zaradi °zne ure včeraj nismo objavili izida glaso-nja 0 Spetiče vem amandmaju, ki ga je ute-ob W z juridičnega in političnega vidika ter nil em izkoristil priložnost, da je senat sezna-v z nerešenim javnopravnim položajem slo-JuL' manjšine v treh pokrajinah Furlanije-t6j 1)ske krajine, hkrati pa ga pozval naj že v
mandatni dobi izkaže razumevanje za slonji v 0 manjšinsko vprašanje in poskrbi za ain konitev pravic te manjšine. Podoben cj^^ma je predložil tudi radikalec Spadac-Pra na*car 50 oba teksta poenotili in brez raz-so 'Ve so9iasno sprejeli formulacijo, v kateri zrecno omenjene narodne manjšine.
Toda vrnimo se k osrednjemu dogodku včerajšnje razprave, ki ga je senatna skupščina spremljala s pridržanim dihom. To so bili trenutki glasovanja o popravkih, ki so jih predložili komunisti, radikalci, demoproleta-rec Pollice in šesterica demokristjanskih "oporečnikov" pod vodstvom Granellija. Popravki so predvidevali raztegnitev tajnega glasovanja tudi na vse ustavne zakone ter na spremembe pravilnika. Granelli in njegovi so kljub grožnjam socialističnih zaveznikov, da bodo sprožili vladno krizo, in kljub vsem poskusom načelnika demokristj anske skupine Mancina, da bi jih spravil k pameti, vztrajali pri svojem. V njihovem imenu je dal glasovalno izjavo sen. Cabras. Vprašanje je bilo tedaj samo še to, koliko privržencev bodo disidenti med glasovanjem potegnili za sabo.
Vsa pozornost se je tako osredotočila na veliki polkrožni okvir z lučkami na glavni steni. Koliko lučk se bo prižgalo za odobritev amandmaja in koliko proti? Od tega je bila odvisna nadaljnja usoda delovne prakse parlamenta ter hkrati po vsej verjetnosti tudi usoda sedanje De Mitove vlade. Po treh neskončnih minutah se je iz klopi večinske koalicije dvignil globok vzdih olajšanja. Za popravek se je prižgalo 132 lučk, proti pa 165. V končnem obračunu se je izkazalo, da je bilo tokrat v vrstah večine 25 prostih strelcev.
Z včerajšnjo odločitvijo se dejansko tudi v senatu zaključuje doba prostih strelcev. Začenja pa se doba "odkritih strelcev", kot dokazuje prav primer Granellija, Fontane, Cabra-sa in drugih, ki so se z odkritim obrazom postavili po robu strankini disciplini ter se izrekli po svoji vesti. Njihov zgled, ki je bil deležen že tolikih kritik, polemik in celo groženj, bo prav gotovo imel svojo težo v prihodnosti in večina (pa tudi opozicija) bo morala s tem računati. Prvi od zgodovinskih voditeljev KD, ki se je včeraj oglasil v zvezi s tem problemom, je bil predsednik demokris-tjanske internacionale Flaminio Piccoli. Stališče Granellija in ostalih je označil za legitimno in pravilno, ter dodal, da bi se ob takšnem položaju, kakršen je nastal s predložitvijo amandmaja, moralo takoj sestati strankino vodstvo.
V imenu "oporečnikov" je med glasovalno razpravo posegel Cabras, ki je poudaril, da njegova skupina ni imela nobenega namena ogroziti vladnega sporazuma. Sporazum pa tudi ne more preprečiti, da bi posamezni parlamentarci ne mogli svobodno izražati svojih mnenj. Predlog šesterice je treba zato razumeti kot poklon razlikovanju funkcij parlamenta, kot neko pričevanje, ki ga ne gre prezreti.
Occhetto v CK predstavil kongresni dokument
Polemike in razlike ne smejo ovirati dialoga s PSI in KD
RIM — Occhettov kongresni dokument je še vedno v središču pozornosti notranjega dogajanja KPI. Sedaj se mora Napolitano odločiti ali bo odkrito nasprotoval dokumentu, ali pa ga bo resignirano sprejel. Occhetto se je že odločil: njegovo strateško linijo bosta namreč z lahkoto osvojila bodisi Ingrao bodisi strankina levica. Sprejemljiv je zlasti tisti del kongresnega dokumenta, ki se nanaša na odnose z raznimi gibanji in družbo. Težje pa bo prepričati melioris-tično strujo KPI, ki se nikakor ne more sprijazniti z Occhettovimi načrti o novem sodelovanju s socialisti.
Kljub srečanju s Craxijem, ki je bilo v sredo, pa Occhetto ni zamolčal svojih kritik na račun politike PSI. »Socialisti so izkoristili krizo političnega sistema sebi v prid,« je dejal sinoči na centralnem komiteju, »vendar so zavzeli stališča tistih, ki hočejo izrabiti to krizo, ne pa je rešiti.« Po mnenju Occhetta pa hočejo predvsem osamiti KPI, medtem ko naj bi bili odnosi med socialisti in Krščansko demokracijo kljub vsem polemikam in razhajanjem, dokaj umirjeni. Veliko vprašanje predstavlja tudi politična alternativa KPI. Le-ta je nemogoča - pravi Occhetto - brez sodelovanja med dvema največjima levima strankama. Vendar je zelo nejasna tudi alternativa, za katero bi se odločili socialisti. Occhetto ni prizanesel niti KD. »Pod De Mitovim vodstvom se je KD spremenila v odločilen dejavnik pri gospodarskih in finančnih izbirah,« je poudaril. Kljub kritikam, pa je KPI pripravljena na dialog tako s PSI kot s KD in katoliškim svetom, vendar mora biti ta dialog konstruktiven in mora temeljiti na konkretnih načrtih.
G. R.
Odličja za delavce RTV Ljubljana
LJUBLJANA — Predsedstvo Jugoslavije je odlikovalo 18 de-£ 'Tev Radiotelevizije Ljubljana, jp republike s srebrnim vencem Prejel Anton Zorko za posebne ‘Usluge na področju javnega de-, Vanja, ki pomeni prispevek k “Plosnemu napredku, red dela z 5® vencem so prejeli Stane pKeb- Pranja Meglič in Slavko r,JhtUS z.a Posabne zasluge in us-l ... Prl delu, odlikovani pa so uu[ se Jože Privšek, Mira Valtl, *asa Vuga, Stane Grah, Dušan k eJ}’ Anton Jese, Apolonija Lu-nJIČ’ Dorica Makuc, Kristina šnrJiar' Tomaž Terček, Žaro Tu-r, Katarina Udovič, France Vur-nik m Alojz Zupan.
,a Priložnostni slovesnosti na adioteleviziji Ljubljana, ki so se 'I udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnega in kulturne-vnJ]Ivli.eni° Slovenije, je odliko-c, la lzročil član predsedstva vnH?m,e L°lze Briski in sprego-ohi, v?e večji vlogi sredstev ip escan/a in ob tem o vse več-(.Qnj Pomenu objektivnega poro-
Novica o spodletelem poskusu pogroma proti Armencem v Azerbajdžanu
Mednacionalna nasprotja v Sovjetski zvezi sedaj preraščajo v krvava obračunavanja
MOSKVA - - Sovjetske oblasti so v Bakuju, glavnemu mestu Azerbajdžana, uvedle policijsko uro od 22. do 5. ure. Isti ukrep so sprejeli tudi v drugem največjem azerbajdžanskem mestu Kirovabad in v Nahičevanu, glavnem mestu istoimenske avtonomne republike. Glavno mesto Armenije Erevan je tudi včeraj ohromila splošna stavka, oklepna vozila sovjetske vojske pa so, kot sicer tudi v Azerbajdžanu, zasedle strateško najbolj pomembna mesta. Azerbajdžanci so ponovno poskusili izvesti pogrom, kot jim je sicer to uspelo že ob izbruhu medetničnega
Dr. Ivan Ribnikar izbran v predsedstvo
LJUBLJANA — Dekana Ekonomske fakultete v Ljubljani dr. Ivana Ribnikarja so izbrali za novega člana predsedstva SR Slovenije. Za njegov izbor v slovensko predsedstvo so glasovali delegati v 56 slovenskih občinah, proti pa so bili delegati 12 občinskih skupščin. Njegov izbor v predsedstvo SR Slovenije bodo potrdili na eni izmed prihodnjih sej skupščine SR Slovenije.
nasilja aprila meseca, nad Armenci, ki živijo v mejah sosednje azerbajdžanske republike.
Ti podatki v skopih obrisih potrjujejo vse bolj dramatične razsežnosti, ki jih tako rekoč iz ure v uro dobiva medetnično sovraštvo na Kavkazu med Armenci in Azerbajdžanci. Resnost položaja je priznal tudi glasnik sovjetskega zunanjega ministrstva Ge-rasimov, ki je dejal, da vojska nadzoruje najpomembnejša mesta, ni pa ji uspelo umiriti razjarjenega prebivalstva. Zaradi demonstracij so prekinili sejo vrhovnega sovjeta Azerbajdžana, po televizijskih zaslonih pa je predsednik sovjeta Sulejman Tat-lijev zaman vabil prebivalce, naj se vrnejo na domove in nehajo demonstrirati.
Najhuje je bilo včeraj v Kirovabadu, kjer so od jutra do večera Azerbajdžanci napadali predel mesta, v katerem živi izključno armensko prebivalstvo. V tem, kot sicer tudi v drugih azerbajdžanskih mestih, Armenci od vselej živijo povsem ločeno od Azerbajdžancev. Do napada je prišlo kljub prisotnosti oklopnih enot sovjetske vojske. Tokrat pa Armenci niso bili nepripravljeni kot aprila, ampak so se branili z orožjem v roki. Armenska tiskovna agencija Armenpress poroča, da so v mestu samo v zadnjih dveh dneh ranili preko 150 oseb, podatkov o morebitnih smrtnih žrtvah pa zaenkrat ni.
Organizirane skupine Azerbajdžancev so tudi včeraj napadale Armence v avtonomni republiki Nahičevan, ki leži med Armenijo in Turčijo, ki pa
upravno spada v okvir azerbajdžanske republike. Azerbajdžanci so, po besedah novinarja armenske agencije, prišli z noži in strelnim orožjem. Armenci so se v tem primeru lažje branili, saj predel mesta, v katerem živijo, omejuje reka. Zenske in otroci so se z zaščito vojske umaknili v Erevan, domove pa branijo možje. V Armenijo se je doslej zateklo 1.700 beguncev iz Kirovabada, Nahičevana in Bakuja. Vse kaže, da do podobnih nasilnih izpadov v Bakuju zaenkrat ni prišlo, glavno mesto Azerbajdžana pa pretresajo doslej najbolj množične demonstracije in to kljub uvedbi policijske ure.
150 izmed 340 poslancev armenskega parlamenta se je sinoči zbralo v erevanski operni zgradbi, da bi nadaljevali sejo, ki so jo morali zaradi hitrega poslabšanja položaja prekiniti v torek. Poslanci so se zbrali v tej zgradbi, saj so dostop na ulico, v kateri stoji poslopje vrhovnega sovjeta, zaprla vojaška oklopna vozila. Zadnje agencijske vesti poročajo, da kvoruma, ki je potreben za začetek seje, še nimajo, ko pa bo na kraj prispelo dovolj parlamentarcev se bo seja pričela.
Pred operno zgradbo pa so Armenci demonstrirali tudi sinoči, zbralo pa se jih je preko 400 tisoč. Govorniki so poročali o velikem uspehu stavkovnega gibanja, kije zaobjelo vse pomembnejše industrijske obrate. Sole in javni uradi so tudi zaprti, prevozna sredstva pa ne vozijo. V noči na četrtek so Armenci do 4. ure zjutraj oblegali sedež centralnega komiteja, ki ga je vojska včeraj obkolila.
Pred samomorom pahnil otroka skozi okno in do smrti zabodel svojo prijateljico
hišnimi et Nasilje, ki ga med štir:
in b^estnnn1mLnetii° zataiena čus dnevnem Jlubosumje, je že kar °digrakVeRdU' TraSediia se je tok življenii 7ivvmU' tfriala ie dve ml klicJe a]' zlvlJenje komaj petletne Wah VnS1 na nitki, vel s 'n \ Falsone je poldrugo leto se je nr'Jjtn„° Tiziano Bonacguisti, Zakom, c d ,cas°m ločila od moža. samega 7^)eHrodlla Valentina. Že ziano9in Wflitka Je blla zveza med le bil inoškf- 6r]5m Problematična, silnega ,ia.lzredno ljubosumen in se s časnmaCaja\ Zaradi razmer, ki Zenska nSb-VSe boli slabšale, je hot se njen^nK'1**!■to razmerje, s tem Werai 7rvFri]atell ni. hotel sprijazr ??ednii nra ■ z,,utrai se je razvnel hzično ohrF-r' je kmalu prerase
-	"' »iu vvaiter r-al:
dila prani ^ lC0' hi je prestrašena Prepiru, m jo porinil v c
dnevne sobe. Šipe so se raztreščile in deklica je iz tretjega nadstropja strmoglavila na ulico, vendar ni padla na asfalt. Neki mimoidoči jo je zadnji trenutek ulovil v naročje, kljub temu pa je mala Valentina močno udarila z glavo ob pločnik. Drugi mimoidoči, ki so nemočni prisostvovali grozljivemu dogodku, so deklico takoj prepeljali v bolnišnico, kjer se zdravniki borijo za njeno življenje. V stanovanju pa se je tragedija še nadaljevala. Dekličina mati je pograbila nož in se znesla nad prijateljem. Le-ta jo je kmalu razorožil in jo z vsem besom zabodel v srce in trebuh, tako da je bila Tiziana Bonacguisti pri priči mrtva. Sam se je nato pognal skozi okno in mrtev obležal na asfaltu.
Na sliki (telefoto AP): truplo Wal-terja Falsoneja na pločniku pred stanovanjskim blokom, kjer se je odigrala tragedija
Drastične omejitve porabe v Jugoslaviji
BEOGRAD — Jugoslovanski zvezni sekretar za finance Svetozar Rikanovič je včeraj v skupščini Jugoslavije napovedal radikalno zmanjšanje porabe, s čimer bi razbremenili gospodarstvo, kot tudi zmanjšali inflacijo. Rikanovič je na seji zveznega zbora dejal, da bo skupna javna poraba, vključujoč tudi zvezni proračun, v prihodnjem letu rastla po stopnji 132 odstotkov, kar je manj od predvidene rasti dohodka, ki naj bi v primerjavi z letošnjim letom porasel za 136 odstotkov. Sicer pa so delegati zveznega zbora včeraj razpravljali o načrtu zveznega proračuna za prihodnje leto. Načrt predvideva porabo okoli 21 tisoč milijard dinarjev, (dd)
S seje centralnega komiteja ZKJ
Napovedujejo nove odstope na Kosovu
Pozitivna ocena novega uradnega kanala
Stekel redni politični dialog med SFRJ in ES
BEOGRAD — Predsedstvo centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije je razpravljalo o urejanju razmer na Kosovu in ugotovilo, da je pozno prišlo do ugotavljanja odgovornosti v pokrajinski partijski organizaciji. Po oklevanju so bili sprejeti odstopi in razrešitve, z diferenciacijo, kot se to uradno imenuje, pa je potrebno nadaljevati na vseh nivojih v pokrajinski partijski organizaciji, to pomeni, da vrnitev Vllasija in Jasharijeve na prejšnja položaja, kar so zahtevali albanski demonstranti v prejšnjih dneh, ni mogoče pričakovati, prišlo pa bo še do novih odstopov albanskih politikov.
Zvezno predsedstvo partije je že na izredni seji 19. novembra ocenilo, da so "množična zbiranja in prihodi državljanov albanske narodnosti v Priš-
tino" nevarni in da grozijo s škodljivimi posledicami na razmere v pokrajini, ki so že tako zapletene. Predsedstvo je ugotovilo, da je "široka politična akcija organiziranih socialističnih sil na Kosovu" ob pomoči državnih organov in sodelovanju voditeljev srbske in zvezne partije prispevala h koncu protestnih shodov.
Pripravljen bo akcijski načrt delovanja, s katerim naj bi odstranili narodno razdvojenost v pokrajini in razložili Albancem, da se nepotrebno bojijo spremembe srbske ustave in domnevnega ogrožanja pravic narodnosti in avtonomije pokrajin.
Da bi pomagali rešiti probleme na Kosovu, je tja odpotovalo več članov predsestva CK ZKJ, izvršni sekretarji predsedstva CK ZKJ in več članov CK ZKJ.
BEOGRAD Po odločitvi jugoslovanskega državnega vrha se je začelo sodelovanje med Beogradom in Brusljem. Ustanovili so redni politični dialog med Jugoslavijo in EGS, ki ponuja možnost stalne izmenjave mnenj o najaktualnejših vprašanjih Evrope, o odnosih v njej in o krepitvi varnosti v Sredozemlju. S takšno gospodarsko grupacijo kot je EGS, s katero sodeluje tretjina jugoslovanskega gospodarstva in ob tradicionalno dobrih večstranskih vezeh, je vsak nov dialog dobrodošel. Še toliko bolj, ker je pobuda za vzpostavitev prišla iz Bruslja. Odpiranje še enega uradnega kanala za razgovore ob že obstoječem gospodarskem, povečuje možnost, da se bo nestabilno in neugodno stanje v vza-
jemnih gospodarskih odnosih vendarle spremenilo. Beograjski politični opazovalci na ta način tudi pojasnjujejo ozadje bruseljske pobude, ki jo je Jugoslavija sprejela.
Pobuda je vsekakor rezultat notranjih gibanj v EGS in njenih odnosov s tretjimi državami. Je sestavni del zadnje reforme rimskega sporazuma skupnosti iz decembra leta 1985, po katerem je začasni politični dialog tematskega značaja postavljen na raven političnega sodelovanja z drugimi državami in grupacijami. To je nova razsežnost dejavnosti EGS, ki po pomenu sledi strategiji vzpostavitve enotnega namesto skupnega trga do konca leta 1992 in ograjevanja tehnološke revolucije v življenje skupnosti.
Prav zato so oblikovali politični sekretariat in sekretariat za politično sodelovanje, ki sta neke vrste skupno zunanje ministrstvo držav članic. v tem okviru pripravljajo teme, ki imajo mednaroden pomen, izmenjujejo mnenja in usklajujejo ter formirajo skupna stališča EGS o aktualnih svetovnih g'" banjih in problemih.
Institucionalizirani in politični dialog ima EGS tudi z organizacijo Ase-an, s Contadoro, z arabskimi državami zaliva, z Japonsko, Kitajsko, Norveško, Indijo, Turčijo, Kanado in Avstrijo-Pravkar je vzpostavila tudi stik z Malto in Ciprom, pripravljajo pa se tudi na začetek rednega dialoga z državami SEV, še zlasti s SZ. (dd)
V jugoslovanski borčevski organizaciji ponoven napad Švabiča na Slovenijo
BEOGRAD Na včerajšnji seji zveznega odbora Zveze združenj borcev Jugoslavije je Franc Hočevar med drugim dejal, da v imenu borcev in borčevskih organizacij Slovenije ostavlja vprašanje odgovornosti za Mihajla vabiča. Slovenske borce, je nadaljeval, je zelo začudilo in ogorčilo, kako je Švabič na velikem zboru zadnjo soboto v Beogradu govoril o vodstvu Slovenije. Švabič je v svojem govoru namreč obtožil slovensko vodstvo za razbijanje JLA in Jugoslavije. Kot je dejal Hočevar tako težkih obtožb na račun SR Slovenije doslej še nihče ni izrekel. Od kod Šva-biču tako težke, z ničemer podprte obtožbe. To je velika drznost in neodgovornost, je dejal in dodal da je Švabičev nastop imel razbi-jaški karakter. Skrajni čas je, da se borci in borčevske organizacije distancirajo od takih metod in prakse.
To, kar sem dejal na zboru v Beogradu, je takoj reagiral Švabič, je bilo javno, vsak je po svoji vesti in poštenosti poklican, da to oceni, pa tako tudi borci v Sloveniji.
Jaz tukaj ne govorim v imenu Srbije, niti v imenu srbskih borcev, niti nisem to naredil
na zboru v Beogradu. Govoril sem kot Mihaj-lo Švabič. Vso odgovornost za to, kar sem dejal, nosim jaz in nihče drug. Torej to ne more biti vzrok za nikakršne medrepubliške težave. Če sem naredil prekršek, potem lahko odgovarjam le jaz.
Očitno je, da to, kar je Hočevar tukaj povedal, je nadaljeval Švabič, nikakor ne more služiti enotnosti zveznega odbora jugoslovanskih borcev, pač pa njegovi delitvi in razbijanju. Hočevar je dal pavšalno oceno o mojem nastopu in ga ni analiziral.
Jože Smole je o meni dejal, da je bil to unitaristični govor. Veste kaj, je dejal Švabič, teh zgodbic o unitarizmu imam že preko glave. Če se že omenja unitarizem, potem je to običajno le kot sredstvo za pritiske.
Na zboru sem govoril o prizadevanjih za cepitev armije. Tukaj ponovno poudarjam, da ta prizadevanja obstajajo. So organizirana in vodena. Vprašanje je le, kdo to akcijo izvršuje. Jaz nisem dejal, kdo je to. Niti nisem obtožil slovenskih borcev, da pri tem sodelujejo. To ni točno, to je falsifikat, je dejal Švabič.
Toda, evidentno je, da organizirana akcija obstaja in ima za cilj razkol armade.
Ko Jože Smole nenehno postavlja vprašanja četverice obsojenih, sumniči in napada armado, potem moram predvidevati, da je to del enotne akcije, v kateri so razdeljene samo dolžnosti. Analizirajte to, kar je dejal in ne dajajte mi več pavšalnih ocen.
Dejal sem tudi to, da na izpade Janeza Stanovnika v tujini nihče v Sloveniji ni reagiral. Zdaj pa zgleda tako, kot da jaz nekoga zmerjam. Vprašal sem tudi, kakšen je namen vseh teh anket v Sloveniji. Ali želijo nekoga preplašiti. Ali to odraža tisto razumevanje, da mora Jugoslavija pokazati, da je dobra za Slovenijo, da jo šele potem Slovenija tudi podpre. Če ta dežela nekomu ni domovina, naj mu odprejo vrata pa naj gre kamor hoče, pa tudi v Philadelphio, je dejal Mihajlo Švabič.
Na zveznem odboru jugoslovanskih borcev, ki je včeraj sicer razpravljal o uresničevanju nujnih družbenih reform, so za novega predsednika izvolili Milana Pribiča, delegata borčevske organizacije iz Vojvodine, (dd)
Nobene spremembe na vrhu železnice
RIM Predsednik italijanskih železnic ne bo zapustil svojega vodilnega mesta.
Kljub razpletom škandala »zlatih rjuh« je Antonio Liga-to odločil, da ne bo odstopil, na svojem mestu pa bodo ostali tudi vsi ostali člani upravnega sveta, ki so soglasno sprejeli sklepno resolucijo, v kateri zahtevajo, naj se vlada izreče o celotni aferi in nato odloči, ali naj jim da zaupnico ali ne.
Izredno zasedanje upravnega sveta se je torej zaključilo brez bistvenih sprememb na vrhu železnice, njihov predsednik Ligato pa je izjavil, da je pripravljen odstopiti, če bo tako odločil minister Santuz. »Minister nam ni se o drene1 svojega zaupanja,« je izjavil Ligato »zato mislim, da je prav, da ostanemo na našem mestu.« Kljub optimističnemu razpoloženju predsednika osumljenega podjetja, obstaja resna možnost, da se minister Santuz odloči za začasno komisarsko upravo Železnice.
Minister za prevoze Santuz se je včeraj sestal z ministrskim predsednikom De Mito, nato pa se je dalj časa zadrza pri podtajniku pri predsedstvu vlade Misasiju. Po zaključku pogovorov so novinarji vprašali Santuza, če misli odvzeti zaupnico vodstvu železnice, odgovora pa niso dobili. Vprašanje italijanskih železnic bo danes predmet parlamentarne razprave, saj bo minister predstavil zakonski osnutek o reformi podjetja.
Zima predčasno pokazala zobe po vsej Italiji
TRST — Celotno Italijo pa tudi sosednjo Jugoslavijo je v teh dneh zajel val pravega zimskega vremena s snegom tudi v nižinah in hudim mrazom. Čeprav je koledarska zima še daleč, pa so temperature padle globoko pod ničlo in nič ne kaže, da bi pred koncem tega tedna prišlo do otoplitev. Srednja Evropa je namreč pod vplivom visokega zračnega pritiska in hladnih zračnih tokov.
Tako so preteklo noč v Furlaniji-Ju-lijski krajini zabeležili prave polarne temperature. Povsod je bilo jasno, v goratih predelih Furlanije pa se je živo srebro spustilo globoko pod ničlo, najnižjo temperaturo pa so zabeležili na Fužinah z minus 22 stopinjami, na Trbižu pa je bilo le nakaj stopinj »topleje«. Tudi v ostalih krajih so bile temperature pod dolgoletnim poprečjem. V Vidmu je včeraj najnižja temperatura znašala šest stopinj pod ničlo, v Trstu, kjer je pihala tudi burja, pa so zabeležili stopinjo pod ničlo.
Zimski mraz pa vlada tudi drugod po Italiji, le da ga spremlja še sneg, ki povzroča precej težav v prometu. Prvi sneg se je pojavil tudi na Eolskih otokih, kar je povsem neobičajno za ta letni čas, padel pa je tudi v Kalabriji in v Markah. Najhuje je v Markah, kjer s prekinitvami sneži že tri dni. To je povzročilo precejšnje težave predvsem v goratih predelih, nekatera višje ležeča področja med Ancono in Mace-rato pa so praktično odrezana od sveta. Zaradi tega so začasno zaprli nekaj šol, o podobnem ukrepu pa razmišljajo tudi župani drugih občin v Markah. Snežna oddeja je debela od 10 do 50 cm in najbrž bodo na smučiščih na hribovju Monti Sibillini že v nedeljo pognali smučarske naprave.
S hudim mrazom pa se otepajo tudi v sosednji Sloveniji. V Ljubljani so včeraj zjutraj izmerili 14 stopinj pod ničlo, kar je najnižja novembrska temperatura od leta 1925 naprej. Še hladneje (—16) je bilo v Mariboru, v Celju in Slovenj Gradcu pa so izmerili kar —19 stopinj. Temperature nad ničlo so zabeležili le ob obali, pa še tam se živo srebro ni dvignilo više od ene stopinje nad ničlo. Mraz je povzročil nekaj težav v prometu, ker so bile ponekod ceste poledenele, zimska oprema pa je obvezna za vsa vozila na področju Slovenj Gradca in Murske Sobote, kakor tudi na cestah, ki vodijo do mejnih prehodov z Avstrijo.
28. NOVEMBER 88
ZAKLADNE ZADOLŽNICE V EVRODEVIZI
Naložba, vezana na evropsko denarno enoto
CTE so italijanski državni efekti v ECU (European Currency Unit — Evropska denarna enota) in sicer denarni enoti, ki jo sestavljajo devize držav članic Evropske gospodarske skupnosti.
Obresti in kapital CTE so izraženi v ECU, izplačujejo pa se v lirah na osnovi menjave lira/ECU v prvih 20 dneh oktobra meseca vsakega leta.
VARČEVALCI JIH LAHKO PODPIŠEJO PRI SLEDEČIH BANČNIH ZAVODIH: BANCA DTTALIA, IS-TITUTO BANCARIO S. PAOLO Dl TORINO, MON-TE DEI PASCHI Dl SIENA, BANCA NAZIONALE DEL LAVORO, BANCO Dl NAPOLI, BANCO Dl SICILIA, CREDITO ITALIANO, BANCO Dl ROMA, BANCA NAZIONALE DELL’AGRICOLTURA, NUO-VO BANCO AMBROSIANO, BANCA MERCANTI-LE, BANCO Dl SANTO SPIRITO, BANCA EURO-MOBILIARE. BANCA POPOLARE Dl NOVARA, CASSA Dl RISPARMIO DELLE PROVINCIE LOMBARDE, CASSA Dl RISPARMIO Dl TORINO, ISTI-TUTO CENTRALE BANCHE E BANCHIERI, ISTI-TUTO CENTRALE DELLE BANCHE POPOLARI ITALIANE, ISTITUTO Dl CREDITO DELLE CASSE Dl RISPARMIO ITALIANE, CITIBANK, BANOUE PARIBAS, MIDLAND BANK, SOCIETE GENERALE, REPUBLIC NATIONAL BANK OF NEW YORK, BANOUE NATIONAL DE PARIŠ
So na razpolago po 1.000 ECU in več v ponudbi "alla pari"; v podpis na osnovi menjave lira/ECU dne 24. novembra.
»Banke agenti« lahko prevzemajo v podpis tujim državljanom neposredno v ECU.
CTE so kotirani na vseh italijanskih borzah, kar omogoča lažjo unovčljivost v primeru potrebe.
Emisijska cena v ECU
V podpis 28. in 29. novembra
Obrestna	Rok
mera
100%	8,50%	5 let
CTE
EVROPSKA NALOŽBA
Ustanavlja se medpokrajinska komisija za zaščito furlanščine
VIDEM - Vprašanje ustanovitve medpokrajinske komisije (videmske, goriške in pordenonske Pokrajine) za obrambo in valorizacijo furlanskega jezika, kulture ln tradicij je bila glavna tema sestanka v palači Belgrado v Vid-jdu, na katerem so se s predsednikom videmske pokrajinske upra-Ve Tizianom Venierom sestali še odborniki za kulturo Giacomo Vum (Videm), Sergio Chiarotto dmrdenon) in Giovanni Battista . anzera (Gorica). Na sestanku, ki Je bil sklican v okviru_novih pristojnosti, ki jih deželni zakon o decentralizaciji dodeljuje pokra-Jtoskim upravam v zvezi s podob-aimi vprašanji, so proučili vsebi-n° dokumenta, sad dela posebne strokovne komisije; le-ta je največ proučila celotno zadevo. Sklenjeno je vsekakor bilo, da je Potrebno dokument še dopolniti 'n da je treba v njem upoštevati, da v deželi živi več manjšin, iped katerimi tudi slovenska.
Javno srečanje na pobudo Slovenske kultuvno-gospodarske zveze
»Jezikovne manjšine in graditev Evrope« v četrtek v Kulturnem domu v Trstu
Sodelovali bodo Willy Kuijpers, Gaetano Arfe, Giorgio Rossetti in Klavdij Palčič
TRST — Slovenska kulturno-gos-podarska zveza bo v četrtek priredila javno srečanje »JEZIKOVNE MANJŠINE IN GRADITEV EVROPE«, ki bo ob 19. uri v Kulturnem domu v Ul. Petronio 4.
Na srečanju bodo sodelovali flamski poslanec v evropskem parlamentu Willy Kuijpers, senator Gaetano Arfe, poslanec Furlanije-Julijske krajine v evropskem parlamentu Giorgio Rossetti in predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Klavdij Palčič.
Že tema srečanja je nadvse zanimiva. Naglih korakov se bližamo letu 1992, važnemu mejniku na poti integracije Evrope; integracije na številnih področjih, o čemer se v evropskem parlamentu govori že več časa. Izdelal je razne načrte in pripravil smernice. Tako se je evropski parlament že večkrat izrekel tudi o zaščiti jezikovnih manjšin. Na dnevnem redu je to vprašanje prvič imel leta 1979, ko je poveril nalogo posebni komisiji, da bi proučila predlog resolucije posl. Humeja o tako imenovani »karti« deželnih kultur in jezikov. Za poročevalca je bil imenovan Gaetano Arfe; postopek za odobritev tega dokumenta je nato
Willy Kuijpers
sledil svoji naravni poti in se zaključil z njegovo odobritvijo 24. februarja leta 1981.
Bil je to prvi dokument evropskega parlamenta o problematiki manjšin, ki so z njim dobile pravilno mesto v sklopu problemov, za reševanje katerih je bil zadolžen. V njem so postavljeni temelji za zaščito deželnih kultur in jezikov, ki pa se v številnih primerih, kot za slovensko narodnostno skupnost v Italiji, v celoti ne izvajajo.
Nekaj let pozneje je evropski parlament ponovno razpravljal o tem vprašanju. Dne 30. oktobra 1987, torej šest let po sprejetju Arfejeve resolucije, je z veliko večino odobril nov predlog, ki ga je predložil flamski poslanec Willy Kuijpers. Dokument predstavlja nov korak naprej na poti zaščite jezikovnih manjšin: po eni strani potrjuje bistvene elemente Arfejeve resolucije, po drugi pa jih še dopolnjuje.
O vseh teh vprašanjih bo govor na četrtkovem zasedanju SKGZ v Kulturnem domu; že sama prisotnost tako uglednih predavateljev, poleg vsebine srečanja jamči, da bo četrtkov večer nadvse zanimiv.
Prometne povezave temeljno področje Izšla 1?tudi za dobro sodelovanje v skupnosti A-J publikacija
C®ENETKE -— Izza vogalov zgodovinskih soban ustanove kaz na.ot°ku S. Giorgio v Benetkah se včasih pojavi pri-nj .6n' ki plaši udeležence jubilejnega srečanja ob desetlet-sku. skupnosti Alpe Jadran. Tej prikazni, ki jo udeleženci dela 0 T^ganjati na razne načine in ji preprečiti motenje o^ ®' Je ime nekonkretnost. Zlasti v prvih letih življenja in Ve-Prvih korakih na poti uveljavljanja, se je Alpe Jadran tiar i t srečala s to nevarnostjo, saj je ostajala na ravni Pred ^h rzjav, ki jih je bilo težko uskladiti v praksi. In vr.> 'T;eraišnja razprava o narodnostih je pokazala, da je časih še vedno tako.
korrr ..1St° nevarnost je opozorila tudi včerajšnja debata v Usk?1^* Za Prevoze' ki so eno temeljnih področij dela in vsi lajevanja za vse članice skupnosti. Z načelnega vidika Priznavajo potrebo koordiniranih politik prevozov in int astr.uktur, v praksi pa večkrat pridejo navzkriž lokalni r ,resi- ln ne gre za slepo vrtičkarstvo, pač pa za zelo ir, ne Probleme in interese, ki jih je težko uskladiti, ker se ne a vsakdo odpovedati delu neke pristojnosti in konkret-k a zaslužku za sicer perspektivno, vendar dolgoročno ali P)emu srednjeročno korist.
fr 0 je prišlo do izraza zlasti ob problemu prometnih in-da ruktur in usklajevanja pristaniške ponudbe. Očitno je, si ®orajo severnojadranska pristanišča postati integriran rr0 ern 8 skupno ponudbo, če želijo biti konkurenčna sever-t0uVr°Pskim lukam in če hočejo privabiti del blagovnih be ov lz srednje Evrope. Usklajevanje in poenotenje ponud-g0 pa Pomeni tudi vsaj trenutno odpovedovanje delu bla-bornV*8 Prometa in specializacijo na nekem področju. Od-je nik za prevoze Furlanije-Julijske krajine Di Benedetto Trst ° zel° iasno in konkretno postavil problem avtoceste tgj. " Reka, ki jo bo SR Hrvatska začela graditi spomladi Jjev SpPomoPj° nekaterih italijanskih in nemških sovlagate-avto rmrlanija-Julijska krajina ne bo podprla gradnje te SD Ceste, je dejal Di Benedetto, če ne bo prej dosežen želaazum o integraciji reškega in tržaškega pristanišča. De-v0 J® namreč investirala preveč sredstev v cestno poveze-bfan Avstrijo, da bi lahko pristala na to, da Reka odvaja del cj°	tokov Trstu in to s pomočjo avtoceste od Trbiža
vpr|.jSklajevanje ponudbe severnojadranskih pristanišč je zase^ani.e' ki je bilo v teh letih večkrat na dnevnem redu kate anJ komisije za prevoze skupnosti Alpe Jadran in pri gar eia.je doslej vse ostalo na ravni pobožnih želja. Ven-naliza problemov in prometnih tokov na evropski rav-
ni dokazuje, da brez usklajene ponudbe pristanišča ne bodo imela prihodnosti. Zato bodo prihodnjo sejo komisije za prevoze posvetili ravno tej problematiki. In možno je tudi, da bo narejen korak naprej, če bodo vsi igrali »z odkritimi kartami« brez zvijač in slepomišenja.
V	svojem dosedanjem delu je komisija za prevoze opravila precejšnje pripravljalno delo. Zbrala je podatke o prometnih infrastrukturah, razčlenila je vprašanja na raznih področjih, v zadnjih dveh letih dela pa se je lotila tudi konkretnih problemov kot so medregijske letalske proge ali postopno prenašanje tovornega prometa s cestnih infrastruktur na zeležnice. V sedanji fazi, in v tem so si bili udeleženci enotni, pa se mora delo komisije razviti po dveh vzporednih tirnicah: ustvarjanje mehanizmov informiranja in usklajevanja načrtov (v začetku tudi s samim seštevanjem pianov posameznih članic); obravnavanje in reševanje konkretnih problembv kot so meddeželne letalske proge, integracija pristaniškega sistema, uresničevanje hitrih prometnih povezav, uvajanje prog 'intercity'' med večjimi središči skupnosti, skupno načrtovanje mejnih prehodov, ki naj omogočijo hitrejši pretok blaga in ljudi.
Skupnost se zaveda, da leto 1992 ni več daleč. Odpiranje evropskih meja in oblikovanje enotnega zahodnoevropskega trga je za članice lahko priložnost za pomembno gospodarsko in z njo tudi politično uveljavitev v povezovanju Zahoda in Vzhoda. Vendar pa se mora na to temeljito pripraviti in si postaviti datum kot cilj in ne kot izhodiščno točko. Pri tem pa sta potrebna tudi pomoč in zaslomba osrednjih vlad, ker dežele Alpe Jadrana ne bodo mogle usklajevati svojih politik prevozov in infrastruktur, če jih ne bodo istočasno usklajevale tudi osrednje vlade. Zato so na seji komisije namignili tudi na možnost konference ministrov za prevoze petih držav, katerih del so članice skupnosti.
Politične volje ne manjka in to je pomembna osnova za uspešnost nadaljnjega dela.
V	konkretnem skupnost sedaj računa na vzajemno povezavo prometnih infrastruktur (povezava Razdrtega z Novo Gorico in Trstom, avtocesta, ki se navezuje na avstrijsko avtocestno mrežo, predor Karavank, brennerski predor na italijanski strani, itd.). Zaveda se pa tudi, da mora prevozne infrastrukture razvijati tako, da ne bo oškodovano okolje.
VOJMIR TAVČAR
BENETKE — Obstaja in deluje že deset let, kljub temu pa ni dovolj poznana. Struktura in potenciali posameznih dežel delovne skupnosti Alpe Jadran so namreč za marsikoga še uganka, ki jo je treba rešiti, če skupnost želi in hoče odigrati konkretno vlogo povezovalca in gonilne sile za gospodarsko in kulturno rast srednje Evrope. Vrzel, ki je bila zaznavna in je v znatni meri onemogočala delo tistim, ki so se ukvarjali s skupnostjo, je delno zapolnil Institut za mednarodno politiko ISPI, ki je včeraj predstavil svojo naj novejšo publikacijo "Alpe Jadran, evropska dežela".
Knjiga, pri kateri so sodelovali univerzitetni profesorji in raziskovalci raznih usmeritev razčlenjuje problematiko skupnosti Alpe Jadran z različnih vidikov: od pravnega do gospodarskega, od prostorskega do kulturnega. Tako so Giorgio Domi-nese, Sergio Bartole, Antonio Papis-ca in Piero Ostellino razmišljali o vlogi dežel v evropski stvarnosti, o usklajenosti in neusklajenosti njihovih zakonodaj in pravnih instrumentov, Ulrico Bernardi in Francesco Posocco sta svojo pozornost namenila predvsem kulturni in družbeni problematiki, medtem ko so drugi avtorji kot Ferruccio Bresolin, Ric-cardo Cappelin, Piero Giarda, Giuli-ano Segre, Alberto Pavesi, Gilberto Muraro razpravljali predvsem o gospodarski problematiki in analizirali možnost integracije, vlogo srednjih in malih podjetij, bančni sistem in prostorske zmogljivosti.
Publikacija ne odraža uradnih stališč skupnosti Alpe Jadran in tudi ne njenih posameznih članic, pač pa mnenja in ocene avtorjev.
Izjava tajnika ZSO
Volilni boj naj se ne bije na hrbtih koroških Slovencev
CELOVEC — Stranke so si sicer v laseh in se bodo v predvolilni kampanji pošteno kregale med seboj, toda v enem so si edine: vse so za predčasne volitve na Koroškem 12. marca 1989.
Vodilni predstavniki ljudske stranke (oVP) izjavljajo, da bodo glasovali za predčasne volitve, češ, nam je prav, če bodo prej, kajti Ambrozyja in njegovih se je očitno polotila panika. Haiderjevi svobodnjaki pravijo: »Vsak hip smo pripravljeni sprejeti izziv, čim prej, tem bolje.« Tudi koroški zeleni, ki bodo skupaj s slovensko Koroško enotno listo verjetno nastopili na volitvah, pravijo, da jim ustreza vsak datum. Tako so torej že včeraj v nenavadnem soglasju v deželnem zboru začeli sklepati o njegovi razpustitvi in razpisu volitev za 12. marca, 16. decembra pa bodo v plenumu dokončno odločili, da bo volilna kampanja kratka - in za nekatere negotova.
Koroški socialisti imajo za prvi cilj ohraniti dolgoletno absolutno večino.
Ljudska stranka se po neuspehih v drugih avstrijskih deželah boji izgube položaja druge stranke na Koroškem - v dobro Haiderjevih svobodnjakov. Ti bodo skušali pridobiti čim več glasov tako od dela socialističnih volilcev, zlati še od tradicionalnih volilcev ljudske stranke, pa tudi od bolj ali manj omahljive množice, sicer naklonjene ekološkemu gibanju in alternativnim gibanjem. Zatorej se svobodnjaki razglašajo za edino pravo opozicijsko stranko.
Naslednji dnevi in tedni bodo pokazali, s katerimi aduti se bodo predstavile posamezne stranke. In kakšno mesto bodo pri tem odkazali koroškim Slovencem.
Sekretar Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Sturm je pozval stranke, naj volilnega boja ne bojujejo na hrbtih koroških Slovencev.
Manjšinsko vprašanje namreč ni primerno za volilno-taktične manevre, ki bi škodili ugledu Koroške in njenih prebivalcev.
Hkrati je Zveza slovenskih organizacij pozvala obe stranki velike vladne koalicije - socialistično in ljudsko - naj izpolnita nerešena vprašanja iz člena 7 avstrijske državne pogodbe in memoranduma, dogovorjenega med uradom zveznega kanclerja in obema osrednjima slovenskima organizacijama že pred volitvami.
To bi namreč tudi močno olajšalo odločitev Zveze slovenskih organizacij ob vstopu v manjšinski sosvet pri zvezni vladi.
JOŽE ŠIRCELJ
114 tisoč krvodajalcev v Sloveniji
tošnie^^®^ — Osrednja tema le-pred' 9a dvodnevnega seminarja za odhn, anike in sekretarje občinskih Prea h°V RdečeSa križa, ki je bil v teh ,n!,vi v Portorožu, je bila, kako Rdeči C| .!* gospodarskih časih tudi zdravst vključiti v reševanje Na SPJenih in socialnih vprašanj. če še hvariu so sklenili, da v bodo-R«leče„ lP.°Večai° aktivnosti postaj posebn Rr'za v krajevni skupnosti, likam n sRr^.Pa bodo namenjali ob-biii d P0®°či na domu, ki naj bi je in bolnimi stareJši ljudje, invalidi rialnp Kl ln raznim oblikam mate-hranat R°®°či (oblačila, obutev in PosampS05.ialno najbolj ogroženim drUaim^niRom in družinam. Med bodo uL-e.Čiimi akcijami, ki jih križa ?.)a*e organizacije Rdečega ska aicri-* Da Prvo mesto krvodajalcu Dri,la' Pri kateri v prihodnjem iisoč kr, akujejo odziv približno 114
krvodajalcev. (I. u!)
Poimenovali ga bodo danes
Coppov park v Izoli
IZOLA — Današnjo slovesnost v Izoli bi preprosto lahko označili kot vrnitev nekdanjega uglednega meščana tega obalnega mesta, kajti odslej bo nanj spominjal tudi osrednji park v kraju.
Odlok o poimenovanju dela Izole po velikem geografu in kartografu Pietru Coppi je izolska občinska skupščina sprejela februarja letos v želji, da se na tak način oddolži njegovemu spominu.
Rodil se je 1470. leta v Benetkah, še mlad pa je prišel v Izolo, se poročil in tam živel in ustvarjal vse do svoje smrti 1556. leta. Tedanja družba je, kot kaže, do Cop-pove ustvarjalnosti gojila mačehovski odnos. Njegovo najpomembnejše delo, znameniti Atlas, je namreč ostal v rokopisu in je tak še danes ohranjen v piranskem muzeju.
Šele pred dvema letoma so znamenitega kartografa in geografa
javnosti predstavili v vsej potrebni veličini. O avtorju, med drugimi tudi zemljevida Istre z bogatimi krajevnimi imeni, sta obsežno znanstveno delo »Le tabulae« napisala Luciano Lago in Claudio Rossit. V knjigi, ki so jo prvič predstavili prav v Izoli, sta avtorja izčrpno opisala kartografsko ustvarjalnost Coppovih sodobnikov in predvsem njegov velik prispevek tej vedi.
Od danes dalje bo torej lepo urejeni izolski park s cvetličnimi gredicami, zelenicami in ribnikom-v sredini park Pietra Coppe. Nanj bosta spominjala dva nova stebrička, postavljena ob glavnem vhodu, ki ju bodo odkrili na današnji slovesnosti. Govorila bosta predsednik in podpredsednica izolske občinske skupščine - Oskar Jogan in Lucia Scher.
MIRJAM MUŽENIČ
Predsednik IS SRS Šinigoj včeraj v koprskem Tomosu
KOPER — »Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da Tomosa ne štejemo več med ozde, ki so stalno na družbenem preverjanju, med biti in ne biti. Prišli ste iz nevarne cone in razvojna strategija, ki ste si jo zastavili je pravilna. Prav je, da dobiva veljavo znanje, prav ie, da proizvodnjo »očistite« vsega, kar ni dohodkovno zanimivo za vas, za kooperante, vaše zunanje partnerje pa zanimivo,« je včeraj ob obisku v koprskem Tomosu dejal predsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj.
Ko si je predsednik izvršnega sveta s sodelavci ogledal proizvodne prostore tovarne, zlasti tekoči trak, kjer montirajo t.i. nulto serijo novega colibrija - po prepričanju tomo-sovcev najboljši proizvod te vrste na svetu - si je ogledal robotizirano linijo za proizvodnjo okvirov ter obrat, kjer že konkretno delajo pri uresničevanju programa proizvodne tehnike oz. strojev.
Direktor Tomosa Viktor Markežič je predsednika izvršnega sveta seznanil z novimi načrti v prestrukturiranju proizvodnje Tomosa, ki bo slonela na sodobni tehnologiji z manj zaposlenimi (letos se je število zaposlenih zmanjšalo za 150), osnovna pa bo proizvodnja motorjev in okvirov za mopeda. Pri colibriju ta koncept že uresničujejo, saj je v proizvodnjo delov zanj vključenih okrog 60 kooperantov. Posebej pomembno za Tomos je, da bodo prihodnje leto pričeli s proizvodnjo cilindrov, ki jih uvažajo iz ZRN in Italije, ustanovili pa so tudi podjetje za Informatiko.
V Tomosu pravijo, da veliko pričakujejo tudi od napovedanega paketa zakonov, z več potezami pa se bodo povezali s partnerji v tujini, kar je nujnost za nastop v Evropi tudi po letu 1992. Dušan Šinigoj je v pogovoru tudi dejal, da je treba ozde, ki se uspešno prestrukturirajo »razbremeniti teže« viška delovne sile.
DUŠAN GRČA
Odbornik Cecchini na avdiciji v deželni komisiji
Tržaška občina trmasto zagovarja lokacijo sinhrotrona pri Bazovici
Deželna komisija za urbanistiko in javna dela se je včeraj spet ukvarjala z vprašanjem lokacije sinhrotrona. Kot je sklenila pred tednom dni ob zaslišanju predstavnikov Bazovcev in nekaterih naravovarstvenih organizacij, je včeraj zaslišala še predstavnike tržaške občinske uprave, ki je za lokacijo sinhrotrona neposredno pristojna, nakar so se nekateri komisarji s predsednikom Pierantoniom Rigom (PSI) podali tudi na ogled območja T8 pri Bazovici, na katerem družba »Sincrot-rone Trieste« hoče zgraditi stroj, pa tudi območja ARI med Padričami in Bani, kjer bi ga bilo po mnenju slovenskega življa in tržaških naravovarstvenikov bilo primerneje namestiti.
Stališča tržaške občinske uprave je deželni komisiji razlagal odbornik za urbanistiko Eraldo Cecchini (PSI), ki sta ga spremljala funkcionarja. Odgovarjajoč na vprašanja nekaterih komisarjev je vztrajal pri trditvi, da je vprašanje lokacije že zaprto, sicer pa se je iz njegovih izvajanj dalo razumeti, da je tržaška občinska uprava v bistvu osvojila stališče, ki so ga glede lokacije sinhrotrona zavzeli njegovi načrtovalci oziroma Center za raziskave, ne da bi vprašanja samostojno kritično poglobila.
Medtem ko so se avdicije udeležili predstavniki skoraj vseh svetovalskih skupin, pa so se na ogled območij T8 in ARI poleg predsednika Riga podali
le komisarji Brezigar (SSk), Budin (KPI), Cavallo (DP) in Wehrenfennig (Zelena lista). Na terenu jih je pričakal tehnik Centra za raziskave, srečali pa so se tudi s predstavniki nekaterih slovenskih organizacij in z domačini, ki so delali na polju. Deželni predstavniki so se lahko prepričali, kako veliko škodo bi utrpelo okolje, ko bi sin-hrotron zrasel pri Bazovici in ne znotraj starih meja Centra za raziskave.
Včeraj zbrane podatke in vtise bodo člani deželne komisije za urbanistiko in javna dela lahko uporabili v razpravi, ki jo bodo v kratkem namenili ljudski peticiji o lokaciji sinhrotrona. Medtem pa so nekateri komisarji že izrazili svoja stališča. Budin (KPI) je v izjavi za tisk po eni strani izrazil zadovoljstvo, da se razprava o lokaciji sinhrotrona v okviru deželnega sveta sploh nadaljuje, po drugi strani pa je ožigosal trmasto in togo zadržanje, ki ga zlasti tržaška občinska uprava zavzema do tega vprašanja, čeprav je že vsem znano, da lokacija T8 ni znanstveno nesporna.
Brezigar (SSk) se je v daljšem tiskovnem sporočilu najprej kritično obregnil ob izvajanja tržaškega občinskega odbornika Cecchinija, češ da je komisarjem dajal »nejasne in nepopolne odgovore«, še zlasti kar zadeva možnost namestitve sinhrotrona na območju ARI in zavrnitve v slovenščini napisanih ugovorov proti lokaciji T8. Brezigar je tudi ožigosal dejstvo, da so se ogleda na terenu udeležili tako maloštevilni svetovalci.
Na sliki (foto Križmančič) pogled na območje T8.
Sestanek med SKGZ in občinsko upravo
Veliko dogajanja v Dolini Občina je pravi laboratorij
Na županstvu v Dolini je bil informativni sestanek med zastopniki Dolinske občine ter SKGZ. Delegaciji sta vodila župan Edvin Švab ter predsednik SKGZ Klavdij Palčič. Poleg članov občinskega odbora sta bila prisotna še načelnika svetovalskih skupin večinske koalicije KPI ter PSI in tajnika sekcij teh dveh strank ter še občinski tajnik dr. Cibic z nekaterimi občinskimi funkcionarji.
Župan Švab je zastopnike SKGZ seznanil s številnimi pobudami, ki jih je občina Dolina imela — tako v krajevnem kot širšem merilu — za ovrednotenje našega jezika in dosledne dvojezičnosti. Številne ustanove in osebe v svetu je seznanila z našo manjšinsko
Ciril Zlobec predaval o narodni zavesti kot posebni obliki duhovnosti Slovencev
V mali dvorani Kulturnega doma je bilo v sredo zvečer drugo predavanje iz niza treh srečanj za pripravo na misijon v tržaški škofiji. V vlogi predavatelja je nastopil znani pesnik, pisatelj in esejist Ciril Zlobec. Gost se je odzval vabilu g. Dušana Jakomina, ki mu je predlagal tudi temo večera: Duhovnost pri Slovencih danes.
»Iz verskega stališča ne morem govoriti o duhovnosti,« je uvodoma pojasnil predavatelj, »lahko pa se pogovarjamo o posebni obliki duhovnosti, ki ji pravimo narodna zavest.« Zlobec je uvodoma povedal, da je njegova prisotnost na tem srečanju za pripravo na misijon pomemben znak odprtosti Cerkve tudi do laičnega sveta. Po zadnjih statističnih ugotovitvah je v Sloveniji približno polovica prebivalstva vernikov in polovica neverujočih. Med njimi so seveda skrajneži (v vsaki skupini jih je okrog 17 odst.): »zaprti« verniki in tisti laiki, ki vero zavračajo kot nekaj preživelega. Treba pa je povedati, da je v Sloveniji predvsem v zadnjem letu prišlo do pomembnih sprememb tako v cerkvenih kot partijskih vrstah. Postopoma smo se dokopali do ugotovitve, da osebno prepričanje ne sme biti razlog za delitve, nestrpnost in medsebojno zanikanje.
Zavest, da si Slovenec, postaja dandanes ena osrednjih vezi nas vseh, ne glede na naš svetovni nazor. Predvsem v matični domovini pa prihajata vse bolj na dan dve nasprotni tež-
nji, ki pa se marsikdaj povsem prekrivata: eksplozija individualnosti kot posledica demokratizacije sistema in homogenizacija, poskus poenotenja Slovencev. Prehod od svobodnega posameznika do vključevanja v neko skupnost pa je pogosto težak, boleč in večkrat neuresničljiv. Ko se človek vključi v skupnost, se ga polasti občutek, da izgublja svojo osebno svobodo. Na dan pridejo konflikti med skupnimi cilji in osebnimi spoznanji. »Kot javni kulturni delavec večkrat prejemam pisma ljudi, ki mi s sveto ihto dopovedujejo, kako bi bilo treba urediti slovenski narod. Zanimivo pa je, da vsakdo ponuja popolnoma drugačne recepte.« V našo
zavest si počasi utira pot prepričanje, je razložil ugledni gost, da lahko samo z enotnostjo in angažiranostjo vseh zdržimo pritiske drugih, številčno močnejših narodov. Pri nas pa iščemo to enotnost z neko »zagrizeno ideološko ihto«. Vsakdo hoče reševati ta problem po svoje in vsakdo ponuja drugačne rešitve.
Naš narod je pravzaprav pravi zgodovinski čudež, saj se je ohranil kljub številnim poskusom asimilacije, pritiskom z vseh strani in notranjim konfliktom. Slovenci smo vedno vlagali najboljše človeške energije v duhovne vrednote, kot so jezik, kultura, nacionalna zavest. Naša moralna obveznost je, da ne zanemarimo te bo-
gate dediščine in tega ne smemo storiti posebno danes, ko so zahteve večje, kot so bile kdajkoli prej. V sodobnem svetu se moramo Slovenci končno dogovoriti, katere so zgodovinske postavke, ki so nam vsem skupne. Če bomo še naprej trmasto poudarjali razlike med nami, bomo postali sami sebi naj večji sovražniki. Slovenci smo pravzaprav v veliki dilemi. Navajeni smo, da se primerjamo s kulturno najrazvitejšimi narodi v svetu, istočasno pa smo v dvomu, ali res dosegamo njihovo raven. Takšne primerjave pa se nam vsekakor ni treba bati, saj je naš narod odprt, evropski in lahko z dvignjeno glavo komunicira z drugimi. Slovenci sprejemamo izziv modernega sveta, zavedamo se svojihzgodovinskih napak in ugotavljamo, da nas razdvojenost ne bo privedla nikamor. Kot narod z omejenimi močmi bomo lahko napredovali z vsestransko kvaliteto življenja. Samo s trdno notranjo organizacijo, brez medsebojvsgh szpadk pava-nja, bomo lahko živeli v sodobnem svetu. Ta zavest prodira počasi v miselnost posameznikov in družbe.
Srečanje se je zaključilo z vsestransko zanimivim pogovorom in izmenjavo mnenj med predavateljem ter laiki in verniki, ki so v sredo napolnili malo dvorano Kulturnega doma.
(hi)
Na sliki (foto Križmančič) Ciril Zlobec (desno) in Dušan Jakomin.
problematiko. Župan je tudi po veda , da je občina Dolina zanimiv laborato rij, kjer se dogaja marsikaj, kjer je ve' liko vsakovrstnih dejavnosti. V tovar nah v industrijski in obrtni coni Je možnost zaposlitve za domače ljulr' na kmetijskem področju se poraja] nove pobude, s parkom Glinščice so ovrednotili okolje. Povedal je o športnih in kulturnih društvih, ki deluje]0 na območju te občine. Sedemdeset od stotkov prebivalcev je Slovencev. H®' lijanskih priseljencev pa jim ni uspel pritegniti, da bi se pobliže zanimali z® domačo problematiko. Župan je še povedal, da je njegova občina denukle®" rizirana cona, da so poslali resolucij Evropskemu parlamentu o dvojezi nem poslovanju in da bodo tam o tein tudi razpravljali. Župan Švab pa je 01 v svojem izvajanju zelo kritičen do P* sanja našega dnevnika, češ da že do go let malo, nič ali napačno poroča dogajanju v njegovi občini.
Predsednik SKGZ Palčič je povedal da sodi obisk na dolinski Občini okvir zanimanja vsega tega, kar se d gaja v slovenskem okolju, tudi v o činskih upravah. Povedal je, da so po bude dolinske občinske uprave P°^ memben prispevek v boju za doseg pravic Slovencev v Italiji.
Povedano pa je bilo tudi, da so nuj no potrebne nove pobude, saj se mar sikatere stare vezi rahljajo, pred vse zaradi spremenjenih potreb vsakd njega življenja.
Na sliki (foto Magajna): s sestank® med predstavniki SKGZ in dolin® občinske uprave.
Nagradno potovanje zastopnikov občine Devin-Nabrežina
V preteklih dneh sta dva mlada de vinsko-nabrežinska občana v spre stvu odbornice Rite Contento °PraVL nagradno potovanje v Luksembu 9 Devinsko-nabrežinska občina je namreč skupaj z welsko občino LJ® twit Major nagrajena na natečaju S ta občin in dežel Evrope ob EvroP^ skem letu okolja, priznanje pa je P jela za ureditev Rilkejeve pešpoti. .
Odbornica Contentova je imel® tej priložnosti daljši pogovor z žuP^ nom občine Llantvvit major, Pet ..g Owenom, v katerem sta uprav»e^_ napravila tudi program bodočih 5 * * * * olo čanj, ki naj bi poglobila sicer že ob ječe prijateljske odnose med prebi stvom obeh občin.
Tržaška PSI proti paralizi javnih ustanov
Tržaški socialisti so zadovoljni s sporazumom, na podlagi katerega so izvolili nova odbora na Občini in Pokrajini, zahtevajo pa, da bi politični dogovor izvajali tudi v drugih ustanovah. To je v tiskovnem sporočilu izrecno podčrtal načelnik PSI v tržaškem občinskem svetu Perelli, ki je mnenja, da so nekatere ustanove na robu upravne paralize. Socialistični predstavnik izrecno omenja pokrajinski prevozni konzorcij ACT, podjetje ACEGA in bolnišnico Burlo Garofolo. Mandat vodstev teh ustanov je namreč že zdavnaj zapadel.
Isto velja za pristaniško ustanovo, ki ji trenutno predseduje demokristjan Michele Zanetti. Socialisti so tudi na deželni ravni zahtevali to mesto, demokristjani pa - kot vse kaže - ne nameravajo popustiti. Tržaška PSI je svoj čas za Zanettijevega naslednika neformalno predlagala Fulvia Anzel-lottija, bivšega izrednega komisarja padriškega Centra za raziskave in trenutno podpredsednika družbe »Sin-crotrone Trieste«.
Z velikim zanimanjem mu je sledilo 16 tečajnikov
Uspešen obračun seminarja o arhivistiki NŠK
S predavanji o tehnični opremi v arhivu in o
restavriranju in konzerviranju arhivskega gradiva
se je v sredo zaključil petdnevni seminar, ki ga je
priredila Narodna in študijska knjižnica v Trstu. Namenjen je bil širokemu krogu uporabikov: knjižnicam, inštitutom, šolam, društvom, organizacijam, raziskovalcem, kulturnim delavcem, gospodarstvenikom in še komu - na Odseku za zgodovino pri NŠK namreč želijo, da osnove arhivistike spozna čim več ljudi, kajti za poznavanje in ohranjanje pričevanj o preteklosti in sedanjosti Slovencev v Italiji ni dovolj samo zbirati gradivo, temveč ga je treba tudi skrbno obdelati in urediti.
Program seminarja je zajel različne sektorje arhivistike: nekaj obširnih podatkov o razvoju arhivske vede od prvih dokumentarnih zbirk do današnje arhivske strukture (prof. Jože Žontar); organizacija arhivov in arhivske službe ter zakoni, ki jih urejajo, tako v Sloveniji (Marija Oblak-Černi) kot v Italiji in zlasti v Furlaniji-Julijski krajini (dr. Pierpa-
olo Dorsi in dr. Anna Gonnella); delo v arhivu in vloga arhivarja (Marjan Zupančič in dr. Renata Da-nova) in končno tehnična oprema v arhivu (Vladimir Sunčič) ter restavriranje in konzerviranje (Marjan Dobernik); poleg tega je bil še večer, posvečen zakladom Arhiva SRS (Mojca Grabnar).
Predavanja so bila nadvse zanimiva, tudi ne glede na njihovo namembnost; to dokazuje tudi dej-
stvo, da je vseh šestnajst udeležencev tečaja vztrajalo do konca. Zvedeli so marsikaj novega: kdaj in zakaj so nastali prvi arhivi, čemu jih hranimo, kako so urejeni: ali veste na primer, da so urejeni z zakoni? V Italiji je ureditev Državnih arhivov določena z odlokom predsednika republike št. 1409 iz leta 1963, vsi pa sodijo v pristojnost ministrstva za kulturne in ambientalne dobrine. Ena izmed prvih nalog javnega arhiva je ta, da lahko vsakdo v njem išče podatke, ki jih potrebuje, ali pa celo brska po njem iz gole radovednosti. Obenem pa je treba arhivsko gradivo zaščititi, da se ne uniči in to ni lahko. Poleg tega ga je treba tako urediti, da je.iskanje podatkov, ki nas zanimajo, kar se da preprosto, urejevalec pa nikakor ne sme uničiti »notranjih vezi«, ki so bistvo arhiva. To pomeni, da mora - če je le mogoče - ohraniti tisto razporeditev listin, ki je obstajala, ko je arhiv nastajal. Saj res, ali veste, da obstajajo »tekoči« in »zgodovinski« arhivi: tekoči arhivi so tisti, ki še služijo ustanovi, podjetju ali društvu pri njegovi dejavnosti, zgodovinski pa so tisti, ki temu ne služijo več. Poleg tega je tu še cela vrsta praktičnih vprašanj: kakšne morajo biti police, v kakšnih škatlah shranjamo gradivo, kakšna mora biti temperatura, kolikšen odstotek vlage, itd.
Udeleženci so bili najbolj navdušeni nad predavanjem dr. Renate Danove, ki dela pri Deželnem
je
arhivskem nadzorništvu v Trstu. Dr. DanovroCH, predstavila arhiv kot živeči organizem, ki sevjnSki dozoreva, ostara in... se spremeni v »zgodo rti-arhiv«; podobno je predstavila tudi problem » ranja«, tj. uničenja določenega dela gradiva' ,eg je dandanes preveč in ga nimamo kje hraniti P Ritega pa se nam zdi zares nepotrebno in nez’ itnal vo. Vendar - kdo lahko napove, da ne bo z yu. tudi zgodovinarjev 21. stoletja? Na koncu so p šalci natresli predavateljici toliko vpras predavanja kar ni bilo konec.	. (u<jj
V udeležencih je seminar zbudil željo, daJJ'^ %a pri nas bilo več posluha za pomen arhiv vlogo arhivistov, obstajati bi moral lik sPecnznčtiih nega arhivista, ki bi lahko sledil arhivom ^ ^ sektorjev družbenega življenja, na primer ^a/ce društev. Arhiv pri NŠK bi lahko s prispevno' kQ(e. ustanove opremili z mikročitalcem, s Porr>0 'j^rolik rega bi lahko študirali gradivo, ki bi go oa mih posojali drugi arhivi.	obisk
Na koncu so se udeleženci domenili še za da v Arhivu SRS in v Državnem arhivu v irs < £a bodo v živo videli stvari, o katerih so le	rezpla-
zaključek gre še omeniti, da je bil semm pežek čen, saj ga bo NŠK finansirala s prispev	0 jri
nega nadzorništva za šolstvo, poklicno kulturne dejavnosti, (bov)
Izidi volitev v tržaškem pristanišču
Marinelli potrjen za voditelja CULP
Vlncenzo Marinelli
že^nce-nzo Marinelli je bil, kot smo d P°r°čali, potrjen za konzula Enotne vm-i Pristaniških delavcev. Zanj je (v ,.° .573 delavcev na 749 volilcev tunih upravičencev je bilo vsega nr]Upaj 868), kar pomeni, da ga je pod-dru°'h °raI odst- članov pristaniške tr ,Zae' Na volitvah pa niso izvolili sv t Podkonzulov, članov upravnega 0(j a 'n nadzornega odbora, ker nihče Droa -Udetov ni prejel z zakonom skl ;P*sane absolutne večine glasov. V sa,?du s statutom družbe so že razpi-žo i?rUg* kro9 volitev, točneje balota-' bo na sporedu prihodnji teden. quvlar'nellijeva izvolitev v prvem kro-nebda napovedana in pričakovana, °hko pa preseneča dejstvo, da ni
nihče izmed ostalih kandidatov prejel absolutne večine. To pa se je zgodilo tudi na prejšnjih volitvah. Kandidati za podkonzule vsekakor ostajajo Emil Coretti, Marcello Menegon in Fabio Armani.
Potrjeni konzul je star 36 let in je že dolgo časa pristaniški uslužbenec. Pred dvema letoma je prevzel mesto konzula Paola Hikla, njegov mandat pa bo sedaj zapadel čez pet let, kot določa pred kratkim odobreni zakon o delovanju in o pristojnostih pristaniških družb in zadrug. Vodstvo krajevne Družbe pristaniščnikov (CULP) je odraz enotnih sindikalnih in političnih teženj pristaniških delavcev, v bistvu stališč, ki jih na krajevni in vsedržavni ravni zagovarjajo CGIL, CISL in UIL. Konzul je že po tradiciji komunist, član KPI je tudi Vincenzo Marinelli.
Konzul nam je včeraj v kratkem razgovoru potrdil, da si bo v novi mandatni dobi prizadeval za izvajanje že skupno dogovorjenega programa enotne pristaniške družbe, ki je, kot znano, skupaj z Avtonomno pristaniško ustanovo sestavni del tržaškega pristanišča. Enotno družbo čakajo v bližnji bodočnosti zelo pomembne in zahtevne naloge. Načrtovana preosno-va pristaniških dejavnosti v državi zahteva med drugim tudi korenit notranji preustroj pristaniških družb, zato se tudi v Trstu stvarno govori o novih oblikah sodelovanja družbe in pristaniške ustanove, ki ji predseduje demokristjan Michele Zanetti. Tudi delavci pa se bodo morali opredeliti do načrta "Polis", ki med drugim predvideva globoko preosnovo starega pristanišča in njegovih funkcij, (st)
V pristanišču znaten porast kontejnerskega pretovora
V mesecu oktobru so v tržaškem pristanišču pretovorili več kot 11 tisoč kontejnerjev TEU, kar predstavlja najvišje število kontejnerjev, ki so jih sploh kdaj pretovorili v teku enega samega meseca v našem pristanišču. V primerjavi z oktobrom lani se je število pretovorjenih kontejnerjev zvišalo kar za 17 odstotkov, v prvih desetih mesecih letos pa se je pristaniški promet v primerjavi z njegovim lanskim obsegom povečal za 7 odstotkov.
Razmahu tržaškega pristanišča na tem področju je botrovala predvsem okrepitev morskih vezi z Daljnim vzhodom. 40 odstotkov kontejnerjev, ki jih pretovorijo v Trstu, prihaja ali je namenjeno na Daljni vzhod. Če so lani pretovorili 27 odstotkov kontejnerjev več kot leta 1986, pa je število kontejnerjev letos še naraslo, in sicer na 31 odstotkov. Razvoju tržaškega pristanišča sicer botrujeta še dva dejavnika: splošen porast mednarodne blagovne menjave in večje število ladij, ki odpluje iz tržaškega pristanišča.
Do konca leta naj bi torej v Trstu pretovorili skupno 30 odstotkov kontejnerjev — ki prihajajo ali so namenjeni na Daljni vzhod več kot lani, kar tudi potrjuje, da je Trst privilegirano pristanišče na tej morski progi.
Ne gre zanemariti, da je tudi odprtje vzhodnih tržišč pripomoglo k razmahu tržaškega pristanišča, medtem ko bo sprostitev evropskega tržišča še bolj ovrednotila Trst kot pristanišče proti Daljnemu vzhodu, Afriki in Avstraliji. Cilj tržaškega pristanišča je vsekakor utrditi in razviti svojo tipično vlogo prostega pristanišča za skladiščenje in komercializacijo blaga.
Razstavo so odprli brez avtorjeve prisotnosti
Beneški utrinki Janeza Bernika od včeraj na ogled v Galeriji TK
Stene Galerije Tržaške knjigarne od včeraj krasijo »beneške« slike Janeza Bernika. Sinoči so namreč odprli slikarsko razstavo tega uglednega slovenskega umetnika, ki je letos kot edini predstavnik »uradno« zastopal Jugoslavijo na beneškem likovnem bienalu. Galerija TK ne razstavlja slik z bienala, temveč dela, ki so nastala pod neposrednim vtisom beneških doživetij, kot je na otvoritvi povedal vodja galerije Franko Vecchiet. Zato so v njih opazni elementi beneške arhitekture, zaznavna pa je tudi večja »lahkost bivanja« od tiste, ki je za Bernika običajna in ki je prav sad obiska v Benetkah.
Umetnik, ki so mu na beneškem bienalu izkazali precejšnjo pozornost in ki je imel jeseni pomembni razstavi v Miinchnu in Niirnbergu, se iz zdravstvenih razlogov ni mogel udeležiti sinočnje otvoritve, prav tako pa je bil odsoten tudi direktor Moderne galerije Jure Mikuž, ki je napisal tekst za beneški katalog in za katalog Galerije TK. Zato je razstavo odprl prof. Jože Pirjevec, ki je orisal Bernikovo umetniško pot. Bernik, ki se je šolal pri nekaterih najpomembnejših umetniških pedagogih povojnega obdobja, je bil zgodaj odkrit talent, saj so mu že pri tridesetih letih objavili monografijo. »V svojih zadnjih slikah se ni odpovedal bistvenim elementom svoje govorice,« je dejal Pirjevec, »a jih je sprostil, kar priča o manj senčni dobi njegovega življenja.«
Deset občinskih svetovalcev podpisalo resolucijo
»Verouk naj bo resnično neobvezen in dodaten predmet«
Občinski svetovalci Adelaide Agli-etta (Mestna laična zelena lista), Mau-rizio Bekar (Zelena alternativna lista), Gianna Gallico (Zeleni z marjetico), Mario Berce (PSDI), Sergio Pacor (PRI), Sergio Trauner (PLI), Alessandro Perelli in Luigi VVeber (PSI), Maurizio Pessato in Ester Pacor (KPI) so vložili resolucijo, v kateri izrekajo solidarnost s tržaškimi dijaki, ki se niso izrekli za verouk in se proglašajo za ' oporečnike vesti". Dijaki so že izročili Deželnemu upravnemu sodišču priziv, v katerem izražajo mnenje, da sta ministrski okrožnici, ki uvajata obveznost alternativnega pouka oziroma prepoved odhoda iz šolskega poslopja,
V Križu tečaj akupresure in conske masaže
vsakraVie Ie vekka sreča! Tako trdi teo tn°der človek, predvsem pa se 0tl„ zav®da tisti, ki mu je bolezen lial s °?°Ma, da bi z uspehom oprav-sti e delo in veselo preživljal pro-t j , s' Moderna znanost, ki raziskuje sta ,° ezni naae9a časa, dokazuje, da ni rLaVnavzroka vsemu zlu nenarav-na l Cl?. življenja in napačna prehra-
Vzroke svoTfh uT ugotavl.ia™° p™.ve
cgv 7	bolezni, ssj je škodljiv-
VDlivaStrUpljenega sveta in neugodnih vedn °V .hlastanja današnjega časa jeio t° j6'" Skrbi in stiske nas zasledu-Sbremr v sPanju in so kot nadležen
cah s ValeC 2 nami cel° na počitni-
tem vami Pa nismo vedno poučeni o on,ako se izogibati vsemu, kar nam leni 23 zbravje, o znakih raznih obo-ini K,ne ° naravnih metodah s kateri-P ^akko zdravili sami. k0 nn ceniavanje škode, ki nam jo lah-jeza VZročll° preobremenjenost, strah, drunaZaprenienost, nezadovoljstvo in jo M negativna čustva, ki vznemirja-UsodnV r>a’ pa ie za nekatere lahko Poka?°: Posledice prenapetosti se ne Pak t eJi° *e na živčnem sistemu, am-berifl ,.Pri drugih organih, kajti no-sebe Cellca v telesu ne živi sama od
veka P°membnosti obravnavanja člo-Vania't 'n 0 nesmiselnosti loče-Učiin . sa na posamezne organe nas svoiirru ■ vzhodnjaški narodi, ki so s hčinka :ls°čletnimi izkušnjami razvili Ijenja in 6 metode naravnega zdrav-
naibol?8 življenjska modrost, ki nas rni jn • zanesljivo varuje pred bolezni-vzhodrvh StVena °snova vseh načinov Uravnm!=-zdravlieni■ je vzpostavljanje Doka?,, esen°sti življenjske energije, len kr, ° )e' da so v našem telesu po-Slstem,-.n,iy,r živčnega in limfatičnega
Pravimo Vidl -5nergetske poti' ki iim
Pretaka ™eridiam. Po teh kanalih se Zastoi 21Vl]er*iska energija, katere ZrUši n^renag^ Pretok ali kopičenje
0d!°Varja^i orrgan°teŽje " PriZ3dene Praiiineaisko energijo, ki ji Indijci mistik? grana' Egipčani ka, Kitajci či, biopia7mura’ drugi pa še bioenergija, Prva sim3', elektrovalovanje itd., sta tako da *ala ruska zakonca Kirllian, skrivnnc*e ^ končno ta neoprijemljiv, UkiZatan fluid razodel na sliki v ob-Klj h n°V svetlikajočih se pegic, skovani ?p°dbudnim rezultatom razi-Vili na 7 u° jih v zadnjih letih opra-'hedicin, ?h0du' ostaja vzhodnjaška Pamenom S<,i vedno preveč v senci. Z Poučili li,',Hda,bi to znanje razširili in Mesnih { j kako naj si pomagajo v jutri m „ duševnih stiskah, priredijo Križu l ,nedelj° v Domu A. Sirk Masaže indru?ič tetai
shiatsu,
v
conalne
Prof. Helor, akupresure pod vodstvom kp vpis,: e Bizjak. Zamudniki se lahki bo jntjj pred začetkom predavanja,
SONJA SIRK
Danes in jutri v gledališču Prešeren
Kulturne prireditve ob lltMetnici
Že večkrat smo poudarili, kako sta tabor v Dolini in dolinsko kulturno društvo zelo tesno povezana med seboj. Zgodovinsko rojstvo organiziranega kulturnega delovanja v tej vasi je namreč sprožil prav tisti dogodek, ki je pred 110 leti vnesel v srca narodno čutečih ljudi val svežine, predvsem pa je utrdil želje, da bi se nekatere misli, izražene pred večtisočglavo množico 27. oktobra 1878, res ude-janile.
Kulturno društvo Valentin Vodnik ne deluje več po zasnovi tedanjega Bralnega in pevskega društva. Cital-ništvo je kmalu zamenjala potreba po iskanju novih smeri v kulturi sodobnosti. Doseči učinkovitost, nuditi kakovost, prilagajati se novim zahtevam, pozorno prisluhniti potrebam današnjega človeka gotovo ni lahka naloga. Dolinsko kulturno društvo pa skuša to čim dosledneje uresničevati, predvsem s svojim vsestransko usmerjenim delovanjem in s prirejanjem čim kakovostnejših kulturnih srečanj.
Pevska dejavnost spremlja dolinsko društvo že od vsega začetka. V Dolini so se pevci zbirali in vadili še pred uradnim nastankom društva. Zborovska tradicija je torej res globoko zakoreninjena, saj je ni zatrlo niti nasilje fašističnega režima. Zato ni naključje, da je dolinski pevski zbor nastopil na vseh proslavah tabora in društva. Zgornja slika je bila posneta prav ob taki priložnosti, in sicer pred točno dvajsetimi leti, ob proslavljanju 90. obletnice znamenitega tabora in neprekinjenega društvenega delova-
nja. MPZ Valentin Vodnik je takrat vodil domačin Ignacij Ota.
Danes se ta priložnost spet ponuja: v okviru letošnjega praznovanja 110-letnice bo namreč prvi večer posvečen prav zborovskemu petju. Moški pevski zbor Valentin Vodnik se bo nocoj ob 20.30 v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu predstavil s celovečernim koncertom. Obenem bo to prvi samostojni nastop pevcev, ki jih že drugo leto vodi Bogdan Kralj.
Uvodni trenutek praznovanja pa bo fotografska razstava Maria Magajne. Odprtje bo na vrsti danes ob 18. uri v foyerju občinskega gledališča France Prešeren. Pri otvoritvi bo sodeloval otroški pevski zbor Valentin Vodnik, ki ga vodi Suzana Žerjal.
Slavje ob kulturnem jubileju se bo nadaljevalo v soboto: poudarek večera bo na dramski uprizoritvi teksta Marija Čuka z naslovom Vse tako mimo beži, z režijo Marka Sosiča in likovno obdelavo Miloša Jugoviča. Slavnostni govornik bo Ciril Zlobec, pozdrav odbora za kulturo pri SKGZ bo prinesel Marko Kravos, čestitke in nagovore pa bodo prav gotovo posredovali tudi predstavniki drugih kulturnih organizacij, (dam)
Na sliki moški pevski zbor Valentin Vodnik z dirigentom Ignacijem Oto na proslavi 90-letnice tabora v Dolini in ustanovitve vaškega kulturnega društva leta 1968.
neustavni ter v nasprotju z obstoječimi zakoni.
Tržaški občinski politiki opozarjajo, da je doslej le izredno nizko število šol poskrbelo za alternativne dejavnosti, kar ima za posledico, da so dijaki, ki ne sledijo verouku, prepuščeni samim sebi. Pravzaprav imajo dve izbiri: če jim ni do enournega sprehajanja po hodniku, lahko med veroukom ostanejo ...pri veroučni uri. Nekateri dijaki (polnoletni), ki so zapustili šolske prostore, pa so bili kaznovani z neopravičeno uro. V resoluciji se podpisani svetovalci obregnejo tudi nad dejstvo, da je veliko število šol začelo novo šolsko leto z mašo, ki se je odvijala v urah rednega pouka.
Podpisniki zato pozivajo parlament, naj uskladi ministrski okrožnici z določili, ki jih predvidevata novi konkordat ter sporazum med državo in valdeško Cerkvijo. V obeh je namreč zapisano, da ima vsakdo - v spoštovanju svobodne verske izbire in odgovornosti za vzgojo svojih otrok - zajamčeno pravico, da se izreče za verouk in da ta odločitev ne sme ustvarjati nikakršne oblike diskriminacije. Nadalje je določeno, da tudi časovna izbira veroučne ure ne sme diskriminirati dijakov, ki se k njej niso prijavili.
Resolucija desetih občinskih predstavnikov se zaključuje z zahtevo, naj poučevanje katoliške vere postane resnično neobvezen in dodaten predmet, tako da se v razredih, ki ga obiskujejo tudi nekatoličani, odvija v prvi ali zadnji učni uri; naj se verski obredi odvijajo izven šolskega urnika in slednjič, naj bo staršem ter dijakom dana ustrezna informacija, tako da lahko spoznajo vse možnosti in nato res svobodno odločajo.
Hotel je na avtobus a ga je podrl avto
Na ortopedski oddelek glavne bolnišnice so včeraj popoldne ob 16. uri sprejeli 88-letnega Giovannija Ukmarja iz Boršta št. 115. Starostnik se je ranil v prometni nesreči, do katere je prišlo malo prej v Ulici Molino a Ven-to.
Ukmar je hotel na avtobus, a ga je med prečkanjem ceste podrl fiat, ki ga je upravljala 56-letna Lucia Volsi iz Ul. Rio Corgnoleto 7. Ranjenca so z rešilcem prepeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da si je zlomil nogo in se potolkel po čelu. Okreval naj bi v 40 dneh.
Nočni lov na mladega tatu se je končal v Coroneu
V	središčnih mestnih ulicah je bil v sredo ponoči pravi lov na tatu. Agenti letečega oddelka so s policijskim avtomobilom namreč zasledovali'fanta, ki je malo prej v Ul. Pauliana ukradel vespo in nato izpraznil tudi izložbe trgovine z oblačili na Borznem trgu.
Agenti so fanta zagledali, ko se je okrog 3. ure ponesrečil z vespo v Ul. Roma. Policisti so izstopili iz avtomobila, da bi mu pomagali, fant pa je ob njihovem prihodu takoj pobral oblačila, ki so padla z vespe, in pognal dvokolesno vozilo proti Korzu, agenti pa za njim. V Ul. San Nicolo pa je vespa odpovedala in fant je pobegnil peš proti nabrežju. Šele tu so ga agenti dohiteli in ga po krajšem fizičnem obračunavanju blokirali ter ga odvedli na kvesturo.
Fanta so identificirali za 22-letnega Massimiliana Salvagna iz Ul. Commerci-ale 29 in ugotovili, da je že imel opravka s pravico. Ko so prebrskali njegove žepe, so našli izvijač, s katerim je vlomil v trgovino in ček za en milijon ter 600 tisoč lir. Blago so vrnili lastnikom trgovine, mladi tat pa od včeraj sedi v Coroneu pod obtožbo, da je kradel v bremenilnih okoliščinah.
Mlinski filter blokiral cesto
V	Ul. Carnaro pri športni palači se je včeraj pripetila res nenavadna nesreča, ki je delno zaustavila promet za tri ure. Po cestišču, ki je široko 4,90 metra, je malo po 13. uri pripeljal tovornjak iz Vercellija. Na njem je bil nameščen izreden tovor ogromen mlinski filter, širok 5,30 metra (spremljala ga je celo prometna policija). Ker je bilo cestišče preozko, se je tovor zagozdil med levim zidom in kovinsko odbojno ograjo, ki razmejuje cestišči. Policisti so morali poklicati gasil1 ce, da so s hidravličnimi škarjami prerezali odbojno ograjo. Šele nato so tovornjak pospremili do novega pristanišča, kamor je bil namenjen. Od 13. do 16. ure pa so promet preusmerili na eno samo cestišče.
Prizivno sodisce povsem oprostilo Spolverinija
Za proces proti Vittoriu Spolverini-ju, goriškemu fotografu, ki je zaslovel predvsem zaradi svojih mističnih vizij, je včeraj na tržaškem prizivnem sodišču vladalo precejšnje pričakovanje. Radovednosti seveda ni sprožil proces kot tak, saj so časnikarji in fotografi želeli predvsem ujeti vtise, kako se bo Spolverini vedel pred sodiščem.
Fotograf bi se moral predstaviti na prizivnem sodišču zaradi zadeve izpred treh let. Takrat je namreč policija našla v njegovem avtomobilu nekaj nabojev za pištolo. Na prvostopenjskem procesu leta 1985 ga je goriško sodišče zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo obtožbe nezakonite posesti nabojev. Ker je Spolverini trdil, da mu je naboje nekdo podtaknil in je zato želel biti popolnoma oproščen, je vložil priziv in proces je bil najavljen za včeraj.
Včeraj zjutraj pa Spolverinija ni bilo od nikoder. Tudi njegovega odvetnika Tullia Bernotta ni bilo na spregled. Čez čas se je izvedelo, da je odvetnik vložil na goriškem sodišču prošnjo za odložitev procesa, češ da mora slediti drugi razpravi v Padovi.
Sodišče, ki mu je predsedoval sodnik Cola, je po kratkem posvetovanju
sklenilo, da ne more sprejeti odvetnikove prošnje in je začelo razpravo v odsotnosti obtoženca ter njegovega branilca. Iz formalnih razlogov je predsednik sodišča vsekakor imenoval uradnega branilca. Sodišče je po krajši razpravi razsodilo, da Spolverini ni storil kaznivega dejanja in da je popolnoma nedolžen.
Vodstvo ronškega letališča sporoča, da zaradi napovedane stavke nadzornikov poletov bo imelo letalo, ki ob 11.30 poleti v Rim, triurno zamudo. Od danes do 3. decembra bo to letalo torej poletelo v Rim ob 14.30 in ne ob 11.30, kot običajno. Urniki preostalih letov ostajajo nespremenjeni.
Ob težki izgubi Alojzija Cijaka izrekajo globoko sožalje sestrama in drugim sorodnikom bivši člani pripravljalnega odbora za postavitev in vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu.
KD VALENTIN VODNIK
ob 110-letnici tabora in ustanovitve društva
danes, 25. t. m.
-	ob 18. uri odprtje razstave Maria Magajne
poje otroški pevski zbor Valentin Vodnik, vodi Suzana Žerjal
-	ob 20.30 celovečerni koncert MPZ Valentin Vodnik
zborovodja Bogdan Kralj
jutri, 26. t. m.
-	ob 20.30 VSE TAKO MIMO BEŽI - besedilo Marij Čuk
režija Marko Sosič
slavnostni govornik Ciril ZLOBEC	*
V OBČINSKEM GLEDALIŠČU FRANCE PREŠEREN V BOLJUNCU
novo
gtobeno zodrugo
KONCERT ANSAMBLA AVSENIK
ob 35. jubileju
jutri, 26. novembra, ob 20.30 v Športno-kulturnem centru v Zgoniku.
Vstop z rezervacijami eno uro pred koncertom
Blagajna bo odprta pol ure pred koncertom Na razpolago je še nekaj prostih mest
Cvetličarna Nadja na Proseku - Gostilna Gruden v Šempolaju
gledališča
razne prireditve
VERDI
Otvoritev letošnje operne sezone v gledališču Verdi bo 2. decembra 1988 ob
20.00	(red A) s PIKOVO DAMO M. I. Čajkovskega. Režija Giorgio Pressburger. Dirigent Spiros Argiris.
Pri blagajni gledališča Verdi - Trg Verdi 1 - je v teku razdeljevanje novih abonmajev za red A, B, C, D in G.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1988/89 -
Nocoj ob 20.30 bo na sporedu ponovitev predstave UNA ZINGARA M'HA DETTO... z Ginom Bramierijem in Paolo Ouattrini. Predstava je izven abonmaja. Abonenti imajo 20-odst. popust. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Od 28. t. m. do 4. decembra bo gledališka skupina Pro. Sa predstavila H. Pin-terjevo delo ČUVAJ z R. De Carmine, G. Zanettijem in G. Pambierijem. Režija Guido De Monticelli. V abonmaju odrezek št. 3. Za abonente 50-odst. popust. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v pasaži Protti.
CRISTALLO - LA CONTRADA
Nocoj ob 20.30 bo skupina Lune Teat-ro iz Rima ponovila delo SENTIMEN-TAL Pietra Favarija. Režija Ugo Grego-retti. Igrajo Cochi Ponzoni, Aurora Can-cian in Giulia Farnese.
Pri blagajni gledališča Cristallo (Ul. Ghirlandaio 12) in pri UT AT v Pasaži Protti 2 so v teku vpisovanja novih abonmajev.
Slovenski kulturni klub - Ul. Donizet-ti 3 - prireja jutri, 26. novembra, VEČER, POSVEČEN PISATELJU ALOJZU REBULI. Uvodno predstavitev bo podala prof. Diomira Fabjan-Bajc, odlomke iz njegovih del bo prebral gledališki krožek Slovenskega kulturnega kluba, prisoten bo tudi sam pisatelj. Začetek ob 18.30.
SKD I. Gruden prireja v nedeljo, 27. novembra, ob 17. uri v nabrežinski telovadnici PROSLAVO OB 40. OBLETNICI SMRTI IGA GRUDNA.
Amaterski oder J. Štoka Prosek-Kon-tovel prireja v nedeljo, 27. novembra, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku ponovitev igre Josipa Tavčarja "LOČITEV". Režija Drago Gorup. Vabljeni!
KD Kraški dom obvešča, da bomo predvajali video-posnetek o september-skem izletu na Dunaj v torek, 29. t. m., ob 20.30 v Bubničevem domu v Repnu.
kino
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 12. decembra, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti koncert MOSKOVSKIH VIRTUOZOV z violinistom V. SPIVAKOVOM.
MePZ Primorec - Tabor - Prosvetni dom Opčine. Danes, 25. t. m., ob 20.30 koncert APZ BORIS KIDRIČ iz Celja. Dirigent A. Požun. Vabljeni!
V baziliki sv. Silvestra bo v ponedeljek, 28. t. m„ ob 21. uri koncert KVARTETA SCHUMANN, ki ga prireja kulturni krožek G. La Pira. Vstop prost.
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je odprta razstava novejših del JANEZA BERNIKA.
V	galeriji Cartesius bo od 26. t. m. do 13. decembra razstavljal svoja dela Ugo ČARA.
V	galeriji Nadie Bassanese - Trg Giotti 8, 1. nad. - je odprta razstava Barbare Strathdee. Urnik: vsak dan od 17.00 do
20.00	razen ob nedeljah.
V	galeriji Minerva - Ul. S. Michele 5 - bo do 28. t. m. odprta razstava slikarke ALBE HRELIE. Urnik: od 10.30 do 12.30 in od 17.00 do 19.30. Ob praznikih od
11.00	do 12.30. Zaprto ob ponedeljkih.
V	galeriji Feniks v Ljubljani razstavlja do 10. decembra IVO PETKOVŠEK.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Oscar VVilde
Važno je imenovati se Ernest
Režija: Marko Sosič
Igrajo: Vladimir Jurc, Tone Gogala, Anton Petje, Alojz Milič, Adrijan Rustja, Lidija Kozlovič, Stanislava Bonisegna, Lučka Počkaj in Bogdana Bratuž.
Jutri, 26. t. m. , ob 20. uri IZVEN ABONMAJA
TRŽAŠKI
PARTIZANSKI
PEVSKI
ZBOR
Obvestilo ansamblu TPPZ Pinko Tomažič!
Danes, 25. t. m., ob 16. uri se
bomo z dvema avtobusoma odpeljali izpred Partizanskega doma v Bazovici v Novo Gorico, kjer bomo ob 18. uri imeli v veliki dvorani Kulturnega doma tehnično vajo za ljubljansko TV, ki bo zvečer ob 20.15 registrirala javni koncert pod naslovom REVOLUCIJA IN GLASBA.
izleti
30-letniki organizirajo 11. decembra 1988 izlet z avtobusom na kmetijo s kmečkim turizmom v Vitovljah. Informacije in vpisovanje do 5. decembra v Gostilni pri studencu v Dolini.
SPDT priredi v nedeljo, 27. t. m., izlet z osebnimi avtomobili v Istro. Cilj izleta vas Ročko polje blizu Buzeta in Črni grad. Zbirališče ob 8. uri pred sodno palačo in ob 8.30 v Bazovici pri cerkvi. Izlet vodi Franc Armani, ki je na razpolago za morebitne informacije (tel. 415318).
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obvešča, da izlet v Goriška brda zaradi nezadostnega števila vpisanih odpade.
čestitke
ARISTON - 17.00, 22.00 Dear America, lettere dal Vietnam, dok., ZDA 1988, r. Bill Couturie. Jutri ob 23.45 premiera Donne sulTorlo dl una crisi di nervi.
EXCELSIOR I - 17.45, 19.45, 21.45 Fran-tic, srh., ZDA 1988, r. Roman Polanski,
i.	Harrison Ford, Emmanuelle Seigner, Betty Buckley.
ENCELSIOR II - 17.00, 21.45 E Dio čred la donna, r. Roger Vadim, i. Rebecca De Mornay, Vincent Spano.
NAZIONALE I - 16.15, 22.00 China Lee -fanciulle insaziabili, porn.,
NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Congiun-zione di due lune, dram., ZDA 1988, r. Z. King, i. S. Fenn, R. Tyson, □.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Video Killer, dram., ZDA 1988, r. J. Liber-man, i. K. Dillon, J. Tilly, □
NAZIONALE IV - 16.15, 22.15 Intrigo a Hollywood, kom., ZDA 1988, r. B. Ed-vvards, i. M. Hemingway, B. Willis.
PENICE - 18.00, 22.15 Corning to America - II principe cerca moglie, kom., ZDA 1988, r. J. Landis, i. Eddie Mur-phy.
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Trappola di cristallo, -krim., ZDA 1988, r. J. McTiernan; i. B. VVillis, A. Rickman.
MIGNON - 16.00, 22.15 Prima di mezza-notte, r. Martin Brest, i. Robert De Niro, Charles Grodin.
EDEN - 15.30, 22.10 Moana la scandalo-sa, porn., □ □
mali oglasi
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.00 Scuo-la di polizia V., kom., ZDA 1988, r. A. Myerson; i. B. Smith, D. Graff. CAPITOL - 16.30, 22.00 II presidio, scena di un crlmine, dram., ZDA 1988, r. P. Hyams, 1. Sean Connery, H. Har-mon.
LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 Mlsfatto bianco, pust., VB 1988, r. M. Radford, i. G. Scacchi, J. Ackland.
ALCIONE - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 Prlvate love, porn.,
□ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom D □
TRGOVINA JESTVIN zaposli prodajalca, prostega vojaških obveznosti. Zainteresirani naj telefonirajo ob delavnikih na št. 211026 od 13. do 13.30.
NUJNO IŠČEM majhno stanovanje v najem. Tel. 232320 v večernih urah.
KUPIM hišico v Kvarnem, na otoku ali celini, lahko tudi v slabem stanju. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi
6 - 34137 TRST pod šifro "Kvarner".
ALDO KOVAČEV je v Doberdobu pri
cerkvi odprl osmico. Nudi vino in svež prigrizek iz lastnih kolin.
OSMICO je odprl Jožko Colja v Sama-torci. Toči belo in črno vino.
CITROEN DYANE, rdeče barve, v voznem stanju, prodam za rezervne dele. Telefonirati v večernih urah na št. 040/228966.
PRODAM klavir, črn, "mezzacoda", v dobrem stanju, ugodna cena. Tel. 200051.
PRODAM peč na plin 14.000 kal, mod. Aster. Tel. 228547.
PRODAM akacijeva in druga drva po ugodni ceni. Za informacije družina Žnideršič, Števerjan, tel. 0481 /88461 ob večernih urah.
PRODAM smuči bread 180 cm, vezi tyro-lia 90 in čevlje tecnica št. 42 za 150.000 lir. Tel. v večernih urah na št. 52277.
V BOLJUNCU prodam 3.000 kv. m nezazidljivega zemljišča. Telefonirati zvečer 228386.
TRUSSARDI - parfumi in darila. Parfumerija Kozmetika 90 - Opčine.
ZAPOŠLIMO trgovsko vajenko z znanjem slovenščine in italijanščine, voljo do dela in lepo postavo v trgovini oblačil Fany. Tel. 231118 v uradnih urah.
22-LETNA KNJIGOVODKINJA išče poldnevno zaposlitev, enoletna delovna izkušnja v pomorski stroki. Tel. 229393 ob urah obedov.
PODJETJE, ki deluje na področju telekomunikacije išče instalatorje/ke ali delavce kovaške stroke. Obvezujoča potovanja po celi Italiji in v tujino. Pisati v italijanščini: Cassetta SPI nr. 43 C - Udine (Videm).
razna obvestila
Občina Zgonik obvešča, da se vrši razdeljevanje bencinskih bonov vsak delavnik od 8. do 13. ure, ob torkih in četrtkih tudi od 15. do 18. ure do 10. decembra 1988.
Zadružni center za socialno dejavnost In KRUT, v sodelovanju z Društvom slovenskih upokojencev v Trstu, Zvezo vojnih invalidov NOV in Združenjem aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju vabijo na PETKOV POPOLDAN, ki bo danes, 25. t. m., ob 16. uri y prostorih Odseka za zgodovino pri NŠK v Ul. Petronio 4. Srečanje bo z zdravnikom Danijelom Žerjalom na temo: »Kako se borimo proti prehladu in gripi«.
Zveza slovenskih kulturnih društev, Trst, Gorica in Čedad prireja LUTKOVNI SEMINAR, ki bo 1., 2. in 3. decembra v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Seminar bo praktičnega značaja, vodila pa ga bosta Igor Cvetko in Jelena Sitar, ki sta v Sloveniji priznana strokovnjaka na lutkovnem prodročju. Prvenstveni poudarek seminarja bo na vzgojnem vidiku lutkovne dejavnosti. Seminar je namenjen vzgojiteljicam in seveda vsem ljubiteljem lutk, ki si žele pridobiti novih spodbud pri kreaciji in uporabi lutkovnega izražanja. Za informacije in prijave se lahko interesenti zglasijo na sedežu ZSKD v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/11, tel. 040/767303.
TFS Stu ledi obvešča, da sprejema NOVE ČLANE - PLESALCE v sredo, 30. t. m., od 20.30 dalje v Dijaškem domu v Trstu. Vabljeni!
Nadaljevalni tečaj schiatzu, akupresure in conalne masaže se bo vršil jutri, 26. t. m., ob 14. uri ter v nedeljo, 27. t. m., ob 9. uri v Domu A. Sirk v Križu.
Danes praznuje 86. rojstni dan NINA GOMBAČ. Vse najboljše mu želijo brat Edvvard, sestra Lidia In Valeria.
včeraj - danes
Avseniki danes na Radiu Opčine
Danes ob 17. uri bo na Radiu Opčine posebna oddaja pred sobotnim nastopom ansambla Avsenik v zgoniški telovadnici. Y pogovoru bodo sodelovali Alfi Nipič, Slavko Avsenik in drugi člani ansambla, predsednik Zadruge Ars Nova Boris Devetak in Janez Beličič.
prispevki
3
Danes, PETEK, 25. novembra 1988
KATARINA
Sonce vzide ob 7.18 in zatone ob 16.26 - Dolžina dneva 9.08 - Luna vzide ob 17.32 in zatone ob 9.37.
Jutri, SOBOTA, 26. novembra 1988
KONRAD
PLIMOVANJE DANES: ob 3.31 najnižje -9 cm, ob 9.18 najvišje 49 cm, ob 16.26 naj nižje -64 cm, ob 23.17 naj višje 27 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 3,8 stopinje, zračni tlak 1024 mb rahlo pada, veter 18 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja, s sunki do 59 km na uro, vlaga 44-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 13 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Luigi Mamilli, Matteo Gangi, Mauro Giovannini, Devid Scola-ro.
UMRLI SO: 63-letni Silvano Castellan, 62-letni Silvio Andone, 82-Ietna Veronica Crevatin, 71-letna Anna Babich, 84-letna Ida Listuzzi vd. Ghergona, 79-letni Luigi Marchioli, 83-letni Giordano Meniš, 79-letni Antonio Devescovi, 91-letna Adelajde Terpin, 76-letni Ettore Di Giusto, 76-letna Maria Uhach por. Jedretich, 87-Iet-ni Odo Moretti, 91-letni Matteo Mogoro-vich, 9-letni Francesco Bonanno.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 21., do sobote, 26. novembra 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
PROSEK (tel. 225141 in 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Rossetti 33, Ul, Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
PROSEK (tel. 225141 in 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
PROSEK (tel. 225141 in 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Namesto cvetja na grob Lucianota Pontonija darujejo Sergio Cante 25.00 lir, Anica Ferluga 20.000 lir, Marta in Evgen Vodopivec 20.000 lir, Luciana i Aldo Colja 20.000 lir, Jerica in Danil0 Osi 30.000 lir, družina Žbogar 20.000 UP Fani Sferza 20.000 lir ter Ivan Sardoč družino 30.000 lir za FC Primorje.
Namesto cvetja na grob tete Angel0 Slavec darujeta nečakinji Vida Bevk m Vera Čuk z družinama 100.000 lir za Do® J. Ukmarja v Skednju.
V	spomin na Katarino Černigoj darujeta družini Albrecht in Debeliš 50.000 Ur za Dom J. Ukmarja, 50.000 lir za KD *• Grbec, 50.000 lir za PD Kolonkovec - Ze" njan in 50.000 lir za postavitev sporne®1-ka padlim v NOB iz Skednja, s Kolon-kovca in od Sv. Ane.
V	spomin na pok. Miroslava Sosiča (Francin) darujeta Olga in Živko 30.000 lir za SKD Tabor.
Namesto cvetja na grob Luciana P°n" tonija daruje Sonja Majevski z družin0
20.000	lir za Sklad M. Čuk.
Ob 6. obletnici smrti Marije Milič p°r-Danev darujeta mož Mario in hči Ivanka
50.000	lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah, 25.000 lir za cerkveni pevski zbor na Opčinah in 25.000 lir za Sklad M. Čuk-
V	spomin na Mirota Sosiča (Francinaj darujeta Eda in Vinko Milič 20.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na Mirota Sosiča darujejo družini Merlino in Zotti 50.000 lir t°/ Maja in Pavel Fonda 30.000 lir za SKL* Tabor.
Na zahvalno nedeljo je župnijska skupnost s Proseka darovala 475.000 Ur za Sklad M. Čuk.
Ob 2. obletnici smrti Ančke Bogateč darujeta Sonja in Lorenzo 20.000 lir za Godbeno društvo Vesna - Križ.
V	spomin na drago mamo in nono Urško Hrvatič darujejo hči Milka ter vnukinji Neva in Nadja 50.000 lir za pevski zbor Slavec in 50.000 lir za pevski zbor Venturini.
Ob 12. obletnici smrti Roka Tula daruje žena Lucija 20.000 lir za KD Primorsko.	va
V	spomin na moža Andreja in sino
Andreja in Karla Ražma daruje Marij Ražem 30.000 lir za vzdrževanje spom nika padlim v NOB v Bazovici.	,
V	spomin na pok. Alberto D°len5j.V]ir Štrukelj daruje družina Daneu 50.000 za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na Netko Cibic daruje
Miro in Anica Blažina 20.000 lir za Ku turni dom Prosek - Kontovel.	. f
V	spomin na Zoro Macarol daru]e
Miro in Anica Blažina 20.000 lir za K turni dom Prosek - Kontovel.	. fa
V	spomin na Mirota Sosiča daruje Saša in Nasta 20.000 lir za SKD Tabor.
N.	N. daruje 20.000 lir za SKD Tabor.^
V	spomin na Zoro Macarol vd. Star darujeta Marija in Božena Briščik 40. lir za ŽPZ Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Karla Krov na (od Banov) daruje Tončka 20.000 U Zadrugo Ban.
Za proslavo 100-letnice Ciril-Metod^ ve šole darujejo: jestvine Tedesco iy-lir, papirnica Smotlak 4.000 lir, jestv Kos 5.000 lir, mesnica Dolina 20.000	'
gostilna Tul 30.000 lir, jestvine Kra L
50.000	lir, Vitjan Sancin 10.000 lir, trg0 na Edvina Sancin 5.000 lir, trgovina ^ ga Strain 10.000 lir, market Zeriai 20-lir, papirnica Zeriai 5.000 lir, m*e?ane-Laura Kofol 20.000 lir, cvetličarna Any la - Boljunec 10.000 lir, mesnica Va Zeriali 10.000 lir, pekarna Ota 30.00 tobakarna Bazar-Dolina 10.000 lir, 9°"	.
na pri Občini 15.000 lir ter VVilina port/eksport 20.000 lir.	, ve
Ob priliki 100-letnici Ciril Meto _ šole daruje bivše učenka Danica R°z Martelanc 30.000 lir za proslavo. rte
Namesto cvetja na grob drage A ,n Dolenc vd. Štukelj darujeta Ksenij Laura 30.000 lir za Dijaško matico. g-
Namesto cvetja na grob pok. Lu5,arjja ta Pontonija darujeta Marino in Sardoč 20.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na pok. Zoro Macaro cer.
jeta Ada in Mara Verša 25.000 Ur z kveni pevski zbor Prosek.	jene-
Za kritje stroškov čiščenja oskru&ntofl ga spomenika na Proseku daruj0 ^pj Husu 20.000 lir za sekcijo VZFi-
Prosek-Kontovel.	dami* 6 * * * * * * * * * * * * *!0
V	spomin na Zoro Macarol cm* 'p
Marija Kalc 10.000 lir ter Mario in ^šlc0v ca Caharija 30.000 lir za kritje su ^ čiščenja oskrunjenega spomenika p v NOB na Proseku.	_____
menjalnica
24. 11. 1**
J
Ameriški dolar ... Nemška marka .. Francoski frank .. Holandski florint Belgijski frank ...
Funt šterling....
Irski šterling...
Danska krona .... Grška drahma ... Kanadski dolar ..
1265.	Japonski jen................... Q80."
741.—	Švicarski frank .............. jo5,20
216.	Avstrijski šiling........... 193.
657.—	Norveška krona ............... 210-''
35.—	Švedska krona................... 8,30
2320.	Portugalski eskudo............. 10,50
1965.	Španska pese ta............... 1050-^
190.—	Avstralski dolar ............... 0,20
8,50	Debeli dinar.................... 0,26
1030.	Drobni dinar................
VELEBLAGO VNICA ZA ŠPORT
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež Agencija DomjO 4)1 611 Agencija R°la
Ob drugačnih razmerah in okusih v radiotelevizijskem sporočanju
Novo v slovenskih tv sporedih
Na Radioteleviziji v Ljubljani in na rugih postajah, ki so z njo povezane, h iz<Mali osnutek programov za pričanje leto 1989 in ga dali v javno zpravo. Programi so bili pripravljeni La, tvih Radia in TV programov, ob delovanju Radia Ljubljana, Radia 1 ■aLbor' Rad*a Koper, Televizije jubljana in Televizije Koper, g Leto 1989 bo prineslo precej novosti.
temu silijo bodisi naglo se spremljajoče razmere in okusi v Sloveniji, m atuib spreminjajoči se odnosi v ■ edtlar°dnem svetu radijskih in še lit u* teldvizijskih komunikacij. Sate-msko prenašanje televizijskih progra-t Pv omogoča neposredno gledanje kna Programov po vsem svetu. Pone-, d kot recimo pri nas v Italiji, neka-t re zasebne tv postaje že izkoriščajo im satepttske prenose, drugod pa jih Porabljajo naročniki kabelske televizije.
di'u-Se za trenutek zaustavimo pri rajskih programih, je treba povedati, Dr'vf° s? ze lotos, še bolj se bodo v j: Podrtjem letu, povečale informativ-oddaje, istočasno bodo izboljšali ter P večali tudi izobraževalno-kulturne p razvedrilne oddaje. Prvi radijski 0 9jam bo še vnaprej vseslovenski, rednji. Poslušalcem bo na voljo se-* informativnih dnevnikov. V drnci ® programu ne bo sprememb. Na ovenskem je 18 lokalnih radijskih
postaj, od katerih se nekatere povezujejo s tretjim programom, vendar pri njih prevladujejo lokalne potrebe.
Radio Koper bo nadaljevali z v živo vodenimi kontaktnimi programi, ki imajo velik odziv med poslušalci. Nam najbližji Radio Koper, ki ga veliko poslušajo tudi pri nas na Goriškem, Tržaškem ter v Videmski pokrajini, bo nadaljeval s sedanjo programsko usmeritvijo. Radio Koper veliko poroča o dogodkih pri nas, tako v slovenskih kot italijanskih oddajah.
Poleg prvega programa RTV Ljubljana, ki je viden povsod na Slovenskem, razen v nekaterih manjših krajih (v načrtu je postavitev dodatnih pretvornikov), bodo v prihodnjem letu spremenili in povečali okvir drugega programa. Ta je viden le na 73 % slovenskega ozemlja. Na Primorskem, na Notranjskem in na Dolenjskem teh oddaj še ni mogoče videti. Prav v tem času postavljajo pretvornike na Dolenjskem, nekaj pa tudi že na Primorskem.
To je še zlasti pomembno zaradi namena, da bodo na drugem projgramu uvedli regionalne programe. Čeprav ni še točno določeno, kdaj bodo predvajali te programe, se vendarle zdi, da bo to nekje v popoldansko-večernih urah. Oddaje naj ne bi bile samo informativnega značaja, temveč tudi zabavnega in dokumentarnega.
Že januarja 1989 bo pričela delovati televizijska postaja v Mariboru, ki bo pokrivala štajersko in pomursko območje. Prav tako bodo vesti z ljubljanskega območja dajali na omenjenem drugem programu. Spremembe zadevajo tudi Televizijo Koper. Tako še ni točno določeno, ali bo informativna oddaja Odprta meja prišla v ta sklop ali bo ostala kot doslej v samostojni obliki na TV Koper. Jasno pa je, da bo tudi dogajanje pri nas, v večji meri kot doslej, prišlo v širni slovenski svet.
Na drugem televizijskem kanalu bodo kot doslej, predvajali informativne oddaje in sporede drugih jugoslovanskih postaj ter tudi prenose športnih tekem. Novost pa bodo predvajanja tujih tv postaj in še zlasti tistih programov, ki so vidni s pomočjo satelitov. Ljubljanska radiotelevizija je prevzela funkcijo posredovalca satelitskih programov za vso jugoslovansko televizijsko mrežo.
Še beseda o programih koprske televizije. Tudi v letu 1989 bo levji delež oddaj posvečen športnim dogodkom. Sedanjemu vmesnemu informativnemu pasu s slovenskim in italijanskim deželnim dnevnikom bodo dodali še drug pas, v katerem bodo italijanskim gledalcem posredovali najboljše oddaje jugoslovanske tv produkcije. (mw)
Breuker Kollektief nocoj v Vidmu
Se Prsteni stik se seveda nadaljuje, ali bolje glasbena 0kv-na videmskega CSS (Centro Servizi e Spettacoli) nam v stnnKUiPobude Contatto mušica danes in jutri ponuja na-Ppolandske skupine Willem Breuker Kollektief.
6vrq °'iekfie/ spada med najbolj reprezentativne skupine Pske jazz scene, obenem pa jo glasbeni kritiki uvrščajo rane ^ed^naib°ij rafinirane orkestre sodobne in improvizi-
lejJ^ozemsko skupino vodi saksofonist in klarinetist Wil-tavlj Breuker, ki je svoj Kollektief ustanovil leta 1974. Ses-9lash pa enajst izrednih glasbenikov. Vsi imajo odlično °sno izobrazbo in aktivno sodelujejo pri aranžmajih na stno Vl bnije, ki jo običajno izbere in označi Breuker. Izvr-prgfj Pripravljenost teh glasbenikov lahko občudujemo Kurs«n m odru, ko brez večjih težav igrajo Breukerja, je Dr “Veilla, Prokofieva ali Ellingtona. Moč tega orkestra jo j v v kolektivu, kar so nekateri kritiki potrdili s trditvi-•harshr lahko Willem Breuker Kollektief sestavljal jedro Gl vfrega filharmoničnega orkestra.
Predv&Sba Kollektie/a je pravzaprav zmes različnih zvrsti, sem jazza in klasične glasbe, ki jih Breuker spretno
spaja s koračnicami in latinskimi ritmi, s filmsko in gledališko glasbo. Taka mešanica je pogosto presenetljiva, s številnimi improvizacijami, pavzami, nenadnimi začetki in številnimi odrskimi triki, pa tudi izredno zanimiva in prijetna. Vezna nit celotnega nastopa je vsekakor zbadljiva ironija, ki je zaznavna v izvedbi vsake skladbe.
Koncert holandske skupine tudi ne ponuja izključno glasbo. Kollektief ima rad tudi kabaretne točke in prizore, ki se zelo približajo komičnemu gledališču, ko se glasbeniki med seboj nonšalantno šalijo in celo preoblačijo na odru. Taka komično-glasbena predstava na meji med koncertom in gledališkim nastopom je nastala pred nekaj leti kot parodija uradnih holandskih glasbenih inštitucij. Njen uspeh je prepričal Breukerja in člane Kollektiefa, da je bila izbira pravilna. In tako se je iz raznih zvrsti izoblikoval glasbeni stil, ki je ob gledaliških prizorih postal tipičen za to skupino.
VJillem Breuker Kollektief je v naši deželi že nastopil letos poleti, in sicer na jazz festivalu v Centi, kjer je doživel velik uspeh. Orkester bo nastopil nocoj in jutri ob 21. uri v videmskem avditoriju Zanon.	ALEŠ WALTRITSCH
Nagradna vprašanja in rubrike za kratkočasje ob informaciji
Luciano Rispoli (na sliki s Paolo Oderda in Anno Carlucct) si je za letošnjo pozno jesensko tv sezono zamislil niz oddaj, v katerih se poslužuje nagradnih vprašanj, da bi dosegel svoj cilj, in sicer da bi gledalcem ob zabavi ponudil tudi kopico koristnih informacij. Argento e oro pa ni le kviz: poleg nagradnih vprašanj so še zanimive rubrike o zgodovinskih in aktualnih dogodkih, o načinu življenja in obnašanju, skratka o vsem, kar je bilo v zadnjih šestih desetletjih pomembnejšega. Seveda se vsak dan (od ponedeljka do petka na RAI 2, od 15. ure dalje) predstavljajo imenitni gostje, med katerimi so tudi pravi izvedenci za obravnavane teme.
r-jfcr—_______			
V RAI 1	• L< RAI2	i A RAI 3	RTV Ljubljana
^Ktualno: Uno mattina , p v smučanju: moški velesla-
10.30 Cevnih ^ ^ Thorensa)
l? nn Lariete Ci vediamo alle dieci ■uu Nad.: La valle dei pioppi
11 on Xreme in dnevnik
I2ris L1 vediamo alle dieci (2. del)
<a8K2£S.vllT«**"
ci'
14	K Xflete: Fantastico bis
15	nn t iS^ena °ddaja: Discoring
16	nn X?br’ °ddaja: Inguietudine
^™sbena oddaja: Le Zecchino
17	tr ? F)ro (vodi Cino Tortorella) 1805 lZlarLamenta in dnevnik 20
...	iviijiya, uasa prijate-
lg fjica
20 Jn	vreme in dnevnik
° Fdm Lmchiesta (dram., it. v r- Damiani Damiani, i. Keith Carradine, Lina Sastri), nato aktualnosti Viaggio in-orno alluomo (vodi Sergio 24nn Zavoli)
O j c Plevnik - zadnje vesti
informativna oddaja: Umetniki pred ogledalom
8.30	Film: Moglie e buoi... (kom., It. 1956, r. L. De Mitri, i. G. Cervi)
10.00	Nanizanka: Cuore e batticuo-re - E' guesta la caccia
11.00	Medicinska rubrika: Trentatre
11.05	Tečaj angleščine
11.35	Nanizanka: L impareggiabile giudice Franklin
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
12.25	SP v smučanju: moški veleslalom, 2. tek
13.00	Dnevnik in rubrika Diogenes
14.00	Nanizanka: Saranno famosi
14.45	Dnevnik - gospodarstvo
15.00	Kviz: Argento e oro
16.55	Iz parlamenta in dnevnik
17.05	Rubrika o zdravju in estetiki
18.20	Dnevnik - športne vesti
18.35	Nan.: II commissario Koster
19.30	Horoskop, vreme in dnevnik
20.30	Variete: Fate il vostro gioco
22.20	Dnevnik - športne vesti
22.30	Glasbena oddaja: Master '88
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
23.55	Film: La valle dei re (pust., ZDA 1954, r. Robert Pirosh, i. Robert Taylor, Eleanor Parker)
gledališče - II galantuomo per transazione (Giacinto Giraud, i. Carlo Romano)
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija
15.00	Izobraževalna oddaja: Mladi se srečujejo z Evropo
15.30	Popoldne z opero: Celeste Aida (Giuseppe Verdi, dir. Lo-rin Maazel)
16.35	Variete: Black and blue
17.10	Aktualno: Spaziolibero
17.30	Dokumentarna oddaja: Geo
18.20	Nanizanka: Vita da strega
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: Pred 20 leti
20.00	Variete: Complimenti per la trasmissione
20.30	Aktualnosti: Telefono giallo -II delitto di Parma
21.50	Dnevnik - nocoj
23.15	Znanstvena rubrika: Delta
23.55	Dnevnik - zadnje vesti
0.10 Šport: jahanje 0.15 Dok. oddaja: Pred 20 leti
9.20	Mozaik: Tednik
10.20	Mednarodna obzorja
11.00	Nad.: Lorca (pon. 6. dela)
12.25	Video strani
16.45	Mozaik: Tednik (pon.)
17.45	Spored za otroke in mlade: nadaljevanka Vrnitev antilope (7. del)
18.15	Poljudnoznanstvena serija: Pesem kraškega gozda (V svetu apnencev in dolomitov je boj za obstanek trši, tako dreves kot ljudi...; 3. del)
18.45	Risanka
18.55	Video strani
19.00	Vreme, Obzornik, Okno, Zrno
19.30	Dnevnik in vreme
19.59 Zrcalo tedna
20.25	Nadaljevanka: Melba (R. Mc Donald, 3. del)
21.20	Dokumentarec: Čas negotovosti - Usodna tekma (8. del)
22.20	Dnevnik
22.35	Film: Smrt v Kanaanu (dram., ZDA 1970, r. Tony Richardson, i. Stefanie Powers, Paul Cle-mens)
0.25 Video strani
IIP) TV Koper
9.50	Smučanju: moški veleslaloma za SP, 1. spust (iz Menuiresa)
12.25	Moški veleslalom, 2. spust
13.30	TVD Novice 13.40 Športna oddaja: Juke box
14.10	Nogomet: tekma za enega od evropskih pokalov (pon.)
16.00	TVD Novice
16.10	Reportaže: Šport spektakel
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki:
TRST — Nadaljuje se razdeljevanje bencinskih bonov
TRST — Trgovine se pripravljajo na praznike
TRST — Z mednarodnega znanstvenega posveta o anesteziji TRST — Bernik v TK Galeriji
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka
20.30	Šport: ameriški football NFL
22.30	TVD Novice
22.45	Tednik: Sportime magazine
23.45	Nočni boks: slavna srečanja
24.00	Moški veleslalom (povzetki)
		
1—__CANALE 5		RETE 4
nanizanke: Storie di Vlta' 8-30 Una famiglia americana, 9.30 General 10 ts Hospita1
Kvizi: Cantando, can-tando, 11.15 Tuttinfa-nhglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 . ri genitori, 14.15 II
15.00 Nan°?elleC°Ppie
Nan-: La časa nella pralo sn tLna'16'05Webster
Kvizi: Doppio slalom,
nv,°TC est la vie' 17-50
n prezzo e giusto, 1q X? 11 gioco dei nove, ia.45 Tra moglie e mari-
3° rvilm: Polizza droga L®1,®" K. 1987, r. Steno, i.
22	a, SPencer)
23	k Xzktualnosti: Forum
Variete: Maurizio Co-0 -ir stanzo show O45 Fhbrika: Premiere
Namzanke. Sulle strade ffa California, 1.45 bceriffoaNew York
7.30	Nan.: Lou Grant, 8.20 II Santo, 9.20 Adam 12
9.50	Film: Col ferro e col fuo-co (pust., It.-Fr. 1962, r. Cerchio-Bergonzelli, i. J. Crain)
11.30	Nan.: Cannon, 12.30 Agenzia Rockford
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Film: II jolly e impazzito (dram., ZDA 1957, r. Charles Vidor, i. Frank Sinatra, Jeanne Crain)
17.00	Nanizanki: II profumo del successo, 18.00 New York New York
19.00	Aktualno: Dentro la no-tizia
19.30	Nan.: Gli intoccabili
20.30	Film: Prudenza e la pil-lola (kom., VB 1967, r. F. Cook, i. Deborah Kerr, David Niven)
22.20	Dok. odd.: Off limits
23.05	Aktualno: Dentro la no-tizia
23.35	Film: La fuga di Eddie Macon (dram., ZDA
1983, r. Jeff Kanew, i. Kirk Douglas)
1.25	Nanizanka: Vegas
ITALIA 1
7.15	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amore,
8.45	La piccola grande Neli, 9.15 Supervicky,
9.45	Flipper, 10.10 La donna bionica, 11.05 Tarzan, 12.00 Riptide,
12.30	Hazzard
13.00	Otjoška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
14.00	Aktualno: Smile
14.30	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.05	Tečaj angleščine
15.30	Nan.: Family Ties
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.30	Nanizanke: Magnum
P.I., 19.30 Happy Days,
19.55	Arriva Cristina
20.25	Variete: Striscia la noti--zia
20.35	Film: Scarface (dram., ZDA 1983, r. Brian De Palma, i. Al Pacino)
23.50	Variete: Megasalvishow 0.05 Glasbena oddaja: Rock targato Italia 0.50 Rubrika: Premiere
1.00	Nan.: Star Trek
ODEON
8.00	Risanka
9.00	Nadaljevanki: II segreto di Jolanda, 10.00 Agua viva
10.30	Kviz: La spesa in vacan-za
12.00	Risanke
13.00	Otroški variete: Sugar, vmes risanke
14.00	Nanizanka: Rituals, nato nad. Maria
15.15	Nanizanka: La mamma e sempre la mamma
15.45	Sugar... (2. del)
18.30	Variete: Video Raider
19.30	Variete: Benny Hill Show
20.00	Nanizanka: Biancaneve a Beverly Hills
20.30	Film: Tutti a sguola (kom., It. 1979, r. Pier Francesco Pingitore, i. Pippo Franco)
22.30	Športna oddaja
TMC
9.20	SP v smučanju: moški veleslalom, 1. tek
11.00	Nanizanka: Ai confini deli'Arizona
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.25	SP v smučanju: moški veleslalom, 2. tek
13.30	Dnevnik
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip clip
15.00	Nanizanki:	Batman,
15.30	Ouartieri alti
16.00	Film: La marea della morte (dram., ZDA 1953, r. John Sturges, i. Barbara Stanwyck)
17.30	Rubrika: Tv donna
18.45	Dok.: Natura amica
19.15	Aktualno: Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Cercando la Garbo (dram., ZDA 1984, r. Sid-ney Lumet, i. Anne Ban-croft)
22.20	Nanizanka: II teatro di Ray Bradbury
22.55	Vesti: Stasera News
23.10	Športne vesti
TELEFRIULI
13.00	Dok. odd.: Italijanske kronike, 13.30 Delta
14.30	Nadaljevanka: Cuori nella tempesta
15.30	Rubrika: Parola mia
16.30	Glas. odd.: Musič box
17.15	Nad.: I Kennedy, 18.15
Accadde a Lisbona
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Kmetijska oddaja: Zelena dežela
20.30	Nanizanki: Le isole per-dute, 21.00 II mio amico Bottoni
21.30	Inf. tednik: Tigi 7
22.00	Dok.: Velike reke
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka: Le adorabili creature
24.00	Inf. oddaja: News
TELE 4______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
Potrjeni sumi o prisotnosti stekline na Goriškem
Lisica, ki je napadla psa v Foljanu je bila okužena z gozdno steklino
Lisica, ki so jo v torek pobili v Pola-čah, v občini Poljan, je bila stekla. To so ugotovili na institutu za zooprofi-lakso v Padovi in takoj obvestili pristojne zdravstvene oblasti. Nobenih znakov okužbe pa niso ugotovili na lisici, ki jo je pred približno dvema tednoma, prav tako v Foljanu, povozil avtomobilist.
Po šestih letih od prvega primera stekline in po približno štirih letih od zadnjega ugotovljenega primera se je nevarna bolezen spet pojavila tudi na Goriškem. Nov val stekline je bilo sicer pričakovati, saj se je že pred meseci ta bolezen spet pojavila na sosednem jugoslovanskem območju in tudi na Tržaškem.
Vprašanje je, kako je bolezen razširjena in kako uspešni bodo ukrepi za njeno omejevanje in preprečevanje.
Kakor smo že včeraj poročali, je stekla lisica v Polačah, naselju v občini Poljano, pod zadnjimi obronki krasa, v torek obgrizla dva psa. Podivjano žival so potem pobili.
Prve ukrepe so sprejeli že včeraj, v pripravi pa je, kakor je slišati nova akcija obveznega cepljenja psov, čeprav se je zadnja zaključila šele pred nekaj meseci.
Nove ukrepe napovedujejo že za danes. Tako naj bi povečali odstrel lisic, poostrili naj bi predpise glede psov in drugih domačih živali, izdali vrsto priporočil in nasvetov, kako se naj ljudje ravnajo pred nevarnostjo okužbe.
Bolezen, kakor znano, ne prenašajo samo lisice, ampak tudi druge divje živali, kakor srne, jazbeci, klateški psi in mačke.
Zdi se, da nameravajo v sedanjem obdobju omejevati širjenje stekline z odstrelom lisic in drugih potencialnih prenašalcev, v naslednji fazi pa naj bi to nevarno bolezen skušali odpraviti, ali pa vsaj omejiti, s cepljenjem, s pomočjo vab. Menda je zdravstvena služba v naši dežečli že pripravljena na tako akcijo, manjkalo pa naj bi soglasje Ministrstva za zdravstvo. Cepljenje lisic s pomočjo vab so v zadnjem obdobju uspešno preizkusili v nekaterih evropskih državah in tudi v sosednji Sloveniji.
Najbrž uspehi ne bi izostali tudi na našem območju.
Prejšnji val gozdne stekline so na Goriškem zabeležili prve dni januarja 1982. 7. januarja smo tudi v našem
dnevniku poročali o najdbi mrtve lisice v nekem parku pri Fari, sumljiv primer pa so zabeležili tudi na Jazbinah v števerjanski občini. Nekaj dni zatem so steklo lisico ustrelili na njivah pri Rupi.
Zadnje predavanje o I. svetovni vojni
Ciklus predavanj o prvi svetovni vojni - ob 70-letnici njenega zaključka - se danes zaključuje. V palači Attems bo ob 17.30 še zadnje predavanje. Profesor Umberto Carpi, ki poučuje italijansko književnost na univerzi v Piši bo govoril na temo: Mit zmage v povojni književnosti.
Prof. Carpi velja za odličnega poznavalca italijanske književnosti tega stoletja. Z Goriško pokrajino je pred časom že sodelovali in to ob različnih pobudah. Nazadnje leta 1985, ob razstavi o futurizmu v Julijski krajini.
Ciklus predavanj o prvi svetovni vojni je pripravila Goriška pokrajina in so naletela na precejšnje zanimanje občinstva.
Lojze Slak in Fantje s Praprotna bodo drevi igrali v Kulturnem domu
Slaki bodo drevi gostovali v Kulturnem domu v Gorici, jutri zvečer pa bo ansambel bratov Avsenik s pevci igral v Zgoniku. Dve prijetni glasbeni srečanji za ljubitelje narodnozabavne glasbe, ki jih je tudi v našem zamejstvu zelo veliko in ki prav gotovo ne bodo zamudili priložnosti za obisk ene in druge prireditve-
Koncert ansambla Lojzeta Slaka sodi v okvir prireditev ob sedmi obletnici odprtja Kulturnega doma. Obletnico je uprava obeležila tudi s prireditvijo razstave slik akademskega slikarja Andreja Jemca in z nekaterimi drugimi prireditvami, ki bodo na sporedu prve decembrske dni.
Lojzeta Slaka in Fantov s Praprotna najbrž ni treba posebej predstavljati, saj gre za skupino, ki nastopa že četrt stoletja, doma in v tujini, med rojaki na vseh kontinentih. Slakove viže so, tako kakor Avsenikove, sinonim določene zvrsti narodnozabavne glasbe. Marsikatera pesem je — in mislimo, da ne pretiravam0 - ponarodela. Tako blizu je naši kmečki in na domačo zemljo navezani duši.
Ansambel Lojzeta Slaka s pevci bo nastopil drevi ob 20.30 v veliki dvorani-
Drevi v Avditoriju Brahmsove skladbe
Večer z ansamblom Quatuor Fidelio
V sklopu ciklusa koncertov Glasba in čas, ki ga prirejata Odborništvo za kulturo pri goriški občini in združenje glasbenikov naše dežele, bo drevi v Avditoriju na sporedu glasbeni večer posvečen Brahmsu. Goriški publiki se bo predstavila mlada francoska skupina Ouatuor Fidelio iz Pariza. Skupina se je proslavila lani na mednarodnem natečaju Sergio Lorenzi, kjer je zasedla prV0 mesto. Kvartet, ki ga sestavljajo David Braslowsky - klavir, Florence Roussin ; violina, Isabelle Leguien - viola in Marie-Claude Bantigny - čelo bo v Gorici izvedel dve skladbi: skladbo Klavierguartett op. 25 in Ouartett op. 60. Koncert, ki naj bi bil prava poslastica za ljubitelje klasične glasbe, bo ob 20.30.
Nazadnje bi še omenili, da bo v sredo 30 t. m. v sklopu ciklusa Srečanja °b 18. uri v Auditoriju predavanje znanega italijanskega sociologa prof. Franca Ferrarottija na temo Glasba, spomin in čas.
Jutri pevska prireditev v počastitev sv. Cecilije
V cerkvi na Travniku bo jutri zvečer pevska prireditev ob prazniku sv. Cecilije. Nastopilo bo šest zborov, od teh dva slovenska. Vsak zbor bo zapel po tri pesmi, v glavnem verske vsebine. Najprej bo na vrsti zbor cerkve sv. Ignacija pod vodstvom Stanka Jericija, sledil bo nastop zbora Štandrež, ki ga vodi Mirko Spazzapan, v osrednjem delu bosta nastopila Coral di Lucinis in Goriški madrigalisti, zatem pa še zbor Lojze Bratuž in zbor C. A. Seghizzi.
Prireditev bo ob 20.30 v cerkvi. Napovedoval bo Ubaldo Agati. Pevski večer, ki ima že bogato tradicijo, prireja zbor "S. Ignazio".
V mesu bikcev niso ugotovili sledov sintetičnih hormonov
Osemitrideset bikcev, ki so jih uvozili iz Madžarske in ki so nekaj dni čakali v hlevih občinske klavnice v Gorici, na dokončni odgovor veterinarskega zavoda iz Padove, so zaklali. Neuradno smo namreč izvedeli, da v mesu živali niso odkrili sledov sintetičnih hormonov. Živino je uvozilo
podjetje Frigoriferi Friulani iz Gradišča, pošiljko pa so zdravstvene oblasti začasno - v pričakovanju dokončnih izvidov veterinarskega zavoda iz Padove - zasegle, oziroma prepovedale zakol. S podrobnimi analizami so ugotovili, da meso živali odgovarja predpisom.
Obiskali so nas učenci šole P. Butkoviča-Domna iz Sovodenj
Prejšnji teden so nas v uredništvu v Trstu obiskali učenci 3., 4. in 5. razreda osnovne šole Petra Butkoviča-Domna iz Sovodenj. Pobliže so se hoteli seznaniti s postopkom kako nastaja naš časopis ob uporabi sodobne tehnologije. Po krajšem sprejemu v uredništvu so si z velikim zanimanjem ogledali še "stavnico", kjer so danes zaposleni uslužbenci v belih haljah in kjer že dolgo ni več starih in ropotajočih strojev, in pa tiskarno.
Z obiskom so bili učenci nadvse zadovoljni, prav tako pa tudi njihovi učitelji.
Predlog KPI v pokrajinskem svetu
Pokrajina naj sprejme pobudo za odpravo težav v oskrbi z vodo
drobno ostale odprte tako v ponedeljek, 28., kot v sredo, 30. novembra. Odločitev je v zvezi z bližnjimi prazniki v sosednji republiki. Ob tej pr1' ložnosti pričakujejo tudi v Gorici, tak° kakor v drugih krajih naše dežele, živahen dotok kupcev iz Jugoslavije.
■ V občinski dvorani v Romansu b°
danes zvečer ob 20.30 predavanje na temo Antisemitizem in uvedba zakona o rasnem razlikovanju. Gosta večera bosta člana Deželnega inštituta z zgodovino odporniškega gibanja v Furlaniji-juliski krajini Silvano Benve-nuti in Tristano Matta.
O najbolj primernih ukrepih za preprečevanje onesnaženja Soče in podtalnice bo v kratkem govor tudi v go-riškem pokrajinskem svetu. Na to vprašanje so v svetu, poleg drugih, opozorili predstavniki KPI. Na včerajšnji seji je bila predsedniku izročena pisna interpelacija. V njej želijo svetovalci izvedeti, kaj namerava predsednik ukreniti ob ponavljajočih se onesnaženjih vode v Soči in tudi podtalnice. Komunisti vprašujejo predsednika če ne smatra za primerno, da Pokrajina stopi v stik s pristojnimi oblastmi na jugoslovanski strani in da se dogovori za tako obliko sodelovanja, ki naj prepreči in uspešno reši to problematiko na celotnem porečju.
Po mnenju komunistov bi bilo primerno vzpostaviti tudi tesno sodelova-
Določeno napetost v odnosih med KD in socialisti v Gorici je občutiti že dalj časa. Nedeljska skupščina goriš-kih demokristjanov najbrž ni bistveno pripomogla k razjasnitvi. Prav nasprotno: spodbudila je ostro reakcijo socialistov. Za kaj gre? Tajnik mestne sekcije KD Mattei je v poročilu poleg drugega očital socialistom, da bolj zavirajo, kakor pomagajo razreševati številna vprašanja iz programskega dogovora.
Odločen in oster odgovor socialistov je prišel včeraj. V krajši izjavi za tisk, ki sta jo podpisala tajnik mestnega odbora PSI in tajnik mestne sekcije stranke, je rečeno, da je v teku preverjanje stopnje izvajanja programskega dogovora. Gre za skupni načrt, ki so ga oblikovale vse stranke koalicije in ne samo krščanska demokracija, je rečeno v izjavi. "Ne odgovarja resnici, da socialisti zavirajo izvajanje programa, ki so ga sami sooblikovali," piše nadalje v dokumentu. PSI si tudi pridržuje pravico da stalno spremlja uresničevanje omenjenega programa in da si prizadeva za njegovo celovito uresničitev. Dokument se zaključuje z ugotovitvijo, da so socialisti za izvajanje dogovorjenega programa, ker se prav preko tega meri uspešnost, ne morejo pa mimo opozorila, da so v odboru precejšnja nesoglasja in kjer politične stranke niso ustrezno zastopane.
nje z občinami na Videmskem in z nekaterimi drugimi ustanovami na tem območju s ciljem izvajanja skupnega programa za varstvo voda.
Ob tem velja povedati, da so ko-munsitični svetovalci na pokrajini pred kratkim imeli posvet po tem vprašanju s predstavniki občin Sovod-nje, Doberdob in Zagraj. Prav te občine so bile ob zadnjem primeru onesnaženja (zaradi prisotnosti naftnih derivatov v vodi) najbolj oškodovane.
Trgovine bodo odprte
Združenje trgovcev goriške pokrajine Ascom sporoča, da bodo lahko prihodnji teden v Gorici vse trgovine na
Sprejem v Novi Gorici
V	prostorih skupščine Občine Nova Gorica bo danes ob 17. uri sprejem za pripadnike obmejnih organov. Sprejem pripravlja predsednik skupščine Občine Nova Gorica Albert Bevčič.
Zaključek tečaja za menežerje
V	konferenčni dvorani bo danes zadnje predavanje v okviru tečaja za menažerstvo, ki ga je pripravilo Združenje malih industrijcev v sodelovanju s Trgovinsko zbornico, Goriško hranilnico, deželno finančno družbo Friulia in Zbornico komercialistov. Tečaja se je udeležilo dvajset slušateljev, ki jim bodo danes, ob koncu zadnje lekcije, podelili tudi diplome.
Zadnje predavanje bo imel prof. Vladimir Nanut s Tržaške univerze. Začetek je napovedan za 18. uro.
Sodni postopek glede prvomajskega zapleta v Rupi
__________čestitke____________
Na ekonomski fakulteti v Trstu j® doktoriral Robert Devetak. Iz vseg srca mu čestitata družini Fajt.
| razne prireditve____________
Društvo prostovoljnih krvodajalce'' Sovodnje ob Soči priredi v nedeljo, • novembra, ob 17. uri Večer prijateljs za Sklad Mitja Čuk. Sodelujejo: Ple pari kluba Diamante iz Turjaka in ta buraški ansambel KD F. Prešeren iz , ljunca. Prireditev bo v občinski telov niči v Sovodnjah.
| razna obvestila__________________I
Sejem rabljene smučarske oprem® L
v soboto, 26. t. m. od 15. do 17. uJe n0 sedežu SPD v Ulici Malta. Istoč?etni bodo sprejemali tudi prijave za zac in nadaljevalni tečaj smučanja.	a_
KD Oton Župančič priredi silvestr ^ nje v domu Andreja Budala. Za za . in glasbo bodo poskrbeli Novi Lap . Prijave pri Marti Zorn (tel. 21407) 0 v kosila. Zaradi organizacijskih ProrEnrej društvo naproša člane, da bi se čimF prijavili.	intji
Občina Sovodnje obvešča, da 00 iva-redna mesečna akcija pobiranja m Režanja odpadnega papirja ter stareg leza. Občani naj papir, povezan v vgn. nje in železnino, postavijo na ulico, dar tako da ne bo to oviralo promet- v Občina Doberdob obvešča, oaf rega sredo, 30. novembra pobiranje s flaj železa in drugega materiala. Mater občani pustijo na ulici, pred hišam ■
Gorica	^
CORSO 17.30-22.00 »Prima di meZZ,a
Spet nekoliko polemike v odnosih med KD in PSI na goriški Občini
Na prizivnem procesu so Danija oprostili
Goriški videc res ne preživlja brezskrbnih dni. V torek je skupina neznancev popolnoma razdejala vse kipce in Marijine slike na travniku, kjer fotograf Spolverini - Dani vsak popoldan okrog 14.30 ima stik z nadnaravnim. Po nedeljskem cirkusu na goriškem Travniku, ko je že vse zgledalo, da bodo Danija prijavili zaradi nedovoljene manifestacije, je včeraj zmagal v drugem srečanju proti italijanskemu sodstvu. V Trstu so ga namreč na prizivnem procesu oprostili obtožbe posesti municije. Videc se procesa ni udeležil, saj ima verjetno polne roke dela, da bi prepričal 14-letno dekle, ki trdi, da vidi Marijo, da bi mu stala ob strani med vsakodnevnim obredom pri Fari.
KUmJBNI
7. obletnica Kulturnega doma
celovečerni koncert ansambla narodnozabavne glasbe
LOJZE SLAK
iz Ljubljane
DANES ob 20.30 v KULTURNEM DOMU V GORICI
Predprodaja vstopnic v uradu Kulturnega doma (tel. 33288).
Zaplet, ki je nastal 30. aprila letos v Rupi ob postavljanju mlaja, bo imel, kot kaže, tudi sodni epilog. Pri goriškem sodišču je bila uvedena sodna preiskava. Eden od fantov, ki so takrat po stari ljudski navadi pripravljali mlaj, je prav te dni prejel sodno obvestilo, da se proti njemu vodi sodni postopek zaradi upiranja javnemu funkcionarju in to v obtežilnih okoliščinah.
Kakor smo svoj čas o dogodku podrobno poročali, naj bi do zapleta prišlo ko naj bi obhodnica prometne policije prepovedala fantom govoriti po slovensko.
Predstavniki sovodenjske občine in nekaterih strank in ustanov so takoj po dogodku protestirali pri prefektu in kvestorju, v Sovodnjah pa je bil na pobudo Občine shod, kjer je bila izrečena ostra obsodba poskusov kršenja ustavnih pravic.
PrepO'
VERDI 18.00-22.00 »Beetlyuice«.
vedan m VITTORIA bestiali pod 18. letom.
degli italiani«. Prep-
Tržič
COMUNALE
20.30 Koncert pianista
jor-
geja Boleta.	g0-
ENCELSIOR Zaprto. Jutri 22.00»Danko«.
Nova Gorica
SOČA Zaprto.
DESKLE 19.30 »Barva denarja«.
DEŽURNA LEKARNA V GOMC tel. Al Moro - Carduccijeva ulica
530268.
268.
DEŽURNA LEKARNA V_TKZ7 _ tei.
Alla Salute 711315.
V Narodni galeriji v Ljubljani izjemna razstava 150 likovnih del
Pota k modemi in Ažbetova sola v Munchnu
. Po izrednem uspehu v VViesbadnu laskavih ocenah strokovnjakov v '-inskem časopisju je razstava Pota « moderni in Ažbetova šola v Mun-].nu' k} so jo pripravljali kar nekaj 1 .doživela promocijo v Narodni ga-orpi v Ljubljani. Njeno pomembnost /e mogoče ilustrirati z dvema trditva-i °h,Z nemškega tiska. Prva pravi, da st °J,a t0 doslej najbolj obiskana raz-ava v Wiesbadnu, druga pa, da se z zstavo odpira »novo poglavje v zgodni evropske umetnosti«, btopetdeset likovnih del, ki jih je Posodilo petdeset muzejev in zasebni-?v' ie razstavi razvrščenih v štiri » n v ne dele. Tvorijo jih Ažbe in nje-y°vo slikarstvo, miinchensko slikarko okrog leta 1900, dela Ažbetovih tjlenC.ev vseb narodnosti ter slike tis-Ažbetovih učencev, ki so resnično
utrli pota v moderno. Avtorica postavitve razstave in osrednje študije v katalogu, dr. Katarina Ambrožič, je jasno in argumentirano razkrila pomen izjemnih pedagoških lastnosti Antona Ažbeta, ki je v središču nemškega umetniškega vrenja na prehodu stoletij, naučil dobrega slikarstva celo vrsto mladih umetnikov iz vse Evrope. Ob tem pa je pomembno tudi dejstvo, da je opredelila tudi evropsko raven kvalitete Ažbetovega slikarstva. Po tej razstavi torej strokovni prispevki o dogajanju tega časa ne bodo mogli več zaobiti teh ugotovitev in trditev, morda pa bodo te dosegle tudi korekcijo dosedanje zgodovine evropskega slikarstva tega stoletja.
Razstava je v sklepnem delu dokazala, da lahko nekaj naših slikarjev
Anton Ažbe: Zamorka (1895)
razstavimo z ramo ob rami ob Kan-dinskem, Javljenskem in drugih. Tako se v glavni dvorani Narodne galerije ob imenovanih pojavljajo Grohar, Jakopič in Nadežda Petrovič. S tem dobiva jugoslovanska umetnost iz začetka stoletja določeno potrditev, ki jo v takšnem obsegu še ni doživela. V Až-betovi šoli je tudi sicer bilo največ slikarjev z jugoslovanskega območja, ki so se uspeli uveljaviti v nacionalnih in širših okvirih.
Ažbetov opus je na razstavi predstavljen s petnajstimi deli in čeprav je to zelo zgoščen pregled, si je mogoče o Ažbetu ustvariti primerno sliko. Risbe in študije ž ogljem, ki izvirajo še iz časa njegovega študija, dokazujejo, da se je o njem v Munchnu upravičeno širil glas kot odličnem korektorju risbe. Ze takrat je bil Ažbe znan kot odličen poznavalec slikarskega postopka, znal pa je tudi nesebično pomagati tovarišem, podobno kot je kasneje v svoji šoli odkrito razdajal svoje znanje učencem. Ob Avtoportretu in Zamorki doživimo na razstavi Ažbetov vrhunec s sliko V haremu. Ta pomeni velik preobrat v njegovem slikarstvu, saj se iz pretežno realistično zasnovane večine njegovih slik povzpne proti ekspresionizmu. Zato je tudi slika V haremu označena kot Až-betovo ključno delo, iz katerega veje novi, moderni svetovni nazor, na podlagi katerega pa so njegovi najboljši učenci odprli nova poglavja v umetnosti.
Najobsežnejši del razstave je posvečen delom učencev Ažbetove šole, ki je bila »Babilon narodov in jezi-
kov«. Vanjo je vsak dan hitelo tudi stopetdeset učencev. Delovno ozračje te šole je zabeleženo na sliki Ludvika Kube Ažbetova slikarska šola, 1900. O šoli in o pedagogu Ažbetu, predvsem pa o njem kot človeku, obstaja vrsta pričevanj in zapisov njegovih učencev. Ažbe je vztrajal, da morajo učenci najprej postati dobri tehniki, potem pa naj svobodno ustvarjajo kot umetniki. V začetku je torej skrbel, da so postali dobri »obrtniki«, kasneje pa je podpiral in spodbujal njihov osebni razvoj. Ni čudno, da je Kandinsky o Ažbetu zapisal, da je bil nadarjen umetnik in nenavadno dober človek. Ažbetovo spoštovanje svobode je odigralo pomembno vlogo pri njegovem sodelovanju z naprednimi težnjami umetnosti njegovega časa. To pa je seveda dalo poleta mnogim osebnostim med učenci. Šola je delovala štirinajst let (1891-1905). V svojem času je bila specifična ustanova, dajala je pobude za različne raziskave in refleksije. Pri pregledu del Ažbetovih učencev je mogoče videti, kako se realistične tendence s konca devetnajstega stoletja začno usmerjati proti novim ciljem. S Slovenci in drugimi proti impresionizmu in neoimpresionizmu; v nekaterih je še tlelo občudovanje simbolizma in secesije, nakazovala pa so se že postimpresionistična in predekspresionistična nagnjenja. V tej paleti različnih slogov doživljamo pregled učencev Ažbetove šole, ki so bili iz okrog dvajsetih različnih dežel. V šoli je skupina najpomembnejših učencev že slikala s čisto barvo, s ši-
rokimi, svobodnimi potezami čopiča ali pa kar z lopatico nanašala barvne ploskve. S tem je bila vse bolj odprta pot proti barvnemu ekspresionizmu.
Skromnejši del razstave se posveča miinchenskemu slikarstvu okrog leta 1900. Za njegovo estetiko je značilna precejšnja navezanost na secesijo, ki se je upirala akademizmu in historiz-mu. Vse mogoče umetniške skupine so v Munchnu »ustvarile slog, ki se je s stopnjevanjem resničnosti povzdignil v mit narave in je razodeval prvinskost v njeni čutni podobi. Stopnjevanje oblike okrog leta 1900 pa se je podrejalo določenim ornamentalnim zakonom, ki so »v svojem pluralizmu težili v zarodke abstrakcije«.
Med najpomembnejšimi učenci Ažbetove šole so na razstavi predstavljena dela Ivana Groharja, Riharda Jakopiča, Antonina Hudečka, Alekseja Javljenskega, Vasilija Kandin-skega, Edwarda Francziska Mate-usza Okuna, Nadežde Petrovič; mednje pa po katalogu sodi še Hans Holmann, katerega večina evropskih slik je bila na žalost uničena ob požaru v njegovem ateljeju.
Nedvomno je razstava Pota k moderni in Ažbetova šola v Munchnu velik kulturni dogodek, ki ga ta čas lahko primerjamo s Plečnikovo razstavo. Ce pa hočemo z njo res do kraja odpreti novo poglavje v zgodovini moderne evropske umetnosti, potem moramo poiskati možnosti, da obišče evropska središča, med prvimi Miin-chen.
IZTOK PREMROV
Danes predstavitev knjige v Inštitutu Gvamsci v Trstu
Židovski listi Arnalda Momigliana
Na sedežu tržaškega Inštituta Gramsci (Ul. S. Fran-cesco 14) bodo danes ob 17.30 predstavili knjigo pred letom preminulega zgodovinarja Arnalda Momigliana Židovski listi (Pagine ebraiche, Torino, Einaudi, 1987, strani 254, lir 26.000). Zbirko spisov, razprav in člankov, ki jih je ugledni italijanski zgodovinar zapisal v obdobju 1931-1986 bo predstavila Momiglianova učenka Silvia Berti z rimske univerze La Sapienza. Njej gre zasluga za objavo raznolikega gradiva izpod peresa zgodovinarja, ki je prejel več priznanj v tujini - kjer je tudi dolgo let poučeval - kot pa v Italiji, kjer ostaja večji del njegovih izsledkov skoraj nepoznan. V razpravi bosta sodelovala tudi profesorja Filippo Cassola in Giacomo Todeschini s tržaške univerze.
Arnaldo Momigliano se je rodil v piemontski židovski družini, ki je ostala zvesta židovski veri in tradiciji. Že kot otrok se je v sproščenem družinskem okolju učil hebrejščine, bral verske tekste, a tudi spoznaval laične mislece, kot so Spinoza, Mazzini, in druge predstavnike italijanske laične kulture. Vajen je bil strpnosti, ker je zrasel v zavesti, da živi v skupnosti, ki je naslednica treh kultur: judovske, grške in krščanske. To prepričanje ga je vodilo tudi pozneje, ko se je poklicno ukvarjal z zgodovinopisjem in se posvetil proučevanju antične zgodovine.
Spoprijemal se je s ključnimi vprašanji antičnega sveta, zanimali pa so ga zlasti odnosi med posameznimi kulturami v času helenizma in rimskega cesarstva. Menil je, da so Židje, kljub samozavesti v eskluzivnost svoje vere, sprejemali vplive sosednjih civilizacij. Prilagajali so se vsekakor novim okoliščinam, a tudi ohranjali zvestobo tradicij.
Momiglianovo raziskovanje antičnega sveta je potekalo vzporedno z razmišljanjem o sodobnem svetu, o usodi, ki so jo Židje doživeli v našem stoletju. Svoje sogovornike je iskal tako med židovskimi preučevalci antike, ki so zbežali pred nacizmom v Veliko Britanijo, a tudi med sodobnimi židovskimi misleci. Prizadeval si je za oživitev zgodovinskega spomina, ker je menil, da ni zadostno ohranjati versko tradicijo. Bal se je, da bi mlajše generacije pozabile na židovski genocid, ki ga je zagrešil nacistični režim.
Bil je prepričan, da sta nevednost in nepoznavanje zgodovine najpomembnejša vzroka za prodor antisemitizma. Da se pri tem ni motil in podvomil v moč ustnega spomina, nam pričajo nedavni poskusi revizije nemške zgodovine in tudi zadnji dogodki v nemškem parlamentu, ki so privedli do ostopa predsednika Jenningerja.
MARTA VERGINELLA
Ogovor z Marijem Čukom pred drevišnjo premierno uprizoritvijo njegovega teksta
Zakaj pri nas vse tako mimo beži?
finskega 1
Virske--1 Slovesnosti ob HO-letnici
nik t
ZorilA6*? Z Boliuncu premierno upri-r-..„ 1 tuai nainm,oičQ
tabora in KD Valentin jutri v gledališču France
Čuka V«.1t n.ainov.eiše delo Marija bil nanic^ tako mimo beži. Tekst je Priložnost; ”P-° nar°čilu« ravno za to do zarl . ln čeprav se nam je avtor njim nnnn®8 1Z09ibal, da bi imeli z Vendarle9prišl0° t6m' ^ do Pomenka
sveta^re":,/?® sl se iz pesniškega v zadnjih .Aj dramatiko, saj je to tekst? J etlb ze tvoj tretji odrski
kel, d^ 't0 ni dramatika! Prej bi re-nekaj y za poskuse tematizirati v našemkzanJ s°dobnih tokov, ki se ni ca. v pJ?f-°St0ru P°iavljajo kot stal-,Q z Acpfnm6^0 na obisku sva skušali neulT Mf™oI/o ironično obde-nost „d“,Aya.^a,nos' m neperspektiv-^nske lun^" Pros‘av dneva slabotni poml^-% M,nuto tišine je ob iznaša dom ! ffrgela Verča segala v bilo vse ,®retekI° zgodovino, kjer ni
na vrstilaIi heroisk°- In sedaj ki riai hi ekaksen kulturološki esej, nosti rr>7/ iZP°S(avd nekatere sorodna bi se ir ln vPraš<Mja o kulturi, ntore biti t ’ V dramatiko, o tem ne 0 takem „2 g°vora, čeprav me misli sk°raj knni°lektu zaPoslujejo in so že
a; konkretizirane.
Zdi Se *Se tako mimo beži?
znannit' d° res vse: resnica, kultu-ektualnn ' IZZIVI' strokovna in inte-sPrejemn	N°š prostor vse to
bte mislimn, Ceni v minimalni meri. m tu na ljudi, na naše kultur-
Marij Čuk
ne entuziaste in intelektualce, ki jim je tako rekoč onemogočeno, da bi izpostavljali svoje poglede na družbo. Ne, še zdaleč ne. V njih je toliko ustvarjalnega potenciala, ki bi lahko dejansko prekvasil to našo medlo usodo, ki se ne razvija v pravo smer, saj so njena značilnost stagnacija, frazerstvo in povprečnost. Te »kategorije« seveda ne dovoljujejo ostrih dialektičnih robov. Smo pač ena tistih tipičnih družb, v katerih je na videz vse dovoljeno, resničnost pa je temu diametralno nasprotna. To, kar z neverjetno hitrostjo beži mimo nas in se
nas izogiba, je svoboda misli. Misel ostaja za rešetkami zasebnega in je le malokrat zapisana.
Zapisana pa vendarle je?
Tu pa tam in po navadi v drugačnem okolju. Zanimivo, da se v zadnjih časih tisti, ki koketiramo z literaturo, oglašamo bolj v medijih v Sloveniji, kajti tam prihaja do vsakršne preobrazbe in do takih odnosov, o katerih lahko mi le sanjamo. To so sedaj tako zapletene relacije, ki se jih v tem priložnostnem pogovoru ne da natančno konkretizirati.
Kaj pa skušaš ti sedaj konkretizirati na svojem literarnem pisalnem stroju?
Sedaj je na vrsti jutrišnja zadeva. Čeprav je bila napisana za čisto konkretno priložnost in kot taka v naglici, upam, da bo vsaj malenkostno izzvala razmišljanje o tem našem svetu, ali vsaj spomin na nekaj, kar je bilo pred stoletjem z neverjetno narodno vehemenco ustvarjeno. Drugače pa sem sedaj oddal knjigo pesmi, dobil spodbudo za novo, čeprav nimam na zalogi niti enega verza, ker so me povsem zasvojile tipke proze in skušam v njej pokazati na tako življenje, kakršnega se v verzih ne da eksplicirati. Upam, da bo stvar sredi prihodnjega leta dokončana. Pisanje je v zadnjem času sploh moje bistvo in kot mi je prej pomenilo nekakšno igro, je sedaj krvavenje. Med užitkom in trpljenjem pa rad krvavim, saj je izražanje konec koncev smisel življenja. Za smisel pa sta potrebna boj in dober želodec, da pogoltne saje tega našega zraka.
V okviru prireditev Tržaškega koncertnega društva
Klavirski kvartet Fidelio koncertiral v Rossettiju
Na ponedeljkovem abonmajskem koncertu Tržaškega koncertnega društva v gledališču Rossetti v Trstu smo poslušali mlade glasbenike, ki študj* rajo glasbo v Franciji in skupaj muzicirajo v Klavirskem kvartetu Fidelio. Duša kvarteta je pianist David Bras-lawsky. Ob njem igrajo na godala tri mlade glasbenice: violinistka Florence Roussin, violistka Isabelle Leguien in violončelistka M. C. Bantigny. Kvartet je lansko leto zmagal na mednarodnem tekmovanju komornih skupin s klavirjem »Sergio Lorenzi«, ki ga v Trstu organizira Združenje glasbenikov Furlanije-Julijske krajine (Associazione musicisti giuliani). Zato so tudi letos nastopili v okviru abonmajskih koncertov Tržaškega koncertnega društva.
Za uvod smo poslušali samo en stavek iz Kvarteta v g-molu francoskega malo znanega skladatelja Guilla-umea Legeuja (1870-1894). Skladatelj dela zaradi prerane smrti ni dokončal. Ta skladba je bila vsebinsko blizu mladim glasbenikom, ki so šele na začetku svoje umetniške poti. Zato smo tudi samo v tej skladbi doživeli zlitje glasbe z izvajalci - glasbe, ki je zaradi skladateljeve mladosti še nekoliko kompozicijsko-glasbeno naivna.
Brahmsov Kvartet v c-molu opus 60 in Dvorakov Kvartet v Es-duru opus 87 pa sta bili vsebinsko za še neizkušene mlade glasbenike nekoliko prezahtevni. Njihovo skupno igranje sicer kaže na dosledno študijsko delo. Zvokovna izenačenost vseh in-
strumentov, skoraj s šolsko natančnostjo izpeljane fraze, verjetnost v podajanju glasbenih misli so odlike tega komornega sestava. Manjka pa jim še intenzivnost podajanja glasbe, ki z neko nevidno energijo in napetostjo ustvarja nevidne vezi med poslušalci in izvajalci ter naelektri celoten koncertni prostor. Intenziteta njihovega podajanja je od skladbe do skladbe upadala. To opazimo pri številnih mladih glasbenikih, ki zaradi neizkušenosti še ne vzdržijo velike psihične in fizične obremenitve skozi ves glasbeni večer. Izjema pa je bil pianist Braslawsky. Njegova klavirska igra je bila od začetka do konca koncerta vrhunska tako v tehničnem kot tudi interpretativnem pogledu. Zato je bila toliko bolj opazna razlika med klavirjem in godali v oblikovanju celostne podobe glasbenega dogodka.
MIRKO SLOSAR
■ Galerija Cartesius v Trstu ima poleg razstavnih prostorov tudi svoj laboratorij, ki se ga poslužujejo mnogi tržaški grafiki. Te dni je odtisnila zelo posrečen tržaški motiv, s podpisom umetnice Ossi Czinner. Gre za barvno jedkanico, ki prikazuje tržaški Trg Unita ter obrežno področje mesta do Velikega kanala ter z vlakom po nekdanji obalni progi, vse to gledano z morja. Seveda je Czinnerjeva vse to prikazala skozi svoj umetniški filter. Grafiki je umetnica dala naslov: Trst -Nabrežje. (Ere)
Po sredinem italijanskem slavju v nogometnem pokalu UEFA
Naložbe klubov in navijačev so se obrestovale
Italijanska nogometna društva so v nastopih za evropske pokale znova potrdila svojo zdajšnjo kakovost. Od štirih predstavnikov v pokalu UEFA, jih je kar tri zmagalo, povrhu na težkih gostovanjih, a le Roma je izgubila, vendar pa še ni povsem izločena iz boja za uvrstitev v četrtfinale.
Najtežji poraz kola pa je, žal, doživel prav mostarski Velež, ki ima zdaj res malo možnosti, da nadoknadi zaostanek treh golov, čeprav so bili na papirju škotski igralci moštva Heart od Midlothian med najšibkejšimi tekmeci kola.
Sredine tekme so menda pokazale, da je italijanska A liga zdaj res najbolj kvalitetno prvenstvo na svetu in velike naložbe v zvezi z nakupom tretjega tujca se vse bolj obrestujejo, čeprav so vse štiri ekipe tokrat iz enih ali drugih razlogov nastopile le z dvema tujima asoma.
Derbi kola je bil nedvomno v Miinchnu. Zahodnonemški tisk predvsem graja nastop Bayerna, kar se tiče Interja pa hvali izvajalca golov Sereno in še zlasti Bertija, za ka-
terega omenja, da je bil hitrejši od vseh branilcev, čeprav je tekal z žogo.
Italijanski premoči se klanjajo tudi v Bordeauxu. Vsi časopisi navajajo, da je Napoli prepričljivo boljši od domačega moštva. V podobnem slogu so tudi komentarji v Belgiji po tekmi Liege - Juventus.
Radujejo se le v Dresdnu za poraz Rome. Tisk piše o nepričakovani zmagi Dinama, priznava pa, da je zasneženo igrišče olajšalo nalogo domačinov, ki so bolj vešči... drsalci. Trener teh Geyer pa je izjavil, da si je njegovo moštvo kot cilj zadalo to, da zmaga brez dobljenega gola in mu je to tudi uspelo.
Tiskovne agencije poročajo o tem, da je tisoč italijanskih navijačev v spremstvu svojih ekip potrosilo v tujini okoli eno milijardo lir. Strošek pa je bil očitno več kot povrnjen.
Na sliki: Serena, Berti in Matte-oli (vsi Inter) se radujejo po zmagi na olimpijskem stadionu v Miin-chnu proti Bayernu
Šahovska olimpiada
Včeraj prost dan Obe vrsti »plavih« v boju za kolajni
SOLUN — Včeraj je bil na šahovski olimpiadi v Solunu prost dan.
Štiri kola pred koncem bojev sta tako moška kot ženska jugoslovanska reprezentanca v konkurenci za kolajni. Vzdušje v jugoslovanskem taboru je vsekakor dobro.
»Plavi« so se namreč po zanesljiv1 zmagi proti Švedski povzpeli na tretje mesto začasne lestvice. Jugoslovane sedaj čakajo težka srečanja, vsa proti konkurentom za medalje (Anglija, ZDA in Madžarska). V današnjem kolu (parov še niso izžrebali) se bo Jugoslavija najverjetneje spoprijela z Anglijo.
Jugoslovanske šahistinje so se v sredo komaj »rešile« pred gotovim porazom proti Poljski in so tako tvegale, da pokvarijo vse, kar so dobrega v dosedanjih devetih kolih pokazale. »Plavim« ostaja sedaj le en zelo težak dvoboj, to je proti Kitajski. v primeru, da bi Jugoslovanke premagale Kitajsko ali vsaj remizirale, p°' tem bi zanesljivo osvojile bronasto kolajno, ker sta najžlahtnejši že oddani sovjetski ali madžarski reprezentanci.
Košarka: kvalifikacije za evropsko prvenstvo
Jugoslovani brez težav
Avtomobilizem: končal se je rally Anglije
Zopet slavje lancie
V Tarantu brez »azzurrov«
TARANTO Kaže, da prijateljske tekme v Tarantu 22. decembra letos med Italijo in Škotsko ne bo, ker mestni stadion ni še nared za tako pomembno srečanje.
Paganina ne bo
VIDEM Branilec Udineseja Paga-nin ne bo igral prvenstvene tekme proti Bariju. Tako je včeraj odločil trener videmskega drugoligaša Sonetti, saj nogometaš si še ni opomogel po poškodbi v srečanju s Padovo.
Tenis:
»Federation Cup«
MELBOURNE Včeraj so izžrebali pare za »Federation Cup«, nekak Davisov pokal za ženske teniške igralke, ki bo od 6. do 11. decembra v Avstraliji-
Italija, nosilec št. 5, se bo v prvem kolu pomerila z zmagovalcem v kvalifikacijskem srečanju med Južno Korejo in Irsko.
Jugoslavija pa bo že v uvodnem kolu pred izredno težko nalogo, saj bo igrala proti SZ, nosilcu št. 1, za katero igra tudi Zvereva.
Aleksander Mužina
Švedska - Jugoslavija 68:106 (27:61)
JUGOSLAVIJA: Petrovič 14, Kukoč 13, Paspalj 12, Obradovič 9, Zdovc 11, Jovanovič 4, Sobin 10, Alihodžič 5, Radja 17, Cvjetičanin 15.
STOCKHOLM V sinočnjem kvalifikacijskem srečanju B skupine za evropsko prvenstvo je jugoslovanska košarkarska reprezentanca brez težav odpravila Švedsko. S to zmago so si Jugoslovani tudi zanesljivo zagotovili nastop na EP, ki bo prihodnje leto v Zagrebu.
Zvezni trener »plavih« Ivkovič je takole izjavil po srečanju: »Kakovostna razlika med reprezentancama je bila velika, zadovoljen pa sem z igro svojih košarkarjev, saj niso niti za trenutek podcenjevali nasprotnikov. Še posebno sem zadovoljen z igro v prvem polčasu.«
Trener švedske reprezentance, Američan Charles Burton, pa je rekel: »Premoč Jugoslovanov je bila več kot očitna, vseeno pa čestitam svojim fantom zaradi velike požrtvovalnosti.«
Ascoli - Piša	x
Atalanta - Pescara	x 1
Bologna - Lazio	1
Fiorentina - Sampdoria	x	2
Verona - Como	1
Inter - Cesena	1	x
Juventus - Lecce	1
Napoli - Milan	1x2
Roma - Torino	x
Reggina - Catanzaro	1x2
Udinese - Bari	1	x
Veneziamestre - Reggiana x Ravenna - Chievo	2
OSTALI IZIDI
SKUPINA A: ČSSR - Anglija 107:80 (54:39); Nizozemska - Grčija 66:93 (35:48).
SKUPINA C: Švica - Španija 53:130 (24:73).
SKUPINA D: Poljska - Francija 88:103 (43:50)
Kannard Johnson v Reggio Emilii
REGGIO EMILIA Italijanski košarkarski prvoligaš Cantine Riunite iz Reggio Emilie bo »poskusil« novega Američana Kannarda Johsona (23 let, krilo, 205 cm), ki naj bi zamenjal Louisa Orra, ki je enostavno pobegnil v ZDA tik pred začetkom tekme z bolonjskim moštvom Arimo.
Sedma zmaga SZ
SEATTLE — V devetem srečanju turneje po ZDA je sovjetska košarkarska reprezentanca osvojila svojo sedmo zmago, s tem da je premagala univerzitetno moštvo VVashington State s 102:92.
Prva dirka bo v Milanu. Favorit je Lisas Boy (X), ki razpolaga z uničujočim šprintom. Napovedujejo, da je Grimaldi (2) v odlični formi. Od skupine 1 pa lahko preseneti Galicia v ugodnem štartnem položaju.
V	drugi milanski dirki ima dobre možnosti Flash Gordon (2), čigar učinek je vselej pozitiven. Toda omembne vreden je tudi Erebus (X), nedavni zmagovalec podobne dirke. Epicuro (1) se vrača v nekdanjo formo.
Če se bo takoj po štartu vrinil na čelo skupine, bo v Bologni favorit za zmago konj Fremura (X). Durbin (1), ki je imel prejšnjo nedeljo precej smole, se bo brž skušal oddolžiti. Od skupine 2 lahko preseneti Florio Om, ki bo štartal ob ograji.
V	Firencah je moč zanesljivo staviti na konja Furore Om (X). Čeprav ima neugodno štartno številko, naj omenimo tudi konja Est KS (2). Pozor na Estoso (1), ki štarta ob ograji.
Za dirko v Padovi je napoved težka. Poskusimo z nadarjenim Detec-torjem (2), zoperstavljamo pa mu ko-
HARROGATE Finski pilot Mark-ku Alen na lancii martini je osvojil avtomobilski rally Anglije, zadnja preizkušnja svetovnega prvenstva. Alen je tako dokončal svoje nastope na letošnjem SP na drugem mestu (svetovni prvak je bil že prej znan, to je Italijan Massimo Biasion). Avtomobilska hiša Lancia je tako spet potrdila svojo premoč.
Alen je izkoristil odstop svojih rojakov Juhe Kankkunena na toyoti in Hannyja Mikkole na mazdi, da je zmagovito sklenil ta rally.
KONČNA LESTVICA RALLVJA ANGLIJE
1. Alen - Kivimaki (Fin.) lancia martini 7.15’37"; 2. Salonen - Silander (Fin.) mazda po 4'06"; 3. VValdegaard -Gallagher (Šve.) toyota po 6'49"; 4. Ai-rikkala (Fin.) - Murphy (VB) po 929"; 5. Schwarz - Hertz (ZRN) audi guattro po ir06".
LESTVICA ZA SP
1. Biasion (It.) 115; 2. Alen (Fin.) 86; 3. Fiorio (It.) 76; 4. Blomgvist (Šve.) 41; 5. Salonen (Fin.) 33; 6. Saby (Fr.) in
nja Eguazione (X). Omenimo tudi Acorluma (1).
V	Rimu bo galop. Zdi se, da nastopa Ricciatti (2) v zanj prelahki kategoriji, zato je favorit. Pravšnja alternativa zanj je Castiglia Brava (X), dobro se lahko odreže Cielo (1).
DIRKA TRIS
V	Aversi bo štartalo 20 konj. Naši favoriti: Elix Nad (12); Aguivolo (15); Knot Mod (19). Za sistemiste: Ferdy (5); Febry Pas (3), Algoso (9).
1.	—	prvi	X
drugi	1	2
2.	—	prvi	2
drugi	1	X
3.	—	prvi	X
drugi	1	2
4.	—	prvi	X
drugi	1	2
5.	—	prvi	2
drugi	X	1
6.	—	prvi	2
drugi	X	1
Auriol (Fr.) 32; 8. Ericsson (Šve.) 30; 9-Loubet (Fr.) in Recalde (Arg.) 27.	,
LESTVICA AVTOMOBILSKIH HIS
1. Lancia 140; 2. Ford 83; 3. Audi 73; 4. Mazda 64; 5. Toyota 46; 6. Renault 32; 7. BMVV 25, 8. Nissan 23; 9. Subaru 18; 10. Peugeot 15.
Nogomet: Dahlin v Firencah
FIRENCE — Temnopolti nogometaš švedskega prvoligaša Malmoa Martin Dahlin je včeraj dopotoval v Firence, da bi se srečal z odborniki društva Fi-orentine, ki ima »opcijo« na tega igra1' ca do 30. junija 1989. Predvideno je bilo, da bi se moral ta nogometaš muditi v Firencah in trenirati s Fiorenti' no skoraj deset dni. Dahlin pa je izrazil željo, da bi že jutri odpotoval na počitnice na Portugalsko. Verjetno pa ne gre za oddih, temveč da bi igralec tam stopil v stik s kakim portugalskim društvom.
Dahlin je star 20 let in je v švedskem prvenstvu dosegel 22 golov.
V Borovem športnem centru
Jutri prvi del šahovskega turnirja
Jutri, v soboto, bo v Borovem šp°r' tnem centru prvi del šahovskega tur nirja, ki ga Športna šola Trst prirm
vsako leto v okviru osnovnošolsk
olimpiade.
Mladi šahisti in šahistke se bodo zbrali ob 15. uri in bodo nato odigra^ prva tri kola. Drugi del turnirja bo n vrsti 10., zadnji pa 17. decembra.
(-boj-)
Občni zbor italijanske namiznoteniške zveze
RIM — Jutri in v nedeljo bo v Ri®j_ niju občni zbor italijanske namizno niške zveze za obnovitev odbora.
Trenutno so štirje kandidati predsedniško mesto, in sicer: dosed nji predsednik Vito Penna, podpm sednik Cesare Sagrestani, bivši drža ni reprezentant Stefano Bosi in.Prei0 sednik mladinske komisije Vittor Longhi.
Aleksander Mužina (letnik 1936) je naš dolgoletni športni dopisnik. Skoraj od ustanovitve ŠZ Gaja je bil v odboru tega našega društva (odbornik, tajnik, podpredsednik), sedaj pa je v nadzornem odboru. Aktiven je tudi pri KD Skala iz Gropade. Mužina je tudi našvugankarski sodelavec (Križkraž in Minikrižkraž), več let sodeluje pri Mladiki in Pastirčku. Pri slednjem je že več kot 30 let ugankarski in športni sodelavec. Prejšnji teden je Silva Meulja pravilno napovedala osem rezultatov.
Pred začetkom svetovnega smučarskega pokala (2)
Spet dvoboj Švica - Avstrija
Velikih pretresov, kakršne so včasih povzročale menjave generacij v posameznih reprezentancah, v novi sezoni svetovnega pokala ni pričakovati. Čeprav se kakovostni vrh svetovnega alpskega smučanja vztrajno širi, to ne bo imelo posebnega vpliva v boju za najvidnejše lovorike, ni pa rečeno, da v tej zimi na alpskih progah ne bo presenečenj.
V dvaindvajsetih sezonah svetovnega pokala v alpskem smučanju So se samo tri reprezentance potegovale za primat, za zmago v pokalu narodov, seštevku vseh točk, ki jih od konca novembra do pomladi osvoje tekmovalci in tekmovalke ene države. To so Avstrija, Švica in Francija, vendar pa Francija že od leta 1972 ne posega več v ta boj, tako da gre že vse od tedaj le za dvoboj dveh alpskih super sil Švice in Avstrije, pri tem pa ima že od leta 1983 poglavitno besedo Švica, ki se upravičeno ponaša z naslovom prve države v alpskem smučanju zadnjih let, v katerih si je nabrala tudi precejšnjo prednost v posamičnih zmagah svetovnega pokala, tako da jih ima sedaj 306, medtem ko jih ima Avstrija 258.
Švica utegne tudi marca na finalu svetovnega pokala v japonskem smučarskem središču Shigakogen osvojiti pokal narodov, čeprav nemara težje kot minulo sezono, kajti avstrijska moška reprezentanca je zlasti v tehničnih disciplinah močno napredovala, to zimo pa je pričakovati njeno eksplozijo. Avstrijski specialisti za tehnične discipline po novem vadijo pod vodstvom nekdanjega glavnega trenerja jugoslovanske moške reprezentance Filipa Gartnerja, ki je mesto v norveški alpski reprezentanci prepustil svojemu bratu Alešu, prej trenerju kanadske ženske vrste, še prej pa glavnemu trenerju jugoslovanskih deklet.
Eno izmed poglavitnih vprašanj pred začetkom svetovnega pokala je
Posebej za Primorski dnevnik JOŽE DEKLEVA
tudi, ali bo Italijan Alberto Tomba nadaljeval svoje serijske zmage v slalomu in veleslalomu. Italijanski reprezentant se je v pripravljalnem obdobju izdatno posvečal superveleslalomu, zavedajoč se, da samo v dveh disciplinah ne more poseči po velikem kristalnem globusu. V današnjih razmerah svetovnega pokala je samo s slalomom in veleslalomom zares težko zmagati v skupni razvrstitvi svetovnega pokala, čeprav se je velemojstrom, kot denimo Švedu Ingemar-ju Stenmarku, posrečilo tudi to, res pa je, da je bila tedaj formula svetovnega pokala nekoliko drugačna, pa tudi Albertu Tombi se je minulo sezono že nasmihala zmaga v svetovnem pokalu, ki pa jo je zapravil, ker ni živčno
zdržal do konca tega maratonskega tekmovanja. Res pa je, da se je Alberto Tomba na moč osredotočil na olimpijske igre v Calgaryju, kjer je osvojil zlato v slalomu in veleslalomu, nato pa je razumljivo nekoliko popustil, tako da mu je zmanjkalo sape za odločilne boje v svetovnem pokalu.
Veliki švedski smučarski as Inge-mar Stenmark, recimo meni, da Tomba najbrž le ne bo tako suveren, kot je bil minulo sezono, da pa bo v tehničnih disciplinah vsekakor eden najbolj nevarnih tekmecev. Zase pa Stenmark trdi, da ga motivira le še svetovno prvenstvo v Vailu, zaradi katerega se je sploh odločil še za eno tekmovalno sezono, ki pa jo utegne tudi kar na lepem prekiniti, če mu ne bo šlo. Stenmark že bolj misli, kako se bo vživel v novo vlogo pri begunjskem Elanu, kjer namerava prevzeti
delo pri propagandi izdelkov in voju smuči. To delo pri Elanu °P,O0-Ija že Stenmarkov tekmec s sia skih prog Bojan Križaj.	cC>veda
Vendar pa bo Tomba, če bo se ^e. obdržal briljantno formo, izred/i z0 varen tekmec prvemu favori skupno zmago, Švicarju Pirmrn11,^ briggnu. Eden iz med vsestra tekmovalcev, Avstrijec Marc zo delli, še sodi v ožji krog lavo„azado: skupno zmago, toda močno /e n val v slalomu, sploh pa so sta a0s-zmeraj kaj nezanesljive, sa/ 9a P-obit1 to peste poškodbe. Ne gre pa p rav še na dva Avstrijca, ki sta Nujiczfi, tako pripravljala v vseh 9isjjijerja; Huberta Strolza in Giinterja M -več V ženski konkurenci vel,1“ Xjjeni pozornosti vsekakor Švicar«^ ;e/(-
............> najb
lj nev
bo imela prav v svojih
pozornosti vsekakor ovicui-Schneider, ki je najbolj PPPZmice P° movalka. Najbolj nevarne tek . bo imela prav v svojih rojakinj $e v rii Walliser in Brigit ti Oertlh a (ilno ta švicarski obračun ne bo Avstrijk0 vmešala tudi čedalje bol]sa pre-Sigfrid Wolf. Ob preračunljivafe# misleku bi v kakem kombmacii^a smuku utegnila štartati tua sflmo Svet, vendar pa je to za s I. tLidi domneva, ki pa se navsezad.nll0. lahko uresniči, če bo mlad I seZofl°
vanska reprezentantka m:	bne za
dobila ambicije, ki so p največje uspehe.
Košarka: v šestem kolu promocijskega prvenstva
Mladinska odbojka na Goriškem
V Dolini spet derbi
Prva zmaga deklet Agoresta
reden se lotimo redne tedenske apovedi je nujno, da se navežemo na evšečnosti, ki so povzročile preložijo treh sobotnih srečanj zaradi pomikanja sodnikov.
n košarkarski zvezi tarnajo, da se °N° Proti kroničnemu pomanjkanju rukov, da mlajši rodovi ne kažejo av nobenega zanimanja za to poseb-■ vR)9° znotraj košarkarskega sek-la m še, da posamezna društva niso ... angažirana v usmerjanju mlaj-, dudi, ki nimajo niti igralskih niti snerskih ambicij, k sodniški dejav-su. Ob tem, da je iz znanih in vsa-omur razumljivih razlogov sodniški 6 Prav gotovo neprivlačen (ne IpO za mlajšega človeka), bi povedala ?e bedeče: vsako društvo plačuje osarkarski zvezi dokaj visoke člana-tgne' vPisnine in davek za igranje. Iz t j-a Piraja, da mora zveza, če že terja tek ^ne daiatve' poskrbeti, da vse po-a nemoteno in brez zastojev. Poleg Dga mora vsako društvo, ki si želi dat določeno tekmo, plačati do-u ni denarni znesek. Kaj bo pa zveza ni r.6nda v tem primeru? Bodo mar iz-odškodnine šestim prizadetim
Osrednje srečanje šestega kola v de°iv°C^Skem Prv^stvu bo slovenski v r * med Bregom Adriatherm in pl atovelom Electronic Shop. Obe eki-a doslej zbrali samo po eno zma-^ Vendar pa ima Kontovel tekmo val P ^ežko je predvidevati zmago-ni ^ Pa favorita, čeprav je na dla-
n . razpolagajo Kontovelci z odlič-ne igralsko zasedbo, ki pa zaenkrat še kov Zpcdniuje predprvenstvenih priča-0j nl- Domačine pestijo poškodbe in lož °tnost*' vseeno pa bodo ob tej pri-[i. nLostl zaigrali značajno kot v za-daPh dveh nastopih.
Sp lcibona bo na domačem igrišču vedn6 9 V g°ste Barcolano, ki je še 0 sila neugodna za vsakogar.
(Cancia)
Domovci doma
tia m* G ometal Simek bo jutri nastopil In.Qe	tleh proti solidni ekipi
movei ° *z ^tarancana. Tokrat bodo dobo j„ \ nekoliko popolnejši postavi, saj nasprt tUd* center Podberšič. Jutrišnji kimi 'J n* razPolaga z nekaterimi viso-gralci. Zato naloga naših ne bo
najlažja. Srečanje bo v telovadnici Kulturnega doma ob 18. uri. (af)
Košarka: v D ligi
Borovci v Tržiču
Po petih kolih četrtoligaškega prvenstva se košarkarji Bora Radenske bolj ali manj čvrsto držijo sredine razpredelnice. Jutri, bodo odšli v Tržič, kjer bodo merili moči s starimi znanci moštva POM, ki so lani sicer izpadli iz lige, vendar so se spet vrnili v D ligo s pomočjo repesaža.
Na podlagi vseh prejšnjih izkušenj ter tudi na osnovi stvarnih ocen naj bi bili Turcinovichevi fantje favorizirani. Zanimivo je tudi, da je Radenska osvojila obe svoji letošnji zmagi na tujem, kar daje dobro upati tudi tokrat. Za spremembo bodo morali »belo-zeleni« za zmago zadostiti potrebi po boljšem skoku pod obročema in blokiranju nasprotnikovih centrov v napadu, saj sta tile točki doslej deficitarni v Borovi igri. (Cancia)
DRŽAVNI MLADINCI
LEGNONORD - BOR RADENSKA
96:94 (42:55)
BOR RADENSKA: Kocman, Paulina 18 (4:4), Guicciardi, Cupin 2 (0:1), Kras-
na 10 (4:5), Škerk 26 (11:13), M. Pertot 9 (1:2), B. Pertot 15 (3:4), Bajc 14 (4:5).
TRI TOČKE: Škerk 1.
Borovi mladinci za las niso poskrbeli še za en podvig. V gosteh so namreč izgubili za borni dve točki, čeprav so po prvem polčasu visoko vodili. In prav v prvem delu so borovci igrali zelo učinkovito. V 10. min. so vodili z 29:16, v 19. pa s 50:36. V d. p. so domačini igrali consko »press-obrambo«, katero so borovci v začetku zlahka premagovali (v 24. min. so vodili še s 66:50), nato pa so imeli več težav in domačini so v 31. min. povedli s 73:72. 20" pred koncem (pri izidu 96:94 za domačine) je Škerk, ki je bil skupno s Paulino od naših najboljši, imel žogo, a je prehitro metal in zgrešil.
NARAŠČAJNIKI
INTER 1904 - BOR INDULES B 90:46
(40:17)
BOR INDULES B: Korošic, Martino-lich 5 (1:6), Galopin 2, Grbec 6 (0:1), Križmančič 1 (1:4), Virno 8 (0:5), Žiberna 4 (2:4), Porporati 12 (0:4), Punis 8 (0:1).
Proti Interju 1904, ki sicer sodi med slabše ekipe v tej konkurenci, je druga Borova postava pokazala še nadaljnji napredek v igri in je kljub porazu zadovoljila. (V. Tomšič)
Minibasket: turnir Zini & Rosemvasser
Le tri naše ekipe
Danes se bo pričel turnir v minibas-ketu "Zini & Rosenwasser", ki je že vrsto let najpomembnejša prireditev za minikošarkarje (letniki 1977 in mlajši) na Tržaškem. Letos bo na tem turnirju nastopilo "le" osemnajst ekip, ki jih je organizator (US Don Bosco) razdelil v tri skupine:
SKUPINA A: Societa Ginnastica Triestina, BOR, Foschiatti, Libertas, Internazionale Opicina, POLET.
SKUPINA B: Stefanel, Universita Popolare, CAMB, Dardi, KONTOVEL, San Giusto.
SKUPINA C: Don Bosco A, Ricrea-tori, Poggi Basket, Inter Milje, Ferro-viario, Don Bosco B.
Na tem turnirju nastopajo torej le tri slovenske ekipe, kar je korak nazaj glede prejšnjih izvedb. V vsaki skupini bodo ekipe igrale vsaka proti vsaki.
Prve tri uvrščene bodo nadalje igrale v "elitni skupini", ostale pa v "tolažilni".
Turnir G. Obersnel
Če glede letnikov 1977 in mlajših pri naših košarkarskih društvih stanje ni rožnato, kaj torej reči za še mlajše minikošarkarje (letniki 1979 in mlajši)? Upajmo, da so naša, ne samo košarkarska društva, ubrala pot (ki gotovo ni napačna...), da gojijo predvsem otroško telovadbo. Dejstvo pa, da se je na ta turnir vpisalo eno samo društvo, to je Polet, je še kar zaskrbljujoče.
Sicer pa se tudi pri italijanskih mestnih košarkarskih društvih že krepko pozna padec rojstev (predvsem moške populacije). Na tem turnirju bo namreč nastopilo le 12 ekip. Svojo prvo tekmo bo Polet odigral v ponedeljek, 5. 12., v telovadnici Poggi Paese proti ekipi Poggi Basket. (bi)
UNDER 18 MOŠKI
V tej konkurenci se je zaključil prvi del prvenstva. Na vrhu lestvice sameva nepremagana postava Vala Našega prapora Imsa, ki je v zadnjem kolu premagala najnevarnejšega tekmeca za končno zmago, ekipo Soče Čerim-pex.
Srečanje v Sovodnjah je bilo izredno borbeno, na visoki tehnični ravni in privlačno za številno občinstvo.
Po porazu Soče je 2. mesto prevzela ekipa S. Luigija, ki bo odslej za valov-ce nasprotnik številka ena.
IZIDI 7. KOLA: Torriana - Fincanti-eri 3:0, Soča Čerimpex - Val Naš prapor Imsa 0:3, S. Luigi - Ronchi 3:0, počival je Grado.
LESTVICA: Val Naš prapor Imsa 12, S. Luigi 10, Soča Čerimpex 8, Acli Ronchi 6, Torriana 4, Fincantieri 2, Grado 0.
UNDER18 ŽENSKE
AGOREST - TORRIANA	1:3
(9:15, 15:8, 13:15, 12:15)
MORARESE - AGOREST	1:3
(10:15, 6:15, 15:13, 10:15)
AGOREST: Maša in Magda Braini, Florenin, Fajt, Pavšič, Grillo, Krašček, Zavadlav, Tabaj, Paulin, Rinelli.
Mlade predstavnice Agoresta so v zadnjem tednu odigrale dve prvenstveni tekmi. V prvi so klonile pred
Torriano iz Gradišča, v drugi pa so zabeležile prvo prvenstveno zmago.
V zadnjem srečanju so Prinčičeve varovanke, kljub nepopolni postavi, povsem nadigrale vrstnice iz Morara. Na tem srečanju so naše predstavnice pokazale boljšo uigranost in odločno boljši sprejem servisa.
-jo-
IZIDI 7. KOLA: Villacher Bier - Pie-ris 3:0, Farra - Morarese 3:0, Agorest -Torriana 1:3, S. Luigi - Libertas Gorica 3:0.
LESTVICA: Villacher Bier 14, Fincantieri in S. Luigi 12, Torriana 10, Lu-cinico 8, Farra 6, Libertas Gorica 4, Agorest 2, Morarese 0.
PRIHODNJE KOLO: Agorest - Pie-ris.
UNDER 16 ŽENSKE
Edina slovenska predstavnica v tem prvenstvu, Soča Čerimpex, je z zmago začela prvenstveno pot. Slovenske odbojkarice so namreč brez večjih težav zmagale v Fari.
IZIDI 1. KOLA: Sagrado - Intrepida 3:2, Farra - Soča Čerimpex 1:3, Libertas Gorica - S. Luigi 3:0, Fincantieri -Azzurra 3:0, Grado - Fossalon 3:1.
LESTVICA: Fincantieri, Libertas Gorica, Soča Čerimpex, Grado in Sagrado 2, Intrepida, Fossalon, Farra, S. Luigi in Azzurra 0.
PRIHODNJE KOLO: Soča Čerim-pex - Sagrado.
Postava Soče Čerimpex (under 18 moški) s trenerjem Borisom Jelavičem	(foto M. Jarc)
Dijaško prvenstvo - nogomet
Prva zmaga »Prešerna«
D strctV PREŠEREN 2:6 (0:4)
K°cman (lf Gherbassi <3)' stemi (2).
Tence' Moreno Šavron, Grilanci 'T011' Ser9io Kocman (v d. p. Tavčm ^eJojnazetič, Blasutto, Sterni, baSS| btoRa' Goran Kocman, Gher-
ProH^u? 50 naši dijaki zmagali, sicer so nJlbkl ,enaisterici. Že na začetku Zastroi-1cle * nekaj dobrih priložnosti, sledmi i1 SR celo 11-metrovko. V na-do ph akciji je Goran Kocman podal ntrežr,6!^3SS*ia' k' Je 2 lahkoto zatresel ral n_ Kmalu zatem je Sterni realizi-Prav<-i Predložku Gorana Kocmana, dualni i n!?. Ie- dal zadetek po indivi-pet Oh vC1)l' Getrti zadetek je dal zo-
p°Podah BlSasuUaie prema9al vratar>a
V nadaljevanju modri niso več igrali tako učinkovito. Vsak je iskal osebno slavo in ni bilo več prave skupne igre. Sterni je dal peti zadetek. Vsi so hoteli zadeti in so zato igrali napadalno. Nasprotniki so igrali na protinapad. Dosegli so oba zadetka prav tako. Sesti in zadnji zadetk je zopet dosegel Gherbassi z močnim diagonalnim strelom. Modri so imeli še veliko priložnosti, a jih niso izkoristili zaradi prevelike sebičnosti posameznikov. Pohvalo zasluži predvsem poleg že omenjenih strelcev celotna ekipa zaradi požrtvovalnosti in borbenosti v prvem polčasu.
Zadnji nastop bo v ponedeljek proti ekipi šole Nordio.
(Maxi)
primorske* - šport na primor^]
V derbiiu zmagala Izola
v	?e Jesenski del tekmovanja
kolu f.nSk‘ n°gometni ligi. V zadnjem Hior,i, a se med seboj pomerila pri-Dejh,- a Predstavnika Izola in Vozila, hi, v: 50 2 PO dobili domačini, Izolča-9°ričaSO *ako v sre<f ini lestvice, Novo-to£ki v pa za njimi zaostajajo za dve Pobliši, °?er ie v tekmovanju medre-soko c o bge na domačem igrišču vino ie’ h	Premagal Primorca. Konča-
Potem dl tekmovanje v primorski ligi. braniu ( i® 'inbran Kovinar premagal slov i„ 'v za°stali tekmi) je osvojil na-DohSenSkega Prvaka, kar j j u0 50 se tokrat od*ezali odboj-analskeaa Salonita ki cn rlnma
visoko odpravili goste iz Mostarja, drugoligaška ženska ekipa Nove Gorice je izgubila v Osijeku, Koprčanke pa so dosegle drugi par točk v republiški ligi.
Derbi slovenske lige sta odigrali tudi primorski košarkarski moštvi Iskre Nove Gorice in Postojne. V novogoriški dvorani so bili po pričakovanju boljši Postojnčani. V ženski ligi je Cimos doma klonil proti Iliriji.
Rokometašice ajdovskega Mlinotesta so po visoki zmagi nad Polano same na čelu slovenskega prvenstva. Velik rokometni dogodek je bil v Ajdovščini, kjer so pripravili turnir kadetskih reprezentanc jugoslovanskih republik in pokrajin. Zmagala je reprezentanca
		obvestila - obvestila		
°bVeščlOT°.R KLUB v Dolini svo)e člane, da bo sestanek bes, 25 i V 9°s«lni Pri studencu da-^tierav;™" od 20-30 dalje. Člani, ki btovatj „ ? v naslednji sezoni tek-ŠD n'nna Se nuIno udeležijo seje. vabi ARMADA HOBLES diho na ,°Yn? in srednješolsko mla-9a teka e£a! rolkanja in smučarske-lld°rnia^i/ainteresirani dobijo vse SMrr* JC P° Petanu 299012. a.bvešč50,RSKI KLUB BRDINA z,,bovanin i i.e v teku vpisovanje za *e’ ki bo na Pohorju od 26.
decembra 1988, do 2. januarja 1989 v Hotelu Habakuk (vključeno silvestrovanje). Informacije in vpisovanje dobite na sedežu kluba, Proseška 131, Opčine, vsak torek in četrtek od 19. do 21. ure.
TPK SIRENA
vabi v soboto, 3. decembra, vse svoje člane na društveno večerjo, ki bo v društvenih prostorih. Za rezervacije telefonirati od 15. do 20. ure na št. 422696 najkasneje do 28. t. m.
Pri Gaji so zaključili teniško sezono
Vse bolj razvejana dejavnost
Borut Plesničar - mladi deželni reprezentant teniškega odseka Gaje
Prejšnji petek so Gajini tenisači z zaključno večerjo in z nagrajevanjem zmagovalcev društvenih turnirjev sklenili letošnjo sezono.
Letošnja klubska prvaka sta Andrej Pregare in Cirila Devetti. Prvi je v zanimivem finalu premagal Roberta Čorba, za njima sta se uvrstila Edi Go-mizelj in Danjel Trampuš. Devettijeva pa je pričakovano zmagala med ženskami, na drugo mesto se je povzpela mlada Daša Grgič, za njo pa Suzana Possega in Mira Grgič. Nagrajeni so bili tudi finalisti tekmovanja moških dvojic, zmagovalni par Corbo-Canno-ne in drugouvrščeni Tomažič-Spacal. Izrabili smo priložnost, da smo se z načelnikom sekcije Karlom Rudežem pogovorili o komaj zaključeni sezoni in o načrtih za prihodnjo. Povedal nam je:
»Letošnja sezona, ki smo jo začeli s skupnimi pripravami na Rogli, nam v ekipnih tekmovanjih ni dala velikih zadoščenj. Nekaj je bilo smole, saj sta nam zaradi poškodb zmanjkala ključna igralca v moški konkurenci in sicer Dorjan Gomizelj ter Andrej Baldassin, delno je slabšim uspehom botroval nezadosten trening v zimskem času, svoje pa je opravila tudi neizkušenost, to posebno pri dekletih. Vsa ekipna tekmovanja so na sporedu že v prvem delu sezone. Ko pa se ta zaključijo pridejo na vrsto številni individualni turnirji, ki se odvijajo tja do pozne jeseni
v organizaciji raznih deželnih društev. Tako na primer že nekaj let tudi mi organiziramo deželni turnir Hill Šport za neklasificirane igralce in ta je tudi edini turnir, na katerem naši člani agonisti nastopajo v večjem številu, medtem ko je naša prisotnost na ostalih turnirjih le občasna. Do izraza pride namreč premajhen čut tekmovalnosti naših fantov in deklet. Društvo skuša že sedaj in še bolj pa namerava v prihodnje pomagati mladim, da bi imeli kar se da primerne pogoje za vadbo. Olajšave imajo v teku poletne sezone pri rezerviranju igrišč, po svoji moči jim društvo priskrbi učitelja za vadbo, v zimskem času pa zaradi že znanega pomanjkanja lastnega pokritega prostora priskrbi nekaj ur v objektih drugih društev. Vodstvo si pa v zameno od mladih želi, da bi se bolj zavzeto vključili v krog deželnih turnirjev, saj je ta najboljši, če že ne edini način za napredovanje.«
»Naj omenim ob tej priliki dva naša tekmovalca, ki sta se s prizadevnim nastopanjem skozi sezono dokopala do končnega uspeha. To sta Cirila Devetti in Borut Plesničar. Cirila je prvo leto pri nas in njen pristop k društvu je gotovo za nas velikega pomena. V tem letu je nastopila na petih turnirjih, od katerih je štiri zmagala, le v zadnjem pa je klonila v finalu. S tem si je pridobila toliko točk, da bo v prihodnji sezoni lahko nastopila med C-
kategornicami. Prepričani smo, da se bo Cirila tudi v višji skupini dobro odrezala, saj jo odlikujeta dobra igra in trdna volja. Borut pa je bil prejšnji mesec poklican v deželni tehnični center, potem ko je na deželnem mas-terju zasedel dobro četrto mesto. V okviru tehničnega centra, ki deluje letos v Vidmu bo Borut v družbi najboljših under 14 in under 12 iz dežele treniral pod vodstvom dveh priznanih učiteljev. V prihodnji sezoni pa bo zastopal Furlanijo-Julijsko krajino na državnih turnirjih, ki jim s posebno pozornostjo sledi vodstvo teniške federacije. Nedvomno odseva uspeh teh dveh tekmovalcev tudi na naše društvo in v Borutovem primeru na učitelja, prof. Borisa Košuto, ki že nekaj let skrbi za naše najmlajše.«
»Kar se tiče prihodnje sezone upam, da bodo prav najmlajši, ki v pričakovanju prvih uradnih nastopov že redno vadijo, popestrili društveno tekmovalno dejavnost. Vadi tudi skupina fantov, ki bodo prišli v poštev za ekipo, ki bo nastopala na tekmovanjih za italijanski pokal. Z veseljem pa smo sprejeli v teh dneh novico, da bo po enoletnem premoru spet začel s treningi Dorjan Gomizelj.«
»Končno bi še rad povedal, da niso v tem času delavni samo tekmovalci. Za njimi je tudi ožji krog ljudi, ki skrbi za to, da bi bile razmere za delo v prihodnje vse boljše. Zato lahko danes z zadoščenjem rečemo, da smo na zelo dobri poti, ki nas bo končno privedla do pokritega objekta. Ta pa je danes neobhodno potreben za razvoj tekmovalcev in teniške šole med našo manjšino. Istočasno pa bomo z novim objektom ustvarili boljše pogoje za igro tudi rekreativcem, ki sestavljajo največji del naših članov. Tudi ti imajo namreč za sabo precej aktivno sezono, med katero so bile na vrsti številne in živahne tekme v okviru raznih notranjih turnirjev in pa prijateljska srečanja z društvom Slovan iz Ljubljane, teniškim klubom iz Kopra in nazadnje v okviru širše manifestacije s klubom italijanske manjšine v Kopru Antonio Gramsci.«
»Vse kaže torej, da čakajo tenis pri Gaji boljši časi, saj bi se z novim objektom povzpeli med največja društva v deželi. Takrat pa bo treba še resneje pritisniti na delo z mladimi, da bomo lahko tudi na igriščih kompetitivni z ostalimi.« (Alma)
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 1.200.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.-din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500- din, trimesečno 12.000 - din, letno
45.000,	- din. Za organizacije in podjetja mesečno
7.000.	- din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
član italijanske zveze časopisnih založnikov FlEG
25. novembra 1988
Pod pokroviteljstvom mednarodnega Rdečega križa
Iran in Irak sta uradno začela z izmenjavo vojnih jetnikov
TEHERAN Na podlagi dogovora, ki ga je pred kratkim dosegla mednarodna organizacija Rdečega križa z iraškimi in iranskimi oblastmi, je včeraj začela izmenjava vojnih ujetnikov med obema državama. Na letališču Mehrabad pri Teheranu se je tako vkrcalo na iraško letalo 52 iraških vojakov, ki so končno lahko odpotovali v domovino. Gre za 49 navadnih vojakov in tri oficirje. Iz Iraka pa je v Iran odpotovalo 41 iranskih vojakov. Pogodba pa se nanaša samo na tiste iraške oziroma iranske vojake, ki so bili ranjeni, pohabljeni ali so postali invalidi v vojni.
Včerajšnja prva izmenjava vojnih ujetnikov spada v okvir obširne akcije, ki se nanaša na skupno 1.569 vojakov z obeh front. Iraška tiskovna agencija Irna poroča, da so vojaški
zdravniki pred odhodom pregledali vse vojake in jim nudili potrebno pomoč. Po neuradnih podatkih, je bilo v iransko-iraški vojni ujetih približno 100 tisoč vojakov, več pa je iraških jetnikov v rokah iranske vojske.
Izmenjava vojnih jetnikov bo potekala v desetih fazah, vsakič pa se bo vrnilo v domovino 115 iraških vojakov in 41 iranskih. V včerajšnji prvi operaciji pa je bilo iraških jetnikov manj, saj jih je 15 zadnji trenutek prosilo za politični azil, 21 se je že v preteklosti prostovoljno odločilo, da ostanejo v Iranu, 27 pa jih je v času jetništva že ozdravelo in torej ne spadajo več v vrste ranjencev in invalidov, ki imajo prednost. Od začetka zalivske vojne pa se je v Iran oziroma v Irak vrnilo skupno že 1.450 vojnih ujetnikov.
Položaj v bližnjevzhodnem vojnem žarišču se torej postopoma normalizira. Prav te dni je namreč iranska družba Iragi Line spet vzpostavila pomo-morsko progo z arabskimi emirati. Nekaj težav več pa ima Irak, ki kljub temu da je po prenehanju ognja z Iranom postal politični in moralni »zmagovalec«, še nima dostopa na morje. Pristanišče v Basri je še vedno nedostopno, v kanalih ob izlivu Tigrisa in Evfrata pa je že od leta 1980 zadiranih 36 trgovskih ladij. Tudi plovba po Šat-el-Arabu je onemogočena zaradi neštetih nerazstreljenih min in bomb. Bonifikacija tega predela reke pa bi terjala ogromno denarja. Že zaradi privilegija Irana, ki se sedaj lahko poslužuje vodne plovbe, bodo spori z Iranom trajali v nedogled.
Danes v Italiji skoraj 700 primerov gobavosti
RIM — Danes živi v Italiji skoraj 700 ljudi, ki so okuženi z gobavostjo, njihovo bolezen pa zdravijo ambulantno. Do novih primerov gobavosti prihaja predvsem v Liguriji, Toskani ter v Kalabriji in na Siciliji, v glavnem pa gre za delavce, ki so bili na delu v Venezueli, kjer so se okužili pred povratkom domov. Drugi vir okužbe pa naj bi predstavljali tuji delavci, ki pri iskanju zaslužka prihajajo v Italijo iz držav, v katerih je gobavost še zelo razširjena.
Kot je povedal prof. Barbieri, primarij na posebnem dermatološkem oddelku v bolnišnici v Bariju, je glede te bolezni položaj v Italiji povsem pod nadzorom zdravstvenih oblasti. V skladu z zakonom se morajo bolniki vsake tri mesece javiti v specialistični ambulanti, kjer jim opravijo vse potrebne preiskave.
Avstralijo pesti naval 300 milijonov zajcev
SYDNEY — Avstralske nižine so redno podvržene »napadom« preštevilnih zastopnikov te ali one živalske vrste. Vsakih nekaj let se' ponavlja naskok sicer ljubkih kengurujev, ki pozobajo vse, kar je posadil človek, tokrat pa je avstralske farmarje obiskalo kar 300 milijonov zajcev.
Dolgouhe živalice so sestradane. Preveč jih je, da bi si v običajnih pogojih primerno potešili lakoto, zato so se razpasli po 220.000 kvadratnih kilometrih ozemlja na avstralskem Jugu. Kmetje ne vedo več, kaj bi, saj so se znašli z njivami prekritimi z mehkimi kožuščki. Živalice padajo tudi v vodnjake, mrhovine pa so že okužile nič koliko krajevnih vodovodov.
Stanje je tako zaskrbljujoče, da so ustanovili posebno vladno komisijo, ki skrbi za floro in favno. Člani te komisije so ugotovili, da je na nekem zemljišču (farma je bila sicer obsežna, saj se je razprostirala na 11.250 kvardratnih kilometrih) »zajtrkovalo« 24 milijonov zajcev. Izvedenci menijo, da bo sesalce s čvrstimi glodači ugonobilo le poletje, če bo seveda temperatura dovolj visoka. Po izredno blagi zimi in dolgi deževni dobi bi morala nastopiti suša, ki naj bi vsaj delno uravnala naravno selekcijo.
Ko se vlak iztiri...
- —
tj. V « .

V Floridi je nekaj dni pustošil tropski vihar Keith. Posledica njegov« obiska je tudi slikovita železniška nesreča, v kateri se je iztirilo vagonov	(Telefoto -
Thomas Borck (oči so njegove) ima nič koliko prijateljev. Škorpijon na sliki je eden od teh, doma pa ga čaka še 49 tarantel in 25 kač. De gustibus ... (AP)
Iz makedonske prestolnice oster opomin grški vladi
tete makedonskega naroda... Grčija je v duhu sodobne!!
SKOPJE — Udeleženci mirnih demonstracij pred generalnim konzulatom republike Grčije so zaradi nepriznavanja makedonskega jezika, ter univerze naroda ter njegove države v sklopu SFRJ, včeraj sprejeli deklaracijo, ki so jo poslali vladi te jugoslovanske sosede, ZN, evropski rektorski konferenci v Ženevi in evropskemu parlamentu v Strasbourgu.
Mladinska organizacija Makedonije in univerza Kiril i Melodij v Skopju sta v deklaraciji Grčijo in svetovno javnost znova opozorila, da je univerza Kiril i Melodij vzgoj-no-izobraževalna institucija v SR Makedoniji, v kateri delajo in se izobražujejo Makedonci, pripadniki drugih narodov in narodnosti SFRJ, pa tudi veliko tujih študentov in znanstvenih delavcev.
Gre za mednarodno priznano institucijo, ki sodeluje z drugimi institucijami po vsem svetu.
Odločitev grškega parlamenta iz leta 1982 je zato groba in slepa kršitev ter zanikanje kulturne in nacionalne identi-
civilizacijskega razvoja in njenih mednarodnih obvezno dolžna priznati to nacionalno identiteto in samobitnost kedonskega naroda in SR Makedonije v okviru SFRJ-no postopanje je v nasprotju z načelno pripravljenostjo dobrososedske odnose in sodelovanje z Jugoslavijo.
Grčija nima pravice prepovedovati študija na tej unl . zi, prav'tako kot ne more zavračati diplom njenih faku V deklaraciji je ob koncu zapisano, da mora Grčija y znati tudi obstoj makedonske narodnostne manjšine državi.	ni
To deklaracijo pošiljamo kot mladi ljudje. Upamo, ^ države ali naroda, ki bi želel svojo bodočnost 3ra gI1ja, zapiranju in razdelitvah. Grčiji ponujamo roko sodelov kulturne in znanstvene stike, ki bodo prispevali k trdne 1 j
sosedskim odnosom«, so zapisali udeleženci demons
(dn)
Na Filipinih vojska pomotoma pobila celo družino
MANILA Filipini so bili v teh dneh spet prizorišče krvavih dogodkov. V nekem mestu na jugu Filipinov je vojska po pomoti pobila šestčlansko družino, istočasno pa so nekje drugje na tem pacifiškem otočju gverilci vdrli v neko cerkev ter ubili štiri vernike in jih najmanj deset ranili.
Do prvega poboja je prišlo v kraju Mari tula v filipinski pokrajini Agusan del Sur. Tam je enota filipinske vojske s topovi streljala proti položajem komunističnih gverilcev. T da po pomoti je ena izmed 105 mm granat namesto gverilcev zadela stanovanjsko hišo. Pri tem je bila hiša popolnoma porušena, pod ruševinami pa je našla smrt šestčlanska družina. Komandant oddelka, ki je bil kriv za smrt nesrečne družine, je ob tem le lakonsko izjavil, da dogodek obžaluje.
Do gverilskega napada na cerkev pa je prišlo v Makalipiju na otoku Cebu. Med verskim obredom je skupina oboroženih moških nenadoma vdrla v cerkev in začela streljati po vernikih. Pri tem so ubili najmanj štiri osebe, vsaj deset pa jih je bilo ranjenih. Napad na cerkev raziskuje otoška policija, ki je odgovornost za atentat pripisala komunističnim gverilcem nove ljudske armade NPA.
Zaenkrat najdražja
V Londonu so za bajno vsoto 572 tisoč šterlingov (milijardo in 300 milijonov lir) prodali violino, ki jo je leta 1743 izdelal cremonski mojster Giuseppe Guarnieri del Gesti	(AP)
Pred kratkim so celo ugrabili kapitana kontejnerke
Sodobni gusarji nemoteno gospodari]0 po toplih morjih jugovzhodne Azije
SINGAPUR — Nekaj z noži oboroženih gusarjev je nedaleč od pristanišča Singapur pričakalo domačo kontejnersko ladjo Hai Hiu, na katero so se gusarji naskrivaj povzpeli. Gusarji so se prikradli do kapitanove kabine, kapitana pa s silo odpeljali s seboj. To sta opazila mornarja, ki sta stekla pod palubo po pomoč k ostalim članom posadke. Vsi skupaj so šli v kapitanovo kabino, ki pa so jo našli prazno. Ko je na mesto prišel patruljni čoln singapurskih obmejnih stražnikov je skupina izginila s talcem v neznano.
Opisani primer ni črpan iz bogate bibliografije, ki govori o gusarskih prigodah po morjih vsega sveta, to je namreč le opis dejstva, ki se je pripetil nekaj tednov nazaj, žrtev ugrabitve pa je bil 55-letni kapitan Tsui Hung Ting. Vendar je je ta le zadnji člen dolge verige izsiljevanj in napadov, katerih so deležne posadke, ki plujejo po jugovzhodnih morjih Azije, kjer je še vedno veliko število modernih gusarjev. To je povzročilo upravičen protest iz vrst pomorskih družb, ki zahtevajo večjo zaščito.
Gusarji se pri svojih akcijah poslužujejo hitrih motornih čolnov, oblečeni so ponavadi v zelene uniforme in se »polastijo« ladje le nekaj minut zatem, ko jo opazijo. Na singapursko državno združenje pomorskih družb je prišlo samo v zadnjih dveh letih 53 opisov tovrstnih podvigov gusarjev, ki pa doslej še niso nikogar odpeljali s seboj kot talca. To dejstvo pa še dodatno
r
zaskrbijo pomorske družbe, skrbi jih narn!ni,tik01 to predstavlja novo, še bolj učinkovito < večje saj bi to gusarjem doprineslo nedvomno zaslužke.	. e k°
Posadke pa so vedno bolj zaskrbiie^^jjo plujejo po morjih, kjer nemoteno gosp jej. gusarji. Območje je bilo lovišče gusane ^gf. šnjih stoletjih, učinkovitost britanske	jvjed
narice pa jih je popolnoma onesposobi 'jeti, varnostnimi ukrepi, ki jih nameravajo p, ^o-vse bolj pogostoma omenjajo tudi to, ,. -e po-rožili vsaj kapitane ladij. Za izkorenini !pojava, pa so nedvomno potrebni učinko uSor-šegi, ker se je namreč »profesionalno5 p0-jev v stoletjih očitno izboljšala. Zdru i0p-morskih družb zaskrbijo tudi očitna , .^etn v nost mejnih organov, ki izvira P''6	b>
omejenem številu razpoložljivih kadr se učinkovito zoperstavili gusarstvu. denat' Ponavadi so se gusarji zadovolji	f0togra',
jem, urami, radijskimi sprejemniki i [adij- v skimi aparati, kar so pač našli na kr ^ dota^~ zadnjem primeru pa se gusarji sp/°n kai ko^an' nili blagajne, na tleh pa so nas/i n intefh^' cev. Andrew Fu, glasnik družbe Pac dejal “a tional Lines, lastnice ladje Hai Htul . saj so je to nedvomno najhujši primer	' krad[
gusarji vedno napadali ladje, da nQSadke nI' denar, nikoli pa niso storili članom P česar hudega.