t reč j i slovenski dnevnik^^ ▼ Združenih državah 1 Velja z« vse leto ... $6.00 I g Za pol leta.....$3.00 g Za New York celo leto - $7.00 | H Za inozemstvo celo leto $7.00 1 ^EanrTrn 111■ — i . ■ ■ TELEFON: CORTLANPT 2876. NO. 103. — STEV. 103. lisi 'slovenskih idelaveev v Ameriki« I *The largest Slovenian Daily m* § I the United States. a Issued every day except Sundays S I and legal Holidays. 75,000 Readers. . J L_ _J Entered ss Second Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., tinder the Act of Congress of March 3, 1879. NEW YORK, SATURDAY, MAY 2, 1925. — SOBOTA, 2. MAJA 1925. TELEFON: CORTLANDT 2a16. HINDENBURG BO POVSEM PRIPR0ST0 INAVGUR1RAN Laški fašisti in demonstracije. Mussolini je dobro dre-siral svoje krvne pse, da so v kali zatrli vsako komunistično oziroma so-cijalistično demonstracijo. — Napad na komunistični urad na Reki. KLil. Italija, 1. maja. — Fašiste v.ske oblasti so storile vse potrebno, da. so bile pravočasno zatrte vse demonstracije, katere so nameravali vprizoriti na današnji dan razne komunisticjie in soeij«a-lislične or»anizac/ije. Po ulicah vseh večjih italijanskih mest je paradiralo vojaštvo v spremstvu oborož enih fašistov. Sleherni osumljenec je bil aretiran. Ce je bilo le pet ljudi skupaj, so jdh fašisti oziroma vojaki s silo pregnali. i V Rieti je bilo areitiraaiih petnajst moških, ker so hoteli vprizoriti v neki gostilni slavnostno zborovanje. Na poti v zapor so zapela komunistično himno. Pri treh aretiranih so dobili orožje. V Flor ene i so preiskali policisti stanovanja vseh onih oseb, o katerih je krožila govorica, da se nagibajo na komunisrticno plat. Aretiranih je -bilo šestindvajset žel esnica r je v. Na Reki so vdrli fašisti v pisarno izviševalnega urada komunistične stranke ter odvedsLi dve 0*iebi. Vso literaturo, kar so jo našli p3 policah in pisalnih mižali, so uničila. Sedaj se v Nemčiji prepirajo, kakšna zastava bi najbolj koristila domovini. — Nemški nacijo-nalci pravijo, da mora priti do vsega kredita stara zastava, pa naj velja, kar hoče. — Hindenburg noče pri svoji inavguraciji kot predsednik nemške republike nobenih cerimonij. BERLIN, Nemčija, 30. aprila. — Kakorhitro je bi lizvoljen Hindenburg predsednikom nemške republike, so sklenili njegovi pristaši zopet uvesti v Nemčiji stare razmere. Stare razmere so namreč tiste, ki so prevladovale pod kajzerjem. Nikakor nočejo poj miti, da je Nemčija zaenkrat brez kaj-zerja, brez armade, brez mornarice in navsezadnje tudi brez moči. Nemški nacijonalisti so začeli zbirati podpise onih ljudi, ki žele, da bi bila v Nemčiji zopet uveljavljena črno-bela-rdeča zastava. To poročilo prihaja iz Bavarske, kjer je imel Hindenburg največje uspehe. Hindenburg je bil včeraj v Hanovru, kjer se je posvetoval z raznimi uglednimi politiki. Dan njegove inavguracije še ni določen. Ko je izvedel, da pripravljajo za ta dan velike slovesnosti in parade, je odločno izjavil, da mora biti njegova inavguracija povsem priprosta. Pri tej priliki namreč noče biti sprejet in pozdravljen kot vrhovni poveljnik nemške armade. Vsledtega tudi ne bo dovolil raznim veteranskim društvom, da bi mu prirejala parade. Toliko je pa vseeno privolil, da mu bo napravila špalir kompanija tretjega gardnega infanterij-skega regimenta, pri kateri je sliižil nekoč. Ako bo Hindenburgova obveljala, sploh ne bo niti v Berlinu, niti po drugih nemških mestih nobenih demonstracij. Njegova želja se pa najbrž ne bo izpolnila. i i , ^ Nacijonalistični Nemci bodo kljub njegovi prepovedi skušali izvesti svoj program. Ko bo novi presednik Hindenburg prisegel nemški ustavi, ga bo sprejel in pozdravil v predsedniški palači dr. Simons. Naslednjega dne bo sprejel v avdijenci člane rajhstaha, višje častnike in uradnike. S tem bo pa tudi konec vseh cerimonij. V gotovem oziru skuša posnemati Hindenburg ameriškega predsednika Coolidge-a. Tudi on bo bolj molčal kot pa govoril in se bo skušal proslaviti z očividno priprostostjo. BERLIN, Nemčija, 1 . maja. — Inavguracija novega predsednika nemške republike bo najbrž dne l 4. maja. Včeraj je bil Hindenburg oficijelno obveščen, da je izvoljen predsednikom. Iz vseh strani Nemčije je dobil nešteto brzojavk. Čestital mu je tudi njegov protikandidat dr. Wil-helm Marx. Njegova brzojavka je jako značilna ter se glasi: — Nemški narod vas je izvolil predsednikom nemške republike. Jaz govorim v imenu prave demokracije t6r pri tej priliki poudarjam, da mora biti vsak demokrat zadovoljen z odločitvijo večine. Izrekam vam svoje iskrene čestitke. Želim, da bi pod vašim predsedstvom zavlada v Nemčiji mir in red, kajti to je cilj, po katerem vsi hrepenimo. Plača novega predsednika nemške republike, ne bo posebno velika. Imel bo sicer na razpolago krasno palačo, veliko število služabnikov, prosto kur-, BERLIN, Nemčija, i. maja. — javo in razsvetljavo ter le 50,000 zlatih mark letne I Fnaančni minister Schlieben je iz- plače. I javil v parlamenta, da je imela Nacijonalisti agitirajo, da bi se svoto zvišalo, češ, da je to naravnost škandalozna plača za glavarja republike, ki ima nad šestdeset milijonov prebivalcev. BRUSELJ, Belgija, 30. aprila. — Iz Aachena poročajo, da je medzavezniška komisija, ki kontrolira plovbo po Renu, zaplenila na nekem parniku, ki je priplul iz Holandske, sedemnajst ton vojaških patron ter veliko množino ročnih bomb. Mornarji na parniku so se izgovorjali, da niso vedela, kaj jim je bilo nakjženo na ktfov. VOLUME XXXIII. — LETNIK XXXIII. Dawes je osamljen. WASHINGTON, D. C., 29. apr. Predsednik senata, podpredsednik Da-vves ne 'bo dobil niti .najmanjše podpore od strani začasnega senatnega predsednika, senatorja Mosesa, republikanca iz New Hampshire in člana komi taja za senatni opravriLnik. Dawes skuša namreč izvesti izpremenitev dosedanjih, več kot sto let starih senatnih pravil. Reinhardt se vrne v New York. BERLIN, Nemčija, 30. aprila. Max Reinhardt bo najbrž vodil tekom prihodnje sezone veliko vrsto v prizori te v Equity Players. Delovanje Rednhardta v Berlinu in na Dimaju pa ne bo vsled tfga posebno trpelo. Na Madžarskem so bila zborovanja prepovedana LONDON, Anglija, 30. aprila. Xa Madžarskem so dne 1., 2. in 3. maja preg»oveda.ne vse demonstracije. Vsako javno zborovanje bo policija šiloma razgnala. Nemčija bp zvišala davke. wmika vlada zanje leto nad eno milijardo -mark dobička, da bo pa Mjnb temu morala zvišati davke, ker ji pneti za prihodnje leto deficit. Nove davke 'bo naložila na pi vo in na « Denar naj Be blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo na&lovnika. "GLAS NAROD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. _ Makedonci na Bolgarskem. TUDI TO NI LEPO INcd poldrugim 1< lom se jo za vršil v Now Yfwkii grd umor. Mirj«- mladi ljudje so skušali na lahko obogateti tor so napravili tozadeven načrt. '/. i- lo >l* jim jo. zadela u>oda prve did prihodnjega meseca. V petek /.večer po eiiaj.-rti uri .so trije lunrli v električnem stolu. Njihov čin je bil nekaj groznega. Najbrž ne bo niliče, ki bo čital to iporočilo, rekel, da je to poročilo nekaj lepega. Časnikarski poročevalec, ki je bul navzoč pri usmrčenjai, poroča : "Najprvo privedli v prostor, kjer je električni st-ol, starej-• .a Diainonda. Srajco na vratu je i m tj. globoko zavihano. Do srede »t e je s.'l opotvkajocih korakov, potem je pa malo sigurnejše su.pil t, r sedel v stol. 1/jza srajce jo potegnil listek papirja ter pre-svojo zadnjo izjavo, v kateri je še v edino zatrjeval t>vojo nedolžnost. Nato no ga pomagači z jermen jem hitro privezali na stol. I '"'sno hlačnico so mu odstrigii, še prodno je bil vstopil. Preko obra-.» >. je obrnil In stopil skozi vrata v sosednji prostor. Zno-\\t je zabrenčalo. Zdravnik jc še enkrat poskušal, nato pa dvignil roko kot da bi liotcI reči: Končano je. Morris Diamond j.* bil uirtev. Štirje služabniki, -fci so bili preko svojih višnjevih uniform prepasali bele predpasnike, so odvezali truplo ter ga položili v nosilnico. Odnesli so ga skozi diruga vrata. Nad temi vrati je bila tabla z napisom "Molk". No, molka je bilo dovolj. Vstopil je n jugov brat. .Toe Diamond. Roke je držal v žepu ter s. 1 prožnih korakov do stola. Spremljal ga je rabinec Katz ter nekaj eital iz debelih bukev. S par besedami jc še enkrat zatrdil da je nedolžen in sedel v >iol. Privezali so ga. in zopet jo zabrenčalo. Pristopil je dr. Squire, hoteč ugotoviti smrt. Tedaj je pa nekdo izmed gledalcev globoko ; ukašljal. To jo bilo nekaj strašnega. Dr. Squire je začudeno pogledal. Mislil je, da Joo Diamond še ni mrtev. Naglo je dal znamenje. Znova je zabrenčalo. Telo v električnem stolu se je vizbočilo, vratne mišice s-o ^ napele. Iiil je mrtev. Nosilnica je že čakala. In odnesli so truplo Joe Diamonda za njegovim bratom Morrisom. \ stopil je trat ji — Farina, — suhoten mladič, sama koža in kost. Kiulil je debelo cigaro. neposredni .bližini električnega stola se je obrnil proti wandenu ter ga prosil, če sme izpregovoriti par besed. Warden jo prikimal. Vrgel je cigaro na tla ter izjavil: — Hvala vam, warden, za v<»\. kar -te mi dobrega storili. Pozdravljeni! Pozdravljen dr. Squire! Katoliški kaplan McCaffrey mu je ponudil razpelo, pa mu jc padlo iz rok. Pobral ga jo in mu ga znova potisnil v pest. Karina je bil trda korenina. .Se enkrat močnejšega, toka je bilo treba. Dvakrat so spustili elektriko v njegovo telo, predno je bil initov. Ko jc zdravnik proglasil konee, so izačeli gledalci vreti proti izhodu. Ven, samo ven. iz tega strašnega prostora". Tako se glasi poročilo časnikarskega poročevalca. Ta. kar je poročevalec opisal, se je zgodilo v najbolj civilizirani državi na svetu mod eniajsto in poldvanajsto uro zvečer 30. aprila v letu Gospodovem 1925. jo pa sprožila še živahnejšo ko-mitsko a'keijo. To je imelo zopet za posledico še močnejšo emigracijo. ki je dosegla svoj višek za burnih dogodkov v L 1902. in 1. 1903. Botgari vodno naglaiajo, kako veliko je število makedonskih beguncev naseljenih v Bolgariji. Njih število je v resnici znatno, saj je vseh Makedonce w Bolgariji danes nad 250.000. V sami So- liji j ill je preko 50 tisoč, to je ena . „ . .... „.. , ' J Maketi one i so se v Bolgariji iz- tretjma vsega sofijskega prebi- ,.0„„r , ^ - , , - valst v a j kazali kot izredno zda v, podjo- »r , , .. „ , jten, Bolgare v vsakem oziru pre- V end ar bi bilo napačno, ako bi1, . . . A . ..,. . , . . . , i k asa j oe element. Vsi so so naselili •si misldi pod temi ste.vdkami le „ . , ..... , .. .. t po mestfih ter se lotili najrazlič- Makwloiice, ki so se res sami lzse-',^--, , , ,.,. . u , , .. ,r , ... . i uejsdi mestnih j>oklieov, niso pa lili iz Makedonije. Mtxl njimi je l ..r. ...f . t A 1 _ t^4' nikjer spustila na kmete ter se namreč mnogo taikih, ki so ze pra , .... ,- , , , TT „ __ ___. , . , : , lotili poljedelstva. V Sofiji so Ma kedonci predvstun mali cbitniki vi Bolgari, katterih predniki bodi si očetje ali dedi, so »prišli iz Makedonije in ki poznajo povardar-sko -prvotno domovino samo iz pripovedovanja. Toda potomci teh beguncev pripadajo še vedno makedonskim organizacijam, se udeležujejo (političnih akcij make-donstvujuščih itd. Begunei iz Makedonije .so se pričeli obračati v Bolgarijo, odkar jo v Srbiji s .smrtjo kneza Mi-hajla T. 1868. nehaJa nacijonalna smer državne politike in se je le- niko ta 1870. za Bolgai-e osnoval eksaf-' / . . dvesto trideset bat. Prva velika emigracija ina je znašala en šiling. Hill je hotel plačati ka njo, ali dekle je ta predlog odklonilo. Ko je pismonoša odšel, je natakarica povedala Hillu. da je pismo od njenega ženina, ki je zelo siten. Neprestano jo zmerja in vsak teden kuha najmanj enkrat mulo. In ker so pisma zelo draga, je sklenil opozoriti na vsakem nevesto že vnaprej s posebnim znakom na vsebino. Kadar je dobre volje, prilepi na pismo košček papirja, tako da ga lahko nea esta odtrga, ne da hi pismotioša opa-S tem jo tudi obvesti, da se kmalu vidita. In natakarica je .po-*ala TTjlki tajni malt, žemnove-ga dobrqga razpoloženja, ki ga je qd trgal* od pšama tako spretno, da niti pismonoša niti on nista videla. Pismo samo ji ni bilo več potrebno, ker je itak vedela kar je hotela. llill se je zamislil nad tem slučajem in spotaiial, da so visoke poštne pristojbine državi v škodo, ljudje si .znajo poiuagati brez njih, država pa ne pride na .svoj račun. Svoje pomisleke j«? pojasnil v posebnem referatu tudi vladi. Zbornica je znižala poštne pristojbine. To se je zgodilo 1. 1839. Drugo leto se je pojavila prva poštna znamka s podobo kraljice Viktorije. To je toresj najstarejša znamka. Srečen filait#>list, tki bi jo mogel prilepiti v sivo j album! Čez 1C let je poskočilo število pisem, ki so se pošiljala po Angliji, od 1 milijon na 7 milijonov. Poštrne znamke so se izbo ihto obnesle. Želo I. 1843. so ibile uvedene v curis-kem kantonu, leta 1845. v Rusiji, leta 1849. v Franciji. 1 frfer Zgaga ] Podaljšanje delavnika v Angliji? Xova angleška zakonodaja za tvonnice vsebuje 140 paragrafov, od katerih je namenjen glavni del legalni konsolidaciji obstoječih razmer. V zakonskem načrtu pa je tudi nunogo novih predlogov. ki bodo naleteli na hud odpor, posebna določba, da naj tudi 48 urni tednik velja samo za ženske in otroke, dočim je prejšnji Ilendersonov načrt predvideval 48 urni tednik tudi za moške, kakor določa to washingtonska pogodba. Amerikanci podarili Rheimsu bolnišnico. Ameriški poslanik v Franciji, Mj-ron T. Herrick je podaril mestu Rheims bolnišnico za otroke, bolnišnica je bilo zgrajjena potom prostovoljnih prispevkov ameriških žensk. Bolnišnica je v vseh V četrtek zvečer so umrli v električnem stolu v Sing Sing jet-nišniei trije banditi — brata Diamond i.:i John Farina. Njihov greh je bi velik. Pred poldrugim letom so namreč ustrelili dva bančna uslužbenca ter jima pobrali nad štirideset tisoč dolarjev. Državno oblasti so vpoŠt^vale geslo — zob za zo»b, kri za kri. * Smrt na električnem stolu jo ►nekaj strašnega. Smrt sam a podobi še ne tako kot priprave nanjo. Država ima s smrtno kaznijo dvoje namenov. Prvič — kaznovati krivca. Drugič--odvrniti od zločina tiste, ki so k zločinu nagnjeni. * Tema d veta a namenoma pa ni vsikdar oziroma ni nikdar zadoščeno. S tem, da i-o omenjeni trije umrli na električnem stolu, se^ni-Ista usmitčena bančna uslužbenca prebudila iz smrtnega spanja. Da ni bil tudi drugi namen dosežen. je pa razvidno iz naslednjega -dogod ka: Včeraj zjutraj, ko jo časopisje razglasilo vse strašne podrobnosti eksekueije. ko je vsak. kdor ima kaj človeškega v seibi, ob ei-tanjai (poročila vtsled grozo in ogabno* i vztrepetaval. je v Brook lvmi pet band it o v z revolverji napadlo bančnega blagajnika ter mu odvzelo sedem tisoč dolarjev. Bančni blagiajnik se bori v bolnišnici s smrtjo. * Tulca j imajo dovolj gradiva tisti, ki zagovarjajo smrtno kazen. in tisti, ki jo skušajo odpraviti. * V Italiji je uveljavljena pametna odredba. ' Kot znano, ima Italija dosti senatorjev. No. pa saj jih ima tako-alitako vsaka država polovico preveč. Znajčihio je pa v Italiji, da so senatorji samo takrat plačani, kadar so nahajajo v zbornici ter go-iv*ore. zavračajo in priporočajo. Sicer pa ne doibe nobene plače. Bog se tvsmili. če bi bilo to tudi v Ameriki uveljavlejno. Državna banka bi šla vsled samega senat« >rsk e ga govorjenja bankrot. * ; Ilindeiiiburg noče imeti pri svoji inav&uradji nobenih neumnih ce-rimonij. To je odločno in ponovno poudaril. Saj jih 'tudi ni potreba. * Največjo in najbolj neumno ce-rimonijo je naipravil nemški narod s tem, cla je izvolil Hinden-burga predsednikom nemške republike. * Amerika ibo v kratkem času začela izrabljati svojo vodno moč. Inženirji so namreč dognali, da jo -cb kadadiski meji največ vodne moči. To bo t.refoa izrabiti. Ob kanadski meji je pa tudi največ močnega žganja. Tozadevne vire je začela Ame-*ika temeljito izrabljati takoj po (uveljavljenju proliibieije, * Kot je bilo pričakovati, so prišli na Bolgarskem na sled čudežnemu odkritju: Sedanjih nemirov na Bolgarskem je- kriva .Jugoslavija. V Jugoslaviji je bila skovana zarota proti bolgarskemu kralju Borisu. Jugoslavija je vprizo-rila eksplozijo v katedrali sv. Kralja. INTELIGENTEN ŠIMPANZ "ri*-—j.A.LKDEHWOOO. m. T. >"a -poti proti Londonu je dospela te dni i rude Bauman ^ svojim inteligentnim po zatrdilu zdravnikov razum petletnega otroka v Now York ZVliss Ger-simpanzom. Opiea ima Zadeva Leona Trockega. Znano jo, da je Trockij takoj po usodnem sklejvu centralnega odbora ruske komunis-tičoie stranke dne 17. januarja 1!VJ.">. demisi-joniral in odpotoval na Kavkaz baje v svrho lečrnja. V resnici pi so so ga hoteli boljševiški ]>rvaki v>aj začčirsno o-tvu. evidenci ima vse \(+>ti. ki -e ti- uaredbo centralnega odbora, naj se briga samo za svoje zdravje. Ni nobenega dvoma, da bo Trockij pretehtal vse okolnosti in pri-jiravil vse adnte. ki bi mu omogočili povratok v javno življenje. Fm.dvij še ni doigral -vojo vlo»rp m njegovi nasprotniki se teeinlji-to motijo. Če mislijo, da ostane ta prisilni rekonvalescent vodno v rezervi Spor med pristaši Ijeni-niž.ma i:i trockizma jo pognal v komunističnih vrstah tako globo-k !;ort.nine. da so lahko vask čas pojavi močna struja. ki spravi Trockega zojiet na krmilo. Žensko vseučilišče v Indiji. \* Pooni v Indiji obstoja žen-> ko vseučilišče. Zanimivo je izvedeti, kako je prišlo do ustanovitve tega vseučilišča. Pandit a Ra-mabi% uuledna indijska ]>edagoš-ka voditeljica je pred desetletji osnovala dom za občudovane hin-diistauske vdovo. Na ta način je hotela podati indijskim vdovam priliko, da poglobijo svojo nao-brazbo. Leta 1915. je dom štel žo cejo njegove o.ehe. Z naperim za-jo^K) vdov. Profesorju Kai^u je na nun an jem zasleduje polemiko o lo lo ]u.išln misi., #la pretvori tfl ninizmu in trockizmu v komunističnem in aintakomunističnem tisku in beleži vsa mnenja, ki so ._ra prisilili stopiti začasno v ozadje, j jn ieta 1910. je že prva žena polo V tem deln mu piunaga žena. hči >j]., lia t(.,n vseučilišču dom v vseučilišče po vzoru japonskih ženskih vseučilišč. Prof. Kar ve je nabavil potrebna sredstva generala Ivanova. Za armado se zanima samo s poiitičn ga stališča in želi svojemu nasledniku u-s-p<]> v p-alizaciji novo direktive, da mora biti rdeča armada v tehničnem oziru na vrhuncu. Na seji centralnega odbora si:i glasovala proti resoluciji Kame-njeva o Trockem samo dva člana in sicer sovjetski poslanik v Londonu Raikowsky in znani predsednik glavnega odbora za koncesije, .->in bogatega ukrajinskega to vaa-narja in pretlsednika senata, ki je vodil 1. 1922. proces proti ni s k i m s oo i j a 1 r ;jv o 1 u e i j on arc em. Pjatakov. V marcu, ko je v Tifli-su zasedal centralni izvršilni odbor sovjetsko Unije, je Rakowsky posetil Trockega v njegovem izgnanstvu ter se z njim dolgo posvetoval. Oba vodilna boljševiška politika sta ponovno proučila zad nje dogodke. V konfliktu bivšega ljudskega komisarja s centralnim odborom so igrali važno vlogo ose bni motivi. Napram Zinovjevu rn Kamenjovu so drži Trockij zelo rezervirano. Prvega ne smatra do slojnim za voditelja komunistične stranke ali III. Internaeijona- vseuei tišje indijski ke izjnte. I.eta 1920. (; i razširil v internat za žensko študentke in se je sezidal poseben dom zn profesorje Vseu-čilišču so jo priključilo uči tel j išče /. visoko šolo. t čni jezik je angleški. da-i so učitelji na zavodu Tndijei. Obligatna predmeta sta liigijeuii in hi^no gospodarstvo, dočim algebra in geometrija nista obligatna. Vseučilišče v Pooni jo edino na svetu, kjer spada slikanje in glasba k curriculum ^ itae. Temu vseučilišču so se priključili posebni ženski zavodi po celi Indiji kot v Bombay u, Baro-di. Gwaillori itd. V zavode spro-jemajo devojke vseh k:ist in slojev. KAJ JE SREČA? Kako galantno je to jugoslovansko bratstvo. i Dobro, da je tam doli pri nas uveljavljeno dejstvo: Milo za drago ! Ako je jugoslovanski kraljici ukraden kak kovčeg na kolodvoru, so to protidržavno dejanje Bolgari zakrivili -5 Ako ministrski predsednik Palčiče ne more dobro prebaviti tele- ozirih moderna. Poslopje datira še iz časov voj- (tine^ z rižem, so zakrivili to prt*i-ne, pa je (bilo lansko leto popol- (a ržavna dejanje Bolgari ---3----* ' - V- . ~ ' • ' David Grayson pravi; "Sreča je skoro vedno odmor od težkega dela. Sreča rada vidi človeka pri delu. Srečo ne najdete v palačah, temveč se skriva po poljih le, v drugem .pa vidi samo povpre- in tovarnah in obloženih pisalnih čnega. dobrega in vztrajnega delavca, ki zna dobro "vldči'\ kakor je dejal o Kamenjevu Lenin. Trockij mnogo razmišlja o novi taktiki, ki mu bo omogočila, da se zopet vrne v javno življenje. Na led se ne da speljati in zato je v svoji osamljenosti zelo previden. mize h. Ako naglo pogledaš od težega dela. jo bo« videl, toda Če gledaš predolgo, žalostna obledi". Ako hočete delati trdo, mora lw-•ti vaše telo v dobrem stanju. Naj Trinerjevo Grenko Vino skrbi za Y as želodec in čreva in vedno se lroste dobro pojčutili. Očisti nif~ V trdnem prepričanju, da njego- hur pomaga lodieam in jetram, da noma ponovljeno. va zvezda še ni zatoni 1 a, čaka. kdaj nastopa ugodni trenotek, da stopi iz rezerve in da obračuna s svojimi nasprotniki. Vneto se pripravlja za predstoječo konferenco komunistične stranke . ki je ki je bila sklicana 24. aprila, dasi ne namerava aktivno nastopiti. Vendar pa hoč^e biti vedno pripra vljen za nastop v tzasč-ito svoje i-deologije, 'če bo polosrtj ugoden. t>otlej pa se -hoče držati izelo re-zer\-irano in vestno izpolnjevati boljše delujejo, poveča tek in Vam daje zdravo spanje. Pojdite še da nets k drugistu in kupite eno steklenico! V svoji hiši imejte tudi dvoje drugih učinkovitih zdravil: Triner's Cough Sedative, zelo dobro zdravilo >j>A prehladu »in Triner's Liniment, ki naglo pomaga prot i revmatizmu in nevral-giji. Pišite po polna seznam Tri-nerjevih zdravil na: Joseph Triner Company, 1333—45 S. Ashland Ave., Chicago, M. (Aai) OLAS NARODA. 2. MATA 1925. [=r-:-?--i Plebanus Joannes. ŽENA ZNANEGA BASEBALL IGRALCA (Nadaljevanje.) — V Tolminu ste, — se je zasmejal živahno in stegnil roko in pokazal na steni: — Tu, glejte. Ta kača, tu jet flumen Silanus, ki se izliva proti mestu sredt voda. Stara ženica je šla z otročjo to-]»ostjo za gibijajem njegove roke. On je rekel: — In tu je riba faronika, glejte jo! Za rep s** drži. Kadar ga bo izpustila, bo gorje na zemlji: — potres, vojske in kuga. — O Jezus, — je zastokala ženica. — ne maram je videti, nemarne ! Katriea je dahnila : — Pa zakaj tako l Ali je resnica ! — Resnica božja, — se je nasmejal Peter veselo in je mežknil. Skrivaj ji je stisnil roko in je čutil, da mu je pozdrav vrnila. — Hladno je tu, pojdimo v kuhinjo. — je rekla težko Magdalena. Stresla se je v čudnem strahu in je nemirno mežikala s svojimi otroško plitki m i očmi. Peter je vzel knjigo facecij in so stopili v s<»mračno vežo. Mrak se je bil zgostil, vikar Janez se ni bil še vrnil. Oni trije so čakali v kuhinji nanj. Peter je bral vesele zgodbe in ženski sta sedeli na nizkih stoleili in poslušali, ko jt* tolmačil; bilo je čudno solnčnotoplo v prostoru in so se bile sence, ki jih je rezala lojen-lca, porazgubile v tiho nepoznano samoto. To so bile zgodbe čudnega vonja, mladih, veselih ljudi. Vse je rajalo in se smejalo, celo lev. ki je bil splašil Pirama in Tizbo, eelo malic, ki so mu bili prodali Teofilovo dušo, celo Mati božja, ki je obdarovala s srebrnim čeveljčkom orglarčka, ki ji jp pel in ploskaht veseljačiei, ki ji je rajala. Sredi veselega pogovora je zapel petelin na gredi in se je zlenila Magdalena in vzkliknila: — Otroka, moliti moramo: Kakor iz sladke omame vzbujena se je dvignila Katriea. Pokleknila je ob stoličku, kjer je sedela. Peter je odložil knjigo in pokleknil poleg nje. — Pa dajmo, — je rekel. Magdalena je molila naprej. — Zaspana, dolga je bila njena beseda. Pela je v topih valovih z ostrimi presledki, da je bilo, kakor bi v<»dno zopet zaprhutala trudna pe-rot in se ostro zadela ob nekaj trdega. . . — Stopila je Marija k Jezusu, Marija, roža devica: Jezus, dete moje, kako sc ti bo godilo na samo cvetno nedeljo? Ljuba mati »i moja! Kako se mi bo godilo na samo cvetno, nedeljo1? V roko bom vzel zlati paternoster in pojdem v mesto Jeruzalem in tam bom judovski kralj. Oče naš, kateri si v nebesih. . . Mladi prsti so sc stikali v igri in usta si šepetala med odgovore tihe besede. — Ali se veš, kako naju je bil stric zaprl v klet? — Vem. — Kako si se hudo bala in sem te moral držati v svojem naročju? — Vem. — In.si mi na rokah zaspala? — Vem. Magdalena je molila zaspano in izpraševala: — Jezus, moje dete! Povej, kako se ti bo godilo na sam veliki petek? Govorila je, in že ni več umela, kaj moli. Težka glava* ji je kimala. Kimala je mogočna senca na, steni. Tisti hip je vprašal mladenič deklico: — Zakaj si vzdihnila? Zašepctala je zaupno: — Pozabila sem luč prižgati v kretnici. — Prava reč. — Ne, — je odvrnila, — z gospodovega okna se vidi in bo ve-deL — Zel« se hoj is, — je rekel. — Pojdem, ko odjuoUmo>— je rdela. —■ Ali te ne bo strah ? — Bo me I — Mrliških glav. V je! je njeno roko in se dobri-kal: — Pojdem s teboj, Katriea — Sredi stavka in molitve je utihnila Magdalena. — Magdalena spi, — je sepet-nil mladenič. — Da, Katriea, vstali i, prižgala bova luč. Vstala sta, vzela lojenko in pustila Magdaleno v somraku zadnje žerjavice na ognjišču. Sla- sta na vrt. čez vrt navzgor, kjer je stala na Ilovici mala romarska kapelica Matere božje. Postavila jo je bila v letu 1500 pobožna bogata Tolminka. ki je bila omožena v Florenei in se je kot vdova vrnila v Tolmin tu umrla in darovala cerkvi svetega Urha dragoceno monštraneo. Iiilo je sveto mesto, kjer je stala kapelica. Trideset tolminskih mož je bilo na tem mestu padlo leta 1478. v strašni borbi s Turki, ki so jnnakom posekali glave in jih razmetali po cesti v Dolje. Star mož, j ki ni bil pobegnil in se skril v no-! vo izkopan grob, je pobral glave ru, ni mog?l dognati, kako sedaj. Solze, so mu bile začele teči po licu in jih je brisal s krčevito nerodnostjo. Potem je sunil kvišku. — Xekak temen, obupen klep se je hotel izviti iz njegovih bolesti. Sel je proti vratom na prosto in se zadel s eel oni v podboj, ker se ni bil sklonil. Omahnil je ubito nazaj. Tolažil je svojo bolest izvirno iz sebe: — Zapusti naj jo in osramoti, da se ho sivi skali smilila! Koze naj dobi, da bo grda in je ne bo maral. Stopil je na" prosto potolažen, da* bo dobila Katriea koze. Sre«"al ga je vikar, ki se je bil vrnil. — Ali ne spiš? — je vprašal. — Se ne, — je odvrnil Matev-žek. Na žalostvpa dela električni tok neprilike. ako ni stalen, kot je to v slučaju, če -zavisi od pihanja vetra. Kdo bi si upal ustanoviti industrijo lia podlagi tako negotovega pripomočka. Vondar pa že danes nbsto jajo industrije, 'ki se lahko zadovolju- čas Irrcz vetra, in torej brez električnega toka uporablja za pripra ilje.jije sirovin xn električno peč. fill pa za uporabo že gotovih izdelkov. Mislim pri tem ua kalcijev karbid, na vodik i21 siintetičjue prn izvode, ki se dajo i7. tega izdelovati. Kazen tega bi lahko parni a- jftjo tudi z nestalnim tokom, na kumulatorji realizirali rezerve pr. elektro-kemija. Tu se lahko pod obliko termične energije. .UMKuwoqojutMBuiarooo. H._y. Na sliki vidite Mrs. Babe Rut h in njuno hčerko Dorothy. Njen mož. znaaiti ameriški baKcballski igralce je v bolnišnici, kjer se je moral podvreči nevarni operaciji. Moderni mlin na veter. nesrečnikov in jih zagrebel. Med njimi, ki so bili umrli junaške smrti, je bil oče Janeza* Potreb«-ježa. Junakom v spomin je stalo malo svetišče. Vikar Janez ga je bil okrasil, in iz orehovega lesa je bil potegnil okoli malega oltarja pod obokom polico in postavil nanjo lobanje junaških mučenikov, trideset belih oblili lobanj, katerih ena je bila glava njegovega očeta. Vsak petek je gorela ponoči olje-nica v mir in pokoj njihovim dušam in v zadoščenje, da so jim ležala trupla nekje v soških tolmunih. Xa oltar pa jc bil postavil vikar veliko razpelo z Mučenikovim likom, ki je sličil liku v vikarjevi sobi: ista roka je bila izrezala lice, vzobčila ude in vsekala rane. Bilo je lice, ki je neskončno dobro odgovarjalo licu vikarjevemu in vsem drugim grozilo z izrazom ne-svetega, nečloveškega. Zaradi te-tra lica so morda tolminski pleini-i"i .de Puppisi, de Formentini in de Cucagna tožili vikarja zaupniku čedajskih kanonikov, Jožefu de Menezeisu. . . Peter in Katriea sta bila prišla v vrt v motnem soju zadnje lune, ki je bila pravkar izšla; vstopila sta v motno svetišče. Ne da bi se razgledala, je potepnila deklica visečo luč pred svoj obraz, vnela stenj na dušici in sunila luč navzgor, da je škripec pod obokom zacvilil. Tedaj ji je Peter tipilmil čez rame lojenko in jo objel in ji pokril lase in tilnik in lice s poljubi. — Ne tu, ne tu, — je zaprosila krčevito in mu težko drhtela* v rokah, da jo je napol nesel na prosto. Globoke očesne votline lobanj so trmele topo v čuden prizor. Rdečkasta luč, ki je zaplala v svetišču, je osvetiia mračno lice Mučeniko-ve slike na križu, ki je ostal za zaprtimi vrati sam, žalosten, v muki in molku. . . Peter pa je vedel deklieo nazaj in postajal na vrtu v sencah in se opajal z njeno lepoto, z vonjem njenega plahega, trudnega in cvetočega telesa, njenih ustnic, ki so. cvetele: rdeča roža, tik preden se osuj?. . . Sin nadušljive matere, pohlevni Matevžek se je bil tisti čas vrnil z Dvora, kjer je bil pustil vikarja pri umirajočemu naddijakonu. — Videl je njiju pot in njiju ljubezen in se je stisnil v senco, da ga ne bi videla. Prešla sta mimo in je slišal besedo polno ljubezni. Onadva sta stopila v hišo; pohlevni Matevžek pa je stegnil roke predse, se ozrl proti zadnjemu krajeu lune na nebu in je zapjrmral obupno, neverno: — In če ga mara, ali jo bo vzel? Moj Bog! Ti meni pomagaj! Hudič ga vzemi! V hišo je stopil, pa jo ima. Opotekel sc je proti hlevu in legel v seno. Ni molil, ni mislil.na mater nadušljivo doma, mislil je na dekle, ki ga je,bil izbral in,mu je. polju bo vala drugega: Mislil je na vikarja, da ju bo ovadil, pa je domislil: — Pa ju zatoži, če misliš, da te ba potem marala ! Ubo|i či«Tck m mogel najti mi- — Bi — je zinil mladenič. Sam ni vedel, kako je odgovoril kljubo-1 valno in jezno. — Si preveč uievžast, — se je prezirljivo odzval vikar in dosta-; vil hladno: — Spat lezi! V vi- ' kar jevi hiši ne boš ne voglaril ne • vasovaL Kadar boš, boš v svoji. —; povsod energije za svoje stroje: v ' Matevžek je poslušen odšel. j zemlji iz premoga, v rnkah i v. vo-„ ti nega padca, v morju iz valova- —Jii rad voglaril, kakor maček ? i Energijo so dosedaj dobivali iz zemlje, rek in morja, zanaprej jo bodo pa v veliki meri dobivali iz j zraka. Mlini na veter, sklopi jeni z dinamo-stroji, bodo proizvajali energijo, ki bo silno poceni. Zračna električna turbina. Dandanašnje človeštvu išče nja in v zraku iz vetra. Da si pridobijo energije iz morja, so Francozi sezidali veliko t ova 1*110 ob o-i-eanu v Aber-Vraeliu, ki spremi- električno Vikar pa je šel in bral ob goreči lojenki v noč. Ob lojenki je bil kupček pepela. Vikar je jemal list za listom. Zdaj je list zganil, spra- nja plimo i,11 ose. k o v vil, zdaj je drugega prinesel s tre- j energijo. sočo roko nad lojenko in ga se/.-J Mlad francoski inženjer, L. Ton gal. Zdaj je bral: ,slant, pa je napravil načrt, prido- — Come per essempio, clii si j bivati električno energijo iz ve-godera una Donna, non lo fara j tra. Pokazal je, da bi mlini na ve-eon intentione diretta tli offender i ter, siklopljeni z diiiaano-stroji. Dio, ma per eompiaeere al senso j proizvajali elektriko, ki bi bila lie 1' inclina e quasi lo violenta jšilno poceni. ]\Ilin na veter, ki «ra a dilettarsi di si gustosa' attione. j hoče zgraditi ta inženjer. je seve- Vikarju je lice prevlekla trudna žalost 111 je držal list nad svečo i nje mrmral: — Ne zameri, padrone! Kako naj te opravičim za dvoumno besedo? Opravičim te, ker te poznam, da si bil svet in moder. Goreti pa moraš — Stegnil je list nad lojenko. Bridek smeh mu je legel na listnice: — Goriš, dobri. . . goriš, kakor oni nesrečni, žalostni Arrabiato. . . goriš. . . List je splahnil nad kupčkom pepela. Vikar je razgrnil nov list in bral: — Se i Reverendi non fossero si facili a vibrare quest' armi del-la interdetta, la loro autorita* sa-rebbe piu rispettata, ma maggior-mente s' eglino le vibrassero per giustitia come le vibrano per in-ieresse. • Vikar je znova stegnil list nad svečo, a je tisti hip odmaknil, ko je videl pred seboj pismo volčan-skega vikarji- Po tem Volčano-vem pismu je segel in je bral pazljivo in na glas, posnmovaje no-slajoči tuji izraz glasu svojega nasprotnika - (Dalje prihodnjič, j Požar v Egiptu. __r V bližini Kaira je uničil požar štiri vasi. Pri nesreči je poginile 56 ljudi, mnogo pa jih je dobilo nevarne opekline. MMMMIfMMtlMM^ i * KOŽNE BOLEZNI 1 ♦ povzročajo mnogo trpljenja < X v teh slučajih je treba jemat; \ t SEVERA: S \ mm z otojjrtrtjto I QfsMP mmmmm da čisto modem. Izgleda kot o-gromen aeroplanski propeler, ima dve krili. Prvo tako aero-rtlc-ktrično turbino je postavila. QfLfordska univerza blizu LtUtona na svoji poizkusili postaji agronomskega oddelka. Načrt za to turbino je napravil nemški inženjeir major Bilau. Upnralbil je za tsvoj načrt poskuse, ki so jih delali na Eif-folovem stolpu. Bila nov a turbina ima štiri krila in baje lahko daje silo 40—7.1 konjev. Slednjo številko bo pač samo lahko dosegla pri ka univerza. Aerodinamična moč 5.00, otroci med 5. in 10. letom plačajo polovico, meti 1. in ">. letom pa samo čel rt i no in vojni davek posebej. Vozni li>! do Trsta in nazaj stane pa samo $lf£.(M) in vojni davek. Vozni listi II. razreda stane do Trsta £135.. za ven in nazaj pa samo $243.00 ter vojni davek. Zagotovljene so nam dobre kabine in kdor želi udeležiti izleta, naj nam piše po nadaljna pojasnila: Jugoslovani in Ameriški državljani ne rabijo italijanski vizum na potnem listu. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. DR. LORENZ 642 Penn Aye., PITTSBURGH, PA. IjS^F KDINt SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ftPECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI. ^FoA Moj« stroka ja zdravljenja akutnih In kronitnlh bolssnl. Jas Jj^cSfr' I sam lm zdravim nad 25 l«t ter Imam ekušnje v vaeh boleznih rC^Tr In kar znam alovanaks, zate vas moram popolnoma razumeti In apazsatr vaš« bolezni, da vae ozdravim In vrnem nr.ofi In zdravje. Skozi 13 let «■■» ■ pridobil posebno skuinjo pri ozdravljenju molkih bolezni. Zato m mereta popolnoma zaneetl na mene, moja akrb pa je, da vaa popolnoma trtn ▼1st. Na odlaiajte. ampak pridite Slmpraja | Jas ozdravim zastrupljeno Kri. maxulje in llee po telesu, bolezni v Brili. .padanje las, bolečin« v kosteh, stare rane, oslabelost. 2lv£ne In bolezni v mi-; hurju, ledicah, jetrah, želodcu, rmenieo, revmatizem, katar, zlato žilo, naduha Itd. I Uradna ura: V ponedeljek, sredo la petek od 9. dopoldne do § popoldne- torek. Četrtek ln sobota od t. dopoldne do t. sreter; r nedeUsk ta ' praznikih od IS. dopoldne do 1. popoldne. Posebna ponudba Prenovljen! pisalni stroj "OLIVES'* $20 B itrelico n slovensk« 6r-ke, č, i, i —« $25.- •OlilVBB' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPBftai. ■ - Pisati na pisalni stroj ni nikaka nmetnost, Takoj lil-Ca Tsalr pil«. Hitrost pisanja dobite i Tajd, UOVSNIC PUBLISHING COMPAHT Bf etrtUadt Strwrt Mw York, V. T. \ Noye pošiljatve knjig. Prejeli smo veliko zanimivih in poučnih knjig in jib prodajamo po označenih cenah. , Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, t zatone odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, pmlno dobimovašenaročilo* r Z naročilom pošljite potrebno rroto bodisi i. money ordrom, ▼ mamkah ali gotov denar ▼ k sa varovanem pismu nt; . OtiaHMOD^ 82€orttawH St., New York [ V Pn&tafto pma ojiMt o nofitfW9ipkb» KNJIGARNA "GLAS NARODA" POUČNE KNJIGE: K&ŠA zdravila ..an............................50 Najboljša slavenska kuharica z mnogimi slikami, obsega 668 strani.......................600 Ifaniko slovenski besednjak* (Wolf-Cigale), — 2 trdo vezani knjigi, skopaj 2226 strani .... 7.00 Jugoslavija, 3. zvesti, zemljepisni, Statistični in gospodarski pregled in —• Zgodovina 33HS-, 3. zvezki, zgodovinski podatki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkanu. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....SJtt POVESTI: Fabijola ali cerkev v Katakombah.............45 I Gadje gnjezdo, pojest iz dni trplenja in nad. Trdo veza no .......... ..................75 Hadži Mnrat, Tolstojeva povest, p revel Levstik. —; Kraljica nraSenica, trdo vezano ............... .80 Kazaki, povest iz ruskega .......................70 m plačamo poštnino. J o prišel poročnik takoj. Sedaj pa hočem teči po zdravnika. S temi besedami je pohitel iz hiše in Margareta je cula zunaj na fclaku njegove hitre, težke korake. Kako skrivnostno je bilo biti sama s tem bledim, s krvjo obli-tim človekom. — Kaj bo, če umre? 8 trosočima se rokama je prijela Margareta prt ter ga položia n .skrbno roko na rano. Glava ranjenega je ležala na strani in bledo lice častnika je bilo obrnjeno proti njej. Ko je mrzla voda obrosila lice. se je ranjeni zganil in globoko vadihnil. ^'ato pa je ležal zopet mirno, nepremično. — kot mrtev. Margareta je sedla poleg postelje Naenkrat jo je obdal občutek čudovitega miru, občutek izvanrednega zadoščenja. Že drugič istega dne je lahiko pomagala v sili ter prinesla uteho soljudem. Kakšno zadoščenje v življenju, ki je bilo dotedaj brez vsebine in cilja! Lahko bi se prisodilo, da bi našli tvorniški delavci častnika nezavestnega ob jutranji zori in brez dvoma, bi ne postopali ž njim posebno ulju dno T ker sovražijo vse. kar je v zvezi z vojaštvom. In opravljanje po nie^u! Polkovnik bi gotovo izvedel za dogodek in častnik bi bil enostavno odslovljen. osramočen. Kakšna sramota, kakšna beda zanj! Margareta je globoko vzdiimila. Ozrla se je na nezavestnega ter se zadovoljno nasmehnila. Kako resne, lepe in plemenite poteze! L'e bi le mogla videti njegove oči! Kri ji je pričela vreti vroče k srcu in navdalo jo je. čudovito, nikoli preje poznano čustvo, ki ni oi»M?galo le .sočutja, temveč še neko drugo tsustvo. ki je bilo vsebovano v vprašanju: — Zakaj ni moj zaročenec podoben mjemu? Mlada deklica se je ustrašila svojih lastnih misli. Hitro je dvignila glavo ter izmenjaila obkladek. Vzkliknila je: — On živi! Hvala ti. nebeški Bog, hvala ti! Mogoče se je počutil slabo, zapustil kazino preje kot ostali ter se ponesrečil na nepoznanih potili. Ali pa bodo ljudje to vrjeliGotovo ne! -Škandalov željni svet ljubi p očmi t i vse. kar je blesitečega ter tako grdo in umazano razlagati vsak dogodek kot le mogoče. Kako dobro, da ne bodo ljudje nikdar izvedeli, kar se je pripetilo v tej noči! St reza j bo gotovo molčal, — a ona ' Margareta je stisnila ustnici ter se smehljala kot očarana. Tudi nna bo molčala, za vsako ceno! Nato pa je padel njen -pogled zopet na njeno lice. lTra je bila enajst. Naenkrat pa se je predramila iz svojih sanj. Kako nestrpno bo čakala nanjo Neža! Kako jezen bo nanjo sodnik! Kinkorhitro pa mu bo sporočila, kakšna beda je vladala v hiši profesorja, se bo gotovo potolažil. — llvala Bogu, — konečno je čuila korake! Gotovo se je vrnil vojak. Prvikrat se je ozrla po <3obi. Kje se nahaja? Kdo stanuje tukaj ? Naenkrat ipa ji je šinila kri v glavo in spomnila se je, da stanuje tam poročnik Olševski! Ze je hotela pobegniti, a medtem so se vrata odpria in mladi častnik je stal pred njo. — Margareta! — je vzkliknil mladi »častnik, poln v&ičen ja. Prožil ji je obe loki, a ona se ja krčevito oprijemala stoila, kajti izraz v njegovem obrazu se ji je zdel naravnost žaljiv. — Gospod poročnik, prinesli smo v . vašo sobo " bolnika . . . Oprrostite . . . Stopil jc poleg nje ter jo prijel za roko, a ona se mu je umaknila. — Margareta! . . . Konečnc . . . Konečno! Skoro nisem vrjel vojaku, ko raj je zacepetal v tiho, da ste tukaj! — Vi tukaj? Margareta ! Pri meni ... v tihi noči!- Strašno čustvo je prevzelo Margareto. Lotil se je je stud, kajti njegova sapa je preveč razločno razodevala, da priliaja od pojedine. Napravila je par korakov proti vratom. Ozrla se je na poročnika z jeznim pogledom. — Moja navzočnost je pač sedaj odveč, ker ste tukaj, da skrbi- _ te za ranjenega, — je rekla, z visoko dvignjeno glavo. _ Moje de- T"" ' — m "" - j'V i« L-rw* „ -* i - i - , . , ^ 'r ^ J odgovori župnik, rodilo se je dete .o kot Sam ari tank a je končano! Lahko noč' - , ^ , najrevnejšemu kmetu. Dal sem mu ime Vasilij in priimek Nesrečnež. ker ga še vedno nisem mogel krstita. Nihče noče biti 'boter te- W-MMWM.M. Ncwyorški kipar Gerome Brush izdeluje kip Miss Aileen RLgigin, najboljše ameriške plavalke, ki je dobila la.nsko leto prvo nagrado pri Olimpijskih igrah. V nekem carstvu, v neki vladavini je živel silno bogat 'trgovec. Imel je hčerko edinko, prekrasno Anastazijo. komaj pet let. staro. Trgovec se je pisal Marko, s priimkom Bogataš. Bil pa je velik skopuh in ni inairal beračev. Če jih je zagledal pod oknom, je takoj rekel slugami, naj jih napode in še spustijo na nje pse. Nekoč pozno zvejčer sta prišla na njegov dvor dva siva starčka. Prosila sta: "Radi Boga Marko, daj nama zavetišče čez noč." Marko je že vedel odkleniti pse, a to je videla hčerka, ki je pričela milo prositi: "Dragi oce! Meni na ljubo pusti jih vsaj v lilev." Prosila je tako dolgo, da ji ni mogel oče odreči prošnje in je pustil betrača v hlev. Tam je ležala v ka-mrici njegova bolna teta. Bila je na smrtni postelji. Prešla je noč, zdanilo se je in Maa*ko vidi, da gre teta po divonišču popolnoma zdrava. "Kaj pa ti je?*' jo začudeno vpraša. "Ah Marko," od go sti poti trgovci. Nesli so Marku dvanajst tisoč rabljev. Prišli so do jarka in slišali otroški jok. U-stavili so se. poslušali in poslali nekoga pogledat, kaj se godi. Odposlanec se je spustil v jarek. Videl je tam sredi snega zeleno poljano. na traviei pa sedečega otroka.. ki se je igral s cvetkami. Trgovci so šli sami pogleadt čudež. Zavili so otroka v kožuh in ga peljali k Marku. Ta je otroka takoj zapazil in vprašal, od kod ga imajo? Trgovci so mu vse povedali. Matiko je takoj razumel, da je to njegov kr-ščenec. Vzel ga je v naročje in ga izročil hčerki; "Vzemi ga, pestuj ga!" Trgovcema pa je ipos»tregeT 7. dragim vinom in prosil, naj mu pustrijo dečka. Trgovci spočetka uiso hoteli, toda ko je rekel Marko: "Odpustim v aim zanje ves dolg.*' so mu dali otroka in se odpeljali. Anajstazija je bila zelo vesela in je naročila zibelko, obesila je lepe zastore in pestovala otro- vori teta. "Ne vem ali je to bilofka od jutra do večera. Tudi drugi zares ali v sanjah. Zdelo se mi je, da sta prenočila pri nas dva siva starca. Ko je prišel čas žarnice, se je sama prižgala sveča pod sveto podobo. Starca sta vstala, vzela iz sveče mašne plašče in začela maše-vaVi. Zgodaj pa je potrkalo na okno. Priletel je božji angel in v-prašal: Gospod. V tej in tej vasici se je rodil sin ubogemu kmetu. Kakšno ime mu daš in kakšno srečo? Eeden starček reče: "Krstim ga za Vasilija s priimkom ..Nesrečnež in prisodim mu vse premoženje Marka Bogartaša, pri katerem smo nocoj." — "Ta je pa lepa!" reče Marko. Mogoče si še kaj čula". — "Cula nisem nič več. toda doletela me je sreča. Zbudila sem se popolnoma zdrava, saj vidiš sam!" "Prav", reče Marko, "toda revežev sin dobi ne mara preveč, če mu je sojeno vse moje premoženje!" Marko je postal zamišljen. Rad bi bil zvedel, ali se je res rodil Vasilij Nesrečnež. Ukazal je na-preči kočijo in se je vozil v vas." Šel je naravnost k župniku in v-prašal: "Ali se je rodil pri vas deček tega in tega dne?" — 'Da' — Gospodična Utenska, — za božjo voljo, ali sem vas razža-lil? — je vzkliknil poročnik, ki se je že napol streznil, a Margareta je zbežala kot sonca po stapnjieah navzdol, oprla vrtna vrata ter stopila na cesto. Ob Lstem času pa je preplašena skočil nazaj. .Štiri postave so se ji približale ter se sestala ž njo na tlaku. — Sveti Bog! — jo vzkliknil neki ženpki glas. .__Gospod sodnik! Vaša nevesta! s i Neki moški je prijel ^largareto za roko in Margareta je zagledala od srda spačeni obraz svojega zaročenca. — Torej tukaj tičiš ter me pustiš doma vzastonj leakati cele štiri ure! Tukaj, — v hiši svojega oboževalca, — Ti nesramnica! Ti nesramna . . . Iz prs Margarete se je izvil lahen stok. Margareta se je opotekla proti ograji ter si pokrila lice z obema rokama. — Anica, pojdi, dete moje! Proč iz bližine te zanikrnice, — je vzkliknila gospa županja ter potegnila hčerko k sebi. — Albert, — je vtzkliknila Margareta, — Albert, poslušaj me! Z zamičljivim smehljajem ji je odgovoril: — Prepovedujem si kak nagovor. Po vs*sm, kar som doživel tukaj v navzočnosti prie, izjavljam, da so vse zveze med nama prekinjene, — ti vlačuga.- Nekaj svetlega je priletelo na tla. Bil je zaročni »prstan, kate-wlga je vrgel sodnik pred h age svoje zaročenke. dan mu ni mogel Mark:* blizu. Tretji dan pa je prišel domov pozno, ko je že hčerka spala. Vzel jc dečka, vtaiknii ga v sod, žalil s smolo ter vrgel sod v vodo. Sod je plaval in priplaval do samostana. Baš takrat je šel menih po vodo in slišal otroški jok. Skočil je urno v čoln, ujel sod, razklenil obro(če in našel, da je v sodu otrok. Vzel ga je in nesel v samostan. Opat je dal otroku ime Vasilij in priimek Nesrečnež. Od tega časa je živel Vasilij v samostanu 18 let. Naučil se je črtati, pisati in peti v cerkvi. Opat ga je imel rad in ga je imenoval za ključarja. * Zgodilo pa se je, da je odšel Marko za celo leto v drugo državo iskat nekega dolžnika. Med potoma se je ustavil v samostanu, kjer so ga kot bogataša častno sprejeli. Opat je poslal ključarja v cerkev. Ključar gre, prižge sveče, poje in čita. Marko vpraša o-pata: "Ali imate že dolgo tega mladeniča v samostanu ? *' Opat mu je povedal vso zgodbo. Marko je takoj izračunal čas in videl, da je to njegov krščene«. Relkel je -o-patu: "Jaz bi potreboval tako urnega človeka, kakor je vaš ključar. Bil bi moj glavni oskrbnik in zaupal bi mu ves denar. Ali mi ga odstopite V Opat se je dolgo mu siromaku." Marko se je takoj izgovarjal, toda Manko je ablju- ^ (Dalje prihodnjič.) ponudil za botra in naročil bogato kosilo v župnišču. Prinesli so otroka, ga krstili in se gostili do večera. Drugi dan pa je pozval Marko revnega kmeta, mu lepo postregel in rekel: "Boter, ti si reven človek in ne ;boš v stanju odgojiti sina. Daj ga meni! Vzgojil ga bom za trgovca, teJbi pa pustim tisoč rublje v v dar." Kmet j<* premišljeval in končno pristal na ponudbo Marko je vzel otroka v kočijo, zavil ga je v lisičji kožuh in "se odpeljal. Takrat je bila zima. Čez pol ure se je Marko n-stavil in rekel pomdčniku: "Primi krščenca za noge in ga vrzi ven!" Pomočnik je vrgel dečka v jarek. Marko se je nasmehnil in rekel: "Le imej tam vse moje pre možen je!" Tretjega dne so se peljali po i- bil samostanu petindvajsettisoe rubljev. Opat je sklical menihe in sklenili so sprejeti darilo ter pustiti Vasilija v svet. Marko je poslal Vasilija domov s pismom k ženi ; 4'Žena, ko dobiš pismo, pojdi takoj s tem slom v tovarno za milo. Kadar boš poleg velikega vrelega ikotla, suni ga noter. Če tega ne storiš, te bom strogo kaznoval. Ta mladenič je namreč moj najhujši sovražnik!" Vasilij je šel s pismom, sreča ga staTČek in praša: "Kam greš Vasilij * Nesrečnež?" — "Grem v Markovo hišo. Gospodar piše nekaj ženi." "Dag pismo sem." Starec zlomi pečat in reče: "No, Čitaj!" Vasilij prečita in zajoka. "Kaj sem storil temu človeku, da me pošilja v hudo sinit?" (Komtoe prihodnjič.) ODTISI PRSTOV PRI OTROCIH Danski listi razpravljajo izčrpno o zanimivem odikritju neke ženske zdravnice, ki je delovala dolgo let kot asistentka v Oslu (Kris-tijaniji) ter se piše Kristina Honaievi. Ta dama si je pridobila zaslugo na polju -ugotavljanja o-četovstva s tem. , da je našla podlago na kateri je mbgoče ugotoviti. če je otrok sin ali hči pravega ali nepravega očeta. Oditisi prstov očeta in sina so namreč tako slič-ui, da je ta ugotovitev na imenovani podlagi doeela zanesljiva. Odkritje zdravnice je seveda vzbudilo velikansko -zanimanje in postaja siino važno vočigled dejstvu, da bo na njegovi podlagi mogoče dokazati, čigavi so otroci moškega spola. Zdravnica je zbra !a v svoji pralksi nad 20.000 odtisov prstov za primerjanje ter je ugotovila, da je mogoče klasificirati daktilograme -po rodbinah. Odtisi prstov različnih oseb so med seboj zelo različni in karakteristični ter se po njih more spoznati očeta in sina s popolno sigurnostjo. Zanimivo je .vedeti, kako jc zdravnica prišla na to odkritje. Pred dvema letoma je zahajala v pose te k družini nekega sodnika. Bolj za salo kakor resno je dala odtisniti prste obeh sodnikovih sinov. Ker je istočasno občevala tudi v hiši nekega odvetnika, jr naprosila tudi tega, naj ji dovoli posneti odtise njegovih prstov. Pod mikroskopom se je pokaizalo. da so brazde na bla«zinicah odve-tnikovih prstov istovetne s črtami sodnikovih otrok. Sprva ni polagala na to nobene važnosti, to-ua pozneje se je uverila. da so njene ugotovitve čisto pravilne. Odkritje Kristine Bonneive je vzbudilo po vsem kulturnem svetu veliko senzacijo, ker bo na njegovi podlagi mogoče dokazati, kdo je in kdo ni otrok očeta, po katerem nosi svoje ime. ČEŠKI SPOMENIK Kretanje parnikov - Shipping News m 6. maja: Berengaria, Cherbourg; La Savoi«. Havre: Pres. Harding. Cherbourg. Bremen: Arabic. Cherbour— Hamburg. 7. maja: Zeeland, Cherbourg in Antwerp. 9. maja: Olympic, Cherbourg; France, Havre: Veendam, Rotterdam; Duilo. Genoa. 12 maja: Pre«. Wilson. Trst. 13. maja: Mauretania, Cherbourg. 14. maja: De Grasse Havre; Columbus, Cherbourg. B-emen; Deuischland, Bou-lgne. Hambug. 1«. mala; Paris. Havre. — 8 tem paral kom bo spremljal potnik« uradnik tvrdke Frank Sakser State Bank. 19. maja: Relinace. Cherbourg. Hamburg; Bre. men. Bremen. Cherbourg, r.remen 20. maja: Aquitania. Cherbourg; America. Cherbourg in Bremen. 21. maja: Pittsburgh, Cherbourg. Antwerp. 23. maja: 23. ma la: Leviathan. Cherbourg; Majestic. Cherboug; New Amsterdam, Rotterdam: Orca, Cherbourg: Cole rubo Genoa; Andania, Cherbourg in Hamburg. 26. maja: Muench 27. maja: BerengarSa, Cherbourg; SuffrenT, Havre. 28. maja: Belgenland, Cherbourg. Antwern; Cl-veland, Boulogne, Hamburg. 30. maja: Olympic. Cherbourg; France. Havre; President Roosevelt. Cherbourg Bremen: Orduna, Cherbourg; Minne-k a tula, Boulogne. 30. junija: Pres. Wilson, Trst; s tem paral -kom po spremljal pomike uradnik tvrdke Frank Sakser State Bank. POZOR JUGOSLOVANI Velik izlet v Jugoslavijo NA PARN.KU Odpluje iz NEW Y0BKA "RFRFNT ARI A"v sred° 27- maja « «■• 1 * V* XV A rod vodstvom gos. S. M. Vu- 52.700 ton koviču, jugoslovanskega zastop- , _. _ .. nika Cunard proge v New (preko Cherbourga—Francija) Torku. Ali nameravate to spomladi ali poletje potovati na obisk k svoji dragi rodbini v domovino? Če nameravate, se pridružite skupini izletnkov. ki odpotuje s slavnim pomikom "BERENGARIA". Potujte po vodstvom gos. VUKOV l£" A, ki vam bo brez dvoma na potovanju v veliko uslugo. Skrbel bo, da boste brez skrbi in čim najbolj ugodno dospeli v domovino. Pomnite, da je trt usluga brezplaC-na. Za nadaljna navodila se I' obrnite na našega agenta v vašem mestu, ali pa piSite v I svojem, slovenskem jeziku na — CUNARD 25 Broadway LINE New York V KraLicah nad Oslavo se bo letaš vršilo atJkritje zelo mteresan-inega spomenika. To ibo spomenik "Kralicikega Svetega PismuT* katero se je v imenovanem kraju prvie tiskalo v češkem jeziku. Spomenik je izdelal znani čeSki kapar profesor Atursa. Odkritje spomenika bo pravcat narodni praznik. Kralieka biblija je imela na češko narodno življenje velik vpliv. Že v petnajstem stoletju, tj. eelih sto let (pred Lutrovo biblijo, so imeli Čehi prevod Svetega pisma v lastnem jeziku, katerega je prevel v češemo sam mistr Jan IIus, ki je moral pozneje zgOTeti na gradi. Poznanje biblije je bilo na Češkem tako temeljito razširjeno, da je izjavil Emil Silvij, poznejši papež Pij II., da na Češkem vsaka baba bolje pozna Sv. pismo kakor marsikateri dobro vzgojetrn italijanski prelat. Kralieka biblija je bila prevedena na češki jezik v letih 1579 — 1593. Pro-vod so oskrbovali elani komisije tk-/.v. "Bratske Zajedniee" na temelju grškega originala in izčrpnih študij sirijsko-kaIdejskrli -tekstov. Sveto pi>smo se je tiskalo tedaj v šestih delih s številnimi komentarji katere so napisali strokovnjaki in predstavlja poles: Ko-menskega "Labirinta" najlepše literarno delo predbelogorskih Čehov. Jezik, v katerem je pisano to Sv. pismo, tvori še danes temelj za vzoren češki literaren jezik. KARTE ZA TJA IN NAZAJ PO ZNIŽANIH CENAH Iz New Yorka d o LJUBLJANE m nazaj in amer> VOjnj davek. Izborna prilika se vam nudi, da obiščete staro domovino v 3. razredu za tja in nazaj po znižani izletniški ceni. NaSi potniki se vozi jo iz Hamburga s posebnimi vlaki na njihov cilj v družbi spremljevalcev. Tukaj nastanjeni tujci se lahko i vrnejo tekom enega leta. ne da bi bili podvrženi kvotnim pred-pisom. Zajamčite si prostore zgodaj. Parnik RESOLUTE odpluje dne S. maja ob 10. dopoldne. Za povratna dovoljenja in drupe podrobnosti vprašajte lokal, agenta ali UNITED AMERICAN LINES 35 - 39 BROADWAY NEW YORK l||||l Debar in aploica Pain-ExpeDer ^J* ""flu wwiilliw afi Mf. rdcUa. ▼drgnit* ta izbore* deateti iSjg* ^ysjg —* " m Mu F. AD. KXCHTZX * CO. f ^ ■ewy * South 9th its. L NAPRODAJ POSESTVO na Zgornjih Pobrežah, Štajersko, zaraščen gozd, žaga za les na vodi, Kdor se zanima naj se oglasi: Mary Bastle, 2030 Fond du Lac Ave., Milwaukee, Wis. Še nekaj iztisov - Slovensko-Amerikan-skesa Koledarja za leto 1925 imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno čtivo, krasne slike in razne druge zanimivosti. Stane 40 centov. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči pri: Slovenk Publishing Co. 82 Cortlandt Street New York Prav vsakdo— kdor kaj life? kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo Čudovit uspek —. MALI OGLASI v"Glas Harodc" Slovensko Amer. Koledar za leto 1925 smo že skoro razprodali V kratkem času smo ga prodali reč tisoč. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči, ker ga je le še par sto izvodov zalogi. Cena b poštnino vred 40 CENTOV. Oni naši zastopniki, ki §e niso naročili koledarjev, naj se požn-rijo, da ne bo prepozno. SL0VENI0 PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St., N. Y. O. Kako se potuje v stari kraj io nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati \ stari kraj, je potrebno, da je na tanCno poučen o potnih llgtih, prt ljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki Tam jih samoreok dati VBled nafie dolgoletne Izkušnje Tam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki Imajo kabine tudi ▼ I H. razredu. Glasom nove naselnlSke postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem 1024, cam are j o tudi nedrljavljanl dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja generalni naselnlSki komisar v Washington, D. G. Prošnjo za tako do voljenje se lahko napravi tudi \ New Torku pred od potovanj pm ter se poOje prosilcu v stari kraj gia som nanovejSe odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STABEGA KRAJA Kdor Seli dobiti sorodnika al svojca lz starega kraja, naj nam prej plfie za pojasnila. Is Jngoala vije bo prlpuSCenlh v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Ameriški državljani pa nmart} dobiti sem lene in otroke do 18. 1* ta brez, da bi bili »teti v kvota T. rojene osebe se tudi ne Štejejo L kvoto. StarlH in otroci od ML da 21. leta ameriških državljanov p imajo prednost v kvoti. PlKttf B pojasnila. Prodajamo rosne liste sa vs< pr# ge; tudi preko Trsta samorejo Jugoslovani sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Bt„ Hew Točk Pozor čitateljL Opozorita trgovce (s m brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in sta K jnjik postrežbo sadovoljni, da oglainjejo v listu "Glas Naroda". 8 ▼»tregli vnm. Uprava "m