Cm Mi t«-
Stev. 241
V Ljubljani, ponedeljek 93. oktobra 1939
Leto IV
Nemčija pripravila odgovor na zvezo med Turčijo ter Anglijo in Francijo
Dolga posvetovanja med Hitlerjem in poslaniki iz Ankare, Moskve in Rima. Želja za ustvaritev skupne fronte med Nemčijo, boljševiki in Italijo
Berlin, 22. okt. Vsa znamenja kažejo, da se Nemčija naglo pripravlja, da bo odgovorila na vojaško zvezo m.;d Anglijo, Francijo in Turčijo. Kakšen bo ta odgovor, še ni znano. Da ga pa Nemčija pripravlja, priča dejstvo, da je Hitler nenadno poklical v Berlin nemške poslanike iz Turčije, Rusije in Italije ter se z njimi ves včerajšnji dan posvetoval.
7 a posvetovanja med nemškim kanclerjem in omenjenimi poslaniki so najvažnejši politični dogodek konec tega tedna.
Prvi je bil pri Hitlerju na razgovoru poslanik iz Ankare von Papen. Ta velja v novi Nemčiji kot strokovnjak za vprašanja bližnjega vzhoda. Bil je poslan v Ankaro takoj, ko so prišli prvi glasovi o francosko-angleško-turških posvetovanjih za morebitno zvezo letošnjo pomlad. Njegova naloga je bila zvezo med temi tremi državami preprečiti. Toda že nekaj ur po njegovem prihodu v Ankaro so Anglija, Francija in Turčija sklenile začasen sporazum. Papenova spretnost ni mogla preprečiti, da ne bi bilo prišlo do podpisa vojaške zveze med omenjenimi tremi državami. Takoj potem je bil Papen klican v Nemčijo in je včeraj poročal kanclerju Hitlerju.
V	berlinskih krogih napovedujejo, da se ''o Papen vrnil takoj spet v Turčijo s posebno alogo in da bo od turške vlade zahteval toč-’ih pojasnil o zvezi med njo ter Anglijo in Francijo. Verjetno je, da Nemčija svojih končnih sklepov proti Turčiji ne bo sprejela prej, dokler teh pojasnil ne dobi.
Drugi je bil pri Hitlerju von Schulenburg, nemški poslanik v Moskvi. Ta naj bi bil Hitlerju
Jirinesel pismen odgovor Stalina na poslanico, ki
o	je Hitler poslal v Moskvo pred nekaj dnevi. Schulenburg je Hitlerju poročal o poteku rusko-turških pogajanj, ki so se ustavila zaradi tega, ker je Rusija na zahtevo Nemčije postavila Turčiji nesprejemljive pogoje. Nemčija je hotela dobiti od Turčije zagotovilo, da bo Turčija v vsakem primeru nevtralna in da bo Dardanele zaprla za angleško in francosko vojno brodovje.
Tudi Schulenburg se bo vrnil po posvetih
#	Hitlerjem v Moskvo in bo skušal doseči od sovjetskih voditeljev izjavo o tesnejšem so-
delovanju med Nemčijo in Rusijo. Nemčija bi želela, da bi se to sodelovanje raztegnilo s političnega in gospodarskega tudi na vojaško področje.
Kot prvi dokaz za bodoče tesnejše sodelovanje navajajo članek uradnega glasila sovjetske vlade »Izvestja« o tem, da Nemčija in Rusija soglašata v vseh vprašanjih in da bo ostalo prazno vsako prizadevanje za ločitev. Toda »Izvestja« hkratu tudi jasno trdijo, da bo Rusija ostala nevtralna, da bo ohranila proste roke in da misli svoje nastopanje uravnavati po svojih koristih. Verjetno je, da bo prihodnji teden prišlo do kakih izjav o tesnejšem sodelovanju med Sovjeti in Nemčijo, ne more pa biti govora o kakem skupnem nastopanju pri političnih in vojaških akcijah.
Prihod nemškega poslanika iz Rima von Mackensena pa kaže, da hoče Hitler natančno zvedeti, kakšno je sedanje stališče _ Italije in doseči od italijanske vlade zagotovila, da ne bo samo nevtralna, marveč da bo Nemčiji pomagala. Po nemški sodbi mora pogodba med
Anglijo, Francijo in Turčijo Italijo vznemirjati, ker je naperjena proti njej in proti sovjetski Rusiji.
Zato si bodo nemški voditelji prizadevali pridobiti Italijo, da bi stopila v skupno fronto z Nemčijo in boljševiško Rusijo. Toda tudi upanje na italijansko sodelovanje ni posebno veliko, ker sta Anglija in pa Francija italijanski vladi dala vsa potrebna pojasnila in zagotovila o obsegu in pomenu zveze s Turčijo. Tudi ne more biti Italija brezbrižna do naraščanja nemškegfi vpliva v Podonavju in sovjetskega vpliva na Balkanu. — Zato je verjetno, da ne le, da ne bo šla v skupno fronto s Sovjeti, marveč, da se bo tudi trudila obvarovati Balkan in Podonavje pred vsakim tujim vplivom, ki bi mogel Italiji v teh pokrajinah škoditi.
Nemški zunanji minister v. Ribbentrop bo imel pojutrišnjem, v torek, velik govor v Gdansku, v katerem bo najbrž povedal, kaj misli Nemčija storiti v odgovor na zvezo med Angfijo, Francijo in Turčijo.
Nadaljevanje posvetov med Finsko in Sovjeti
Finski narod je pripravljen na obrambo svoje zemlje
Helsinki, 22. okt. o. Finski pooblaščenec Pa-asikivi je včeraj * letalom odpotoval v Moskvo, da bo nadaljeval pogajanja s Sovjeti. Danes je odpotoval za njim še finančni minister Tanner, ker sovjetska vlada želi, da bi pri pogajanjih v Moskvi sodeloval tudi kak član finske vlade, kar Paasikivi ni.
Tuji opazovalci, ki so se sedaj vrnili z meje Karelije, pravijo, da je tam urejen velik in discipliniran finski vojaški tabor. Staro mesto Vif-puri je polno vojakov. Tuji opazovalci so dobili globok vtis o sijajni morali, rodnljubju in optimizmu vojakov. Hladnokrvnost in samozaupanje
Po šestih tednih vojne med Francijo, Anglijo in Nemčijo
Deževje in poplave so ustavile vse sovražnosti na zahodu
Pariz, 22.	oktobra.	Šesti teden	vojne	se je
končal mnogo	mirneje,	kakor se je	vojna	začela.
Na	bojišču ni	nobene	pomembne	akcije,	razen
topniškega dvoboja, ki skuša preprečiti premikanje čet v nasprotnikovem ozadju. Kljub zadn'emu nemškemu napadu, ki je bil pripravljen z znatnim številom čet in z veliko materiala, posebno pri	topništvu,	sta nasprotnika še	vedno	ostala
drug drugemu nasproti med utrjenima črtama. Tudi sedaj se je črta bojišča le neznatno spremenila. Iz taktičnih ozirov so se francoske čete umaknile na dobro premišljene in utrjene položaje, Nemci pa so se oddaljili od varstev, katere jim je nudila neposredna bližina betonskih utrdb. Nemške čete so se pomaknile na novo črto, kjer bodo morale urediti svoje položaje. Nemci so tu utrdhDT8t °8r°ženi zaradi ognja iz francoskih Nemcev obra^un minulega tedna, kar se tiče
bo knialuZf3o SrnCiŠnixga tedna fj* zdelo, da irnr iA Kii ? do močnega nemškega napada,
o	tem d*	mnogo znamenj. Govorili so
bojišče. Ponoči med 15 rinklJ6aV,rihŠel na Zahodn,° za gotovo, da bodo Nemn JjLSr ker so opazili nenavadno	naP^’.	P°sfbn0
Francosko vrhovno poveiisT„	^	,
naprej pomaknjenim četam dovbhJ ^	a,
nejo, ko pride do domnevane« ^8we umak' z napredovanjem, katero je prav Ja	80
čilo francosko vrhovno poveljstvo zav™ii°m0R0" ozemlje, ki za nje nima posebnega pomena Kar pa se tiče novih francoskih ^ramhnifc položajev, so približno na sledeči črti: zahodno od reke Mozele po dolini Apaha, potem pa n0 ozemlju med Rutschingom in Waldwiese, nato se črta obrne južnovzhodno do pokrajine Nidde. Zdi se, da so se Francozi v gozdu Warndt nekoliko umaknili, vendar so še dalje gospodarji na teh gozdnatih višinah. Na jugu od SaarbrOckna nt nobenih sprememb. Tu so francoski položaji utrjeni na obronkih nad Forbachom. Pri izlivu reke Saare se zdi, da je urejena nova bojna črta, ki gre ob reki Blies. Prav tako ni nobenih sprememb na vzhodnih obronkih, kjer se francoski položaji se naprej krepijo pri Zweibrticknu in Pirmasensu. Dalje proti vzhodu je položaj obeh vojska ostal
Nemški letalski napadi nad angleško obalo
i	?L|0nl0"nJ- Včerai 80 nemška letala spet skuša a napast, škotsko obalo. Obalne baterije in angleška lovska letala so jih pognala v beg, pri čemer so bili štirje nemški bombniki sestreljeni. Nekaj članov posadk se je rešilo, četrto letalo je padlo v morje n so danes dopoldne rešili iz vode tri nemške letalce.
Danes dopoldne sta se škotski obali približali dve nemški letali. Eno je bilo sestreljeno.
Zrakoplovno ministrstvo in ministrstvo za javno varnost sporočata, da so danes dopoldne opazili letalo neznane narodnosti, ki je nad vzhodno angleško obalo letelo proti severu. Zato je bilo dano znamenje za alarm, ki je po poteku pol ure bil r>reV,;''*’’
isti, prav tako na Vogezih in na Alzaškem bojišču. Isto velja tudi za pokrajino okoli Wiesenbourga.
, „ J® treba omeniti, da so ta teden tudi angleške čete stopile v boj, ko so z uspehom končale kočljivo nalogo prevoza iz Anglije na kontinent in srečno končale svoje zbiranje.
Pretekli teden je bilo vreme skrajno neugodno, posebno pa zadnje dni.
V	takih razmerah praktično ni bilo mogoie izvajanje nobenih nalog zrakoplovslva. Močno deževje je povzročilo naraščanje rek, posebno Mozele in Rena ter njunih pritokov na levi strani. Nemški utrjeni položaji so v nevarnosti zaradi poplav. Te nemške utrdbe so ob strugi Rena. Ce bo voda še nadalje naraščala, bodo nemške vojaške operacije resno ogrožene.
Močno je narasla tudi Saara in njeni pritoki. Vsa ravnina ob reki je poplavljena. Ce bi bilo vrhovno francosko poveljstvo odlašalo z umikom svojih čet v tej pokrajini, bi bilo vodovje onemogočilo preskrbo prednjih oddelkov z živežem in strelivom.
Ce bo deževje še trajalo, bodo morali Nemci izprazniti tisti del utrdb v Siegfriedov! črti, ki leže najbližje Renu, kar se je letos že dvakrat zgodilo.
Pomen francoskega umika v Posaarju
Pariz, 22. oktobra. Zaradi spretnega strate-gičnega manevra francoskega poveljstva kaže, da je zaenkrat ustavljena izvedba načrtov nemškega generalnega štaba. Po vesteh, ki so dospele v francosko vrhovno poveljstvo, so imeli Nemci namen izvesti veliko ofenzivo na francoske čete, ki so zasedle nemško ozemlje. Vrhovni poveljnik zavezniških čet na zapadnem bojišču general Ga-jnelin pa je umaknil vse svoje čete, razen onih,
i	8* na naisPrednejših položajih, kjer so franco-6 .slreUanje in signale uravnavale tako, da Nemci šele po dveh dneh opazili, da so se viUne°zx umaknili. Sedaj se razen majhnega šte-francosPko°niejoh t0Žk francoske Crte skladajo s
Ustanavljanje judovske države na Poljskem
Včr
IudtSrveXIB,1,PrP^“^ ,ss&«£
judovska verska občina na Dunaju po nalogu policije.
_tP”VVt, 666	U,vod	v	na<3a-ljnje preseljevanje
ki >* bo nacionalno-socialistična vlada zbrala v nekaterih predelih Poljske.	v
»United Press« poroča iz judovskih krogov, da je preselitev duna,skih Judov prvi korak k ustanovitvi nove judovske države, ki bi obsegala vse nemške in poljske Jude.
Kanclcr Hitler je slovaškemu poslaniku v Berlinu včeraj izjavil, da bo Slovaška dobila nekaj dosedanjih poljskih pokrajin, katere so Poljaki zasedli leta 1020 in pa lani.
vojakov je tem večje, v kolikor so vojaki blizu meje. Prebivalstvo in vojaštvo si vzajemno pomaga, kjerkoli je le mogoče. Finci verujejo, da bodo mogli, če se zgodi najhujše, z uspehom upreti se napadom zaradi tamkajšnjega ozemlja, ki je neprimerno za sodobno vojskovanje. Ozke in peščene ceste, gosti gozdovi in neštevilne reke in jezera tvorijo nepremagljive težkoče. Finska razpolaga z neomejenimi rezervami orožja in streliva. Po tri puške pridejo na enega finskega vojaka. Vsa osebna vprašanja je prebivalstvo žrtvovalo splošnim državnim vprašanjem, v trenutku, ko je to postalo potrebno. Današnji listi zopet prinašajo poroKila o novih in velikih velikodušnih dajatvah v korist, fonda za narodno brambo. Po poročilih iz Moekve so Rusi presenečeni zaradi finskih priprav, ko oni trdijo, da žele samo prijateljstvo s svojim sosedom. Finci pa izražajo jasno svoj namen, da ostanejo popolnoma pripravljeni na karkoli.
Prva okrožnica Pija Xli.
London, 22. okt. b. »Exchange Telegraph« poroča iz Castel Gandolfa, da je sv. oče izdal prvo okrožnico, ki bo objavljena 29. oktobra. Po vesteh iz krogov, ki so blizu Vatikana, se zazna, da bodo prve besede v encikliki tele: »Bog bo kaznoval vse °ne, ki niso milostljivi v svojem vladanju nad drugimi.« Splošno se pričakuje, da bo ta prva okrožnica novega papeža naperjena proti komunizmu.
Poljska vlada ne prizna boljževiškega plebiscita
Pariz, 22. okt. Vsi poljski poslaniki v raznih evropskih in drugih prestolnicah so pri vladah države, v kateri zastopajo Poljsko, vložili oster protest proti plebiscitu, ki so ga za danes organizirali boljševiki na bivšem poljskem ozemlju, kar Ka je zasedla rdeča vojska. Ta plebiscit na začasno zasedenem ozemlju nasprotuje določilom mednarodnega prava, ker je izveden pod pritiskom vojaških oblasti, zato poljska vlada njegovega izida ne bo priznala.
Napovedi o novi bolgarski vladi
Sofija, 22. oktobra, m. O razvoju krize bolgarske vlade ni bilo danes izdano nobeno uradno poročilo. Dobro poučeni politični progi zatrjujejo, da so posvetovanja v dvoru zaključena in da bo jutri skoraj gotovo dobil mandat za sestavo nove bolgarske vlade zopet dr. Kjoseivanov, dosedanji predsednik vlade in zunanji minister. Ti krogi opirajo to svojo trditev na okolnost, da so skoraj vsi bolgarski politiki odobrili sedanjo mirovno politiko bolgarske vlade, to je politiko, ki jo vodi sedanja bolgarska vlada. Isti krogi zatrjujejo, da bo dr. Kjoseivanov sprejel v vlado štiri člane sobranja, nekaj članov pa bo vzel tudi izven parlamenta. Bolgarska vlada se bo naslanjala na sobranje, ki se bo sestalo na redno zasedanj 28. t. m. Redno zajedanje bo otvoril car Boris s prestolno besedo. Da bo dr. Kjoseivanov sestavil novo bolgarsko vlado, govori tudi okolnost, da bosta jutri zopet pričela izhajati vladna dnevnnika »Dnes« in »Utro«, ki sta bila pred kratkim ustavljena.
Mornarji iz potopljene angleške ladje pripovedujejo
London, 22. okt. V London je dopotovalo moštvo z angleškega parnika »Sneatonc, katerega je nemška podmornica potopila na Atlantskem morju. 0 potopu pripovedujejo zanimive podrobnosti: Ko jo podmornica parnik ustavila, je kapitan, mlad častnik, najprej vprašal, če imajo Angleži kaj živeža in denarja Oboje so potem morali s čolni prepeljati na podmornico. Nato se je posadka »Sneatona« morala postaviti na krov. Podmornica je namerila na ladjo top, nato pa so morali Angleži kričati »hura« in pozdravljati s čepicami ee ne, so jim s podmornice zagrozili, da bodo streljali. Častniki :z podmornice so jih medtem fotografirali. Nato so morali Angleži v rešilne oolne, Nemci pa so parnik potopili. Podmornica ni vzela posadke na krov, da bi jo oddala kaki nevtralni ladji, marveč je Angleže pustila v čolnih s tolažbo, da jih bodo že rešile angleške bojne ladje.
Vesti 23. oktobra
Sv. oče Pij XII. je nkazal, da se vloži v imenu sv. stolice v Berlinu protest zaradi zajio-stavljanja poljskih katoličunov. Protest bo vložil apostolski nuncij v Berlinu msgr. Cesare Orsenigo.
Na Šlezkem in Moravskem je zabranjeno prodati na dan enemu človeku več kakor 10 ciguret ali dve cigari na dan. Ženskam je splošno zabranjeno kajenje. Naredbo raz-lugajo s tem. du je treba preprečiti kopičenje cigaret in tobuka, če bi nastalo pomanjkanje.
Sovjetska agencija poroča, da so sovjetske oblasti izpustile 300 Nemcev, ki so bili svoje-časno obsojenni zaradi vohunstva in drugih deliktov. Sporazumno z nemško vlado bodo odpravljeni v Nemčijo.
Italija in Nemfija sta včeraj podpisali spiorazum o izseljevanju Nemcev iz južne Tirolske. Izseljevanje bo prostovoljno, razen za nemške državljane. Nemci se bodo morali do konca letošnjega leta odločiti, ali se bodo izselili v Nemčijo ali pa bodo ostali v Italiji in sprejeli italijanski jezik in narodnost.
Zlata zaloga Amerike je danes vredna 17 milijard dolarjev (900 milijard di). Sedmina tega zlata je prišla v Združene države po začetku vojne v Evropi.
Na itilajanskem parniku >Conte di Savoiac, ki je včeraj pristal v francoskem Alžiru, so vzeli 80 nemških državljanov, ki so boleli potovati v Združene države. Vsi ti Nemci bodo internirani do konca vojne.
Splošne volitve v Sovjetski Rusiji bodo 24. decembra na stari demokratični podit gi boljševizma.
Romunsko trgovsko odposlanstvo je dojrotovalo v Carigrad na pogajanja s Turčijo.
Finska vlada je razpisala obrambno |>osojilo v znesku 500 milij. finskih mark. Posojilo je bilo v enem tednu vse podpisano.
Zveza med Anglija, Francijo in Turčijo ne more ločiti Rusije od Nemčije in so vse nade o čem takem neumne, piše uradno glasilo sovjetske vlade »Izvestija«, ko razpravlja o omenjenem sporazumu.
Poživitev zvez med Nemčijo in severnimi nevtralnimi državami bi bilo dobro in koristno za obe strani, je izjavil švedski raziskovalec Svven Hedin, ki je bil te dni sprejet pri Hitlerju. Swen Hedin je znan kot oboževalec narodnega socializma.
Če se ne z^odi čudež, bo sedanja vojna največja, katero je Anglija kdaj začela, je povedal avstralski ministrski predsednik v svojem zadnjem govoru.
Sovjetske čete so danes zasedle otok Dague pred Estonsko.
Če bi prišlo do mirne razmejitve med sovjeti in Japonsko v Mandžuriji, bi se tudi splošni odnošaji med obema državama zelo izboljšali. Vesti o uničenju angleškega letalonosca »Ark Ro-, yal« je treba pripisovati domišljiji nemških' pilotov, ki so videli, da se je angleška ladja ob njihovem napadu nagnila, ko je zavijala na pomoč angleški podmornici. Nagnila se je samo zaradi zavoja, Nemci so pa razglasili, da je bila zadeta in je bila posadka nemškega bombnika z potopitev te ladje celo odlikovana. Tako piše lord Donegal v listu »Sundav di-spatch«.
Nemški propagandni minister dr. Gobbels je nocoj imel dolg govor po radiu. V njem je odgovarjal na angleško propagando proti Nemčiji, zlasti pa na govore mornariškega ministra Churchila. Dr. Gobbels je v govoru trdil, da so potniški parntk »Athenia« v začetku vojne potopile tri angleške vojne ladje.
Poljska vlada v Parizu je izdala uradno poročilo, v katerem odločno zanika, da bi bili Poljaki v vojni uporabljali strupene pline. Poljska vojska te vrste orožja sploh ni imela. Tudi ni Poljska takega orožja dobila od svojih zaveznikov.
Angleška poslanska zbornica bo prihodnji teden razpravljala o položaju v Indiji, o odškodnini civilnim žrtvam letalskih napadov in o zvi-San ju podpor vojakom.
Francoska vlada je sklenila iz seznama prepovedanih predmetov izločiti blago, ki ga Italija pošilja nevtralnim državam, nevtralne države pa Italiji.
Nemški petrolejski parnik >Emmy Fridrich« je odplul iz Mehike in bo oskrbel s kurivom nemške podmornice in letala ter oborožene par-nike v srednjeameriških vodah.
Danes bolgarski kralj Boris ni sprejel nobenega od višjih vladnih Članov. V političnih krogih menijo, da pogajanja za sestavo nove vlade potekajo ugodno in so mnenja, da bo nova vlada sestavljena jutri.
Italijanska vlada sanikuje vesti, da bi nameravala ustanoviti večje naselbine Judov v Abesiniji Veliki nemSki parnik »Dresden« je is Cileja odplul v neznano smer. Pričakujejo, da ga bodo začele angleške bojne ladje zdaj loviti.
Nemška patrolna ladja je zadela blizu danske obale na lastno mino. Od posadke 71 mož se jih je večina potopila.
Francosko-angieško-turški vojaški posveti v Ankari končani
Ankara, 22. okt. Francoski general Weveand m angleški general Wawel sta danes z leta*? odpotovala iz Ankare po uspešno zaključenih posvetovanjih s turškimi vojaškimi voditelji
Predsednik turške republike Ismet Ineni je sprejel včeraj popoldne generala Weyganda s fran,^im veleP°®lanikom in generala Wawela z angleškim veleposlanikom. Sprejemu je tudi prisostvoval turški zunanji minister Saradzoglu.
Trgovska pogajanja med Nemčijo in Rusijo zaključena
•	»okt- Trgovinska pogajanja med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo so zaključena. V nekaj dneh pa bo prispela sovjetska' trgovinska komisija v Berlin, kjer se bodo ta pogajanja še nadaljevala. To komisijo bo vodil podkomisar sovjetskega trgovinskega ministrstva.
Armada slovenskih fantov je podala svoj obračun
Ljubljana, 22. oktobra
V frančiškanski dvorani *o se zbrali danes dopoldne delegatje fantovskih odsekov iz vse Sloveni je, da prisostvujejo 3. občnemu zboru Zveze fantovskih odsekov, na katerem je predsedstvo podajalo pregled in obračun plodnega prosvetnega in telesnovzgojnega dela v preteklem poslovnem letu ter sklepalo o smernicah za bodoče delo. Nad 130 fantovskih odsekov je bilo zastopanih po delegatih, poleg njih pa je prisostvovalo zborovanju še toliko druge mladine, da je bila dvorana nabito
polna.k ^ dopoldne je začel zborovanje predsednik ZFO br. dr. Žitko z molitvijo, nato pa je toplo pozdravil vse navzoče, posebej pa za-stopnika bana prosvetnega inšpektorja prof.
. _	.	■ 1	1 1. .1,1 innel/nrrn (liirivirtnoPin
Glede razmerja do oblasti poudarja poročilo, da je zveza v preteklem letu pri oblasteh za svoje delo na splošno uživala razumevanje ter tudi imela potrebno zaslombo. Mladinski tabor v Mariboru je bil pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II., s čemer je bilo zopet dano najvišje priznanje naši zvezi. Vso oporo je našla zveza vedno pri predsedniku senata dr. A. Korošcu, pri obeh slovenskih ministrih, pri vojnem ministru in ministru za telesno vzgojo ter pri banu dr. Marku Natlačenu.
Glede obvezne telesne vzgoje poudarja poročilo, da je ZFO načelno proti temu, da bi se obvezna telesna vzgoja izvajala na nedeljskih tečajih. Nedelja je Gospodov dan in tudi edini dan, ko je naš kmečki in delavski fant, pa tudi obrtnik prost. Vztrajali bomo tudi na tem, da se naše članstvo oprosti od vaj pri obvezni telesni v z goju
Kranjca, zastopnika ljubljanskega divizionarja	Naše	telesnovzgojno delo moramo stalno voditi
podpolkovnika Zubaliča, zastopnika ljubljan-	tako,	da bo zajelo in koristilo najširšim vrstam
'ikeca žunana mestnega svetnika Novaka, za-	naxe	rnia(iine. ija jiv. usoosobi za državljane, ki
skega župana mestnega stopnika Katoliške akcije dr. E._ Vračka, zastopnika Akademske zveze Sojerja in zastopnika Slov. dijaške zveze Klauža.
naše mladine, da jih usposobi za državljane, ki bodo zgledno izpoljnjevali svoje državljanske dolžnosti. To je posebno važno sedaj, ko stojimo pred končno ureditvijo slovenske samouprave, v kateri.
Ob burnem odobravanju vse dvorane je ^ nedvomno pripadala vodilna vloga na polju lcf»rtnik nnto nrebral udanostni brzojavki I tplpsn#, w(rnio nn£i
predsednik nato prebral udanostni brzoj Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu. Zborovalci so priredili prisrčne ovacije kraljevskemu domu. S toplim aplavzom so bile sprejete tudi pozdravne brzojavke predsedniku vlade Cvetkoviču, voditelju dr. Korošcu, ministru vojske in mornarice generalu Nediču, ministru za telesno vzgojo Tomiču in gradbenemu ministru dr. Kreku. — Pismeni pozdravi pa so bili odposlani z zborovanja banu dr. Natlačenu, prevzv. škofoma dr. Rožmanu in dr. Tomažiču, ljubljanskemu županu dr. Adlešiču, Izseljenski zbornici, Med: narodni uniji katoliških telovadcev, francoski katoliški telovadni organizaciji, češkemu Urlu in belgijski katoliški telovadni zvezi.
telesne vzgoje naši zvezi.
Vsa poročila so delegati sprejeli brgz vsake debate.
Poročilo nadzorstva, ki ga je podal Langus Jože, je predlagalo razrešnico odboru.
Nato so bile volitve novega predsedstva Zveze in vodstev vseh štirih podzvez. V predsedstvo Zveze, ki se je takoj tudi skonstruiralo, so bili
izvoljeni: za predsednika dr. Žitko Stanislav, za podpredsednika in gospodarja Krvina Janez, za tajnika inž. Neržima Albin, za blagajnika Tršinar Slavko, za načelnika Kermavner Ivo, za referenta za organizacijo Železnik Nace, za referenta za prosveto prof. Jesenovec Franc in za vodjo mlad-cev dr. HandežičRudolf.
V vodstvo podzveze so bili izvoljeni:
Celjska podzveza: Benedičič Miha,^ Janežič Anton, Kompan Rupert, Lah Ivan, Mavčec Jože, dr. Pintarič Ivan, Vrabl Tone, Vrabl Vanči, Zupan Slavko.
Ljubljanska nodzveza: Bajec Janez, dr. Blatnik Franc, Hočevar Marjan, Jemec Franc, Jonke Jože, Mevlja Franc, Ovsenek Josip.
Mariborska podzveza: Černetič Silvo, Gera-tič Mirko, dr, Jeraj Jože, Klasinc Tone, dr. Richter Jakob, Sekolec Franjo, dr. Zebot Franc, dr. Žitnik Jože.
Novomeška podzveza: Avsec Ferdo, Bajuk Hugo, Jerman Jože, Oblak Janko, Pavlič Jože, Rakovec Jože.
Nato je povzel besedo predsednik dr. Žitko ter nanizal še nekaj smernic za delo v prihodnjem letu. Prebral je še pozdravno brzojavko, ki jo je poslal zborovalcem dr. Korošec. Nato je spregovoril zastopnik škofa kanonik dr. Zupan, ki je sporočil zborovalcem pozdrav ljubljanskega vladika.
Nato so zborovalci sklepali še o nekaterih internih zadevah Zveze, nakar se je ob 1 popoldne s petjem fantovske himne zaključilo uspelo zborovanje.
Premiera starogrške zalo igre v ljubljanski Drami
Sofokles: Antigone
"Zapisnik zadnjega občnega zbora je bil sprejet brez branja. Poročilo predsedstva in podzveznih odborov pa je bilo letos natisnjeno in razdeljeno med vse odseke. Iz njega posnemamo glavne stvari:
Podzveze so agilno delovale
Iz poročil celjske, ljubljanske, mariborske in novomeške podzveze je razvidno agilno in požrtvovalno delovanje teh vmesnih edinic. vsaka podzveza je priredila v preteklem letu večje prosvetne in telovadne ^nastope ter raz-
Z veseljem lahko zapišemo, da smo z dosedanjim letošnjim izborom sporeda v naši Drami zadovoljni. Po tem lepem začetku bi bilo škoda, ko bi nam vodstvo zanaprej skvarilo prijetno podobo z manjvrednim in enodnevnim blagom.
Sofoklejeve »Antigone« smo se na moč razveselili, ko smo brali oznanilo zanjo. Saj je stara klasična tragedija pri naši Drami skoraj neznan svet. Odločitev, da pride tudi Sofokles enkrat do besede, nas je navdala z najlepšimi upi.
Za klasična dela, posebno še za antiko, je pač treba tradicije. Antika je tuj svet za sodob-
pSlararTganrzac,ijoCnovih odsekov in okrožij nega človeka. Ta svet ima stroge postave ta svet P°r®JjV-aJ"S	ie izvedeti, da se prešinja duh prvobitne, včasih strašne etike. Ta
jicinin	   .	-	.	,
v svojem okolišu. Zanimivo je izvedeti, da se je v okviru ljubljanske podzveze ustanovilo tudi letalsko vodstvo, ki si je že zgradilo prvo letalo. Podzveze so v preteklem letu kar tekmovale med seboj, katera se bo bolje in lepše odrezala s svojimi prireditvami in notranjim organizatoričnim delom.
Verskovzgojno delo se je poglobilo
Poročilo duhovnega vodje Zveze dr. Gregorja Žerjava nam govori o poglobljenem ver-skozgojnem delu v naši mladinski organizaciji Nastopajoče delovno leto bo namenjeno še posebno notranji poglobitvi vsega našega rloln Vzirnina tvarina pri fantovskih sestankih
dela. Vzgojna tvarina pri ------------- „	.	,
ima namen, da našemil razumu odkriva p to vere in katoliške cerkve. Treba bo ^djjra viti tudi še nekatere
prešinja duh prvobitne, ----------
svet je monumentalen ob vsej svoji preprostosti in stilno do kraja določen in dognan. Ne smemo pozabljati vzdušja, v katerem je nastala antična tragedija: bila je bogoslužno dejanje, vseskozi služba božja. Ne smemo pozabljati forme, ki ji je bila lastna: igrali so jo pred vsem narodom. V večji intimnosti odrske uprizoritve je vsaka stilna neskladnost tem vidnejša in bolestnejša.
Antična tragedija je še prav blizu vzniku drame, ki je nastala ob bogoslužnem dejanju iz zbora vernikov. Iz tega zbora je stopil zborovodja, kateremu je sledil drugi zborovodja, dokler število igralcev ni naraslo na tri, ki jih je uvedel ravno Sofokles. Za antično dramo je pri vsem tem ostal bistvene važnosti — zbor. Individualističnim dobam je bil pojav zbora zmeraj uganka. O njego-erkve. Treba bo odpra- i vem ponienu v drami klasične antike pravijo sicer,
napake, zlasti-kletvine, d predstavlja »občutke najboljših gledali 79 ■parrpvanie I . r	V_____* m -x:u i .
lcev« m
pijančevanje, pomanjkanje čuta za varčevanje da ,potnaga povzročiti očiščenje«, kar je po Ari
in brezbrižnost za domače družine, v Prakti-	končnf-	]----------------------------  x	...
čnem deld za versko vzgojno obnovo bodo meti | drugim na sporedu mesečne duhovne obnove,
. , b	• * • i ; i« hr#>/nikotin-
namen tragedije. Zbor je več kot okvir dejanja, je kakor povečevalno steklo, ki dejanje na prizorišču, dejanje med nekaj ljudmi, poveča v splošno veljavnost in dvigne v skupno stvar občestva.
V naši dobi, ki je rodila »govorski zbor«
pisov za nase	... --------- ----- .	. . ]<0( novo dramsko vrsto, je pač odveč spraševanje,
nakup mašne obleke za revne cerkve v juzn i kako gQ gtarj Qrkj ,zvajajj zbor. Govorski zbor
C* 1	1	•	I	  J	_ a I: _	   a	oAritn«! n M11 r\ /v
ki je glas zadostno ne podpre. Toda to so napake — in vrline? — mladosti. Brezhiben je bil nastop Evridike, ki jo je igrala Mira Danilova. Tudi Potokarjev Terezias je bil izvrsten lik. Vse pozornosti vreden je bil Sancinov stražnik.
Tako se je s to predstavo ponovila tragika naše Drame, aa stoje izvrstnim posameznikom pri predstavah v večjem slogu nasproti drugi, ki zaradi svojega nezadostnega umetniškega formata ogražajo uspeh celote. K temu pristopi v naši »Antigoni« še napačna zamisel zbora.
Scena inž. Franza hoče biti smotrna, a nas vseskozi ne zadovoljuje. Odlična je bila samo prva podoba. Zamisel stopnišča v desni polovici pa je manj posrečena.- Zaradi nje je tudi nemogoče izvesti prizor, ko se vrata na stežaj odpro in se pokaže na tleh mrtvo truplo Evridikino, prizor, ki je teatralično na moč hvaležen in bi si ga ne upali žrtvovati na ljubo tej scenski zamisli.
Za klasično tragedijo je treba velike igralske kulture. Znova se je potrdilo, da take kulture_ v najvidnejših članih našega ansambla ne pogrešamo, da pa se pri drugih kaže pomanjkanje velike in plemenite tradicije v repertoarju in škodljivi vpliv številnih plehkih zabavnih predstav v neposredni preteklosti. Ce pa hoče biti »Antigona« znamenje resnega preobrata v pravo smer, jo kot začetek z vsemi njenimi hibami prisrčno pozdravljamo, saj pomenja potem kamen za veliko in lepo stavbo naše igralske kulture, ki jo od Narodnega gledališča z vso upravičenostjo pričakujemo.
Mariborski drobiž
Maribor, 22. oktobra.
Drzen vlom na periferiji Maribora. V nedelj« okoli 4 zjutraj se je vrnil iz kavarne domov stavec v Ljudski tiskarni Bruno fetejan ter opazil, da so vrata od ograje odprta. Ko je stopal naprej v hišo. je moral ugotoviti, da so tudi vrata od predsobe odklenjena. Pogledal je v kuhinjo in zapazil nekega moškega, ki si je tam svetil z žepno svetilko in iskal predmete. Ko je vlomilec zagledal mladega Petejana, je skočil v predsobo ter zakričal: »Stoj, streljal bom!« V tem trenutku je že tudi oddal strel, ki pa k sreči ni zadel ter so se drobci naboja na kamenitih tleh razpršili po vsej predsobi. Lastnik vile in uradnik pri OUZD, g. Josip Petejan, je priskočil sinu takoj na pomoč, vendar jo je vlomilec medtem časom že ubral na Medvedovo ulico v smeri proti Turnerjevi ulici. S seboj je odnesel v dveh aktovkih, ki jih je tam dobil, razno moško in žensko perilo v vrednosti 1000 din. Na dvorišču pod oknom jedilnice, skozi katero je najbrž prišel v notranjost, ker je bilo odprto, se je našla siva ponošena čepica, ki jo je vlomilec pri begu izgubil. O tem je bila takoj obveščena policija, ki je ves ta kraj takoj obkolila, vendar za enkrat za storilcem ni nobenega sledu. Upati je, da se bo zadeva čim prej pojasnila
Z vozečega vlaka je skočil in sedaj umrl. Kakor smo že poročali, je 11. t. m. skočil približno 100 m pred postajo Sv. Ožbalt iz vozečega osebnega vsaka 12-letni posestniški sin Hubert Dit-tinger iz Sv. Ožbalta ter pri tem dobil hude poškodbe na desni nogi. Dittingerja so takoj odpravili v bolnišnico v Slovenji Gradec. Kljub naporom zdravnikov pa je dobil še povrh pljučnico ter sedaj umrl. Prepeljali so ga na dom, kjer ga bodo pokopali na tamošnjem farnem pokopališču. Pokojnik je v Mariboru obiskoval II. razred meščanske šole in je bil med učenci kakor tudi pri učiteljstvu zelo priljubljen.
Ženo je hotel zastrupiti. Na policiji je prijavila žena nekega delavca iz Aleksandrove ceste, da se je njen mož v soboto okoli 18 vrnil vinjen domov ter da je v prepiru vlil v kavo neko tekočino in jo hotel zastrupiti. Sumi, da je to ocetna kislina. Zena je še dodala, da ji je njen mož že večkrat grozil, da jo bo spravil s sveta. Zastrupljeno kavo bo dala policija preiskati, v kolikor odgovarja navedbam. Moža organi postave niso mogli zaslišati, ker je še spal. O jroteku preiskave bomo še pisali.
Skupaj sta hotela v smrt, pa se je fant ustrašil in je skočilo pod vlak le dekle
Maribor, 22. oktobra.
Danes okrog pol 14 se je vrgla pod vlak-okrog 100 m od čakovske poetaje Marija Siper iz Huma pri Ormožu. Šiperjeva je prišla v soboto v Čakovec, kjer je njen fant zajroslen kot pekovski pomočnik pri tamkajšnjem pekovskem mojstru.
•i °j Stn° *zvefl6li, sta se oba že v soboto zmenila, da gresta v skupno smrt. To namero sta včeraj opustila in sta jo hotela danes izvršiti. Tako sta se danes napotila na železniško progo kakih 1(X) m od postaje Čakovec in čakala na prihajajoči osebni vlak. Prva je skočila pod vlak deklica in se je slišalo, kako je klicala svojemu fantu: »Pridi tudi ti sedaj!« Fantu pa je zmanjkalo korajže in Je zbežal. Ta dogodek je videlo nekaj mimoidočih, ki pa niso mogli več preprečitT'he. sreče. Šiperjevo je vlak oonolnoma razmesaril
duhovne va je in brezalkoholni in brezmkotin-ski teden. Za izvajanje viteških činov pa bo organizirana nabiralna akcija knjig in caso pisov za naše izseljence in denarna zbirka^za
Srbiji.
Poročilo o tehničnem delu ZFO, ki ga je podal načelnik brat Ivo Kermavner, nam kaze velik napredek na vseh področjih telesne vzgoje, ki jo ima na programu fantovska organizacija.	.	...
Tz poročila o »Kresu« ki ga je napisal njegov urednik prof. France Jesenovec, je razviden velik napredek fantovskega glasila na vseh področjih. V bodoče bo »Kres« objavljal tudi članke o slovenski družini s posebnim pogledom na našega slovenskega katoliškega fanta
O živahnem prosvetnem delu po fantovskih odsekih v preteklem poslovnem letu govori poročilo referenta za prosveto prof. Vladimirja Žitka. Jedro prosvetnega udejstvovanja v naši mladinski organizaciji so fantovski sestanki in prosvetne tekme. Za bodoče leto bo knjižnica »Fantovski sestanek« prinašala potrebno gradivo za enoten program fantovskih sestankov, ki bo boj proti komunizmu. Nasi fantje morajo postati borci proti komunizmu borci za pravičen družabni red po Kristusovih načelih.
predstavlja za naš čas možno rešitev antičnega zbora. Govorski zbor je umetnost, umetnost zase, ki jo je treba gojiti vsaj tako, kakor se goji pevska umetnost. Govorski zbor mora biti res zbor, mora zveneti v vseh registrih kakor orgle. Slab govorski zbor opravičuje predsodke, ki jih srečujemo proti njemu.
Rešitev zbora, ki jo je pokazal režiser Fr. Lipah pri naši »Antigoni«, je nesprejemljiva. Storil je predvsem osnovno napako v pojmovanju zbora samega: občestveno celoto je razsekal na posameznike, na drugi strani pa ie dopustil realistično gibanje istočasno z nerealističnim zborovskim govorjenjem nekaterih verzov. Ti dve napaki sta omajali vso zgradbo »Antigone« in pokazali, da je zbor v klasični grški tragediji neobhodno važen element, s katerega stilno skladnostjo stoji in pade vsaka uprizoritev.
Pade pa uprizoritev z najmanjšim realizmom! Realistično pojmovan zbor lahko samo vzklika, ne more pa govoriti zborsko. Zbor, ki ga tvorijo — v naši uprizoritvi — realistično se gibajoči posamezniki, ki koj nato preidejo s stilizirano kretnjo v »govorski zbor«, je nesmisel. Vrhu
Blagajniško jroročilo br. Slavka Tršinarja I jega so kazali ti posamezni zborovci v veliki ve-kaže vestno gospodarjenje z zvezino imovino.
Organizacijsko poročilo o delovanju ZlO »reteklem letu, nam pripoveduje o veliki
v	—»--------i	i	•*.	,	,v.
skrbi in prizadevanjih vodstva, da bi prišlo v čim tesnejši stik z osnovnimi edinkami. Pose-
čini kljub dobremu govoru hude napake diletantov. Edini, ki je sam iz sebe pravilno pojmoval svoje zadržanje v zboru, je bil Sever. Takšen bi
moral biti sleherni zborovec: brez sledi kakršnegakoli realizma v gibu. Iz tega že sledi, kako si mi
ben odbor je pripravil nov Poslovnik, ki ga	zamišljamo zbor: kot koreografsko oblikovano skuje organizacija doslej zelo pogrešala. Poslov-	pino, katere celotnost bi morala podčrtavati še
nik je bil na današnjem zborovanju sprejet. 1 —^	—
Ob ustanovitvi si je organizacija postavila za cilj: v vsako faro fantovski odsek. Ta cilj je v 50 odstotkih že dosežen, kar je vsakakor lep in častni uspeh.
enotna in smiselna maska, enotna obleka in potrebno skladje v izgovarjavi. Glasovno je bil zbor
Iz tajniškega poročila br. inž. Albina Ne-rime je razvidno ogromno poslovno delo centrale, ki se zrcali v ogromnem številu prejetih in odposlanih dopisov. V letošnjem letu sta se vršili dve podzvezni prireditvi v Mariboru in Novem mestu. Ob priliki mariborske prireditve so bile tudi tekme za prvenstvo ZFO. Letos so se prvič izvedle tudi prvenstvene tekme orodnih telovadcev. Jugoslovanske barve je zveza častno zastopala s svojo mednarodno telovadno vrsto in lahkoatleti na mednarodnih tekmah v Liegeu. Zveza in vsi odseki so sodelovali pri proslavah državnih in narodnih prazdikov.
Predsedniško poročilo. Iz tega poročila posnemamo: Zveza fantovskih odsekov je tudi v preteklem letu izpolnila svoje naloge, kolikor ji je bilo v danih razmerah mogoče. Še naprej se je izgrajevala in utrjevala v močno vzgojno mladinsko organizacijo, ki si po pravici lasti.
docela neubran, ne toliko glede ritma izgovarjave, vse bolj zaradi neprimernih in izstopajočih organov posameznih zborovcev, ki niso mogli prispevati k muzikalno zadovoljivi celoti.
V to stilno neskladje je moral postaviti režiser nastopajoče igralce. Doživeti Antigono s Šaričevo v naslovni vlogi, je bila naša davna tiha želja. Izpolnila se je in reči moramo, da smo ob njej pozabljali na tisto, kar nam je hotelo greniti čisti užitek. Težko si je misliti boljšo, globljo in prepričljivejšo interpretacijo večnega lika plemenite ženskosti, ki ga predstavlja Antigona. Milobo in odločnost, še prav posebno pa tragiko njenega konca je podala Šaričeva s takšno dovršenostjo v besedi in pravilno patetičnostjo v kretnji in s tako globokim doživljenjem, da nas je brž prevzela in do dna ganila. Tudi Skrbinškov Kreon je bil na višku. Včasih sicer malce suh v zvoku, je pa višek svoje tragike tako mogočno stopnjeval, da pomeni ta vloga enega njegovih največjih uspehov. Nič ni zaostajala Ismena nam doslej nove Simčičeve, ki pomenja pridobitev za naš ansambl. Lik plahe.
da“ie"^edsTavnica slovenske mladine. Nadalje 1 neodločne, vsakdanje deklice, ki se pa vzpne ob zovori poročilo o poslovanju v organizaciji, o junaštvu svoje sestre do njene veličine je podala
govori poročilo	_	_
fantovskih sestankih, o duhovni vzgoji, o te: čajih in o tekmah in prireditvah. Na vodstveni seji, ki je bila 4. julija v Mariboru, je bilo
z vsemi odtenki na moč prikupno. Pri stopnjevanju ji glas sicer še noče prav slediti, toda temu bo s pravo šolo in tehniko lahko odpomogla. Isto hibo je pokazal Igor kot Haimon. Tudi on je nova pri-nrireditve izključno na odsekovne prireditve. J dobitev za našo Dramo in si od njega mnogo *Žse prireditve višjih edinic, to je okrožij, pod- | obetamo. Njegov zalet in zanos še nimata prav in zveze nai nrihodnje leto odpadejo. — trdnih tal in v viških se da zavesti goli kretnji,
sklenjeno, da se v’ prihodnjem letu omejijo edi
zvez in zveze, naj jjrihodnje
šentjakobčani so dobili novo župno dvorano
Ljubljana, 22. oktobra Ljubljanska župnija sv. Jakoba se odlikuje po vzornem verskem življenju svojih župlja-nov, že petnajst let pa ni bilo v vsej župniji primernega prostora, kjer bi bili izvencerkveni sestanki Marijinih vrtcev in kongregacij ter prireditve drugih kulturnih in dobrodelnih organizacij. Da se temu odpomore, se je pred desetimi meseci sestavil poseben odbor za zgra-ditev župnijske dvorane pa cerkvenem svetu tik cerkve sv". Jakoba. Odbor je šel takoj na delo. 1 ridne nabiralke so zbirale pri župljanih prispevke, akcijo je z lepim darom podprla zadruga »šentjakobski dom«« in maja meseca so zaceli graditi novo dvorano, za katero je naredil načrte arhitekt Mesar. Stavbna dela je prevzel stavbenik Kalc. Delo je hitro napredovalo in danes je prevzvišeni g. škof dr. Gregorij Rožman blagoslovil novo dvorano.
Za to lepo slovesnost se je šentjakobska župnija lepo pripravila. Pred cerkvijo sv. .Jakoba so postavili celo vrsto lepih mlajev, okrašenih z zastavami in zelenimi venci, številni hišni posestniki v fari pa so izobesili zastave. Ko se je točno ob 10 dopoldne pripeljal gosp. škof, ga je pozdravila velika množica fantov, slovenski fantje in dekleta v krojih, članice Marijine kongregacije ter dečki in deklice iz Marijinih vrtcev. Ko je g. škof stopil iz avtomobila, sta ga najprej pozdravila z lepimi besedami fantek in deklica, ki mu je izročila lep šopek rdečih nageljev. Nato je g. škofa pozdravil domači župnik v spremstvu prelata g. univ. prof. dr. Grivca, univ. prof. dr. Snoja, msgr. Steske, častnega kanonika g. dr. Pečjaka in duhovnega svetnika g. Ivana Žerjava. Po pozdravu se je g. škof podal s spremstvom v novo dvorano in opravil blagoslovitvene obrede. Nato je predsednik odbora za zgraditev župnijske dvorane univ. prof. dr. Snoj imel lep govor, v katerem se je najprej zahvalil škofu, da je sam prišel blagoslovit novo dvorano in s tem pokazal, kako važnega pomena je nova zgradba_ za versko, prosvetno in karitativno delovanje v fari. Zahvalil se je tudi vsem. ki so brez vsakega pritiska radi prispevali k stroškom. G. profesor je podal zgodovino prosvetnega življenje v šentjakobski fari, ki ga je začel že rajni dr. Janez Evangelist Krek kot
stolni kaplan, ko je ustanovil društvo za delavke, ki je imelo svoj sedež v šentjakobski fari. V tem društvu je z veliko vnemo sodeloval pokojni šentjakobski župnik prelat Rozman. Zadnjih 15 let pa je prosvetno življenje nekam zastalo in se ni moglo razvijati predvsem zaradi tega, ker ni bilo na razpolago potrebnih prostorov. Sedaj je dobila fara novo dvorano, ki bo čeprav skromna, gotovo veliko pripomogla, da se bo prosvetno življenje znova poživilo in napredovalo, da šentjakobska župnija v tem oziru ne bo zadnja med ljubljanskimi župnijami. Po govoru dr. Snoja je akademik Kos prav lepo deklamiral Žabkarje-vo priložnostno pesem, nakar je pevski zbor zapel »Povsod Boga«, s čemer je bila lepa slovesnost končana.
Po slovesnosti so se vsi podali v cerkev, kjer je imel g. škof pomemben govor in sveto’ mašo, med katero je ubrano prepeval domači cerkveni zbor.
Rejci malih živali so zborovali
Ker so bile pod tem naslovom priobčene nekatere netočnosti, kar se tiče Osrednjega društva rejcev malih živali, je bilo uredništvo naprošemo. da objavi naslednja pojasnila: Osrednje društvo ni bilo ustanovljeno kot protiutež Zvezi rejcev malih živali. Dejstvo je, da si je Osrednje društvo postavilo za cilj in nalogo združiti ves retjski pokret v enotno močno organizacijo, saj so bili V6i prejšnji poizkusi za združitev »Zveze« in »Živalce« brezuspešni, Netočno je, da se je med obema organizacijama razvila ostra borba, dejstvo je le, da Osrednje društvo mirno, brez vsakega pompa izvaja svoj program, medtem ko dvoje ljudi pri »Zvezi« deluje proti Osrednjemu društvu ter tako ustvarja nepotrebno razburjenje med rejci, kar je v teh časih v6e obsodbe vredno. Ves dosedanji potek dogodkov je pokazal, da ostre medsebojne borbe ne vodijo rejci, temveč je vsa borba umetno uprizorjena po peščici ljudi, ki mislijo, da je reja malih živali absolutno njihova domena ter takoj zaženejo huronski krik, če kdo le poskuša omajati njihovo diktaturo.
Zapustil nas je za vedno naš preljubi soprog, oče, ded, brat in tast,
gospod
HINKO KOBI
uradnik drž. železnic v pokoju
Nepozabnega pokojnika bomo spremili na zadnji poti v torek, dne 24. oktobra 1939 ob 3 popoldne iz hiše žalosti Huje št. 43, Planina, na tukajšnje pokopališče.	v
V Kranju, dne’21. oktobra 1939.	Žalujoči	ostali.
Od tu in tai |
S spomenico glavnega odbora JNS se bavi »Hrvatski dnevnik« in odločno oporeka tej stranki pravico, da bi jadikovala nad rušenjem enotnosti države in o izrabljanju državne oblasti za strankarske namene JRZ. List pobija obdolžitve, da je dala HSS proste roke JRZ, po drugi strani pa [e dobila HSS svobodne roke na Hrvaškem. Nato pravi, da se JNS nima pravice zgražati nad razpisom senatskih volitev, ker sama ni ravnala nič boljše, ko je bila na vladi. Sicer pa volitve v senat niso nobenega posebnega pomena, ker novo izvoljeni senat prav tako ne bo mogel brez narodne skupščine delovati, kakor ne bi mogel delovati stari senat, če bi bila istočasno razpuščena narodna skupščina. — Tako je minilo vse prijateljstvo, kar ga je skoval z dr. Mačkom dr. Kramer za lanske volitve. Dejstvo je, da se je JNS izrekla proti sporazumu, pa čeprav govoriči in pisari, da se ne more s sporazumom sprijazniti zato, ker pomenijo nekatere njegove določbe preveč samovoljno tolmačenje ustave. Glavni razlog za tako stališče je pač ukaz o razpustu senata, kajti iz tega zavetišča so zleteli zadnji predstavniki JNti, ki niso mogli predstavljati nikogar, kakor edino sistem nasilja, katerega so izvajali nad ljudstvom toliko časa, dokler so imeli v svojih rokah oblast. Poslej bo JNS kot popolnoma nepotrebna stranka odpihnjena tudi iz senata. Božji mlini meljejo počasi, tod* sigurno...
Bosanski radikali niso zadovoljni s sklepi, ki jih je izdal ožji gl. odbor staroradikalcev v Bel-gradu glede izključitve pravosodnega ministra Lazarja Markoviča iz radikalne stranke. Objavili so namreč v enem izmed sarajevskih listov članek, v katerem izražajo začudenje, da je mogel ožji glavni odbor skleniti kaj takega, kar ni v skladu s pravili in do česar sploh nima pravice. Se bolj zanimivo pa je, da stranka ni obsojala dr. Markoviča, ko je deloval v tem smislu še pred sklenitvijo sporazuma, in prav tako ga ni obsodila, ko je stopil v vlado. Šele po dolgih tednih so sklenili izključiti ga, češ da se ni držal strankine discipline. Bosanski radikali odobravajo delo dr. Markoviča in so za to, da se skliče širši glavni odbor, ki je edini upravičen izreči zadnjo in odločujočo besedo glede akcije dr. L. Markoviča.
Izredno dober in obilen pridelek grozdja bodo imeli v sremskih in šumadijskih vinogradih. Zadnje jesensko lepo vreme je zelo ugodno vplivalo na izzoritev grozdja. Obirati so ga zato začeli šele pred nekaj dnevi. Vina bo dosti, le težko bo z njim, ker se vprašanje izvoža še ni ugodno rešilo.
Medtem ko je godba igrala, se je ustrelil v
usta belgrajski žel. uslužbenec Dragiša Jovanovič. Mož je vesel pil v gostilni in praznil steklenico za steklenico. Tedaj pa je mož vtaknil v usta robec, takoj nato pa je že počilo in Jovanovič se je zgrudil. V robcu je imel namreč zavit samokres. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa o pravem razlogu za svoje obupno dejanje ni govoril. Povedal je le, da je bil tako vesel, da si večjega veselja ni mogel misliti. Kljub temu, da se je streljal, pa vendar noče umreti, ampak še dolgo živeti. Zdravniki bodo bržkone pritrdili tej njegovi domnevi, kajti strel ni bil smrtno nevaren. Jovanovič je že pred desetimi leti poskušal izvršiti samomor, pa so mu namero preprečili.
Strokovno kožarsko šolo imajo v Visokem v Bosni. Šola obstoja že deset let. Da so jo pa postavili v Visokem, je vzrok v/tem, da ima ta kraj svojo davno tradicijo, ki sega za 400 let nazaj v turške čase. Usnjarji iz Visokega so biti znani zaradi svojih krasnih in finih usnjarskih izdelkov, ki so jim prinesli slavo v svet. šola je edina na Balkanu in sprejema učence, ki so dovršili vsaj dva razreda srednje šole. Zanimanje zanjo pa je bilo precej majhno. Sedaj računajo s tem, da bodo odprli še višji oddelek šole, če se bo oglasilo za nižji oddelek zadosti učencev.
Planinskega orla so ubili pastirji na Šar Planini v trenutku, ko je zgrabil ovco. Ko so pastirji sedeli v bližnji koči, je priplavalo iz gore večje število ogromnih orlov. Da se pojavijo orli, to za pastirje ni pomenilo nič posebnega, saj jih vidijo skoraj vsak dan. Nenadoma pa se je iz skupine spustil ogromen orel in planil nad ovco. Začel jo je kljuvati in trgati, ker je cele ni mogel odnesti. Tedaj pa je pastir Šačir Ibrahimovič pograbil puško in nekajkrat na orgla ustrelil v trenutku, ko se je dvignil in hotel odleteti s plenom. Streli so zadeli žival, da je padla in izpustila plen. Pastir je orla potem prodal za 6 kovačev.
_ Delavstvo odpuščajo ladjedelnice v Splitu, nam?? .utemeUuje svoj ukrep s pomanjkanjem ,m obenem s pomanjkanjem inozemskega ^„i^_,k?t6reSa doma ne moremo še izdelo-terial nra^i? pa pravii°> da bi bil° treba za ma. viti da bod^SH/LPxreskrbetl’ obenem Pa zagoto-mača naročila	ladjedelnice dobile vsa do-
•	' : j ' .--j]? .d? Se ne bodo več ponavljali
našo državo ladjedXceTfuj?nl!n	^ “
Hr^gke^nrSiSabDjakov?J®1,ki	'n	Gline "a
je ubil njegovo ženo in potem' zažgimoVse skupaj je zgorelo nakar Je Djakovfč pobral zavarovalnino za hišo m za zeno Vsp 175.000 din. Oblasti pa so zločin odkrile iVzaprie Djakoviča, njegovega prijatelja Lazarja Eremi a ter njegovo prileznico Manjo Mrdjenovičevo Karlovško sodišče je sedaj obsodilo Djakoviča kot za-snovatelja na smrt na vešalih, Jeremija kot izvršitelja zločina na dosmrtno ječo, medtem ko je bila' priležnica oproščena. Državni tožilec se bo proti oprostilni Razsodbi M. Mrdjanovičeve pritožil. To je bila prva smrtna obsodba, kar jih je izreklo okrožno sodišče v Karlovcu.
„ 17-letno deklico je ukradel 25-letni zaljub-M«ni mladenič v Vrnjački Banji. Rada Colič je s svojo lepoto mešala glave mladim fantom. Več se il. j® predrznilo zaprositi za njeno roko, toda njen oče, bogat rentnik, je vsakega odpravil, češ aa je njegova hčerka premlada. Raško Brdjovič M	Naiel	i«	avtomobil,	zvabil	vanj de-
faifcni Akt	^Peljal	v	neznano smer. Oče je
K- - Porcijo, toda zasledovanje ni imelo nr1™V?a se k0 nazadnje oče moral omeh-v poroko, ker se je tud* dekle sporazumelo z ugrabiteljem.
Da ne bi povozil otroka na ulici, je zavil
r!tr?»S5XSi.M^VCB' šofer Radosav Vukoti? je zil .kozi Belgrad in na neki ulici
zagledal, kako mu po eni strani prihaja nasproti tovorni avtomobil čez njegovo pot' pa je koračal majhen otročiček, ne meneč se za živi promet Šofer se je hotel izogniti nesreči in je naglo zavil v desno, tam pa je zadel v dva delavca, ki sta bila zaposlena pri delu na cesti. Oba delavca je avtomobil podrl, šofer je avtomobil ustavil in naložil ranjenca ter ju odpeljal v bolnišnico. Oba sta preej težko ran;-»n» Policija je šoferja zaprla.
Pomembna slovensko-bolgarska kulturna manifestacija:
Prva razstava bolgarske knjige v Ljubljani
odprta
Razstavna dvorana Narodne galerije v Narodnem domu jejbila danes dopoldne prizorišče lepe in odmevajoče bratske manifestacije dveh najkulturnejiih južnoslovanskih narodov, slovenskega in bolgarskega. Ob navzočnosti najvišjih predstavnikov našega javnega življenja ter slovenske kulturne javnosti je ban dr. Natlačen odprl prvo razstavo bolgarske knjige v Ljubljani, ki naj nam odgrne pogled v bogato zakladnico tiskane besede pri bratskem bolgarskem narodu. Posebno topel poudarek pa je dala današnji manifestaciji prisotnost častnega zastopstva bolgarskih književnikov in javnih delavcev, ki so se radostni odzvali vabilu prirediteljev, da, s svojim sodelovanjem dvignejo pomen današnje slovesnosti. Lepi so bili govori, ki so se vrstili danes dopoldne v dvorani Narodne galerije, najgloblje pa so se nas dojmile besede bolgarskih zastopnikov. Odprtih src smo prisluhnili blagozvočni bolgarski besedi, ki nam je govorila o iskreni ljubezni bolgarskega do slovenskega naroda, o spoštljivem občudovanju slovenske kulture, nam zagotavljala globoko zaverovanost bolgarskega razumništva v poslanstvo lepe knjige in sploh kulture, ter nam vlila nove vere v lepše čase južnoslovanskih narodov. Iskrena vam hvala, bratje Bolgari, za vašo besedo!
Prva razstava bolgarske knjige v Ljubljani je odprta. Preko dva tisoč knjig nam izza vitrin govori o kulturnem snovanju in stremljenju bratskega slovanskega naroda, ki mu je ob njegovi neugnani življenjski sili in sposobnosti uspelo, da si je ustvaril vzgledno omiko na vseh področjih, čeprav je bilo toliko strani njegove zgodovine pisanih s krvjo. Naj ne bo v teh dneh slovenskega človeka, čigar pogled se ne ustavlja va mejah naše ožje domovine, da ne bi obiskal razstave bolgarske knjige.
Ljubljana, 22. oktobra.
Zlepa že ni bilo zbranih ob kakšnem kulturnem dogodku toliko odličnih predstavnikov slovenske javnosti, zlasti kulturne, kakor danes, ko se je odprla prva razstava bolgarske knjige v j Ljubljani. Med množico, ki je prisostvovala otvo- * ritvi, naj navedemo samo nekaj najvidnejših: navzoč je bil ban dr. Marko Natlačen, ki je skupno z opolnomočenim ministrom in poslanikom kraljevine Bolgarije na našem dvoru Ivanom Po-povom pokrovitelj razstave, dalje poveljnik dravske divizijske oblasti divizijski general Dragoljub Stefanovič, zastopnik prosvetnega ministra načelnik prosvetnega oddelka na banovini dr. Lovro Sušnik, ljubljanski župan dr. Juro Adlešič, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Rajko Nahtigal, zastopnik zadržanega rektorja ljubljanske univerze in Znanstvenega društva prof. dr. Kidrič, predsednik PEN-kluba Oton Zupančič, predsednik Društva slovenskih književnikov prof. Fran Koblar, predsednik Narodne galerije dr. Fran Windischer, upravnik univerzitetne knjižnice dr. Janko Šlebinger, predsednik Jug. novinarskega združenja Stanko Virant, predsednik Zbornice za TOI Ivan Jelačin, predsednik profesorskega društva profesor Grafenauer, predsednik Društva učiteljev meščanskih šol Anton Fakin in ^predsednik ljubljanske sekcije učiteljskega združenja Metod Kumelj. Večina navedenih je bila v častnem odboru za razstavo. Nadalje so bili navzočni predsednik Ruske Matice prof. dr. Spektorski, vseučiliški profesorji dr. Milko Kos, dr. Lukman, dr. Bili mo vič, predsednik Društva gledaliških igralcev Lojze Drenovec, zastopnik SPD dr. Tominšek, zastopnik Jadranske straže Verbič, pisatelj Finžgar in drugi. Zlasti je bila močna udeležba slovenskih književnikov in drugega ljubljanskega razumništva.
Posebno toplo so bili pozdravljeni ob otvoritvi bolgarski književniki in javni delavci. Minister g. Popov, pokrovitelj razstave, je poslal kot svojega zastopnika poslaniškega tajnika gospoda Georgijeva, iz Sofije pa so prispeli predsednik Zveze bolgarsko-jugoslovanskih lig bivši minister Nikola Zaharijev, književnik Dimiter Pantelejev in več drugih javnih delavcev in delavk. Zveza jugoslovansko-bolgarskih lig v Belgradu je poslala kot svojega zastopnika Dimitrija Stojanoviča.
Razstavna dvorana Narodne galerije je bila okrašena s sliko kralja Petra II. in bolgarske carske dvojice.
Nekaj minut;po 11 j> stopil pred zbrano občinstvo predsednik ljubljanske Jugoslovansko-bol-garske lige g. Rasto Pustoslemšek, ki je najprej spregovoril o prizadevanjih ljubljanske lige, da naveže čim več stikov z brati Bolgari, ter nas seznanil z njenimi doslej doseženimi uspehi. Nato je imenoma pozdravil najvišje navzočne zastopnike in bolgarske brate ter nato prosil bana dr. Natlačena, naj odpre razstavo.
Ban dr. Natlačen otvarja razstavo
Ban dr. Marko Natlačen je odprl razstavo z naslednjim govorom:
Spoštovana gospoda!
V	kratkem razdobju je imela Ljubljana že lepo vrsto knjižnih razstav in je bila že večkrat priložnost, da se je poudarjalo veliko kulturno poslanstvo tiskane besede.
Slovenska razstava nam je obrnila pogled v duhovno snovanje lastnega naroda. Pokazala je obsežno delo, ki ga je slovenski duh opravil v dvajsetih letih svoje svobode. Dvignila Je našo samozavest in okrepila naš ponos, da živimo v Jugoslaviji, ki kot dobra mati omogoča ne le gospodarsko, ampak tudi duhovno sprostitev našega naroda.
Druge razstave, ki so nam predstavile kulturno bogastvo zapadnih narodov, so bile za nas Slovence važne in zanimive kot zakladnice slavnih del in priče velikega napredka na vseh poljih.
Podobno kot razstava češke knjige nam slednjič današnja razstava odkriva duhovno življenje bratskega naroda Bolgarov, ki nas nanj veže že mnogo vezi in ki ima gotovo željo, kakršno gojimo tudi mi Slovenci, da se medsebojno dodobra spoznamo, drug drugega temeljito razumemo in se na ta način zbližani tudi medsebojno podpiramo.
Pred nami je razstavljeno bogastvo bolgarske knjige. Niso to mrtvi predmeti. Knjige živel Žive dalj kot ljudje. Sto in stoletja ohranjajo duhovno življenje narodov in kažejo njihovo pravo podobo. Kot zgovorne, vztrajne in zanesljive poslanke romajo od človeka do človeka, spopolnjujejo njegovo znanje, plemenitijo njegova čusiva, vzbujajo nova stremljenja, kramljajoč ves čas glasno ali po tihem p narodu, iz katerega prihajajo. Knjige so najmočnejše sredstvo za medsebojno spoznavanje narodov. Tiskana beseda zbližuje, kar je daljno, in osvetljuje, kar je neznano.
Luč največja je beseda: jasna hodi med narddi, dušo k duši tajno vodi.
Medsebojno spoznavanje in zbližanje, ki ga izvrši beseda v knjigi, ni kratkotrajno. Če se narodi ali države vežejo v svrho gospodarskega in političnega sodelovanja, veljajo take pogodbe samo toliko časa, dokler prinašajo medsebojno korist in dokler so iz gmotnih ozirov potrebne. Vse drugače pa je z zvezami, ki jih prinese s seboj duhovno, kulturno zbližanje. Politične smeri in gospodarski tokovi se menjajo — vezi, ki so jih narodi sklenili med seboj po duhovnem zbližanju, pa ostanejo trajne. In take vezi ustvarja predvsem knjiga. Kajti s tem, da nas’ knjiga seznanja in zbližuje, tudi omogoča, da se medsebojno vzljubimo. Česar človek ne pozna, do tega nima nobenega odnosa. Kar pa spozna in oceni kot vrednoto, to tudi vzljubi. Zato je prav knjiga tista sila, ki veže narode v medsebojnem trajnem spoštovanju In prijateljstvu.
Bolgarski narod, ki danes pošilja k nam svoje kulturne poslanke, nam je soroden po krvi in jeziku. V mnogih ozirih smo se že zbližali in spoznali z njim: mnogo naših ljudi je že bilo na obiskih v Bolgariji, se vzpenjalo v gorovja, občudovalo naravne lepote te dežele in se čutilo domače med bolgarskim ljudstvom; po bolgarskih mestih je že donela slovenska pesem in po slovenskih bolgarska. Pred kratkim je bila raz-
>Slovei#* ' "Iturno društvo« «* koroškem
dovoljeno
Državna policija za Koroško je pred kratkim odobrila nova enotna pravila slovenskih prosvetnih društev na Koroškem. Pravila so bila predložena lani v začetku novembra in nato leto« spomladi nanovo predelana, kakor zahteva voditeljsko načelo, priznano v Nemčiji. Zadnji »Koroški Slovenec« prinaša k tej rešitvi nekaj pripomb, ki jih v izvlečku podajamo:
»Oblast je odobrila enotna pravila slovenskih prosvetnih organizacij. Organizacije 6e odslej enotno nazivajo »Slovensko kulturno društvo«, odka-zano jim je razširjeno področje, notranji ustroj društev je spremenjen v toliko, da je s povečanimi pTavicami vsakokratnega društvenega vodje združena tudi ve&ja odgovornost. Končno »o po novih pravilih krajevna društva ozko povezana s svojo centralo in tvorijo z njo strnjeno, enotno prosvetno organizacijo koroških Slovencev.
Dosedanja izobraževalna, pevska in bralna društva imajo za seboj častitljivo tradicijo. Naši predniki so jih začeli ustanavljati v prvem desetletju tega stoletja in domala vsako društvo bi letos lahko praznovalo vsaj svojo tridesetletnico obstoja. Nekako polovica krajevnih društev je že obstojala, ko so je ustanovila celovška prosvetna centrala, kar dokazuje, kako silna je bila nekoč *®!>a Po narodni samopomoči v številnih sloven-*? krajih. To dejstvo je imelo za posledico, da so bili nazivi in pravila posameznih društev dokaj različni, četudi se je prosveta v posameznih predelih naše zemlje že v prvih letih delovanja medsebojno približala in poenostavila.
,1 nosijo nage prosvetne organizacije enoten naziv »Slovensko kulturno društvo«. Kot društveni namen navajajo pravila naslednje točke:
aj Društvo pospešuje in krepi prirojeno narodnost slovenske koroške družine v vseh njenih elementih;
b) utrjuje občestveno življenje v vasi, stanu in narodu;
c) nudi članom narodne družine strokovno izobrazbo in telesno blagostanje, jih navaja k štednji in zmernosti ter posreduje ljudstvu pošteno zabavo.
V	dosego svojih ciljev se društvo poslužuje predavanj, zborovanj, tečajev, govorov, knjižnic in čitalnic, mladinskih jezikovnih tečajev, zabavnih prireditev kot petja, deklamacij, družinskih večerov, odrskih nastopov ter skupnih izletov.
Navedene točke povedo jasno in enoumno: Slovensko kulturno društvo je varuh slovenskega
značaja naših krajev in našega ljudstva. Društvo i® zaščitnik domače slovenske govorice, sloven-ske pesmi in knjige, domače šege in starega običaja. Slovensko kulturno društvo brani čast slovenskega človeka na koroških tleh in čuva ugled tisočletne slovenske zgodovine. Z eno besedo: V taboru slovenskega kulturnega društva je slovenstvo Koroške, v društvenem delu njegova usoda.
Nikakor ni resnica, da bi v sedanji dobi med nami ne bilo ne želje in ne volje za prosvetno delo. Šumne prireditve pri nas niso bile nikdar običajne, resno kulturno delo in prizadevanje pa sta v vojnem času še bolj potrebna kot v miru. Kjer koli so se zredčile vrste mož in fantov, jih bodo nadomestile naše žene in naša dekleta. — Kličemo na delo staro in mlado! Zdrava slovenska prosveta, ukoreninjena v našem narodnem prepričanju, bo premnogim med nami nudila dovolj srčne utehe in tihega veselja.«
Koroški drobiž
Državni kancler je odlikoval z zaslužnim križcem belega orla prve stopnje generalnega konzula dr. Nikodija Jovanoviča, vodjo jugoslovanskega konzulata v Celovcu, in z istim odlikovanjem tretje stopnje pomožnega konzula Mitar Begoviča
Uredništvo »Koroškega Slovenca« sporoča, da je pri pristojni politični oblasti doseglo dovoljenje, da bodo slovenski vojaki v Koroške 6meli prejemati »Koroškega Slovenca« tudi v vojski.
V Št. Jakobu v Rožu 6e je pred plebiscitnim spomenikom tudi leto6 vršila 10. oktobra glaso-vanjska proslava. Prikorakale so narodnosociali-6tične formacije iz Podrožčice, Podgorij in ostale okolice Dva govornika sta v vznešenih besedah razložila pomen dneva v sedanjem vojnem času. Proslavo je zaključila državna himna.
Za primer smrti lahko kupijo sorodniki brez nakaznice naslednja oblačila: črno obleko, črn površnik b par črnih nogavic. V trgovini se je treba izkazati s potrdilom smrtnega primera in z dokumentom, iz katerega je razvidno bližnje sorodstvo z umrlim.
Za pooblaščenca v koroškem obrambnem okrožju je bil imenovan pokrajinski vodja-name6t-nik Kutschera.
V Št. Petru na Vašinjah je umrl g. Jakob Mo-rak, vzoren družinski oče in zaveden koroški Slovenec. Zapušča tri nedorasle otroke in že.nn
stavljena v Bolgariji tudi slovenska knjiga. Dane. pa nam Bolgari odpirajo pogled v svojo knjigo in z njeno pomočjo v svojo narodno dušo.
Teh duhovnih stikov z Bolgari smo Slovenci še posebno veseli in jih iskreno pozdravljamo. Kajti mi smo tisti član južnoslovanske družine, ki je potisnjen najdalje na zapad in obdan od narodov z velikimi političnimi in kulturnimi silami. Mi živimo od vse naše družine na najbol; izpostavljenem ozemlju. Zato je za nas tembol; razveseljiva zavest, da za nami stoje prijatelji in bratje, ki nas vežejo z njimi močne in trajne duhovne vezi.
Ko odpiram razstavo bolgarske knjige, izražam željo, da bi ta prireditev čim več pripomogla k duhovnemu zbližanju našib narodov in k trdni povezanosti obeh njihovih domov, naše Jugoslavijo in bratske Bolgarije, ki ji srca nas vseh žele trajnega blagostanja in velikega kulturnega razmaha.
Banov govor je zbudil toplo odobravanje. Tajnik lige g. Bučar je nato prečital vdanostni brzojavki vladarjema obeh bratskih držav Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj'. Vel. carju Borisu III., ki so ju navzočni sprejeli z burnimi ovacijami. Godba je zaigrala jugoslovansko in bolgarsko državno himno, ki ju je dvorana poslušala stoje.
Pozdravi bolgarskih zastopnikov
Pred mikrofon je nato stopil zastopnik bolgarskega poslanika na našem dvoru g. Georgije v, ki je izrazil hvaležnost ljubljanski ligi, ki je priredila to razstavo, in posredoval tople pozdrave ministra g. Popova.
Za njim je spregovoril bivši minister Nikola Zaharijev, ki je sporočil iskrene pozdrave bolgarskega ljudstva bratskemu slovenskemu narodu. V nadaljnjem je govoril o večnem prijateljstvu med bratskima državama, ki je bilo sklenjeno pred štirimi leti, ko sta si dva modra in daljnovidna vladarja, pokojni kralj Aleksander in car Boris bratsko podala roke. Konec mora biti bratomornega boja in sovraštva, lepše sožitje med balkanskimi slovanskimi narodi pa bo nastalo, ko se bodo narodi med seboj dodobra spoznali in vzljubili. V tem pa bo največ pripomogla knjiga, kajti iz nje se najlepšo spozna narod. »Poglejte te knjige,c je vzkliknil govornik, »bolgarski narod je takšen, kakor je napisano v teh knjigah.« Svoj temperamentni govor je g. minister zaključil z naslednjimi besedami: »Južnoslovanski narodi smo bili gospodarji na Balkanu in bomo tudi ostali!.
Zastopnik Zveze jugoslovanskih-bolgarskih lig Dimitrije Stojanovič je nato v imenu Zveze izrekel čestitke ljubljanski ligi k tako lepi kulturni prireditvi. Ljubljanska liga je v svojih prizadevanjih za zbližanje dveh bratskih narodov ubrala pravo pot.
_ Tople besede o poslanstvu lepe knjige za zbli-zanje med narodi je spregovoril v imenu slovanskih književnikov g. Oton Župančič.
Slednjič je povzel besedo šo bolgarski književnik g. Dimitr Pantelejev, čigar iskrene besede so globoko odjeknile med vsemi zbranimi.
S tem je bila otvoritvena slovesnost zaključena. Občinstvo si je nato pod vodstvom bolgarskih književnikov in odbornikov ljubljanske li"o pričelo ogledovati razstavljene knjige.
Obvestila	!
Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani
vabi svoje člane, da se udeleže pogreba Ivana Černeta (Možina), gostilničarja na Vidovdanski cesti 24. Pogreb pokojnega bo v ponedeljek, 23. t. m. ob pol 3 popoldne iz, Vidovdanske ceste št. 24.
Krščansko žensko društvo vabi svoje članice k ogledu novega otroškega zavetišča v Zeleni jami v torek popoldne ob 3. Zbirališče pri Kolinski tovarni.	#
Razglas. Razpored zgradarine za leto 1939 je v smislu 61. 131 zakona o neposrednih davkih z, dne 8. februarja 1928 razgrnjen na javni vpogled davčnim zavezancem pri davčni upravi za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg 5-II soba št. 13 v času od 23. oktobra do vštetega 30. oktobra 1939. O ugotovljenih davčnih osnovah in odmerjenem davku bodo davčni zavezanci po-sebe obveščeni s plačilnimi nalogi, proti katerim bodo imeli pravico pritožbe.
Ljubljansko gledališče
Drama — Začetek ob 20.
Ponedeljek, 23. oktobra: Zaprto.
Torek, 24. oktobra: Zaprto.
Sreda, 25. okt.: »Kacijanarc. Red Sred.i Četrtek, 26. okt.: »Antigona«. Red A
Opera — Začetek ob 20.
Ponedeljek, 23. oktobra: Zaprto.
Torek, 24. okt.: »Kjer škrjanček žvrgoli«. Red B.
Združenje gledaliških igralcev priredi ▼ začetku novembra v operi dobrodelno akademijo v korist obolelega glasbenika Marija Kogoja. Sodelovali bodo člani gledališča. Spored in točen datum objavimo pozneje.
Program radio Ljubljana
Ponedeljek, 23. okt.: 7 Jutranji pozdrav (plošče) — 7.15 Napovedi, poročila — 7.30 Pisan venček veselili zvokov (plošče) — 12 Za krajši čas (plošče) — 12.80 Poročila. objave — 13 Napovedi — 13.02 Radijski Šramel 14 PoroJila — 18 Zdravstvo (higiena) mladostne dobo: Motnje telesnega zorenja (g. dr. Anton Brecelj) — IS. 20 Schumann: Otroški prizori (plošče) klavir solo: Dohna-ny Erno — 18.40 Slovstveni spomeniki: Primorska v stoltju reformacije (g. dr. Joie Lovrenčič) — ]9 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. lira: Umetniški pregled (Sretn .Stojanovič) — 19.40 Objav — 19.50 Zanimivosti
20 Koncert Radij, orkestra _ 21.10 Ljubljani godalni kvarte — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Pisana trata (plošče).
Drugi programi
Ponedeljek, 23. oktobra; Belgrad: 19.40 Narodne pesmi — 21.40 Pevski koncert   22.10 Plesna glasba — Zagreb: 20.30 Klavirski koncert —
21 Pevski koncert — Ankara: 20.20 Koncert RO —
20.35 Jazz — Bratislava; 21.20 Slovaške narodne pesmi — Sofija; 20 Simfonični koncert — 21.20 Lahko glasba — 21.30 Plesna glasba — Beromfin-ster: 20.10 Ork. koncert — Budimpešta: 20.10 Ork. koncert — 23.25 Ciganski orkester — Bukarešta:
20.35 Klavireki koncert — 21.05 Komorna glasba
— 22.15 Zabavna glasba — Horby: 21 Bizelt: »Car-men« II. dej. — 22.15 Viola in klavir — Oslo: 20.25 Pianinski koncert — 21.30 Operetni kupleti
— 22.15 Zabavni koncert — Sotteass 20 Pisan spored — 20.25 Napevi — Rim-Bart: 20.30 Moderna glasba — 22 Simf. koncert — 23.15 Plesna
?lasba — Trst-Milan: 21 Koncert prhal — 22.15 esmi in plesi — Florenca: 20.50 Izbrana glasba
— 21.30 Havajske kitare — 21.50 Operetna glasba
Tekme v h rvaško-slovensk i ligi: SK Ljubljana : SK Split 4:0 (4:0)
Lep uspeh Ljubljane y Splitu»
Prvenstvo ljubljanske nogometne podzveze
Split, 22. oktobra, b. Ljubljana : Split 4:0 (4:0). Danes je gostoval predstavnik slovenskega nogometa Ljubljana v Splitu, da pomeri svoje sile s Splitom, ki je letošnji drugi predstavnik dalmatinskega nogometa v ligaškem tekmovanju. Ker je bila tekma na domačem igrišču, so vsi pričakovali, da bodo zmagali domačini. Vendar je Ljubljana danes presenetila. Predvsem je treba poudariti, da je zmaga Slovencev povsem zaslužena, ker je njihovo moštvo v vsem boljše od Spli-čanov. Pri Ljubljani so vsi igralci izvršili odlično svojo nalogo. Morda je bil nekoliko nesiguren vratar, toda oba branilca sta ga dobro ščitila. V krilski vrsti je bil odličen Pupo, napadala pa sta stari Hassi in Lah. Ljubljana je zopet dobro star-tala ter pokazala veliko požrtvovalnost. Ves čas igre je tehnično in popolno nadvladala moštvo Splita. To velja posebno za prvi polčas, ko je dosegla vse štiri gole. Splitski delavci, ki v glavnem predstavljajo klub Splita, danes niso pokazali igre, ki se je od njih pričakovala. Že od prvega začetka se niso mogli urediti. Zlasti negotova je bila obramba. Vse, kar je to moštvo pokazalo v zadnjih tekmah proti Gradjanskemu in Hajduku, je
danes manjkalo. Predvsem je treba povedati, da je splitsko moštvo igralo brez vsakega sistema. Manjkalo pa je igralcem tudi njihovo znano ostro startanje. Nekoliko more opravičiti poraz Spliča-nov blatni teren in pa močan dež, ki je posebno v drugem polčasu motil potek igre. Goli so padli v sledečem redu: v 17. minuti prvega polčasa je levo krilo Ljubljane Smole prešel obrambo Splita ter je podal žogo v sredino. Lahko žogo je zgrešil branilec Splita in tako jo je dobil Hassl, ki jo je poslal neubranljivo v mrežo. 1:0. V 36. minuti je dal Hassl drugi gol. Ta gol je padel nekoliko po krivdi splitskega vratarja. Par minut pozneje je Lah streljal skoraj iz sredine igrišča močno bombo naravnost v gol. Žoga je padla vratarju iz roke v mrežo. 3:0. Pred koncem prvega polčasa je Grintal po lepem napadu Ljubljane prisebno poslal žogo v splitski desni kot ter tako postavil končni rezultat 4:0. Tekma je bila odigrana fair z obeh strani. Sodil je zagrebški sodnik Matančič objektivno. Prisostvovalo je blizu 200 Ogledalcev, ki vsi do konca niso mogli verjeti, da je njihov klub tako visoko poražen.
Zagreb: Gradjanski : Hajduk 0:0
Grd in vse obsodbe vreden izpad igralca Kacijana proti sodniku g. Macoratiju iz Ljubljane
Zagreb, 22. okt. b. Danes bi se imela tukaj od-igrati ligaška tekma med Gradjanskim in Hajdukom. Tekma se je v redu začela, toda v osmi minuti jo je moral sodnik Macorati iz Ljubljane zaradi izgredov prekiniti. V drugi minuti je sodnik Macorati prisodit 11 metrovko proti Hajduku, ker je branilec Hajduka Črnogača prevrnil srednjega napadalca Gradjanskega Lešnika v kazenskem prostoru. Proti stoikovi odločitvi so protestirali igralci Hajduka. Najbolj vroče-krven je bil napadalec Kacijan, ki je sodnika udaril s pestjo v brado. Zaradi tega je sodnik Macorati iz-ključil Kacijana od igre. Ker pa se ta m hotel odstraniti z igrišča, je po preteku treh minut odzvižgal igro. V tem trenutku je Kacijan ponovno napadel sodnika Macoratija ter ga s pestjo močno udanl po obrazu, tako da je bil ves krvav in je moral poiskati zdravniško pomoč. Kacijana so odpeljali na pohcijo, kjer je bil zaslišan. Tam je ves skrušen irjav-1, da mu je žal, da je povzročil ta incident, opravičeval pa se je, da kna slabe živce in da ga vsaka stvar hitro razburi Na vprašanje dežurnega uradnika, zakaj igra potem nogomet, je odgovoril, da ne more predvidevati, kaj se mu lahko zgodi na igrišču. Cela stvar je bila tudi njemu zelo neugodna. Današnji njegov nastop je gotovo zadnji v hrvaško-slovenski ligi. Obe moštvi sta nato odigrali prijateljsko tekmo, ki je končala z 1:0 za Gradjanskega. Sodil je g. Bukovy, trener Gradjanskega.
Sarajevo: Sašk : Concordia 3:2
Sarajevo, 22. okt. b, Na Saškovem igrišču je bila danes odigrana prvenstvena teftrtta, ki Jo je odločil tukajšnji Sašk v svojo korist. Concordia je podala tehnično sicer boljšo igro' od domačinov, manjkal pa je njenemu moštvu dober >Urt, ki 1*, Rt) prvenstvenih tekmah predvsem potreben za dosego rezultatov. Tik pred koncem igre je sicer Concordiji uspelo rezultat nekoliko znižati, vendar pa je bilo za izenačenje premalo časa. Tekmo je gledalo blizu 1500 gledalcev.
Osjek: Slavija (0) : Slavija (V) 2:0
Osijek, 22. oktobra, b. Slavija (Osijek) : Slavija (Varaždin) 2:0 (1:0). Danes se je tukaj odigrala ligaška tekma med obema Slavijama. Fo živi in ogorčeni borbi je osješka Slavija zmagala kljub temu, da je tudi Slavija iz Varaždina nudila močan odpor. Gol v prvem polčasu	je v	14. minuti
zabil Farkaš, v drugem polčasu	v	20.	minuti	pa
Banak. V drugem polčasu so Varazdinci močno pritisnili, vendar domačini niso popustili ter so do kraja tekme obdržali rezultat	v	svoj prid.	So-
dil je zagrebški sodnik Višnjič.
Subotica: Bačka : Hask 1:1
Subotica, 22. oktobra, b. Danes je bila tukaj odigrana tekma hrvaško-slovenske lige med Haskom iz Zagreba in tukajšnjo Bačko. Tekma se je končala z neodločenim rezultatom 1:1 (1:1). Kljub odlični igri Haška je uspelo domačinu obdržati ves drugi polčas odprto igro ter si tako osvojiti eno dragoceno točko.
TABELA V SLOVENSKO-HRVATSKI LIGI
Gradjanski Hašk
Sašk (Sarajevo)
Hajduk
Slavija (Osjek)
Concordia Ljubljana Bačka Split
Slavija (Var.)
7 6 5 4 3 3 2 2
8 1 1 8 0 2
1	0	32:2	15	točk
1	1	22:10	13	»
1	16:12	12
19:14 16:23 18:19 17:25 12:24 6:19 5:17
2
1
2
1
2
1
9
8
7
6
5
3
2
Motorne in kolesarske dirke v Zagrebu
Kolesarske dirke. V kategoriji 1. razreda na dolžini treh krogov po 750 metrov je bil prvi Grgac (HKB) v času 3.35; 2. Mihelič (Zveza Kar-lovac) isti čas; 3. Fiket (Olimp, Zagreb). Na 5 krogov iste kategorije: 1. Grgac 5.055, 2. Kahlina (Gradjanski, Zagreb), 3. Pomahač (HKB, Zagreb). Dirka z motornim vodstvom na 15 krogov: 1. Grgac 13.030, 2. Fiket 14.05.
Nato so sledile motorne dirke za prvenstvo banovine Hrvalske: turistične in končno handicap dirke. Za handicap dirke se je moral vsak voznik v predtekmah kvalificirati za končne dirke. V prvi kategoriji 500 ccm so nastopili vsi jugoslovanski najboljši vozniki. Proti pričakovanju je zmagal Zagrebčan Bahič, član Motornega kluba Zagreb, ki se je za to dirko dobro pripravil. Ljbljančan Starič, ki po zadnji poškodbi, ki jo je dobil pri dirki na Večni poti v Ljubljani, ni več uspešno nastopil, tudi tokrat ni mogel doseči več kakor drugo mesto. Rezultat je bil sledeč: 1. Babič (Hrvaški motorni klub) 2.41, 2. Starič (Hermes, Ljub-ljana) 2.51, 3. Jurčič (Hrvaški motoklub, Zagreb).
Kategorija 100ccm: 1. Šujarič (Motoklub Zagreb) 3.024 in štiri petine, 2. Tomašič (Prvi hr. motoklub, Zagreb), 3. Jaklič (Motoklub Karlovac).
Kategorija 350 cmm: 1. Urvič (Prvi hrv. motoklub, Zagreb) 2.56 in štiri petine, 2. Metz (Motoklub, Zagreb), 3. Popovič (Motoklub Nebojša, Belgrad).
Kategorija 200 ccm: 1. Valačič 3.33 in ena petina, 2. Holoček, 3. Kulovič (vsi trije Prvi hrv. motoklub).
Turistična kategorija do 1000ccm: 1. Likar (Prvi hrv. motoklub, Zagreb) 3.19 in ena petina, 2. Popovič (Motoklub Nebojša, Belgrad, 3. Markovič (oMotoklub, Zagreb).
Tekme v srbski ligi:
Belgrad, 22. okt.
Jugoslavija : Jedinstvo 2:2 (1:1)
Danes sta se na igrišču Jugoslavije ob lepem vremenu pred približno 9000 gledalci odigrali dve prvenstveni tekmi srbske lige. Tekmi pa nista izpolnili pričakovanj, ker sta bili I obe igri na zelo nizkem nogometnem nivoju. Najprej se je odigrala tekma med Jugoslavijo injedinstvom, ki je potekla z lahko premočjo Jedinstva in bi morala končati z zmago Jedin-stva, toda zagrebški sodnik Podupski. je z 11-metrovko, ki jo je neopravičeno prisodil v 37. minuti 2. polčasa, pomagal Jugoslaviji, da izenači rezultat in da reši eno točko. Tekma, ki je potekla še dokaj mirno do 37. minute drugega polčasa, je v 37. minuti drugega polčasa
ta do konca pila zelo groba in je bilo vsak as pričakovati incidentov. Z izrednim naporom najmirnejših igralcev, ki so vplivali na ostale igralce, se je posrečilo, da se tekma ni pretvorila v pretep. Jugoslavija je v 24. minuti postavila 0:1. V 31. minuti je Tirnanič krasno prodrl in streljal v prečko, od katere se je žoga odbila v mrežo 1:0. V drugem polčasu v 17. minuti je Arandjelovič streljal iz kota ter poslal žogo v mrežo in postavil rezultat na 2:1 za Jedinstvo. Premoč Jedinstva je bila še naprej očividna. V 37. minuti pa je lahka žoga od Perliča zadela v roko in sodnik je preostro prisodil 11 metrovko. Po svojem današnjem sojenju je g. Podupski izgubil precej na svojem renomeju v Belgradu. Ko je na koncu igre zapustil teren, ga je vse občinstvo sprejelo z gornjanjem in žvižganjem.
BSK : Bask 2:0 (1:0)
Za tem je sledila tekma med starima rivaloma, od katerih je občinstvo pričakovalo lepo igro, vendar pa sta bili obe moštvi danes zelo slabi. To velja zlasti za BSK, ki je zelo slabo igral, kljub temu pa je zmagal, čeprav je BASK igral boljše od nasprotnika.
V 5. minuti prvega polčasa je Glišovič z pstrim strelom zabil prvi gol. Drugi gol je nadel šele v 43. minuti: dalo ga je levo krilo Pašanski. BASK je imel nekaj zrelih situacij, katerih pa ni znal izkoristiti. Od kraja igre je tudi BSK zastreljal tri lepe situacije. V splošnem igra ni zadovoljila gledalcev in če ne bi bilo sodnika g. Lajiča, ki je s svojim sojenjem od časa do časa razveselil občinstvo, bi današnja tekma zapustila zelo slab vtis. G. Lajič je s pravilnimi gestami od časa do časa usmerjal igro in s kretnjami pomirjeval igralce, ki so se ponašali pregrobo.
Sarajevo: Slavija : Bata 4:2
Na stadionu Slavij'e je bila istočasno odigrana ligaška tekma med Slavijo (Sarajevo) Ul Bato (Borovo), ki je končala 4:2 za Slavija Slavija je v drugem polčasu vodila že 4:0, nato pa je popustila ter je Bata odlično znižal rezultat. Sodil je g. Nenkovič iz Belgrada.
Novi Sad: Vojvodina : Žak 1:0
Novi Sad, 22. oktobra, b. Danes se je tukaj odigrala ligaška tekma Vojvodina : ZAK iz Subotice. Tekma se je končala z zmago Vojvodine 1:0. Gol za Vojvodino je padel v 30. minuti prvega polčasa. Obe moštvi sta igrali dobro.
Skoplje: Gradjanski : Zemun 2:1
Pozor!
Z uspehom zdravim na katerikoli način pokvarjene nohte in odstranjujem kurja oiesa brez krvi in boletin v kopališču hotela Slon. Te stroke sem se izučil v inozemstvu, kjer sem jo tudi ie več let uspešno izvrševal.
Priporoča se
Dekanic
Marsikaj in marsikomu je današnja nedelja prekrižala račune. Dež je začel zjutraj in skoraj ni prenehal ves dan. Le dopoldne so bili od časa do časa kratki presledki, ko ni deževalo. Toda nogometaši se niso dali preplašiti; svoj spored so opravili v celoti. Težje je bilo motoristom, ki oi morali imeti svoj praznik danes popoldne na Večni poti. Danes je moral Avtoklub kot prireditelj svojo prireditev že vdrugič odpovedati. Morda se bo prireditelju posrečilo ujeti še kakšno nedeljo v novembru. Škoda bi bilo, da bi morala ta prireditev, ki bi nedvomno privabila veliko število gledalcev, samo zaradi slabega vremena odpasti. Pri treningih so bili v prejšnjemu tednu postavljeni izredno dobri rezultati; dirkači so bili dobro pripravljeni in v polnem treningu. Žal jim Jupiter Pluvius ni prav nič naklonjen.
Pač pa se hišo ustrašili. dežja nogometaši. Nogometaši niso tako zelo odvisni od vremena, čeprav nogometna tekma v dežju predstavlja neprimerno večji napor kakor pa tekma ob lepem vremenu.
Jadran : Hermes 3:3 (2:2)
Dopoldne sta se na igrišču v Koleziji raztovarjala o točkah enajstorici Trnovčanov in Siškarjev. Dogovorila sta se vsak na pol in odnesla vsak samo po eno točko. Taka razdelitev tudi najbolj odgovarja močem obeh moštev. — Jadran je bil sicer kot domačin malo na boljšem, toda Jadranov napad nikakor ni imel sreče. Nešteto žog je v drugem polčasu šlo mimo Hermesovega gola. Zdelo se je celo, da bo Hermes odnesel iz Trnovega obe točki. Ne dosti pred koncem tekme je bil rezultat še vedno 3:2 za Hermes. Igralci obeh moštev so bili zaradi zelo težkega in blatnega igrišča tako močno izčrpani, da se ni nikomur več dosti ljubilo. Končno pa je desna zveza Jadranovega napada Marn s krasnim strelom iz daljave kakih 20 m . vendar pogodil gol in izravnal rezultat na 3:3.
Skoraj ves čas tekme je deževalo; vendar dež ni odvrnil številne zves_te_ četice Trnovčanov in šiškarjev ki spremljajo svoj klub ob vsaki tekmi. Pa tudi preveč tihi niso bili, vsak čas so znali svetovati^ igralcem, kaj naj napravijo, da bi bilo boljše.
Tekmo je sodil dobro g. Mehle.
Kranj : Mars 3:1 (1:0)
Končno so se spotaknili tudi Marsovci —■ letos prvič. Njihova zla usoda so^ bili Kranjčani. Dejali smo že, da bodo Kranjčani še marsikateremu zagodli; moštvo je dobro; danes pa je imela še malo sreče in kar je glavno: na blatnem igrišču so znali mnogo boljše se znajti, kakor Marsovci. To jim je tudi prineslo zjrm-go, ki je tudi povsem zaslužena. Tekma je bila ves čas, kljub igrišču, na katerem ni manjkalo blata in luž ter dežja, ki je neprestano padal, živa, borbena in polna napetih in razburljivih priložnosti. Ob takih prilikah sta se zlasti pokazala oba golmana; ki sta branila uešteviluo takih žog, ki bi delale čast vsakemu Kolmanu. Kranjčani so že spočetka iz kota dah vodilni gol v veliko veselje Kranjčanov, ki so zasedli skoraj vso tribuno in navdušeno podžigali svoje igralce. V drugem polčasu so Kranjčani že v prvih desetih minutah povišali na 3:0, dasi bi ob malo pozornejši in spretnejši obrambi drugega gola ne bilo treba. Častni gol za svo> klub je zabilo levo krilo Marsa na lep in čist predložek Žigona. Naj omenimo, da je Žigon tudi danes dal vzorno igro; žal ta igralec nima okoli sebe dovolj ljudi, ki bi ga znali razumeti. V drugem delu drugega polčasa sta pa odpovedali obe moštvi: igralce je ubil preoster tempo v prvem delu igre in obupno težko igrišče, na katerem se je žoga kar ustavljala. Kranjčani so se s svojo zmago trdno uveljavili v prvenstveni tablici.
Tekmo je sodil popolnoma objektivno in dobro g. Deržaj.
Bratstvo : Reka 4:1
Na igrišču SK Bratstva je bila danes popoldne zadnja prvenstvena tekma za prvenstvo ljubljanske nogometne podzveze v jesenskem delu prvenstva. Tekma se je končala z zmago domačinov v razmerju 4:1. Moštvo SK Bratstva je bilo daleč boljše kakor gostje iz Ljubljane in je zasluženo zmagalo. Z današnjo zmago si je Bratstvo močno utrdilo svoj položaj v prvenstveni tablici.
Svoboda : Disk 4:3
Domžale, 22, oktobra.
V Domžalah je bila danes odigrana prvenstvena tekma med ljubljansko Svobodo in domačim Diskom. Proti vsemu pričakovanju so gostje zmagali z gornjim rezultatom.
Gradjanski (Č) : Rapid 4:2 (2:1)
Maribor, 22. okt.
Danes popoldne je bila odigrana zadnja jesenska nogometna prvenstvena tekma v mariborskem okrožju. V Mariboru sta se srečali moštvi Gradjanskega iz Čakovca in SK Rapida na stadionu SK Rapida. Gradjanski je podal lepo in fair igro in zasluženo zmagal s 4:2 (2:1). Tekma je bila vseskozi fair in potek živahen. Mariborčani niso pokazali posebno lepega športa, dočim se je pri čakovčanih vodila lepa tehnika in kombinacija. Zadnjih deset minut je tekmo oviral dež. Tekmo je sodil g. Kosič.
ČSK : Železničar 2:0 (2:0)
V Čakovcu pa je SK Čakovec premagal mariborskega SK Železničarja s 2:0 (2:0). Pri tekmi je prišlo do nesreče. V 38. minuti je vratar Železničarja Španger obležal nezavesten ter so ga morali odnesti z igrišča. Sodil je gosp. Camernik iz Ljubljane.
SK Celje : SK Olimp 6:2 (2:0)
Celje, 22. okt.
Na Glaziji je bila danes popoldne podzvezna prvenstvena tekma med celjskima rivaloma SK Celjem in SK Olimpom. Obe moštvi sta igrali zelo požrtvovalno. Moštvo SK Celja je bilo kombinatorno boljše. Igra je bila po večini odprta. SK Celje je igralo tehnično boljše kakor nasprotnik in zato tudi zmagalo z razmeroma precej visokim rezultatom. V 29. minuti drugega polčasa je prišlo' na igrišču do incidenta, ker se je moštvo SK Olimpa posluževalo preostre igre. Sodnik je izključil Olimpovega igralca Petelina in igralca SK Celja Škerlja. Sodil je g. Kopič iz Maribora točno in objektivno. Najuspešnejši napadalec SK Celja je bil Bajramovič, ki je zabil pet golov. — V predtekmi je mladina SK Celja premagala mladino SK Olimpa z 10:1 (4:1).
Prvenstvo v II. razredu
MOSTE : MLADIKA 5:3
ADRIJA : SLAVIJA 4:4
KOROTAN : GRAFIKA 2:1
Prvenstvo juniorjev
JADRAN : SVOBODA 1:1
MOSTE : HERMES 1:1
LJUBLJANA : SLAVIJA 7K)
Romunija : Madžarska 1:1
Bukarešta, 22. okt.
Pred 32.000 gledalci je bila danes popoldni v Bukarešti mednarodna nogometna tekma men nogometnima reprezentancama Madžarske in Romunije. Tekma se je končala z gornjim rezultatom. Neodločen rezultat predstavlja zelo lep uspeh romunskega športa.
Nai novi listek
Dve Beatrici
Roman
o Krištofu Kolumbu
111	. MUF—^
Nenavadna smrtna avtomobilska nesreča
Oje voza predrlo karoserijo in ubilo izletnika
Celje, 22. okt.
V soboto so ključavničarji in kovači hrastni-ške steklarne priredili izlet z avtobusom po Savinjski dolini. Avtobus je vodil avtopodjetnik Srečko Pepel iz Laškega. Izleta se je udeležilo 21 delavcev.
Okrog pol 6 so se izletniki vračali skozi Sent Peter v Savinjski dolini, kjer pa jih je zadela svojevrstna nezgoda. Na križišču državne in banovinske ceste, ki pelje iz Grušovelj, je zadel v avtobus nek kmečki voznik s takšno silo, da je I ’ oje voza predrlo karoserijo ter pritisnilo in predrlo 32 letnega ključavničarja Rotarja Franca iz Hrastnika. Pri karambolu se je konj zaletel z glavo v šipo in jo razbil. Drobci stekla so zadeli
26 letnega ključavničarja Jelena Bogomirja in mu prizadejali lažje obreznine. Izletniki v vozilu so se seveda prestrašili in so bili prve hipe vsi zbegani. Nato pa so poklicali iz Žalca banovinskega zdravnika dr. Ločniškarja. ki je prišel na mesto nesreče • svojim avtom. Nezavestnega Rotarja je naložil na avto in ga hotel odpeljati v celjsko bolnišnico, toda Rotar je med vožnjo podlegel strašni poškodbi. Položili so ga na mrtvaški oder v mrtvašnici celjske bolnišnice. Tudi Jelena so prepeljali v bolnišnico, kjer so ga zdravniki obvezali. Izletniki so nato potrti nadaljevali vožnjo v Hrastnik, kamor so prišli z žalostno novico, da se ne vračajo vsi.	.
Rotar je bil družinski oče in zato je njegova smrt še bolj tragična.
Tabela v srbski ligi:
BSK
Slavija (S)
Jugoslavija
Gradjanski
Jedinstvo
Bata
ZAK
Vojvodina
BASK
Zemun
5
5
5
5
4
4
5 5 5 5
4
4
3
3
2
2
2
0
0
0
0
0
2
0
2
1
0
2
2
1
1
1
0
2
1
2
3
3
3
3
1826 8 17:6	8
12:5	8
10:10 6 11:10	5
9:9 11:12 7:14 8:9 3:22
Na vižmarskem klancu se je prevrnil avtobus
Ljubljana, 22. okt.
Danes popoldne okrog pol 1 je doživel Magistrov avtobus, ki vzdržuje zvezo med Št. Vidom in Tacnom pod šmarno goro, na znanem vižmarskem klancu neprijetno nezgodo. Avtobus, ki ni bil bolno zaseden, je s precejšnjo brzino zavozil po klancu navzdol, Šofer je jioskušal zmanjšati brzino s tem, da je spravil v delovanje zavore. Toda brzina vozila je bila že tako močna, da je zaradi prenaglega zaviranja izgubil šofer oblast nad krmilom. Avto se je jx>drsal po klancu, nato pa se z velikim truščem prevrnil na levo stran. Pri nesreči se je pobilo nekaj šip, ki so ranile jjotnike. Ljubljanski reševalci, ki so bili poklicani
na mesto nesreče, so prepeljali v ljubljansko bol nišnico naslednje ponesrečence: 8-letna Marij: Jugovič, hči železniškega premikača iz Broda pr Št, Vidu, ima poškodovano roko in je po obrazi močno porezana od šipe; trgovska pomočnica pr Slamiču, Angela Stanič iz Ljubljane, ima poško dovano desno nogo in porezano glavo; 44-letn mizar Janko Oblak iz Tacna je utrpel resnejš-poškodbe na rokah in nogah; 24-letna Pavla Ma rinšek iz Broda pri Št. Vidu pa ima desno rok porezano od šipe.
Na kraju nesreče se je seveda zbrala velik množica radovednežev, ki so enoglasno dolžili z nesrečo šoferja, ki da je mnogo prehitro vozil p klancu. Kako je mogoče, da se je pripetila tak nenavadna nezgoda na povsem prazni cesti, b ugotovila orožniška preiskava.
Za Jugoslovansko tiskarn« v Ljubljani: Joče Kramarič. - Izdajatelj: Ini. J«*« 8odja. — Uredn Ik: Mirk« Javornik. - popisov oe vračamo.
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik «b 13. Mesečna naročnina 12 din, sa inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 8/IIL Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica K