r r, Največji nloventki dneveik t Združenih dritrah n Vdjm za ne leto • • Za pol leta .... Za New York celo leto Za inoxemitTO celo leto $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 GLAS NARODA r listisIovenskihidelaTcevYAmerikL i The largest Slovenian DaOj In the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3S7* NO. SSI. — fcTEV. 251. tl, IMS, at the Fsst Office st New York, N. Y., andcr Act sf of March S, lt7* TELEFON: CHELSEA Kit NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 25, 1930. — SOBOTA, 25. OKTOBRA 1930 VOLUME XJLXV11L — LETNIK IUV111 VSTAŠI SO STRMOGLAVILI BRAZILSKO VLADO PREDSEDNIK WASHINGTON LUIS JE MORAL ODSTOPITI TEI* JE ZAPRT V FORTU COPACABANA Provizorična vlada je prevzela vse mednarodne obligacije in zahteva konec bojev. — Odstavljeni predsednik je prosil ameriško poslaništvo za zaščito, pa je ni dobil. — Vstaši, ki so strmoglavili vlado, so delali na svojo pest. PR0HIBICIJA IN NJENE POSLEDICE V New Yorku je naraslo število smrti vsled pijančevanja. — V Chi-eagu nameravajo vpri-zoriti deset milijonsko kampanjo za prohibici-jo. ŽELEZNIŠKA I VSE JE SEDAJ SKUPEN GROB ZA KAJ ŠEK SE JE NESREČA V OHIO PRIPRAVLJENO i PONESREČENCE POKRISTIJANIL Pri nesreči sta bila ubita dva železničarja, tretji pa je bil težko ranjen. RIO DE JANEIRO, Brazilija, 24. oktobra. —i " . J j - • 1 Število smrti vsled alkohola, ki je Tukajšnja garnizacija se je danes zjutraj spuntala, |baje padi0 SGgiasn(> 2 zagovorniki r.esar posledica je bilo strmoglavljenje predsednika! plemenitega eksperimenta", je de-Washingtona Luisa in njegove vlade. !janski poskok izza ^eijavij«,ja . . ... n prohibicije za polnih 300 odstotkov. Poseben odbor, sestoječ iz tukajšnjih generalov, To sp0ročiio je objavil statistik katerim načeljuje general Leite de Castro, je pre- dr. Frederik Hoffman v listu spec- i i j ! ta tor. vzel vajeti provizoncne vlade CHICAGO, 111., 24. oktobra. - Provizorična vlada je izdala poziv na narod, v Ameriški fondi za prohibicijo bodo katerem pravi, da bo prevzela vse mednarodne ob- uvedli vzgojno kampanjo, ligacije ter trdno vztrajala pri svoji zahtevi, da je. "T , i 3 i • i " - set milijonov dolarjev. Uspehe bo- treba državljansko vojno takoj končati. do seveda pripisali voisteadovi po- Kakšna zveza je med tukajšnjimi vstaši in med stavi, južnimi revolucionarji, ter če je sploh kaka zveza, J — ^ zaenkrat ni bilo mogoče dognati. da se pride do prohibicije, da pa Baje so tukajšnji revolucij onar j i proizvedli dr- so opustili vse vzgojno delo. kakor-žavni puč popolnoma na svojo pest. Vstaja se je začela zjutraj ob petih. Vojaki raznih infanterijskih polkov, kavalerije ter oddelki težkega topništva so zasedli ozemlje okolu predsedniške palače. Takoj nato se je pridružila vsta-šem tudi posadka forta Copacabana. Predsedniku Washingtonu Luisu so stavili ultimatum: ali naj takoj odstopi, ali bodo pa vstaši razstrelili mesto. Predsednik je brez obotavljanja podpisal predloženi mu dokument. Kaj se je potem zgodilo ž njim, ni znano. s Nekateri pravijo, da je iskal zaščite pri ameriškem poslaništvu, pa je ni dobil, nakar se ga je u-smililo italijansko poslaništvo. Drugi pa govore, da hitro je bila prohibicija uveljavljena. FRANCOZI POZDRAVLJAJO ZRAK0PL0VCA MARTINS FERRY, O., 24. oktobra. — Železniški predor se je vče- ? raj porušil na sedem voz nekega vlaka v bližini Harrisville, O. Od treh železničarjev v zaviralnem vo- j ZA POROKO Najbrž je še par žrtev v Predsed. Kitajske Čang zasutem rovu. —Komu- Kaj Sek, se je dal nena-nisti skušajo izkoristiti dno prekrstiti. — To nesrečo v svoje svrhe. smatrajo za velik uda- V Assisi, kjer se l>o vršila poroka, je dospel tudi ministrski predsednik Mussolini. — i Velike svečanosti. 255 mrtvih. reč boljše vikom. ŠANGHAJ, Kitajska. 24. oktobra. ALSDORF, Nemčija. 24. oktobra. ---Število žrtev premogarske eksplozi- Predsednik kitajske republike ter oktobra. — v rovu številka 2 je sedaj nara- vrhovni poveljnik nankinških čet. zu sta bila dva ubita, dočim leži ASSISI, Italija. 24. tretji močno ranjen v bolnici. Na predvečer poroke italijanske Bl° do 255 • in zgodovina nemškega general Cang Kaj Sek, se je lzprc- Mrtva sta Duga in Sells. 'prince Giovanne z bolgarskim kra- obratovanja smatra to za eno naj- obrnil h krščanstvu. Delavci so morali delati več ur,' ljem Borisom je bilo vse mesto baj* večiih nesreč. j Danes je prišel povsem nepriča- predno so mogli potegniti voz, iz no razsvetljena. V vseh cerkvah so Najbrž bo rešilno moštvo izkopa- kovano semkaj ter se dal krstiti po ruševin. (zvonih in na t soče radovednežev je lo šo Par nadaljnih žrtev iz nesreč- {obredu metodistovske cerkve. Kr>'. Vlak bi morali ražirati na dru- • prišlo sem iz vseh delov dežele, gih tračnicah, in stroj se je naha- I v smrtnem seznamu je tudi I ITflftn nmrh 10 Viil tulra i Italiiari.___________ ___ t__, -__.____■ ^ večjih nesreč. Najbrž bo rešilno moštvo izkopalo še par nadaljmh žrtev iz nesrečnega rova. I je izvršil kitajski pastor Kuang. ki 1 V smrtnem seznamu je tudi 16 je bil nekdanji učenec vseučilišča jal slučajno -zadaj. Par voz ter I Eden prvih je bU tukaj premogarjev, ki so v bolnicah pod- v Sučovu stroj je bilo še pred tunelom, ko jej5*1 ministrski predsednik Mussolini, legli svoj = m poškodbam, padel strop predora naenkrat na Dopoldne Sta dospela bivša grška K'r je občinsko pokopaUšče pre-ki so se nahajali notri, j^^ SofIja in bolgarski nnnistr- majhno, da pokopljejo vsakega po- ski predsednik Liapčev. sebej, je bilo sklenjeno, da jih po- Min. predsed. Liapčevu se mora kopljejo v skupen grob. kralj Boris zahvaliti za prestol. On Nemški komunisti pravijo, da je je bil namreč pregovoril bivšega nesrečo zakrivil nemški kapitali- osem voz, ki so se nahajali Zunaj stoječi vozovi in stroj so skočili stražnic, ker se se potrgale vezi. POROKA POSTARNEGA MILIJONARJA GALLUP, N. M., 24. oktobra. — 63-letni John Gregg, znani milijonar in iznajditelj Greggovega si-' stema v stenografiji, se je danes poročil s 30-letno Janet Kinley. Na poročno potovanje sta se podala v New York. Seznanila sta se pred enim letom na parniku. ko sta po- j tovala proti Evropi. kralja Ferdinanda, da je resigniral v korist svojemu sinu. Ženii in nevesta bosta dospela sem šele jutri. ■ Svatba se bo vršila v vili Con- . stanza, kjer sto kuharjev in služab- j nikov pripravlja poročni obed za 34 gostov, večinomo princev in prin-cezinj. zem. PETDNEVNI DELOVNI TEDEN V MEMPHIS!) - I Zrakoplovca, ki sta prva) uspešno za vršila polet iz j Pariza v New York, staj se vrnila v Francijo. HAVRE, Francija, 24. oktobra. — Danes sta dospela sem s parnikom ^ "France" franoska letalca Coste in so ga odvedli v fort Copacabana, kjer je močno za- ] Beiionte, ki sta pred tedni završiia str a Žen. prvi uspešni polet iz Pariza v New Prebivalstvo je ves dan navdušeno praznovalo u- Y<£o je bil coste v Ameriki, so se speh revolucije. razširile govorice, da Mrs. Coste ni Ljudi so si dali duška s tem, da so opustošili ured- njegrova prva žena 'Te gorice je •v. i j -i v . i . i i • ovrgel s tem, da jo je takoj, ko je nistva in tiskarne sedmih časopisov, ki so bili skozi-1ob navdušenem naadravija- inskoz naklonjeni vladi. [nju občinstva na kopno, objel in Vlada je proti yečeru objavila, da je garnizija po^ob41\ , w , r * S* 1 j *. . . vi J V mestu se je zbralo nad 70,000 lorta Copacabana obstreljevala neko nemško trgov-; Francozov iz vseh delov dežele. sko ladjo, ki je brez dovoljenja dospela v pristani-j Pr«d mestno hišo je letalca po- zdravil župan z besedami: — Po- WASHINGTON, D. C.. 24. oktobra. - Do ^ čera ni bilo v tukajšnjih diplomatskih krogih ofici- poslanika v tujih deželah, jelno še ničesar znanega o vstaji v Rio de Janeiro ter Ko so vprašali Cost€-a- sma" 1, jim \y t i • i. tra 24 najslavnejšega letalca, je o odstopu predsednika Washingtona Luisa. odvrnil, da Kingsford srnica, u je Ko je čital brazilski poslanik liste, ki SO poročali pred kratkim poletel iz Londona v o vstaji, je vzkliknil: — To je nesramna laž! Avstralijo. ■ ^ PRAZNOVANJE NA ŠPANSKEM DVORU Najbolj so pa presenečeni ameriški vladni krogi, j kajti Hooverjeva administracija se je pred par! dnevi odločno postavila na stran predsednika Washingtona Louisa ter dovolila ameriškim municijskim tovarnam, da mu smejo pošiljati orožje. Predsednik Luis je bil znan tukaj kot'/odličen! prijatelj ameriške vlade". Prejšnja poročila so se glasila: rana ter predstavlja BUENOS AIRES, Argentina, 24. rambno točko za zvezne vojake. Ita- oktobra. — lindoifo Collar, argen- rare leži ob južni meji med Parana Unakl «a$U>pnik brazilskih vstašev, ter Sao Paulo. MADRID, Šanska, 24. oktobra. — Na Španskem dvoru so praznovali danes dvojno obletnico, namreč 43. rojstni dan kraljice Viktorije Eu- genije in 16. rojstni dan njenega - najmlašega otroka, infante Gon- močno ob- ^jq Iz dana in j eg I porodila je razvid- svojo o- je rekel, da ne bo prepoved Izvoeu o rot j a iz Združenih držav v Bra- no ^ ^ vUda ^^ lilijo niti malo vplivala na napre- olast v glavnem mestu, dek rwclucdj«. Poudaril je ianova, da bo vtaška vlada razveljavila vse pogodbe, katere bi sklenili ameriški dobavitelji s sedaj veljavno vlado v »liliji PROKLETSTVO VELEMESTA LONDON, Anglija, 24. oktobra. — Med 9444 šolskimi otrocč, ki so priredili to poletje pod vodstvom učiteljev izlet v okolico Londona, jih jfrfave Sao Paak) j ^ bilo ^o pet, ta so že pr?j videli živo kravo. straži jo neprestano vojaki ter državna policaja. RIO DE JANEIRO. Brazilija, 24 oktobra. — Močni spomladanski nalivi podpiraj*) stvar vstažev v o-zemlju med Sao Paulo in Parana. Pri It&rare, se vrže že v^s te- j Razširjenje trgovskega praznika i- do 20. novembra je bik) obeljeno Neprestano dovažajo ujete vsta-še. Da se prepreči pomanjkanje živil v glavnem mestu, je prepovedal poljedelska minister izvoz vseh živil bm posebnega dovoljenja danes potom, posebne proklamacije predsednika. Postavna vrednost milrejsa je bila določena na 9.5 za lar. Vse banke so dobile povelje, naj prič-no zopet poslovati. Zastavljati pa ne smejo ntkatah menic. MEHIŠKO DRŽAVLJANSTVO PHOENIX, Ariz.. 24. oktobra. — Mehiški generalni konzulat v E1 Pasu je objavil, da bodo vsi Mehikanci Jd žive v Združenih državah več kot deset let, izgubili mehiško državljanstvo, če nimajo posebnega dovoljenja mehiške vlade, da smejo ostati toliko časa v inozemstvu. MEMPHIS, Tenn.. 23. oktobra. — Inžinirski department tukašnjega ipiesta je uvedel petdnevni delovni Novoporočenca se bosta koj po \teden. Če bi se to ne zgodilo, bi več poroki podala na porotno potova- delavcev izgubilo delo. nje. . Po pet dni na teden bodo delali vsi mestni carpenterji, mehaniki, pleskarji in vozniki. Izpremembo je označil Cang takole : — Občutim potreba enega Boga, ki je Jezus Krist. Krst predsednika, kateremu prvsostvovalo le malo ljudi, Je pt -menjal veliko presenečenje za ve -Šanghaj. in kristijani so pozdravili krst kot velik udarec za komuniste. Komunisti so vedno poudarjali, da je krščanstvo na Kitajskem istovetno z vlado tujcev. KRALJ FUAD JE UVELJAVIL NOVO USTAVO Tudi volilna postava je premenjena na skrajno drastičen način. — V poslanski zbornici bo 150 poslancev. POGAJANJA SO SE IZJALOVILA HAVERSTRAW, N. Y., 24. oktobra. — Ambrose Todico je danes zaklal Mrs. Angelino Moccio, mater sedmih otrok. Zatem si je skušal prerezati trebuh, kar so mu sosedje preprečili. Todico je že več let stanoval pri družini Moccio. , . prepir je nastal zastran 16-letne Assmtom ter med Kajiro ter Aleksandrijo Oklopni vlaki. DOLGO JE ŽIVELA RIO DE JANEIRO. Brazilija, 23. oktobra. — Tukaj je umrla dona Roa Marianna da Costa v starosti 150 let. Zapušča štiri otroke, ki so vsi stari nad sto let; 124 vnukov, 230 pravnukov in 14 prapravnukov. AEROPLAN PADE SKOZI STREHO VARŠAVA, Poljska, 24. oktobra. Dva delavca in neki letalec so bil: usmrčeni, ko je padel vojaški aero-pian skozi streho tovarne za lokomotive. VAŽEN KONGRES V PARIZU PARIZ, Francija, 24. oktobra. — Tukaj se bo vršil od 10. do 23. dc-cembra prvi mednarodni kongre; varnost v zraku. Dosedaj se je priglasilo že nad štirideset držav, ki bodo poslale dvoje delegate. KAJIRA, Egipt, 24. oktobra. -V Egiptu je nastal skrajno napet položaj, potem ko je kralj Fuad u-I vel javil novo ustavo ter obenem tudi novo volilno postavo. I Časopisje poroča, da vozijo med hčere. BLAZNKOVE PRATIKE za leto 1931 CENA 20 CENTOV SLOVENSKO AMERHCANSK1 KOLEDAR za leto 1931 BO V KRATKEM GOTOV Letos bo posebiio zanimiv CENA 50 CENTOV ZASTOPNIKE prosim*, naj takoj javijo, koliko Pratak in Koledarjev potrebujejo. KNJIGARNA 4 GLAS NARODA" 216 WEST It STREET NEW YORK, N. T. Glasi se tudi, da so bili odposlani vojaki v središča provinc. Na tisoče kopij nove ustave ter nove volilne postave, so razdelili danes po vsej deželi. Nova ustava {predpisuje, da ne more biti izvoljenih v poslansko zbornico več kot 150 mož in da morajo biti izvoljeni le potom delega-i tov, ki zastopajo po 50 vohlcev. Najmanjša starost ljudi, ki so usposobljeni glasovati, je 25 let. V novi volilni postavi so uveljavljene še druge, drastične določbe. Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno .nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naalovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas Izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, bres zamori* časa, bre» nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljena s podpisom naslovi j encev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodni jI v stari domovinL * Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali Ur. MADŽAR PREROKUJE NOVO VOJNO LONDON, Anglija, 24. oktobra. — Dr. Titx>r Eckhart, podpredsednik madžarske lige za uravnavo mej, pravi, da bo -v Evropi zopet izbruhnila vojna. — Evropa f. SAKSER STATE BANK NKW SOM, Jt a. 0 COBTLABfDT STREET Telephone Barclay 0380 — 0181 ftf KEW IOBK, SATURDAY, OCTOBER 25. 1830 Owned and Published by SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Eakaer, President L. Benedik, Treas Place ai busmeu of the corporation and addresses of above officers: 116 W, 18th Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. e. Peter Zgaga J S pota. GLAS NARODA (Voice of the People) Iasaed Every Day Except Sundays and Holidays 2a cok> leto velja list za Ameriko, Za New York za celo leto $7.00 In Kanado ................................-$«.00 Za pol leta ....................................$3.50 Za pol leta ----------------------------43.00 Za inozemstvo za celo leto-------87.00 Za fcetrt VU -...........................81.50 Za pol leta ................................-S3.50 Subscription Yearly $6.00._- Advertisement on Agreement. "Olas Naroda- izhaja vsaki dan izvzemSi nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobcujejo. Denar naj se bla-govoii po&Ljiii po Motley Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da oe nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. -GLAS NARODA", U€ W. 18tb Street. New York. N. Y. Telephone: Chelsea 3878 iimimimrimHmiffai»aMWM KAJ FRAVIJO LAHI IN KAJ JE RES? Pnt* 5, oktobra bil umorjen v Yrlipolju pri Vipavi tarnanji ljudskošol^ki in-itilj in ob<*iiifcki tajnik JSottu-šaliti. Lahi so .stveda takoj zdivjali, v trdnem prepričanju, da at) umorili Slovem i.Mojj^mV ?><» ga Slovenci, mogoče ne. Zaenkrat še ni znano. V zameno so Lahi napadli in < »pustoši i i tiskarske prostora **Novega Lista", edinega slovenskega časopisja v Julijski krajini. O umorjeuein Sot t osami ju pišejo Lahi: Sledi prvi sestanek z bogatinom, postane njegova prilcžnica. toda on Dne 22 oktobra nas je zopet va- , ^ je prestar, ozira se po mladih. V bil mrtvaški zvon v Waukeganu naj svQje mreže ujame mladega mli-spremimo k večnemu počitku Fran- 1 narja petra. Ne bran: se niti razu-ka Suhadoinika. Rojen je bil tukaj 2:janih starcev Davese in Šibe. po-in pred leti se je sstariši podal na s*ane apatična, pije iz čaše ljubezni kmetijo v bližino Naylor, Mo. Nje- do skrajnosti. Velej se pogreza niž-gav oče je imel tam obširnot. farmo. je mžje V žganju uteši svojo Pred par leti mu je umrla mati. in bolest. v krasnih dialogih nam sli-Frank bo počival poleg nje. Pokoj- ka svcj duševni boj na primer: — nik je bil tukaj več let policist na Tu je črv me gloda. Velik je ve-mot ar nem kolesu. Našli so ga zadu-dclge kremplje ima in grabi, šenega s plinom v njegovi spalni stiska. žre. žre. Ni bega. Zemlja sobi. Dober teden pred njegovim psgrebom ^ta še skupaj obedovala v nekem hotelu. Zelo se mu je mudilo. Kg je sedel na službeno kolo. je rekel, da mora takoj po nujnem opravku. Pokojnik je bil v pogovoru prijazen, toda vedno nekako zamiš- Drzna tatvina. B.s. Krupa obsojen na 14 let jece.J Iz Califcrnije poročajo, da so taker je na zverinski način z nežem j mošnje ženske tekmovale, katera ume nI svojo ženo. Zagovarjal se je, zna najbolj hitro pomivati posodo, da ga je žena varala. i V tekmi je zmagala neka devei- najstletna deklica. Tragična smrt slovenskega vojaka pri Splitu. je buca in v olju plava. Moja žena je pa viačuga, — kadar se zmrači, si namaže lica in hodi po cesti, gori in doli.... Pa jo sreča Kristus in jo vpraša: Kam greš. Magdalena? Jaz pa sem po svetu hodil. — Tam itaji tisti črni tempelj in težki mlinski Kamni so v njem. Jaz sem bil v tistem črnem templju. Med mlin- V Irigu v Vojvodini jc bila te dni izvršena dizna tatvina. Novc^adska policija je pred dnevi izpustila iz zapera 25-letnega Jovana Maleše-viča iz Novega Sada, ki je bil zaradi manjše tatvine obsojen na 20 dni zapora. Kc je prišel iz zapora.' Te dni so odšli vojaki splitske je dobil poziv cd sodišča v Irigu. garnizije na vaje v hribovito oko-naj se javi. ker bo glede neke tat- lito vasi Zrnovnica. Imeli so ostro vine zaslišan kot priča. Makševie jc ;treljanje. pri katerem se je pa pri-odšel v Irig. Na sodišču je iskal -o- pc.ila tsžka nesreča. Vo?aki so ime-bo, kjer bi moral bit; zaslišan, šel 1: nalog, da se skrivajo 7.1 zakoni, je od oddelka do oddelka m prišel rekru^ Josip Uerinec iz Kameščaka slučajno v sobo blagajne sodišča, pri Ljutomeru je bil pa :ako nepre-Uradniki so bili zaposlen' s štetjem viden, da je stopil iz zaklona V tem!hrale. vse je bilo v rožah in cvetju, denarja, nihče se nI zmenil za so- hipu ga je zadela krogla v hrbet m j Na govorniškem odru je zaklju-5 ta in pustili so ga čakati. Ko >0 pa mu prebila hrbtenico. Nesrečnež je j čil govornik svoj govor z besedami, za hip c d sli v d: ago sobo. je Male- bil takoj mrtev. Nesrečnega vojaka ševič segel na mize. pobral ve:- de- so pokopali z vsemi %'ojaskimi čast- m:. Gotovo ni imela prehude konkurence Če bi se pa smeli tekme udeležiti tudi nekateri poročen, moški, stavim, da b: nobena ženska nc dobila nagrade. I Na časi nekemu pesniku je bila [prirejena velika slavnost. Igrala je godba, trobojnice -o vi- Ijen in sam.svoj. Truplo je spremila na železniško postajo velika mno- ' ske kamne sem zašel. Nič ni bole-žica občinstva. iQ . Ko pa sem bil zunaj, sem bil Obitelji izrekam svoje sožalje. mehak kakor testo. Pa se Velej i zasmili in mu pravi: S teboj poidem kamor hočeš, samo narnih pisem in izginil iz sodne palače. Tatvino so seveda takoj opazili. tatu so zasledovali, alarmirana je bila pelicija. toda Malcševič je s lat vini Usoda pijancka. pokojniku pa želim večen mir. Matija Pogorele. Detroit. Mich. "Prosvetni klub S. D. D." vprizo-ri v nedeljo 2. novembra ob 3. uri popoldne v Slov. Del. Domu pretresljivo dramo s petjem v treh dejanjih "Velej a". Pred nami se pojavi mlada in ne pij. Delala bom. za tebe beni skrbela in stregla ti bom. Prosim te. lepo te presim. Toda njegova bujna fantazija se razvija: Beži od mene. da se ne okužiš. Ne veš. da imam mozolec na možganih? Ne veš. da gnilem na živem Adijo ti črni tempelj moj! Si mi kri izpila, fabriko kosti si mi obrala zakaj? zapeljiva žena. ki je v življenju do- Pa )e živela marsikatero razočaranje. veloja postane tudi zlobna. Bo-Njen mož Velej se jc pravkar po-jgatina nagovori, da nanjo prepiše vrnil iz tujine, zlomljen duševno in jpremoženje. S Petrom pa napravita fizično. Hudobni jeziki govore. da|najrt za njegov umor. teda okol-mu jc Veleja postala nezvesta. Bo- jšcine jima preprečijo nakano. 100.000 Din c-Jnesel pete. O je bila cbveščena tudi novesadska policija. Sam šef kriminalnega odseka dr. Vujin je vodil preiskavo in zasledoval Maleševiča do sremskih Karlc-vcev. kamor je baje pcbeg-nil. Toda Maleševič je izginil brez sledu, namenu njega je pa dr. Vujin v Sremskih Karlcvcih aretiral . drugima opasnega tatu v osebi 22. telesu n & - ^ ' , letnega Dušana Cvet kovica, ki se je ^ izdajal za zasebnega pilota, v res- j niči pa je nevaren slepar in goljuf, i Pred dnevi je na prog: pred Djac-kim domom pri Zagrebu vlak povozil 53-leinega delavca Franca Sr- botniak.a. ki je pijan kolovrati! čez progo in. ni cul prihajajočega vla-, ka. S težkimi notranjimi paškod-,".;ami so ga prepeljali v bolnico, kjer .se je njegovo stanje sprva zboljša-j — io. pizneje so pa nastale komplika- i šali. ,cije in je poškodbam podlegel. — Živel pesnik! Naj živi naš pesnik! Oboževani pesnik ;e .>edel v prvi vrsti in se solzil ter mislil «am pri sebi: — Oh- če bi mi 2e v-.aj povedali. od česa naj živim! Petletni .sinček, ki je bil .->icer dobre pcučen o cerkvi m Bogu. :e sel prvič v cerkev in prišel prccei razočaran domov — No. kako je bilo? >o ga vpra- Slovenec zaboden v Jelši lovcu. pri Kar- gatin. star odreruh. zalezuje Vele-jo, zavrača ga. on ji pa grozi z ru-bcžnijc. Tedaj nastopi Velej in pravi: — Ti si tisti, ki jc mojo ženo Dr?ma vsebuje poleg tragedije Ženo prodal za 100 Din. 1. avgusta sta se vračala pose $t-nika E:ža Kuka in Božo Čuvali s sejma v Kcstajnici v domačo vas Rt .ulic. Oba sta se bila precej nalezla božje kapljice in v pijane-ti Ubiti Sottosanti je bil ttar 34 let; redom je iz Sicilijc ter poznan kot eden najbolj cdlicnUh fašLitcv v Vipavski dolini, ki je posvetil vse svoje sile »parno cielu za razširjenje fažizma med slovanskim prebivalstvom ter za borbo proti protiitalijanskim kro- ;-paka pokveka si je upala itd. Bot?a-gom. Nekoiiico časa je celo poveljeval vipavskemu oddelku mi- tLn ^^ si mojega položaja mu od-ličnlkov ter sodeloval pri štev.lnih miličarskih akcijah. govori: — Da mi besede ne črhnei ' o tem jn če bi tudi videl na lastne oči, da sem ti ženo zapeijaval. Sledi napeta situacija, v kateri Velaj podleže. Denta. prvi ljub ček Veleje, postane žrtev intrig. Boga-Učitelj Sottosanti, ki je prišel v Vrhpolje iz Sicilije, je biljtinovo početje se mu studi, zato zaradi svojega postopanja zelo osovražen. Prišel je v Vrhpolje . pretrga vse stike z njim. Velejo nekako pred letom dni. Bil je tako siromašen, da se je ljudem ; sjcuša spraviti z možem, toda pre-kar zasmilil. Šli so mu na roko, mu dali hrano in ga kljub temu. da ni znal besedicc slovenski, sprejeli z vso gostoljubnostjo. Sprva je vračal milo za drago, kmalu pa se je popolnoma izpreme-nll. V šoli in izven nje je začel postopati na način, ki mu ni primeren. Tak je bil toruj Sottosanti v laških očeli. Z Vrhopolja pa poročajo naši ljudje o lijem sledeče; tudi mnogo humorja, za katerega je čugalj žene in cba otroka pio- skrbita Daves m Šiba Karakterizi- Kuki za 3 00 Din. Ko je prišel . , , rajo tudi krasno petje. Dramatizi- jC;nov ie velel ženi. naj gre h Ku- zapeljal in na moje žulje pljuval.. J. . v . J "t* a j s K J 1 ral jo je Anton Nova can, po Albert češ, da je sam nc more vec pre- Kramarjevi resnični zgodbi živijati. Povedal ji je. da jo je pro- Vloge so dobro naštudirane. c]a[ za 100 Din. Žena je pobrala Sila Vstcpnina je z ozirom na krizo in'kopita in cdšla z obema otreko- samo 50c. Prihodnja predstava "Ro- nia ^ sosedu. Čugalj je prodal še hi- doljub iz Amerike" se vrši 1. ia- §Q in druge nepremičnine, denar pa V v?-i JeLi-i pri Karlovcu jc nastal te clni prepir pozneje pa cela bitka med tremi rodbinami. V Jelšo • ;-e je bil nedavno priselil SJovencc Franjo Smrekar i" Zngorji1 in se tam tudi oženil. K. 'o temu se pa ni mr:gel vživeti v razmere in se je vedno prupiral s sosedi. Pretepa, ki jc na -tal tc dni. so so udeležile rodbina Smrekar, Selian in Ki-ič. V > po padu ie bil £:irekar težko po-škodevan na glavi ter ranjen z nožem v pr^a. Razen njega so morali v bolnico prepeljati Dra^o in Jc-lo Seljan. Epilog spopada bo seveda na sodišču. . nuarja 1931. Česen. prepozno. Bcgat.in grozi Velejevi materi. V svoji naivnosti ona prosi naj prepreči prodajo koče ŽENITNA PONUDBA. Ead bi se seznanil z rojakinjo od 30 dc 40 let. katera se želi civilno poročiti. Moja starost presega 37. Velejo. leto. Druga pojasnila dobite, če pi-Veleja šete na: "ŽENIN", co Glas Naroda, se za krohota — sklep je storjen. 216 West 18. St., New York, N. Y. za,.:il. Te dni je pa prišel h Kuki in ukazal ženi. 113 j se vrne k njemu. Ker ga ni hotela ubogati, je potegnil iz žepa než in jo težko ranil. Že-neso prepeljal: v bolnico, mož je pa moral v zapor. Epilog rodbinske tragedije. Pri okrožnem sodišču v 3ihaču je bil te dni kmet Suljo Bpganovič iz BREZPLAČNI POL'fi. BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki se žele naučiti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v ljudski šoli štf. 127 East 41. cesta v petek zjutraj od 10. do 12., soba M▼. 308, all pa v pondeljplt io sredo ob 3. do 5., «o-b» 413. Fantek jc začel takole pripovedovati: - V cerkvi je bilo zelu lepo. Polne lučic je gorelo. Vmo morali molčati, samo tam zadaj so orgi;a-ili ia -peli. Nato je stopil ljubi Boc. na prižnico in je dolgo govoril. Tu-,di malo zmerjal je. Potem je pa šel liubi B02 .s prižnicr* in je vzel pehar v roko ter začel kolek!at 1 po cerkvi. Vr?il se je veličasten pogreb. Pokopali sc bc?atega človeka Poleg groba .so stali seredniki i prijatelji pokojnika ter britko jokali. Malo vstran je stal revno oblečen možak, ki jc tudi prelival ->olze. — Zakaj pa jokate? — so pra vprašali. — Saj ni bi! vaš sccdnik. — Baš zato jokam. — ker ni bil moj sorodnik. - jc odvrnil možak Pritožbe proti njemu so se vsak dan množile. Deca si skoro ni upala v ^olo in je pripovedovala strašne stvari. "Slovenski kreteni, proklete svinje*' in slične psovke so bile v šoli vsakdanje, Otroci so bili izpostavljeni pravim torturam. Kdor je iz pre- J govoril le «10 slovensko besedo, je bil kaznovan z 20 do 40 udar- ! ci po pretih, če pa še to ni zaleglo, ga je učitelj tolkel po ustih, j tako da so otroci prišli domov često vsi krvavi. Ljudje so vse to ; še mirno prenašali, dokler ni postal učitelj Sottscsanti še brutal- j nejši. Nekega dne je tako pretepel neko deklico, da je obležala I nezavestna Ko se je zgiudila na tla, jo je s svojimi kovanimi i čevlji butal v prsa in po glavi tako, da je dobila deklica zelo tež- j ke poškodbe.. Oče dekleta je odvedel otroka k okrožnemu zdravniku dr Pavlici v Vipavo, ki pa je ustavil vsako preiskavo z izgovorom, da se ne peča s šolskimi zadevami. Zato tudi Sottosanti ni odnehal, marveč je pestepal še bolj zverinsko. V šoli sc se še nadalje vršili zločini, ki pa so debili še drug značaj. Redno se je dogajalo, da je učitelj Sottosanti pljuval otrokom v usta, če so i*pregovorili kako slovensko besedo, kazen pa je poostril u s tem, da so morali otroci njegov pljunek požirati. Ker je bil Sottosanti razen tega še tuberkulozen, si je lahko misliti, kako ogorčenje je izzvalo njegovo postopanje med prebivalstvom. To pa še ni bilo vse. Videč, da mu nihče ne more do živega, se je spozabJjal nad dekleti ter jih spolno zlorabljal celo vpričo svoje žene. Tudi njegova žena, ki je biia učiteljica, se je ravna- j ia po metodah svojega moža. Pljuvala je otrokom v usta in se j z veseljem udeleževala njegovih poltnih orgij. Na vse pritožbe, ki jih je prebivalstvo pošiljalo šolskemu j nadzorniku v Vipavi, ni bilo nobenega odgovora. Molčalo je tudi poglavarstvo v Vipavi, a šolska oblast v Trstu se sploh ni zmenila za pritožbe uboge slovenske raje. Šele na ponovne najhujše sadistači*? zločine, ki se jih sploh ne da opisati in oenačiti. je In- i terreniml vipavski glavar in Vtaj za nekoliko časa omejil divjanje tega vzornega učiteljskega para. Stvar pa je biia kmalu zo- j pet pozabljena in sledile so nove orgije, ©pričo vsega tega in iz j dejstva, da »e bil Sottpsani. kaker poročajo italijanski listi, us tre- j ljen iz lovske puške, je več kot verjetno, da gre za osebno mašče- i vanje, ne pa za politični zločin, k«dtcr «1nišajo to dokazovati ita- i Ujanski listi, želeč očividno vnaprej opravičiti nadaljno prega- j ajanje Slovencev. Ni ruda, (V je ljudska jMitrpežljivost presegla vse meje in ee je fašističnega divjaka zadela zaslužena usodu. HV$i TOVARNAR SE JE USTRELIL BiVSi PREDSEDNIK USMRTIL URADNIKA 24. oktobra, tovarnar v Hew Bedford«, lose je dwrtf* ASUNCION. Paraguay, 24. oktobra. — Mv& predsednik Eliglo Aya-la. Id je adaj finančni minister, se m nekam uslužbencem gospo-oanke ter ga v prepiru u- NAŽGITE ENO in prepričajte se sa. mi. Potem boste spoznali, kaj pomeni "milejši in boljši okus''. Uživali bo. ste Chesterfield bolj kot katerokoli drugo cigareto. 1930, Licccrr ft* m yens Tobacco Co. ENA bo vednoprednjačila 1* Hčerka je rekla svoji materi: Gcspod. ki stanuje pri na?, je rekel, da me ljubi. Kai naj mu odgovorim? — Po:a!:^i 7. odgovorom do pojutrišnjem. Jutr: namreč zapade njegeva najemnina. V bolnico so pripeljali moža, ki je bil ves krvav in za silo obvezan. Komaj se je držal pokoncu. ko ga jc vpraševal uradnik, kako se piše. kaj in kje ie bil rojen itd. Nadaljno vprašanje se je glasilo: Ali ste poročeni? — Ne. nisem poročen, je odvr-i nil, — ampak avtomobil me ie povozil. Malega fantička je bilo zelo težko spraviti zvečer spat. Edinole debela teta ga je lahko zazibala. — Le lepo zaspi — inu ie prigovarjala nekoč. — Zda i je pa že čas Jaz grem v.;ak večer .s kokošmi spat. — Vsak večer greš s kokošmi spal? - jo ie vprašal fantiček. — Da. vsak večer — je odvrnila teta. — Ali se ti to čudno zdi? — Da greš s kokošmi spat, se mi nič čudno ne zdi. toda čudno se ml zdi, da se ne zlomi drog. na katerem moraš vso noč čepeti. * Pravijo, da ie načelnik nacionalistične vlade Čang Kaj Šek zapustil vero svojih očetov ter prestopil v krščanstvo j Dal se je krstiti po metocLstov-skem obredu. Po mojem mnenju ne bo kitajska vera z njegovim odstopom dosti izgubila. No, pa tudi metodistovska vera ne bo z njegovim pristopom kaj pri-! da profitirala. * j Pred desetimi leti smo izgubili slovenski del Koroške. Da niso koroški Slovenci vključeni v Jugoslavijo, je povsem naša krivda. Preveč smo se namreč zanašali na pravico in premalo na svojo moč. To je že od nekdaj naša kapitalna napaka. * Še dobrin štirinajst dni je do svetega Martina. Republikanska pros peri te t a je poskrbela. da letos sv. Martinu ne bo treba delati overiajm. yy _ ___ Gledališče-Glasba- Kino LARGEST SLOTERR gw|ty 1 ma 1 IB I « I GOSPODARSKI KAOS V RUSIJI JEAN MOURA ZADNJI SESTANEK Pri soarejl gospe de Z mu je za-šcpc tala med dvema melodijami banda: - Pierre, velika nesreča se je pripetila! Izselim se u Pan za Jutri ti povem podrobnosti. Niegove roite so krčevito stisnile naslanjata stola, njegove ustr.e sc drhtele v smrtnem strahu, j? pričakoval prihodnjega dne. Kontno mu je vse povedala Njen soprog je bil Imenovan za ravnatelja tovarne v provinci V osmih dneh mora odpotovati z njim tja Oci -alej bo živela tristo kilometrov nuieč t d Pariza To je bil konec njene tajne ljubezni njiju beži, in sestankov — Mogoče gre samo r.a par mesecev ločitve, mogoče le za par let ločitve. — je dejala. — Teh mes", se niso nikdar trajno zasedali m ze napravim kako. da bom prihajala od časa do časa v Pariz. T - misel je njeno bol ob ločitvi nekoliko ublažila. Sanjala sta že o . videtiiu. — Ne bo težko najti vzroka. da se povrnem od časa do časa v Pariz ter preživim vsaj čas med dvema vlakoma v tvojem objemu Med tem sta sklenila, da si b<>-rta pridno telefonirala. In tako eta tudi storila. Po preteku Ledna dni i ie pozvonil. Imelu je bas polne roke dela z urejanjem stanovanj'«. Prrvrnjeni fotelji so ležali na sto-Uh. kuhln;.k» posoda, mobilije, -jcrceljm. vse je ležalo križem kra-y.err na tleh. Neutolažljiva samo-tarka je dajala nasvete glede ure t i * \ e sob. Uredila je sobe docela i;o njegovem navodilu ter postavili vse mcbilijc tja. kamor je predlagal on. In ljubila je to sobo. ki jo je iz daljave on zanjo uredil. Vprašala ga jo telefonično za ?vi t glede vzorca nekega blaga, gl^de zaftorov, glede tisoč malen-'tcrU. s katerimi je hotela gospa iz daljave ustvariti z n)im »vezo. zato da bi biLa hiša napolnjena t njegovimi mislimi Skrivnostno sta namiga vala na bližnji sestanek. Nestrpno sta hrepenela po svide-ijn ljubimec jo je nagovarjal z previdnimi frazam:, da naj omogoči vsaj svidenje, trajajoče par ur ko je nenadoma težko obolela Zdelo se ji je. da je izgubljena Na; -/lir temu je ozdravela, toda bila .teta ko slabotna, da se ni mogla i?-prehajati po vrtu. ne da bi se opirala ob roki svojega soproga in pre-biedevala je. če je vdihavala sočni vonj nageljnov. Potovanje v Pariz je odožila. U-pala je, da se ji povrnejo moči in skušala podaljšati svoje dnevne sprehode po vrtu. Toda bolezen je bila izpodkupala njeno zdravje in razdejala njeno mladost. Nege je ni>o nosile. Trate in cvetice so se vrtile v divjem kolobarju okrog nje Njen obraz je postal bledej&i od lilij na njenih gredah in nekega dne so jo našh onesveščeno med cvetočim grmovjem. Nič več ni ostalo od n'e kot nebogljeno telo. ki ni bilo zmožno, da bi zapustila hiso. Treba ji je bilo najskrbnejšega negovanja, ne- kdo je moral biti vedno v njeni bližini. da jo je podpiraj. In postelja je bila vedno pripravljena, da sprejme utrujeno, izčrpano telo. Ko se je zavedela svojega stanja n svojega brezupnega položaja. -koioda obupala. Smatrala se i? tako nesrečno. da ni čutila več moči. da bi živela dalje. In vendar ni umrla, pozabila je skoraj na to. ds je nameravala prostovoljno končati svoje življenje Vdala se je ter znižala svoje zahteve do življenja na najmanjšo mero. Zadovoljila se je s tem. da je poslušala glas ljubimca iz daljave. Zvesta sta ostala navadi, da sta si telefonirala vsak teden po dvakrat In bilo je kot sestanek, po katerem sta hrepenela oba z isto nestrpnostjo. Že naprej sta mislila na to. Kaj si imata povedati. Po stokrat na dan si je mislila: — To in to mu moram vsekako povedati, da čujem njegovo mnenje. Minilo je deset let in zope-t deset let. Brez telefonskih razgovorov bi bila nedvomno pozabila ■ drug na drugega. Bila sta si dru? drugemu zgolj prijateljski ljubljeni glas. ki se ni postaral in ki ni dobil gub in ki je vzbujal spomin na preteklost: dvo*e mladih bitij, lepih in strastnih. Nekega dne so njenega soproga kenčno zojjet poklicali v Pariz. — Dvajset let je čakala na ta povra-tek. vedno si je dejala: — Sedaj ga bcm zope; videla! — In ta mi-1 sel jc ie popolnoma zmedla. Postala e zopet nestrpna in razburjena kakor z dvajsetimi leti. In zopet se je bilo treba seliti. Prazne omare, procelanana posoda, spravljena v zaboje, na tleh i-?-žece slike. Opravljala je delo z veliko vnemo in morala se je smejati ob misli, da je spravljala vse te stvari nekoč s solznimi očmi, misleča, da bo traial eksil večno. Brez bolesti v srcu in melanholije je mislila na tc, da zapušča dosedanji doni Mislila je samo na bližnji sestanek Z veseljem in vero v srcu je stopala po stopnicah proti njegovemu stanovanju. Njene noge več niso čutile teže njeneg.i nebogljenega telesa. Šest nadstropij ji ni povzročalo nikakih tež-koe. Radosti pi«ana je zopet spoznavala vse znake. Nič se ni bilo i spremenilo in bila je hvaležna, cn niso izginile niti vlažne lise na steni. Veselilo jo je, da so bile stopnice slej ko prej pokrite s pre-progr&mi in da je bil lastnik hiše. kakor se je zdelo sovražnik vseh novotarij. Ne da bi se zavedal, ji je tako ohr. ul vse iluzije mladosti. Atmosfera nekdanjih časov - }o je zopet objela. Ko je pritisnila po tolikih letih zopet na električn. gumb. jo je razveselil zvok zvon-i ca. In kot nekoč so se odprla vrata. Prepadena je odskočila nazaj: — pred njo je stal mož snežno beLh las, razoranega obraza in upognjenega hrbta. Za jecljala je — Gospod Pierre Fauvel. prosim! Pogledal jo je. Šele po zvoku njenega glasu jo je spoznal. De al ie počasi: Germaine, vi ste? Obupno sta gledala drug drugega. V svojih ovenelih obrazih nisti več spoznala ljubljenih črt minulosti. Roke so jima visele hladno ob telesih in njiju blede ustne niso mislile na to. da bi se združile. Bila si nista več kakor tujca. In tako sta stala drug pred drugim v zadregi in si nista vedela kaj povedati. Končno ie nežno zašepeta-la, ne da bi ga bila pogledala: — Na svidenje! Ni pogledal za njo. ko je odhajala po stopnicah. Vedel je. da ji je postal korak težak, da njena krila niso šumela kakor nekoč ... Zaprl je skrbno vrata za njo ter sedel v naslanjač. Čakal je vsakdanjega večernegi pozdrava. Stenska ura je nihala Minuta za minuto je minula. Postal je nemiren. Boli molčala, razočarana za vedno? Stresel se je. Dozdevalo se mu je. ko da leži nie-gova bodočnost liki temno brezdno pred njim. Tedai pa je zazvenel zvonec telefon?. Skočil je k slušalki. Bila je ona. Blažen je zatisnil oči, da bi slu-šal lažje njen glas. Niti on niti ona ni cmemla bežnega zadnjega sestanka z besedo. Pozabila sta docela. da jima je bila dana možno->t da govorita po desetminutni vožiri z avtomobilom osebno. Hotela sta biti le še dvoje glascv in dvoje duš. !ii ljubita drug drugega in tako sta si ohranila iluzije večne mladosti navzlic nebogljenosti starajočih s*. teles. S UHELJ — PREDSTAVNIK SLOVENSKE PESMI Krog slovenskih umetnikov v bili še v druge naselbine. Tako v Ameriki je sila majhen. Kak slikar. Philadelphijo in New York, par pevcev, pa smo pri kraju. Zato Amerikamci ga hočejo pa januar-smo veseli, kadar domovina pošlje ja na velikem dobrodelnem koncer-koga. da nas zastopa v zboru dru- tu v Hartford, Conn.. Studio Club v giii narodov in jim prikazuje viši- New Ycrku pa za ponoven koncert no na-:e kult are :n umetnosti. Moj- za muzikalicne naobražence, časni-ster Meštrovič na pr. je predočil karje in kritike. Točasno se mudi v [Juge-lazijo svetu, posebno Ameriki, Milwaukee, W.s.. iajer pripravlja za ! bolje in globlje kot stotine kri^-a-j 3- novembra za 25-latnico slov. vih diplomatov in časnikarjev. Za pev. društva "Naprej" obširen konto visoko poslanstvo je namreč tre- cert s sodelovanjem vs^h tamošnjih ba živih osebnih stikov; tujci nas slovenskih pevskih društev. Da ne hočejo sami videti in slišati, zazreti omenjam številnih drug-h sloven-nam v obraz in dušo. ter nas sami skih naselbin, kjer je že angažiran spomin našo mla- njem m gorko ljubeznijo mu podava slovensko umetnost. Saj so pri- soditi po naših delih .'n ne samo čl- za ponoven koncert tudi tati c r.a>. sezoni. Pevec Tone Šubeij si je pridel tc i Eno stoji: Tone Šubeij nas čast-lepc nalogo. Dvojno nalogo: nam no zastepa pred tukajšnjim muzi-Sicvencem in Jugoslovanom čara kaličnim svetom. S "pravim umeva-nazaj v srce in dest, naše najlepše spomine z naše vasi. pravljično silo in giobino na-;šli še dragi pevci med nas. Oolago-šega verskega doživetja, praznikov, darjeni slavčki. z dovršeno izšola-svatovšžin, pa tudi vso tragiko slo- j nostjo. Za hip smo vzdrgetali, za-venske žalosti. naše nestalnesti. j strmeli v poznano lepoto, v globoko naše trpke boli. petisočerjenega na- ! učinkovitost naie pe^mi na nas — šega hrepenenja nazaj po domu. 2- zastalno ogreli, kot nas Šubeij o-mladosli. po slovenski domačnosti., 'greva, nas niso. Ker nam ni>o dali Tujcem pa cdpira vpogled v to 'iz duše in iz srca. pristno slovensko, dušo. tako samo- ; Domovina gTeAi nad nami, ker niklo. in svojstveno, da kar strme , nam ne pošlja še vec nad rihš m duinim bogastvom. Ta.L:c poje Sabelj. Pa še ni Varšava,*" 15. sept. Razvrednotenje ruskega rublja, ki je pred meseci zavzelo izrazitejše oblike, je v zadnjem času še bolj napredovalo. Po prvih dneh panike, ki je v prometu nastopila zaradi popolnega izginotja kovanega denarja, se je ruski narod politično pomiril. Vse bolj pa je nato reagirala sovjetska vlada. Da bi preprečila inflacijo, ki jo je sama zakrivila. se je zatekla k najprimernejšemu sredstvu, k ymrtniri obsodbam. Zaradi skrivanja in zbiranja kovanega denarja je bilo v Moskvi v kratkem času ustreljenih 15 ijudi. Istočasno je vlada pro-letošnji i vinčnim organom izdala nalog, da r enako postopajo V Karkovu in o • ! stalih večjih mestih ob Volgi se kar vrstijo aretacije ljudi, ki so zbirali kovani denar: mnogo o:i njih je bilo tudi ustreljenih, kajti provinčna oblastva so še bolj radikalna. Dqcirn so bili po urainen" komunikeju v Moskvi ustreljeni ljudje, pri katerih so našli do 5000 srebrnjih rubljev. ;e moral neki I "špekulant" v provinci Dagestan j plačati z življenjem, ker ie imel sto srebrnih rubljev. Zasledovanje zbiralcev novcev se nadaljuje. V severnem Kavkazu so bili aretira-- svojih iz-a'i- ni že l1uclie- 60 imeli po 15 rub-i t:h klicarjev-umetnikov, pravih u-na 1 mctnikov-Slovencev. Čeprarv ne za- ko je tudi z drugim blagom. Cigarete, ki stanejo v državnih trgovinah 50 do 60 kopejk za škatljlco. se plačujejo v tihotapskem prometu po 2 do 3 rublje, itoličine blaga, ki jih je mogoče dobiti na na kaznicah. so vedno manjše, kar i-ma za posledico, da se tihotapski promet vedno bolj razvija Ni čuda. da skušajo tihotapski elementi pri takih razmerah priti v posest blaga iz državnih prodajaln, da se redno bolj razvija korupcija med uradništvom in nameščenstvom teh prodajaln in da je možnost velikega zaslužka dovedla do velikih zlorab uradnikov, cd katerih -=o nekateri svoj koraK morali že poplačati z življenjem. Vse to pa je bilo po gospodarskih zakonih, ki jih tudi sovjetska vlada ne more odpraviti. v naprej pričakovati, kajti sredstva, ki jih je vlada uporabljala, da odstrani nezdrave razmere. so le še pospešila razvoj kaotičnih razmer NOVA KRAJEVNA IMENA V RUSIJI. višku. Neprestano še raste in se raz- stalno. Pa vsaj. da nas dramijo. da V odmoru v Evropi ni poči- ' nas ogrevajo, ko se potapljamo, da ganii val, nai pa pridno študiral in de-jlai. Pri najboljših mojstrih v Ita-iliji in Nemčiji je ?kcro podvojil silo in prožnost svojega glasu. Sijajni uspehi pred prav malo prijazno publiko na radijskem koncertu v Milanu in na samostojnem j koncertu v Berlinu so mu najlep- j še spričevalo. Zato sme veseli, da je spet med n3'.ni. Glasnik t loven -ke p: šmi :n - slo vem ke pevske umetne-ti nam in; Ljudje, ki jih pomotoma progia-Amerikancem. Še posebno tem. sijo za mrtve, žive navadno se dol-Msrljiv in delaven kot je. iir.a zo- gc. Takih primerov je vedno mno-; pet več koncertov za sabo. Nastcpii go- Rccibina Jaaitia Varneya. an-i je v Ohio. Pennsyivaniji. New Jer- gleškega častnika iz Aylesbury, je sey in New Ycrku Tu sem ga zdaj nam pnzgajo vero v nas. vero v Slovenstvo, vero v našo kulturo in umetnost! Ali pa morda že tudi domovina tam zdvaja nad samo seboj in se — potaplja . ? S. Z. ŽIVI MRLIČI. !jev drobiža. To izredno strogo po-j stopanje vlade in še bolj provinč-{ nih oblastev pa je privedlo rusko j denarstvo in gospodarstvo do pravega kac-sa in do popolnega propadanja denarne vrednosti. Navzlic strogosti in smrtnim obsodbam pa se dalje vrši tesavrira-nje kovanega denarja. Pred tedni plačevali se tri rublje za dv i rublja kovanega denarja. Danes pa plačujejo kmetje že po pc; rubljev. Seveda ps je postopanje oblast« / mnogo ljudi preplasiio Številni kmetje m trgovci sploh ctiklan-ajo sprejetje kovanih novcev, ker so bojijo sitne ti in prodajajo blago ie za cele bankovce. Vedno več pa Kako se potuje v stari kraj n nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in rasnih dragih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-paraike. Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ca povrnitev (Return Permit) iz Wash-In Eton a. ki je veljaven za eno leto Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in Isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak pa mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotova-njem v stari kraj. Prošnja sa permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpoto-vanjem in oni, ki potujejo preko New Torka je najbolje, da v prošnji označijo naj se Jim pošlje na Barge Office, New York. N. X. dcbila nedavno cbš rno uradno po spet prvič slišal. Zadnji torek v "The Studio Club of New York" na ške grobove, v katerem je bilo re-77. ulici, pred izbranim ameriškim .ceno. da sc je posrečilo najti na cb?instvcm. Me je zares prijetno iz- Sovjetska vlada hoče polagoma iztrebiM vse. kar spominja na sta-r? razmere m kapitaii-tični družabni red. Tako -e je spravila tudi na krajevna imena in odpravila je v^a ena. ki so v kakršnikoli zvezi s carskim režimom. Pri izpremembi krajevnih imen so prišla seveda na vrrto najprej večja mesta, kajti manjših krajev je v Rusij: toliko, aa bo trajalo še leta m leta. preano bo proces čiščenja tucii v tem pogledu kenčan. Ve^ja mesta .so povečini že dobila druga imena. Trke se imenuje prejtmi Jekate-ii::l.;'jrz Svc-rcvsk po znanem bolj-ševiškem prvaku Sverdlovu. Novo-nikolajevsk je zdaj Ncvcjib rsk. Pe-tro^rad je ze davno Leningrad. Se-vrstcpol je p-.-tal ker prestclica ta-' m ke republike na Kr n:a Ahiaj. je tudi onih. ki sploh odklanjajo Ha r ko v. ki je prevzel namesto Kije-denar in dajejo blago le ?a dru?.o blago. Vse kaže, da prihaja Rusi- nenadil. Njegov bariton mu je zdaj pclnodoneč. sočen, žameten v vseh legah: glas ket nalašč za sanjavo melanholijo in. tiho razboljenest naše narodne pesmi. Višine kot ni-ž ne so mu povsem naravne, z močno lirično barvenost jo v sredini. . Amerikanci so precej nedostopni ( eropiki glasbi, posebno narodni, pa , jih je naš Tone mahoma osvojil no njegov grob in obvestili o .tem in potegnil za sabo že pri prvi pes- jnieoa samega, mi. Pel je v petih evropskih jezi- . Drugi primer kih s čisto pristno izgovarjavo. Mu-»5org5kega. Masseneta. Cimaro, Tc-ti j a Ha^zadra. v drugem delu, njo hčerko in se je hotel z njo popa naše narodne. Občinstvo se mu rešiti. Odšel je k župniku, da bi ric-je z navdušenjem predalo. Kon-,^1 potrebne dokumente. V matrič-cert.na oevka In pianistinja Miss "i knjigi so s cer našli ime Giovan-Cook, Amerikanka. a iskrena širi- ni Astolfi. rojen 1902. toda s pri-teljica naše pesmi v svetu, je tol- i Fombo: ■-Mrtvo rojeni". Župnik je mačila preje pesem v angleščini in! Predal začudenemu kmetu, da je ga spremljala. Slovenska narodna ! «ra dno mrtev in da torej mil mi-noša v kateri sU pmivajala slo- ;«Uti ne more na poroko. Vsi sored-venski del, je bili zgolj okvir k še niki so prihiteli k župniku i večjemu umetniškemu doživetju in dokazovali, da Giovanni ni i Užitku naše pesmi. Ta Šubeljnu .P* ni nič pomagalo. Šele po uradni najboljše stoji in je v njej na vi- roL-iia angleške kcniiuje za voja-j ja k na j primitive jšenui načinu blagovnem prometu. To pa pomeni v gospodarskem razvo:u velik korak nazaj, ki ga je zakrivila sovjetska vlada sama. k: je pustiia t: • ■ kati vedno nove in neve bankovce. da se reši finančnih težav; sl*-daj ko so nastopile neizogibne posledice inflacije, pa hoče všo krivdo odvaliti na "špekulante". Najrazličnejši ukrep: vlade tudi ne morejo prepričiti. da ie zadnje prosto blago izginilo iz promet/ . francoskem bojišču grob padlega častnika. Varney je pa takoj odgovoril. da zaenkrat še ne misli u-mreti. kaj šele da o. se dal pokopati. Mcž je bil namreč pred 12 leti v Franciji težko ranjen in prepeljan v bolnico. Takrat je bila njegova žena obveščena, da je brez sle-du izginil. Začeli so ga iskati in sicer tako temeljiko. ->o našli konč- va vlogo središča Ukrajine, se imenuje zdaj Zinovjevsk po glavnem stebru III internacijonale Zinov-jevu. Drugi primer sc imeli nedavno v Italiji. Mlad kmet Giovanni Astolfi iz Eosara se je zaljubil v sosed- LLOVDOVI BOŽIČNI IZLETI. Božič je naj krasne j ši praznik kri--tijanskega sveta To je dan ljubezni in "dobre volje napram vsem ljudem na zemlji", ko sleherni, ki količkaj zmore, daje darove prijateljem in sorodnikom- Ncbenega Trgovine so prazne in celo kolins^a lepšega in ljubeznivejšega darila voda je postala redek predmet. Pri za vaše ljudi v .stan domovini .si ne tem pa cene v prostem prometu ra- morete predstavljati *ot*cia preži-pidno naraščajo. Ko je vlada uved- .v.te božične praznike v njihovi la za konzumne predmete, kakor sred:, kruh in živila nakaznice, je bil'. in m u ni mrtev. Ker pretaka iz duše Deleft j* INVESTMENT BANKERS' ASSOCIATION *>f AMERICA so na letni konvenciji v New Orleansu ugotovili, da se nezaposlenost v tej deželi manjša, da se bodo delavske razmere v letu 1931 znatno izboljšale in da bodo leta 19^2 normalne. Ne glede nato. kakšne so ali bodo razmere, resnica je, da so prihranki vsakemu v sili hi potrebi najboljša pomoč in da je varčevanje iu hranjenje prva pot do samostojnosti. Vloge obrestujemo od 3. okt. naprej po 4% iu obresti pripišemo h glavnici vsakega 1. jan. in julija. Obrestovauje se vrši mesečno. Da .ie denar pri nas varuo naložen, dokazuje dejstvo, da ima drsava NEW YORK sama pri nas naložen denar. Sakser State Bank 86 €orttesdt Street KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA šku. dovršen v dušo. Popolen uspeh je imel Šubeij tudi s svojim prvim hrvatskim koncertom v Hudson Hall v West New Yorku. Slovenec, med ameriškimi Hrvati, in prav v teh časih....? Da, in ni samo prodrl, ampak naravnost zadivil in navdušil. Nastopil je s j Glasom nove amerifte prisclje- ] koncertno pevko Anito Magdičevo, nlike postave, ki je stopita v ve-; Hrvatico. Takoj so ga Hrvati povaljajo % prvin j ali jem, masa J«|«-;____ slovanska kvota MS priseljencev letno, a kvotnl viseji se bdajajo samo onim piosih-eiu, ki prednost v kvoti in ti so: ameriških državljanov, možje a-meriških državljank, ki so ie po 1. 1 juniju 192«. leta poročili; iene in neporočeni otroci is pod IS. leto poljedelcev. Ti so opravtfeni do prvo polovice kvote. Do 4m pa so opravičeni iene in ni otroci ispo* ti. leto enih šavljanov, ki so UU pnščeni v to vanje . ii get ovit vi. da gre za pomoto so fantu dovolili poročiti se. vnaprej jasno, da se bo tem bGlj razvilo tihotapstvo in verižništvo. čim večja bo razlika med oficijel-no ceno in ceno v prostem prome -tu. Prav tako jasno pa je bilo. da ne bo mogoče preprečiti zlorab od strani uradnikov in nameščence/ v državnih trgovskih poslovalnicah. Za primer razvrednotenja rublja naj bo navedeno, da je sirovo maslo pred vojno Stalo 70 kopejk cenlbra Tretji izlet bo na priljub-za kg; danes pa stane na nakaz- lj€nern kabinsketn parniku "BER-nice 3 rublje 60 kopejk. dočim se UN . kl ^pjujp jj decembra, v prostem prometu plačuje že po Za udobnost onih. ki namerava-preživeti božične praznike s svojimi družinami in prijatelji v stari domovini, je pripravil North German Lloyd tri osebno vodene bežične izlete. Dva teh božičnih izletov se bosta vršila na najhitrejših parnikih. kar jih pljuje. BREMEN" bo zapustil New York dne 6 decembra. "EUROPA 16. de- SAKSER STATE BANK SAKSER STATE BPANK 12 COETLANDT STREET NEW YORK. N. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure f , . » m vt« lira tejerte. POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naproseni,.da jo po možnosti čimprej obnove. 7— • c Uprava bsta. 15 do 25 rubljev. Ta zadn]a cena najbolj kaže. kako daleč .ie padla že vrednost ruskega denarja. En<.- Zdaj so v veljavi zimske cene, ki slehernemu omogočajo, da obišče svojo domovino tekom praznikov. At CENA DR. KERKOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angteško-sloveosko «suh uorpi nimi 1 ; p^p*** i KNJIGARN ULAS NARODA DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI H VESELICE, Wm ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čit« mudio val« članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE Neljubljena žena. 53«3 SOMAN U &TIJ2NJA. I, ■ . iJ ijMHHH. i Za Glas Naroda priredil G. P. 23 (Nadaljevanje.) — Ne, ne. A tvojo dedščino, je rekel moj oče, naj ti izplačam šele tedaj, ko bi se poročila ali drugače zapustila hišo! Ria se Je prestrašila. — Jaz potrebujem denar takoj! Motreče se je ozrl vanjo. Ali je delala tajne dogove? Takoj pa je zavrnil ta sum. Bila je vedno brez vsakih potreb in vedno ji je ostalo nekaj denarja od vsote, katero je dobila vsaki mesec. To vsoto jxi mora Imeti na vsak način! — Samoposebi Je umevno, Ria. da boš dobila ta denar od mene, ne da bi kršil tvoje zapuščine. Ali imaš dost šest tisoč mark? Ali pa bi rada več? Razmišljala je za trenutek, če naj prosi takoj za dvajset tisoč mark. Rekla pa si je. da bo brez dvoma poizvedoval, kaj hoče početi s tako veliko vsoto denarja. — Dovolj imam. — je rekla konečno. — Obteži mojo dedščino! Vzel Je iz blagajne šest bankovcev po tisoč mark ter jih položil pred njo. S tresočo se roko je spravila denar v svojo torbico. Bilo ji je skrajno mučno vzeti denar ravno od Heinza. Tega bi nikakor ne storila, če bi ne veljalo njegovemu lastnemu pridu. — Sramotno je. izrabljati tvojo dobroto. — je rekla, vsa zmedena. Pri tem je izgledala tako mična, da ga je sililo staviti takoj neko važno vprašanje. Vendar pa si ni hotel priznati, da je stremel po tem. da dobi njen priznavalnl odgovor. Povsem mirno in odločno jo je vprašal: — Ali imaš nekoliko ča.^a, Ria? Rad bi se nekaj dogovoril s teboj, ker si že ravno tukaj. Govoril bi rad glede bodočnosti. Ria je preblodela. Gotovo jo je hotel poslati proč iz njegove hiše, nekam, kjer bi ne bil on. Bala se Je te odločitve. Strahotna je zaprla oči, kot da noče videti, kar se je bližalo. — Jaz Imam časa, — je zajecala. Nekaj časa je stal molče pred njo ter gledal navzdol nanjo. Bil je bolj razburjen, kot bi si hotel priznati. — Ria ali se spominjaš zadnjih besed, katere je izgovoril moj oče? Stisnila Je skupaj roki ter pokimala. — Da, HeLnz. — Ali ve .s, da je moj oče položil tvoj blagor in tvojo bodočnost v moje roke in da je takorekoč položil tvojo usodo v moje roke? — Da. — je rekla zopet pritajeno. Vzdlhnil je globoko ter se prisilil k miru. — Ali imaš kako željo glede svoje bodočnosti? Zmajala je molče z glavo. — Kaj bi ti bilo ljub>e. — ostati pri meni ali pa pričeti novo življenje drugod? Jaz bi seveda skrbel zate, kot za svojo rodno sestro? Njena edina misel je bila: Stori iz mene, kar hočeš, Ie ne preženi me iz svoje bližine! Tega pa ni izgovorila. Nekaj časa pozneje pa je rekla: — Storila bom. kot želiš. Prijel jo Je za roko s trdnim oprijemom. — Ria, ali je tvoje srce še prosto? T NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 25, 1930 mjormmm pam »j^M. — Moje srce — je prosto! — je rekla mučno, ne da bi ga pogledala. On se je sklonil še nižje k njej. — Hočem ti povedati: — Ostani pri meni, Ria. Tako si mi draga kot sestra in smatram te kot zapuščino svojega očeta. Kot brat in sestra ne moreva živeti skupaj radi ljudi. Moj oče je rekel: — Vzemi jo na svoje srce! Ali bi rada postala moja žena, Ria? Skočila je pokonci te zrla nanj. Temna rdečica je stopila v njen obraz, nakar je pričela omahovati ter omahnila nazaj na stol, brez moči. Ria ni vedela, kaj se ji je zgodilo. Šumelo je pred njenimi ušesi in soba se je pričela vrteti pred njo. Veliko veselje je-bilo v njej, a obenem globoka žalost. Kot pričarana se je pojavila pred njo postava lepe Sibile. ( Njo je namreč ljubil Heinz. Hotel je dati svojo roko brez srca. Ona mu je bila le sestra! Da jo oprosti skrbi za bodočnost ter izpolni oporoko očeta, jo je hotel vzeti za ženo. Že je odprla usta, da izgovori odločni: — Ne! i V istem trenutku pa jo je presunila misel, ki je odgnala besedo z njenih ust. — Če bi postala njegova žena, bi mi nikdo ne mogel ničesar, tudi Heinrich Krause ne! Izpolnila bi lahko njegove zahteve in Heinz bi ne izvedel ničesar! Nikdo bi mu ne mogel vzeti premoženja. Jaz bi za vedno ostala pri njem! Heinz jo je opozoval nemirno. Videl je boj, ki se je zrcalil na njenem obrazu ter videl, kako izpre-minja svojo barvo. Nestrpno je čakal njenega odgovora. — Ti si bila prestrašena vsled moje ponudbe, Ria. Pripraviti bi te moral ali vsaj čakati. Čas sem slabo izbral, ker smo se v žalosti. Sedanje stanje pa ni vzdržno, kaj ne? Zakon, ki temelji na medsebojnem spoštovanju ima več upanja, da bo srečen kot pa zakon, ki je bil sklenjen v prvem navalu strasti. Ne morem si predstavljati svoje hiše brez tebe! Ali se ne moreš odločiti ter zaupati meni vso bodočnost? Ria je poslušala z bolestnim občutkom te mirne in nestrastne izjave. Kako z veseljem bi privolila, če bi blestela le majhna senca ljubezni iz teh njegovih besed! To pa bi bilo seveda preveč sreče! Morala bi biti vesela, da sme ostati pri njem, da jo bo zavaroval kot pred usodo. Kot dobra tovarišica bo vsaj korakala poleg njega. Njegova ljubezen je pripadala lepi Sibili Jansen. Njej ni ostalo nič, kot njegovo spoštovanje, — njegovo bratovsko nagnenje, — njej, — neljubi jeni ženi! Ta beseda se je za pičila ostro v njeno srce. Obvladala se je vendar nasilno. Tiho in udano je pogledala k njemu. V njenih očeh je ležal izraz, ki ga je čudno ganil ter zadel v njegovo najbolj globoko dušo, ne da bi si mogel razlagati vso to stvar. Spoznal pa je, da leži za temi velikimi otroškimi očmi deklice — du-žarelo nasproti iz teh oči! Spoznal pa je, da leži za tem velikim otroškim očmi deklice — duša, koje globine ni premeril še desedaj. Sedaj je podal Riji roko z odločno potezo. — Jaz hočem. Heinz. — je rekla pritajeno, a odločno. Videla je, kako so njegove oči radostno zabMskale. Vzel je torej njeno roko ter jo poljubi), nežno in viteški. Njegova roka pa se ni naslonila nanjo in njegovi ustnici niso iskali njenih. To je bila nežna strpljivost z njegove strani. On se ji ni hotel vsiljevati. Ona pa je smatrala to za znamenje hladnega občutka. In vendar se mu je zahvaljevala, da se ni prisilil k nežnosti, ki ni prihajala prav iz srca. Roko v roki sta ostala nekaj časa ter se gledala s pošteno voljo. Globoko v notranjosti pa sta obljubila drug drugemu, da bosta bdržala v očeh blager drugega. (Dalje prihodnjič.) 6 DNI PREKO OCEANA Majat ajta tat AtjMl «»■<*»« pM n MUvanJt nc w*fnni» •irnlkik: FRANCE 14. nov. (7 P. M.) Ile de France 21. nov.; 12. dec. (7 P. M.) (10 P. M.) PARIS 5. dec.; 24. dec. (4 P. M.) (4 P. M.) _ . . ____iid. TiatAo )• ▼ poMbnl kabini i vaaml nodanxJ- *» •dobwowtl — pijae* la mlm-rmm *«a«oaka kahla*. Iaradno B|«ka aaea. a — ft FRENCH LINE 1* ITATK «1H1KT Nrw YORK. N. Y. BOŽIČ v "STARI DOMOVINI'* Obiščite svoje sorodnike in prijatelje tekom bodočih božičnih praznikov. VOLENDAM 9. decembra ROTTERDAM 13. decembra Ta odplutja bodo pod osebnim vodstvom uradnikov naše proge. Za pojasnila vprašajte kateregakoli zastopnika ali HOLLAND-AMERICA LINE 24 STATE STREET NEW YORK 2*. oktobra: Deutacbland. Cherbeur*. Hambui* America, Cherbourg, Hamburg Bera&sarfa. Cherbourg 31. oktobra: Vajeatlc. Cherbourg Augustus, Napoti. Genova 1. novembra: New Amsterdam, Rotterdam Boulogne Sur Mer, POGIN SODOME IN GOMORE Po poročilih car! graj ski h listov nadaljujejo jezuiti po naročilu pa-psškega biblijskega instituta izkopavanje na mestu, kjer se izliva Jordan v Mrtvo morje ter so v zadnjem času dosegli odkritja, ki v polni meri potrjujejo katastrofo i mest Sodome in Gomore, o kateri poroča židovsko sv. pismo. Raziskovalcem se je posrečilo najti sledove in ostanke teh dveh prazgodovinskih mest. Izkopali so razvaline hiš, med njih zidovi pa so našli človeška okostja, razno domače orodje. Debela Dlaist pept?E£,' ki leži nad temi razvalinami, govori zato, da sta bili obe mesti uničeni po ognjenem dežju. Slog uničenih poslopij kaže na 3000 let pred našim štetjem, po arheoloških raziskovanjih pa sta bili mesti, ki sta le poldrugi kilometer vsaksebi, uničeni okoli leta 2000 pred našim štetjem. Iz množice naj denih predmetov se dado izvajati zanimivi zaključki o življenju pradavnih, prebivalcev o-beh porušenih mest. Izkopnine bodo prenesli v papeški muzej v Rim. Izkopavanje pa bodo skrbno nadaljevali in učenjaki so zelo radovedni na nadaljnje najdbe. 4. novembra: Cotumfcus, Cherbourg. Bremen 5. novembra: Mauretanta, Cherbourg President Harding. Cherbourg, Ham* burg Hamburg. Cherbourg. Hamburg 6. novembra: Stuttgart, Cherbourg, Bremen 7. novembra: Homeric, Cherbourg Republic. Hamburg Statendam, Boulogne Sur Mer, Rotter da m 8. novembra: Leviathan. Cherbourg St. Louis, Cherbourg, Hamburg 9. novembra: Come Biancamano. Napol], Genova 12. novembra: Vulcania. Trst Aqultania. Cherbourg George Washington. Cherbourg. Hamburg Albert Ballin. Cherbourg, Hamburg 13. novembra: Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen 14. novembra: France, Havre Bremen, Cherbourg. Bremen Olympic, Cherbourg Rotterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam Rorna. Napoll, Genova k 19. novembra: Berengaria, Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg. Hamburg New York, Cherbourg. Hamburg 20. novembra: Dresdtn, Cherbourg. Bremen 21. novembra: lie de France, Havre Majestic, Cherbourg 22. novembra: Milwaukee, Cherbourg. Hamburg 23. novembra: Come Grande, Napoll, Genova 25. novembra: Europa, Cherbourg, Bremen 26. novembra: Maurefania Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg 23. novembra: Saturnia. Trst Hcraerlc, Cherbourg L>eutsch!and, Cherbourg. Hamburg 29. novembra: Cleveland. Cherbourg. Hamburg 3- decembra: Ai(uitunia. Cherbourg President Harding, Cherbourg, Ham-; burs Hamburg. Cherbourg. Hamburg • 4. decembra: ; Stuttgart, Cherbourg. Bremen DELO PISARNIŠKEGA URADNIKA ...pomislite, kaj to pomeni NAŽGITE ENO In prepričajte se sami. Potem boste spoznali, kaj pomeni "milejši in boljši o. kus". Uživali boste Chesterfield bolj kot katerokoli drugo cigareto. O 10J0, y