P a St run o tslaSana v r otovln' Maribor, pptek 3k fanuerfa 1934 Stav. 4 Leto Vlil. (XV.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK OrMhtitttv« la upr*va> Mtulbor, uk tl / Telefo« ■r«dsMW« M40, uptav« 24M Uhaja rana nvdaija I« praznikov vscfc dan »to te. uri / Volja laaaBao parojaauMi « upravi ali p« pattt 10 O la, 0oa»avl|aii aa Mam 19 Din / Oglasi pm eaaika / Oglaaa «pra)om ta« oglaaMi acMalak « Uukllaal * MW tokaw«l nriaa U. tiAt* 99 JUTRA 99 Madžarska laž o slovanskem imperializmu NAJNOVEJŠA BOMBA MADŽARSKE PROPAGANDE. Bilo je l. 1917., v tisti dobi svetovne voj-no ko še ni bilo nobenega jasnega iz-gleda na konec in izid. Sedeli smo v B u-dimpešti v neki kavarni, in med drugimi je bil pri omizju tudi neki mlad huzarski nadporočnik, poznejši in še sedanji poslanec madžarskega parlamenta, katerega ime se v poročilih o sejah, zlasti pri debatah o zunanji politiki, reviziji, legitimizmu itd. velikokrat čita. Govorili smo o velikih evropskih vprašanjih, in zastopnik čiste madžarske rase je dejal: »Ml Madžari smo napovedali vo-iio Srbiji, Rusiji, Romuniji in Italiji, premagali smo vse in sedaj bomo diktirali.« V vsem svojemi besedovanju ni nit! enkrat omenil ne Avstrije ne Nemčije; govoril je ves čas samo »ml Madžari«. Ta reminiscenca bi bila gotovo brez pomena, če bi izražala samo mnenje omenjenega nadporočnika, postane^ pa takoj važna, če ugotovimo, da je mislil takrat tako vsak Madžar, od pokojnega ministrskega predsednika grofa Tisze do zadnjega prostaka honved-skih polkov. To pa nam dokazuje, da so Madžari šli zavestno, ho to m a v vojno iti so se v primenu zmage pripravljali na najbrutalnejše z a trt je Slovanov in Romunov na ozemlju krone sv. Štefana, kateri naj bi bile pripojene še nove za-vojevarte pokrajine. Skrajno predrzna laž se nam je zato Z(felo postopanje madžarske diplomacije svetovni vojni, ko je zatrjevala na ^se pretege zlasti v Parizu, Londonu in Rimu, da -so šli Madžari v svetovno vojno zato, ker jih je prisilil Dunaj, od Katerega so bili odvisni v zunanji politiki in vojaških zadevah. Kljub temu pa, da to ni bilo res, da je bilo vse zatrjevanje v tej smeri uprav ostudno potvarjanje resnice, se je vendar po-Srečilo prepričati lepo število politikov, Publicistov in finančnikov na zapadu, po-Sebno v Italiji in Angliji, a nekaj ^i v Franciji, o izmišljotini, da so bili Madžari »miroljuben« narod in se jim je ?-ato zgodila največja krivica, kar jih *'°ni,Tii zgodovina, ko so se jim odvzele Madžarske« pokrajine Slovaške. Gradiščanske, Sedsrograske in Vojvodine. £>ivži predsednik madžarske vlade grof Bsthlen je še nedavno preromal zapadne države, posebno Anglijo, ter priredil tam več Uo 100 predavani o »Madžarski storjeni krivici«. V londonskem parlamentu se je stvorila cclo skupina poslancev, ki si je nadela nalogo »delovati za Piavi ,e Madžarske«, in naposled se je »ašlm Se v Pariti, peščica poslancev, ki so sprejeli Bethlenovo povabilo na °hisk v Podonavju. Istočasno pa> ko je grof Bet hi en krošnjairi] s »krivicami«, storjenimi Madžarom. ie vrgel madžarski tisk v svet Derfidno ,až o »skritih Imperialističnih namenih Slovanov«. Zatrjeval je. da je namen Češkoslovaške, Jugoslavije in Rušije (tudi te!) osvojiti za Slovane vso srednjo in vzhodno Evropo. Jugoslavija naj bi po tem zatrjevanju bila šele kristalizacijska točka za bodočo državo vseh južnih Slovanov. Njen namen ie priključiti še Bolgarijo, Carigrad, Dobrudžo, Tracijo, južno Macedo-nijo s Solunom, Albanijo, Julijsko Benečijo, od Avstrije Koroško in Štajersko in še del Madžarske! Češkoslovaška bi po tem besedičenju pobrala Gornjo in Dolnjo Avstrijo in velik del Madžarske, Rusija pa sedanjo vzhodno Poljsko, Bukovino, Besarabijo, Vzhodno Prusijo, Litvo, Letonsko. Estonsko in Finsko. Namen, ki ga s tem zasleduje madžarski tisk, je več ko prozoren. Prvič naj se opozori zapad na slovansko nevarnost, drugič pa naj se ustvari nezaupanje pioti Jugoslaviji, Češkoslovaški in Rusiji pri Avstrijcih, Poljakih, Nemcih, Li-tavcih, Letonclh, Estoncih, Fincih, Romunih, Turkih, Grkih In Albancih, da ne govorimo o Italijanih, ki to hujskarijo blagoslavljajo, če je sploh triso sami skuhali, ko jo poiiatiskujejo s tako naslado. Med tem torej, ko se skuša prikazati Madžarska kot »element miru«, ki je bila proti svoji volji potegnjena v svetovno vojno in si želi tudi sedaj le miru in pravičnosti, se rišejo Slovani, posebno Č e-hoslovaki in Jugoslovani kot imperialisti in oripravljalci imperialističnih vojen. Toda prepričani smo, da tudi ta najnovejši madžarski manever ne bo imel več stvarnega uspeha, kakor ga je imela akcija za »popravitev Madžarski storjenih krivic«. Zlasti kar se nas in Čehoslovakov tiče, ve ves svet, da nismo imperialisti, da nismo nikoli zahtevali nič kar ni našega, ne zahtevamo in ne bomo zahtevali. Če bi šlo za revizijo, mi po principu narodnosti ne bi mogli ničesar izgubiti, imeli pa bi popolno pravico do tistih ozemelj, na katerih žive že drugo tisočletje naši bratje po krvi, jeziku in kulturi. Ce se nismo odrekli ljubezni do bratov na Primorskem, Koroškem in v Porabju, se nismo odrekli zato. ker so in ostanejo kri naše krvi in žive naseljeni kompaktno na našem nacionalnem ozemliu, ne kakor Madžari, ki tvorijo povsod izven Madžarske le narodne manjšine nalašč med Slovane in Romune šele v zadnjih stoletjih in desetletjih koloniziranih po-tujčevalcev. Prav nobenih zahrbtnih namer pa nimamo do pokrajin naših sosedov, kjer ni naših bratov po krvi, jeziku in kulturi. Kot narod, ki smo sami bridko občutili jarem suženjstva, ga ne želimo nikomur, tudi resničnim Madžarom ne! —r. Wii i zadovoljen s Fran® V ANGLIJI SO SPREJELI VSEBINO NEMČIJI POSLANEGA FRANCOSKEGA MEMORANDUMA O RAZOROŽ ITVENEM VPRAŠANJU Z VELIKIM ZADOVOLJSTVOM, NEMČIJA PA ŠE VEDNO TRDOVRATNO MOLČI. LONDON, 5. januarja. Današnji angleški listi pripisujejo francoskemu memorandumu velik pomen. Predvsem poudarjajo na zelo podčrtan način popuščajoče stališče Francije v tem* smislu, da se taka popustljivost nikakor ni pričakovala. Če bo Nemčija sprejela odgovor Francije pozitivno, bo sporazum v razorožitvenem vprašanju gotov še prej, kakor pa se je sploh moglo pričakovati. »Daily Telegraph« naglasa izredno dobro sestavo francoskega memoranduma, ki ga je smatrat? v zvezi s tem kot najvažnejši korak v razorožitvenem vpra- šanju. Posebno ugoden vtis je napravilo dejstvo, da je Francija pripravljena uničiti polovico svojega vojaškega letalskega parka in se odreči vsega težkega topništva ter kemične vojne, če sprejme Nemčija v memorandumu določeno podlago za pogajanja. Francija načelno tudi nima ničesar proti sklenitvi nenapadalnega pakta t Nemčijo, če ne bi ta v ničemur prekoračila dosedanjih mej obveznosti in jamstev Briandovega-Kel-logovega pakta. Zanimivo pa je, da Nem čija in nemški tisk o memorandumu še vedno trdovratno molčita. Rimski sestanek zgoli informacija NA SESTANKIH MED SIROM SIMONOM IN MUSSOLINIJEM NISO BILI STORJENI NOBENI OBVEZNI SKLEPI. LONDON. 5. jan. Dopisnik Reuterjevega urada v Rimu ugotavlja, da so bili razgovori med Mussolinijem in sirom Simonom povsem informativnega značaja in da niso bili storjeni ob tej priliki nobeni konkretni sklepi. Dosežen je bil sporazum, da se na včerajšnjem sestanku razpravlja problem Društva narodov. V rimskih političnih krogih prevladuje vtis, da se v vprašanju znižanja oboroževanja angleško in italijansko stališče docela strinjata. Splošno se misli, da ne gre pri tem za to, ali Nemčija more oziro- ma mora imeti vojsko 300.000 vojakov ali ne, temveč je pravi namen ta. da se odstranijo umetne nejasnosti, k! izvirajo iz mirovnih pogodb. V poštev more priti samo razorožitev na podla gi poštenega sporazuma. Dopisnik »Dally Telegrapha« doznava, da je Mussolini pripravljen na polovico revidirati svoje stališče na korist predlogom, ki bi mogli roditi sporazum med Parizom in Berlinom, vendar pa se Ho če istočasno izogniti vsemu, kar bi se na te J ali oni strani moglo smatrati kot ultimatom. Reševan-e romunske vladne krize SPOR MED LIBERALCI RADI SESTAVE VLADE. KRIZO BO REŠIL Z UNANJI MINISTER TITULESCU. Sestanek dr. Jcvlfča z dr. Tifulescom KONFERENCA V VLAKU. SESTANEK SVETA MALE ANTANTE V ZAGREBU ODGODEN ZA 14 DNI. BUKAREŠTA, 5. jan. Vse kaže, da bo nastal zaradi dr. Tarfaresca za ministrskega predsednika v romunski liberalni stranki razkol. To se sklepa iz tega, ker je predsinočnjim povabil dr. Tartarescu k sebi v ministrsko predsedstvo svoje najožje prijatelje liberalne stranke, dočim je bila istočasno v stanovanju Bratiana konferenca vseh starih članov liberalne stranke, kateri je prisostvoval tudi bivši ministrski predsednik Avarescu. Mimo tega se ie včeraj vidno opazilo, da se je dr. Tartarescu sestal z voditeljem liberalnih disidentov Jurijem Bratia-nom in se zatrjuje, da se vodijo med mladoliberaici in liberalnimi disidenti pogajanja za pomirjenje in sporazum. Tako se je sedaj kriza v Romuniji še bolj poostrila in se splošno priznava, da je mnogo oziroma vse odvisno od Titul esca, ki je prispel sinoči v Bukarešto. Govori se, da bo Titulescu, ki ie iz St. Morica vrgel Angelescovo vlado, končno rešil položaj in krizo. BEOGRAD. 5. jan. Včeraj dopoldne ie prispel iz Švice z brzovlakom v Zagreb romunski zunanji minister Ti« tuiescu. ki je bj| ^ sVOje vlade poklican v Bukarešto zaradi važnih državnih zadev. Na zagrebškem kolodvoru sa je že pričakoval naš zunanji minister dr. Jevtič v spremstvu beograjskega romunskega poslanika Guranes* ca in bana savske banovine dr. Peroviča, s katerim se je Titulescu kratko pozdravil, nato pa takoj pričel v svojem salonskem vozu konferlrati z dr. Jevtičem in je trajala ta konferenca do Vinkovcev, kjer sta se državnika ločila. Na podlagi tega razgovora je poslal dr. Jevtič češkoslovaškemu zunanjemu ministru dr. Benešu brzojavko, v kateri ga prosi, naj bi se za* sedanje konference male antante, ki je bilo določeno za 8. januar v Zagrebu, preložilo na čas med 20. in 30. januarjem z istim dnevnim redom v Zagrebu. Beneš Masarykov naslednik PRAGA, 5. jan. Politični krogi mnogo razpravljajo o kandidaturi za predsednika republike v primeru, da bi Masarvk odklonil ponovno izvolitev. V tem primeru je bil proglašen za predsedniškega kandidata zunanji ml nister dr. Beneš, ki bi sprejel kandidaturo pod pogojem, da bi prevzel njegovo mesto zunanjega ministra sedanji poslanik v Parizu dr. Osuski. Velik sporazum na Baltiku LONDON, 5. jan. »Dally Herald« poroča, da je Litvinov predlagal Poljski, da skupno s Sovjetsko Unijo jamči za neodvisnost in Integralnost štirih držav: Finske, Estonske, Lotlške in Litve. List je prepričan, da bo Poljska sprejela ta sovjetski predlog, ker bi se ob tej priliki tudi pomirili Poljska tn Litva. NOVA KATALONSKA VLADA. BARCELONA, 5. jari. Novi predsed nik katalonske republike Camparis ie sestavil novo vlado, ki jo tvorijo levičarske stranke. AMERIŠKE REPRESALIJE. WASHINGTON, 5. jan. V reprezentančni zbornici je več narodnih poslancev predlagalo, da se poviša na trikratno višino carina na blago iz vseh onih držav, ki so popolnoma odklonile vsako plačilo na račun svojih obrokov vojnih dolgov. OBSODBA RADI UMORA NADIRJA KANA. KABUL, 5. januarja. Posebno sodišče, ki ga sestavljajo nekateri člani ministrskega sveta, je obsodilo na smrt 14 oseb, ki so zakrivile umor kralja Nadirja kana. Med obsojenci so tudi oče, stric in neki prijatelj Abdula Halika, kakor tudi neki častnik ter ravnatelj šole, na kateri so študirali Abdul Halik in njegovi sokrivci. Novi kralj je potrdil smrtno obsodbo. t ■ m: Dnevne vesti ' NAROČNIKOM IN Č1TATELJEM »VEČERNTKA«. Zaradi praznika Sv. Treh kraljev izide prihodnia številka našega lista šele v ponedeljek S. januarja popoldne. Iz železniške službe. V višjo položajno skflpirio so napredovali: Anton Topolovec na Pragerskem. Bogomil Lašič v Mariboru in Karl Benini v Čakovcu. Poroke. V zadnjem času so v Mariboru stopili pred oltar: Bogomir Leben, ključavničar drž. žel. in vlagalka Pavla Haberlova; Jernej Žižek, tkalec in tkalka' Neža Furmanova; Avguštin Gril, kiju čavničar in tkalka Emilija Hudetova; Lojze Primožič, delavec in delavka Pavlina Lorbekova: Ivan Korošec, ključavničar in predica Angela Breznikova; Avguštin Gornik, sedlarski mojster in služ- AKADEMSKI PLES Izjava. V včerajšnji številki »Večertii-ka« je bila med dnevnimi vestmi objavljena naslednja notica: »Narodno železničarsko združenje, pododbor Maribor, vabi svoje člane k sestanku, ki bo v ne deljo itd. itd « Z ozirom obvešča pododbor Združenja narodnih že lezničarjev v Mariboru vse svoje članstvo, zlasti pa člane uradnike, da nima nič skupnega s pododborom »Narodno železničarskega združenja. Gospodu od "Udraže n ja železniških činovnika« svetujemo, tiai sklicuje sestanke pod svojim oficiel-nim imenom in naj teh sedem mariborskih gospodov ne poskuša zavajati in sklicevati svojih sestankov pod tujim imenom, sicer bomo primorani poslužiti se drugih sredstev. — Pododbor združenja narodnih železničarjev. Maribor. - Ljudsko gibanje v decembru. V de-? cembru je bilo v Mariboru rojenih 85 otrok, in sicer 47 dečkov in 38 deklic. Umrlo je 53 oseb, 25 moških in 28 žensk, pred oltar pa je stopilo 26 parov. Izvoz masla v Nemčijo. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine obvešča, da je Nemčija dovolila naši državi poseben na to vest I kontingent za izvoz masla v letošnjem lletu, ki znaša 240 stotov za vse leto. odnosno 20 stotov na mesec. Zavod opozarja zainteresirane izvoznike, da se sme maslo v okviru tega kontingenta izvažati v Nemčijo samo preko uemških obmejnih carin v Salzburgu in Podmokiem. Dve nezgodi. V Koreni ie 16-letni posestnikov sin Ferdinand Vogrin ravnal tako neprevidno s pištolo, da se je sprožila in ga je krogla zadela v levo nogo. Na poledenelih tleh pa je v Pesnici pade! 141etni pastir Štefan Čerče in si pri padcu zlomil desno roko. Oba ponesre- kinja Ana Cotlakova; Martin Zelenko, usnjarski pomočnik in Frančiška Stalite jeva; Ferdinand Novak, barvar in tkalka Marija Štuhčeva; Arnold Sekler, trgovski potnik in kontoristinja Pavla Voglarjeva; Jože Čelofiga. mizar in viničarska hči Štefka Žunkova; Jože Pa-pov, ekonom in trgovska sotrudnica Jožica Shurjeva; France Žunko, čevljar in Anica Deutschmanova, delavka. Mnogo sreče! Zaradi sklepa uprave Združenja trgovcev morajo biti trgovine v Mariboru v soboto in nedeljo ves dan zaprte. Drevi bo akademski ples, začetek ob 20.30 uri. Igra znani Ronny-jazz, toči se »Framski biser«. Slavnostni koncert v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije bo šele 12. t. m., ker poje dne 9. tm. ga. Mitrovičeva pri slavnostni operni predstavi v Zagrebu. Kakor izvemo, pride g. Mitrovič, profesor zagrebške glasbene akademije še danes v Maribor, da uvežba orkester, ki bo spremljal g. Mitrovičevo. •Razen tega nastopi vojaška godba pod taktirko g. kapelnika Svobocle. Iz prijaznosti sodeluje tudi naš umetnik violinist g. Taras Poljanec, absolvent praškega konservatorija. Na klavirju ga bo sprem-.ljal g. Galatia iz Ljubljane. Kakor razvidno, bo koncert na višku glasbene umetnosti. ______ , . , čenča so reševalci z avtom prepeljali v »Mucek« (Seampolo) na sokolskem odru I mariborsko bolnišnico. v Studencih. Ta sijajna komedija, ki si jo j otroška predstava univerzalnega umet ze marsikateri Studenčan dvakrat o- „j|(a »Vilka« bo v soboto in nedeljo pogledal in je izvabila poleg veselega sme 5J.1934-UNI0N Dnevno sveie: i1? ;!: ,1 „ l Din 7-— 3-- 3*- V— 3*— 14 Svinjak* jetra............ Svinjaka pijoča a trcem Sveie »vinjske noge . . Kožice................. • Svinjsko hrbtiiže .... Cist« svinjaka mast. Teletina..............1 k* od Din *•- napr« Vsi mesni izdelki in delikatesa po najnižjih cenah. ,, Za. številen obisk se cenj. odjemalcem priporoča Jos. Benko. Aleksandrova 19 Iz Slovenskega obrtniškega društva Preteklo sredo zvečer je imelo nmribor sko Slovensko obrtno društvo svojo se-' jo. Sklenjeno je bilo sklicati velik javen obrtniški shod v nedeljo, 14. t. m. ob pol 10. uri pri »Orlu«. Na shod so povab Ijeni tudi narodni poslanci gg. dr. Pivko •Vekoslav Špindler in Anton Kpsjči ter Hajdinjak. Kot glavni poročevalec bo pa nastopil' konzulent zbornice, za TOl Žagar. Govorili bodo tudi mariborski Obrtniki, med njimi g. Miho Vahtar. VČe 'raj zvečer pa je imel veselični odse Slovenskega obrtnega društva svojo se jo in je sklenil prirediti letos 3. februarja prvi obrtniški ples, katerega čisti dobi ček je namenjen za vajeniški dom. ki Ismo ga v Mariboru tako krvavo potreb ■n. Društvo že danes opozarja na obe navedeni prireditvi. Ljudska univerza v Mariboru, V petek 12.' t. m. prične naša kulturna ustanova svoje nadaljnje delo. Prof. Karl KSnig z Dunaja bo predaval o zanimivem vprašanju: »Jugoslavija v očeh tujca«. Predavanje bo pojasnjevalo ISO skioptičnih slik. ;• Nočna lekarniška služba. Prihodnji teden ima nočno lekarniško službo Sirako-va lekarna pri »Angelu varhiii na Aleksa ndw>vi cesti. Mestno kopališče bo jutri na praznik Sv. Treh kraljev in v nedeljo, kakor navadno ob praznikih, od 8. do 12. ure odprto. poldne v »Veliki kavarni«. Zvečer specialni program. »Odgodeno noč« priredi pevsko društvo »Zarja« pri Renčlju 0. januarja ob 5. uri popoldne. Po igri ples. ROM IMY-lIIZ1 »Pri lipi«, Radvarje. V soboto in nedeljo pojedina pečenih, jetrnih, krvavih in prekajenih klobas. Prvovrsten pekrčan, fadio-koncert Prostovoljna gasilna četa na Pesnici priredi 6. januarja ob 15. uri pustno ve-j selico s pestrim sporedom v lastni režiji i v prostorih g. Kluga na Pesnici. Svira priljubljena košaška godba. Ker je čisti prebitek namenjen za odplačilo motorne brizgalne, vabimo vse prijatelje gasilstva na obilen obisk! Glasbeno društvo poštnih in tel. uslužbencev v Mariboru prifedi v nedeljo, dne 7. januarja svojo prvo družabno prireditev v dvorani gostilne Renčelj na Pobrežju. Vabljeni ste vsi Mariborčani ter okoličani, da se .te prireditve v polnem številu udeležite, ker bo prav »luštno«. la marsikomu tudi bridke solze, se uprizori poslednjič na Sv. Treh kraljev dan, soboto 6. t. m. 19.54 ob 19. uri. Sodeluje klavirski trio »Drave« (g. Pečnik). Lutkovno gledališče Sokola Maribor * matica v Narodnem domu uprizori jutri soboto ob pol 20. uri za odrasle, v ue-eljo 7. tm. ob 15. uri pa za mladino lutkovno improvizacijo v 6 slikah »Pravljica se vme«, ki jo je snisal dr. Jan Malik, j priznani češki pisatelj lutkovnih iger ter propagator lutkarstva med češkoslovaškim 'Sokolstvom. »Pravljica se vrne« je bila nagrajena s prvo nagrado in se je prvič uprizorila v Pragi ob priliki zadnjega vsesokolskega zleta. Upamo, da se bo sokolsko članstvo odzvalo vabilu lutkovnega odseka ter posetilo zanimivo ‘Uprizoritev v častnem številu. Po igri za odrasle v soboto bo družabni večer. Slovensko trgovsko društvo v Mariboru je imelo prejšnji petek sejo, na kateri je bilo podano zaključno poročilo o »Tečaju za. moderno aranžiranje izložbenih oken«, ki ga je priredilo društvo v času od 14. novembra do 22. decembra pr. 1. Zanimanje za tečaj je bilo izredno, n sicer 38 udeležencev, ter se je končal t zadovoljivim uspehom. Na željo interesentov namerava društvo ponoviti tečaj v najkrajšem času in se bo čas in kraj prireditve pravočasno objavilo. Nadalje je odbor razpravljal o raznih aktualnih vprašanjih in društvenem delovanju, ki se razvija povoljno in v pravi smeri. Vzel je obenem na znanje pristop 19 novih čla nov. Združenje železniških uradnikov vabi j Radio Ljubljana, Spored za soboto 6. svoje člane k sestanku, ki bo v nedeljo [t.m. Qb 7.30: O selekciji kulturnih rastlin dne 7. t. m. v društveni pisarni. Kolo- (predava inž. Ferlinc; 8.15: Potočila; 8.30 dvorska ulica 1 ob 19. uri. Udeležba ob-j gimnastika, (Pustišek !vko); 9: versko vezna. Odbor. 1 predavanje; 9-30: orgle, zvouovi in slo Mornarska sekcija Jadranske straže v ! venske božične na ploščah; 10: prenos iz Mariboru poziva vse člane na I. redili i stolnice; 11: slovenska glasba, izvaja občni zbor. ki bo dne 7. .januarja 1934 ob j radio-orkester; 12: čas, reproducirana 9.30 v dvorani hotela »Pri zamorcu«. Va- ruska glasba; 16: zimska dela v sadov bljeni tudi vsi bivši mornarji vojne in trgovske mornarice, ne glede člani sekcije ali ne. Odbor. Godbeno droStvo Ura ima!n vpokojencev v Ljubljani na Sv. Petra cesti štev. 25 (preje bolel Tratnik) *a elane zadrug včlanjenih v Zvezi uabavljaluil’ zadrug državnih uslužbencev zadružno prenočišče Na razpolago go udobne sobe z eno. dvema in tremi posteljami. Cene: Soba s toplo in bladnr> tekočo vodo. centralno kurjavo, kopalnico in takso od Din 16.— do 22.—,za osebo. Prenočevati morejo železničarji, učitelji in drugi državni io samoupravni uslužbenci in pokojenci (ter njihovi družinski člani), ki s-"> člani katerekoli zadruge, ki je včlanjena v Zvezi nabavljalnib zadrug državnih uslužbencev. Državni uslužbenci! Poslužujte se te koristne i» potrebne zadružuc ustanove in prenočujte v zadružnem prenočišču. NABAVLJALNA ZADBUCA uslužbencev državnih železnic V Ljubljani. Vsakdo potrebuje dobrega urarja Nerazdrobljiva stekla, originalni sestavni deli jamčijo pri uri točnost. To vam lahko nudi samo strokovnjak M. 3iger-:ev sin Maribor, Gosposka ul. 15 Prodaja n« obrok« 1 Prodaj« n« obroke lijaku/predava Flego Anton; 16.30: šra na to, če so ' mel-kvartet. Pevec iz Hrastnika, vmes 'reproducirani valčki; 20: violinski kon Fanike Brandlove; 20.45: har Mae otino gteeiaiii«© REPERTO * '\. Petek, 5, januarja: Zaprto. Sobota, 6. januarja ob 15. uri: »Pastirček Peter in kralj Briljautiu«. Otroška pred stava po najnižjlb cenah. Od Diu 10.— navzdol. Ob 20. urit »Deseti brat«.' Znižane cene. Zadnjič. ■iedslja, 7. januarja ob 15. uri: »ŠJudentje smo«. Znižane cene. Zadnjič, Ob 20. uri: »Mala Floramye«. Praznik Sv. Treh kraljev: Popoldne ob 15. uri bo uprizoritev izredno zabavne o-troške igre »Pastirček Peter in kralj Briljantini«. Da se omogoči obisk te predstave tudi gmotno šibkejšim slojem, veljajo najnižje cene. Sedeži se dobe že od 3 Din naprej. — Zvečer uiprizore poslednjič in po znižanih cenah najpopularnejši slovenski roman Jurčičevega »Desetega brati« v odrski priredbi in režiji ljubljanskega režiserja Ferda Delaka. Letošnja uprizoritev tega dela je našla med občinstvom prav mnogo odziva. -Nedelja: Popoldanska predstava bo.domača opereta Metke Bučarjeve ter Danila Bučarja »študentje smo«. Vsebina je posrečeno zabavna, a jazz-načinu pisana glasba pa teinperaaneaitna. Pri tej predstavi igra glavno ulogo dijaka Živka Skrbinšek. Ker bo to obenem poslednja uprizoritev tega dela, opozarjamo na to predstavo še posebej. Znižane cene. ~ Zvečer ponove Tijardovičevo opereto »Maja Florara.ve«, ki je nedvomno najboljša letošnja operetna uprizoritev ter so bile vse dosedanje predstave izborno obiskane. Rezervirajte si vstopnice! (Tel. 2.382). ________________ Živčno bMlnim in otožnim nudi mila naravna Franc Jožefova voda dobro prebavo, iasuo glavo in mirno spanje. P° 'x7-' kušnjali znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je uporabo Franc Jožefove grenčice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. Franc Jožefova grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ______ Kino Union. Od danes petka dalje eden dru-! nšiboljšHi filmov liarryia Piela, »V raju dobrodošli.! nlanin,< (Sledovi v snegu) s_ Pidom v glavni vlogi. Senzacionelm in 'Tiubavnt film napete vsebine, poln liutno.'-, ; i ja. tirolskih plesov in petja in izredno le- Podružnica kmetijske družne v AVatt- naravnj.|1 zinisV:ih posnetkov tirolski'' boru opozarja vse pudni/i'ice, ki gravjtv; ^oia rajo v Maribor, da se v čim vec.iem j'' CSrjajslt! klao. Danes zadniič »Škandal v vilu udeleže seslanka. ki bo v nedeljo /' I BrtclHttpeStt*. Od petka dalie nredvajamo t. m. ob 10. uri v banovinski vinarski sadjarski šoli Na dnevnem redu bo raz prava o skupnih interesih podružnic. Vsvr« vj0Jrah B. Hehnova in K. L. Dielil. Ta film bljeni so tudi člani mariborske podrii^m-1 je mt,jStrsko delo filmske industrije in se ce Kmetijske družbe. j dejati je vrši v naših neod rešenih krajih Prepovedana publikacija. Notranje ml- fioriti, Trstu, Vidmu in ob. Soči. Ne za-nistrstvo je prepovedalo širiti publikacijo i mudite prilike ogledati si ta nadvse kra- !1 i najlepši in največii film doslej: »Cesarski j;lovci V ognju« (Nu polju časti). V glavnih j viojjah B. Hehnova in K pomeinlShl ndtaor zdru2en»a trg®««v vljudno vabi na iafanfto katero priredi v sol>oto, dne 6._iauuarja ob 18. uri v mali dvorani ,.U°'ona* pod 7‘i- »Evolucija«, in sicer septembrsko in okto brsko številko. »Evolucija < izhaja kot mesečnik v Zagrebu. Naše čebelarstvo. Naši čehelarji imajo v vsej državi 750.000 panjev in pridelajo vsako leto za 130 milijonov Din medu. sen fihn. Pri bolehnih želodca, črevesja in presnavljanja privede uporaba naravne Franc Jožefove grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da pridejo v kri. Izvirno vremensko poročilo s pohorskih vrhov. Danes zjutraj ob 7. uri je znašala povprečna temperatura na po horskih postojankah 3 do 6 stopinj ničlo. Včeraj in predvčerajšnjim je padlo na Pohorju 10 do 15 cm pršiča na trdo podlago. Smuka je zlasti na gieDe' nih idealna in so izs!edi za praznike si- Vremensko poročilo mariborske n»eta-orološke postaje, Davi ob 7. uri ^ kazal toplomer 0.8 stopinj C pod ničlo; minimalna temperatura je znašala 2.1 stopinj C pod ničlo: barometer ie kazal pri 12.7 stopinjah 740.6, reduciran na ničlo pa 739; relativna vlaga 87; vreme je jasno in tiho. V M a r i b o r u. dne 5. T. 1934. Mariborski »Veternik« Jutra Strttt d Razprave pred malim kazenskim senatom PRI TREH KAZENSKIH RAZPRAVAH JE MALI SENAT OBSODIL 13 OB- TOŽENCEV. Zelo živahno je bilo prvi dan v letošnjem letu na okrožnem sodišču. Pred malim kazenskim senatom se je zagovarjalo 13 obtožencev. Med njimi st«, bila tudi zverinski zakonski mož jn nje gova priležnica. ki sta stopila prva pre sodnike. Kratka toda grozna in na pr\ pogled skoraj neverjetna je vsebina ob tožniee, ki očita Slletmemu posestniki Ivanu Babšku iz Trnove in 27letni dek! Mariji Krekovi, da sta zaiprla Babškovo ženo v hlev, jo prepustila žalostni usodi in s svojim grdim ravnanjem povzročila njeno smrt Obtoženi Babšek je pričel gospodariti v Mostečnem, kjer je stopil tudi pred oltar z Marijo, hčerko nekega posestnika, ki je bila pridna in skrbna gospodinja. Pred leti pa je Babšek prodal posestvo v Mostečnem in se preselil tia novo domačijo v Trnovcih. Njun zakon je bil spočetka srečen in sta dobila tudi več otrok. Ker otroci še niso bili sposobni za delo, ki ga je bilo vedno več pri hiši, je Babšek najel deklo Marijo Brčkovo iz Stepnega. Že takoj spočetka je postavna dekla ugajala gospodarju, ki je kova! načrte, kako bi jo pridobil popolnoma na svojo stran. To se mu je kmalu tudi posrečilo, ker dekla v tem pogledu ni bila preveč izbirčna. Svojega razmerja pa gospodar in dekla nista skrivala pred gospodinjo, ki je vse to molče trpela in prenašala. Naravnost peklenski pa je bil načrt, po katerem sta se je hotela za vsako ceno iznebiti. Ni točno znano, kako se jima je posrečilo izvesti ga do podrobnosti, ker je njuno zverinsko početje prišlo le popolnoma po naključju na dan. Lani februarja je prišla zasebnica Marija Kovačeva na obisk k Babškovim, ki jih pozna že od takrat, ko sta imela svojo domačijo še v Mostečnem. Ko je povprašala po gospodinji, je zvedela od nekega otroka, da je zaprta v hlevu in privezana z žico. Znanka prvi hip ni mogla verjeti otrokovi izpovedi in je zato stopila v hlev, kjer je na svojo grozo našla Babškovo v nekem zaboju, ki je bil pritrjen na strop, tako. da sta dve strani zapirali stene, tretja stran je bila obita z deskami, četrta pa preprežena z bodečo žico. V tej kletki je čepela gospodinja, bleda in izmozgana, napol gola, prepuščena svoji nesrečni usodi. S komaj slišnim zlasam je pripovedovala nesrečna žena svoji znanki, kako ravna ž njo njen mož in da stanuje v hlevu že skoraj 4 mesece. Tudi je Babškova tožila. da ne dobiva dovelj hrame in da ii dajejo le ostanke. izpočetka je bila zaprta v hlevu in ko je bila lačna, je sesala kravo, pri čemer jo je nekega dne zasačila priležnica njenega moža. To je bltrt za nesrečnico še . jsodnejše. Mo? lg > ■ nrit^dil k stroju že omenjeni zaboj (n zaprl vanj svo-o ženo. Nepopisno je bilo njeno trplje-ije. Napol mrtvo jo je včasih pretepal, iegova priležnica pa je pijači prilivala ekega strupa, da bi se je čimprej* iz-ubila. Slama, na kateri je ležala, je bila /sa premočena. Pokrivala se je s sta-'imi cunjami, da je mogla na ta nači' zakriti svojo nagoto. Tega nepopisneg gorja je hotela Kovačeva rešiti svoi znanko Babškovo. Pomagala ji je i kletke tn jo peljala k županu. Ko pa st prišli streljaj od doma, sta jima priš nasproti gospodar in dekla. Žena je tr koj zbežala v svojo kletko, Kovačev pa je Babšek neusmiljeno pretepel, oč: vidno zato, ker se je zavzela za njegovi zavrženo ženo. Kovačeva je prijavila vso zadevo orožnikom, ki so obiskali tako) nato Babškovo in jo našli v kletki telesno popolnoma Izčrpano. Zdravnik, ki Jo je pregledal, je ugotovil, da je bila telesno in duševno zdrava, da pa je bila skrajno slabo hranjena, umaizana in ušiva in da je imela na koži polno znakov prask od nohtov. Lase je imela kratko ostrižene in čeprav je bila takrat 58 let stara, je izgledala po zunanjosti kot 701etna starka. Uboga žena je bila popolnoma pod uplivom svojega moža in njegove prilež-nice tn si iz neverjetnega strahu pred njima ni upala govoriti resnice uiti tedaj, ko nista bila navzoča. Radi zverinskega ravnanja s svojo ženo, ki je podobno srednjeveški inkviziciji, se je Babšek zagovarjal že pred okrajnim sodiščem v Slovenski Bistrici, kjer pa je bH radi pomanjkanja dokazov oproščen. Njegova zavržena žena pa je trpela v kletki v htevu za bodečo žico in se mkdo ni zmenil zanjo. Zagoneten pa je njen beg iz strašne ječe. Ljudje so jo videli mesec dni nato, ko je bil mož oproščen, tavati napol oblečeno v tamkajšnjih gozdovih. Kot divja zver se je skrivala pred Ijodmi in se hranila s sočivjem. Strašnega trpljenja in muk jo je rešila šele smrt. Nekaj dni nato so jo našH sosedje mrtvo v gozdu pod nekim grmom. Pri razpravi sta oba obtoženca tajila vsako krivdo. Babšek je trdil, da je bila njegova žena zanikrna in da je sama želela, da ji priprav! bivališče v hlevu. Dekla, ki je kriva njene bridke usode, pa je odločno tajila vsako krivdo. Zaslišane priče so izpovedale, da je bila Babškova dobra in skrbna gospodinja in je po vseh svojih močeh delala in skr- Pozor/ Ovira, '•'fcer malenkostna, ki p* vendar spada k zimskemu športu priv tako, kakor Nlvea. V! vendar veste, da stavljata veter ht mra* visoke zahtev« na kožo in to popolnoma Uatiltta. Koga potrebuje zato posebno varstvo, Ce nože postati hrapava, rdeča, in razpokana. Tu sta Nivea-krema in -olje z ozirom na to, ds vnebujeta koli sorodni t-JSucerit«, idealna in edinstvena. Zato se zvečer *|utraj in pred turo lepo namažtte s kremo ali z oljem. Uspeh: Nobenega mučne ta napenjanj«, temveč mehka i« sladka kota ter športno svet izgled, 3< ela a» snago. Tudi je neka priča Izpo* ttdala, da ji je soobtožena dekla prizna-da je na njeno prizadevanje zapodil ibšek svojo žerio v hlev tn jo zaprl kletko. Senat je spoznal oba obtožen-i kriva in obsodil Ivana BaMka at 9 ta težke ječe In Izgubo častnih držav-snsklh pravic za dobo S let, deklo Ma* ijo Krčkovo pa na B mesecev težke ječe in izgnbo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let. Po obtožbi je predsednik naglasil, da spadata na zatožno klop tudi tamkajšnji župnik in župan, ki sta dopustila, da se je odigral v njuni fari oziroma občini tak dogodek. Nato je sedel na zatožno klop 21 letni krojaški pomočnik Konrad Vučko iz Srednje Bistrice v Prekmurju, obtožen, da je 24. novembra 1. 1932 z nožem za-bodel posestnikovega sina Antona Soka, ki je mesec dni pozneje v murskosoboški bolnišnici umrl za posledicami poškodb. Obtožnica slika ozadje krvavega dogodka zelo tragično. Kritičnega dne so se zbrali zvečer fantje pri posestnici Katarini Kramarjevi v Srednji Bistrici. Katarina je obhajala svbj god in je za to priliko povabila nekatere svoje znance, med katerimi sta bila tudi obtoženec in njen brat. Svojim gostom je Katarina lepo postregla in jih pridno zalivala s pijačo. Ko pa je vinski duh razgrel fante, je opazil Katarinin brat, da je izvlekel Vučko 'vt žepa nož in pričel ž njim mahati okoli sebe. To je spravHo pokonci vso družbo. Nastal je pretep, v katerem je obtoženi Vučko prerezal Ivanu Kramerju z nožem telovnik in ga tudi lažje ranil. Kako se je dogodek nadalje razvijaj, ni točno ugotovljeno, ker so se fantje prerivali v temni veži. Dognano je bilo le, da je med tem prišel pod okno Katarine Kramerjev« posestnikov sin Anion Soko ter pričel klicati na korajžo. Prvi se je odzval njegovemu pozivu Vučko, s katerim sta se pograbila v veži, kamor je bil prišel Soko. Kaj se je med njima odigralo, ni videl nihče. Soka so našli na tleh smrtno nevarno ranjenega in so ga prepeljali v bolnišnico v Mursko Soboto, kjer je mesec dni pozneje umri. Pri razpravi Je obtoženec trdovratno tajil vse In trdil, da Je nedolžen hi da je pokojnega Soka zabodel najbrže kdo drug!. Senat pa ni verjel njegovemu zagovoru in ga je obsodil na 5 let In mesec dni težke ječe In trajno Izgubo častnih državljanskih pravic. Za njim je stopila pred sodnike vlomilska tolpa iz Slovenskih goric, Id je lansko zimo strahovala vso ljutomersko okolico in kraje okrog Gornje Radgone. Zaradi najrazličnejših vlomov i« tatvin se je zagovarjalo 10 obtožencev, ki so bili obsojeni skuono na 7 let težke ječe. Ptui Meroizkosnl and. Pri postaji za kontrolo sodov v Ptuju so za uradovanje v mesecu Januarju, februarju in marcu 1. 1934 določeni naslednji dnevi: januarja, dne 22., 23., 24., 25., 26. hi 27.; februarja, dne 21., 22., 33* 24., 26. in 27.', marca, dn* 23., 34., 36., 27-v 28. in 29. Oficirska čitalnica priredi v soboto 13. tm. v lastnih prostorih maikerado. Začetek ob 30. uri. Vstop je dovoljen i vabilom. Če kdo od rezervnih oficirjev ali njihovih prijateljev pomotoma ni dobil vabila, naj to javi odbora, telefon štev. 39. Radi naaftorra in Hudobne poikodbe tuje lastnine so ovadeni sodišču trije razgrajači iz Mesenega vrha. Obdolženi so tndi, da so hoteli posilit) služkinjo Marijo Segerčevo, ko se je vračala iz Mestnega vrha v Ptuj. Pri svojem nečednem poslu so bili pregnani in so žrtev rešili ljudje, ki so prihiteli rta njene obupne kRce. Nočni napad. V ptujsko bolnišnico so pripeljali viničarja Ignaca Mustra iz Gr uš kovca v Halozah t nevarnimi poškodbami na glavi. Neznani storilci so ga napadli na cesti ki mu z noži dobesedno razrezali obraz. Njegovo stanje je zelo resno. Orožniki so storilcem že na sledu. Kta> Pti»|. v mestnem gledališču se u-prizori v soboto 6. m v nedeljo 7. tm., obakrat ob 1&30 in 30.30 film »Ljubavni tango« s slavnim tenorjem milanske Sca-le Titom Schipo v glavni vlogi. Janko Furlan: Naca Zemlla (Po ustnem izročilu.) (Dalje.) Takrat je tako močno zamahnil v zemljo ko da bi bil to poslednji udarec. »Končal bo sebe m hčer,« so govorili vaščani. »Ni Nace, da bi končaval svojega otroka,« je govoril Nace sam sebi. Saj Fanika se je sama silila k delu. Njegova kri je bila, ki je nosila tudi njegovo moč. Pa ie biia tudi njegova edina opora, ker žena je Nacetu že rano umrla. Za dva da se upa, so dejali, dasi se je pomikala šele proti koncu osemnajstega teta. Nele izredno razvito telo, tudi njene velike črne oči so izražale njeno telesno in duševno zdravje. Lepa je bila Fanika in ni vedela, da tako uklanja svo-,e tihe oboževalce. >C>bhodi devet far, a ji ne dobiš para,« so primerjali fantje sami zase. »Take bi morale dobiti naše hiše, pa bi podprle šest vogalov, ne tri,« so dejali očanci, ko so posedali na ognjišču. »Taka je, da bi ji dota delala sramoto.« so dražili nagajivci mlado kri. Neko popoldne sta prijahala v vas mladi devinski graščak in oskrbnik, ki so rmi pravili »fligar«. Objahala sta vas in pokukala sem in tja. Završalo je v vasi liki kokoija družina, ki je obletava skobec, žene se niso upale na dvorišče, otroci ne na pot. Tudi možje so se oddaljili, da bi ju *ne srečali. »Vidiš jul Izdajica podpira tujo oholost. Beži pred njima, da si zgubiš Vse podplate ali pa pograbi preklo in bij po njih!« Tako so morali možje, ko so jo zagledali. Oskrbnik ni imel srca in njegova bt-kovka je neprestano švigala po zraku m iskala plen. »Svojati« je mrmral, ko so mu vaščani obračali hrbet. Le Nace se ni zmenil za došleca, ki sta v velikem ovinku jahala proti njemu. »He, poznam vajul Že spet sta prišla v vas po vdanost. Treba vama je, tudi tebi, mrcina izdajalska, ki si splezal do fligarja samo z bičem po naših plečih! Ne veš več, kdo in kaj si. Ščepa tobaka ne dami za tvoje ime in tvojo čast. Glej hudiča, prav k meni sta namenjena!« Naravnost proti njemu sta jahala. Fanika je znašala kamenje na osredek, kjer ga je zlagala v velik kup, ki se Je videl že od daleč. Pravkar je odložila na njegov rob velik kamen, se sklonila in pogledala v smer došlecev. Stresla se je po celem telesu In za hip izgubila svojo rožnato barvo. » »Ta je!* je pošepnii fligar graščaku. ki je divje spodbodel konja in ga pognal proti njej. »Hej, zalo dekle, poglej me, da ti vi dim v oči!« Razjahal je konja, skočil k njej in jo vščipnil v lice. Fanika ga je siunila v stran. »Kaj želite?« ga je vprašala odločno »Ha, ha, kako uporniška! Ne veš, kdo je pred teboj?« Hotel jo je objeti, a ga je sunila s tako slo, da se je opotekel. Ni se ganila z mesta. Kot zbesnel je spet skočil proti njej, a se je zaletel v Naceta, ki ga je tako bliskovito pognalo tja, da se ni tega niti zavedal. »Kaj bi rad, a?« je zatulil v plemiča. »Kdo si ti, lopov *n kako se vedeš na-pram svojemu gospodu?« je zmedeno jecljal osupli graščak. »In vi napram moji Faniki?« je zarjul Nace. »Si pozabil, na čegavi zemlji si?« »Na svoji!« »Lopov!« V Nacetiu je zavrelo kot v kotlu, a se je premagal. ■Kdor mimo vrta zemljo, ki jo ne mara niti Devin niti Štanjel, ni lopov.« »Na vislice poideš, ker žališ svojega ATispoda!« V Nacetu >e vzkipelo. 1 »Kakšen gospod! RevSi, ki ne ve§ kaj bi počenjal in kradeš čast poltenim dekletom! DObro te je oče naučil!« »Jutri pripelji dekle v grad!« Ni še izgovoril vseh besed, ko je stal Nace ob njem. Njegove oči so vsipal* v graščaka nepopisno grozo. »Kaaaj?« je zatulil. Graščak se je stresel in se hitro umaknil po Nacetu pa je padla fligarjeva bi* kovka. Da bi se ne bilo to zgodilo! Nace se je bliskovito okrenil, ujel fligarja za pas in ga vrtel okrog sebe kakor metlo. Končno ga je izpustil, da je odletel daleč v stran, se zakotalil na tla ki obležal kot mrtev.' Nace ga je gledal prekrižanih rok na hrbta. »Ha! Zdaj boš menda kihal malo drugače, fligarčekl« Graščak, ki je videi vso igro, je naglo zajahal konja in urno Zbežal. Polagoma se je dvignil tndi fligar, se otipal in poiskal svojega konja. »Nategnili te bomo«, je zapretil Nacetu, ko ie odhajal. »Kurja čreva boš nategnil, revie fli-garskoe, je zakričal za njim Nace. »Živijo, Nace!« so vzklikali vaščani, ki so takoj Izvedeli, kaj se je btJo ugodilo in prihiteli k njemu. (Se bo nadaljevale.' Problem pravične razdelitve sveta REFORMA POSESTI PRIVILEGIRANI H NARODOV. NARODI »KOČARJI« IN NARODI »VELEPOSESTNIKI«. Mnogo, sedanjih težkoc, ki vznemirja-1 do, ki meri 9,669.832 km'-' (vsa Jugosla- jo svet, izhaja po priznanju vseh sociologov tudi iz dejstva, da so nekateri deli sveta, zlasti pa njihovi predeli, pregosto naseljeni. Med te pregosto naseljene dele spada v prvi vrsti tudi naša Evropa, zlasti zahodna in srednja. Na/rodi, ki se normalno razvijajo in naraščajo po nadmoči rojstev nad umiranjem, so prisiljeni utesnjevati se v svoje ozke meje, kar vodi do neizogibne, industrializacije in iz te v socialna trenja in gospodarske krize, včasih pa tudi v vojne z.imperialističnimi cilji. Tudi pri svetovni vojni je bil med številnimi drugimi vzrok njenega nastanka boj za ekspanzijo, za možnost osvojitve novih pokrajin ter v njih razvoja kolonizacije in. eksploatacije. Iz najnovejše dobe poznamo vsi stremljenja N d m £ i j e, pridobiti, si' zlasti na evropskem vzhodu (Ukrajina) prostora za odtok nemškega prirastka, v prvi vrsti inteligence in kvalificiranega manuelnega delavstva: nadalje italijanski eks-panzivizem na Balkanu (Albanija) in seganje Japonske po redko obljudenih predelih vzhodne azijske celine (Mandžurija). Če hočemo biti objektivni, moramo odkritosrčno priznati, da je položaj narodov, ki so se doma tako razmnožili, da so sila na tesnem, več ko tragičen. Zlasti pa je tragičen dandanes, ko je do mrtve točke onemogočeno vsako izseljevanje tudi v prekomorske dežele, v Združene države Severne Amerike. Kanado, Avstralijo, države Južne Amerike itd. In vendar nam že bežen pogled na zemljevid pove, da je na naši zemlji še ogro-inno veliko prostora za naselitev m razvoj stotin milijonov in celo milijard ljudi! Imamo celo kontinente, ki so obljudeni tako na redko, da se moramo čuditi malemu številu njihovih prebivalcev. Med tem torej, ko imamo ponekod stisnjene milijone ljudi na premajhnem, pretesnem prostor«, ki jih duši in iščejo zaman poti za ekspanzijo, imamo na drugi strani deviške, kulturno neizrabljene pokrajine v velekosti Evrope in še čez. Zaključek, ki se nam vsili kot rezultat teh in takih premišljevanj, je: da je zemlja n ep ra.vil n o razdeljena med človeštvo, ki jo obljuduje. Primerjava nam pokaže ozko sličnost med razdelitvijo pokrajin med narodi in med veleposestvi in bajtarji. Med tem ko se stotine bajtarjev duše na nekaj Oralih zemlje; sedi veleposestnik na ogromnih rodovitnih kompleksih. Bajtar svoje posesti ne’more razširiti na račun veleposestva; rta njem sme delati samo kot dninar ali hlapec veleposestnika. Toda to krivično raamerje med veleposestvi in malimi, pretesnimi kmetijami Je agrarna reforma odpravila že skoraj povsod, posebno v Evropi, ali ga vsaj postopno odpravlja. Da so pa tudi med narodi taki ogromni'veleposestniki na eni in kočarji na drugi strani, nam pokaže že nekaj konkretnih navedb. Nemški narod, ki šteje samo V Nemčiji 67 milijonov duš, nima nikjer na svetu kotička, kamor bi lahko odpošiljal odvišek svojih ljudi tako, da bi ostali Nemci in kot taki nacionalno svobodni. Isto velja za Čeho-slovake, Poljake in neštete druge, da ne pozabimo med »kočarji« najmanjše kočarje — nas Slovence, ki smo v Sloveniji že davno na tesnem, pa bomo v nekaj letih še bolj. To, da se ne moremo nikamor več trajno izseljevati, nastaja za nas težak problem, ki bo naposled naTastel v katastrofo zaradi splošnega obubožainja zaradi brezposelnosti ali premale zaposlenosti. Med tem pa, ko se ti »kočarski« narodi duše v svoji tesnobi, imajo »veleposestniški« narodi neizrabljene cele kontinente, katere so zaprli za vsak pritok naseljencev »kočarskih« narodov, ali pa dovoljujejo le' tako majhne kontingente imigrantov, da jih lastniki lahko naglo asimilirajo. Poglejmo samo imperij Velike Britanije! V svoji posesti ima sedaj za priseljevanje Neangležev zaprte dominione Kanado, Novo Fundlandijo. .Južno Afriko, Avstralijo in Novo Zelandijo, da o kolonijah sploh ne govorimo. In ti dominioni so tako ogromni in tako redko obljudeni, da ostrmimo, če pogledamo številke! Dva in štirideset milijonov Angležev ima v svoiih rokah Kann- vija le 248.000 km3!), ima pa le 9,870.000 prebivalcev, ali 1.1 na km®; Avstralijo s površino 7,938.830 km2 in le 7,660.500 pre bivalci; Novo Zelandijo z 267.497 km3 in le 1,490.400 prebivalci; Južno Afriko z I,293.328 km3 in le 9,930.000 prebivalci itd. In vse te ogromne pokrajine so v celoti ali pa v nekaterih predelih kakor nalašč ustvarjene za priseljence iz Evrope. Danes so za »kočavske« narode zaprte s sedmimi ključavnicami, ker so rezervirane samo za »veleposestniški« angleški narod, ki jih še tisočletja sam ne bo mogel do konca izrabiti! Ali pa poglejmo Špance in Portugalce, ki so si prisvojili vso Srednjo in Južno Ameriko! Za Portugalce rezervirana Brazilija meri 8,494.299 km2, a ima samo 36,400.000 prebivalcev, torej komaj 4.3 na kur. Argentina, ki je za priseljence iz Evrope sijajna, meri 2,797.113 km2 z le II.100.000 prebivalci, 4 na km2. Rezervirana je samo za domače in evropske Špance. Drugi narodi, k! so se prej tja priseljevali in ki se še bodo, ko nastane nova konjunktura, se ne smejo nikjer naseljevati kompaktno, zato da ne o-hranijo svojega jezika in narodnosti. Mimo tega je vsa zemlja v posesti španskih veleposestnikov in postanejo tuji pri- seljenci iabko samo najemniki ali J delavci. In tako je tudi v vseh drugih južnoameriških španskih republikah, ki ne šteje nobena preko 5 prebivalcev na km3. Isto velja glede azijske posesti Ru sije in francoskih kolonij, ki pa večino ma niso tako prikladne za bele naseljen, ce, kakor angleške in španske, pokrajine Amerike in Avstralije. Med tem, ko se mi »kočarski« narodi dušimo v svoji tesnobi, ima peščica »veleposestniških narodov« v svojih ro kah ves svet, ki nam ga zapira ali pa odpira po potrebi in pod kontrolo, toda le pod pogojem, da zatajimo svojo narodnost in se potujčimo. To raz merje je nevzdržno in bo postalo sčaso. ma še bolj; zato je nedvomno, da se bo prej ali slej pojavilo vprašanje »agrarne« reforme veleposesti narodov. Vsi narodi imamo pravico do eksistence na zemlji, ki je last vsega Človeštva, zato bomo morali zahtevati, da se prekomor ski hipermaksimumi »privilegira nih« narodov pravično razde le tudi med »koearske« narode, ki so doma na tesnem. Kaj rabi na pr. 12 milijonov Ar gentincev ogromno Patagonijo, ki bi lahko sama sprejela vase ves odvišek pre bivalstva Evrope, prebiva pa sedaj tam komaj par stotisoč ljudi? Reforma posesti narodov, odnosno razdelitve sveta zato ni utopija, marveč problem, ki naglo ra ste in terja rešrtve: Mi sami smo pri tem »agrarni« interesenti! Radivoj Rehar. Kulturne vesti Stoletnica^ rojstva buditelja Štajerskih Slovencev SPOMINU DR. JOSIPA VOŠNJAKA. Včeraj je poteklo 100 let, kar se je v našem idiličnem mestecu Šoštanju rodil eden največjih štajerskih Slovencev, narodni buditelj, gospodar, pisatelj in politik dr. Josip Vošnjak, ki je umrl v visoki starosti 21. oktobra I. 1911, torej le tri leta pred svetovno vojno in sedem let pred našim osvobojenjem. Rojen v premmarčni dobi Avstrije je moral šele orati ledino po takrat nezavednih slovenskih delili Štajerske, zra-stel pa je kot akademik in posebno pozneje kot zrel mož v glavnega organizatorja nepozabnih narodnih taborov, v deželnega in državnega poslanca in odličnega narodnega gospodarja, tako da bo njegovo ime večno združeno z zgodovino štajerskega' dela Slovencev, pa tudi sploh 7. vso slovensko zgodovino v 19. stoletju. Med drugim je bil dr. Josip Vošnjak tudi ustanovitelj našega še sedaj v Ljubljani izhajajočega dnevnika »Slovenskega Naroda«, ki je pričel izhajati v Mariboru I; 1868. in se je tiskal v sedanji Mariborski tiskarni v Jurčičevi ulici, torej tanij- kjer se tiska sedaj naš list, zopet edino 'dnevno glasilo štajerskih Slovencev. Na stara leta se je dr. Josip Vošnjak popolnoma umaknil iz javnega življenja ter se preselil na svoje vinogradniško posestvo v Visolali, kjer je dočakal tudi smrt. Bodi velikemu možu ohranjen med nami večen spomin! Drama in opereta v našem gledališč«. ležišče dela našega mariborskega gledališča je po ukinitvi opere vsekakor drama, kateri posveča uprava glavno pažnjo. Ooereta je bolj zaradi vira dohodkov. dasi stoji na tako visokem nivoju, kakor malokatera druga opereta v Jugoslaviji. Vendar je zanimivo, da izkazuje v dosedanjem poteku letošnje sezone drama večji uspeh kakor opereta; dosegla je dosti več predstav kakor lani v istem času in tudi gmotni uspeli je boljši. Največji obisk je doživel doslej v drami Jurčičev »Deseti brat« v Delakovi prireditvi, v opereti pa prednjači »Orlov«. Knjižne zbirke Jugoslovanske knjigarne. Jugoslovanska knjigarna bo izdajala tudi v letošnjem letu za naročnike štiri zbirke, in sicer: Zbirko domačih pisateljev, Leposlovno knjižnico, Kosmos in Ljudsko knjižnico. V zbirki domačih pisateljev bodo izšle sledeče tri knjige: France Bevk »Krivda in druge kmečke povesti«, obseg okoli '309 strani- Fran Frjavec »Domače in tuje živali v podobah I«, Zbrano delo II zvezek, obseg okoli 300 strani; Ivan Pregelj »Tolminci«, zgodovinski roman, Izbrani spisi IX. zvezek, obseg okoli 400 strani. V zbirki Leposlovna knjižnica izidejo; Felix Tim menmaus »Pieter Brnegel«, obseg okoli 250 strani; Axel Munthe »San Michele«, spomini slavnega, zdravnika, obseg oko. li 450 strani; Miško Kranjec »Pesem ce. ste«, obseg okoli 180 strani; Sigrid Und set »Križ«, Kristine, Lavrausonove hče re III. del, obseg okoli 550 strani. V zbirki Kosmos izidejo; Silvo Kranjec »Med Napoleonom in Leninom«, sto let zgo •dovine (1814'—,1914), obseg okoli 240 strani večjega formata; Aleksander Bili movič »Uvod v ekonomsko vedo«, ob seg preko 200 strani; France Stele »Umetnost zapadno Evrope«, obseg oko 11 160 strani. V zbirki Ljudska knjižnica pa izda: Streirvvels »Hlapec Jan«, Claes »Belogiavček«. Turgenjev »Lovčevi za piski«. II. del in Sienkiewicz »Križarji«, I. del. Vseh 14 knjig stane skupaj za na ročnike 528 Din, plačljivih v 12 obrokih. Posamezne zbirke pa stanejo Domači pisatelji 120 Din. Leposlovna 180 Din, Kosmos 108 Din, Ljudska 144 Din, tudi na 12 obrokov. Spomini Josipa Kostanjevca. Nestor naših ljudskih leposlovcev, v Mariboru živeči pisatelj Josip Kostanjevec, ki bo v kratkem''obh&ja! 701etmco življenja in 50letnico literarnega delovanja, piše sedaj spomine na svoja srečanja s tvorci slovenske kulture, predvsem pesniki in pisatelji, s katerimi se je osebno poznal ter jim bil tovariš in prijatelj. Spomini bodo, če bodo pravočasno dovršeni,* izšli že v prvi polovici letošnjega leta. naj-brže pri Tiskovni založbi v Mariboru. Marij Šimenc v Italiji. Naš znameniti tenorist Marij Šimenc, bivši član mariborskega gledališča ter pozneje ljubljanske, beograjske in zagrebške opere, je letos opustil angažma v Zagrebu in od potoval v Milan v Italiji, kjer izpopolnjuje svoje tehnično pevsko znanje. V kratkem bo gostoval v Bologni v Italiji, in potem najbrže se po drugih italijanskih gledaliških mestih. Vse kaže, da bomo Šimenca izgubili za stalno, kakor smo Rijavca in druge. Sedemdesetletnica Bogdana Popoviča Bratje Srbi so proslavili te dni 70Ietnico rojstva svojega odličnega pisatelja in zlasti literarnega kritika Bogdana Popoviča, vseučiliškega profesorja v Beogradu. Za njegovo 6ffletnico je Matica Srbska izdala »Popovičev zbornik«, sedaj pa pripravlja še posebno proslavo, ki bo 8. t. m. v Novem Sadu. Literarni stiki z Bolgari. Elizabeta Ba grjana. ki je poleg Nikolaja Siljeva glavna predstavnica sodobnega bolgarskega pesništva, je za časa svojih dveh obiskov v Sloveniji v lanskem letu globoko vzljubila naš narod in naše slovstvo ter pripravlja bolgarsko antologijo slovenske lirike. Zadnja (12.) številka »Sodobnost« pa prinaša slovenski prevod izbora njenih pesmi, vzetih iz njenih zbirk »Več-nata i svjalata« in »Zvezda na morjata«. To so v sedanjosti prvi neposredni stiki med slovenskim in bolgarskim slovstvom. »Jugoslovenski Rotar«. Prejeli smo lansko decembrsko številko tega glasila jugoslovanskih Rotarv-klubov, ki izhaja v Beogradu. Številka vsebuje tudi poročila o delovanju klubov v Mariboru in Ljubljani. Smrt Jakoba VVassermanna. V ponedeljek je umrl v svoji vili v Alt-Ausseeju na Štajerskem; najplodovitejši nemški židovski pisatelj zadnjega časa, romanopisec, novelist in esejist Jakob NVasser-mann. Doživel je starost 61 let. Studenci pri Mariboru Za nabiralno akcijo v prid brezposelnim so še darovali: Rot Franj 50, Julija Ogner, Nova vas 60, Zadra Ferdo, Notfa vas 70, Čebokli, razne obleke, Pec Franc .55, Obriht, Radvanje, vrečo krompirja, Krajnc in Knuplež v Radvanju po 1 vrečo krompirja, K. Scherbaum, Maribor 100 Din, upraviteljstvo Soherbaumo-vega posestva 70, Franc Smode, mesar, Nova vas, hrano za 1 mesec eni družini! Delavnica drž. žel. 773 Din, Materialno skladišče 77, Huber, Studenci 50, Kristo-vič, Studenci, 1 par čevljev, Kores Štefan 50, Stopar in sostanovalci 69, učiteljstvo dekl. šole 60, neimenovana učit. 100 Din. Vsem; iskrena hvala! Brezposelni iz tujih občin vedno bolj oblegajo studenško občino za podpore. Občina je dala, dokler je mogla, vendar ji podeželske občine ne vračajo izplačanih podpor niti v najnujnejših primerih, kjer gre za revne družine s kopico otrok. Zato je obč. uprava sklenila, da bo v bodoče vse tujce napotila v domačo občino, ki naj svojim brezposelnim preskrbi delo. Silvester je potekel v dobrem razpo-loženju povsod, kjerkoli so se ztvrali Stu-denčani. da se poslovijo od starega leta. Vsi upajo, da bo novo leto srečnejše. »Mucek« bo prispel za Tri kralje soet v Sokolski dom. Zvečer se predstavi zad njie občinstvu, ki je vljudno vabljeno k tej krasni igri! Poljčane Smrt ugledne gospe. Žalostno so v novoletni dan zazvonili zvonovi in tesno nam je bilo pri srcu, ko smo izvedeli, da je v družino Drasalovih stopila smrt. Umrla jim je ljubljena mati, stara mamica — ugledna 71!etna gospa Elizabeta Drasalova. Pokojnica, rojena v Ljubljani, se je pred nekaj leti priselila v Poljčane k svoji hčerki, tukajšnji učiteljici, da tu v krogu svojih najdražjih preživi leta, ki so ji bila še namenjena. Kronika njenega življenja beleži tudi mnogo bridkega. V najhujšem času, pred več leti, ko so bili otroci še mali, večina niti šoli dorasli, je izgubila svojega ljubljenega moža. Hud udarec je s težavo prebolela: le v neizrečni ljubezni do ostalih otrok je našla utehe. Odslej je bilo vse njeno življenje posvečeno le njim. Pokojnica, vzor matere, jih je tako vzgojila vse do zelo uglednih poklicev. Bila je sploh prijateljica otrok. Še na letošnjo tepežnico je bila za otroke vsa radodarna. Ko je še lani okrog svojih najljubših obhajala 701etnico, nihče ni slutil, da ji je že zapisana večnost, saj je bila še čvrsta. Tekom kratkega bivanja tukaj se je bila prijazna gospa pri vseh priljubila in je uživala visoko spoštovanje. Bodi blagi pokojnici ohranjen svetel spomin, preostalim pa naše sožalje. Silvestrov večer, ki ga je priredilo tukajšnje gasilno dmštvo, je potekel v lepem soglasju. V polnočnem govoru, ki ga je imel podžupan, gasilec g. Gajšek, je bila predvsem poudarjena nacionalna smer gasilstva, ki je četam začrtana zlasti po novem gasilnem zakonu. V govoru. ki se je končal z »Živijo«-klici ita našega modrega vladarja, se je g- Gajšek zahvalil tudi g. banu za velikodušno poklonjeno podporo tukajšnji gasilni četi. »Tri vaške svetnike«, veseloigro, ki je povsod uspela, uprizori tukajšnji Sokol [ v svoji dvorani na Tri kralje 6. januar-| ja ob pol 16. uri. Režira br. Ritonja. Pri-i dive hi nasmejali se boste več lr" 'novec: Mariborski »Večernik« Jutra mmmmmammmmmmaamm mmmmmmam Svna is plesno sezono Tekstilana Blldefeldt v novih barvah in kakovostih! — Najnižje cene! ___ Sokolsito Tridnevni prosveini tečaj MSŽ V Mariboru je bil v času od 28. do 30. decembra 1933 pod vodstvom župnega prosvetarja br. R. Lintnerja tridnevni prosvetni tečaj MSŽ. Tečaj je bil namenjen sokolskim prosvetarjem in sokolskim delavcem, ki so že kakorkoli delovali v edinicah, torej ne za začetnike, zato je bila udeležba tudi razmeroma majhna: 35 tečajnikov iz 25 društev in 4 čet, večinoma učiteljstvo, od tega zopet več žensk kot moških — kar pohvalno omenjamo. Grajati pa moramo nebrižnost mnogih društev, ki niso poslala na tečaj nikogar, dasi so bili stroški malenkostni, oziroma so bila na razpolago sploh prosta mesta. Predavali so br. dr. Fux iz Ljubljane, Lavrenčič, Pirc, dr. Fornazarič, Španger, Maous, Hočevar in Lintner. Snov, ki se je predelala večinoma v obliki debate, je sledeča: sokolska ideja (l ura), zgodovina (2 uri), organizacija (1 ura), uprava (2 uri), prosvetno delo (3 ure), telesna vzgoja (1 ura), vzgoja otrok (2 uri), literatura (1 ura), zdravstvo (1 ura), tabore-nje in film (1 ura), manjšinsko vprašanje (l ura), nacionalna vzgoja (l ura), nagovori in razgovori (1 ura). Tečajniki so si ogledali Študijsko knjiž nico mestne občine mariborske ter prisostvovali mladinskemu popoldnevu, ki je bil predvajan v Sokolskem domu v Studencih. Istotatn jim je bil predvajan film o taborenju MSŽ v Bohinju ter film o Tyrševi štafeti 1. 1932. V okvirju tega tečaja se je vršil sestanek nekaterih priznanih sokolskih delavcev, na katerem so se po izčrpnih referatih sprejeli važni sklepi glede naših obmejnih postojank. Vsi tečajniki bodo položili o predelanih Predmetih izpit, ki bo za prvo skupino 7. I. 1934 ob 9. uri v župni pisarni v Narodnem domu. V tečaju je bilo zanimanje ^Čajnikov prav živo in bo rodilo gotovo Prav dobre uspehe. Pripominjamo še. ie bil ta tečaj prvi te vrste v naši sokolski zvezi in dobimo ž njim prve izprašane prosvetne delavce. VSEM DRUŠTVOM IN ČETAM. »Sokolska Prosveta«. Ponovno smo že opozorili, da prične izhajati s 1. jan. 1934 »Sokolska Prosveta« kot samostojno gla- silo S. P. O. v Novem Sadu. Ker je to eden naših najboljših sokolskih listov in neobhodno potreben vsem sokolskim delavcem, pričakujemo, da ga bodo naročili vsaj vsi prosvetni delavci naše župe. Naročnina je zelo nizka ter znaša za vse leto komaj 20 Din, kar je z ozirom na obseg in bogato vsebino lista malenkostna vsota. Naročajte ga torej in ga priporočajte znancem, a pošiljajte tudi pridno prispevke. Izpiti za udeležence zadnjega 3dnevne-ga prosvetnega tečaja bodo v nedeljo ob 9. uri v župni pisarni v Narodnem domu. Vsak naj prinese s seboj papir in svinčnik. Poziv. Mnogo edinic še ni poslalo poročila o proslavi 1. decembra ter o propagandnem tednu sokolskega tiska. Prav tako nam manjka še mnogo mesečnih pro svetnih izkazov. Zadnji čas je, da stori vsak v tem oziru svojo dolžnost ter pošlje manjkajoče vsaj sedaj skupno z letnim poročilom. Bodite točni ter se držite predpisanih rokov, da nam ne otežkočite dela. Prosv. odb. MSŽ. Članski sestanek Sokola Maribor II., Pobrežje bo v nedeljo 7. januarja t 1. ob 15. (3.) v šoli na Pobrežju. Za vse odbornike in člane strogo obvezno. Redna telovadba članov Sokola Maribor II. Pobrežje bo v torek 9. trn. ob pol 9. uri. Pridite vsi in točno! Zdravo. Soert Mariborska zimskošportna podzveza, službeno. Verificira se za MSK Lojze Legvart in Emil Vodenik, za Sokola Ruše Miha Pintar, Karel Bregant, Slavko Majcen, Ignac Borovnik, Anton Bučar in Franc Tregl. Člani se radi udeležbe tekmovalcev opozarjajo, da olepševalno dru štvo v Črni ni član MZPS. V ponedeljek 8. t. m. pride v Maribor znani nemški tre ner g. Marx ter bo, v kolikor bodo snežne prilike dopustile, vežbal tekmovalce v okolici Maribora, pozneje pa na Pohorju, in sicer pri Seniorjevem domu. Prijave se sprejemajo v trgovini Šport na Trgu svobode. Tekmovalci naj izrabijo to izredno priliko. Za 21. t. m. predvidevani motoskijoring se sprejemajo pri jave smučarjev v trgovini O. Črepinko na Meljski cesti do 13. tm. Vsi prijavljenci za tečaj za smuške učitelje na Krvavcu Denis Diderot: Skrivnosti s Roman. 2! aKaj pravite k temu?« ^Za vse to nisem nič vedela.« ':To je laž, da tega niste vedeli! Niste bili vsak dan tu, kakor je vaša dolžnost? Niste lj zapujtilj prav te celice, ko ste prišli k meni?« »Sestra Suzana, recite, jeli predstojnica danes že bila tu ali ne?« Nisem odgovorila. On me ni hotel siliti, toda mlada duhovnika sta komaj zatrla svoie ogorčenje, ki sem jima ga brala iz oči- Slišala sem še, kako ,ie vikar na hodniku rekel predstojnici: »Vi niste vredni svojega položaja. Treba vas bo zamenjati. Poslal bom pritožbo nadškofu. Želim, da se vse uredi še preden zapustim to hišo. To je strašno! Hotele bi biti redovnice, kristjanke, da, sploh ljudje?« Dalje nisem mogla ničesar več razumeti, vendar sem še tistega dne dobila perilo, obleko in skratka vse, kar mi je manjkalo. Tudi knjige, razpelo in svetinjo so m> vrnili, še več, dovolili so mi, v kolikor je to zahteval moj proces, zopet iti tudi v sobo za pogovore. Moj proces se ni razvijal ugodno. Moj zagovornik Manouri je ob tej priliki objavil krajši spis, ki pa ni imel mnogo uspeha; bil je preveč resen, da bi mogel delovati prepričevalno in vzbujati sočutje. Deloma sem to zakrivila sama, ker sem mu prepovedala omenjati moje stairše in ga zaprosila, naj prizanese redovniškemu poklicu in samostanu ter naj bo obziren napram mojima sestrama. če sc obramba tako omeji, potem ni Čudno, da je boj z nasprotnikom, ki ne pozna nobenih obzirov in gazi pravico in krivico z nogami in se brez pre-mišljanja poslužuje najslabših sredstev, zelo težek in brezupen. Temu je treba prišteti še to, da so sodniki sprejeli moj proces z nezadovoljstvom, ker so vedeli, da bi v primeru ugodne rešitve nastalo mnogo podobnih procesov ter bi mnoge redovnice zahtevale izstop iz samostana, čim bi videle na ta način odprta vrata. Prav nemočnost spremenitve življenja naj prisili redovnice k potrpljenju in mirnemu prenašanju samostanskih muk. V dobri državi bi moralo biti narobe: treba bi bilo otežiti vstop v samostan ter olajšati izstop, .le mogoče sploh zapustiti samostan? Je Kristus določil redovnike in redovnice? Mc e človeštvo obstojati brez te žrtve? Bog je ustvaril ljudi zato, da žive v družbi, ne pa zato, da se zapirajo. Vse žalostne ceremonije pr vstopu v samostan ne morejo v nas uničiti telesnega življenja, nasprotno, nagon telesnega življenja se javlja vse bolj in bolj v samoti in v molku. Kje človeka bolj mučijo blodne misli, kakor v samostanu? Kje se bolj pogosto vidijo bleda in skrušena bitja? Kje se prečuje več noči med solzami in vzdihovanjem? One svete vezi, ki nas vežejo s starši, brati in prijatelji, se tu gazijo; namesto ljubezni se seje sovraštvo: tu vlada tiranija. groza in strah v najnižji obliki. Zgodovina teh krajev ni znana — je dejal kasneje pred sodiščem odvetnik naj se odpeljejo iz Maribora najkasneje jutri, v soboto 6. t m. z vlakom ob 5.25. Ob prihodu v Ljubljano naj se javijo dopoldne v damski sobi kavarne »Emona«, kjer bodo dobili nadaljnja navodila. ISSK Maribor — Smuška tekma. Za 7. tm. napovedana tekma v Pekrah se zaradi slabih snežnih razmer in zaradi želje nekaterih članov odpove na poznejši čas, katerega bomo pravočasno objavili. ISSK Maribor. Želimo našemu članstvu pravoslavne veroizpovedi veseli in srečni Božič »Hristos se rodi«. Rekordomanija v znanosti POVEČEVANJE ELEKTRIČNE SILE IN RAZBIJANJE ATOMOV. Na tehniškem institutu vseučilišča v Darthmouthu v severnoameriški zvezni državi Massachusettsu se je posrečilo fiziku dr. R. J. van de Graafu dobiti po dolgoletnih poskusih prvič v zgodovin modernih znanosti električni tok res fan tastične napetosti 7,000.000 voltov. Ta novi uspeh, dosežen v laboratoriju v Darthmouthu, pomeni vsekakor novo obvladovanje elektriških prirodnih virov * Korist človeškega napredka. V zadnjih letih se je splošno opažalo stalno naraščanje voltov pri doseženih tokih visoke napetosti v nemških, angleških in nazadnje tudi v ameriških laboratorijih. Tako je nemška ekspedicija, ki je bila nslana na Monte Generoso, delala po-kuse z zbiranjem elektrike iz strel. Na uajvišjem vrhu je bila razpeta mreža raznih elektrovodov in kolektorjev in se je nekolikokrat posrečilo doseči napetost 2 milijonov voltov, kar je takrat pomenilo svetovno senzacijo. Ti poskusi pa so zahtevali življenje znanega fizika Drachfelda, ki ga je pri teh velevažnih znanstvenih poskusih ubila strela. V berlinskih laboratorijih niso nikdar mirovali. Neprestano so eksperimentirali in končno se je posrečilo fizikom doseči električni tok z napetostjo 3 milijonov voltov. To visoko številko pa je kmalu potolklo vseučilišče v Cambridgeu, kjer so eksperimentatorji dosegli tok z napetostjo 5 milijonov voltov. In to je bil pred ameriškim zadnji rekord. Sedaj doseženi rekord 7,000.000 voltov je nedvomno rekord, o katerem se pred desetimi leti ne bi upal noben učenjak niti sanjati. Kot elektrode so uporabljali v Darthmouthu aluminijeve krogle s premerom 5 metrov. Iskre, ki so nastajale, so bile dolge po 15 metrov. Detonacije so bile ob tej priliki enake topovskim. Te izred- ne iskre so bile tudi filmane. Izredna zmaga tehnike nad prirodo je povzročila povsod izredno zanimanje in presenečenje. Oglašajo pa se že sedal mnogi preroki, ki trdijo, da ta rekord ne bo dolgo trajal, ker da bo že letos nedvomno premagan. Vsekakor pa nismo več daleč od napetosti 10 milijonov voltov, kar so nekateri učenjaki napovedali že za preteklo leto. Prav tako pa se nekateri vprašujejo: Cernu to neprestano povečevanje električnih tokov visoke napetosti? Mar ni to gola rekordomanija? Odgovotr na to vprašanje je zelo pozitiven; Vsa ta stremljenja fizikov in pa tl toki visokih napetosti služijo najnovejšemu sodobnemu problemu fizike in tehnike, nadaljevanju razbijanja in razdeljevanja atomov! Malone vse, kar se dela in dogaja sedaj v svetovnih laboratorijih, je posvečeno temu namenu. Moderna fizika je globoko posegla v študij atomov in nam pokazala ta problem kot solnčni sestav v malem: okrog atomskega jedra krožijo z izredno veliko brzino negativno nasičeni elektroni kakor planeti okrog solnca. Samo jedro pa obstoji medtem iz pozitivno nasičenih delov, ti deli pa so zopet sestavljeni iz take energije, kakršni doslej še nismo mogli najti primere v prirodi. Če se bo sedaj posrečilo to jedro razdvojiti, se bomo na ta način oprostili in polastili ogromne množine energije, ki nam bo lahko nadomestila pogonsko silo strojev. Kakor se v zadnjem času zlasti na Angleškem uspešno uporabljajo električna polja visoke napetosti za razdvajanje atomov, smemo torej upravičeno pričakovati v bližji bodočnosti ugodne nadaljnje rezultate ne le teoretične, temveč kar je glavno, praktične vrednosti. Manouri — zaobljuba revščine je pa samo zaobljuba lenobe; devištvo je greh proti Bogu, ker gazi njegove zakone; poslušnost je odrekanje do največjih ‘človeških pravic, do svobode! Če se ta obljuba vzdržuje, potem je to zločin, če se pa zanika je bogoskrunstvo. Tu bom navedla en sam primer: Neka deklica je hotela stopiti v naš samostan; oče ji je dovolil samo tri leta poizkusnega življenja. Ko je pretekel ta čas. je zaprosila očeta, naj jo pusti v samostanu, toda on je odgovoril: »Tri leta si razmišljala o življenju. Jaz zahtevam zase sedaj prav toliko časa, da se odločim, naj te pustim v samostanu ali ne.« Njej se je zdela ta očetova odločitev prestroga, vendar se je morala pokoriti in je naposled šele čez šest let lahko stopila v samostanski red. Bila je izvrstna redovnica. Vdana svojim dolžnostim, samo to njeno preveliko vdanost je izkoriščal izpovednik. da izve, kaj se v samostanu godi. Ko je predstojnica to o-pazila, jo je kaznovala ter ji prepovedala hoditi k spovedi. Redovnica je radi tega znorela. Kako bi njena revna glava mogla vzdržati vsakodnevno preganjanje okoli petdeseterice redovnic! Samostan je kraj, kjer častihlepnost in luksuz ubijata del svojih otrok, da more drugi de! živeti čimbolj sijajno; je mla-kuža, v kateri družba odlaga svoie odpadke. Koliko mater očiščuje svoje grehe v samostanu — kakor moja — preko nekoga drugega, nedolžnega. Odvetnik Manouri je objavil še tudi drugi spis, ki je ime! nekaj več uspeha. Še enkrat sem ponudila sestrama izjavo da se odpovem vsaki zapuščini. Prve čase je izgledalo, da se proces ugodno razvija, ko pa sem v zadnjem trenutku uvidela, da ga bom izgubila in ne bom osvobojena, je postajalo moje presenečenje tem večje. Vsa samostanska družba je vedela za izid mojega procesa, samo jaz nisem resnice niti slutila. Zanimanje ie bilo velikansko. Na vseh o-brazlh je sijala radost zmage; redovnice so se razgovarjale v skupinah ali pa tekle v sobo predstojnice, samo k meni ni prišel nihče, tako, da ničesar nisem vedela. Nič ni strašnejšega, kakor nemir pred veliko sodno odločitvijo; poizkušala sem moliti, pa nisem mogla, ker mi je bila misel tam daleč med sodniki. Gledala sem jih, kako sede pred menoj, slišala sem braniteljev govor ter v duhu sama povzela besedo, ker je moja zadeva stala slabo. Ropot na hodniku je naposled utihnil, ker so redovnice odšle v cerkev. Ko je njihova pesem zadonela do moje celice, se mi je zazdelo, da prepevajo bolj veselo kakor navadno, zato sem mislila, da so tudi one tako vznemirjene kakor jaz. Po pobožnosti so se molče umaknile, popoldne pa se je znova začel prejšnji ropot, škripala so vrata, slišali so se nagli koraki in živahni pogovori. Ničesar nisem mogla razumeti, vendar sem vedela, da je moj proces izgubljen. V strahu sem hodila gori in doli po celici. Mislila sera, da se moram zadušiti, spregovoriti nisem mogla niti besede, in ko sem hotela leči, nisem mogla spati zaradi prenaglega bitja srca. Naposled so mi sporočili, da je prišlo zame neko obvestilo. Obraz redovnice, ki mi je to sporočila, je ves sijal od radosti, tako, da sem vedela, da mora biti sporočilo nepovoijmo in sem se le s težavo odločila slediti ji. Za menoj so stopile v dvorano za pogovore še nekatere druge redovnice, ki so se hotele naslajati z mojo nesrečo. Neki pismonoša mi je izročil pismo gospoda Manourija. fDalie nrihodniiS-l Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun iei jih jorestuje najkulantneje. Jstanovljena i. 1882. Stanje hranilnih vlog 70 milijonov Din Rezervni zakladi 8,800.000 Din NEMŠČINA v 6 mesecih! Lahka metoda' Zajamčen uspeh tudi pri jezikovno nenadarjenih Naslov v upravi. 4894 Prodam Sluibo Me Mali oglasi ENODRUŽINSKA HIŠA z vrtom brez popravil, naj prodaj- Radvanjska cesta 7. 23 DIJAK s končano gimnazijo, govori slovensko, hrvaško, italijansko (tudi francosko), želi zaposlitve v pisarni ali knjigarni. Ponudbe, na upravo »Ve-černika« pod »štev. 5030«* 7 ENGLISH LESSONS Miss Edith Oxley. Krekova ulica 18. II. ___________4699 PARISIENNE DONNE Lecons de francais Lipavec Tržaška cesta 53. 4700 SPALNE in jedilne sobe. šperane, iz kavkaškega orehovega lesa. politirane ter kuhinje In spalnice Iz mehkega lesa, prepleskane, po ugodni ceni prodam, Mizarstvo. Aleksandrova cesta 48 2460 KNJIŽICO Zadružne gospodarske banke kupim. Ponudbe pod »Gotovina« na upravo »Večernik**. POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po okrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ul. 22. nasproti tvrdke V. Weixl. DEKLE Z DEŽELE z dobrimi izpričevali, staro 24 let, išče kakoršnokoli službo, najraje v Mariboru. Pušnik Alojzija. Bresternica, Jelovec 35. p. Maribor____________4986 GOSPODIČNA S PRAKSO vešča strojepisja in slov. stenografije ter drugih pisarniških del išče natneščenja v me stu ali na deželi za takoj. Ponudbe na »pravo »Večernika« pod v Vestna«. '>05 SOLOPETJE poučuje Skvarča, Maistrova ulica 19. II. 5018 EKSTRAKT dr z Ljubljana — Gosposvetska 8/1* — Pravi ogrski go3ažnekstrakt dobite v špecerijah in delikatesah tudi v Mariboru. Komad za 6 do 8 oseb 4 dinarje. 4772 DRUŽABNIKA(CO) iščem za prevzem dobroidoče gostilne. Ponudbe pod »Eksistenca« na upravo »Veternika«. 27 KUPIM STATVO za tkanje perzijskih preprog. Naslov v upravi »Večeriiika« NA3L3UBSE DARILO MLADINI JOS. TICHV IN DRUG. Konces. elektrotebnnično do djetje. Maribor. Slovenska ul. 16. tel. 27—56. proizvaja eiektroinstalaclle stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroin-staJacijskega blaga po kon kurečnih cenah,__________________ ZLATO, zlatnike In platin knpnje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska afineriia zlata. Orož-jova ulica 8. 2642 3UTROVE MLADINSKE KNJIŽICE Sianovame ENOSOBNO f EPO STANO-VANJE z vsem komfortom odd m mir_ ni stranki s 1. februarjem. Vprašati od 12.—16. Puškino-va uk 11/1. 44 DVE SOBI IN,KUHINJO kakor tudi sobo in kuhinjo dam takoj v najem. Vprašati: Glavni trg 4 v trgovini. 47 Socmnite se CMD DOBJTE JIH PO 1* Dlfo V UPKAV3 „3UTI3A‘ IN ,,VEDENIKA “ MARMOR. GOSPOSKA ULICA tl lin©!©! od 5 litrov naprej, izvrstno staro kakor novo vino ftlejovšek, preje Rauch Košaki 55. SEDAJ KO PRIHAJA ZIMA in vaših koles ne boste več rabili, se vam nudi prilika, da jih pustite temeljito osnažiti.. emajlirati, poniklati. vse krog Ijične ležaje zbrusiti, tako, da bodo do prihodnje spomladi zopet popravljena, kakor nova. Shramba koles In motorjev čez zimo. Hitra postrežba Zajamčeno in solidno delo. Brezkonkurenčne cene. Priporoča se mehanična delavnica Justin Gustičič, Maribor, Tattenbachova ui. 14. Zadostuje dopisnica, da pridem na dom no kolo.____________4736 COUCH1. ZOFE. MADRACE kakor tudi vsa tapetniška dela naročite najugodneje pri Ferdo Kuharju. Vetriniska ul. 26. 4413 MODERN NASLONJAČ, cauche, spalne divane in vsa tapetniška dela najceneiše pri Novaku Koroška c. 8, Vetrinjska 7. 30 Otvoritveno naznanilo; Cenjenemu občinstvu vljudno sporočava, da sva kupila gostil?*© v Sp. Kotah Otvoritev bo v soboto, dne 6. januarja s pojedino klobas, godbo in plenom. Tudi za mrzla jedila in dobro kapljico je pieskrbljeno. Priporočata se