Aktualno Rogatec • V OŠ nič več prekratkih majic in predolgih nohtov O Stran 5 Ljudje odprtih rok Sp. Podravje • Kdo so letošnji kandidati za naj dobrotnika O Strani 8 in 9 iîlo tajerski Ptuj, torek, 9. aprila 2024 Letnik LXXVII • št. 28 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,90 EUR Danes priloga Varna starost Ptuj • Cesta v Spuhlji za pešce, še posebej za šolarje, smrtno nevarna Nesreči sta se izognila za sekundo »Ali res mora priti do tragedije, da se bodo odgovorni zganili?« sprašujejo starši otrok, ki so dnevno v strahu, ali bodo malčki varno prišli v šolo in se varno vrnili domov. Ob kritično obremenjeni prometnici ni pločnika. Več na strani 3. Aktualno Ptuj • Vse tri ptujske srednje V 1 iVV . sole iščejo ravnatelje O Stran 2 Podjetništvo Podravje • Ptujčani hitreje najdejo službo kot Mariborčani O Stran 3 Kronika Ptuj • Neverjetna zgodba psičk Sine in Ari, ki iščeta novi dom O Stran 24 Črna kronika Markovci • Srhljive podrobnosti umora nesrečne Sabine O Stran 24 V središču • Zlati nakit preživel tisočletja in vse svetovne krize i Ptuj • Najemnine za neprofitna stanovanja od 16 evrov NARDUTE ŠTAJERSKI TEDNIK N SI PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s trgovino ŽIVEX pripravili privlačno nagrado. ^M ¡M * G ' Kfc Štajerski tednik^ ;radioPTÜI i i N «sasta »8SS y mm ZIVEX Vtí za zunanjo ureditev Foto: CG 2 Štajerski Aktualno petek • 5. aprila 2024 Spodnje Podravje, Ptuj • Vse tri ptujske srednje šole iščejo ravnatelje Harb, Fajt in Jesenek Grašič z enim konkurentom Svet zavoda Šolskega centra Ptuj je sredi marca izdal razpis za ravnatelje vseh ptujskih srednjih šol Letos namreč obema ravnateljicama Darji Harb (ŠETK) in Anji Jesenek Grašič (Strojna šola) ter ravnatelju Rajku Fajtu (Elektro in računalniška šola) poteče mandat. Svet zavoda je za vsako izmed treh razpisanih delovnih mest prejel po dve prijavi. Na omenjeni razpis so se prijavili dosedanji ravnatelj in obe ravnateljici ptujskih srednjih šol. Kot nam je uspelo neuradno izvedeti, pa je njihov protikandidat samo en prijavitelj iz Maribora, ki se je prijavil kar na vsa tri razpisana delovna mesta. Svoj program bodo predvidoma predstavili ta teden članom sveta zavoda, pa tudi dijakom, zaposlenim in staršem. Darja Harb: »Imam še veliko idej!« Darja Harb je bila pred desetimi leti imenovana za ravnateljico takratne Ekonomske šole Ptuj, sredi drugega mandata pa je prevzela vodenje Šole za ekonomijo, turizem in kmetijstvo (ŠETK), ki je nastala z združitvijo Ekonomske in Kmetijske srednje šole. Prepričana je, da lahko s svojim znanjem in izkušnjami tudi v prihodnje prispeva k uspešnosti in prepoznavnosti ŠETK. Po njenih besedah ji enega izmed večjih izzivov predstavlja povezovanje vseh treh področij, ki jih šola pokriva. »Imam še veliko idej, kako našo šolo v še večji meri umestiti v lokalno okolje, polega tega zelo rada delam z mladimi. Zelo pomemben je tudi dober in uspešen kolektiv, ki stoji za tabo in na katerega se lahko zaneseš,« je povedala Harbova, ki si bo prizadevala predvsem za ohranitev vseh izobraževalnih programov. V prihodnje si želi biti tudi aktivno vključena pri napovedanih spremembah prenove izobraževalnih programov na področju strokovnega izobraževanja. Anja Jesenek: »Pred nami še veliko zastavljenih projektov« Za Anjo Jesenek Grašič, ravnateljico Strojne šole ŠC Ptuj, se letos zaključuje prvi mandat ravnatelje-vanja. Za to funkcijo se ponovno poteguje zaradi dobrega sodelovanja s sodelavci in tudi odličnih Foto: CG. Pexel V tem tednu bodo kandidati za delovno mesto raunatelja/ice Strojne šole, ŠETK ter Elektro in računalniške šole ŠC Ptuj podrobneje predstavili svoje programe. Med njimi bodo vsi trije dosedanji ravnatelji ter (neuradno) še kandidat iz Maribora, ki se je prijavil kar na vsa tri razpisana ravnateljska mesta. rezultatov. Uspešno so izpeljali številne zastavljene cilje, zelo dejavni pa so v okviru projektov Erasmus+, ki jih nameravajo nadaljevati tudi v prihodnje. Eden izmed večjih dosežkov zadnjih petih let je gotovo povečanje vpisa na nekaterih izobraževalnih programih in vpeljevanje vajeniškega sistema. »Imamo še veliko zastavljenih projektov, ki bi jih radi nadaljevali. Uspelo se nam je dobro povezati z gospodarstvom, kjer lahko naši dijaki opravljajo prakso in udejanjajo znanje v različnih projektih, njihovo znanje pa je prepoznano in cenjeno,« je povedala Jesenek Grašič in dodala, da si bodo v prihodnje v čim večji meri prizadevali promovirati deficitarne poklice. Po njenem mnenju so temelj razvoja šole dobri odnosi med vsemi deležniki. Izobraževalnih programov v strojništvu je trenutno glede na potrebe lokalnega okolja dovolj, zato o širitvi ne razmišljajo. Rajko Fajt namesto v pokoj nad reševanje izzivov Rajko Fajt, ravnatelj Elektro in računalniške šole ŠC Ptuj, je na tej funkciji že od leta 1996 in letos za- ključuje že šesti mandat. Sprva je napovedal, da se bo upokojil, nato pa je glede na prigovarjanje nekaterih zaposlenih zadnjih hip vložil prijavo. Za ponovno kandidaturo se je odločil predvsem zaradi sprememb in izzivov, ki čakajo šolo v tem in naslednjem letu. Trenutno aktivno sodeluje pri prenovi programa za tehnika mehatronike, prav tako bo treba pripraviti izvedbeni kurikul za prenovljen program Tehnik računalništva. Zaradi napovedanih upokojitev petih strokovnih delavcev pa se že intenzivno ukvarja z iskanjem novega kadra. »Vseh teh izzivov bi se najlažje lotil nekdo iz kolektiva, ki dobro pozna programe, kadrovske izzive in delovanje šole. Ker se med zaposlenimi ni nihče odločil za prijavo, sem sprejel odločitev, da bom kljub vsemu še kakšno leto pomagal pri stabilizaciji omenjenih razmer ter dal priložnost za razmislek in morebitno kandidaturo nekomu od zaposlenih,« je pojasnil Fajt, ki je delovanje šole uspešno sooblikoval skoraj 40 let. Ob tem je poudaril, da mu sicer delovne energije, izkušenj in idej ne manjka, pa tudi v svoje organizacijske sposobnosti in voljo še zaupa. Estera Korošec Ptuj • V občinskem fondu 591 stanovanj, skoraj vsa so zasedena Najnižja najemnina za garsonjero 16 evrov Povpraševanje po prostih stanovanjih na Ptuju je izjemno veliko in krepko presega ponudbo. Vse nepremičnine, tako tržne kot neprofitne, gredo kot za med. Posledično so cene najema predvsem zasebnih nepremičnin zelo visoke. Občinska neprofitna stanovanja so kljub porastu cen zaradi spremembe zakonodaje v zadnjih letih še vedno precej bolj dostopna. Najnižja najemnina (s subvencijo) znaša le 16 evrov mesečno, najvišja pa 350, kar je precej manj od tržnih vrednosti. Mestna občina Ptuj ima po nekaj odprodajah svojih nepremičnin v zadnjih letih v lasti še vedno 591 stanovanj. Velika večina je ustreznih za bivanje in zasedenih, praznih je 82 stanovanj. Enote, ki so pogojno primerne za oddajo, so v postopku obnove. Gre za okrog dvanajst stanovanj, v katera bodo kmalu naselili nove stanovalce. „Nekatera so v fazi predaje ali obnove za nove najemnike. Velika večina stanovanj, ki niso zasedena, pa je težje obnovljiva, bodisi zaradi previsokih stroškov obnove, bodisi ker so le knjižena kot stanovanjske enote, v naravi pa to niso (stanovanja brez sanitarij, s hodniki ločeni prostori ipd.) ter zaradi denacionalizacijskega postopka, ki je še v teku," razloge za to, da 70 občinskih stanovanj tudi v prihodnje ostaja praznih, pojasnjujejo na ptujski občini. Pogoji za pridobitev neprofitnega stanovanja so jasno določeni z razpisom. Čeprav se zlorabam ni možno v celoti izogniti, pa na MO Ptuj zatrjujejo, da se že ob prijavi opravi preverjanje vseh pridobljenih podatkov, ki so obvezni del prijave. Razpis za najem občinskih stanovanj objavijo vsaki dve leti, včasih trajajo postopki še dlje: „Velikokrat se zgodi, da lista ni izčrpana. Dodatno se na listo prijavijo tudi tisti prosilci, ki nimajo interesa za prevzem stanovanja, želijo pa pridobiti subvencijo plačila najemnine, saj so upravičeni do subvencije le, če so prijavljeni. Prav tako je prosilcev več, kot je dejansko prostih primernih stanovanj." Občina ima v lasti 591 stanovanj, od tega je 509 zasedenih, ostala bodisi prenavljajo bodisi niso primerna za bivanje. Nekateri v občinskih stanovanjih skoraj zastonj Tako kot tržne, so se tudi neprofitne najemnine precej povišale. V zadnjih treh letih so se dvignile za skoraj tretjino, saj je vrednost točke narasla z 2,92 na 3,50. Dodatno breme za plačnike lahko predstavlja tudi lokacija, kar pomeni pri izračunu pe-todstotno razliko, ki se bodisi prišteje bodisi zaradi nekoliko slabše lokacije odšteje od zneska najemnine. Trenutna najnižja neprofitna najemnina za občinsko stanovanje znaša 80 evrov brez upoštevanja subvencije ter pičlih 16 evrov z upoštevanjem subvencije. Gre za garsonjero. „Pri tem je treba poudariti problematiko, da mora Občina zagotavljati neprofitno najemnino, hkrati pa za ista stanovanja tistim, ki so upravičeni, še subvencijo. Blokovska naselja imajo višjo najemnino od stanovanj v centru in ali na obrobju mesta," še doda- jajo na občini. Trenutno najvišja najemnina občinskega stanovanja znaša 350 evrov. Seveda na ceno najema vpliva več dejavnikov: urejenost stanovanja, pogoji bivanja, površina, lokacija ... V pripravi je tudi nova sprememba zakonodaje, po kateri bi se cene neprofitnih najemnin dodatno povišale, a na ptujski občini menijo, da to še vsaj nekaj let ne bo v veljavi. Razpolagajo sicer z več stanovanji v blokovskih naseljih kot v strogem centru mesta. Za najem stanovanja cela plača Najemnine tržnih stanovanj na Ptuju so v zadnjih letih dosegle zelo visoke cene. Razlog je jasen: povpraševanje visoko presega ponudbo. Trenutno, na primer eno-sobno stanovanje (Bolha.com), ponujajo za 340 evrov najemnine na mesec (37 m2, četrto nadstropje), za 70 m2 lastniki pričakujejo 650 evrov mesečno, za 114 m2 pa 850 evrov, kar je skorajda minimalna slovenska plača (902 evra neto). Cene na Ptuju so trenutno celo nekoliko višje kot v Mariboru. Tudi tam se sicer razlikujejo glede več cenovno dostopnih stanovanj. Problem neplačnikov ostaja Kljub temu da so najemnine v občinskih stanovanjih precej nižje kot v tržnih, pa je še vedno precej neplačnikov. V lanskem letu je bilo skupaj obračunanih za 1.062.371 evrov najemnin, od tega plačanih 966.749 evrov. Skupni dolg znaša skoraj 100.000 evrov. Vsa pobrana sredstva pa so vrnjena v upravljanje, zavarovanje in vzdrževanje. Občina za tiste nepremičnine, kjer je (so)lastnica, financira tudi obnove. Praviloma je kot lastnica stanovanj v manjšini: „Pristopimo pa k vsem sanacijam, za katere se večina etažnih lastnikov odloči, ali pa je za sanacijo izdana inšpekcijska odločba." Najpogosteje gre za prenovo strehe, fasade in drugih skupnih delov. Dženana Kmetec torek • 9. aprila 2024 Ljudje odprtih rok Štajerski 3 Ptuj • Cesta v Spuhlji za pešce, še posebej za šolarje, smrtno nevarna Fanta sta se nesreči izognila za sekundo ali dve Starši šoloobveznih otrok iz Spuhlje v mestni občini (MO) Ptuj so upravičeno v skrbeh zaradi varnosti otrok na poti v šolo. Oglasila seje mamica dveh fantkov, ki sta bila decembra le korak ali dva do prometne nesreče. Družina tega dogodka ne more pozabiti, saj sta se fanta za las izognila nesreči, ki seje zgodila zelo blizu njiju, medtem ko sta po bankini ob kritično prometni cesti korakala proti avtobusnemu postajališču. „Dogodka nikakor ne moremo izbrisati iz spomina, znova in znova se poraja vprašanje, kaj bi bilo, če bi šla fanta nekaj trenutkov prej od doma. Decembra so se na cesti Spuhlja-Budina zgodile tri prometne nesreče. Ta, ki jo omenjamo, je bila 15. decembra, nekaj minut pred 8. uro zjutraj. Naj spomnim še na nesrečo, ko je lani sredi junija tovorno vozilo zapeljalo s ceste skozi ciprese na dvorišče stanovanjske hiše. Ali res mora priti do tragedije, da se bodo odgovorni zganili?" sprašujejo starši otrok, ki so dnevno v strahu, ali bodo malčki varno prišli v šolo in se varno vrnili domov. Pločniki ob vseh uličicah, le ob glavni cesti ne Varnostno situacijo bi bistveno izboljšal pločnik, na katerega čakajo več kot 20 let. Leta 2002 se je mestna občina celo v pogodbi, vezani na odlagališče Cero Gajke, zavezala ta odsek pločnika zgraditi. Pločnik bi dejansko moral biti na obeh straneh ceste. V Spuhlji je mestna občina pločnike zgradila po vseh uličicah, najnevarnejši odsek ob glavni cesti pa pustila neurejen. Po tej cesti dnevno pelje 17.000 vozil, od tega 1.200 tovornjakov. In ta cesta brez pločnika je šolska pot. Otroci do avtobusnega postajališča pešačijo po bankini ob cesti, zaradi gostega prometa je pravi podvig tudi prečkanje prehoda za pešce. Vozniki pred prehodom sploh ne ustavijo ali pa le redko. Velikokrat morajo pešci prednost izsiliti, čeprav je to zelo nevarno. Kozel: „Starši imajo prav" Pismo, katerega vsebino povzemamo, je na seji Sveta za preventivo in vzgojo na kratko omenil predsedujoči omizju Franc Kozel. Dejal je, daje problematiko treba vzeti resno in da se želi na to temo pogovoriti z županjo Nuško Gajšek. „Otroci so po moji oceni tukaj ogroženi. Starši imajo prav in jih podpiram. Ne smemo čakati, da se bo nekaj zgodilo. Res pa je, da pločnika z danes na jutri ni moč izvesti," so bile besede, s katerimi seje na dopis odzval Kozel. Krajani, ki živijo ob nevarni glavni cesti, vedo, da se pločnik ne da zgraditi z danes na jutri. Da morajo na to opozarjati več kot desetletje, pa je za njih nesprejemljivo in nerazumljivo. Problematiko varnosti otrok na poti v šolo ob glavni cesti v Spuhlji je treba vzeti skrajno resno, še zlasti v luči več prometnih nesreč, ki so se zgodile lani. Junija je s ceste na dvorišče zapeljal tovornjak, decembra se je pločevina na cesti lomila trikrat - v enem primeru tik pred fantoma, ki sta bila na poti v šolo. Kaj se mora zgoditi, da se bodo odgovorni zganili „Na začetku naselja ni nobene prometne signalizacije, ki bi voznike opozarjala, da tukaj poteka šolska pot. Vse, kar je, je tabla, dob- rih deset metrov pred avtobusnim postajališčem, in še to na tleh ob drogu, kjer praktično nima nobene funkcije, ker je tam tako že prehod za pešce. Na prehodu za pešce je treba velikokrat izsiliti, da lahko prečkaš cesto, po kateri drvijo tovornjaki in osebni avtomobili s skoraj nezmanjšano hitrostjo. Imamo šoloobvezne otroke, ki ne morejo do avtobusnega postajališča po drugi, varni poti. Upravičeno smo razburjeni in zahtevamo, da se v tem delu naselja prioritetno uredi pločnik. Vsak dan smo pod stresom, promet se dnevno povečuje, varnost otrok in drugih udeležencev v prometu, ki živimo v tem delu Spuhlje, pa zmanjšuje. Onemogo- čena nam je varna pot do naselja, v katerega spadamo. Zahtevamo jasen odgovor odgovornih oseb, kdaj in kako bo urejen ta nevaren del šolske poti v Spuhlji. Mora priti do tragedije, da se bodo odgovorni zganili," sprašujejo krajani Spuhlje. „Ne sprejemamo odgovora, da je to del obvoznice! Šolska pot mora biti označena skladno s predpisi, življenja naših otrok in vseh, ki tukaj živimo, niso »del obvoznice«," je v dopisu odgovornim navedla mamica, ki jo resnično skrbi za varnost vseh otrok, ki v Spuhlji nimajo varne šolske poti. Še danes je pretresena ob misli, kaj bi se lahko otrokoma zgodilo na poti v šolo. Mojca Zemljarič Podravje • Brezposelnih na Ptujskem manj, na Mariborskem več od povprečja Ptujčani in Ormožani hitreje najdejo novo službo Podatki o stanju na delovnem trgu, od števila delovno aktivnih in brezposelnih do ponudbe in povpraševanja po delovnih mestih, se po Sloveniji precej razlikujejo, in to celo znotraj Podravja, kjer ima Zavod za zaposlovanje Slovenije (ZRSZ) dve območni službi (OS): Maribor in Ptuj. Mariborska pokriva upravne enote Lenart, Maribor, Pesnica, Ruše in Slovenska Bistrica, ptujska pa upravni enoti Ptuj in Ormož. Skupaj na tem območju živi nekaj manj kot 330.000 ljudi, od tega skoraj tri četrtine na Mariborskem, ena pa na Ptujskem. Januarja letos je bilo na tem območju delovno aktivnih prebivalcev 132.161 - 102.187 znotraj OS Maribor in 19.974 znotraj OS Ptuj. V celotnem Podravju 8.866 brezposelnih Trend naraščanja delovno aktivnega prebivalstva sicer na ZRSZ beležijo za celotno Slovenijo, a v povprečju zgolj 1,3-odstotnega. Kljub temu pa je stopnja registrirane brezposelnosti, torej oseb, ki so prijavljene na zavodu za zaposlovanje, na Mariborskem še vedno večja od 5,2-odstotnega slovenskega povprečja, saj je januarja znašala 6,3 odstotka. Po drugi strani pa je slika na Ptujskem ugodnejša, saj je brezposelnih pet odstotkov, torej manj od povprečja. Kaj to pomeni v konkretnih številkah? Konec februarja je bilo v Podravju registriranih 8.866 brezposelnih oseb, od tega 6.859 na Mariborskem in 2.007 na Ptujskem, kar pomeni za 4,1 oz. 2,3 % manj kot v enakem obdobju lani. V tem času se je v Sloveniji brezposelnost, brez službe je bilo 49.716 oseb, zmanjšala za povprečnega 3,7 odstotka. So pa bili delavci brez službe krajši čas od slovenskega povprečja, ki je dobri dve Kaj iščejo delodajalci Območna služba ZRSZ Ptuj je od januarja do februarja objavila 1.085 prostih delovnih mest. Med njimi je bilo največ povpraševanja po delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih (159), varilcih (60), voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev (47), kuharjih (46), elektroinštalater-jih (36), čistilcih in strežnikih v uradih, hotelih in drugih ustanovah (32), delavcih v zdravstveni negi (59), delavcih za preprosta dela na visokih gradnjah (24) pa tudi po strugarjih, orodjarjih, strojnih tehnikih, bolničarjih ne-govalcih, upravljavcih strojev za šivanje in elektromehanikih. V OS Maribor, kjer je bilo objavljenih 2.810 prostih delovnih mest, pa je bilo največje zanimanje za varilce (238), strokovne sodelavce za zdravstveno nego (145), elektroinštalaterje (129), čistilce in strežnike (110) ter delavce za preprosta dela pri nizkih gradnjah (102). leti (24,9 meseca); na Mariborskem so namreč delo v povprečju iskali 22,5 meseca, na Ptujskem pa precej manj - 15 mesecev. Na območju ptujske službe zavoda za zaposlovanje je trenutno največ povpraševanja po delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih. Fotografija je simbolična. Po 50. letu manj zanimivi Na Ptuju opažajo precej razgibano dogajanje na trgu dela, kjer se je po eni strani v zadnjem letu dni povečalo število na novo prijavljenih oseb na zavodu, in to za 20,3 odstotka (v Sloveniji za 10,4, na Mariborskem za 7,2), po drugi strani pa, kot rečeno, ti hitreje najdejo novo zaposlitev. Med brezposelnimi je tako v slovenskem povprečju kot na območju OS Maribor nekaj več moških kot žensk (48 %), medtem ko je na območju OS Ptuj obratno: brezposelnih je več žensk (52,1 %). Delež oseb brez zaposlitve pa je povsod največji med dolgotrajno brezposelnimi in tistimi, ki so starejši od 50 let. Na Ptujskem Tretjina prejema denarna nadomestila Po podatkih Zavoda za zaposlovanje Slovenije je januarja letos 33,6 % v državi registriranih brezposelnih oseb prejelo denarno nadomestilo, in to v povprečju 858,40 evra bruto. Na Mariborskem je bilo takih oseb 2.611 ali 37 % višina povprečnega bruto denarnega nadomestila pa je znašala 893,69 evra. Na Ptujskem je 675 ali 32,9 % brezposelnih v povprečju prejelo 860,85 evra. je dolgotrajno brezposelnih 32 % vseh, kar je manj od slovenskega povprečja (41,5 %), med starejšimi od 50 let pa 41,6 %, kar je več od povprečja (38 %). Dobra tretjina brezposelnih v Sloveniji ima osnovnošolsko izobrazbo ali manj, na Ptujskem pa ta delež predstavlja le dobro četrtino. Medtem ko je v slovenskem merilu med brezposelnimi 14,4 % tistih z visokošolsko izobrazbo, pa je tudi ta delež na območju OS Ptuj nižji - 13,6 % vseh brezposelnih. Senka Dreu Foto: CF 4 Štajerski Podravje torek • 9. aprila 2024 Ptuj • Kresovanje in koncerti ob prazniku dela Nekaj cest 1. maja zaprtih Eni prazniki so se šele zaključili, pa se že pripravljamo na nove. 1. maj, praznik dela, je pred vrati. Tudi letos se bodo Ptujčani ob tej priložnosti lahko zabavali. Tradicionalno kresovanje pod gradom bo ponudilo kar nekaj zanimivih dogodkov. Foto: CG Organizatorji komercialnega dela bodo poskrbeli za dober koncertni program, a uspeh dogodka bo odvisen predvsem od vremena. Tudi letos bodo na Panorami 30. aprila, na predvečer praznika dela, tradicionalno prižgali velik kres. Ker so jim jo lani nepridipravi nekoliko zagodli in ga predčasno zakurili, bodo letos organizatorji še bolj previdno varovali pripravljeni kup lesa. Sočasno s prižigom, v torek, se obeta tudi pestro koncertno dogajanje. Za izvedbo komercialnega dela bo poskrbelo podjetje Kreativno mesto, ki je organiziralo že nekaj uspešnih prvomajskih pa tudi drugih dogodkov na območju ptujske občine in okolice. Zaradi dogodkov ob prazniku dela bo od torka popoldne (od 16. ure) do srede zjutraj (do 8. ure) popolna zapora Dravske, Cankarjeve, Prešernove ulice ter območje Raičeve ulice, med parkiriščem pod gradom in objektom Vičava 1. Kresovanje se bo začelo ob 19. uri, sam kres bodo prižgali nekoliko kasneje, obiskovalce pa bodo zabavali Ljubavnici, Nina Donelli, Dejan Dogaja Band in skupina Smile. V primeru slabega vremena bo prireditev odpadla. Prav neugodna napoved in dež sta lani preprečila tudi izvedbo koncertov ob Ptujski noči, zato organizatorji in Ptu-jčani toliko bolj upajo, da tokrat ne bo tako. Dženana Kmetec Destrnik • Sončne elektrarne na dveh javnih stavbah Postavili bodo 399 panelov Svetniki so na dopisni seji potrdili investicijsko dokumentacijo za postavitev sončnih panelov na stavbah osnovne šole in zdravstvenega doma. Foto: SD Na strehi stavbe OŠ Destrnik naj bi še letos postavili sončno elektrarno. Glavni razlogi za gradnjo sončnih elektrarn so jasni, saj spodbujajo trajnostni razvoj, zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov ter zagotavljajo boljšo energetsko neodvisnost in ekonomsko stabilnost lokalnih skupnosti. Obe javni stavbi sta tako po svoji legi kot možnosti priključitve na elektroenergetsko omrežje primerni za namestitev sončne elektrarne, Občina pa je že pridobila soglasje za njuno priključitev. Prvi projekt se nanaša na gradnjo sončne elektrarne na strehi osnovne šole, na kateri naj bi postavili 335 modulov oziroma pane-lov. Vrednost investicije je skupaj z DDV ocenjena na dobrih 181.000 evrov, od katerih jih skoraj 108.000 pričakujejo od Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Z drugim projektom načrtujejo gradnjo sončne elektrarne na strehi zdravstvenega doma; ker je manjša stavba, bo ustrezno manjša tudi elektrarna, saj bodo na njej montirali 64 modulov. Investicija je vredna nekaj čez 75.000 evrov, od katerih bo delež občine 35.000, delež pristojnega ministrstva pa 40.000 evrov. Več kot 19.000 evrov prihranka Županjo Vlasto Tetičkovič - Toplak so svetniki obenem pooblastili, da oba projekta prijavi na razpis za sofinanciranje izgradnje novih naprav za proizvodnjo električne in sončne energije za obdobje 2024 do 2026, in sicer iz naslova Načrta za okrevanje in odpornost. Če bo šlo po načrtih, bodo obe sončni elektrarni v skupni vrednosti dobrih 256.000 evrov in s skoraj 60-odstotnim sofinanciranjem postavili še letos: s tisto na šolski strehi naj bi na leto prihranili 13.600, z elektrarno na strehi zdravstvenega doma pa dobrih 5.500 evrov. SD Središče ob Dravi • Z županom ob 68. občinskem prazniku Osnova so delovna mesta, dom in vrtec Lansko leto je bilo v Središču ob Dravi investicijsko naravnano, tudi zato, ker jim je zaradi iztekajoče se finančne perspektive uspelo kar nekaj projektov izpeljati s finančno pomočjo EU in države. Občinski praznik, tokrat že 68. po vrsti, je priložnost za pregled rezultatov minulega dela in napoved načrtov za letošnje leto. Verjetno najpomembnejša investicija je bila dokončanje gradnje vodovodnega projekta Oskrba s pitno vodo v porečju Drave na območju treh občin: Ormož, Središče in Sveti Tomaž. Ker je bil delež gradnje v občini Središče ob Dravi z 8,5 odstotka najmanjši, je šlo iz proračuna tudi najmanj denarja, a še zmeraj 660.000 evrov, od tega lani dobrih 143.000 evrov. »Izpostaviti moram še ureditev poslovne cone Lipje, za katero smo pridobili 442.000 evrov nepovratnih sredstev, sami pa primaknili še 254.000 evrov,« pripoveduje župan Toni Jelovica. »Nekaj manj kot 64.000 evrov smo dobili iz naslova obmejnih občin, denar pa vložili v javno razsvetljavo v Gode-nincih.« Leto v znamenju projektiranja Med večje investicije sodi še obnova sanitarij in garderob pri šolski telovadnici, ki je bila ocenjena na 111.000 evrov in za katero so preko razpisa Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport pridobili sofinanciranje v višini 50.000 evrov. Šola je v okviru skupnega projekta treh občin dobila še kolesarnico, ki je občinski proračun stala dobrih 4.000 evrov. »Letošnje leto bo, kot kaže, v Toni Jelovica: »Medtem ko je bilo lansko leto izrazito investicijsko naravnano, bo letošnje v znamenju projektiranja novih načrtov.« znamenju projektiranja. V pripravi je dokumentacija za nadaljevanje skupne gradnje vodovoda v dolžini devetih kilometrov, ki je brez DDV ocenjena na okrog 3,5 milijona evrov. V roku meseca dni pričakujemo gradbeno dovoljenje, prav tako pa tudi za 2. fazo poslovne cone Lipje. Sprejeli smo že lokacijski načrt za Športni park Trate, kjer bomo gradili atletsko stezo s pomožnim igriščem. Letos računamo na pridobitev gradbenega dovoljenja, drugo leto pa na gradnjo, ki naj bi stala 650.000 evrov. Seveda bomo sredstva iskali na razpisih.« Stara vaga se imenuje 1,5 milijona evrov vreden projekt gradnje poslovno-stanovanjskega objekta v središču občine. Obstoječi objekt, katerega 80 odstotkov je občina že lastnica, za preostalih 20 odstotkov pa se za odkup še dogovarjajo, bodo porušili in na njegovem mestu postavili novega. V pritličje se bosta selila zdravstveni dom in lekarna, prostor pa bo tudi za fizioterapijo in kakšno slaščičarno. V nadstropju bodo štiri stanovanja. Poleg poslovne cone, ki prinaša nova delovna mesta, je za obstanek mladih doma ali celo njihov prihod v Središče pomembno, da imajo možnost za nakup nepremičnin. »Tiste, ki so na voljo, so takoj prodane, zato poleg omenjenih stanovanj že pripravljamo tudi spremembo prostorskih aktov za gradnjo petih do sedmih hiš. Vse to nas vodi do vrtca, ki je naša težava, saj je eden najstarejših na Ormoškem, malčki pa so že zdaj razdeljeni v oddelkih na dveh lokacijah: trije so v vrtcu, eden pa v šoli. Čas je, da začnemo snovati nov in sodoben vrtec, v katerem bo za vse dovolj prostora,« pravi Jelovica, obenem pa dodaja, da skušajo z občinskimi financami ravnati čimbolj gospodarno in tako, da se ne bi po nepotrebnem zadolževali.« Senka Dreu Haloze • V Zavrču rahel porast, v Cirkulanah upad otrok Vpis v vrtec in v šolo zadovoljiv Osnovno šolo Cirkulane-Zavrč letos obiskuje 227 učencev in učenk, 70 v Zavrču in 157 v Cirkulanah. V prihajajočem šolskem letu jih bo na obeh lokacijah šole pet manj; v Zavrču jih bo 66, v Cirkulanah pa 156. V prvi razred OŠ Zavrč je vpisanih devet otrok, kar je v primerjavi z letošnjim šolskim letom za dva več. Oddelke bodo ponovno združevali, in sicer prvi in drugi, tretji in četrti ter peti in šesti razred. »Občina vsako leto financira stroške dela za poučevanje v ločenih skupinah, in sicer pri slovenščini, matematiki in spoznavanju okolja,« je povedala Petkova, ki bo tudi letos zaprosila šolsko ministrstvo, da bodo oddelki zadnje triade samostojni. Kadrovskih težav trenutno ni- majo, bodo pa poiskali nadomestilo za delavko na porodniškem dopustu. Morebiti bo treba še koga dodatno zaposliti zaradi razširjenega programa, ki ga v celoti uvajajo s prvim septembrom. Za šolo bo to precejšen organizacijski zalogaj, predvsem zaradi usklajevanja urnikov predmetnih učiteljev, ki se vsaj enkrat dnevno vozijo iz Zavrča v Cirkulane ali obratno. V OŠ Cirkulane bo vrata učenosti jeseni prvič odprlo 15 otrok, trenutno jih je v prvem razredu 11. Kombiniranega pouka ne izvajajo. Podobno stanje je tudi na obeh lokacijah vrtca, ki deluje pod okriljem šole. Vrtec trenutno obiskuje za 110 otrok, 48 v Zavrču (kjer maja pričakujejo še tri) in 62 v Cir-kulanah. Glede na podatek o vpisu za šolsko leto 2024/2025 bo tudi malčkov od jeseni v vrtcu nekoliko manj; v Cirkulanah 58, v Zavrču pa 43 (skupno 101). V završkem vrtcu, kjer bodo Število otrok v občinah Zavrč in Cirkulane Leto Zavrč Cirkulane 2022 12 12 2021 9 15 2020 12 19 2019 13 11 2018 12 19 2017 10 16 Ravnateljica Suzana Petek je z vpisom za novo šolsko leto zadovoljna. od maja z dodatnimi vpisi treh otrok zasedena vsa prosta mesta v treh oddelkih, sicer že nekaj časa upajo na razširitev z nadstreškom ter ureditev zunanjih površin z igriščem. Občina je za načrtovano naložbo že pridobila gradbeno dovoljenje, začetek izvedbe pa bo odvisen od tega, koliko denarja jim bo uspelo pridobiti na državnih razpisih. Če bi se v prihodnje število predšolskih otrok še povečevalo, bi sicer lahko dodatne prostore pridobili s preureditvijo šolskega podstrešja. RK Foto: SD Vir: SURS Foto: EK torek • 9. aprila 2024 Ljudje odprtih rok Štajerski 5 Rogatec • V šoli uvedli kodeks primernega oblačenja in zunanje urejenosti Nič več prekratkih majic in predolgih nohtov OŠ Rogatec je te dni zaradi novega pravilnika primernega oblačenja učencev, ki so ga uvedli 20. marca, v središču pozornosti širše javnosti. Pravila so oblikovali v sodelovanju s strokovnimi delavci šole, učenci in starši, katerih mnenje je bilo zelo pozitivno, saj so celo predlagali, da bi dodali še prepoved uporabe make-upa. Soglasno so jih podprli tudi v svetu šole. OŠ Rogatec je dopolnila pravila šolskega reda: prepovedana so oblačila z neprimernimi napisi, zgornji deli oblačil segajo do pasu, spodnji pokrivajo zadnjico, dolžina nohtov mora omogočati varno izvedbo predpisanih vaj in nalog šolskega procesa. V dopolnjena pravila šolskega reda so vključili tudi prepoved uporabe pametnih ur in drugih akustičnih naprav, prepoved uporabe mobilnih telefonov pa so uveljavili že prej. Učenci jih imajo v garderobah, uporabijo jih lahko le v nujnih primerih. Vključili pa so tudi osebne preglede predmetov učencev na podlagi okrožnice in protokola ministrstva za šolstvo, predvsem torb učencev, pri katerih prihaja do sumov, da imajo pri sebi droge, alkohol, orožje ali kakršenkoli drugi nevarni predmet. Foto: Črtomir Goznik Alenka Virant, ravnateljica VIZ OŠ Rogatec: "Šola s pravili šolskega reda razvija varno in spodbudno okolje, kot to najbolje ve in zna, vse v dobro otrok. Pri kodeksu primernega oblačenja ne gre za neko konservativno zadevo, ampak za vrednote, ki so normalne, za etiko in normo, ki bi morala imeti mesto v šolskem prostoru in bi jo morali upoštevati." Foto: Črtomir Goznik Zanimivo (in vzpodbudno) je, da so pravila oblačenja v šoli oblikovali na podlagi predhodnih predlogov učencev višjih razredov v okviru delavnic, ki so jih izvajali v šolskem letu 2022/2023, kjer so družno ugotavljali, da na šolske hodnike in v razrede nikakor ne sodijo majice z grdimi napisi, prekratke majice pri deklicah in preveč gole kože, pa tudi preveč urejeni in dolgi nohti, ki so lahko problem ne le pri športni vzgoji, temveč nasploh. V kodeks primernega oblačenja in zunanje urejenosti učenca so zapisali, da učenci hodijo v šolo primerno oblečeni, da ne nosijo oblačil z neprimernimi, nespoštljivimi in žaljivimi slovenskimi in tuje-jezičnimi napisi, da hodijo v šolo z zgornjimi deli oblačil, ki segajo do pasu, spodnji deli pa so tako dolgi, da v celoti pokrijejo zadnjico. Dolžina nohtov pri učencih pa mora biti takšna, da po presoji učitelja omogoča varno izvedbo predpisanih vaj in nalog šolskega procesa. V pravilnik so tudi zapisali, da mora učitelj o učencih, ki ne spoštujejo navedenih pravil obnašanja in jih je nanje učitelj opozoril ter se z njimi pogovoril (kar je moral tudi zabeležiti), obvestiti razrednika. V primeru ponavljajočih se kršitev obnašanja se učencu izreče vzgojni ukrep. Lahko se oblečejo po svojih željah, a morajo upoštevati pravila Ravnateljica Alenka Virat pravi, da OŠ Rogatec ni najbolj izstopajoča šola glede (ne)primernih ob- lačil. Tu in tam pa se je zgodilo, da je imela kakšna učenka prekratko majico, prekratki spodnji del, ki ni pokrival zadnjice, učenec nep- Bti^to ^giMP rimemi napis na majici (fuck off ipd.), to pa je bilo tudi vse. Sicer naj bi v šoli veljala splošna urejenost. Po uveljavitvi kodeksa primerne- ga oblačenja in zunanje urejenosti učenca zgoraj opisanih primerov ni več. So pa kodeks oblačenja sprejeli tudi ali predvsem kot preventivo za naprej, da tega več ne bo. Ministrstvo za šolstvo glede oblačenja in ličenja sicer ne daje konkretnih navodil, imajo pa to možnost šole uvesti z internimi akti. Vsaka šola je po svoje specifična, ima svoje probleme. „V naše akte smo to vključili dobronamerno. Če smo jih že spreminjali, smo jih dopolnili še s kodeksom primernega oblačenja. Pouka nimamo samo v šoli, imamo Foto: Črtomir Goznik Učenci OŠ Rogatec spoštujejo pravila primernega oblačenja. Prepričani so, da „izzivalno" oblačenje ne sodi v šolo, kot tudi ne predolgi nohti. tudi dneve dejavnosti, na katerih morajo naši učenci prav tako upoštevati kodeks oblačenja. Nikoli pa pri nas nismo razmišljali o šolskih uniformah. Osebno tega ne podpiram. Naj se otroci oblečejo po svojih željah, pri tem pa upoštevajo nekatera pravila," je o novih pravilih oblačenja še povedala ravnateljica Alenka Virant. Čestitke in podpora iz vse Slovenije Ravnateljica mora sicer te dni odgovarjati na številna vprašanja o tem, kako jim je to uspelo. Sledili so le željam učencev, da se na tem področju naredi red, s čimer so le-ti pokazali veliko stopnjo zrelosti ter spoštovanja etike in morale. Z vseh koncev Slovenije prihajajo pozitivni odzivi ljudi, ki so zapisali, da jih navdaja optimizem, ker še obstajajo ljudje, ki cenijo človeško dostojanstvo in pravila v našem obnašanju. Čestitajo in podpirajo nov šolski red pravilnega, primernega obnašanja na OŠ Rogatec. Prav bi bilo, če bi ta šola postala zgled in vzpodbuda tudi drugim šolam po Sloveniji. MG Podravje • Učenje bontona se začne doma O rokovanju odloča ženska Simona Lečnik Očko, svetovalka za poslovni bonton in komunikacijo, opaža, daje med ljudmi vse manj pozdravljanja, briše se meja med vikanjem in tikanjem, pri rokovanju pa je najpogosteje kršeno pravilo, ko ob srečanju moški takoj ponudi ženski roko. O rokovanju odloča ženska, razen kadar gre za poslovno hierarhijo. Lečnik Očko je poudarila, da se učenje bontona začne doma, ko otroci opazujejo svoje starše in za njimi ponavljajo. Pred časom je srečala fanta, ki je na šolskem hodniku pozdravil ravnatelja, čistilke, ki je bila le nekaj metrov stran, pa ne. Takšno vedenje je neprimerno, predvsem pa nespoštljivo. Prav tako v družbi vse bolj izginja pozdravljanje, največkrat z izgovorom, da vseh ljudi pa res ni treba pozdraviti. »Pozdrav je osnova, ne le bontona, ampak vzgoje. Tudi, če nas pozdravi neznana oseba, vedno odzdravimo,« je poudarila predavateljica in dodala, da prvi pozdravi tisti, ki vstopi v prostor. V nadaljevanju se je dotaknila tudi primernosti oblačil na različnih Simona Lečnik Očko je med drugim povedala, da se rokujemo se stoje, vendar nikoli čez mizo. »Stisk roke mora biti ravno pravšnji, ne takšen, kot bi ga imel Martin Krpan, prav tako ne kot mrtva riba.« dogodkih. Na splošno velja, da naj bo izbrana obleka letom in telesu primerna. »Pri 60 letih se ne bomo poskušali »stlačiti« v maturantsko obleko, ki smo jo nosili pri dvajsetih. Opažam tudi, da zaradi izgube odvečnih kilogramov zelo hitro zamenjamo celotno garderobo. Če pa se zgodi ravno obratno, pa oklevamo in se trudimo s pretesnimi oblačili. Je pač treba izbrati večjo konfekcijsko številko, da nimamo potem težav s počenimi šivi in potrganimi gumbi,« je ponazorila Lečnik in dodala, da znamke nikoli ne igrajo posebne vloge. »Obleka ne naredi človeka, naredi pa močan vtis. Z oblačili utelesimo sebe, svoj karakter, znamke pa pri tem niso pomembne. Pomembno je, da Česa ne smemo reči ob prejemu darila Pri obdarovanjuje pomembno to, da darilo takoj pogledamo in se zahvalimo. Nikoli ne govorimo stavkov, kot so »res ne bi bilo treba« ali pa »zakaj si delate nepotrebne stroške«. V poslovnem svetu se darilo načeloma izroči po glavni jedi. Vse, kar nam pri jedi morebiti pade iz rok, pustimo na tleh. Prav tako praznih krožnikov ne zlagamo drug na drugega, ampak pustimo, da to naredijo zaposleni. se v izbranem kosu oblačila dobro počutimo, krila ne smejo biti prekratka, dekolteji pa ne pregloboki.« Paziti je treba tudi na vonjave, ki so lahko zelo moteče in neprijetne: »In potem se dogaja, da ti sodelavci za rojstni dan kupijo set za tuširanje in upajo, da boš vendarle sam ugotovil, da nekaj ni v redu.« Z zamujanjem krademo drugim dragoceni čas Lečnik Očko je namenila še nekaj besed točnosti. Poudarila je, da je točnost še vedno vrlina kraljev, čas pa je vedno več ljudem izjemno dragocen. Ob koncu predavanja se je dotaknila še mobilnih telefonov, ki med pogovorom nikakor ne spadajo na mizo. Poleg tega ni primerno, da se z nekom v javnosti pogovarjamo zelo na glas in po možnosti vklopimo še zvočnik. Osebe prav tako ne kličemo v eni minuti 15-krat zapored, ampak počakamo, da nam klic vrne, ko bo utegnila. Zelo dobro obiskan dogodek je organizirala Ljudska univerza Ptuj v sodelovanju z Mestnim kinom. E. K. Foto: ČG 6 Štajerski V središču torek • 9. aprila 2024 Podravje, Slovenija • Zlati nakit preživel tisočletja in vse svetovne krize Rekordna rast cen Zlato je žlahtna kovina, ki vrednost ohranja skozi tisočletja. Zgodovinski viri navajajo, da so ljudje zlati nakit nosili že v tretjem tisočletju pred našim štetjem, se pravi pred 5.000 leti. Če se je ohranil toliko časa, verjetno ni razloga, da ne bi zaznamoval tudi življenja v prihodnosti. Zlati nakit je večen in velja za klasiko, ohranja tudi vrednost. Sicer ne nakupne cene, kljub temu je vedno nekaj vreden, odvisno od cen zlata na trgu oziroma borzi. Zlatarji še zdaleč nimajo tako enostavnega dela, kot se morda zdi na prvi pogled. Konkurenca, ki jim korenito sega v dejavnost, so prodajalci nakita, ki jim je z všečnim dizajnom uspelo zgraditi zveneče blagovne znamke, na podlagi znamk pa držijo visoke cene. Čeprav ni nujno, da so izdelki s sicer visoko ceno kakovostni. Medtem ko njihova vrednost sčasoma zvodeni, je zlati nakit vedno nekaj vreden, pa četudi je star 50 let ali več. Posebej stari kosi nakita so tudi primerki za zbiratelje, njihove cene pa zelo visoke. Nakit iz rumenega zlata postaja ponovno popularen Prodaja zlatega nakita je po besedah zlatarjev zelo odvisna od kupne moči v lokalnem okolju, pa tudi širšega ekonomskega dogajanja doma in po svetu. Zlato je luksuzna dobrina, v času kriz ga ljudje kupujejo manj, govorijo izkušnje zlatarjev. Čeprav je bilo zlato v očeh mladih generacij zadnja leta popolnoma spregledano, se sedaj trend obrača v prid zlatarskih mojstrov. „Opažamo, da povpraševanje mladih po zlatem nakitu raste, kar nas veseli. V času nekdanje Jugoslavije je bil zlati nakit zelo popularen, potem je šlo zanimanje zanj v zaton. Po letu 2000 je začel v ospredje prihajati nakit iz drugih materialov: srebra, jekla in titana ter umetnih materialov - tako imenovana bižuterija. Rumeno zlato se sedaj vrača, postaja vedno bolj popularno, ljudje radi podarijo nekaj vrednega in trajnega, trajnostni spomin. Verjetno je razlog, da se zlato popularizira, tudi rast njegove borzne cene. Zlato bo vedno imelo neko vrednost," je Zlato je najvarnejša naložba Poznavalci trga zlato ocenjujejo kot najvarnejšo naložbo. Zadnjih 15 let je ustvarilo tudi zavidljiv donos. Leta 2008je bila cena za kilogram zlata 20.000 evrov, pred tednom dni je bila 68.000 evrov. Vodilna proizvajalka rude zlata je Kitajska, največja proizvajalka zlatega nakita na svetu pa Indija. Stoletja je za največjo svetovno proizvajalko in izvoznico zlatega nakita veljala Italija. Največ zlata na svetuje v nakitu, okoli 50 odstotkov (89.000 ton). Po podatkih iz leta 2018 je bila zaloga neizkopanega zlata 57.000 ton, 31.500 ton naložbenega zlata je bilo v lasti javnega sektorja in 40.000 v lasti zasebnikov. poudarila Maja Tofant, ki je predstavnica četrte generacije znanih ptujskih zlatarjev. Povedala je še, da med zlatim nakitom prodajo največ ženskih uhanov in poročnih prstanov, zelo aktualni so obeski s simbolno in personalizirano vsebino, da na njih gravirajo ime ali datum. Pri poročnih prstanih je trenutno moda, da so obročki ožji. Trendi v oblikovanju zlatega nakita se po besedah zlatarke Maje Tofant spreminjajo zelo počasi. „Pri zlatem nakitu se ne smemo ozirati toliko na modo. Zlatnina je vedno veljala kot dragocenost, to je trajnostni nakit, zato so tudi oblike bolj klasične ali z minimalnimi odstopanji od klasike." Foto: CG Foto: CG torek • 9. aprila 2024 Ljudje odprtih rok Štajerski 7 Trende narekuje internet Poplava cenenega nakita ali nakita, ki temelji zgolj na imenu blagovne znamke ter všečnem, trendovskem oblikovanju, je zlatarjem vsekakor konkurenca. „Danes trende narekuje internet. Veliko je v reklami. Blagovna znamka naredi reklamo, ljudje te izdelke kupujejo, čeprav blago nima nobene vrednosti. Tako plačajo za design in blagovno znamko, cene izdelkov pa dosegajo cene zlatega nakita. Morda bi lahko s kakšnim bolj modernim pristopom ter oglaševanjem popularizirali tudi zlati nakit," razmišlja Darko Divjak. „Veseli nas, da je zlati nakit ponovno v ospredju, ker mladi ga včasih niso želeli. Nad zlatnino so se celo zmrdovali. Nekoč sta prišla denimo v zlatarno botra in birmanec, pa birmanec ni pokazal prav nobenega interesa za zlati nakit. Danes se je situacija zelo spremenila, mlade zlato zanima. In to zanimivo, da ne toliko belo, ampak rumeno zlato. Spremembo tega trenda pripisujemo družbenim omrežjem, ki narekujejo modne smernice. Instagram je tisti, kije populariziral rumeno zlato," je pojasnila Maja Tofant. Za zakramente in življenjske prelomnice še vedno darilo zlato Tudi zlatar Srečko Bedrač se strinja, da se je kultura nošenja nakita zadnja desetletja korenito spremenila. „Včasih so imele ženske polne roke zlatih prstanov, na vsakem prstu celo po dva ali tri. Če bi se danes katera tako okitila, bi jo verjetno gledali malo postrani. Nedvomno ljudje zlati nakit še vedno nosijo, morda bolj izbrane kose. Vsekakor se je trend nakupov zlatega nakita zadnja desetletja vidno spremenil. Večinoma je še vedno tradicija, da življenjske dogodke, kot so sprejemi zakramentov, spremlja kos podarjenega zlatega nakita. Za krst so to zlata ogrlica, obesek angelčka ali križca. Botri so birmancem v preteklosti tradicionalno podarjali zlatnino. Potem je to šlo iz Zakonca Divjak se skupaj s svojimi zaposlenimi trudita za zadovoljstoo sh-ank, predvsrn pd za kakovostno ponudbo prodajnega asortimana v vseh treh poslomlrncdK; dve sta v p°slovnem centru Domino na Trstenjakovi ulici na Ptuju, tretja pa v Ljutomeru. tradicije, saj so v ospredje stopili računalniki, tablice, telefoni, e-skiroji in podobno. Zdaj se pri birmancih zlato vrača, ker vse drugo otroci do starosti, ko gredo k birmi, dejansko že imajo. Tradicionalno so se ohranili poročni prstani. Pari se večinoma odločajo za belo zlato (80 odstotkov), ali pa kombinacija belo-rumeno in belo-rde-če zlato. Za rumene poročne prstane se pri nas odločajo izjemoma, razen starejši, recimo za zlato poroko. Medtem ko pri poročnih prstanih prevladuje belo zlato, se je pri drugih kosih nakita (uhani, prstani, ogrlice) v glavnem ohranilo rumeno." Kriza leta 2008 bistveno posegla v prodajo Bedrač je navedel, da se je povpraševanje po zlatem nakitu v zadnjih desetletjih precej zmanjšalo. „To se ni zgodilo z danes na jutri, postopoma so se trendi spreminjali. Smo pa krizo občutili po letu 2008, takrat je promet padel za 50 odstotkov. Na tej ravni se sedaj držimo, vmes nas je zamajala še korona. Ljudje si v draginji luksuznih dobrin, kot je zlato, ne zmorejo privoščiti. Tisti, ki imajo denar, pa kupujejo drugje (na Dunaju, v Milanu) in tudi dražje Največ prodajo ženskih uhanov in moških verižic Ptujski zlatarji pravijo, da med zlatim nakitom prodajo največ ženskih uhanov, pri nakitu za moške pa največ verižic. Podarjanje zlatega nakita je še vedno tradicija ob rojstvu otrok, svetem krstu in birmi ter okroglih življenjskih jubilejih. Največ poročnih prstanov je še vedno zlatih, bodisi iz rumenega, belega ali rdečega zlata. Poročni prstani so klasika prodaje. Poleg zlatih gredo dobro v prodajo prstani iz jekla in titana, obe kovini sta kakovostni, nakit iz njiju pa prav tako lep in eleganten ter cenejši od zlata. Družina Tofant ima zlatarno v nakupovalnem središču Supernova, delavnico oziroma lokal so ohranili tudi v starem mestnem jedru v Krempljevi ulici. kose, kot so pri nas." Najbolj ekskluziv-ni zlati nakit, ki ga je izdelal, je bil komplet 300-gramske zlate moške ogrlice in 100-gramske zapestnice s kraljevim gosto pletenim vzorcem. Danes bi bila takšna ogrlica vredna več kot 30.000 evrov. Med posebnimi kosi je bil tudi unikatni prstan z briljantom, za katerega je stranka odštela nekaj tisoč evrov. Zlati nakit lahko popravijo, prilagodijo, zloščijo ... V Zlatarni Divjak so pojasnili, da je zlati nakit trajnostnega značaja in zato poseben, tradicionalno cenjen. „Ne samo, da trajno ohranja neko vrednost, lahko se ga tudi popravi: razširi ali oža, podaljšuje in skrajšuje, čisti, polira, pokrpa oziroma lota. To je trajnostna smer, ki bi lahko bila v prihodnosti zanimiva tudi za mlade. Ljudje so vedno radi nosili nakit, še posebej ženske. Lahko se prenaša iz roda v rod, gospodarske krize so pripeljale do tega, da je včasih povpraševanje po njem večje, drugič manjše. Ko je gospodarski razcvet, je povpraševanje večje, med krizami je manjše. Trenutno smo v zahtevnih časih, ko ljudje ne vedo, kaj bo jutri, povpraševanja je manj. Medtem so se pri izdelavi nakita razvili drugi trendi, proizvajalci so začeli v glavnem uporabljati cenejše materiale. V 90. letih je bil trend srebro, potem sta prišli bižuterija in plastika. Eno je vrednost nakita, drugo je modna muha. Med ljudmi je priljubljen tudi nakit iz jekla, ki pa je prav tako kakovostna kovina," je dejal Darko Divjak in se dotaknil še cen zlata. „Trenutno so zelo visoke, kar je za nas neugodno. V mesecu dni je cena za kilogram zrasla za 5.000 dolarjev. Izdelke, ki jih sedaj prodajamo, smo res kupili po stari ceni. Ampak ko izdelek prodamo in nadomestimo z novim, ga kupimo po novi ceni. Nabavne cene so vsak dan drugačne. Mi imamo več kot 10.000 izdelkov, spreminjati maloprodajne cene na dnevni ravni ni možno, zaenkrat smo ostali na starih," je povedal Divjak. Tudi v zlatarni Divjak pravijo, da se ljudje z zlatom še vedno tradicionalno obdarujejo ob prejemu zakramentov, za rojstne dneve pridejo za slavljenca kupit ogrlice, tudi zaročnih prstanov prodajo kar nekaj. Da danes splet in omrežja narekujejo prodajne trende, velja tudi v zlatarski panogi. „Ljudje želijo kupiti tisto, kar vidijo po televiziji in spletu, na primer v nadaljevankah ali pa na družbenih omrežjih," je dodal Divjak. Mojca Zemljane Foto: CG Foto: CG Kako pomembno in cenjeno je bilo zlato že v davni preteklosti, dokazujejo številni slovenski reki in pregovori. Nekaj vam jih predstavljamo tukaj: Beseda o pravem času je zlato jabolko v srebrni skledi. Bogatemu bolniku tudi zlata postelja nič ne pomaga. Bolja je slamnata pogodba kakor zlata pravda. Bolje je na mekinah dobiti kakor na zlatu izgubiti. Bolje je ponošeno zlato kakor kovano srebro. Bolje je vinar pravičen kakor zlat krivičen. Boljša je domača gruda ko na ptujem zlata ruda. Čas je zlato. Človeku se rado blešči od zlata. Dober nauk je zlata vreden. Dobra volja dar pozlati. Dokler prosi, zlata usta nosi, kadar vrača, hrbet obrača. Gnoj je zlata ruda na njivi. Kadar zlato govori, vsaka beseda slabi. Kdor ne hrani par, ne šteje zlatov. Kdor se z zlatim orodjem bojuje, gotov je zmage. Konj za sto zlatov tudi crkne. Lepše je zlato ponošeno kakor srebro iz nova kovano. Majhen dež — zlat voz. Modrost je boljša kakor zlato in srebro. Ni vse zlato, kar se blešči. Ni zlato vse svetlo. Njemu je lahko, kdor ima zlate rude. Okoli zlatega teleta svet na sapo pleše. Prebrisana glava, pa pridne roke, so boljše bogastvo ko zlate gore. Pred smrtjo so maše zlate, po smrti pa železne. Pridnost ima zlata tla. Pšenica pravi: Vrzi me v blato, dala ti bom zlato. Rana ura — zlata ura. Svoj dom je boljši od zlatega korca. V sredi — v zlati skledi. Več velja učena glava kakor kup zlata. Vreden je zlata in dukata. Z vinarji se prihranijo zlatniki. Začne v zlatu, neha v blatu. Zgodnja danica — pridnim zlatica. Zlat ključ vsaka vrata odpre. Zlata roka železna vrata prebije. Zlata sreda — najboljša skleda. Zlata veriga ne da svobode. Zlatemu maliku se vse klanja. Zlato ima v prahu vrednost kakor v mošnji. Zlato kadar govori, vsak molči. Zlato ne govori, pa premore vse. Zlato orožje — gotova zmaga. 8 Štajerski Ljudje odprtih rok torek • 9. aprila 2024 Skupaj za dobrotnika leta juj* mA Tudi letos smo se v Štajerskem tedniku vključili v vseslovensko akcijo Ljudje odprtih rok, s katero boste vi, bralke in bralci, izbrali dobrotnika leta na našem območju. Namen akcije je prepoznati delo in napor posameznikov, ki so s svojo energijo, delom, predanostjo in nesebičnostjo pripomogli, da je življenje lepše in da tisti, ki jim življenje ne prizanaša, dobijo pomoč, ki jo potrebujejo. Ti ljudje niso le zgled, ampak gonilo pozitivnih sprememb, ki jih naša vse bolj individualizirana in digitalizirana družba še kako potrebuje. Letos so se v ožji izbor akcije na območju Spodnjega Podravja uvrstili Marija Prelog iz Markovcev, Primož Lorbek iz Hajdine in Marjana Cafuta iz Ptuja. Predstavljamo vam jih v nadaljevanju. Za izbranega kandidata oz. kandidatko lahko glasujete tako, da izpolnite glasovnico in jo pošljete na naš naslov. Glasovnice lahko pošiljate do 22. aprila, zmagovalca regijskega izbora pa bomo razglasili 26. aprila. Tekmovanje se bo nato nadaljevalo na nacionalni ravni, končni zmagovalec pa bo razglašen 12. junija. Ljudje danes najbolj potrebujejo pogovor Med nominiranci je kaplan županije sv. Martina na Hajdini Primož Lorbek. Srčnost, topla beseda in skrb za sočloveka so njegova odličnost, zaradi katere ste ga bralci prepoznali kot kandidata za laskavo priznanje Naj dobrotnik. Primožev najljubši rek so besede Alberta Einsteina: „Nikdar ne poučujem študentov, le poskušam zagotoviti pogoje, v katerih se bodo lahko učili." 33-letni kaplan Primož je klic v duhovniški poklic začutil sredi študentskih let. Za bogoslovje se je odločil po dveh letih študija gradbeništva. „Končal sem srednjo gradbeno šolo v Mariboru in nadaljeval s študijem gradbeništva. V poznih najstniških letih je začel trkati božji glas. Vrnil sem se v cerkev, bil organist, z zavr-škim župnikom sva se veliko pogovarjala, tako je odločitev za duhovniški poklic dozorela. Zapustil sem študij gradbeništva in se vpisal na bogoslovje. Teologijo sem študiral v Ljubljani in Zagrebu, novomašniško posvečenje sem imel leta 2019 v domači završki župniji. Pet let sem kaplan na Hajdini, vodim univerzitetno župnijo v Mariboru, sem voditelj hrvaške katoliške misije v Mariboru. Od lani z naddekanom Marjanom Feslom upravljava župnijo Starše, že leta sodelujeva tudi pri projektu donirane hrane, ki jo prevzemava pri trgovcih in dostavljava ljudem, ki jo potrebujejo," je v klepetu ob kavi povedal duhovnik, ki ga imajo na Hajdini in širše ljudje zelo radi. Razlog za to je med drugim njegovo delo z mladi- mi, ki je v prvi vrsti vzgojno in poučno, hkrati pa razgibano, sproščeno, veselo in zabavno. Niso pa samo mladi tisti, ki jim kaplan posveča svoj čas. Dostopen je vsem, če potrebujejo njegovo pomoč. Duhovniški poklic opravlja odgovorno in zavzeto, predvsem pa s srcem. „Rad delam z ljudmi, to mi je v zadovoljstvo in mi tudi največ pomeni." Osebna srečanja so temelj odnosov Kaplan Primož je prepričan, da danes ljudje bolj kot materialno pomoč potrebujejo pogovor in spodbudno besedo. „Pomembno se mi zdi predvsem vzeti čas za človeka. Ne rečem, da ljudje v stiski ne potrebujejo materialne pomoči. Še vedno jo, ampak bolj kot to velikokrat potrebujejo naš čas, čas za pogovor. Imam preprosto ilustracijo za to, kaj pomeni pomoč sočloveka. Zamislimo si, da se otroci igrajo, eden med njimi bi želel premakniti neko breme. Sam ne zmore, zato za pomoč zaprosi dva, tri druge Primož Lorbek otroke in vsi skupaj breme premaknejo. Enako je v svetu odraslosti. Ljudje si moramo pomagati, en drugega slišati. Menim, da je treba človeka, ki se je znašel v stiski, poslušati, se z njim pogovoriti -tudi o razlogih, zakaj je v krizni situaciji, mu nameniti nasvet in toplo besedo, ga usmerjati, pomagati, da bo lahko zaživel sam, brez naše pomoči. Človeka v stiski ne smemo obsojati, ampak mu nakazati rešitev in pot do nje. Danes, ko skoraj več kot v živo komuniciramo po elektronskih napravah, predvsem s kratkimi sporočili, se mi zdi najpomembnejši osebni stik s človekom. Pisanje sporočil nima duše. Dušo imajo pogled iz oči v oči, gestiku-lacija, kretnje, energija človeka, to pa lahko dobimo le v osebnem srečanju. Na tem lahko gradimo iskrene in pristne odnose ter prijateljstva." In kaj bi sporočil politikom „Da bi znali ob ključnih vprašanjih najti skupni jezik. Zdaj je aktualno vprašanje zdravniške stavke. Menim, da bi tukaj morala politika strniti vrste. Politiki bi se morali zavedati svoje odgovornosti, predvsem pa tega, da so v službi ljudi." Mojca Zemljarič PRIMOŽ LORBEK MARIJA PRELOG MARJANA CAFUTA JJbfo (tom žito GLASOVNICA GLASUJEM ZA KANDIDATA: Glasovnice sprejemamo do 22. 4. 2024 na naslov: Radio-tednik Ptuj, Osojnikova c. 3, 2250 Ptuj, ali po elektronski pošti tednik@radio-tednik.si s pripisom: »DOBROTNIK LETA 2023«. Po kruhu se dan pozna. torek • 9. aprila 2024 Ljudje odprtih rok Štajerski 9 Moje poslanstvo je pomoč drugim Marija Prelog iz Markovcev je že vrsto let predana humanitarni dejavnosti. V zadnjih 20 letih je pomagala številnim ljudem v stiski, jim vlivala moč in upanje. Dejavna je tako v Karitas kot pri Rdečem križu, dobrodelnost pa je njeno življenjsko poslanstvo. Je močna in pogumna ženska, ki se srčno razdaja za druge. V lokalni skupnosti je spoštovana in zaupanja vredna oseba, hkrati pa dejavna v številnih društvih. Njena največja vrednota je družina. »Misli dobro, bodi dober, delaj dobro«, je rek, ki Mariji pomeni največ. Prepričana je, da se dobro vrača z dobrim. »Vsaka zahvala pomeni več kot gora zlata,« je povedala. Za Marijo Prelog je dobrodelnost nekaj, kar daje življenju smisel in te izpolnjujejo kot človeka. Veliko svojega prostega časa zato namenja pomoči drugim. Po njenih besedah so zgodbe ljudi zelo težke, v njih pa trpijo vsi vpleteni, še posebej otroci. Pri svojem delu se je srečala z različnimi težavami ljudi, od alkohola, drog, pomanjkanja financ ... Velikokrat se je zgodilo, da je posameznika peljala v trgovino in mu tam kupila nujno potrebne stvari, včasih je komu pomagala samo z nekaj evri, da je lahko premostil najhujšo stisko. Prav tako je v okviru Karitas in RK uspešno organizirala številne akcije zbiranja sredstev za plačilo položnic socialno ogroženim posameznikom ali družinam. Skupaj pa so stopili tudi ob številnih elementarnih nesrečah. »Najbolj boleče je, ko bi posamezniku rad pomagal, pa tega ne dovoli, ali pa ne veš, kako bi sploh pristopil do njega. Zelo sem vesela vseh zgodb, ki so se srečno končale, vedno pa seveda ni tako,« je dejala Prelogova, ki jo je kandidatura za Naj dobrotnico zelo presenetila. Dejavna v številnih lokalnih društvih Marija je po poklicu farmacevtski tehnik, več kot 30 let pa je zaposlena v lekarni ptujske bolnišnice. Svoje izbire ne obžaluje, je pa danes mnenja, da bi ji bil najbolj na kožo pisan poklic medicinske sestre. Je namreč sočutna, odzivna in skrbna, prav tako ima veliko mero em-patije. Kar nekaj let je bila v ekipi prve pomoči, aktivna pa je tudi v domačem gasilskem društvu. V Karitas se je vključila pred več kot 25 leti, ko je zaradi težke življenjske preizkušnje popolnoma spremenila pogled na življenje. Med drugim je tudi ustanovna članica Občinskega odbora RK Markovci. »Mi vsi sodelujemo skupaj, imamo podporo lokalne skupnosti in domačega župnika. Moje vodilo je, da ni pomembno, v kateri organizaciji ali stranki si, ampak šteje samo pomoč sočloveku,« je poudarila sogovornica, ki je z letošnjim letom ponovno prevzela funkcijo predsednice OO RK Markovci. Prostega časa ji ne ostane veliko, saj prepeva pri domačih Ljudskih pevkah, prav tako je članica Društva podeželskih žena občine Markovci. Ob vsem tem najde čas še za vrt in zelišča, ki jih sama nabira in suši. Njen zeliščni čaj je priljubljen tako doma kot v službi. »Če bi imela moč, bi si želela spremeniti zakonodajo glede reševanja socialnih stisk. Socialni delavci imajo veliko dela z administracijo, mi pa pogrešamo pred- vsem ljudi na terenu. Moje sporočilo tako lokalnim kot državnim politikom pa je, naj pridejo med ljudi in jim prisluhnejo. Merilo občine ni samo urejena infrastruktura, ampak predvsem to, kako ljudje živijo v resnici, znotraj svojih domov,« je poudarila Marija Prelog, kandidatka za Naj dobrotnico. Estera Korošec Foto: CG W • 11 • • Vi V# 1I • Moje delo je moj način življenja Marjana Cafuta je sekretarka Območnega združenja RK Ptuj že dvajset let. „Moje delo ni moje delo, ampakje moj način življenja," je kratko predstavila svoje delo. Njena zgodba v največji humanitarni organizaciji seje po naključju začela pred več kot 30 leti, ko je postala nadomestna članica odbora RK. „Lepa beseda lepo mesto najde," je rek, ki izhaja tudi iz dela, ki ga opravlja. Velikokrat ji je v spodbudo, da ji ne popustijo živci ob kakšnih človeških zlobah, da ostane mirna in z lepo besedo rešuje nastalo situacijo. V samem začetku je volontersko pomagala tudi pri računovodskih delih, saj so v tistem času v RK ostali brez računovodkinje. Po poklicu je namreč ekonomistka. RK Ptuj prav tako ni imel sekretarja. Še ni prav razmislila o tem, ali bi bilo delo sekretarja zanjo novi izziv, že so jo potrdili za v. d. sekretarke za pol leta. Tako se je sčasoma rodila zaposlitev na mestu sekretarja RK. „Začela se je pot, ki sem jo pravzaprav brez neke primopredaje in brez usmeritev, kako delati, morala sama tlakovati. Veliko zaslug pri tem je imela sodelavka Danica, ki mi je z izkušnjami in nasveti pomagala. Potrebovala sem jih, saj sem na RK prišla iz športa. Delo v organih sem sicer poznala, ne pa podrobnosti. To je bil pravi izziv. 20 let je mimo, teče že peti mandat mojega dela sekretarke Območnega združenja RK Ptuj," je zgodba Marjane Cafuta, ki se iz dneva v dan, 365 dni na leto in 24 ur na dan, srečuje s stiskami ljudi. Na RK ne poznajo delovnika, ker ko se zgodi, je treba iskati rešitve. To so zgodbe, ki ji pogosto ne dajo spati, ki jih nosi domov. „Vztrajna, trmasta, kot sem, ne odneham zlepa, četudi so problemi še tako veliki. To lahko povedo vsi, ki so z menoj delali, ne dam se odpraviti. Težko se odklopiš od teh problemov, nosiš jih v sebi, včasih se te tako zelo dotaknejo, morda huje, kot če bi jih imel sam. Veš pa, da so rešljivi, a ne v tistem trenutku. Nenehno iščeš poti, kako boš neki problem rešil, da bo stiska nekoga manj boleča," pove. Nominacija za naj dobrotnika Spodnjega Podravja ji pomeni veliko priznanje. To je priznanje za njeno dosedanje delo in vzpodbuda, da bo delo, ki je njen način življenja, nadaljevala, dokler bo lahko. „Vso to delo pa ne bi bilo izvedljivo, če ne bi bilo podpore naših prostovoljcev s terena. Tudi njim se moram zahvaliti, tudi njim pripada del tega, za kar sem nomini-rana," je njena zahvala vsem prostovoljcem. Foto: Črtomir Goznik Marjana Cafuta Prostega časa ima zelo malo. Če ga že ima nekaj malega tu in tam, išče sprostitev in navdih v naravi. Ožje družine sicer nima, tudi otrok ne, veliko pa ji pomenijo prijatelji, širše sorodstvo. Ko ima čas in ji to dopuščajo njene obveznosti, je zelo vesela, če se lahko druži z njimi. Nadvse lepi so ti trenutki. Najbolj pa jo je strah bolezni, ki bi jo prikovala na posteljo, da bi obnemogla. Ukinila bi humanitarne organizacije - to naj delajo državni uradniki! Kaj bi spremenila, če bi lahko in bi imela moč? O tem je dosti razmišljala, odgovor pa je kratek, ukinila bi vse humanitarne organizacije. To, kar delajo le-te, bi naložila državnim uradnikom, da oni poskrbijo za takšno stanje v državi, da več ne bomo potrebovali humanitarnih organizacij. Politiki, tako na lokalni in državni ravni, so pred volitvami veliko obljubljali, tudi ljudem, s katerimi se srečujejo dnevno v organizaciji RK, ki bi jim lahko polepšali življenje, če bi obljube tudi uresničili. V iskanju koristi zase pa so na to enostavno pozabili. MG 10 Štajerski Naše prireditve petek • 5. aprila 2024 Rogatec • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo -10. sezona Oder veselja in poklona slovenski pesmi Mladi pevci VIZ OŠ Rogatec so 3. aprila poustvarili izjemen večer slovenske zabavne in narodno-zabavne pesmi. Na odru projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo so se predstavili v 19 nastopih, tudi enem pevskem duetu sestre in brata. Tudi v 10. sezoni še odmeva uspešen nastop dueta iz lanskega leta, ki sta ga sestavila devetošolca Tilen Bele in Amadej Volasko, ki sta navdušila tudi v finalnem nastopu 9. sezone. Razveseljivo je, da se na tej šoli vedno več učencev odloča za sodelovanje v tem projektu, ki ga družba Radio-Tednik Ptuj izvaja v sodelovanju z občinami in šolami. Iz leta v leto raste tudi število občin in šol, ki sodelujejo, sčasoma naj bi prerasel v vseslovenski projekt. Vedno več pa je tudi mladih pevcev, ki se udeležijo tudi drugih pevskih tekmovanj v Sloveniji in tudi zunaj njenih meja, na katerih se praviloma uvrščajo med najboljše. Dve pevki, Dora Šandor in Emma Sartor, pa sta uspešno nastopili tudi že na prestižnem mednarodnem festivalu San Remo za mlade. Nekateri pa so si glasbo izbrali tudi za svoj študij na domačih in tujih šolah. V hudi konkurenci je bilo komisiji težko izbrati polfinalista. Odločali so detajli. Za nastope so se mladi pevci zelo dobro pripravili, pri tem pa jim je bila v veliko pomoč tudi učiteljica glasbene umetnosti Barbara Gračnar, ki kot pevka tudi najbolje ve, kako je stopiti na oder in sproščeno in uspešno zapeti, brez treme, ki se je mladi pevci skušajo otresti tudi s pogovori v šolski klopi na odru pred nastopi. Voditelj Dalibor Bedenik Sponzorji so bili: Občina Rogatec, Komunalno podjetje Ptuj, I-vent, Lesnina, E-PLAST, Alojz Požgan, s. p., Dravske elektrarne Maribor, Vivapen, Target, Silkem in Sazas. jim pri tem pomaga po najboljših močeh. V polfinalu bosta iz OŠ Rogatec nastopili: Nuša Polajžer v mlajši kategoriji in Anja Koražija v starejši. Na mlade pevce je ponosen župan Martin Mikolič, ki z največjim veseljem in zadovoljstvom podpira projekte, v katere se vključujejo mladi, kot tudi projekt, v katerem otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Čestital je za dosežke mladih pevcev v 9. sezoni in vseh prejšnjih sezonah projekta. Pomembno pa je, da osnovna šola sodeluje, izhajajoč iz olimpij- skega mota, da je bistveno sodelovanje. Še posebej pa je čestital Tilnu in Amadeju za njun nadvse uspešen nastop v lanski sezoni, v katerem sta tako ponosno predstavljala občino Rogatec in OŠ Rogatec, prav tako pa vsem drugim, ki so že doslej stopili na oder slovenske pesmi. Zahvalil se je tudi celotnemu kolektivu VIZ OŠ Rogatec, še posebej pa Barbari Gračnar. Prepričan, da bodo tudi v jubilejni sezoni razveseljevali pevski upi občine Rogatec in OŠ Rogatec. Ravnateljica VIZ OŠ Rogatec Alenka Vi- radioPTUI ^Ï^Wk Sponzorji projekta Foto: Črtomir Goznik Peli so: lris Kučiš, Tina Grobelšek, Ela Majcenič, Zara Vodušek, Mia Mikolič, Taja Križanec, Klara Zaurški in Nuša Polajžer u mlajši kategoriji, u starejši: Mija Lončarič, Anej Plaušak, Ažbe Turk, Nera Gajšek, Emanuela Kitak, Karla Artič Frankouič, Lea Artič, Emanuela in Gabriel Kitak, Anja Koražija, Daša Zalezina in Anamari Bele. rant je po nastopih mladih pevcev v svoji čestitki povedala, da so se vsi izkazali in da so vsi zmagovalci, tako dobro so zapeli. Zahvalila se je družbi Radio-Tednik, ki izvaja projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, občini Rogatec in županu, ki podpira ta projekt, učiteljici Barbari, ki je gonilna sila celotne glasbene scene na šoli, vključno s projektom Otroci pojejo ter staršem. Upa na uspešno sodelovanje tudi v prihodnjih letih. MG Nuša Polajžer, 5. r., OŠ Rogatec, pesem Samo nasmeh je bolj grenak (Ditka Haberl), zmagovalka v mlajši kategoriji: „Nisem pričakovala, da bom šla naprej, zato sem bila toliko bolj presenečena in vesela. V projektu Otroci pojejo sem letos prvič nastopila, predlagala pa mi je učiteljica Barbara. Rada ima skupino Čuki, bolj vesele pesmi. Pojem v pevskem zboru. Uspešno želim nastopiti tudi v polfinalu in se mogoče uvrstiti tudi v finale." Anja Koražija, 8. r., OŠ Rogatec, pesem Le s teboj (Marta Zore), zmagovalka v starejši kategoriji: „Vesela in presenečena sem, nisem pričakovala, da se bom uvrstila v polfinale. Pesem je bil težka, predvsem njen zadnji del. Vadila sem skupaj z učiteljico Barbaro, ki mi je tudi izbrala pesem za ta nastop. Rada pojem slovenske zabavne in narodno-zabavne pesmi. Najraje pa poslušam skupino Fehtarji. Petje mi pomeni veselje, pojem že od majhnega. V polfinalu želim čim bolje nastopiti." 4 A SEZONA 1U. PROJEKTA Štajerski KOMUNALA PTUJ OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO radio celie novi tednik JSiplast uiuApen SILKEM A dem Dravske elektrarne Maribor Skupina Ohse Dobrodošli doma XXX i-Vent Smart ventilation m SAZAS Hajdina • Na šoli seje predstavilo 120 mladih raziskovalcev Spodbujanje mladih k raziskovanju Osnovna šola Hajdina je pred dnevi gostila 32. regijsko srečanje mladih raziskovalcev Spodnjega Podravja in Prlekje. Glavni namen tovrstnih raziskovalnih srečanj oz. tekmovanj je uvajanje mladih v znanost, približevanje znanosti in tehnike, odkrivanje talentov, spodbujanje k poglabljanju znanja, ustvarjalnosti in raziskovalni dejavnosti. Na letošnjem tekmovanju v organizaciji ZRS Bistra Ptuj in OŠ Hajdina je sodelovalo 38 osnovnih in sedem srednjih šol oz. 121 mladih raziskovalcev iz Spodnjega Podravja in Prlekije. Pri njihovem raziskovalnem delu so jim bili v veliko pomoč in podporo mentorji. Na srečanju so učenci in dijaki predstavili izsledke svojih raziskav, ki so jih budno in kritično spremljali ter ocenjevali številni strokovnjaki. Slednji so imeli veliko dela, saj je na tekmovanju sodelovalo 45 nalog iz več kot dvajsetih različnih področij. Predstavitve so bile skrbno pripravljene, raziskovalne naloge pa plod zavzetega in skrbnega raziskovanja. Po besedah organizatorjev mladi raziskovalci niso le delili svojega znanja in navdihovali drug drugega, ampak so ob tem sklenili tudi veliko novih prijateljstev. »Pomen raziskovanja za karierni razvoj mladih je izjemno velik. Raziskovanje ni le sredstvo za pridobivanje znanja, temveč je tudi ključno orodje za razvoj kritičnega mišljenja, reševanja problemov in inova-tivnosti,« so poudarili. 36 nalog je osvojilo zlato priznanje, devet pa srebrno. Na 58. državno srečanje mladih raziskovalcev Slovenije, ki bo 20. maja na Gimnaziji Murska Sobota ter Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota, se jih je uvrstilo kar 36. Estera Korošec Na regijskem srečanju mladih raziskovalcev je sodelovalo 38 osnovnih in sedem srednjih Foto: CG torek • 9. aprila 2024 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Foto: Črtomir Gozni k Ptuj • Travnik čarobne lepote Romane Aniye Ercegovič »Naš resnični dar je tisto, kar nas veseli« Romana Aniya Ercegovič, Ptujčanka, doktorica znanosti na področju dramaturgije, gledališka in literarna ustvarjalka, mama, je marca letos predstavila svojo novo slikanico z naslovom Travnik čarobne lepote, ki jo krasijo čarobne ilustracije Simone Čudovan. Skupaj sta ustvarili že veliko čarobnih dežel in nekaj gledaliških predstav. Za svoje knjižne stvaritve pa sta ustanovili založbo Srčne knjige. Travnik lepote pri otroku vzbuja sprejemanje sebe in samospoštovanje „Medvedek Ano pelje v čarobni svet. Najprej se sreča z vilami, ki jo poskušajo bodriti, a ugotovijo, daje preveč žalostna in da mora iti še naprej, vse do Metulje kraljice, ki pozna vse odgovore. Od tu naprej pa mora iti sama skozi svoje strahove, zbrati mora svoj pogum. Na tej poti sreča najprej učiteljico plesa, ki jo še dodatno potre, ker ugotovi, da ne more biti plesalka. Nato sreča čarovnika, kiji ponudi, da bi jo začaral, da bi imela krasno postavo. Tega ne sprejme, ker se ne želi spreminjati zato, da bi bila nekomu všeč, ampak želi biti takšna, kot je, plesati in biti vesela skupaj z otroki. Na tej poti torej srečuje like iz vsakodnevnega življenja, ki nas hočejo ali zatreti ali spodbuditi na način, da bi se odpovedali sebi, nas zmanipulirati, saj boš super, ampak moraš nase dati ogromno šminke, shujšati... Eno od sporočil knjige je, da se ni treba prilagajati, da bi bil všečen, ampak, da otroke vzpodbujamo in podpiramo v tisti lepoti, ki jo imajo, ne pa, da se prilagajajo normam, kijih zahteva okolje. Knjiga Travnik čarobne lepote pri otroku vzbuja sprejemanje sebe in samospoštovanje," je vsebino svoje nove knjige povzela avtorica. Pravljica Travnik čarobne lepote ima tudi notne zapise treh pesmic in povezavo do video posnetkov s pesmicami. Primerna je za otroke različnih starosti, zlasti še med 5. in 10. letom. Uvrstili naj bi jo tudi v program novega abonmajskega leta MG Ptuj. V tem času pripravlja več literarnih večerov, 11. aprila bo tudi v ptujski knjižnici. Zgodba govori o deklici Ani, ki pride domov k svojemu prijatelju medvedku. Zelo je žalostna, medvedek ne more razumeti, zakaj, ker sta skupaj nameravala na izlet. Počasi mu prizna, da so se v šoli norčevali iz njenega plesa in njenega videza, imenovali so jo debelinka. Vsa je potrta, medvedek ji na vse načine poskuša vzbuditi veselje, da bi zaplesala, vendar ne more, ker je tako močno prizadeta. Zgodba se nadaljuje s procesom njene vrnitve, kako pride nazaj v svoj svet, v stik sama s seboj in s svojo radostjo, da si sploh želi spet plesati. Ta pot je potovanje vase. Vsak nosi v sebi eno Ano Vsak od nas ima v bistvu v sebi eno Ano, kar je Romano Aniyo Er- cegovič spodbudilo k pisanju nove knjige Travnik čarobne lepote. V svojem življenju ni srečala osebe, ki ni bila v nekem trenutku kritizirana ali zatrta, potlačena v svojih ustvarjalnih potencialih. V vrtcu in v šoli se s tem kar naprej srečujemo. Ta ukalupljenost pa v bistvu hromi našo ustvarjalnost do mere, ko v nekem trenutku ne veš, kaj je lepo in kaj ne, kaj je prav in kaj ne. „Veliko ljudi poznam, ki si sploh ne upajo peti, ker so jim v otroštvu dejali, da ne znajo peti, ki so prepričani, da ne znajo risati, slikati. Ni treba, da si Picasso, ustvarjaš lahko za svoje veselje. K pisanju knjige me je spodbudilo tudi spoštovanje svojega ustvarjalnega daru, ki ga ima vsak od nas. Ni nobene potrebe, da bi bil vsak vrhunski umetnik. V naši družbi je ustvarjalnost preveč rezervirana za umetnike. Pa še tu veljajo neki kriteriji. Nekateri otroci ohranijo stik z lastno ustvarjalno reko, nekateri pa so že v vrtcu ali šoli prepričani, da to ni zanje. Četudi so pravniki, uradniki, me-nedžerji, še vedno lahko negujejo svojo ustvarjalnost. Knjiga je spodbuda, da se sprejemamo takšne, kot smo, in da negujemo tisto, kar nas veseli, ker le to je naš resnični dar. Pri otroku je zelo pomembno, da negujemo tisto, kar ga radosti, ker je to pot, ki jo lahko razvija. Starši bi se morali odpovedati svojim ambicijam in otroku pustiti, da se razvija po svoje," je še povedala Romana Anya Ercegovič. MG Odgovor na članek Občina dokazala svoj prav, a izgubila 50.000 evrov Državna revizijska komisija v zadevi »Obnova športne dvorane Gorišnica« v sklopu 1 »Obnova športnega poda«, naročnika Občina Gorišnica, sprejela odločitvi v zakonitem roku. V članku »Občina dokazala svoj prav, a izgubila 50.000 evrov«, objavljenem 2. 4. 2024, v poltedniku Štajerski tednik, je avtor EK zapisal vrednostno sodbo »Državna revizijska komisija (DKOM) je po skoraj pol leta odločila, da je bil zahtevek neutemeljen.«, ki je neresnična, zavajajoča in blati delo ter odločitve Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Državna revizijska komisija), ki temeljijo izključno na zakonskih podlagah. Državna revizijska komisija je v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Obnova športne dvorane Gorišnica« v sklopu 1 »Obnova športnega poda«, naročnika Občina Gorišnica, odločala na podlagi dveh zahtevkov za revizijo, ki ju je vložila družba Žoli Sport Pro, d. o. o., Rogaška Slatina. Prvi zahtevek za revizijo je Državna revizijska komisija prejela 23. 11. 2023, popolno dokumentacijo v zvezi s tem zahtevkom pa 24. 11. 2023, in o njem s sklepom št. 018-147/2023 odločila 15. delovni dan od prejema popolnega zahtevka in celotne dokumentacije, in sicer 15. 12. 2023, kar je v skladu z zakonodajnim rokom. Zahtevku za revizijo je Državna revizijska komisija ugodila, ker je ugotovila, da je bila naročnikova odločitev nezadostno obrazložena, zato jo je razveljavila. Drugi zahtevek za revizijo je Državna revizijska komisija prejela 15. 2. 2024, s sklepom št. 018-009/2024 pa v zakonitem roku sprejela odločitev 7. 3. 2024, ko je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen in ne neupravičen, kot zatrjuje avtor članka. Iz navedenega sledi, da je Državna revizijska komisija v obravnavani zadevi obe odločitvi o zahtevkih za revizijo sprejela v zakonitem roku in zato ni odgovorna, da je Občina Gorišnica »... izgubila 50.000 evrov ...« državnega denarja. Tadeja Kuhar, predstavnica Državne revizijske komisije za odnose z javnostmi Žetale • Zvišali prispevek za novorojence 300 evrov ob rojstvu otroka V Žetalah so udejanjili napoved in za 100 evrov zvišali višino enkratnega prispevka za novorojence, ki sedaj znaša 300 evrov. Zavedajo se, da s to gesto ne bodo spodbudili rodnosti, menijo pa, da je prispevek dobrodošla denarna pomoč mladim staršem. Foto: Vrtec Zeta le V Vrtcu Žetale je bilo konec leta natanko 50 otrok, razporejenih v dva oddelka in pol. Vključenost otrok v vrtec v tej haloški občini znaša 84 %, največ otrok je v vrtec vključenih v Makolah, in sicer 89 %, sledi Podlehnik s 87-odstotno vključenostjo, najnižji delež dosegajo v Zavr-ču, kjer vrtec obiskuje zgolj 62 % malčkov. Občina Žetale se je z denarno pomočjo v višini 300 evrov zavihtela v zgornjo polovico haloških občin glede višin prispevkov za novorojence, ki pa ni zakonska obveza občin. V Majšperku namreč višina denarne pomoči znaša le 100 evrov, podobno v Podlehniku, medtem ko v Makolah za prvega novorojenca 300 evrov in za drugega 500 evrov, v Zavrču pa imajo povsem svoj sistem, kjer višina denarne pomoči znaša 500 za vsakega novorojenega otroka, a se izplača v treh delih. Prvi del v višini 200 evrov ob rojstvu otroka, drugih 200 evrov ob vpisu otroka v Vrtec Zavrč ter preostanek ob vpisu otroka v prvi razred Osnovne šole v Zavrču. Haloške občine z različnimi zneski pomagajo mladim staršem Višina denarne pomoči ob rojstvu otroka Žetale 300 € za vsakega novorojenca Majšperk 100 € za 1. otroka, 150 € za 2. otroka in 220 € za 3. otroka Podlehnik 200 € za vsakega novorojenca Cirkulane 200 € za vsakega novorojenca Videm 250 € za vsakega novorojenca Zavrč 500 € za vsakega novorojenca, Makole 300 € za prvorojenca, 500 € za vsakega naslednjega otroka Vir: Lex localis Število otrok se v Žetalah iz leta v leto močno spreminja, tako se je leta 2009 v tej haloški občini rodilo le sedem otrok, leto kasneje 17, od leta 2019 do leta 2022 pa se število živorojenih giblje okrog številke 11, med katerimi vsako leto prevladujejo dečki, razkrivajo podatki SURS. Največ otrok pa so v tej po številu prebivalcev najmanjši haloški občini od leta 1999 dalje zabeležili leta 2016, ko se je po podatkih statističnega urada rodilo 20 otrok. V zadnjih 25 letih pa je na svet privekalo 2.125 Haložank in Haložanov, največ leta 2010, ko so statistiki zabeležili 94 novorojencev, najmanj pa v letih 2003 in 2022, ko je starše razveselilo zgolj 58 otrok. Mojca Vtič Pomurje • 21. srečanje turističnih delavcev Kipec štorklje Biotermam Mala Nedelja Pomurska turistična zveza (PTZ) je v ljutomerskem domu kulture pripravila 21. srečanje turističnih delavcev Po-murja, na katerem so bila podeljena priznanja s področja turizma v Prekmurju in Prlekiji za minulo leto. Najvišje priznanje PTZ - kipec štorklje - je pripadlo termalnemu kopališču Bioterme iz Male Nedelje. Gre za biser turističnega gospodarstva v ljutomerski občini, ki na letni ravni dosega več kot 56.000 nočitev. Razmah kopališča se je začel leta 2002, dve leti pozneje je bil zgrajen nov kompleks zunanjih bazenov, leta 2010 pa je zrasel še hotel s 130 posteljami. Objekt vključuje tudi postajališče za avtodo-me, zadnja naložba pa zajema naselje glampinških hišic in šotorov z lastnim biološkim bazenom. Kipec štorklje je iz rok Uroša Kamen-ška, predsednika PTZ, in Dominika S. Černjaka, predsednika TZS, prevzela Mojca Cizerl, pomočnica direktorja Bioterm Mala Nedelja. NŠ 12 Štajerski Križem kražem torek • 2. aprila 2024 Piše: Dani Zorko • Po poti Majev Nazaj v Gvatemalo Ko človek tako potuje, nehote izgubi občutek za razdalje in čas. Trudil sem se, da se mi to ne bi zgodilo, tako da sem kmalu prišel do točke, ko sem moral obrniti ruto nazaj proti izhodišču. To z vidika zanimivosti ob poti kaj dosti ne pomeni, vseeno pa je občutek v začetku malce grenak, čeprav veš, da boš še kar dolgo na potovanju. Mejo med Gvatemalo in Salva-dorjem sem prečkal v kraju Las Chinamas, sprehodiš pa se po mostu čez suho strugo reke Rio Paz. Kot sem to že kar nekajkrat doživel, so me na tem uradnem prehodu kar nekajkrat preverili ob izstopu, medtem pa sem opazoval levo in desno od mene, ko so se ljudje po strugi nemoteno sprehajali med državama. Ko pa sem prišel čez most, se je najprej začela kilometrska tržnica, kjer sem si nabavil nekaj klobukov in malenkosti, po urejenih formalnostih z vstopnim žigom pa sem na nekem parkirišču postal vzrok besednega dvoboja med dvema prevoznikoma, ki sta pač vozila ljudi od meje v notranjost. Mene pravzaprav ni noben nič vprašal, kam želim iti, oba pa sta me cukala sem ter tja, da se naj spravim pač v en kombi. Po nekaj minutah sem ju imel dovolj in se odpravil nekaj sto Foto: Dani Zorko Foto: Dani Zorko Tabla za vstop v državo je prikladna kot del stojnice Prečkanje mejnega mostu metrov naprej po cesti, kjer sem počakal, kdor je pač prvi pripeljal. Te taktike sem se naučil dolgo nazaj, ker ti vsak najprej obljublja najhitrejšo in najudobnejšo pot, nato pa ure in ure čakaš, da se kombi napolni. Namenjen sem bil v Antiguo, staro slikovito mesto, ki so mi ga opisovali kot kraj, ki ga je res fajn videti. Prestopiti sem moral še v glavnem mestu Gvatemale, kjer je avtobusni terminal v bistvu velika vpadnica na avtocesto, kjer čisto počasi pripeljejo mimo tudi po štirje Potrebujete: 1 glavico zelja, 1 zvrhano žlico masti, 8 strokov česna, malo vegete, 3-4 rezine dimljene pancete, mesno jušno osnovo, po želji še sol, poper, papriko ... AVTOR: JANEZ PIJANEC PRESEČNIK NIŽJA OKROGLA POSODA KRVNIK KRALJEV SIN ZRAK PO LATINSKO POKOJNI INDIJSKI POLITIK ŠASTRI PREZGODAJ ODPADEL SADEŽ OLEG VIDOV PRETEP OTOK PRI LOSlNJU AFRIŠKI VELETOK KOSTNI IZRASTEK NANARA-STIŠČU MIŠICE SPLET DOLGIH LAS KLOBUČE-VI NA PESNIK ADY IGRALEC SCHREIBER GLASNO STOKANJE BLAGO ZA KAVBOJKE JUŽNOAM. PTIČ TEKAČ OSVALDO ARDILES PRIPADNIK ESENOV ŠIRIN EBADI KLONITEV PEVKA DEŽMAN IGRALKA WINSLET AKIRASONE ORGAN VOHA UGOVOR STISKALNICA BLIŽNJI SORODNIK (LJUBKOV.) FANTIČ JOSE PEREIRA... ARANHA ARMENSKI PISATELJ EG. MESTO OB JEZU NA NILU ZAVIH ZEMLJANKA AM. KOŠARKARSKA LIGA OLIVER MLAKAR VDOLBINA VSTENI HUDOBEC VPETEM ELEMENTU" DESET STOTOV NALEPKA IGRALEC WALLACH STOTINA HEKTARA UČENEC ISTEGA RAZREDA AVŠICA Priprava: Glavico zelja razrežite na štiri kose. Str-žen odstranite, vendar ne čisto vsega, da se bodo imeli zeljni listi za kaj držati in da ne bo med kuho vse skupaj razpadlo. V veliko posodo dajte veliko žlico masti, raztopite in vanjo zložite kose zelja. Dodajte še očiščen česen, poper, vegeto in na kockaste trakce narezane tanke rezine pancete. Grejte na šibkem ognju, dokler zelje ne bo spustilo malo soka, nato zalijte z malo mesne jušne osnove, pokrijte in kuhajte na povsem šibkem ognju ob pogostem zalivanju z juho, dokler se zelje ne zmehča. Na koncu zdrobite že skoraj razpadli česen in po potrebi še malo dosolite. Med kuhanjem bodite pozorni na dvoje: zelja ne mešajte, le občasno pretresite posodi; in pa: na koncu zelje ne sme ostati 'na suhem', temveč mora biti dovolj omake za vsako porcijo. To je odlična priloga vsem vrstam pečenega mesa ali klobas(ic)am. ARANHA, Jose Pereira da Graca - brazilski novelist, diplomat, ŠASTRI, Lal Bahadur - pokojni indijski politik, premier, ŠIRVANADZE, Aleksander - armenski pisatelj avtobusi vštric, pri čemer moraš biti pozoren na kričača, ki ti razodene smer vožnje. Kakorkoli, za to pot sem porabil ves dan, da sem prišel v Antiguo zvečer res zjahan, pa še SIM-kartica se mi je izpraznila, da sem potem komaj našel svoje bivališče. Naslov sem sicer poznal, a ker šoferji s tuktuki, ki so se na moje veselje znova pojavili, ne smejo voziti po centru mesta, mi niso mogli pomagati. Sem pa na poti tik pred mojo nastanitvijo našel najprej eno kavarnico, ki je bila hkrati tudi pekarna, na drugi strani ceste pa je stala tudi restavracija z burgerji. Če nekaj tednov uživaš koruzne izpeljanke, riž, nezačinjen fižol in podplatasto pečeno meso, je takšno odkritje zlata vredno. Počasi sem čistil tudi moje devize, saj sem si lahko preostali denar iz Hondurasa in Salvadorja zamenjal v lokalno valuto. Doma sem si izračunal, da sem zgolj z menjavo denarja na vseh mejah zapravil blizu 50 evrov, pri čemer niso vštete napitnine in namišljene takse prehajanja čez mejo. Zvečer sem se dobro najedel in šel kar hitro spat. Soba je bila v slogu naše meščanske hiše, z visokimi stropi, pa tudi postelja sama je bila kar visoka, da sem se res dobro naspal. Naslednji dan sem načrtoval lahkotno raziskovanje zgodovinskega mesteca, brez direndaja in potikanja po kombijih. Foto: Dani Zorko Zmeda na avtobusnem terminalu, ki to pravzaprav ni KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30 Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Motokros Prado zelo resno misli z obrambo naslova ... Stran 14 Judo Na blazinah več kot 250 mladih, odlični domačini Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • 1. SNL, 29. krog tednik Nogomet Dravi derbi z Zavrčem, zmagi tudi za Videm in Podvince Stran 15 Nogomet Stojnci in Grajena ohladila Gorišnico in Ormož Stran 15 (Poílu.íajt¿ naí na íuitouiiün íjilztu! RADIOPTUJ tea- afoietu www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Blizu 2000 gledalcev uživalo v dobri predstavi Petkov večerni termin je bil za nogometne navdušence v Spodnjem Podravju rezerviran za ogled tekme Aluminij - Maribor. Že bežen pogled na množico avtomobilov v okolici stadiona je kazal, da je bil to eden izmed najbolj obiskanih dvobojev v Kidričevem od slovenske osamosvojitve naprej. Aluminij je naredil odlično marketinško potezo že s tem, da je karte prodajal tudi v uradnih trgovinah NK Maribor, v vijol'čnih bajtah, kar je privržence Maribora še dodatno vzpodbudilo k obisku srečanja lokalnih rivalov. „Maribor ima armado navijačev, tudi naši so se dobro odrezali in to je bila prava kulisa za odlično tekmo. Samo želim si lahko čim več takšnih nogometnih praznikov in verjamem, da gledalci niso bili razočarani," je o vzdušju na tekmi dejal domači strateg Robert Pevnik. Nogomet • 1. SNL Ta je bil kljub dobri predstavi v Celju (2:2) prisiljen v določene spremembe v igralski sestavi. „Po remiju v Celju ne bi delal menjav, če vanje ne bi bil prisiljen. Manjkal je Krapuk-hin, ki lahko s svojo robustnostjo in višino zadrži žogo, zato ni bilo veliko 'drugih žog', ki bi šle v našo posest. Maribor je to znal izkoristiti. Ob tem sta tukaj še Schaubach (poškodba) in Sandro Jovanovič (kartoni)." Maribor v letošnji sezoni ni prepričljiv na tekmah v gosteh, le dve zmagi (Kalcer, Domžale) in šest remijev so vijoličasti vpisali na dosedanjih 13 tekmah. Prav na tem so gradili upanje na uspeh v domačem taboru, a so tokrat naleteli na zelo suvereni Maribor. „Ne vem, ali je bila to naša najboljša predstava v gosteh, pomembna je zmaga," je po tekmi dejal trener Maribora Ante Šimundža. Za edini zadetek v prvem polčasu je poskrbel Maribor v 30. minuti. Začetnika akcije sta bila Repas in Barišič, ki sta žogo hitro prenesla na polovico Aluminija, nato pa jo je So-udani milimetrsko natančno podal Žinko in Bogatinov debitirala z remijem, Podlogar z zmago V prejšnjem tednu je prišlo do zamenjave na trenerskih klopeh v kar treh klubih 1. lige - Kalcerju, Kopru in Domžalah! Le osem krogov pred koncem sezone je to znak, da želijo vodilni ljudje na vse načine rešiti, kar se rešiti da. Naključje je hotelo, da so se pri Radomljah razšli z Oliverjem Bogati-novim, ta pa je nemudoma sedel na klop Kopra (zamenjal je Aleksandra Radosavljeviča, ki je na klopi kanarčkov zdržal le osem krogov, odnesli so ga štirje zaporedni porazi), ki je bil njihov naslednji tekmec. Vse do konca je kazalo, da se bo smejalo Bogatinovu, a je za uspešen štart novega trenerja Kalcerja Luka Žinka z golom za remi poskrbel Gaber Do-brovoljc. Še boljši začetni izid je na klopi Domžal uspel Mateju Podlogarju, ki je zamenjal je Dušana Kosiča. Njihov tekmec je bil Bravo, ki je v zadnjem času precej padel v formi. V dokaj nezanimivi tekmi je odločitev padla šele ob koncu, ko so Domžalčani v razmiku le 12 minut dosegli kar tri izjemno lepe gole. Dva je prispeval Jošt Pišek, enega pa Filip Stuparevič, ki je golmana Brava Matija Orbaniča premagal s strelom s svoje polovice igrišča! Vodilni ekipi Celja in Olimpije tokrat nista prepustili točk, čeprav še zdaleč nista imeli lahkega dela v Murski Soboti in Rogaški Slatini. Obe sta zaostajali 1:0, nato pa obrnili izid v svoj prid - Celjani že v 1. polčasu, Ljubljančani šele 10 minut pred koncem srečanja. Za Slatinčane je bil to šele drugi poraz spomladi, edinega doslej so doživeli v Celju. Med tednom bodo prvoligaši ponovno na delu, saj jih od torka do četrtka čakajo tekme 30. kroga. REZULTATI 29. KROGA: Aluminij - Maribor 0:2 (0:1); Rogaška - Olimpija 2:3 (1:1); strelci: 1:0 Kregar (44.), 1:1 Florucz (45+3.), 1:2 Silva (49.), 2:2 Korošec (52.), 2:3 Bristrič (80.); Kalcer Radomlje - Koper 1:1 (0:0); strelca: 0:1 Nkada (75., z 11 m), 1:1 Do-brovoljc (91.); Mura - Celje 1:3 (1:2); strelci: 1:0 Čakš (7.), 1:1 Karničnik (22.), 1:2 Vu-kliševič (42.), 1:3 Matko (49.). Rdeči karton: Menalo (94.); Bravo Kostel - Domžale 1:3 (0:0); strelci: 0:1 Pišek (70.), 0:2 Stuparevič (78.), 0:3 Pišek (82.), 1:3 Selan (87.). 1. CELJE 29 20 6 3 64:24 66 2. OLIMPIJA LJUBLJANA 28 16 8 4 57:35 56 3. MARIBOR 28 14 7 7 49:29 49 4. BRAVO KOSTEL 29 11 9 9 36:36 42 5. KOPER 28 10 8 10 41:40 38 6. MURA 29 9 7 13 34:44 34 7. DOMŽALE 28 10 2 16 41:48 32 8. ROGAŠKA 29 8 5 16 30:51 29 9. ALUMINIJ 29 7 5 17 28:55 26 10. KALCER RADOMLJE 29 6 7 16 25:43 25 M Aluminij - Maribor 0:2 (0:1) STRELCA: 0:1 Jakupovič (30.), 0:2 Soudani (47.). ALUMINIJ: L. Jovanovič, Pečnik (od 79. Kosi), Martič, Koblar, Jovan, Jagič, Gorenak (od 79. Maružin), Brkljača (od 60. Pišek), Kljun, Bilji (od 60. Susso), Matič (od 90. Tanyi). Trener: Robert Pevnik. MARIBOR: Bergsen, Širvys, Vidmar, Šoštarič Karič, Strajnar (od 75. Feta), Vrhovec (od 67. Lorber), J. Repas, Soudani (od 85. Kolar), Iličič, Barišič (od 67. Božič), Jakupovič (od 85. Beugre). Trener: Ante Šimundža. do Jakupoviča, ki je brez težav zabil gol - 0:1. Ko je bilo v uvodu drugega polčasa pričakovati več napadalnih ambicij pri domačinih, jih je gostom uspelo prekiniti na samem začetku. V akcijo so bili znova vpleteni Barišič, Jakupovič in Soudani, slednji je z levico natančno zaključil - 0:2. Gostje bi lahko tekmo dokončno odločili že v 58. minuti, a je strel Barišiča zadel stativo ... Glede na srečanje s Celjani so Kidričani tokrat poskušali še z agresivnejšim pokrivanjem na polovici tekmeca, a so vijoličasti v vsakem trenutku našli ustrezne rešitve in žogo varno popeljali na polovico domačinov. Pri tem skozi celotno srečanje niso naredili nobene kardinalne napake kot v prejšnjem krogu Vukliševic in Kouter v dresu Celja ... Nogomet • 2. SNL Kadric znova učinkovit Vodilno moštvo iz Lendave je v zadnjih krogih nizalo zmage proti močnim tekmecem (Beltinci, Primor-je ...), tokrat pa klonilo proti ekipi Tolmina iz spodnjega dela lestvice. Tekmeci so to znali izkoristiti, Gorica, Beltinci, Primorje in Triglav so z zmagami dobili nov zagon za naskok na vrh. Pri Gorici je že drugo tekmo zapored blestel nekdanji šumar Haris Kadric, ki je dva gola dosegel tudi na pokalni tekmi s Kalcerjem. Uspešen je bil še en nekdanji član Aluminija, in sicer Jakov Katuša, ki kot posojen igralec nastopa za Beltince. Z edinim golom na tekmi v beltinški šumi je razočaral Dekančane. Za Jadran igra od letošnjega leta tudi nekdanji kapetan mladincev Aluminija Nejc Bračko (prestopil je iz Bistrice). Igralci Bistrice so tokrat iztržili remi na Koroškem, zanj je s svojim prvim zadetkom v članski konkurenci poskrbel Marcos Tavares mlajši. REZULTATI 24. KROGA: Fužinar Sij Ravne Systems - Kety Emmi&Impol Bistrica 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Igwe (5.), 1:1 Tavares (83.); Brinje Grosuplje - Rudar Velenje 0:2 (0:0); strelca: 0:1 Bloudek (55.), 0:2 Vošnjak (92.); Tolmin - Nafta 1903 2:1 (1:1); strel- Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Maribora so bili v odličnem vzdušju v Športnem parku Kidričevo boljši tekmec in so slavili zanesljivo zmago. V primerih, ko so se šumarji približali kazenskemu prostoru gostov, pa so se namesto za zaključne strele odločili za nekatere nesmotrne podaje, ki so pomenile zapravljene polprilož-nosti (Bilyi, Kljun) ali celo nasprotne napade. Edine resne priložnosti so imeli Kidričani v zaključku srečanja: v 80. minuti je Sousa po podaji iz kota streljal natančno v vratarja Bergsna, v 87. minuti je Kljun dvakrat zapored odlično izvedel kot, a soigralcem iz bližine ni uspelo žoge spraviti v mrežo, na koncu pa je prosti strel Kljuna z 20 metrov v 92. minuti zletel preko gola. Zmaga Maribora je povsem zaslužena, saj je skozi celotno srečanje ci: 1:0 Prodanovič (23., z 11 m), 1:1 Oš-trek (28.), 2:1 Skrbin (74.); Tabor Sežana - Dravinja 3:1 (2:0); strelci: 1:0 Kaleba (2.), 2:0 Keita (44.), 3:0 Keita (77.), 3:1 Kolar (89.); Primorje eMundia - Krka 2:1 (0:0); strelci: 1:0 Gulič (51.), 1:1 Nadarevič (68.), 2:1 Domingues (81.); Beltinci Klima Tratnjek - Jadran Dekani 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Katuša (83.); Triglav Kranj - Vitanest Bilje 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Makadji (35.), 2:0 Podbregar (90.). Rdeči karton: Slavec (93., Bilje); Gorica - Ilirija 1911 4:1 (3:0); strelci: 1:0 Kadrič (5.), 2:0 Kalani Almeida (16.), 3:0 Kadrič (36.), 3:1 Maksimovič (61.), 4:1 Baruca (66.). 1. NAFTA 1903 24 16 3 5 48:22 51 2. GORICA 24 14 5 5 44:20 47 3. BELTINCI TRATNJEK 24 14 5 5 37:17 47 4. PRIMORJE EMUNDIA 24 13 7 4 37:22 46 5. TRIGLAV KRANJ 24 13 4 7 39:26 43 6. BRINJE GROSUPLJE 24 11 6 7 38:25 39 7. K. E. BISTRICA 24 11 4 9 38:35 37 . RUDAR VELENJE 24 9 4 11 30:41 31 . DRAVINJA 24 8 4 12 26:35 28 10. JADRAN DEKANI 24 7 7 10 27:31 28 11. VITANEST BILJE 24 7 5 12 37:45 26 12. TKK TOLMIN 24 7 5 12 26:40 26 13. FUŽINAR RAVNE 24 6 6 12 29:45 24 14. KRKA 24 6 5 13 30:40 23 15. ILIRIJA 1911 24 4 7 13 22:37 19 16. TABOR SEŽANA 24 4 7 13 27:54 19 JM obvladoval položaj na igrišču, predvsem napadalna četvorka Barišič, Iličič, Soudani in Jakupovič pa je pomenila stalno nevarnost za gol Lana Jovanoviča. Luka Koblar, Aluminij: „Naš načrt je bil jasen, z agresivnim pokrivanjem in nasprotnimi napadi presenetiti Maribor na podoben način, kot smo Celje. Tokrat naših polpriložnos-ti nismo izkoristili, kar pa je tudi zasluga igralcev Maribora, ki so odigrali tekmo na 100 %. V nekaterih delih tekme smo imeli dober nadzor nad dogajanjem na igrišču, a prav takrat smo dobili gola. Še posebej težko se je bilo pobrati po drugem zadetku, ko smo iz slačilnice prišli z novo energijo, a so nas v tem presekali. Vseeno smo upali do konca, da zabijemo vsaj en gol in naredimo tekmo odprto, a ni šlo. Vijoličastim lahko samo čestitamo za zasluženo zmago, sami pa se moramo sedaj čim bolje pripraviti na Koper. Borba za obstanek bo težka, a klubu hočemo z borbenostjo in pravim pristopom na treningih in tekmah vrniti, kar nam daje. Za naše mlade fante je pomembno, da se promovirajo v 1. ligi." Sven Šoštarič Karic, Maribor: „Na koncu bi bilo najlažje reči, da je bila to rutinirana zmaga, a za vsako zmago je treba garati in biti 100 % skoncentriran. Zadetek na začetku drugega polčasa nas ni smel zavesti, saj je rezultat 0:2 zelo dvorezen, če se sprostiš. Na srečo smo ostali zbrani do konca in ohranili mrežo nedotaknjeno, kar je za nas branilce zelo pomembno. V napadu pa tako ali tako imamo kakovost, da vedno zabijemo gol več od tekmecev. Tokrat smo imeli odgovor na vsako agresivno pokrivanje domačinov, to treniramo vsak dan - sprejemali smo dobre odločitve, izkoriščali smo dobro postavitev in posledično odpiranje koridorjev za podajo. Napake so sicer sestavni del tega, naša naloga pa je, da jim minimiziramo - tokrat smo bili v tem uspešni. Malo je mest, ki vodijo v evropska tekmovanja, zato si ne smemo privoščiti preveč spodrsljajev." Robert Pevnik, trener Aluminija: „Mariborčanom čestitam za zelo dobro igro in zmago. Sami smo bili zelo borbeni, tudi taktično disciplinirani, zato fantom težko karkoli očitam, edino to, da niso bili konkretni v zadnjih 30 metrih pred golom tekmeca, da niso več streljali izven kazenskega prostora. Zelo mi je žal prejetega zadetka na začetku 2. polčasa, kar je tehnično odlično ekipo Maribora postavilo v veliko prednost. Manjkal nam je kanček samozavesti, da bi se kakšna žoga več odbila v našo posest, a to si je treba prislužiti s hrabro igro. Bilo je tudi kar nekaj prostora med tekme-čevimi linijami, a ga nismo najbolje izkoriščali. Glede na zadnjo tekmo v Ljudskem vrtu smo naredili velik napredek, a za zaključek sezone moramo še korak naprej. Smo v nevarnih vodah, 'surfamo na nevarnih valovih', a ekipa postaja vedno bolj zrela. To smo pokazali že v Celju in verjamem, da smo sposobni zbrati dovolj točk za obstanek. Že proti močnemu Kopru, ki je vmes menjal trenerja, smo tega sposobni." Ante Šimundža, trener Maribora: „Zadetke smo dosegli po lepih akcijah, bili smo na zelo visokem nivoju glede motivacije, teka in dinamike igre. Tudi po vodstvu 0:2 smo morali ostati zbrani, saj bi se sicer lahko stvari hitro obrnile. Domačini so bili posledično nevarni le iz prekinitev. Igrišče v Kidričevem je zelo zahtevno iz več vidikov, in če nisi na primernem nivoju glede pristopa, želje, agresivnosti, teka ..., potem si takoj lahko v težavah. Tokrat smo bili na višjem nivoju od tekmecev, željni golov - mentalna priprava je opravila svoje. Ob tem je bila kulisa za igranje izjemna." Jože Mohorič 1. SNL RAZPORED 30. KROGA, V TOREK OB 18.45: Maribor - Mura; V SREDO OB 14.45: Celje -Bravo Kostel; OB 16.45: Domžale - Rogaška; OB 18.45: Olimpija - Kalcer Radomlje; V ČETRTEK OB 16.45: Koper - Aluminij. 14 Štajerski Šport, šport mladih torek • 9. aprila 2Q24 Motokros • Dirka za VN Sardinije Prado zelo resno misli z obrambo naslova... Na mivkasti progi na Sardiniji je potekala tretja letošnja dirka za svetovno prvenstvo. Tudi v tretje je bil v elitnem razredu MXGP najboljši branilec naslova Jorge Prado, edini konkurenčni tekmec je trenutno Tim Gajser. Španec je slavil v kvalifikacijah in obeh vožnjah v konkurenci, najboljši slovenski motokrosist je bil vedno korak za njim. Največjo prednost za Prada zaenkrat predstavljajo odlični štarti, s katerimi se kot po pravilu nemudoma prebije v ospredje, nato pa nadzoruje tekmece. Omenjena dirkača sta bila razred zase v Rioli Sardu, kjer so se dirkači ob zahtevnem mivkastem Dirka za VN Sardinije, rezultati: 1. Jorge Prado Španija 2. Tim Gajser Slovenija 3. Jeffrey Herlings Nizozemska 4. Pauls Jonass Latvija 5. Romain Febvre Francija Skupni vrstni red (3/20) 1. Jorge Prado Španija 2. Tim Gajser Slovenija 3. Jeffrey Herlings Nizozemska 4. Romain Febvre Francija 5. Pauls Jonass Latvija terenu borili še z visokimi temperaturami. V prvi vožnji sta se oba že po nekaj zavojih znašla na prvih mestih, potem pa prednost pred tekmeci le še povečevala. Nihče ni imel možnosti, da bi se prebil višje kot do tretjega mesta, po drugi strani pa je bil Gajser sicer relativno blizu Špancu, a tudi on brez pravih možnosti za napad na zmago v vožnji. Na tretjem mestu prve vožnje je končal Nizozemec Jeffrey Herlings. Judo • Pokal Ptuja 2024 Na blazinah več kot 250 mladih, odlični domačini Tradicija tekmovanja za Pokal Ptuja v judu ima že globoke korenine, ki so skozi zgodovinsko rast prinesle številne šampione. V najstarejšem slovenskem mestu se je kalila večina najboljših slovenskih judoistov in tudi nekaj odličnih judoistov, ki so prišli iz tujine. Ta rast ali zgodovinski trak se je v soboto v športni dvorani Center nadaljeval z izvedbo 37. Mednarodnega prvenstva v judu za Pokal Ptuja 2024. Tekmovanje je bilo razdeljeno na dva dela, saj so dopoldan štiri tata-mije zasedli najmlajši judoisti v starostnih kategorijah U-8, U-10 in U-12, popoldan pa še v U-15 in U-18. Gledalci, ki so se čez dan zvrstili v dvorani, so spremljali zanimive dvoboje, v katerih je nastopilo 257 tekmovalcev iz 26 klubov iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in BiH. Šlo je za tekmovanje mladih upov, ki so ga na visokem organizacijskem nivoju izpeljali člani Judo kluba Drava. Predsednik organizacijskega odbora tekmovanja in glavni trener GASGAS Honda KTM Honda Kawasaki GASGAS Honda KTM Kawasaki Honda 25 22 20 1B 15 174 157 125 12S 11S 25 22 20 18 1B 50 44 40 S4 51 Malenkost bolj razgibana je bila vsaj za Gajserja druga vožnja; po slabem startu je zdrsnil na šesto mesto, a se je že do drugega kroga prebil na tretje, med zanesljivo vodilnim Pra-dom in njim je bil še Herlings. Nizozemec je skušal priti dovolj blizu, da bi lahko napadel Prada, pri tem pa v devetem krogu naredil napako in padel. To je izkoristil Gajser ter se prebil mimo njega, potem pa je bil razplet skoraj identičen kot v prvi vožnji -Prado je zanesljivo vodil, Gajser ga je lovil, a je ob koncu, ko ni imel možnosti za napad, tudi nekoliko spustil ritem. Prav v zadnjem krogu se je tudi on znašel v mivki, a je bila prednost pred Herlingsom dovolj velika, daje ostal pred njim. Enak je bil tudi vrstni red na dirki, v SP pa ima zmagovalec vseh treh dirk te sezone Prado zdaj 174 točk, Gajser je pri 157. Herlings jih ima 125. »Moram biti zadovoljen z doseženim v mivki. Tukaj v preteklosti še nikoli nisem imel prav dobrih izidov, zato je 2. mesto na verjetno najtežji dirki sezone nekaj, s čimer moram biti zadovoljen. Seveda si vedno želim zmagati, čutil sem, da bi bilo mogoče iztržiti kaj več, vendar nisem imel toliko moči, kot bi si želel. Pomembno je, da sem stalno na stopničkah, sezona je še dolga in prepričan sem, da bodo kmalu prišle tudi zmage," je za spletno stran svoje ekipe Honda povedal Gajser. Na Sardiniji je na dirki prvič za to ekipo nastopil tudi Nizozemec Roan van de Moosdijk, ki je začasno zame- Tim Gajser je na Sardiniji stopil na drugo stopničko. njal Španca Rubena Fernandeza, slednji si je v Argentini poškodoval koleno in je moral na operacijo. Njegova zamenjava sicer danes še ni blestela, saj je van de Moosdijk na 28. mestu ostal brez točk. Drugi Slovenec v MXGP Pancar, novinec v tem razredu, je tokrat prvič v sezoni ostal brez točk. Motokrosiste čaka naslednja dirka že ob koncu tedna, ko se bo po pričakovanjih v Pietramurati v Trentinu zbralo tudi veliko število slovenskih navijačev, saj gre za Sloveniji najbližjo dirko. sta, m Dobitniki medalj in tekmovalci Judo kluba Drava Ptuj: 1. mesta: Anej Slana, Anej Hrže-njak, Jakob Kozel Jus, Enej Šmigoc in Aneja Vidovič; 2. mesta: Maruša Frank, Brina Hedl, Patrik Kojc, Mai Pak, Filip Šegu-la, Elin Slana, Filip Vtič, Matic Zavra-tnik in Žane Zupanc; 3. mesta: Patrik Gabrovec, Stefan Kostič, Žanet Polanec in Helena Vu-čkovič. Ostali tekmovalci JK Drava Ptuj: Filip Meznarič, Gregor Murko, Anže Črnko, Eldar Sejdinovič in Rene Šmi-goc. Dobitniki medalj in tekmovalci Judo kluba Gorišnica: 1. mesti: Aljaž Horvat in Jaka Pur-gaj; 2. mesta: Jakob Horvat, Gaj Purgaj in Gaj Ules; 3. mesta: Jaka Čuš, Teo Kokot, Patrik Svit Vinkovič in Tomas Vozlič. Ostali tekmovalci JK Gorišnica: Nejc Jurgec, Jaka-Vito Korpar in Vitan Hameršak. v klubu Vlado Čuš je o izvedli prvenstva dejal: „Za nami je iz organizacijskega vidika zelo naporno tekmovanje, a smo z dobro voljo premagali vse težave, ki se pojavijo na tako velikem in obsežnem tekmovanju. Veselijo nas dobri odzivi nastopajočih. Tekmovanje je imelo mednarodno zastopstvo, kar potrjuje sloves našega prvenstva doma in v tujini. Na ta-tamijih so se mladi izkazali v borbah, na delu smo videli nekatere judoiste, ki bodo v prihodnosti nastopili na največjih tekmovanjih. Kakovost prikazanega juda je bila na visokem nivoju in zares smo lahko zadovoljni z izvedbo tega velikega tekmovanja v judu na Ptuju." Ekipna zmaga ptujski Dravi, Apolonu največ medalj Ptujska Drava je osvojila vseeki-pno zmago z osvojenimi 121 točkami, drugo mesto je pripadlo mariborskemu Apolonu s 116 točkami, tretji je bil s 77 točkami slovenjebistriški Impol. Po točkah sledijo Duplek (61), Moravske Toplice, Gorišnica (oba 54), avstrijski Union Kirchbach (47), hrvaška Dugava (46) ... JK Drava je na domačem tekmovanju ponudil priložnost za dokazovanje kar 25 mladim judoistom. Ti so pokazali svoje znanje, moč in spretnost na blazinah, za kar so si prislužili pet zlatih, devet srebrnih in štiri bronaste medalje. Prva mesta so v svojih kategorijah zasedli Anej Slana, Anej Hrženjak, Jakob Kozel Jus, Enej Šmigoc in Aneja Vidovič. O nastopu mladih ptujskih judoistov je Čuš povedal: „Za naše mlade tekmovalce je bil pravi izziv nastopiti na domačem tekmovanju, pred domačimi gledalci. Svoje naloge so dobro opravili, kar se vidi tudi po številu osvojenih Ç li^fftl 1 ^ ^ ^L ■ VV $ P, $ ft V»? la^U^.fiL m "Ml Foto: JKDrava Ptuj Judoisti Draue so postali ekipni zmagovalci Pokala Ptuja 2024 medalj. Do teh medalj smo prišli z načrtnim delom, gre za zares lep ekipni uspeh." Po številu osvojenih medalj so bili sicer najuspešnejši člani Judo kluba Apolon - Mariborčani so skupno pobrali 19 medalj, med njimi so se veselili enajstih zmag. Dve zmagi, tri druga mesta in štiri tretja mesta so zasedli mladi člani Judo kluba Gorišnica, zmagala sta Aljaž Horvat in Jaka Purgaj. David Breznik Del ekipe JK Gorišnica, ki je nastopila na Ptuju Futsal • 1. SFL - četrtfinale, S. tekma Nepričakovan zaključek za Prleke Meteorplast ŠIC bar -THE Nutrition Extrem 3:4 (0:2) STRELCI: 0:1 Rajter (7. - ag.), 0:2 Debeljak (20.), 1:2 Trstenjak (23.), 2:2 Lipovšek (33., s 6 m), 3:2 Kos (37.), 3:3 Totoškovič (38., z 10 m), 3:4 Gre-gorič (39.). METEORPLAST ŠIC BAR: Lovrec, Lovrenčič, A. Goznik, M. Goznik, I. Matan, Rajter, Kos, Trstenjak, Lipov-šek, Aljaž Ruis, Šnofl, Anžel. Trener: Robert Grdovič. Ljutomerska futsal vrsta Meteorplast ŠIC bar ne bo branila bronaste kolajne z minulega državnega prvenstva. V tretji, odločilni tekmi četr-tfinala so Ljutomerčani na domačem parketu klonili proti sodražiški ekipi THE Nutrition Extrem. Slednja se je z izidom 2:1 v zmagah uvrstila v polfinale, kjer se bo pomerila z vrhniškim Silikom. Tekmo za polfinale, ki je v športno dvorano ŠIC Ljutomer privabila več kot 300 gledalcev, so že v uvodnih minutah zaznamovale nerazumljive sodniške odločitve. Delivca pravice Admir Zahovič in Jasmin Mustafič sta domačim »krila spodrezala« že na začetku obeh polčasov, ko sta v dobri minuti piskala po tri zelo sporne prekrške in onemogočila gostiteljem razvijanje prepoznavne igre, ki je med drugim pripeljala ljutomersko ekipo v finale slovenskega pokala in na tretje mesto po rednem delu državnega prvenstva. S ten-dencioznim sojenjem sta poskrbela za ogorčenje gledalcev, povsem pa sta jih »iztirila« ob izteku dvoboja, ko sta šesti akumulirani prekršek, ki vodi nasprotno ekipo v izvajanje kazenskega strela z desetih metrov, domačinom dosodila, gostom pa ne. Z obema odločitvama sta nesporno oškodovala gostitelje ... Po pričakovanju so imeli domačini večjo posest žoge, gostje pa so se osredotočili na dolge podaje pred domača vrata in iskanje osrednjega napadalca Denisa Totoškoviča. Do vodilnega zadetka so prišli, ko je žogo nespretno v lastno mrežo usmeril Tilen Rajter. Prleki so si v nadaljevanju priigrali kar nekaj priložnosti, ki pa so ostale neizkoriščene, a so namesto izenačenja, v zadnji minuti prvega dela prejeli še drugi zadetek. Iz zaostanka v prednost ter nazaj ... Gostitelji so v drugi polčas krenili odločneje, kar se jim je obrestovalo. Najprej je Adrijan Trstenjak znižal zaostanek, sedem minut pred koncem pa je iz kazenskega strela izenačil Tim Lipovšek. Kazalo je na popoln preobrat in slavje Ljutomerčanov, ko so preko Vida Kosa prišli do zasluženega vodstva, a sta na sceno znova stopila sodnika. Dosodila sta šesti prekršek domačinom in omogočila Totoškoviču izvajanje prostega strela z desetih metrov. Ta je zadel za izenačenje, v popolni zmedi na igrišču pa je gostom pot v polfinale minuto pred zaključkom dvoboja priigral Andraž Gregorič. NŠ torek • 9. aprila 2Q24 Šport, rekreacija Štajerski 1S Nogomet • 3. SNL - vzhod, 19. krog Dravi lokalni derbi z Zavrčem, uspešna tudi Videm in Podvinci Klubi iz MNZ Ptuj so bili v 19. krogu 3. lige vzhod uspešni, saj so zabeležili tri zmage, remi in poraz. V ospredju zanimanja je bila tekma v Zavrču, kjer je Drava prišla do nove visoke in pomembne zmage. Po slabših rezultatih v zadnjem obdobju (dveh zaporednih porazih) sta zmagi vpisali ekipi ZASE Videm in IBLO Podvinci. Do točke je v zelo dobri tekmi v odlični atmosferi prišla ekipa Hajdine. Na derbiju kroga v Krškem ni bilo zmagovalcev, a so lahko gledalci kljub temu zadovoljni, saj so videli kar šest zadetkov. Ambiciozno Krško je tako še za dodatni točki zaostalo za Vidmom in Dravo. REZULTATI 19. KROGA: IBLO Podvinci - Avto Rajh Ljutomer 2:1 (1:0), Zavrč - Drava Ptuj 0:4 (0:3), Krško - Korotan Prevalje 3:3 (2:0), Hajdina - Rače 1:1 (0:0), Brežice 1919 Terme Čatež - Premium Dobrovce 2:1 (1:0), Šmartno 1928 - Šampion 0:2 (0:1), Koroška Dravograd - ZASE Videm 0:4 (0:0). 1. DRAVA PTUJ 19 14 3 2 57:14 45 2. ZASE VIDEM 19 12 4 3 38:22 40 3. KRŠKO 19 10 4 5 61:28 34 4. KOROTAN PREVALJE 19 9 5 5 37:25 32 5. BREŽICE ČATEŽ 19 10 1 8 53:40 31 6. ŠAMPION 19 9 3 7 36:37 30 7. IBLO PODVINCI 19 8 4 7 34:31 28 8. ZAVRČ 19 7 5 7 31:25 26 9. A. RAJH LJUTOMER 19 7 3 9 29:42 24 10. HAJDINA 19 7 2 10 30:32 23 11. ŠMARTNO 1928 19 7 1 11 26:45 22 12. RAČE 19 6 3 10 25:31 21 13. P. DOBROVCE 19 5 3 11 19:40 18 14. K. DRAVOGRAD 19 1 1 17 11:75 4 Zavrč - Drava Ptuj 0:4 (0:3) STRELCI: 0:1 Kajzer (15., ag.), 0:2 Kmetec (42.), 0:3 Rec (45.), 0:4 Ro-gina (50.) ZAVRČ: Maroh, Kukovec (od 46. Lazar), Predikaka (od 84. Kelc Vnuk), Potočnik, Letonja, Jambriško, Zorko (od 46. Cesar), Bojnec (od 75. Tursa-novič), Kajzer, Koren, Draškovič. Trener: Robert Hojnik. DRAVA PTUJ: Lampret, Janežič, Rec (od 53. Satler), Kmetec (od 59. Penič), Šalamun, Erhatič, Mlakar (od 64. Karo), Čuš (od 46. Doplihar), Vi- dovič (od 53. Hren), Lovenjak, Rogi-na. Trener: Jura Arsič. Serija lokalnih derbijev se je v soboto nadaljevala v Športnem parku Zavrč, kjer so domačini gostili vodilno Dravo. Ptujčani, ki »jurišajo« na prvo mesto, so unovčili svojo kakovost in priložnosti za zadetek. Tudi Zavrč je imel nekaj odličnih situacij, iz katerih bi lahko zadel in odnesel bistveno boljši rezultat kot 0:4, a so bili neučinkoviti. Po uvodnem otipavanju in igri med obema kazenskima prostoroma se je zgodil ključen trenutek tekme v 15. minuti. Kakšnih 250 gledalcev je videlo nenavaden avtogol, potem ko je Rok Kajzer s približno 40 metrov vrnil žogo svojemu vratarju Žigi Marohu, ki mu je ni uspelo ujeti in je končala v mreži - 0:1. „Mislim, da je ta avtogol zelo vplival na nadaljnji potek tekme. Takšni lokalni derbiji so vedno težki, kdor prvi povede, mu je v nadaljevanju bistveno lažje in tudi velikokrat pride do zmage,« je o tem dejal igralec Drave Niko Šalamun, domači ka-petan Denis Potočnik pa je dodal: „Dobro smo vstopili v tekmo, ta čudni avtogol pa nas je 'presekal' - a takšne stvari se dogajajo v nogometu. Po tem smo nekoliko padli v igri in smo naredili nekaj napak, kar je dobra ekipa Drava znala izkoristiti.« Zavrč bi lahko kmalu prišel do izenačenja, a je strel agilnega Gregorja Predikaka iz kakšnih osmih metrov sijajno ustavil mladi vratar Drave Jan Lampret. Ista igralca sta si tudi v nadaljevanju zrla iz oči v oči, a Predika-ka je iz ugodne situacije streljaj čez gol. Za povišanje prednosti ptujskih modrih sta še pred odmorom poskrbela Tai Kmetec, ki je s strelom po tleh unovčil podajo Nika Šalamuna za 0:2, in osrednji branilec Angelo Timotej Rec, prav tako po podaji Šalamuna - 0:3. V otvoritvi 2. polčasa se je izplačala nepopustljivost Simona Rogi-ne, saj je bil spretnejši od vratarja in obrambe ter je žogo s kakšnih sedmih metrov poslal v mrežo - 0:4. Po visokem vodstvu je Drava, pri kateri je odločilne niti igre vlekel Luka Lo-venjak, nadzorovala potek igre in si je priigrala še nekaj priložnosti. Niko Šalamun, Drava: „Tja, kamor pride igrat Drava, so vsi v tej ligi dodatno motivirani. Na tem mestu moram pohvaliti tudi Zavrč, ki je bil v prvem polčasu - ne glede na rezultat - kar enakovredna ekipa. Nam je tokrat pomagala tudi sreča, medtem ko smo bili v drugem polčasu dominantni in tudi naša fizična pripravljenost je pri tej visoki zmagi prišla do izraza.« IBLO Podvinci - Avto Rajh Ljutomer 2:1 (1:0) STRELCA: 1:0 Orovič (30.), 1:1 Se-menič (51.), 2:1 Orovič (62.) IBLO PODVINCI: Cajnko, Šalamun, Ramšak, Akanni (od 68. Cesar), Oro-vič (od 92. Kribiš), Zajko, Dumbovič, Anžel, Kolenko (od 89. Simonič), Ži-vič, Zamuda Horvat (od 68. Pihler). Trener: Aleš Čeh. Na igrišču v Podvincih je na zahtevni igralni površini večinoma napadala le ena ekipa - IBLO Podvinci. Varovanci trenerja Aleša Čeha so neutrudno iskali poti do zadetka, tako je v prvem polčasu najprej Jernej Orovič iz ugodne situacije streljal čez gol, po dobrem prodoru pa je vendarle dosegel zadetek z natančnim strelom po tleh s kakšnih 18 metrov - 1:0. Gostje iz Ljutomera so poskušali pretiti z dolgimi podajami in protinapadi, domači obrambi sta največ težav povzročala Mario Skuhala in Ti-len Ketiš. A slednja nista zadela, med strelce za Ljutomerčane se je s strelom po tleh s kakšnih 18 metrov vpisal Tilen Semenič - 1:1. Po izenačenju so Podvinčani ponovno močneje pritisnili in visoko podajo Leona Anžela je po strelu z obrata mojstrsko v gol pospravil Jernej Orovič - 2:1. Do konca tekme sta obe ekipi še imeli nekaj priložnosti za spremembo rezultata, a se rezultat ni več spremenil. Leon Anžel, Podvinci: „Ta zmaga je bila za nas zares zelo pomembna. Do nje smo prišli z ekipno igro, z borbenostjo in z večjo željo. Mislim, da smo prikazali več od tekmecev Nogomet • Lige MNZ Ptuj Stojnci in Grajena ohladili Gorišnico in Ormož Super liga V lepem koncu tedna, domala idealnem za obisk tekem na prostem, se je največ gledalcev zbralo v Go-rišnici - več kot 300. Domača zasedba je v derbiju kroga gostila Stojnča-ne, razplet pa je bil na koncu pogodu gostom. Ti so na začetku drugega polčasa izvedli bliskovit protinapad, ki ga je z edinim golom na tekmi kronal Sebastijan Dvanajščak - njegovim prvim v sezoni. Stojnčanom se je tako uspelo oddolžiti Gorišniča-nom za poraz v prvem delu sezone (v Stojncih je bilo 1:3). Stojnčani so se z zmago približali vodilnim Ormožanom, ki so v Grajeni „le" remizirali. Moštvo Grajene je odlično začelo drugi del sezone, saj je na prvi tekmi zmagalo proti Markovcem. Tokrat so se na začetku drugega polčasa znašli v zaostanku 2:4, a jim je uspelo izid poravnati. Za Ormož je bila to šele tretja tekma v sezoni, na kateri niso zmagali (ob Foto: Črtomir Goznik Tekma Zavrč - Drava Ptuj se je končala po okusu ptujskih navijačev. in smo zasluženo zmagali. Po dveh nesrečnih porazih se je bilo težko pobrati, zato je zmaga toliko slajša in nam je dobesedno 'padla kot sekira v med'. Upam, da bomo tako uspešno tudi nadaljevali s prvenstvom." Hajdina - Rače 1:1 (0:0) STRELCA: 0:1 Rakar (62.), 1:1 Ljubeč (82.) HAJDINA: Zupanič, Horvat, Vog-rinec (od 52. Emeršič), Pal (od 79. Rajh), Kovačec, Medved (od 52. Bojnec), Lipavšek, Tomanič, Petek (od 83. Mesarič), Gojkošek, Ljubeč. Trener: Miran Emeršič RDEČI KARTON: Kovačec (73., Hajdina). Lepo število gledalcev se je zbralo v Športnem parku Spodnja Hajdina, kjer so prišli na svoj račun na dobri prvenstveni tekmi med Hajdino in Račami. Končni rezultat 1:1 je tudi najbolj realen in pravičen glede na prikazano. Obe ekipi sta prikazali dinamično in borbeno predstavo, po kateri je domači trener Miran Emeršič dejal: „Zadovoljen sem z razpletom zelo izenačene tekme, predvsem pa sem zadovoljen s pristopom svojih igralcev na tem obračunu. Po nekaj slabše odigranih tekmah so pokazali svoj pravi obraz, skozi celo tekmo so bili osredotočeni, prikazali so veliko želje in bili tudi bistveno bolj konkretni v zaključkih akcij kot na preteklih tekmah." Obe ekipi sta skozi obračun iskali svoje poti do zmage, kar je pomenilo, da so gledalci ob maksimalni borbenosti nogometašev obeh ekip videli precej lepih akcij in dva zadetka. Hajdina je nanizala kup polpri-ložnosti in priložnosti, med katerimi sta najlepši zgrešila Timotej Petek in Daniel Ljubec. Tudi nogometaši Rač so si ustvarili nekaj dobrih situacij za zadetek, zadeli pa so srečno; po nesporazumu domače ekipe se je med strelce vpisal Michael Rakar - 0:1. Sledila je ofenziva domačih igralcev, ki so bili za ves vloženi trud nagrajeni z izenačujočim zadetkom; po prostem strelu je žogo z glavo v gol poslal Daniel Ljubec - 1:1. V izdih-ljajih tekme so gledalci videli sporno situacijo, saj prekrška nad domačim branilcem Tomažem Gojkoškom glavni sodnik Matej Kapun ni označil za enajstmetrovko. Šlo je za zares mejno situacijo, po kateri so si igralci Rač lahko pošteno oddahnili ... Koroška Dravograd - ZASE Videm 0:4 (0:0) STRELCI: 0:1 Klampfer (47., ag.), 0:2 Ploj (54.), 0:3 Kurež (78.), 0:4 Ploj (90.) ZASE VIDEM: Kokol, Mesarič, Zdovc, Kurež, Krajnc (od 83. Vido-vič), Ferčec (od 64. Kirbiš), Ploj, Petek, Žižek (od 55. Plajnšek), Krušič, Kelc (od 83. Simonič). Trener: Luka Gajšek Zadnjeuvrščena Koroška se je proti drugouvrščenemu Vidma postavila v kompaktno obrambno in čakala svoj trenutek iz protinapadov. Trener gostov Luka Gajšek je nekoliko prilagodil taktiko in postavitev za tekmo v Dravogradu, ki so jo s pravo realizacijo v nadaljevanju tudi rutinsko dobili. V prvem polčasu so Videmčani imeli kontrolo nad igro in so s kratkimi kombinacijami želeli zvabiti domačine izven svojega kazenskega prostora. Tako so imeli lepe priložnosti Alen Ploj, Robert Kurež in Marcel Žižek, za domačine je edino zapravil izkušeni Dragan Ljubanič, oz. se je izkazal vratar Žiga Kokol. Ta na tekmi ni imel pravega dela, saj tudi v nadaljevanju Koroška ni bila preveč nevarna. Drugače je bilo na drugi strani, saj so gostje zaigrali hitreje in učinkoviteje. Po nesporazumu domačega vratarja in osrednjega branilca Eneja Klampferja je slednji zabil avtogol - 0:1. To vodstvo je spodbudilo gostujoče nogometaše, ki so nizali napad za napadom in tudi dosegli še tri zadetke. Najprej se je med strelce z zelo natančnim strelom z roba kazenskega prostora vpisal Aljaž Ploj, nato je darilo domačinov (žoga je preskočila vratarja) v mrežo pospravil Robert Kurež, na koncu je po strelu Domna Vidoviča odbito žogo z bližine za končnih 4:0 v gol še drugič poslal Aljaž Ploj. Luka Gajšek, trener Vidma: „Po dveh težkih porazih smo na vsa način želeli spremenit trend rezultatov, kar nam je tudi uspelo. V tekmo so šli moji igralci odločno in so bili bistveno boljši od domačinov. Zadovoljen sem s pristopom, igro in rezultatom." David Breznik remiju v Bukovcih in porazu s Stojnci doma). Zelo prepričljivi zmagi sta slavili ekipi Bukovcev in Središča. Prvi so doma že v prvem polčasu s tremi zadetki odločili srečanje z Gerečjo vasjo, drugi pa so z goli Tihomirja in Davida Kepeta odnesli točke iz Poljčan. V rubriko „prepričljivih zmag" bi lahko uvrstili tudi Markovce na srečanju z zadnjimi Apačami, ki ostajajo pri eni zmagi v sezoni (v Gerečji vasi v 6. krogu). Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Stojncev so se prešerno veselili edinega zadetka na tekmi v Gorišnici, po kateri so zmanjšali zaostanek za vodilnim Ormožem. REZULTATI 11. KROGA: Grajena ANpro - Ormož 4:4 (2:2); strelci: 1:0 Majcen (7.), 1:1 Kosec (22.), 2:1 Sambolec (27.), 2:2 Zorec (43.), 2:3 Kirič (53.), 2:4 Vočanec (56.), 3:4 Sambolec (61.), 4:4 Bračko (75.); Markovci - Apače 2:0 (0:0); strelca: 1:0 Matjašič (48.), 2:0 Bezjak (62.); Boč Poljčane - Središče 0:3 (0:1); strelca: 0:1 T. Kepe (26.), 0:2 D. Kepe (53,), 0:3 T. Kepe (56.). Rdeči karton: Hrušman (90., Boč); Gorišnica - Stojnci 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Dvanajščak (48.); Bukovci - Gerečja vas 4:0 (3:0); strelci: 1:0 Brumen (8.), 2:0 Ruis (36.), 3:0 Škrabl (43.), 4:0 Vajda (67.). 1. ORMOŽ 11 8 2 1 30:11 26 2. STOJNCI 11 7 1 3 18:13 22 3. BUKOVCI 11 6 2 3 20:11 20 4. GORIŠNICA 11 6 1 4 20:11 19 5. GRAJENA ANPRO 11 5 2 4 25:23 17 6. MARKOVCI 11 5 1 5 23:20 16 7. SREDIŠČE 11 4 1 6 19:28 13 8. GEREČJA VAS 11 3 1 7 13:28 10 9. BOČ POLJČANE 11 2 2 7 12:22 8 10. APAČE 11 1 3 7 15:28 6 1. liga MNZ Ptuj: Tržec in Makole čez Rogoznico na vrh Že v uvodnem spomladanskem krogu sta se med seboj pomerili ekipi iz vodilne trojke, Rogoznica in Makole. Gostje so s po enim golom v vsakem polčasu domov odnesli tri točke, obenem pa tokratne tekmece prehiteli tudi na lestvici. Skok na vrh je uspel Tržcu, ki v Hajdošah ni dopustil presenečenja. REZULTATI 10. KROGA: Rogoznica - Makole Bar Miha 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Šket (24., z 11 m), 0:2 Grašič (50.). Rdeči karton: Rojs (88., Makole); Hajdoše - Tržec 0:2 (0:2); strelca: 0:1 Kovačič (15.), 0:2 Dominc (25.); Skorba - Dornava Digitalpartner. si 3:2 (1:0); strelci: 1:0 Leljak (5.), 2:0 Leben (49.), 2:1 Zagoršek (57.), 2:2 Zagoršek (61.), 3:2 Leben (64.). Rdeči karton: Pulko (83., Skorba); Pragersko - Podlehnik 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Frelih (9.), 1:1 Vrečar (59., z 11 m). Rdeči karton: Murko (93., Podlehnik). 1. TRŽEC 10 7 1 2 22:11 22 2. MAKOLE BAR MIHA 10 7 1 2 25:17 22 3. ROGOZNICA 10 6 2 2 22:11 20 4. DORNAVA 10 4 1 5 29:30 13 5. PODLEHNIK 10 3 3 4 15:16 12 6. SKORBA 10 4 0 6 21:30 12 7. PRAGERSKO 10 3 1 6 26:27 10 8. HAJDOŠE 10 1 1 8 7:25 4 2. liga MNZ Ptuj: Kokol dvakrat„reševal" Cirkulane REZULTATI 9. KROGA: Oplotnica Senčila Senica - Polska-va avtop. Grobelnik 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Pem (4.), 2:0 Špegelj (90.). Rdeči karton: Ž. Pučnik (Oplotnica, 60.); Zgornja Polskava - Leskovec 5:2 (4:0); strelci: 1:0 Kotnik (8.), 2:0 Milo-šič (38.), 3:0 Milošič (41.), 4:0 Švenda (45.), 5:0 Milošič (48.), 5:1 Bedenik (58.), 5:2 Krajnc (71., z 11 m); Cirkulane - Slovenja vas SMS sanacije 2:2 (1:2); strelci: 0:1 Drosk (12.), 1:1 Kokol (37.), 1:2 Šmintič (39.), 2:2 Kokol (56.). 1. ZG. POLSKAVA 9 6 0 3 26:16 18 2. CIRKULANE 9 4 4 1 16:15 16 3. OPLOTNICA SENICA 9 5 0 4 24:14 15 4. SLOVENJA VAS 9 3 3 3 21:28 12 5. POLSKAVA G. 9 2 2 5 10:18 8 6. LESKOVEC 9 1 3 5 21:27 6 Veteranske lige +35 zahod 8. KROG: Skorba - Podlehnik 2:1, Tržec - Pragersko 3:6, Apače - Mons Claudius 2:1, Hajdina - Gerečja vas 8:1. 8 6 1 1 28:10 19 8 5 2 1 24:9 17 8 5 2 1 24:9 17 7 4 1 2 24:11 16 7 4 0 3 13:25 12 8 2 0 6 12:22 6 8 116 13:40 4 8 0 1 7 7:19 1 1. SKORBA 2. MONS CLAUDIUS 3. PRAGERSKO 4. HAJDINA 5. GEREČJA VAS 6. APAČE 7. TRŽEC 8. PODLEHNIK +35 vzhod 8. KROG: Markovci - Rogoznica Gostilna Muršič 2:2, Cirkulane - Središče 0:3, Dornava AAS - Grajena 3:2, Podvinci - Gorišnica 6:1. 1. PODVINCI 8 6 2 0 33:3 20 2. DORNAVA AAS 8 5 2 1 21:11 17 3. SREDIŠČE 8 4 0 4 16:12 12 4. GORIŠNICA 8 4 0 4 20:22 12 5. ROGOZNICA MURŠIČ 8 6. MARKOVCI 8 7. CIRKULANE 8 8. GRAJENA 8 3 2 3 2 4 2 16 1 2 5 1 0 7 11:32 3 M 15 11 16 10 23 5 16 Štajerski Nasveti torek • 2. aprila 2024 Domača lekarna Zeleni nasvet Hren si lahko na vrtu pridelamo sami Hren je obvezno živilo preteklih praznikov, vendar ga imamo na mizi zelo pogosto tudi čez leto. Mnogi razmišljajo, kako bi ga sami pridelali. Ni težko, saj je hren v bistvu plevel, rastlina, ki raste sama od sebe. Težko je edino priti do prve sadike, reznica ji rečemo. Zato lahko te praznike izkoristimo tudi za to. Zdaj je na tržnicah možno kupiti kar nekaj domačega hrena, kije najprimernejši. Hren iz trgovin je pogosto preveč izsušen. Foto: MP Hren na vrtu, če ne skrbimo zanj, postane mogočna rastlina. Bolje ga je saditi vsako leto znova. Foto: MP Nekje v začetku junija hren izpulimo in očistimo korenino, pustimo le spodnjih 10 cm, kjer naj vse stranske korenine ostanejo. Hren je nepogrešljiva velikonočnajed Hren ima številne koristne lastnosti, zaradi katerih ga je treba uživati več prav pozimi, ko je naša hrana težja in bolj mastna. Ima vpliv na številne težave, ki jih prinašata zima in mraz. Vpliva na odpornost naših dihal, čisti tudi od mastne hrane zakisana telesa. Zato ga tudi jemo vedno ob mastnih jedeh, kot so tudi velikonočne. Ne nazadnje, liste (tudi korene) hrena lahko uporabimo tudi za zdravljenje rastlin. Pripravek iz njih namreč deluje na preprečevanje okužbe in širjenja monilij in sivih plesni. Prav zdaj bi jih bilo dobro namočiti in z njimi zaliti česen in mlado čebulo na vrtu. Priprave na sajenje Najtežje pri hrenu je dobiti začetni sadilni material, saj ga na trgu ni. Hren namreč pridelujemo iz reznic - manjših korenov, ki jih odrežemo s korena stare rastline. Začnete lahko tudi s kupljenimi koreni, a boste potem pridelek dobili šele naslednje leto. Lahko vam kdo za začetek nekaj reznic (korenin) odstopi, izkoplje, če ima hren na vrtu. Preprosto izkopljete eno rastlino s korenino, porežite tiste stranske korenine, ki so debele kot naš kazalec ali nekaj več, dolge pa vsaj 20, bolje pa 30-40 cm. Hren sodi v družino križnic, kar upoštevajte pri izbiri gredice za sajenje. Vsaj štiri leta naj ne bi na njih rasla katera izmed kapusnic (zelje, cvetača, ohrovt ...) ali drugih križnic, redkve, repe, kolerabe ... Potrebuje globoko in dobro pripravljeno zemljo z veliko hranili. Ne mara pa neposrednega gnojenja s hlevskim gnojem. Odlično pa se obnese gnojenje s kompostom, ki mora biti povsem preperel in ga uporabite nekje 10-12 l/m2. S kompostom lahko gnojimo jeseni ali 14 dni pred sajenjem hrena. Za naslednja leta toplo priporočam, da so gredice za sajenje pripravljene že v jeseni, da bo zemlja primerno rahla. Čez zimo se grude razgradijo, zemlja dovolj sesede, zato ostaja zemlja na gredi dalj časa rahla in odcedna. V težjih zemljiščih priporočam sajenje na dvignjene grebene. Letos tega verjetno niste naredili, a še je čas. Hren sadimo prav nekje zdaj. Zemlja naj ima vsaj 10 oC. Če se le da, gredico kar pripravite. Na peščenih zemljiščih je to možno, na težkih seveda ne. Tako bo do takrat, ko se zemlja primerno ogreje, nekaj plevela že vzkali-lo in ga boste enostavno in hitro odstranili pred sajenjem reznic. Medvrstna razdalja sajenja hrena je 50-70 cm, v vrsti ga sadimo 50 cm narazen. Sadimo torej korenine. Sajenje Sadike (reznice) sadimo tako, da izkopljemo jarke približno 20 cm globoko. Korenine, sadike polagamo vodoravno, vse v isto smer. To je pomembno za poletno čiščenje korenov. Korene polagate tako, da bo med koreninami 10 cm razmik. Po končanem polaganju korenov vse skupaj prekrijte z zemljo tako, da bo nastal rahel greben. Po nekaj dnevih bo hren pognal. Kupljen bo potreboval nekaj več časa. Med sezono poskrbite, da bo zemlja ves čas rahla, da imajo rastline dovolj vlage in predvsem, da ga ne bodo preveč poškodovali škodljivci. Hren imajo dokaj radi. Konec junija, v juliju, ko zrastejo listi približno 40 cm, ima 5-7 listov, se lotimo čiščenja korena. To je nujno, da dobimo potem kot pridelek debelejšo in gladko korenino. Brez tega bo zrastel šop korenin, nobena pa ne bo debela in gladka. Čiščenje opravimo najlažje tako, da se postavimo za korenino, tam, kjer smo ob sajenju položili zgornji del. Zato morajo biti vse korenine sajene v isto smer. Rastlino dvignemo iz zemlje tako, da ostane v njej samo spodnji del korenine. Ne se bati, nič hudega ne bo rastlini, ko to naredite. Tudi če po pomoti izpulite celo rastlino, ne bo nič hudega. Potem s korenine odstranite čisto vse stranske korenine, tudi najbolj drobne laske, ostane samo gladka glavna korenina. Samo na spodnjem delu, ki je v zemlji, pustite vse laske in stranske korenine. To naredite najlažje kar z roko. Nato korenino položite vodoravno nazaj in jo dobro osipljite, tudi preko listov, podobno kot krompir. Spravilo pridelka Hren v zemlji tudi prezimi, zato imate v jeseni dve možnosti. Najboljša je, da korene izkopavate sproti, kolikor jih potrebujete. Lahko pa seveda oktobra, novembra v suhem dnevu izkopljete vse in jih hranite na enak način kakor korenje: v hladilnici, v kleteh v pesku, žagovini ali listju . Na spodnjem delu, ki ga niste očistili, boste našli dovolj sadik, reznic za naslednje leto, zgornji del, ki ostane gladek, pa uporabite za hrano. Seveda vsi reznic ne boste dobili. Zato najdite kakšen del vrta, kjer ne bo motil. Hren je v jeseni dokaj velika rastlina. V zemljo posadite korene, ki jih kupite. Tudi te posadite vodoravno, nekje 20 cm v globino. A jih čez poletje pustite na miru, samo zalivajte jih. V jeseni ali spomladi jih boste izkopali, odrezali z njih primerno debele stranske korenine in jih sadili za pridelek. Zato je bolje, če vam reznice kdo, ki mu raste hren kot divja rastlina, trajnica na vrtu, podari. To je vse. Sliši se enostavno, a varstvo rastlin pred škodljivci ni tako zelo enostavno. Napadajo ga vsi škodljivci, ki so nevarni tudi zelju in njegovemu sorodstvu. Najbolj zoprn je bolhač, a tudi drugi škodljivci se ga ne ogibajo. Med domačimi pripravki si lahko naredite pripravek iz listov rabarbare ali vratiča. Bolhače močno odvrača mokra, z zelenimi zastirkami prekrita zemlja in vonj po paradižniku in pepelu. Tudi vonja po algah ne marajo. Pridelava lepega, debelega hrena ni lahka, ni pa tudi tako komplicirana, kot se zdi na prvi pogled, samo začeti je treba. Miša Pušenjak Za lajšanje prebavnih težav Foto: Pexels Pri hrani se je pametno držati reka, da je zmernost lepa čednost, ob morebitnih prebavnih težavah pa pomoč poiščimo v domači lekarni. Če se hrana ne prebavi optimalno, črevesne bakterije poskrbijo za nastanek plinov. Ti so lahki precej neprijetni in tudi boleči. Če vas rado napenja, morate biti zelo zmerni pri uživanju živil, kot so zelje, stročnice in čebula. Pri pripravi jedi uporabljajte janež ali pa koriander. Tudi skodelica komarčkovega čaja blaži napenjanje. Proti trebušnim krčem Bolečine v trebuhu se pogosto pojavijo takrat, ko pride do krčenja mišičevja v želodčno-prebavnem traktu. Blagodejno in sprostilno deluje predvsem toplota. Lahko si pripravite toplo kopel ali pa si pomagate s toplim termoforjem. Skodelica metinega čaja bo ublažila krče in napihnjenost, hkrati bo pregnala spahovanje in zgago. Nad zaprtje z nastrganim jabolkom Če je črevesje lenobno, se počutimo napihnjene in zaradi tega tudi slabo. Najprej velja poseči po nastrganem jabolku, ki ga pojejte na prazen želodec. Drugo blagodejno domače zdravilo so suhe slive. Čez noč jih namočite v mlačni vodi, prihodnji dan pa jih pojejte in hkrati popijte vodo, v kateri so se namakale. Lajšajte zgago s sodo bikarbono Učinkovit trik za lajšanje zgage je soda bikarbona, to domače zdravilo je skorajda v vsaki kuhinjski omari. Moč sode bikarbone je v tem, da nevtralizira želodčno kislino in tako umiri razdražen požiralnik. Ko vas napade zgaga, preprosto raztopite čajno žličko sode bikarbone v kozarcu vode in popijte po požirkih. Pomoč proti zgagi je tudi, če dvignite vzglavje postelje, da bo zgornji del telesa med spanjem v rahlo dvignjenem položaju; tako kislina težje zaide iz želodca v požiralnik, kar poznate kot občutek zgage. Slabost in bruhanje Če bi radi hitro pregnali slabost, si pomagajte z ingverjem. Nekaj rezin svežega prelijte z vrelo vodo, počakajte nekaj minut in počasi popijte tekočino. Banane pa so odlična pomoč, če zaradi želodčnih težav tudi bruhate. Pomirijo namreč želodec in hkrati telesu priskrbijo energijo, kalij in druge snovi, ki mu jih zaradi pretiranega izločanja tekočine primanjkuje. M. Kopriva Protivnetni učinki ingverja Verjetno je že znano, daje ingver zelišče, ki pomaga pri številnih težavah, med drugim celo pri bolečinah v mišicah, ki nastopijo po vadbi. V ingverju najdemo številne procesorje, ki imajo protivnetno delovanje, lahko pa lajšajo bolečine tudi pri osteoartritisu in menstrualnih težavah. V eni od raziskav so ugotovili, da naj bi ingver bolečine lajšal enako dobro kot protibolečinska sredstva. Ženskam so zadali nalogo, da prve tri dni menstruacije uživajo po gram ingverjevega prahu dnevno. Nad učinkom so bile povsem navdušene. Zanimivo razkritje prihaja tudi iz laboratorija, v katerem raziskujejo možganske funkcije. Oksidativni stres in kronično vnetje lahko pospešita vnetne procese, kar naj bi bilo v povezavi z upadanjem kognitivnih funkcij in celo z alzheimerjevo boleznijo. Izkazalo se je, da so tisti, ki so uživali izvleček ingverja, imeli hitrejši reakcijski čas in boljši delovni spomin. Gingerol, bioaktivna substanca svežega ingverja, pa dejansko pomaga zmanjšati tveganje za nastanek okužb. Učinkovit je predvsem v boju proti ustnim bakterijam, ki so povezane z vnetnimi boleznimi dlesni, kot sta gingivitis in parodontoza. Učinkovit je tudi pri respiratornem sincicijskem virusu (RSV), kije pogost vzrok okužb dihal. t aro s t ■ na bomklim v jmiadoiti Upokojenci nadaljujejo delo predvsem zaradi veselja do dela in občutka produktivnosti Nekaj manj kot desetina oseb se je po začetku prejemanja starostne pokojnine odločila za nadaljevanje dela, med njimi pa je bilo več moških kot žensk, kažejo podatki Statističnega urada RS (SURS). Najpogostejši razlogi za takšno odločitev so bili veselje do dela in občutek produktivnosti, finančna potreba in ohranjanje socialne vključenosti. Na SURS so lani v raziskovanju Aktivno in neaktivno prebivalstvo s priložnostnim modulom zbirali podatke o pokojninah in udeležbi na trgu dela. Na vprašanja so odgovarjali anketirani v starostni skupini 50-74 let. Več kot 84 odstotkov oseb je po začetku prejemanja starostne pokojnine prenehalo delati, približno desetina (osem odstotkov) pa se jih je odločila za nadaljevanje dela - med njimi je bilo več moških (65 odstotkov) kot žensk (35 odstotkov). Razmerje med spoloma je bilo med tistimi, ki so se odločili nadaljevati delo, podobno tudi na ravni kohezij-skih regij - približno tretjino so predstavljale ženske, dve tretjini pa moški. Na vzhodu Slovenije z delom nadaljuje manj upokojencev Razlike med kohezijskima regijama pa se odražajo pri deležu oseb, ki so se odločile za nadaljevanje dela po začetku prejemanja starostne pokojnine. Delo so v večji meri nadaljevali upokojenci zahodne Slovenije. Njihov delež je bil 10,5 odstotka, med- tem ko je bil delež upokojencev iz vzhodne Slovenije 5,9 odstotka. Delež oseb, ki niso delale tik pred začetkom prejemanja starostne pokojnine niti po njem, pa je bil za 7,9 odstotne točke višji v vzhodni Sloveniji (11,2 odstotka) kot v zahodni Sloveniji (3,4 odstotka). Skoraj polovica vprašanih (47,2 odstotka) je kot glavni razlog za odločitev o nadaljevanju dela tudi po začetku prejemanja starostne pokojnine navedla veselje do dela in občutek produktivnosti. Pri nekaj manj kot 21 odstotkov oseb je bil glavni razlog finančna potreba ali finančno privlačno delo, 12 odstotkov se jih je za to odločilo zaradi ohranjanja družbene vključenosti, 20 odstotkov pa zaradi drugih razlogov. 4,3 odstotka oseb, ki v prvih šestih mesecih prejemanja starostne pokojnine niso delale, je v nadaljevanju opravljalo vsaj eno plačano delo, ki je trajalo skupaj najmanj tri mesece, oz. občasno delo. Med razlogi za vrnitev na trg dela jih je polovica navedla veselje do dela oziroma družbeno vključenost, drugi najpogostejši razlog je bil finančna potreba ali finančno privlačno delo (30,4 odstotka), preostali pa so se za to odločili zaradi drugih razlogov (19,4 odstotka). Večina (89 odstotkov) vprašanih je odgovorila, da je bil njihov prvi prejemek starostne pokojnine brez zmanjšanja ali dodatka. Prvi prejemek je bil pri 6,5 odstotka oseb z dodatkom oz. bo-nusom, pri 4,6 odstotka oseb pa znižan zaradi predčasne upokoji- tve. Med prejemniki, katerih prvi prejemek je bil povečan zaradi odložene upokojitve, je bilo več moških (60,5 odstotka) kot žensk (39,5 odstotka). Razlike se ponovno kažejo tudi po kohezijskih regijah. Prvi prejemek starostne pokojnine z bonusom je bil bolj razširjen med prejemniki starostne pokojnine, ki prebivajo v zahodni Sloveniji - prejelo ga je 8,7 odstotka upokojencev. Pri prejemnikih iz vzhodne Slovenije pa jih je bilo 4,6 odstotka, še kažejo podatki Sursa. Potrjena evropska sredstva za spodbujanje zaposlovanja Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je izdalo odločitev o finančnih prispevkih za projekt Spodbujanje zaposlovanja - Zaposli me+. Evropska sredstva bodo prispevala k izboljšanju dostopa do čimprejšnje in kakovostne zaposlitve. Namen projekta Spodbujanje zaposlovanja - Zaposli.me+, ki ga bo kot izvajalec ukrepov aktivne politike zaposlovanja izva- jal Zavod RS za zaposlovanje, je spodbujanje delodajalcev k zaposlovanju ranljivih brezposelnih oseb iz ciljne skupine, in sicer za obdobje najmanj 12 mesecev. Vključenim osebam bo omogočen lažji prehod iz brezposelnosti v redno zaposlitev, pridobitev novih delovnih izkušenj in kompetenc, kar naj bi pomembno doprineslo k njihovi dolgoročni socialni vključenosti ter enakim možnostim na trgu dela. Ciljna skupina so brezposelne osebe z visokim tveganjem za nastanek dolgotrajne brezposelnosti, dolgotrajno brezposelni, zlasti nizko izobraženi in starejši od 50 let. Skupna višina javnih sredstev za projekt znaša 120,96 milijona evrov, od tega podpora EU znaša 91,93 milijona evrov. Odobreni projekt se izvaja v okviru programa evropske kohezijske politike 2021-2027 v Sloveniji. Objavljen javni razpis za večgeneracijske centre Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je objavilo Javni razpis za sofinanciranje projektov večge-neracijskih centrov+. Javni razpis delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje projektov večgeneracijskih centrov+ (VGC+), ki bodo ponujali različne preventivne programe (vsebine in aktivnosti), namenjene predvsem družinam, posameznim družinskim članom, starejšim in drugim ranljivim skupinam. Rok za oddajo vloge je ponedeljek, 15. april 2024. Kolofon Priloga Varna starost, 9. april 2024 Urednik priloge: Jože Mohorič Avtorji prispevkov in fotografij: Majda Goznik, sta, Jože Mohorič, Črtomir Goznik Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič Tehnično urejanje: Jože Mohorič Trženje: Marketing družbe Radio Tednik Ptuj Promocijsko sporočilo Od prihrankov je odvisna višina pokojnine Slovenski pokojninski sistem že dolgo ni zgolj ZPIZ in obvezno pokojninsko zavarovanje. Pomemben del pokojninskega sistema je danes tudi dodatno pokojninsko zavarovanje. Večina posameznikov, ki danes varčujejo za dodatno pokojnino, je v to obliko vključena s pomočjo delodajalca. Delodajalec namreč lahko za svoje zaposlene plačuje premijo dodatnega (26 odstotkov manj). Tisti z višjimi dohodki se uvrščajo v višje dohodninske razrede - v tem primeru je tudi prihranek pri dohodnini — višji. ganj. Mlajšim varčevalcem do upokojitve manjka še precej let. Zato lahko varčujejo tudi v bolj tveganih naložbenih oblikah - delnicah, s ciljem, da bi Številni delodajalci so že pred petindvajsetimi leti oblikovali varčevanje po pokojninskem načrtu in zaposlenim na njihove osebne varčevalne račune začeli plačevati premije za dodatno pokojnino. Zakaj posebno? Dodatno pokojninsko zavarovanje je v dobršni meri, določeni z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Varčevanje je prostovoljno, zato tega zaposlenim ne nudijo vsi delodajalci. Tisti posamezniki, ki te možnosti nimajo, lahko za dodatno pokojnino varčujejo tudi sami. Država posameznika za varčevanje v dodatnem pokojninskem zavarovanju vzpodbuja s posebno olajšavo pri dohodnini. Varčevanje je tako lažje (in donosnejše), kot se sprva zdi. Varčevanje v drugem stebru je prilagojeno življenjskemu obdobju varčevalca. Mlajši varčujejo v skladu z delniško naložbeno usmeritvijo. S starostjo se spreminja tudi naložbena politika - z leti se varčevanje usmerja v sklad z vse večjim deležem obvezniških naložb in tudi zajamčene donosnosti. Na ta način se privarčuje več. Danes ni več redek primer, ko upokojenec prejema dve pokojnini-poleg tiste iz obveznega zavarovanja tudi dodatno pokojninsko rento. Njegova pokojnina je tako višja - v povprečju okrog 10 odstotkov. Če v varčevanje še niste vključeni, velja to storiti pravočasno. V nadaljevanju podrobneje predstavljamo drugi pokojninski steber. Pokojninski sistem in drugi pokojninski steber Drugi pokojninski steber smo v Sloveniji uvedli leta 1999. Temelji na prihrankih posameznika, pogoj za vključitev v to obliko zavarovanja pa je en sam: posameznik mora biti vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje. Na podlagi varčevanja v času zaposlitve drugi pokojninski steber v pokoju zagotavlja dodatno pokojninsko rento. Tako kot za pokojnino iz obveznega zavarovanja (prvega stebra) velja, da se ta izplačuje do konca življenja. Približno 10 odstotkov upokojencev danes na podlagi varčevanja prejema dodatno pokojninsko rento instem višjo pokojnino. S 50 EUR mesečno Maksimalno možno Mesečna bruto plača Dohodninski razred Letno vplačilo posameznika Prihranek pri dohodnini Letno vplačilo posameznika Prihranek pri dohodnini 156 364,67 156 547,00 198 925,69 5.000 33% 600 198 2.903,66 958,21 Izračun je poenostavljen in, razen v primeru maksimalnega zneska, zaokrožen na EUR. Obvezno pokojninsko zavarovanje je zaradi neugodnih demografskih trendov pred izzivom, kako zagotavljati dostojne pokojninske prejemke upokojencem. Neugodni demografski trendi se kažejo tako: zaradi upadanja deleža tistih, »ki plačujejo«, in naraščanja deleža tistih, »ki prejemajo«, se veča razkorak med tem, kaj »je mogoče«. Vrzel v pobranih prispevkih že danes v dobršni meri pokriva državni proračun. Ta izziv zadeva tiste, ki v pokoj šele odhajajo. Brez sprememb ne gre. Upokojitve-na starost se postopoma zvišuje in normativno znaša 65 let. Pokojnine iz obveznega zavarovanja lahko povišamo z višjimi prispevki za pokojninsko zavarovanje (višjo obdavčitvijo) ali ustvarjanjem namenskih prihrankov v času aktivne dobe. Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so, primerljivo z drugimi razvitimi državami, že sedaj med višjimi, zato ukrepanje v tej smeri ni predvideno. Ta smer bi tudi zgrešila pomemben cilj pokojninskega sistema - vključenost in zaupanje aktivnega prebivalstva. Nadgradnja pokojninskega sistema, ki bo vzdržen v naslednjih desetletjih, bo morala temeljiti na pospešenem razvoju 2. stebra. Prihranki v drugem stebru danes dosegajo približno 5 odstotkov BDP, vanj pa je vključenih približno 60 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva. Manevrskega prostora za nadgradnjoje še precej. Zagotovljena davčna olajšava Varčevanje za dodatno pokojnino je lažje, kot se zdi. Država varčevanje v drugem stebru vzpodbuja z davčno olajšavo. Višina davčne olajšave je navzgor omejena s 5,844 odstotka posameznikove bruto plače ali v letu 2024 največ 2.903,66 evra. Velja omejitev, kije izpolnjena prej. Davčna olajšava se varčevalcu »pozna« na dva različna načina - odvisno od tega, kdo vplača premijo. Premijo lahko zaposlenemu plačuje delodajalec ali pa jo plačuje posameznik sam. pokojninskega zavarovanja in v tem primeru govorimo o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju. Tudi v primeru kolektivnega zavarovanja je posameznik tisti, ki je v največji meri deležen koristi davčnih olajšav. Pri premijah, ki jih plačajo delodajalci, se država odreče plačilu prispevkov in davkov, kar je podobno, kot če bi delodajalec lahko zaposlenemu na tran-sakcijski račun nakazal celotno bruto plačo. Zaposleni tako (pri-)varčuje precej višji znesek, saj na osebni varčevalni račun prejme »bruto« nakazilo delodajalca. Pogosto delodajalci in zaposleni pokojninski načrt oblikujejo na način, da določen znesek prispeva delodajalec, določen pa posameznik sam. Razlog je preprost. Varčevanje v drugem pokojninskem stebru je prostovoljno. Delodajalci, ki imajo posluh za to obliko varčevanja, celotnega finančnega bremena niso vedno zmožni nositi sami. Ni namreč dovolj le »varčevati«, ampak je za pričakovano pokojnino treba varčevati primerne zneske, ki bodo ta pričakovanja tudi upravičili. Z deljenim prispevkom, kjer za dodatno pokojnino posameznika vplačujeta oba - delodajalec in zaposleni -, je varčevalni znesek višji, posledično pa tudi pokojnina. Vplačila, ki jih v dodatno pokojninsko zavarovanje nameni posameznik sam-to so zneski, kijih iz svojih neto dohodkov plačujejo zaposleni, se upoštevajo kot olajšava pri dohodnini posameznika. Vplačila znižujejo osnovo za odmero dohodnine, »prihranek« pa približno ustreza stopnji dohodninskega razreda, v katerega se glede na dohodke v koledarskem letu uvršča posameznik. Primer: posameznik z 2.000 evri bruto plače se uvršča v 26-odstotni dohodninski razred. Če se odloči za mesečno varčevanje v višini 50 evrov, bo v letu dni privarčeval 600 evrov. Hkrati bo pri dohodnini prejel olajšavo v višini 156 evrov. Dejansko tak posameznik za 600 evrov privarčevanega vplača »le« 444 evrov Pomembno je vedeti: • Davčna olajšava je omejena na 5,844 % bruto plače ali največ 2.903,66 EUR. Velja omejitev, kije izpolnjena prej. • Če premijo plačuje že delodajalec, je to treba upoštevati v izračunu razpoložljive olajšave pri dohodnini. Npr. če delodajalec plačuje premijo v višini 3 % bruto plače, lahko posameznik v koledarskem letu izkoristi olajšavo v višini 2,844 % svoje letne bruto plače. • V zavarovanje se lahko vključijo tudi samostojni podjetniki, med njimi pa tako imenovani »normi-ranci« te posebne dodatne olajšave niso deležni. Privlačna naložbena politika Varčevanje v drugem stebru ponuja starosti prilagojeno naložbeno politiko: primerno za mlade ali starejše, za tiste, ki jim varnost pomeni največ, in tiste, ki pričakujejo še kaj za povrh. Posameznik izbere in lahko vmes tudi spreminja svojo odločitev glede upravljanja prihrankov. Naložbena politika življenjskega cikla zavarovancu omogoča, da se ta prepusti načrtovanemu varčevanju, ki v vseh obdobjih njegovega življenja ustreza primernemu prevzemanju naložbenih tveganj: od bolj tveganega in, po pričakovanjih, donosnejšega delniškega sklada v mladih letih, preko uravnotežene naložbene politike, do manj tveganega in temu primerno donosnega sklada z zajamčenim donosom pred upokojitvijo. privarčevali več. Z dopolnitvijo mejnih starosti (47 oziroma 57 let) se zbrani prihranki prenesejo v pričakovano varnejši sklad. Bolj ko se posameznik približuje trenutku upokojitve, bolj v ospredje prihaja skrb za varnost prihrankov. Z upokojitvijo dosežemo svoj varčevalni cilj - začnemo prejemati dodatno pokojninsko rento. Ne glede na starost se lahko vsak odloči, da ves čas varčuje le v skladu z zagotovljeno zajamčeno donosnostjo, vendar je za mlajše delniški sklad dolgoročno smiselna izbira. Za tiste v srednjih letih velja razmislek o razmerju med pričakovanimi koristmi in prevzetimi tveganji. To je prikazano z enostavnim izračunom v preglednici spodaj, če predpostavimo, da se posameznik upokoji s 65 leti. Izpostavljamo: • Za dodatno pokojnino lahko var-čujete v delniškem ali obvezni-škem skladu. • Naložbena politika življenjskega cilja predstavlja udoben način varčevanja-naložbena politikaje primerna starosti varčevalca. Privilegij pravočasne odločitve Dojemljivost za varčevanje za dodatno pokojnino se pri posamezniku poveča nekje po 45. letu. Do takrat so skrbi, zlasti finančne, usmerjene predvsem na dom in družino. Trenutek upokojitve je za mlajše, še zlasti pa tiste na začetku delovne poti, zelo oddaljena prihodnost. Vendar odlašanje z začetkom varčevanja pome- Sklad Dinamični Uravnoteženi Zajamčeni Starost zavarovanca do 47. leta do 57. leta nad 57 let Naložbena politika delniška mešana obvezniška Zajamčen donos ne ne da Varčevanje po načelu življenjskega cikla zasleduje cilj višje donosnosti ob starosti primernem prevzemanju tve- ni, da bo kasneje treba plačati več. S pravočasno odločitvijo se je mogoče temu izogniti. SAVA POKOJNINSKA Leta varčevanja do upokojitve Starost ob sklenitvi Zajamčen sklad Življenjski cikel Razlika 10 55 7.000 7.000 0% 20 45 16.000 18.000 13% 25 40 22.000 26.000 18% 30 35 29.000 38.000 31% 35 30 37.000 55.000 49% 40 25 46.000 78.000 70% Predpostavke v izračunu: 50 EUR mesečno, letna donosnost: delniški 7 %, uravnoteženi 5 %, zajamčeni 3 %. Izračun je poenostavljen in zaokrožen na tisoč EUR. Vb I V I I V I i I V I ■■ ■■ V Druženje, druženje in se enkrat druženje - najboljša »upokojenska« popotnica VARNA STAROST, oglasna priloga Štajerskega tednika 3 Vinko Lozinšek, predsednik DU Grajena: „Vse, kar delam, delam z dušo. Želim, da se vsi člani na naših druženjih, izletih in športnih aktivnostih dobro počutijo." Tudi starejše obdobje v življenju slehernega posameznika je lahko lepo, doživeto, osmišljeno. Upokojitev je lahko novi začetek, obdobje, v katerem kreativnost, ki jo je nekdo v aktivni življenjski dobi bolj ali manj potiskal na stran, lahko polno zaživi. Možnosti je veliko, samo poiskati jih je treba. Tudi članstvo v društvu upokojencev v domačem okolju lahko prinese polno lepih doživljajev, trenutkov, nova prijateljstva, predvsem pa druženje, ki je v tretjem življenjskem obdobju še kako pomembno. To je čas, ko človek ne sme biti sam, osamljen, se prepuščati malodušju. Vinko Lozinšek, upokojeni voznik avtobusa iz Grajene, vozil jih je 45 let, je eden takšnih, ki ne miruje. Za volanom avtobusa ga je še danes mogoče videti, za hobi. Že 13. leto je tudi predsednik DU Grajena, društva, ki je po svojih aktivnostih daleč pred drugimi. Članov je več kot 350, med njimi tudi veliko Ptujčanov. Društvo ima že 45-letno tradicijo. Trudijo se po najboljših močeh, da bi se v društvene aktivnosti vključilo čim več članov. Čeprav si želi, da bi ga že nekdo končno zamenjal, kandidata še nimajo. Vajeti društva je namreč prevzel z obljubo, da ga bo vodil eno leto - to leto se je občutno podaljšalo ... Največji poudarek dajejo dru- ženju, druženju in znova druženju, ne želijo, da bi njihovi člani svoje tretje življenjsko obdobje preživljali med štirimi stenami domačega doma. Vsak mesec jih povabijo na izlet, enkrat letno pa se odpravijo tudi izven meja Slovenije. V teh dneh jih je njihova pot zanesla v Kragujevac. Vsaka pot, tudi najmanjša, zahteva veliko priprav, predvsem pa odgovornosti. Vedno je treba vse stvari večkrat preveriti, da se ne bi zgodilo kaj nepredvidenega. V svoji aktivni dobi je Vinko Lozinšek spletel številna prijateljstva in znanstva v ožjem in širšem okolju, kar mu danes ze- lo koristi pri pripravi izletov, ki so tudi cenovno zelo ugodni, da se jih lahko udeležijo tudi upokojenci z nižjimi pokojninami. Zgodilo se je že, da so se na izlet odpeljali tudi s tremi avtobusi, takšno je bilo zanimanje med člani. „Če jih znamo motivirati, je odziv dober," pove. Letno se tako njiho- vih izletov udeleži med 1.000 in 1.500 ljudi. Posebno doživetje so tudi njihovi občni zbori, lani so se veselili ob glasbi legendarnega ansambla Štirje kovači. Letos jih je s svojim glasom in nastopom navdušil Silvo Pliberšek, ki veliko poje tudi z Modrijani. Obnovili so društvene prostore, ki so prav tako namenjeni druženju. Uspešno izvajajo program Starejši za starejše, ki ga koordinira Albina Vertič. Aktivno delujejo tudi na športnem področju. Imajo ekipe za športni ribolov, pikado, kegljanje in streljanje. Vinko Lozinšek je eden takšnih, ki ne tarna, da ni časa, samo vzeti si ga je treba. Prepričan je, da je upokojensko življenje v tem času dokaj lepo, primerno. Res pa je, da se dogajajo stvari, zaradi katerih smo vsi skupaj nezadovoljni, ne samo upokojenci. Pokojnine so se sicer malo popravile, še vedno pa niso takšne, kot bi si jih želeli. „Če nam zdravje služi, se da tudi v tretjem življenjskem obdobju marsikaj narediti. Verjetno pa si v našem življenjskem obdobju vsi želimo predvsem zdravja. Moje življenje je dokaj razgibano. Zjutraj zgodaj vstajam. Ko nimam kakšnih obveznosti, grem vsak dan na kavo s prijatelji. To so lepa druženja, na katerih oživi tudi marsikateri spomin, dogodek. Vedno pa se najde tudi kakšno delo doma, ki ga je treba opraviti. V kuhinji pa je glavna žena, ki je bila po poklicu kuharica," je Vinko Lozinšek povedal o svojem dnevnem ritualu. Promocijsko sporočilo Vitalni tudi v starosti Cilj vsakega posameznika je dolgo, kakovostno in uspešno življenje. Povprečno življenjsko dobo Slovenke ocenjujejo danes na 84 let, Slovenca pa na 78,7 leta. Dolga življenjska doba, družbene in kulturne razmere ter tehnološke spremembe pa niso vplivale le na daljšanje delovne dobe, temveč tudi na življenjski slog posameznika, ki želi ostati vitalen, aktiven in fleksibilen tudi v pozni starosti. Življenjska volja in moč lahko pomagata pri soočanju z različnimi ovirami, skrbmi in boleznimi, ki jih prinese starost. Vitalen starostnik je hkrati tudi srečen in zadovoljen, družini in družbi pa v pomoč in ne v breme. Aktivna starejša populacija je koristna vsem generacijam, s svojim zna- njem in življenjskimi izkušnjami pa nepogrešljiva na vseh področjih človekovega delovanja. Hiter tempo življenja, stres, neustrezna prehrana, pomanjkanje telesne aktivnosti in nekateri dedni dejavniki lahko skrajšujejo življenjsko dobo in vodijo v številne bolezni. Najpogostejše so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, rak, bolezni gibal, okvare hrbtenice, debelost in duševne bolezni. Z ustreznim življenjskim slogom lahko prav vsak posameznik vpliva na kakovost svojega življenja ter poskrbi za proces brezskrbnega staranja. Pomembno vlogo pri ohranjanju vitalnosti pa igra tudi proces razstrupljanja, ki ga lahko sami učinkovito podprete. 3íqma¿) reviv¿"ÉxpreS5 200 rtA Vtrgovini Avena so se odločili, da bodo nekomu izmed vas podarili izdelek za pomoč pri razstrupljanju - QuantumD.TOXRevive Express. Če želite ta izjemni izdelek, izpolnite priloženi kupon in ga pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, najkasneje do 19. k. 2024. Izmed vseh prejetih kuponov bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel nagrado. O prevzemu nagrade bo obveščen/-a. Uporaba prehranskih dopolnil ne zdravi in ne nadomešča zdravljenja pod zdravniškim nadzorom. Ni nadomestilo za osebe, ki potrebujejo strokovno zdravniško pomoč. Dejstvo je, da naši prirojeni telesni mehanizmi za razstrupljanje ne zmorejo opraviti z vsemi toksini, ki smo jim izpostavljeni na skoraj vsakem koraku našega življenja. Telo toksično breme sporoča na različne načine, najpogosteje pa v obliki pozabljivosti, kronične utrujenosti in pomanjkanja energije, kroničnih prebavnih težav (ki se ne izboljšajo ob uživanju kakovostnih pro-biotikov), alergij, dermatitisov, nečiste kože, pigmentnih madežev, izpadanja las, poslabšane imunosti, vnetij, slabega zadaha, nabiranja kilogramov (še predvsem okoli pasu), hormonskih motenj ipd. V takšnim primerih na pomoč priskoči QuantumD.TOXRevive Express, ki narav- no podpira razstrupljanje raznovrstnih toksinov in obenem spodbuja procese celičnega čiščenja (avtofagija). QuantumD.TOXRevive Express odlikujejo naravne sestavine, premišljeno izbrane za maksimalno učinkovitost: L-glutation, magnezijev klorofilin, koriander, organski silicij, bor. V sinergiji podpirajo vse faze razstrupljanja in omogočajo varen detox številnih toksinov brez nevarnosti za: • zmanjšanje imunskih funkcij, kot je npr. povišano tveganje za okužbe • znatno izgubo mineralov in elementov v sledeh • brez škode za mikrobe • zmanjšanje telesne in duševne energije • slabo počutje in blage depresije • glavobole, razdraženost kože in alergijske reakcije, ki se sicer pogosto pojavljajo pri razstrupljanju, še posebej, če le-to ni dobro premišljeno. Po razstrupljanju se lahko nadejaš prerojene energije, boljšega počutja, boljšega delovanja imunskega sistema, lepše kože, zmanjšanega pojava alergij in kar je verjetno najpomembnejše - učinkovit detoks je prvi korak v vitalni dolgoživosti. Najboljša kombinacija? Fizična aktivnost, mentalna stimulacija in družabnost! Vas skrbi, da boste postali vse bolj pozabljivi? Da vaši možgani ne bodo več tako sposobni kot nekoč? Zadnje študije kažejo, da svoje možgane lahko ohranite mlade. In če ste najprej pomislili na reševanje zapletenih ugank in križank, raziskave kažejo, da v resnici najbolj pomaga telovadba. Kar je dobro za vaše telo, je dobro tudi za vaše možgane. Zdrava prehrana, redna vadba, druženje s prijatelji in veliko mentalne stimulacije. A študije kažejo, da je v resnici najbolj blagodejna za naše možgane fizična aktivnost. Če ste pomislili, da je bolj blagodejno reševanje ugank, križank in podobno, vas je to morda presenetilo. A študije kažejo, da krepitev mišic močno vpliva tudi na spomin in sposobnost možganov, da načrtujejo in organizirajo. Študije so pokazale, da bolj kot so bili ljudje fizično aktivni, manj so se spopadali s krčenjem možganov, prav tako se je pri njih pojavljalo manj bragotinjena v beli možganovini, ključnem področju za prenos informacij. Plavanje, kolesarjenje, tenis, ples ... Vse to je odličen razlog, da znova premislite, s kakšno vadbo se ukvarjate in kako pogosto greste na telovadbo. Študije kažejo, da imajo celo tisti, ki so vsaj malo telovadili pred 60. letom, številne prednosti pri kognitivnih sposobnostih kot preostali, ki niso bili telesno aktivni. Prav zato povečajte svojo hitrost, ko hodite, namesto da se odpravite po nakupih z avtomobilom, pojdite peš, celo vrtnarjenje lahko prinese veliko dobrobiti vašemu zdravju. Druge oblike zmerne aerobne vadbe, ki so še posebej dobre za vaše telo, so tudi plavanje, kolesarjenje, tenis, ples in še bi lahko naštevali. V svoj vsakdan vključujte vadbe za krepitev mišic, kot so joga, hoja po stopnicah, hoja v hrib, dvigovanje uteži in druge sorodne vadbe. Poleg fizične aktivnosti obstajajo tudi drugi načini, s katerimi lahko krepite svoje možgane. Učenje igranja na glasbeni inštrument ne poveča le vaše kreativnosti in sposobnosti osredotočenja, lahko celo zmanjša tveganje za demenco in kognitivni upad za tretjino. Nasprotno pa spominske igre in križanke v resnici ljudi naredijo le boljše v tej aktivnosti, a ne vodijo do večjih izboljšanj kognitivnih funkcij. Kar seveda ne pomeni, da ne vključujte teh aktivnosti v svoj vsakdan. Še posebej se z njimi ukvarjajte, če vas veselijo in če vam izboljšujejo razpoloženje. Ob upokojitvi vzpon ali upad energije S staranjem lahko pride tudi do upada energije, še posebej po upokojitvi. Nekateri z upokojitvijo sprva občutijo vzpon energije, saj se znebijo stresa in številnih obveznosti, spet drugi padec energije, saj nimajo več posebnega razloga, da zjutraj vstanejo iz postelje. Upad energije je lahko povezan tudi z upadom motivacije. Včasih, ko ljudje pogledajo nazaj na svoje dosežke, lahko občutijo razočaranje, da življenje ni prineslo tistega, kar so pričakovali. Pogosto se zgodi tudi, da nam je služba pomagala, da smo se z nenehnim delom izogibali težavam, s katerimi bi se morali soočiti, na- to pa te težave postanejo bolj očitne. Upokojitev ali čas, ko otroci zapustijo dom, je za številne lahko pravo krizno obdobje. Pri ljudeh, ki so bili v službi, ki je bila zelo stresna, lahko pride do upada adrenalina in občutijo manj energije. Anksioznost v času upokojitve je lahko povezana tudi z osamljenostjo in pomanjkanjem občutka, da imamo še za kaj živeti in da imamo še namen na tem svetu. Zato je pomembno, da poiščemo nove aktivnosti, nove socialne vezi, kar bo pomagalo, da se bomo kmalu znova počutili bolje. Vključite se v telesne aktivnosti, kjer boste spoznali nove ljudi, naredili nekaj dobrega za svoje telo in dvignili nivo svoje energije. Prav tako v druge aktivnosti, ki vas zanimajo, pa naj gre za vrtnarjenje, rokodelstvo, tuje jezike, ribarje- nje, ples, jadranje, tenis, sabljanje, golf, igranje inštrumentov ... Učenje novih stvari v skupini lahko pomaga, da je proces bolj zabaven in zanimiv. Najverjetneje je najboljša kombinacija fizične aktivnosti, mentalne stimulacije in družabnosti. Predvsem pa, da najdete nekaj, kar bo znova pognalo kri po vaših žilah in vam dalo elan, da se znova veselite življenja. Od ponedeljeka do petka 4-urna odrasla vstopnica in hot dog 17 € 4-urna odrasla vstopnica in hamburger 19 € Vse cene so v EUR in vključujejo DDV. Pridružujemo si pravico do spremembe cen in ponudbe. Ponudba velja od 1. 3. do 30. 4. 2024 in ne velja ob praznikih. www.sava-hotels-resorts.com torek • 9. aprila 2024 Za kratek čas Štajerski 21 Skrinja domačih viž - nove uspešnice sLovenskih narodno-zabavnih ansambLov Ansambel Stil in Modrijani v skupni skladbi Slovenski narodno-zabavni ansambli so novo glasbeno leto začeli s številnimi novimi skladbami in priredbami, s katerimi bogatijo in postavljajo na novo svoje repertoarje, s katerimi že in še bodo razveseljevali na številnih zabavnih dogodkih doma in tudi na tujem. V začetku marca sta se ansambla Stil in Modrijani predstavila z novo uspešnico Bi te, bi te ..., za katero so posneli tudi videospot. Z njo so uspešno vstopili v zgodnjo pomlad. Ze dolgo se poznajo in prijateljujejo. Tudi njihovi starši so se poznali, tako da jih družita štajerski temperament in neizmerna strast in ljubezen do glasbe, poudarja F. Gašper Jazbec iz ansambla Stil. Prvi skupni nastop na velikem silvestrskem dvoboju je prinesel tudi prvo skupno glasbeno sodelovanje. Polka Bi te, bi te ... je priredba pesmi Berghain, odlične glasbene zasedbe Faaschtbankler. Glasba tako še naprej povezuje glasbenike in različne države, saj glasba ne pozna meja, je prepričan Modrijan Blaž Švab. Tako Stilovci kot Modrijani so hvaležni, ker so jim z veseljem dovolili priredbo in objavo pesmi. S to priredbo pa oba ansambla napovedujeta, da jih bomo v prihodnje še slišali v skupnih skladbah in nastopih. Ansambel Jureta Zajca z novim valčkom Življenje ni pravljica V prvih marčevskih dneh letos je z novim valčkom z naslovom Življenje ni pravljica razveselil Ansambel Jureta Zajca, ki nadaljujejo tradicijo Nika Zajca, harmonikarja Ansambla Jureta Zajca. Glasbo in aranžma je podpisal Rok Švab, priznani avtor Foto: zasebni arhiv Ansambel Stil in Modrijani so se predstavili z nouo uspešnico Bi te, bi te..., za katero so posneli tudi videospot. Bilo je veselo in veliko smeha. Foto: zasebni arhiv Ansambel Jureta Zajca narodno-zabavne glasbe, besedilo pa je delo prav tako priznane tekstopiske Vere Soline. „Člani ansambla smo zelo veseli, da lahko predstavimo naš novi valček, za katerega menimo, da se bo marsikdo našel v njem. Gre za čudovito melodijo in čustveno besedilo, ki govori o tem, da se je treba za ljubezen nenehno truditi, se zavedati svojih napak, jih priznati ter graditi in ohranjati pristen in pošten odnos do svoje ljubljene osebe. Za valček smo posneli tudi videospot, ki si ga lahko ogledate na našem Youtube kanalu. Upamo, da vam bo všeč. Radi se imejte," je v imenu ansambla povedal Jure Zajc. Na slovenski narodno-zabav-ni sceni so deveto leto. Na svojem repertoarju imajo večinoma Zajčeve in Miheličeve melodije, skoraj vse ponarodele Slakove, Avsenikove in skladbe drugih velikih slovenskih narodno-za-bavnih ansamblov. Ustvarjajo pa tudi lastno glasbo. MG Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka šem kvadratu pojavi le enkrat. 4 9 2 6 5 8 6 4 8 2 9 8 1 2 6 5 7 1 4 6 3 9 8 3 9 6 1 se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manj- 6 2 7 5 2 7 4 9 5 6 1 2 3 7 7 6 9 4 5 2 7 4 3 6 8 6 3 4 Od torka do torka Tadejev znakoskop Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥ ©©© €€ Q Bik ©© € QQQ Dvojcka ¥¥¥ ©©© €€ Q Rak ¥¥ €€€ QQ Lev ¥ ©© €€ QQQ Devica ¥¥ ©©© € QQ Tehtnica ¥ €€ QQQ Škorpijon ¥¥¥ ©© € QQQ Strelec ¥¥¥ ©© €€€ O Kozorog ¥¥ ©©© €€ OOO Vodnar ¥¥ ©© QQ Ribi ¥¥¥ © O Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden od 9. do 15. aprila 2024) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? ITi mEDIfl IITIPEX Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radlo-Tednlk, d. o. o., Osojnlkova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 15. aprila. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali dobitnika zanimive in lepe nagrade, ki jo podarja Media Impex. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Aljaž Šmigoc, 2250 Ptuj Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 16. aprila 2024 MEŠANICA OKRASNIH TRAV 1 KG GNOJILO FIORAND kmetijska zadruga sončna trata IKflvmb AKCIJA VELJA OD 21.3. DO 20.4.2024 _^ SENČNA TRATA oz. do razprodaje zalog! IdS^^I VINSKA TRTA PLANTA V LONCU BIO PLANTELLA ZEMUA ZA VISOKE GREDE 60L ZEMUA ZA SAJENJE BIOPOST 50L VELIKA IZBIRA SEMENSKEGA KROMPIRJA KRESNIK 35-50 | 5KG TRADICIONALNI SLOVENSKI KIFEUČAR i> BIO PLANTELLA NUTRIVIT ZA VISOKE GREDE1KG MOTORNA KOSA w FS55R ES3 OKROGJ ROČAJ OMOGOČA DELO NA OMEJENEM PROSTORU ZA ZAHTEVNE ZASEBNE UPORABNIKE; ENOSTAVEN PAS; ENOSTAVNA ZA UPORABO Z MULT1RJNKCI0NALNIM ROČAJEM; DELOVNA PROSTORNINA (CM1) 27.2 MOČ (KW/KM) 0.75/l.C TEŽA (KG)« GARANCIJA: Z LETI ZA ZASEBNE UPORABNIKE PREZRACEVALMK TRATE VPS 290 - TIP MOTORJA VILLAGER 4-TAICTNI; NAPETOST / PROSTORINA MOTORJA 212 CM'; MOČ MOTORJA 4.0 KW (3400 RPM) 5,4 KM; DELOVNA ŠIRINA 400 MM; DELOVNA GLOBINA 25 MM (OD -5 MM DO »15 MM); STOPNJE NASTAVITVE GLOBINE 6 NIVOJEV; TIP POGONA POTISNI; ZBIRANJE VALI Z REZILI IN VZMETMI; PROSTORNINA KOŠA 45 U VRSTA VALJA VALJ Z REZILI IN VALI Z VZMETMI; MASA 38.4 KG Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z lOb^V^ Občino Markovci in Osnovno šolo Markovci vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Markovci. Vidimo se v četrtek, 11. aprila, ob 18. uri v večnamenski dvorani Markovci. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Projekt podpira Občina Markovci. novi tednik Vse za zunanjo ureditev Več informacij: majda.segula@radio-tednik.si, telefon 02/749 3416. Spletna prijava in pogoji: www.tednik.si/narocnina torek • 9. aprila 2G24 Oglasi in objave Štajerski 23 Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z .^jlOSn^V^ Mestno občino Ptuj ter Osnovnimi r^^lL—"KJv \ šolami Breg, Ljudski vrt, Mladika in ^^ ^^\^OIgeMegličvabinaprireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci osnovnih šol iz Ptuja. Vidimo se v torek, 9. aprila, ob 18. uri v športni dvorani Osnovne šole Breg. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Projekt podpira Mestna občina Ptuj. {¡y,ADioPTUJ štajerski TEDNIK Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Mo-škanjci 1i. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._ PRODAM 140-kg teličko simentalko za nadaljnjo rejo in hlevski gnoj. Tel. 051 714 451. V NAJEM dam manjšo kmetijo, z možnostjo bivanja, v občini Destrnik, tel. 02 753 11 81._ KUPIM boks za kokoši nesnice in prodam petelina grün leger. Tel. 070 410 112. PRODAM teličko simentalko, staro 12 dni. Tel. 041 720 870. Življenje niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili. (Paulenko) SPOMIN 6. aprila je minilo deset let, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in tast Janez Popošek IZ PODVINCEV 1A Spomin nate večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel. Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke spomina. Njegovi najdražji Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. (Kant) SPOMIN 9. aprila je minilo eno leto, odkar nas je zapustila draga žena, mama, babica in tašča Ivana Vidovič ULICA PRVEGA MAJA 10 Hvala vsem, ki se spomnite nanjo. Vsi njeni Dobrodošli doma XXXJ i Vent Smart ventilation novi tednik KOK TUJ uiuflpen ^ SAZAS SILKEM Marija Majcenovič, roj. Maj-cenovič, Dolane 34, roj. 1937 - umrla 28. marca 2024; Bojan Rihtarič, Mestni Vrh 47b, roj. 1964 - umrl 29. marca 2024; Stanislav Prapotnik, Pavlovci 1, roj. 1947 - umrl 29. marca 2024; Jožefa Merc, roj. Golc, Podlehnik 27, roj. 1946 - umrla 31. marca 2024; Kristina Visenjak roj. Vtič, Bukovci 106, roj. 1969 - umrla 31. marca 2024; Barbara Tacin-ger, roj. Tacinger, Majšperk 32, roj. 1985 - umrla 1. aprila 2024; Ivan Murko, Apače 127, roj. 1936 - umrl 1. aprila 2024; Draga Klajderič, roj. Gnilšek, Dolane 7, roj. 1936 - umrla 1. aprila 2024. t GLASBO DO SR0A Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 21). uro na radiu Ptuj. www.rodio-tednik.si VOHUNSKA MREŽA Z AMBASADE ^ Putinovi vohuni razpredli svoje lovke po Sloveniji INTERVJU: MARKO LOVEC, POLITOLOG Janša si je s tviti in izpadi zaprl vrata EU-komisije ORBANOV GLASOVALNI STROJ Milan Zver in Romana Tomc zastopala interese Madžarske INTERVJU: MAGNIFICO Politiki so se začeli ukvarjati s šovbiznisom 24 Štajerski Kronika torek • 9. aprila 2024 Ptuj • Neverjetna zgodba dveh psičk: Sina preživela težko operacijo, Ari še čaka Po težkih preizkušnjah novi skupni dom iščeta skupaj Sina in Ari s Kristino Pšajd, ki zanju nesebično skrbi po smrti lastnikov in po zahtevni Sinini operaciji velikanskega tumorja. Osemletni mešanki nemškega ovčarja sta izjemno prijazni, maksimalno socializirani, pravi srčici, navezani druga na drugo, novi ljubeči dom iščeta skupaj. Ce ga ne bosta nasU, bosta ostali pri Kristini. Preveč sta navezani druga na drugo, da bi ju ločili. V začetku februarja letos so Kristino Pšajd, predsednico Društva proti mučenju živali Ptuj, poklicali s policije. Lastnika psičk Sine in Ari so našli mrtvega, njegovo ženo pa so onemoglo odpeljali v bolnišnico. Štirinajst dni zatem je tudi ona umrla. Psički sta ostali sami, zato je bilo treba poskrbeti zanju. V soglasju z veterinarsko inšpekcijo zanju skrbi Kristina Pšajd, ki za psički - po težkih preizkušnji - išče nov skupni dom. Zanju sta lastnika vedno dobro skrbela, redno sta bila z njima pri veterinarju. Obe psički sta bili bolj močni in dobro hranjeni, zato sploh ni bilo videti, da bi bilo s katero kaj narobe. Kristina Pšajd sicer pravi, da se ji je Sinin trebuh že kmalu zdel nekoliko nenavaden, a ji je veterinarska inšpektorica rekla, da je breja. Od šestega februarja se je Kristina Pšajd dnevno vozila na dom umrlih zakoncev v enem od naselij občine Dornava, da je skrbela zanju. Vsak dan je prevozila 8o km, da ju je oskrbela dopoldne in popoldne. Vsakič ju je naložila tudi v avto, peljala po domači vasi, ker se obe zelo radi vozita. Na tak način ju je malo umirila, potolažila, saj ju je izguba lastnikov zelo prizadela. Neko jutro pa je ob svojem prihodu naletela na drisko. Težava je po prejemu zdravila hitro minila. Kljub temu se je odločila, da bo obe odpeljala k veterinarju na pregled. Sina je imela nekoliko povišano temperaturo, kar ni bilo nič katastrofalnega, kljub temu sta bili obe deležni preventivne terapije. Toda rentgenski pregled Sine je pokazal velik tumor v trebušni votlini, bulo, veliko kot žogo. Preiska- va z ultrazvokom je izključila tumor na ledvicah, na jetrih, zelo sumljiva pa je bila vranica. Pravi odgovor je lahko dala le operacija odstranitve velike novotvorbe, ki jo je Emil Sen-čar, dr. vet. med., s svojo izkušeno ekipo Veterinarske bolnice Ptuj izvedel 8. marca. Najbolj na trnih je bila Kristina Pšajd, ki se je na obe psički v kratkem času zelo navezala, prav tako tudi obe živali nanjo. V Veterinarski bolnici Ptuj so se izjemno potrudili, da se je vse sreč- no izteklo, „saj evtanazija ni prišla v poštev v nobenem primeru", je bilo Kristinino jasno sporočilo. Tudi doktor Senčar se je strinjal z njo. Medtem ko se je Sina po operaciji zdravila, je Ari živela še na domačem naslovu. Vsakodnevna vožnja sem in tja je postala za Kristino zelo naporna, zato se je odločila, da bo na svoj dom pripeljala tudi Ari, da spet bosta skupaj. Zdaj operacija tumorja čaka še Ari, obe pa si morata pozdraviti tudi klopno obolenje. »Takega tumorja v 30 letih še nisem operiral! Emil Senčarje po uspešni dveurni operaciji povedal: "Trideset let že operiram male živali, takšnega tumorja še nisem operiral. Psička je po operaciji zelo hitro okrevala, drugi dan meje že obiskala v ambulanti, vsa vesela. Resnično je fenomenalna. Tumorje bil težak neverjetnih 6,21 kilograma! Zrasel je iz vranice, ki smo jo v celoti odstranili. To je bilo resnično neverjetno. Celotni trebuh smo morali prerezati od prsnega koša do medenice, da smo ga lahko dobili ven, in še to z veliko težavo. Zelo smo zadovoljni, da nam je uspelo. To je redek primer. Tumorji, ki ne bolijo, lahko neovirano rastejo. Lastniki živali tega, da ji nekaj raste v trebušni votlini, ne morejo zaznati. Žival ne pokaže, daje nekaj narobe, ker kompenzira te znake s svojim veseljem, ješčnostjo, dokler lahko, potem pa se čez noč klinična slika podre, poslabša.« Foto: Črtomir Goznik Poseg je bil dolgotrajen in zelo zahteven Če gredo živali k novim lastnikom, je vedno dobro preveriti, kakšno je njihovo splošno stanje. Pri Sini je rentgenogram pokazal velikanski tumor v trebušni votlini. „Opravili smo vse potrebne preiskave krvi, biokemijske preiskave in še določene preiskave, ki so pokazale, da najverjetneje ne gre za maligni tumor. Če bi bil, bi bil ves trud zaman. Poseg je bil dolgotrajen, saj je bil tumor močno prekrvavljen in je bilo treba paziti na krvne žile, da ne bi prišlo do obsežnejše krvavitve. Že tako je bila zelo slabokrvna, večina krvi je bila v tem tumorju. Izgubo krvi smo nadomestili delno s transfuzijo, injekcijami, infuzijami. Na srečo je šlo vse brez zapletov, operacija je trajala dve uri,« je težavnost posega opisal Senčar. Operacijo so izvedli zadnji trenutek, da so žival še lahko rešili, ker v trebušni votlini ni bilo več prostora za delovanje črevesa in zaradi močne slabokrvnosti. »V tridesetih letih, kolikor se ukvarjam s kirurgijo pri malih živalih, je to doslej največji tumor, ki smo ga odstranili pri živali. Vprašanje pa je, tudi za nas, ki se s tem strokovno ukvarjamo, kako je Sina zmogla s tako velikim tumorjem, izrazito slabokrvnostjo, bolj ali manj normalno funkcionirati, jesti, izločati blato," je še povedal Emil Senčar. Psička lepo okreva, krvna slika se je že normalizirala. MG Markovci, Podravje • Občani pretreseni in v popolnem šoku ob tragični novici Sabinin umor sta načrtovala, zabodla naj bi jo ljubica moža Iskalna akcija za pogrešano 33-letno Sabino A. iz Markovcev se je v petek zvečer končala po najbolj črnem scenariju. Sprehajalka je namreč pri Kidričevem našla žensko truplo in izkazalo seje, da gre za pogrešano. V povezavi z umorom so policisti najprej odvzeli prostost 37-letnemu moškemu (Sabininemu možu), nato pa še 33-letni ženski iz okolice Lenarta. V petek okrog 18.20 so bili policisti obveščeni, da je sprehajalka v bližini Kidričevega naletela na žensko truplo. Na kraj so nemudoma napotili patruljo, kjer je pod kupom trohneče trave ležalo truplo. «V nadaljevanju je bilo ugotovljeno, da gre za 33-letno žensko iz okolice Ptu- ja, ki je umrla nasilne smrti. V okviru preiskave kaznivega dejanja umora je bila še isti večer odvzeta prostost 37-letnemu moškemu iz okolice Ptuja (gre za moža umorjene Sabine op. a.), dan kasneje pa še 33-letni ženski iz okolice Lenarta," so takrat sporočili iz PU Maribor in dodali, da nadaljujejo s preiskavo. V ponedeljek popoldne so na PU Maribor razkrili nove srhljive podrobnosti gnusnega zločina, ki sta ga, kot kaže, skupaj načrtovala mož umorjene in njegova ljubica iz okolice Lenarta. Policisti in kriminalisti so ugotovili, da sta bila osumljenca sodelavca, ki sta se zbližala in sta zaradi nezadovoljstva v svojih partnerskih zvezah načrtovala umoriti nesrečno Sabino. Zato sta se dogovorila, da bo osumljenec svojo ženo 22. marca pripeljal na predhodno dogovorjen kraj v bližini Kidričevega, kar je tudi storil. Tam je že čakala osumljenka. Ob izstopu iz vozila je 33-letnica iz okolice Lenarta pristopila do žene osumljenega in jo z ostrim predmetom večkrat zabodla. Za tem je njeno truplo zvlekla do mesta, kjer jo je zakopala. Skupaj z osumljenim sta se nato s kraja dogodka odpeljala. Svojci so sicer Sabino, mamo štirih mladoletnih otrok, pogrešali že od 23. marca, ko je bila sprožena tudi iskalna akcija. Ur felS-Sv 7 i< i1 'j.1 ijfcf . JBf®.,1,; •j .jfMMEL^f J IjflPSp^IjMf^ m ■ "L — H ■ aiobhorten V SlOb mi Umorjeno je našla sprehajalka v bližini Kidričevega (fotografija je simbolična). C? ¿-"O"- ► CP vC?4 o 'C? » Rojstva: Barbara Lešnik, Korenjak la, Zavrč - deklica Valentina; Edita Kamberovic, Na postajo 69, Ptuj - deček Eldin; Barbara Rudolf -deklica Ema; Ksenja Galun - deklica Iva; Anja Hrga - deklica Jana; Klavdija Lah - deklica Zoja; Rebeka Lotrič - deček Leonardo; Anja Lopan - deček Lars in deklica Viva; Monika Ivanuša - deklica Zala; Petra Filipič - deček Julijan. Poroki - Ptuj: Darko Orlač in Nataša Vnuk, Pristava 30; Aleš Reberc in Brigita Golnar, Ptuj, Pivkova ul. 14. * O o o o t » 0 o " o** _ Kadar murva brsti, slane se več bati ni Danes bo sončno z nekaj kopre-naste oblačnosti, pihal bo jugoza-hodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, v alpskih dolinah okoli 5, najvišje dnevne od 22 do 26, na Dolenjskem in v Beli Krajini do 28 °C. OBETI: V sredo bo spremenljivo do pretežno oblačno, nastala bo kakšna ploha. Zapihal bo severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. V notranjosti Slovenije bo nekoliko hladneje. Napoved za Podravje Vir: ARSO