St. 21.
V Gorici, 81. maja 1886.
M8o8»" iiKaja vsak petek in relja pd poltliprejemftn* ali> 0ori« i na doro pbifljjinm:
\'%e leto    .   .   .   .   .   f. 4.40
I'dl leia.....,, >M
Cduit lcta    .   .   .   .   ,. 1.10 Pri ozuanilih in tako tudi jui „j*o. ilunicqh" ae placujc 2a uavadno tristop-»f> mto:
8 kr. Ce se tiska l knit 7   »   »   „     „   2   „ »   »»   »   »     ,,   3   „ Za vefie drko po prostoru.
Tedaj XVI.
SOCA
Posamezne gte?ilke se dobivajo po 8 kr. v tobakarnicah v gosposki ulici blizu „troh kroii", na sterem trgu in v imnslri ulici tor t Trshi, Tia Ca-sornia, 3.
Domsi naj sc bTagovoljuo poSiljajo ¦troiliiistvu „SoCe" v Gorki Via Meroato 12,1., naroitmisa pa opravnistvu „Soo6" Via della Croce fit. 4. II.
Kokopiei se ne vracajoj dopisi naj so Wagovoljno frankujcjo, — Delalcinn iu diugiiii uupremn^nim se naroftin'iia sniza, akoae oglaso pri opravnistvu.
Pottavne dolodbe gfed6 ravnopravnosti jozikov v Avstpijl.
Spissl dr. Fr. Oblak,
vm.
Poetava hoco torej odloSno, naj se zapisniki pi-Sejo v jeziku presliSanih oaeb. (To velja tudi todaj, kadar presliSani govori ptuj jezik; tamo v slu&iji, Co
tdmac" ne bi seal piaati" ae more izjemno a ptuj. cem zapisnik piaati lo v sodnijskem jeziku, pa so mora omenjeni uzrok izrekoma navesti.)
Ce ne bi bilo take zapovedano, (da so imajo namreft zapisniki redoo piaati v jeziku presliSane ose-be), kako bi bilo mogoce dolodbe §§. 104, 3, 4, in 105 kaz. post, rasumeti?
Doticne dolocbe v §. 104, 3, 4. se glaae:
Odgovori se imajo lo po zadrzaji pri-poredovaje zapisati. Le todaj, kadar je to za presojevanjo stvari vaino all kadar se more pri6akovati, da bo troba zapisnik pH gUvni obravnavi pro<5itati, so ima pro-Bliif,ui navesti govored, pridriaje njego-ve lastne izruze.
kodnikima v zapisn ik narek0 vati glasno, da nior ojonavzoo'ifliSati. Vender pa sma presIisani avojo odgovoro zapisnikarju narokovati, dajili piio. (To ptavico pa more sodnik presliSaneinu odtogniti, 0© jo zlorabi.)
In v naslednjem §. 105 je zapovedano, da se iraa vsak zapisnik prealiSanemu in dru-gim prizranim 0 sab am precitati.
P r e a t o p k i se sicer redno ne preitkujejo, ali kadar je to potreba (in to se najveLkrat pri napro-senem sodniku godf), mora se ravnati po §. 447 kaz. post., kakor je zapovedano glede hododelstev, in torej se ima tudi tukaj ozir jemati na jezik strati k.
Do zdaj je bil govor le 0 tern, kar treba, da gledd jezika izpolnuje p 1 a6a 11 i sodnik, kadar on sam ali preiakujo ali sodi. Eaj pa, kadar in kjor 0 krivdi alt nekrivdi obtozenca sodi ljudstvo a a mo, kjer vse pravne naprave, plaftani sodnik in pred vsem predsednik konecai obravnavi, ne lo kot verhovni tolmaci ampak tudi kot sodoiki pri odnierje-nji kazni, pripravljajo zgradbo v namen,  da jo ljud-
LISTEK
Planinska pravljica. bpisal R. Baumbach * do- . voljenjem pisateljevitn in zedoznikovim prdozil Anton ! Funtek. V LjuUjani. Natisnila in zalozila lg. Klein- j mayr & Bamberg. 1866.                                                   <
S tern naslovom prisla je Slovencem za piruho j na svitlo knjiiica v prekrasni opravi, kakei>uo smo vajeni videti pri velikih kulturnih narodih, a pri nas smo jo dodle pogresali. Samo Qregorcicove poezije sta ista zaloznika v drugem natisu v prav tako go-spodski opravi poslala v svrt. In kakor pri omenjenih poeziiab tako tudi pri Zlatorogu pristoji bliste5e vna-nje lice dragocenemu jedru. Zlatorogjejednaizmej ti-stih redkih kDJig, katere Slovak, ako jo je zaeel brati, ne da is rok, predno je ni prebral do zadoje vrate. Bere ee v jednem du&ku. In ko si jo prebral, vzel jo bodes spet v roke.in bral jo bodes z isto, ako ne se z vecjo slastjo tudi tretjiS in cetrtiS. Pri vsakem bra-nji se ti bodo odkrivale nove lepote in vedno vecji in trajnejai bode tvoi uiitek, ako imaS sploh 6ut za poesijo. Ta milovidni ovet sicer ni zrasel na nasib tleh, temvei je le presajen v nas vrt, a to mu ne jemlje notranje vrednosti. Glasoviti nemski pesnik, katerega priitevajo prvim sedaj iiveSim, zgradil je ivoj divni spev na pravljici, ki neki se iivi v tri-$#nkm ppegb him na {joiwr JboM tauto In
ski sodniki (porotniki) pretelitajo in preoenijo, da morejo v 06I soiloveka mirne vesti izreel svoj osode-polni; nkriv« ali „nekrivttP
Tukaj je toraj na mestu omeuiti Se dolofibe §. 311 kaz. post, ki se v 1. odstavku tako le glaii: Konefinaobravnava prod porotniki so ravna, otvtempoglavjiaidrugaSeza* povedano, pozapovedih izrecenih v 13, poglavji.
V tern poglavji pa gled6 jezika ni ni« opore-<5eno, kar velja glode plaCauih sodnikov in jo bilo prej povedano, Tukaj ne velja na mrafinem poyi politike vzrastla tesuosrSnost, ne smoSoti stud kakega uradnika proti jeziku onega, s komer ima opraviti, ne njegova (uradnikova) naravna ljubezenali pa spo-Stovanje do imona olikovavcev kakega slovstvenega sredstva, s katerim se bolj ali manj spretno izrazu-jejo misli; da se tukaj kaze jezik in njegova moo, je poraona manj ko druge vrsto.
Namen konedne preiskave ni, da bi v »jej na-rodi z vo6jim ali manjsim ponosom kazali na krasote svojega jezika, kakor se ponaSajo moijo so evojimi ionarai, kadar jib z veojo all manjso zlatunino olcin-eane pripoljojo v eomonj; tu gre ia vaznostvur. Postava to;oj vse modio uravnujo; treba je lo posta-vo tudi izvrliti.                                           '       *
Vnetljivi kryomok pvi govedih.
Spisal Stefan B.iligoj.
Kov se v pomladanskem 6mi io ve6 let po iu-kajinjih krajih in morda tudi drugod pogosto prika-zuje pri goveji zivini bolozen krvomok (Blutharnen), namenil sem se tukaj nekoliko vratic zapisati 0 tej bolezni, ki sicer, ako so pravilno zdravi, ni nevarna, ali ki more veckrat, posebuo ako so zanemari, zivino tudi umoriti.
Bolezen krvomok cbstoji navadno v vnetji sea-vilnih delov all pa v navalu krvi na dotione dele. Te bolezni je ve6 vrst, ali tukaj hoiiom govoriti le 0 naj-navadnojsi, ki se kazo v krvnem navalu in vnetji. Krvomok so pri zivini lahko spozna; prvo znamenje je to, da je voda kivava; ziviaa je klaverna, dlaka se jej po zadnjeni kouci jezi, v zadojem konoi je kakor zvezana in obouti veliko boleiino, ako se 'pritisne.
.povedano, da jej pisatelj I eh vrst ni mogel priti na sled, niti v Trenti niti v Bohinu, dasi je mnogo po-praioval po njej. Mogo&e, da je jedna tistih, ki umira se sedaojim rodom, ali pa je, kar je fie bolj verjetno, prinesena iz tujioe. No bodi si tomu tako ali on ako, priznati nam je, da je pesnik v njej udaril v pravo struno, da je dobro pogodil tisto, kar se lokalna barva imenuje. Kako zrvo in plastiLno opisuje naie vele-gorje ob So6inem izviru! Gozd in Btena, zrak in mo-gla, cvet in zival, vse je tako, kakor nam je pesnik stavlja pred oci. In pa ti ljudje! Da, taki so, nasi gorja-ni, tako dutijo, takd govore, tako* se vedejo. A na kraje inljudi je padel neki darobni dah, neka dobrodejna mi-lina, ki odseva z vsake vrste, kakor Sari srebro ju-tranje rose s travoe bilke.
Zlatorogova vsebina je v kratkem ta. Pesnik nas vodi krasnega poletnega jutra v vele-gorje S Triglava beze megle, prikaSe se solnoe, pri-roda se budi, in ovet in Lival ozivi z nova. Ozivel je pa tudi cicvek. Glej ga drzaega mladenWa lovca, kako se vzpenja mej sivimi skalami.
Kamen mu ne gano pod nogaini, Veja skrita, trhla mu ne pokne, Listje velo, suho neSumf mu. Po gorovji pad tako divjad le Yzpenja se in oni, ki jo vara, Loveo smeli in lokava koza. Za njim so ze zadnje bukvo in smreke,  uma-krile se se kljukastira pritlikam.   Zdaj je dospel na cob, od koder se presto odpira pogled na frhove ail-
!^S-T¦,...........,......X H ",.:
Uzroke krvomoka moramo najve6krat iskati v slabi klaji. Zivina je posebno v pomladanskem ca«u primorana na pasi brstjo obirati, ker nima tako ego-daj kaj ugrizniti; pa tudi noktora ostra zeliifia uzro-kujojo to bolezen. Nadalje more to bolezen zakriviti slabo, pokvarjeoo, plosnivo bouo, ali pa prehlajenje.
Nektere ten uzrokov bolezni bi sicer mogel kmetovaleo odvrniti, ako bi le toliko zivino redil, ko-likor pridola klajo, in bi no bil prisiljen ze hitro ko snog skopni, ko fie nobone traviee na paSi ni, iivino na painik goniti,  ker no more oakati,  da bi dobra
EaSa zrastla. Posebno dobro in potrobno bi bilo, da i bo paSa po obcinskih paSnikih nekoliko omoiila in sicer tako, da bi nilioe ne smol past goniti, dokfer nekoliko pafin no zrasto. To bi bilo tudi v drugem go-spodarskem oziru koriatno. Sodai, ko ime vsakdo na paio gnati, kadar se mu poljubi, vsakdo gloda, da se pri torn okorist!, in Urn m paSo, kolikor proj mogooe, Ako bi bila pa paSa omojona, bi veak po-sestnik skrbel, da bi si jeseni zadoati klaje do pase
Si'iskrbel, ali pa da bi primorno Stovilo iivino redil. [orda jo no dvugih krajih pafta tako urejena, ali po tukajsnjih krajih toga ni; zato tern to mimo groad omonil.
Sedaj, ko sem nekoliko to bolezen in uzroke opisal, hocom So nekoliko zdravii naveiU. Najbo^so zdravilo, kar sem jib dosodaj skusil, in ki se jo zmi-raj sponoslo, ako bolezen ni bila So zanemariena.l jo kislo mleko z grenko soljo in sulitarjom. Navadno dajam po trikrat na dan po en liter kisle** uriffktr v ktorem raztopim 5 deka solitaria in 5 doka grenko soli; skoro vsakokrat je bila zivina z"o po drugem dnevu zdrava. Nekteri priporofiaio mesto kislegamle* ka kuhano laneno seme. V sili je tudi samo kislo mleko, po 5—8 litrov na dan, dobro, ako drugih zdravii ni pri rokah.
Pri vnetljivem krvomoku, ki izvira iz kakega udarca ali pretresa, so koristne posebno mrzlo oklade 6ez kri2, n. pr, v mrzli vodi namofiena rjuha. Te oklade so morajo pa zmiraj menjevati, da so ne u-grejejo, ker sicer bi ve5 Skodovale nego koristile.i
Velikokrat se pripeti, da se vnetljivi krvomok premeni v mehkuzni, to je: da vnetjc odneha, a Zivina da ima vender le krvavo vodo; pri tern pa druge bolecino odnehajo. Ta krvomok umori veekrat Si-vino zarad prevelike zgube krvi. Pri takem krvomoku priporo6ajo zdravniki zagoltna adravUa, kakor kuhano
Glej, tarn zdajci postoji mladenii,
Da poskuSa veter, dvigne roko,
Gleda v solace in potem na eleme,
Zre na robe, potlej na polioe
In na temne sence, koje rise
RuSevje na steno kamenito.
Cudne lovcu pa6 o5i so: Mile
Kot otroku, bistre kot sokolu! Zdaj pregleda lovee etrelno si orodje in obutev, potem pa zopet dalje. Pred sabo ima Se sajteSavndjii kos pota. Po ozkih polioab, strmih stenah vzpenja sO viSe in vise nad brezdanjim zrelom, naposled dospeje po ozkem ilebu do vrha.
Osupel obstoji loveo. Mesto kamenitega morja razprostira so pred njim polo&je, podobno cvetnemu vrtu. Karkoli Triglav goji plemenitega cvetja, tu je zbtano vse na solncnem pologu.
A to niso navadne koze. Bele so, kakor padec sneg, a kozel, ki jih vodi, nosi zlata rogova. Loveo se stisne za plauinsko vrbo in povzdigne puSko. Toda roka se mu trese in tema se mu dela pred o6mi. Pomeri v drugo, ali zdajci se zacuje glas: »Bezi ^reda, ' varuj Zlatorog so!fl Ja megla ovije mladoniea, da no ridi M *b».
hrasiove skorje z. nekoliko  galunom,  po  trikrat na dan, vaakokrat 1 liter.                              ;          .
Kar se tffie, kako z zivino ravoativtej bolezni, bi avetoval poaebno pomladi, zivino r hlevu drJata, jej pokladati teene, lahko prebavljive klaje, najboljje dobro aahega seaa s nekoliko travo pomeaanega. Za pijaeo ugaja prestana Sista voda, tudi dobra, ako ae vrze t njo kos razbeljenega ieleza, daaemalongrejo; tudi una ielezo dobro zdravilno moo. Zivina naj ae poaebno varoje preblada, torej  naj  ae  le o gorkih
5«,.i. i- M<»»  nnUCtt      Aim «mn nnailiflni iivinO Z20-
ˇ   IKGVU   n«KQ»KU   BUUC   A.MJ0   UMUIV,     »«     w   ywwww----^
zaeetkn, ko je ie malo piae,  da ni priaUjeoa brsfce po psSoikih obirali.                              . . ,    .
Ta aem nekoHko ob kratkem o tej boletoi za-pisal; ako mi pa slavno uredniftvo dovoli, bodem prihodnjie o kakej dragej boll navadni bolezni piaal, 5a si bodo poaettniki v aili lahko aami pomagatt, ker naradno je iivinoriravoik preoddaljen; navadni roa-zaL pa Itvini mnogokrat ve6 akodojejo sego pomagajo.
Dopisi.
Z BOISkefla, dne lO. maja. — (AH bo kaj bolje ?) Kamerkoli ae oko ozre, povaod iuga le b6da in airomaatvo. Pri naa pa je nboitvo Se posebno v cyeta. Bog reli naa zlega, kaj pride is tega; kam jadratno, kaj bo to? To. jo nie le azepdta od are-pinje; kako je!
Pride reel: oblastva ae aicer tradijo, da bi mogla kako savreti kolo. A ial, da te zavore ne morejo udilati rainih priliakov. L. 1872 bila ae je ibrala komisjja vRolei, da bi doloSila: kako bi bilo moano reSiti nase siromake. Sklenilo ae jo maraikaj; a oatalo je na papirji. — Solako oblastvo nam je tudi dobrohotno priakrbelo utiteljico za Sipkarijo. A i to ae ni obneslo. Naai ljudje neki niao za to. Vrhu tega , to ne kale, da bi dajalo gotov, zadoaten zasluiek. ' \idimo, kako ae godi ˇ Kudniikib (Kiusnih) go-Ijudem, ki ae pelajo a tem obrtom. Kaj pa je to: kakih 40 kr. nadan, in da bi bilo Se to gotovo I —-U6ijo naa zopet, da imamo yareuo ravnati z gozdi, da r gozdu je kapital ltd.; zato pa gledajo nekam a mrkim oktm nnso objestne in aoedene koze; radi bi, da bi jib ne bilo. Ftm dobro, a mi tudi ne mo-remo ziyeti od sape; kedor kaj vzame, mora dati kaj drngoga ˇ nadomeSflenje! Dr-ar bi dejal: Tit ifnate vae aknpaj: delajte, kakor hoSete; aamo redite in obla&te naa. Kaj tedaj ?                           >
Dejal aem zgoraj, da je ona goapoda v komi-siji marieikaj lepega aktenikv in na papir postavila; a nifi se ni izrrSilo.QIz teb sklepov hotel bi malo bolj poudaijati one %*ste, kjer je govor o lesnem obrtu.
NaS hribovee kaie uze prirojea talent do rezljanja, izdelovanja leaenih priprav in drugih re#j. lie poglej naSega Trentarja: kako lidno ti izdeluje razlicno orodje; kako rad ae ukvarja a tikim delom. *— unl sem, da nekoji poMIjajo Skafe ce!6 v Tret. AH bi ne bilo torej dobro: ee bi se pospeSeralo to piirojeno nagncnje t naSih ljud6b?
Recimo, da bi se osnovala Tsled vladine pripo-moci y naSem srediSci v Bolci, obrtna Sola za leae-fcino. Udili bi se mladi ljudje od 15 (16) do 17 (18) leH. Prvo leto bi se roditelji zrtvovali, drugo bi uze ?<nel nfienec nekaj dobifika od izdelkor, treije leto polovieo. In ko je izucen, bi se o priloznih jSaaih —
poleg svoje male kmetije—pecal a tem obrtom. Ko-liko bi si lahko tako  jomagalP   Taki izdelkt bi se
Srodajali za gotovo eano; sprejemalo bi jih n. pr. oti6no iolsko vodstvo, ter izpladevalo tekoj izdelke. Take refl maxaikedo rad kapi za rabo ali t apomm. Poglejmo le, kako napredojejo take sole na Ti-rolakem, Solnogradakem, Stajenkem, Koroakem in posebno tudi t Qaliciji. Caaoiki jih omenjajo jako pohyalno. In manikedo je imel sam priliko, ndeti liLne izdelke iz teh 5ol. Zakaj bi se ne poskualo pri naa?                                              .
Kar ae ti6e lesa, ga imamo nekaj doma: n. pr. lip, jayorjev, raiaTja itd. Pa aaj bi ne atalo to-liko, ee bi ga ttdi od drugod naroceTali; in aaj se ga za drobnino ie porabi toliko!
Tedaj ? BoKasi, oglaaite se, da Vaa ne prehiti ding, ki je manje potreben od tas. Sib je caa, ku-
PnSko roka izpusti drhted mo, S tal se drigae plaien in osupel, ZJem okleae palice se gorske
In odkrije se in tiho moli.....
Xjahno se zgublja meglioa in zopet aije solnce. OkOlo lovca je vse kakor prej, le belih koz ni ve5.
S plaSoim okom gleda na okoli
Mladi lovee, govorl na tihera,
Kriza se, ob ramo vrze pusko
In pripravlja na odhod ae.
Ali sluSaj I Z nova aem od skale
Klice milo oni glas akrivnoatni:
,Dobro doSel ta na rrtu naSem,
„Lovec drzni iz doltne trentske!
*Koz, jerebov in atn& in zajcev
9Hraci mnogo tebi gora naia —
,Oj le lovi, slreljaj jih veaelo!
„Brez akrbf se krepfiaj pii atudencihl
„AH zvesto sluiaj to jedino,
aLovec drzni iz doiine trentske:
„Pusti &edo, pusti SUatoroga,
«,Ce drag6 ti je zivljenje miadot" Ves ˇ 6udn poslula loveo  in obljubi,  da  bo zvesto slnsaL   Ali rad bi vedel,  kdo ga svarf,^ kdo ˇaruje ta zelent vrt in bele koze.
Pazno prisluSkaje lovec, ali odgovora ne dobi. Pn stadenci se napije 6iste vode, zvije si Sopek ae srebrmh zvezdio, modrih stdglav in rudefiih klin5ko?t ntisne si ta kraj dobro v ^pomin in odide.
.     {Dftjje pride)
12 Okotja, dne 5. maja. Prav ate dejali goap. profeaor. ,0e kedo navede pri deklamoyanji naalov peami, zdi ae mi, kakor bi kedo obesil oal<i na ateno, apodaj pa napiaal: To je oael, Teste!" I jez menim tako; zato pa ne mialim napravljati dopisom ne „kljuea", ne ,klju«a h kljucn*. Figora docet; miza kaie!
Kakor Yam je znano, hnajo zdaj poSto tudi v Loga pod Predslom. Kakor fiujem, sploh godi, da je poita v Srednjem Logu—kar ae tide kraja namre& Tudi je videti ondo baje lepa poatna tabla a utra-kyiatitfoim (tndi aloven8kim)naptsom; jednakje men-da tudi poSttii pefiat. (V oatalem pa nimam o tej po-ati nadaljnih porodtl. 6aa po?6!)
Tudi v So6i bode poStna poataja, kakor se <5ujo. No, to bode pa velika dobrota za one kraje; kedor pozna ondasVjo odnoSajd, vedel bode prav ceniti to ugodoost S tem mnogo pridobi odljudna, aamotua sosko-trentarska „dezelaK. Zaves hvale vcedni sooni, ki so to napravo sproiili in k temu pripomogli.—
V 8o8i so letos ˇ prvo napravili bozji gtob, I to je nekaj. Ljudstvo je bilo zelo yeselo, da so je moglo doma udelezeyati cerkvenih opravil velikega tedna, in ma ni trebalo hoditi do Boles. Ta napra-ta je bila zelo potrobna tudi v inoiahiom obziru. To je bilo i zaradi tega potiebno, da Soda pokaze zna-6aj fare (oziroma kuracije).
T Tronti bodo delali corkveni zvonik. Zopet na-predek in pridobttet za to deveto deLelo. Potem ao menda ne bodo tako bali ljudje tija; in se ne zgo* di, da pojde castnik mimo cerkve, ter sa Logu (trentarakem) popraSa: kje pa je cerkev ?
Izpod PeCI, 17, maja. — Vedao si poroCala, draga „So5a'*, vesele in 2alostne yesti iz na§ih gor; zato sprejmi tudi ta dopis. Bral sem r tvojej 19. Stev. vabfio grahovske 6itaMce k veselici dne 9. maja, in ker nimam prav daleS, hotel sem yideti, kaka bo yeselica. Ko pridem pfed proatore, kjer se je imela veselica vrsiti, zacudim se, kako je mogla 5italnica s tolikimi in tako krasnimi zastavami okinfiati prostore. Videl sem skoz okna lepe tro-bojnice, katere bi delale Sast vsakemn mestnemu drustvn, in torej Se veCjo grahovski citalnici, ki Steje le mesec svojega obstanka. Spored je bil pre-cej obsiren, kakor je bilo ze objavljeno; zato ne bom govoril o njem, ampak le o njegovej izvrSitvi. „Podmelski zboru pel je y resnici izborao, da se mora vsakdo 6uditiT kako se morejo pevci tako izu-riti pri takih tezayah. Pomisliti je, da morajo ne* kateri pevci skoro pol are dalec hoditi k vajam. Ne bom na Vsoko govoril o gorskih slavcihr le to reSem: „Bog daj, da bi nas se mnogokrat razvese-I'li s tako lepim petjem."
Druga toSk& je obsegala govor, ki ga je govoril drustveni pr^dsednik. Dobro je pojasnil, kako si labko priskrbimo za male novce potrebnega be-rila. Posebno je poudarjal, koliko bi bilo bojje za ljudstvo, ako bi o prostih urah bralo, mesto da za* pravlja 6as brez vsacega dela ali v malovrednih pogoyorih in mnogokrat eelo y gostilni pri zgani pijaCi, ki zuga, da pokonca premozenje in zdravje mnogim krajem. Dokazoval je, koliko koristi berilo z izgledi pri druzih narodih. Slednjic je koncal svoj govor s pripurocbo citalnic ter je vskliknil trikratni zivio Nj. Vel. presvitlemn cesaTjn. Dobro seme je bilo, in Bog daj, da bi ne padlo na trdo skalo.
Cetrta je prisla na vrsto deklamacvja, S. Gre-gordioa „Drazba.tt To je res prekrasna pesen naie-ga veHcega pesnika, a ob6ntil si pravi pomen be-sedi, ko si jo slisal iz nst mlade deklamovalke. De-klamovala je deklica od 12—14 let. Jflada je, a dobro je 5ntila, kaj nam je podal pesnik s to pe-snijo, ter znala je y 5ndeCem se obcinstvu buditi primerne date. Res se mi je zdelo, kakor da bi bil pricujoS pri vsej draibi, ter da bi videl odrtnika, kako se blazon klati po svetn in slednjic* kako se mrtev zgrndi. Res ako bode mlada deklamovalka tako napredovala v svojej stroki, bo, ko doraste. Jjkko 9m dngi* tddamvnkm. lgn^Ot&tiw
jetaik" se je vrsila na za6udenje vsemu obffinstvu dobro. Se bolj smo se cndili, ko smo zvedeli, da je bilo 5 igralcev prviC na odru in da med temi trije niso prej nikdar odra videli. Vsi smo se c-udili Mil* Cetn, ki je bil jako dizen in gibfien. Res, [pckazal je, da otroska leta so za ncilo. Pri ve6erji so nam pravili ndje citalnice, da vejo, da se bo marsikdo nasprotnikov norfieval, posebno z Buteljnom; a tndi on je svojo nalogo tako Castno reSil, da bo v pra* vem pomenu besede rtbnteyM vsak, kdor bo skuSal smesiti ga.
Cudili smo se tnjci, da je bilo pri besedi tako malo domacinov; labko bi bil mozke na prste jedne roke sestel, izuzemSi ude Citalnice. To pa ni bilo zadosti. Dobili so se tndi taki, ki so prav med igro zunaj prepevali ali bolje receno krifiali. 6eS, kaj ste vi? mi smo pravi, kizaukamo. Oprostii sem neved-nezem, ker vem, da ne vejo, da prav s tem skazu-jejo svojo surovost. Vsi smo bili tega mnenja, da ima citalnica Se mnogo dela, da te Muroveze poduci.
Tnjcev nas je bilo res mnogo, a tndi dobro smo se imeli; kajti tudi pri vecerji sta na<t kaj iz-bomo razveseljevala s petjem „Podmelski in Pecan-ski zbor". Oba sta pokazala, da je resmta prego-vor, ki pravi:
-Tarn kjer petje doni, Ni slabili ljudi".
H koncu se predrznem prositi grahovsko 6i-talnico, da bi priredila v mogoce kratkem 6asu zopet veselico, ce tudi ima mnogo nasprotnikov, saj vse, kar je dobro, ima svoje nasprotnike.
Politi6ni razgled,
V drfaviiem zboru "razpravljal se je pred-log o odpisovanji zemljiikcga davka pri ujimah ter je bil predlog sprejet z vefiino glasov, a nc v ..;sti obliki, v kateri ga je vlada scstavila in v kateri bi bil nji v$eL. Vladin nafirt je dolo-Ceval, da se davek le tedaj mora odpisatj, ka-dar je vsaj Setrtino pridelka pobraia tofta, voda ali ogenj, docim bi bilo vladi na voljo dano, odpustiti davek, ali ne, ako pokotu'u pridelko slaua, dolga su§a, dczcvjc ob zctvi, mrcosi, iniSi ali drugc nezgodo. Poslanec Zailinger je zahte-val, naj bode vlada primorana tudi v poslednjih slu^ajih davek odpisati, tako da bi imel kmet pravico to i^htevati, in ne le prositi. Posebno pa je Lieubacher poudarjal, naj bi se vsaj ie slana uvrstila med one nezgode, ki bi vlado silile, davek odpisati, Za Zallingerjov predlog glaso-valo je 144, proti pa 1JJ, poslancev, tedaj ja sprejet; a vlada se je vedla pri dalji obravnavi proti temu nacrtu tako mrzlo, da se sine skoro gotovo sklepati, da ne predlozi tega nagrta vla-darju v potrjenje; tedaj zopet besedovanje —* zastonj.
Poslanec Plener in tovarisi so interpelirali voditelja trgovinskega ministerstva, zakaj so pre-nehali razgovori z vlado rumunsko zastran tr-govinske pogodbe. V Rumuniji ima Avstrija vazno trLisee, dosedanja pogodba je pretekla in vlada si je prizadevaia dosegi pri novi pogodbi ugodnih pogojev za uvazanje, toda rumunska viada je avstrijske zahteve odbih, kar bi lehko iraelo slabe nasledke. Razumljira je torej rado-vednost, kaj vlada na to interpelacijo odgovori,
Ogerska zbornica sprejela je zakon o 6mi vojski ter po hudi razpravi dovoiila poseben kredit vladi za razlicne potrebe prejSnjega leta.
Na Hrvalkein izpustih so iz zapora po 5 mesecih dr. Startevi6a in dr. Grzauic-a, ki sta v saboru bana hudo uadlegovala; ljudstvoju je navduseno sprejelo in pozdravilo, dasi vladni listi v svet trobijo, da je nasprotno res.
Najvaznejsa vest na zimanjeni politi&netn polji prihaja iz Sredca (Sofije), od koder se poroda, da so zasicdilt zaroto proti knezu in proti ministerskemu predsedniku; iz Plovdiva (Filipopel) poroda pa vlada Battenbergova, da so vladini nasprotniki sklicali tabor, katerega se je ndelezilo 5000 osob, ki so hotel i pre-tepsti one, ki so tabor sklicali, tako da jih je morala vlada braniti. Najbrze je vlada sama skrbela za to, kar jej je po godu; gotovo je, da tudi v Bulgariji ni vse tako, kakor bi si knez in njegovi privrzenci zeleli.
Iz Srbijo prihajajo zelo nasprotna poro&Ia; sedaj ni gotovo, ali je ministerstvo zmagalo, to je ali ima vecmo, dasi je bil pritisek na volilce
prigodijo se lehko stvari, ki bi bile kralju zelo nev§e6ne.
Iz Madric'la se porofia, da je kraljica po-rodila sina, ki bode v soboto krfi&n in se raz-glasi kot kralj Alfonz XIII.
Gr§ki vozel ni se razvozlau in se zmirom je mogofie, da nastanejo raed Tur&jo in Grsko homatije, ki bi imele lehko slabe naslcdke za evropski mir.      _____________
Domace in razne vesti
Presvitli cesar daroval je iz svojo zasebno I zakladniee 300 gld. obeini Dornberg, ki jo lanako jesen trpela yeliko fikodo po povodnji, tor je potrdil postavo, katero jo bil sklepil goriSki dezelni zbor y syojem zadnjem zasedanji o stavbenem rodu za gori-Sko motto, in na6rt postave, sprejet od istrokega de-ielnega zbora o pogozdovanji Krasa y fori.
Mil. g. knez in nadSkof poavotil je pretoklo soboto cerkev y Koibani, v ne&eljo je imel tarn ka-nonidno vizitaeijo ter Je delil sakramont sy. birme, v ponedeljek bil je y Slovrenoi pri Nebljem, y torek
Sa v Gradnem    To dni  odide zopet na vizitaeijo y ekanijo St. Petersko pri Gorioi.
Duhovske zadeve. Za izpraznjono Supnijo Villa Vice a tin a, katere patronat ima bivsa franooaka oesarioa Eygenija, prosil je c. g. Tomsig Franc—Zaftasni upravitelj iupnije y Triifii (Mon-falcone) imenoyan je c. g. Ivan Tribusson, ondainji ! kapeUin. — ^upniit'^o skuSnjo delali so 18., 19. in 20. t. m. naslednji 66. gg.: Josip B a',11 a b o n, ka-plan y St. Petru ob So6i; Jakop C a n o y a, kaplan y Turijaku (Turriaco); Andrej Ferfolja, kaplan y Karanjah; Ivan R e y i g n a s, iupnijski upravitelj y Joannizu, in Franc Z i a c h, kaplan v Kaprivi.
Studentovska kuhinja. Da bi clovokoljubi in prijatelji te koristne ustanove, ki obstoji uLe dru-go leto, o njt zopet kaj zvedeli in da bi se nosreLilo yso dosedanjo dobrotniko ^kuhinji* obraniti in novik joj pridobiti, podaja odbor dauei nekoliko podrobno-sti. Od I. januarja do 15. maja t. 1. (Za leto 1885. so je priobtilo in razpoalalo nl'oroiMlou iu so na zahtevanje Se lahko dobi pri urudnifttvu nHoLo" ali pa pri piedaeduiStvu, via Teatro, St. 18) su jo od-dalo 1648 poreij; kuhalo se jo vsak ponedeljek, vtorek, cotrtok in petek. Nadzoratvo je brozplafino vo-dilo Scat gg. uciteljev. StroSkov jo bilo za jedila, ku> hinjsko opravo, stanovanje, poatroibo. oblcko itd. 204 gl. 08 kr. Po dobrotnikih je doslo v torn casu 90 gt. 50 kr. Vsem izraLena bodi najpresrcnojia hvala. Po udih Yincenoijeve druihe so je zlozilo 36 gl. in po malih vplacah nekaterih uceocev 69 gl. 04 kr. vsled sklepa ob6inskega staresinstva v St. Andre-2i pri Gorici izro&lo je ondasnje iupanstvo v dar Btunentovski kuhinji 15. t.m. deset gold. Stoterna hvala St. AndreSn, ki je tako potnagal revni mladini in ob enem pritrdil, da jo odborovo delovanje dobro in potrebno. Naj bi sledile druge obcioe goriSke o-kolice!
Razvidno je. da imamo le Se  preostanek 1 gl. j 16 kr. V hranilnici nalozeno svoto 90 gl. 2 kr., ka-kor kaie wPoro6ilo"« pa se mora hraniti  za vse no- | previdone okolnosti, nakup novega pohiStva,  za das, j ko bi nastala morebiti sufta itd.  Zadnjega nas   Bog taraj! V odigled tenia se y novM obrada odbor naie kuhinje do dobrotnikov in prijateljev. Sedaj obiskuje kubinjo 26 nceneev; nekaterim (4—5) se  razdeli  te dni po neki preblagi ranjei  darovano  novo blago za obleko.
To y kratkem y dokaz, da se nasa kuhinja utt-juje, in v epodbudo vsem clovekoljubom. Kaj bi se sanimanje raziirjaio, saj je tako vseskozi plemenito podjetje tudi vredno vsestranske podpore. Vsakdo, ki goji le kolikaj five Ijubezni do mladiae in uie niiva sad, ki mu je izklil is setye prejSnjih dnij, naj bi se spominjal .shideatovske kuhinje", Kdor pomaga mladini, pomaga svojej domovini.               I. pi. K.
Slovensko bralno in podporno drugtvo y Gorici prosilo je tudi letos, kakor prejinja leta, da bi se mu dovolilo slovesno blagoslovljenje drustvene zastave. Slavna vlada je odgovorila, da ylada fie ye-dno napetost med goriskima $narodoma in one raz-mere, katere je v lanskem odloku navedla, in da valed tega ne more dati dovoljenja. Tako so se ure-sniclle besedu, katere je lansko leto rekel dvorni svetovalec deputaciji, ki je bila o taki priliki pri njem. Kaj namerava odbor storiti y tej zadevi, nam ni snano, kakor tudi ne, kak utia napravi odlok na dm-itvenike in na goriske sod^zelane. DruStvo si je iz-bralo s podobo sv. Cirila in Metoda in s drno-rume-nim trakom ono zaatavo, pod katero se je zbirala solkanska narodna straia leta 1848, ko so se Ita-lijani in Ogri puntali proti Avstriji. Karodm in av-strijschi duh Avstriji ni bil nikoli v akodo in tudi ne bo. Gakajmo casov, ko so bo smel avstrijski orel vsdi^ovati brez strahu pred apeninekim jastrebom. M4*o je, <U pride todi teka d^ba.
Mestne volitve so blizu in predno  aSo6aK zopet izide, bodo uze dovrfiene v III. in II. volilnem j razredu, ki bota volila 25. in 28. t. m., med tern ko j bo I. razied volii se le 1. junija.    Napori in nainere posameznih strank \ zejo se vedno jaaaeje  in Le je I mogo(Se spoznati glavno poteze volilnoga gibanja. „Ka- I toliSko druStvo* je uajprvo izjavilo v Bvojem glaailu, I da se letbs ne udelezl volilne agitacije,  kakor se je I u^e dolgo ni udelezilo.   Ali se njegovi drustvenik' in I Bomisljeuiki udelezijo volitve ali  ne,  odvisno   bo od strauk, ki ostanejo stauovitno  do konca,  in od kan- I didatov, ki se bodo priporoSali od raznih stranij. — I Imenovanemu drustvu popolno nasprotna je nUnioneM ] bo svojim  zidovsko-piotoBUntako-liberaluim glasilora I ^Corrierom", ki bljuva srd in ogenj proti Sloveacem. Vzdr^uje se po magistratovcih in po  ^vladni4 stran- I ki; njegovo na&elo je boj proti slovenskim somesoa-uom in poudaijaujc ltalijaoatva goriskoga mesta. Kan-didati to atiauke za bodo5e vohtvo so; v III. razro- I du; Miha BatiBtid in dr. K. Venuti (ob enem kan-1 didat za 2upauski stolj; v II. razredu: Josfp Bramo; I Ivan vitez Bosizio, o. k. dvorni svetovalec  v pokoji I in muogolotni obfudovaleo moBtuega tajnika (zato tu- I di stalm kandidat ukljub 80 lotom iivljenja);  Josip I | Darbo, ki je okrasil ulico Pianoa Joiet'a z barbarsko simetriino zgradbo; Priderik ISimci6, e. k. gimimzij-ski profesor in brat o. k.  okrajnega glavaria;  v I. I razredu:  dr. Verzeguassi,  dr. Nardini in   dr. ticitz, llitterjem dobro zuaui iz raznih foliiuih dob, prvi od zadnjih volitev y kupdijeko zbornieo, drugi y dr^avni zbor,  tretji v  niCBtno  staroBinstvo.   Odbor drugtva „Unionea, katero zastopa nCorrioroa,  ima med kan-didati svojih zastopnikov in Hitterji dobrih prijateljev; toroj ni dvomiti, da bo ta lista vSofi (komuP) in da prodero so skupnim sodelovaujem navodenik strank, ki so navadno podpisujdte z:  molti eittadmi. — Na HHo6m" klio vzbudilaso je tudi wkonBorvativna gtran-I kau, obsegajqLa zastopniko raznih uarodnoB'i in pri-I znajoca drLavne totnefjuo poatavo  v teoriji in v do-I janji.   Njeno goslo je:  vsotttraaska pravica, tiodio I gositodarstvo, zvestoba in udauost do  Avstrijo in do I ceaaria.   Ta stranka ima  prav innogo  nasprotnikov I zarad avojih  n a <5 o 1  in kor so  S1 o v o n o i I njo. I Od Blavno vlado no more priftakovati pomofii, kor jo I Btranka Se majhna iu sibka; naravno jo, da vlada bo I ne more vezati «6  atrauko, ki to le zationja dolati, proti strankam, ki imajo izurjene vojskovodje in upliv-I no pokrovitoljo : znostnega tajnika, zidovsko iutoligcu-I co, Hitterjovo moL  iu druge  visoko  krogo.   No v<5 I so torejj, ali poBtavi konaervativna stranka kandidato, I in oo jih poBtavi,  katori bodo.   Ako OBtaue stranka svojim nafiolom zvosta in poatavi kandidato, ki pii/im-viijo njo tiafiola, jo naravno,  da Slovi'tioi  pojdcmo 2 ujo. Oo jih no postavi, puntimo, da nvladnaa stranka zapeJSati  zmago  AOorrierau  in „Frocoiou,  svojih ljubljeneev hHoW izpoinila je svojo  dolinost s torn, da je klicala konaervativce na delo,  ter da je pou-darjala potrebo, da so v Gorici ZAmeni  italijan-stvo z avstrijstvom.   Zdi se  pa,   da vieoka I uSesa no6ejo o torn ni5 slieati ter da smatrajo „Cor-rierovo" in ,Freccinou   italijanatvo  kot edino pravo in nerazruSljivo podiago avstrijstva na jugu.
Pri ogerski kroni v Gorici bo v nedeljo | 23. t. m. popoldne godbeni koncert. Svirala bo vo- I jaska godba pri vsakem vremunu, karje zdaj mogoce, ker jo na vrtu napravljena obSirna liina lopa. Gostilniiar bo zato skrbel, da bode p. n. obdinstvov vsakem oziru izvrstno postrezeno, ker mu je na tern, da ohrani svojej goatilnici 6astno dosedanje ime.
Podoba BV. Tomaia, ki jo namenjena na glavni altar v vikarijski cerkvi v St. Toma2i pri Aj-dov&cmi, krasno dolo malarja Schoffel-a v Reichenau-u na Ceskem, dosla je te dni in ostane do prihodnjega eetrtka razpostavljcna v knezonadskofijBki pisarni, kjer si jo lahko veakdo ogleda, komur je mar za|lepo cerkveno umetnost. Podoba predstavlja sv. Tomaia v tistem trenotku, ko mu Jezus pravi, naj dene svojo roko v njegovo prsno rano. Jezus stoji in driii roko klececega sv. Tomaia, kakor da bi jo hotel svojim prsim priblizati. Oba sta v naiavni velikosti in po-polnoma naravno risana In raalana. Barve so crate, raznolifine pa ne preve6 kridede ; obraza Jeznsa in sv. Tomaia sta onemu prizoru popolno primerna. Po-zori§6e je dvorana, katere oboki in stebri so pravilno in licao izdelani. Okvir je jako airok, bogato ozaljSan, po sredi vzviien in lepo narezljan ter ima na vrhu Se poseben kin6 rezljarskega dela (lavorjevo perje in sad). Ta podoba je vredna, da at jo ogleda vsak du-hovnik, in bi delala 6aat vsakteri cerkvi, kakor jo dela mons. Jo2efu MarusiLu, Lastnemu kanoniku, ki jo je oskrbel imenovani cerkvi za samih 150 gld.
Odbor za morske kopeli v Graded poslje tudi letos 40 zovastih otrok iz Gorice in z de&ele brezplaouo v kopeli. Roditelji in varuhi, k. bi hoteli, da bi se sprejel v to stevilo kateri otrok, ki je njim v varstvo izroSen, naj poSljejo svoje doticne proSnje omepjenemu odboru (predsoduik Franc grof Coronini)
l po goriskem municipiji, ako so v Gorici, ali pa po e. k. okrajoih glavarstvih, ako so na dozeli, v 6asu od 25. maja do 15. junija t. 1. Otroci ne smejo imeti manj ko 6 in ne vec" ko 15 let.   ProSujam naj se
I dada *drairai*Jw> in vbs>h9 ^^wOa, iPjstwa $im>
in  sprWevalo  stavljenih koz.   Razen brezpla«nikov sprejemajo se tudi otroci proti plaCilu.
Milanska ro^a all pellagra, bolezen lakote in bede, vzbudila jo tudi vlado, da se je zacela na njo ozirati. Te dni pride z Dunaja dr. Neusser s to-varisi, da bo opazoval znake te bolezni ter njena svojstva in uzroke. TukajSnje glasilo trudnih prazno-valcev pripisuje zasluge v tem oziru knezu Hohenlohu; s koliko pravico, no vemo.
A. Hermanek, znaui postenjak7 ki si je na-bral v raznih goriskih lekarnah mnogih znanOBtij, odprl je v Magistratnih ulioah h. fit. 5 novo dro-gorijo; ki je jako lepo urejena, in ima y zalogi vsakovrstnih diaav, kemi^nih priprav, mineralnih voda, lispov in raznih reSlj, ki so rabijo y druzrai, Kdor potrebuje takih in enakih redij, se ne bo kesal, ako kupi pri njem, MoX je poStenjak in se ne pajdaSi z goriskimi krifiadi. Napia ima tudi y slovenskem je-ziku polog neuSkega in italijanakoga. Naj bo vsem rojakom toplo priporoSon.
Pogreb vitoza Adolfa pi. Lame, upokojenega viSjoga pofitnoga svetovalca, bil je dno 19. t. m. piod-poldnom pri Sv. Kviii na Vipavskem. Odkar Je bil j nenadoma upokojen, Livel je Lama na lautnera poaoBtvu y neznatai vasioi (v Pladah) teLupnije; bo-lehal je, pravijo, ie nad letom dnij. Pret. oaboto za-del ga jo mrtud, tor mu — previdenomu s6 sy. sakr, za umirajofie — kmalu potem prerezal nit fcivljenja, Pogreba so jo udole^ila tamoSnja 5. duhovsfiina \& svettia duhovna in 8 kapuctni), g. zupan, nekaterl gg. poStni uradniki, doSli iz Gorice, fioleka mladina s6 svojim yoditoljstvom in preoej Ijudatv.
Razne novice. Y P o d g o r i bo bill priSli
tatovi pouooi od 18. do 19. t. m. v corkov, da bi
bill kaj odnesli, pa se jim ni poireiiilo. Dopii o tern
prihodnjiti. — V So6i blizu Bolca odpre so v krat<
kern postna postaja.  PoStar dobi plaCo na l'-'.o 150
gld. in 40 gl. doklado tor 100 gld. za sola, ki bo
nosil po&to iz Bolca y Sooo in nazaj. Zahteva se vtvr-
ioina ali kavcija 200 gld. —¦ Monsigoor dr. Valuisi,
I knozofikof tridentinski mudi so na Duuaji, kjer jo bil
I kanonidui prooes Se le protokli torek.  V pouedoljok
I vrno se viuoki gospod y Gorico; proti konou moseoa
I junija odide v Tridont, kjer ga posvoti dunajski pa-
pe^ev nuncij v Skofa. — Grof Savorgnan, ki je
I streljal in oatrelil svojo iono grofinjo Savorgnan in
I njonega spremljevuloa dr. Mattiussija,  bil je dauea
I teden od' goriSkih porotnikov oprofifieu. Sploli bill so
1 sedanji  porotniki jako milega area, oprostili so vse
zatoLenoo,  ki so bili toLeni*. neoistoati, ponarejanja
donarja, izneverjonja in poskuSanoga umore, oziroma
telesnega poSkodovanja. -~ Po Vipavskem je t o 6 a
zadnji tedi>n mocno pobila.  Po nekaterih krajih le-
iala je dva palca na debelem. — V Hilarijanski ti-
skarni izSel je g o v o r, ki ga je imel v itahjanskem
jezika profesor D.  Alpi v prvostolni cerkvi  goriSki
4. t. m., ko je bila slovesna Lrna maSa po ranjki
grofinji Chambord. Dobiva se po 15 kr. iztis.
Rifemb&rgko-Brejsko pevsko drustvo napravi prihodnjo nedeljo 23. t. m. izlet y AjdovSiino, da po5asti ondaSnje narodnjake. Ako ne bodo okoli-gLine ovirale, bo ponosno in slobodno plapolala slo-venska zaetava, ki razveseljuje sree ysakega Slovenoa in Avstrijca, ki bdde y o6i in sree ysakega irreden-tarja in prusjaka.
Bralno drufitvo v Batujah da dne 23. maja 1886. veBolico na dvoriS<5i g. Kat. Koronove z nasled-njim sporedom; 1. Godba. 2. Pozdrav. 3. Plave o6i; mozki zbor. 4. Deklamaoija: BPriaega vili.tt 5. Ve« ceroa;  moiki zbor.   6. nMorje  Adrijansko;"   svira
S)dba. 7. Samospev; se spremljevanjem. 8. Igra; og vas sprimi. 9. sNaprej;K svira godba. 10. Yience naS; mozki zbor. Y. R. 11. Saljiv prizor. 12. Novin-ci; moiki zbor; H. Yolarid. —-Pies. Za6etek ob 6Va uri zveSer. Ystopnina k veselioi 20 kr.; sedeft 10 kr.
„Kruh nebeSki" ali navod poboino moUti in tSaatiti presveto ReSnje Telo, a trojno maao in drugi-mi navadnimi moiitvami. Na svitlo dal Janez Zu-pandii. Tretji natis. Y Ljubljani 1886. Dobiva se v Ka* toliSki Bukvarni v Ljubljani invelja: vezanv pol us* nji 70 kr., v usnji 90 kr., v usnji zzlatim obrezkom 1 gld. 20 kr., in je tudi v raznih lepaih vezih.
Knjiga je pop olon molitv enik za vsa-jkegakristijana inse odlikuje posebno z bogato 2birko spodbudnih molitev na  dast presvetega ReSnjega Telesa.   Udom v  ta namen  ustanovljene bratovS5ine, ki je razSirjeaa po vseh  slovenakih du-hovnijah, ta molitvenik dobro dojde ter bo vsem zah-I tevam zadostoval.   Potem bo gotovo ustrezal tudi a-I trokom, ki gredo k prvemu sv. obhajilu.
Nova knjiga. „Namen und Schwlnden dor Slaven" imenuje oO knjiga, katero je izdal iupnik; Karol S i c h a v zalosSbi Klainmayerjevi y Ljubljani Knjiga obsega na 49 straneh navadae osmerke muogo zanimivega blaga in je vredna, da bi se nahajala y knjiinici vsakega rojaka, ki se zanima za zgodovino velikega slovanskega naroda. Papir in tisek je lop, kakerteo se navadno nahaja le v omenjeni tiskaroL
Zakvala.
Podpisani naznanjajo nepricakovano sinri, ki jim je v*0* doe 17. maja 1886 wproga, oxiroma ofrte goapoda ADOLFA viteaa LAMA, c kr, poSt-nega yodjo in viajega poetnega sTetmka?pokoji,kije bil a vaem previden. Zahvaljujejo s* tadi aa alovesno apremstvo iupnjiakim dohoynom, 6as-itiiu oo. kapuci-nom, gg. poiUiim uradnikcm, g. zttpann, g. u6itelju 8 Solsko mladioo in vaem drngira dobroarcniiu sprem-Ijevaletm, Place, line 18. waja 1886.
Mania pi. I "una, mati AdeJajda after Rudolf tin Makaimilijaa tin.
BBSffSfiS
H \a zaaije.
Y krcrai Janet* Marotta, rodom Stove- I M na, t hilt G. Sohlow a, naaproti goatilni pri Tj] ,Zlatem kriai*, kjoe je dobra poatreiba a e> jS| brimi jedili i« • pajafo, poatreie ae tadi • italo [
NA PROD A J
! O modnUls zdr^vib. lionj razlitfne , I velikotti, ia © vpacov aa preyazanje blaga \
t  prav  dobrem atanji, — Oglasiti se je .
pri J. Stekelj ˇ Gorici „Vi» del Ci-
presfii" Stev. 10.
ˇ Trftft (Monfalcone).
Ha zelezniSki postaji mod Ti-stom in Gorico.
Kopeli a 38* C. gorkote in po zahtevi z blatom,
jako uspesne proti prothra, revmafizmom,  hevralgiji,
trganju,   zovam,  koznim   boleznim,  proti  opesanju,
zenskim boleznim ltd- ltd.
Kopeli vodi zdravaik: Dr, Anton Suttjna, zdra-v nik, ranocelnik, operator, porodnicar.
Kcpanje safielo ae je 1 maja.
f       kdor kupi obfeko, ˇ
EE0JACSIC113SACIJA STEIHEEJi,
ki je najvefija v Goiici
v kateri se dabi ysak Sae na velifco izblro narejena obleka po BaaLednjifc cenah:
?apolaa poalaWa oM«b !a ^  oU do 35 g), .r-,.t      »    » flnb    I 3 * 1 !! Poatob ii              »   *     „ 5 » 8 „
Vrhu tega bogata zaloga Tsakovretne robe ia raznih tovarea po narociln valed mere, ki eeiz-vrgi toeno in fiitro. Uzorci na zahtevo brez-placno in proeti postoine.
Novo doSH dolmani n»JHOvej$ega kroja od 8 do -60 g!. 2a gospe. Saki za gospe od 4 do 15 gld.
St S31iO. P.
OzBanilo.
Ravnateljstvo zastavljavnice (Monte di pieta), ustanovljene po'grofu Tlrornu v Gorici, naznanja, da bode dne 7. junija 1.1. zadela javna draLba (kant) nereSenih zastav I. Letrt leta 1885, t. j. tistih, ki so bile zastavljeae janaarja. februarja, in iqarca 1885.
ftwnatelj: 0. LOVISONI.
m
feN»^j m n^erml
ieloAtnc boleasni H
hitro in gotOTO oadravi
jeruzalemski balzam
edino in aepreaegljito ieloddno adraTilo.
Iibrati r   raznih   Selodiaia bolflzaik zitsvllo, katero b$ v reaaiei odgOTarjalo namonn, »i lahka atvar dandancs, ko se pnwJajojo Taakovrstna iaka zdrarila. Ye^ji dal onih kapljie, iibikor   itd itd., kl ae """ in priporoeajo  obiinatTo z visoko leteSimi
beaedami, ni drazega ko preTa«»f pogosto !• ikodljira. ~       jernzalemaki balaasa, njte darao anan
pa ayoji priprosti aeatavi in po o^tyajaSt atoji modi na nuprodaja, ki tedno raate.
Iodine airoe, a! jo pridobil prednoat pred *aemi dm-gimi do  adaj znanimi pomojki, kar potrjoje njegova
. bogat krep4ajoLe moei kineikega ra* barbara, korenike, ki je aploh xnana po avojera p r e-bavnem napehu, daje gotOTO aredstVo proti zelod&iim slaboatiro, iiTirajoCim iz nerednoga prebaTijanja. Zato ae priporoea, ko josti ne diii, proti neprrjetai sapi, gajuta, riganjur zabasanju, bemorojdalnim toiavam; PQniivga tudi proti zlatenici, glistam in boleznim t droba.
Bteklenica a podukom 30 kr. Glavna zaloga v lekarni G. B. Pontoni t Goric;. V TRST17 pri G. B. Rovld, r KOKMINU pri A. Franzoni, r TOLMINU pri C.---------
)zdrav!ja kakor je razvidno iz zahvalnih piseml
¦in xtravnttkHi spriceva! botaanf r Wodcu in! ItTebaba, ¦»**]*, kri, iefods&M la prewen-l ¦'- omrzlloo, zabataaje, hepieroJWe, xtatanfeo, 'td« m je najboljH pripomo?ek zoperl gltste pri otrocih.                   f
|Po811Ja izdelovatelj po poStl v ikatljicahl I po 12 steklenic za I gld. 36 novo. ( |Prl veSeai «avl|j| dqbi ae pfimeren odpuat.j
Gosp. Gabrielu Piccoli-ju, lek&rju v Mubljanf
^a zahteranje potrjujem, da aem VaS cvet za jelo-dec, kojega deli ao mi ddbro znani, v relikih slndajih •Bnaino rabil proti boleznim r zelodou in zlati gtli
Ljubljana, nteseo januvar 1884.
Dr. Emit vifa Stockl,
c. k. Tl«ani »»«toT»tae in deLelno-»«nitetni poroSewIec
tega lzvrstnega zdravila aprifinjejo  tudi
gg, dr. D. Agosrini,  dr. Cambon,  vitez  dr. Goracnchi
dr. Pardo — aloveCi trzafiki 'zdravniki.                       '
Podpiaani potrjuje, da ima zeIode«na esenca ]jnb-
Ijanskega lekarja Piecoli-ja hitre in precadne zdradlne
mofii. Z  njo ozdr*velo je mnogo Ijndi mpje in soaedne
iupnije; komaj pretefe dan, da ne bi kdo priSel k meni
ki me proai za jedno ateklenico zelode2ne eaence koifli
imam vedno nekoliko pripravljenib.                   *
A. Wkurich, znpnik-kanonik. Plomin, Primorako
Po 15 kr. ateklenico prodaja r Goriei lekarna Pon-
tpni,  t Totanna Paliaca, t Korminu FranzanL t Gra-
dia«i Coaaaini, t Gradezi Pasqualis in nabaja J r*&.
nom t tsefa lekarnah na TirolBkem, t Tratu. ^trihi
QBlmaciji.                                                  "» ^*" "*
Dejanja dokazojejo, da moje dotttno naznaoflo slavnemu ob«nstvn sluni na goli resniei.
Prerzol aem celo. zalogo neke po njenem solidnem izdeloranji jako znane torarne za odeje in koce po najaizih cenah, iako da aamo Jaz raorem prodajati za sJalco ceno
_______   _     pft t tH Sub ia go 6. Ui aajfiap
IQNJSKE   PLAHTE
poste^ne odeje. vu »«« 9U<u.x a.cu* ra po nim raai njih tvpezneati in nfske eeae popra§aje ter ae jib mnogo razprodaja, kajti poprej stale ao dvakrat toliko. Dalie pro-daja^i tudi
0?*«5>J«& m*»  %eo«&&J«adc«
najboljge Trate, fine, zgotovljene, velike, raznobarrane inbor-dirane, po najnizji ceni, kos aamo   pO   2   ftr.   50   kf.
Bazpoiilja ae proti porzetju ali za poalani denar.
Kepriatojoee blago vzame ae nazaj ter ae denar koj nazaj poaQe. Napts:
UNIVERSAL-EXPORT-BUREAU: S. LOW. II. Grogse SchirTgasge, 3. Wicn.
Novo Izdane lsuxjige
prodaja in priporoia
luajlg«u?m€t WL €«ff «gr*
v CS-oriei
in aicer:
Banmbaeb. Zlatorog. Planinska pravljica.
Irstenjak A. Spomenik slovenske uzajemnoati.
Leban Janko. Clovek v pogledn na njegovo telo in doSo a kratkim narodom, kako si obraniti inutrditi zdravje.
Brezovnik A. Saljivi Slovenee. Zbitka najboljsih kratkoeaanic iz vaeh atanor.
Strnpi Br. Simon. Zivinozdravstvo ali nauk o spoz-nanji in ozdravljanji unanjih in notranjih bolezni.
Podgoxnik France. Dclalski pr^atelj. Nauki, ki ao delaycem t aodanji dobi poaebno potrebai.
lerraontOT M. Jnnak uasega dasa. Roman.
Klodi* A. Materjn blagoslov. Igra aApetjem.
8. Gregorcie. Poezije.
Bazen omenjenib del ima knjigarna bogato zalogc raz-norratnih alovenakib knjig; »ko ao pa katere ne dobe r za* logi, narofiijo ae bitro in gotovo.
Konjercjiiem.
Hipolit, 2drebeo firnec (Fuclis),  Liste
1 angleake krvi, ae spus^a                               '
na kobile navadne po 20 gld.,
na kobile diste krvi po 40 gld.
I Koaental pri Gorici, St. 50. (Mondonuovo.)
Deck Anzcigc.
Hypolit, Fachs Heagafc, englisch Vollblut
deckt Stuten zu 20. fi.
Vollblut Stuten zu 40. fl.
Rosenthal hei G6rz N. 50. (Monda nuovo),
Na prodaj
je hiSa, travniki, gozdifii io vinogradi pod Stv. 13 v Gtoreiijem CJerovewi. Veo se izve pri lastniku
A.m   :iB^;i.»f:apJa,-mai„
IV i*ocroji - uocMDm: TBI
Po zahievanji poaljo so f>rezpl«Lne*
glavni   ilustrovani   k^talog
pohi§tva z 2efeza
obdarovane narodne tovarne
NICOLA D'AMORE vmiuwu.
nl
lad, voja§«;ine prpst podtn.) ekspedi-tor* dobro ziqpzen nemskega in slo-venSkega jezika, bi rad stopil v slu-zbo. Tudi slnzbo kakcga pisarja rod sprcjme. Pisma naj so poSiljajo na u-pravnistvo So6ev Gorici; naslov: „Ek8-pcditor.0
Koba m oblaiiila
anw is trpeine oT^Je volne, za moza arednje veUkoatt 1.10 metra za gld.   4.96 kr. iz dubre ovcie tolnej
za eelo

8.— n ia bpIjSo oTCje volne; 10.— „ iz fine ovcje toine; obleko \ n n 12.40 , i« uajfinije ordje volbt Popotni pledi po gld. 4, 5, 8 in do gld. 12— Jako fina obla^ila, hlafe, zgornje auknje, robo za auknje in dezne plaJCe, tifi, loden, komisno snkno, grbe-naato SBkno, Seviot, taanke (trffeo), polaakno, tkanine ca biljard», tservijen in toskin pripotota
Bstenovljepo
J.
tvorniiko ak^dis5e v Brim.
Ogledki fraako. Ogledne karte za krojajo ne-frankoTano. RazpeSitya se proti poatAemn povze^fn 6ez gld. 10— rranke.
loam vedno akladti&e aukna r vrednosti 150.000 gld. a. f. in je ob sebi razomijtTo, da pri moji atetovni trgoTini oatajejo oatanki t dolgosti od 1 do 6 metro?; zategadel aem prioiotan take oataake za Jako znizanp ceno oddajatu — (Ml teh ae ogledki ne mor^o razpoailjati, proti temu ae nedopad&joiSi oatanki za-menjajo. ali pa ae noyei po$yejo naiaj. (.Opozarjam, da druge firme pac blago zamenjujejo, inorebiti a sla-bejim blagom, a denara ue poyraiajo.)
Zaroljo poaarejaoja po nezmoinih ali rara-joSib firman aem primoran inaerate opnatUi in zato pro-aim, naj ae p. t. navoeevalei spopdniajo moje zane-sljive firme in me pocastijo a avdjim ceojenim naro-devantcm, katero Tselej ZTrsUn najtocneje*
' Dopianje ae nemaki, ceiki, madjaraki, poljaki, la* Ski in francoaki.